Naročnina mesečno	^Mnk^	flMHMNMMfe. 1UK	_ aggMMMflt^	-^TCaM**«**.	račun.
25 za i nožem-	^^^^^^^	^	jB^ f	^	ijana
S£0 l/EJ\IE^L
sivo 40 Din — ne deljska izdaja ce-
kopitarjevi ul.6/ III
10.54<» za inserate; Sarajevo štv. 7565
l>6 Din, za	— i» fll	■■	M	H	H
120 Din ^	^B	VI	/v	m	_ Praga-Dunaj 24.79''
Uredništvo je v	JBtm^P	Wk^F JbShMM^	Upra va: Kopitar
jeva 6. telefon 2lJ92
Telefoni uredništva: dnevna služba 2650 — aočna 2996, 2994 in 205«	--Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Bom
Tvorbe gredo, ideje ostanejo
Centruma ni več. Požrla ga je totalitarna, vse, tudi zasebno življenje državljana obsegajoča država ali prav za prav totalitarna — stranka. Zakaj če »o Mussolinijevi podrepniki z. A. Turattijem klicali ljudstvu »Na kolena pred državo!« in če danes Go-ring, Goebbels in drugi »kameradi« pošiljajo v ječe in »mrtve domove« na tisoče svobodnih nemških državljanov, ki so celo prelivali kri na bojišču za svojo domovino, v imenu države, potem mislijo pri tem samo državo, ki jo imajo v rokah oni. oziroma njihova stranka. Ekscelenca Turatti, ki je padel v nemilost na Cezarjevem dvoru, bi se danes menda ne navdušil več tako za državo — fašističnega inalika. V imenu »narodne revolucije« je moral iti centrum ali tudi za to, »da se končno odpre in očisti pot do naroda«, Hitlerjevi stranki seveda. Ali so to narodni revolucionarji, ki jim državni glavar Hindenburg odpira pot na vlado, in sicer proti obljubam, da bodo spoštovali ustavo, ki si dajo izglasovati pooblastila od parlamenta zopet na podlagi iste obljube, a pozneje vsa svečana zagotovila pojedo in celo tiste, ki so jim pomagali na vlado, vržejo skozi vrata, grozeč jim z bajoneti?
Ne, smrti katoliške stranke, ki se je 63 let poganjala za blaginjo nemškega ljudstva in si je upala v kulturni boj proti železnemu kanclerju Bismarcku, ne da bi se strašila neizogibnih žrtev, samo da izvojuje zmago resnično svobodomiselnim pridobitvam — svobodni šoli in besedi — si nemški narod, tisti resnični narod, ki danes ne more govoriti, ni mogel želeti. Centrum so uničili tisti, ki se narodne volje bojijo; da je Hitler tako pritiskal na centrum, naj se čimprej razide, in da je razpustil bavarsko ljudsko stranko, je bil kriv tudi strah, ki se je polotil nove vlade po veličastnem shodu katoliških vajencev v Monakovem, da bi se namreč silovito razburjenje in zgražanje katoličanov zaradi barbarskega nastopa hitlerjevcev ne zlilo v nov politično organiziran odpor proti režimu.
Ustanovitelji centruma so že pred 60 leti uvideli, da je treba krščanska načela, ki so prvi pogoj resnične narodne blaginje, uveljaviti po močni politični organizaciji, oprti na lasten tisk. Zato so osnovali stranko z naširoko razprostrtim omrežjem strokovnih in gospodarskih organizacij, ki se je uspešno borila za socialno pravičnost, svobodo vesti. besede in zborovanja, za načela, ki so se mogla v Nemčiji uveljaviti šele po porazu pruskega militarizma v zadnji svetovni vojni. In centrum je moral izginiti, ko so prav tisti, ki se ponašajo, da bodo rešili nemški narod vseh vojnih bremen in mu našli enakovredno mesto med velikimi narodi, pripravili svoje ljudstvo ob silno pridobitev zadnje vojne, ki odtehta tudi žrtev zgubljene vojne same, ob državljansko svobodo in vse svoboščine, za katere je jamčila poteptana demokracija. Hitler je Nemčijo ponižal, iz ponosnih nemških državljanov je napravil duševne hlapce. V takšni Nemčiji ni več prostora za stranko, ki je nosila na najvidnejšem mestu svojega programa zahtevo po priznanju dostojanstva človeške osebe.
Kot demokratična stranka je centrum prišel do polne veljave po vojni, v demokratični Nemčiji. Prišel je v srečen položaj, ko ni bila mogoča sestava ne levičarske ne desničarske vlade brez njegovega sodelovanja; šele marčn« volitve pod Hitlerjem so centrumu vzele vlogo jezička na tehtnici in omogočile sestavo zgolj nacionalistične vlade. Centrum je sijajno rešil silno nalogo, da s svojimi kanclerji Fehrenbachom, Wirthom, Marxom in Brtt-ningom izvleče Nemčijo iz političnega in gospodarskega blata, v katerem jo je pustil poraženi Viljem. Prav pod dr. Briiningom je bilo s črtanjem reparacij dovršeno osvobodilno delo, ki so ga započcli katoliški državniki s pomočjo socialističnih takoj po vojni. Ce izvzamemo platonično prepoved oboro-čevanja, je Nemčija enakopravna država z ostalimi velesilami, država, ki je v Ženevi zavzemala eno prvib mest. Ali ni za nemški narod in tudi za vso Evropo tragično, da si je Hitler zasužnil Nemčijo v trenutku, ko si je priborila že vse pravice, ki jih' je zgubila v vojni, in ko je postala borba proti zunanjemu svetu, s katero kancler opravičuje pred »vojim ljudstvom svojo diktaturo, popolnoma od-peč in ko bi bila gospodarsko uničena Evropa najbolj potrebna mednarodnega miru?
Ko se je centrum lotil najbolj perečega notranjega vprašanja, t. j. brezposelnosti in je hotel razdeliti zemljo baronov v Vzhodni Prusiji med delavce in kmete, je Hindenburg kanclerju Brti-ningu pokazal vrata! To je bil začetek konca demokracije v Nemčiji; zavladali so mešetarji od Hindenburgovega sina do Papena, dokler ni prestari Hindenburg odklonil še socialnega generala« Schleicherja v trenotku, ko je začela Hitlerjeva stranka — razpadati! Hindenburg, izvoljen i glasovi centruma in socialnih demokratov, proti Hitlerju, je imenoval tega za kanclerja, omogočil potsdamsko diktaturo in s tem posredno zadal unrtni udarec strankam, ki so ga volile, med temi mdi centrumu ...
Centruma, velike katoliške in socialne stranke, ki je priborila nemškim katoličanom ugled in moč v lastni državi, ki je gotovo presegala njihovo številčno razmerje proti drugim državljanom; centruma, ki je bil vzor po svojem delu, po svoji organizaciji in usmerjenosti drugim katoliškim strankam v Evropi, ter je po svojih velikih in uglednih možeh dvignil tudi mednarodni sloves katoličanov in tudi katoliške cerkve; stranka, ki je šla v boj za dostojanstvo človeške osebnosti, za »vo-bodo besede in združevanja ter za socialntS pravičnost, ni več! Svarilno znamenje časa ne samo za Nemfiio. temveč za vso Evropo in ves svet.
Dogodki dajejo prav tistim, ki so videli že v odhodu don Sturza, spretnega organizatorja italijanske ljudske stranke, iz fašistične Italije slab
Vzhodni blok je preobrnil ves svetova! položaj
Pakt štirih velesil spada
staro
Moskva poleg Pariza najvaž-nejše središče svetovne politike
V
saro
Pariz, 7. julija.
Ob priliki bivanja Litvinova v Parizu, kjer je konieriral z Daladierom ta Paul-Boncourom, kar je diplomatičen dogodek prve vrste, ker je Litvi-nov prvi znamenitejši sovjetski ruski predstavnik, ki je po letu 1918 obiskal Pariz, se je francoska politična javnost zganila in šele sedaj v polnosti pojmila ogromen pomen pakta, ki ga je sklenila Rusija z vzhodnimi državami. Res je sicer, da se je vlada gosp. Daladiera pošteno trudila, da pritegne Rusijo k političnemu delu Evrope v smislu versaillske pogodbe, da se na ta način uspešno paralizira nevar&i dvig italijanskega in nemškega fašizma toda to delo je bilo neprijetno moteno po g. Jouvenelu, ki je potegnil letos Paul-Boncour-ja za seboj, da se je spustil z Italijo v pogajanja o paktu četvorice in si tako skoro popolnoma odtujil Poljsko, obenem pa tudi povzročil majhno ohlajenje prisrčnih zvez med Francijo in Malo an-tanto. Gosp. Daladier lahko sedaj častita usodi, ki je bila njegovi levičarski vladi tako mila, da jo je potegnila iz zadrege, v katero je prišla po ponesrečeni gesti svojega zunanjega ministra. Če se sedaj najdejo nekateri politiki, ki bi radi pakt vzhodnih držav naslikali kot uspeh gosp. Paula-Boncourja, se nehote spomnimo na rusko kmetsko anekdoto, ki se glasi takole: Nekoč je prišla domov s polja muha, ki je sedela na rogu vola, kateri je pripeljal na dvorišče plug. Ko je mužik pripeljal vola v hlev in ga privezal k jaslim, je vprašala muho njena tovarišica na steni: »Kaj si pa danes delala?« Dobila je samozavesten odgovor: »Orali smol...« Vsak politik v Parizu ve, da gre glavna zasluga za vzhodni pakt, ki je tudi za Francijo ogromnega pomena, Poljski in Rusiji ter Mali anta&ti.
Upajmo torej, da j* »cdaj pokopan pakt štirih velesil in z njim vred tudi ideja restavracije Habsburžanov v obnovljeni avstro-ogrski državi. Ta stvar fe postala dane« brez vsakega smisla in pomena, ker Rusija in podpisnice pakta vzhodnih držav takega stvora v srednji Evropi na noben način ne bodo dopustile. In če Rusija, kakor je trdno pričakovati, stopi kot stalen in enakopraven član v Zvezo narodov, bo predstavljala s svojimi zavezniki tako velesilo, da more samo največji naivnež misliti, da bi mogel direktorji zapadnih velesil igrati v Evropi vlogo diktatorja.
Veliko nujnejši je postal za sedanjo francosko vlado problem, kako nrediti odnošaje s Sovjetsko Rusijo. Ni dvoma, da se bo morala Rusija juri-dično priznati in da se bodo morali z njo vposta-viti popolnoma redni diplomatski stiki. Zakaj že prestiž pakta o nenapadanju zahteva, da se čimprej imenujejo v Moški poslaniki vseh onih držav, ki Rusije do sedaj še niso juridično priznali, ker bi sicer nasprotniki pakta lahko dobili vtis, kakor da pakt ni tako dalekosežnega pomena, kakor v resnici je, in bi bile možne proti njemu intrige. Kakor hitro pa vpostavijo z Rusijo normalne diplomatske stike države Male antante in Romunija, bodo to morale storiti še vse ostale države Evrope, ki tega do sedaj še niso storile. Zakaj, z vzhodnim paktom je postala Moskva najvažnejše središče evropske politike poleg Pariza. Kakšnega neprecenljivega pomena je pakt, pa dokazujejo danes še druga dejstva. Tako n. pr. se izve, da se Nemčija in Japonska pogajata o paktu, kojega ost bo brez dvoma naperjena v prvi vrsti proti Sovjetski Rusiji, ki je dobila tolik vpliv na evropsko in na svetovno politiko. Drugo važno dejstvo je to, ker se čuje, da je Italija, koje časopisje o paktu do danes še vedno absolutno molči, začela že razgovore z Rusijo, da se priključi paktu o nenapadanju. Isto pa se čuje tudi o Bolgariji. To je dokaz, da se ti dve državi skušata rešiti izolacije, v katero sta zašli zaradi svoje politike v Evropi.
Bolgarija na razpotju: ali pridružitev ali izolacija
Predvsem je razgibal pakt javno mnenje v Bolgariji. Bolgarija je po paktu popolnoma izolirana in obdana od sosedov, ki so se politično sporazumeli in imajo sedaj enotno zunanjepolitično linijo. Ako se pa Bolgarija paktu pridruži, pomeni to zanjo konec neprijetnega položaja, v katerem se je do sedaj nahajala. Ker so se članice pakta med seboj zavezale, da ne bodo podpirale nobenega četaškega gibanja druga proti drugi, je Bolgariji dana možnost, da se z Jugoslavijo sporazume; seveda je neobhodna zahteva ta, da se likvi-
omen za vse katoliške stranke v Evropi. Morda ne nosi centrum spričo silovitega fašističnega vala, ki pluska po Evropi, in spričo muhastega ravnanja starega (lindenburga, nobene tfrivde za svojo usodo; kajti kak Dollfuss je mogoč samo v Avstriji, ako bi ne bil morda tudi v Španiji. V trenotku, ko je prišel Hitler na vlado, je postal konec vseh drugih strank neizogiben. Škoda, da ni centrum že takrat bolje presodil položaja, sicer bi bilo gotovo zmagalo v stranki krilo, ki je bilo proti glasovanju za pooblastila diktatorju, od katerega itak ni bilo več mogoče pričakovati »odpuščanja«. Potem bi bil Hitler takoj stri centrum še na bojišču.
Centrum bo v tej ali oni obliki še vstal, saj bo fašistične burje prej konec kakor katoliške ideje. Oblike se menjajo, osnovni životvorni principi ostanejo. Fašizem je zabloda, krščanski svetovni iu družabni nazor pa je večna resnica.
dira delovanje makedonskih iredentistov. V Bolgariji o tem zdaj tudi res razmišljajo. Za vsako dobro reč je seveda treba nekaj časa.
Bolgarski režim o vseh teh rečeh, ki so se pletle v Varšavi, Ankari in Pragi pa končno v Londonu, očividno ni bil informiran. Vzhodni pakt je gosp. Mušanova popolnoma presenetil, radi česar ga javnost hudo napada. To se razvidi iz listov.
Vsi bolgarski listi prinašajo uvodnike o paktu. »Zora« naravnost zahteva, da Bolgarska vpo-stavi diplomatske odnošaje s Sovjetsko Rusijo. »Utro« piše, da je ministrstvo zunanjih zadev zahtevalo podrobno poročilo od svojih poslanikov v prestolicah Male antante o posledicah podpisa pakta. »Demokratičeski Zgovor« gosp. Ljapčeva
Italija se ie že preorientirala
pravi, da je pakt, ki ga v Evropi označujejo kot začetek senzacionalnega preobrata v političnem položaju Evrope, na vsak način veliko iznenadenje za Bolgarijo z zelo važnimi in neprijetnimi posledicami za njo. »Demokratičeski Zgovor« gosp. Cankova objavlja članek, ki napada vlado gosp. Mušanova radi njene popolne neorientiranosti v mednarodnih vprašanjih, radi česar je Bolgarija danes popolnoma izolirana. Profesor mednarodnega prava na sofijski univerzi, narodni poslanec Genov je izjavil predstavnikom časopisja, da je pakt, za katerega je dala iniciativo Sovjetska Rusija, v prvi vrsti naperjen proti Nemčiji. Bolgarska pa je ostala izolirana, čeprav so ji pustili odprta vrata, da k paktu pristopi.
Iniciativo za vzhodni pakt \e je dal - Mussolini!...
Polisko-romunsko priiateVstvn
Rim, 7. julija. /. »Tribuna* se v uvodnem članku bavi z londonsko konvencijo med Sovjeti in vzhodnoevropskimi državami ter pri tem naglasa. da je pri sklenitvi te konvencije zelo važno vlogo igrala Poljska. V resnici ta konvencija ni v nasprotju s paktom četvorice, temveč celo odgovarja političnim direktivam, ki jih jc fašizem inauguriral! Te direktive je v ostalem predsednik italijanske vlade Mussolini jasno povduril v svojem znanem govoru v senatu 7. junija letos o priliki sklenitve pakta četvorice.
Rusija je priznala Besarabijo Rumuniii ?
Varšava, 7. julija, tg. »Gazela VVaršavska« prinaša vest, da je bil o priliki podpisa vzhod-	. . . , . ... , . ,-
nega pakta dosežen tudi tajen sporazum med Koveg« potovanja je. vrnit, ob.sk Miedzienske-
Sovjetsko Rusijo in Romunijo v pogledu Besa-rabije. Moskovska diplomacija je postala bolj sprejemljiva za rešitev besarabskega vprašanja, odkar se je vpliv Ukrajincev v sovjetski vladi zmanjšal. Ukrajinski politiki so se doslej i/, nacionalnih ozirov bolj zanimali za ta problem kakor pravi Rusi.
Bukarešta, 7. juliju. AA. Rador poroča: Predsednik vlade g. Vajda V oje vod je danes opoldne sprejel predsednika poljske vlade g. Jendrzejevviczn. Premierja sta govorila o aktu-nlnih vprašanjih. Nato je g. Jenderzcjevviczu sprejel v avdijenci kralj Karol, potem je bil pa poljski gost it ji obedu v dvoru. Obeda so se udeležili tudi člani rumiinske vlade z Vajdo Voje-vodom na čelu in poljski poslanik v Bukarešti. G. Jendrzejevvicz odpotuje jutri nuzaj v Varšavo.
Radeh v Varšavi
Varšava. 7. juli ja. /. V Varšavo pride danes znani sovjetski (»olitik in glavni urednik |x>l-uradnih »Izvesti««. Karel Rade k. Namen nje-
mu, kakor tudi seznaniti s*- z vplivnimi polj skimi politiki.
Anglija in Rušita
London, 7. jul. AA. Pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Veliko Britanijo in Sovjetsko Rusijo se bo nadaljevala v ponedeljek
Ena konferenca ie mrtva, živela druga I
Zlati blok
Nova konferenca naj bo v Bruslju in naj ustanovi gospodarsko sodelovanje i« _^_°	med vsem« državami
proti papirnatemu	z zlato valuto
London, 7. jul. ž. Snočnji sklep, da se mora delo svetovne gospodarske konference nadaljevati, je vse delegacije zelo iznenadil, ker so se že nekateri delegati popolnoma pripravili za odhod iz Londona. Naglasa se, da je reakcija pri delegacijah nastopila zaradi trdovratnega in velikega pritiska s strani Francije. Za nadaljevanje konference se je odločno zavzel Chamberlain, ki je izrazil željo, da bi se rešili vsaj problemi kreditne politike. Zaradi tega predloga sta bili iznenadeni tako Francija kakor tudi Anglija, ker kakor znano, obe polagata veliko na to, da se proučijo predlogi o koordinaciji proizvodnje in potrošnje. Seveda je bilo potrebno iti tu na roko Franciji ter je v resoluciji tudi točka, po kateri države z zlato valuto ne bodo sodelovale pri eventualnih razpravah o valutnih vprašanjih.
Kakor se čuje, namerava MacDonald odgoditi konferenco do začetka avgusta, vendar pa prevladuje mnenje, da bo konferenca po nekaj navideznih rezultatih na gospodarskem polju doživela neizogiben polom. To priznava končno danes tudi sam biro, ki v kratkem komunikeju izraža bojazen, da bo po snočnjem sporazumu program konference predstavljal le skelet.
Na ameriško inicijativo so se pričela pogajanja za sklenitev bloka držav z nestalnimi valutami, ki naj bi ga tvorili Anglija i doniinioni Indije, Japonska, USA in skandinavske države. Ta skupina je dobila naslov: papirnati blok. Zaradi te ameriške akcije je Francija zelo nejevoljna.
Komentarji angleškega tiska o dogodkih na svetovni gospodarski konferenci so mestoma zelo cinični.
Pari«, 7. julija, ž. Jutri dopoldne se sestanejo predstavniki notnih bank držav z zlato valuto, pod predsedstvom guvernerja francoske banke Moreta, da proučijo položaj, ki je nastal zaradi padca dolarja in da najdejo sredstva za ohranitev valutne paritete. Na tem sestanku se bo najbrže storil sklep, ki bo preprečil špekulacijo z valutami. Dnevni red za konferenco se pa bo v celoti določil še v teku današnjega dne. Konference se bodo udeležili zastopniki sledečih notnih bank: francoske, italijanske, holandske, poljske, švicarske, jugoslovanske in češkoslovaške. Trdijo, da bodo zlate rezerve teh 7 držav združene, da se tako reši in uspešno orenreči padec valut. Nadalje bodo predstavniki'teh sedmih držav razpravljali o ožjem gospodarskem sodelovanju. Seveda še ni pričakovati končnih rezultatov, ker predstavniki
notnih bank nimajo potrebnih pooblastil in bodo jutri le izmenjane misli. |Potem bi se sklicala šele nova konferenca — najbrže v Bruslju —, kjer bodo položeni končno temelji za finančno in gospodarsko sodelovanj« teh držav.
Posebno naglašajo na merodajnem mestu, da tu ne gre za ustvaritev kakega borbenega bloka proti papirnatemu bloku, temveč izključno za z.bli-žanje notnih bank sedmih držav in torej ne bodo kršeni dobri odnosi centralnih notnih bank v M talit; državah.
Namesto izboljšanja -poslabšanje
London. 7. julija. AA. Na današnji borzi je dolar padel na 4.74. Pri zaključku je notiral 4.7L Posamezni posli v dolarjih niso bili veliki, pač pa je skupna vsota izdatna. Francoski frank je ostal neizpremenjen nn 85, ker jo interveniral fond za izravnavo. Druge zlate valute pa so močno poskočile.
Finančno oblastvo je moralo danes intervenirati, da prepreči premočan padec angleškega funta. Prodajo funta so zavzemale čedalje večji obseg. Po drugi strani pa je bilo močno povpraševanje po zlatih devizah. Nizozemski goldinar sc je dvignil napram funtu in francoskemu franku. Ta porast je v zvezi z izjavo predsednika nizozemsko narodne banke, da bo Nizozemska ostala pri zlati valuti in da mora blok držav za zlato valuto nastopiti proti špekulaciji. V svoji nadaljni izjavi trdi. da je morala Anglija opustiti zlato podlago v izrednih razmerah. Dvig notranjih cen ni bil mogoč zaradi padra tečajev v zlatih državah. Tega položaja pa danes ni več in položaj Anglije bo postal resen tudi za primer, da bo ameriška politika povzročila novo draginjo. Razvrednoten je denarja ne more povečati potrošnje. Obratno kapitali prično bežati pred denarjem v korist blaga. Tak razvoj gospodarstva ni mogoč-v neskončnost. Svojo izjavo je zaključil s tem. <la londonska konferenca ne more uspeti, dokler USA ne izpremeni svojega stališča.
Dunajska vremenska napoved: Spremenljivo. najbrže nekoliko več dežju in nagnjenost k nevihtam.
Nemškega centruma ni ve6
Zadnji steber parlamentarizma je padel
Pacell i in Pop en se pogajata dalje o hon-kordatu, ki je baje pred zaključkom
Carinska unija med Avstrijo in Madjarsko?
Briining
Dunaj. 7. julija.
Centruma ni več! V sredo opolnoči je strankino vodstvo sklenilo daljšo izjavo, v kateri pravi:
»Politični preobrat je nemško državno življenje postavil na popolnoma novo podlago, ki izklju-hijc vsako strankarsko-politično delovanje. Zato se nemška centrumova stranka v sporazumu z gosp. državnim kanclerjem sama razpušča. S to razpustitvijo daje svojim pristašem možnost, da stavijo na razpolago svoje moči in skušnje pod vodstvom %. državnega kanclerja stoječi narodni Ironti v -vrbo pozitivnega sodelovanja, da se narodne, socialne. gospodarske in kulturne razmere utrdijo in da se naši bivši pristaši brez rezerve postavijo v •dužbo za novogradnjo pravnega državnega reda. Bivši centriimaši sc v svojem poštenem prizadevanju za novogradnjo države in ljudskega občestva ne smejo dati od nobenega drugega prekositi. f'eprnv se sedaj od časovnih razmer odvisni okvir • tranke razklene, se to zgodi po trdni volji, da rentrumaši tudi nadalje služijo narodni celoti.
Stranka pa lojalno pričakuje, da se strankino premoženje odslej ne bo več zaplenjevalo. da bodo iretarije bivših strankinih pristašem izostale in da -e bodo aretiranci, ako niso zagrešili kaznivih dejanj, izpustili. Vodstvo tudi upa, da bo g. kancler liivše pristaše centruma ščitil pred zapostavljanjem in denuneiacijami in da bo kutoliški tisk. ki jc napram narodni državi pozitivno usmerjen, enakopraven z ostalim tiskom.«
Ko so narodni socialisti odklonili celo vrsto centrumovih poslancev, med njimi tudi dr. Wirtha, kot goste v svojem parlamentarnem klubu in ker na drugi strani tudi mnogi rentrumski poslanci, med njimi tudi dr. Briining, sami nočejo prestopili v fašistično frakcijo, je vodstvo sklenilo, da imajo i poslanci bivšega centra v parlamentu, v deželnih /borih in v občinskih zastopstvih popolno svobodo, ali svoje mandate obdržijo ali ne. Zaenkrat osta-lejo člani centrumovih frakcij v vseh političnih in komunalnih zastopstvih brez stranke in vzdržujejo ».veze z narodno socialističnimi klubi po zaupnikih, /.a posrednika bivših centrumovih poslancev v Reichstagu pri narodnih socialistih je določen dr. Hackelsberger.
Fašizem sedaj absoluten gospodar
Po razhodu centra eksistira tako v Reichstagu kakor v drugih političnih zastopstvih Nemčije samo še ena stranka, to je fašistična. Vsi drugi poslanci se zaenkrat smatrajo kot poslanci brez frakcije, v kolikor niso že preje kot gostje prestopili v narodno socialistični klub (teh ni več kot 17 iz vseh strank). Od poslancev centruma pretežna večina ne bo vstopila v narodno socialistični klub, ampak bodo ostali poslanci brez frakcije, kar pa bo najbrž že v kratkem imelo za posledico, da bodo odložili svoje mandate, ker bo sodelovanje s fašisli zelo težko oziroma sploh nemogoči. Podobno sc utegne '.goditi z večino poslancev bavarske ljudske stranke, tako da bo državni zbor v kratkem dobil izključno fašistično lice.
Pogajanja v Rimu
Nekateri menijo, da je centrumovo vodstvo tako aolgo odlašalo z razhodom, ker je upalo, da se bo Vatikanu posrečilo tekom pogajanj za konkordat doseči, da se stranka ohrani. Po zanesljivih informacijah je ta domneva brez podlage, ker se Vatikan in zastopnik nemške vlade načeloma nista spuščala v to vprašanje, ki ne spada h konkordatu. ker se Cerkev načeloma ne istoveti s političnimi Brankami in zato vprašanje o nadaljnjem obstoju ili razpustu centra ne more biti predmet kakršnihkoli pogajanj Vatikana.
Kar se tiče konkordatskih pogajanj samih, se sedaj zopet nadaljujejo med državnim tajnikom Pacellijem in nemškim poslanikom Buchmannom, ki je prinesel iz Berlina nova navodila vlade. Baje ne gre pri tem za razjasnitev principielnih nasprotij, ampak samo za razčiščenje nekaterih točk, ki ootrebujejo točnejše stilizacije. Nemški vladni krogi menijo, da bo konkordat že v kratkem podpisan.
0	vsebini konkordatskega načrta ni absolutno ničesar znanega. Glavna točka konkordata je katoliška akcija in katoliško šolstvo ter zasiguranjc svobode katoliških kulturnih organizacij v širšem okviru. Vladni krogi trdijo, da vsebuje načrt državnega konkordata »mirovne in gradbene vrednote, ki io enako važne tako za Cerkev kakor za državo«.
V imenu nemškega episkopata sc mudi v Rimu riburški nadškof dr. Grobner, katerega smatrajo • a najbolj naklonjenega režimu. Dr. Grobner jc ,ircd svojim odhodom v Rim priporočil svoji duhovščini, naj tako v svoji službeni dolžnosti kakor
1	privatnem občevanju opusti vsako kritiko rezina. Tudi nekateri drugi nemški škofje so izdali napodila, v katerih pozivajo duhovščino k največji •czerviranosti v političnem pogledu.
Narodni socialisti centrumu v slovo: „Mi vas bomo opazovali dalje . . ."
Zanimivo je, kako narodni socialisti sami komentirajo razhod centra. Glavno glasilo vlade
Volkischcr Beobachter«
vala dalje pod krinko prostovoljnega razpusta, Značilno je, pravi Hitlerjev organ, da je centruni v Gdanskcm, ki jc svobodna republika, odklonil predlog narodnosocialistične večine gdanskega parlamenta, da bi sc razšel. Očividno hočejo centru-maši ohraniti svojo zadnjo trdnjavico, ne glede na to, da jc nalogo centra v boju proti narodnemu socializmu prevzel mali kancler Dollfuss. Vendar pa bo Hitler znal potlačiti vse take poskuse in vsak Nemec jc lahko prepričan, da je doba demokratičnega strankarskega sistema za vselej zato-nila.
Ostali narodnosocialistični listi se izražajo še veliko bolj ostro in se iz centra neusmiljeno ro-gajo. Pravijo, da centrumu niso pomagala nobena pogajanja in da dr. Briiningu ni uspelo, da bi zasi-gural pristašem bivše stranke vsaj ostanek kakšnega političnega značaja. Vse, kar je centrum izrazil v svojem komunikeju, so sama upanja in pobožne želje. Narodnosocialistična stranka se ni napram Briiningu popolnoma nič obvezala in bo storila, kar se bo njej zdelo prav. Sprejela bo v svojo stranko kot gosta tistega, ki ga bo sama hotela, in sicer od slučaja do slučaja, iz česar se da sklepati, da bo zastopstvo bivšega centruma v parlamentu in drugih političnih zastopstvih polagoma čisto skopnelo.
Dve veliki katoliški mlad. org. zopet dovoljeni
Vendar pa so vesti o predstoječem zaključku konkordata nekoliko izboljšale atmosiero, čc ne za centrum kot tak, pa za katoliško društveno življenje. Pruska vlada jc razveljavila svoj odlok, da se razpustita najvažnejši nemški katoliški mladinski organizaciji: Katolischer Jungmanncrverband in Deutschc Jugendkrait in jima je tudi vrnila premoženje. Obedve društvi sta dobili nazaj vso svobodo svojega dosedanjega kulturnega delovanja. Vse podružnico so že začele delovati.
Centrumaški uradniki se ne smejo aregan'aii
Kar sc tiče bavarske ljudske stranke je bavarski notranji minister odredil, da sc imajo vsi njeni iunkcionarji, ki so bili politično internirani, takoj izpustiti na svobodo. Kar sc tiče onih politikov, ki so sc pregrešili zoper obstoječe zakone in naredbe, se ima sodnijsko postopanje proti njim pospešiti. Vsem drugim pa, ki niso bili aretirani, pa so stali v ospredju političnega življenja, sc nujno priporoča, de si naložijo največjo rezervo, še boljše pa je, če s politične pozornice sploh odstopijo. Kar se pa tiče uradnikov, ki so pripadali stranki, proti katerim ni nobene službene pritožbe, sc ne smejo ne zapostavljati, ne preganjati ali celo odpuščati aH penzionirati.
To so suha poročila, ki Vam jih zaenkrat sporočam brez komentarja.	—tt—
Budimpešta, 7. jul. tg. Veliko pozornost jc vzbudila vest iz Londona, po kateri naj bi bil avstrijski delegat na londonski konferenci, šef sekcije Schiiller, podal predlog, po katerem polaga Avstrija največjo važnost na ustvaritev lesnih gospodarskih odnošajev med Avstrijo in Madjarsko in po katerem bi odgovarjala današnjim zahtevam
časa najbolj carinska zveza med Avstrijo in Madjarsko. Zunanji minister Kanya jc izjavil časnikarjem, da obstoja na Dunaju mešana komisija, katere naloga je, stalno zasledovati avstrijsko-madjar-ske odnošajc. Ta komisija ima nalogo, da stavi predloge o nadaljnjem razvoju gospodarskih odnošajev.
Sklepi seje ljubtj. magistralnega gremija
Slabo znamenie
Berlin. T. julijo. \A. Predsednika katoliške lige /.a mir patra Stnithmanna so aretirali.
Proti študentom
Berlin, 7. julija. AA. Pruski prosvetni minister je odredil, da se morajo izključiti •/. univerz vsi študentje, ki so se zadnja leta kakorkoli komunistično udejstvovali, četudi niso dejansko pripadali komunistični stranki.
Ljubljana, 7. julija.
Dane« popoldne sc je vršila seja magistrat-nega gremiju. Razpravljalo se jc o sledečih zadevali: Razne prošnje za podelitev buffeta ko bile večinama odklonjene, odnosno odložene z dnevnega reda. — Nočna prodaja klobas, katero izvršujejo -t ljubljanski mesarski mojstri, se iui prošnjo Gostilničarskega udruženja uredi tako. da prodajalci s svojimi vozički ne bodo postajali več pred kavarnami, ampak v dovoljni oddaljenosti. Prodaja klobas pred kinom »Matica«, odnosno na Kongresnem trgu sc več ne dovoli.
Mestna občina namerava napraviti na lastne stroške dvoje telefonskih avtomatskih govorilnic. ker poštna direkcija zanje nima proračunskega kritju. Naprava govorilnic bo stala ca. 13.000 Din; ena se napravi v bežigrajski okolici, druga v Trnovem. — V poslopju mestnega magistrata primanjkuje prostora za prosvetni oddelek. Trgovsko bolniško podporno društvo je ponudilo mestni občini v litijem (1 praznih sob v Trgovskem domu \ Gregorčičevi ulici proti mesečni najemnini Din 1500. Sklene se. dn se ponudba sprejme ter se prosvetni oddelek s I. avgustom preseli v nove prostore. — Nato se je razpravljalo o predlogu mestnega ekonomu -tu glede dobave blaga in obleke, kakor tudi obuvalu zu razne kategorije mestnih nižjih uslužbencev. Mestnemu nučelstvii so došle za dobavo blagu ponudbe šestih ljubljanskih tiui-nufukturiiili tvrdk, za napravo obleke, suken in pelerin stu prišli ponudbi dveh ljubljanskih tvrdk; za izdelavo čevljev pu sedmih tvrdk iz Ljubljane in dvoli iz okolice; poslednji dve ni-stn prišli \ poštev. Dobava blaga se razdeli na <■ iui U c dele sledečim ponudnikom: tvrdk i I. C. Maver. tvrdki Noblesse, tvrdk i Fubiunj injurje ver. tvrdki Snoj Josip, tvrdki Teokarovič & Co. 111 Janku Česiliku. Naprava obleke se razdeli inrd oba ponudniku Kersnič Ivan in Iglic Franc ter tvrdki Toue Tomšič. Izdelava čevljev se odda vsem sedmini tvrdkuni na enake, dele po ceni 200 Din zu par čevljev. — /.11 izdelavo službenih čepic ni došla nobena ponudba, vsi cd česar se dela razpišejo ponovno ■ kratkim rokom. Tivolski ribnik se preuredi po načrtih prof. urh. Plečnik«, po katerih se itreuredi tudi mestna vrtnarija tako, da bo splošno dovoljen prehod skozi njo. Ta del tivolskega parka bo urejen tako, da ga bo možno zasaditi 1. vodno floro. — Odobri se oddaja v najem kioska pred Jugoslovansko tiskarno vojnemu invalidu Pleši.
Podelijo se sledeča
Pogajanja med Avstrijo in Jugoslavijo
Belgrad. 7. julija. AA. Pogajanja za sklenitev trgovin-ke pogodbe med našo državo in Avstrijo, ki so se preti kratkim začela v Belgradu, se bodo 10. t. 111. nadaljevala na Dunaju. Naša delegacija odpotuje na Dunaj 9. t. m. V njej so gg. dr. Milan Todorovie, prof. belgrajske univerze, dr. Milan Lazarevič, načelnik trgovinskega ministrstva, dr. Sava Ulmanski, prof. kmetijske fakultete v Zagrebu, Radmilo Bujdič, svetnik finančnega ministrstva. dr. Milan Petrovič, šef urada za kontrolo izvoza živine, in Milan Antula, tajnik trgovinskega ministrstva.
Vse mora biti
črno
centrumu indi-
izreka
»ektno priznaii|e s iem, da komentira njegov raz lod z besedami: -Zadnji steber parlamentarizma jc padel.« Potem pa pravi, da bo treba še nadalje dobro paziti, da se ne bi ccnlrtimaška ideja skri-
Rim, 7. jul. ž. V Italiji je že kakih pet let v veljavi zakon, po katerem morajo bili vsi državni uslužbenci organizirani fašisti. Sedaj je objavljen kraljevski dekret, po katerem sc ta zakon razširja tako, da morajo bili vsi uslužbenci po občinskih in pokrajinskih uradih, kakor tudi v javnih podjetjih, organizirani v stranki črnih srajc. Isto velja tudi za javne zavode, ki so pod neposredno kontrolo občin in pokrajinskih oblasti.
Parnih se potopil
Casablanta, 7. julija. AA. Francoski parnik Nicolas«, ki je odplul 4. t. 111. iz Marseilla in bi imel danes priti v Tanger, je snoči zaradi goste megle nasedel na skalnatem obrežju G km pred rtičem Spartelom. Na parniku, ki ima 10.000 ton. je bilo samo 25 potnikov. Vse potnike in moštvo je rešil parnik . Djennc . Nicolas se še nI potopil, vendar jc malo upanja, da bi ga mogli rešiti.
Balbova ekspedicija
Rim, 7. jul. ž. Iz Rcykjavika poročajo, da bo Balbova ckspcdicija jutri nadaljevala tretjo etapo svojega poleta od Rcykjavika do Cardcrighta, čc bo vreme ugodno.
Mattern živ in zdrav
Moskvo, 7. julija. AA. Letalcu Mntteinn. ki ga pogrešajo od 12. junija, so našli živega in zdravega \ Anatlirju v Sibiriji na polotoku čukčenu.
Dolar
London, 7. jul. AA. Opoldne jc dolar znova močno padci. Napram iuntu je notiral 4.63 in Iri četrtine. Francoski irank je ob tem času notiral 85 in četrt.
Izgredi v AIžiru
stavbna dovoljenja:
Francetu Žagarju za trinadstropno trgovsko in siti. liovanjsko hišo na oglu Slomškove in Resljeve c.
—	Dr. Mateju Lavrenčiču se načelno odobri gradnja hiše. v Verovškovi ulici nasproti nove šišenske cerkve. — Francetu Škoporcu v Podjunski ulici se dovoli gradnja vrtne shrambe. — Marija Herman dobi stavbno dovoljenje za prizidek stopnic in drvarnice svoje hiše v Devinski ulici. — Sledečim hišnim posestnikom se dovoli naprava hišne kanalizacije s priključkom na javni cestni kanal: Frančiški Podržaj, posestnici na Krakovskem nasipu, Martinu Kovaču, Ivanu Podobniku, posestnikoma v Koseskega ulici, ustanovi Marije Svetlino na Tyršev<i cestj 17, Mariji Ahčin, posestnici v Bergantovi ulici, Francetu Zeleniku, posestniku ob Mencingerjevi ulici in Pekovskemu društvu, posestniku v Kcržičevi ulici. — Odkloni sc izdaja stavbnega dovoljenja posestniku Francetu Mole ža leseno drvarnico na dvorišču njegove hiše v Stani če v i ulici.
Podelilo se jc uporabna dovoljenja za sledeče nove hiše odnosno adaptacije: Josipu Reicku za adaptacije na Poljanskem nasipu v njegovi tovarni. — Dr. Edvinu Suherju za enonadstropno hišo . v Smoletovi ulici. — Mariji Rupnik zu enonadstropno hišo na vogalu Zelene poti in Gerbičeve ulice. — Josipu Šraba in Ivanu Skrriba za pritlične hiše na Ižanski cesti. — Jakobu Škraba za pritlično hišo v Črni vasi. Radj nesreče, ki jih je zadela ob povodnji, se tej trojici komisijski stroški ne bodo zaračunali. — Jankotu Koviču za enonadstropno hišo ob Linhartovi cesti. — Francetu Zeleniku za enonadstropno leseno hišo ob Mencingerjevi ulici. — Ivanu Zelenu za enonadstropno hišo ob Tyrševi cesti. — Anionu in Elizabeti Velkavrh za enonadstropno hišo ob Verovškovi ulici. — Justi Čekada za adaptirane trgovske lokalo in pritlični dvoriščni prizidek na Vi-dovdanski cesti 6. — Petru Jenko za adaptirano delavnico pri njegovem posestvu na Celovški c. 74.
—	Matevžu Jarcu za gospodarsko poslopje ob noti v Mestni log. — Antonu Puvlihi sc dovoli uporaba suterenskega stanovanja.
Končno se je razpravljalo tudi o pobiranju državnih taks po tarifni postavki 25,9 taksnega zakona, glede katerih je finančno ravnateljstvo v Ljubljani mnenja, da se jih mora pobirali od celotne stavbe, ki je namenjena javni rabi. Državne takse se bodo sicer začasno morale pobirati v smislu pojasnila finančne direkcije, vendar je mestno načelstvo mnenja, da bi bilo tolmačiti zakoniti predpis v milejšem smislu ter bo vsled tega zaprosila službenim potoni pojasnila od1 finančnega ministrstva.
Oran,
AA. Domačini so snači priredil;
Tlcmcenu manifestacijo in oplenili trgovine. Orož-ništvo je vzpostavilo red in aretiralo pet izgredni-kov. V mcstecc so na potu voiaški oddelki
Cigane so hoteli ociganiti
Kočevje, v začetku julija. Že dolgo niste slišali ničesar o naših ciganih in tudi mogoče sploh ne bi, če se ne bi nekaj zgodilo, kar je vredno, da se o naših Hudorovičih spet spregovori ena iti i dve.
Zadnjič enkrat sem se vrtel lani okrog Nemške loke, kjer se kočevska zemlja že dotika belokranjske, pwa se mi hipoma eden obesi 7.11 koraki. Pogledam: sam ciganski poglavar Tone lludorovič jo ubira moško za menoj in zamahuje z vedno praznini bičevnikont po zraku, tla izgleda kot tla bi muhe odganjal. Pa sem korak zaustavil: ■ Kam pa stari«? K moji familiji, gospod. Tam zgoraj na hribu je; jaz sem pa bil v vasi pri županu, gospod!:
Ker sem bil vajen srečavati ciganskega pura-nodata po krasnih kočevskih ulicah, sem radoveden pobaral, od kdaj se je blagovolil ciganski rod kočevskih lludorovičev pomaknili na skrajno točko kočevske dežele. Pa bi jo bil kmalu izkupil. Stari.; me je pogledal postrani in kar pobliskaval je z očmi, tla sem mislil: zdaj pa zdaj bo planil po meni. Pa ko je uvidel, da res o celi stvari prav nič ne vem, mi je začel razkladati na dolgo in široko, kako so se hoteli Kočevarji, nehvaležni, kakršni so, prav 1 na grd način znebiti svojih sto in sto letnih so-] stanovalcev.
Mi smo bili, gospod, 7. družinami tam okrog I Starega loga. Pa so naenkrat prišli nad nas «0-! spotlje žandarji in policaji in Kočevarji in nas začeli i goniti. Kar, da moramo iti! Kam, nam niso povedali. Gonili so nas proti meji črnoineljskega okraja. Gospod, vsi smo bili tako zmešani, da sploh nismo vedeli, kaj je to prav za prav. Še z motorji so šli za nami. Pod večer so nas pognali čez mejo črnoineljskega okraja in so nam zagrozili, da se ne sinemo več vrniti.
Tonetu je še ob pripovedovanju samem zastajala sapa, pa je le dokončal:
Ko smo pa prišli na črnomaljska tla, so nas začeli pa tam ljudje preganjati in nas nazaj poditi. Kmetje so šli nad nas kar z gorjačami. Naši ljudje so mislili, da je prišel sodnji dan. Nazaj nam je bilo prepovedano, tam, kjer smo bili, nismo mogli obstati, naprej nismo smeli, kaj smo hoteli, gospod? Pa smo jo mahnili ponoči čez reber v občino Nemško loko in zdaj smo. kakor smo zvedeli otl gospodov žandarmov sem pristojni. Tako je bila Storijo, naj vejo nospod in prav slabo se nam je godilo, akra-boit/;
Toliko, tla sc nisem naglas zasmejal, (lasi je šlorija«; za cigane gotovo bridka. Ko jc Tone povedal, tla se je to zgodilo sredi ,onega: meseca, som takoj uganil, zakaj je prišel nad naše nesrečne Hu-doroviče tako nenadno sodnji dan. S 15. junijem ie namreč stopil v veljavo novi občinski zakon, ki med drugim pravi tudi, da bodo ljutlje brez stalnega bivališča pristojni tja, kjer jih bo dan, ko stopi ta zakon v veljavo, zatekel. Ta dan pa je bil 15. junij. Kočevarji so torej hoteli cigane ociganiti za njihove stoletne domovinske pravice, ki so jih imeli po kočevskih občinah in so sc jih hoteli 11:1 tako kavalir-ski • način iznebili. Pa so napravili račun brez krc-marja, lo se pravi brez črnomaljcev, ki so bili tudi toliko brihtni . tla so vedeli, ktim tn pes taco moli in jo niso hoteli sprejeti. Sami že bogati 1111 ciganskem rodu niso hoteli povečati njih armade. Tako so postali naši Hudorovici za par dni neprostovoljno žoga, ki se je odbijala zdaj sem zdaj tja od sten kočevskega in črnomaljskega okraja.
•/.i.,: ..<> ii,idnrn<'S'"i ""f'1	' '''»ubili so svoie
"■"•j ............... -i.....•,, ~ .
domovinske pravice, ki so jih imeli preje v staro-loški. polonski pa mozeljski in starocerkvnnski občini in si jih (mogoče prvi) po novem zakonu pri-
dobili, lopot ves ciganski rod skupaj, v,najrevnejši kočevski občini Nemški loki.
Taka jo ta tragikomična štorija z našimi cigani. Mnogo jih je, ki ji ne bodo verjeli, pa sem jim na uslugo: na Kočevsko naj pridejo, pa jim pokažem starega Toneta, ki je v tej Stori j i osivel in se upog-nil, pa bo še enkrat prav vse slišal na lastna itšesn, seveda če ho stari voljan sploh še kdaj povedati to štori jo o ciganskem sodnjem dnevu.« — B. V.
„Simfonifa Bosne"
Tako bo naslov velikemu zvočnemu filmu, ki ga bodo začeli v drugi polovici julija snemati v najlepših romantičnih predelili Bosne. Film bo snemala filmska družba »Aliamcec, glavne vlage pa so razdeljene med najboljše evropske filmske igralce. Igrali bodo lepa Brigila Ilelni, Willy Forst, Rudolf Forster, Szoke Szakali in drugi. Snemali bodo v romantično-divji dolini gornjega Vrbnsa, dalje v dolini Plive, v okolici Jajca in v Sarajevu. Snemanje bi se prav za prav že moralo pričeti, vendar so viharji in deževje odložili snemanje za 14 dni. Po velikih in temeljitih pripravah sodeč, bo film izdelan res mojstrsko, za kar 11:1111 jamčijo tudi imena igralcev.
Medveda izzvala paniho vcirkusu
V Jajcu se jc te dni mudil veliki cirkus . Co-lumibija«, ki jo svojecasno obiskal že tudi Ljubljano. Za gala-predstavo v torek zvečer je vladalo veliko zanimanje in je bil cirkus nabito poln. Program se je razvijal čisto v redu do točke z dvema medvedoma, kjer je prišlo do velike panike. Medveda sta nekaj produkcij izvedla povsem mirno, pri igri z žogo pa stu se med seboj skregala. Krotilec je poskusil vse, 'a bi pomiril zverini, vendar ju je le še bolj razd: 1. Medveda ' id naenkrat začela divjati okreg po areni, ki ni bila nič ograjena. Ljudje so sprva to smatrali za šalo, naposled pa so le uvideli, da gre za res. Ko sta pa medveda, ki sta se ves čas neusmiljeno obmetavala z udarci svojih šak, skušala strgati 7, gobcev nagobčnike, jo med gledalci nastala panika. Vsi so pobegnili s sedežev in navalili prc.ti izhodu. Le srečnemu slučaju se je zahvaliti, tla nobena oseba ni dobila v drenju smrtnih pošodb; več pa jih jc bilo ranjenih.
Medlem so vsi uslužbenci cirkusa skušali ukrotili podivjana medveda, šele ko so ju toliko pretepli, tla sta obležala na tleh, sta se umirila. Cirkus pa .ie se ponoči potili šotore in izginil iz Jajcu,
Belgrajske vesti
Belgrad, 7. jul. AA. Poljski poslanik na našem dvoru Sclnvarzburg-Gunlhcr sc jc danes odpeljal na krajše bivanje v inozemstvo. Dotlej bo vodil poslaniške posle prvi tajnik poslaništva g. Malom.
Belgrad, 7. jul. 1. Danes je bila zaključena razprava proti 11 liškim vslašem. Sodba se bo izrekla v ponedeljek ob 11 dopoldne.
Belgrad, 7. jul. 1. Z današnjim brzovlakom jc prispel v Belgrad slovenski misijonar na Kitajskem g. Jožef Kerec, ki bo imel v nedeljo ob 9 zvečer predavanje o kitajskih misijonih v dvorani za katoliško cerkvijo v Krunski ulici.
Belgrad, 7. jul. ž. Zveza trgovskih združenj iz Ljubljane jc poslala prometnemu ministrstvu vlogo, v kateri ga naproša za otvoritev železniškega prometa preko Hodoša v David Ilazo in Kotor-manti.
Reldrnrl 7 1..I 1 '/ ---1	-----1- _l
r.---1 ..	/J uvivi^iuill	lili-
nistrstva je odobrena inž. Gustavu Ogrinu iz Ljubljane javna praksa spccijalno za arhitekturo na vsem področju kraljevine Jugoslavije.
Zlatomašnihi v ljubljanski škofiji
Leto« ima ljubljanska škofija tri zlatomaš-nike, ki so bili posvečeni 7. julija 1883. Zlato-mašniki so gospodje: Ignacij Fertin, župnik v pokoju na Brezjah, g. Jnnez šašelj, župnik v pokoju v Šent. Lovrencu, in gospod Jožef Šiška, stolni kanonik v Ljubljani. No dan petdesetletne obletnice, odkar so bili posvečeni, je opravil g. zlatomašnik Ignacij Fertin sv. mašo v ljubljanski stolnici pri oltarju žalostne Matere božje na grobu knezoškofa dr. Janeza Krizostoma Po-gačarja, ki jih je posvetil v inašnike. G. Janez šašelj obhaja svojo zlato mašo danes v romarski cerkvi Matere božje na Zaplazu. G. kanonik Jožef Šiška bo obhajal slovesno zlato sv. mašo na praznik karmelske Matere božje 16. julija v cerkvi sv. Jožefa na Selu pri karmeličankah. Vsi gospodje zlatomašniki so kljub visoki starosti prav čvrstega zdravja. Čestitamo jim ob zlati maši in jim želimo, da bi v tako trdnem zdravju obhajali tudi biserno sv. mašo.
Otroci našfh izseljencev v Nemčiji
si želijo ogledati domovino njih staršev ter pripravljajo pod iniciativo našega konzulata v Diisseldorfu 4 tedensko letovanje v domovini. Dospelo bo v začetku avgusta okoli 250 fantov in deklic v sls-osti od 10 do 16 l»t
Del teh otrok bo dobilo oskrbo pri sorodnikih, za druge bo morala skrbeti pa domovina.
Vsi dobrodelni zavodi, vzgojevelne ustanove in posamezne osebe se naprošajo, da bi v teh težkih časih, katere čutijo najbolj nasi izseljenci v Nemčiji, pokazali svoje dobro slovensko srce in prevzeli na stanovanje in prehrano ne kaj teh fantov ali deklic, kakor jim je to pripravno.	.. .	.
Ti otroci, ki nimajo v tujini prilike priučiti se našega jezika, bi radi prišli tudi k družinam, kjer bi se vadili v govorenju svoje materinščine, kar bi bilo v gotovem oziru tudi koristno otrokom dotične drugine.	.
Dobrotniki, ki bi prevzeli te otroke, naj to naznanijo do 20. julija t. 1. Družbi sv. Rafaela v Ljubljani (predsednik P. Kazimir Zakrajsek) ali izšeljeniškemu referentu kraljeve banske uprave v Ljubljani.
Kalto ie v Krški dolini
Krka, v juliju.
»Ej, slabi časi so, ?labi,« modrujejo naši očan-d. Kakor povsod tudi nam letos vreme nagaja. Tudi nevihte s točo so nam že grozile, pa nas je Bog dosedaj vendar še obvaroval te nesreče. Seno je letos res lepo, pa kaj to pomaga, če ga pa posušiti ni mogoče. Tudi polje ne kaže posebno dobro. Ječmen že žanjemo, drugo (rž in pšenica) bo pa letos pozno dozorelo. Za koruzo se pa že kar bojimo, da radi deževja sploh zrastla ne bo, pa je pri nas poleg krompirja glavni živež — Kljub vsem slabim znamenjem pa naš kmet še ni obupal. Zelo pogosto zaključimo podobna modrovanja o letini tako-le: »Morda bo pa le Bog dal, da bomo pridelali vsaj najpotrebnejše, drugo bo pa že kako.« Seveda imamo vse polno potreb, pa v tako slabih časih je treba izdatke kar najbolj omejiti.
Zaslužka nikjer nobenega. Prej tako živahna lesna trgovina popolnoma počiva. V onih dobrih letih so ljudje kar tekmovali, kdo bo prej prodal in izsekal svoj gozd. Gotovo je šlo mnogo denarja brez potrebe. Zato pa so nekateri naši hribi popolnoma goli — izsekani. To gotovo ni bilo pametno.
Prejšnja leta so tovorili iz naše doline gobe in jagode v Ljubljano in je marsikdo zaslužil pri teni prav lepe denarje. Letos je pa tudi za to slaba letina. Nekoliko tolažbe za najpotrebnejše je prinesla gradnja nove ceste s Krke na Korinj (zveza gornjega dela Suhe Krajine s Krško dolino). Ni velik zaslužek — 2 Din na uro — vendar je vsaj nekaj za tiste, ki so navezani le na delo svojih rok.
Naši otroci se pa kar postavijo. Lepo so nas presenetili: 11. junija so priredili prav lepo izbran »Materinski dane. Na sporedu je bil nagovor, Savinškova .igrica »K mamici«, več dram prizorov iz Župančičevega »Cicibana«, zapeli so pa nekaj pesmic tako lepo. kot znajo in morejo le otroška srca. Krčani so se odzvali vabilu naših najmlajših v zares lepem številu. Videli so lahko, da so njihovi otroci v dobrih rokah. S tako častno udeležbo pa smo se tudi nekako zahvalili našemu učiteljstvu za ves trud, ki ga ima z našo mladino, posebno našemu g. upravitelju, ki se tudi sicer udejstvuje v vseh panogah našega javnega življenja za prospeh Krke. — 18. junija pa je bil praznik za našega g. kaplana: 45 dečkov in deklic je prvič prejelo v svoja srca Evharističnega Gospoda med lepim prepevanjem njihovih sošolcev. — 25. junija smo imeli za zaključek šol. leta šolsko razstavo. Tudi tu smo videli veliko delo našega uci-teljstva za našo mladino. Obisk razstave je bil nelo dober. — Ker smo se že tako pomudili pri naši šoli, naj povem še to, da bomo drugo leto
K jubilejnim slavnostim v Ljubljano
Zanimanje za proslavo 1900 letnice Odrešenja in demantno sv. mašo nadškofa dr. Jegliča je vsesplošno. Pričakovati jc ogromne udeležbe. Vse priprave so v polnem teku. Prosimo vse, ki se nameravajo udeležiti proslave, da upoštevajo sledeča navodila:
Letaki. Župni uradi so prejeli te dni letake z vabilom na proslavo. Prosimo preč duhovščino, da po članih kat. akcije razdeli te letake vsem družinam v župniji.
Vpraialne pole. Vsi župni uradi so prejeli vpra-šalne pole, na katerih naj priglasijo pripravljalnemu odboru udeležence. Opozarjamo vse, ki se nameravajo udeležiti proslave, da se čimprej prigla-se pri svojih župnih uradih. Pripravljalni odbor je prejel že več tisoč priglasov. Posamezne župnije priglašajo po tisoč in več udeležencev.
Narodne noše. Nobena narodna noša ne sme 30. julija ostati doma. Narodne noše bodo imele na Stadionu poseben prostor v bližini oltarja.
Kolesarji. Fantje in možje, pridite s kolesi! S tem se boste izognili gneči na vlakih in prihranili voznino. Pripravljena bo posebna garderoba v bližini Stadiona, kjer boste lahko shranili svoja kolesa.
Vozovi in avtobusi. Da prihranite voznino in se rešite gneče, pridite z vozovi. Ako želite, da Vas pride iskat avtobus, pišite pripravljalnemu odboru po navodila.
Cerkveni dostojanstveniki. Na pripr. odbor že prihajajo priglasi jugoslovanskih škofov in drugih cerkvenih dostojanstvenikov, ki bodo prisostvovali demantni maši v svojih pontifikalnih ornatih.
Posebni vlaki. Več tisoč Lavantincev se bo pripeljalo s svojimi posebnimi vlaki, katere pripravljajo v Mariboru. Poleg tega pa bodo vozili še sledeči posebni vlaki:
I.	posebni vlak na progi Maribor—Ljubljana odhaja iz Maribora 30. julija zjutraj ob 3.30 in pride v Ljubljano ob 7.35; odhaja iz Ljubljane ob 18 in pride v Maribor ob 22. Vožnja za ta dan stane 45,— Din sem in tja. Tega vlaka se bodo gotovo posluževali tudi oni, ki pridejo po Savinjski dolini.
II.	posebni vlak vozi iz Metlike v Ljubljano in sicor odhaja iz Metlike ob 4 zjutraj, pride v Ljubljano ob 8.25; odhaja iz Ljubljane 18.40 in pride v Metliko ob 22.30. Ta vlak bo primeren zlasti za Belokranjce, Novomeščane in za progo Št. Janž —Trebnje. Cena za vse te postaje znaša 38.— Din sem in tja.
III.	posebni vlak vozi na progi Rateče—Ljubljana, odhaja iz Rateč ob 5.50, z Jesenic 6.35 in pride v Ljubljano 8.35, odhod iz Ljubljane 18.20, prihod na Jesenice 20.20, v Rateče ob 21.20. Tudi Bohinjci imajo zvezo s tem vlakom in stane vožnja od Rateč, Jesenic do Ljubljane 30 Din sem in tja. Za te vlake je določena enotna cena, naj izletnik vstopi na katerikoli postaji.
Od koder želijo imeti posebne vlake s 50% popustom, torej iz krajev, ki so manj kot 100 km od Ljubljane oddaljeni, naj sporoče Prometnemu odseku Ljubljana, Miklošičeva c. 7.
Pripomnimo, da je treba za posebne vlake , lačati v naprej in da dobijo vozovnice pri svojih župnih uradih.
Pevska zveza
Priprave za slavnostni koncert
Pevski tečaj, ki se je vršil v ponedeljek, torek in sredo v knezoškof. zavodih v Št. Vidu pri Ljubljani, je kar najlepše uspel. Udeležencev — stalnih — je bilo dnevno krog 80. z onimi ki so se menjali, če so bili službeno zadržani, pa krog 10ti. Razpoloženje je bilo ves čas kar najboljše. Z veliko vnemo so predelali ves program za veliki koncert, ki bo dne 30. julija na Stadionu in mu je težišče 20 strani dolgi Tomčev oratorij »Sedem poslednjih besed Kristusovih.« Delo je s svojo globoko dramatično silo vse silno navdušilo. Če bodo pevovodje to veliko vnemo prenesli na svoje zbore, bo koncert veličasten, grandiozen. so v oratorijn mesta, da se nihče ne bo mogel upirati njihovi sili.
Ob enem so sc vršile tudi vaje pevskega zbora pevovodij, ki bo sodeloval pri jubilejnem koncertu dne 29. in 30. julija. Zboru je pristopilo 69 članov, ki so glasovno dobro porazdeljeni.
Za veliki koncert dne 30. julija se je priglasilo 105 zborov, in sicer: Ambrtis, Boli. Bistrica, Begunje na Gor.. Borovnica. Braslovče, Brezovica pri Ljubljani. Bmki, Cerknica, Cerklje na Gor., Cerklje ob Krki, Čatež, Čemšenik. Črn uče. D. M. v Polju. Dobrava pri Ljubljani. Dobrava pri Podnartu. Dobrniče, Dol. Txieatec. Dol pri Ljubljani, Dragatuš, Gorje, Gor. Logatec. Grosuplje, Homec. Hoče. Ig. Ihan (zbor po-
obhajati 125-letni®o naše šole. Potrebna	bi bila že
davno nova; prostori so premajhni in	nehigijen-
ski: imamo petrazrednico. pa samo tri	učne sobe
za nad 300 otrok. Kriza sedaj ne da	misliti na novo šolo, prej pa Krčani niso hoteli.
žarne hrambe), Janče, Jesenice, Kamnik. Kopanj, Krško, (2 zbora). Kropa, Kor. Bela, Kovor, Krašnja, Kranj, Kresnice, Križe pri Tržiču, iz Ljubljane zbor služkinj in ccrkv. zbor pri sv. j Krištofu, Lom, Lož—Stari trg. Mošnje, Mavčiče, Moravče, Motnik. Mirna, Mengeš, Mekinje, Ol-ševek, Predvolje. Preddvor, Prežganje, Preserje, Polica. Preska, Pilštanj, Polhov gradeč, Radovljica, Rakitna, Ribno, Ribnica, Rovte nad Logatcem, Smlednik, Stična, Stranje, Sora, Sostro, Sv. Gregor, Sv. Lenard, Sv. Pavel v Preboldu. Šmarje, Šmartno pri Litiji. Šmartno pod šmarno goro. Šmartno ob Savi. Šmartno pri Kranju, škocjan. Šinihel pri Žužemberku. Šiška (cerkv. zbor). škoTja Loka. št. Janž na Dol., št. Janž pri Velenju. Šenčur, Št. Vid pri Ljubljani. Št. Vid pri Stični. Štanga, št. Gothard. št. Jernej. Št. Jur pri Grosupljll. Trebelno. Tržišče. Tržič. Tomišel j, Višn ja sora. Vodice. Vogl je. Vrhnika, Vič, Zabreznica, Zagorje, Žalec. Žalna, Žiri. Žužemberk. Vseh pevcev je priglašenih nad 2250.
Med tečajem so praznovali v zavodu prvi njegovi abiturijentje 20 letnico mature. Zbor pevovodij je zapel v torek zvečer podoknico prevz.v. g. nadškofu dr. Jegliču, ki je prihitel na omen jeno slavi je, v sredo pa je pel zbor pri sv. maši, ki jo je doroval prevzvišeni vladika. Kdo bi mogel popisati veselje, ki ga je udeležencem tečaja naklonil srečen slučaj, da so mogli s pesmijo pozdraviti svojega nadpastirja, katerega so toliko let pozdravljali s svojimi zbori pri birmah!
Ko so odpeli še v četrtek zjutraj nekaj lepih cerkvenih pesmi pri sv. maši na Šmarni gori, so se razšli vsi veselih src z vročo željo, da se kar najbolje pripravijo za prevelike naloge. ki jih čakajo ob koncu julija.
Slike udeležencev pov. tečaja se dobe po 3 Din pri Pev. Zvezi. Kdor jih želi imeti po pošti, naj pri naročilu to pripomni. Pošiljatvi bomo priložili poštne položnice.
Emigrantska manifestacija v Beli Krajini
Vedno večji razmah zavzema delo, ki ga je začrtalo emigrantsko društvo »Krn« za okraja Črnomelj-Mctlika. Emigrantska združenja iz cele Julijske Krajine so začela pošiljati prijave. Združimo se 6. avgusta pod okriljem bratskega društva Krn v Črnomlju. V mislih hočemo ta dan kreniti od vrhunca Triglava, mimo zemlje ponižanih od Krna, zelene Goriške, mimo grobov naših žrtev tja doli do konca tužne Istre. Tu je pot, ki nas vodi mimo zatiranih in ponižanih k pravici in resnici.
Spominjali se bomo onih, ki so darovali življenje v pokrepitev našega dela Prijavili so se možje-govorniki, ki bodo z besedo opisali našega trpina. Oglasil sc je tudi naš sivolasi »Podkrnski sin« — naša jeklena grča, ki bo opisal življenje in trpljenje goriških Slovencev od časa »Šempas-kega tabora« (18. oktobra bo 65 let) pa do suženjstva. Drugi govorniki bodo podali žalostno sliko našega izmučenega naroda, ki je skozi generacijo kljuboval nasilju za končno zmago. Slutil je gorje naš pokojni Gregorčič in v proroških besedah opisal krvavo Sočo.
Popoldne bo sledila svečana akademija s programom, ki nas bo spominjal na brate onstran meje in obudil spomin na žalostne čase. Opozarjamo vsa društva, ki mislijo nastopiti na svečani akademiji, da nam pošljejo program svojega nastopa do 15. julija t. 1., da se sestavi končni program. Ostalo občinstvo opozarjamo na akademijo, da pokaže z obilno udeležbo svoje zanimanje.
Po končani akademiji naj bi si vsak poiskal razvedrila v prosti zabavi na veliki vrtni vesclici. Tudi v tem pogledu je vsestransko preskrbljeno. Ob zvokih raznih pevskih zborov se bodo pekli jančki v spremstvu mladih prašičkov. Točila s« bo pristna belokranjska kapljica naših najboljših vinskih goric, na razpolago bodo tudi mrzla in topla jedila in čaša črne kave. Naše žene bodo skrbele za zabavo s srečolovom in šaljivo pošto. Dobro znana črnomeljska godba bo pridno igrala.
Slovenci v Zagrebu
Odkar nas je zapustil gospod p. Gabrijel, se nam zdi Slovencem v Zagrebu, kakor da^ smo izgubili dobrega očeta, ki nas je znal v težavah navduševati ter vedno pomagati in svetovati s svojo dobro besedo pri sv. Roku. — Posebno smo ga pogrešali, ker nismo imeli stalnega tukajšnjega duhovnika, ki bi ga mogel nadome-stovati. — Obiski požrtvovalnih naših duhovnikov so nam pomagali prebroditi to krizo. Še v maju, in sicer zadnjo nedeljo, je imel službo božjo in pa popoldanski blagoslov g. Jože Ja-
Cerkcv sv. Frančiška Ksaverjn pri Zagrebu.
Prvotno jezuitska kapela je bila obnovljena 1 1925. v spomin 1000 letnice hrvatskega kraljestva. Ob potu ki vodi k cerkvi, je 14 postaj Kri-ževega pota. Na vsaki postaji je tudi označen važen dogodek iz zgodovine hrvatskega naroda. V tej cerkvi leži pokopan škof krški, dr. Anton Mahnič, njegov grob pa oskrbujejo redovniki-frančiiškani tretjega reda iz Dalmacije.
godic, ravnatelj škofove pisarne. V svojem govoru o značaju nam je predočil moč, ki jo daje katoliška vera posameznikom v najhujših težavah: popoldne smo se p« skupno z njimi poslovili od Marije ^Kraljice Hrvatov«, kakor jo tukaj zovemo. — Za Binkošti smo imeli priliko prisostvovati službi liožji gospoda dekana iz Sremske Mitrovice, ki ima sedaj tudi doma malo slovensko cerkveno občino. Pomagali so nam hrvatski duhovniki, ki vedno bolj in bolj spoznavajo važnost slov. službe božje pri sv. Roku, toda kljub temu bi ostali brez nje ko nam ne bi v največji sili priskočili na pomoč gg. frančiškani iz Brežic: p. gvardijani Dionizij Dušej. se pripelje redno vsako nedeljo, če mu pa ni mogoče, ga nadomestuje g. p. Žiga Ahčin.
Poleti društveno življenje ni tako intenzivno kakor kadar je hladno, vendar je Slovenska de-
Pisma
Primskovskega gospoda
XVII.
Ljuba Filomena, da si mi zdrava!
Neki kmet je imel čarovniško knjigo in je bil zmeraj nesrečen in bolan; bil je doma v Avstriji; jaz sem ga ozdravil. Pove mi, da ima tako knjigo, da pa si ne more nič pomagati; vpraša me, ali je grdo, jo rabiti; jaz mu rečem, da naj mi jo pošlje, da jo vidim. Res jo pošlje. O, to je bila grda lenjiga; ni čuda, da je imel povsod nesrečo. Rekel sem mu, da naj .jo sežge, in ubogal je. Zdaj ima srečo, prej je ni imel. Sem dejal: »Zdaj niste več z vragom v zvezi. Vrag človeku ne bo pomagal, leškodoval mu bo.« Če je hudo naravno, naj rabi človek naravne pomočke; če je nadnaravno, naj rabi od Cerkve potrjene blagoslove in molitve. Le z vragom nič opraviti imeti!
Zdrava bodita in Bog vaju obvaruj!1
Izreki ii» pregovori.'
Kdor naredi dolg, proda svojo prostost.
Boljše je iti lačen spat ko z dolgovi vstat.
1 IPozdrav velja Filomeni in njenemu možu; pismo je brez datuma in podpisa, pač pa se vidi poštni pečat iz Kamnika, ki nosi datum 21. 7. 1888.
5 Enemu izmed pisem so bili priloženi na posebnem listu izreki in pregovori, vredni posebno nekateri, da se ohranijo. Napisal jih je 11., slišal jih je pa bržkone med narodom, vsaj večino izmed njih. Naj slede kar na tem mestu v istem redu kot so bili napisani, le par splošno znanih je izpuščenih
Skušen človek več ve ko učen.
Norec se da le od skušnje učiti, modri pa od skušenih.
Komur se ne more svetovati, temu ni pomagati.
Gosposka nam naklada velike davke, lenoba še večje, še večje prevzetnost, največje pa nespa-met.
Lenoba človeka hitreje konča kot pametno delo.
Če lisica predolgo spi. nobene kokoši ne dobi, če je še tako zvita; človek pa, če lenobo pase, ne bo nič imel, če je še tako moder in prebrisan.
Čas izgubiti je največja zguba.
I^enoba gre tako počasi, da jo revščina prav hitro doide.
Hude čase narede hudobni ljudje; ljudje naj se spremene v dobre in hudi časi se bodo spremenil v dobre."
Kdor grunt pridno obdeluje, ima denar na obrestih, četudi ga nima na posojilo.
Pridnemu človeku lakota le skoz okno pogleda v hišo, toda v hišo mu ne pride.
Ko lenoba v postelji leži. pridnost na polju delo stori; delo pa da jedilo.
Mačka v rokavicah ne vjame nobene miši; kmet, ki pohajkuje v gosposkem oblačilu, se ne bo živel.
Kdor hoče imeti zvestega služabnika, naj bo sam svoj služabnik.
Kvarle in tožbe narede iz velikega premoženja majhno, vino in ženske pa narede revščino.
Veliko majhnih potokov naredi veliko reko, veliko majhnih izdatkov pa velike dolgove.
Kdor bo nepotrebne reči kupoval, bo kmalu potrebne prodajal.
* Recept za ozdravljenje današnje gospodarske krize!
Kdor nepotrebno reč poceni kupi, je dvakrat preplačal.
Nepotrebne reči poceni kupovati, je marsikoga spravilo na beraško palico.
Kmet v svoji hiši je večji gospod kot plcme-nitaš v svoji graščini.
Le otroci in norci mislijo, da sto goldinarjev in sto dni nikoli ne mine.
Kdor na posodo vzame, si napravi skrbi.
Jeruzalem je bi! bogato mesto, Retleliem pa revna vas; kdor je zunaj Jeruzalem, bo kmalu znotraj Retlehem; zunaj lep, znotraj slep.
Kdor si kupi lep klobuk, si mora vso obleko po tem klobuku kupiti, sicer ga bodo ljudje imeli za norca.
Lažje je velik kamen na vrhu hriba zadržati, da se ne zvali, kot majhen kamen sredi brega ustaviti, ko se že vali.
Kdor s prevzetnostjo zajtrkuje. bo z revščino obedoval in z zaničevanjem večerjal.
Prevzetnost ne dela človeka ne zdravega ne veljavnega, pa tudi trpljenja mu ne zmanjša.
Kdor mora o Veliki noči dolg plačati, ima kratek post.'
* Ker zanj prehitro pride čas vračila.
Po znižanih cenah se orodaja teletina
zadnji del kg......Din 10-—
prednji del kg.....Din 8-—
na stojnici pri Zmajskem mostu in /.a Bežigradom, Janševa ul. 15 MClLLKH
kliška Marijina družba sodelovala pri teofo-rični procesiji presv. Srca Jezusovega dne 25. junija. še nobeno leto ni bila ta procesija tako veličastna kakor letos. Nad 15.000 l judi z. mnogoštevilnimi hrvatskimi cerkvenimi zastavami je manifestirala javno, brez strahu, svojo vero. — Zagreb še ni videl tako veličastnega sprevoda od zadnjega evharističnega kongresa. —.Množice na tisoče narodnih noš iz bližnje zagrebške okolice so povečale slovesnost dneva in pesmi romarjev so odmevale dolgo v noč do odhoda zadnjih večernih vlakov. Zdi se nam, da je pri hrvatskem narodu ideja katolvviške vere globlje vsajena v srcc...
Istega dne je bilo v zagrebški stolnici |>o-svečenih več Slovencev-novomašnikov med njimi tudi g. Ciril Bajuk, ki nam je podelil popoldne svoj novomasniški blagoslov. V kratkem bo odšel v Skoplje pomagat drugim Slovencem ki tamkaj delujejo v dušnem pastirstvu.
Naša cerkvica pri sv. Roku je precej revna. G. svetnik Kalan jo je včasih primerjal s Betle-hemskim hlevom. Letos je nadškofijski ordina-rijat principijelno pristal na popravilo in zdi se. da bodo tudi denarna sredstva na razpolago, samo čnkamo g. p. Coca oziroma od njega poklicanega namestnika, da bi stvar začeli.
Na praznik sv. Petra in Pavla smo obiskali zagrebški Slovenci, kakor že dve leti tudi letos, grob našega in hrvaškega škofa Ma h niča. Vreme nam letos ni bilo naklonjeno, toda kljub temu je bila cerkev pri Sv. Ksaverju tako polna kakor še nikdar popreje. Govor g. p. Janeza Kozela je šel vsem globoko v srce. — Cerkveni zbor. ki je bil zadnja dva meseca nekoliko opešal, je pod požrtvovalnim in spretnim vodstvom g. Toneta Jagodica priredil kar mal koncert, tako da so vsi navzoči, ko so se že davno izgubili zadnji zvoki himne »Povsod Boga«, še vedno željno pričakovali še kakšne pesmi. Vsem tudi navzočim Hrvatom bo ostal obisk Mahničevega groba glolioko v spominu.
V nedeljo, dne 9. t. m. bo prvič poslovala knjižnica Slomškovega Prosvetnega društva. V pričetku sicer skomina toda med člani vlada veliko zanimanje za njo. — Knjige se pogojujejo začasno samo v nedeljo od pol dvanajstih do ene in popoldne od pol 4 do pol 5. Društvo bo priredilo dne 20. avgusta izlet na Vele gore z avtobusi. Za ta izlet vlada veliko zanimanje, izkaznice, ki so obenem vozni listki, .se dobi jo pri odborniku društva, g. Peniču.
— Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gorečici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčice.
Svetovni regent vremena
Ljubljana, 5. julija.
Neki nemiren skitalec se je sredi marca letos potikal po prelepi Savinjski dolini. Izučen je za mizarja, a prosi! je pri ljudeh miloščine in strehe. Orožniki so ga prijeli. Na postaji so ga pretipali in mu prebrskali vse žepe. Pri njem so našli letak, ki je vzbudil njih pozornost. Letak je nosil naslov sSvoji k svojim!« Bil pa je nekoliko politično pobarvan. Fanta, Jožeta Kračmana, so takoj odvedli v sodne zapore. Začela se je običajna preiskava. Fant pa je začel prav čudno fantazirati, naposled je vendarle povedal, kje je dobil letak in kdo mu ga je dal. Fanta so izročili psihijatru v opazovanje. Pri njeni so našli poleg letaka tudi čudno bukvice »Svetovni regent vremena«. Kračman je neprestano zatrjeval: »Pojdem v Avstrijo. Tam postanem cesar in regent vremena. Ban mi je obljubil, da mi bo dal 1 milijon za to, da bom dirigiral kmetom vreme.«
Vsak je lahko fanta spoznal za prismojenega. Tudi psihijater je potrdil, da fant ni normalen in da ni kazensko odgovoren. Psihijatru je fant zatrjeval: »Jaz sem v zvezi v vremenom. Ravnatelj vremena sem! Zato pa mora biti človek notranje uravnan, razumete I«
Fanta so izpustili iz zaporov, toda prijeli so tam pri Škoteljci mladega mizarja Franceta, starega 19 let. In ta je prišel pred mali tribunal, češ da je vršil propagando, da bi se spremenil današnji socijalen in političen red v državi. Naprtili so mu paragraf 3 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. France je sodnikom prostodušno dejal: »Letak sem pobral na cesti. Misli! sem, da je kakšna reklama! Letaka nisem bral. Dal sem ga K racmanu.« France je bil oproščen. Franceta je zagovarjal dr. Miha Krek. Predsednik senata pa ie mladega Franceta poučil: Kadar boš še kaj takega našei, sežgi ali pa uniči, da ne boš prišel pred sodišče«.
Ljubljanske vesti:
Začetek tramvajskih del
Ljubljana, 7. julija.
Včeraj so sc na Jegličevi cesti pričela dela za zgradbo krožne tramvajske proge. Kamen za temelje proge so pričeli dovažati sicer že prej, včeraj pa so začeli tudi izkopavati. Pri izkopavanju je zaenkrat zaposlenih 20 delavcev, število delavcev pa bo še narastlo, ko se prično druga dela, vendar pa ne bo zaposlenih tako mnogo delavcev, kakor so nekateri mislili pred časom. Vest, da se bo gradil v Ljubljani tramvaj, so je raznesla po vsej državi in povsod vzbudila mnogo upanja za zaposlitev. Tako so prihajali v Ljubljano ljudje i/. Dalmacije, iz Bosne in celo i/, južne Srbije in na vpršaanje, kaj vendar iščejo v Ljubljani, ko še celo domači ne najdejo dela, so odgovarjali preprosto in odkrito: Slišali smo, da se bo v Ljubljani gradil tramvaj! Seveda bodo vsi taki ljudje razočarani, ker je pri gradnji tramvaja mogoče zaposliti sorazmerno le malo delavcev, nikakor pa 110 tisočev.
Nakopani gramoz odvažajo po odredbi gradbe-lega urada na kraje, kjer bo takoj pri roki, ko ga
bodo potrebovali za napravo Linhartove ceste, deloma pa tudi za zboljšanje cest na Mirju. Gramoz odvaža tvrdka Turk. Pravijo, da je bila ta Ivrdka edina med ponudniki, ki je mogla nuditi dovolj jamstva za točno izvedbo odvoza, čeprav ni bila najnižja. Čudno se nam zdi, zakaj ni zaposlena pri tem odvozu mestna pristava, saj je cestna električna železnica vendar mestna last — vsaj po večini — in bi mogla mestna pristava nuditi prav takšno jamstvo, kakor tvrdka Turk.
lakopna dela opravlja maloželezniška družba v lastni režiji. V ponedeljek ali v torek prično gra-dili nn Jegličevi cesti že temelje za tračnice. Prva etapa nove proge šege od Hrvatskega Irga do Vr-hovčeve ulice. Prihodnji teden prispo že nove tračnice. Do tedaj, ko dospo tračnice, bo temelj na prvem odseku že dovršen in bodo mogli tračnice kar položiti na temelj. Polaganje proge same pa bo izvedla tvrdka Siemens, s katero je Maloželezniška družba s privoljenjem mestnega občinskega sveta sklenila svojčas poseben aranžman glede finansi-ranja te tramvajske proge.
Mariborske vesti:
Poklonitev hnezoškoiu dr. I. Tomaziču
Fotoamaterji gredo v Bohinj
Tujsko prometno društvo za Bohin j in foto-trgovina Janko Pogačnik priredita v nedeljo, dne 0. t. 111. velik 1'oto-i/let v Bohinj. Vozil bo ijosebni vlak v Boh. Bistrico, ki odhaja iz Ljubljane ob 6.55 ter se ga bodo lahko poslužili tudi tisti, ki jim zaspanost rada dela preglavice in tako zamudijo krasne urice v naših lepili alpali. Od Bohinjske Bistrico bo prevoz udeležencev izleta s kmetskimi vozovi, kur bo ob lepi slovenski pesmi gotovo povzročilo prijetno razpoloženje. Namen potovanja jc predvsem, da si udeleženci ogledajo ta najlepši slovenski gorski kotiček z bistrim jezerom, znano cerkvico sv. Janeza, slapom Savico in vsemi krasotami. Marsikdo bo očaran od lepote tega gorskega kraja, po tem obisku prebil svoje počitnice \ našem Bohinju, vsem pa bo ostal na prijeten izlet najlepši spomin. Vožnja od Ljubljane do Bohinjskega jezera s štirikratno prehrano \ prvovrstnih gostilnah in restavracijah v Boh. Bistrici in ob samem Bohinjskem jezeru znaša samo Din 75. Opozarjamo tudi na današnji oglas.
Moj zdravnik ponavlja vedno, da rešitev je edina zame le, če pijem redno pristna Slamičeva vina!
imeli pa v cerkvi slovesno službo božjo. Pripravili smo sicer večjo proslavo, ker smo mislili, da bomo imeli vsaj gotovost gradbenega dovoljenja za povečavo cerkve.
0 Ljubljanska strelska družina obvešča članstvo in prijatelje strelskega športa, da bodo jutri, v nedeljo, dne 0. t. 111. in vsako nadaljnjo nedeljo od 8—12 strelske vaje na vojaškem strelišču. Ker je cena municiji letos znatno nižja in ker bodo na jesen strelske tekme z lepimi nagradami, se pričakuje pri strelskih vajah čimvečja udeležba. — Odbor.
O Angleško društvo v Ljubljani objavlja, da se bodo redni tedenski konverzacijski večeri vršili vsako s rod o ob 8, v poletnih mesecih na vrtu kavarne »Zvezda«, ob slabem vremenu v kavarni.
© Tatvine vrtnic. Sedaj je čas, ko pri uas vrtnice najlepše cveto. Na trgu jih dobiš najlepše
Slovesno zvonjenje je raztegnilo z mestnega stolpa, ko se je v četrtek zvečer vrnil z birmanskih slovesnosti novi knezoškof in nadpastir dr. Ivan Jožel Toniažič, ki je bil za časa razglasitve imenovanja za lavantinskega vladiko na birmova-nju v gornjegrajski dekaniji. Ob vstopu v kapiteljsko hišo so sprejeli novega vladiko člani tukajšnjega stolnega kapitlja s stolnim dekanom dr. Maksom Vraberjcm na čelu, ki je prevzvišeneuiu izrekel prisrčne čestitke. Včeraj v petek so je ob 11 dopoldne poklonila svojemu novemu knezo-
škofu in ordinariju duhovščina mariborskih župnij in cerkvenih redov. Stolni dekan dr. Vruber je knezoškofu dr. Tomužiču izrazil veselje celokupne lavantinske duhovščine in lavantinskih vernikov ob imenovanju za nadpastirja prelepe lavantinske škofije, pa tudi vdanost, ljubezen in zvestobo. V prisrčno toplih besedah se jo prevzvišeni knezoškof dr. Toniažič zahvalil za izraze udanosti in l jubezni ter združil to svojo zahvalo s prošnjo, tla 11111 duhovščina v težavnih in odgovornosti polnih škofovskih dolžnostih s podporo in pomočjo stoji ob strani.
10 letnica strašne dravske katastrofe
Jutri v nedeljo bo deseta obletnica ene najstrašnejših nesreč na Dravi, pri kateri so utonili štirje duhovniki. V noči od 9. na 10. julija 1923 so se vozili čez močno naraslo Dravo pri Breznem tamošnji župnik Miroslav Volčič, župnik od Sv. Trojice v Halozah Janko Bazilik, primicijant Rudolf Ribič in bogoslovec Jožef Držečnik. Vozil jih je brodar Mazaj, Komaj je odrinil čoln nekaj metrov od brega, že je počila veriga, ki je vezala čoln s čez Dravo napeto vrvjo in deroča reka ga je s silno hitrostjo odnesla naprej. Ljudje na obrežju so nekaj časa čuli obupne klice na pomoč, nato pa zamolkel tresk, ki 11111 je sledil še zadnji smrtni krik. Čoln se je razbil na tako zvani Rižnikovi peci sredi struge. Rešil se je samo brodar, ki ni znal niti plavati, jia sc je oprijel v zadnjem trenutku za razbite ostanke čolna. Trupla župnika Volčiča, župnika Baznika in priinicijanta Ribiča je naplavila voda teden dni po katastrofi pri Sv. Lovrencu, Držečnika pa so našli šele 20. julija na Fali. Spomin na io grozotno nesrečo je še danes živ v Dravski dolini. Ob 10 letuici bo v ponedeljek zjutraj ob 7 i tukajšnji stolnici v Križevi kapeli sv. maša zadušnica za nesrečne žrtve Drave.
□ Knezoškof dr. Ivan Toniažič se je vrnil z birmovanja v gornjegrajski dekaniji. Zakrament sv. birme je skupno podelil v imenovani dekaniji
postavi tri igralce in dve dami. Igra vsak z vsakim na točke. Lahkoatleti priredijo tek skozi mesto, in sicer za prvenstvo moštev in poedincev. Start bo ob 11 pred Mladinskim domom na Koroščevi cesti, cilj na Trgu Svobode. — Na zelenem polju bo pa še posebno zanimivo, ker se vrši v Ljudskem vrtu 16. julija popoldne turnir vseh mariborskih klubov, pri katerem se obetajo nekatera presenečenja. Turnir se prične ob 16. Nagrade se bodo razdelile vsem zmagovalcem po končanem turnirju na športnem igrišču v Ljudskem vrtu.
□	Ribe na trgu. Včerajšnji ribji trg je bil bolj slabo založen. Memi je bilo 20 kg po 16 Din, aciala 8 kg po 26 Din, molov 15 kg po 26 Din in dentala 10 kg po 32 Din za kilogram.
□	Nova trinadstropna hiša. Na Glavnem trgu se prične letos z zgradilo trinadstropne hiše, ki jo bo zidal veletrgovec g. Oset na prostoru, kjer stoji sedaj pritlično poslojije nekdanje pražarne Medo. Te dni so jc vršila na licu mesta komisija, ki je odobrila tozadevne načrte glede porušenja starega poslopja ter zidanja nove hiše.
□	SSK Maraton. Ob sredah in petkih se sprejemajo na Livadi ob 20 člani, ki bi se zanimali za boks. Javijo naj se pri načelniku težkoatletske sekcije Jožetu Vidicu.
□	Deklice gredo na morje. 53 deklic gre letos v dekliško počitniško kolonijo v Balcarač pri Su-šaku, vd tega 20 na stroške občine, 15 jih pošlje Podmladek Rdečega križa, ostale pa na lastne stroške. Odhod iz Maribora bo v ponedeljek, 10. julija ob 17.47 z glavnega kolodvora. Kolonijo vodi tudi letos skrbna Ilerma Bračičeva.
U
Jutri vsi v Bohinj!
Odhod posebnega vlaka ob 6.55 z glavnega kolodvora. Cena za vlak, prevoz k jezeru in celodnevno prehrano Din 75.— ali samo za vlak tja in nazaj...............Din 30.—
Prijavite se
FOTO-MATERIJAL JANKO POGAČNIK
Ljubljana, Tyrševa 20 (nasproti kavarne »Evropa«). Tel. 32-98.
0 Naži izseljenci v Holandiji in Belgiji so
prišli kakor vsako leto tudi letos na izlet v domovino. Pod vodstvom izseljenskega duhovnika Draga Oberžana in izseljenskega učitelja Svato-pluka Stovičeka se jih je zbralo skupaj okrog 100 dno U. julija zvečer na kolodvoru v Aachenu ter so dospeli' dne 7. julija zvečer na Lesce. Poromali so k Mariji Pomočnici na Brezje in od tam pridejo -Janes z vlakom ob 12.28 v Ljubljano, kjer jih bodo sorodniki, znanci in prijatelji pričakovali in pozdravili na glavnem kolodvoru. V domovini nameravajo ostati do 25. julija.
0 Izlet na Kum prirede slovenski esperantisti skupno z zagrebškimi v nedeljo, dne 9. I. 111. Klub usperantistov v Ljubljani vabi svoje članstvo k udeležbi. Odhod z vlakom ob 5.31. Vožnja do Zagorja.
© Kresovi v čast sv. Cirilu in Metodu niso goreli samo okrog Ljubljane. Tudi v Ljubljani sami je gorel mogočen kres in sicer pri sv. Krištofu. Naš duhovnijski urad se imenuje uradno >Puhovnijski urad sv. Cirila in Metoda pri sv. Krištofu že danes. Naša cerkev bo posvečena s kapelo sv. Cirila in Metoda, naša bodoča nova cerkev, Hram Slave, bo njima posvečena, in nova župnija bo župnija sv. Cirila in Metoda. Zato bi Stotovo ne bilo prav, če bi mi njiju god prezrli. Zato smo na predvečer zažgali ogromen kres, ki je razsvetlil daleč naokoli celo okolico. Zjutraj smo
za sorazmerno majhen denar. Na vrtnice pa so se očitno specializirali tudi neki nepošteni ljudje, zakaj na periferiji mesta so so pričele množiti tatvine vrtnic po vrtovih. Tatovi pa niso samo toliko nesramni, da bi kradli samo cvetove, temveč v naglici, ko* kradejo in v bojazni, da bi jih ne zasačili, odrežejo ponavadi kar cele grmovc, tako da jc grmič uničen. Sklepati bi se dalo, da tatovi te vrtnice potem kje prodajajo, najbrž na trgu. kjer se izdajajo za poštene jirodajalce. Dobro bi bilo, ko bi ljubljanska policija in tržno nadzorstvo malo poostrilo pažnjo.
© Aretirani berači. Včeraj je bil petek, ki ga berači reklamirajo kot svoj- dan. Policija pa leh beraških privilegijev ne prizna in tudi ob petkih preganja berače, ki pritiskajo na hišna vrata. Včeraj so stražniki polovili po mestu 10 beračev, ki so nalašč ]>rišli iz okolicc v Ljubljano, da bi lu na petek beračili pri strankah, katere so nameravali nadlegovati kar v slanovanjih. Policija jc skoraj vso te berače odgnala iz mesta.
0 Nočno službo iinajo lekarne: mr. Leustelv IlesIjeva icesta t; mr, Boliinec ded., Rimska cesta 24 in dr, Kmet, Dunajska cesta 41.
O Specialno izbiro modnih hlač in pumparc dobile najceneje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.
© Damskc lahke obleke, krasna izbira od 80 Din naprej, pri F. I, Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29.
?rof. Silvo Breskvar:
Gibanje v vesoljstvu in nebo v juliju
Koncem meseca bomo že lahko opazili, da se dan krajša, pa nismo imeli ie prav nič, ne od pomladi, ne od poletja. Trajno deževje nam je branilo uživati lepoto najlepšega letnega časa. Težki oblaki so zastirali noč in dan nebesni svod. Nismo videli ne sonca, ne zvezd. Pa smo že tako ustvarjeni, da hrepenimo po svetlobi, po soncu in stremimo vedno više. Zato smo veseli slehernega sončnega žarka in se radujemo koščka nebesne modrine, ki pokuka skozi oblake.
Proste vseh nezgod in nerod na naši zemlji, ki nas vse enako tarejo, neodvisne od grdega^ in lepega vremena rišejo zvezde natanko in točno svoja predpisana pota po nebesnem svodu. Kajti dana jim je postava, slediti vedno istim zakonom, večno se gibati in nikoli mirovati. Res, vse se giblje v vesoljstvu: Luna okoli zemlje, zemlja okoli sonca, pa tudi sonce s svojo družino premičnic — kamor spada naša zemlja — lun, repatic, utrinkov in spodnebnikov, ne miruje, temveč hiti neznanim krajem svetovja nasproti. Tudi zvezde, ki jih imenujemo »stalnice-, v resnici niso pri miru, pač pa se gibljejo z večjimi ali manjšimi hitrostmi v brezmejnem prostoru. Po eni plati so krive njihove nepopisne oddaljenosti od nas, da golo oko nikakor ne more opaziti teh gibanj. Le z najnatančnejšimi merilnimi .pripravami oboroženo oko zvezdoslovca jih more zaznati. Tudi če bi živeli dvakrat, trikrat delj, bi ne opazili nikakih sprememb zvezdnih leg na nebu. Tisočletja bi morala utoniti v večnost, predno bi ugotovili, da so se ozvezdja nekoliko predrugačila, da so se nekatere zvezde premaknile. Vse to velja le za najbližje zvezde stalnice, na ostalih bi ne opazili nobenega premika. Temu pa ni vzrok le velika oddaljenost zvezd, temveč tudi aijihova »majhna« hitrost. Pri soncu je 20 km na sekundo z ozirom na sosednje zvezde, pri drugih zvezdah naraste tudi na 100, pa tudi nad 400 km. Pri razmerah brezkrajnega vesolja, so ta števila zelo majhna. Človek s svojimi credstvi eeveda ne more doseči takih hitrosti. Na potovanju okoli 6onca napravi zamlja vsako sekundo 30 km dolgo pot, v enem dnevu tedaj nad 2.5 milijonov km! Zjutraj, ko vstanemo, smo za to velikansko razdaljo oddaljeni od onega mesta v vesolju, kjer srno včeraj vstali iz postelje! Če pa upoštevam' da se giblje zemlia še s soncem vred, dobimo še večje število, Zs primero še hitrost lune: 1 km v sekundi.
V starodavnih časih, ko še niso poznali daljnogledov in niso imeli merilnih priprav kot jih imamo dandanes, bi ne mogli tudi pri najboljši volji ugotoviti premikanja zvezd. Zato so menili, da so zvezde stalnice prikovane na nebesni svod, ki so ga smatrali napravljenega iz snovi. Bolj nazorno niso mogli izraziti njihovo liepremičnost.
Na nebu se vidi skozi največje daljnoglede vse polno meglic v obliki spiral in jili zato imenujemo »spiralne meglice«, V resnici niso nikake >meglice«, temveč le velikanski roji nepreštevnih sonc, ki jih radi neizmernih razdalj ne vidimo kot posamezne zvezde, Dognano je, da so te zvezdne skupine najbolj oddaljene od zemlje. Če nas ne varajo opazovanja in zaključki, ki jih izvajamo iz njih, so te spiralne meglice tudi najhitrejši svetovi vesoljstva. Največja dosedaj najdena hitrost je 24.000 km na sekundo. Nekateri zvezdoslovci gredo v svojih izvajanjih tako daleč, da ne zani kajo možnosti še večjih zvezdnih hitrosti. Pa tu smo že prešli preko meje, ki loči svet dejstev in preizkušenih resnic od sveta domnev in ugibanja.
Na večernem nebu, točno nad jugom sveti rdeči Antares (-Proti-Mars«) v Škorpijonu. Desno od njega nekoliko više blesti Klas v Devici nad obema pa Arkturus v Bootesu. Prav visoko nad vzhodom žari Vega, kraljica poletnih inoči, v mirni, beli svetlobi. V njeni bližini je ona točka neba, proti kateri hiti sonce z vso svojo obiteljo. Levo od Antaresa, bolj proti vzhodu je Atair v Orlu, kjer je leta 1918. nenadoma vzplamtela »nova« zvezda, dotlej nevidna golemu očesu in dosegla sijaj najsvetlejših zvezd. Po par mesecih je izginila ter životari sedaj kot slaba zvezda, ki se vidi le skozi večje daljnoglede. — Na severni strani, prav nad obzorjem je Kožica v Kočijažu. Na zahodu, levo od nje zahaja Lev z Regulom, na desni pa vzhajajo zvezde Pegaza in Andromedc. Veliki voz je zapadno od Severnice, Labod pa ravno na nasprotni strani, na vzhodu. Rimska cesta se vzpenja v velikem loku nad vzhodnim delom obzorja,
Premičnici Mars in Jupiter, ki sta si bila začetkom prejšnjega meseca tako zelo (navidezno) blizu in tvorila prekrasen zvezdni par, sta sedaj y.e dokaj narazen. Najbolj proti zapadu je svetli Jupiter v Levu, desno od Jupitra pa rdeči Mars v Devici. Obe premičnici sta vidni le še v večernem mraku, potem izguietii v žarkih sonca. V ozvezdju Kozoroga na vzhodu je bledi Saturn, ki se vidi po nastopu noči. Merkur in Venera sta v jutranji zarji zelo težko vidna,
2031 birmancem, in sicer v Šmihelu nad Mozirjem 68, v Mozirju 284, v Nazarjih 96, v Rečici Bil, v Ljubnem 280, pri Sv. Frančišku na Stražah 129, v Lučah 232, v Solčavi 111, v Gornjem gradu 174, pri Novi Štifti 121, v Bočni 83, v Šmartnem ob Dreli 142. Skupno je podelil knezoškof dr. Ivan Toniažič pri letošnjih birmanskih slovesnostih zakrament sv. birme 11.719 birmancem, in sicer v mariborski stolnici 1249, v ptujski dekaniji 3407, v laški dekaniji 2381, v svetolenarški dekaniji 2651, v gornjegrajski dekaniji 2031.
□	Pevski zbor »Šestnajstka« je prispel v Maribor včeraj opoldne z avtobusom iz Celja, kjer je imel velik uspeh s svojim koncertom. Danes opoldne priredi tukajšnja JČ liga pevcem obed v Park-kavarni. Drevi bo koncert tega slavnega zbora v kazinski dvorani. Opozarjamo ljubitelje lepega petja na izredno priliko I
□	Zadnja pot vrlega moža. V Vukovskem dolu je po daljšem bolehanju umrl ugledni tamošnji posestnik Karol Šerbela v visoki starosti 79 let, oče poveljnikovegn namestnika Benedikta Šerbele v mariborski jetnišnici, in Franca Šerbele, posestnika in gostilničarja v Ljubnem. Rajni Šerbela je bil mož poštenjak, značajen, katoličan in Slovenec z dušo in telesom. Ob veliki udeležbi so ga jioko-pali na jareninskem farnem pokopališču. Ko so dvignili krsto, da jo odnesejo od domače hiše, se je dvignila na smrt bolana 83 letna žena Ivana in s tresočim glasom vzkliknila: »Z Bogom, dragi moj mož! Srečno, pa ne na večno, saj so kmalu vidiva na onem svetu. Navzočni so ob leni prizoru bili do solz ganjeni. Dobremu, vzornemu možu časten spomin, žalujočim preostalim naše globoko sožalje!
□	Končni izpiti so se vršili na tukajšnjem A. R. Legatovem enoletnem trgovskem tečaju s sledečim uspehom: od 22 kandidatov in kandida-tin,j je položila izpit z odliko Rozika Sreš iz Bel-tincev; s prav dobrini uspehom 10, in sicer Irmin-hilda Bizjak (Maribor), Josip Burja (Bled). Terezija Hlede, Erna Kotzbeck, Marija Ladra, Vinko Lašič, Alojzija Prah — vsi iz Maribora, lila Namestnik (Belgrad), Roza Papež (Pobrežje) in Josip Semelbauer (Hoče). Z dobrim uspehom 6, in sicer: Zmago Angleitner, Marija Koritončnik, Josipina Kugy, Ana Messner, Frančiška Uranjek — vsi iz Maribora, Franjo Torič (Ormož). Pet kandidatov Ima ponavljalni izpit v jeseni. Za vse leto ni padel nihče ler se uspehi lahko označijo kot dobri.
□	21 glasov zadošča. Z ozirom na glasove, ki so se razširili med občinstvom, da ni bilo dovolj glasov nn seji občinskega sveta za nakup gradu, kar smo registrirali tudi mi, smo dobili pojasnilo, da zadostuje za veljavnost sklepa večina navzočnih občinskih svetnikov. V mariborskem občinskem svetu znaša kvalificiran kvorum 27, kvalificirana večina pa 21 glasov.
□	Razstavni odbor na ogledih. V četrtek se je vršil v meščanski šoli v Cankarjevi ulici komi-sijonelni ogled prostorov, ki pridejo v poštev za razstave ob priliki Mariborskega tedna. Na ogledih je bil celokupen odbor MT ter gradbeni strokovnjaki. Ugotovilo sc je, da je žn sedaj toliko raznih prijav, da bodo prostori za razstave jedvn zadoščali ler jih bo treba najhrže še rnzširili 1111 sosednje objekte.
□	Več posredovalnih postopanj — manj poravnav. Statistika polletnega gospodarskega gibanja na tukajšnjem sodišču kaže zanimivo razliko napram lanskemu letu, ki je posledica novega zakona o posredovalnem postopanju. Konkurzov je bilo v prvi polovici leta otvor,jenih 5, rešen pn ni bil dosedaj še nobeden. Poravnava je bila samo 1, ki je že likvidirana. Zalo pa je porastlo število posredovalnih postopanj, in sicer na 68; 31 jih jc iz okraja desni breg, 37 pa iz desnega brega, kamor spada tudi mesto Maribor. Zanimivo je, da se posredovalnega postopanja ne poslužujejo samo obrtniki in trgovci, temveč ludi zasebni prezadol-ženci.
□	Olimpijski dan se vrši letos 16. julija. Vršile se bodo veliki' spuitni' prireditve V VSC-h panogah pod pokroviteljstvom tukajšnjega olimpijskega odbora. Med drugim bo turnir za teniško prvenstvo Maribora, ki se igra 15. in 16. julija. Vsak klub
□	50 mladeničev sc sprejme za vojaško glasbeno šolo v Vršen. Interesenti naj se javijo najkasneje do 30. septembra pri kapelniku vojaško godbe v vojašnici kralja Aleksandra v Melju, in. sicer ob torkih in petkih med 9 in 11 dopoldne.
□	Izletniki brnske JC lige, ki so so na svojem povratku iz potovanja po naši državi ustavili v sredo popoldne v Mariboru, so odpotovali nazaj v domovino v četrtek z popoldanskim brzovlakom. V Mariboru so bili prisrčno sprejeti. V sredo zvečer je bil pri Orlu pozdravni večer, v čjptrtek pred odhodom jim je pa priredila tukajšnja JČ liga pri Orlu skupen obed.
□	Veslači zborujejo. V poncdoljek zvečer bo ob 20 v zgornjih prostorih hotela Orel izredni občni zbor tukajšnjega veslaškega kluba. Veslači se bodo posvetovali o reorganizaciji društva ter o veslaški tekmi, ki jo nameravajo tudi letos prirediti na Dravi v dnevih Mariborskega tedna.
□	Podlegel... Včeraj zjutraj je izdihnil v tukajšnji bolnišnici 32 letni delavec Anton Butolen iz Pobrežja. Umrl je za posledicami strela, ki ga je dobil preteklo nedeljo v nekem prepiru v Gozdni ulici na Pobrežju. Krogla mu je prebila želodec in drobovje ter mu zdravniška pomoč 111 mogla rešili življenja, Pokojiali ga bodo jutri v nedeljo popoldne ob 3 na magdalenskem pokopališču. — Danes popoldne ob 3 bo jiogreb 62 letno viničarjeve žene Genovefe Domiter, ki je umrla v tukajšnji bolnišnici. — Pokojnima svetila večna luč, žalujočim našo sožalje.
□	Lekarniško nočno službo vrši v času od 9. do 16. julija t. 1. lekarna pri Sv. Antonu na Fran-kopanski cesti, mag. Albaneže.
□	V studenškem gozdu ima studeniški Rdeči križ jutri v nedeljo ob 3 svojo prireditev. Brez vstopnine.
Ptui
Nepojasnjen zločin, V sredo, duc 5. t. 111. jo preteklo leto dni, ko sc jo na Hajdini izvršil strašen zločin in sicer v hajdinfikcan gozdu nad komaj n letno pastirico Marijo Kmctcc. Doslej je bilo zaprtih pet osumljencev, ki pn so vsi I dokazali svoj alibi. Zločin jc ostnl doslej nepo-j jasnjen
Čudo plodovitosti. Viničarju Janezu Bokali-ču i/. Jancževcev pri Sv. Urbanu je povr, la edina krava, ki jo ima, tri dobro razvite zdrave bikec. Tudi krava je zdrava, samo premalo mleka i niči za vse tri. Radi tega so morali pritegniti sosedovo kravo, da pomaga s svojim mlekom i/ stiske. Ljudje hodijo trumama gledat kravo in njene tri bikce. Krava je stara tli leta.
Skale
Praznik veselja bo jutri slavila Skaleka fara. škalčan g. salezijanec Jurij Lambizar bo zapel Bogu svojo prvo Glorio. Novomašniška slovesnost sc začne danes popoldne ob 3 z slovesnimi večer-nicami v dekanijski cerkvi v skalah. Jutri bo ob 9 zjutraj pridiga, nato sv. maša g. Lambizarjo.
Koroška Bela
Ljubljanski vladika dr. Roiman bo dospel danes ix>jx)ldne prvič kot škof na Koroško Belo. Slovesen sprejem bo pri kapelici sredi vasi. Zvečer bo podoknica pred župniščem na čast Prevzviše-nemu. Cerkveni pevski zbor bo izvajal pesmi Moj dom« (Premrl) in Domovina« (Ipavec) z bariton šolo (sodeloval bo g. Marjan Rus, operni tenorist). Obenem bo izvajal cerkveni orkester več točk pod vodstvom Aleša Bizjaka. V nedeljo zjutraj ob 6 bo prepeval moški zbor. Ob 9 bo pri slovesnem škofovem vhodu cerkveni zbor zapel novo skladbo Klonienčiča Jožefa »Ecce Sncerdos magnusU Pri škofovi maši se bo pela slovenska maša Stopil bom k oltarju« s cerkvenim orkestrom, za katerega je g. skladatelj Tome pri redih linstrumentacijo.
Sleparska tihotapka kokaina pred
COrlflfiftf Osleparita je razne ljudi za 320.000 Din auuiCIRS Obsojena na 2 teli in pol robije
Ljubljana, 7. julija.
Neobičajen kriminalen tip ženske pred malini senatom, ki mu je danes predsedoval viš. sod. sv. g. Anton Mladič. Na zatožni klopi jo bila 45 letna Marija Streharjeva, doma tam iz Lahovč pri Kraš-nji, mati treh otrok. Oblečena je čedno kmečko, v modro obleko, na glavi pisano ruto, obuta pa v moderne, nizko čevlje, ki jih dostikrat ne nosijo niti ljubljanske gospodične. Vse to kaže, da ima ženska za seboj burno pustolovsko preteklost.
Šef drž. tožilstva dr. Robert Ogorcutz je po končanih formalnostih prečital kratko obtožnico, ki očita Mariji Streharjevi, da je od 1. 1930. do lanske pomladi osleparila 10 starih ženic in tudi 4 moške, za s».upno 320.000 Din. Obtožena jc zločina prevare, ker je slepr.rstva izvrševala obrtoma.
Obtoženka, ki je bila že 1. 1920. pred ljubljansko poroto zaradi sličnili goljufij obsojena na 14 mesecev ječe, je vse goljufije priznala, le v nekaterih primerih je ugovarjala višini odškodninskih zneskov, ki so jih prijavile opeharjene ženske. Izposojeni denar ni razkošno zapravljala, marveč je denar vložila v neko skrivno veliko podjetje in da ima prejeti velike svote, s katerimi bi lahko krila vse zahteve. Ni hotela navesti imen družabnikov tajnega velikega podjetja.
Marija Streharjeva se je pod napačnimi imeni Marija Pevec, veletrgovka iz Motnika, in Francka Pestotnik, trgovka s čipkami iz Most pri Kamniku, pojavljala v okolici Domžal, Vrhnike, Borovnice, Grosuplje in Rovt ob meji. Zaslišane priče so s trpkostjo in žalostjo v srcu pripovedovale, kako jih je znala obtoženka pretentati in opehariti za zadnje prihranke. Nekatere so si celo izposodile denar proti intabulaciji na posestva, ker jim je obljubo-vala dobiček in visoke obresti.
Sključena, stara ženica Lucija Stoparjeva s Homca, ki je njej posodila 56.300 Din, je končala: • Bila jc dolgo pri meni. Ko sem ji dala ves denar, pa je izginila, še le danes jo tukaj vidim. Vso je šlo z njo! Šla je moja domačija! Sedaj nimam nič!« Denar si je celo izposodila na njivo.
Predsednik: Vrnila vam ni nič?:' Priča: "Ničk Obtoženka: Parkrat po 100 Din!« Predsednik: To še za obresti ni bilo!«
Žrtev je bila tudi Neža Rakova s Homca. Dala ji je 55.000 Din. Denar za njo si je celo izposodila. Predsernik: »Pravi, da ste dobili 55.000 Din!« Obtoženka: To je res!
Tretja žrtev Marija Tomčcva s Homca, ki jo med leni časom umrla, je v preiskavi izpovedala: Izdajala se je za Marijo Pevec, veletrgovko iz Motnika. Posodila ji jo 56.350 Din. Denar si je celo izposodila, da ga ji je dala, ker ji je oblju-bovala visoke obresti. Dvignila je vse svoje prihranke. Izterjala je nekaj denarja, ki ga je imela pri ljudeh. Govorila ji je: Posojeni denar vam bo, mama, nosil take obresti, da vam nc bo treba več delali..:
Prečitaiia je bila izpoved Miška Belca, ki pravi, da je imela vse ženske popolnoma pod svojim vplivom. Denar so ji štele tajno, kar na skednju, da nikdo ni vedel, koliko jc dobila.
Priča Ana Dacarjcva, Vaseno: : Prosila me je r,a jerperge. Bila je silno pobožna in je veliko mo-
Koledar
Sobota, 8. julija: Evgenij III., papež; Eliza-oela, kraljica.
Novi grobovi
-J- V Spodnji Polskavi je umrl najstarejši posestnik Luka K a n z 1 e r v visoki in častitljivi starosti 93 let. Bil jc svojčas daleč nu okoli znan in uvaževau ter čislan vzoren gospodar, kreme-livtega značaja in radi svojih vrlin obče priljubljen. Skozi 64 let je s svojo življenjsko družico <iujal vzgled vzornega zakonskega življenja. Žena še živi. Do zadnjega jo bil blagi pokojnik čil in zdrav. Vrlemu možu blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
-J- V Selnici ob Dravi smo pokopali soprogo daleč na okoli znanega kolarskega mojstra gospo Ivano Kotolenko. Dosegla je kljub dolgotrajni bolezni lepo starost 68 let. Rajna je bila visokospo-štovana v domači in okoliških župnijah, saj je bila okoli 40 otrokom krstna botra. Imela jc posebno dobro srce do revežev. Njen mož, naš dobri mojster Nikolaj, pa je itak znan širom naše štajerske domovine kot najboljši kolar. Saj ga celo dražijo s tem, da jc bivši turški sultan nameraval pri mojstru Miklavžu naročiti več kočij za svoj harem, a jc mojster Kotolenko zamudil visokega sultanovega pooblaščenca s tem, da jc predolgo sedel pri sosedu Hernahu. Dasiravno po rodu pol-Haložan, vendar je mojster Kotolenko v Dravski dolini tako izredno priljubljen, da je bil več let župan lepe sclniškc občine, bil jc vodilni organ pri mnogih drugih korporacijah, načelnik Bralnega društva, član načelstva Posojilnice itd. V Kotolenkovo hišo zahajata »Slovenski Gospodar« in »Slovenec« žc od nekdaj. Udeležba na pogrebu blage pokojnicc je bila zelo velika. Na zadnji poti so jo spremljali trije gg. duhovniki. Blagi ženi želimo nebeško veselje, možu in sorodnikom pa izrekamo sožalje!
-f- V Zagorju ob Savi sta umrli: Antonija Ran-finger, stara 85 let in Helena Jceih. stara 79 let. Naj v miru počivata!
Osebne vesli
— Poročila sta sc v župni cerkvi na Ježici Janez Jeromen in gdč. Pavla Mazovnik. Novo-»oročcnca sta oba vneta delavca v .katoliških kulturnih organizacijah. Naj bo njun zakon srečen in polu božjega blagoslova!
= Iz vojaško službe. Po službeni potrebi so »drejeni za upravnika voj. godbene šolo višji voj. kapelnik III. razr. Ivo Muhvič; za kapelnika godbe 35. pešpolka višji voj. kapelnik II. razr. Fran jo Vimer; za kapelnika godbe 7. pešpolka nižji voj. kapelnik III. razr. Maksimilijan Mikšik; za kapelnika godbe 8. pešpolka višji voj. kapelnik IV. razr, Milan Buzin; za vodnika kruševskega voda vardar-skega orožniškega polka orož. poročnik Rudolf Kremling; za vodnika petrovačkega voda morav-skega orož. polka orož. poročnik Borivoj Kunej; za vodnika staro-bečcjflkega voda dunavskega orož. polka orož. podporočnik Josip Tr.šar in za vodnika skopijanakega voda 1. skopske čele vardarskega orož. polka orož. kap. II. razr. Adolf Seidl.
Imenovan jo za uradniškega pripravnika VIII Doložajne skupine za sodno stroko v vojski in
lila. Posodila sem ji 3000 Din. Pripravila me je, da sem stala dobra pri Burgeju Andreju za '20.500 Din. Tu je sedaj denar od mene iztožil. Ko je denar dobila, se je bolj redko pri meni zglasila. Oškodovana sem za 29..400 Din.«
Posestnikova hči Marija Velkavrhova iz bližine pri Vrhniki: Prenočila je pri nas. Rekla je, da je trgovka s čipkami Marija Pestotnik iz Most. Povedala ml je, da sc bavi s prodajo kokaina, ki dobro nese. Dala sem ji 5200 Din. Molila jo in pred mano pokleknila: »Boš imela zasluženje pri Bogu, če mi pomagaš.« Njen oče Miha ji je posodil 20.500 Din. Oba je spravila na beraško palico.
V dvorano je stopila kot priča 63-letna, simpatična, mala ženica Marija Koširjeva iz Podpre-ske pri Rovtah. Predsednik jo je nagovoril: Posodili ste ji vsega skupaj 63.000 Din. Sprejeli ste jo v hišo. Začela vam je tožiti o težkih časih in praviti o veliki trgovini.« Ženica je vse potrdila.
Ostale oškodovance je pripravila ob manjše zneske. Brezvestno je osleparila tudi Katarino Urankarjcvo, ki poseduje le borno kočo. Posodila ji je 15.000, češ, da bo denar pri njej nesel večje obresti in lep dobiček. Obtoženka: Dala mi je res 15.000 Din. Stara je malo duševno omejena.«
Ko so spomladi prišle obtoženkine goljufije na dan, je izginila in se je skrivala do letos pomladi, ko so jo litijski orožniki 18. marca prijeli v nekem naselju pri Litiji.
Predsednik: Kani sle dali denar? Obtoženka: Ne smem povedati. Dobro vem, da bom vse pošteno vrnila. Nikjer nisem zapravljala. Denar sem založila v podjetje.'
Branilec je nato v razbremenitev obtoženke in da bi dosegel njeno pogojno obsodbo, predložil senatu pismo, ki ga jc prejel pred dnevi i/. Gorice. Pismo nosi podpis Ivan Trobentar. (Smeh v dvorani!) Predsednik je nato prečital zanimivo pismo Trobentarjevo, ki pravi:
Potrudite se za njo! Bo pošteno plačala. Meni ni mogoče! Lahko bi ji nakazal, pa se nahaja v hiši žalosti '. Meni ni mogoče Ija priti, ker sem v strahu, da se mi kaj pripeti. Spravite jo iz hiše obupa!«
Predsednik obtoženki: Kdo je to? ' Obtoženka: :>Ne povem. ,Ie v Italiji. Imela sva skupen kšeft!« Predsednik: Skriven! Obtoženka: »Ne govorim rada o tem.«
Drž. tožilec je plediral za občutno kazen, poudarjajoč: »Njen zagovor je skrivnosten, češ, da jc denar založila v veliko podjetje, o katerem ne sme govoriti.«
Branilec: »Trgovala je z mamili. Možnost je, da pridejo oškodovani do kritja. Ona ni taka sie-parka kot druge. Njenih dejanj ni smatrati kot zločin, marveč le kot prestopek, ker to ni vršila obrtoma in je imela namen vrniti izposojeni denar. (Med njegovim govorom so začelo nekatere ženice celo jokati.)
Marija Streharjeva jc bila obsojena na 2 leli in pol robije. V kazen se ji všteje preiskovalni zapor od 18. marca t. 1. Branilec je po sodbi prosil, da bi ji sodišče dovolilo dopust. Predsednik: »Ni mogoče. Niti minister ga ne more dovoliti. Obtoženka: »Sprejmem kazen. Kaj se hočem pritožiti, kar jo, je. Tam gori mi še več dajo...
mornarici Ivan Štrekelj, diplomirani pravnik — pri referatu sodstva poveljstva bosanske divizijske oblasti z mesečno plačo 1525 dinarjev.
= Prevedeni so definitivno v zrakoplovstvo peh. narednika Ivan Marovič in Anton Zalar, peli. podnarednik Franc Prpič, topniški podnarednik Martin Korbelik in inženjerski podnarednik Vilko Cirger.
Ostale vesti
—	Skupne duhovne vaje za duhovnike. Prvi tečaj skupnih duhovnih vaj za duhovnike se bo vršil, kot je bilo že razglašeno v letošnjem škofijskem »Oglasniku«, št. V, v dneh od 17. do 21. julija v prostorih Dijaškega semenišča v Mariboru, Koroščeva 12, Vodil jih bo naš rojak, ravnatelj bogoslovja v Sarajevu g. dr. Ivan Zore, D. J. Kot običajno se pričnejo duhovne vaje 17. julija, ponedeljek, ob 20 s klicanjem Sv. Duha in z uvodnim premišljevanjem. Priglasi za duhovne vaje se šc sprejemajo do 15. julija, naslovijo se lahko tudi naravnost na ravnateljstvo Dijaškega semenišča v Mariboru. Oskrbnina je ostala ista kot prejšnja leta. Udeleženci, ki želijo ob duhovnih vajah posebno sobo, naj sporočijo svoje želje ravnateljstvu semenišča. Kakor znano, so letošnje duhovne vaje posvečene jubilejnemu spominu 1900 letnice Gospodove smrti in odrešenja človeštva, ki sc naj, kol želi sv. oče, obhaja v znamenju pomnoženih molitev, sprave in zadoščenja ter duhovne preureditve lastnega življenja. »Učenik jc tukaj in te kliče«, je dejala Marta svoji sestri Mariji.. Ta je hitro vstala ... in šla k njemu (Jan 11, 28, 29). Tudi tebe vabi Gospod ...
REKLAMNO PODJETJE REKLAM ROZMAN MIKLOŠIČEVA 13.
—	V Mokronogu bo jutri velik tabor bojevnikov. Takoj po prihodu udcležcncev posebnega vlaka v Mokronog sc vrši ustanovni občni zbor Zveze bojevnikov v gostilni g. Aleksandra Majcna. Po občnem zboru bo ob 10 na Žalostni gori ccrkveno opravilo, nato pa tabor na prostem. Govorijo Ivan Rozina, Stanko Florjančič, Ivo Marinko ter zastopniki skupin Zveze bojevnikov in nji sorodnih organizacij. Vabimo vse, da se zborovanja udeleže. Iz Ljubljane odhaja ob petih zjutraj posebni vlak, ki bo sprejemal udeležence tudi iz drugih krajev ob dolenjski progi. Pohitite vsi na lepo Dolenjsko v prijazni Mokronog, da čujelc besede miru, svobode in pravičnosti, da preživite nekaj veselih ur med veselimi ljudmi!
—	Posebni vlak v Mokronog vozi v nedeljo 9. julija. Odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 5 zjutraj. Ustavljal sc bo na naslednjih postajah: Ljubljana dol. kol., Škofljica, Šmarjc-Sap, Grosuplje, Višnja gora, Stična, Rad,ohova vas, Velika loka, Trebnje, Mirna, Št. Rupert-Rakovnik in Mokronog-Bistrica. Iz Mokronoga odhaja nazaj v Ljubljano ob 19.30 (pol osmih) in se ustavlja tudi na prej omenjenih postajah. Za one, ki vstopijo izven Ljubljane, so določeni zadnji vagoni. Za vse, ki vstopijo na glavnem kolodvoru v Ljubljani, jc dostop k vlaku le na desni strani kolodvorskega poslopja, ob kolodvorski restavraciji pri pomninih hl.igainnli r.n
j Dolenjsko in Gorenjsko. Kdor sc izkaže s potrdilom »Zveze bojevnikov«, da je plačal predpisano
vsoto, dobi posebne izkaznice od določenih rediteljev pri vstopu k vlaku, zato naj prinese vsak potrdilo s seboj. Ker bo nekaj železniških voz več, bo sprejemal odbor udeležence tudi šc pred odhodom vlaka. Ti plačajo za vožnjo tja in nazaj Din 38. — Izletniški vlak v nedeljo na Dolenjsko nc bo vozi!.
—	Oče nad ženo in sina. 11. J. i/. Ponikcv pri Trebnjem je prišel z očetom iz Trebnjega domov. Oče je bil nekoliko vinjen in slabe volje. Vpil jc na svojo ženo in jo hotel tepsti. Sin jc skočil med mater in očeta ter hotel mater ubraniti očetove sile. Oče se je nato še bolj razjezil in je udaril namesto žene sina s topim predmetom po glavi tako močno, da sc je sin onesvestil. Morali so ga prepeljati v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo.
TIPKA, PISALNI STROJI WOODSTOCK IN PISARNIŠKE POTREBŠČINE MIKLOŠIČEVA 13.
—	Nepošteni eksekutorji. V Novem Sadu imajo veliko afero, v katero je zapletenih prav vseh sedem tamkajšnjih eksekutorjev. Vseh sedem je obdolženih, da so poneverili precejšnje vsote lia škodo mestne občine. Nepošteni eksekutorji so že izročeni sodišču.
— Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, pomanjkljivem spanju, slabem razpoloženju, razdražljivosti, posezite takoj po staro preizkušeni »Franz-Josef«-grenčici. Poročila višjih zdravnikov v bolnicah za želodčne in črevesne bolezjii naglašajo, da je »Franz-Jo-sef«-voda posebno izborilo učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. - Franz-Josef »-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in specerij. trgovinah.
—	Peš iz Belgrada v Cakovec. Bolgar Nikola Mihajlov, ki biva v Čakoveu, je pred kratkim odpotoval v Belgrad, kjer naj bi dobil vizum za potni list, da bi se mogel vrniti domov na Bolgarsko. V Belgradu pa so ugotovili, da potni list ni v redu. Ker je Nikoli zmanjkalo denarja za vlak, se jo vrnil peš v Cakovec. Rabil je za pol iz Belgrada
v	Cakovec sedem dni.
—	Začetek žetve v Rački. Ta teden prično z žetvijo v Gornji Bučki. Pričakujejo žetev srednje množine. Na nekaterih krajih so izvedli poskusno žetev in po njenih rezultatih sodijo, da bo vrglo eno jutro kakšnih 10 do 12 meterskih stotov.
—	Katoliška Liturgika. Spisal dr. Fr. Ušenič-nilf. V Ljubljani 1933. Založila Jugoslovanska knjigarna. Str. XIV, 373, 8°. — Pisatelj je v drugi izdaji Pastoralnega bogoslovja iz tehtnih stvarnih razlogov izločil liturgična vprašanja in obdelal li-turgiko v posebni knjigi. Knjiga je namenjena klerikom na teološki fakulteti in bogoslovnih uči-lisč. Služila pa bo tudi mašnikom v praktičnem dušnem pasiirstvu. Zalo je pisatelj zgodovinskemu razvoju svetih obredov dodal sedaj veljavne določbe za posamezna liturgična opravila. V dobi. ko so povsod probuja živo zanimanje za liturgijo, bodo tudi akademsko izobraženi laiki brali knjigo s pridom in veseljem: ob tem branju bodo bolj in bolj umevali čudovito umetnino cerkvenega leta, nedelje in praznike, liturgijo postnega časa in ve. likega ledna, pred vsem pa obrede sv. daritve in globoki pomen simbolov, svetili znamenj pri zakramentih in zakramentalni. Cena broš. izv. jo 96 Din, vez. v pol platno 110 Ddn, vez. v pol usnje 125 Din.
Celje
J3' Dekliška Marijina kongregacija priredi v nedeljo, dne 9. t. m. skupen izlet na Kunigundo. Zbirališče 0'b 7 zjutraj pred zavodom šolskih sester.
& Koncert »Šestnajstke« iz Olomuca. V četrtek zvečer se jc vršil v mali dvorani Celjskega doma koncert »Šestnajstke« iz Olomuca. Zbor šteje 18 pevcev, ki tvorijo homogeno celoto. Posebno izraziti so drugi basi. Dinamika jc vzorna, into-nacija čista. Program kompromisen. Pevovodja ima zbor v popolni oblasti ki mu odgovarja na vsako kretnjo, kar jc mogoče le, ker poje zbor ves program na pamet. Celjani so enkrat napolnili brez reklame malo dvorano. Navdušenje se je od točke do točke stopnjevalo, da so morali dodati nekaj pesmi. Pri dodatku so zapeli tudi Adamičevo »Zeleni Jurij«, Pri programih bi opozorili prireditelje, da bi morali natisniti predvsem originulni tekst, prevod, posebno slab, je šele sekundarnega pomena. Pred začetkom koncerta je pozdravil goste predsednik JČ Lige gosp. dr. Juro Hrašovec, Koncerta rse je udeležil tudi znani prevajatelj iz slovenščine <na češki jezik gosp. dr. B. Vybiral, Po koncertu se je pa vršil družabni večer.
■& Premiera komedije »Sen kresne noči«, dre-
vi	ob pol 9 na letnem gledališču v mestnem parku. Občinstvo naj zavzame pravočasno svoja mesta, da se začetek ne bo zavlekel. Brez plačane vstopnice nihče ne bo mogel prisostvovati predstavi, ker bo prostor zavarovan pred zastonjkarji. Blagajni pri kapucinskem mostu ter pri savinjski brvi se odpreta eno uro pred pričetkom predstave.
■& Smrtna kosa. V celjski javni bolnišnici je ' umrl Goričar Josip, 79 letni posestnik iz Kokarjev pri Gornjem gradu. Že v včerajšnji številki smo poročali, da je umrl v Gornjem gradu gosp. Sernec Josip, davčni uradnik, v 50. letu starosti. Pokojnik je dalje časa služboval pri davčni upravi v Celju in je bil tu splošno priljubljen. Zadnja tri leta je bil v službi v Gornjem gradu, kjer je sedaj po dolgi in mučni bolezni izdihnil svojo dušo. Zapušča žalujočo vdovo, hčerko i»i sina, katerim izrekamo svoje sožalje. Pokojnika bodo danes prepeljali iz Gornjega grada v Celje in bo ob 4 popoldne pogreb na okoliškem pokopališču, -— V Gradcu je dne 4, t, m, umrla 58 letna gdč. Žimniak Jožefa. Pokojnica jc bila hčerka pred vojno v Celju dobro znanega posestnika in kovaškega mojstra Ivana Žimniaka, ki je imel svojo delavnico Za kre-sijo. Naj počivajo v miru!
Cr Sveta maša p.ri Mozirski koči nad Mozirjem bo v nedeljo dne 16. julija ob 10 dopoldne.
0 Sprememba avtobusne postaje na Teharjih. Avtobusa postaja na Teharjih se sedaj nahaja pred gostilno Lavrič,
J2T Pokalna tekma med SK Jugoslavijo in SK Olimpom, ki se jc vršila v četrtek zvečer na Gla-ziji, je končala z rezultatom 2:2 (2:1). Igra ni nudila posebnega športnega užitka, ker je bila precej surova. Želeli bi sodniku malo več hladnokrvnosti in precej več objektivnosti, drugače bo kmalu izgubil ime dobrega sodnika, ki ga uživa.
■'■ r Tudi Celju sc obeta športna senzacija. V petek dne 14. t. m. sc bo vršila ob 7 zvečer na Glaziji dobrodelna pokalna tekma med častnimi člani (drugi pravijo med kibici) SK Celja in SK Olimpa, Čisti dobiček je namenjen v korist brezposelnim rn d.irskim rodbiilBm V Trbovljah. Pr, tekmi bosta sodelovali železničarska godba in orkester iz Gaberja.
PRI TRGANJU V* GLAVI, ZOBNEM MESU 1>
ČELJUSTIH
z »ALGO« dobro uadrgnite senca in tilnik, potem ovijto glavo s sukneno ruto, ki jo jc treba namočiti z »ALGO«. Polagoma boste začutili ublažitev, ker »ALGA« izhlnpeva in odvzema s tem odvišno vročino. Zobno meso in čeljust masirajte večkrat na dan s prsti, namočenimi v »ALGO«. Po masaži ovijte obraz v volneno ruto. Ako Vas boli eden ali več zob vsleil pro piha, prehlada aH revmatizma. namočite prste z »ALGO« in drgnite z njimi čeljust in zobno meso. Ako boli votel ali odlomljcn zob, izrinite v usta malo žličko čisle »ALGE«, nagnite glavo, da more »ALGA« v zobno votlino. To ponavljajte parkrat. Navadno bolečina preneha žc po prvem poskusu.
»ALGA« se dobiva povsod I steklenica Din l-l.—.
Jesenice
Nov športni klub. V sredo se je vršil v gostilni pri 'Paru na .Jesenicah ustanovni občni zbor novega športnega društva, ki si je nadel ime Gorenjec . Občnemu zboru je prisostvovalo izredno veliko športnikov. Društvo bo imelo razne odseke, tako nogometni, bazenski, turistovski, kolesarski itd. Društvu želimo obilo uspeha.
Alpiuski športni klub »Gorenjec« priredi v soboto, 8. t. m. ob pol 9 hazensko tekmo s klubom SK Ilirijo. V nedeljo ob 0 popoldne revanžna tekma.
Ob priliki štiriileselletnire jeseniškega gasilnega društva se jo zopet pokazalo, kako nujno potreben je za Jesenice nov gasilni dom, saj ima danes že vsaka vas dostojnejšo stavbo v ta namen, kot pa ga ima naše mesto. Mestni občinski zastop jo v to svrho že določil primeren znesek in sedaj se vrše le še dogovori glede prostora. Večina je za to, da bi stal gasilni dom na istem mestu kot sedanji, lo s fronto na cesto kol to določa regulacijski načrt. V tem slučaju pa bo treba vzeti del župnijskega vrta in kot čujemo, dogovori z Kupnim uradom še niso definitivni.
Za komisarja bivšemu Krekovemu prosvetnemu društvu na Jesenicah jo bil te dni postavljen gospod Anton Kokalj, vpokojeni orožniški straž-mojster in delovodja Kil).
NAZNANILO!
S tem cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim 9. julija t. 1. letno kopališče na Jesenicah. — Za obilen obisk se priporoča ANDREJ ČUFER, JESENICE.
np »• »
Trzic
10 letnico duhovniške službe so obhajali ta te> den v Tržiču sošolci našega g. župnika. 17 jc bilo zbranih, ko so v torek opravili slovesno sv. mašo za pokojne tovariše. Nekaj tovadlšev iz zasedenega ozemlja pa seveda ni moglo priti.
Na Kofce vodijo različna pola. Ena najlepših jo ona čez »Pirmance , po kateri so kljub temu, da ni javna in ni markirana, hodili mnogi turisti. Ob tej poli jo sedaj nastalo novo strelišče tržiške Strelske družine, ki bo v nedeljo 9. t. m. otvorjeno. Vsi turisti se v lastnem interesu opozarjajo, da ne hodijo po 1cj poli zlasti ne ob nedeljah, ko bodo raz-obešeno signalne zastave. Strelska družina je zelo agilna in je videti, da se bo na strelišču večkrat streljalo. Zalo pozor! Kdo bo pa jutri najbolje streljal, bomo poročali.
Sv. maša na Kolcah bo v leni mesecu 9., 16. in 23. vselej ob 10.
Šport
Ilirija težko-atletska sekcija. Težko-atletska sekcija SK Ilirije priredi tudi letos začetniški tečaj za rokoborbo in boks. Tnteresenli,' ki se zanimajo za to športno panogo se lahko osebno prijavijo do 15. t. m. vsak dan od 17 do 19 v kopališču Ilirije pri g. Neredu. Ker jo ta športna panoga pri nas še zelo malo razvita, zanimanje zanjo pa raste zlasli jio deželi, zato je upati, da tudi Ljubljana no bo zaostajala, temveč bo tudi lu prednjačila, kakor tudi v ostalih športih. Pismene prijave pa je poslati na naslov: Gustav Nered, kopališče Ilirije. Ljubljana. Sprejemajo se tudi interesenti iz okolice.
Tenis-turnir SK Ilirije. V avgustu se vrši v Ljubljani večji tenis-turnir za prvenstvo Ljubljano ter za »Pogačarjev niemorink. Prihodnji teden bosta pa turnirja lokalnega značaja, da se preizkusijo domače moči. Jeseni pa bomo imeli priliko videti več turnirjev, kar je za propagando toga lepega športa nujno potrebno.
V meddržavni Iioksorski tekmi med Italijo in Madjarsko, ki se je vršila v Trstu, je zmagala Italija v razmerju 10:6.
Nežni spol sc jc spravil na maratonski tek. Angležinja Violet Piercy sc je podala na maratonski tok ter je pretekla 42 km dolgo progo v 4:00.25. Je to sicer izreden uspeli, vendar pa še večji nesmisel, kajti že za moške je ta proga tako težka, da bi bilo iz zdravstvenih ozirov najbolje, čo bi jo izločili iz tekmovalnega programa.
To so metalci kopja! Znani metalec kopja Malti Jarvinen je v zadnjem času dosegel v metanju kopja naslednje mere: 75.05 m, 71.87. 71.30. 69.64 s prestopom pa celo 76.80 ni.
Prvenstvo ameriških lahko-atletov. V Cllicagu so se vršila 2. julija prvenstva ameriških lahkih atletov, kj so tako- le izpadla: 100 m: Metcalfe 10.5; 200 m: Metcalfe 21.2; 400 m: Fuqua 47.7; 800 m: Eunnlnghnm 1:38.5; 5000 m hoja: Hinkel 23:54; 110 in zapreke: Morris 14.0; 200 m zapreke: Meier 23.4; 400 m zapreke: Hardin 52.2; skok v višino: Johnson 2.01 m; skok v daljavo': 0\von: 7.50 m; troskok: Blair 14.45 m; krogla: Torrance 15.73 m; kopje: Barlett 64.10 m.
Dame so se pa na istem mitingu tako-le odrezale: 50 m: Luise Stokes 0.6; 100 m: Antielte Rogers 12.2; 200 m: Olive Hasenfuss 26,2: 80 m zapreke: Simone Schaller 12.1; štafeta 4X100 m: lllionis A. C. 48 (svetovni rekord); skok v daljavo: Genevie Valveda 5.25 m; skok v višino: Alice Arden 1.60 m; disk: Rutli Osborn 37.19 m; kopje: Magnie Dele 39.69 111; krogla: Calherine Rutherford 11.86 m.
Hildo Holovskv, avstrijska prvakinja v umetnem drsanju, jo v 17. letu svojo starosti nenadoma umrla vsled operacije na slepiču. Ker se je prek asno zatekla po zdravniško jionioč, jo kljub vsej zdravniški vedi niso mogli rešiti. Z njeno smrtjo je legel v prerani grob, eden največjih talentov sveta na ledu.
Nov predsednik mednarodnega olimpijskega odbor«. Na mesto umrlega grofa Clary-ja, predsednika mednarodnega olimpijskega odbora predlagajo Francozi grofa Jean de Cnstellnne. Toza-devne volitve se bodo vršilo v.olo prihodnjo leto v Atenah o priliki zborovanja olimpijskega komiteja.
Kdo enkrat
(JLJiOtCLbi
"6ctm
zahhva d*uqo
Tudi korali imajo svojo zgodovino
»Plačilni, bržola smrdi!« »Trenotek. t»rosim, tnkoj navijem vonti lator!«
V starih časih so spremljale vojnega boga Ilirije kužnih bolezni. Kuga in kolera so pobrale neprimerno več ljudi kakor orožje. Še v vojnah 18. stoletja je pomrlo šestkrat več ljudi za nalezl|i-vimi boleznimi kakor jih je padlo na bojiščih. Poslej pa sta medicina in zdravstvo dobivala hitro premoč nad temi sovražniki človeštva, in že v krimski vojni 1. 1850 je bilo razmerje 3.2 : 1, v nemško-francoski vojni pa 1:0.6. V svetovni vojni sta griža in tifus občutno nastopala le v kulturno bolj zaostalih predelih.
Zdaj pa vstaja na obzorju strah, da bi bacili najnevarnejših kužnih bolezni postali — poleg strupenih plinov in zažigalnih bomb — novo vojno orožje. Službeni ameriški »Infantry Joutnal« je prinesel o tem nedavno obširen čla lek V njem piše vojaški zdravnik L. A. Fox da je treba s to možnostjo računati in da je vsako sklicevanje na moralo prazno prizadevanje. Ljudje so se v vouii vedno posluževali tistih sredstev, ki so bila najuspešnejša. Najpreje so se borili s pestmi in zobmi, potem s kamenjem, potem po vrsti z mečem, s sulico, strelnim orožjem, strojnico, podmorniki, z letalskimi bombami in slednjič s plini. Ob vsaki uvedbi kakega novega orožja so sc oglasili ogorčeni protesti, orožje je pa vendar ostalo. Ravno tako je s te plati tudi z bacilsko vojno. Drugo vprašanje je pa seveda, ali so bacili res tako strašno nevarno orožje? O tem piše inž. W. Stolze v časopisu »Wissen und Fortschritt«:
Vzemimo predvsem tisto skupino nalezljivih bolezni, ki napadajo človeka v prebavilih: kolera, tifus in griža. Bacili teh bolezni se dajo umetno odgojiti v velikih množinah. Kaj bi se zgodilo, če bi jih zločinske roke razsule po vodah sovražnikove dežele? Nič hudega. Že Aristotel je čisto pravilno svetoval svojemu učencu Aleksandru Velikemu: »Vodo vselej prekuhaj in iztrebke zagre-bi.« Čisto po načelih modernega zdravstva. Danes imamo vodovode in kanalizacijo in v resnično kulturnih državah so epidemije kolere, tifusa in griže naravnost nemogoče, ker se da vsak njihov pojav že v kali zadušiti.
Druga skupina nalezljivih bolezni se prenaša in napada dihala: hripa, pljučnica in nahod. Ta sicer ni prava bolezen ,»endar more delavnost prebivalstva znatno ovirati. Bacili teh bolezni bi se dali v prahu razpršiti po ozračju v sovražnikovem območju. A uspeh bi utegnil biti le malenkosten. Za hripo nikdar ne obole vsi ljudje v kaki pokrajini in delujejo pri okužbi še drugi, doslej neznani činitelji, tako da o samovoljni, umetni povzročitvi epidemij ne more biti govora.
Najstrašnejša morilca v minulih vojnah sta bila kuga in legar, ki ju prenašajo z ugrizom bolhe in uši. Denimo, da bi sovražnik s padali razširil po pokrajini podgane, okužene s črno kugo. Kletke bi se na tleh avtomatično odprle in živali bi se razbegnile po kleteh in skladiščih, shrambah in podstrešjih. Raztrosile bi okužene bolhe, ki bi preile na ljudi, in v kratkem času bi v deželi za-divjala črna smrt. No, tudi ta strah ni tako strašen, kakor bi se zdelo na prvi hip. Ko je črna kuga 1. 1924. razsajala v Pandšabu in pobrala na stotisoče Indijcev, je izmed angleškega vojaštva in drugih Evropejcev v tistih krajih obolelo komaj šest oseb. Kuga se na nekak način pred kul-
turnimi narodi ustavlja — nemara da je snaga najboljše obrambno sredstvo proti tej kužni bolezni. — Uši, ki naj bi bile prenašalke pegastega legarja, bi bilo treba spraviti neposredno na ljudi. To bi bilo v večjem obsegu tudi za najspretnejšega vohuna prevelika umetnija. zdaj poznamo sredstva, s katerimi se dajo uši na najpreprostejši način zatreti; ušne nadloge se v bodoči vojni ni bati, zato tifusni bacili kot bojno orožje sploh ne pridejo vpoštev.
Zelo nevarne so bolezenske klice omrtvičnega krča, plinskega in vraničnega prisada. S temi bacili okužene rane bi prizadele tudi malo ranjenim silovite muke. Vsa sreča, da bi se moral tudi vsak poizkus s temi bacili ponesrečiti. Kajti prvič imamo cepiva proti tem boleznim, drugič bi se pa morali bacili prenašati po namenoma okuženem strelivu. Toda pri eksploziji vsakega naboja se razvije taka vročina, da bi ji ne mogel odoleti noben bacil.
Zdaj prihajajo vojni biologi še z najtežjim svojim topom: botulinom, bakterijskim strupom, ki se v miru pojavlja v pokvarjenem mesu in klobasah. 0.5 mg zadostuje, da umori človeka: z eno samo žlico botulina bi bilo mogoče zastrupiti celokupno prebivalstvo velemesta. Eno samo letalo bi moglo nesti toliko botulina, da bi iztrebiti vse prebivalstvo zemlje. Matematično se to popolnoma ujema, kako pa bi bilo v praksi? Izlahka bi bilo mogoče proizvesti zadostno množino botulina in ga prenesti v katerokoli deželo: toda kdo in po kateri poti naj bi dal ljudem strup zaužiti? V svetovni vojni so izdelali toliko streliva, da bi mogel biti vsak človek na zemlji petdesetkrat ustreljen, a vsaka krogla ne zadene. Ravno tako je z botulinom. Bolezenski znaki, ki jih povzroča botulin, so podobni kakor pri tifusu in koleri in podobna so tudi obrambna sredstva. Strup uničimo že z enostavnim kuhanjem (vode in živil).
Bacilov kot vojnega orožja se torej kulturnemu človeku ni treba posebno bati; opraviti ima z njimi itak vsak dan in jim bo gotovo tudi v vojni ko«.
Led v svetov ju?
Med znanstveniki je v teku spor o vprašanju »vsemirskega ledu«. Nemški tovarnar in iznajditelj Horbiger, ki se peča tudi z astronomijo, trdi in tudi znanstveno dokazuje, da se nahajajo v vse-mirju razen toploto izžarevajočih snovi tudi ogromne množine ledu, ki dospevajo v tej ali oni obliki tudi na zemljo. Geologi so že ponovno izrazili dvom, kako bi mogla morja ohraniti svoje vode v vedno enakem obsegu, ne da bi dobivala novo vodo iz drugih virov (voda znaša samo 1 odstotek zemeljske prostornine). Vremenoslovci se čudijo ledenim oblakom v višini 135 km, kjer znaša pritisk živega srebra komaj 0.001 mm. Odkod dalje najdebelejša toča ravno v vročem pasu, silovite plohe tudi v puščavah, vsakdanji tropični nalivi? Vse to — mimo drugega — dokazuje, pravi Horbiger, da smo deležni na zemlji vode iz vsemirja, brez katere bi se bila zemlja že izpremenila v puščavo, kajti »zemeljski vodni krogotok« ne more biti nikak »perpetuum mobile«. Veliko znanstvenikov pobija Horbigerjev nauk o svetovnem ledovju, Hočim dru<<i izjavliain ?»ni
Hitlerjeve napadalne čete ob slovesnih smo-trah nastopajo ob zvokih korala »Ich bete an die Macht der Liebe«. O tem koralu prinaša »Neue Ziircher Zeitung« naslednje pojasnilo: »Ta tako-imenovani koral je nekoliko izpremenjeni izrezek iz neke maše Dimitrija Bortnjanskega (1882), ruskega Palestrine, iz Ukrajine, ki je po študijah v Ita- j liji postal ravnatelj carske godbe v Petrogradu. Ta mašni fragment je sprejel Tseherlitzky, organist petrograjske nemške cerkvene občine, v koralno zbirko, ki jo je 1. 1825. izdal tamošnji župnik Gos-sner. Ta nekoliko izpremenjeni napev je še danes dodan Gossnerjevemu molitveniku »Gossners Schatzkastlein«. Istočasno pa je prevzela to melodijo ruska vojaška godba ter je znana tudi po ■ vsem Balkanu. Grofica Marija Erbach-Schonber- j gova pripoveduje v svojih spominih, da jo je na svoje veliko začudenje slišala pri neki bolgarski paradi, ki se je vršila pred njenim bratom Aleksandrom, prvim bolgarskim knezom. Donski kozaki pod Sergejem Jarovom so jo peli zelo zategnjeno.
_ Nemška armada je prevzela to melodijo v svoj
spored za časa nemško-ruskega prijateljstva in t njene godbe so jo pri mirozovu redno igrale. Narodni socialisti so mimo drugih tradicij iz cesarske dobe obnovili tudi to. Pesem najdemo tudi po vseh francoskih in angleških cerkvenih pesmaricah in tako tudi v švicarskih.
Tour de France, etapa Belfort-Evian. Nn čelu sta zmerom oba Francoza Archambaud in Spei-cher ter Italijan Guerra.
Zverimah za mladičke
Po velikih mestih večina otrok nima prilike, da bi prišli v neposredni stik z domačimi živalmi in jih vzljubili. Temu so odpomogli v Berlinu na ta način, da so pred nekaj leti uredili v tamkajšnjem vzornem zverinjaku poseben oddelek za mladičke. V tem oddelku je urejeno majhno kmet-sko posestvo in na njem se popolnoma svobodno gibljejo domače in kamerunske ovce in koze z mladiči, dalje pujski, telički, oslički, kokoši, gosi, race itd. Razen tega je sedaj v oddelku osem mladih medvedkov, ki jih odgajajo s steklenico in cucljem, deset mladih levčkov, mlad tigerček, mlade opice, dva nojeva piščančka, mlade kamele in mnogo drugih mladih živali. Tam je tudi valilnica, iz katere skoraj neprestano prihajajo novo-• izvaljeni kokošji in račji piščančki. Malo dalje je ! velika kletka, v kateri »vzgajajo« mladiče divjih živali — prava zverinska šola. Vclikomestna deca ima tako priliko, da se do mile volje nagleda in spozna vsakovrstne živali in se ob njih naraduje.
Bacili - novo vojno strašilo
Mollison in njegova žena, ki se pripravljata na polet čez Atlantik
Predsednik francoske republike Lebrun na obisku v neki vusi: v cilindru je šel med dcco in
z njo zaplesal kolo.
Vaje za možgane
»Times-ov« pomorski poročevalec navaja za- 1 nimive podrobnosti »možganske telovadbe« (brains gymnastic), katero redno izvaja britska mornarica. Poveljniki bojnih ladij, ki odrinejo na vaje, do- j bivajo navadno po 17 zapečatenih pisem. Na od- | prtem morju razvija admiralska ladja zastavice s ] številko onega pisma, ki ga morajo kapitani jd-preti. Notri je navadno vprašanje, na katero je ; treba takoj odgovoriti, ali pa povelje, ki ga morajo ladje čimprej izvršiti. Zmagovalec pri tekmi dobi posebno pismeno priznanje, ki se visoko ceni pri Oritski mornarici. Admirali zastavljajo častnikom najbolj nepričakovana vprašanja. Ovitek, ki so ga \<točasno odprli vsi kapitani po signalu poveljni-kove oklopnice letos pomladi, je skriva' vprašanje: »Javite, kateri konj )t zmaga' pri derbyju leta 1932?« Preden je mini'a ena minuta, so že dvignile vse ladje pestre zastavice, ki so pomenile: »Peti april«. To je bilo lahko vprašanje, ker so itak vsi Angleži vdani športu. Zvijača je bila edino v tem, da se je godila omenjena »možganska telovadba« prav dne 5. aprila. A to ni nikogar j izmed častnikov zbegalo. Admiralski zape-I čateni ovitki večkrat vsebujejo povelje: »Spustite | in čim hitreje dvignite sidro«. To je priljubljena • stara tekma. Neki kapitan se je vnaprej pripravil na ta slučaj. Naročil je črno prepleskano leseno sidro in ga obtežil s kosom svinca. Hotel je s to zvijačo premagati vse nasprotnike. Moral je | biti rojen pod srečno zvezdo, ker prihodnje vaje ! so mu tudi res prinesle zaželjeno povelje. Sidro je kakor blisk zletelo v vodo. A utež se je pri spuščanju „po nesreči odvezala. Ko so mornarji pričeli dvigati sidro, je splavalo po vodi. Ta nepričakovani prizor je nepopisno začudil vse ostale ladje, a ko so mornarji razumeli čudež, so izbruhnili v nebrzdan smeh in klicali: »hip! hip! hurra!« Podjetni kapitan je prišel pri razvrstitvi tekmovalcev na zadnej mesto.
Primo Ca mera, novi boksarski svetovni mojster, na obisku pri svoji materi, ki jo zelo ljubi.
Sodnik: »Zadnjič ste ukradli 200 dinarjev, sedaj pa zopet sto dinarjev; ali se res ne mislite poboljšati?«
Tat: »Saj sem se že za slo dinarjev!« *
Georg Bernard Shaw se je zelo razveselil, ko je po dolgem času zopet ugledal gospo, ki mu je bila predstavljena v nekem kopališču ob rivijeri.
»Vaše lice je sijajno, gospa!«
Ona: »Žalibog da vam ne morem odgovoriti s tako lepim poklonom.«
Nato Sliav neusmiljeno: »Nič zato. Storite kakor jaz: lazite!«
Zemljevid delavskih plač
legenda
sedci Okrožnega urada zn zau cSf
Ihvprečna dnevna aau mezda znaša
	od Din 23 do Din Z-,
	•• 2* • zs
m	• • zs • • Z6
mi	' • U • •
fflDD	' % 2? ' ' ZS
m	• ' U • • 29
□	Izpod Din 23
Jtevilke v območju vaaJte ekpcitture pomanijo •
oJtiullo deUvctu irunmii učenec
l)%ujjrečtia dnevna tauarvmm nuzda delavcev (trn vajenuvlpo stanju 30 fl/1932
Povprečna dnevna iau mezda de.
lavstvatbrejs vajencev) iausrovanih prt OUZD-u vfiubljanije znašala dne M g 1932 n
JJinzios 9kktiien dnevni zaslužek povpreč. nega delavca je taca 20 M večji in inAŠa
Jaktičen dnevni lasluiek moškega delavca znaša povprečno Dmsfto žen ike pa Din 23 30
Zemljevid luie. da so delavci u industrijskih krajih boljše plačam M de. lavci na deželi Razlika plač uiaia skoraj toftV tem hli vzrok,da sili prebivalstvo iz dežele v tovarne in da se tako ustva ■ rja delavski proletarijat fbdoben beg kmečkega prebivalstva v industrijske kraje opažamo tudi v drugih banom-
Iz nemške gospodarske politike
Racionalizacija prepovedana
Nemčija je država, v kateri je poleg severnoameriških Združenih držav racionalizacija najbolj napredovala. Sedaj pa pa<ia Nemčija v nasprotni ekslrcm, ki bo pa prinesel veliko škode važnemu delu nemško industrije, t. h. strojni, ki je vendar največja nemška industrijska panoga.
Deželna vlada za Turingijo je imenovala komisarja za turinške industrijske in trgovske zbornice. Komisar pa je izdal te dni odlok, po katerem je prepovedano vsako nadurno delo (nad 48 ur tedensko). Poleg tega pa je ukazal poslo-dajalcem, da tudi nc smejo dalj časa zaposlovati strojev, da lako prepreči sploh vsako možnost nadurnega dela.
Važnejši pa je njegov drugi odlok, s katerim je odredil, da se ne smejo postavljati novi stroji, ki bi izpodrinili sedanje pihače steklenine. S tem je v tej stroki prepovedana racionalizacija. Odjemalci steklenih proizvodov, predvsem kemična industrija pa naj kupujejo predvsem ročno delo.
Javna dela
Dne 1. junija je stopil v veljavo zakon o zmanjšanju brezposelnosti. Zakon ima pet delov,_ v prvem govori o preskrbi dela. Državni finančni minister bo izdal za najrazličnejša dela: hišna popravila, preureditev stanovanj, predmestne male hišice, kmetijske naselbine, regulacijo rek, napravo olektraren, plinaren in vodovodov, visokih stavb itd. za 1 milijardo mark nakaznic na delovni zaklad. Pospeševanje se vrši ali s posojili ali pa 7. dodeljevanjem dodatkov.
V	drugem delu zakona je določena davčna prostost za nadomestne nabave orodja, strojev in predmetov obrtnih obratovalnic. Seveda morajo biti novi proizvodi nemškega izvora. Važna jc Icločba, da novi stroji ne smejo zmanjšati števila zaposlenih.
Prostovoljni darovi
Da se dobe potrebna sredstva za izboljšanje zaposlenosti, se lahko- dajejo prostovoljna darila. Možno pa je odstopiti tudi terjatve do dežel ali občin. Vsak darovalec dobi potrdilo, ki mu za-jigura pri eventualni davčni utaji prostost v slučaju kaznovanja.
Za večjo zaposlenost služkinj
V	zadnjih letih je število služkinj zaradi neugodnih razmer padlo od 1 na pol milijona oseb. Z novim zakonom so ukinjeni prispevki za brezposelno zavarovanje služkinj. Poleg tega sc državni lavki za služkinje znižajo na la način, da se jih smatra kot otroke, katerih število je merodajno pri odmeri davka, odnosno znižanju odmere.
Posojila novoporočencem
Število porok se je zadnja leta v Nemčiji zelo zmanjšalo, kar jo ob težavnih gospodarskih razmerah razumljivo. Zaradi tega hočejo dajati novo-
poročencem posojila do zneska 1000 mark, I. j. približno do 18.<)0O Din. Kdor se poteguje za to posojilo, inora bili njegova bodoča žena med 1. junijem 1931 do 31. maja 1933 najmanj G mesecev v službi v tuzemstvu, nadalje mora njegova žena pustiti službo in končno se mora bodoča žena obvezati. da toliko časa ne bo šlu v službo, dokler ima mož dohodke v smislu zakona o dohodnini več kot 125 mark mesečno, torej v našem denarju rtad 2250 Din mesečno in dokler ne bo dobljeno posojilo popolnoma plačano. Ta posojila bodo krita s posebnim davkom, ki ga bodo plačevali vsi samci. V zvezi s leni opozarjamo tudi na zgorajšnja določila o olajšavah za služkinje.
Žetev se je začeta
V ponedeljek se bo v slučaju lepega vremena začela v Vojvodini splošna želev kakor tudi v Srcmu. Ta teden sino imeli na nekaterih krajih že prvo poskusno žetev. Prav tako je v polnem teku žetev ječmena. Vendar je v nekaterih krajih, kjer je bilo vreme neugodnejše, pričakovati zakasnitve žetve.
Uradno cenijo, da ltam bo letos ostalo pšenice za izvoz okoli 3—1 milj. met. siotov, vendar je glede razvoja cen važno tudi vprašanje finan-siranja. ki do danes še ni zadovoljivo rešeno, pu bo imelo gotovo posledice pri formiranju cen. Med raznimi predlogi omenjamo predlog, da naj bi izvozniki dobili v obliki premije povrnjenih del prednostnih carin, ki jih uživa naš izvoz v nekatere države.
Danka za mednarodne obračune je izgubila mnogo poslovanja z ukinitvijo Iranslera in razdelitve nemških reparacij. Poleg lega jo je občutno prizadel padec dolarja. To je najbolj razvidno iz dejstva, da je bilančna vsota zavoda padla v aprilu od 038.7 na 752.3, nadalje v maju na 720.G in v juniju nadalje na 712.4 milj. švir. fr.
Za zlato klavzulo. V Bazlu je bil le dni osnovan Mednarodni odbor proti nepriznavanju zlate 'klavzule-. V njem so zastopniki upniških organizacij Belgije. Francije, Švice, in Holandije.
Likvidacija. V likvidacijo je prešla d. d. Jugoslovanska nafta- v Zagrebu. Nadalje sklicuje občni zbor za 12. julij v Zagrebu Sveopče trgo-vačko d. d. Na dnevnem redu je tudi sklepanje
0	likvidaciji in imenovanje likvidatorjev. Bilanca za t!)3l izkazuje pri glavnici 2.0 milj. (brez upnikov) izgube 548 milj., leta 1982 pa 1.096, skupno torej v zadnjih dveh letih 1.044 miij. Din izgube. — Nadalje predlaga občnemu zboru dne 25. julija I likvidacijo . Opšte dioničarsko društvo za gradnji:
1	promet gradjevnim materialom« v Zemunu. Bilanca za 1932 izkazuje pri glavnici 3.5 milj. in upnikih 16.2 milj. izgube 0.7 milj. Din. Podjetje že več let ni obratovalo in je bila pri njem svoje-časno udeležena ljubljanska Stavbna družba, d. d.
Borza
Dne 7. julija,
Denar
V današnjem prometu so oslali neizpremenjeni tečaji Bruslja, Curiha in Prage. Nadalje je popustil New Vovk. pa tudi London, Pa rti in Trsi. Učvrstila sta se le Amsterdam in Berlin.
Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po nespremenjenem tačaju 8,85, na zagrebški je nurustel na 8.70, v Belgradu pa je no-tiral 8.55 N.U8. Grški boni so notirali v Zagrebu 40—42 (II), v Belgrndu pa 43.50 hI.
Ljubljana. Amsterdam 2312.07—2323.43, Berlin 1304.03—1374.83, Bruselj 803.57-807.51. London 11)1.42—11(3.02, Curih 1108,85—1113.85, New Vork 1174.03 - I2.08.1t), Pariz 225.13—220.55. Praga 170.71) do 171.(55, Trsi 304.90—307.80.
Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez, kompenzacij 58.341 Din.
Curih. Pariz 20.305, London 17.26, New Vork 375, Bruselj 72.35, Milan 27.55. Madrid 43.-10, Amsterdam 208.60, Berlin 123.35, Dunaj 78.21 (58.50), Slockholm 89.25, Oslo 86.70, Kopenhagen 77, Praga 15.36. Varšava 58.05, Atene 2.97, Carigrad 2.485, Bukarešta 3.08.
Dunaj. Dinar uotira (valuta) 8.80. priv. 11.36.
Vrednostni papirji
Čvrsta tendenca za državne,, papirje se nadaljuje in je danes vojna škoda zopet prekoračila tečaj 200. Promet je bil slab in je znašal na zagrebški borzi: 25,000 7% inv. pos. in 1000 dol. 7% iilera. Nadalje je bilo zaključenih Se 10 delnic Priv. agrarne banke, ki je postala zelo čvrsta.
Ljubljana. 7% inv. pos. 46.50 den., agrarji 27 den., vojna škoda 197—200, begi. obv. 33.50 d., 8% Bler. pos. 35 den., 7% Bler. pos. 32.50 deti., 7% pos. Drž. hip. banke 52 d.. Trboveljska 135 d.
Zagreli. Drž. papirji : 7% inv. pos. 45—47 (46.50), agrarji 27—28, vojna škoda 197—200, 8. 196 den., 6% be;'!. obv. 38—34, 8% Bler. pos. 32.50 do 33.50 (32.50), 7% Bler. pos. 35—36. 7% pos. Drž. hip. banke 53 bi. — Delnico: Narodna banka 3650 den.. Priv. agr. banka 216—218 (215), Šcčerana Osjek 145—152.50 (10 po 145), Impeks 50 den., Is is 25 bi., Trboveljska 140—160 (30 po 140.-).
Belgrad. Narodna banka 3820 bi., Priv. agrar. banka 218—220 (220), 7% inv. pos. 45—45.50 (45.50. 45). agrarji 26.50 bi., vojna škoda 200 do 201 (201.50, 201), 6% begi. obv. 33.65—88.85 (34. 38:90), 8% Bler. pos. 34.50 bi., 7% Bler. pos. 32.50 do 33, 7% pos. Drž. hip. banke 51 bi.
Dunaj. Don. sav. jadrali. 50.85, Alpinc 12.62, Trboveljska 14.75.
Žilni trg
Novi Sad. Pšenica: vsa po 225.5—230. - Koruza: bč. srem. 72—74, bč. oikol. Sombor 73—75, bč. bela. bč. za avgust 76—78, srem. za avgust pariteta Indjija 76 do 78, bačika ladja Sava in Bc-gcj 76—78, bč. ladja 'lisa 77—79. - Moka: bč., ban. šl. Og Ogg 350—365, št. 2 330—345, št. 5 310 do 325. - Ostalo neizpremenjeno. - Tendenca čvrsta. -Premet: 65 vagonov.
Budimpešta. Tendenca: negotova. Promet: negotov. Pšenica: okt. 11.47—11.74. zaklj. 14.75 do 1-1.78. Rž: marec 12.85-12.97, zaklj. 12.84-12.85; okt. 6.95—7.02, zaklj. 7.00—7.02. - Koruza: marec 7.88—8.06. zaklj. 8.05—8.07; julij 8.20—8.23, zaklj. 8:23—8.26; avg. 8.21—8.30, zaklj. 8.26.-8.28.
Chicago. Pšenica: marec 69, julij 59.25, sept. 62.25, december 65. Koruza: marec 56.25, sept. 47, december 51.50.
Winnipeg. Pšenica: julij 50.50, oktober 53.25, dcceniber 50.
Živina
Ptujski sejmi. Konjski in goveji sojem v torek 1. julija je bil razmeroma dobro založen in ludi kupčija je bila prccej živahna. Prignanih je bilo 542 živali, prodanih pa 240. Celic: krave 2 4 Din; telice 2.50—4.50 Din; voli 3—1.50 Din; biki 2.50—4 za 1 kg žive teže. Konji po kakovosti od 500—3700 Din. Svinjski sejem dne 5. t. in. je bil precej živahen. Prignanih je bilo 180 rilcev, prodanih pa 94. Cene: 6—9 za kg žive leže, drobnarija po kakovosti od 115 do 300 Din.
Hmelj
VIII. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmcljskih nasadov.
Žalec v Sav. dolini, 7. julija 1933. V minulem tednu so se vremenske razmere le v toliko izpre-menile, da je bilo manj padavin, temperature — posebno nočne — pa so se prej znižale, kot povišale. Rast že itak vitkih rastlin je šla sicer malo navzgor, ne pa v širino. Ce ne bo kmalu solnčnih uui m toplih noči, bo letina le srednje velika. -Društveni odbor.
Žatec (ČSR), 5. julija. Cene so ostale neiz-premenjene 1800—2200 Kč pri mirnem prometu. Letnik 1931 netira 750 800 Kč. — Rastlina je nadalje trpela vsled neugodnega vremena. Splošno stanje se ni izboljšalo, jc neenako in zaoslalo.
Nikdar nisem niti sanjala, da bi mogla kedaj osvojiti ljubezen bogatega človeka. Ko pa sva se poročila, mi je priznal, da ga je najprej očarala moja nova, sveža in bela koža. Tajnost te moje privlačljive lepoto obstoja v dnevni uporabi nove kreme Tokalon bele barve (brez maščobe), ki vsebuje svežo smetano in preparirano oljčno olje. Ta vsebina je kombinirana z dodatki, ki krepijo kožo in jo napravijo tudi belo. Krema Tokalon prodre v kožo takoj ter umiri razdražene kožne žleze. Razširjene znojnice zožuje in odstranjuje zajedalce. Koža postane v treh dneh nova ter dobi ncpopisljivo lepoto in svežino, ki je nc bi bilo mogoče doseči na noben drug način. Prepričana sem, da nežnost, svežina in belina moje kože učinkuje na mojega soproga sedaj s istim magne-tičnim efektom, kakor na dan najine svatbe.
Radio
Programi KadiG-Lfaibllanai
Sobota, 8. juliia: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Čas, plošče 18.00 Radio orkester 19.00 Problem izobraževanja našega naroda (dr. St. Gogala) 19.30 Zunanje politični pregled (dr. Jug) 20.00 Orkester »Grafike« 21.00 Kuplete poje g. Bajde 21,30 Čas, poročila 21.45 Radio orkester in jazz.
Nedelja, 9. julija: 8.15 Poročila 8.30 Gimnastika (M. Dobovšek) 9.00 Versko predavanje 9.30 Prenos cerkvcnc glasbe iz cerkve sv. Petra 10.00 Potovanje po Evropi in tujski promet (prof. O. Šest) 10.30 Šege in običaji bosanskih muslimanov (H. Marjano-vič) 11.00 Radio orkester 12.00 Čas, plošče 15.00 Kmetijska ura (dipl. agr. Jamnik) 15.30 Valčke in koračnice izvaja Radio orkester 16.30 Ljudska igra »Vražja ženska« (člani Nar. gledališča) 20.00 Du-etna ura gg. Gostiča in M. Rusa 20.45 Citraški ter-cei »Vesna« 21.30 Čas, poročila 21.45 Radio-jazz.
Drugi programi t
Nedelja, 9. julija:
Belgrad: 19.30 Narodne pesmi 20.20 Večer Tur-genjeva — Zagreb: 20.30 Orkestralni konccrt in sopran solo — Barcelona: 22.00 Vokalni koncert — Dunaj: 19.20 Koncert vojaške godbe 20.45 Opera »Bajazzo« (Leoncavallo) — Budimpešta: 18.30 Straussova dela — Leipzig: 18.30 Kreuzerjeva sonata, Beethoven 20.05 Opereta »Ciganska ljubezen« (Lchar) — Langenbcrg 20.45 Nabožna glasba — London: 21.05 Oratorijski vokalni konccrt — Milan: 20.30 Opera Sly« (Wolf-Ferrari) — Praga: 19.00 Koncert vojaške godbe — Rim: 20.45 Opereta Bambus« (Carabclla).	(Iz »Radio-Beograd«)
Prostovoljno gasilno društvo Tacen pod .Šmarno goro si je nabavilo novo motorno brizgalno. Slovesna blagoslovitev brizgalne bo v nedeljo, dne 9. julija ob 2 popoldne. Po slovesnosti bo na prijaznem vrtu pri »Koširju velika gasilska veselica z bogatim srečolovom in petjem pevskega društva Zarja,. Sodeluje kompletna godba iz Viča. — K obilni udeležbi se vabijo vsi prijatelji gasilcev!
Knjižne zbirke Jugoslovanske knjigarne
F. Mauriac: „Kačja zalega"
Franfoig Mauriac, ki je bil nedavno sprejet .ned izbrano število »nesmrtnikov« Francoske Akademije, jc začel pisateljevati sicer že pred več kot dvajsetimi leti, vendarle pa je svojo izredno pisateljsko nadarjenost pokazal in razvil šele po sve-uvni vojni. Po 1. 1920. je napisal vrsto romanov, s katerimi je osvojil domovino in svet. ki ga danes oba štejeta med najodličnejše pisatelje sodobne književnosti. Literarna kritika (n. pr. R. Fer-landez) priznava ne lo nesporno umetniško vrednost njegovih del, marveč ga šteje tudi med ob-novitclje modernega romana, ki so zavrgli prebrani subjektivizem in lirizem simbolističnih pisateljev (moderna), pil tudi enostransko opisni in snovni objektivizem naturalistov. Posrečilo se jim ie tako ustvarili novo vrsto romana, ki skuša zajeti življenje in človeka v celoti njegove telesno, luhovne eksistence. Zato jo v teh romanih objek-livni svet zgodbe — ki pa nima nobene podobnosti nekdanjimi romani; — resničen in ne samo simbolen svet prav tako pa sta ta zunanji okvir in podoba vselej ožarjena od notranje človekovo luči, od njegovega duha. Duhovne prvine življenja v prvi vrsti mikajo pisatelje omenjene smeri in to je tudi za Mauriaca najznačilnejše, tembolj ker la pisatelj v svoji umetnosti zvesto stremi za združitvijo svojega religioznega svetovnega nazora in življenjsko pristnosti in spontanosti.
Pri nas smo Mauriaca poznali dosedaj samo po prevodu starejšega romana »Gobavca je po-iubila , ki ga je pred dvema letoma izdala Juaro-dovanska knjigarna v svoji Leposlovni knjižnici . Vendarle pa je novi roman Kačja zalega . ki je sedaj izšel rnvnotani. nemalo drugačen ter nam ^■/.e iilsalelia v uouoliionia novi luči. Medtem ko
se tamkaj dva verna, a v stisko in bedo svoje narave ujeta človeka, zakonca Jean in Noemi, po odpovedi približata idealu duhovnega življenja, je pa svet, ki ga nam prikazuje Mauriac v tem romanu, bistveno drugačen. Roman je napisan v obliki dnevnika in je prav za prav izpoved, ki jo je Sli letni starček napisal svoji ženi. prav zato seže tudi globlje do uganke človekove narave in duše, zakaj tisti, ki je tu opazoval sebe in življenje, je bil človek sam. Prav tako pa ravno to omogoča pisatelju, da tudi v zunanji zgodbi zajame življenje v večji širini.
Pisatelj stremi, dasi popolnoma netendenčno, življensko in umetniško svobodno, za tem. da bi odkril podobo pravega krščanstva, ki je pač predvsem v ljubezni ter čutu pravičnosti in resnice ter jo ločil od lažne, zgolj formalne ali celo samo formalistične vernosti. Roman ima zategadelj poleg umetniškega izrazito katoliško apologetlčen in reformatoričen značaj. Avtor je postavil zato ves roman na borbo, ki jo bije v sebi in zunaj sebe svobodomiselni, a v tajnih globinah samega sebe nekje religiozno ranjeni in vznemirjeni starec, advokat T.ouis. Nasproti njemu pa je postavil pisatelj francosko arisfokratieno meščansko družbo, ki je na zunaj sicer še verna in sledi še vedno tradiciji. medtem ko jo v resnici že izgubila sleherni živi stik z duhovno resničnostjo, ki bi jo za oblikami veroizpovedi res morali vedno tudi čutili kot nadnaravno resničnost, pfešinjajočo vse naše življenje. Toda ljudje, ki jih pisatelj opisuje v ro. mami. se sicer še vedno priznavajo h kntolištvu, vendarle pa v njih ni nič več te žive religioznosti. No razumejo, da religija in življenje ne moreta in no smeta bili ločena, in se v tej usodni zmoti pehajo za zeniskimi dobrinami, mamami in cilji: To. samo lo mi je bilo vse življenje tako zoprno: ta robata potvara, lo srednje breme krščanskega življenja! pravi Louis. ki ob teli ljudeh, ki i»I mu morali vendarle bili opora in svetilnik, skuša ! zaman najti podobo vere. Kačja zalega, lo so st:a- | sti v njem, skopost, odljudnost, sovraštvo — na-
slov je potem takem treba razumeti simbolično — se ob dotiku s temi ljudmi še množi.
Ce hočemo pisatelja Frangois Mauriaca prav in popolnoma razumeti, moramo prebrati roman do konca. Zakaj šele lam se nam razodene popolnoma jasno, da je v tem samotnem starcu, v tem brezvercu gorel plamen božjo ljubezni svet-leje nego v vernih ljudeh okrog njega, iu da je prav zato, dasi šele ob koncu življenja, našel smisel življenja v priznanju onostranstva ali preprosteje rečeno v veri.
Roman .je prevedel dr. Anton Bajec. Priznati moramo, da je prevod prvovrsten. Prevajalec, ki je sourednik nove slovenske čitanke, ima izredno bogat, lep in ritmičen jezik in ga je po tem delu treba uvrstili med naše najodličnejše prevajalce.
France Vodnik.
Julijska številka »MLADIKE« prinaša med drugim sledečo vsebino: Ivan Bučer nadaljuje uvodno povesi »Cez steno , kjer prav nazorno riše borbo med človekom in strmino. Finžgar je napisal topel nekrolog : Prelatu Andreju Karlinu« : Viktor smolej in Bogan Kazak sta prispevala črtici Novi gospodar , in Jernač : pesmi pa Franci; Novšak (Grenka pesem), Vinko Beličič (Bela sa-marijanka), Ana Galetova (Kresna) in Likovič Joža (Barjanska vas). France Štele nadaljuje razpravo Kje smo s cerkvenim slikarstvom*, kjer nam pod-črtujo avtor misel, da še lako silen umetnik revolucionar ne moro povsem mimo ikonografske tradicijo (pribl. domač zgled: Pavel Jirnk s križevim polom v Ptuju!). tPoleg tega nam razjasiijuje Štele razne historične ikonografske oblike, ki so več .tli manj časa vplivale na cerkv, slikarje, na nekatero celo negativno (Mati vedne pomoči v Tržiču). To prezanimivo študijo o slovenskem cerkv. slikarstvu pričakujemo po zavrselku v Mladiki — v posebni knjigi! Spis o vsiljeni prebavi (v poglavju o turu) Janeza Plečnika je sila zanimiv, predvsem za vse one (zdravnike ali zasebnike), ki eksperi-
mentirajo na živili živalih razne potrebne in nepotrebne poskuse. Šedivy, ki razgrinja slovansko prestolnice od njih začetka do danes, je to pot prešel na Sofijo. Poleg ostalega bogatega gradiva, ki ga prinaša sleherna številka Mladike«, naj se tu ustavimo Se pri Slovenskem kiparju Svetlelavu M. Peruzzi.ju ■ (K Dobida). Mnenja smo namreč, da nobena slovenska revija ne predstavlja lako sistematično širokim slovenskim plastem svojih umetnikov slikovno in življenjsko, kakor ravno Mladika.. In to priznanje moramo Mladiki- javno izreči. Naj lo posredovanje med slovenskim umetniškim svetom ter široko javnostjo ta družinski
list še naprej vrši! »Mladiko- loplo priporočamo. *
Galerija liinjetiiina Primorske banovine, Split. Prikaz rada 1931 i 1932. -- Kakor si poslavljajo vse pokrajine z bogato kulturno zgodovino svoje pokrajinske muzejo ali galerije, je sledila tem tudi Dalmacija, ki je prav za prav bila zibelka vsega hrvatskega kulturnega udejstvovanja preteklih slo. letij. Poleg afirmacijo hrvatske kulturnosti ima la institucija tudi la velik pomen, da se bo dalo v njenem območju odkrili in utemeljiti mnogim slikarjem, ki so narodnostno prištevnni izven hrvatskega okvirja, njihovo hrvatsko poreklo. Poleg tega pa bo Galerija umjetnosti žarišče vseh sodobnih iu prihodnjih stremljenj hrvatskih slikarjev in kiparjev. Knjiga Galerija umjetnina Primorske banovine-; nudi zgoščeno sliko prizadevanja za ustanovitev tega umetnostnega lirama, notranje delo. ureditev galerije s katalogom stik in skulptur ter med drugim reprodukcijo 19 del.
Knjiga jo tiskana na razkošnem papirju. ★
Včeraj jc čisto liho opravil zlalo mašo v šent Lovrencu na Dolenjskem znani slovenski folklorist , Ivan SašeJj, ki si jc pridni! zlasti v-like zasluge I v območju belokranjskih etnografskih posebnosti. i< temu pomembnemu dnevu mu iskreno čestitamo. Jutri bo sledil o njem daljši članek.
Mali oal as i
V malih oglasih tel}« vsaka beseda Din i'—; ženltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. MaM oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka petHna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko.
Letovišča
HOTEL »HOM«
v Podhomu, Gorje pri Bledu — oddaja penzije od 32 do 40 Din. Odda tudi več sob s kuhinjo.
Gostilna
veletrgovine z vinom And. Mejač v Komendi pri Kamniku, je prenovljena in zopet otvorjena. Za izborna vina, izvrstno kuhinjo ter točno postrežbo je najbolje poskrbljeno - Telefon interurban »t. 1. lL'
iluibodobe
Zastopnike
išče posojilnica za obisk privatnih strank ta zaključevanje posqjiL - Ponudbe na: .Kreditna zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. - Znamki za odgovori_ 'b'
Kontoristinjo
zmožno knjigovodstva, slov. in nemške korespondence, stenografije -sprejmem. Bivše uradnice trgovskih pisarn kolom-jalne branche imajo prednost. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe z zahtevki in prepisi spričeval na upravo »Slov.« pod »Zanesljiva in resna« št. 7645.	lb>
Denar
Poceni posojila
počenši od 2000 Din do 500.000 Din za vse svrhe, stanove in poklice, od-plačljivo v malih meseč. obrokih, dajejo »Stavbne Mobilne Zadruge«. Ljubljana. Mestni trg 25/1. — Iščejo poverjenike! (d)
Stanovanja
Trisobno stanovanje
s kopalnico in pritiklina-mi, elektrika, vodovod -se takoj odda v bližini cestne železnice v Udma-tu. Poizve se pri I. Ora-žem, Moste.	(č)
Stanovanje
enosobno, iščeta 2 osebi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »10 minut od glavne pošte« št. 7652. (č)
Soba s štedilnikom
se odda. Gasilska 8 — Sp. Šiška,_(č)
Stanovanje
s tremi sobami, kuhinjo in pritiklinami oddam s 1. avgustom v Ljubljani VII, Knezova ulica 32. č
Stanovanje
soba, kuhinja, pritikline, oddam pod Rožnikom. -Naslov v upravi »Slov. pod št. 7687.	(č)
Služkinjo (sobarico)
katera lepo pere in lika, pospravlja boljše in navadne sobe, sprejmem. Ponudbe z navedbo zahtevkov, natančno na-vfedbo dosedanjih službovanj — na upravo »Slovenca« pod »Vodovod in elektrika v hiši« 7646. (b)
Hotelska sobarica
perfektna, stara od 35 let naprej, se išče. Služba je stalna, vsaj 1 letno izpričevalo hotelske službe. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7640._(b)
Zastopnike
za obisk gostiln, hotelov ter tudi privatnih strank, iščemo za vse večje kraje v državi. Brezkonku-renčna stvar, visoka provizija. — Predstaviti se osebno od 8.—12. ure in oismene ponudbe na tv. »Kovina« d. d„ Maribor, oddelek: pokromiranje, b
4 gospode
sprejmem takoj na stanovanje. Sv. Petra c. 46. (s
Dve enoposteljni sobi
če mogoče z souporabo kopalnice, iščem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod >Za dva meseca« št. 7655.	(s)
VTflgT]^!
Lep lokal
v Celju, Gosposka 3 in dobro vpeljana krojačni-ca v Ljubljani — se od-dasta. Pojasnila daje Ivan Krošelj, Lesce 85. (n)
Posestva
Droben oglas v •Slovencu« posestvo ti kitnt proda; it ie ne » gotovim denarjem oai kupca ti s knjižico da.
Hiša
podobna vili, z vinogradom, v dobrem stanju, naprodaj za 80.000 Din, v Poljčanah. - Poizve se pri g. Sup, Poljčane 60. p
Parcela
v Zg. Šiški naprodaj. Bližina remize. Poizve se v Dravljah 124.	(p)
Nova hiša
štiristanovanjska, elektrika, vodovod, kopalnica, velik obdelan vrt, 3 minute od cestne železnice v Udmatu — se proda. Poizve se pri I. Oražem, Selo.	(p)
I
Automofor
i
Motorno kolo
Ariel 549 ccm, s prikolico, v dobrem stanju bi zamenjal za solo, okrog 300 ccm. Babič, strugar, Rečica, Laško.	(f)
Parno pekarno
novo, dobro vpeljano — ugodno prodam v Ljubljani. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 7463. p
Hiše, gostilne
posestva,	žage, graščine,
prodaja	Posredovalnica
Maribor,	Frančiškanska
ulica 21.	(p)
Avtomobile ali motocihle
svetovnih znamk, najnovejše modele, nove — pa tudi rabljena vozila — kupite lahko proti
hranilnim knjižicam
pri avtotvrdki 2U2EK, Ljubljana, Tavčarjeva 11.
Kupimo
Harmonij
rabljen, kupim ponudbe z navedbo cene je poslati upravi »Slovenca« pod »Harmonij« 7684. (g)
Samsko spalnico
novo, 6 komadov, za 1000 Din prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7685.	(p)
Vsa Evropa
rabi
F L O O R
voščilo za parkete in lino-leum (Flor parket metle, politura. rokavice) Mosca-lus, čudovito jajce proti moljem.) - Zahtevajte pri Vašem trgovcu
JELODVOR, Ljubi jam
Gosposvetska cesta štev. t
Čistite zobe
z vodo in milom, kakor to delate z rokami. Milo edino je zmožno razkrojiti mastne substance hrane, ki ostajajo na Vaših zobeh. Zobno milo ali pasta GIBBS zasigura Vašim ustom dovršeno zdravje.
MJII
LLUJ
čf avto svo/ start proda/ai nT motorja bi in&bil se rad. bri kunct v ti mnogo prižene SUivenčev najmanjš' inserat
Gostilna
mlin in posestvo ob Dunajski (cesti—Motnik —-naprodaj. Proda se tudi kmetsko posestvo, kjer se lahko redi 5—10 glav živine. Pojasnila daje Pi-bernik, Velenje.	(pl
Hiša
nova, z lepim sadovnjakom, vrtom za zelenjavo, veliko njivo, elektrika, blizu žel. postaje, v najlepši legi Savinjske doline — se proti gotovini proda. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »75.000« št. 7626.	(p)
Stavbni prostor
z lepim vrtom ob cesti v Mariboru, blizu glavne pošte, naprodaj. Vprašati Židovska ul. 8, Maribor. Zidanšek.	(p)
yfLri.at«recln£
SLOVENCA
.........,..„miillllllllilll
Krasno posestvo
in mlin, vodna moč stalna, ugodno naprodaj. Plača se lahko s knjigami zanesljivih denarnih zavodov. - Naslov v po-druž. »Slovenca« v Celju
Nogavice, rokavice
in pletenin« Vam nudi • veliki izbiri natugodneie id naiceneie tvrdka Kari Prelog Liubliana Židovska ulica b Stari trg (I)
Modna koniekcijal
Naibohš' nakupi A Pre sker liubliana Sv. Petra cesta 14	II)
Svilene nogavice	12 Din
Flor nogavice	12 Din
Moške dolge nog.	12 Din
Damske kratke n.	6 Din
Otroške kratke n.	3 Din
M. SUšNIK
Krekov trg 10
nasproti Mestnega doma
Mlekarska zadruga I
Šmarci pri Kamniku ' ima naprodaj kompletno i mlekarsko orodje in po- , sodo v dobrem stanju — za nizko ceno.	(1)
Otroški voziček
(dvojnik), dobro ohranjen, prodam. Poljanska cesta št. 54.-I. nadstr.	(1)
Vina
pristna dalmatinska in slovenska od 4 Din naprej pri bufetu -Dalmacija«, Novi trg 1. (1)
Otroški vozički
in gajbice, zložljivi stolčki, igralni vozički najcenejši pri tv. M. Tomšič, Sv, Petra cesta 52. (lj
Obrt
Tvrdka A. Volk
Ljubljana, Resljeva cesta 24. nuni najceneje vse vrste pšenične moke in druge tnlevske izdelke.
Zahtevajte cenik!
ZA*1 POVJOD
Kurja očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. - Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjak lekarnar. Sisak Varuitp sp notvort
Zaščitni zna k

krepi kri, živce in apetit!
Odraslim in otrokom!
Za popolno okrepitev otrok 3 velike steklenice, za odrasle 3 do 6 steklenic. V apotekah pol litra Din 35--. — Po pošli razpošilja laboratorij „Alga"' Sušak. 3 stekl. Din 110'-, 6 stekl. Din 220'- In eno zastonj, 12 stekl. Din 440'- in dve zastoni (Odobreno od min. socijatne politike in narodnesa zdravja S. Br. 4787 23. marca 1932
60
£ "»-Š.9
•o m jo «o
"' " La
o u a IS
- ®>.S
C SJ o
ff* dU «>
vi <8 ■o t O
O.JS <8
O. »J
M
, S.
»2 BO.
« , = 1
C
..O
m d
> >
» o ■o a
'5 .
s
t s B
o a

B H _ QQ§

c
a

o
-Ol o „ N
-o S >;
b.2
b o o -
•N V. S "> -
O -D
CD	r,
o 2
B
C
"Q
m
M
5 a "
- I2*
S 0 oQ
» « B « J-?
«2 g .S e,
3 I S ~ "" žJi a o o
J f > o
* CL o jO
KiBI
Samuel Lover:
RORY O'MORE
Irski ljudski roman.
>Da, mati,« je priznala Kathleen s slabotnim glasom in zardela do ušes. Med tem pa je kolo tako vrtela, da je kolovrat kar škripal in da se ji je nit utrgala.
Med tem ko je Kathleen vezala utrgano nit, je mati iskala nit pogovora:
»No, draga, to je prav; to je naravno in vsako izmed nas čaka to, če je božja volja. A povej mi, kateri je tisti fant, draga Kathleen?«
Kathleen je dvakrat ali trikrat vzdilmila, potem zopet vsa zardela in rekla:
»Rory 0'More, mati.«
»Torej ti si tisto srečno dekle?! Blagor ti. otrok, da te je izbral najboljši izmed vseh v deželi!«
»Da, sama sem to že mislila, ampak ...«
»Ampak kaj, draga?«
»Shan, saj veš mati...«
»Da, vem, draga,« in mati se je zamislila ter globoko vzdihnila. Trajalo je nekaj časa, da je mogla zopet govoriti. Med tem si je s predpasnikom otrla solzo, ki ji je drsela po licu.
»Ce Shan ni mogel dobiti Mary 0'More, zakaj ti ne bi mogla Rorija?«
»A Shan je zelo proti temu, mati.«
»Kako to veš, draga?«
»Sluti, da ga imam morda rada.«
»Morda? Ali ga nimaš res rada. Kathleen?«
»Vidiš, mati, povedal mi je o njem stvari, če je vse to res, Rory ni tako dober kakor sem si mislila.«
»Kako ifiisliš to, draga?«
Kathleen je začela materi pripovedovati, kaj vse ji je Regan povedal o Roriju in kaj vse je slišala o Rorijevih pustolovščinah v kleti, kako ga je srečala na sejmu, da ni hotel ničesar priznati in da jo je prosil, naj bi se sešla z njim, da bi ji vse razložil.
I	; FTosil me je za nocoj pri nasipih poleg mostu...«
»Št,« je zašepetala mati in pokazala na Reganovo sobo, »on bdi.«
In res je bdel ter slišal ves pogovor med svojo materjo in sestro. Da bi bolje slišal, se je dvignil v postelji. To je slišala mati. Kathleen je bila pa tako zatopljena v svojo stvar, da je čisto pozabila, da je brat v sosedni sobi.
Regan je poklical mater. Ko je stopila v njegovo sobo, je dejal, da ga je 9panje dovolj okrepčalo in da tio vstal.
Pa bi bilo vendar bolje, ko bi za danes v postelji ostal, Shan.«
»Ne, ne, postelja me ubija; to ni za moža, na svežem zraku mi bo bolje!«
»Pa vendar ne boš šel ven, Shan, in še s takim obrazom!«
Komur moj obraz ne ugaja, naj me pa ne gleda.« Kljub materinim prošnjam se je oblekel in odšel z doma.
»Kam neki gre Shan?« je v skrbeh vprašala Kathleen.
»Bog si ga vedi,« je zamišljeno odgovorila mati. »On nikoli ni rad doma, Bog mu pomagaj!«
»No, mati, kaj misliš, ali naj grem drevi k nasipom?«
»Da, mislim, da je vseeno bolje iti, draga. Ne verjamem, da bi bil Rory tako slab.«
»Tudi meni srce pravi, da ni slab.«
Zato bi pa bilo dobro, draga, da slišiš, kaj bo povedal.«
■ Torej meniš, naj grem?«
»Da. dragi otrok, pojdi. Da pa jeziki ne bodo kaj slabega govorili o tebi. pojdem jaz s teboj.«
Kathleen se je nekaj časa obotavljala, potem pa rekla: Morda bo pa Rory v zadregi, če te bo videl, mati.«
»Gotovo, draga, saj tudi ne pojdem s teboj kar do nasipov. Ostala bom malo zadaj, da me ne bo mogel videti, bom pa dovolj blizu, da ne bo mogel nihfe kaj slabega reči o tebi. Kdo ve, kaj vse si ljudje lahko izmislijo.«
Ko sta se domenili, sta pričakovali večera.
Med tem pa Regan ni počival. Iz pogovora med Ka-tlileeno in materjo je izvedel, da mati Kathleenino zanimanje za Korija podpira, kar ga je silno jezilo. Izvedel je
pa tudi za sestanek. Zato se je odločil, da mora ugoden izid sestanka za vsako ceno preprečiti. In v svoji glavi je že sklenil, kako naj se to zgodi. Tista gospodična, ki se je v kleti Roriju vsiljevala, in ki jo je Rory zavrnil, mu ni bila tuja. Vedel je, da Rorija sovraži, ker jo je zavrnil.
Regan je torej šel z doma, da bi govoril s tisto nesrečno žensko. Vedel je, kje jo bo dobil, in tudi to, da bo pripravljena, pomagati mu in mu izpolniti željo, ker se bo Roriju lahko osvetila. Razbila mu bo vse njegove nade na dekle s tem, da ga bo obdolžila izdajstva in hinavščine.
Vila iz kleti je Reganu takoj ustregla, odšla zvečer na sestanek in izvršila njegov peklenski načrt.
XIX. poglavje. Tudi kmetske matere se trudijo, da bi poročile svoje hčere.
Ko je Kathleen v mesečini zagledala čedno poteze tiste žene, ki so ji jo pokazali na sejmu, ko je stala na odru, jo je takoj spoznala. Njene poteze so bile namreč take, da jih nisi mogel pozabiti, če si jo le enkrat videl. Kathleen je prišla na nasipe, da bi ji Rory razgnal dvome. Namesto tega pa jih ji je to, kar je videla, še povečalo ter ji vzelo vso vero vanj. Vse to je bilo zanjo preveč. Zdrznila se je, pritajeno kriknila in se zgrudila.
»Glejte, kaj ste storili,« je zakričal Rory in se »Klonil nad onesveščeno deklico. Dvignil jo je in držal v svojih rokah. Obrnil se je k vsiljivki, ki mu je prinašala tako zlo, in jo očitajoče vprašal: »Kaj sem vam zalega storil, da sem to zaslužil?«
' Storil?! se je zarezala ona in njene oči so zažarele od sovraštva. »Storil?« je ponovila. »To, česar žena nikdar ne pozabi, nikdar ne odpusti. Zato se bom maščevala. Da, maščevala se ti bom! To je torej tisto tvoje nedolžno dekle! Pa res zelo nedolžno je, da se sestaja z možem ob lepi mesečini! Kako nedolžno je tok
»Da bi se jezik posušil tistemu, ki si upa reči žal besedo o njej! Spravi se odtod, ti vrag! Tla so oskrunjena, kamor stopiš! Spravi se mi, proč s teboj, proč!
Streslo jo je ob besedah mladega moža. Odšla je vrh brega, a preden je izginila, je iztegnila roko in zaklicala Roriju 7. glasom, kakor bi prihajal iz pekla:
Za ».Jugoslovansko tiskarno« v Linhliani: Karel Ce*
Izdajatelj: Ivan Kakovec.
Urednik: Lojze Golobic.