NARODA list slovenskih delavce? v AmerikL The largest Slovenian Daily in the United Stales. Issued every day except Sundays and legal Holidays, 75,000 Readers. TELEFON: OHelsea 3—1242 No. 257. — Štev. 257. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Offioe at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 2, 19% —PONEDELJEK, 2. NOVEMBRA 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV, BORBA SE JE SELE PRIČELA! —PRAVI F. D. ROOSEVELT Obstreljevanje Madrida zahtevalo 189 žrtev V SOBOTO STA PREDSEDNIŠKA KANDIDATA ZAKLJUČILA DOLGO IN BURNO VOLILNO KAMPANJO Rooseveftt, Lehman in Wagner — navdušeno pozdravljeni. — Predsednik Roosevelt £e namignil, da bo v slučaju zopetne izvolitve nadaljeval s pričetim delom. — Za skrčenje delovnega čdsa in povišanje delaVskih plač. — Landon je govoril v St. Louisu. za- V soboto zvečer sta predsedniška kandidata demokrat Roosevelt in republikanec Landon ključila svojo volilno kampanjo. Roosevelt je govoril v New Yorku v Madison Square Garden, Landon pa v St. Louis. Včeraj je bil mir. Nocoj bosta pa oba predsedniška kandidata spregovorila še vsak par besed po radio, jutri bosta pa doma čakala izida volitev. Landon je v St. Louisu pozival volilce: — Rešite MORNARIŠKA STAVKA SE SIRI Vsa plovba od Alaske do južne Kalifornije počiva. — Stavka se je tudi razširila na atlantsko obrežje. Vsled Stavke mornarjev je vsa plovba med Alasko in južno Kalifornijo vstavljena. Uradniki delavskega depart-v New Yorku, San Franciscu in Wa'shifiigtonu še vedno upa jo, da bo sta vka še pravočasno vstavljena, da se ne razširi na • vi > i i . .. . v. ..i t vse tri obale Združenih držav, ameriški vladni sistem! Napravite konec zapravlja- To upanje naslanjajo na brzo; nju in ekstravaganci! Rešite deželo pred bankero- javke, ki so jih prejeli od vodi-tom, v katerega jo namerava pahniti Rooseveltova teljev stavke v San Franciscu. vla • — Zmaga je naša! — To prepričanje je bilo v Roooseveltovem govoru tako odločno izraženo, da ne more nihče dvomiti o njem. Predsednik je zatrdil poslušalcem, da bo vlada z vso vnemo nadaljevala boj za skrajšanje delovnih ur in za višje mezde, da bo nastopila proti izkoriščevalcem delavstva v splošnem, prav posebno pa proti izkoriščevalcem delavstva v splošnem, prav posebno pa proti tistim gospodarjem, ki silijo po znojilnicah ženske in nedoletne delati za sramotno nizke plače. S tem je namignil, da bo obnovil NRA., če ne v P stari, pa v novi obliki. San Francisco: 57 parnikošr v pristanišču in 18 skladišč za živež zaprtih; 1000 delavcev v p klad išči h se je v stavki pridružilo pristaniškim delavcem. Portland, Ore.,: 30 parnikov v pristanišču v Columbia River; 1500 pristaniških delavcev na stavki. Baltimore, Md.: 700 mornarjev je sklenilo zaustiti 9 parnikov; 5000 pristaniških delavcev na stavki. Boston, Mass.: En parnik v Bostonu, en parnik v Providence, R. I. Chicago, 111.: Štiri železniške družbe ne sprejmejo tovora za pacifiško obal. Philadelphia, Pa.: 500 pristaniških delavcev zadržuje 2 .parnika. Mobile, Ala.: 350 pristaniških delavcev je zastavkalo. San Pedro, Cal.: 22 parnikov zasidranih v pristanišču; 300 policistov vzdržuje red. Seattle, Wash.t 1400 delavcev zastavkalo; 24 parnikov v pristanišču. San Diego, Cal.: 200 stav-karjev, dva parnika počivata. Alaska: Mestom Alaske pre ti pomanjkanje živeža. Nekaj ladij počiva. OBE STRANKI STA SI SVESTI ZMAGE demokratske g a Predsednik narodnega odbora, Farley, je rekel: — Republikanci bodo dobili samo v dveh državah ab-j solutno večino, namreč v drža-ivah Maine in Vermo-nt VOJAŠKE ZALOGE V _SIBIRIJI Rusija kopiči vojaške potrebščine n a Dal jnem Iztoku. — Skladišča so skrita pod zemljo. MOSKVA, Rusija, 1. nov.— Ker 'smatra Rusija vojno z Japonsko za neizogibno, spravlja v svoja podzemska skladišča velikanske zaloge žita in drugega živeža, ki ga je -nakupila v Avstraliji, Kanadi in Združenih državah. Trgovski opazovalci so že davno vedeli, da ima Rusija velike težave pri prevozu blaga po železnici iz Evrope v Azijo. Vsled tega Rusija prodaja svoje evropsko žito v Evropi in ga kupuje v inozemstvu ter ga po morju prevaža v Vladivostok. Vse te zaloge so namenjene za veliko armado, ki jo ima Rusija v Sibiriji. Sovjetska vlada hoče -založiti svoja vojaška skladišča ob mančukuanski me ji, da 'bo armada preskrbljena z vsem potrebnim za najmanj eno-leto. O vsem tem pa vlada velika tajnost in nikdo ne ve, kako daleč so s tem programom so-■vjeti. Toda pristanišče v Via-divostoku i^na velik promet; dospele zaloge so po železnicah naglo razpeljane v notranjost dežele. Rusija tudi močno utrjuje transisibirsko železnico vzhodno od Bajkalskega jezera. — Vzhodno od Čite je ta železnica zelo izpostavljena sovražnim napadom in se vije 2000 milj v bližini mančukuanske meje. Ako bi Tuila ta zveza pretrgana, tedaj bi bila armada .na Daljnem Iztoku v veliki nevarnosti. Kje se nahajajo ta skladišča, v katerih je spravljenih na milijone uniform, Čevljev in drugega vojnega materjala, je znano samo poveljstvu rdeče armade. Utrdbe in podzemska skladišča pa se ne nahajajo samo ob manččukanski meji, temveč tuna meji proti Poljski in Romunski. ZARADI POSTAVNEGA PRAZNIKA "VOLILNEGA DNE", NE IZIDE JUTRI 11 GLAS NARODA". PRIHODNJA ŠTEVILKA IZIDE V SREDO, 4. NOV. UPRAVA. LEON TR0CKI V IZGNANSTVU Norveška policija L. Tro-ckemu ne dovoli nobenega obiska. — Trocki stanuje v udobni vili. Ne glede na to, da so se skoro brez izjeme vsi a-1 Reptfolikanci so seveda dru- meriški kapitalisti takorekoČ zarotili proti Roose-veltu, se mu obeta sijajna zmaga. Vse kapitalistično časopisje je proti njemu, toda vsa agitacija proti njemu se bo zvodenela. Zanj so namreč skoro brez izjeme ameriški delavci in farmerji, torej ljudje, ki so bili pod zadnjo republikansko administracijo najbolj tepeni. Preprosto ljudstvo namreč ni pozabilo zadnjih treh let Hoovrove administracije in jih najbrž nikdar ne bo. Zato bo pa oddalo Rooseveltu svoj glas in mu za jamčilo zmago. gačnega mnenja ter pravijo, da ibo imel Landon par milijonov glasov večine. Volilo bo 45 milijonov volil -cev, torej pet milijonov več kot leta 1932. Vremenski preroki pravijo, da bo vzhodno od Rocky Mountains deževno vreme; po za-padnih držajvah bo jasno. naroČite se na 44 glas NARODA". največji slo venski dnevnik ^ 7rvr DRŽAVAK OČE JE UMORIL HČER iSTORSAND, Norveška, 1. novembra. — Pod policijsko stražo podnevi in ponoči stanuje Leon Trocki v udobni, beli vili ob morju. Nekega solnčnega popoldneva je bil pripeljan v vilo in je prvikrat videl mogočni Oslo fjord. Prva njegova prošnja na policijo je bila, da mu je dovoljeno imeti odprto okno na fjord. Vsak dan popoldne in zvečer sedi Trocki na verandi in gleda ladje, ki vozijo v Oslo in druga pristanišča. Ker je popolnoma odrezan od svojih prijateljev in more policija vsak čas pregledati vsako njegovo delo, Trocki navadno piše dolgo v noč. Njegovi stari prijatelji so ali mrtvi, ali pa so ga zapustili; mrtvi, ker so mu sledili, ali pa so ga zapustili, ker so izprevi-deli, da je njegov nauk napa čen. Nič ni bolj težavnega, kot priti v vilo, v kateri živi Trocki s svojo ženo. Straže stoje po vseh važnih krajih okoli vile. Toda za policijskim zagri-njalom je Trocki vedno zelo zaposlen. In njegov odvetnik Mihael Puntervold pravi, da je Trocki zadovoljen s svojim sedanjim življenjem. Policija strogo cenzurira vse njegove brzojavke, pisma in telefonske pogovore. Kot pravi njegQv odvetnik, Trocki edipo pogreša tajnika. Predno je bil pripeljan v vilo, je vsako svoje delo narekoval syojima dvema tajnikoma. Sedaj pa mora vse pisati sam in s peresom, ker ne zna pisati na pisalni stroj. Trocki vidi samo svojo ženo. eno deklo in policiste. REPUBLIKANCI SO PRIČELI OFENZIVO S TUJO POMOČJO MADRID, Španska, 1. novembra. — Fašistični aeroplani so v soboto v štirih poletih nad Madri -dom dvakrat bombardirali mesto in je bilo V zadnjih zračnih napadih ubitih 189 oseb. Aeroplani so dvakrat krožili nad mestom v preiskovalne s vrhe. Nato pa so dvakrat metali na mesto bombe. Četrti polet je bil že izveden v mraku. Sirene so pričele žvižgati, da) Nemčije in Italije. likanci, so v velikem nasprotju z aeroplani, ki so (bili spočeTka poslani madridski vladi, da se ustavlja proti modernemu orožju, ki sa ga uporniki dobili iz se je prebivalstvo poskrilo. Protizračni topovi so pričeli grmeti, toda cilja niso zadeli. Sovražni aeroplani so leteli tako visoko, da jih ni bilo niti videti, niti slišati. Naenkrat pa so začele padati bombe. Po 'bombardiranju so aeroplani odleteli proti zapadu in proti jugu ter med potom bombardirali Getafe, Pinto, Parlo in Torrigon. Ako je bilo v teli mestih 'kaj človeških žrtev, ni znano, toda v Parli je bilo zažganih več poslopij. Z vsakim dnem pa posta j i večja nevarnost, da bo s te pomoči obema strankama dvignjeno zagrinjalo uradnega molčanja ter bo nastala na španskih tleh odkrita mednarodna vojna. Francija je odločna v tem, da •Katalonija ne sme t pasti v fašistične roke. Ravno tako pa ste tudi odločni Nemčija in Italija, da republikanci ne smejo zmagati. Nemčija in Italija s tem, da j pomagata španskim uporni- V plačilo za strahovito bom- kom, želite, da pride španska OLIVE HILL, Ky., 30. okt. — 441etni Everett Sparks je danes priznal, da je s podganjim strupom usmrtil svojo štiri leta staro in pohabljeno hčer iz prvega zakona. Rekel je, da njegova druga žena otroka ai mogla videti in da se je hotela ločiti od njega. — Sicer je pa bolje zanjo, če je mrtva, —- je dostavil. GOERING JE BOTROVAL 23. OTROKU HOHENSTAATEN, Nemčija, 1. novembra. — Tukajšnja kmetica Trenn je porodila danes triindvajsetega otroka — malo deklico. Zakonca Treen i-mata 19 sinov in 4 hčere. Najmlajšemu otroku je botroval ministrski predsednik Goering. bardiranje Madrida so republikanski letalci bombardirali fašistična letališča v Talavera de la Reina, v Salamanki in Sevilji. Med ubitimi ljudmi so večinoma žene in otroci. Kot naznanja madridska vlada, so njeni letalci povzročili veliko škodo na fašističnih letališčih. V Talaveri je bilo uničenih 20 aeroplanov, v Sala-menki pa je bilo "uničeno skoro celo zračno brodovje. GETAFE, Španska, 1. nov. -— Pri Matafi so fašisti pričeli protiofenzivo ter so vstavili prodiranje republikancev, ki so se umaknili na črto le nekaj milj južno od Metafe. Vladne čete so dvakrat na -skočile Torrejon de Velasco, toda fašistični aeroplani so vsak napad odbili. BARCELONA, Španska, 1. novembra. 1— Katalonska vlada je naglo mobilizirala armado 200,000 vojakov, ko so fašisti skušali izkrcati vojaštvo med Barcelono in francosko mejo. Vlada je obenem ukazala, da je Barcelona naglo utrjena. Ko so fašistični aeroplani bombardirali Rosas, je vlada takoj poslala proti severu 40 tisoč 'vojakov. LONDON, Anglija, 1. nov— Španska državljanska vojna z vsakim dnem postaja večja nevarnost za Evropo, navzlic temu, da neumeševalni odbora prikriva pošiljanje tujega oro-ja obema španskima strankama. Zadnjo ofenzivo je mogla pričeti madridska vlada samo z modernim francoskim in ruskim vojnim materijalom. Republikanci so najbrže tanke, aeroplane in topove in državljanska vojna na odprto polje, Anglija pa se naglo obo-rožuje in skuša s pomočjo ne-umeševalnega odbora zavleči splošni spor med evropskimi državami. Anglija skrbi, da ste 'Francija in Rusija ogroženi na obeh straneh, da ne morete odkrito poseči v voj-no, toda tajuo zalagate španske -republikance z vsem potrebnim orožjem. EDGAR HOOVER PROTI PRWITTUCIJI WASHINGTON, D. C., 31. oktobra. — J. Edgar Hoover, načelnik zveznega preiskovalnega urada, je izjavil, da bo nadaljeval boj proti belemu suženjstvu, ki ga je začel meseca avgusta tekočega leta. Doslej je bilo aretiranih po vzhodnih državah nad sedemdeset ljudi, ki so bupčevali z dekleti. POLOŽAJ SE JE ZNATNO IZBOLJŠAL WASHINGTON, D. C-, 1. novembra. — Tajnik Roper je objavil danes poročilo, v katerem primerja današnje raame^ re z rameram meseca marca leta 1932. Leta 1932 je znašal narodni dohodek 39 tisoč milijonov dolarjev, dočim je letos narasel na 53 tisoč milijonov. PAN-AMERIŠKA KONFERENCA * WASHINGTON, D. C, 1. novembra. — Predsednik F. D. Roosevelt je imenoval 8 delegatov za pan-ameriško konferenco, ki se prične 1. decembra v Buenos Airesu. Na čelu dele-doibililgacije je državni tajnik Cor-dell Hull. Ta konferenca ima mogoče celo vojaštvo. Sedanji' namen vzdrževati mir med a-aeroplani, ki jih imajo repub-' meriskimi republika^ •»Lars waxm2« New York, Monday, November 2, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN VJ3&* "Glas Naroda (A Corporation) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Frank Sakser, President Place of business of the corporation and addresses of shore officers: tlC West IS* Street, Henoch ef Manhattan, Near Terfc City, N. Y- U Benedil^ Tress. "GLAS NARODA (Veiee of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays Sa celo leto velja aa Ameriko in Kanado ••••••••••••••••••••• $6,00 Ea pol lets $3-00 Es četrt lets..................$1.50 2a New York sa celo leto......$7.00 Za pol leta......................... Za lnoaemstro sa celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Dopisi bres podpisa In osebnosti se ne prioMoJejo. Denar naj se blagovoli poSlljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da m nam tudi prejfinje blvallBče naanani. da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "Glas Naroda" izhaja vsaki dan isvaemfil nedelj In prasnlkov -GLAS NARODA". 216 W. 18th Street, New York. N. Y. Telephone: CHelsea 3—1242 DOGODEK V FLORIDI Komunistični predsedniški kandidat Earl Browder bo vse življenje pomnil letošnjo volilno kairrp&iijo. Ko je dospel v Terre Haute, mesto v Indiani, ga je dal župan aretirati zaradi potepnštva. * Pritožil se je, pa ui nič opravil. Pred dvema t©duoma je hotel govoriti v floridskem mestu Tarapi. Govonniška tribuna je bila okrašena z ameriškimi zastavami. Ko je začel govoriti, je planila proti njemu skupina ameriških legijonarjev, ki so strgali z odra ameriško zastavo, zgrabili Browderja in ga začeli pehati proti izhodu. — Čuvajte zastavo, čuvajte zastavo, — je vzkliknil .nekdo, kajti malo je mnjkalo, da ni legijqnar izpustil zasta*ve iz rok in je bila nevarnost, da jo bo množica pohodila. — Čuvajte zastavo! Da, trdba jo je ouvati in ščititi pred omadeževan jem. — Kajti ameriška zastava jo simbol ameriških svoboščin in ameriške demokracije. Tiste demokracije, ki jamči slehernemu pravico govora —tudi BroTrderju. _ / /r - . - KER2ETOVI "ČASI" "Rad čitam 44Glas Narodapredvsem me pa zanimajo članki, ki jih jriše "Pod vaško lipo" Frank Kerže. V vsaki številki naj bi bil tak članek, ali pa že vsaj dvakrat .na teden. Ta ko ctivo, polno lepih in koristnih naukov, je res hvalevredno.'" To je iszčrpek iz pisma, ki ga nam je poslal čitatelj iz Pennsvlvanije. Sličnih priznanj bi lahko navedli na stotine. Mr. Kerže, ki za svoje nesebično delo ni plačan, še zaen-rat še ni odločil objaviti več člankov na teden. Ce pa hočete citati več njegovih stvari, naročite par letnikov "Časa". Vsak letnik obsega skoro petsto strani. V njih boste spoznali .Mr. Keržeta, ne samo kot člankarja in politika, pač pa tudi kot pisatelja, "pesnika in narodnega gospodarstvenika. Letnike "Časa" ima v zalogi knjigarna "Glasa Naro-(2a". — Čitajte ogk\s o tem v današnjem listu. DESET LJUDI SE JE REŠILO Ob državni cesti proti Mariboru, med hajdinjsko šolo in Slovensko vate jo, stoji vas Skor-t»a, v njej pa je na lični domačiji prebivala družina Jerneja Klariča. Usodna nesreča je hotela, da je lepa domačija skoro do tal uničena kot žrtev, zagonetnega požara. Ogenj je nastal 17. oktobra okrog 2. ure. Ker je bila domačija s slamo krita, je bilo mahoma vse v ognju: hiša z gospodarskim poslopjem vsi hlevi in skednjv Strahovito pokanje desk, ki so naglo zgorevale, je zbudilo gospodarja Jerneja in njegovo ženo Marijo. Planila sta iz postelje in posrečil se jima je beg ročila roparju nad 400 Din, kolikor je pač imela, vendar je neznanec vztrajal pri tem, da mu morajo izročiti "jurje" in cekine. Le mil iprošnj sta se dala roparja omehčati in pobegnila v noč. NENADNA SMRT PO-SESTNIKA V Št. Jurjiu pod Kumom je nenadno umrl 43-letni Alojzij Čop, največji ondotni posestnik. Pokojnik je 'bil daleč naokrog znan, posebno kot trgovec z lesom in kot šega v dobrodušnež. Pred dvema letoma so ga napadli neki fantje, ki so bili potem obsojeni na pol leta zapora. A medtem ko so oni bili deležni amnestije, je po&ko- iz goreče hiše. Toda, kaj se. dovani Čop trpel posledice in je RUSI NA ŠPANSKEM Iz glavnega stana španskega generala Franca poročajo, da je fašistično vojaštvo ujelo tristo Rusov, ki so se borili ob strani republikanskih čet. ^ Če je to res, je na Španskem slednjič ustvarjeno ravnotežje. Doslej sta pomagala španskim fašistom Hitler in Mussolini, dočim je bila republikanska armada navezana izključno le Tla svojo sposobnost in moč. Če se je pa Rusija dejansko zavzela za ogroženo špansko vlado, ne bo iveč dolgo, ko se bo vojna sreča, ki je bila doslej fašistom precej nalklonjena, nagnila na drugo stran. bo zgodilo z njunimi osmimi o-troki, ki so spali v zadnjem dela hiše, v posebni kamri? O-troci so stari od dva do 16 let. Silno pokanje je tudi nje prebudilo in pogumno so se začeli poganjati skozi okno vsi po-vrsti. Veža je bila že vsa v plamenu in tam niso mogli bežati, zato je bila res vsa sreča, da okno njihove kamre ni bilo omreženo z železnim križem, sicer bi vseh osem siromačkov našlo grozno smrt v plamenih. ROPARSKI NAPAD Aprila meseca je minulo šele 3 leta, od kar je bila na tako zverinski način umorjena Malči Anžlovarjeva v Sv. Roku pri St. Vidu pri Stični, pa je bila nesrečna družina zopet deležna roparskega napada. V oči na 14. okt. okrog 1 po polnoči sta dva neznanca vdrla v sobo, kjer spe Anžlovarjevi. Prvi, maskiran z veliko brado, je o-stal pri vratih, dočim je drugi, držeč v eni roki samokres, v drugi žepno svetiljko vse speče zbudil in z dokaj pritajenim nastopom zahteval od starega Anžlovarja denar in zlatnino. Ko pa si je po prvem presenečenju Anžlovar opomogel, je začel klicali na pomoč, kar pa je naslednji liip roj>ar preprečil s tem, da mu je nastavil samokres na prsi in mu zagrozil naj bo tiho, sicer se bo končalo za Anžlovarja tragično. Poleg speča nečakinja 141etna Milica Hrovatova, ki je vsa trepetala v strahu, pa je med tem skušala priti na prosto, hoteč alarmirati sosede: pri vratih pa je naletela na drugega roparja, ki ji je zastavil pot in jo zapodil nazaj. Med tem je pa mama Anžlovarjeva pod «silo groženj in v silnem strahu iz- biral. V nedeljo zjutraj je rekel ženi, kati v liki resnici malo pomoto. Velikodušno je pa iskati v veliki pomoti malo resnico. * Ponavadi smatra človek za norca tistega človeka, ki noče ž njim vred neumnosti uganjati. Marsikdaj je bila že baklja, ki je imela namen r&zsVetlrti ves svet, pogašena s kozarcem vode. Ali še pomnite, kako je bilo nekoč v starem kraju? (Mogoče je še sedaj ponekod.) Osem jih je prislo v gostilno in zalite valo Štefan vina. Štefan vina in en kozarec. In vsi so pili iz istega kozarca in so dajali iz istega kozarca pit še gostom, sedečim pri drugih mizah. -* Vremenski preroki pravijo, da bo prihodnja zima zelo mrzla. Pa kot kaže, se bo že prestalo tak6 ali tako.- Predsednik Roosevel*t bo s svojimi odločnimi in strogimi odredbami tako odtajal zakrknjena in ■zamrzla srea ameri-škili kapitalistov, da bodo imeli milijoni nezaposlenih delo iu zaslužek, hrano, stanovanje, kurivo in obleko. Eo imajo enkrat to, naj pa le brije burja, kolikor hoče. Pomlad, ki bo zasijala po pri-hodnji zimi, bo res pomlad — pe samo v naravi, pač pa tudi v dušah, srcih in očeh. y ve- New York, Monday, November 2, 1936 THE LARGEST SLVVEN E DAILY IN V33k I. BUROVINSKI, Pittsburgh, Pa.: POVEST O ZLOMLJENI NOGI (Resnična zgodba.) V bolnišnico Usmiljenja smo prejeli v soboto a reče v telefonsko obvestilo, d i se jje ravnokar prigodila velika avtomobilska nezgoda na m >stu 22. cebte preko reke Mouoi^ahela. Vzrok nesreče: podivjani bik je prilomastil z neke farme na južni strani mesta. Ko se je trenutno ustavil tik pred mostom, je nekaj čas i buljil, ne vedoč, kam naj jo ubere, aH kar po mostu aH pa bi bilo bolje široko strugo preplavati, zlasti ker je bilo zelo vroče. Po kratkem premisleku se je odločil na prvo, ker najbrže ni^ vile in sterilizirale svetle instrumente, potrebne za amputacijo zlomljenega uda, in kajpada tudi na plinovo masko nilso pozabile. - Le dve stvari niso mogli do-umneti: Da mož ni omedlel in pa nobenega krvavljenja ni bilo, niti znaka kake krvi! Nesrečneža so z največjo previdnostjo in rahlostjo položili na operacijsko mizo, četudi se je na vso moč branil in protestiral: Nikar, nikar, pustite me v miru! In ko so mu hlačnico razre-zali in doli potegnili, so dok- bil siguren dobrega plavanjaj torji od začudenja kar posko-in se je menda bal da bi utonil, j čili radi prizora, ki se jim je In zdajci je visel nad celim| nudil: noga je bila sicer res mostom Damoklejev meč, ne si-( zlomljena, toda — umetna, gu-cer da bi se podrl pod njegovo m i jeva, gori nad kolenom, težo, ampak bilo je gori naj-1 Ar „ . . 3 . .. „ , . manj ducat avtobtov, in le i fMoffm; ']? dela\™ srečnemu slučaju se je zahvali- !let ^J^Hicn. penlnici in le ti, da se ni zgodila več kot ena,"T^Vi a-,*? njegovo nesreča skrivnost, ker je bil tako spre- (ten v hoji, da so vsi mislil, da Voznik se je hotel • izogniti i je le nekoliko sepast radi nepo-nasproti drvečemu biku in je polnega stopala. treščil s vso silo ob železno ....... * .. , . .. mostovo ograjo ter pokopal tTeem možje n.so vedeli, Ua-li pod avtom vseh pet oseb. Bol- ^e-mejah al. k el., kerso b.- niška ambulanta je dospela karjll ako za nos P01"*™?"!- An,- ■»i-5v» • t««;« i,^. •__- ' pa k raje so se smejali, ker se najhitreje na kraj nesreče, in, . ' . . , .. J ' , , ^ „i0x;i; - „ ■ niso upali kleti v zavodu kato- ko so vlačili ponesrečence iz',.vl., , liski.ii redovnic. ponesrečence strtega in preobrnjenega avtomobila, se je slišalo jokanje in stokanje: Moja roka, moja roka! Moja noga, moja zlomljena noga! Moja rebra, moja rebra ! Najhuje jo je je skupila mla- — Ali vam mar nisem branil, da me nikar ne vlecite na klav-niško ploščo — se je mož zagovarjal, med tem ko si je odvezoval zlomljeno umetno no-iro. da deklica, ki je bila pobita po. — Pa zakaj si vedno tako glavi in opraskana po kolenih, vpil? Moja noga, moja noga! za nameček pa je imela še zlom-' Saj vendar nisi čutil nikakili ljen tilnik, in za njo ni bilo več, bolečin — so ga doktorji karali, človeške pomoči. Ako imajo', — Ah, pa še kako me je bo-avtomobile tudi na onem sve- lelo! Le pomislite, pred malo tu, si bo dekle prav gotovo sto-'več kot enim letom sem sLna-krat premislila, predno sc bo bavil novo nogo, najnovejšega šla vozit. ' modela in najboljše kakovosti, Ko je ambulanca prispela v za katero sem odštel 250 pri- prav nikoli trpel radi zlomljene noge. — Ne ? Ali si mar brezčuten za bolečine ? — Nikakor, ampak — sem bil rojen. JOKAJOČE ŽIVALI Neki raziskovalec, ki se je mudil na Malajskem otočju, je pri opicah opazoval, da se te živali često jočejo s pravimi solzami. To ne velja samo o navadnih morskih mačkah, temveč tudi o orangutanih in siamangih, ki jih sedaj upravičeno prištevajo med človeške opice. Siamangi so sploh zelo čustveni in se ne jočejo samo v žalosti temveč tudi v strahu. Sesalci so sploh živali, ki v žalosti zelo lahko pretakajo solze. To vedo tudi lovci na mrože, ki pobijajo stare živali brez milosti pred očmi njih mla dičev. Da pretakajo mroži pri tako j tem kakor t julni v podobnih prilikah solze prav na človeški _ i način, src teh robatih lovcev 1 nič ne gane. Tudi oči poskočnih delfinov so videli napolniti se s solzami, ko so jih ribiči obkolili s svojimi čolni, jili na-Slovite krokodilove solze ob- podili na p]itko nabrežje in jih stoje samo v pregovoru. Dosti tu pc>bijali v tropih, kakor se je boljše opazovanje narave izda-|v srednjem veku često dogaja ja nemški govorni obrat, ki lo Oa-li se jočejo tudi med pravi o kakšnem človeku, da.vefli? kadar se jim po ranah se "joče kakor tele." Prežve-| i,liža snn.ti še ni ugotovljeno kovale i so namreč v resnici q g^nih pa to lahko mirno tr-zmožni pretakati solze, saj ima-|(|imo Ti orjaki pretakajo lie-jo pod očesnimi votlinami solz- r(Hiko debele solze, ee so jih ne-no žlezo. Že dolgo vemo, da j nadno oropali svobode, morejo jeleni in srne v smrt-j To j0 pa nekoliko prime-nem strahu pretakati solze, a rov živali, pri katerih so opa-po izjavah afriških lovcev .srle-j zovali, da se morejo po"vseh zavod, so bile bolniške sestre nemalo iznenadene, videč da so vsi nesrečniki, trije moški in <1 ve "dekleti, uslužbenci njihovega zavoda! Ali zdravnike je čakalo še več je presenečenje. Zadnjega so .prinesli ven iz voza moža s zlomljeno nogo, ki je venomer kričal, da je vse drage pre vpil: Moja noga, moja' zlomljena noga!- Joj, meni jojmeai! Siromak je bil zares pomilovanja vreden, kajti noga v hlačnici, ko so ga dvignili, mu je klenkiiila kakor prelomljena palica. Izgledalo je, da le še malo koža drži, in bolniške strežnice so v naglici pripra- stnih in težko prishiženili dolarjev. No, in zdaj ni za drugo nego za med staro šaro, in privezati si bom moral vsaj za nekaj časa staro, ki jo sem k sami sreči shranil. Pa bi se potem človek ne razjokal? — Ampak srečen si pa le v nesreči, da nisi imel prave no #e in si zato si prihranil veliko trpljenje — mu je dejal eden izmed zdravnikov. — Oh, nikar ne govori tako— ga je zavrnil drugi doktor — kolega — revež je prav gotovo pretrpel dosti hudega takrat ko je res nogo izgubil. — Ali prosim doktor,—se je oglasil. možak — jaz nisem da lepo, temno oko žirafe človeka, ki jo je smrtno ranil, s solznim pogledom. O velblodu pravijo njegovi poznavalci, da more v stiski in žalosti zelo lahko pretakati solze, a Sven Hedin celo trdi, da i«' sam več- t krat videl, kako so we te živali, ki so njih gospodarji lepo ravnali z njimi, po vseh pravilih jokale, ko so začutile, »hi se jim bliža smrt in jim kri v žilah otrdeva. Sloviti polarni raziskovalec Pallas pravi, da imajo Tunguzi posebno metodo, da omehčajo velbledko, ki je vrgla mladiča, pa ga noče dojiti. U-porno mater pri vežejo h kolu v zemlji in nekoliko metrov od nje mladiča. Potem igra nekdo na kuro, neko vrsto violine, čim žalostnejše melodije. Vel-blodka prične poslušati in kmalu ne more več odtrgati pogleda od mladiča. Ker pa ne more do njega, se ji oko napolni z debelimi solzami. Ko so Tunguzi to nekaj časa gledali, owyorsItt>ga urida Ofinard Woe; na drugem ALFRED MAItKUfs. ki Je into! ako i?fan riewyorSkega urada; na tre tic in pa HENRY WEBER, flan Čfkaškega urada Cunard Line. Za vse podrobnosti glede cen, potnih listov, povratnih dovoljenj itd.. ae obrnite na: Ptrmm O0DELEK "GLAS NARODA" S SIS WEST Iftfc 8TKSBT NEW YORK^Y. i Maršal S. M. Budeui (levi na sliki) in maršal A. I. Tegerov, šef generalnega štaba "sovj etske armade, fotografirana tekom zadnjih manevrov. Knjigarna "Glas Naroda 99 216 West 18th Street New York, N. Y. ROMANI (Nadaljevanje.) MALI LORD, spisala Frances Hodgeson Bur-1 nett. 193 strani. Cena .....................................8C Globoko zasnovana povest o otroku,' ki gane odljudnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini in reveži, paC pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Cena .30 Štiri zanimive Črtice našega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena ..............- .60 Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena ................ "25 Do skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Oppenheim je znani angleški ro-anopisec poznan po celem svetu. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 110 strani. Cena.........60 MIKLOVA ZALA, spisal dr. Jakob Nket. 116 str. Cena trda vez .............................60 BroSirano ......................................40 Zanimiva povest izza časa, ko so bili Turki v uaši deželi. , MIMO ŽIVLJENJA, spis*: Ivan Cankar. 230 str. Cena .80 MLADA LETA, (Jan. d. »»rek), 188 str. .'......60 MLINARJEV JANEZ. Cena .................................50 Dejanje te povesti se vrši olj koncu srednjega veka in sicer v času, ko so bili Teliarjani povišani zaradi svojega junaštva v plemiški stan. .MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. Cenal.58 Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu Cita-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. Cena .75 Ivan Cankar je prvak naših pisateljev Ljudje, čijiti duševnost opisuje, so pristno slovenski i vi opis njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. NADEŽNA NffiOLAJAVNA Spisal V. M. Oaršin. 112 strani. Cena ..........35 Junaki toga romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi pota omagajo. NA KRVAVIH POLJANAH, Matici«, s slikami Cenp 1.50 NAŠA VAS, spinal Anton Novaian. 224 strani. — Cena 1.— V zvezku je devet črtic povečini iz naše lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljiv mojster v opisovanju značajev- NAŠA LETA. spisal MIlan Pugelj. 125 strani. — Cena vez..............70 Broš..............50 Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NAŠI LJUDJE, spisal Alois Remec, 94 strani Cena .41 Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan HOZMaN. Trdo vezana. 115 strani. Cena ---------------------------------- -70 Knjiga vsebuje M misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih sy«tovne vojne '- PESMI V PROZI, spisat Cbas. Baudelaire. 112 strani. Cena_____________________:.......................... .80 Verna slika pestrega velikomestnega življenja in spominov nanj. M PINGVINSKI OTOK, spisal Anatole France. 282 štreni. Cena .........................................................60 To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabavljiei. PLAT Z1 ONA, spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena .40 Poleg naslovne j»ovesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve, na^^C, * 'Misel v megli" in uBrezdno". PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .60 "Med Padarji iu Zdravniki" ter "Pisane Zgodite" je spisal naš poljudni pisatelj Kač, ki sc je posebno proslavil s svojim znamenitim romanom "(^runt". Prva knjiga vsebuje -4, druga pa IS kratkih in zanimivih |k>-vesti. POSLEDNJI DNEVI 1'O.MPEJA (2 n.) _______ 1.25 POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 95 strant Cena .60 V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic iz na5wn» domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, spisa) Ksaver MeSko. — 79 strani. Cena .............................................. Knjiga vsebuje tri povesti nagega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. .Njegov slog je izrazit, njegove misli so globoke in mehke. Posebno ženske bo vnete za njegova dela. " j PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena ___________________________________ M Povest iz vojne dobe, ku se je v srcih vseh %, nagih raaBodnih ljudi porajala misel ha edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovliO uoeeše tudi povest svoj vitek. PRED NEVIHTO, spisal I. Turgenjev. 96 str. Cena .35 Mojstersko delo slavnega ruskega pisateHa. PRIHAJAČ, spisal Fr. Detela. 157 strani. Cefia .60 Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja. PRI STRICU, spisal Gangl, 111 strani.........60 PRODANE DUŠE, spis-1 Joža Likov it.. 160 str. Cena .60 Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti z naSlm ubogim ljudstvom na Krasu, nai nrečita to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena .............-..................................«3 Prgeovori, eseji in misli slavnega indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 103 stran- Cena.....35 Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualui vsebini, ki razmotriva uereče moderne probleme in posega v drugem delu v vojno in povojno dobo. RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. ta- strani. Cena .70 V Širokem stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fint*s^>. da mora čita-telj nehote z napetim pričakovanjem Citati do konca. RENE MAUPERIN Spisal Edmont de Coneuort. '£SQ sir. Ceua .40 Roman o dekletu iz visoke pariške družbe. Delo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev. 1 ROMAN ZADNJEGA CESARJA HABSBUR- ŽANOV ............................................................75 ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 strani. Cena .......................................................60 SANIN. Spisal M. Arcibašev. 488 str. Cena----L— Tp znameniti roman, ki je bil svoječasno na Ruskem in na Nemškem konfiseiran, slika na realističen način ruskega inteligenta, malomeščana, oficirja, Študenta, Žida, žensko v okviru družine in samostojno učiteljico. SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May. 160 strani. Cena ............................................... .30 Dejanje te lope povesti se vrši na ameriškem Zapadu* Ptstre slike iz indijanskega in pi-jonirske^a življenja. Mayu sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-meriškem Zapadu je znal dosti natančneje o-pisati kot marsikdo, ki Je živel tam. SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezano. 93 strani. Cena.................................................... To je po naše prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravea. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo. SPISJE. Male povesti Iz kmečkega življenja. — 67 strani. Cena ................................................ J6 SLIKA DORIANA GRAY A. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................1.20 To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti. ki veže bralca z nepremagljivo silo nase. SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 »u£ai. Cena.... .60 Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRUH, spisal F. K. Finžgar. 80 stranL Cena M Naš mojsterski pripovednik nam nudi t teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka. RAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Sottner. 228 strani. Cena ...................................-___________ JSO To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Polastili prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala čitati to knjigo, kajti to je izpoved žene in matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražje. SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betela. 176 strani. Trdo vezano. Cena........................ L29 Ne5 znani pisatelj Detela je s tem svojim delom zopet posegel v nase preprosto življenje ter i zborno orisal značaje, ki nastopajo v njem. TATIC, spisal France Bevk. Trda vex. 86 sir. Cena .70 Naš i zboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi. Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO* POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC COMPANY 916 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. wL*m mzwumm Pot-navzgor New York, Monday, November 2, 1936 TWB LARGEST BfflVKNE DULY IN VM'J9L □ 18 ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. BARIKADE NA LONDONSKIH ULICAH Džorž in Gita zvezana za Džorzeva mati je oba opazovala z neprijaznimi pogledi. Kako je njen sin povzdigoval to revno učiteljico! Kot bi bila kaka p rincesa ali kako prav pafsebno bitje. Komaj je mogla gledati, kako jo je oboževal. Sploh — Džorž je po svoji zaroki postal popolnoma drug človek. Včasih je bil kar razposajen. In z Gito se je raz-govarjal o stvareh, ki so bile materi tako tuje, da je nevedno zmajevala z glavo. Z grenko jezo je opazila, kako se je mlado dekle znalo prilagoditi njegovemu značaju in spremljati njegove visoko leteče misli. "Neumnost," je vedno rekla mati, kadar je v njeni navzočnosti govoril v vznešenih besedah o svojih načrtih. Neumnost je bil za njo tudi razgovor med obema, kadar sta govorila o stvareh, ki so presegale njeno duševno obzorje. Na Gito se je hudovala, ker ni pomirjevalno vplivala na Džorza, kot je sama vedno delala in se je jezila tembolj, ker je zapa-zda, kako zelo ji je bil Džorž hvaležen za njeno razumevanje. Tudi d rugače je pogosto prišlo do nesporazuma med mladima zaročencema in materjo. Ko so kupovali pohištvo za Gitin denar, je mati vedno hotela kaj praktičnega, Džorž in Gita pa vedno kaj lepega, Ako se niso mogli pogovoriti, se je morala mati padati. In to jo je zelo užalilo. V steni, ki je ločila oba stanovanja, so napravili vrata. V starem stanovanju je bila kuhinja, materina spalnica in stanovanjska soba. Džorževa spalnica je bila poleg novega staiiovanja in je bila premenjena v majhen salon, novi dve sobi pa ste bili ribednica in spalnica mladega para. Ker je bilo stanovanje v predmestju Berlina, ni bilo predrago. „. Salon je 'bil pravzaprav kot nevtralna tla. Vezal in ločil je oba dva stanovanja. Tako je mogla biti mati, če je hotela, popolnoma za sebe, in ravno tako tudi Džorž in Gita Vsak je imel kraljestvo za sebe. Pri izbiri poročne obleke je bil tudi prepir. Gita je željno hotela imeti belo obleko, če bi bila še tako priprosta. Mati je temu nasprotovala. Bela obleka, kako nepraktična! Kolikokrat bi jo mogla Gita obleči! Brez vsake koristi bi videla v oman, ko je enkrat doslužila svojemu namenu. Črna zidana obleka bi bila mnogo boljša, nositi bi jo mogla pri vsaki prilozr osti in 'bi več let bila dobra. Gita ji hoče dopovedati, da bi črna obleka pri poroki napravila žalosten utis. Samo enkrat, samo sedaj je hotela imeti belo obleko. In če je ne bi več mogla rabiti, bi ji bilo popolnoma prav. V druge namene ni smela biti oskrunjena. JJzorz je videl, da ima Gita popolnoma prav in da mora biti pn tem praktična stran izpuščena. n Njegova mati se je zaman razvnela nad to "neumnostio" Aeumnost pa je zmagala tudi tukaj. v. pride dan, ko sta imela biti Dž življenje. Mlada nevesta stoji v mični beli obleki v svoji sobi in se Jr^f l7 ?-ledalu- Pri Pogledu same sebe se strese; tako tuja, tako lepa se zdi sama sebi v sneženi krasoti Julija bkraba stoji ginjena pred njo in vedno ravna njeno obleko, da ^e bilo vse v redu in da ni bilo kake gube Pri tem opravilu pa si mora vedno skrivaj otrniti solzo. so•JS^J^t- Glta P^6 gospodična Škraba obe vabljeni ^c poroki " ** °blekH' ker P- Obe gospodični občudujete nevesto in gospodična Stecmar Se P^avna neko gnbo,^osPodična^Vjnt^ L™™!8"" je gospodična* Škraba izrazil^svoje obcudovTnie'Tdti v svojo sobo, da se praznično obleče. Gito je Xlo mno^ avelidte ^^ P° "Jem materi' na ie H^Lteniw0IaGjU' ki S° ga obhaJ'ali v bližnji restavraciji je Herman Hartman skrbel za veselo razpoloženje Biliel r^ltVJ: t0' ^ jeV8ak0mDr razrezati jezik. calfT^ r?' Stef"arjeV° se izgovarjal o ženskih pravicah, z Albertmo Vmtarjevo o krivični usodi. Z -osnodično grahovo, ki j0 je zadnje čase pogosto srečal pri PeT^iano S v fZv ° Cel; ^ je Vedel^kak° Zd0 izbila fcri njej v veljavi. Celo pn gospej FeMmanovi ie dosegi Hj> podov 1Z Dzorzeve tovarne, ki so v imenu tovaraiške-a ,'sohi,, prinesli poročna darila, se ie TT.^X, ? J oiunačilo in „„r , • Hartmanove živahnost pevXmu dmštvT T J ^^ ker 80 P***™ k ™*enm vedalX J e"°/JU 36 Slcer v višinL vedno odpo- petje in če jih slednjič Hartm^ne bi ^v b? Si Jih za vedno utisnila v svoj snornir, !>'„, " , a dneva, kot od solnca obsevano GUate »1 t*™*** je zopet pravijieein dopove^ala sebi in Dzorzu, da sta izgubljena kraljeva otroka, ki It« ^Saf- Bi'a - S SJK IŽ1 SXT^lS^t cem rada gospodinjila po svoje. marsi- Policija razganja komuniste in druge protifašiste, ki so pojavili na londonskih cestah barikade, da preprečijo parado črnosrajčnikov, katerim načeluje Oswald Moslev V gredili je bilo ranjenih d vesto oseb. iz- SKRIVNOSTEN UMOR V pristaniški četrti Marseil-lea se je zgodil pred kratkim umor, ki dela policiji velike preglavice. Ribiči so potegnili iz morja truplo tridesetletne ženske. Truplo je moralo biti že več dni v vodi in je kazalo več ran. To pa niso bili običajne rane, temveč je ugotovila preiskava o njih, da so bili morilci na teh mestih vbrizgnili v telo neki indijski strup. Na-daljna preiskava je dognala še druge nenavadne stvari. Mož umorjenK je deloval več let kot uradnik neke velike tvrdke v Zadnji Indiji in si je tam s še vedno nepojasnjenim nakupom kipa nekega božanstva, nakopal jezo domačih duhovnikov. Pred kratkim pa je v večerni uri prišla v stanovanje tega moža, nekdga Guerina, mlada Indijka. Moža ni bilo doma, sprejela jo je njegova žena. Sprva je sploh ni hotela sprejeti, kakor je izpovedala sobarica, toda Indijka se ni dala odgnati. Končno ji je Gueri-nova dovolila, da stopi v salon in tam je sobarica slišala, kako je dejala gospe:4'Gospa, gre za vašega moža. Rada bi vas pripravila. Primerila se mu je nesreča." Guerinova se je od strahu skoraj onesvestila, toda Indijka jo je pomirila: "Ni mrtev. Še vedno živi. Je pa težko ranjen." Več ni hotela povedati in je Guerinovo pozvala, naj ji sledi, prej pa naj vzame doma gaze in obvez. Ker ga v stanovanju ni bilo, sta stopili obe žen- ski v bližnjo lekarno. Lekarnar se obeh dobro spominja, kajti Guerinovo je poznal. Natančno je lahko opisal skrivnostno Indijko. Povedati je vedel £e to, da sta stopila na tramvaj, ki vozi v pristanišče. Celo v tramvaju je Guerinovo videl neki prijatelj njenega moža in jo pozdravil. Izstopil je pa prej nego obe ženski in je bil zadnji človek, ki je Guerinovo videl razen morilcev. Teden dni pozneje so našli njeno truplo. Boje se, da je tudi Guerin postal žrtev skrivnostnih zločincev, kajti odtlej manjka za njim vsaka sled. POSVEČENO KAMENJE CIGAN, KI JE BIL ODLIKOVAN Beograjsko "Vreme" obširno opisuje bedno življenje cigana Ameda Amedoviča, ki je bil odlikovan s Karadjordjevo zvezdo z meči in živi zdaj s.svo-jo "številno družino v neki baraki v okolici Leskovca. Mož je bil na frontah od leta 1912 do konca svetovne vojne, najvišje odlikovanje za hrabrost pa si je zaslužil v hudih bitkah pri kapetanovi četi, pri Kmp-nju. Vsi smo se hrabro borili. Šli smo naprej in odlikovanje sem dobil, ker sem pač ostal živ. Tako pripoveduje skromni junaški cigan. Od države dobiva mesečno podporo 100 Din, k združenju odlikovane«^* s Karadjordjevo zvezdo pa ne more pristopiti, ker nima denarja za članarino. ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA (Dalje prihodnjič.) DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena ...........30 GODČEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena .25 CUMORESKE IN GROTESKE. 180 strani. Cena .80 Trda vez. Cena 1.— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena .25 PO STRANI KLOBUK. 159 strani. Cena .... .50 POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel, 136 str. .60 PREDTRŽANI, PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. .25 SANJSKA KNJIGA ................................................60 SANJSKA KNJIGA ....................................................JM> SLOVENSKI ŠALJIVEC. 00 strani. Cena.............40 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ................M TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena .....................70 TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena .30 TRENUTEK ODDIHA v (Knjiga vsebuje tudi Š&loigro "Vse naSe"). # 189 strani. Cena ..............................30 VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA 1.50 VESELE POVESTL 79 strani. Cena...................35 ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: Napačno je naše mnenje, če mislimo, da živijo divjaki kar tako tjavendan in le za zabave, plese in veselice. Vendar praznujejo vselej takrat, kadar se jim obnese lov ali že postavijo ka-ko večjo stavbo. Zmeraj pa določi poglavar, kdaj naj bodo plesi. Le s poglavarjevim dovoljenjem sinejo bobna-ti in bobne ima le on spravljene v svoji hiši. — Za ples se okrasijo Papuanci po svoje; večina z listjem palm, s perjem ptičev in z biseri; lasje se jim še bolj bleščijo v olju in rde-čilu. Ko v dveh kolobarjih rajajo, tudi pojejo in vsak Papu-anec zna po več melodij, ki se jih naučijo drug od drugega in jih zapojejo s polnim, čistim glasom. Starešine sedijo okrog ognja in molče opazujejo rajanje mladine. Na gričih ždijo otroci in matere, ki so kar ponosne na svoje hčere in sinove, če se prav lepo kretajo v vrstah plesalcev. — Ko ples poneha,, priredijo tudi kako gledališko igro, vendar ne v našem pomenu. Igralsko umetnost pa ima vsak Papuanec že kar v krvi, vendar so ti gledališki "prizori kaj preprosti, so le kratki nastopi, ki prikazujejo dogodke iz vsakdanjega domačega življenja. Posebno ljubezen izkazujejo Papuanci nekaterim kamenjem, ki pravijo o njih, da so "uaro-po" —duhovi — ki so padli iz nebes ali pa so prilezli iz zemlje. Vsak tak kamen ima svoje ime in hranijo jih po .svojih kočah in so prepričani, da jih varujejo bolezni in besov. To posvečeno kamenje delijo na moško, žensko in otroško kamenje. Zaverovani so vanje, kakor pač le morejo biti taki prirodni ljudje, kot so Papuanci, povezani z zemljo. KNJIGARNA "GLAS NARODA' 21« WEST 18th STREET _ NEW IORK. N. I. CALLESOV POLBRAT. ARETIRAN MEXICO CITY, Mehika, 31. oktobra. — Danes je bil tukaj aretiran Arturo Calles, ker je poneveril za 319,000 pezos — $88,363 — poštnih znamk. Ar-turi je polbrat Plutarca Eliasy Callesa, bivšega predsednika, ki živi v izgnanstvu. SAMOMOR ZALJUBLJENEGA KMETA Te dni se je zastrupil v vasi Bela pri Ivanjcu 42-letni Va-lent Vincek. Popil je večjo ko-lič ino solne kisline in v silnih mukah je izdihnil. Bil je ože-njen in v zakonu je imel enega otroka, pa ga je žena zapustila, ker je dobival hude živčne napade, tako da je večkrat pobesnel in so ga morali poslati v umobolnico. Po povratku se je zaljubil v 18-letno hčerko domačega mlinarja Angelo Lac-kovič, ki ga pa ni marala. Ko mu je to povedala, je obupal nad življenjem in se zastrui)il. VOLKOVI SO VDRLI V DŽAMIJO Pišite nam ca cene Tomih listov. reservacljo kabin ln pojasnila za potovanja. 8I.OVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St. New York 1 h SHIPPING NEWS Na parnikih, Id ao debelo tiskani, vrše v domovino izleti pod vadstv« . izkušenega spremljevalca. V dvorišče Jaja-pašine džamije v Skoplju so vdrli volkovi ter zaklali čuvaju muslimanskega svetišča štiri ovce. Čuvaj in njegovi ljudje so ubili enega volka, ki se je tako nažrl, da ni mogel preskočiti nizkega obzidja. V najbližnjo okolico Skoplja je volkove prignala zgodnja zima. Preden so volkovi vdrli na dvorišče džamije, so se v večji tolpi pojavili na neki pristavi pri Kisel i vodi. 4. novembra: Queen Mary v Cherbourg 6. novembra: Europa v Bremen 7. novembra: Champlain v Havre ] Conte di Savola v Genoa * > 11. novembra: Aqultania v Cherbourg Normandie v Havre 14. novembra: Rex v Genoa i 18. novembra: Queen Mary v Cherbourg 10. novembra: Bremen v Bremen 11. novembra: Lafayette v Havre Saturnia v Trst 25. novembra: v Normandie v Havre *' Berengaria v Cherbourg 28. novembra: Conte di Savoia v Genoa 2. decembra: Queen Mary v Cherbourg 3. deecmbn: Champlain v Havre 4. decembra: Europa v Bremen 5. deecmbra: Vulcania v Trst 9. decembra: Normandie v Havre Berengaria v Cherbf-u^g 12. deecmbra: Bes v Genoa 15. decembra: Bremen v Bremen L6. decembra: 1 Queen Mary v Cherbourg •26. decembra: Normandie v Havre rl ,y s — " ; VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno do 1'dnj Imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa :eto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih POZOR NAROČNIKI! Pazite na številke poleg naslova, ki vam jasno govore, dc kdaj imate plačano naročnino. Obnovite jo, da nam ne bo treba pošiljati opominov. Z redno obnovitvijo prihranite nam de lo in stroške, sebi pa zajamči-te redno dostavljanje lista. Besno Vas prosimo, ds vpo števate to opozorilo! Uprava "Glas Naroda'' CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laushin COLORADO: Pueblo, Peter Culig, A. SaftiČ Wal sen burg, M. J. Bavuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. 'LLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero. in Illinois) Joliet, Mary Bambich La Salle, J. SpeUch Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard in okolica, Joseph Močnik MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN: Detroit. Frank Stular MINNESOTA: Chisholm, Frank Gou£e Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Vlrgina, Frank Brvatlch IONTANA: fBoundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck VEW YORI£: Gowanda, Karl 8trnM» Little Falls, OHIO: Barberton, Frank Troha Cleveland, Anton Bobek, Cbaa. Karl-linger. Jacob Resnlk. John Slannlk Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kumse Youngstown, Anton Klkelj )REGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezovee Coverdale in okolica, M. Kupnik Export, Louis Supančič Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Green8burg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. TauSelj Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žust Pittsburgh, J. Pogačar, PMlip Pro- gar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton, Joseph Jovan »VTSCONSIN: Milwaukee, West Allia, Fr. Skok Sheboygan, Joseph Kakei VYOMING: Rock Springs, Louis Tauebar Dlamondvllle, Joe RoUcb Vsak zastopnik________ to, katero Je prejel. Tasiipitlke tepto UPKAVA "GUB NAIOOA*