Leto LXIV^ št. 142
Ljubljana, petek it. junija 1931
Cena Din i.-
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznik*. — Inserati do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrat Din 2.50, od 100 do 300 vrst 4 Din 8.—, već jI inserati peUt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi še ne vračaj').
UBEDNIsTVO IN UPBAVKldTVO LJUBLJANA, Knafljeva pilea t*. 6
Telefon it. 8122. 3123, 8124, 8125 ln 8126.
PODRD2MOE:
MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190.
NOVO MESTO. Ljubljanska o, tel. fit. 26.      JESENICE, Ob kolodvoru 101. «— Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
Prvi pozdrav domovine
Prisrčen sprejem ameriških rojakov ob povratku v domovino
Z ginljivo prisrčnostjo je domovina pozdravila svoje sinove, ki so se po dolgih letih vrnili iz tujine — Svečano so jih sprejeli na vsej poti od državne meje do Ljubljane, kjer je bil sprejem posebno slovesen in prisrčen —
Tako Čudno nam je bilo pri srcu, ko smo Vas čakali. Veseli smo bili, a nismo vriskali in tiho, mirno smo Vam šli nasproti, zakaj našo radost sta dušila tesnoba in strah, če ste Še naši. Objeli smo Vas ginjeni v solzah veselja in bridkosti.
Kakor lastavice smo Vas pričako* vali, ki prineso pomlad in blagoslov. Kakor teh svetih ptičic smo se Vas razveselili, saj tudi Vi nosite seboj blagoslov.
Iz krvavečega srca je dala v Vaša v strahu in upu drhteča srca svoj bla= goslov, ko ste šli od nje na d al j njo pot, mati, ki Vam ni mogla narezati kruha. Mati domovina . . .
Ali so komu ugasnile iskre materU nega blagoslova v srcu? Ali je komu irpijenje zadušilo lučko materine lju* bežni? Varovali ste plamen njene Iju* bežni in se greli ob njem v dneh zapu* sčenosti, osamelosti in obupa.
Revna in bedna Vam je dala mati blagoslov — edino Vašo doto. Ni mogla več in ni smela, saj je bila le tlačanka na svoji zemlji.
Iz krvi sinov in iz solz sirot je zrasla svoboda. Tudi Vi ste v bojih za njo prihiteli materi pomagat.
Ali jo še poznate, mater domovu no? Svobodna je in mogočna, da ste njeno mlado moč začutili onkraj mor* Plamenček njenega  blagoslova v
\v asih srcih je zaplapolal v visok kres in Vas prinesel nazaj na materine prsi.
Doma ste, zvesti sinovi! Zaradi svoje zvestobe ste blagoslovljeni sU novi matere.
In ta blagoslov naj varuje tudi V a* še sinove, da se vrnejo in ostanejo pri materi, ponosni kraljevini Jugoslaviji!
Triumfalen sprejem na Jesenicah
Jesenice, 26. junija. Prva obmejna postaja Slovenije Jesen i-ee je sprejela naše rojake iz Amerike uprav triumfalno, že davno pred prihodom vlaka se je na kolodvoru zbrala ogromna množica; bilo je nad tisoč ljudi. Zbrala so se tam razna društva in korporacije. Sokol Jesenice s praporom, Sokol Javornik, gasilska društva Jesenice in Hrušica in KID. pevsko društvo »Sloga«, društvo »Soča«, Narodno strokovna zveza z zastavo, Ciril Metodova družba, društvo obrtnikov, Po-mladek Rdečega križa, zastopniki tujsko-prometne zveze, Kola jugoslovenskih sester, Narodnega izseljeniškega odbora, Rafaelove družbe itd. Gostom so se iz Ljubljane naproti pripeljali Izseljeniški komisar ravnatelj g. Fink in g. Kravos v imenu izseljeniškega odbora, iz Zagreba pa predsednik Narodne zaščite bivši ban šilovie\ podpredsednik Saveza organizacije Izselje-nika g. Jobet, IL podpredsednik Đakovlć, urednik Usta »Izseljenik« Strižič, glavni tajnik Travica, odbornik Belanič, is Beograda pa major Milojkovic. Na kolodvora so bili nadalje župan čufer in duhovni svetnik Kastellc.
Goste je najprej pozdravil podpredsednik Jobst, v imenu bana dr. MaruSiča ravnatelj Fink, v imenu jeseniškega župana in za vsa društva pa dr. Kogoj.
Za vse pozdrave se je toplo zahvalil tajnik izletniške skupine Ivan Mladine©, ki je povdarjal, da ni pričakoval tako prisrčnega in radostnega sprejema. Po končanem sprejemu so gostje zopet zasedli vlak in se med pozdravi množice, ki jih je obsipala s cvetjem, odpeljali naprej.
Na Lescah
Vse hiše na progi od Jesenic do Lesc in tudi naprej do Kranja ter Ljubljane so bile dragim gostom na čast okrašene s zastavami in cvetjem, povsod ob progi se je na križiščih zbiralo prebivalstvo, ki je Američanom prijazno ln odkritosrčno mahalo v pozdrav. Na Lescah se je zbrala šolska mladina s praporom in obsula goste s cvetlicami. Vlak je postal samo nekaj minut, nato pa nadaljeval vožnjo proti gorenjski metropoli Kranja.
V Kranju
Tudi Kranj je pripravil gostom dostojen sprejem. Na kolodvoru so se zbrali Sokoli v krojih, razna društva z zastavami, skoraj polnoštevllno je bila zbrana šolska mladina. Američane je prav prisrčno pozdravil
župan Pire in jim izrekel dobrodošlico na domačih tleh. Gostje so bili nad nepričakovanim sprejemom izredno vzradoščeni, tako kakor na Jesenicah so nekateri ganu tja plakalL V Kranju vlak ni ostal dolgo m je nadaljeval vožnjo v Ljubljano.
Ameriški rojaki v objemu Ljubljane
Slovenska prestolnica je sprejela in pozdravila sinove svojega naroda z materinsko ljubeznijo
Ljubljana, 26. junija. Ljubljana   je   priredila v domovino se vračajočim Američanom prav prisrčen in dostojen sprejem. Bila je to spontana manifestacija ljubezni do vračajočih se bra-tov in sester. Vse mesto je bUo v zastavah in cvetju,   pred kolodvorom in na peronu so se pa že davno   pred   prihodom vlaka začele zbirati velike množice ljudi. Peron glavnega kolodvora, ki je bil v cvetju in v zastavah,   je bil okrog 9. že prenatrpan. Zbrali so se tam poleg številnega občim stva odlični   predstavniki   naše javnosti. Bansko upravo je zastopal   banski svetnik dr. Karlin. mestno občino podžupan Jarc z več občinskimi svetniki mag. na ds v etnik Govekar, člani pripravljalnega odbora dr. Joža Bohinjc, ravnatelj OUZD, občinska svetnika Tavčar in Uratnik, starosta ljub« ljanske sokolske župe   dr. Pippenbacher s tajnikom Flegarjem,   policijska upravnik Keršovan.   šef Presbiroja Milan Marjano« vič iz Beograda, dr. Čok, tajnik ZTOI dr. Pless, tajnik Zveze industrijcev dr. Golia predsednik Pokojninskega zavoda dr Vr» tovec, p. Kazimir Zakrajšek za Rafaelovo družbo, postaj ©načelnik Ludvik, ravnatelj pogrebnega zavoda Saplja. šef izseljenske* ga urada v Ljubljani g- Fink in predstavnice raznih ženskih organizacij in društev, tako Kola jugoslovenskih sester. Ciril Me-todove družbe,   Splošnega   ženskega dru* štva in Krščanskega ženskega društva. Vse dame so imele polna naročja cvetja.
Pred peronom je bila postavljena želez* ničarska godba »Sloge«, pred glavnim kolodvorom pa godba Sokola I ter oddelek Sokolov v kroju. Ves prostor pred kolo* dvorom je v velikem polkrogu zasedla mnogobrojna množica, ki je nestrpno pri« čak ovala prihoda \meričanov.
Prihod gostov
Točno ob 9.15 je s polurno zamudo pri* vozil izletniški vlak, okrašen z jugos loven-skimi zastavicami in cvetjem. Godba »Sloge«« je zaigrala pozdravno koračnico, občinstvo je pa začelo prirejati Američanom navdušene ovacije. Američani so izstopili in v spremstvu pripravljalnega od* bora podali skozi gost špalir občinstva in narodnih dam, ki so jih obsipale s cvetjem, pred kolodvor, kjer se je vršilo oficijelno pozdravljanje. Vseh skupaj je prispelo okrog 80 Američanov pod vodstvom zaslužnoga organizatorja izseljencev v Ameriki g. Grdine in tajnika Mladinca. Večtns so Hrvati, ena tretjina je pa Slovencev.
Pred kolodvorom
Pred kolodvorom sta igrali obe godbi. Goste je najprej pozdravil v imenu mestne občine obč. svetnik Ivan Tavčar, ki je med drugim omenjal:
Ko stopate na ljubljanska tis, bodite v imenu ljubljanske občine najiskrenejše pozdravljeni. Bodite preverjeni, da vas vse prebivalstvo z veseljem sprejema, ker ste naši bratje in sestre, sinovi enega rodu m naši najboljši prijatelji. Tu ne boste videli razkošnega bogastva, ki ste ga videli vsak dan; skromne vasi, lična mesta vas po* zdravlja jo z ljubeznijo m z zavestjo, da ste kri naše krvi, m sprejemajo vas kot svoje. Bodite pozdravljeni in dobrodošli, ameriški rojaki, na domačih tleh!
Pozdrav zastopnika bana
V imenu banske uprave je nato stopil v sredo banski svetnik dr. Karlin in pozdravil goste takole:
Dragi nam gosti, mili bratje in sestre! Po dolgih letih se vračate v tako velikem številu iz tujine v svojo drago staro do* movmo. Prihajate v imenu vseh naših iz* seljencev v Severni Ameriki. Ko« zastop* nik g. bana dravske banovine vas ob va-
šem povratku iskreno in prisrčno pozdravljam. V Ljubljani boste otvorili svoj prvi izseljeniški kongres, ki ga boste v Zagrebu nadaljevali in v Beogradu zaključili. Po sili razmer ste se svoječasno fzselili z rod* ne grude. Sedaj se vračate v zedinjeno in svobodno domovino Jugoslavijo. Veseli nas, da ste se odločili na lastne oči, premo* tri ti njen razvoj in napredek ter navezati tesnejše stike z nami. Želim vam kar naj* prijetnejše bivanje v naši sredini in najlepših uspehov pri vašem skupnem posve* tovanju. Ko se zopet vrnete v prekomorske kraje, bodite uverjeni. da ostanejo na* še simpatije na vaš! strani. Želim, da po* nesete s seboj zavest nerazrušene moči na* še narodne države m da se v tujini s ponosom spominjate svoje lepe domovine Jugoslavije, ki ji stoji na čelu naš junaški kralj Aleksander I. (Viharni vzkliki: »Živel kralj Aleksander!«)
Po govoru banskoga svetnika dr. Kar-lina sta Američane pozdravila duhovni svetnik Dos tal in v imenu Rafaelove družbe pater Zakrajšek.
Zahvala vodje Grdine
V lepem zanosnem govoru se je za prisrčen in topel sprejem zahvalil vodja skupine izletnikov Grdina, povdarjajoč, da so jim rojaki po tako napornem in dolgem potovanju priredili tako lep sprejem, kakršnega niso pričakovali. Ti pozdravi in sprejemi so pravo okrepčilo za srca izseljencev. Prinaša pozdrave stotisočev rojakov, ki bi se radi vrnili v domovino, ali ne morejo. S solzami v očeh so nam stiskali ob slovesu roke in naročali, naj v domovini pozdravimo znance in prijatelje. Tako, kakor ste nas pozdravili vi, tako vam vračamo pozdrave mi in tudi v imenu vseh onih, ki niso mogli z nami, a čutijo z vami in katerih srce še vedno bije za domovino.
Svoj govor je zaključil z vzlikom: živel jugoslovenski narod, živel kralj Aleksander, živela svobodna domovina Jugoslavija!
Pohod po mestu
Po govoru Grdine so srčkani otročički ravnatelja OUZD dr. Bohinjca, štiriletna Metka, S-letni Jožek in 9-letna Polonca, ki so bili v narodnih nošah, poklonili gostom bujno rdečih nageljnov in drugega cvetja, nato se je pa med živahnimi ova-cijami občinstva formirala povorka z godbo Sokola I na čelu in odšla po Masarv-kovi, Dunajski Tavčarjevi ulici in Miklošičevi cesti k palači Delavske zbornice, kjer se je vršil takoj nato I. kongres jugoslovenskih izseljencev. V povorki je svirala poleg sokolske tudi železničarska godba. Povsod, kjer se je pomikal sprevod, so gostom prijazno mahali v pozdrav, z oken se je pa vsipalo nanje cvetje.
Otvoritev izseljeniškega kongresa
V nabito polni in bogato s cvetjem okrašeni dvorani Delavske zbornice se je ob 10. pričel izseljeniški kongres, ki so se ga udeležili vsi gostje iz Amerike ter zastopniki naših oblasti, korporacij in društev iz Ljubljane.
K veliki mizi pod odrom, pred katero je stal mikrofon in oddajal govore tudi v Ameriko, da so jih lahko slišali tudi naši rojaki, so sedeli predsednik narodnega izseljeniškega odbora g. Milan Marjanovi ć in Častni gostje, pooblaščeni minister ln poslanik severoameriških Zedinjenih držav g. Priče ter ban g. dr. Drago Ma-rušič s podbanom g. dr. Pirkmajerjem. Burno pozdravljen je
predsednik Marjano vič otvor 11 kongres ter pozdravil izseljence, k! so srečno prispeli na obisk v domovino. Prav posebno je pa pozdravil zastopnika sevroameriških Zedinjenih držav poslanika Princa, Id so mu navzoči priredili navdušene ovacije. Ko je pozdravil še bana dr. Marušiča kot nekdanjega budi* telja jugoslovanske ideje v Ameriki ln starega znanca ter podbana Pirkmajerja, Župana dr. Dinko Puca in vse ostale odlične goste, je povdaril, da je kongres le prvi poskus, da bi se
ustanovita trajna institucija takih kongresov, ki naj bi se sestajali vsako ali vsako drago leto v tem aH onem kraju Jugoslavije ta sklepali o zvezah med Izseljenci in domovino. Prekinjene zveze lahko dovedo do odtujitve, če se pa spojimo Se tesneje, kakor smo sedaj, se nam pa ni treba bati bodočnosti. Amerika koje poslanik g Prince govori tudi naš jezik in čuti nsi duh ter ima vedno toplo srce sa vse nas, Je storila mnogo dobrega sa našo domovino, zlasti v svetovni vojni, kar Jugosloveni nikdar ne pozabimo ln ji bomo vedno hvaležni. Ob besedah, naslovljenih na našo mogočno prijateljico onstran morja, Je vsa dvorana zabučala v viharnih vzklikih. Ko je proglasil kongres za otvorjen, se je g. Marjanovi*« zahvalil tudi ljubljanskemu narodnemu tzseljenlakemu odboru sa vse priprave ln veličasten sprejem ter predlagal, naj kongres odpošlje
brzojavne udanestne pozdrave vladarjema   obeh držav,   namreč kralju Aleksandru in prezldentu Hoowru, kar so navzoči sprejel! z burnim odobravanjem Ko so se ovacije obema domovinama polegle. Je spregovoril
ban dr. Drago Marušič,
simpatično pozdravljen od svojih star;h prijateljev iz Amerike. Izvajal je med drugim:
Bratje in sestre! Ljubljana je srečna, ker vas more pozdraviti prva in hvaležna je tudi za vse, kar ste žrtvovali za svojo domovino, čeprav ste si prislužiti s krvavimi Žulji. Posebno smo vam pa hvaležni za to, da niste pozabili domovine, čeprav vam ni mogla dati kruha in ste morali iti iskat zaslužka v neznano zemljo čez morje.
»Sto srce spoji — more ne razdvoji«
se najlepše kaže ob današnjem našem sestanku, ko vas pozdravlja ne samo oela Ljubljana in dravska banovina, temveč vas vse čaka kakor mile brate vsa domovina V zadnjih letih svetovne vojne je marsikak izseljenec mislil, da jih poznamo le, kadar jih -potrebujemo in teda* sem sklenil, da bom takrat sklenjene zveze vzdrževal trajno, da se tudi dvom'jlv« ci onstran morja prepričajo, kako jih '.*if-bimo, Če jih potrebujemo ali tuli ne. Težki časi so nastopili za nas ob rojstvu mlade države, a vse smo premagali iz ljubezni do nje in z zxup-\n;am v njeno bodočnost. Verujem, da so sklenjene trajne vezi tudi med obema prijateljema državama, kakor ostane nerazdružljiv jugoslovenski narod to in onstran morja na veke. ZeHm vam, mili bratje ln sestre, da spoznate svojo svobodno domovino in se povrnete na svoje ameriške domove le z najsrečnejšimi spomlnL
Med viharjem vzklikov je vstal ln se oglasil
ameriški poslanik Prince
in govoril v našem jeziku, češ da ni pripravljen, a vendar mora izraziti svoje veselje, ko vidi prijateljski ln bratski sprejem ln Je zato prišel z Bleda, letne nre-stolnloe in diplomatskega centra države Skoda, da si ne boste mogli natanko ogledati veličastnih planin In prelepih jezer Slovenije, vendar vas bo pa že glavno mesto Slovenije prepričalo, da je center visoke kulture. V Zagrebu Vas pričakuje konzul Bauermann, v Beogradu vas b" pa pozdravil moj zastopnik legacijski ta;nik Oeorg.
Marsikdo misli, da vas mi stari Anglo* sasi ne cenimo, vendar pa ;e resnica taka. da vas cenimo prav visoko m spoštujemo vas narod, zlasti pa vaše moči in vaš jugo* slovenski ogenj,   ki   poživlja naš hladni
anglosaški temperament. Anglosas sem, ki ljubim vse slovanske narode, posebno pa Jugoslovene, in zato me prav srčno veseli, ko vidim, kako se Jugoslavija razvija pod močno in sposobno roko kralja Alek* sandra.
Da pa ne boste mislili, da sem pozabil svoj materinski angleški jezik naj spregovorim še v angleščini:
Upam gospe in gospodje, da boste vi* deli vse mogoče v Jugoslaviji in da boste na vašem potu mogli realizirati prijatelj* stvo in ljubeznjivost jugoslovenskega na* roda napram našim Zedinjenim državam. Srečno pot in na svidenje!
V imenu navdušenih zborovalcev se je po dolgotrajnem aplavzu zahvalil poslani* ku predsednik Marjanović, nato je pa iz* pregovoril župan mesta Ljubljane g. dr.  Dinko Puc:
Dragi rojaki! Z bridkostjo ste zapuščali svojo domovino in z negotovostjo ste šli v tujino, a tudi domovina je bila žalostna in v strahu za vas, da v tujini propadete in postanete nezvesti svojemu narodu. Mnogo izseljencev je izginilo v rudnikih in v tovarnah, več jih je pa ostalo m s svojimi mišicami ustvarilo dobro eksistenco. Združili ste se v organizacije in v društvih ter ustanovili mogočno časo* pisje, ker ste samozavestni in energični. Zbudila se je misel v Vas na domovino in marsikdo je s tugo v srcu mislil, da naša nova država ni sposobna za življenje, ker jo rušijo bratski boji. Kmalu ste pa tudi spoznali, da ni tako in vaša ljubav vas je prignala nazaj v vaš rojstni kraj, kjer se prepričate, da smo 9torili mnogo s poštenim delom. Videli boste napredek naše države in povsod našli mnogo ljubezni in globoke udanosti našemu kralju Aleksandru. Uverili se boste, da ima mnogo volje ustvariti mogočno državo in postati eden prvih narodov na svetu. Če bomo hodrK po potu, ki nam ga je začrtal naš kralj, če ne bo nobenemu Jugoslovenu več treba iti v tujino za kruhom, ker bo domača gruda dala kruha in bodo izseljenci, ki so ostali v tujini, lahko ponosni na svoj na* rod. Eno bomo ostali, čeprav nas loči morje, in v tej zavesti mnogo uspeha na vaših zborovanjih!
Predsednik   narodnega   izseljeniškega odbora g. dr. Bohinjc
je pozdravil goste in izrazil upanje, da kongres reši vsa vp^rašnja, ki se tičejo na* ših izseljencev, kakor to zahteva čast na* roda in države. Vi ste možje dela, nava* jeni pesmi strojev, a tak narod ima pra* vico do lepe bodočnosti. Tudi pri nas je krepka volja za delo, da se naša država dvigne na najvišje mesto. Hvaležni smo vam za pomoč, ki ste si jo pri trga val i od svojih ust in pošiljali v domovino. Mino g i ste pa še celo žrtvovali svojo kri za našo svobodo. Kongresu, kjer zborujejo taki možje, kakor ste vi, je uspeh zagotovljen in vsa naša javnost ter ves naš narod onstran morja spremlja vaša posvetovanja z največjim zanimanjem in najsrčnejšimi željami za velik uspeh.
pater Kazimir Zakrajšek
je pozdravil goste v svojem imenu kot ameriški državljan, nato pa kot predsed* nik Rafaelove družbe.
Starosta ljubljanske sokolske župe dr. Pipenbacher je nato pozdravil kongres v imenu jugoslovenskega sokolstva, tajnik dr. Pless je govoril za Zbornico ZTOI, predsednik Narodno strokovne zveze Juvan v imenu Delavskih organizacij, dr. Krek za Prosvetno zvezo, tajnik Gorjup za Zvezo industrijcev, ga. Hočevarjeva za Jugoslovenski ženski savez, Kotnik za jugoslo-vensko strokovno zvezo. Vsi pozdravi so bili sprejeti z navdušenjem.
Nato se je pa predsednik Marjanović zahvalil za sprejem ter predlagal dnevni red, ki je bil sprejet soglasno. Na predlog g. Rokica, urednika >Narodnega Glasnika« v Los Angelosu, so pa zborovalci z navdušenjem sprejeli naslednje predsednlštvo:
Gg. Milan Marjanović, prof. Jurij Devic iz Pittsburga, Anton Grdina, predsednik JSPJ v Clevelandu, major MilojkoviĆ in g. Jobst, za zapisnikarja Ivan Mla-dineo in g. Nebojša Travica. S tem je bil kongres zaključen in se nadaljuje jutri v Zagrebu, nato pa v Beogradu,
Stran }
>SLO VENSKI NAROD<, dne 26. junija.1931
Stev. 142
JUBILEJNA RAZSTAVA
TEHNIŠKE SREDNJE SOLE
Razstavljeni izdelki so dokaz,    da nam naši mojstri lahko popolnoma nadomeste taje blago
človeka, ki mu je pri srcu gospodar* »ki razvoj naroda, je na razstavi morda najbolj razveselila velika dvorana v mezzaninu, kjer so razstavljene strokovne risbe strojnega in elektrotehniškega odseka ter delavniški izdelki strojne in elektrotehniške delovodske šole in strojnega in elektrotehniškega odseka. Vsi v naši banovini smo prepričani, da je med glavnimi faktorji, ki nas pomagajo rešiti iz gospodarske krize, industrijalizacija naših krajev. Izvesti pa Jo moramo z lastnimi močmi, da bo donašala koristi nam, ne pa tujcem, ki so dosedaj črpali dobičke iz naših energij. Razstava je impozantna za strokovnjaka, ki spozna v njej, kako so učenci raznih odsekov in šol zavoda pripravljeni, nestrokovnjak se bo pa začudil ob pogledu na razne stroje, ki so jih izdelali sami domačini — učenci šole.
Stroji in elektrotehnika
Vse stene so polne risb. Strojni odsek je razstavil predvsem razne konstrukcije parnih kotlov in drugih najpotrebnejših strojev, elektrotehniški odsek pa železne konstrukcije nosilnih drogov daljnovodov za visoko napetost, obenem pa načrte za instalacije mest, trgov, vasi in posameznih poslopij. Dežela je sicer že prepreže-na z električnimi napeljavami, vendar pa ogromna večina vodnih sil še ni izrabljena in popolna elektrifikacija banovine bi bila najširša pot k blagostanju, saj električno energijo rabijo prav vse stroke in vsi sloji prebivalstva.
Med izdelki gojencev občudujejo obiskovalci različno jekleno orodje in merila, zlasti pa precizne ameriške glave za svedra ter sploh strugarska in mehaniška dela iz jekla. Da izdelke šole uvažjje vsa država, vidimo na trodelni stikalni plošči, ki je naročena za električno centralo v Milni v Dalmaciji, druga dvodelna pa gre na Hrvatsko. Vsi ti najpreciznejše izdelani stroji so napravljeni pod vodstvom strokovnega učitelja g. Malnarja, strugar-ska dela pa pod nadzorstvom strokovnega učitelja g. Zupančiča.
Med stroji je razstavljena najmodernejša enojermenična brzostružnica, ki ostane v šoli, podobna je pa šla v Beograd. Izdelana je Čudovito in prav tako precizno so izdelani modeli za njo. Razen teh modelov je še polno modelov za posamezne strojne dele, ki jih vidimo tudi izdelane, prav tako kakor razno orodje, kakršno po večini rabijo kovači in mehaniki. Vsi ti stroji, modeli in orodje so izdelki učencev strokovnih učiteljev Tavčarja, Kunaverja, Mirtlča in Sajovica ter tudi že zgoraj imenovanih. Pri vseh delih moramo pomisliti, da imajo razni učitelji silno malo časa za svoje stroke in so zato uspehi ogromnega truda učiteljev velikanski, znanje učencev pa presenetljivo.
Graverska in zlatarska šola
S kovinami se peča tudi graverska in zlatarska šola, ki je razstavila v prvem nadstropju v dvorani št. 5. Na njej poučuje graviranje koroški rojak in znani boro-veljski mojster g. Užnik, zlatarstvo sarajevski rojak g.  SpasoJevič, modeliranje prof. Sever, risanje prof. G. A. Kos ln oblikoslovje prof. SnidarŠiČ. Profesorja G. A. Kosa, našega odličnega umetnika, nam ni treba hvaliti, ker se vpliv njegovega vsestransko uporabnega znanja in njegovega nenavadno   plemenitega okusa   vidi na razstavi na vsakem koraku. Ne samo zato, ker je glavni aranžer razstave, temveč tudi na izdelkih skoraj vseh oddelkov, kjer umetnost pride le količkaj v poštev. Redko je v umetniškem svetu, da se umetnik tako odličnih kvalitet posveti vzgoji obrtnikov in kakor prof. Gojmir Kos sodeluje požrtvovalno na vseh poljih ter pomaga ustvarjati umetnostno obrt, ki je v isti vrsti z inozemsko in prav nič ne zaostaja za izdelki največjih tujih specijalnih zavodov, še posebna zasluga njegova je, da nam je odkril že polno talentov, ki se z uspehom udejstvujejo zlasti pri delu za    stanovanjsko  kulturo.    Vse njegove učence odlikuje eleganca, ki pa ni mehkužno   degenerirana,    temveč krepka in močna. Prof. Severja, znanega našega me-daljerja, ki je napravil tudi včeraj odkriti odlični portretni relief prvega direktorja Tehniške srednje šole pok. Ivana Šubica, poznamo   tudi z umetniških razstav, Še bolj pa z raznih plaket, ki jih sprejemajo od svojih Čestilcev razni slavljenci. Pod njegovim nadzorstvom narejeni osnutki so zelo   dekorativni,   finih linij in,   kar je glavno ,vedno primerni materijalu, v katerem jih učenci izdelajo. Tudi prof. 2ni-daršiča že dolgo poznamo kot prvovrstnega poznavalca slogov in zgodovine umetnostne obrti, ki je podlaga vsem modernim delom.
Samo zaradi del graverske in zlatarske šole naj razstave nihče ne zamudi, saj tako odličnih del v Ljubljani še nismo imeli prilike videti. Prof. Užnik, ki je bil glavna moč v Užice prenesene puškarske šole v Kranju, je izvežbal svoje učence v prave mojstre, g. Spasojević nam bo pa ustvaril novo generacijo zlatarjev, ki bodo zlatnino sami izdelovali, ne pa v tujini naročali. Poglejmo uspehe šole g. Spasojevi-ća, ki se je pričela šele meseca januarja! Razstava sicer ni velika, vendar pa so v njej zastopane vse tehnike, ki jih rabita zlatar in graver. Celo denar bomo lahko kovali, saj učenci znajo rezati v jeklo tudi matrice, kar nam pričajo male matrice za razne svetinje in narodne grbe ter za pasove za montažo prstanov. Da tehnika rezanja v trdo jeklo ni lahka, je vsakemu
umljivo, zato so pa v resnici krasne stvari vredne vsega občudovanja. Graviranih stvari z najokusnejšimi ornamenti in pisavami ter celo s figurami je razstavljena cela vrata, omenjamo med njimi posebno veliko kaseto, ki je vsa gravirana v slogu nemške renesanse, ter krasne s filigranom okrašene platnice za Slov. lovsko društvo. Med temi stvarmi naj si društva izbirajo darila za zmagovalce pri raznih tekmah, pa tudi vsak drug gratulant bo našel v tem oddelku najprimernejše in najtrajnej-še darilo   stalne vrednosti.   Pozabiti ne smemo raznih s srebrom vloženih ali tav-širanih vaz in posod, imamo pa tudi krasne izdelke iz tolčenega srebra. Pri teh posebno opozarjamo, da so vse stvari vzbo-čene izredno visoko.   Nekatere stvari so okrašene tudi z emajlom, krasotna kelih in ciborij sta pa jedkana. Na teh dveh izvrstnih kosih manjka še emajla in dragih kamenčkov. Naštevanje bi bilo odveč, saj so vsi izdelki taki, da bodo naše občinstvo prepričali, kje naj v bodoče naroča podobne stvari. Tudi najelegantnejše prstane, uhane in obeske izdelujejo učenci, ki jih je na graverskem oddelku 10, v zlatarskem pa trije. Zlasti naj pa nikdo ne pregleda gravure z napisom »Nobeno darilo brez gravure!«. Zlatarji in tvrdke, ki se pečajo s prodajo takih predmetov, naj dajo učencem dela, občinstvo naj pa zahteva, da se bo pri nas prodajalo le domače blago, ki ga izdelajo absolventi naše šole. Pripomniti moramo tudi, da se na zlatarski šoli gojenci   uče le zlatarskih del, ne pa tudi filigrana, čeprav se je g. Spasojević izkazal za prvovrstnega mojstra. Z novo šolo naj nastopi nova doba v našem zlatarstvu, dolžnost naših trgovcev in zlatarjev pa je, da jo podpro s sprejemanjem absolventov v službo. Kako je šola,   ki je edina v državi,   potrebna, je razvidno tudi iz dejstva, da so vsi bivši učenci g. Užnika v službah, a vendar imamo v zlatarski stroki zaposlene po ogromni večini še vedno le tujce.   Naroden gospodar bo dal v bodoče kruha le domačinu!
Keramiki, kiparji
in rezbarji
V isti dvorani so razstavljena tudi dela kiparjev ter rezbarjev in pa krasne fa-janse in majolike keramične šole.
Razen profesorja Severja, ki smo ga Že omenili, delujeta prav uspešno na Tehni-
ški srednji šoli naša sana umetnika Pran Berneker in France Kralj. Prvi poučuje kiparstvo in obdelavo kamna, drugi pa rezbarstvo, torej obdelavo lesa. Čeprav je Berneker še malo časa na šoli, vendar je lahko razstavil že prav odlična dela svojih učencev, ki obetajo postati pravi kiparji ln zasesti častna mesta med našimi umetniki. France Kralj je letos pokazal večinoma uporabo različnih tehnik pri barvanju in patiniranju lesenih kipov, ki so se zadnje čase mnogo premalo upoštevale in gojile. Napredek je očividen in vidi se, da je v sedanje delovanje šole prišla tudi nova linija, ki bo gotovo osvežila dosedanjo šolsko Šablono. Oba kiparja sta prijela na pravem kraju, saj je popolno obvladanje materijala prvi pogoj umetnosti.
Keramiško Šolo poznamo že iz prejšnjih razstav, a tudi letos nam je pokazala zopet mnogo novega. Najnovejši njeni izdelki so že tako visoko, da moramo zopet ponavljati, kako nespametni smo, če kupujemo tujo keramiko. Oglejte si vendar domače stvari in prepričajte se sami, da so prav tako originalne, lepe ln moderne, kakor tuje, čeprav so cenejše. Vodja šole g. Beran je namreč tak mojster, da kljub malim pripomočkom, ki mu jih nudi šola, premaga vse ovire Večina razstavljenih del je izdelanih z novimi glazu-rami, vidimo pa tudi nove engobe in emajle. Glazura je brez napak in čudovite barve intenzivnosti, vse vrline Beranovih zmožnosti pa združuje pestro pisani Favn s posodo za sadje. Tudi vaze, ki so jih pod vodstvom g. Berana izdelali učenci po načrtih povsod pričujočega G. A. Kosa — na tej šoli namreč poučuje risanje in slikanje — so že razširjene po naših salonih in ljubitelji gotovo že težko čakajo, da mine razstava ln se preselijo njegove prekrasne posode za cvetlice, dekorativne vaze in apartne svetilke v njih stanovanja, kjer bodo delale družbo efektnim statue-tam, ki so jih napravili učenci pod vodstvom g. Berana. Da znajo učenci modelirati prav vse, kar jih čaka v praksi, pa skrbi z najpozornejšim očesom medaljer prof. Sever, ki poučuje na tej šoli modeliranje, s starimi oblikami in slogi jih pa seznanja prof. žnidaršič.
Kakor smo že omenili rabi šola velikih tehniških izpopolnitev in upamo, da jih tudi dobi, ker jih po svojih delih tudi pošteno zasluži.
Profesor dr. Valentin Rožič:
jtudij na Tehniški srednji šoli
Nekaj misli liri izbiri poklica
Notam fac mini viam,  in qua am-bulem! (Ps. 142, 8.)
Pokaži mi pot, po kateri naj hodim! Tehniške srednje šole so najvišja obrtna strokovna 'učilišča. Ljubljanska »srednja tehnika« ima sedaj 4 oddelke: gradbeni, strojni, elektrotehniški in geometerski, kamor lahko vstopajo absolventi nižjih srednjih šol (gimnazije, realke ali meščanske šole). Vsak oddelek traja štiri polna šolska leta. Na koncu četrtega letnika polagajo učenci diplomski izpit ter dobe »Diplome«.
Kdor se zanima za razvoj obrtnega strokovnega šolstva in posebej za razvoj Tehniške srednje (prej višje obrtne) šole v Ljubljani, naj čita šolsko izvestje za 1. 1926/1927.
Naslednje vrstice so posvečene vprašanju: katerim in kakšnim dijakom bi svetovali, da prestopajo na tehniško srednjo šolo in se posvečajo eni izmed navedenih strok? Kajti študij na imenovanih oddelkih ni tako lahek, kakor si morda nekateri dijaki, pa tudi starši predstavljajo, iter tudi tu veljs zlati stari rek:
»Per aspera ad astra.« Po strminah do zvezd — najvišjega cilja.
Prvi pogoj: Na tehniško srednjo šolo spada le tisti in tak dijak, ki čuti sposobnost in ima nagnenje ter nadarjenost za tehniške, strokovne in trgovske predmete, ki ima smisel in razum, ljubezen in veselje do praktičnega, realnega ter resnega študija in dela v velikem vrtincu šolskega življenja in vrvenja in ima poleg tega tudi Še odprto glavo in delovne, pridne roke! Poleg duševnih zmožnosti, t. j. visoke inteligence pa mora imeti tudi telesne sposobnosti kakor trdno zdravje, dober vid in sluh in zdrave, gibčne noge in prožne roke, da lahko vsak čas prime za vsako delo, da se lahko brez bojazni povzpne na nevarne visoke stavbe, kakor tudi pogrez-ne v globoke jame v podzemlju (pri rudnikih) ter se lahko okretno šeta in giblje tudi po nevarnih električnih, centralah, ne pa samo po lepo tapeciranih pisarnah.
Drugi bistveni pogoj za dober uspeh in napredek na tehniški srednji soli je torej poleg duševnih zmožnosti in nadarjenosti tudi trdno, močno telesno zdravje. Slabiči, bolehniki in sploh nezdravi in s posebnimi telesnimi hibami obteženi ne spadajo na tehniško srednjo solo.
Zakaj ne? Zato, ker na tem učnem zavodu imajo dijaki povprečno vsa 4 leta po 44—48 ur pouka na teden! Pouk traja vsak dan od 8. do pol 13. in od pol 15. do 18. ure brez neobveznih predmetov (petja in telovadbe). Prosta popoldneva sta deloma samo sreda in sobota. Dijak tehniške srednje šole ima torej vsak dan dejansko po 8 ur pouka, skupaj 48 ur na teden, če obiskuje še kak neobvezen pred-
met. Za tako sedenje pa je treba svežega zdravja, trdnih, močnih živcev in krepke neomajne volje ln vztrajnosti.
Tretja lastnost, bolje krepost, ki bi jo moral vsak dijak tehniške srednje šole s -teboj na zavod prinesti, pa je veselje, zares pravo, resnično veselje in nadarjenost, pa tudi resno zanimanje za realne predmete, za fiziko, kemijo, risanje in sploh veliko mero ljubezni do naravoslovnih predmetov, do narave same, pa tudi do matematike, mehanike in risanja, kajti slednji trije predmeti se na tehniški srednji šoli še v prav posebni meri goje in poučujejo. Matematika, fizika, mehanika in risanje so bistvene zahteve slehernega dijaka, ki hoče z uspehom posečati srednjo tehniko.
Na tehniški srednji šoli je torej treba mnogo sedeti, mnogo delati, risati in računati ter se doma veliko učiti. Imeti je treba dobrih oči, bistrega vida, gibčnih pripravnih rok in trdnega »koša« — zdravih prs.
Res je, da moramo na drugi strani upoštevati tudi dejstvo, da so sobe — učilnice na ljubljanski šoli zelo visoke, prostorne, svetle ln zračne z dobro ventilacijo, da ima vsak dijak svojo lastno risalno mizo s svojim ključem. Sobe so urejene po vseh modernih, higijenskih predpisih.
Neugodnosti za dijaka tehniške srednje šole so torej: mnogo pouka, mnogo dela v soli — m malo prostosti zunaj šole. Treba je posvetiti ves svoj lastni »jaz« stroki, ki si Jo je izvolil za življenski cilj — poklic; za zabavo, razvedrilo ne preostaja dosti časa, razen nedelje.
So pa tudi velike ugodnosti, ki jih ima dijak tehniške srednje šole v primeri z dijaki drugih srednjih šol.
Absolvent, ki napravi završni izpit na tej šoli, je zaključno dovršil svoje strokovne Študije in 18—19-letni mladenič lahko vstopi neposredno v (življensko) prakso (službo) pri privatnem ali državnem (avtonomnem) podjetju in se takoj po maturi lahko udejstvuje v življenju kot stavbni, strojni ali elektrotehnik, inženjerski pomočnik, kot tehniški konstruktor in risar ali kot državni uradnik pri pošti in železnici ali geometer. V gradbeni stroki postanejo lahko gradbeni vodje in v strojni stroki tehniški obratovodje itd. Splošno se absolventi teh sol dobro obneso v praksi — v službi in postanejo često samostojni v svojem poklicu. Plače pa prejemajo »koro iste ali včasih celo še boljše kot absolventi visokih sol. V državni službi jim pripada n. kategorija kot abiturijen-tom vseh drugih srednjih šol.
Druge ugodnosti za absolvente tehniških srednjih sol so: absolventi imajo pravico do dijaškega roka v armadi ln postanejo lahko po položenem izpitu častniki. Absolventi tehniških srednjih sol imajo po zakonu tudi to prednost, da je gradbe-
nim tehnikom (absolventom) pri prošnjah za koncesijo stavbnega, zidarskega, kam-no soškega, tesarskega in vodnjakarskega
obrta praktična izobrazba za eno leto sprajaana napram drugim prosilcem. Pri državni železnici in posti imajo absolventi tehniških srednjih šol pri oddaji volonterskih mest prednost pred drugimi aH vsaj iste pravice. Odhodno diplomsko izpričevalo absolventov strojne srednje šole velja kot dokaz usposobljenosti za samostojno Izdelovanje in popravo parnih kotlov in za Izvrševanje obrta instaliranja plinovodnih, vodovodnih ln raznih razsvetljevalnih naprav.
Absolventi   tehniških   srednjih šol v
lastni državi še nimajo dovoljenega vstopa na domače tehniške visoke šole. V inozemstvu, na češkem, v Nemčiji, v fivi-ci, v Avstriji in tudi v Franciji pa jih sprejemajo pogojno tudi na tehniko, oziroma umetnostno akademijo. Sedaj Študira v Brnu in v Pragi na češki in nemški tehniški visoki šoli okrog dvajset absolventov ljubljanske tehniške srednje šole, zlasti strojne stroke.
Zaključujem: Študij na tehniški srednji šoli je obsežen in težek. Duševni in telesni slabiči ne spadajo na tehniški šolski za-
vod. Lenuhi, duševni revčki in razni brodolomci drugih. šol naj se ne zatekajo pod okrilje tehniške srednje šole, kajti tak zavod ni noben ^refugium« — pribežališče za slabo talentirane in nenadarjene dijake in ni tukaj nikaka tovarna za fabriciranje nekvalificiranega duševnega proletarijata. Tehniška srednja šola je jako resna, dostojna duševna in telesna delavnica, v kateri se dijaki v resnici dejansko izpopolnijo v najboljše in najspretnejše, kvalificirane strokovnjake-tehnike, kakršnih naša mlada država najbolj nujno potrebuje za svoj tehniški, kulturni in gospodarski napredek, pa tudi za svojo narodno in državno obrambo in oporo.
Ob 10-letnici resničnega obstoja Tehn. srednje šole se mi je zdelo potrebno po-vdariti nekaj načelnih misli o učenju na Tehniški srednji šoli, kajti mnogi dijaki in starši nimajo — kakor vemo to iz prakse — o študiju na srednji tehniki pravega pojmovanja. Da so moje misli utemeljene, bo pokazala tudi jubilejna razstava vseh oddelkov na Tehniški srednji šoli.
Izobrazbo, študij naših -srednjih« tehnikov gre za tem, da čimprej postanemo svobodni neodvisni v vseh naših industrijskih obratih.
Jubilejna akademija trgovske gremijalne šole
Ob koncu so. Šolskega leta so snoči priredili v Trgovskem domu učenci trgovske gremijalne Sole akademijo, ki je pokazala lepe uspehe njenega dela
Ljubljana, 26. junija. Krasotna dvorana Trgovskega doma je bila snoči nabita, kakor še nikoli. Dostojanstveniki, trgovci, starši in mladina. Prav za prav je bila glavna mladina, saj so bili vsi drugi ponosni na njo, najbolj pa učiteljski zbor šole in njen vodja g. Rado Grum.
Program, ki so ga učenke in učenci izvajali, je vse prepričal, da našemu trgovskemu naraščaju ni samo do puhle zabave in razbrzdanosti, temveč ima tudi mnogo smisla za plemenito razvedrilo. V materijalizmu, ki ga prinaša trgovski stan, je tudi mnogo idealizma. Z največjim navdušenjem so gojenke in gojenci Izvajali vse točke, da so se čudili tudi najbolj blazirani obiskovalci. Zato ni bilo odobravanju in aplavzom ne konca ne kraja.
Pred programom je spregovoril vodja šole g. Rado Grum prav jedrnat slavnosten govor, češ, da končujejo 50. šolsko leto. Trgovstvo je mnogo storilo za izobrazbo naraščaja, zlasti se pa trudita zanj sedanji načelnik gremija g. Gregorc in šolski odbor. Duša Šole je prav za prav načelnik tega odbora g. Josip Kavčič. Z zahvalo za vso podporo in požrtvovalnost je vodja šole svečano obljubil, da šola vzgoji tr-govstvu podmladek, ki bo stanu v čast, domovini pa v ponos.
S prisrčno toploto je govoril gojenec Fran Belak o »Naših ciljih« tako pametno, da so se zamislili vsi poslušalci in gi-njeni so bili še celo najživahnejši gojenci. Pod vodstvom temperamentnega kapelnika, konservatorista Antona Dermote, je zapel ženski zbor več pesmi tako s čutom, da smo sami čutili v sebi mladost Tudi deklamatorji Močnik, Mihevc, posebno pa gdč. Dora Kos so dokazali, da res občutijo, kar govore, ln so zato potegnili poslušalce za seboj aH v prešeren smeh ali pa v mehko otožno liriko Prešerna in Gregorčiča. Vijolinista Biško in Stepišnik ter pianistka gdč. Regina Jarc so dokazali velik svoj talent in upravičujejo upanje, da postanejo umetniki. Najbolj je pa presenetila gdč. Dora Kos, ko je zapela s svojim mehkim a mladostnim krepkim sopranom Griegovo »Uspavanko« in nežno »Primula Veris«. Na klavirju je spremljala iz prijaznosti gdč. Božena Saplja. »O ženi in njenih poklicih« je govorila gdč. Franja Seibitz tako resnobno, premišljeno in energično, da je njena razprava delovala na vse navzoče kakor predavanje slovite bojevnice za ženske pravice. In prav to predavanje, kakor tudi Belakov govor, so bili vzrok, da so odrasli in mladina odhajali s prireditve, ki je nadvse sijajno uspela, prav resno razpoloženi. Veseli so bili resnobe in se čudili, s kakšnimi vprašanji se peča sodobna mladina. Spoznali so vsi, da se motimo o njej in ji delamo krivico ter veselo konstatirali, da je mladina na pravem potu.
Predavanje gdč. Seibitz je bilo tako dobro, da objavimo v jutrišnji številki odlomek njenega govora. Po nastopih učencev se je predsednik šolskega odbora g. Josip Kavčič zahvalil mladini in učiteljskemu zboru za ves trud v šolskem letu in za prireditev ter pozdravil zastopnika bana inšpektorja g. Prešla, zastopnika župana g. dr. Rupnika, generalnega sekretarja ZTOI g. Mohoriča in tajnika dr. Plesa, predsednika gremija g. Gregorca in vse odbornike, še posebej je pa pozdravil univ. profesorja msgr. TJjčiča in viš. režiserja g. Šesta ter se jima zahvalil za njuna izvrstna predavanja na šoli. Govornik je položil mladini na srce, da Je v življenju treba tudi duše in srca. Mladina naj ne pojmi življenja zgolj sebično in trgovec naj da svojemu stanu tudi idealizem, da bo v dobrih Časih mislil tudi na bednega svojega bližnjega. Dečke je posebno opominjal, naj ne bodo mlačneži v nacijo-nalnih stvareh, temveč vedno ponosni in zavedni Jugosloveni. Domači potniki, domače blago, domači izdelki in domača beseda naj bo njih princip v poslovnem življenju. Dokler so mladi, naj ne žive samo za sport, temveč naj sodelujejo tudi v narodnih društvih, saj nimajo samo dolžnosti do svojega stanu, temveč tudi do svojega naroda.
Po vzpodbudnem govoru, ki je vidno globoko deloval na mladino, je predsednik
g. Kavčič obdaroval z lepimi darili najboljše učenke in sicer iz L b letnika vajen-ko Marijo Kmetic, iz II. b Doro Kos in Vero Mesar, in iz UJ. Kristino Bec, končno je pa veselo konstatiral, da je letos tudi med dečki častna izjema, ker sta se dva učenca učila tako dobro, da sta vredna darila in sicer absolventa šole Ivan Zii-viršek in Rado Stepišnik, ki so ga spoznali obiskovalci že pri produkciji. Po obdarovanju se je gojenec Stepišnik zahvalil gremiju, šolskemu odboru in učiteljskemu zboru za vse nauke za, ves trud in podporo, ki jo ne bodo nikdar pozabili v življenju. Absolventi, ki z današnjim dnem zapuščajo šolo in stopajo v življenje, obljubljajo, da se bodo vedno držali naukov in navodil ter tako postali vredni člani svojega stanu.
Po obdaritvi in zahvali, ki jo je sprejelo občinstvo z največjim zadoščenjem, je ženski pevski zbor zapel še narodno himno, s katero je bila končana lepa prireditev in 50 let uspešnega delovanja gremijalne trgovske šole.
Sokol I na Taboru sporoča Članstvu in ostalemu občinstvu, da nameravani I. članski večer z godbo, ki je bil določen za soboto 27. t. m., vsled tehničnih ovir odpade. Uprava.
SPD
• Oskrbovane planinske postojanke. Orožno v a koča pod Crno prstjo Je zdaj temeljito popravljena, napravljene so nove postelje in so dani vsi pogoji za udobnost prebivanja v tej koči. Mainerjeva koca, ki je tudi že odprta in oskrbovana, se prav te dni temeljito popravlja Pota na črno prst so z vseh smeri dobra Ln znatno markirana. Slavna flora Črne prsti Je zdaj v najbujnejšem cvetju in se izlet na črno prst najtopleje priporoča. — Od sobote 27. t m. dalje bodo odprte in oskrbovane vse koče in sicer v Kamniških planinah: Koča na Veliki planini, Dom v Kamniški Bistrici, koča na Kamniškem sedlu, češka koča, Cojzova koča. Dom na Krvavcu. V Karavankah: Spodnja in Kadilnikova koča na Golici. V Julijskih Alpah: Erjavčeva koča, Aljažev dom, Staničeva koča, Triglavski dom.Aleksandrov dom, Vodnikova koča, koča pri Triglavskih jezerih. Orožnova ln Mainerjeva koča pod črno prstjo, kjer je ravno v tem času planinska flora najbolj bujna; Krekova koča na Ratltovcu.
šolstvo
Vpisovanje v drž. pomožno šolo v Ljubljani bo 1. in 2. julija v pisarni šol. upravitelja v pritličju od 9. do 11. dopoldne. Učenci, ki so doslej že obiskovali pomožno šolo, a niso prejeli niti odpustnice in ne prevod-nice za vstop v kako drugo šolo, se smatrajo za vpisane za šolsko leto 1931/1932- Novinci morajo predložiti: 1. prijavni list za pomožno šolo od osnovne šole, 2. izkaz osnovne šole, 3. v primeru, da je niso obiskavali, potrdilo o cepljenju koz in potrdilo zdravnika, na podlagi katerega so oproščeni pohajanja v osnovno šolo, 4. krstni list, 5. domovinski list. Najbolje je, ako pride z datetom k vpisovanju tudi mati, ker so potrebni za vpis tudi drugi osebni podatki glede otrokovega razvoja. Ker šola nima i internata, morajo vnanjim otrokom starši sami preskrbeti stanovanje.
Na dri. meščanski šoli na Vifu pri Ljubljani bo vpisovanje učencev in učenk v prvi, drugi, tretji Ln četrti razred dne 29. in 30. junija od 8. do 12. V prvi razred 3e vpisujejo učenci(nke), ki so dovršili četrti ali peti razred osnovne šole. K vpisovanju je prinesti izkaz o šolskem napredku in krstni list. V drugi, tretji in četrti razred se vpisujejo učenci(nke) na podlagi letnega izpričevala. NajuboznejŠi učenci dobijo u?n« knjige na Soli.
Pletarska lola v Ptsju otvori ob začetku šolskega leta 27. t m. ob 18. razstavo del učencev. Odprta bo do vštetega 29. t. m. Občinstvo se vabi, da si to zanimivo razstavo ogleda. Vstop prost.
SOKOLI! DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU!
Stev. \4t
>S L O V E N S K 1  NAROD«, dne 36. junija 1931
Stran 3
»mM*
čitajte! Jutri! Pozor!
Bombe smeha in zabave!
Izvrstna šaloigra, ki kaže, kako se godi mlademu zakonskemu paru
ko ga obiSčejo
različne tete, strici, svaki, svakinje. Kakšna jeza, kaki prepiri, kakšne zmešnjave se naselijo potem v hiši — Vam predočuje v sijajnih veleko-micnih in humorističnih prizorih zvočna šal oigra
99Nežni sorodniki"
v glavni vlogi: CHARLOTTE ANDER, FELIKS
BRESSART, ADELE SANDROCK
jutri! Elitni kino Matica
Dnevne vesti
— Svečano odkritje Davorin Jenkove spominske Dlošče v Cerkljah bo v nedeljo ob doI 15. Prvi govori minister n. r. Ivan Hribar, za njim Da nredsednik Glasbene Matice dr. Vladimir Ravnihar. Matični zbo: zaooie Dod vodstvom ravnatelja Poliča tri Jenkove skladbe in sicer: Molitev: Ti, ki si nas ustvaril, na začetku svečanosti do odkritju pa obe Jenkovi himni Bože pravde in Naprej Takoi Dotem bo odkritje spominske Dlošče Ignacija Borštnika, kjer eov^ri oredsednik Udruženja gledaliških igralcev g. Drof. Šest. Društva se zbero ob 14. na Vavknovem vrtu. odkoder odkorakajo v SDrevodu do hiše. v kateri je stanoval Davorin Jenko. Dozneie oa k rojstni hiši Ignacija Borštnika. Ljubljančane opozarjamo, da je avtobusna zveza iz Ljubljane v Cerklje točno ob 12.45 izpred kavarne Evropa.
— Razpis služb v poštni upravi. Ministrstvo za promet (uprava pošte, telegrala in telefona) je razpisalo natečaj mest za 7 uradniških pripravnikov z diplomo pravne, 4 uradniških pripravnikov z diplomo elektrotehnične fakultete ter 100 uradniških pripravnikov s popolno srednješolsko izobrazbo. Ženskih prosilcev bo sprejetih za vso državo samo 10. Natančni pogoji natečaja so razvidni pri vsaki pošti.
— Telefonska zveza Ljubljana gl. kolodvor in Zidani most. Že nekaj časa sem napeljujejo telefonski delavci žice med Ljubljano in Zidanim mostom. Sedaj je napeljava gotova do Litije. V nekaj tednih bosta imeli Ljubljana gl. kolodvor in Zidani most ter vse vmesne železniške postaje avtomotično telefonsko zvezo, ki bo dobro služila železniškim uslužbencem.
— Otvoritev telefonskih relacij. Po ministrskem odloku so otvorjene naslednje telefonske relacije: 1. Sv. Janez ob Boh. jezeru— Češke Budjevice- Pristojbina za navadno govorilno enoto znaša 59.40 Din. 2. Sv. Janaz ob Boh. jezeru—Praha, Plzen, Liberec, Ma-rianske Lažne in Karlovi vari. Pristojbina za navadno govorilno enoto v vseh teh relacijah znaša 66.00 Din.
—lj Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl rodbini poštnega uradnika g. Matko Štefeta edini sinček Dušan. Pogreb se vrši v soboto 27. junija ob pol 16. izpred mrtvaške veže državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. — Danes je preminula v Ljubljani gdč. Marija Jerina, voditeljica II. mestnega otroškega vrtca. Pogreb bo v soboto ob 17. iz bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnikoma blag spomin, preostalim naše iskreno so-žal je!
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljiva oblačnost, pozneje se bo najbrže zjasnilo. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno. Najvišjo temparatu-ro so imeli v Skoplju 3o.3, v Beogradu 34.8, v Splitu 34.1, v Sarajevu 33.2, v Zagrebu 31, v Ljubljani 28.9 in v Mariboru 27 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.4 mm, temperatura je znašala 16-1.
— Damsko perilo v najlepši Izbiri dobite pri Šterk nasl. KARNICNIK, Stari trg št. 18, Ljubljana.
— Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plislra in lika tovarna Jos. REICH.
Iz Ljubljane
—lj Poslovilni večer prote Janko »iča se »dlaga vsled nepričakovanih ovir na pozneje.
—lj Akademiki! Danes ob 18.17 pride v Ljubljano 23 akademikov * slavistov iz Bra* rislave pod vodstvom prorektorja g. dr. A. Pr^žaka in še dveh profesorjev. Kolegi 60 članj akademskega društva filozofov »Lju* drvita Štura« in slovanskega seminarja na filozofsk" fakultet] univerze Komenskega v Bratislavi. Naše mesto je — z Bledom — /radnja toaka njihovega potovanja po Jugo* 6laviji od 10. do 28. junija. Ljubljanski akademiki se zberemo ob 18. na glavnem kolodvoru, da dostojno pozdravimo češko* slovaške tovariše in tovarišice. — Odbor Zveze slušateljev Aleksandrove univerze.
—lj Spored zadnje javne produkcije gojencev drž. konservatorija drevi ob 20. v Filharmonionj dvorani je: 1.) Rameau: Su# ita v asmolu za klavr, igra Šivic Pavle, 2. Reger: Uspavanka in Strauss: Podoknica, pofe Mezetova, pr klavirju Gallatša, 3. Bach: Arija in Preludij za violino, igra Dermelj, pri klavirju Lipovšek, 4. Mozart: Povsod pomlad se smeje, poje Oberwalder* jeva, violino igra Libeeeva, klavr Lipov* šek, 5. Novak: Morje, igra na klavirju Si* vic Pavel, 6. Gounod: arja Margarete, poje Mezetova, pri klavirju Gallatia, 7. Bach-Kiszt: \Veinen, Klagen, Sorgen, Zagen, va* racije za klavir, igra Sivic Pavel. Solopevki sta iz šole ravnatelja Hubada 'n ge. Foedran* spergove, pianisti iz šole Janka Ravnika, violnista iz šole Jana Šlaisa. Pred prodaja vstopnic v Matični knjigami in od pol 20. dalje v veži pred Filharmon;čoo dvorano Sedeži od 10 Din navzdol, podrobni spored po 2 Din.
—lj Na »poredu III. delavskega prosvetnega večera, ki se bo vršil jutri ob 20. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani so točke: Dr. Dolinar: »Duhteči nagelj« ven-ček slovenskih narodnih pesmi, igra <*odba »Zarja« na pihala pod vodstvom kapelnika Dolinam 2. A. Parlow: »Romanca« pozav-
na solo s sd remije vanj em klavirja, igra g. Anton Korošec. 3. Rubinstein: »Azra«. ori-jentalska romanca in Freit: »Da znaš. kak j te silno ljubim«, poie tenorist Drago 4. Burger. Weber: »Concertino«, klarinet sblo s spremljevanjem klavirja, igra Miiju-tm Raubar; Schubert: »Gozdni car« (v ruskem ieziku). Qrewe-Sobolevska: »Pomladna noč« (v poljskem jeziku), in Leoncaval-lo: »Mattinata« (v slovenskem jeziku), poje sopranistka ga. Štefanija Vukova. A. Forster: »V spominsko knjigo«, gozdni rog solo s soremljevanjem klavirja igra Jože Brdnik Prelovec: »Mola kosa je križavna« Massenet: »Elegija« in Grečaninov »Jetnik«, poje baritonist Drago Žagar, škrbec-Sorn: »Dalmatinski šajkaš« in Som: »Srbska pesem« kvintet godbe »Zarja« na Dihala pod vodstvom kaoelnika Dolinarja. Vstop prost. Koncert se bo oddajal tudi po radiu
—lj Jugoslovenski akademski klub vabi
vse svoje člane in ostale akademike, da se udeleže sprejema čeških tovarišev-akads-mikov, ki dosoeio v Ljubljano DODoldne ob 18.15.
—lj Društvo Učiteljska samopomoč sklicuje izredni občn' zbor za ponedeljek 29. t. m. ob 8. uri v telovadnici II. mestne de* ške osnovne šole na Cojzovem grabnu. Spo« red je: 1. razdružitev društva in izročitev imetja zadrugi, ki se ustanovi istočasno z istim namenom, 2. ustanovitev zadruge »Učiteljska samopomoč v Ljubljani«. Če bi za 8. uro sklicani izredni občni zbor ne bil sklepčen (za sklepčnost po § 14. je potreb* na navzočnost vsaj polovice članov), se skliče ob 9. uri drugi izredni občni zbor. Če bi tudi ta ne bil sklepčen, se skliče ob 10. ur tretji izredni občni zbor, ki sklepa pri vsakem številu navzočih društvenikov. — Društvena uprava.
—lj Odsek stavbinskih delavcev Narodno strokovne zveze v Ljubljani vabi vse svoje članstvo in ostale stavbinske delavce na člansko zborovanje, ki bo v nedeljo 28. junija ob 9. dopoldne v dvorani okrožnega urada za zavarovanje delavcev (Miklošičeva cesta).
—lj Javna dela. Gradišče je te dni zaradi raznih javnih del zelo razgibano. Včeraj so pričeli asfaltirati nanovo betonirane hod-
nike ob desni strani ceste. Ob Luckmannovi hiši §o včeraj razsekali • kompresorje m star, s keramičnimi ploščami tlakovan hodnik, ki je bil že precej obrabljen. Novi hodnik bo asfaltiran. Cesto bo tej hiši so tlakovali z večjimi granitnimi kockami, kakor je tlakovana med tiri. Pred tla kova lci jo skupina delavcev planira ter naklada odvisen materijal na vozove, parni val jer pa utrjuje cestišče. Na levi cestni strani polagajo delavci mestne plinarne 150 milimetrsko plinovodno cev; doslej je bila položena 80 milimetrska, ki pa ni več zadostovala. — Na Bleiwa4sovo cesto dovaža te dni Turkovo podjetje hodni-ške robnike, ki jih odlaga ob eeeti. Večina hodnikov je tod makedamskih in brez robnikov. Ker bodo cesto kmalu tlakovali, bo treba urediti tudi hodnike in sicer ob vsej dolžini ceste, ker bo cestišče nekoliko ožje. Cestno kanalizacijo so že preuredili pozimi.
—lj Ciril Metodova dražba je založila nove razglednice, ki se dobe v trgovinah in trafikah ter pri podružnicah. Kupujte Ciril Met razglednice.
—1] I sprememba posesti Enonadstropno hišo (štev. 10a) na Emonski cesti je kupil od ge. Ivane Stern dr. Josip Fakin.
—lj Avtomobilske ivese avtoprometa Žužek ob priliki proslav v Cerkljah dne 28. junija: Izven običajnega nedeljskega voznega reda bodo vozili avtobusi: Is Ljubljane v Cerklje ob 9., iz Kranja v Cerklje ob 7., 8.30 in 12. Po potrebi bodo vozili tudi med omenjenimi urami, za kar se je treba sporazumeti s sprevodniki.
—lj Najmodernejšo higijensko mesnico in trgovino z delikatenami odpre jutri v O razno vem domu v WoIfovi ulici domači mojster Ivan Javomik, ki ga pozna vsa Ljubljana m okolica po izvrstnih mesnih izdelkih lastne tovarne, opremljeno tudi z najmodernejšo hladilnico.
Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Jose-fove« grenčice urejeno prebavo. Zdravniki specialisti velikega slovesa spri-čujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem oziru. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Celja
—c Iz uredništva >Nove dobec. Slavnostna številka »Nove dobea o priliki zleta sokolske župe v Celju bo izšla šele v soboto dopoldne, namesto v petek popoldne, na kar se cenjeno občinstvo opozarja.
—c Dve najdbi. V mestu je bila najdena denarnica s 152.50 Din in pa alat uhan. lastniki naj se zglase pri predstojništvu celjske mestne policije.
—c Palača Pokojninskega savoda v Celju bo, kakor vse kaže, kmalu pod streho. Stavbna dela so dospela že do tretjega nadstropja. Za stanovanja v novi palači vlada med prebivalstvom veliko zanimanje.
—c Pogreša se od sobote 20. junija zvečer gdč- Štefka Vrečer, praktikantinja drogerije »Sanitas« v Celju. Stara je 17 let, podolgovatega obraza, črnolasa, z eton frizuro. Ako bi kdo o njej kaj vedel, naj to nemudoma javi njenim staršem v Vojniku pri Celju aH pa v drogerijo >Sanitas< v Celju.
Nevarni vlomilci
Danes se zagovarja pred sodiščem pet nevarnih zločincev, ki so pozimi na debelo kradli v Ljubljani, na Dolenj'
skem in Gorenjskem
Ljubljana, 26. junija.
V veliko razpravno dvorano deželnega sodišča so danes ob 11. dopoldne pripeljali pazniki pet težkih zločincev, pravih poklicnih tatov in vlomilcev. Bila je to prav dobro organizirana družba, izurjena v raznih vlomilskih metodah. Tolpi je načelovai stari vlomilec in tat 47 letni Ivan Pavlic, rojen v Kosezah pri Moravčah, po poklicu brezposelni krojač. Zadnji čas je stanoval na Selu št. 26. Tam ni dolgo stanoval, kajti lani ob koncu septembra je prestal desetletno ječo zaradi mnogoštevilnih vlomov in tatvin, ki jih je izvršil v dobi največjih tihotapstev in verižništev. Pred ljubljansko poroto je bil Pavlic, ki ga njegovi pajdaši kratko nazivljajo »ta dolgi Janče«, obsojen 13. decembra 1. 1920. na deset let. Močno se je izpremenil od takrat.
Tudi njegovi Štirje tovariši so pravi kriminalni tipi, kakor so opisani v literaturi o zločincih. To so: Ivan Meserko, 29 letni čevljarski pomočnik, brez stalnega bivališča in posla; Ivan Skapin, 29 letni strojni ključavničar po rodu Ljubljančan, stanujoč v Hrenovi ulici; Ivan Kosirnik, 35 letni samski sedlar in pleskar, tudi Ljubljančan in 30 letni Stanko Jereb, samski čevljarski pomočnik, prav tako prava ljubljanska srajca.
Pavličeva družba je obtožena zaradi zločinstva vlomov in tatvin. Izvršila je namreč 12 večjih ln manjših tatvin, s katerimi je stranke oškodovala za 31.000 Din. Lani novembra je pričela delati najprej v Ljubljani. Ob koncu novembra lam je Pavlic odnesel g. Alojziju Slanovcu, družabniku tvrd-ke »Jugo-SpeciaU, razno blago v vrednosti 3.066 Din. Nato je Pavlic decembra pričel z manjšimi tatvinami. Neži Kukmanovi je n. pr. pokradel šampanjske kozarce in steklenice ter drugo blago v skupni vrednosti 927 Din. Tudi pri trgovcu Antonu Gerk-manu je Pavlic imel srečo in odnesel ma-nufakturnega blaga za 2100 Din. V začetku januarja je Pavlic zopet posetil g. Alojzija Slanovca In mu odnesel za 800 Din raznih predmetov. Pavlic se je nato 20. januarja odpeljal v Kranj in posetil ponoči vilo odvetnika dr. Bena Sabothvja in mu pobral najrazličnejših stvari, od najmanjše malenkosti, kakor skodelice, do bele svilene zavese. Dr. Sabothv je bil oškodovan sa 1200 Din,
Pavlic in njegovi tovariši so nato postali še podjetnejši. Vdrli so v tovarno Josipa Povha v Novem mestu, kjer so se preskrbeli z najboljšim perilom v skupni vrednosti 14.510 Din. Svoj posel so nadaljevali nemo-
teno, naposled pa so prišli v roke pravice. Najprej je bil aretiran Janče Pavlic in nato še ostali njegovi tovariši. Bilo je to ob koncu meseca februarja, v času, ko je bil aretiran tudi morilec mengeškega župnika ln sedaj na 20 let obsojeni Ivan Lakner.
Kaj pravi obtožnica.
Namestnik državnega tožilca Branko Go-slar je po končanih uvodnih procesualnih formalnostih prečita! obtožnico, ki med drugim navaja:
V zadnjem času je bilo zlasti v Ljubljani in na deželi izvršenih nebroj vlomov, ki so bili vsi izvedeni z izredno rafinira-nostjo in spretnostjo, kar priča, da so jih mogli izvršiti le rutinirani zločinci-vlomilci. Med take nedvomno spadajo vsi obdolženci, ki so podvrženi izvrševanju kažnjivih dejanj in zlasti tatvin, kar kaže najbolj dejstvo, da imajo vsi zaradi zločinstva tatvine že številne in prav občutne predkazni.
Eden največjih svedrovcev je pač glavni obdolženec Ivan Pavlic, ki Ima sedaj na vesti zopet 12 tatinskih podvigov. Varnostne oblasti so si dolgo časa prizadevale, da bi prišle na sled sločincu, ki se je zlasti agilno udejstvoval v Ljubljani, vendar pa njihov trud dolgo Časa ni imel uspeha. Ko pa je Pavlic po velikem vlomu v tovarno Frana Sirca v Kranju ukradeno platno le preveč javno ln očitno v velikih snaogdn* razprodaja! po ljubljanski okolici, so ga varnostne oblasti aretirale in mu preprečile nadaljno zločinsko udejstvovanje, ki je trajalo lani od novembra do februarja letos.
Tudi ostali obdolženci Ivan Skapin, Ivan Kosirnik, Stanko Jereb in Ivan Meserko so kriminalnim varnostnim organom in sodišču dobro znani zločinci, ki jih prav tako občutne kazni niso spravile na pot poštenega življenja ln kl ne opuste nobenega migljaja, ki se jim nudi za Izvršitev kakega novega tatinskega pohoda.
Edina odlika glavnega obtoženca Ivana Pavlica je ta, da zagrešenih kaznivih dejanj, ki jih je izvršil deloma sam, deloma pa v družbi svojih tovarišev, ne taji, razen vloma, izvršenega ponoči 20. januarja t. 1. v Kranju na škodo odvetnika dr. Bena Sabothvja, Obdolženec Pavlic se zagovarja, da je mogoče, da Izvira nekaj pri njem zaplenjenih predmetov iz omenjene tatvine po-vdarja pa, da tatvina sam nt isvriil m da je našel nekega jutra pri kostanjih blizu kolodvora v Kranju zavitek, ki ga je pobral ln se Ž njim odpeljal proti Ljubljani. Drugače
Majdica poslušt* Radion.
Ta lepa, mala skrinjica, iz katere se čuje tako divna glasba, dela Majdici mnogo veselja. Imenuje jo svoj Radion, »ker sama svira*. Mala Majdica zamenjuje namreč radio z Radionom, o katerem ve, da sam pere in da napravi perilo brez vsakega truda Čisto in snežnobelo.
SCHICHTOV
RADION
PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA
Pavlic ostale tatvine priznava tudi v bistvu in kakor so ugotovile varnostne oblasti.
Največja tatvina v Novem mestu. Največjo tatvino, ki jo imajo na vesti so obdolženci izvršili 1. februarja letos v Novem mestu na škodo tovarnarja Josipa Povha, ki so mu odnesli ogromno količino srajc, katere je izvedenec ocenil na 14.510 dinarjev. Vsi obdolženci priznavajo, da so sodelovali pri tem vlomu in soglasno navajajo okolnosti, ki so bile merodajne, da so se odločili za izvršitev te tatvine. Navajajo, da jim je dal pobudo Ivan Skapin, ki so mu bile razmere pri Povhu dobro znane, ker je v Novem mestu lansko poletje delal pri nekem ključavničarju in bil zaposlen z napravijanjem ključavnic tudi v Povhovi tovarni.
Skapin Ivan odločno zanika vsako soudeležbo in povdarja, da ga soobdolženci po krivem obremenjujejo, toda upoštevati je treba, da soobdolženci podrobno in skladno opisujejo, da so se najpreje sestali v Ljubljani v gostilni pri Tratniku in nato v krčmi pri Kramarju na Dolenjski cesti, nakar so se vsi z večernim vlakom odpeljali proti Novemu mestu. Po prihodu v Novo mesto so zavili s kolodvora na desno in šli v TomiČevo gostilno v Kandiji, kjer so vsi štirje spili 2 litra vina in pojedli nekaj mesa. Od tu so okoli polnoči odšli na delo v Povhovo tovarno, kjer so eno skladišče temeljito izpraznili in se z bogatim plenom nato zjutraj vrnili proti Ljubljani. Izstopili so na Laverci in Šli nato po cesti do Rudnika, kjer so zavili v gozd in si razdelili ukradene srajce. Okoli 150 komadov je prevzel Pavlic Ivan in jih nato razprodajal ter izkupil v celoti okoli 2200 Din.
V ponedeljek dne 2. februarja 1931 se je nato Pavlic po dogovoru sestal z ostalimi obdolženci na Dolenjski cesti, nakar so si izkupiček razdelili. Dobili so: Skapin Ivan 700 Din, Jereb Stanko, Kosirnik Ivan in on sam pa po 500 Din. Največ je dobil Skapin Ivan, kar vsi zopet soglasno navajajo, ker je za Kosirnika Ivana in Jereba Stanka plačal vožnjo v Novo mesto.
Vlom pri Sircu v Kranju.
Tudi glede spretno izvršene vlomne tatvine v tovarno Frana Sirca v Kranju od-dolženec Ivan Pavlic podrobno opisuje, da se je že dne 4. n. 1931 v Ljubljani sestal z Ivanom Meserkom, s katerim sta nato potovala po letoviških krajih Gorenjske in končno 10. n. 1931 dospela tudi v Kranj, kjer sta sklenila vlomiti v Sirčevo tovarno. Prej sta še trgovcu Antonu Adamiču ukradla sani in ž njimi odšla do tovarne. Tu je
Ivan Pavlic razbil s kamnom šipe na oknu in zlezel v skladišče, kjer je odvzel 6 bal kotenine, nato pa je prišel za njim še Meserko Ivan, ki je tudi ukradel 2 bali. Vse to blago sta naložila na sani in ga odpeljala do Medvod ter 4 bale odložila v nekem kozolcu.
Ukradeno blago sta skupno razpečavala, pri tem poslu pa so jima varnostni orera^i prišli na sled in ju aretirali.
Pravcata razstava.
Sodna dvorana je bila danes izpr^me-njena v pravo razstavo najrazličnejših predmetov. Pred sodnim tribunalora je velika grmada malih in velikih paketov, sredi med njimi pa je črnoobrobljena slika, ki predstavlja dobrosrčno kmečko ženico, iz katere oči odseva ju bežen in milina. Zraven Je še najrazličnejša ropotija. Poleg velikega balkonskoga okna je postavljen običajen večji okoličanski ročni voziček, ki ga kmetice rabijo za prevoz poljskih pridelkov, in pa ročne san«, kl jih je Pavlic ukradel v Kranju trgovcu Antonu Adamiču. S temi sanmi je Pavlic odpeljal v LJubljano vso, na 7900 Din cenjeno kotenino, ukradeno 10. februarja letos v tovarni Frana Sirca.
Uradni seznam navaja
116 corpora dellcti.
Je prav pestra zbirka. Vse stvari so našli na stanovanju Jančeta Pavlica na Selu pri Mostah. Videti je iz te zbirke, da je Pavlic pravi kleptoman, ki krade in nosi v svoj brlog kakor sraka vsako malenkost. Pavlic je res pravi tatinski hrček. Nabavil si je vse stvari za udobno stanovanje. Seznam navaja: razno obleko, srajce, klobuke, celo kopalne hlače, knjige, srebrne žličke, kozarce, šampanjske steklenice, 45 ovratnikov, 5 spalnih hlač, — Pavlic namreč mnogo drži na elegantno zunanjost — nadalje 356 m kotenine in še drugo blago.
Pavlic je visok človek, živih črnih oči, brke angleško pristrižene, plešast. Ostali obtoženci so krepki fantje, ki bi pač povsod lahko živeli s poštenim delom. Pavlic je bil v dvorano pripeljan nevkljenjen, ostali štirje pa vkljenjeni.
Malemu kazenskemu senatu predseduje s. o. s. g. Ivan Kralj, člani senata: s. o. s. dr. Baričevič in s. o. b. Javoršek.
Ker so se vršile že tri druge razprave proti maloletnikom odnosno polnoletni-kom zaradi raznih deliktov, se je glavna razprava proti Janezu Pavlicu pričela šele ob 11.30 dopoldne.
Razprava ob sklepu lista še traja
Koncert v Zvezdi in pod zvezdami
Železničarski koncert v Zvezdi med nevihto
Ljubljana, 26. junija.
Muzikalični smo na vse pretege, tudi snoči smo bili in je bilo tudi treba. Od vsega starega, kar nam je tako k srcem pri-rastlo, da se ne da izruvati z nobenim napredkom, regulacijami in načrti, nam je ostala edino še Zvezda in promenadni koncerti. Zadnjih je sicer malo, toda baš dovolj, da jih znamo prav ceniti in da nismo preveč muzikalični. Promenadni koncerti so za Ljubljano dogodki, čeprav se pogosto čuje, da ne znamo ceniti »umet-niških užitkov« ter ignoriramo glasbene prireditve. Zato je treba reči, da še ni bilo niti enega promenadnega koncerta, ki bi ne fenal napornega uspeha. Ljubljančanom se ne more ničesar očitati! Umetnost pa je treba seveda gojiti na pravih tleh in Zvezda je baš kakor ustvarjena zanjo.
O tem se je lahko snoči prepričal vsakdo, če se je le hotel. »Glasbenega občinstva« je bilo dovolj pod slehernim kostanjem, največ pa seveda okoli kavarniškega vrta. Koncert je bil napovedan le za lepo vreme. Navadno je namreč takrat vedno dež, ko začne grmeti v Zvezdi. Tudi snoči smo ga pričakovali, čeprav je bilo ves dan najlepše vreme. Nebeščani imajo namreč v marsičem povsem človeške navade; kakor prirejajo ljudje veselice ali zabavne prireditve najrajši ko je napovedan kakšen koncert, tako se tudi Elija ne more premagati, če Je napovedan v Zvezdi koncert. Tudi snoči je zbral zadnji trenutek ves svoj renomirani orkester ter je pričel dirigirati točno ob 20. kakor g. Svetel. Bliskalo se je na vseh koncih in krajih ter godlo kakor vrela kaša. Ljubljačani so pa ostali zvesti premenadnemu koncertu ter se niso niti zmenili za nebeščansko produkcijo. »Sloga« se tudi nI dala kar tako odpraviti, kdo bi pa vrgel ob prvem pišu trompeto v koruzo! Elija je postal vražje temperamenten. Kostanji v Zvezdi so ječali pod viharjem, redke kaplje dežja so se začele sipati že skozi vejevje na ljudi m kmalu je nastal med množico nemir. Boljše polovice so pograbile slabše za kar je bilo, za škrice ali roke, ter jih
jele vleči za seboj domov, da bi se jim kdo ne izgubil. Zakonska ljubezen pač sega ne le preko groba, temveč tudi čez ljubezen do umetniških užitkov.
Godba je vztrajala do konca ter izčrpala ves napovedani program. Hiteli so sicer, odmorov ni bilo, izvajanje pa je bilo skoz in skoz odlično. Ob koncu zadnje koračnice se je vlila prava ploha, ljudje so se razbežali, kakor bi padla med njih granata. Zadnjo koračnico nam je zaigral Elija, marsikdo je bil premočen do kože. Ko so pa bili že vsi doma, se je vreme popolnoma umirilo, prenehal je veter in dež, nad Ljubljano se je pa zarezala luna.
Norec in norišnica
Vse se vrača. Že pred 40 leti je opozoril naš psihiater in obenem estet, da je možno uporabljati besedi norec in norišnica le v zaničljivem pomenu, torej nikakor ne za bolnika in bolnišnico. Kajti umobolnost ni zaničljiva, nego je nesreča kakor vsaka bolezen. Zato takten izobraženec nikoli ne reče, še manj pa zapiše: »X je norec in je v norišnici«, nego le: »X je umobolnik in je v umobolnici*. Tako ne žali niti nesrečnika niti njegovih svojcev. Lahko rečemo tudi blaznik in blaznica, ako uporabljamo medicinski izraz. Ako pa hočemo koga osmešiti aH celo izraziti, da je zaničljiv, rečemo, da je >norc<, da >nori<, da spada v »norišnico« pa ne smemo reči, ker bi žalili s tem vse bolnike v blaznici. Pač pa lahko rečemo o kakem zboru ali skupu ljudij, da je »norišnica«, akp je zbor ali skup smešen ali zaničljiv. Vse to smo čutili in razumeli že pred 40 leti, ker smo imeli več finega čuta za globlji pomen posameznega izraza, nego ga imajo dandanes, ko se besede iz nevednosti in toposti sploh nig več ne izbirajo. Vse se pač vrača in naš jezik propada, postaja zopet neizbran in sirov.
Istinit.
Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din
Stran 4
>S£0VEN8XI NAROrx, đne 26. junija 1931
Ste v. 142
Qrey:
56
Skrivnostni jezdec
In tako sta oba razjahala konja. Staremu lovcu je postalo kar toplo pri srcu, ko je videl, kako živo opazuje Columbin a čikoša. Za človeka s pohabljeno nošo je zelo spretno skočil s konja. Staremu lovcu se je pa zdel ta trenutek izredno važen. Ta nesrečno zaljubljena, možata in plemenita v svoji nesreči, nista spoznala nevarnosti, preteči njima s tem, da sta se sestajala.
— Povej mi — vse, — je dejala Columbina odločno.
Počasi je prikrevsal Moore do posekanega topola in se naslonil nanj. Columbina je položila svoje rokavice na deblo.
— Saj nimam kaj povedati, česar bi že ne vedela, — je odgovoril Moore. — Pisal sem ti vse, kar je bilo treba pisati, razen, — tu je sklonil glavo, — razen da so bili zadnji tedni zame pravi pekel.
— Saj tudi jaz nisem bila ta čas baš v nebesih, — je odgovorila Co* iumbina smeje, kar je starega lovca •eprijetno zbodlo.
Potem sta zakljubljenca začela g o* voriti o bližajoči se pomladi, o konjih in goveji živini, o vsakdanjih farmar* skih zadevah, ki ju prav za prav niso posebno zanimale, ki so pa bile zelo prikladne za maskiranje pravih misli. Wade je poslušal in zdelo se mu je, da vidi v njuni srci.
— Dekle, fant — zapravljata čas, ne da bi kaj pametnega ukrenila, — je posegel v njun pogovor. — Dovoli* ta mi oditi, da ostaneta končno sama.
— Vi ostanete tu, — mu je velel Moore.
,— Ah, Ben, sram me je povedati, da sem prav zares pozabila, da ste tu! — je vzkliknila Columbina.
— Vas pa spomnim na to, — je odgovoril lovec. — Pripovedujte na* ma o starem in Jacku.
— Kaj pa naj pripovedujem?
—Oba se mi zdita nekam izpre* men j ena. Tudi Wils je dobil ta vtis, čeprav ju ni videl tako pogosto.
Columbina ie molčala m obraz se ji je zmračil. Potem je pa začela praviti. — Za starega se je pričelo novo življenje. Večkrat je srečnejši od vsakega fanta. Vse to ima svoj vzrok v tem, da se je Jack poboljšal; čudno. Kar verjeti nisem mogel, da je to rea. Od one noči, ko se je Jack vrnil in se pobotal z očetom, je drug človek. Pusti me pri miru. Z menoj je zelo vljuden, toda drži se vedno na pri* merni razdalji tako, da še nisem sli* šala iz njegovih ust besede, ki bi se nanašala na njegovo ljubezen. Nikoli ni vsiljiv, nikoli ne govori o pretek* losti. Zdi se mi, da bi si rad priboril moje spoštovanje, moje spoštovanje — ali pa nič... In potem: dela, kakor ni delal še nikoli Očetu pomaga pri knjigovodstvu, v delavnici in na trav* nikih. Človek bi mislil, da ga je obšla neka čudna manija in da mu roje po glavi vedno iste misli. Govori zelo malo. Stara nergavost, trma, sebič* nost in posebno njegove trenutne mu* he — vse to je izginilo. Telesno mno go trpi, ker ni vajen trdega dela. Naj* več pa trpi zaradi pomanjkanja alko* hola... In jaz? Jaz Jackovih grehov nisem pozabila, pač se pa silim poza*
biti jih — polagoma. Očetu na ljubo sem vesela. Prepričana sem, da ima Jack svojo šolo že za seboj — da si je polomil ;pge, da je postal mož.
Wilson je pazljivo poslušal in ko je končala pripovedovati, je sklonil glavo in začel rezati z nožem trščice od drevesa.
— O Jackovi izpremembi sem sli* šal že zelo mnogo, Collie, — je dejal zamišljeno. — G romska strela, to me veseli — veseli me zavoljo tvojega očeta in tudi zavoljo tebe. Fantje smatrajo Jaoka za tepčka. Razumem njegovo poboljšanje. Če bi bil jaz tak falot, bi se tudi poboljšal, če bi... če bi zahtevala ti.
Columbina se je brž obrnila, da Wils ni mogel videti njenega obraza. Wade je pa ie opazil, da ji ustnice drhte in da ima solze v očeh.
— Ti torej misliš, Wils, ti si pre* pričan, da bo Jack ostal tak — da se ne povrne več na kriva pota? — je vprašala Columbina.
— Da, o tem sem prepričan, — je pritrdil.
— To me veseli- Pričakovala sem, da boš mislil tako blagorodno. Saj
bi bilo naravno, če bi dvomil o njego* vem poboljšanju in če bi ga zaničeval
— Ne, mislim resno, Collie.''Zdaj pa bodi tudi ti pravična in iskrena. Ali verjameš, da ti Jack ne bo delal sramote? Si prepričana, da ne bo več pil? Si prepričana, da ne bo več igral?
— Da, o tem sem prepričana — se* veda če bo on--če bom jaz.
Glas ji je odpovedal.
1     Moore se je obrnil k lovcu.
— In vaše mnenje, prijatelj? Go* vorite. Pomagali nama boste. Vprašal sem vas že, pa mi niste hoteli odgo* voriti. Povejte nam zdaj, ali verjame* te, da se je Jack resno poboljšal.
Wade je dovolj dolgo odvračal od sebe to vprašnje, ker se mu je zdelo, da Čas za odgovor še ni prišel.
— Ne, — je odgovoril mirno. Columbina je od presenečenja vz*
kliknila.
— Zakaj pa ne? — je vprašal Wil* son in obraz se mu je zmračil.
— So razlogi, ki jih vidva nikoli ne bosta premislila niti razumela, ker sta premlada
— To vam ni podobno, Wade. Ka* kako morete tako hitro izgubiti vero v človeka? je dejal Moore.
— Pač, pač, včasih se mi pripeti tudi to, — je odgvoril Wade in zrna* jal zamišljeno z glavo. — Vse vama verjamem, kar mi pripovedujeta o Jackovem poboljšanju, ne morem pa verjeti, da bo trajno. Morda je res Iskren, morda ne igra komedije, ver* jamem, da je zatrl v sebi slabe nago« ne in da je zmagala v njem dobra vo* Ija. To ni komedija. Jack je storil ne* kaj nemogočega.
— Zakaj torej bi ne mogla biti njegova iskrenost in njegova dobra volja trajna? — je vprašal Moore ne* strpno.
—Ker njegovo poboljšanje ne slo* ni na moralni podlagi, ker tiči za tem strast.
Wilson je prebledel. Columbina je stala molče pred njima in napeto opa* zovala lovca. Niti ona, niti on ga ni razumel tako, da bi mogel kaj odgo* voriti.
— Ljubezen lahko dela v vsakem človeku čudeže, — je nadaljeval wade. Toda jedra srca ne more izpremeniti. Človek se rodi tako in tako. On ljubi in sovraži ter čuti po naravnih zakonih.
Monte Carlo je prazen
Gospodarska kriza se občuti tudi v letoviščih na francoski rivijeri
Iz Francije prihaja zanimiva vest. Svetovno letovišče Monte Carlo, ki je živelo od zlata, priigranega v igralnicah, je letos kakor večinoma francoskih obmorskih letovišč skoraj prazno. V glavnem je temu povod splošna gospodarska kriza po vsem svetu, toda neki ameriški novinar je mnenja, da so tudi drugi vzroki v ozadju.
Eden izmed teh so številni polomi na newyorški borzi, glavni pa je nekoliko svojevrsten razvoj francoske rivijere po vojni. Po vojni so francoska letovišča v prvi vrsti polnili Američani. Z dolarji se je poceni živelo, razkošja vajeni Američani pa z razmeroma srednje dobro urejenimi hoteli in restavracijami niso bili zadovoljni, hoteli so moderne razkošne hotele. Francozi so bili zato prisiljeni investirati težke milijone, da so rivijero preuredili, modernizirali hotele m na ta način obdržali goste, zlasti pa Američane.
Toda časi se izpreminjajo. Na franco-
sko rivijero sicer še prihajajo mnogi Američani, toda niso težki bogataši med njimi. Gre za Američane, ki ne zapravljajo in si žele cenenih hotelov. Zato ni čudno, da je vodilni hotel v letovišču Cannesu, kjer je prostora za 400 oseb, letos skoraj prazen, čeprav je že glavna sezona tu. Vsega skupaj je v hotelu okrog 20 gostov. Tudi v Monte Carlu ni nič boljše; zanimivo pa je predvsem, da igralnice več ne vlečejo. Mlajša generacija se ne pusti zapeljati in noče v igralnice. Tudi sloviti karneval v Monte Carlu letos ni tako uspel kakor so si želeli Francozi. Večina obiskovalcev se je dolgočasila in je bila razočarana.
Kot nadaljne vzroke navaja amerikanski novinar, da skuša Mussolini obdržati Italijane pozimi doma, Spancev ni blizu, ker je zaradi stalnih homatij v Španiji vrednost pesete precej padla. Angleži pa jo ubirajo raje v kolonije.
Tragedija izumitelja
V ulici Savona v Milanu je te dni strahovita eksplozija zahtevala tri človeške žrtve. Ubita sta bila mož in žena ter njuno dete. V omenjeni ulici je stanoval skupaj z ženo in otrokom elektrotehnični delavec Umberto Sanmarco. Nekega večera je okrog 20. nastala v njegovem stanovanju strahovita eksplozija. Ko so prestrašeni sosedje m pasan-ti po eksploziji planili v hišo, so našli Sanmarcovo stanovanje popolnoma porušeno, v sobi so pa ležali mož, žena in otrok strahovito razmesarjeni. Fantek je bil še živ ter se je dušil v dimu, ko so ga prinesli na ulico, je izdihnil. Oblasti so uvedle preiskavo, da ugo-tove, kako je prišlo do katastrofe. Sprva so domnevali, da so v Sanmarcovem stanovanju eksplodirale mine za uničevanje rib, pozneje so pa ugotovili, da je Sanmarco že dalje časa delal poizkuse z neke vrste lakom, ki eksplodira. Pri eksperimentih je zaradi neprevidnosti lak eksplodiral m uničil vso rodbino.
Nečloveško
trpinčenje mačk
Na seji društva za zaščito živali v Hamburgu je te dni poročal predsednik, da obstoji v mestu klub lovcev s psi, ki se peča s svojevrstnim sportom. Pse namreč dresirajo za k>v, da jih pode za mačkami. Nečloveško je početje teh ljudi, je poročal predsednik. V zaprtih vrečah je ležalo na stotine ujetih domačih mačk, več dni so jih pustili stradati brez vsake hrane. Potem so eno za drugo potegniti iz vreče, jo zapodili, nanjo pa naščuvali psa, ki jo je moral ujeti in jo je končno zadavil. Lovci so ves ta prizor opazovali s »stoparicami« v rokah in merili čas. Pes, ki je mačka najhitreje zadavil, je prejel nagrado, prav za prav namesto njega lastnik. Ce maček ni bil takoj mrtev, so psa še enkrat naščuvali nanj ali so ga pa ubili z grčevko. Ubite mačke so nato vrgli v bližnji potok, s čemer so celo vodo okužili. O zadevi je bila obveščena tudi policija, ki je odličnemu lovskemu društvu preprečila nadaljevanje tega sporta. Policija je ugotovila, da so na
gBggBBMBHeB I
ta način mučili in ubili lovci na leto približno 2000 mačk. Ko je v zadevi intervenirala, je našla še 400 mačk, ki so bile pripravljene za gnjusno početje.
Svojevrsten rekord
Angleži se lahko ponašajo z novim svojevrstnim rekordom. Gre za izgoto-vitev obleke iz surovega materijala pa do prevzema po stranki. Rekord pri tem so dosegli te dni v Leedsu v Angliji. Ob 8.50 zjutraj so pod nadzorstvom posebne komisije ostrigli 19 ovac. Že Čez sedem minut je bila volna očiščena in pobarvana ter poslana v tkalnico. Cez 80 minut je bilo potrebno blago izgotovljeno, nato so vzeli naročnikovo mero, osem krojačev pa je istočasno začelo z delom. Ob 1227 so prisili zadnji gumb in že popolnoma izgotovljeno obleko izročili stranki. Vsa procedura je torej trajala 3 ure 20 minut in 30 sekund. L. 1898 je neki Anglež v Zedinjenih državah napravil sličen poizkus, rabil je pa za isto delo 10 ur in 18 mkiut.
V petih mesecih
17 krat oženjen
V Bridgeportu v Conecticutu v Ameriki, se je te dni vršila prav zanimiva sodna razprava. Zagovarjal se je zaradi bigamije komaj 22-Ietni Frank Wills, ki je bil neverjetno podjeten pri ženskah in se je v petih mesecih poročil nič manj nego 17-krat. To je tudi za Američane, ki so vajeni vsakovrstnih rekordov, poseben rekord.
Pri razpravi je bil podjetni bigamist na svoje uspehe zelo ponosen. Dejal je sodniku odkritosrčno, da z nobeno žensko ne more dolgo živeti in da je vsake kmalu sit. Kadar se je naveliča, pa gre. Zakonske ločitve mu ne diše, to je pač predraga in predolgotrajna zadeva. Kadar se je naveličal ene žene, je inseri-ral v ustih, da išče novo. Na vsak inse-rat je prejel celo kopico odgovorov, ženske in dekleta so bile pripravljene žrtvovati mu srce in dolarje. Tako je na primer na svoj sedemnajski oglas prejel kar 82 odgovorov. Sam pravi, da je bila izbira prav težka. Ko se je hotel po-
ročiti s sedemnajsto ženo, so mu pa oblasti zmešale štreno. Zanimivo je, da se podjetni mladenič pri razpravi ni spominjal imen vseh svojih 17 žena. Fant je prejel za svoje pustolovščine zasluženo kazen in bo sedel več let v ječi.
Dobro sta čarali
V kraju Griimmen na Pomorjan-skem v Nemčiji sta se te dni pojavili pri nekem posestniku dve ženski, ki sta mu dejali, da je njegova žena obolela in bo okrevala, če jima da 50 mark. Trdili sta, da znata čarati. Mož je imel slučajno samo 48 mark, pa jima je dal denar. Ze čez nekaj dni sta se čarovnici« vrnili. Prinesli sta denar nazaj in dejali, da ne moreta žene ozdraviti, ker manjkata dve marki Sploh ni mogoče žene ozdraviti, če ne bo plačal stokrat več kakor prvič Mož se je pustil ustrahovati in je ženskama izročil 6 tisoč mark. Cez nekaj dni pa se je njegova žena vrnila in tedaj je mož spoznal, da sploh ni bila bolna. Zadevo jo prijavil policiji, ki sedaj poizveduje za podjetnima čarovnicama.
Ifa0m*še, naftrajnejse. zato
Stotisoč egiptskih
muh za London
Zadeva se sicer čudno sliši, vendar pa je resnična, kakor poročajo angleški listi. V Egiptu je bilo pretekle dni naročenih 100.000 muh, popolnoma navadnih muh, ki jih bodo z letali prepeljali v London. V Londonu čakajo nestrpno na te muhe, ker jih nujno potrebujejo* Gre namreč za hrano kameleonom. Žival ice se preživljajo izključno z muhami. V Angliji je okrog 500 kameleonov. Letošnja pomlad je bila zelo vlažna in mrzla in zato v Londonu ter sploh v Angliji skoraj ni muh. Za uboge živali-ce je zmanjkalo muh in zadnje čase so 'kameleoni popolnoma shujšali ter onemogli. Več jih je že poginilo. Da obvarujejo še preostale, so morali v Egiptu naročiti muhe. 100.000 muh sicer ni mnogo, toda lastniki kameleonov so prepričani, da se bodo sedaj poleti muhe naglo zaredile.
Višji vrag.
Bančni uradnik se je oglasil pri svojem neposrednem predstojniku, glavnem tajniku, ter mu pričel tožiti svoje križe in težave, da bi si priboril kak predujem. Ker pa ni našel primerne tolažbe, se je oglasil še drugič in tretjič, vendar pa vselej zaman. Končno se je odločil in odšel k generalnemu direktorju.
Ali niste že o zadevi govorih s tajnikom?
Da je odgovoril uradnik, pa mi je dejal, naj grem k vragu in tako mi ni preostalo nčesar drugega, kakor da sem prišel k vam.
£Sđ€mi% mMihelcic
elektr. konces. podjetje
Ljubljana, Borštnikov trg 1
ima na zalogi vsakovrstni električni materijal, žarnice in svetila. Prevzema v izvršitev električne instalacije. Jamci za so-lidnost in zmerne cene.
NOVO HISO z 2 sobama, kuhinjo, shrambo In 2 kletmi, ob banovinski cesti, radi selitve proda — Urbančič Franc, Gorenje polje, p. Straža, Dolenjsko. 1943
BUKET
zelo lep in eleganten, ter
MLEKARNO
na vogalu, v bližini vseučilišča in srednjih šol v Zagrebu, prodam radi poroke. Vanda Pavla-ković, Zagreb, Prilaz 36. 1945
Malinovec
pristen, naraven, na malo in veliko prodaja
lekarna Dr. O. PICCOLL LJUBLJANA, Dunajska c 6.
BRIVSKI POMOČNIK mlad. dober delavec, išče službo s 3. julijem. Cen j. dopise na naslov: Ivan Jereb pri M. Vrču, brivcu, Polzela. 1944
BUKOVA DBVA TRBOVELJSKI PREMOG
pri tt.
»KURIVO"
LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 38 (na Balkanu)
Telefon 34—84
RAZSTAVO
IZDELKOV GRAFIČNIH VAJENCEV DRAVSKE BA-
Žrebanje drž. razr. loterije
Pri prvem žrebanju dobitki: ,
80. junija 1981 so bih* izžrebani še naslednji manjši
Din 10.000 M. M.7S3.
Din 3.000 it. 57-311. Din   500 it. 37.747.
Din 200 it. 1.805, 8.065, 0.785. 19.117, 17.707, 27.714, 27.786, 34.176, 35.371, 35.385, 36 663 37 722, 37.749, 89.523, 46.637, 47.500, 48.336, 49.423, 53.840, 56.011, 57.323, 57.356, 58817 58865. 66.430, 66.452, 68.703, 69451, 69.469, 73.769, 73.780, 73.986, 75.006, 75.093, 75.162; TUff* Teleti; 77-203, 77.252, 88.472; 82.499, 86.998, 87.216. 87.918, 89.158, 96.693. 96.862, 98.926.
Izžrebane srečne ■■■■fjamn m seialtebsjir, d» omogočimo Igranje na velike dobitke v petem razreda. Srečke nam takoj posljtte!
hrautltelca 8% z. s ou m§ LhiMiaaa, Sv. Petra c* 19
Tajenke
za mehanično umetno vezenje in pred tisk
sprejme takoj
MATEK & MIKES, LJUBLJANA
(poleg hotela štrukelj)
N ajnovejši »Sachs« motorji, dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji, posamezni deli, pneu-matika. Ceniki franko. Najnižje cena,
»TRIBUNA« F. B., tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Kaiiovška c 4.
t
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da mi je umrla moja ljubljena hčerka, gospodična
Marija Jerina
voditeljica n. mestnega otroškega vrtca v Ljubljani
Pogreb nenadomestljive hčerke se vrši v soboto dne 27. junija 1931 ob 5. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 26. junija 1931.
FRANC JERINA oče.
Občina LJubljana Itotal pogrebni »rod
Urejuje Josip Zupančič. — Zrn »Narodno
— Za upravo in toaerattn del usta: Oton Cnriato*. — Vsi ? izubijani.
B1B