St. 28.. V Trstu, v saboto 8. julija 1882. Tečaj VIL EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V tdinoati J« za vse leto številk« ne »EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sredo ln ••bot« o poludne. Cena VbI dopiti se pošiljajo Uredništvu »vi« 8. laziaro« Tip. Huala; vsak mora biki le O cld za nolu leta 3 cld za četrt leta 1 gld. »O kr - Posamezne franklran. Rokopisi bre/ posebne vrednosti se ne vračajo. -1 nitrati (razne vrste nazna- _________ Jdob®„fo priopKvnUt™ in v trafikah v Trit. po & kr., v Gorici in v | nila in poslanici) zara^unljopogodbi - prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnimi A|devi£inl po O kr. Narv&ntnc, reklamacije in inserate prejema Opravniitv« »via Zonta 5-. t|~!rkarm »e plaOnje ta vsako besedo Z kr. Cesarska hiša in Slovenci. Ni bilo dosedaj, kolikor nam znano, običajno, da bi bili udje cesarske hiSe jemali pod svojo mogočno pokroviteljstvo Slovenska društva. Prva taka čast se je zgodila »podpornemu de-lalskemu društvu« v Trstu: prihodnji vladar velike mogočno Avstrije — uže zdaj nje nada in ponos — blagovolil je vzeti pod svoje mogočno varstvo prvo slov. delalsko druStvo. Stvar je tako velikega pomena, da skoraj ni mogoče, da ne bi se slovenska žurnalistika posebno ozirala na ta slučaj. — Kaj pomenja ta velikodušnost našega cesarjeviča ? Mi pravimo, da je to priznanje neomajljive zvestobe slovenskega naroda do Avstrije in cesarske hiše, in, kar je še več, priznanje ccsarske hiše, da smo tukaj. Menimo pa, da je to priznanje več vredno, nego vsako drugo priznanje, ako pomislimo, da naš vladar uživa največje spoštovanje in največji vpliv na državne promembe od vseh drugih vladarjev ustavnih držav evropskih. To je tolažilno in navduševalno za nas tržaške Slovence, ki imamo pred saboj še veliko delovanja, skrbi in borbe za svoj obstanek. A naš cesaijevič, kateri je sam uzor de-lalnosti in marljivosti, hotel je s tem tudi dokazati, da česti in ljubi delalski stan, da priznava delalskemu stanu veliko važnost. — Posebno v Trstu pa jo delalski stan velike važnosti, ker je številno najbolj zastopan in ker Trst sam na sebi pomenja marljivost in delo. Pomenljivo je to tudi ta ves Trsty ker je ta milost došla baš letos, ko bomo praznovali 500 letnico, od kar je Trst prišel pod mogočno varstvo in vladarstvo slavnih Halsburlanov in torej je s tem tudi mesto Trst počeSčeno. A kaj pomenja to še posebno za podporno delalsko društvo v Trstu? To pomenja, da društvo samo uživa zaupanje in spoštovanje visokih in najviših osob, Podlistek. Trst in okolica. (Zgodovinska črtice, splsuje M. SkaloviČ.) (Dalje.) Kakor kaže stari napis v cerkvi oglejskej, bil je sv. Jeronim v Ogleju krščen. Njemu nekateri učenjaki pripisujejo znajti ho tako imenovane gla-golice (glagolitskega pisma), v kojem je bilo nekdaj veliko spomenikov pisanih. Takrat je živel v Istri modrijan Etik, ki je spisal v grškem jeziku s pismeni, glagolskim podobnimi, neko »kosmografljo« (svetospis), katero je Hieronim v latinski jezik prevedel. Glagolica je vsakakor starejša od cirilice. (Suman: Die Slovenen str. 61.) Za časa Hieroni-movega je tudi v Ogleju škofFortunacijan (347—369) spisal »Razlaganje sv. evangelija«, »rustico ser-mone« v kmečkem jeziku, t. j. ne v latinskem. Pravijo nemški in talijanski zgodovinarji, da je menda (?)wbil furlanski jezik, v katerem je bila knjiga — žali zgubljena — pisana. Nam se pa dozdeva, da je bilo v slovanščini pisano, kajti najstarejši spomenik fUrlanšČine je še le iz 1. 1103 nekov napis na stolpu v Reklusu na Furlanskem. Ta iz »nemščine, latiuščine, francoščine, španj-ščine in beneškega narečja skrpani jezike (Zan-donali. Guida stor. d. antica Aquileja« p. 98.) je še le po prihodu Langobardov proti koncu Šestega stoletja se začel, torej nikakor ni mogel še takrat za sv. Jeronima se govoriti. Kvas krščanstva, ki je imel biti vmešan v »tri polovnike moke« (Mat. 13.) t. i. v tri takrat znane dele sveta: Azijo, Afriko in fivropo, provzročil je da društvo sloni na pravej podlagi, kakor je to dobro znano nj. eks. namestniku, g. baronu Pretis-u, kateri so jo do dobrega osvedočil o solidnosti našega društva, predno ga jo mogel priporočati na tako visoko mesto. Ali prav to pa nalaga društvenikom, našim delalcem, toliko večje dolžnosti, prav to mora izpodbujati našo delalce k ponosu in takemu poštenemu vedenju toliko v društvu, kolikor zunaj društva, da se društvo na vsako stran izkaže vredno svojega pokrovitelja, da dola čast Njemu, slovenskemu narodu in delalskemu stanu, s kratka: »podporno delalsko društvo« v Trstu mora postati uzor družabnosti. Njega naloga ni sicer nobeno politiziranje, vendar pa se mora v njem gojiti Čisto patrijotiČno avstrijsko čutje, gojiti ljubezen do svoje ožje domovine, širiti se mora po njem omika in napredek v duševnem in tudi v gmotnem zmislu. — Naj si družabniki podpornega delalskega društva vse to k srcu vzamejo, naj se potem vedejo; drugim slovenskim delalcem, kateri pa še niso v tem društvu, in katerih je še na tisoče v Trstu, pa naj bode s tem rečeno, kam spadajo, kde je njih pravo ognjišče, njih naravni dom. Prokrasni spomin* katerega je zapustil ce-sarjevič v srcih vseh tržaških Slovencev, vcepil se nam je globoko v srce; a to, kar smo takrat čutili, da cesarjevič namreč ljubi tudi nas Slovence, to nam je zdaj tudi dokazal in gotovo nam to dokaže še večkrat. Bog živi, Bog ohrani nam cesarja in cesarjeviča Rudolfa! Najlepša cvetica — domoljubje. »Dolžan ni sam6, kar velćva mu stan, Kar mdre, to m6Ž je atoriti dolžini« a, S. Gregorčič. V vsem času našega delovanja na narodno-poli-tičnem polji se ni toliko govorilo in pisalo o slovenskem domoljubji, nego v poslednjih desetih letib, v katerem času je delovanje slovenskega naroda še bolj oživelo, nego pred imenovano dobo. k malu silne premembe v vseh javnih razmerah i tedajnega čez vse one dele razširjenega rimskega kraljestva. Teodozij (379—395) ukaže po sijajnej zmagi zoper Evgenija pri Ajdovščini (7. septembra 394. 1.) malika poganskega na vrhu čavenjske gore podreti in zlate pušice boga Peruna (Jupiter to-nans) mej vojake razdeliti. Dal je tudi ukaz uže 380. 1., da vsi njegovi podložni imajo spoznavati ono vero, kojo je sv. Peter s početka Rimljanom prinesel; 385. 1., da glavo zapade, kdor bi iz droba zaklanih živalij hotel prihodnje reči poizvedeti; 391. 1. ukaz, da pod kaznijo 15 funtov zlata no-, beden ne sme več živali žrtovati mallkom niti v njihove teraple hoditi. Padali so ajdovski templi, kipi bogov so se razbivali, sekira je pela v posvečenih gajih. Takrat so menda posekali veliki gaj Diomedov pri Timavi in dva manjša gaja boginj etolske Diane in agrivske Junone. Iz tega, ker je etolska Diana nekako podobna slovanskej boginji (lužiških Serbov) Devi ali Devici, menili so neki pisatelji, da utegne ime Devin (grad) od todi biti. Svoje menenje smo gori navedli. Ostanek onih »svetih« gajev je dandenes devinski grajski gaj Crnica, kar Talijani prevajajo v »Nigrignano«, kakor da bi tam kaj Črnega bilo, a nasproti je v Crnici na trdem, belem, kraškem svetu mnogo »črničja« t. j. drevja, ki se •(mika« (quercus ilex) imenuje. Sploh so kedaj božanstva čestili tudi v gajih, in pri velikih košatih drevih. Kakor nekov spomin so ostale pri svetiščih slovanske lipe. Kakova debla so kedaj rastla v teh krajih, temu pričujejo »čupe« (Č6pe) Križanov in Kontoveljcev, iz enega debla izdolbeni čolni, kakor indijanski kanoe. Nekdaj jih je gotovo mnogo bilo, dandenes so uže starinske »raritete« (redkosti). Pozneji kraljlongobardski Luit- Rarlostnira srcem moramo priznavati, da se je domoljubja čut istinito Se globokeje vkoreninil v srca slovenskega naroda, ter pognal prelepo evotje, iz katerega, Bog daj, da bi dozorel tečni sad! Da se pa to tem gotoveje /.godi, treba je to zalo cvetico domoljubja tudi skrbno negovati in čuvati, ter pospeševati njeno rast. Da boderno pa mogli to laglje storiti, oglejmo si njene tri cvetove, to je njene tri lastnoBti, katere mora ta cvetica imeti, ako hoče ona veljati za pravo cvetico domoljubja. Poglejmo tedaj te tri cvetove, ter premislimo vsakega posebe. Prvi cvet je rudeč, drugi višnjev, in tretji je bel. Premišljuj mo najprvo rudeči cvet. Krasna je rudeča vrtnica, tako rekoč kraljica mej vsemi v vrtu rastočimi cveticami. Ona je živi pomen goreče ljubezni, katera povzdigne človeka iz revne te zemeljske solzne doline kvišku v nebeške višave. Ta rudeči cvet nam predočuje tedaj najlepšo krepost: ljubezen. In ta krepost mora nas krasiti pri vsem našem dejanji, ako hočemo, da bode imelo pravo vrednost. Delajmo in počnimo karkoli hočemo, ako ne bode ljubezni cvetica poganjala v naših srcih, zaman bode vse naše delo, ves naš trud. Dragi domoljub, glej, prav tak6 je s tvojim domoljubjem, ako le misliš in govoriš, da si Bog ve kak domoljub, a kadar pride čas, da je treba domoljubje dejansko pokazati , pa ni videti dejanj, katera šo le bi tvoje domoljubje v pravej luči pokazala, kaj si z vsem domoljubjem koristil domovini? Koliko se, žalibog, še v denašnjem času, ako le prilika nanese, pije in upije, na slavo domovini, s čemer pa domovini čisto nič pomagano ni, ker dejanj, katera bo prvi pogoj pri vsakej stvari, videli ni. Tvoja ljubezen do domovine bodi torej dejanska, sicer Bi mrtev, in zgodovina ti bode kdaj zaradi tega ostra sodnica. Rudeči cvet dejanske ljubezni mora vedno in povsod krasiti pravega domoljuba, ter navduševati za blagostanje svoje domovine in ljudstva. Svoje domoljubje dejansko pokazati, ponuja se nam prilika vsak čas. Slovenskih časnikov izhaja obilno število; »družba sv. Mohora«, «Slov. Matica« in še mnogo drugih slovenskih društev deluje dan za dnevom v prospeh omike in napredka. Vidiš, dra»i domoljub, koliko se ti samo tukaj ponuja prilike, storiti kaj v povzdigo svete narodne stvari. Vem, da porečeš: kako hočem vsoga deležen biti, ker moje slabe moči toliko ne zmorejo. Nočem ti sicer tega zanikati, popolnoma odobriti pa tudi ne. Ali vendar, k ljubu vsem slabim okoliščinam, v katerih živiš, ni vendar preteško, saj po najskajnejšej moči narodna podjetja podpirati in resnici na ljubo moramo pripoznavati, da se v tej zadevi vsakako premalo dela. Vzemimo na priliko, koliko se po Sloveniji nahaja še vasi, hiš^ prand (713—40) je popolnoma odpravil poganstvo,, da je strogo prepovedal vraže, žrtve pri drevji, molitve pri studencih, vendar še 1. 1332 so proti slovanskim kmetom v kobaridskih gorah kakor na pogane z vojsko planili ter jitn veliko drevo (lipo?), posekali, izpod katerega korenik je studenec izviral-češ, da so kmetje ono drevo po božje čestili. (Coi ronini Patriarchengriiber S. 176.). 01 gozdov al »šum« imenovali so poganskega malika »Suinan« (bummanus), ime, ki se v^priimku česlo po Primorskem, Kranjskem in Štajerskem nahajajočim odziva. V »Ščedni« (Servoli), kder je kedaj bil kakemu božanstvu posvečen gaj (sylvula), in ki odgovarja severoslovanskemu »Sčetnu« (Stettin — Borstaburg), v kojem je škof Oton baraberšld 1123.1. posekal velikanski hrast, pri katerem je studenec izviral, in so ga po božje čestiti, — v danafinjej Ščedni je še priimek »Šumanov«; isto tako y starem Rundiktu, sedanjem Rodiku, so tudi »S u mani«, doma. Na starorimskej cesti iz Ogleja čez Ćavenj pri Hrušici je bila postaja in vtaborjen kraj, kder seje našel rimski napis: »častnim Sumrnanum« (šumski tabor). Gozd, v katerem so imevali Benečani najbolji les jelov za ladjetvornice 1. 1463 od Kadorinov jim podarjen, /.val se je »Sommadida« (Šumadeda) (Berenger: archeologia forestale p. 540). Ko se je mlado drevo krščanstva v južnih pokrajinah Evrope, od krvi mučenikov dobro zalito, uže jako ukoreničilo, nastali so divji viharji proti rimskemu cesarstvu od severne strani. Kakor po silnej plohi hudourniki pridrve v nižave ter prodirajoč jezove vse poplave in opustošijo, tako so divjaška ljudstva prihrumevala po naših pokrajinah in drla dalje v Italijo. (Dalje prihodnjič.) EDINOST. itd. kder se niti kak slovenski časnik niti knjige »družbe sv. Mohora«, niti kake druge ne čitajo. Dandenašnji, koje ljudstvo v vseh strokah umetnij. in znanosti močno napredovalo, ni cel6 nemogoče tudi priprostefnu in manj premožnemu človeku si v ceno čitanja omisliti. In da se du k ljubu vsem neugodnostim to tudi vresničiti, hodi v dokaz le majhen vzgled iz vsakdanjega živenja. Skoraj gotovo ne mine teden, da bi po eno desetico — v časih tudi Še po več — v loterijo ne nesel. V letu je 52 tednov, toraj si v enem letu najmanj 5 gld. L'0 kr. strani vrgel — za-kaj? — z i goljufive sanje, v katerih si kakor berač v listji sanjal o bogastvu, a si konec leta, mesto da si obogatil, za 5 gld. 20 kr. obubožal. In koliko je š« drugih nepotrebnih stvari, za katere si uže rnnogo lepega denarja strani zmetal. Ako bi pa bil teh 5 gld. 20 kr. za kateri časnik, »Mohorjevo družbo itd. potrošil, donašali bi tebi in tvojim potomcem stoterne obresti, tako pa so bili za tebe in tvoje potomce za vse veke zgubljeni. Nikar ne ravnaj, dra?i domoljub, v prihodnje več tako, ampak išči lega, kar je zgoraj, to je: učenostii in prave resnice, kar edino te more vsestransko osrečiti. Z domoljubnim dejanjem sebi in svojim mlajšim neizrečeno veliko koristiš, ter f-i tako odprl vir, iz katerega doteka spoznanje vsega dobrega in koristnega. Omenjeno bodi na dalje, da se nam prilika, pokazati se prave in unete domoljube, ne ponuja le v enej obliki, temuč v vseh raznostih našega živenja. Une-tega domoljuba moreš se skazati tudi s tem, da svoje rojake v vseh koristnih zadevah, bodisi z besedo, dejanjem ali lastnim izgledom poučuješ in bodriš. Toraj tudi v lej zadevi mora nas krasiti rudeči cvet gorečega domoljubja, ter nas vedno z svojo živo barvo bodriti, da ostanemo vedno uneti in neutrujeni delalci na polji omike in napredka. Ne puščajmo tedaj nikoli nikdar nobene prilike v nemar, ampak uporabimo vsako ponujajočo se nam priliko tako, tla covorimo z ljudstvom ter ga poučujemo v vseh — bodi si živenskih, narodnih ali drugih zadevah. Prav tako naj se nam ne smili darovati krajcarčka, ko se trka ua naša vrata domoljubja za kako koristno napravo, na priliko: za zidanje šole, sirotišnice, ali drugih koristnih zavodov — i sedaj ko se nabirajo prostovoljni doneski za zidanje »Narodnega doma«, — hočeš li lepše prilike, da pokažeš domoljubno svoje srce? Živo naj ti bode tudi priporočeno, ne ogibaj se preveč pisalne mize, in nikar preveč ne lenari le v lepej naravi, kar se, žal, pri mnogih domoljubih tako rado dogaja. Primi z veseljem za pero, In razlivaj svoja domoljubna čutila v srca svojih rojakov, ter jih z vsemi svojimi duševnimi silami unemaj za vse lepo in dobro. (Dalje prihodnjič.) Politični pregled. Notranje dežele. Grof Taaffe jo vsem deželnim namestnikom in načelnikom ukazal, naj izdelajo glediŠčni red, ter ga deželnim zborom v posvetovanje predlože. Glavne določbo tega reda morajo biti: v vsakem mestu, kder so gledišča, mora se voliti krajna komisija iz zastopnikov občinskih gosposk, policije, zdravnikov i nepristranskih strokovnjakov, da gledišča nadzoruje; nova gledišča so bodo smela zidati samo otdaljena od druzih stavb, vsa gorljiva oprava so bo morala impregnirati; v gledišču samem ne bo smelo biti nobono zalogo; mej vsako šesto klopjo bo hodnik, vsako gledišče bo moralo imeti dimnik in določi se, koliko ljudi smo vanje. V Lvovu so uže dalj časa vrši zanimiva pravda zarad veleizdaje. Več Rusinov je zato-zenih, da so delali na odcepljenje Galicijo od Avstrije. Ko sodnija izreče svojo sodbo, spregovorimo nekoliko več o tej stvari. Reško prazan je dela veliko preglavico Reki, Hrvatom in Madjarom i ni mogoče, da bi so rešilo po načrtih, katero so napravilo vso tri vde-leženo stranke. Zato so jo od neko strani na-svetovalo, naj se Reka, kakor Trst, okliče za državno neposrednje mesto sv. Štefana krone. To ne bi nasprotovalo zakonu ter bi imelo to dobro, da bi se popolnoma ohranil Ogerskej neposrednji vpljiv i neposrednja državna uprava. Na Ogerskem dela uže dolgo veliko nemira in hrupa neka Tisia-Esilarska dogodba. Trdi se namreč, da so j udje neko mlado krščansko dekle v sinagogi zaklali. Resnično je, da je dekle zginolo i prišle so na dan Čudno reči, ki so judom zelo neugodno. Sodnija je zaprla več osob, mej temi tudi rabina in judovskega mesarja; preiskava vendar še ni končana i zato se še ne vo, koliko jo na tem resnice. Novačenje v Bosni se je prav povoljno izvršilo, vsled tega se več vojakov iz Bosne pokliče. Za muhamedanske Bošnjake bode imenovan namestnik Scheich-ul-Islama y muhamedan- skega duhovnega načelnika. Tega bodo muhame-dani jako veseli, pa tudi Avstriji bo zelo ugodno, ker muhamedanske prebivalce tesneje nase priklene. Vnanje dežele. Srlska skupščina je 3. t. m. sklenola zakon, po katerem se uvede monopol na sol; 4. t. m. pa jo jo kralj zaprl s prostoluim govorom, v katerem je omenil prijateljstva z vso Evropo in izrekol upanje, da novi zakoni zlaj-Sajo rešitev agrarnega prašanja in bodo množili blagostanjo domovine. Slavni ruski general Skohelev jo 7. t. m. v Moskvi umrl. Imel je še le 38 let. Nemčija jo začela zelo obračati svoje oči v jutrove dežele. Znano je, da Turkom pošilja svoje častnike in uradnike; zdaj jih pošlje tudi na Grško. Tako si dela pot do črnega in egej-skega morja; mi vendar mislimo, da na tej poti opeša, ker tja jo vendar malo predaleč. In svet je tudi tako ustvarjen, da se solnce, i žnjim vso bodoče živenje, pomika od vshoda proti zapadu. Nemčija tedaj na vshodu no more imoti nobene bodočnosti. Ali Bismark tega natornega, v zgodovini potrjenega zakona, no pozna? ali pa hoče le razpor dehti mej državami? Mogoče jo oboje, poslednje pa verjetniše, ker Bismark dela za Prusijo, za svet na on ne dela. On ima železno dušo in željo, da ves svet utopi v Prusijo, zato dela razporc povsod, koder to njegovemu namenu ugaja. Francoska in angleška vlada se dogovarjate zastran skupnega postopanja v Egiptu, Francoska je uže poslkla šest velicih oklopnic pred Aleksandrijo i pripravljajo se še druge ladije na pot; tudi so pripravljeno ladije, da prepelj<5 15 do 20.000 vojakov v Egipt. Enake priprave se delajo tudi na Angleškem. — Arabi paša, ki jo zdaj v Egiptu vsemogočen, pa preti, da zapre sueški prekop in ustavi plačevanje obresti, ako bi evropski vojaki stopili na egiptovsko zem^'o. — Zmešnjave so tedaj tolike, da bi se moralo čudo zgoditi, ako se z lepa poravnajo. Egipta o katerem zdaj ves svet govori in piše, ima 5,517.000 (Jomačih, večinoma moha-medanskih stanovalcev. Evropcov raznih narodov je bilo dozdaj blizu 70.000 tam naseljenih, največ v Aleksandriji in Kajru. Grkov je bilo okoli 30,000, Italijanov 14.500, Francozov 14.300, Angležev 3800; Avstrijcev 3400 i. t. d. — Preko 40.000 teh naseljencev, mej njimi mnogo bogatih, ubegnolo jo zadnje tedne. Še pa jih je tam okoli 30.000 v najveČjej nevarnosti in največjem strahu, in ti so do malega ubožniši ljudje, večidel so dolalci, kateri bi tudi radi bili ubežali, ali — ubogi so, prevoz-nine ne morejo plačati — in brez plačila ne morejo nazaj v Evropo. Po zadnjih vestih iz Egipta je ondi nevarnost boja dokipela na vrhunec. Angleži so stavili ultimatum, da se Aleksandrija ne sme dalje utrjevati, drugače jo bodo bombardirali. Konferenca v Carigradu pa priganja sultana, naj bi s turškimi vojaki v Egiptu red napravil. Na Kitajskem so začeli kristijane proganjati. Posebno načelnik okraja Dekvi grozovito z njimi dola. Necoga duhovnika je ukazal ukle-noti in ga obsodil na 800 palic. Potem je šo tri drugo duhovnike v ječo vrgel, enega izmej teh jo vprašal, ali se ne odpovć krščanskej veri, in ko je ta odgovoril, da ne, obsodil ga je na 700 palic, da jo ubožec dušo vzdahnol. Preganjajo se pa kristijani tudi v druzih krajih i pogani jih obrokujejo, pokončujejo njih posestva ter jih trpinčijo, kolikor le morejo. Dopisi. Sv. Ivan v Verdell, 4. julija. Draga ■ Edinost«, častna naloga mi je dana od naših možakov in upam, da v svoje predale sprejmeš iz mojega uže rujavega peresa kratek dopis o našej procesiji in drugih zadevah naše fare. Da pa ne bodo č. bralci krivo sodili zakasnila tega sporočila, moram omeniti, da smo čakali do skupnega plesa ali »šagre«, da tudi o tej kaj povemo, ali ker je potrebni dež minolo nedeljo zelo lil, odložil se je narodni domači ples ali »šagra« na prihodnjo nedeljo. V nedeljo 25. junija smo 'imeli tukaj procesijo sv. ReŠnjega telesa in ob enem tudi cerkveno svečanost s v. Ivana. Lehko trdim, da ni lepše procesije v našej okolici in tudi v mestu, nego je tukajšnja, kajti pot je kakor nalašč za sprevod procesije napravljena, in je bila prav lepo z obilo zastavami in sv. podobami okrašena. Procesijo je vodil rano^o-spoštovani kapitelski namestnik prečestiti gospod dr Sust. Iz vseh okrajev naše okolice in tudi obilo ljudstva iz mesta se je te procesije prav pobožno vde-ležilo. Nas č. g. župnik se je mnogo trudil za vse potrebno: vojaško godbo in otdelek vojakov. Kar pa nas je naibolj iznenadilo in razveselilo, to je bila veteranska godba in velik otdelek veteranov ki so blagovolili brezplačno se procesije vdeležiti.' Da se j>a je slavno veteransko društvo naše procesije vde- in naši vrli pevci so v cerkvi in procesiji tako krasno peli, da so se jim čudili izobraženi meščani, posebna hvale je vreden njih učitelj gosp. Gnezda, ki se brezplačno trudi za cerkveno in narodno petje. Pohvaliti moramo tudi naše gospode učitelje in gospodi-čine učiteljice, ki so so potrudile z otroki k procesiji; posebno naši ljubeznjivi gospodičini učiteljici Piano in Skok ste se mnogo trudile, da ste uvrstile mnogo lepo v belem oblečenih deklic, ki so pred nebom v procesiji rožice potresale. Za njih blagi trud jim izrekamo iskreno hvalo. Ker uže pišem o krasnem spolu, naj mi bode še dovoljeno, ponvatiti naše domačo deklice in žene, ki so prostovoljno zložile denar iti kupile prav lepe nove rože in drag trak na cerkveno zastavo. Konečno moram tudi omeniti, da sta se naša hvalevredna gospoda starešini Marc in Gro-pajc po 12. letnem trudu starešinstvu odpovedala. V teh 12 letih sta cerkvi preskrbela nad šest tisoč goldinarjev okrasja, katero so naši farani prostovoljno zložili. Na njih mesto misli večina naših faranov č. g. župniku predlagati nova starešini: gospo da Ivana Marija Vatovca i Ivana Marijo Hrovatina, veleposestnika tukaj. Ta volitev bode koristna cerkvi in čast fari, kar upamo, da omenjena gospoda sprejmeta ta častni in težavni posel, posebno ker sta velika dobrotnika našej cerkvi. A. T. v imenu svetoivanskih možakov. . , „ 1» Cičarlje 2. julija. (Stan petah. — Strela.) Ker je tukajšnja davkarija pteuebala jemati stare petake, našel se je prec brezvestnez, kijih tako menjuje, da si pri vsakem odtegne 50 kr. do 1 gld. Ali ga kaj peče vest, ali ima uže preveč kosmato, ne vemo. Smili se nam le ubogo ljudstvo, katero se na tako grd način prevarja. Zato prijavljamo, da jemlje vsak pošten trgovec do novega leta stare petake v polnej vrednosti brez naj-manjega odbitka. Otdajal se bo pa ta denar tudi Se do konca leta 1885; samo treba bode od 1. januarja 18S3 naprej vlagati prošnje pri ministerstvu s lcolekom 50 kr., koji kolek bode zadostoval za vsak znesek. — Stare desetake prejemljejo trgovci celo do konca leta 1887. Včeraj okolu poludne je treščilo na Velih Munah v Pavičinov hlev, kateri je v hipu pogorel, kakor tudi sosednji Bihčlfiev. Zavarovan ni bil nobeden. Da ni ravno dež lil, ne pomagalo bi bilo gašenje nič, ker prav tam so hiše i hlevi na kupu i mnogo se slamo pokritega. Tudi ne bi bili ognju zabranili žlebci na nekaterih hišah, nego nesreči bi bila velikanska. Pogorel bi bil velik del sela, broječega nad sto hišnih številk. A zavarovana sta na Munati le 2 gospodarja! Munci so pridni in skrbni gospodarji, a v tej stvari so zelo nemarni in vredni ostrega poka-ranja. Prevarili so jih bili enkrat agenti neke italijanske banke in zdaj tudi domačinom ne zaupajo. A dobro naj premislijo, kako brzo pride nesreča in koliko je vredna pomoč v takej nesreči. Banka »Sla-vija«, ki ima največ zavarovancev v našej županiji, je naša, domaČa, slovanska in zanesljiva. Poštenjakom ona hitro in vse plača. Gospodarji, pri njej zavarujte se vsi, da boste laglje prenašali nesrečo, kadar pride. Koper, 2. julija. Radi slabega vremena ni bilo običajne tombole, prenesla se je na nedeljo 9. t. m. Istega dne ima priti neko italijansko društvo v naše inesto in tako tudi veteranska drultva iz Kopra, Pirana in Trsta v patrijotično misleče in vrlo napredujoče mesto »Isolac. — Jeden glavnih boiancev tukajšne stranke italijanskih nezadovoljencev, oštir T. je te dni, zapustivši ogromno dolgov in kopico otrok, pobegnol v blaženo (? I) deželo. Marsikdo bode v »žepu« jokal britke solze! — Mesto mladega barona Pretisa je prišel k tukajšnemu okrajnemu glavarstvu v pismu in jeziku povsem zmožen naš sorojak gosp. dokt. Sancin, Čestitamo in se veselimo napredka! Glavarstvo sploh je sem ter tja pričelo posluževati se tudi slovenščine. Vrlo tako! — 2. avgusta bo v Kopru nova, dopolnilna volitev jednega poslanca za deželni zbor. Ker voli s kopersko okolico tudi piranska in buzetska, zelo je vprašljivo, če zmaga sedaj miren in spraven Italijan, ali pa strog napetnež; vsakako pa je malo upanja, da bi prodrli z našim slovenskim domačinom. Vendar le jo poskus dovoljen. Če se je od naše ali pa od patriotične stranko užo kaj ukrenolo, nam ni znano; pač pa vemo, da nasprotniki uže delajo. Po\or tedaj! Z Notranjskega 25. junija. Dandenašnji se nahaja mnogo več in manj učenih ljudi na svetu, kateri se pečajo z raziskavanjem različnih žuželk, kebrov, metuljev, kakor tudi uže vsakemu znane trtne uši ("filoksere). Vsakako je pa čudno, da vzlasti v najnovejem času ni noben narodni naravoslovec Še besedice črhnol o nekej filokseri, katera uže dolgo časa neprecenljivo škodo napravila, vzlasti v Kranjskej, in katera je tolika, da jo lahko vsak zapazi brez drobnogleda. Ta peklenski mrčes, kateri je uže toliko časa poprej objedal drevo naše svete narodne stvari, spravil se je sedaj tudi na drevo postave. Mislil si je menda, počakajte enmalo, vi slovenski EDINOST. moji preganjalci, od povsod ste me uŽe pognali, a še Imam eno mesto, tam hočem sesti in mirno objedati naprej. In res, dne 21. maja t. 1. je oznanil v okrožnici županstvom na Kranjskem, da se sed;>j nahaja na drevesu deželne postave o zidanji cerkev, njih vzdržavanja itd. od dne 20. julija leta 1873 dež. zakon Stev. 12. v katerej okrožnici naznanja, da je § 11. omenjene postave uže snedel, kakor tudi § 74. občinske postave od dne 31. marcija 1866. Mi dobro vemo, da se ta mrčes tega svojega čina veseli, kajti tukaj mu je bila zopet enkrat prilika dana, mahnoti po slovenskih županih in to — le zbog tega, ker so slovenski, a je Zadel ob postavo samo. Kako strastno jo žrl slovensko perje, kažejo nam gredoč odpadli listovi, na katerih je čitati same strastne stavke, kakor: »prav nič ali le površno spolnujejo«, »kakor se je do zdaj mnogokrat godilo«, »se torej v prihodnje ne smo več postopati«, »tem odločneje naroča«, »edino le občinski odbor sklepal«, »ker bi deželni odbor bil sicer primoran, županstva na odgovor klicati itd.« , , Tudi najnoveja določba mrčesa Dežmana nikakor postavno utemeljena nI, ampak kaže se nam iz nje samo golo sovraštvo do vsega, kar nosi slovensko ime. Gospodom duhovnikom jo to tudi lep kompliment, za kateri naj se g. Grabljeviču spodobno zahvalijo, kajti dana jim je vsaj prilika se včasih iz-prehoditi, ter g. okrajnega glavarja pohoditi, ko pojdejo k njemu za mašno srajco ali pararnent mero je-mat. Kako bi se dal ta mrčes saj neškodljiv storiti, in storjena škoda popraviti, tu je moja misel ta, da bi g. župani kranjski se v tem oziru pritožili na vis. deželno vlado, ter pokazali, da niso taki bebci, kot omenjeni mrčes, in da si ne dade meni nič tebi nič še te mrvice svobode pograbiti. G. deželni načelnik se je izjavil o svojem nastopu, da mu bode najsvetejša doižnost, čuvati nad tem, da se bode postava natanjčno spolnovaia, tedaj smete z opravi-čenjem pričakovati, da bode tudi glede omenjene okrožnice v rešitev vaše Časti in v popravo oskrumbe postave pošteno postopal. Kadar pa bode na rakvo ti ropotala zemlja, Efijalt, takrat ves slovenski narod, katerega še v svojej sivej starosti grdiš in sramotiš, zakliče: Teška ti zemlja t Z. Iz Izubijane« dne 6. julija. (»Narodni dom.« — Mestni odbor. — Regali. — Trialko delalsko podporno društvo.) Nabiranje prostovoljnih darov za zidanjo »Narodnega doma« napreduje prav uspešno in odborniki sami priznavajo, da njihove nade, dasiravno niso od nikoder pričakovali nasprotja, kakoršno se je uže iz dežele »domačinstva« pokazalo, dosedanji uspehi daleko nadkriljujejo doslej, torej v treh najslabših mesecih, nabralo se je 6380 gld.; od vseh strani pa prihajajo sporočila, da se bode po novini in tergatvi z boljšim uspehom nabiralo, in veselic, katerih Čisti dohodek je namenjen društvu, napovedanih je za letos izdatno število. — Tudi priprave za veliko loterijo, ki bode imela 2257 dobitkov, delajo se prav marljivo, kajti pričakuje se, da društvo v kratkem dobi vladino dovoljenje /.a isto. Čujem, da se bodo srečke tiskale v 6 slovanskih jezici h, kajti odbor pričakuje, da se nas bodo spominali tudi naši slovanski bratie, ter nam z svojimi prineski dokazali, da slovanska vzajemnost ni le gol pojem, ampak važna resnica. Novi naš mestni odbor začel je svojo nalogo prav resno izvrševati in v kratkem času svojega poslovanja dokazal je, da mu jo blagost glavnega mesta ljubljanskega in njegovih prebivalcev v resnici pri srcu; kajti ne le, daje skleno! odpraviti velikanske krivice, katere je dosedanji magistrat delal našemu narodu in njegovemu jeziku, lotil se je tu li takoj gospodarskih vprašanj ter jo uže v prvej svojej seji sklenol, da se ima ustanoviti mestna hranilnica. Ne ostane pa le pri tem, kajti kakor vam iz gotovega vira poročati morem, namenil se je narodni mestni odbor razen tega izvršiti še mnogo družili za mesto in njegove prebivalce jako važnih gospodarskih toček. Volilci, mej katerimi je uže sedaj le jeden glas, da narodna večina v mestnem zastopa postopa jako taktno, previdno in modro, spoznajo iz vsega daljšega njenega postopanja, da je popolnem vredna zaupanja, katero so jej skazali. Zali da sedaj nema več tako svobodnih rok v izpeljavi svojega programa, ko doslej. Zgodilo se je to — reči moram naravnost — po izdajalstvu jed-nega mestnega odbornika, ki se je doslej prišteval narodnej stranki. Gospod Josip Regali odložil je namreč svoj mandat z jako ničevimi izgovori ter tako prouzročil, da narodna večina nema več absolutne večine vsega mestnega zastopa ter da nemškutarji z absentiranjem ali eksodom vedno morejo mestni za-stop napraviti nesklepčen. Regali je tedaj preprečil uvedenje slovenskega jezika v magistratne urade, ustanovo mestne hranilnice in reformo mestnih ljudskih šol — vsaj za nekaj časa. Nemškutarji so dosegli, kar so si pri sedanjih okoliščinah le želeti mogli in manejo si sedaj od radosti in zadovoljnosti roke. Upam pa, da bode njihova radost kratka, kajti narodna Btranka more in bode tudi morala skrbeti za to, da odvrne od sebe nasledke, kateri bi jej vsled Regali-jevega odstopa nastati utegnoli. — Da je vsa stvar bila dobro premišljena in kde je iskati uzrokov, da se je Regali — kateri je, kar naj bode mimogrede omenjeno, lansko leto podpiral in širil nemško-socijali- stično propagando mej našim srednjim stanom _ prav sedaj odpovedal mestnemu odborništvu, razvidi vsak takoj, ako prebere komentare, katere so pisali dunajski nam sovražni listi k sporočilu o njegovem odstopu. Poročilo, da je cesarjevič Rudolf prevzel pokroviteljstvo nad vašim delalskim podpornim društvom, razveselilo je tu vse rodoljube. Nadejam se, da to društvo postane močan faktor v narodnem našem Živenji na obalih krasnega jadranskega morja ter da izdatno pripomore k temu, da se v Trstu utrdi in okrepi slovenski živelj. Posvečenja društvene zastave se nas veče število udeleži in prepričan sem, da se nam bodo rodoljubna srca ogrevala mej de-lalnimi, za blagost naroda in slavo domovine unetimi tržaškimi brati. Motnlk na kranjsko-štajerskej meji, 1. julija. Letina nam dobro kaže, da bi nas le ljubi Bog hude ure varoval; večkrat nas je uže s točo strašilo, pa dosedaj Še ni znatne Škode naredila. Ljudje tar-nsjo, ker po lanskem pičlem pridelku morajo žito kupovati, zaslužka pa ni, močno žele železnice iz Celja v Motnik in Kamnik, katera se ima delati, kakor se govori. To bi ljudem kaj zaslužka dalo. Da bi bila skoz te kraje železnica koristna, to je gotovo, ker tukaj v Motniku se nahaja dosti premoga, katerega so pred nekimi leti kopali, pa zarad predrage vožnje v Celje in Ljubljano, po 8 m 11 ur, ni se kopan je izplačalo, ker je voznina požrla vse; zato je prestalo to podvzetje, ki je mnogo ubogim, pa tudi premožnim motniškim bivalcem k živežu pomagalo. Druzega zaslužka sedaj naša motniška dolina nema; nekaj se skupi denarja za les, kaj malega za pšenico in oves. Kmetje, kateri imajo večja zemljišča, še precej skupijo za živino, pa bi še več, ko bi jo bolje gleštali. Tudi v tem oziru bi bila železnica koristna, les bi tukaj potlej več vreden bil, kakor tudi drugi pridelki bi se lažje in dražje prodajali, koruza pa ceneje kupovala, ker bi vožnja manj stala. Oboremu ljudstvu bi bilo to koristno. Spomladi je pri jnas koruza in Ešenica vselej 15 kr. dražja, nego v Žalcu in v Celji. >obro mu je, kdor more prodajati, slabo, kdor mora kupovati. Domače in razne vesti. Prav topla zahvala vsem blagim rodoljubom, kateri so nam zadnje dni lepo Število novih naročnikov privabili. Prosimo še daljše podpore v gmotnem in tudi v duševnem oziru 1 Vse našeg. g. naročnike pa uljudno poživljamo, naj naročnino redno pošiljajo ! Uredništvo in opravništvo »Edinosti«. Cezarjev dar. Cesar je podaril občini Šma-liji pod Ljubljano 50 gld. za napravo gasilnega orodja. Danes Je druga seja mestnega zastopstva, v katerej bosta poročala veriflkacijska odbora. Kaj se sklene, povemo prihodnjič. •.Triesterca" ali »tetka tržaška«, organ ljubljanskih Nemčurjev imela je te dni dve nesreči, konfiscirana je bila 5. t. in prav zarad ljubljanskih Nemčurjev, kateri so jej prinesli pravo smolo; prav isti dan pa jej je ušel glavni steber, tisti »postopač«, »Triester Spaziergiinger«, ki je mnogokrat norce bril iz nas Slovencev, posebno pa iz Nabergoja. — Taje tudi pisal o izseljencih iz Aleksandrije »Ende Jud, AUes Jud« in ker je Bam tudi jud, vidi se, da judje bi tudi sami napravili kako malo »Hetzo« proti lastnim bratom — za denar, to se ve. No, in ta »tržaški postopač« za denarje bogate tetke, pojedel je lansko leto večidel kristjanom gld. 40,000, a ker je jud, poravnali so stvar s par tisoč forintov in »Teodor« je bil zopet »Mandel«, zopet je imel kredita toliko, da je v enem letu »napumpal« pri judih in kristjanih, a hvala Bogu, več pri prvih, kakih 60000 gld.; prav tisti dan pa, ko je bila konfiscirana tetka zarad ljubljanskih »pehmajerjev«, popihal je »postopač« in ni več sledu za njim — tetka in upniki pa imajo — daa Nachsehen. — Ni toliko škode za denar, ampak za »Triester Spaziergange«, kde najde tetka tako neslanega Witzmayerja? — To je pač hud udarec, in tetka bode odslej samo na »trnu« spala in ta »trn« je strašno drag. Kedo zna, ali bi se bila prigodila Triesterci ta nesreča, da se ni pečala z ljubljanski mi fakcijoznimi? »Prevideuza,« dobrodelno društvo, priredi danes zvečer v mestnem vrtu, kakor vsako leto, veliko svečanost. Svirale bodo tri bande, ves vrt bo krasno razsvetljen, in zažigali se bodo umeteljnl ognji. — Začetek ob 8. zvečer, vstopnina 20 soldov. Tri štipendije iz Zinzendorfove ustanove, vsaka po 250 gold. na leto, podelć se na trgovinskoj akademiji s prihodnjim šolskim letom. Rojeni Trža-čani imajo prednost. Prošnje naj se do konca tega meseca pri magistratu vložč. Matura. Na tukajšnjej državnpj gimnaziji se je vršila matura 3., 4. in 5. t. m. Prijavilo se jih je 17 za izpit, mej katerimi so 4 dobili spričevalo z odličnostio; mej temi štirimi sta tudi 2 naša prijatelja in domačina, gg.Ivan Slavec in Dragotin Triler, LoČan. »Najzvestejše mesto,« ta priimek ima Trst v svojem grbu. Izprosilo si ga je od cesarja Franca I. leta 1818, in vedno je bilo prebivalstvo na njega ponosno. Sram torej bodi vse tiste, bodisi Lahe ali slovanske odpadnike in izmečke, kateri ta častni naziv skrunijo z izdajalskimi naklepi in zarotami. Niso vredni, da stopajo po tržaškem tlaku. liloydov parnlk Mar« je 3. t. m. odplul v Aleksandrijo, da bo v razpolaganje Lloydovemu agentu, ako bi ga potreboval. Kranjcev v Trstu biva 11.031 in sicer 4,556 moškega in 6,445 ženskega spola. Zastopani so vsi stanovi, duhovniški, uradniški, trgovski, obrtski, a največ je delalcev in slnžbenic. Koliko pa je primorskih Slovencev v Trstu?! Vidi se iz tega, daje slovensKi živelj tudi v mestu raočan in da nismo tako neznatni v mestu. — 11,000 Kranjcev, to je uže kaj za Irredentarje. Iz Gorice se nam piše: Prihodnjo nedeljo, 9. t. m., boste praznovali slovenska narodna čitalnica pa slovensko bralno in podporno društvo v Gorici god. ss. Cirila in Metoda, slovenskih apostolov in patronov bralnega podpornega društva, se slovesno sv. mašo in pridigo na Kostanjevici ob 10. uri, h katerej svoje društvenike vljudno vabita odbora slov. nar. čitalnice pa slov. bralnega in podpornega društva. — Popoludne ob 6. uri bo domača zabava pri »zlatem križi« (pri Lizi ali pri Jozelnu), h katerej so povabljeni drustveniki obeh narodnih društev in smejo tudi poštene goste seboj pripeljati. Iz Bovca se nam piše: Naša čitalnica napravi v nedeljo 9. julija zvečer »>besedo« v spomin sv. Cirila in Metoda. Spored obsega petje, govor, deklamacije in igro »Eno uro doktor«. Cisti dohodek od vstopnine se obrne v korist »Narodnemu domu«. — Želimo dober nspehl Iz Prema se nam piše: Sinoči smo žgali na holmcu sv. Katarine kres v Čast sv. apostoloma Cirilu in Metodu. Potem »pod lipo« poleg farovža smo hili tudi zapalili majhen bengaličen ogenj. Veselo smo pričakovali, da bode zažarelo okrog na stotine kresov, a žalibog, ne vemo kaj je tej mlačnosti uzrok; razen dveh kresov na postaji Kilovče, nismo nobenega druzega zapazili. Tudi od Trnova in Bistrice ni bilo nič zapaziti, kar smo za trdno pričakovali. Kaj je temu vzrok, ne vemo — morebiti trnovski semenj, da se je tamošnjim domoljubom drugi dan tako spalo, da so še v kokošjem mraku spat popihali. Beseda, beseda in zopet beseda in golo kričanje, to Še ni domoljubje, to si dobro zapomnite. To vam sporoča vaš znani Ž. Velik požar je bil 27. junija v vasi Cerovci blizu Toplic na Kranjskem. Zgorelo je 30 hiš s vsemi gospodarskimi poslopji. Za «lt'arodni dom» je na ljubljanskem bazarju ostalo 400 gold., 5. jul. 5. avg. in 5. sept. — V Vodnja zemljišča Antona Mazzan, cenjena 3847 g°ld., 8 jul. 9. avg. in 9. sept. — V Buzetu 2 zemljišči Lorenca Kar-bocić iz Strane, cenjeni 200 gold., 20. juli in 20. avg. — V Buzetu i hiši in zemljišča Janeza M. Karbocič iz Strane, cenjena 470 gold., 20 jul. in 28. avg. — V Buzetu hiša in zemljišča Mateja SirotiČ iz Segnač, cenjena 9^0 gold., 20.Jul. in 24. avg. — V Kopru zemljišča Josipa Sturmana iz Skofja, cenjena 208 gold., 2. avg. in 2. sept. — V Pazinu hiša in "zemljišča Janeza Laginja Matica iz Žminja, cenjena 984 gold.. 7. jul. 12. aug. in 6. sept. — V Buzetu hiša in zemljišča Mateja Prodan inj. M. Pizć od Vseh Svetih, cenjena 1145 gold., i5. julija — V Kopru mlin in zemljišča Janeza Furlanič in drugih iz Pobegov, cenjena i333g gold., 3 avgusta in 9 sept. — V Gorici posestvo Franca Kaste-lic v Solkanu, 20. jul, 24. avg. in 26. sept. — V Gorici zemljišče Matije GomišČek iz Solkana, 27. jul. 29. avg. in 29 sept. — V Trstu zemljišča Antona Goigha v Treb-čah in Gropadi, cenjena 8024 gold., 17. jul. 17. avg. in 18. sept. — V Gorici posestvo Katerine Zavertnik iz Solkana, 20. jul. 22. avg. in 22. sept. — V Pazinu hiša in zemljišča Mihala Banko iz Tinjana, 9. avg. in 4. sept. — V Trstu posestvo Antonije Ragusich pri Mariji Majda-leni dolnji, cenjeno 253 gold., 25. avg. 20. sept. in 26. okt. — V Pazinu hiša in zemljišče Janeza Ungliar iz Pična, cenjeno gold., i3 julija. — V Sežani posestvo Marije Kuferšin iz Rodika, cenjeno 700 gold.. i3. jul. u. avg. i3. sept. — V Sežani posestvo Lukeža Prelec iz Barke, cenjeno 2883 gold., 14. jul. 16. avg. i5. sept. — V Vodnjanu hiša in zemljišča Martina Uskar iz Kreljev, cenjena 2207 gold., 7. avg. 7. sept. — V Labinu polovice hiša in zemljišča Antona Zaulovich iz Sumberga, cenjena 950 gold., 11. jul. n avg. in 16. sept. Tržno poročilo. Tudi zadnji teden je naša kupčija mirovala, vse toži da ni dela in da ni mogoče denes reči, kedaj se to stanje zboljša. — Kava. — Malo kupčije, tendenca šibka, lastniki radi popuščajo. Kava Moka gld. 130.—, Ceylon biser gld. 114 do gld. 128.— Geylon plant. debelo zrno gld. 115 do gld. 124.—, niz« vrste 78 do gld. 90.—, Portoricco gld. 85 do gld. 94.—, St. Dotningo gld. 56 do gld. 60.—, Rio gld. 3S do gld. 60.—. Santos gld. 50 do gld. 62.—, Java gld. 62 do gld. 66. Sladkor — v slabem ob raj tu, kupci zahtevajo velike olajšave. Sladkor v štokih gld. 35 do gld. 37.—, v kosili, Pile gld. 33 do gll. .*I5. Olje. — Kupčija srednja, cene nespremenjene. — Jedilno olje gld. 38 do gld. 42, namizno gld. 50 do gld. 02.—, bombažno gld. 33. do gld. 40. Sadje. — Kupčija neznatna; cene le bolj nomi-nelne. Pomeranče in limoni gld. 6 do gld. 7.—, rožiči gld. 6 do gld. 8.—, fige v vencih gld. 16'/, do gld. 18.—, mandlji gld. 75 do gld. 84.—, rozine Sultan gld. 37 do gld. 45, cvebe gld. 18 do gld. 33.—, opaša gld. 20 do gld. 21. Riž. — Slaba kupčija, cene šibke, popustljive. Italijanski gld. 13'/, do gld. 20'/,, indijski gld. II1/, do gld. 13. Petrolje — kupuje se nekoliko ceneje, vendar pa je cena trdna, ker blaga ne dohaja in kar ga je, je v trdnih rokah. Danes stane petrolje v sodih gld. 9.40 do gld. 91/., v zabojih gld. 12. DomaČi pridelki. — Fižol zopet malo iskan. Koks gld. 13.—, bohinec gld. 12'/„ rudeči gld. 11'/,, beli gld. 10.—, zeleni gld. 11.—, mešani gld. 8 dogl.9. — Maslo gld. 70 do gld. 100. — Slive gld. 16 do gld. 17.—. Korun gld. 5 do gld. 6. Žito. — V obče ni nobene kupčije, zatorej se cene pomikajo vedno nazaj. — Ruska pšenica gld. H1/, do gld. 12.-, koruza gld. VL do gld. 8.—, oves gld. 8 do gld. 9. Les. — Kupčij i strašno slaba. Mi svarimo trgovce naj ne vozijo za zdaj dosti blaga v Trst, ker mnogi mali trgovci so morali zadnje dni les oddajati po takej ceni, da se jim komaj vozni na izplača. — Co-larce koroške gld. 87 do gld. 89.—, štajerske gld. 65 do gld. 69.—, uso Afrikanske gld. 49 do gld. 54.—, škure te štajerske in kranjske gld. 39 do gld. 42.—, trarni gld. 10.80, bordonali gld. 15 do gld. 16.—. bukove tavolete gld. 3t do gld. 3?.—, moraloni gld. 54 do gld. 56.—, doge hrastove gld. 18'/, do gld. 19. Krma. — Seno gre od rok po srednjih cenah gld. 1.25 do gld. 1.60 cent. — Opa\ka ia trgovce. Mi smo pripravljeni, dajati v posebnih slučajih našim zvestim naročnikom in prijateljem vsakovrstna pojasnila in svete zadevajoča nal trg. Obračajo naj se zaupljivo na naše uredništvo. Borsno poročilo. Borsa je bila včeraj toliko tukaj, kakor na Dunaju jako optimistična, posebno prašanje je bilo po kreditnih akcijah in driavnej renti. Promet je bil sicer neznaten, pri vsem tem pa so ostali kurzi trdni in cel6 bližajoče se bombardiranje Aleksandrije ne more prešiniti v obče dobrega menenja posebno o avstrijskej renti. Dunajftka borsa dne 7. julija. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 77 gld. 25 kr. Enotni drž. dolg v srebru .... 78 » 70 » Zlata renta..........95 • 90 > 1860 državni zajem .......131 ■ — » Delnice narodne banke.....8i7 • — » Kreditne delnice........ 327 » 25 • London 10 lir sterlin......120 » 50 » Napoleon...........9 » 57 » G. kr. cekini . . . .....5 » 67 » 100 državnih mark.......58 » 85 » »Delalsko podporno društvo« pod pokroviteljstvom Nj, c. k. visokosti cesarjeviča Rudolfa. Vabilo k občnemu zboru, kateri bo v nedeljo 16. t. m. ob 5l/» uri popoludne v »Rossetti-Jev« dvorani. Dnevni red: 1. Odborovo poročilo o pokroviteljstvu. 2. O slavnosti blagoslovljenja zastave in dotični odborovi predlogi. Vabijo F=e vsi č. s. udje, da se obilno vdeleže. V Trstu 7. julija 1882. ODBOR Najboljše ROČNE MLATILNICE In druge stroje za poljedelstvo ima pripravljene na prodaj ©o hi vi t as & Gomp. Via della Zonta 5, Trst. (2-1) Stabilimento Austriaco di credito per Comnereio od Industria. versamentTin gontanti Banconote: 3e/» ■nnuo iateresse verio preavviso d) 4 gioral 37/7» » » » » . 8 » 37,°/o » » » 30 . Napoleoni: 27j7o annuo Intereaee verao preavvlao dl 30 glornl 2»///o » » . » 3 rnesi 3% • » » » » 6 » Banco Giro: Banconote 2'/,4/o sopra qualunque somma Napoleoni senza interesa! Assegni sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leo-poli, Lnbiana, Hermannstadt, lnnsbrurk, ftraz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume Agram, iranco speae. A cq u isti e Vendite di Valori, divise e incasso eoupons l/a°/0 prov-vipione. Antecipazioni sopra Warrants in contanti 5% interesso annuo franco di provigione. Mediante apertura dl credito a Londra 7,°/0 provvigione per 3 niesi. » Effettl 0% interesse annuo sino 1' importo di 2000 per importi auperiori russo da convanlrsi. Trieste, 17 Maggio 1882. (16) Ravnokar so izišle in dobivajo pri J. Giontini-ju v LJubljani 1. S. Gregorčič: Poezije gld. 110. 2. J. Jurčič: Zbrani spisi. I. Deseti brat gld. 1.05. 8. i. Jurčič: RokovnjaČi kr. 55. 4. Globočnik: Nauk slovenskim županom gld. 1.05. 5. Občinski red za vojvodino Kranjsko kr. 05. 6. Stavbeni red za vojvodino Kranjsko kr. 35. 7. Landesgesetze fur Krain gld. 1.95. gČ" s všteto poštnino. 3—3 Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskoga. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna Somoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova ču-ovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na Jetrih in na vraaioi, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadleŽnostih, zoper beli tok, božjast, zoper srcopok ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v lekarnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu, v lekarni C. Zanetti l O. B. Rovis. Ena steklenica stane 30 novcev. (10-1 o) Daljnogled! Nov optičen initrument za potovalce, deželane Itd. Kaže na 3 do 4 ■Sc ure daljave čisto in razločno. Ta novi daljnogled obstoji iz dveh optičnih' leč, kateri je mogoče zatrditi na vsako navadno palico itd. ter bolje kaŽe, nego navadni daljnogledi, zarad tega je ta nova priprava obče prlpoznana in cenjena, posebno od onih. ki potajeja po deželi. Cena dalinogledov z ćtui-jem za žep ^1.1.35, fineji Wl. 1.70», najfineji z vetimi optičnimi lečami gyl. 3.KO. ^Mi kaf« vrane natanjčno in zanesljivo — gl. fino napravljen Kl. S.T5. Prodajalci uživajo fabriike oeae za gotovo plačilo ali o povzetjem. Naročbe edino direktno 5—1 KLINGL & BAUMANN in WIEN. I., Tegetthofstr. 3. M. Brown-ov univerzalni prah za živino najboljSi In najgotovejil lek zoper živinske bolezni. Zavojček stane 1 marko s poštnim povzetjem. Dobi se nepokvarjen edino le iz Chemische Fabrik Nordend (J. F. Vorrath & Co.) RoNonthal l>el Berlin. Po zalogah zastopani v vsih mestih sveta. Proapekti brezplačno. — Agentje se iščejo. 12-1 Dt Kat$ch*m zdravilna kava. Po receptu Dr. FERDINANDA KATSCHA v Stuttgartu edino pristno popravljena po Henrik Pranek-ovita novih v Ludwigsburg. Popolno nadomestilo za kavo v zrnih! Se priporoča, pomešano z mlekom za okusen, krepiven ljudski živež; kava, katera ne vzdraži čutnic, pa je zelo zdrava, hranilna in lehko prebavljiva; najbolje se priporoča osobam, katere imajo slab želodec, tudi zarad finega kavinega duha in zelo nizke oene, ter, ker je uže brez dodatka kavinih zrn pripravna za kuhanje. Se dobiva v vseh špecerijskih prodajalnicah v mestih in na kmetih, in tudi v mnogih lekarnah. (10-9) Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIČ. Tisk. F. HUALA v Trstu.