I f^ "| POSAVSKI # "W TT | ObzorniK I Leto VI, številka 59, Oktober 2002, cena 1 SIT 1 M&D Špiler k.d. ( KX 5S KKŠKO Tel:l>~ 490 5f>7S Internet: uvtu.Meh-klik.coin Riuuiialnik 1*( \ ( eUion 1.2 (.11/ R VM 128 Ml». Hl>2«(.h, ( I), I l>, mišk.i. tipko\ ni< a,/\in niUi. j (;niti('iiii ATI 32MB T\ Ol I i Mtmitor t""' Siimsini«; "53 i liilUuSM MAI ( HI \l SH<\ IS. KvCl WI.MSkl I I ( All IMKKMIM IKIkl <>\' I/.HKI \\ M.VIKKM I Ml! MIUM y<-^ Grand v Casino Lido 1 LRVn ČA f I / Nu vulovih srccc B G/P.O «___ H POSAVJE \ ¦55 ' ¦ TOQREL KRŠKO I ¦JJJ ¦ SGP POSAVJE I ¦JUJ SfVNfCA I K»9 m QIPO-GRADNJA I ^U Z4GRLfi I ^^B ¦ SSP G/PO S-4ffi4iLV0I RAČUNOVODSKI SERVIS I Irena Colarič I Dol. Prekopa 51, Kostanjevica na Krki Tel.: 49-87-306, GSM: 041 -773-456 I Vodenje poslovnih knjig za: I - samostojne podjetnike I - podjeija (d.o.o., d.n.o.) I - druŠtva in zavode I SVETOVANJE PRI I POSLOVNIH ODLOČITVAH! ^________________-_________. [posLovNi rnni ¦ Ksl OPCIA u I Center j^M I gj^S CITROEN ¦ ".........¦..................................................................................¦-......................» - RRFŽICP Tel • 07/AQ Q9 397 P poslovnega časa Cenjene stranke obveščamo, da smo spremenili poslovni čas naslednjih poslovalnic: • Krško, Sevnica in Brežice I poslujejo od ponedeljka do petka ' od 8. do 17. ure • poslovalnice Grič - Krško, Brežice II in Blagovni center Brežice pa poslujejo od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 15. do 17. ure. Ob sobotah poslovalnice ne poslujejo, ijubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Posavje-Krško PRILOŽNOST DO CENEJŠEGA SVETOVANJA SKOZI PROGRAM VAVČERSKEGA SVETOVANJA Če imate podjetniško idejo, razmišljate o lastni poslovni dejavnosti, ali ste pravkar odprli podjetje, če imate podjetje z razvojnim projektom, če vaše podjetjae raste, ali pa je zašlo v težave, IN NE VESTE, KAKO NAPREJ? REŠITEVVAM NUDIMO v regijskem in lokalnih pospeševalnih centrih Posavja, kjer ste lahko deležni kakovostnega svetovanja na podlagi napotnic brezplačno ali do subvencioniranih cenah => Komu j'e program namenjen... 1. Potencialnim podjetnikom in ostalim ciljnim skupinam potencialnih podjetnikov ceno storitve programa 100% krije PCMG (brezposelne osebe, ki so oz. nisoprijavljene na ZRSZ, kmetje in osebe, ki želijo ustanoviti podjetje) 2. Delujočim podjetjem do 50% cene storitve programa krije PCMG, preostalo razliko pa prispevajo podjetja sama (mala in srednje velika podjetja v začetnem obdobju rasti (od 0 do 36 mesecev poslovania). z razvojnim projektom. ali s poslovnim problemom) => Kako deluie program VAVČERSKEGA SVETOVANJA... Vključitev v program in dostop do vavčerjev zagotavlja PCMG-Pospeševalni center za malo gospodarstvo, Ljubljana, v sodelovanju z mrežo 37 izbranih lokalnih in regionalnih podjetniških centrov, ki v programu nastopajo kot izvajalci programa in predstavljajo mesta, kjer se podjetniki lahko vključijo v program. Vse informacije in vključitev lahko dobite v naslednjih pospeševalnih centrih v Posavju: Roniieki HIN pospeševalni center Podjetniški center Podjetniški center Posavje Sevnica Cesta krških žrtev 23 Naselje heroja Maroka 17 Cesta krških žrtev 53 8270Krško 8290 Sevnica 8270Krško kontaktna oseba: Marija kontaktna oseba: Anita kontaktna oseba: Egon Kržan Gole Lapuh Tel.: (07) 488 10 40 Tel.: (07) 816 17 00 Tel.: (07) 490 22 20 e-mail: center@rpcp.net e-mail: kin.ps@kin.si e-mail: info@pckrsko.si 1 NAMIVAM BO USPELO PREJ! Št. 59, Oktober 2002 Veliko poklicanih, malo izbranih V minulih tridesetih dneh je bilo Posavje, še posebej pa Krško, kot že nekajkrat v tem letu, zopet deležno velikih naslovov in udar- nih objav v osrednjih slovenskih medijih, a temu žal ponovno niso bill vzrok kulturni, športni, gospodarski ali drugi dosežki, pač pa je izza njih zaudarjalo po aferaštvu, maščevalnosti in privoščljivosti. Tolažba, da gre le za predvolilne in s tem hitro minljive aktivnosti, je jalova in kratkovidna, saj vsak tak »dosežek« prej očrni kot osvetli perspektive tega okolja in prostora. Pravkar objavljeni zemljevidi in predvsem spremljajoči komentarji bodočih slovenskih pokrajin sa- mo še potrjujejo razloge za pesimizem. Mnogi verjamejo in nas prepričujejo, da je razmere mogoče razme- roma hitro in korenito spremeniti, saj so tik pred nami volitve - kot instrument navidez že precej udomačene demokracije. Če so v začetku devetdesetih let prevladovala ideološka nasprotja, mašče- valnost, a tudi veliko svežih idej, zanosa, potrebe po spreminjanju stvari, so se že konec prejšnjega desetletja razmere umirile. Že na prejšnjih lokalnih volitvah smo v Posavju zabeležili opazen uspeh t. im, neodvisnih list in kandidatov. Prava poplava nestrankarskih list pred bližnjimi volitvami pa postavlja resno vprašanje o (ne)moči strankarskega reševanja lokalnih problemov. Po sedaj znanih podatkih si (vsaj v Krškem) lahko obetamo veliko razpršenost svetniških sedežev, s tem pa veliko več možnosti za po- gajanja in »trgovanje« pred formiranjem lokalne oblasti. Le opa- zen neuspeh neodvisnih in t. im. generacijskih list bi na naslednjih volitvah (2006) vodil k vračanju pod plašč strank, ki so bile navse- zadnje ustanovljene zato, da bi zastopale interese svojih volivcev - ne le članstva in še posebno ne samo strankarskih elit. Morda je tudi dobro, da je med kandidati veliko mladih, ampak le pod pogojem, da ne gre le za zunanji videz in znižanje starostnega povprečja, ki ga še vedno dvigujejo izkušeni lokalni politiki »za vse case«. Najbrž je ob vsem tem malokomu mar za veliko večino državljanov, ki se kljub poplavi informacij v razmeroma kratkem času težko znaj- dejo med množico imen, številk, naslovov, znakov in - obljub. Kako vendar v vsej tej množici najti tistega, za katerega je oni rekel, da je v redu fant in kako onega, ki nas je enkrat tako lepo pozdravil? Kako izbrati tiste, ki bodo kos državi, a se ji ne bodo preveč zamerili? In nenazadnje, kako dopustiti, da bi bili v občinskem svetu brez žensk, upokojencev, mladincev, brez športnikov, umetnikov, brez ... Še do- bro, da bo že čez dober teden vše več ali manj za nami in ponujajoči se obrazi bodo (se)stopili s kandelabrov, dreves, fasad in streh nazaj med nas. Upajmo, da še vedno s prijaznim nasmehom na lieu. Še prej pa je čas, da se spomnimo tudi tistih, ki jih ni več z nami - za skupno mizo, v pisarni, v delavnici, na sedežu avtobusa, za trgovin- sko blagajno ali za šankom... Tudi oni so (bili) del vsega, kar nas obkroža, z večjim ali manjšim deležem, s takšnim ali drugačnim us- pehom so prispevali k barvitosti tega sveta, našega zasebnega ali skupnega življenja na njem. Namenimo jim nekaj trenutkov mini in kanček spomina. Urednik. I FOTO MESECA! [Izvoljena Kandidati, ki si te dni z velikih plakatov na vsu mot prizadeva- jo pritegniti pozornost, so dobili nelojalno konkurenco atraktivne dame, ki je tudi v naših krajih tako navdušila (moške) volivce, da jo že vztrajno iščejo na kandidatnih listah... (Foto: S.M., plakat Lisce, Sevnica) Trideset dni 4 Gospodarstvo 6 Informacije občine Krško 9 Priloga Lokalne volitve 2002 13 Rodbina Pfeifer (II. del) 16 Mladinski center 34 Nagradna križanka 37 _ ObKHFftlK izdaja Zavod Neviodunum v Krškem. Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško. Tel.: 07 49 05 780. Faks: 07 49 05 781. www.zavod-nevJodunum.si, el. pošta: posavski.obzornik @siof.net, TRR: 03155-1086687920. Odgovorni ured- nik: Silvester Mavsar. Izvršna urednica: Lidija Petrišič. Tehnični urednik: Boštjan Colarič. Vodja trženja: Ka- tarina Požun Sotošek. Posavski obzornik je mesečnik, ki izhaja praviloma 30. v mesecu. Rok za rezervaeijo oglasnega prostora je 10., ža oddajo nenaročenih prispevkov pa 15. v mesecu. Za točnost podatkov v prilogah pdgovarjajo njihovi ure- dniki. Tisk in vezava: Delo TČR Ljubljana. Naklada: 12.000 izvodov. Na naslovnici: novi in start zdravstveni dom v Krškem, foto: S. Mavsar 3 ObžofniK posavski utrip Št. 59, Oktober 2002 trideset dni - trideset dni - trideset dni - trideset dni - trideset dni - trideset dni - trides OTVORITEYVDC BREŽICE Brežice - V dveh letih, od- kar je začel Varstveno delov- ni center Krško - Leskovec delovati kot javni zavod z dejavnostjo izvajanja varstva in nege, vodenje ter zaposli- tev pod posebnimi pogo- ji za odrasle osebe z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju, so uspeli poleg de- lujočega centra v Leskov- cu pri Krškem v minulem letu odpreti enoto v Sevni- ci, 21 .oktobra pa tudi v Bre- žicah. Enoto varstveno delovnega centra v Brežicah v pritličju nekdanjega dijaškega doma sta slavnostno odprla direk- torica VDC Krško - Leskovec Lidija Žnideršič ter državni sekretar na ministrstvu za delo, družino in socialne za- deve Brane Omerzu. Kot je ob otvoritvi poudaril brežiški župan Vladislav Deržič, gre nedvomno za pomem- bno pridobitev, saj do sedaj na območju brežiške občine še ni bilo ustanove, v kateri bi lahko otroci, mladostni- ki in starejše osebe z motnja- mi v razvoju uveljavljali svo- je sposobnosti in se družili z vrstniki. V brežiško enoto je vključenih 9 varovancev, ki so do sedaj obiskovali cent- er v Leskovcu, sicer pa je v občini registriranih skupno 91 oseb s statusom invalida zaradi zmerne ali težje mot- nje v duševnem razvoju, od tega jih 41 biva v domači os- krbi, 50 oseb pa je nastan- jenih po različnih slovenskih zavodih. In kakor so pokazale analize, se bo število varov- ancev v Brežicah do leta 2005 povečalo še za 16 oseb. Brežiško enoto VDC strok- ovno vodi Öamjana Pire, v delovanje enote pa so aktivno vkljuČeni tudi Člani društva za pomoč duševno priza- detim Sožitje - Brežice. 50 LET DOMA UPOKO3ENCEV IN OSKRBOVANCEVIMPOUCA Arto - Za Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca je letošnje leto jubilejno, saj so že vse od marca potekale številne prireditve v počastitev 50-letnice zavoda, med drugim jih je obiskal in daroval mašo tudi ljubljanski nadškof in metropol it dr. France Rode, praznovanje pa so zaključili 16. oktobra z osred- njo prireditvijo. V letu 1952 je bila v objektu današnjega zavoda še sirotišnica, skozi leta pa se je struktura oskrbovancev spreminjala, naraščalo je število duševno bolnih oziroma duševno manj razvitih oskr- bovancev. Prostora je bilo vse manj, a so stisko kmalu rešili z grad- njo novega doma. Danes ima zavod skoraj sedem tisoč kvadratnih metrov stano- vanjskih površin ter dobrih 2500 kvadratnih metrov dvorišča in parka. V kompleksu je tudi več kot 400 let star dvorec, v kater- em je restavracija in kapela v pritliqu ter 17 varovanih stanovanj v prvem in drugem nadstropju. Po besedah direktorice Milke Cizelj je vizija razvoja usmerjena k celoviti skrbi za stanovalce in uresničevanjtrtemeljnih človekovih pravic - pravice do zasebnosti, lastnega življenjskega sloga, in- formiranosti in soodločanja. Pri tern imajo odločilno vlogo zapos- leni v zavodu, ki so po njenih besedah vključeni v proces perma- nentnega izobraževanja. MOSTOVI ZA MLADE Kostanjevica na Krki - Mladi iz Kostanjevice so v začetku mese- ca na Gmajni s pomočjo podjetij pripravili igro »Mostovi«, v ka- teri so uprizorili odlomek iz Kloštrskega Žolnirja in s katero so želeli prispevati k počastitvi praznika Kostanjevice, hkrati pa z igro na prostem opozoriti na problematiko mladih v Kostanjevi- ci. Mladi, predvsem študentje, so, kot pravijo, aktivni in ustvarja- jo, vendar nimajo za to ustreznih prostorov. Trenutno si pomagajo na drugačen način, sodelujejo tudi z nekaterimi društvi in mladin- skimi organizacijami v Posavju, razmišljajo pa tudi o tern, da bi us- tanovili svoje društvo. Njihova igra »Mostovi« je privabila številne obiskovalce, za december pa že načrtujejo novo. OBČINSKIPRAZNIK VBREŽICAH Brežice - Brežičani konec oktobra praznujejo praznik svoje občine. Letos so v okviru praznika potekale številne pr- ireditve, od otvoritve no- ve Pišeške osnovne sole, otvoritev cest, posveta o et- nologiji in regionalnem raz- voju, razstave malih živali, različnih kulturnih in športnih prireditev, med temi tudi srečanje športnikov Brežic in Samobora. Na sam dan praznika, 28. oktobra, pa so na slavnostni seji Občinskega sveta podelili tudi občinska priznanja in nagrade ter naziv častnega občana. Priznanja so prejeli Gim- nazija Brežice, Planinsko drušrvo Brežice ter TPV Bre- žice, nagrado Branko Bo- govič iz Dobove ter Karel Filipčič iz Kapel. Letos pa so akademiku prof. dr. JoŽetu Toporišiču podelili tudi na- ziv častnega občana. DAN ODPRTIH VRAT OZARE Brežice - 10. oktober - sve- tovni dan duševnega zdravja - so v socialno-humanitarnem društvu OZARA Brežice, ki skrbi za duševno zdravje, letos obeležili z dnevom odprtih vrat, na katerega so povabili pred- stavnike vseh treh posavskih občin, strokovnjake in stroko- vne delavce, prostovoljce, upo- rabnike in občane, ter spregov- orili o duševnem zdravju in iz- postavili predvsem ozaveščanje širše javnosti o težavah ljudi z duševnim zdravjem. V njihove programe je vključenih 75 lju- di s takšnimi težavami, kar 40 jih redno prejema usluge sve- tovanja in informiranja, 20 občasno. Vključeni uporabniki prihajajo iz vseh treh občin, 40 iz brežiške, 15 iz krške ter 20 iz sevniške, veliko pa jih v Posavju ni niti registriranih. Pri igri so sodelovali kot režiser Žiga Gliha, kot scenarist Matic Skušek, Emilija Ton, Jože Plečnik, Rok Vukčevič, Saša Sintič, Gre- gorjordan in kotstilistka Vesna Hrovat, foto: Urška Kuplenijc ObzofniK 4 Št. 59, Oktober 2002 posavski Utrip t dni - trideset dni - trideset dni - trideset dni - trideset dni - trideset dni - trideset dni TEDEN OTROKA Krško - Od 7. do 14. oktobra so v krški občini potekale prireditve ob Tednu otroka. Kot vsako leto je Zveza prijateliev mladine Krško v sodelovanju s krajev- nimi organizacijami in svojimi aktivisti pri- pravila bogat program. Začeli so z okroglo mi- zo z naslovom »Zdrav otrok v zdravi družini«, nato pa so se ves teden vrstile ustvarjalne de- lavnice, avdicije za glasbene nastope otrok ter glasbeno-zabavne Drireditve. Utrinki iz Viher (zvnrai) un I.esknvca (snndai) ZALEPŠEDNI VVRTCU Raka - Februarja je vrtec pri OŠ Raka prvič odprl oddelek jasli, od septembra pa imajo dva oddelka. Ker je bilo na igrišču vrtca še veliko neizkoriščenega prostora, so se starši in strokovne delavke jasličnih skupin zbrali na delovni akciji. Očetje so izdelali pesko- vnik, mamice in vzgojiteljice pa so pobarvale ograjo. Delovna akcija na igrišču vrtca pri OS Raka "HOVE KNJIK1 Tatj ana Lapuh PRELUDIJ V ŽITU Prejšnji teden je Javni sklad Republike Slovenije za kultur- ne dejavnosti (revija Mentor) v zbirki Prvenke izdal pesniško zbirko Tatiane Lapuh iz Les- kovca pri Krškem.Pr- venec na- še mlade p e s n i c e p r i n a š a enaintride- set pesmi v sedmih ciklih, za I Tatjanino liriko pa je avtor spremne besede Milan Vincetič med drugim zapisal, da je to »lirika trepetanja, drsen- ja in prestopanja čez nevidno čr- to telesnosti, rekel bi, senzibil- ni vrtinec strasti in podob, ki popeljejo in zapeljejo bralca, kot so tudi mene, na znova prebu- jen arhipelag brezštevilnih let- nih časov ljubezni in čutnosti«. Izid Preludija v žitu pa prav gotovo pomeni novo potrdi- tev mladih posavskih literar- nih ustvarjalk, od katerih lah- ko kmalu pričakujemo nova pre- senečenja. Dr. Milan Jazbec DIPLOMACIJA IN VAR- NOST Pred kratkim je pri založbi Vitrum v Ljubljana izšla knji- ga posavskeea rojaka dr. Mila- na Jazbeca z naslovom Diplomaci- ja in var- nost. Dok- tor filozofi- je, univerzi- tetni diplo- mirani no- vinar in obrambo- I slovec Milan Jazbec jeoddecem- bra 2000 zaposlen kot državni sekretar na Ministrstvu za ob- rambo, pred tern pa je delal v diplomaciji, gospodarstvu in novinarstvu. V knjigi avtor obravnava razvoj varnostnih procesov na širšem evropskem prostoru in evolucijo diplomacije na pri- meru evropskih novih majhnih držav, nastalih po padcu berlin- skega zidu. Knjiga obsega 276 strani besedila in preglednic, ima format 16 x 22 cm in je trdo vezana. Maloprodajna cena knji- ge je 4.760 tolarjev. OBDNKVl MRTVIH kukor lih;i noč prikiadc m.' sinrl. \ sc je in ilo \ t^iiK'n pri ( uvnk;i sd|/;i mi k;inc \ ivs. |ioyivs;mi Ic. kl>lll\l» s(>|/ SCI11 piClOCll.l kl>lllsll (111] II) IHK'I /,1111,III in (1111; i. A inKcl si. scil;i| k' \ i'c in Včvnij ikIsl'I si /a \ alno. puslil /a saho pra/uiiH) in \ /c\:\ \c \c sitiii. \ mcin cslal hc>s /al(tsicn spoiniu in mki>li tc nc po/abmi. i^^BBnl ktiiiiriiiti /ii/'ini, i,. ^HHl^^j'if.f'!', / ()S />'rc.'/i ¦ gospodarstvo St. 59, Oktober 2002 Bliža se november, ko se bo uradno začela gradnja prve v verigi HE na spodnji Savi, HE Boštanj. V začetku oktobra je bi- »la v Vrhovem predponudbena konferenca za potencialne iz- vajalce. Razpisno dokumentacijo je dvignilo dvanajst ponud- nikov, do 14. oktobra pa so ponudbe oddala štiri podjetja: CM Celje d.d, Cestno podjetje d.d. Ljubljana, SCT d.d. Ljubljana in Gradis nizke gradnje d.d. Maribor. Izvajalec 950 milijonov tolarjev vrednih pripravljalnih del - ta zajemajo izkop grad- l bene jame, utrjevanje nasipov in ureditev ustrezne infrastruk- [ture za začetek gradnje HE Boštanj - bo predvidoma izbran do j,8. novembra letos. f V zvezi s spodnjesavsko verigo velja omeniti tudi to, da je |,nadzorni svet HSE na svoji zadnji seji, 16. oktobra, obravna- Lval zahtevo avstrijskega elektropodjetja Verbund AG za odkup [35 - odstotnega deleža v podjetju Sava d.o.o. in dokumentaci- ¦ je za' izgradnjo verige hidroelektrarn na spodnji Savi, za katero je koncesijsko pogodbo vlada RS julija letos podpisala s HSE. ?, Nadzorni svet HSE meni, da je ponudba družbe Verbund AG m tehnično in pravno premalo utemeljena, da bi v njej Iahko pre- *' poznal odgovornost družbe HSE d.o.o. Poslovodstvu HSE je predlagal, da, v kolikor ugotovi, da je tehnična dokumentacija za izgradnjo verige hidroelektrarn na spodnji Savi, ki jo ponu- tja Verbund AG, primerna in potrebna, pristopi k pogajanjem za njen odkup, kot tudi za odkup 35 - odstotnega deleža Save d.o.o. Na seji nadzornega sveta HSE so na osnovi mnenj ugled- nih pravnih pisarn in uglednih pravnikov tudi ugotovili, da _(ni pravnih osnov za začasno odredbo, s katero bi Verbund AG «zadržal začetek gradnje spodnjesavske verige hidroelektrarn. Aero Papiroti povečuje kapacitete Krško - V Aero Papirotiju so pridobili nove kapacitete za izdela- vo vrečk, saj so odprli novo linijo, katere vrednost znaša več kot 300 milijonov tolarjev, dobavitelj pa je vodilni evropski proizvaja- lec Garant Maschinen iz Nemčije. Celotna linija za izdelavo nosilnih papirnih vrečk z zvitimi ročaji vključuje stroj za tisk papirja, agregat za izdelavo ročajev ter opre- mo za formiranje cevi in dokončno oblikovanje vrečke, omogočila pa bo proizvodnjo za dodatnih 21 milijonov vrečk. L.P. Bohoričeva 10, 8270 Krško; tel.:07/49 02 117, 49 02 121 AKCIJA ŠKODA FAB8A ŽE CO I.Om.tm SIT Nluidanm» wan» toidii | wgpdtoe ten«dS ibme ¦ posgiojie; iim msllm\p vozillai p© sjisteniwui Odprli najpomembnejši elektroenergetski prenosni objekt Krško - 22.oktobra sta v Vrbini predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in vršilec dolžnosti direktorja Elektra Slovenije Vekoslav Korošec (na fotografiji) uradno od- prla Razdelilno transformatorsko postajo Krško - RTP 400/110kV z razpletom daljnovodov za prenos električne energije, ki sicer v polni funkciji deluje že od 3.oktobra. Investicija v RTP v višini 4 milijarde tolarjev, ki je bila dokončana v dveh letih, je največja investicija Elektra Slovenije v zadnjih dveh desetletjih. Po besedah direktorja izgradnje projek- ta RTP Krško Janeza Kerna, gre za enega najsodobnejših tovrst- nih objektov v svetovnem merilu, ki bo poleg varnega in zanes- ljivega delovanja visokonapetostnega omrežja na območju Posav- ja, Dolenjske in Bele Krajine zmanjšalo tudi izgube v elektroener- getskem sistemu Slovenije za okoli 30 gigavatnih ur letno. Po- leg tega bo z RTP zagotovljena tudi večja zanesljivost rezervnega napajanja Nuklearne elektrarne Krško, med drugim bo služila za prenos električne energije iz plinskih agregatov brestaniške termoelektrarne, na RTP Krško pa bodo Iahko priključene tudi spodnjesavske hidroelektrarne. RTP Krško deluje brez posadke, saj je daljinsko vodena iz cen- tra vodenja v Beričevem, lokalno vodenje iz komandne sobe v stikališču oziroma iz komandne sobe NE Krško pa se bo upo- rabljalo le v izjemnih primerih. Komunikacija med različnimi nivoji naprav za vodenje, zaščito in meritve poteka namreč po optičnem omrežju, električno energijo za lastno porabo pa objekt dobiva iz distribucijskega omrežja. Novo odprta postaja je tudi pomembno telekomunikacijsko stikališče slovenskega elektroen- ergetskega sistema, saj se bodo vanj stekali komunikacijski vodi iz Hudega, Brestanice, Telekoma Krškega in Brežic. Na Elektru Slovenije pa tudi že pripravljajo projekt izgradnje novega dvosis- temskega 400kV daljnovoda na relaciji od Beričevega do Krškega, s postavitvijo katerega bo na ozemlju Slovenije zaključena 400kV daljnovodna zanka, ki bo še povečala zanesljivost obratovanja slovenskega elektroenergetskega sistema. B.M. ObzofniK 6 Št. 59, Oktober 2002 gospodarstvo Preverjajo poslovanje NEK Krško - Re vizi j ska skupina revizorske družbe iz Ljubljane in strokovnjak inštituta iz Ljubljane bo predvidoma do 10.novembra zakl jučila preverjan- I je celotnega poslovanja NEK. Posebno ekspertno skupino je imenoval Poslovni odbor NEK, ki mo- ra na podlagi statutarne odgovornosti preveriti, argumentirano potrditi ali ovreči obtožbe, ki jih je v pismu navedel bivši uslužbenec NEK. Pisec je pismo z naslovom Organiziran kriminal v NEK po- slal na več naslovov, od Vlade RS do ministrstev in političnih strank ter na dve medijski uredništvi.To sicer ni bil prvi tovrst- ni napad na nuklearko v njenem dvajsetletnem obratovanju, vendar pa je bila tokrat posebej očitna namera doseči cilj dis- kreditacijo vodstva elektrarne in nekaterih domačih podjet- ij, ki se ukvarjajo z vzdrževanjem nuklearke, saj ta v našem okolju uživajo velik ugled tako zaradi svoje strokovnosti kot zaradi posluha za potrebe športnih, kulturnih in vzgojno- izobraževalnih organizacij. A glede na to, da je brez prever- janja v pismu napisanih obtožb vodstvo NEK v izjavi za javnost obtožil tudi okoljski minister Janez Kopač, prevladu- je prepričanje, da gre za očitne poskuse nekaterih povezanih krogov tako z državnega kot lokalnega nivoja, da med drugim v luči bližnjih volitev pretrgajo tudi dobro sodelovanje vodstva NE Krško z vodstvom Občine Krško. B.M. Vipap posloval z dobičkom Vodstvo podjetja Vipap Videm je v začetku meseca oktobra predstavilo osemmesečne poslovne rezultate. Kljub neugodni tržni situaciji, nizkim cenam celuloze, grafičnih papirjev in znižanju cen časopisnega papirja v prvih šestih mesecih letošnjega leta, so us- peli v podjetju ustvariti za okoli 2,5 milijona evrov dobička, pred- vsem s prodajo na tujih trgih. Po besedah predsednika uprave Old- richa Kettnerja tudi izvajanje ekološkega sanacijskega programa in tehnološke prenove tovarne poteka po terminskem planu. Trenutno so v fazi izvajanja investicije v vrednosti preko 70 mil- ijonov evrov, med najpomembnejšimi pa so rekonstrukcija pa- pirnega stroja 2, nov obrat za predelavo odpadnega papirja in pr- va faza gradnje v Sloveniji največje čistilne naprave za komunalne in industrijske vode, ki naj bi začela obratovati že v mesecu marcu prihodnjega leta. B.M. hse Holding Slovenske elektrarne d.o.o. Usoda proizvodnje celuloze v Krškem - ugotavljanje krajevnih, občinskih in nacionalnih interesov Krško - V podjetju Vipap Videm so pripravljeni podaljšati obra- tovanje obstoječe celuloze še do konca leta 2006 pod pogojem, da podjetje dobi zagotovilo države, da bo do leta 2006 oproščeno plačila ekoloških taks na račun obremenjevanja okolja, da podaljšanje obra- tovanja celuloze za podjetje ne bo zavezujoče oz. se bo lahko last- nik o obratovanju celuloze v tern obdobju lahko odločal na podla- gi ekonomičnosti poslovanja in da bo podjetje lahko v tern obdobju pridobivalo na državnih razpisih sredstva za vlaganja v proizvodn- jo celuloze. Z vsemi navedenimi pogoji so na razširjeni seji soglašali tudi člani Sveta krajevne skupnosti mesta Krško in predlagali vodst- vu podjetja, da se aktivno vključi tudi kot investitor v projekt izgrad- nje novega obrata sulfitne celuloze, ki bi bil ekološko neoporečen. Na temo zapiranja obrata celuloze so se sestali tudi gospodarstveni- ki občine Krško. Tudi oni so se načeloma zavzeli za podaljšanje tri- letne proizvodnje in gradnjo novega obrata sulfitne celuloze, saj so mnoga domača podjetja preko servisnih dejavnosti vpeta v tovarno. Vendar pa so gospodarstveniki izpostavili tudi vprašanje nacional- nega interesa, saj bo Slovenija z ukinitvijo proizvodnje celuloze med drugim izgubila tudi racionalno obliko predelave lesne mase, zaradi česar bodo posledično porasli stroški za ekološko čiščenje in zaščito ohranitve gozdov, zmanjšana sečnja v gozdovih pa bo botrovala tudi odpuščanju delavcev v gozdarski panogi. Občinski svet Občine Krško je tej tematiki posvetil izredno se- jo, vabilu pa sta se s strani države odzvala le dva državna sekretar- ja. Tako na okoljskem kot gospodarskem ministrstvu zaenkrat ne predvidevajo podaljšanja proizvodnje celuloze po izteku sanacijske- ga programa, pripravljeni so sodelovati le v vlogi koordinatorja za morebitno iskanje investitorjev. Lastnik Vipap Vidma namreč tudi ni zainteresiran za novogradnjo obrata sulfidne celuloze, priprav- ljen pa je nuditi kadrovski in tehnični potencial. Tudi zaposleni v Vi- pap Vidmu pa se zavedajo, da le triletno podaljšanje proizvodnje še ne prinaša končne rešitve. Tako se interes za reševanje te problematike trenutno kaže le na nivoju sindikata, krajevne skupnosti in občine. Novogradnja v vred- nosti blizu milijarde evrov pa je investicija, ki prerašča celo sloven- ske zmožnosti vlaganja. Zato je Občinski svet na izredni seji poz- val Vlado RS, da se do konca meseca z vidika nacionalnega intere- sa opredeli do problema izkoriščanja lesne mase v Sloveniji, v pov- ezavi s tern pa tudi do nadaljevanja proizvodnje celuloze v Krškem. Hitro odločitev je potrebno sprejeti tudi zaradi tega, ker naj bi v podjetju že v mesecu marcu prihodnje leto izdali prve odločbe presežnim delavcem. B.M. 7 ObzöüiK Odpraviti pomanjkljivosti v obveščanju Dogajanje v zvezi Z izpustom manjše količine klora v tovarni VIPAP, pred- vsempale ne do konca rayasnjettopomanjkljivo obveSčanjelokalnega prebivalstva, je bilo po svoje celo dobrodošto in nujno opozorilo. To je bil tudipovod za vrsto formalnih in neformalnih razprav, ki so pokazale, da obstajajo pomanjkljivosti v obveščanju tako v normalnih kot v izred- nih razmerah. Zlasti TVKrSkoje s svojim hitrim reagiranjem in z izred- no oddajo odigrala svojo vlogo, za kar smo stišali pohvalo v KrSkem ta- ko na svetu krajevne skupnosti kot na občinskem svetu. Tudi zato čutimo dolžnost, da opozorimo na moinosti izbotjMnja raznter na tern področju. Pri tern ne mislimö le na tovarno VIPAPin NEK pad pa tudi za primer ne- varnosti naravnih in drugih nesreč večjega obsega. Problematika obveščanja o vplivih na okolje je v Krškem že stara in je bi- la mnogokrat obravnavana, sprejetih pa je bilo tudi veliko sklepov, zlasti Skupščine Občine Krško iz konca osemdesetih let. Tako je bila leta 1989 v izdelavi projektna dokumentacija za tako imenovano ekološko tablo, ven- dar je kasneje bilo sklenjeno, da se raje uporabi sistem internega televiz- ijskega kanala. S tern namenom in argumentom sta po nam znanih infor- macijah v graditev kabelskega sistema vlagala NEK in Tovarna celuloze in papirja Videm, v tern okviru pa naj bi bila zagotovljeno tudi obveščanje za primer nesreč oziroma izrednih razmer. Ne želimo se spuščati v iskanje vzrokov za sedanje stanje, a zadnji dog- odek nas je samo še potrdil v prepričanju, da za obveščanje še danes ni poskrbljeno tako kot bi lahko bilo in bi tudi moralo biti. Večina informacij je najbrž zagotovljena znotraj ozkih strokovnih skupin ali občinskih služb in civilne zaščite, lokal na javnost pa je o tej problematiki obveščena preko medijev občasno, največkrat ob sprejemanju raznih letnih poročil. V zve- zi s tovarno VIPAP kot največjim onesnaževalcem okolja v mestu Krško v zadnjem letu dni med drugim ni več mogoče spremljati podatkov o iz- pustih SO2 v Krškem na teletekstu TV Slovenija, pač pa so po nam znanih podatkih stalno na voljo samo na spletnih straneh Agencije RS za varstvo okolja, kar je gotovo premalo. Na spletnih straneh je možno dobiti podatke tudi o spremljanju vpliva na okolje s strani NE Krško, ki pa od letošnje pomladi objavlja podatke o obratovanju tudi na videostraneh TV Krško. Ta trenutek na TV Krško že razpolagamo s kadrovskimi, prostorskimi, or- ganizacijskimi pogoji, ki bi ob zagotovitvi dodatne opreme v zelo kratkem času omogočili obveščanje lokalne javnosti v treh sklopih: a) normalno obratovanje - vplivi na okolje (objava informacij na videostraneh in redne obdobne oddaje o rezultatih meritev in problema- tiki) b) nenormalni pojavi, manjše nezgode s povečanim vplivom na okolje (videostrani, vklop s prvimi pojasnili, posebna informativna oddaja s pojasnili in izjavami) c) obveščanje v primeru nesreČ in večjih dogodkov z možnostjo ogrožanja okotja in prebivalcev (videostrani, vklopi v živo z navodili in pojasnili, posebne oddaje) Menimo, da je ob sodelovanju z radijsko postajo Radio Kräko možno za- gotoviti hitro in kvalitetno obveščanje v mestu Krško in širši okolici. Da bi povečali doseg tako vzpostavljenega sistema obveščanja predlagamo in- staliranje do 10 televizijskih ekranov na mestih, ki bi jih skupno določili in postavili z upravljavci najbolj frekventnih prostorov v mestu (npr. spre- jemna avla UE in Občine Krško, Zdravstveni dom, Hotel SremiČ, NC Mer- cator, TPC Tabu, knjižnica, srednja in osnovna sola). Možna je tudi names- titev v drugih večjih krajih, kot v Leskovcu, Dolenji vasi, Brestanici in na Senovem. Glede na oddaljenost od tovarne VIPAP in NE KrŠko se nam zdi smiselno preučiti in vzpodbuditi širitev kabelsko-distribucijskega sistema še vsaj na območju KS Krško-Polje. V Zavodu Neviodumim menimo, da smo glede na aktualnost in tehtnost problematike dolžni opozoriti na možne rešitve, za katere smo prepričani, da smo jih s pomocjo lokalne skupnosti, pristojnih teles ter omenjenih gos- podarskih družb sposobni najhitreje in tudi najceneje izpeljati. Ponujamo sodobne in učinkovite rešitve, s katerimi bomo skupno prispevali k dvigu kvalitete življenja v našem okolju. Zavod Neviodunum Št. 59, oktober 2002 Programi EU za mlade Krško - Društvo zaveznikov mehkega pristanka je 14. okto- bra predstavilo programe EU za mlade, skozi katere lahko ti pri- dobijo možnosti učenja, izmenjave izkušenj, potovanja, spozna- vanja sorodnih organizacij... V društvu ugotavljajo, da mladi te- ga ne izkoriščajo v zadostni meri tudi zaradi neinformiranosti in neizkušenosti pri vzpostavitvi potrebnih kontaktov s tujimi part- nerji. Poleti so se udeležili mednarodnega tabora na Madžarskem V sklopu projekta "Mladinska televizija" potekajo v MC Brežice novinarske in filmske delavnice, na katerih predavajo TV voditeljica Tamara Vonta, dnevni urednik oddaje 24ur To- mi Gračanin in filmski snemalec Jure Černec. Skozi teoretična predavanja in praktično delo se mladi učijo lilmskega jezika in osnovnih zakonitosti televizijskega poročanja. Letos je to že tretje tovrstno izobraževanje, ki ga organizira DZMP. Do- kumentarne filme s poletnega filmskega seminarja "Gverila produkcija" so pred kratkim predstavili v Slovenski kinoteki, ogledate pa si jih lahko tudi na TV Krško. (na f otografiji), kjer se je trideset mladih iz šestih držav izobraževalo za prostovoljno delo, učilo načrtovanja projektov in družilo. Dru- ga skupina je sodelovala na mirovnem festivalu v Wallesu, kjer so skupaj z mladimi iz 8 dežel razpravljali o miru in se udeleževali različnih delavnic. Na osrednjem dogodku (Peacefest) so oblikova- li skupno sporočilo, s katerim so želeli vplivati na odločitev v Lon- donu o napadu na Irak. Žal je bil Tony Blair odsoten, zato so zaht- eve izročili njegovi tajnici. Konec meseca pa so organizirali tudi okroglo mizo z naslovom Integracije - sobivanje, namenjeno boljšemu poznavanju pravic romske etnične manjšine na našem območju, ki je del projekta »Dva koraka naprej!«. T.G. Radost učenja Posavje - V oktobru tudi v Posavju Že tradicionalno pote- ka Teden vseživljenjskega učenja v organizaciji Ljudske uni- verze Krško. LetoŠnji že sedmi teden pa je že prerasel v mesec, saj so pripravili številne prireditve, ki bi jih bilo težko izvesti v enem samem tednu. Od enega samega izvajalca v letu 1996 je število le-teh naraslo na 18, od prvotnih dveh prireditev se jih je letos odvilo kar 51. Letošnje vsebinsko različne in bogate prireditve so bile ena- komerno razporejene po vseh treh posavskih občinah. Začele so se 3. oktobra in trajale do 30. oktobra, v okviru prireditev pa so sodelovala številna posavska društva, organizacije, os- novne in srednje sole, vrtci, zavodi in mediji, ki so organizira- li različne okrogle mize, razstave, ure pravljic, učne in ust- varjalne delavnice, dneve odprtih vrat, literarne in kulturne večere in še marsikaj. Organizatorji Tedna vseživljenjskega učenja poudarjajo, da se ljudje ob učenju razvijamo tudi osebnostno, čustveno, duhovno, in ne le intelektualno. Torej, učenje je pot h kakovostnejšemu življenju. L.P. ObzorniK ObzorniK 8 Št. 59, Oktober 2002 Informacije O1 ne Krško občinakrško V novem tisočletju z novimi prostori Krško - V predzadnjem tednu meseca oktobra, 18.10.2002, je bil na Spodnjem Griču opravJjen tehnični pregled nove zgradbe Zdravstvenega doma Krško, Id je prav gotovo največja investicija Občine Krško v zadnjem de- setletju. Z dokončahjem objekta s skupno neto površino 4.773 kvadratnih metrov in preselitvijo Javnega zavoda Zdravstveni dom Krško na novo lokacijo bo omogočena višja kakovost zdravstvenih storitev oziroma osnovnega zdravstvenega varstva v Občini Krško. Po besedah direktorja Zdravstven- ega doma Krško dr. Rudolfa Ladike gre za zgodovinski dosežek v krškem zdravstvu, saj se te dni po dolgih letih pričakovanj vsi skupaj poslavljamo od sedanjih, pred- vsem za paciente neustreznih pogo- jev. V novo tisočletje gremo z novi- mi prostori, na katere se bodo mor- ali šele navaditi tako izvajalci kot uporabniki zdravstvenih storitev. A kljub temu ta pridobitev pomeni le to, da bodo prvi lahko začeli de- lati v normalnih pogojih in da bo- do drugi deležni storitev pogojih, kakršnih so si želeli blizu štirideset let. Prvi začetki te gradnje sega- jo namreč že v leto 1975, nov za- gon in veliko razočaranje sta sl- edila sredi osemdesetih let. Po letu 1990 so s pridobitvijo Bonove hiše upi na novogradnjo zopet splahne- li, vendar je naposled le prišlo do uresničitve projekta. Glavni izvajalec gradbenih, obrt- niških in instalacijskih del Be- grad d.d. je objekt dokončal ce- lo prej kot v pogodbenem roku 24 mesecev, zato naj bi, kot pravi dr. Ladika, po prvotnem planu bilo tačas v domu že okoli 60 odstotk- ov opreme, vendar je bilo zaradi za- pletov pri javnih razpisih potrebno plan selitve nekoliko spremeniti. Po sedanjem voznem redu naj bi ime- li do 15. decembra v novem objek- tu že montirano pohištvo, medicin- sko in lekarniško opremo, tako da bi do konca leta stekla postopna selitev, v mesecu januarju pa naj bi začeli sprejemati prve paciente na novi lokaciji. Na pogoste pripombe, da naj bi bil novi krški zdravstveni dom preve- lik, dr. Ladika odgovarja, da jim je bilo v času načrtovanja in izgradn- je doma osnovno vodilo koncen- tracija zdravstvenih storitev na en- em mestu, ne glede ali gre za za- sebno ali javno. Po njegovem bo v bodoče veliko odvisno od politike podeljevanja koncesij, ki bi ji mor- alo biti vodilo, da vsi koncesionar- ji ostanejo na tern mestu, da bi im- eli uporabniki na enem mestu kom- pletno oskrbo. Ladika se ne boji, da bi bili prostori novega doma prazni, to bi se zgodilo le, če bi vsi konce- sionarji v bodoče odhajali na druge lokacije. Župan Franci Bogovič je po ogledu novega objekta dejal, da je investicija v zdravstveni dom za- gotovo največja investicija občine Krško ne samo v tern mandatu, am- pak v zadnjem desetletnem obdo- bju. Objekt je stal preko 1,3 mil- ijarde tolarjev, od tega je delež občinskega proračuna kar 850 mil- ijonov, financiranje pa poteka v treh proračunskih obdobjih: 2001, 2002 in tudi v letu 2003 v višini okoli 250 milijonov. . V zvezi z organizacijo zdravstva v občini Krško je Bogovič dejal, da so pri izdelavi investicijskega načrta natančno proučili organizacijsko shemo zdravstva za celotno občino. Kljub temu, da imamo v občini tudi zdravstvena domova na Senovem in v Kostanjevici, izgradnja v Krškem v ničemer ne bo okrnila dejavnos- ti, ki se odvijajo v enem ali drugem kraju. Pri proučitvi velikosti objek- ta je bilo ugotovljeno, da je nova površina primerna, saj so projekt predhodno zmanjšali s 5.500 m2 na okoli 4500 m2 in umestili v isti pro- jekt tudi lekarno. Po zagotovilih di- rektorja Ladike in župana Bogoviča bo v novem domu možno izvaja- ti vse dejavnosti, ki se že danes odvijajo v Krškem, vendar v mno- go primernejših in boljših pogojih, istočasno pa ostaja nekaj možnosti tudi za razvoj novih specialističnih ambulant v krškem zdravstvenem domu. B.M. Direktor JZ ZD Krško dr. Rudolf Ladika, vodja nadzora izvajanja del s strani ObČine Krško Jan ja Špiler, vodja gradbišča podjetja Begrad Jože Butala in župan Franci Bogovičpo ogledu objekta. 9 ObžonuK iz občine Krško Št. 59, Oktober 2002 20 let podpisa listine o prijateljstvu in sodelovanju z Obrigheimom Krško - Letos mineva 20 let od podpisa listine o prijateljstvu in sodelovanju Občine Krško z nemško Občino Obrigheim. Predstavniki krške občine so Obrigheim prvič obiskali že leta 1972, da bi od nemških kolegov izvedeli kaj več o življenju z jedrsko elektrarno, ki je v Obrigheimu že obratovala. A ni ostalo le pri tem, saj so se že takrat stkala prva prijateljstva. Čez deset let so dobro sodelovanje na vseh področjih potrdili še z listino, ki sta jo podpisa- la takratni župan Obrigheima Ronald Zimmermann in predsednik skupščine Občine Krško Silvo Gorenc. Obletni- co so predstavniki obeh občin obeležili v začetku oktobra. Občina Obrigheim z dobrimi pet tisoč prebivalci in 24 kvadratnimi kilometri leži znotraj zvezne dežele Baden Wuerttenberg na jugozaho- du Nemčije ob reki Neckar. Kot pra- vijo, njihova občina ponuja marsikaj tako na turističnem, gospodarskem, kultumem in drugih področjih. Kot je ob obisku v Krškem pouda- ril podpisnik listine Ronald Zim- mermann, se je v vseh teh letih sodelovanje zelo dobro razvilo, s čimer se je strinjal tudi njegov takratni kolega iz Krškega Silvo Gorenc. Sodelovanje poteka na različnih po- dročjih družbenega življenja, šte- vilna društva od Aktiva kmečkih žena, likovnega društva Oko do MPZ Svoboda iz Brestanice, gasil- ci, športna društva in številni drugi redno sodelujejo z nemškimi društvi in organizacijami. Kot pravi župan Franci Bogovič, se je v dvajsetih letih spremenilo marsikaj, največja vrednota pa je ravno to prijateljstvo med ljudmi, med društvi, zato ima po njegovih besedah tudi prihod- nost. Kot je dejal sedanji župan Roland Lauer so se stkala so se številna pr- ijateljstva, ne samo med župani, am- pak tudi med družinami. Pred dvajsetimi leti, ko je bila listina podpisana, so predstavniki Obrighe- ima v Krško prinesli drevo, ki pa se je žal posušilo, zato so se po bese- dah Rolanda Lauerja odločili, da bodo drevo prijateljstva zasadili ob tem jubileju. »Izbrali smo hrast, s katerim želimo pokazati, da gre za trajno prijateljstvo, ki mora rasti, uspevati in biti močno, kakršen je hrast,« je dejal Lauer. 25 let Kulturnega doma Krško Krško - Kulturni dorn krško letos obeležuje 25 let. Z osrednjo prireditv- ijo ob 500-letnici mesta Krško so dom uradno odprli 15. oktobra 1977. Akcija za izgradnjo doma je stekla maja 1976 z razpisom samoprispev- ka v KS Krško. Idejni in glavni načrt je izdelal inženir arhitekture Franci Filipčič, gradnjo doma pa je vodil gradbeni odbor pod okriljem Tovarne celuloze in papirja Videm Krško od decembra 1976 do junija 1977. Jubi- lej so obeležili 18. oktobra z opereto Vesela vdova v izvedbi SNG Opera in balet iz Ljubljane. Kulturni dom z 2200 m2 ponuja 350-600 sedežev v veliki dvorani, 80- 140 sedežev v mali dvorani, sejno sobo z do 110 sedeži, glasbeno in pe- vsko sobo za ljubiteljske skupine, mnoge prireditve pa se odvijajo tudi v avli doma. Obe dvorani sta opremljeni s profesionalno odrsko tehniko,' pod velikim odrom je prostor za operni orkester. Kot pravi direktor Adolf Moškon, pa je dom potreben tudi prenove. Županapo sajenju drevesa prijateljstva pred občinsko zgradbo Nekdanji in sedanji iupani oziroma predsedniki skupščin Občin Krško in Obrigheim. Odleve v spodnji vrsti: Roland Lauer, Silvo Gorenc, Ro- nald Zimmermann, Zoran Šoln. Od leve v zgornji vrsti: Branko Pirc, Franci Boeovič, Danilo Siter in Vojko Omerzu ObžorftiK 10 Št. 59, Oktober 2002 iz občine Krško Kostanjevica praznovala po srednjeveško Kostanjevica na Krki - Dolenjske Benetke so 750 let prve omembe mestnih pravic v pisnih virih, potem ko so se že čez leto zvrstile številne prireditve, 12. oktobra obeležile z osrednjo prireditvijo s pridihom srednjega veka, saj so otok za to priložnost preoblekli v srednjeveško podobo. V srednji vek so kostanjeviški otok popeljali s številnimi stojnicami, srednjeveškimi prodajalci in rokodelci ter godci s srednjeveško glas- bo. Sicer ne velikega števila obiskovalcev, saj je prireditev motilo slabo vreme z dežjem, so zabavali profesionalni in amaterski igralci, pevci, glasbeniki ter plesalci. Največ obiskovalcev pa se je zbralo v večernih urah na slavnostni akademiji ob baklah na Tamalem plac, v okviru katere so Ladu Smrekar- ju in Milošu Kovačiču podarili ključ mestnih vrat in ju tako razglasili za kostanjeviška častna meščana. Tričlanska delegacija iz sosednje krajevne skupnosti Podbočje pa je ob tem Kostanjevici podarila oreh prijateljstva. Turistična zveza za razvoj turizma v občini Krško - Decembra lani se je šest Turističnih društev iz občine Krško povezalo v Občinsko turistično zvezo, k zyezi pa sta pristopila tudi Turistično društvo Krško v ustanavljanju ter Društvo turističnih kmet- ij Krško. Občinsko turistično zvezo z okoli 350 člani vodi Danijel No- vak z Zdol, kjer ima zveza tudi sedež, njihov cilj pa je, da bi zveza or- ganizirano prispevala k pospešenem in kakovostnemu razvoju turizma v občini, ki ga narekujejo tudi spremembe v družbi, turizmu, dinamičen raz- voj, sodobnejša organiziranost in aktivnejše sodelovanje ljudi v turistični društveni organizaciji. V turistični zvezi že izvajajo vrsto projektov na območju turizma, kot denimo projekt Moja dežela, lepa in gostoljubna, turistični podmladek krške šole je na območnem festivalu prejel zlato priznanje, zmagal pa tu- di na državnem tekmovanju. Stekel je projekt Turistični spominek Slov- enije, kjer si bodo različni ustvarjalci v društvih prizadevali izdelati spom- inek za promocijo občine in regije. Petčlanska komisija pa je letos po republiških merilih ocenjevala tudi urejenost krajev in sol v občini. Med kraji so najvišje ocene za urejenost prejeli Dolenja vas, Zdole in Krško, med šolami pa osnovna sola Veliki Podlog, Kostanjevica in Podbočje. Dom starejših ima kapelico Krško - V Domu starejših občanov so v soboto, 12.10., sveČano odprli kapelico Marije Pomagaj, ki jo je blagoslovil Ijubljan- ski pomožni škof msgr Alojz Uran. Načrt kapelice so izdelali v podjetju Elite Krško, izgradnjo, ki jo je izvaja- lo podjetje Kostak Krško, pa je financirala Občina Krško. Kapelica Mar- ije Pomagaj je postavljena na mestu, kjer je bila predvidena že ob grad- nji Doma starejših občanov, vendar je za njeno postavitev tedaj zman- jkalo finančnih sredstev. Po sedmih letih pa so stanovalci doma vendar- le dočakali miren kotiček v okviru doma, ki jim bo služil za osebno ver- sko življenje ali le za sprostitev, ob verskih praznikih pa bodo potekale tu- di maše. Kapelico je pretežno opremljena z donatorskimi prispevki leskovškega župnišča, z osrednjo sliko Brezjanske Marije ter slikami oziroma orna- menti Križevega pota, ki jih je izdelal Milan Praznik iz Ljubljane. Vzporedno z otvoritvijo kapelice so odprli tudi prodajno razstavo slik domače ustvarjalke Janje Blatnik iz Drenovca pri Leskovcu. Zakljucili dela obnove občinske stavbe Krško - Ohranjanje življenja v starih mestnih jedrih je tako kot v večini slovenskih mest, tudi problem mesta KrSko. Za- to so na občini Krško pristopili k postopni obnovi nekater- ih stavb, posameznih prostorov ter k urejanju okolice v mest- nem jedru. Tako je Občina Krško je skupaj s soinvestitorje- ma - Servisom skupnih služb Vlade Republike Slovenije in Ministrstvom za pravosodje - zaključila investicijo obnove občinskega poslopja. Zamenjali so streho, fasado, uredili klimatizacijo, prepotrebne parkirne površine in prestavili vhod v poslopje, ki omogoča vstop tudi invalidn- im osebam. S tem pa seveda še niso odpravljene vse arhitektonske ovire dostopa bodisi v oddelke občinske uprave ali Upravne enote Krško, katere Oddelek za upravne in notranje zadeve, ki ga dnevno v povprečju obišče 230 strank, se še vedno nahaja v kletnih prostorih. Vendar pa občina ni brezbrižna do omenjene problematike, le da je višina finančnih sredstev za ta namen spričo gradnje vzporednih velikih in- vesticij, omejena. Občina Krško je namreč poleg investiranja v obnovo občinske stavbe v letošnjem letu v starem mestnem jedru financirala ob- novo fasade in strehe na poslopju CKŽ 30, kjer imajo sedež politične stranke in na CKŽ 53, kjer se nahaja Podjetniški center, v mestnem parku pa poteka tudi obnova dvorane, kjer bo pridobila za poučevanje prostor • krška Glasbena sola in kjer je predvidena tudi nova poročna dvorana. V vsa omenjena obnovitvena dela je občina Krško financirala preko 100 milijonov tolarjev. Foto: Petrič, Kostanjevica iz občine Krško Št. 59, Oktober 2002 OKTOBER - MESEC POŽARNE VARNOSTI Osnovne potrebe pri človeku so fiziološke, že na drugem mestu pa so potrebe po varnosti. Te potrebe odsevajo človekovo željo, da se zaščiti pred izgubo bivališča in dobrin (premoženja), id so potrebne za njegovo preživetje. Naši predniki so se že pred več kot stotridesetimi leti organizirali v »požarne brambe« in v obliki gasilskih organizacij še danes zadovoljujejo svoje potrebe po varnosti, torej pri zaščiti svojih bivališč in premoženja, pri tem pa nesebično pomagajo tudi drugim. Sodobni način življenja, sodobni viri energije, sodobna proizvodnja, §e posebej pa promet, so bistveno povečali potrebo po obstoju organizacij, ki nudijo pomoč sočloveku v težavah. Ta pomoč pa mora biti kar se da hitra, strokovna in s tem tudi učinkovita in, kar je pri nas ostalo še iz preteklost, nesebična in zato brezplačna. Mogoče so zavijajoče sirene, ki so nas v tem mesecu - mesecu požarne varnosti - opo- zarjale, da »se nekaj dogaja«, opomin in nova spodbuda za razmislek. Udamo silo v gasilstvu v občini Krško predstavlja Poklicna gasilska enota (PGE). Posredujemo v vseh primerih požarov, ki jih je samo v naši občini letno povprečno okoli 90. Posredujemo v vseh težjih prometnih nesrečah na področju občin Krško in Brežice, kjer je potrebna naša pomoč bodisi zaradi reševanja potnikov ali zaradi drugih nevarnosti (vžig, razlitje naftnih derivatov). Takšnih nesreč je v zadnjih letih povprečno 50 letno, njihovo število pa se povečuje. Posredujemo tudi v primerih nesreč z nevarnimi snovmi in ekoloških nesreč, tako v lndustnji, kakor v gospodin- jstvih, pa tudi v prometu (železnice, ceste) ter tudi ob nesrečah s klorom v tovarni celuloze. Statistika govori o povprečno 12 takšnih interven- cijah letno, se pa njihovo število tudi povečuje. Področje našega delovanja je tudi pomoč ob naravnih in drugih raznovrstnih nesrečah in stiskah, ki jih imajo občani. V PGE mnogo naporov vlagamo tudi v preventivno delovanje, ko s preventivnimi pregledi v industriji opozarjamo na možnost nastanka po- žara in z izvajanjem požarnih straž ob vseh »vročih« delih ob vzdrževanju (varjenja, brušenja itd) preprečujemo nastanek požara ali druge nesreče (ekološke). Takšmh aktivnosti smo v letu 2001 našteli preko 1000. V PGE se ukvarjamo tudi s protipožarnim načrtovanjem, z izdelavo študij požarne vamosti, požarnovarnostnih načrtov, požarnih redov in njihovih izvlečkov, ki jih mora imeti vsako podjetje in ustanova, pa tudi vsak večji stano- vanjski objekt. Kadrovska zasedba PGE, kjer je zaposlenih sedem delavcev z višjo ali visoko izobrazbo, nam to tudi omogoča. Vse te aktivnosti so usmerjene k enemu samemu cilju - zmanjšati možnost nastanka požara ali druge nesreče in preprečiti nastajanje škode, čeprav se je potrebno zavedati, da ni mogoče v celoti preprečiti in odpraviti vseh nevarnosti. Poklicna gasilska enota, je v številnlh uspešnih intervencijah dokazala, da si požarne varnosti in varnosti nasploh v občini Krško pa tudi širše, brez nje skoraj ni možno predstavljati. Pogojev za uspešnost pa je več. Na prvem mestu so prav gotovo zaposleni, predvsem tisti v operativi, ki s svo- jim znanjem in usposobljenostjo, nemalokrat pa tudi s pogumom, priskočijo na pomoč tarn, kjer je potrebno. Vseh skupaj je trenutno 48 operativcev. Drugi, nujno potrebni pogoj pa so materialno tehnična sredstva. V to štejemo tako vozila, orodja in naprave za reševanje, ošebno in skupno zaščitno opremo in sredstva ža gašenje (penila, prah) in reševanje (absorbenti). PGE je v zadnjem obdobju vlagala velika sitdstva v posodobitev tako vozil in ostale opreme, kakor •tudi v adaptacijo objekta samega. Rezultati izvajanja petletnega plana posoda- bljanja (od leta 2000 - 2005) so že vidni, saj se je vozni park v zadnjih letih močno posodobil. Tako ima PGE na razpolago dve novi večji gasilski vozili obe znamke Mercedes in sicer gasilsko avtocisterno in kombinirano gasilsko vozilo pridobljeno že v letu 1998. Najnovejša pridobitev pa je hitro tehnično reševalno vozilo Land Rover - De- fender, ki omogoča samostojno intervencijo ob manjših požarih (gospodinjskih) in manjših prometnih nesrečah, saj je opremljeno tako s sredstvi za gašenje (voda, pena, prah), kakor tudi za reševanje. S svojo mobilnostjo in možnostjo hitrega dostopa v slabo dostopne kraje pa samo še povečuje učinkovitost in- tervencije. Že do konca leta pa bo garaže PGE popolnilo še eno novo vozilo in sicer Mercedes Unimog, z nadgradnjo gasilskega kombiniranega vozila, ki bo, zaradi svojih voznih sposobnosti, omogočal hitro in učinkovito intervencijo tudi ob najslabših voznih pogojih (hriboviti kraji in brezpotja). Takrat bo tudi priložnost, da obeležimo uspešen zaključek prvih dveh let posodabljanja PGE Krško. Nenazadnje pa je potrebno omeniti tudi novo strešno kritino na objektu PGE, za katero je poskrbel ustanovitelj. Takšno posodabljanje je mogoče samo ob tesnem sodelovanju lokalne skupnosti in gospodarstva, ki podpirajo usmeritev posodabljanja, zavedajoč se, da je lahko samo kvalitetno opremljeno in vrhunsko usposobljeno ter visoko motivirano moštvo garant za uspešno reševanje v najtežjih nesrečah. Zavedajo se, da še tako majhen in navidezno nepomemben dogodek lahko bistveno vpliva na nemoten potek proizvodnje in s tem povzroči ogromno škodo zaradi izpada le - te. Tudi lokalna skupnost, to je občina Krško, župan g. Franci Bogovič s sodelavci in obdnski svet, so podpirali ta pnza- devanja. Ne samo da so v do sedaj sprejetih proračunih zagotovili del sredstev za izvedbo programa posoda- bljanja, vkljudli so se tudi v pogovore s poslovnimi partnerji (NUKLEAR- NO ELEKTRARNO Krško, Tovarno V1PAP V1DEM Krško in TERMOE- LEKTRARNO Brestanica) o njihovih deležih pri financiranju programa posodabljanja. Upati in pričakovati je, da bo tako tudi v prihodnje. Ne moremo pa mimo zelo pomem- bnega dejstva. Gasilstvo v naši občini in tudi širše ne temelji samo na poklic- nem gasilstvu. Velik in neprecenljiv je prispevek prostovoljnih gasilcev, ki s svojo številčnostjo, opremljenostjo in usposobljenostjo pomenijo silo, ki se je »boji tako ogenj kot tudi voda«. V občini Krško je v 25. prostovoljnih gasil- skih društvih in dveh industrijskih prostovoljnih gasilskih društvih organiziranih preko 800 operativnih članov. Veliko skrb tako Gasilska zveza Krško, kakor tudi Prostovoljna gasilska društva namenjajo vzgoji otrok in mladine, delu in usposabljanju mladih gasilcev in delu z ženami gasilkami, kar vse pripomore k večji požarni varnosti in osveščenosti občanov. Veliko sredstev in tudi časa je namenjeno izobraževanju in usposabljanju članstva, ki se radi odzivajo na vse oblike izobraževanja in usposabljanja in to povsem brezplačno in v svojem prostem času. V odvisnosti od razpoložljivih sredstev, ki pa jih je vedno premalo, pa se popol- njuje gasilska oprema, posodabljajo se gasilska vozila ter tudi gasilski domovi. Zato spoštovane občanke in občani, ko zaslišite znak sirene, ne razburjajte se, ker so vas mogoče zmotili pri popoldanskem počitku, ampak si vzemite čas za premislek, kaj ste storili sami za lastno (požarno) varnost, kaj lahko storite in kaj boste v bodoče storili, kajti zavedajte se da ste za svojo varnost (tudi požarno) v prvi vrsti odgovorni sami. PGEKrSko Vodja Operative: Stanislav DVORŠEK, dipl.oec Poveljnik - direktor: Anton ŽIGANTE, univ.dipl.ini ObzofniK 12 PRILOGA LOKDLIIEUOLITUE2002 <>« V nedeljo, 10. novembra 2002, bomo tudi v treh posavskih občinah polnoletni volivci lahko volili prcdsednika državc, župana svojc občinc, izbirali rned lista- mi kandidatov za občinski svet in med kandidati za svete krajevnih skupnosti. Najobsežnejše volitve v samostojni Sloveniji doslej bomo tudi pri nas pričakali očitno solid- no pripravljeni, saj so si v dobrem desetletju nabrali izkušenj tako organizatorji priprav, izvajalci in tudi volivci. Medtcm ko jc v zve- zi s predsedniškimi volitvami več ali manj vse znano, saj jim osred- nji mediji posvečajo veliko, mor- da celo prcveč prostora, je mnogo manj znancga o lokalnih volitvah, čeprav rezultati tch bolj ncposrcd- no posegajo v naše vsakdanje življenje. Volitve predsednika državc in županov potekajo po dvokrožncm večinskem sistcmu: če v prvem krogu noben kandidat ne dobi vcčinske (vcč kot 50-odstotnc) podpore volivk in volivccv, jc potrebcn drugi krog, v katerega se uvrstita dva kandidata z največjo podporo. Če nobeden od kandidatov za župana ne bo izvoljcn žc v prvcm krogu, bo drugi krog županskih volitev potekal 1. decembra. Čc pa bo predsednik države izvoljen že 10. novembra, bo drugi krog županskih volitcv 24. novembra. Lokalnc volitve zajema- jo predvscm volitve župana ter volitve občinskcga sveta. Po- Icg tega potekajo tudi volitve za predstavniške organc ožjih lokal- nih skupnosti - svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti. Pravi- co voliti in biti voljen za župana oziroma člana občinskcga sve- ta ima vsak državljan, ki jc dopol- nil 18 let starosti in mu ni odvze- ta poslovna sposobnost. Mo- ra imeti tudi stalno prebivališče na območju občine oziroma na območju volilne enote, kjer uresničuje svojo aktivno ali pa- sivno volilno pravico. Občina jc lahko razdeljena na več vo- lilnih enot, v vsaki od njih pa se mora voliti najmanj pet članov občinskcga sveta. V tem primeru se mandati razdeljujejo najprej na ravni volilne enote z upo- rabo Harejevcga količnika, nato pa šc na ravni celotne občine po D'Hondtovem sistemu. Junija letos je bil spremenjen sis- tem proporcionalnih volitev občinskih svetov. Nov sistem bo v uporabi v vseh tistih občinah, kjer imajo občinski sveti več kot 12 sedežcv, torcj tudi v vseh posavskih občinah. Volivec bo lahko glasoval na enega od dveh načinov. Pri prvem bo obkrožil lc eno izmed list na glasovnici. Pri drugem pa bo oddal tudi tako im- enovani prcfcrenčni glas. V tem primeru ne bo obkrožil lc eno iz- med list, pač pa bo v okvirček po- lcg imena liste vpisal tudi ime in priimck kandidata, katcremu daje prefcrcnčni glas - torej kandidata, ki jc izmed vseh kandidatov na lis- ti njemu najljubši. Lahko se odloči tudi, da ne obkroži nobene izmed list, pač pa le vpišc ime enega iz- med kandidatov (v tem primeru se štejc, kot daje obkrožil tudi lis- to, na kateri "njegov" kandidat kandidira), vendar ga mora vpi- sati v okvirček polcg liste, na ka- tcri ta kandidat kandidira. Tudi če sc volivec odloči, da obkroži listo in vpiše enega izmed kandidatov, mora paziti, daje vpisal kandidata s tc iste liste, katero je obkrožil, in da ga je vpisal v okence poleg im- ena te iste liste. Ce torej obkrožite listo SLS, morale tudi preferenčni glas oddati kandidatu iz SLS. Ne smetc torej obkrožiti liste SLS, vpisati pa kandidata pa iz liste LDS. Takšna glasovnica jc namreč neveljavna. Preferenčni glasovi so zelo pomembni pri odločitvi, kdo iz- med kandidatov posamezne liste bo izvoljcn v občinski svet. Če bo neka lista dobila tri mes- ta v občinskcm svetu, bodo ta- ko izvoljeni tisti trije kandida- ti s te liste, ki bodo prejeli najvcč presercnčnih glasov. Prcferenčni glasovi pa sc ne upoštcvajo v vsakem primeru! Za njihovo upoštcvanjc morata biti izpolnje- na dva pogoja. Prvič, preferenčni glasovi se upoštevajo samo, če je vsaj 25% voliveev, ki so glaso- vali za določcno listo, odda- lo tudi prcfercnčni glas za en- ega izmed kandidatov te liste. Če torej več kot 75% voliveev nekc liste obkroži samo ime liste, se preferenčni glasovi sploh nc upoštevajo in so izvoljeni kan- didati po njihovem vrstnem redu na listi. Drugi pogoj jc, da mo- ra posamezni kandidat dobiti do- volj preserenčnih glasov, da se le ti sploh upoštcvajo. Da se kan-. didatovi preferenčni glasovi sploh upoštevajo, morajo njegovi prefereneni glasovi znašati vsaj 10% vseh glasov za posamezno listo. Po podatkih ob zaključku redak- cije bodo v Brežicah za župansko mesto kandidirali Andrej Viz- jak, Vladislav Deržič, Mile- na Jesenko, Rok Kržan, Stanko Radanovič in Jože Avgustinčič. V Krškem se za mesto župana po- tegujejo Franci Bogovič, Mar- tin Kodrič, Vojko Sotošek in Ro- bert Ivačič. V Sevnici pa se bodo za nak- lonjenost in zaupanje voliveev pomerili Branko Kelemina, Kristijan Jane, Breda Sotošek Drenek in Andrej Štricelj. V krški občinski svet z 31 sedeži bodo volivci v petih enotah izbira- li med skupno kar trinajstimi lis- tami, in sicer: Lista /a krajevno skupnost, LDS, NSi, ZLSD, PUM, SDS, SNS, Lista za pri- hodnost mladih, Lista za raz- voj emsta in naselij v KS Krško, Naprej Slovenija, Lista neodvis- nih za razvoj KS in naselij ter Glas žensk Slovenije. Na naslednjih straneh objavlja- mo predstavitve tistih, ki so se odločili, da tudi z objavo v tiskanem mediju z največjo nakla- do v Posavju poskušajo pritegniti pozornost volivk in voliveev ter seveda s tem pridobiti predvscm njihov glas. Vsem želimo veliko sreče in uspeha, ob morebitni izvo- litvi pa tudi dobrega sodelovanja. Uredništvo. Bttg Predstavitve kandidatov za župana in občinski ^J* SVet tudi na TV KrŠko (KDS Krško, kanal S19) JSLL Martin Kodrič Krščanska Ißudska stranka Gospodarstvo, delovna mesta Predstavitev kandidata Sem Martin Kodrič iz Mladja pri Podbočju. Rojen sem 30.01.1961 .Po poklicu sem dipl.ing.strojništva, trenutno pa opravljam še podiplom- ski študij na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za strojništvo, smer pro- izvodno strojništvo. Zaposlen sem v Nüklearni elektrarni Krško na delovnem mestu inženirja za načrte. Za županskega kandidata sta me predlagala občinska odbora N.Si in SDS. Za kandidaturo sem se odločil zato, ker menim, da je v občini Krško potrebno izvesti korenite spremembe na vseh področjih, še zlasti na področju gospodarstva in zaposlovanja, več reda pa je po- trebno narediti tudi na podrocju občinskih financ. Dva mandata sem že član občin- skega sveta občine Krško, tako da zelo dobro poznam problematiko občine Krško in potrebe občanov. Sem tudi predsednik 00 N.Si in vodja svetniške skupine N.Si. Cenim delavnost, poštenje in vred- note življenja. Ker izhajam iz kmeč- ke družine, so mi dela na kme- tiji še vedno zelo pri srcu. Rad se ukvarjam tudi z visokimi teh- nologijami in raziskovalno dejav- nostjo z namenom, kako izboljšati obstoječe stanje. Sem ljubitelj na- rave. h občinskega sveta V občinskem svetu sem si v pre- teklih letih pridobil veliko dobrih izkušenj. Bil sem eden izmed tis- tih članov občinskega sveta, ki sem pogosto dajal predloge in po- bude županu in občinski upravi, ve- likokrat pa sem tudi nasprotoval žu- panovim odločitvam. Tako sem po- gosto opozarjal na problematiko Rudnika v zapiranju na Senovem, za kar je država namenila precej denarja, kraj pa od tega denarja ni dobil tistega, kar bi moral. Župana in občinske uradnike to ni motilo, čeprav so vedeli, da namenski denar odteka celo iz občine Krško. Sam sem prepričan, da bi z racionalno rabo teh sredstev bilo možno odpreti precej delovnih mest in tudi urediti senovsko infrastrukturo. Večkrat sem nasprotoval tudi oddaji razpisanih del preka posrednikov brez ustreznega nadzora smotrnosti izkoriščanja teh sredstev. Nasprotoval sem tudi velikodušni oddaji del gospodarskim družbam s sedežem izven območja občine Krško. Po volji mi ni bil popustljiv odnos do države, zaradi česar se ni gradil most preko Save, v kraj pa ni prišlo še več drugih investicij. Večkrat sem predlagal, da se poda pobuda za spremembo zakona o fi- nanciranju lokalnih skupnosti, ki pod vprašaj postavlja prihodek občini Krško v višini 4 milijone USD. Podal sem tudi pobudo, da se ob- čina Krško aktivno vključi v projekt južne evropske meje. Županu sem večkrat predlagal, da poskuša pridobiti denar od us- treznih ministrstev za ohranitev delovnih mest v tekstilstvu. Podanih je bilo še veliko za občane koristnih pobud. Finančno stanje v občini Krško Občina Krško sodi med tiste občine v Sloveniji, ki imajo dokaj visok proračun, saj dosega 3,5 milijarde SIT/leto. Približno 70% proračuna se porabi za zakonsko določene obveznosti, približno 30% oziroma 1,05 milijarde proračuna pa ostane za investicije. Žal ima občina Kr- ško trenutno tudi dve milijardi ne- pokritih obveznosti oziroma toliko, kolikor znašajo investicije dveh let. Kaj lahko se pa tudi zgodi, da bo občina Krško ostala še brez 4MIO USD, ki so sestavni del občinskega proračuna, zaradi spremembe zako- na o financiranju lokalnih skupnosti. Kako voditi občino Krsko vprihodnje? V kolikor bom izvoljen za župana občine Krško, bom vodil občinske finance tako, da bom dolg dve milijardi v štirih letih prepolovil. Z okrnjenim obsegom financ bom ravnal skrajno racionalno in gos- podarno. Izdelal bom štiriletni pro- gram dela za vsa področja in ga finančno ovrednotil. Obseg pro- grama del bo prilagojen obsegu razpoložljivih proračunskih sred- stev. Ker sem prepričan, da je tudi na neinvesticijskem delu, kamor sodi šport, kultura, otroško varstvo, zdravstvo, itn., premalo nnančnih sredstev, bom storil vse, da se povečajo prilivi pro- računa. Kot edini kvalitetni način povečanja proračuna vidim v raz- voju gospodarstva in s tern pove- zanim zaposlovanjem. Za dosego tega cilja bo potrebno izdelati dol- goročni, srednjeročni in kratko- ročni plan razvoja občine na vseh področjih in ga uskladiti z mini- strstvi. V občini Krško moramo imeti izdelano vizijo, kako naj bi naša občina izgledala v prihodnje. Sam si bom prizadeval, da bo na- ša občina postala v čim krajšem času gospodarsko močna, socialno pravična in urejena občina. Tcmu cilju sem prircdil tudi program. Predstavitev programa Program dela, ki jc bil potrjen na OO N.Si in 00 SDS, temclji na razvoju gospodarstva, nalogah, opredeljenih s statutom občine Krs- ko, in na finančnih zmožnostih ob- PRIL06A LOKALHE UQUTUE 2002 ObžorniK 14 " SDS - županski kandidat Koalicije Slovenija in dvig življenjskega standarda čine. Program je razdeljen po posa- mcznih področjih, in sicer: /. Gospodarske dejavnosti Prizadeval si bom za: - urejanje obrtnih con po celotnem območju občine -ustvarjanje boljših pogojev za raz- voj gospodarstva -dolgoročno planiranjc razvoja gos- podarstva -odpiranjc dclovnih mcst v gospo- darstvu -sodoben in okolju prijazen način proizvodnjc celuloze v sklopu podjc- tja Vipap ali izven njega - ohranitcv večinskega slovenskega deleža v Nuklearni elektrarni Kr- ško -pripravo sporazuma mcd RS in RH v zvezi z Nuklearno clektrarno Krško, ki ne bo škodljiv za občino Krško -dolgoročno, varno in stabilno obra- tovanje Nuklearne elektrarne -izgradnjo končncga odlagališča nizko in srednjc radioaktivnih od- padkov v RS, v kolikor se pa to ne bo zgradilo v bližnji prihodnosti, si bom prizadeval, da sc v Krškem opredeli posebej Nuklearna clck- trarna in posebej odlagališče RAO kot dva ločena nuklearna objekta, kar bi bila zakonska osnova za iz- plačilo "rente" -oživljanjc tekstilnc industrijc v ob- čini -oživljanje kovinsko - predelovalne industrije -razvoj gospodarstva na podrocju "Mehatronike" (strojništvo, elcktro- tehnika in računalništvo) -razvoj gradbeništva v občini -ohranitev sedežev gospodarskih družb v občini Krško -razrcšitev problematike Rudnika v zapiranju Scnovo -povečanje deleža finančnih srcd- stev iz proračuna občinc Krško za programe v kmetijstvu -ustvarjanje boljših pogojev v kme- tijstvu -odpiranjc novih delovnih mcst v kmetijstvu -subvencioniranje zavarovalnih pre- mij v kmetijstvu -izgradnjo namakalnega sistema Kalce - Naklo ter namakanje vseh ostalih kmetijskih površin, kjer obstaja interes in so dane tudi možnosti -možnost tujih vlaganj v razvoj gospodarstva v občini Krško 2. Gospodarska infra.strukt.ura Prizadeval si bom za: -zagotavljanje kvalitctnc pitne vode vsem občanom v zadostni količini -zamenjavo azbestnih cevi s sodob- nimi PVC cevmi -zaščito vodnih virov -postopno izgradnjo kanalizacijskih sistcmov po mestih in vaseh -izgradnjo čistilnih naprav -asfaltiranje cest po vsem območju v občini -urcditcv križišč -izgradnjo pločnikov, kjer je to po- trebno -za izgradnjo mosta preko Save -za izgradnjo kostanjeviške obvoz- n ice -za izgradnjo hitre ceste Krško - Brcžice -izgradnjo javne razsvetljavc -ureditev javnih površin po mestili in vasch -sortiranjc komunalnih odpadkov -izgradnjo deponije komunalnih od- padkov -večinsko lastništvo v podjetju KOSTAK ali za ustanovitev novc- ga podjetja, ki bo v večinski lasti občinc Krško in bo skrbelo za vo- dooskrbo -ustanovitev podjetja, ki bo skrbelo za vzdrževanje stanovanj na ob- močju občine 3. Družbene dejavnosti Prizadeval si bom za: -čimprejšnjo dokončanje zdravstve- nega doma -pripravo šol za devetletni program -cenejše predšolsko varstvo otrok -povcčanje finančnih sredstev za štipendije -večja skrb za ostarele in onemogle -usposobitev starega upokojenskega doma za iste namene -gradnjo socialnih stanovanj -razrešitcv romske problematike in problematike, ki jo imajo občani za- radi prisotnosti Romov -urejanje kulturnih spomenikov -razvoj športa v občini -razvoj na kulturnem podrocju 4. Okolje in prostor Prizadeval si bom za: -čisto, urejeno in človeku prijazno okolje -čimprejšnjo sanacijo podjetja Vipap -zmanjšanje vplivov na okolje po- djetja Vipap -zmanjšanje vplivov na okolje zaradi prisotnosti prašičje farme Pristava -čistejše reke in potoke ter urejenost njihovih brežin -sanacijo črnih odlagališč -čimprejšnje dokončanje dolgoročnega prostorskega plana občine Krško -skrajšanje postopkov v zvezi s pri- dobivanjem gradbenega dovoljenja 5. Finance in občinsko premoženje Na tern podrocju bo potrebno najprej: -postopno vračati najcta posojila v preteklih lctih -poravnati že zapadle obveznosti -nadaljevati z deli, za katera so že sklenjcne pogodbe Prizadeval si bom za: -dobro gospodarjenje z občinskim premoženjem -spremembo zakona o financiranju lokalnih skupnosti in siccr tako, da bo priliodck iz naslova NEK v višini 4MIO USD dodaten priliv v proračun občine, ne da bi se zaradi tega priliva za isti znesek zmanjšala fmančna izravnava -povečanje finančnih sredstev iz naslova "Obremenjevanje okolja" (farma Pristava) 6. Ostalo Prizadeval si bom za: -čimprejšnjo izgradnjo maloobmej- nega prehoda Planina -ureditev eclotnega območja ob juž- ni evropski meji -varovanje zračnega prostora celot- nega območja občine -dodelitev "rente" gospodinjstvom, v kolikor bodo nizko in srednje ra- dioaktivni odpadki skladiščeni v Krškem -dodelitev "rente" lastnikom parcel v neposredni bližini romskega na- selja -zmanjšanje brezposelnosti -korektno obveščanje občanov -odprtost do občanov Kako realizirati bogato zastavljen program? Prvi pogoj za realizacijo programa je dobro organizirana občinska uprava. V kolikor bom izvoljen za župana občine Krško, bom delo organiziral tako, da se bodo direktor občinske uprave, načelniki, referenti in ostali zaposleni v občinski upravi ukvarjali s klasičnim delom, kamor sodi priprava proračuna, občinskih odlokov itn., sam pa bom nad- ziral njihovo delo. realizacijo ciljev in smotrnost porabe finan- čnih sredstev. Največ časa pa bom namenil razvoju občine, so- delovanju z gospodarstveniki. so- delovanju z ministrstvi in reševanju problemov, ki niso v neposredni pristojnosti župana, pa so za občane zelo percči. Pri tern mislim na zajamčen osebni dohodek in zelo nizke nekatere pokojnine, kar je velik del naših občank in občanov že pahnilo v revščino. Prizadeval si bom za to, da bo tisti, ki pošteno dela ves mesec, imel zadovoljiv življenjski standard. Drug pogoj za realizacijo programa pa je ta, da so na prvem mestu in- teresi občine pred interesi posame- znika ali posameznih skupin. 15 ObžorniK PRIL06A LOKALHE UOUTUE 2002 N.Si Nova Slovens ja Krščanska IJudska stranka Nova Slovenija - N.Si Kandidatke in kandidati za občinski svet občine Krsko W/^olilna enota: ^^ 1. Matej Omerzel 2. Mihael Senica 3. Ivan Ciglar 4. Dominik Urbančič 5. Stan is lav Klavžar -zagotavljanje delovnih mest; takojšnja rešitev problemov pri oskrbi s pitno vodo; komunikacijc s krajani preko "javnih tri- bun" o življenju in delu v KS; ukinitev urbanistične zavore in sprejem rcalnih prostorskih načrtov; ureditev odprtih vprašanj mladih v KS Senovo; asfal- tiranje makadamskih cest; izgradnja javne razsvetljave po vaseh; finančna sredstva, ki jih država dodatno namenja v sklad stavbnih zemljišč, se morajo v celoti vračati v krajcvno skupnost Senovo. Matej Omerzel (Brestanica, Zdole, Dolenja väs, i ^^^k Roino-Presladol) mm 1. Jožica Serbec 2. Andre] Mo Ian 3. Milko Grašovec 4. Vincencij Bohorč 5. Marie a Živič -ureditev vodooskrbe; širitev cestišča na odseku Brestanica - Sotelsko - Videm; ure- ditev podvoza - spodnji Grad na cesti proti Rožnem in Sevnici; nadaljevanje programa CRPOV; asfaltiranje cest; javna razsve- tljava po vaseh; renta zaradi prisotnosti Jožica Šerbec nizKo in sreanje raaioaktivnin oapaaKov v iNfcK.; aosieano uresnieevanje pogodbe med Občino in KS Dolenja vas glede sanitarne deponije; raz- širitev zazidalnega območja po vaseh; izgradnjo ceste med Krškim in Brežicami, izgradnjo podhoda za pešce pri domačiji Čulk. 3. volilna enota^^^L^k (Krško, Goffim 1. Damjan Obradovič 2. Marija Plan ine 3. Alojz Kerin 4. Janez Požar 5. Maks Spiler 6. Franc Zemljak 7. Milos KukoviČič 8. Milan Žuraj 9. Anton Puntar Ddmjan Obradovič - obvoznica in most preko Save; ureditev pločnikov, križišč oz. krožišč; dosledno izvajanje ekološke sanaeijc v tovarni Vipap tako, da se s spre- membo tehnologijc ali proizvodnega programa ne bodo ukinjala delovna mesta; ureditev kompleksa "Zaton"; oživljanje starega mestnega jedra; dokončanje obvoznicc Videm - tržnica; ureditev javnc razsvetljave; renta zaradi prisotnosti nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v NEK; ureditev parkirnih in garažnih mest v Krškem; razvoj rekrcativno izletniškega turiz- ma v občini; takojšnja usposobitev starega hotela za potrebe glasbene sole 4. volilna enon^^^L^k^L^LWL^Ll (Leskovec, Vel Podlog^am^senuSe^m K Krško Polje, Vel. Trn) mjjm 1. JožefJagrič 2. JožefTomažin 3. Branko Lavrenčl 4. Boštjan Dirnbek 5. Janko Gabrič 6. Ana Ložar 7. Marjan Cemič - dograditev ulice 11. novembra in ureditev osrednjega trga v Leskovcu; zapolnitev obrtne cone; ureditev križišča Brege; ureditev ekoloških otokov na primcrnih lokacijah; kraju Lcskovec zagotoviti turistično prepoznavno idcntiteto in podpirati kulturno dejavnost v kraju; imenovanje OŠ Leskovcc pri Krškcm po Vladimirju Stovičku; ureditev leskovškega gradu; izgradnja dvorane v Podlogu; asfaltiranje cestnega odseka Jelse do priključka na podvozu pri Drnovem; izgadnja pločnika Raka - Smednik in Raka - Krsko; dokončanje vodovodnega omrežja v KS Raka; dograditev dvorane pri OŠ Raka; ureditev trga na Raki; zaprtjc prašičje farme Pristava; asfaltiranje cest in ureditev pločnikov ter javnc razsvetljave; renta zaradi prisotnosti nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v NEK I ^wWMmJrSMW^iMwWmm 1. Martin Kodrič 2. Anica Žugič 3. Anton Olovec 4. Justina Coiner 5. Jožefa Prpič - obvoznica v Kostanjevici; ureditev pločni- kov v Gornji Prckopi; ureditev pločnikov in kanalizacije na Gorjanski cesti; poiskati nosilca za gospodarno izrabo termalnega vrelca: nrinrava nroiektov za kanalizaciiska omrezja po naseljih; izgradnjo javne razsvetljave po vaseh; asfaltiranje makadamskih cest; prcplastitev cest, kjcr jc to potrebno; ureditev kana- lizacije, pločnikov in ccstišča skozi Podbocje; izgradnja mrliške vežice v Podbočju; izgradnjo namakalnega sistcma Kalcc Naklo; izgradnje malo- obmejnega prehoda in Športno-rekrcacijskcga centra Planina. Joief Jagrič Martin Kodrič PRIL06A LQKctLnE UQLITUE 2002 ObzorniK 16 LISTA 00 SDS KRŠK0 ZA VOLITVE OBČINSKEGA SVETA OBČINE KRŠKO Kandidati v vaši volilni enoti so: SDS Prepričani smo, da je vsak človek najpomembnejši. Le skupaj z vami in z uresničitvijo volilnega programa lahko občino Krško ponovno umestimo med ugledne slovenske občine. [. Volilna enota obsega krajevni skupnosti Senovo in Koprivnica: 1. Jcrnej Zupančič - Senovo 2. Jožc Stopar - Senovo 3. Anton Kozolc - Mali Kamen 4. Ivan Planinc - Koprivnica 5. Bojan Kranjcc - Mali Kamen II. Druga volilna enota obsega krajevne skupnosti Brestanica, Dolenja vas, Rožno - Presladol, in Zdole: 1. Primož Koritnik - Dolenja vas 2. Mirko Kosar - Brestanica 3. Patricija Zupančič - Zdole 4. Slavko Bartol - Rožno 5. Matjaž Gomilšek - Spodnji Stari Grad IIT.Tretja volilna enota obsega krajevni skupnosti Krško in Gora: 1. Danilo Koritnik - Krško 2. Marjeta Šribar - Krško 3. Bojana Bah - Krško 4. Janko Haralovič ml. - Krško 5. Vojko Čebular - Krško 6. Sašo Rabič - Krško 7. Miroslav Molan - Krško 8. Katarina Stare - Krško 9. Antoni Brdik - Krško IV.Cetrta volilna enota obsega krajevne skupnosti Krško Polje, Leskovec, Raka, Senuše, Veliki Trn in Veliki Podlog: 1. Jožef Zupančič - Raka 2. Mihaela Jenžur - Drnovo 3. Zvonko Arh - Leskovec 4. Iztok Urbane - Gorica 5. Dejan Županc - Leskovec 6. Sebastjan Zagrajšek - Gržeča vas 7. Alojz Bajc - Raka V. Peta volilna enota obsega krajevni skupnosti Kostanjevica na Krki in Podbočje: 1. Zdravko Urbane - Veliko Mraševo 2. Danica Molek - Kostanjevica 3. Valentin Kodrič - Podbočje 4. Andreja Škedelj - Podbočje 5. Oton Petrinčič - Gornja Prekopa 17 ObžofniK PRILJ06ILOKAUIE UOLITUE 2IKI2 I IJ1S t » »* Občinski odbor Krško ¦k Spoštovane ^L, volivke in volivci! ^^H ^^ ljudmi, ki med se- ^^HT /»\ v Ljubljani, kjer sem ^^MNr se tudi zaposlil. V letu ^V 1980 sem se vrnil v ^HjJl^ Krško in prevzel de- ^^^^K lo urbanističnega in- ^^HP^ špektorja za celotno |^t*-- Posavje. V letu 2000 ^^E^ sem se zaposlil na Ob- ^^R c/n/ ATr^o kot vod- ^H^ y'ct oddelka za urejanje ^HP' prostora in varstvo oko- i ^^^ //ct, kamor sem prenesel 1 B' bogate izkušnje urejanja % K prostora in varstva okolja P« 06 sprejemanju različnih f prostorskih dokumentov. V tern času sem zaključil * podiplomski študij na Fa- kulteti za družbene vede v Ljubljani kot magister d politoloških znanosti. 1 _____ ¦» *_ Občinski odbor Krško] rO. KER SMO SI BLIZU! ZAKAJ KANDIDIRAM? Kandidatura ni pogojena z že- ljo po zasedbi največje in najpo- membnejše političnc funkcije v lokalni skupnosti. Razlogi so povsem drugi. Želim vplivati in soodločati, pri tern pa tudi spre- jeti odgovornost za bolj razvoj- no načrtovan koncept vodenja občine, kot je dosedanji. Želim sestaviti krog sodelavcev, ki ni- so nujno uslužbenci občinske uprave. Rad bi delal s strokovn- jaki z različnih področij, ki bodo sposobni pripraviti in uresničiti program, ki bo povcčal učin- kovitost lokalne skupnosti na vseh podrocjih, predvscm pa na gospodarskem. Zagotovili bomo več delovnih mest, nudili možnost zaposlitve mlajšim domačim strokovnjakom, skratka, ustvarili bomo večjoeko- nomsko neodvisnost. Za dosega- nje tega cilja bomo zagotavljali pogoje za razvoj gospodarstva, podjetništva in obrti. To pomeni tudi zagotavljanje prostorskih po- gojev za gradnjo objektov ter na- prav komunalne infrastrukturc. Na področju gospodarstva bom deloval tudi v konkurenčnem bo- ju pri vseh tistih velikih projektih, ki prihajajo v Posavje: gradnja avtoceste, hidroelektrarn na Savi idr. Prostorski razvoj občine, ki ga nameravam voditi, je pogoj za doseganje teh zastavljenih ciljev, hkrati borno tako zagotavljali pogoje za stanovanjsko gradn- jo, gradnjo počitniških objektov, zidanic. S svojim delovanjem želim ustva- riti boljše pogoje za socialno bla- ginjo občanov na področju social- nega varstva, predšolske in šolske vzgoje otrok, izobraževanja odra- slih, nezaposlenih. Mladim bom omogočil štipendi- ranjc iz virov občinskega prora- čuna, vplival bom na izdatnejše vključevanje gospodarskih sub- jektov. Na različne načine bom ustvarjal pogoje za zaposlitev do- mačih kadrov v občini. Zagotoviti nameravam pogoje in sredstva za vodenje kulturne po- litike, ki bo zagotavljala nenehen razvoj dosedanjih dejavnosti. V prihodnje bomo pozornost usme- rili v razvoj knjižničarstva, ki po- trebuje primernejši objekt. Za- ključitii nameravamo Valvasor- jev kompleks v starem mestnem jedru Krškega. Vzpodbujal bom vlaganja za ure- sničevanje skupnih regionalnih projektov v Posavju: -Bolnišnica Brežice, -nova cestna povezava z Breži- cami, -regijsko visokošolsko središče, -povezovanje gospodarskih sub- jektov, -skupne športne dejavnosti... S smiselnimi in premišljenimi posegi v prostor born vplival na ohranitev čistega in zdravega okolja. Na področju kmetijstva bom vz- podbujal in zagotavljal možnosti za moderno, ekološko sprejemlji- vo proizvodnjo: gradnja nama- kalnih in oroševalnih sistemov, zaščita proti toči. Vzpodbujal bom možnosti za širitev vino- gradniških površin, ohranitev pre- ostale kmetijske površine ter po- seljenost podeželja. Popolnoma nov zagon in obliko- vanje strategije je potrebno vzpo- staviti za področje turizma. Temu področju nameravam nameniti poseben odnos, saj ima občina Krško ne dovolj izkoriščene mož- nosti od termalne vode, masov- nega ribištva, pohodništva, kole- sarjenja, turističnih kmetij, vin- skih cest, predvsem pa naravnih in zgodovinskih znamenitosti (kraške jame, gradovi, galerije...). To dejavnost bomo organizirali na podjetniškem principu in kapital- skih povezavah.. KAJ BOM STORIL, KO BOM IZVOUEN ? Ko born izvoljen, bom najprej poskrbel za takšno organizacijo vodenja občine, ki bo bolje za- jela vsa področja družbenega živ- ljenja. Zelo pomembna naloga bo sestaviti in sprejeti proračun občine, ki bo maksimalno razvoj- no naravnan in ki bo omogočal gospodarsko rast občine. POSEBNO POZORNOST BOM NAMENIL: \ prvi in drugi volilni enod, na območju KS Senovo in Brestani- ca, bom zagotovil vsem občanom zdravo, čisto pitno vodo, poleg te- ga pa še: - razvoj gospodarstva in obrti na Senovem, - izvedbo rekonstrukcije ceste in izgradnjo pločnikov na Šolski uli- ci v Brestanici. V tretji volilni enoti (KS Krško) bom - dokončal prenovo starega mest- nega jedra in njegov prometni režim; - uredil promet v Zatonu (par- kirišče, tretji pas na most); - križišče pri nakupovalnem cen- tru Mercator; - intenzivno vodil aktivnosti za drugi most preko Save in poveza- vo s Staro vasjo; - pričel s komunalnim opremlja- njem industrijske cone v Vrbini; - dokončal obnovo mestnega par- ka in zagotovil ureditev ostalih parkovnih površin; - zagotovil prenovo in moder- nizacijo avle Kulturnega doma Krško; - omogočil pogoje za gradnjo knjižnice v Mencingerjevi hiši; - dokončal projekt prenove stare- ga hotela v glasbeno solo; - dokončal gradnjo obvoznice pri tržnici na Vidmu; - zagotovil ureditev pločnikov v Stari vasi. V četrti volilni enoti bom - zagotovil dokončanje obnove ul- ice 11. novembra v Leskovcu pri Krškem; - uredil avtobusno postajališče pri OS Raka in ustvaril pogoje za gradnjo otroškega vrtca; - zagotovil pogoje za obnovo in ureditev trga na Raki (fasade, jav- na razsvetljava). V peti volilni enoti bom - zagotovil pogoje in sofinan- ciranje za nadaljnjo obnovo Kosta- njevice; - v Podbočju bom dokončal ob- vozno cesto - ter zagotovil pogoje za razši- ritev pokopališča in gradnjo par- kirišča. Gotovo ste opazili, da so v pro- gramu, ki sem si ga zastavil, želje in potrebe, o katerih razmišljate tudi vi, in jih je potrebno rešiti v najkrajšem možnem času, saj vam grenijo vsakdanje življenje. Moji predhodniki niso imeli pos- luha, da bi pristopili k njihove- mu reševanju, ker so od vas od- maknjeni. Moje življenje se z vsemi slabostmi in težavami od- vija med vami, vsak dan, od jutra do večera, zato jih čutim prav ta- ko kot vi. RAZUMEM VAŠE TEŽAVE, KER SEM VAM BLIZU, IN ZATO UPAM, DA BOSTE SVOJ GLAS NAMENI- LI MENI, DA NAM BO VSEM JUTRIŠNJI DAN LEPŠI! Mag. VOJKO SOTOŠEK, KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE KRŠKO 19 ObzofniK nüUH LOHÖLnf UOÜTUE 2IC I IMS t » »' Obcinski odbor Krškol Spoštovani volivci, priblizuje se dan, ko bomo zopet stopili na voliš- ča in si zapisali usodo za naslednja štiri leta. Ne želimo podrobno ocenjevati delo sedanjega župana in njegove politi- ke, ne moremo pa mimo lega, da ne rečemo, da občina Krško rabi in si zasluži bolje in več. Zelimo vam predstaviti svoj pro- gram in ljudi, kiso voljni in sposobni izpeljati zastavljeno. Imamo dobre- ga kandidata, ki zna in zmore, člo- veka, ki je vedno in povsod, kjer je bit, delal korektno in pošteno ter os- tal človek. To pa je tisto, kar dela od župana boljšega župana, ki mu bo razvoj občine in skrb za sleher- nega občana od Gorjancev do Bo- horja prva skrb. Clanstvo v LDS pa možnost, da znotraj vhodne koali- cije doseže tisto, kar sedanjemu žu- panu ni uspelo. Zato vas pozivamo, da pridete na volišča in skupaj z nami spreminja- te občino v takšno skupnost, kjer bo prostora za vse, za vse tiste, ki zeli- mo, da smo si blizu - zato. ker smo si blizu. PROGRAM Področje gospodarstva - NAZAJ V GOSPODARSKI VRH SLOVENIJE Politika pospeševanja in konkuren- čnosti mora ostati osrednji del pro- grama 00 LDS Krško. Takšna po- litika mora biti zato usmerjena h krepitvi ključnih faktorjev uspcha podjetij - tehnologija, inovativnost, fleksibilnost in podjetništvo - ki se izvaja v programih, ki združujejo vrsto med seboj povezanih sinergi- čnih ukrepov. Kljub nekaterim statističnim podat- kom, ki naj bi prikazovali gospodar- sko rast v občini, a so v povprečju nerealni, je še vedno prisoten trend upadanja v proizvodnih dejavnos- tih, ne obstajajo realne možnosti za- poslovanja mladih strokovnjakov, zato je njihov odliv v druge sredine velik, konkretnih ustvarjenih pogo- jev za razvoj podjetništva je prema- lo (zmanjšanje različnih občinskih dajatev, zagotavljanje stavbnih ze- mljišč, komunalne opremljenosti). Pričakuje se veliko povečanje šte- vila brezposelnih (VIPAP), zato za- htevamo vključevanje lokalne skup- nosti - občine in državnih institucij v reševanje te problematike. Ukrepi politike 00 LDS na po- dročju gospodarstva bodo torej us- merjeni v pospešcvanjc podjetni- štva in konkurenčnosti s prioriteto ustvarjanja takšnih pogojev (us- tvarjanje sistemskih pogojev, zago- tavljanje državnih spodbud in spod- bud občine), ki bodo stimulirali in- ovativnost, vlaganje v znanje (od poklicnega do univerzitetnega izo- braževanja) in tehnološki razvoj. Stališče do problematike Nuklearne elektrarne Krško -KRŠKO, UČINKOVIT PARTNER DRŽAVI Tudi krški LDS-ovci nismo najbolj zadovoljni s pogodbo, ki je bila sklenjcna med Republiko Sloven- ijo in Republiko Hrvaško, pred- vsem z načinom njene priprave, ker jc bila lokalna skupnost iz- ločena iz sporazumevanja. Nika- kor ne sprejemamo načina aktu- alne lokalne oblasti, ki je s poznim populističnim nastopom bolj rušila kot gradila, nikakor pa ni delovala v dolgoročnem interesu lokalncga prebivalstva. Zahtevamo, da se ta odprta vpraša- nja, vezana na vlogo in interese lo- kalne skupnosti, rešijo v Zakonu o jedrski in sevalni varnosti. Zahtevamo ustanovitev pogajalskc skupine za razreševanje vseh odpr- tih vprašanj v zvezi z NEK. Poga- jalsko skupino naj sestavljajo pred- stavniki parlamentarnih strank in predstavniki ožjih lokalnih skup- nosti, torej Krajevnih skupnosti Kr- ško, Lcskovec, Dolenja vas in Kr- sko polje. Za uresnicitcv te zahteve bo 00 LDS Krško posredoval us- trezno pobudo političnim strankam in KS. Ravno tako smo v dogovoru z ustreznimi ministrstvi pri.šli do spoznanja, da je velik del krivde, da ni dogovora, ravno v slabi občinski politiki, ki se ne pogaja. Povsod po svetu, kjer imajo NE, imajo občani občine oz. regije določene bonitete, ki jim neposredno vračajo tisto, kar so izgubili na račun NE. Naša stanovanja, kmetijske površine in ostale dobrine so zaradi NEK manj- vredne, okolje ogroženo. Zato je prav, da imamo poleg rente tudi cenejšo elektriko, vrtce, ustreznejše zdravstvo, ki bo delovalo preven- tivno v smislu zdravstvene no- vosti (zagotoviti vsakemu obča- nu brezplačen spccialistični pre- gled...). Gradnja elektrarn na spodnji Savi - PRILOŽNOST STO- LETJA Občinski odbor LDS Krško si pri- zadeva, da se bo zagotovila reali- zacija tega projekta v zastavlje- nih rokih. Zagotoviii bomo, da bo njegova izvcdba neposredno vplivala na dvig gospodarske in življenjske ravni naših gospodar- skih družb in občanov. V ta namen bomo podpirali povezovanje vseh refercnčnih strokovnjakov hidroen- ergetskih podjetij za realizacijo tega projekta. Zal nismo uspeli dosed, da bi bil sedcž podjetja za izgradnjo Savskih elektrarn v Posavju, dose- gli pa smo, da ima projekt človeka iz Posavja, direktorja Holdinga g. Draga Fabijana, katerega sposob- nost in strokovnost, ob podpori vla- de, jc lahko garant, da nc bomo zo- pct izigrani. Področje kmetijstva - BREZ KMETAfTUDI MALEGA), NI SLOVENIJE Vzpodbujali in zagotavljali bomo možnosti za moderno, ekološko sprejcmljivo proizvodnjo, kot so gradnje namakalnih in oroševalnih sistemov, zaščita proti toči, zago- tavljanje prostorskih dokumentov za možnosti širitve vinogradniških površin, ohraniti prcostalc kmetij- ske površine, dokončati komasa- cijske postopke, kakor tudi ohraniti poseljcnost podeželja. Kmetijstvo ne pomeni pridelavo hrane, katere je, bistveno cenejše, na trgu dovolj. Seveda, če imaš denar. Kmetijstvo pomeni tudi ohranitev narodne zav- esti, saj je ravno kmečki človek tis- ti, ki je tako Ijubil slovensko zemljo in jo s solzami in znojem obdeloval in negoval ter s tern ohranjal sloven- stvo. Zato moramo rcči ne, ne da- mo slovenske zemlje, ne damp slo- venskepa kmeta, pa naj bo še tako majhen in neproduktiven. Kmetje, pozabili so na vas, popravili bomo napako! Področje turizma - NEIZRABLJENA MOŽNOST Temu področju namcravamo posve- titi poscbno pozornost, saj ima obči- na Krško velike možnosti, vendar ne izkorišča dovolj turističnih po- tencialov, od termalne vode, masov- ncga ribištva, pohodništva, kolesar- jenja, turističnih kmctij, vinskih cest, predvsem pa naravnih zgodo- vinskih in kulturnih znamenitosti. To dejavnost bo potrebno organi- zirati na podjetniškcm principu in kapitalskih povezavah, zato bomo zagotavljali ustrezne vzpodbude in boljšo organizacijo občinske upra- ve, da bo lahko kos tcj nalogi. Tu- rizem v občini Krško je na žalost samo ime, brez vscbine. Večina tis- tih, ki bi želeli, žal nima možnosti, da zaživijo. Področje regionalizma - KRŠKO, CENTER POSAVJA 00 LDS podpira jasno določitev pristojnosti in razmerij mcd pokra- jino in državo na cni ter občinami na drugi strani. Izhajajoč iz sodo- bnih razvojnih trendov, ki jih moč- no zaznamuje razvoj informacijsko komunikacijskih tehnologij, se za- vzemamo za tako oblikovane po- krajine, ki se bodo lahko soočalc z izzivi globalizacije. Pri tem podpi- ramo takšno oblikovanje pokrajin, ki v tcmeljih tudi sledijo organiza- ciji obstoječih statističnih regij v Slovcniji. Občankc, občani. Regio- nalizem se sliši tako pomembno kot tudi ostalc fraze npr. globalizem, razne informacijske tehnologijc... Preprosto povedano gre za to, da se v okviru Posavja organiziramo, povežemo interese gospodarstva, zdravstva, šolstva, komunalnih ob- jektov in naprav, športa. Na tak na- čin bomo zgradili močno regijo in njen center v Krškem, da bomo lažje kljubovali državi, kakor tudi Evropi in vsemu, kar nam prinašajo nove povezave. Prostorski razvoj občine - ZA RAZVOJ, NE OVIRO Vodili bomo politiko skladnega in strokovnega prostorskega razvo- PRIL06A LQHAUIE U0L1TUE 2Q62 ObžofniK 20 ILUS t - * Občinski odbor KrškftL ja, v katerem bo zagotovljen pros- tor za gospodarski razvoj, zago- tavljanje pogojev za stanovanjsko gradnjo, gradnjo počitniških ob- jcktov, gradnjo zidanic. S takšnim prostorskim razvojcm občinc bo zagotovljena tudi ustrezna namen- ska raba prostora. Kar pomeni, da birokrati nc bodo za vsako ccno odločali, kje graditi. Naš intcrcs jc, da se razširijo vasi, da omogočimo razvoj zao-stalih predelov. Pomeni tudi to, da bo občina, ki ima dovolj zemljišč, vsem tistim, ki želijo in imajo programe, omogočila hitrejše in cenejšc možnosti za gradnjo obratov. Imeti rcgijo pomeni biti partner državi, se z njo pogajati, da bomo imeli enake možnosti, da se ne bo razvijala samo Ljublja- na in ostala velika mesta, da ne bo pri nas samo takšna industrija, ki zaposluje ceneno delovno silo, saj bodo le tako lahko naši otroci po končanem študiju imeli službo do- ma, v domačih krajih. Socialna blaginja - MLADIM VEČ MOŽNOSTI, STAREJŠIM VARNO JESEN Zagotavljali bomo ustrezne pogo- je na področju socialnega varstva, predšolske in šolske vzgoje otrok, tako da bomo zagotovili njihovo normalno napredovanje v okvirih devetletke, hkrati bomo izboljšali pogoje pri izobraževanju odra- slih, predvsem nezaposlenih in ta- ko dosegli pogoje za nove zapo- slitve. Za to pa bo potrebno omo- gočiti razvoj gospodarstva in s tern odpiranje novih delovnih mest, omogočanje drugih altcrnativnih vi- rov, ki omogočajo Ijudem dostojno življenje. Zavedati se moramo, da je le tisti človek, ki ima možnost, da sam preživi sebe in svojo družino brez miloščine, pravi človck. Naš pesnik je napisal misel »človeka nikar« in ravno to, človeka smo pozabili. V gonji za materialnimi dobrinamipozabljamoinzanemarja- mo sočloveka in ga prepuščamo v stiski. Zato bomo zavedajoč se tega storili več za to, da ostanemo lju- dje, sosedje, prijatelji in sodelavci ne glede na razlike in prepričanja, ki nas delijo. Mladi populaciji naših občanov bo- mo omogočili štipendiranje tako iz virov občinskega proračuna, kakor tudi z vplivanjem po vključevanju gospodarskih subjektov. Posebno pozornost bomo posvetili vprašanju visokega šolstva in ob tern us- tvarjanju pogojev za oblikovanje visokošolskega središča v Posavju. Na takšen način bomo soustvarjali pogoje za razvoj regije in zaposlitev domačih kadrov v občini. Še posebej si bomo prizadevali, da bo nekdanji dorn upokojencev na Vidmu končno dobil novo funkcijo, ki pa naj bi ostala v funkciji oskrbe starejših občanov, hkrati pa zago- tovili gradnjo varovanih stanovanj v bližini doma starejših občanov. Na področju zdravstvenega var- stva občanov bomo vložili maksi- malen napor v to, da bo v novem zdravstvcnem domu zagotovljeno celovito in kvalitetno zdravstveno varstvo in da bo nova pridobitev na Spodnjem Griču hiša prijaznih storitev. Posebno pozornost bomo posvetili dokončni razrešitvi romskega vpra- šanja na način, da bodo pripadniki romske skupnosti lahko zaživeli člo- veka vredno življenje, v komunalno in bivalno urejenih pogojih, ena- kovredno z ostalimi občani. Zavze- mali se bomo za njihovo celovito vključitev v socialno okolje na na- čin, ki nc bo ogrožal njihove kul- turne posebnosti, občanom v njiho- vi soseščini pa bo zagotavljal oseb- no in gospodarsko varnost. Kulturna politika - BREZ KULTURE NI NARODA Zagotoviti namcravamo tudi pogo- je in sredstva za vodenje takšne kulturne politike, ki bo zagotavlja- la nenehen razvoj dosedanjih dejav- nosti, v prihodnje pa zagotoviti predvsem razvoj knjižničarstvaz no- vim, bolj primernim objektom ter končno zaključiti Valvasorjev kom- pleks v starem mestnem jedru. Sport - VEČ KOT TO Nekoč je sport pomenil zgolj to, danes pa ob drugačnem načinu življenja pomeni šport več, pomeni rekreacijo za mlade in stare, dru- ženje, pomeni tudi tekmovanje. Vse več pa pomeni skrb za mlade, njihovo vzgojo in usmerjanje. Šele takrat, ko naši otroci zaidejo na ulico, ki je vsakdan bolj kruta, se zavedamo, kaj pomeni sport in vključevanje mladih v organizirane oblike, stran od negativnih vplivov. Zavedajoč se tega bomo naredili vse, da bomo klubom in društvom omogočali pogoje za vključevanje mladih. Slogan »s športom proti drogi« pa ostaja tudi naš moto. Kandidati za občinski svet občine Krško Da bi zgornji program v okviru novoizvoljenega občinskega sveta lahko izpeljali, vam ponujamo v izvolitev na volitvah v občinski svet občine Krško naslednje kandidate: V prvi volilni enoti KS Senovo in KS Koprivnica l.VidkoBudna 2. Janko Mlakar 3. Igor Bohorč 4. Gorazd Pozvek 5. Roman Perčič V drugi volilni enoti KS Brestanica, KS Rožno- Presladol, KS Zdole in KS Dolenja vas 1. Franc Rakar 2. Rudi Smodič 3. Tomo Malgaj 4. Nada Hočcvar V tretji volilni enoti KS Krško in KS Gora 1. Peter Žigante 2. Ivan Petrišič 3. Anita Virant Tkalec 4. Jožica Mikulanc 5. Avgust Mlakar 6. Jožef Kos 7. Rudi Povhe 8. Darinka Pavlin 9. Dragoljub Kupirovič V četrti volilni enoti KS Leskovec, KS Sen use, KS Veliki Trn, KS Raka, KS Veliki Podlog, KS Krško polje 1. Vojko Sotošek 2. Franc Žibert 3. Alojz Lekse 4. Janez Nečemer 5. Jože Arh 6. Justina Molan 7. Branko Jane V peti volilni enoti KS Kostanjevica, KS Podbočje 1. Božič Andrej 2. Ivan Urbane 3. Avgust Hosta 4. Franc Curhalek 5. Anton Košak Dajte na volitvah svoj glas za župana mag. SOTOŠKU in kadidatom za občinski svet na listah Liberalne demokracije Slovenije zato, ker so vam blizu in vedo, kaj vas teži! Če ka- teremu od kandidatov na naši listi za občinski svet še posebej zaupate, ga podprite z referenčnim glasom tako, da obkrožite številko pred njegovim imenom. 00 LDS KRŠKO 21 ObzorniK raiLOBA LOHAUIE UOLITttE 2002 Franci kandidat Spoštovane občanke in občani občine Krškol Pred štirimi leti ste mi zaupali mandat župana občine Krško. V teh štirih letih sem poskušal biti predvsem župan vseh občank in občanov od Bohorja do Gorjancev. Upam, da sem s svojim delom dokazal, da je zame na lokalnem nivoju najpomembnejše skupno delo in sodelovanje, ne pa preštevanje, iz katere stranke je kdo. Za ponovno kandidaturo za župana sem se odločil, ker verjamem, da lahko skupaj z vami pripomorem k hitrejšemu in uspešnejšemu razvoju občine Krško in celot- nega Posavja. Poleg dokončanja začetih investicij in projek- tov v svojih programskih izhodiščih izpostavljam pred- vsem vprašanja gospodarskega razvoja in reševanja problema zaposlovanja v občini Krško, investicije v cestno in vo- dovodno omrežje ter vprašanja, povezana z ekologijo in zdravim življenjskim okoljem. Stojim za svojim delom. V zadnjih štirih letih smo v občini Krško izpeljali več veli- kih investicij. Po več kot dvaj- setih letih priprav in pričakovanj smo leta 2000 zaceli z gradnjo novega zdravstvenega doma v Krškem. Zaključena so gradbeno obrtniška dela in instalacije na objektu ter opravljen tehnični pregled, sledi še montaža medicinske opreme in pohištva. Zaključena je tudi investicija v novo srednjo šolo z novo športno dvorano. Izgrajenaje bila daiga faza obrtne cone MDB v Leskovcu pri Krškem, zaključena je prva faza ureditve Kolodvorske ulice na Vidmu in Ulice 11. novembra v Leskov- cu. Pred občinsko stavbo smo uredili parkirišča, asfaltirali več kot sto kilometrov novih cest in obnovili več vodovodov (Zdole, Armez-Armeško, več vodovod- nih sistemov na Raki,...). Kostanjevica na Krki je ob praznovanju jubileja mestnih pravic obnovljena in prebujena, izgrajenaje tudi čistilna naprava Kostanjevica. Za potrebe nove glasbene sole smo kupili stari hotel v Krškem. V občino Krško smo uspeli pri- dobiti tudi več velikih državnih investicij, kot so izgradnja verige hidroelektrarn na Savi, izgradnja avtoceste skozi občino Krško (predviden zaključek do konca leta 2004), začetek izgradnje obvoznice Kosta- njevica (končani projekti, izvaja se odkup zemljišč) in ureditev križišč na Križaju, na Drnovem in v Krškem pri nakupovalnem centru Mercator (na Križaju 1 dela že potekajo, na ostalih dveh križiščih se začnejo v kratkem). Iz sredstev Evropske unije (pro- gram IS PA) bomo v Krškem in širši okolici zgradili kanaliza- cijski sistem, ki bo priključen na čistilno napravo, ki se že gradi v tovarni Vipap. V iztekajočem se mandatu smo uspeli oddati koncesijo za plinifikacijo, ki se uspešno izvaja. S spremembo prostorskega plana za romsko naselje Kerinov grm pa bomo končno lahko rešili perečo problematiko nele- galnega naselja na tuji zemlji in omogočili komasacijo na Krškem polju. Gospodarski razvoj in delovna mesta. Največjo nalogo v novem manda- tu predstavljajo vprašanja go- spodarskega razvoja in reševanja problema zaposlovanja v občini Krško. Zavedam se težav, ki nastajajo z zapiranjem proizvod- nih obratov. Z novo industrijsko cono v Vrbini pri Krškem in z obrtnimi conami v Kostanjevici na Krki in na Senovem želimo ustvariti ugodne pogoje za gospo- darska vlaganja in s tern spodbu- jati odpiranje novih delovnih mest. Posebno pozornost bomo namenili tudi turizmu in kmetij- stvu, predvsem vinogradništvu, sadjarstvu, zelenjadarstvu, ži- vinoreji ter povezovanju turizma s kmetijstvom. Izgrajen bo tudi namakalni sistem Kalce-Naklo. S.ovensKa .Judsfca stran" fa I I Q I I I Wl 4 fc ll M ^ ¦ I I W I V VM % www.sls.si J J I rnUSA LOKALIIE UQUTUE 2M2 ObzorniK 22 Bogovič za župana občine Krško Ceste in vodovodno omrežje. Na področju vlaganj v cestno in vodovodno omrežje želimo najprej zagotoviti zdravo pitno vodo na Senovem in v Bresta- nici ter na območjih, kjer še ni zagotovljena dovolj kvalitetna oskrba. Na področju urejanja prometa smo že začeli z ure- ditvijo križišč na Križaju, na Drnovem in v Krškem, ki bodo urejena v začetku prihodnjega leta. V novem mandatu želimo posebno pozornost nameniti tudi urejanju prometa v Krškem in aktivnostim za drugi most čez Savo. V naslednjem mandatu bo izgrajen odsek avtoceste skozi občino Krško, za obvoznico v Kostanjevici na Krki pa so že izdelani vsi projekti, sedaj pote- ka odkup zemljišč. Vzporedno s to investicijo želimo urediti tudi pločnike skozi Prekopo in cesto Kostanjevica - Zameško, v Brestanici pa bomo v začetku prihodnjega leta uredili cesto in pločnike proti šoli. Zdravo življenjsko okolje. Občanke in občani občine Krškc zaslužimo zdravo življenjsko okolje. V novcm mandatu bo potrebno posebno pozornost na- meniti ekološkim vprašanjem v tovarni celuloze in papirja Vipap Krško in vprašanjem ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Prav tako je potrebno urediti komu- nalno deponijo za odvoz odpad- kov, hkrati pa tudi zagotoviti vire zdrave pitne vode. Rešitve glede vprašanj, pove- zanih z Jedrsko elektrarno Krško, morajo izhajati iz var- nega obratovanja elektrarne in zagotavljanja pogojev, ki bodo tudi v prihodnosti zagotavljali že doseženo raven varnega obra- tovanja. Določiti je potrebno tudi ustrezno nadomestilo lokalni skupnosti in občanom zaradi prisotnosti jedrskega objekta in radioaktivnih odpadkov. Krško - središče pokrajine Posavje. V novem mandatu si bom priza- deval tudi za oživitev mestnega jedra v Krškem kot upravnega središča pokrajine Posavje. Občina Krško je že uredila lastne objekte, v prihodnosti pa načrtujemo poleg ureditve mest- jš0T^' ^ nega parka tudi ^QsSP*"*"^ sodelovati pri JmmŽKT obnovi osta- J^lflP*""^ f| > lihz8radb ÄJ . v mestnem jK^^P-~^S jedru. V ^L/ a Krškem f^**m*0'' ] želimo urediti nove prostore za glasbeno šolo (v ta namen je že kupljen stari hotel), Valvasorjevi knjižnici pa zagotoviti ustrezne pogoje za delovanje in razvoj. Občina Krško je moje domače okolje, v katerem s svojo družino živim in delam, zato mi ni vseeno, kako se bo razvijala v prihodnje. Čas hitro beži in letošnjo jesen bomo ponovno izbirali kandidate ter izvolili predsednika države, državne svetnike, krajevne in občinske svetnike ter župane, ki bodo zastopali naše interese. **"" Želim si, da bi se v demokra- tičnem vzdušju odločili za kan- didate, ki bodo pri svojem delu postavili interese državljanov Slovenije, predvsem pa občanov občine Krško, pred svoje lastne ambicije in koristi. Samo z znan- jem, izkušnjami in sodelovanjem bomo lahko upravičili vaše za- upanje. Franci Bogovit; kandidat za iupana lovanje. 23 ObžofniK | 1. volilna enota Franci Bogovič, roj. 02.02.1963 Koprivnica, Koprivnica 39 župan občine Krško, po poklicu kmetijski inženir Jože Požun, roj. 13.03.1966 Senovo, Titova cesta 75, podjetnik Vlado Grahovac, roj. 15.05.1961 Senovo, Reštanj 48 delovodja, po poklicu inženir gradbeništva Darja Boh, roj. 20.11.1960 Senovo, Trg XIV. divizije 2 medicinska sestra Ivan Umek, roj. 03.04.1960 Senovo, Mali Kamen 22 vodja oddelka proizvodnje, po ¦¦ vodo je prva naloga novega mandata. Poleg tega želimo na Senovo vrniti delovna mesta, saj bo le na ta način kraj živel in se razvijal tudiv prihodnje. ^^^m Vprihodnjem letu bomo ^^^H dokončali dozidavo osnovne sole na Senovem in uredili šolsko igrišče v Koprivnici. Uredili in asfaltirali bomo tudi cesto na Bohor, cesto odPetana do Anž in ^ Pot na Armes.« ^^B Franci Bogovič, W^fcandidat za župana občine Krško mm " ' m ^^Fha naloga novega občinskega sveta mora biti zagotovitev zdrave pitne vode v Brestanici in na Senovem. Vprihodnjem letu bomo v Brestanici zgradili čistilno napravo in uredili cesto in pločnike proti soli ter nadaljevali s posodabljanjem cest v vseh krajih volilne enote. V Dolenji vasi bo izgrajen podhod Čulk, naselje Spodnji Stari grad pa bomo komunalno uredili. Na Zdolah želimo urediti vaškojedro in začeti z aktivnostmi za posodobitev ceste mgKrško - Zdole«. m Joze Slivšek, ¦ kandidat za svetnika v m SLS. Ft Slovenska ljudska stranka ^L w A www.sls.si ^^^^ PRIL06A LOKALnE UOUTUE 2002 2. volilna enota Jože Slivšek, roj. 29.09.1957 Zdole 36A direktor zasebnega podjetja, predscdnik KS Zdole Miroslav Mikeln, roj. 13.02.1932 Brestanica, Likarjeva 2 upokojenec, po poklicu mag. veterine, predsednik KS Brestanica Branimir Vodopivc, roj. 26.10.1930 Dolenja vas 118 upokojenec, predsednik KS Dolenja vas Anton Bohorč, roj. 12.07.1943 Rožno 38A upokojenec, predsednik KS Rožno-Presladol Jože Dular, roj. 23.07.1954 Kostanjek 20 gostinec SLS. fn Slovenska ljudska stranka ^k "™ ^m www.sls.si ^-, ,-^ ObžofniK 24 3. volilna enota »Zavzemali se homo za ohranitev in ustvarjanje novih delovnih mest, ustvarjanje pogojev za zaposlovanje mladih fl strokovnjakov, za izgradnjo industrijske cone Vrbina in |H za druge pogoje za lazje ustanavljanje novih in delovanje |gj obstoječih podjetij. Na področju ekologije se homo zavzemali za zdravo in varno okolje, dokončanje čistilne naprave in za vlaganja vzdravje občanov. VKrškem je potrebno urediti tranzitni promet, urediti križišča in parkirna mesta ter izgraditi manjkajoče pločnike. Vprihajajočem mandatu želimo oživiti staro mestnojedro Krškega, predvsem urediti mestni park, fas ade ter privabiti nove vsebine v stari del Krškega. ^ Glede javnih financ se zavzemamo za ohranitev zdravega in preglednega poslovanja in za usklajeno razporejanje sredstev. Še naprej se bomo zavzemali, da Jedrska elektrama Krško ostane v slovenskem upravljanju in lasti«. Miran Stanko, kandidat za svetnika v občinskem svetu občine Krško ^ Z nan je. ^^^B Izkušnje. ^^^T Sodelovanje. Miran Stanko, roj. 28.03.1956 Krško, Stritarjcva 17 direktor zasebnega podjctja, po poklicu mag. znanosti Ivan Učanjšek, roj. 30.08.1961 Krško, Cesta 4. julija 66 inženir za primarne komponente Anton Planinc, roj. 15.12.1942 Krško, Kajuhova 11 direktor KZ Krško Miran Resnik, roj.05.07.1936 Krško, Šolska ulica 12 stcklar, direktor zasebnega podjetja, predsednik KS Krško Alojz Kerin, roj. 30.03.1956 Straža pri Krškem 2 kmet, predsednik KS Gora Anton Šoba, roj. 20.05.1945 Krško, Stritarjeva 24 upokojenec, po poklicu inženir lesarstva Viktor Kožar, roj. 11.03.1964 Gornje Pijavško 14 vodja svetovalne službe, po poklicu univ.dipl.inž agronomije Jernej Žarn, rqj. 17.04.1942 Krško, Mencingerjeva 12 podjetnik - avtoprevoznik SL5. w w w, s I s. s i Martin Kadej, roj. 19.11.1946 Sremič 37 kmetovalec - gostinec 8 . niLKI L8NALHEIQU1VE 2017 4. volilna enota Franc Lekše, roj. 03.01.1945 Veliki Trn 18 upokojenec, pred- sednik KS Veliki Trn Ana Nuša Somrak, roj. 01.05.1958 Leskovcc pri Krškem, Ul. AnkeSalmič55 projektant Alojz Kerin, roj. 11.11.1962 Ardro pri Raki 24 strojni tehnik, predsednik KS Raka Vinko Tomažin, roj. 25.04.1957 Straža pri Raki 4 projektant I Franc Nečemer, roj. 25.03.1952 Veliki Podlog 64 podjetnik - vrtnar Branko Pečarič, roj. 09.07.1961 Raka, Gmajna 8 komercialist, inženir agronomije Peter Račič, roj. 07.1*1.1974 Vihre 17 mlečni kontrolor, kmetijski tehnik SLS. Slovenska ljudska stranka w \a/ w <; K «; i PRIL08A LOKAUIE UOUTUE 2002 ¦I HEU » V novem mandatu se bomo 1||^^| zavzemali za nadaljevanje pro^^Wt grama obnove Leskovca in tudi M za investicije v drugih krajih 1J skladno s programom investicij- skih vlaganj v občini Krško. Po- leg tega si bom prizadevala tudi za prepoznavnost kulturnega in ^ družabnega življenja v Leskovcu. Na Raki bomo zagotovili pogoje za devetletno osnovno šolanje, na Velikem Trnu izgradili igrišče, na Krškem polju pa uredili vodovod, kanalizacijo, pločnike injavno razsvetljavo skozi vast Dokončno jepotrebno rešiti tudi vprašanje romskega naselja in izpeljati ko- mtnasacijo na Krškem polju«. m Ana Somrak, B kandidatka za svetnico v gk občinskem svetu občine Krsko ¦VF prihodnjem mandatu se !¦ bomo zavzemali za nadaljnjo fl obnovo Kostanjevice na Krki s wk mpoudarkom na razvoju turizma Wk ft in malega gospodarstva v obrtni m coni Kostanjevica ter kmetijstva, m s poudarkom na vinogradništvu L in zelenjadarstvu. Izgradili bomo i obvoznico Kostanjevica, za kate- ro se že odkupujejo zemljišča. _ . Nadaljevati želimo tudi z vlaga ^ nji v cestno in komunalno infra- strukturo, pri tern pa bomo najprej izgradili pločnike skozi naselje Prekopa in asfaltirali državno |H cesto Kostanjevica - Zameško. V Podbočju želimo izpeljati vodno «« K in komunalno ureditev kraja«. ~H |^k Franc Štokar, WE kandidat za svetnika v W občinskem svetu občine Krško 5. volilna enota Franc Štokar, roj. 09.09.1954 Orehovec 4 vodja servisa Katarina Štefanič, roj. 13.11.1982 Podbočje 28 študentka prava Janez Kuhar, roj. 28.02.1948 Kostanjevica, Oražnova 5 mizar Franc Glinšek, roj. 17.01.1954 Podbočje 2 direktor občinske uprave, po poklicu univ.dipl.inž. strojništva Franc Grame, roj. 03.01.1965 Jablance 1 avtomehanik SLS. (IT) Slovenska ljudska stranka ^k ^*0 ^W www.sls.si ^ijt^ * ObzörniK 26 ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV nastopa na tokratnih volitvah z geslom »NAJ SE SLIŠI TVOJ GLAS« Z njim se zavezuje, da bo v novem občinskem svetu zastopala interese vseh volilk in volilcev. Smo za go- spodarsko uspešnost, socialno pravičnost, razvoj podjetništva in obrti, za izobrazbo mladih in njihovo zaposlovanje ter kakovostno življenje vseh, od najmlajših do stawstnikov. Naši programi so podobni tistim, ki vam jih ponujajo tudi druge poiitične stranke, zalo se bomo tru- dili, da ne bodo ostali le črke na papirju. Prepričani smo, da občina in krajevne skupnosti razvojnih možnosti še zdaleč niso izkorislile. Kandidati na lislah ZLSD obeiamo, da temu poslej ne bo več tako ! ZDMJŽINA UfTA socialnih demokratov Območne organizacije Krško V VOLILNIENOTI HKS Se- novo in Koprivnica) so KAN- DIDATI na GLASOVNICI vpisani pod št. 4 ; Ana BREZNIKAR (nosilka liste), Silvester Seničar, Marjan Simončič, Halid Tubeishat in Ivan Abram (vsi s Senovega). V občinskem svetu se bodo še posebej zavzemali za: - naložbo v novo senovsko vodovod- no črpališče ter zamenjavo azbes- tnih cevi, asfaltiranje cest na se- vernem področju občine ter gradn- jo pločnikov in javne razsvetljave na Senovem; - zagotovitev novih delovnih mest, z ustreznimi proerami in niihovimi investitorji, za čimvečje možnosti za- p o s 1 o v a n j a mladih izo- braženih ka- drov; - pravočasno dograditev prizidka k OŠ Seno- vo, cestno povezavo z vrtcem, iz- posojevališče Valvasorjeve knjižni- ce, primernejše prostorske pogo- je za delovanjc društev in njihovo večje financiranje, za večja finančna sredstva za občinsko štipendijsko fundacijo. V VQLILNI ENQTI II (KS Brestanica. Rožno-Presladol. Zdole. Dolenia vas) so KAN- DIDATI na GLASOVNICI vpisani pod št. 2: Štefan MARJETIČ (nosilec liste), Martin Kenk (KS Zdole), Martin Kolan ml.(Brestanica), Franc Žitnik (Dolenja vas) in Ludvik Glas (Rož- no -Presladol). Kandidati si bodo prizadcvali za: - dokončanje denacionalizacijske- ga postopka za brestaniški grad, novo vsebino grajskega kompleksa, ureditev krajevnega pokopališča in sanacijo cerkve sv. Petra; - za ureditev cestnih povezav z Do- lenjim Leskovcem in Jetrnim se- lom, Zdol s Koprivnico ter razbre- menitev orometa skozi Dolenjo i vas; - obnovo sa- dovnjakov na območju cclotne volil- ne enote in gradnjo po- savske pre- delovalnice sadja; - novo ko- munalno deponijo, pospesevanje in razvoj izletniškega turizma ter pro- store za izrabo prostega časa mlade populacije. V VOLILINI ENOTI HI (KS Krško in Gora) so KAN- DIDATI na GLASOVNICI vpisani pod St. 2 : Rajmund VEBER (nosilec liste), Ivan Kozole, Jožef Petrovič, Ida Merhar, Ana Pajič, Maksimilijan Babič, Robert Jordan, Matija Špa- capan. Zavzemali se bodo : - za reševanje problematike NEK ter nadomestitev napovedovane uki- nitve dela proizvodnje v krškem podjetju VIPAP z novo, za ohra- nitev delovnih mest; - za poseben položaj mesta Krško v občini in celovito obnovo zgodovin- skega jedra, z ohranitvijo njegovih dosedanjih funkcij in dodajanjem novih; Štefan Marjetič - za gradnjo cestne vzporednice ob NEK in novega savskega mostu; - za trajno I rešitev pros- I torskih prob- I lemovValva- I sorjeveknjiž- I nice in či- I talnice ter I ohranitev de- I javnosti krš- I kega hotela; - za dostoj- no ureditev mestnega pokopališča, za novo mr- liško vežico; - za ustanovitev turističnega društva v Krškem. V VOLILNI ENOTI IV (KS Leskovec, Senuše, Veliki Trn, Raka, Veliki Podlog in Krško polje) so KANDIDATI na GLASOVNICI VPISANI pod št. 8; Anton BIZJAK (nosilec liste), Lidija Žnideršič, Ana Antolič-Mil- er, Vinko Volčanjk, Edvard Šribar, Vladimir Herakovič. Ob prevladujočem deležu kmetij- skih površin in njihovem opuščanju, si hodo kandidati v nrvi vrsti nriza- devali za ob- novo pride- lave hrane in njeno specia- lizacijo v pa- noge, smotr- ne zaradi m o ž n o s t i u m etnega namakanja. K m e t i j am bo potrebno zagotoviti še dodatne vire zaslužka, tudi s pospeševanjem krškopoljske konjereje. Še vedno ostaja v ospredju zahteva Rajmund Veber Anton Bizjak Ana Breznikar po izenačenju komunalne in pro- metne urejenosti območja z bolj razvitimi občinskimi predeli. Večje zanimanje za urejanje rom- ske problematike naj zagotovi traj- no naselitev te populacije, kar bo nedvomno trdncjša osnova za njeno nadaljnjo socializacijo. V VOLILNI ENOTI V (KS Kostanjevica in Podbočje) so KANDIDATI na GLASOVNI- CI VPISANI pod št. 2 : Branislav ČUK (nosilec liste), Jo- že Zagorc (Dolenja Prekopa), Mar- jan Skubic (Orehovec), Janko Alic (Dobe). Podpiramo: - razvoj Kostanjevice v pomembno turistično in kulrurno središče; z nadaljevanjem obnove mestnega jedra ter skrbjo za ohranjanje kul- turne in naravne dediščine. - gradnjo kostanjeviške obvoznice z mostom, avtobusne postaje, ure- ditev plo- čnikov na Gorj ansk i cesti in do gradu ter na Prekopi; gradnjo neprofitnih st anovanj za ml ade ter ureditev športnih in drugih površin za njihovo vsak- danje druženje; - načrte za gospodarni izkoris- tek termalne vode, gradnjo mestne obrtne cone ter plinifikacijo območja Podbočje-Kostanjevica- Prekopa; - načrte za donosnejše gospodarje- nje na manjših kmetijah. Branislav Cuk 27 ObzörhiK PIIIL06A LOKctLnE UQLITUE 2002 NMkMt Zakaj smo se odločili za kandidaturo? Ker dobro poznamo probleme mesta Krško, kot so: > stalno povečevanje nezaposlenosti, > ukinjanje tradicionalnih gospodarskih dejavnosti, > neuspešni pristopi realizaciji programov obrtnih in industrijskih con, > neurejena prometna infrastruktura, > neurejeno mestno jedro, > neurejeno odlaganje radioaktivnih odpadkov, ker vemo, kako: > pritegniti lastnike in direktorje uspešnih podjetij za hitrejši razvoj gospodarstva, > poznamo ljudi v državi in tujini, ki bi lahko s svojim znanjem in idejami prispevali k izvedbi novih razvojnih programov, > bomo zaradi zapiranja proizvodnje celuloze poiskali rešitve za delavce z novimi gospodarskimi programi in ne na Zavodu za zaposlovanje, > krajani cenijo visoko strokovno in vodstveno ekipo NEK, katero ceni tudi evropska stroka, zato jo moramo več koristiti pri razreševanju krajevnih razvojnih ciljev, > poznamo in cenimo zgodovinske prispevke Adama Bohoriča, Jurija Dalmatina, zakoncev Hočevar in Lapajne, Viktorja Parma, Ripšla, Bonača, Rostoharja, Stovička, Vardijana, brata Čebular in drugih ter vemo, kako razrešiti kompleks Valvasorjeve hiše z galerijo in razvijati kulturne dejavnosti, > uveljaviti del prihodkov iz ekološke rente za dejavnosti v krajevni skupnosti, > izločiti večji del proračunskih sredstev za sklad štipendijske fundacije Adama Bohoriča, > urediti pogoje vzgoje in izobraževanja v naslednjem mandatnem obdobju, > vključiti domače kadre, predvsem mlade, v razvoj in razrešitev krških problemov, > voditi pravilno politiko za uspešno delovanje športnih klubov, kot so: nogometni, plavalni, šahovski, rokometni klub in drugi, > * vzpodbuditi in izboljšati turistično dejavnost v Krškem in omogočiti poslovno uspešno delovanje hotela v Krškem. Za začetek - vemo in znamo, kako očistiti in polepšati naše mesto. In še enkrat ponavljamo: KRŠKO JE NEDELJIVO MESTO VSEH KRAJANOV, JE GARANCIJA ZA RAZ- VOJ OBČINE KOT CELOTE, SAMO Z NJIM JE LAHKO POSAVJE REGIJA! Imamo znanje in izkušnje, zato VOLITE našo listo! Na njej so naslednji kandidati za svet krajevne skupnosti: > Alojz Božič, v 1. volilni enoti, > Jožef Kos, v 2. volilni enoti, > Matjaž Šribar, v 2. volilni enoti, . c > Anton Jazbec, v 3. volilni enoti, > Adolf Moškon, v 4. volilni enoti, > Ivan Ganc, v 4. volilni enoti, > Milan Glas, v 5. volilni enoti, > Jože Habinc, v 6. volilni enoti, > Roman Ganc, v 6. volilni enoti, > Danijel Mižigoj, v 7. volilni enoti, > Tone Bučar, v 7. volilni enoti, > Jožica Mikulanc, v 8. volilni enoti, > Jožica Petrišič, v 8.volilni enoti, > Apolonija Urek, v 8.volilni enoti, > Janez Balas, v 9. volilni enoti. Podprle so nas gospodarske, kulturne, upokojenske, športne, turistične in druge strukture, ki imajo mesto rade in so se z njim poistovetile, za kar smo jim hvaležni. PRIL06Ö LOHflLHE UOLITUE 2002 ObzorftiK 28 Sgj alvasorjeva Ifilknjižnica Krško ¦ KRŠKO, CKŽ 26; Tel.: 490 4000, Izposojevališče VIDEM, C. 4. julija 59; Tel.: 07/490 30 70, Izposojevališče KOSTANJEVICA, Ljubljanska 7; Tel: 07/49 86 210 Valvasorjeva knjižnica Krško vabi na otvoritev razstave o Jur- iju Dalmatinu in protestantizmu »Nihče ne bo več nosil imena Dalmatin, a Biblija slovenska mu večni bo spomin«. Naslov je povzet po Menartovi baladi »Pogreb 1589«. Otvoritev raz- stave bo v torek, 29. oktobra, na ogled pa bo mesec dni. Pove- zana je s pomembnimi mejniki lokalne in slovenske zgodovine v teh letih: 525-letnico mestnih pravic Krškega (1477), 750-let- nim mestnim jubilejem Kosta- njevice na Krki (1252), 450-let- nico prvih slovenskih knjig (1550), 1000-letnico Brižinskih spomenikov, najstarejših ohran- jenih zapisov v slovenskem jezi- ku (med 1. 972 do 1000) in je tudi uvod v praznovanje lokalnih ju- bilejev bližnje prihodnosti: 960 - letnice prve omembe naselja Vi- dem (1043), ki je danes del Kr- škega, 730-letnice žu pnije Lesko- vec pri Krškem (1274) in 110-let- nice župnije Krško (1894) ter 40- letnice Valvasorjeve knjižnice Krško (1964). Razstava bo predstavila celot- no književno delo Jurija Dalma- tina, rojenega v Krškem okoli leta 1547, odgovoriti pa bo poskušala tudi na vprašanje, kakšne so bile družbene razme- re v Krškem in okolici, ki so to posavsko mesto naredile za eno od žarišč slovenske reformacije. Z mestom in kraji v obcini (Bre- stanica, Leskovec pri Krškem, Videm...) so poleg Dalmati- na povezana tudi imena dru- gih najvidnejših nosilcev slo- venskih verskih in kulturno- zgodovinskih sprememb teda- njega časa: Adam Bohorič, Pri- mož Trubar, Ivan Ungnand, Polidor Montagnana... pa tudi plemiških družin: Khisll, Val- vasor, Moscon, Egkh itd., ki so podpirale protestantsko vero (Inocenc Moscon, lastnik gradu in gospostva Krško od 1. 1592 dalje, je npr. graditelj - okoli 1. 1610 - znamenite Lutrovske kleti v Sevnici). Spremna študija je delo zna- nega slavista prof. Janeza Pleste- njaka. Originalno gradivo je last Valvasorjeve knjižnice Krško, Posavskega muzeja Brežice, Na- rodne in univerzitetne knjižnice iz Ljubljane, Kolegiatnega ka- pitlja iz Novega mesta, Občine Krško, reproducirani dokumen- ti pa Nadškofijskega arhiva Lju- bljana ter Arhiva Republike Slo- venije. Posebej za to razstavo je akademski slikar Kiar Meško naslikal portret Jurija Dalma- tina. Vljudno vabljeni na otvo- ritev in ogled razstave! Ljudmila Šribar Slovenski knjižni kviz 2002 V mesecu oktobru smo po- delili nagrade izžrebancem slovenskega knjižnega kvi- za. Letos so učenci odgovar- jali na vprašanja o Antonu Ingoliču in Štajerski. Žal se je v krški občini udeležilo kviza le pet od devetih os- novnih šol, tako da je bilo rešitev nekaj manj kot prej- šnja leta. Kljub temu je An- tonija Amon, mentorica za izvedbo kviza, naštela 385 re- ševalcev. Nagrado je preje- lo pet izžrebancev, iz vsake šole eden. Glavna nagrajen- ka, Ksenija Udovič, pa se je udeležila še zaključne prire- ditve v Ljubljani. 6LASBENA ŠOLA KkŠKO Premagovanje treme Barvita jesen nas nagrajuje z bogato letino. Plodovi skupnega dela učencev in učiteljev so nastopi. Kar nekaj jih je v tem šolskem letu za nami, internih in javnih. Neizogibna spremljevalka nasto- pov in pogost problem je trema. Pri želji po realizaciji glavnega dlja, to pa pomeni pripraviti otroka, da bo znal sam oblikovati svoje življenje - se učitelj, ko išče ustrezno pot do srca učenca, srečuje z mnogimi dejavniki, stresnimi situacijami in je priča mar- sikatere otrokove stiske. Ena izmed stresnih situacij je nedvomno trema. Mislimo seveda na tiste oblike treme, ki presegajo pozitiv- no tremo, ta pa je odraz odgovornosti in nas pripravi do maksi- malne koncentracije. Učitelji nauka o glasbi na naši šoli poskušamo pri rednem pouku Vabilo! V torek, 12. novembra 2002, Vas vljudno vabimo na večer slovenske popevke v izvedbi klarinetistov iz razreda profe- sorja Roberta Pirca v dvorano Glasbene šole Krško. ta problem olajšati tako, da jih spodbujamo k ustvarjalnemu de- lu. Ker smo ugotovili, da je trema močnejša, kadar igrajo pred vrstniki in sošolci, smo uvedli obvezen razredni nastop v dogovo- ru z učitelji instrumentalnega pouka. In sicer zadnjo uro v kole- darskem letu. V predbožienem prazničnem razpoloženju nas- topajo vsi učenci razreda. V vsakem razredu je tudi nekaj tak- ih, ki ne želijo igrati ( največ pri najmlajših in najstarejših). Tem damo možnost, da se predstavijo s petjem, plesom, deklamacijo, urejanjem scene ali veznim tekstom. Tako se učenci med seboj bolj spoznajo. Po nastopu se v pozitivnem smislu spremcni odnos do nekaterih učencev v razredu, saj se velikokrat učni uspeh razliku- je pri instrumrntu in nauku o glasbi. Zaradi možnosti primer- jave in različnosti instrumentov učenci postanejo bolj spoštljivi in bolj objektivni pri medsebojnem ocenjcvanju. Vsi se veselijo nasiednjega razrednega nastopa, ga naslednjič izvedejo kvalitet- neje in z vec /ara, ustvarjalnega in poustvarjalnega. Trema se pa v sproščenem v/dušju v istem razredu manjša. Vsčik nn^top je izku^nja, ki nas bogati. Kadarkoli smo v stiku z umetnostjo nasploh, si ne glede na izbiro poklica razvijamo oseb- ni okus in življenjski slog. gfe Pomočtiica mvnatelja GŠ Krško Elizabeta Kriiattič LJÜDSKA ONIVERZA ^B? KRŠKO ----- učtmo se z« llvljertfe Vabimo Vas k vpisu v naslednje tečaje: a ... Tečaj težke gradbene mehanizacije b ... Tečaj za voznike viličarjev c ... Higienski minimum • osnovni in obnovitveni tečaj d ... Tečaj računalništva © ... Tečaj tujihjozikov - angles ki, nemški, italijanski, francoski - vseh stopenj Prijave zbiramo • do rasedbe mest - na naslovu: Ljudska univerza Krško, Oalmatinova 8, Krško, Tel.:07/48 81160, www.lu.krsko.si e-pošta: ljudska.univtrza.kfskoQsiol.net 29 ObzofSiK Krško se jih spominja Št. 59, oktober 2002 RODBINA PFEIFER (nadaljevanje) Dr. VILKO PFEIFER V zakonu z Marijo (1861- 1949) sta se Viljemu rodila sino- va Viljem in Jože. ¦¦¦¦¦¦¦¦I Politik dr. ^¦p"^|^B Vilko Pfeif- ^V J^H er ie bii ze'° ^^-¦^¦'^i^^B znana oseb- ^R* Il^^^l nost Drav- ^^B ""3n^^H s^e banovi- ^m 'Wti^^^m ne (k°t se ie ^ ^^R^^H imenovala '^m^^B večina Slov- %H^M eniie v stari Dr.Vilko Pfeifer Ju^oslavjji) General Ru- dolf Maister, ki je 1. novembra 1918 prevzel vojaško in uprav- no poveljstvo v Mariboru, po- tem ko je s pičlo vojsko izboje- val bitko za severno slovensko mejo, je zapisal: »Narodna vla- da za Slovenijo je 16. decem- bra 1918 imenovala dr. Vilka Pfeiferja za vladnega komisar- ja mesta Maribor. Dr. Pfeifer je prišel 22. decembra v Mari- bor, kjer smo določili 2. januar 1919 za prevzetje mestne občine ... Na hodnikih mestne hiše in po stopnicah je bilo zbrano vse mestno uradništvo [2.januarja., op.p.], v veži pa mestna polici- ja. Na trgu pred magistratom se je nabrala velika množica meščanov, tihih prič tega za Ma- ribor in Slovence važnega zgo- dovinskega dogodka...« Med prvimi ukrepi komisarja je bil odpust nemških uradnikov in nastavitev slovenskih, skrb za organizirano preskrbo mes- ta, označba ulic in obratov v slo- venščini, izdaja slovenskega de- narja, ki so ga nemški prebival- ci Maribora imenovali »pfeifer- geld« ... 8. marca 1820 je Pfeifer- jevo mesto prevzel odvetnik dr. Josip Leskovar, dr. Vilko Pfeifer pa je bil septembra imenovan za agrarnega komisarja. Pozneje je opravljal še vrsto visokih *državnih uradniških funkcij. Do leta 1932 je bil sreski načelnik (okrajni glavar) v Va- raždinu in Splitu, pozneje pa je postal načelnik Dravske ba- novine in bil ob banu Natlačenu vodilna politična osebnost Slo- venije vse do druge svetovne vojne . Leta 1935 ga je Krško imeno- valo za častnega meščana za zasluge pri ustanovitvi ObČine mesta Krško. Mestna občina se je tega leta izločila iz takratne ve- like občine Krško, katere drugi del se je potem konstituiral kot Občina Krško - okolica. Dr. Vilko Pfeifer je bil po vsej Dravski banovini znan kot rejec lovskih psov, saj je bilo lovstvo njegov dolgoletni hobi. Registri- rano je imel Psarno Krško za vzrejo t.i. poljskih ptičarjev. Kot rejec je osvojil kopico najvišjih nagrad, tako za lepoto kot na »delovnih lovnih tekmah«. V Krško se je za stalno vrnil leta 1945. Umrl je v Ljubljani, kjer je tudi pokopan. Poročen je bil z Vido Lah, hčerko znamenitega magistrat- nega nadsvetnika Evgena La- ha, prof, zemljepisa in zgodo- vine in domoznanskega pisca. E. Lah je bil med prvimi, ki se je pri nas ukvarjal z uvajanjem statistike. Pfeiferjeva sta imela dve hčerki. Starejša Alenka je diplo- mirala iz farmacije v Zagrebu. Poročila se je s Krčanom dr. Zvonimirjem Šušteršičem in se z njim leta 1949 odselila v Celje, kjer je mož postal ravnatelj tam- S. Ji. U. fD. „W»a* Jatik* Vrttarlm......... ' «¦«"*«»• •^«'••''t«" Ciala B'*a Dtntf it riavitny. /almlm.....| Polish An$tha Kaimattlj .... httnlt Allrtl RMttr..... Awe Vlnlm Insplcttn) ... littnlt Frtil CorlnM, »(*«on(«rfyt*.|a ft^atUta DnbnUAnjtin Üdl, . . ) Lamp, Mirs SyMa UrtW*» torts »onWca Oimbltllt I Slarc Mi'a Urtot. kvptw......................PMtnM Slwke Vclok.........-.,.¦.............liltnli Fn4t Co|*ak* MmotUuw, ijrikl, Igralln, ftlMr|t. vo(«kJ. Go« m okotl 1.1. 1890 t FrMolfl !. In III. d*|tn|* ' »II hhmuUi» .I,ul«»k«", II. it- |«n|< * Panl«nyditm Ikitiltbx, III, Hthmjt prv* iHW» v vo|«Wct |»nUr»y«k«J» («rnlauiM. PrMlpcodal« wtopnio v ,------------......------------------------------__„ Vabilo za opereto MAM'SELLE NITOUCHE kajšnje bolnišnice, sama pa vod- ja bolnišnične lekarne. Mlajša hči Vida, poročena šebek, je končala učiteljišče v Ljubljani in zadnje leto pred drugo svetovno vojno učitelje- vala v Bušeči vasi. Po vojni se je usposobila za poklic farmacevt- ske tehnice in do upokojitve službovala v krški lekarni. V Krškem še vedno živi tudi družina njenega sina Živka Še- beka. JOŽE PFEIFER Drugi sin Jože je bil rojen 1887. Gimnazijo je sprva obis- koval v Kranju (1898/99-1902/ 03), kjer sta mu bila razrednika pesnica Ljudmila Poljanec (roj. v Brežicah 1874) in kasnejši po- litik Evgen Jarc, dokončal in ma- turiral pa je na I. mestni gimna- ziji v Ljubljani (1907/08), kjer je bil njegov prvi razrednik dr. Jan- ko Šlebinger, znani slovenski bi- bliograf in literarni zgodovinar. Vmes je bil v letih 1903-1904 vpi- san še na Arterilerijsko-kadet- ski šoli na Dunaju oz. enoti v Mariboru. Pozneje se je vrnil v Krško, kjer je prevzel upravo družinskega posestva ter v letu 1910 začel vo- diti Salonski orkester. Glasbeni- ki so bili predvsem posavski učitelji in uslužbenci, vaje so imeli dvakrat tedensko, sodil je pod okrilje »Sokola«. Od janu- arja 1913 je ohranjena rokopis- na »Blagajna brezimne družbe krških glasbenikov«, kjer je bla- gajnik Florijan Rozman, učitelj meščanske sole, beležil pri- hodke in izdatke, ki v veliki meri razkriva dejavnost krških glasbenikov (do 1928, ko jo je na silvestrovo prevzel Fero Rumpret). 1919. leta je Joško Pfeifer ustanovil še Godbo na pihala, ki je precej gostovala po slovenskih in hrvaških kra- jih. V istem letu je v Krškem začel igrati tudi pihalni orkester gasilskega društva, ki ga je vo- dil kapelnik Jože Žabkar in bil ustanovljen pevski zbor Glasbene Matice s pevovod- jem Josipom Vutkovičem, poz- nejšim ravnateljem krške meš- čanske sole (od 1922). V vseh so pravzaprav sodelovali isti glas- beniki. Tudi meščanska sola je v ObžoTniK 30 Št. 59, Oktober 2002 Krško se iih spommia šol. letu 1919/20 uvedla »gos- lanje« kot prosti (izbirni) pred- met, poučeval pa je Josip Pfeifer skupaj z Vekoslavom Čandrom in J. Vutkovičem (do 1935/36). Učenci so svoje znanje pred- stavljali na šolskih in javnih pri- reditvah, pogostoma skupaj z odraslimi glasbeniki. Orkestri so igrali na vseh krajevnih družabnih prireditvah, imeli samostojne koncerte, dopol- njevali gledališke predstave Sokola... Josip Pfeifer je nadar- jene posameznike glasbeno izo- braževal še sam. Med drugo vojno je doživel prepoved pri- vatnega glasbenega udejstvova- nja, zaplenili so mu večji del in- strumentov in notnega materia- la Salonskega orkestra. Leta 1949 je bila v njegovi hi- ši ustanovljena Glasbena šola Krško, bil je njen prvi ravnatelj (do 1957) in sprva edini učitelj. Kmalu je pritegnil še Antona Križmana (poučeval violino), hčerka Majda Pfeifer - Radej pa je vodila pouk klavirja. V letu 1952 so solo nameravali ukin- iti, saj se je takratnemu Občin- skemu ljudskemu odboru Krško zdela predraga, ven- dar je po pozitivni oceni dveh republiških inšpekcij lahko na- daljevala delo. V 50-ih letih je ravnatei] rreirer pritegnil k sode- lovanju znane glasbenike: Da- ba Peraniča, do- mačina Marjana Ivačiča, Jakoba Ježa, Marjano Ša- bec-Požun itd. Med znanimi slovenskimi glas- beniki, ki so v tem času osnov- no glasbeno zna- nje pridobili v Krškem, pa je ob bratih Ivačič (instrumentalisti ljubljanske Opere in Filharmonije, zagrebške Kome- dije in Opere, mostarskega si mfoničneea orkestra) bi] Albin Rudan, im- enitni klarinetist ansambla Bratov Avsenik 1957. leta je v Krško prišel prof. Josip Klepac, ki je kot ravnatelj nadaljeval de- lo Josipa Pfeiferja. Ob šolskem delu pa je po- novno vzpodbudil tudi delo glasbene sekcije v - po vojni us- tanovljenem - SKUD »Viktor Parma«. Največji odmev je pod njegovo taktirko doživela ope- reta »Mam'selle Nitouche« (čez 30 repriz). Čeprav umetniško tenkoču- ten, pa je Joško Pfeifer po dru- žinski tradiciji posegel tudi v politično življenje svojega mes- ta. Sredi 30-ih let 20. stoletja je bil krški, liberalno usmerjeni župan. To je bil čas hudih pre- tresov v političnem življenju Slovenije, ki se je v neki meri odrazilo tudi v malem Kr- škem. Posledica tega je bila tu- di politična premestitev stro- go klerikalno usmerjenega odličnega zdravnika dr. Ju- lija Murglja v Cankovo. Dr. Murgelj je bil tisti primarij (od 1919), pod katerim je krška bolnica zaslovela na strokov- nem področju, saj je skupaj z dr. Fencem tu prvič v Sloven- iji opravil operacijo na odpr- tem srcu (po vojni je bil več let zdravnik obratne ambulan- te rudnika Senovo). Sicer pa je mesto v času Pfeiferjevega županovanja imelo bogato kul- turno in turistično ponudbo (o čemer priča uvodni sestavek v našem prejšnjem zapisu), dobi- lo pa je tudi električno razsve- tljavo. Po vojni v političnem živ- ljenju ni več sodeloval. Umrl je leta 1963, pokopan je v dru- žinski grobnici v Krškem, ob ženi Štefki roj. Rumpret (1892- 1955). Edina hči Majda je živela na Dovškem, njen tudi že poko- jni soprog Jože Radej je bil krški župan v letih 1969-1973. Bogato dokumentacijo ene od vej rodbine Pfeifer hranijo Radijevi, g. Jože in ga. Ire- na roj. Uršič, ki sta ljubeznivo omogočila Valvasorjevi knjiž- nici Krško preslikavo, za kar se jima prisrčno zahvaljujemo. Hvala tudi dolgoletnemu "so- delavcu" knjižnice g. Živku Šebeku. Ljudmila Šribar 31 ObžofniK okolje in prostor Št. 59, Oktober 2002 Kot izvajalci javne službe rav- nanja z odpadki sledimo smer- nicam zakonodaje, na osnovi ka- terih smo dolžni zagotoviti, da se iz celotnega .snovnega toka komunalnih odpadkov, ki jih zbiramo, izločimo ločene in ne- varne frakcije odpadkov. Del- no zahteve že izpolnjujemo z iz- vedbo vsakoletnih akcij zboranja kosovnih in nevarnih odpadkov. Z letošnjim letom pa smo pričeli z uvajanjem sistema ločenega zbiranja odpadkov. S tem bo- mo pripomogli k zmanjševanju količin odloženih odpadkov na odlagališču, posledično pa k va- rovanju okolja. Na zbirnih mes- tih oziroma eko otokih bomo ločeno zbirali tiste odpadke, ki jih lahko ponovno uporabimo, in sicer: steklo, papir, plastične mase in pločevinke. Ločeno zbi- ranje odpadkov je enostavno, za- hteva pa, da ljudje, ki se odlodjo zanj, nekoliko spremenijo svo- je navade, kar pa dostikrat ni enostavno. Vsaka vrsta ločeno zbranih odpadkov se bo odlaga- la v namensko posodo, ki bo že z barvo pokrova opozarjala na vsebino odpadka, kateremu je namenjena, in sicer: rdeča barva - papirju, - plastiki in pločevinkam, rjava barva - biološkim odpadkom, zelena barva - steklu, siva barva - ostali odpadki. PAPIR Odlagamo: časopise, revije, pros- pekte; šolski zvezke, knjige, pi- salni papir; kuverte, ovojni pa- pir, papirnate vrečke; karton- ske škatle in embalažo za pre- hrambene izdelke; kartonsko em- balažo pralnih praškov in raznih aparatov. Ne odlagamo: plastificirane embalaže (tetrapaki,...); osloje- ne embalaže, onesnažene emba- laže z nevarnimi odpadki (em- EKO OTOKI bal'aza škropil,...); tapet; higi- enskega papirja, celofana,... Nasveti: embalažo predhodno stistnite; papir, ki je potiskan na eni strani, poskusite uporabiti tudi na drugi; knjige lahko pro- date v antikvariat ali pa jih po- I darite; izogibajte se proizvodom, j ki so pakirani v odvečno in nepo- trebno embalažo. STEKLO Odlagamo: vse vrste praznih in čistih steklenic; kozarce za vlaga- j nje; kozarčke in stekleničke ot- roške hrane; razbite kozarce in steklenice. Ne odlagamo: okensko steklo, kristal; porcelan, keramiko; ogle- dala, žarnice; armirano steklo. Nasveti:vsem steklenim pred- metom odstranite zamaške; ku- pujte povratne emabalaže. BIOLOŠKI ODPADKI Odlagamo: kuhinjske odpadke (čebulni, krompirjevi olupki, os- tanki solate, lupine lešnikov, ... ); kavno goščo in kavne filtre, čaj in čajne filtre; ostanke hra- ne iz pločevink; jajčne lupine; onesnažene papirne vrečke za sadje in zelenjavo; vrtne odpad- ke (cvetje, trava, odmrle rast- line); druge lesene odpadke (ža- govina, lesni sekanci, lubje, veje dreves in grmovja). Ne odlagamo: plastične ali ko- vinske embalaže živil; sanitarne izdelke; papirnate plenice; olje in maščobo; pločevinke; iztrebkov malih živali. Nasveti: s kompostnikom zmanj- šujemo vložek umetnih gnojil na vrtu; večje kose pred odlaganjem razrežite; smrad iz kompostnika je znak, da je kompostnik prema- lo zračen. PLASTENKE IN PLOČEVINKE Odlagamo: plastično embalažo; plastične folije; pločevinke vseh vrst; konzerve vseh vrst. Ne odlagamo: plastične emba- laže, konzerv in pločevink z vse- bino; kovinske embalaže, kovin- ske folije; nevarne odpadke; umazane folije; večjih kovin- skih odpadkov; kovinskih doz od sprejev. Nasveti: pijačo kupujte v po- vratni embalaži; odstranite po- krovčke; plastenke, pločevinke in konzerve izpraznite do konca. KOSOVNIODPADKI Odlagamo: stavbno pohištvo; be- lo tehniko; pohištvo; sanitarne elemente; druge odpadke, ki jih zaradi velikosti ni možno od- lagati v posode za odpadke. Ne odlagamo: odslužena vozila in njihove dele; gradbene od- padke; avtomobilske gume; aku- mulatorjev; zelene odpadke. Nasveti: kosovne odpadke zbi- ramo v akcijah dvakrat letno; odložimo jih na zbirno mesto na določen dan; stroški zbiran- ja so vključeni v ceno ravnanja z odpadki. NEVARNI ODPADKI Odlagamo: odpadna olja; zdra- vila; škropiva; barve, lake, raz- redčila; embalažo barv, lakov in topil; spreje; baterije; akumula- torje; neonske žarnice; elektron- ske aparate (računalnike, moni- torje) Ne odlagamo: kosovnih odpad- kov; vozil in njihovih delov. Nasveti: s pričetkom obratova- nja zbirnih centrov bo možno nevarne odpadke redno odlaga- ti v zbirnih centrih; zaradi ne- varnosti ne odlagajte teh odpad- kov v posodo za biološke in os- tale odpadke;stroški zbiranja ne- varnih odpadkov so vključeni v ceno ravnanja z odpadki. OSTALI ODPADKI Odlagamo: vse odpadke, ki so nekoristni in jih odlagamo na ko- munalni deponiji. Ne odlagamo: kosovnih odpa- dkov, bioloških odpadkov, odpa- dnih kovin, nevarnih odpadk- ov, stekla, papirja, plastenk, plo- čevink. Nasveti: kupujte povratno em- balažo, da zmanjšate količino odpadkov; izogibajte se proizvo- dom, ki so pakirani v odvečno emabalžo; v trgovino namesto vrečke nesite npr. košaro. REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA KRŠKO Cesta krških žrtev 14, 8270 KRŠKO Tel.: 07/49-81-400; fax.: 07/49-81-407 REPUBLIKASLOVENIJA, UPRAVNA ENOTA KRŠKO, OBVEŠČA JAVNOST, da je na zahtcvo Občinc Krško, CKŽ 14, Krško, v zadcvi pridobitve lokacijskcga dovoljenja za gradnjo zbirnega centra komu- nalnih odpadkov Spodnji Stari Grad, l.dne 03.10.2002 izdala lokacijsko dovoljenje št. 351-317/2002 za gradnjo zbirnega centra komunalnih odpadkov Spodnji Stari Grad, 2.da je bilo v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja, dne 19.09.2002, s strani Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Agencije RS za okolje, Vojkova lb, Ljubljana, izdano okoljevarstvcno soglasjc St. 35405-83/2002. 3.da med javno predstavitvijo, javno obravnavo in zaslišanjem inves- titorja ni bilo pripomb, ki bi se nanašale na vpliv obravnavane gradn- je na okolje. Načelnik Anton PODGORŠEK, univ.dipl. prav. ObžurniK 32 Št. 59, Oktober 2002 okolje in prostor Kako za radioaktivne odpadke skrbijo v drugih državah I. del: 0 osnovnih načelih, odgovornostih in financiranju (pripravila Irena Mele) Osnovna načela ravnanja zRAO Tema radioativnih odpadkov ni izpostavljena samo v Sloveniji, am- pak tudi v drugih državah. Javnost je do te problematike tudi drugod pogosto kritična, ponekod tudi od- klonilna. Kljub temu ima večina držav z jedrskim programom izdelano strategijo ravnanja z ra- dioaktivnimi odpadki inizrabljen- im gorivom in vsaj na načelni rav- ni sprejeto določitev o načinu odstranitve (končne odložitve) teh odpadkov. V večini držav je eno temeljnih vodil pri ravnanju z RAO načelo, da je za celotno ravnanje in tu- di končno odložitev odgovor- na generacija, ki je povzročiteljica nastalih radioaktivnih odpadk- ov, in da je moralno nedopust- no breme končne rešitve prelaga- ti na bodoče generacije. Odlaganje ima zato pomembno vlogo v vseh programih dolgoročnega ravnan- ja z RAO. Vse države z izjemo Nizozemske in delno Nemčije1 so se tudi odločile, da bodo niz- ko in srednje radioaktivne od- padke odlagale ločeno od izra- bljenega goriva in visoko radio- aktivnih odpadkov. Nizozemska je edina država, ki se je odločila za princip dolgoročnega skladiščenja (do 100 let) vseh vrst odpadkov na enem mestu, po tem obdobju pa predvideva izgradnjo skupnega odlagališča za NSRAO in VRAO. Kar se tiče odlaganja VRAO se vse države odločajo za koncept globinskega odlaganja ( več 100 m globoko v stabilnih geoloških plasteh). Glede odlaganja NSRAO pa lahko države ločimo na tiste, ki NSRAO odlagajo na površini (npr. Francija, Španija) in tiste, ki so se odločile za podzemno odla- ganje (Švedska, Finska, Nemčija), pri Čemer je edino v Nemčiji za vse vrste RAO vključno z niz- ko in srednje radioaktivnimi od- padki zahtevano odlaganje glo- boko v geološko stabilnih plasteh. Znotraj tega seveda obstajajo raz- like med posameznimi državami, saj je poleg različnih okoliščin tu- di kategorizacija odpadkov po državah različna. Tako ponekod skupaj odlagajo vse NSRAO (npr. Nemčija), ponekod ločijo nizko od srednje radioaktivnih odpadk- ov (npr. Velika Britanija) ali uvaja- jo celo nove kategorije "zelo nizko radioaktivnih odpadkov" in iščejo zanje bolj enostavne rešitve (npr. Francija). Večini državam je tudi skupno, da je v njihovih strategijah ravnan- ja z RAO, pri nekaterih pa celo v njihovih zakonodajah, eksplicitno dopuščeno odlaganje zgolj svojih odpadkov in ne odpadkov, nastal- ih v drugih državah. Tako v Franc- iji ni dovoljeno odlaganje tujih od- padkov v francoskih odlagališčih. Svedska zakonodaja izrecno pre- poveduje izvoz in uvoz radio- aktivnih odpadkov, prav tako v Nemčiji uvoz in izvoz z namenom odlaganja ni dovoljen. Podobno velja v Spaniji, Velika Britanija pa dopušča le možnost uvoza radi- oaktivnih virov, ki so bili proiz- vedeni v VB. Odgovornosti in pristojnosti Pri ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom je izpostavljeno načelo, da ima država, ki ima radioaktivne od- padke, tudi jasno izdelano in delujočo strukturo za ravnanje z njimi. Evropska skupnost, npr., postavlja zelo jasne standarde za ravnanje z radioaktivnimi odpad- ki in izrabljenim gorivom, ena iz- med najpomembnejših zahtev pa je gotovo ta, da je v nacionalni zakonodaji države-članice jasno opredeljena vloga institucije ozi- roma organizacije za ravnanje in odlaganje RAO. Pomembno je tudi, da so pristo- jnosti in odgovornosti jasno defin- irane in razmejene, pomembna je predvsem delitev le-teh med nad- zornim organom, proizvajalcem oziroma povzročiteljem odpadk- ov in organizacijo, zadolženo za ravnanje in odlaganje odpadkov. V okviru zakonodaje je potrebno vzpostaviti ra'vnotezje med proiz- vajalcem odpadkov, ki se ravna po tržnih zakonitostih, in organizacijo za ravnanje in odlaganje RAO, kat- ere glavni interes mora biti zaščita okolja in varno odlaganje radioak- tivnih odpadkov po razumni ceni. V skladu s tem načelom so bile v večini držav EU in ostalih evrop- skih državah za ravnanje z RAO ustanovljene posebne institucije oziroma agencije, katerih odgov- ornosti in pristojnosti pa se med seboj dokaj razlikujejo. Nekat- ere skrbijo le za odlaganje radi- oaktivnih odpadkov, druge tu- di za obdelavo in pripravo, trans- port, skladiščenje, raziskave in raz- voj, nekatere pa tudi za zbiranje in upravljanje finančnih sredstev, namenjenih ravnanju z odpadki. Ponekod, kot npr. v Belgiji, Fran- ciji, Španiji in na Nizozemskem, so te agencije javnega značaja in di- rektno pod nadzorom in odgov- ornostjo države, drugod, npr. na Švedskem in v Veliki Britaniji, pa so zasebnega značaja in so njihovi lastniki veliki proizvajalci, v las- ti države pa je le majhen lastnin- ski delež. Zanimivo je pregledati in primerjati tudi, kako ta osnovna načela izpolnjujejo države-kandi- datke za Evropsko unijo: Bolgar- ija, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Romunija, Slovaška in Slovenija. Kar se tiče pravnega reda in organiziranosti, izstopa- jo kandidatke iz prvega kroga, ki so že v precejšnji meri prila- godile svojo zakonodajo. Ceška, Madžarska in Slovenija so tudi že ustanovile posebne organizacije za ravnanje z radioaktivnimi odpad- ki, na podoben korak se pripravlja- jo tudi Bolgarija, Litva in Slovaška. V Estoniji in Latviji problem ra- dioaktivnih odpadkov ni posebej pereč, Romunija pa se bo po za- gonu jedrske elektrarne morala or- ganizirati tudi na tem področju. Financiranje Temeljno načelo za zbiran- je in zagotavljanje sredstev za pokrivanje stroškov ravnanja z agenciia araol radioaktivnimi odpadki je načelo "onesnaževalec plača". Načelo je skupno vsem državam Evropske unije in predstavlja osnovni način financiranja varstva okolja v vseh razvitih državah. V praksi seveda obstajajo razlike v načinih, kako države to načelo izvajajo oziroma na kakšen način zagotavljajo sred- stva, potrebna za celovito ravnan- je z RAO. V grobem pa finančna sredstva zagotavljajo ali: - z obdavčitvijo proizvedene električne energije (vse ali pa sa- mo jedrske), -s pobiranjem pristojbin od proizvajalcev radioaktivnih od- padkov, ki jo definirajo na os- novi različnih parametrov kot npr. prostornina ali teža odpadkov, radiotoksičnost, oddajanje toplote in podobno, -ali s subvencijami iz državnega proračuna. Z zbranimi sredstvi naj bi pokrivali vse stroške ravnan- ja z RAO in tudi stroške izgrad- nje odlagališč ali skladišč, če jih država še nima ali potrebuje do- datne kapacitete. Zato je zelo razširjeno ustanavljanje skladov, kamor se stekajo sredstva od pris- tojbin ali sredstva, ki jih skladno z zakonskimi obvezami prispeva- jo operaterji jedrskih elektrarn. Sk- lade običajno vodijo za ravnanje z RAO pooblaščene institucije ali di- rektno vlada. V državah kandidatkah za vs- top v EU sisteme za zbiranje sred- stev za dolgoročno ravnanje in odložitev radioaktivnih odpadkov šele vzpostavljajo. Prve aktivnos- ti v zvezi s tem kažejo, da države kandidatke razmišljajo predvsem o državno vodenih skladih. Slov- enija je tu z ustanovitvijo Sklada za financiranje razgradnje NE Krško in odlaganje odpadkov iz NEK ko- rak pred drugimi. (opombe) ' V Nemčiji so v Gorlebnu načrtovali skupno odlaganje vseh vrst radioaktivnih odpadkov. Ta program je bil po spremembi vladne koalidje leta 1998 zaustavljen, nadaljnja uso- da predvidenega odlagališča v Gorleb- nu paje še vedno nejasna. 33 ObzormK rnifkä ^fWfofo Kaj dogaja inkje dogaja za mlade vobPmi Krško NOVEMBER Hip - hop galerlja Afa. jfä. od laOO do I93O ure *W *W J^B Plesna delavnlca dfflk,, M od I4.OO do I53O urc *W - v ft j ^Bs Dramska delavnlca J&*, od 1530 do 17.OO ure JW v * Rim: Oskarjev vcccr v Kiubu za mlade 3 -Zvezda: Ko jagenjčki obmolknejo -v«i w*y (oskar za najboljšl film leta 1991). '.;.' %| ob».OOurl. "J [!m y Harn m roia bncz *tmg oj Utilam j0 '«¦¦¦¦¦ Nam se rola brez <š^^j^^^HH|! 0$ Krifk« MC Hlp - hop galcrlja '^^^B' mss* »rr< L± od I8.OO do I93O ur€ ^J^^B^4^ ft# Plesna delavnlca i^HBBP* ^y od I4.OO do B3O up« JHHt^ V Dramska delavnlca 'MB^^^BHI^^______,__ . odsaodo^oou. ^¦|^HBB| ¦¦¦¦¦ Fürn: Nostakjlc«n v«č«r v Kiubu za miadc i^^H|^H f A -Zv«zda: Koncc vojn«. JI^^^E^I IIJ obö.OOuri :;fl|^^^Hr^ FBfife NoataH^dm večer v Kiubu za mladc , ^•'flH^H9|H| ^ -Zwzd» Outsktap ' ^H F^obBOO «¦¦ 0^m TematskJ veter v Kiubu xa mlacf«- ^^ -Zvczdau Potaopfsfio pr«Efay»r;& r •.¦, Mongolia. Pwsdava T«a Rde 1., ¦ MČ otoaO,OO,uri "'":""' ^ Hip - hop gaterija «g»»««_|«^ /A od «.OO do I93O up€ ^^^^H^^^^^HIp^" Legenda: flHHHHHHHIB # MIIXA - Dom MHkc Kerin -Mfadinskf Center Krško Q Zvezda - Klub za mlade u Plesna delavnica jdÜk od I4.OO do 1530 ure *W ZV ft ^ A Dramska delavnica j|^ ¦ F od 1530 do I7.OO ure *W z v ft ™ Cy?xf bot - Da'a« f* 'i.1 .«(-'as M €i Wfä ^^ 0t?^3Ourl ||p :^5p Film: Oskarjtv večer v Kiubu za mladc fv -Zvezda: Ram man m ¦» X^ (oskar za najbopi film »eta »88) O O T^ ob I9.OO url -' Wm ä\ -Zveandai yt«i*a^B6-glasl>er»J v«čer: jfcl Fniflna Hip - hop galerija $m .M*p od I8.O0 do 1930 ure ^* ^F ^5 Plesna delavnlca ^Kk, tCQ od 14.00 do I53O ukSBB "* V R Dramska delavnlca * * ^fcv •«»• u od I53O do I7.OO ure ™f V R L......... Wk q # j> '^^^^^^^ • m . ¦ |B: Hip - hop galerlja jfU .Mku "^ od I8.OO do 1930 ure ..^«^y| ^BF ^lF Plesna delavnica mmmammmmš JŠSk, -r u ^AQd I4OQ do 1530 ure '^W ' V R J%ll Dramska delavnica ^Är,, W W od I53O do IZOO ure ^ir 4 * fe 8 ^m # Mladinskl Center Krško & Klub posavskih študentov y Zvezda - klub za mlade , Brisn» Kutturno društvo ENIGMA W zv RDruštvo IZVIR Krško y I Uvodnik ^^ | Pssstl Volllnl molk... FOTOGRAFSKI NATEČAJ *&*»¦¦ Tema: VOLITV6 5KOZI OBJEKTIV Datum: od IO.IO. 2OO2 do 8.11.2OO2 Produkcijska skupina Fototeater. ki je pripravila foto natečaj na temo VOUTVE SKOZI OBJEKTIV (najdete ga na spletni strani centra), obvesča. da bodo v žirlji. ki bo ocenjevala vase fotografske umetnine Dane Petkovič in člani Fototeatra. Obveščamo vas da so na spletnih straneh centra www.mc-krskosi objavljeni predvolilne prireditve in shodi polltlcnih strank in shodi kandidatov za župana (tistih. ki so nam poslali podatke). Prve tri fotografije bodo nagrajene Razstava del bo v mesecu decembru. H€Y YO, HIP HOP GAL6RUAA ^ Vsako soboto od I&OO do 1930 urt ^jp ^P Se vedno so možne prijave na tecaj hip hopa. Vaje potekajo v Domu Milke Kerin (stara srednja strojna sola). Ponuja vam: - celoletni tecaj hip hopa. ki je razdeljen v 6 stopenj - rekreacijo - možnost. da se pridružite pleni skupini Tarantela Mesecna cena udeležbe tečaja: S.5OO.OO SIT. Prijave zbiramo v Mladinskem centru Krsko ali na telefonski številki O7/ 49 O5 825. Za dodatne informacije pokliclte Karmen na telefon O4O/ S66 825. PLESNE URICE Plesni večeri namenjeni plesu in zabavi. na katerih se boste naučili zavrteti v ritmu valčka. fokstrota. diskofoksa. rockn roll-a. ča-ča-ča-ja.... Predviden začetek plesnih uric je 9. novembra SOOS ob I93O uri v Domu Milke Kerin. Tečaj bo vodila plesna učiteljice Karmen Ančimer. Cena 8 vaj (S meseca): - za odrasle-. 6.OOO.OO SIT - za šolajočo mladino in brezposelne 4.OOO.OO SIT Prijave (parov) zbiramo v Mladinskem centru Krško all na telefonski števllki O7/ 49-O5- 855. ¦HH|[H^flH| KRŠKO. CKJL 3? ^^^^^^^^SB fefc+5«6sW7 4905 4«0 V DLinKt ]¦ BREŽICE. CP.B.« ¦^jBDajDODfl tefc+386sOJ7 49 66 116 HBS8QBBB3HI jnfo@p«*f-«).i>e» fOTOHOPflWUE IModno to fc»ro fotofcoPinutic popoTtuzmsaBHS - total« mcdoarodaib in popotnttkib izkazafc sEURO<26. ISK. HosteMM IMeraflonau - WectoanxW rezemcfiski sfctem sob v mtodtostt» hotcfib sOW (nternattoMl booklet* sMtnJ - Vozovoicc sEuroftoes avtobosM karte, Ancfc to« wzovofcc do Gräte. JadrotnUaJ - Medoarodna zdravstvm zavsrovanta fCorfe. Stoparsfca izkaznfcaj PKEDPROOftM VSTOftMC ZA KONCERTE EBQUUAAMfsiV Movsi «as predate Stodmtsfctb booov potato od poMdeMa do pert» od »jOO do 17M v proctor« tecsdte a miadt PUHKT v Brcücah. 06 utotab prodala booov oc Potofca. CcaePlactflaKolbri 12040 f?9*tj«unm *" OadaofMokpplratl« *** "* Mora*Mtekawio«Mte *** Bom deb *** *** ftfopclc *** iiwafaate dttawwotfl tefunainBii tu iwtiomnia zMofavOa te OBMioeaMcHrtto. V Mongoliji živi nekaj vet kot S milijona ljudi. od tega jih je skoraj pol milijona v Ulan Baatarju. živine pa imajo trenutno okrog 33 milijonov glav. Pred desetimi leti. ko so Mongolijo zapustili Rusi. je bilo živine še okrog S5 miiijonov. Porast cred je nastal zaradi potrebe po hrani. Z umikom Rusov iz tega vira ni vec prihajal denar. industrija (kolikor so jo postavili Rusi) je propadla. Propadlo je tudi okrog IO OOO vodnjakov na podeželju. Mongolei so v tern smislu izgleda prav neučinkoviti oziroma neiznajdljivi. Zdaj jim finančno pomoč nudi mednarodna skupnost. UB je kar posejan s pisarnami mednarodnih organizacij. ki skusajo spremeniti dokaj porazno gospodarsko stanje v državi in izboljsati življenjski standard ljudi. Zaradi uspešne živinoreje ljudje niso lačni. razen če je huda zima (pa še to si menda pogosto namislijo. da bi dobili več denarja od različnih mednarodnih virov). ampak vse drugo. od cestne. železniške insrastrukture. do ^ šolstva. zdravstva Hfefe^^^^ medijev... je pa v IPiiHHI^MiiH^Agj poraznem stanju. če šHJ&v . -JjMJM^^B sploh je. V mestih ljudje HHMHMHjjH živijo v na pol razpadlih HHbSLVHHIHHB blokih. ki so jih postavili Rusi, tovarne razpadajo in žaiostno mirujejo. Na podeželju živijo v jurtah. poleti. ko je toplo. si kdaj postavijo leseno kočico in jurto spravijo za mrzle zimske dni. Še vedno živijo nomadsko - selijo se tja. kjer je paša za živino. Poleti na sever, pozimi na jug. proti Gobiju. Z načinom življenja je povezano prehranjevanje. Dnevni meniji mongolskih družin so sestavljeni iz riža. kruha. mlečnih izdelkov (od masla. mlečnega riža. do raznih sirov. ki jih za zimo sušijo in so za moje pojme povsem neužitni). potem pa je tu se meso - ovce (tudi ovce sušijo). govsdo in svizci... Vabljeni! KONCERT: Zvezda meseca: J Cyber hot Dalaj €egoi alias Alien V^flM I6JL2OO2 ob 2I-OO uri ^^H Dalaj Legol. slovenski javnosti od prej znan kot Alien se vraca na glasbeno sceno z novim albumom red'a'red. Novo ime. nov album, nov video prvega singla Kamasutra. Nova plošča. ki je nastala v okviru Kerubin npAHurt inne na m prinaša drugačen pristop kot prejsnja dva. saj je v celoti odpet v angleškem jeziku. ki album popelje v mednarodne vode. Ne samo jezik. tudi glasbeniki. ki so sodelovali pri projektu so zelo talentirani in nekateri tudi mednarodno uveljavljeni. Na albumu je zmiksanih veliko različnih zvrsti. od funky house ritmov do drum"n"bassa. vendar zastavljenih malo drugače kot 5mo navajeni (etno- pisano-razigrano-poslušljivo). Vsa glasba ima pravljično krinko Dalajeve želje ponesti sodobno glasbo v pozitivno smer in raziskovati kombinacije živih instrumentov in elektronskih samplov. Kreativna in estetska sestava albuma je v videu Kamasutra pripeljala do ideje o združitvi barvnih art-grafik umetnice Mirande Rumine (med drugim je ona avtor ideje in režije videa). na katerih so znani obrazi slovenskega medijskega prostora. Progresivna kamera in montaža je zasluga mladlh talentov Mrtja Okorna (Opus design) in Igorja Godina. Tokrat bo v klubu Zvezda predstavljen čisto nov in svež material albuma red'a'red. www.mc-krsko.si SO l€t Punka v Krškern *z^m DJ But'n'hrupn vas bo popeljal v zgodovino punka in njegovih idej. Z varni bodo Pankrti. 5ex Pistols. Polska malca in ostali slavni bendi iz polpretekle zgodovine Panka. PIBPBfi": JAZZ V ZVEZDh ~WU DONNA l€G kvartet saksofonov»>v^ ,. M JHbaHI^———~-——•«¦HLiHLi Zagrebški kvartet saksofonov sta ustanovila Zdenko Ivanušič in Andrej Henigman. Kvartet je imel od začetka leta 1999 koncerte in nastope na hrvaškern radiju in televiziji. Člani kvarteta so Zdenko I van uš ič /sopran, alt/: Andrej Henigman /alt/: Vanja llekovic /tenor/: Ales Suša /bariton/. DLSQ izvaja originalne kompozkije. predelave jazz standardov ter skladbe 59"' Street Saxophone Quartet-a in World Saxophone Quartet-a. Kvartet teži lastnem zvoku preko originalov in priredb vodje Zdenka Ivanušiča. DRUŠ7V0 IZVIR V ft IN NJEGOVE AKTIVNO5TI Društvo Izvir je drustvo za prostovoljno delo. preventivo in svetovanje. ki ima svoje prostore na CKŽ 3O v Krškem. Organizira predvsem aktivnosti za otroke in mlade kot obliko koristnega in aktivnega preživljanja prostega časa. V ta namen obstajajo počitniške aktivnosti za otroke in Dnevni center za otroke kamor se lahko vključijo vsi. ki potrebujejo pornoč pri učenju. inštrukcije. osebno svetovanje in aktivno prezivljanje prostega časa. Poleg tega se vsako soboto v telovadnici OS Krško odvijajo STREET aktivnosti. ki so namenjene predvsem rekreaciji in igri otrok. Letos so začeli še z dramsko in plesno delavnico za otroke ki ju izvajajo v prostorih Mladinskega centra Krško in z njim tudi aktivno sodelujejo. IZM6NJAV6. TABORI. D€LAVNICe. T6ČAJI. SGMINARJI e-N@SV€T Ste se znasli v težavah. težkih odločitvah ali pa rabite informacije. pa ne veste kam po pornoč V oktobru se ponovno lahko oglasite v elektronski posvetovalnici mladinskega centra na naslovu nasvet@mc-krskasž. kjer vam bodo skušali pomagati usposobljeni prostovoljci in strokovnjaki. Po potrebi se boste z njim lahko dogovorili tudi za individualno srečanje Pišite nam! NAM 5€ ROLA BREZ DROG IN ALKOHOLA Naš preventivni program Nam se rola brez drog in alkohola se bliža h koncu. V mesecu novembru smo obiskali tri sole OŠ Raka. OŠ Koprivnica in OS Jožeta Gorjupa v Kostanjevici. Priredili pa smo tudi okroglo rnizo Moj otrok pa ne! Kako zaustaviti drogoP. V mesecu novembru pa bomo se obiskali OS Leskovec . dne 7. novembra in OS Jurija Dalmatina v Krškem. dne 9. novembra. V mesecu Januarju I. BOO3 pa bomo obiskali še OŠ Senovo. Šele takrat bomo dokončno zaključili naš projekt. Vsem šolam se zahvaljujemo za sodelovanje in topic sprejsme in se prlporočamo za naslednje leto) MWcwJrite iimmw&iI nspovwlnlk prir«dltev In dogodkov xa mtod« v oböni Krtko 1 tistitoWi MiaainsM c«rtw Krtko, CKŽ US, RR 246, Kritko. M/fa» 07/49-05-823/826 m&m&te*mM wmmSdaalBtlM Ghivnl undnlfc Wob«rt OirtrtHč QUkffiOHda-tti vaunt OkM. z»vod R€gk> { Vm napovad) In prispavk« J« xm obfavo v takoü ttarvtlk) masačnlka MBk» Info potrabno powdovW do 23. v rowcu za naatadnji m«Mc | na naslov UMdntttva. MtaKHrwW cantar si prMrfc* pravfc» do kr^tanja prtepevkov. . J GELTAR exporHmpOrt d.O.O., PC Majer 22b, 8340 Čmomelj SKLADIŠČE IN PRODAJA, Stegne 9b, 1000 Ljubljana fax: 01/511 47 13, tel.: 01/511 47 14,511 3700,511 3701,511 36 00,511 36 01 VŽIGALNIK ELEKTRONSKI Aft.nA SIT + nnv otw. VŽIGALNIK MAT MEŠANO 18,00 SIT + DDV 20% ^^^^ROČNE URE^^^W že od 3.850,00 SIT + DDV 20% I DEŽNIK LES AVTOMATSKI f 780,00 SIT + DDV 20% 6-DELNA BASEBALL KAPA SANDWICH 310,00 SIT + DDV 20% Wz DEŽNIK HIT 445,00 SIT + DDV 2 SVINČNIK ELEGANT 48,00 SIT + DDV 20°/ SVINČNIK StUT^ 19.50 SIT + DDV 20% nOW • fVEUEČI PEŽ^IH V DEŽNIK LES ^ 710,00 SIT + DDV 20% SVETLEČI DEŽNIK 3.100,00 SIT -i- DDV 20°/ ¦^ -* ¦ Št. 59, Oktober 2002 nagradna križanka «. POnRnCMF NAPRAVA, SLOVENSKI MNstflM IIZVIR KRAK /"»' "JPV *~\ A »I "*» # " AVTOR: ,."r7>i,1A NA KATERO SLIKAR IN STARA MN?f, | SEVERNE /^ ** 1 hnQ///Hr) /ninis matja2 Z jepritr- ilustra- ploščin- urarstvo sk' tajske Ir<-1 Ji 1 KjKsOlIn ICi JL-KJII III HLADNIK nPinv/AM^JENOAVTO- TOR SKAMERA ?fi»«:* REKE \ ^BfJ / Ä , UtLUVANJA MOB KOLO (|Z|DOR) ZAIMfcK MENAM \ mm/ Sevsek »^ 1 WJ TELEFON W ""^ KOSTANJEVICA na Krki vhodnih ^^^^^^^^^^^^^^HQS^SSflP* ___^_-^^^H USEDLINA. Fanika in Otto Sevs0k, s.p, l^^^^^^B'HHH|HHHK9^l>'T9'''n goSCa 8311 KOSTANJEVICA na Krki ^^K^BKL ^^^¦^Ä^RTTB' « TeUfax: 07/498 71 33, 498 73 59 ^^^HlttjL^ flElhlžB TjRJAVKasto 1 e-mail: sevsek.simona%S)ol,ne^^^BKtmt^Kjß^^UHUSff^^mS^_r^^ "^!^br HHHI^HHhH^^^^iB^^^^^^^^E^^eSHIuJ^Hmaterial ., y 'S^Li^^^kr^^Bi^^^^^^^^^H^K ' TRGOVINAS ^***^^^^Q|H^Mtf|^^B^^^^^^^^^^H^H kozmetiCnimi ¦I^^^^^^^^^^^^^^^B SREDSTVI IN ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H KEMIKALUAMI IZVIRNI vnovA 7IOHFN qpnnN.ll ' MEDENA MARJANA ZLOBEN KRAK TAJ- T Y°OVA KENTAUR OSNOVNI SL0V- -BQSA_ KEMIJSKI DER2AJ KENTAVER. SKEREKE S™THUAA' ,p2nJ^4 wRwnSMik- ^r^fp °S^°VNI IGRALKA ČLOVEKOV ZNAK ZA AFRIŠKI UBIL GA JE MENAM: SOHA LS5g^ VRHOVNIK K^ GA JE DEL R|NA m,sleC| krqm mrho. D|ON|Z: NAN (YOKO) UBILDIONIZ POSODE DUH V1NAR RETOS iTi n>C fV^; PEVKAIN DAV&ČINA , c^rl IGRALKA V STARI TOCKE ------------------ AVSTRIJI TOCKE IZBOUSAVA DOSPETJE POPISOVA- ------------------ NJEBLAGA , , VELIK, V ZALOGI MOČEN MOŠKI OPEČEN MARKO LOV KRUHEK OKORN ------------------ POSTOJNA ŠPORTNI ------------------ OKRAJ-TIP VOLKS- ZDENKO ÖAVA ZA WAGNA ISKRA ČLEN PODOLGO- „„BAIT TRDITEV, Kl KDOR JE klAHAl IC VATAPRI- KUBALI JOJE IZKLJUČEN NANMUr- PRAVAZA rAnpnw TREBA EKSCES IT FILM HMWMUVU DV|GANJE GABROV DOKAZATI IGRALKA I/HIIIC BREMEN L ö UTEMELJITI (AMANDA) GESLA ' j s™ *1RriKr. OPERA IVAN GORSKI upuiuic HANDLA LEVAR RESEVALNI OBlA?llO JÄPONSKI KDÖR " COLN, AKI MioiiMAMK 'BISMARCK1 POKLICNO ZA POLTON ^U&LIMANK HIROBUMI KAJUREJA ZVlSAN E NATAKA- POGAN NJE Z —--------------- MOCNIM INSEKTI-CURKOM CID DDT KIKIRIKI ANTON ORAC, ----------------- INGOLIC OATAD DOHODEK ****** OD SATAN, KAPITALA ZLODEJ IZUMRLA SLOV. HRVAŠKI LESENO DRZAVA PTICAZ PESNICA KEMIK KORITOZA NA OTOKA MUSER (IVAN) VODO NA BLIŽNJEM MAURITI- -------------- SREDISCE MLINSKO VZHODU USA VZORNIK MOLDAVIJE KOLO (TEHERAN) OPERA VINKO IDEJNI „ HÄNDLA: XISLAK VODJA VRAIA __EZJV-___ SALA, Quppw HRV. KEMIK POTEGAV- SMUČI nTiniTMil (IVAN):ESIH ŠCINA NORDIJSKO ouuumkj SLAVKO SLOV GRADBE-HENRIK DUSCAK PÄ?I2!nA NIK IBSEN M/MJKfcK AMPRif^i 1 STAN TYRA AMERICIJ LAUREL BANKS IDENTI- NAČELA O CNOST LEPEM LJUBICA PRINCA PREBI-CHARLESA VALEC PARKER RIBN1CE BOWLES Rešitev križanke pošljite do 15. novembra 2002 na naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško s pripisom "KRIŽANKA". Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike naslednjih nagrad, ki jih podarja Gostilna Žolnir : 1. vrednostni bon za 5.000 SIT 2. vrednostni bon za 3.000 SIT 3. vrednostni bon za 2.000 SIT NAGRAJENCIIZ 58. ŠTEVILKE: 1. Mojca Ulčnik, Sejmiška 13, 8273 Leskovec 2. Milena Černoga, Zdole 23 A, 8272 Zdole 3. Ivan Kukovičič, Elektrarniška 20, 8280 Brestanica Reäitve iz 58. številke (vodoravno) POBALIN, OBORINA, RAN, VAT, MODNI, ČA, ELDA, KLIK, KLIENTELA, RH, ACA, BIBLIOTEKA, APNAR, SAL, NAGAJIVEC, STRELINA, DRENIK, AA, IKONA, CR, AIS, ŠVRK, ALTRUIST, KR, OCEAN, NAL, RAST, IN LEPŠI V JESEN, TAROK, ANTIFONA, RON, OKA, LJIG, RAL, AKIA, OF, IA, NATIK, VINOGRAD, KRAVINA, STANDARD, KLETAR. ____________ 37 ObžofniK obvestila Št. 59, Oktober 2002 I 'a° Stilske ^^lil^HMHHHi i SHB«« naših strank ^K .^^^Bs» v tJB jj ^^» si lahko MEfm^^^mF JWM'. a* SSSS* ogledate na: ^^^'"'^^BBb&hJB ^%aS5T" www.AlenkinStudio.com n 2S*1 Alenka Dimbek H^^^^^^^^^B 3 ——.»§ Brezina 28 C ^HHRf^^jH^B I SSSS N 8250 BREZICE ^^^^BPWM^BPHR^B «J5h tel.: 07/4961775 BJgBBBHB FEANŠ1ZNA TRGOWNA RUNOVEC -KMETIJSK1 MATERIAL » GRADBEM MATERIAL - VSE ZA VRHČKARSTVO b|^w okrtsno grmlčevje, ¦HPK lončnlce, stdne sadike ¦JT -GOSPODINJfSKIPLIN r^ IVANIttMARTAd4i.o.OBPOTOKÜ9»aa7«K»§KO i^ m:074901605iyyf»i:074M6606 m| e-cntil: tprn«w>vec<Äicar^i ^".' ! VULKANIZERSTYO.AVTOMARKn, '_____________________BAMOČMAAVTOPRALHICA CKŽ132 B; 8270 KRŠKO ^107/4903470, FAX: 07/490 34 71, GSM: 041/697 839 ^^PP^Wl KUÜVINA IN äl=KYk yfSsjjaf BIRO OPREME ^^1811^^^ CKŽ 131 (Srednja šola Krško) Tel.: 49 05 225 RAČUNALNIKI-KOPJRNISTROJi-USKALNiKI-KOPIRNlCA Wif—i FOTOKOPIRANJE WVViJ^ - ČRNOBELO /pfS2^ IJii^iVf.tj.ij-uiPji-jmi-a - A0 FORMAT! dL2i I ß^ice.AfCIntermartet kupovati drUg;e KrskorPCJOB, I Jgl;^»^^_______b> bi>° P°tratno Mr:4?0J 380 ] ^^^V MttLJalt^iOKm ^^^HMJffA^TnBTV9MtHHl|HHH| ; VSE VRSTE ELEKTROINSTALACU ELEKTRIČNE MERITVE . _ SPEC1AL1ZIRANA TRGOVINA Z ELEKTROMATERIALOM i VELIKA IZBIRA SVETIL ZA DOM IN 1NDUSTRIJQ , | REZERVNI DELI ZA GQSP0D1NJSKE APARATE ObzöfniK 38 Št. 59, Oktober 2002 HermeS Informacljski sisteml POSLOVNI RAČUNALNIŠKI PROG RAM I RAZVOJ INFORMACIJSKIH SISTEMOV: * Glavna knjiga in saldakonti * Bilančna poročila po SRS * Zamudne obresti * Fakturiranje * Materialno poslovanje * Delovni nalogi * Naročila * Carinske evidence * Gotovinska blagajna * POS blagajna * Osnovna sredstva * Osebni doliodki * Pogodbeno delo in avtorski honorarji * Kadrovski sistem * Gradbene kalkulacije Vsi moduli so povezani med seboj, lahko pa delujejo tudi samostojno! HERMES d.o.o., Tovamiška 12, 8270 Krško, tel.: 07/490 23 10 www.hermes2.net, info@hermes2.net K BELJUBLJANvCl Prtlänikova 2,1QQQ Liubltanat tel: .04/610-42 10 • RESTAVRACIJA SILVESTER Raka113,Raka,tel,:07/47 57 100 Za cenjene goste v Restavraciji SIM ESTERpripravljamo: m Vsoboto, 9.11.2002, od20. we MARTINOVANJE oh prijetni glasbi fl|H (rezervacije do 4.11.2002 na tel.:47 57 100) ^B 111 ^ ' 1 O malice Q nedeljska kosila O* p/zze fl O yed/ po naročilu 0 sladice m Skozi dolino razlega ,se glas, pojclimo k Silvestnt v vas. 9 Turn homo dobrojedh, pili in se dolgo v nod veselili. «mmB DOBRODOŠLI. I^H raDB| Predstavitve kandidatov za župana in občinski ^™^ SVet tudi na TV KrŠko (KDS Krško, kanal S19) I prided , 1 AVTOŠOLE PRAH POSAVJE I tnkoi Sc» 1 «a I rnSeVpfe<^l BREŽICE.TRDINOVA1 « \terfit0S0\0 \ KRŠKO.CKŽ130 a 1 V OVIV % SEVNICA, C. NA GRAD 29 A ,1 \Prahl \ • I V ^^^mm^ ^ INFO: 07/49213 43, (24 UR), ™ ^ 0^ 041/34 97 97, www.prah.si 39 ObzofniK bre/piačen telefon 080 20 60 ^^^^^^^^^H zavarovanja! V/AIKMNA sdravstsena zdvarovalnica, d.v.z. Jdz zdte.ti zame.