MARIBORSKI	c*~"Di"
VECERNEK
Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55	TTTnrm	mn
Izhaja razeD nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman	A1H BS B IflB	.ifi inli
v upravi ali po pošli 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Ogla-	HM «KB>	idatOk
se sprejema tndi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
Haliiax in Bonnet brez weekenda
Ljudski glas
V sobotnem »Večerniku« ste v uvodniku »Večno protislovje« objasnili vzrok dviganja cen na notranjem trgu. Dovolite, da prispevam tudi jaz s temile izvajanji in to v znamenju ljudskega glasu. Sem namreč eden izmed mnogih družinskih očetov, ki trpko občutijo, kaj pomeni za njihovo gospodarstvo celo najmanjši dvig cen življenjskim potrebščinam in se zaskrbljeni vprašujejo, kam vodi ta nenaravna, nesocialna in nečloveška igra. Vmes se pa vrinja vprašanje, kam bredemo v pogledu narodnostnega problema, na katerega vplivajo tudi taki krušni tresljaji. In še marsikaj se vsiljuje človeku, ko zagrenjen in ves zaskrbljen zre v ta križem-kražem, v to zmedo in ironične zasmehe onih, ki si te naše omotice tako žele in tiho računajo, kako jim žito dobro plenja. Pa pojdimo mimo takih računov brez krčmarja, ki ni še spregovoril svoje zadnje merodajne besede, in se ustavimo le pri vprašanju našega golega življenja, ki je in naravno tudi mora biti v danih prilikah prva in glavna skrb vsakega posameznika in celotnih družbenih plasti, — ostanimo pri hrani ali kratko pri kruhu.
Biolog, zdravnik, sociolog ponavljajo, kako moramo skrbeti za tečno hrano, za tako, ki vsebuje dovolj beljakovin, tolšče, vitaminov, sladkorja. Tudi mi laiki vemo iz vsakdanjega življenja, da sc človeško bitje, ki mu primanjkuje dobre hrane, ne more razvijati in biti dovolj produktivno — krepko, čvrsto, vztrajno, odporno; narod, ki skozi vse življenje, zlasti v začetku svojega telesnega razvoja to pogreša, propada in postane vse, le to ne, kar zahteva telesno in moralno zdrava socialna veriga. Narod lačnih, onemoglih, malo- in slabokrvnih, tuberkuloznih itd. — narod, ki nima niti skorje tečnega kruha, kaj šele druge tečne hrane, tak narod je senca mizerije. (Sicer so na obzorju neke nove teorije, ki postavljajo prirodne potrebe na glavo in trde, da so bel kruh. mast in ne vemo še kaj zdravju škodljive.) Mi Pa ostanemo še dalje »starokopitni« in zahtevamo, da dobimo dober kruh po pravični ceni. če pa je oboževalcem novega evangelija toliko do vere v izdatnost sintetične hrane dvomljive vrednosti, pa naj volijo surogate, ki jih naša starokopitnost uvršča med dobrote narekovane po veliki zadregi.
Dobrega kruha in pravične cene! Onim. ki nam režejo cene, pa bi naše ljudstvo reklo: Ne napravljajte iz nas še večjih siromakov, če pa nimamo niti Poiovice deleža na onem kosu kruha, ki Sa rodi naša lastna zemlja! Bogate so naše zaloge, ogromna skladišča — zakaj so namenjena drugim izven naših državnih meja samo zato in tako, da morata drago plačati že itak dovolj boga* temu posredniku le proizvajalec (kmet) 'n konzument (delavec, nameščenec)? Slovenija je tukaj občutno prizadeta kot 'zdaten konzument, ker nima lastne "loke niti za polovico leta in mora uvozit' nekaj tisočev vagonov.
Ali naj ponavljamo staro pesem o pogubnem navijanju cen. o njegovem oza-in naravnost usodnih posledicah, ki J1'1 pravkar doživljamo? Vemo le to. da ^jejo iz tega dobičke le veliki posredni. mlinarji In peki večjega kova. ki si_morejo nabiviti moko. ko notira uaj-"*žje; vemo. dn iim nlnčim-mo sramotno <'isok davek, ki icre v višino več deset 'mijonov (Ja jih to n*-* nteši in hočejo še j i Vcčjim protitom: vemo in sc vprašu-kdo ima interes na tem, da ima
V PARIZU IN LONDONU RAČUNAJO VOLITEV V ČSR. — ATTLEE
PARIZ, 28. maja. V tukajšnjih politič-* nih krogih pričakujejo z ogromnim zanimanjem jutrišnje druge etape češkoslovaških občinskih volitev, pri katerih voli 600 občin na področju sudetskih Nemcev, dočim je število vseh občin, kjer bodo jutri volili, 2740. V splošnem prevladuje mnenje, da je precej popustila napetost, ki je nastala prejšnji teden radi Češkoslovaške in ki je zajela vso Evropo, četudi še niso odstranjene možnosti nove nevarnosti. Kako veliko je francosko zanimanje za razvoj dogodkov v Češkoslovaški, dokazuje okolnost, da se bo jutri v nedeljo zunanji minister Bonnet mudil ves dan v zunanjem ministrstvu in da bo v stalnem stiku z angleškim poslanikom. Kakor poročajo iz Londona bo tudi zunanji minister lord Halifax prebil svoj jutrišnji weekend v Londonu, da bo lahko v stalnem stiku s francoskim poslanikom.
LONDON, 28. maja. Tukajšnji krogi pričakujejo jutrišnje občinske volitve v češkoslovaški republiki z veliko večjim mirom kakor prejšnjo nedeljo. V sploš-
BRUSELJ, 28. maja. Ob zaključku velikih belgijskih manevrov je bila včeraj popoldne pred kraljem Leopoldom in ge-neraliteto največja vojaška parada, ki jo
LONDON, 28. maja. Kakor poroča United Press po poročilih iz Šanghaja še japonska vlada navodno pripravljena, da vrne Nemčiji bivšo nemško kolonijo
WASH1N0T0N, 28. maja. Havas poroča: Komisija za kontrolo denarnega trga je sklenila prepovedati emisijo nemških obveznic, ki se glasijo na dolarje in
LONDON, 28. maja. Češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta je izjavil dopisniku nekega delavskega londonskega lista: »Nismo militaristi, vendar pa nočemo prodajati svoje svobode, ki jo hočemo braniti do konca. Naša zgodovina predstavlja niz dolgih borb za svobodo, ki smo si jo priborili, ko so se naše teci-
ta napram ljudski celini tako neznatni, a gospodarsko močni svet toliko svobodo, da more n. pr. zvišati cene pšenici od 9. IV. do 5. V. od ISO na 220 din. Od 1937. so cene življenjskim potrebščinam poskočile za 33%, a nekaterim za 40—50%. Na- j gospodinje pa trdijo, da morajo plačati za nekatero blago, n. pr. jajca - ki so vendar važna hrana — še enkrat ‘dražje, nego lani, kar 5 nanj ie potrjuje, kako se cene vlečejo j druga drugo kot zobovje kolesja (v tem j primeru je menda vzrok tudi izvoz, ki j zahteva lepše blago in ostane nam le drobiž).
Z MIRNIM POTEKOM JUTRIŠNJIH ODPOTUJE V PRAGO.
nem smatrajo politični krogi napetost kot premagano, četudi je treba še previdnosti, da se ta ublažitev napetosti izkoristi za nadaljnjo pomirjevalno akcijo. Na vsak način pa se smatra nevarnost za odstranjeno. Misel, da bi poslali v ČSR skupino angleških opazovalcev, zlasti pa v področje sudetskih Nemcev, so opustili. Domneva se, da so se v tem vprašanju pojavili najbrže v okviru vlade pravni pomisleki. S tem bi namreč Anglija prevzela nase težko obveznost, ki pa segajo preko okvira nameravane pomirjevalne akcije. Tako bo ostal Strang edini opazovalec, ki se bo pa omejil na poročevanje. Dočim skuša angleška vlada na ta način prispevati k ublažitvi napetosti, pa zahteva angleška opozicija drugo stališče. Vodja 111 poslanec angleške delavske stranke major Attlee, vodja angleške opozicije, odpotuje te dni v Prago, da prisostvuje kongresu češke socialnodemokratične stranke in da si ob tej priliki ogleda posamezne predele v ČSR.
je videl Bruselj od leta 1919. Poseben vtis so zbudil: belgijski tanki, vojna letala in bombniki.
Cingtau, čim se umaknejo nemški častniki in čini prenehajo transporti nemškega orožja v Kitajsko.
ki služijo izplačilu kuponov nemškega posojila, dokler ne poda Nemčija jasne izjave, na kateri način namerava odplačati dolgove bivše avstrijske vlade.
je skupno borile z zavezniškimi legijami za časa velike vojne. Problemi se lahko rešijo na lep način, vendar morajo biti vsi pripravljeni, da se podvržejo zakonom ter ustanovam demokratične države. Nobena država ne bi mogla dopustiti poskusov, da se s silo skuša vcepljati politično prepričanje.«
—----------i m „ mmmmmmmmmmm■■■>—>—
la pojav je znak zmede in izziva ne-red. k; se sa tie more in ne sme veseliti nikdo. Zato pa je zadnji čas, da se vsi prizadeti zganejo iji ukrenejo potrebno, da bo te igre konec.
Slišimo nasvete, da naj poklicani faktorji dvignejo minimalne mezde na vrednost od dneva razglasitve zakona o teh mezdah (1. VII. 19,36.). Mnenja pa smo, da je treba tudi izposlovati padce cen, vsaj tam, k.ier je to izvedljivo, če je naš predrag kar jc pretežno radi prevelike svobode . pa naj se odpro meje cenejšemu blagu, ne da bi nas pri tem carinsko obremenili.
Razlastitev
»Del. politika« poroča v št. 47: »Razlastitev bogatega samostana v Avstriji. Nemška vlada je razlastila bogati samostan St. Lambrecht, ki ima 9900 hektarjev posestev. —• Samostan je bil tudi lastnik znane božje poti Maria Zeli. Svoja posestva pa ima tudi pri nas v Sl. goricah. Ta posestva bi po pravem sedaj tudi lahko postala naša državna last.«
Dogodek v Braslovčah
Celjska »Nova doba« poroča v št. 21 med dopisi iz Braslovč: Nadebudni sinko. Pred kratkim se je v društvenem domu pripetilo nekaj neprijetnega. Gosp. katehet je najbrž vsled neposlušnosti »vrgel« mladca iz dvorane. Ves užaljen in ponižan nad krščansko dobroto je odšel mladec domov, da se potoži svojemu očetu. Storil je trden sklep pred očetom in dejal: »Veš ata, tvoj ata je bil Sokol, ti si bil Sokol, sedaj bom pa še jaz Sokol!« Sinko se ni držal besed iz sv. pisma : »če te udari po levem licu, nastavi še desno.«
... mar ne?
»Kmet. list« poroča v št. 2!: »Cepcev bo zmanjkalo. Zdaj bo mlatve konec. Zakaj? I, zato, ker pravijo, da žita ni več. Jaz pa mislim, dragi tovariš urednik, da je snopja in žita še dovolj. Kaj praviš, ko bi kdaj mahnil po tistih snopih, ki se zmeraj takrat najbolj debeli, kadar zavlada suša. Meni se kar zdi, da bi se usulo žito k nam kakor nekoč Izraelcem mana v puščavi iz nebes. Pa naj ostane šala ob strani! Res pa je, da ne morem razumeti, kako more pri nas priti do tega, da peščica ljudi, ki niso niti našega po-kolenja in niso še nikoli okusili, kaj je delo in kako skali žulj, sine nam narekovati cene za — naš lastni kruh. V moje kmetske možgane to ne gre in ne gre. — Prosim te, vprašaj na krajih, kjer bi morda to vedeli, pa ini sporoči, kaj ti bodo odgovorili. Nemara potem vzide tudi meni pravo spoznanje, če bo, če ne pa res ne vem, kam naj se obrnem. Nemara bi pa tudi jaz lahko shranil svoje orodje in skušal prihranili cepec za tisti čas, ko jil. bo jelo primanjkovati. Tedaj ga pa lahko prodam za visoko ceno ali pa mah nem, da se bo kar posvetilo. To bo še najbolj prav, kadar bo, ali ne?«
Najnovejša blagodat
»Nova doba« poroča v št. 21: »Cena pšenice in moke je zopet poskočila! Nedopustna špekulacija s pšenico je v zadnjih dneh privedla tako daleč, da se je povzpela cena pšenice pri nas že na 260 din za 100 kg. To je povzročilo tudi nevzdržno visoko ceno moke in kruha, ki stane že 5.20 din kg. • špekulanti, ki so pokupili velike zaloge pšenice, računajo tako na mastne dobičke, ki jih naj plačajo konžunienti po mestih in industrijskih centrih ter po vseh delih naših žitno pasivnih pokrajin. To najnovejšo blagodat bomo občutili poleg Dalmacije zlasti tudi mi v Sloveniji, kjer moramo za prehrano prebivalstva itak uvažati letno preko 10.000 vagonov žita in moke. V kakem skladu so te nenormalno povišane cene za naš vsakdanji kruh z bednim zaslužkom našega delavca in skromnimi prejemki našega nameščenstva? Istočasno, ko smo doživeli v naši žitorodni državi tak porast cene pšenice, pa znaša cena moke v tujini 125 din za 100 kg. Da se prepreči nadaljnje nesocialno izrabiia-nje širokih plasti naših potrošnikov 1»
Največja belgiiska vojaška parada od 1.1919
Japonci vrnejo Nemčiji Cingtau?
USA zadolžile Nemčijo za avstrijske dolgove
Krofta: Nismo militaristi/svobodo pa hočemo braniti do konca
Dr. Beneš z Jugosloveni za svetovne vojne
(K 28. maju
Za letošnji rojstni dan prezidenta Češko slovaške republike drja Edvarda Beneša priobčujemo odlomek iz njegovih v treh knjigah izišHh vojnih spominov, ki imajo naslov »Svetova valka a nase revoluce« (— Svetovna vojna in naša revolucija). Za nas Jugoslovane je zanimivo predvsem ono poglavje, kjer pripoveduje Dr. Beneš v svojem sodelovanju z Jugosloveni tako iz Jugoslovanskega odbora kakor tudi v srbski vladi oz. srbskih poslaništvih.
Kakor znano, je bil takozvani kongres avstrijskih zatiranih narodov, ki se je vršil v Rimu v dneh 8. do 10. aprila 1918., oni dogodek, ki je prepričal države velike antante o potrebi, da se razbije avstro ogrska monarhija. Prikazovanje dogodkov, katerim je ta kongres sledil, je dalo Dr.ju Benešu povod, da je podal sliko svojih medvojnih stikov z Jugoslvani.
Njegova izvajanja se glasijo tako-Ie:
Rekel sem, da je prijateljsko in zaupno sodelovanje med Cehoslovaki in Jugosloveni trajalo vse od početka vojne. Bilo je to samoumevno. Vodila nas je k temu narodna tradicija in predvojna politika obeh narodov, naši interesi so bili istovetni, poznavali smo se razmeroma dobro, v notranjosti avstroogrske države je bilo nastopanje tudi vedno skupno 'n za vojne sta dunajska ter budimpeštan-ska vlada postopali proti nam enako; na celu češkoslovaškega gibanja je stal prof. Masaryk, čigar osebni stiki in predvojno sodelovanje z jugoslovanskimi politiki v vseh njihovih bojih so bili važna vez med nami. Srbi, Hrvati in Slovenci so ga cenili, upoštevali so njegovo mišljenje ter iskali njegovo sodelovanje in mneije ter njegov nasvet. Prezident Masaryk je sam Predal podrobno in sestavno o svojih s ikih in svojem delu z Jugoslovani vse, Kar je pomembno; dotaknem se tedaj teli stva« samo mimogrede ter samo tako daleč, kolikor sem bil sam na njih udeležen.
Jugoslovansko vprašanje je bilo za zaveznike težje nego češko-slovaško ali romunsko vprašanje. Srbija je bila v sporu z Bolgarsko in habsburško državo imela je vprašanje Črne gore in Albanije! dalje težek spor z Italijo in vrh vsega notranje težkoče med Srbi, Hrvati in Slovenci. O tem se jc vedelo malo in bilo je treba velikega propagandnega dela — enako kakor v češkoslovaških zadevah, — da bi antantni uradni krogi in antantno javno mnenje razumeli ta vprašanja. —-usoda hrvatskega in slovenskega ozem-ja je zavlsela predvsem z usodo habsburške države in je tako vezala vse delo Jugoslovanov s čsl. delom. Nastopali smo zato takoj od početka v političnem in propagandnem delu skupno, spajajoč obe naši narodni vprašanji v eno ter delujoč v istih miljejih in pridobivajoč iste prijatelje in pomočnike. Bil je to stalen tisk, takorekoč vsakdanji, ter je trajal vse do konca vojne.
Z avstrijsko-ogrskimi Jugoslovani, ki so napram Srbiji in zaveznikom nastopali
kot v nekem oziru samostojen činitelj, smo delili mi češkoslovakši emigranti enako usodo. Oni pa, imajoč za seboj samostojno državo, so se nahajali pred zavezniki —- zlasti v začetku — v mnogo ugodnejšem položaju. Prišli pa so kmaiu v spor na eni strani z oficijelno Srbijo, na drugi strani z Italijo ter s tem često tudi z ostalimi zavezniki; to je otežkoča-la delo ne le njim samim, nego je prisvajalo tudi Srbijo — in prečesto tudi Čeho-slovake — v težkoče.
Jugoslovanski odbor, ki so ga vodili Trumbič, Supilo in Hinkovič, je očital često oficijelni Srbiji — v praksi Pašiču mlačno politiko v vprašanju zedinjenia in ga je sumil nekaj časa celo zavestnega dela za zedinjenje samo pravoslavniii
najodličnejši boj proti paktu, tem bolj, ker v letu 1915. Srbija ni bila v stanu, da bi zabranila tak dogovor. Londonski pakt, podpisan od Rusije, katero so tudi zavez niki smatrali za nekakega protektorja slo vanske pravoslavne Srbije, je povzročil dolgotrajni jugoslovansko-italijanski spor čigar zgodovina in posledice so danes znane. Bil je .na izmed velikihi zmot zaveznikov med vojno ...
V obeh teh vprašanjih je Jugoslovanski odbor zavzemal radikalno stališče: na eni strani je napram Srbiji in zaveznikom, na drugi strani pa proti Italiji branil popolno narodno zedinjenje in dosledno uveljavljenje narodnostnega načela v razdelitvi avstro-ogrskega ozemlja. Razen tega je očitoval že tedaj moč in pomen hr-vatsko-slovenskega činitelja, zahtevajoč polno ravnopravnost s Srbi in naznaču-joč svoja poznejša federalistična stremljenja.
Spor je kompliciralo nastopanje Hrvatov v Avstriji ter zlasti zelo odločni boj
ge, ki mu je poverjena, da vzgaja svoje članstvo v nacionalnem ter fizičnem pogledu. Vendar pa se društvo bori s težavami, ker nima svojega doma. Letos pa je bilo sklenjeno, da se postavi telovadnica z dvorano na letnem telovadišču. Ta stremljenja moramo podpreti z vsemi močmi, ker tezenkso sokolsko društvo to v polni meri zasluži. Zato je dolžnost vseh okoliških sokolskih društev, da se okrožnega zleta na Teznem polnoštevilno udeležijo ter tako podpro tezensko sokolsko društvo, istočasno pa izpričajo, da je prava sokolska zavest v nas krepko zasidrana. 19. junija vsi na Tezno! Zdravo!
“v'1*	otmii../	[ji a v Uola V11IJ1 ‘v * v	umj*	vw*	biuou	t/Uiu	v	u
Jugoslovanov, kakor ga je imela v svo- | hrvatskega vojaštva na fronti proti Ita
jem prvotnem načrtu carska Rusija. Supilo je na svojem potovanju v Rusijo leta 1916. ugotovil antantni načrt, izražen v londonskem paktu, posvaril je srbsko vlado, hkratu pa ji očital, da je sokriva, ter je vodil oster boj proti Pašiču in vob-če proti oficijelni Srbiji. Vedno — menim
— ni bfl pravičen. Trumbič je v letih 1916.—1917. čutil enake bojazni ter mi je
— ne samo enkrat — v tem snjislu zaupal svoje pritožbe in kritike.
Drugo, še težje in nevarnejše vprašanje naših jugoslovanskih prijateljev je bil italijansko-jugoslovenski spor. Zavezniki so plačali Italija vstop v vojno proti Av-stro-Ogrskl z znanim londonskim dogovorom od 24. aprila 1915. leta. Jugoslava-ni — Srbi, Hrvati in Slovenci — so vodili že od prvih početkov svojega delovanja
'N
liji. To se je navajalo proti Jugosloven-skemu odboru kot dokaz, da so Hrvatje in Slovenci za Avstrijo. Jugoslovanski odbor nasproti je uporabljal to za dokaz, da je londonski pakt nevzdržen. Mnogi Italijani pa so videli v tem odobravanje protiitaljanskega nastopanja hrvatskega vojaštva ter so valili krivdo za .o tudi na odbor. Iz tega so izvirali očitki, sumničenja, osebni boji proti članom Jugoslo-venskega odbora, ki so po cele mesece izčrpavali skoro vso njegovo aktivnost. Bile so to najneprijetnejše dobe italijan-sko-jugoslovanskih sporov.
Češkoslovaško gibanje je seveda v načelu soglašalo z Jugoslovenskim odborom; stremeli pa smo za tem, da prevedemo v vseh teh vprašanjih spor na taktično polje.	(Dalje.)
Razne vesti
olcolsivo
Oktohu <del (tiihotskefa sokolskega ohtoma
vsemogočni špekulaciji, je nujna dolžnost odgovornih činiteljev, da se nemudoma dovoli carine prost uvoz tuje pšenice, ako za te vrste židovskih in drugih špekulantov z zdravjem in življenjem naših državljanov ni zakonitega leka.«
19. junija se vrši okrožni zlet pohorskega sokolskega okrožja. Organizacija zleta je letos poverjena Sokolskemu drti štvu na Teznem. Sokolsko društvo na
Teznem spada nedvomno med naša naj-agilnejša sokolska društva na periferiji Maribora. V letih svojega obstoja je dokazalo, da se zaveda svoje velike nalo-
Jahto Nj. Vel. kraljice Marije so preuredili v ladjedelnici Milje pri Trstu. Jadrnica je dobila ime »Danica« in bo na razpolago Nj. Vel. kraljici Mariji. Na prvo jadro je uvezen jugoslovenski kraljevski grb, na drugo romunski. Z jahto; bo morda kraljica še letos križarila vzdolž naše obale.
Za nove člane glavnega prosvetnega sveta so bili od Slovencev imenovani: dr. Lovro Sušnik, prof. Fran Grafenauer, Anka Lebarjeva iz Ljubljane ter šolski nadzornik Ferdinand Bobič iz Maribora. Predsednik glavnega prosvetnega odbora je univ. prof. dr. Jovan Radonič.
Brez sledu. Prvo lepo majsko nedeljo, na dan sv. Zofije, ko sicer rado dežuje, je bilo na Boču polno izletnikov. To priliko so porabili domači otroci s tem, da so številnim gostom prodajali šmarnice. Med izletniki se je sukala tudi triletna Micika Jančič in ponujala šmarnice. Ko pa je nato odšla ali domov, ali morda še nabirat šmarnice, je ni bilo več iz gozda. Ubogo dete je moralo zaiti daleč v gozd, iz katerega ni več našlo izhoda. V nedeljo bo preteklo že 14 dni, odkar ni o otročičku nobenega sledu. Domnevajo, da se je v nepreglednem gozdu izgubil in tam od groze in lakote umrl.
NEPOTREBNO VPRAŠANJE.
Ekvadorskega vojskovodjo Santosa je nekoč vprašal novinar, zakaj je dal usmrtiti svojega nasprotnika.
»Zakaj? Ker sem se bal, da ne bi zastavili tega vprašanja čez nekaj časa njemu,« je menil Santoso.
J. F.:
Laka živi fkati&at
(Slika iz 1. 2138).
»Izvolite semkaj!« reče gostu in se dotakne stikala v omarici. »Panorama Maribora iz prve« — in ko se pojavi druga slika — »iz druge polovice 20. stoletje«.
»Ma.. ri.. bo .. ra?« zategne začudeno gost z vsajenim pogledom v sliko. Slike se vrstijo v dovoljnih presledkih druga za drugo... »Stara železniška postaja...
Aleksandrova cesta Glavni trg ... .
Benetke — Pristan, ki je segal nekaj sto let nazaj... Mariborski otok.. pojasnjuje uradnik in nastavi v aparat nov omot.
»To pa je druga skupina iz one dobe,« doda s posebnim povdarkom, ko zatre-!Če na steni vrsta lesenih domov in okrog njih izsušena telesa upadlih lic... deca se igra na trati. »Barake so to z »nadštevilnimi«, kakor jih imenuje zgodovina...« Naslednja slika predstavi državni most.
»In tam pod prvim obokom na desnem bregu?« vpraša sociolog.
»Deložiranci... hišni najemniki, ki niso zmogli najemnine in so jih hišni go-spodarji morali spraviti iz hiše. Obok je bil njihova zasilna streha.«
»Nekam tako kot v Ameriki, kjer so imeli nezaposleni stanovanja v betonskih ceveh,« pristavi gost.
»Da vidite še tole pričo takratne kulture!« nadaljuje uradnik, ko so jima pred stavi vnanjost in notranjost neke halupe, zgrajene iz trhlih desek, protja, turšičja, slame, lepenke. To pestro gradivo naj bi bilo ščitilo ona človeška bitja, ki jih je družba izbljuvala na rob mesta, in njihov
inventar: slamo, cunje, razbite kozice, lonce in krožnike.
»In to?«
»Dom izobčencev... onih, ki so bili v uapotjc sebi in vsemu svetu. Iz gorja so se rodili, so gorje s potomstvom množili — glejte onele drobne stvarce pred ha-lupo! — in neopažena ugasnili.«
»Dovolj.., hvala! Ne morem več gledati v tako preteklost,« reče gost z izrazom nekega notranjega upora.
»Razumem, da ni to razveseljiv dokument in preveč reže v moralna čuvstva. Hotel sem Vam le dokazati, kod je vozila naša pot. Kar pa ne pove slika, govori beseda.« Uradnik odpre omaro, izvleče iz nje precej debelo knjigo in jo pokloni gostu: »Sprejmite v spomin to lepo zgodovinsko delo, ki med drugim posebno lepo obravnava nacijon. boje, krvno zavest, ki je*' končno spregovorila svojo odločilno besedo, njeno voljo in zmago.« Pri teh besedah parkrat močno pozvoni.
»Oprostite, robot najavlja naš aerokar z izletniki iz Kaira,« reče uradnik in se oddalji v izolirno celico poleg robota, kateri sedi v svojem tehničnem oddelku, tipka, zvoni, nekaj spaja, odhlaplja... Uradnik pripogne pred se neko plošča, nasloni nad njo posebno lečo in pritisne gumb ob tej napravi.
»Kaj posebnega?« vpraša, zroč na ploščo, kjer so natančni in jasni obrisi letala in celo njegove vztrajnosti.
»Vse v popolnem redu. Robot-pilot vodi letalo odlično,« se glasi odgovor.
»In potniki?«
»Zdravi in vedno boljše volje.«
»I udi oni v petdesetem sedežu?«
»Je malo čemeren... majhna zračna mrzlica.«
»Pristanite torej na gostišče. »Mar«!
Na obzorju se pojavi veliko zračno vozilo, ki se bliža centru mesta in se yj
zmerni spirali ter izredno okretno spusti na Široko vodoravno streho visokega poslopja.
»Naš aerokar štev. 4, ki je včeraj odpeljal na afriško obalo dvestopetdeset izletnikov, od ostalih treh je aden odletel na našo obalo Črnega morja, druga dva v nordijske države. Promet zelo raste,« pojasnjuje uradnik, ko se vrne v sobo in opazi zanimanje gosta za pravkar pristalo letalo.
»Pravite, da pilotira robot? Pot je ven dar dolga!«
»Robot je tudi tukaj siguren, zanesljiv, neutrudljiv In rekel bi, da celo do skrajnosti —■ »duševno prisoten«.
Sociolog se pomenljivo nasmehne.
»No, da!... Recimo, da je imun in £a kake živčne motnje, strah jn slične pojave nedostopen. Mogoče je to, ker je brez sredotežnega živčevja...
»Hm!« Samo to dostavi gost, ki nekam čudno maje z glavo.
»Venv da Vas to napredno robotstvo preseneča. Pa je le res, da se je po dolgotrajnih znanstvenih študijah in tehniških izsledkih našim tehnikom posrečilo tudi to.«
»Vašim... tukajšnjim?«
»Tukajšnjim, to pomeni tehnikom vaše krvi in z naše zemlje, pa bilo to nekdanjim Hrvatom, Srbom, Bolgarom... Dru žina smo, ena in ista zajednica enakopravnih članov. V tehniki pričajo izredno nadarjenost, naši tukaj še celo. Saj ima že vsaki deseti kak izum. Pa tudi ženske, kar se boste mogel osebno prepričati. Tako smo pred nedavnim uspeli pripraviti odlično hranino »Marvital«, svetovno priznano znamko, odlikovano in priporočeno od najboljših naših in tujih znanstven'-kov.«
Na petkov svinjski sejem v Mariboru dne 27. maja so prignali 204 svinje. Povprečne prodajne cene: 5—6 tednov stare 85—120 din za komad. 7—9 tednov 120—140, 3—4 mesece 150—210, 5—7 mesecev 300—390, 8—10 mesecev 420— 490, 1 leto stare 710—820 din. Mesne cene: 1 kg žive teže od 6.50—7.75 din, 1 kg. mrtve teže 8.50 do 11.75 din. Prodanih je bilo 146 rilcev.
Uvoz 1000 vagonov pšenice brez plačila carine je sklenil gospodarsko finančni odbor ministrov na svoji včerajšnji seji. Merodajni faktorji menijo, da bodo radi tega ukrepa cene pšenice na domačem trgu znatno popustile. Omenjenih 1000 vagonov brezcarinske pšenice bo uvozil Prizad.
Stagnacija v izvozu lesa. Meseca aprila t. 1. je znašal celotni naš izvoz lesa in gozdnih proizvodov 7488 vagonov v vrednosti 62.2 milijona din, dočim smo v istem razdobju leta 1937 izvozili 11.630 vagonov v vrednosti 109.6 milijona din. Primanjkljaj nasproti lanskemu letu znaša torej po količini 4142 vagonov, po vrednosti pa 47.4 milijona din.
Nov turistični sporazum je bil dosežen v okviru trgovinskih pogajanj med našo državo in Nemčijo. Nemška vlada je odobrila za potovanja v Jugoslavijo kredit 1.4 milijona mark. Novi aranžma stopi v veljavo že 1. junija in se nanaša tudi na bivše avstrijske državljane. Dosedanji kontingent je znašal 700.000 mark. Po novem sporazumu je poenostavljeno tudi postopanje pri izdaji vizuma.
Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Češkoslovaško se bodo pričela prihodnji mesec v Pragi. Gre predvsem za povečanje češkoslovaških uvoznih kontingentov za uvoz jugoslov. blaga. V Beogradu pa se bodo jutri pričeJa trgovinska pogajanja med Francijo in Jugoslavijo. Tudi pri teh pogajanjih gre predvsem za povečanje uvoza našega blaga v Francijo.
Razpis propagandnega lahkoatletskega ■neetinga v trobojih za seniorje, ki ga
priredi SK »Železničar« v Mariboru dne 12. junija 1938 ob 9. uri na svojem stadionu ob Tržaški cesti. Discipline: Sprinterski troboj: tek 60 m, 80 m in 100 m, troboj metalcev: krogla, disk in kopje, troboj skakačev: daljina, višina in troskok. Ocenjevanje posameznih disciplin se vrši po novih finskih tabelah za više-boje, le za tek na 80 m se radi pomanjkanja druge primerne tabele vzame stara tabela za 60 meterski tek. Tekmovanje se .vrši po pravilniku in pravilih JLAS-a, na tekališču, ki je dolgo 428 m, ima 2 ne-dvignjena zavoja ter je posuto z ugaski. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani atleti klubov včlanjenih v JLAS. Nagrad pri tem tekmovanju ni. — Prijave je poslati na naslov Jenko Jože, stadion SK Železničar, Maribor, Tržaška cesta najpozneje do 10. VI. 1938.
Kvalifikacijske tekme za vstop v državno ligo se pričnejo v nedeljo 5. junija. Prvak LNP — Čakovački SK — bo igral ta dan svojo prvo tekmo v Banjaluki, kjer nastopi proti »Krajišniku«.
Preostanek prvenstvene tekme ISSK Maribor:SK Železničar dne 17. aprila bodo odigrali jutri popoldne na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti. Rezultat jutrišnje tekme med ISSK Mariborom in SK Železničarjem, ki bo trajala le 16 minut, more spremeniti samo drugo in tretje mesto v prvenstveni tabeli.
Kolesarska dirka za juniorsko prvenstvo mariborskega kolesarskega podsa-veza bo jutri dopoldne na progi Maribor —Hajdina—Pragersko—Slovenska Bistrica—Maribor. Start ob 9. uri izpred stadiona SK Železničarja ob Tržaški cesti, kjer bo tudi cilj.
Jugoslavija :Švedska. V Zagrebu se Prične jutri popoldne teniška tekma med Jugoslavijo in Švedsko za Davisov pokal. Švedsko bodo zastopali igralci Schroder, Wallen in Rohlsson, ki so v tekmovanju za Davisov pokal izločili Švico s 4:1. Barve Jugoslavije bosta Vstopala Punčcc in Mitič.
Olimpijski dan 1938. Mariborski krajevni olimpijski odbor prireja v smislu sklepa glavnega O. O. tudi letos olim-
V organizaciji tukajšnjega Umetniškega kluba ter ob sodelovanju vseh organizacij slovenskih likovnih umetnikov bo jutri v nedeljo 29. t. m. ob 11. uri v Unionu slovesna otvoritev reprezentativne razstave sodobne slovenske likovne umetnosti. Bo to največja razstava te vrste v Mariboru in v Sloveniji sploh. Namen razstave ni samo opozarjati na 20Ietnico osvobojenja, ampak tudi v afirmaciji naše kulturne tvornosti v sosedstvu velike nemške države, dokumentiranje slovenskega narodnega značaja ob meji ter nacionalno kulturne pomembno-
fkaeišaeske m jokotiški mcvUb
SBBMBBM—■ I 111 1
Jutri bodo otvorili v Unionu nalveilo razstavo slovenske likovne umetnosti
sti, ki pripada Mariboru kot obmejni kulturni postojanki v sestavu velike jugo-slovenske državne skupnosti. Jutrišnja slovesna otvoritev v navzočnosti banovega zastopnika sreskega načelnika dr. Šiške bo za Maribor ter vse naše kulturno področje ob meji pomemben nacionalno kulturni dogodek, ki se ga naj zavedajo vsi, ki se čutijo vnete in zavedne narodnjake. Podprimo svojo likovno umetnost ter svoje likovne umetnike, ob katerih prvovrstnem kvalitetnem ustvarjenju smo lahko ponosni.
Mariborske gospodinje so se organizirale
Resolucija radi nove mestne tržnice
»Zveza gospodinj« je imela te dni svoj ustanovni občni zbor v prostorih »Vesne«. Zbralo se je precejšnje število zavednih gospodinj. Pozdravila jih je ter vodila občni zbor predsednica pripravljalnega odbora ga. ravnateljica Marija R a p o c. Gospa Anka M e š i č k o v a je razvila program matičnega društva »Zveze gospodinj v Ljubljani«. Njegova naloga je: Pridobiti gospodinjskemu deiu zasluženo priznanje in pravilno vrednotenje, skrbeti za strokovno izobrazbo s prirejanjem raznih tečajev ter predavanj, razstav, poučnih ekskurzij in z izdajanjem lastnega strokovnega lista »Gospodinja«. Dalje skuša društvo doseči, da upoštevajo pristojna oblastva pri reševanju gospodinjsko-gospodarskih vprašanj njegove nasvete in izkušnje. Pozor-
no spremlja gibanje cen na domačem trgu in drugod, kakovost ter higijenske razmere v prodajalnah kakor na trgu, razmerje med proizvodnjo in potrošnjo. S primernimi vlogami na oblastva jih opozarja na morebitne nedostatke.
Nato so bila prečitana društvena pravila. Sestavljena je bila tudi resolucija na mestno predsedstvo v zadevi nove tržnice, ki naj bi po svoji legi in ureditvi ustrezala željam gospodinj vsega mesta. Živahna razprava navzočih je pokazala, kako potrebna in v vsakem oziru koristna je »Zveza gospodinj«. Potrebne objave bodo objavljene v »Večerniku«, na deski feminističnega odseka na ograji vrta »Union« ter na vratih »Zadruge drž. nameščencev« na Rotovškem trgu.
19. junija svečano odkritje spomenika kralju Ujediniteiju pri Sv. Trojici
26. t. m. je Sokolska četa pri Sv. Trojici v Sl. goricah svečano vzidala spomenico v podstavek spomenika blago-pokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Slavnostnemu aktu so prisostvovali Sokoli in žandarmerija. Slovesni govor je imel starosta brat dr. Weixl. Spomenico je prečital brat Križnič. V svojem govoru je brat starosta omenil težave, ki jih je moral Sokol premostiti za postavitev spomenika. S himno »Hej Slovani« se je ta svečani akt končal. Spomenik je že skoraj dovršen in bo svečano odkritje, kakor smo že poročali, 19. junija, na kar že sedaj opozarjamo vse Sokolstvo in narodna društva.
jiili
Zborovanje Maistrovih borcev
24. t. m. so v dvorani Povodnikove restavracije zborovali Maistrovi borci. Zborovanje je otvoril njen predsednik prof. dr. Anton Dola r, ki je najprisr-čnejše pozdravil vse navzoče in v kratkem govoril obrazložil pomen sestanka. Za njim je povzel besedo tovariš K a c, ki je v daljših izvajanjih obrazložil članstvu bedno stanje obrtnikov, ki so se po preobratu prostovoljno postavili generalu Maistru na razpolago ter s puško v roki junaško branili severni del naše domovine. Dejal je, da se vseh 20 let obstoja Jugoslavije nikdo ne spomni teh junaških borcev, katerim edino gre zahvala, da je Maribor s prelepo okolico danes jugoslovenski. Prosil je, naj bi se
pijski dan, in sicer v nedeljo dne 19. junija 1938. Vsakoletne športne prireditve, ki se vršijo v okviru olimpijskega dne so pregled vsega športnega delovanja najrazličnejših panog ter nudijo po kakovosti in pestrosti obiskovalcem izredne užitke. Tudi za letos je pripravljen bogat spored, pri katerem sodelujejo vse športne organizacije in tudi Sokoli. Točen spored letošnjega Olimpijskega dne bo določen na sestanku delegatov vseh športnih organizacij.
Za pokal predsednika dr. Beneša se bodo borile jutri v Beogradu lahkoatletske reprezentance Beograda. Prage in I Bukarešte.
spomnili vsaj sedaj ob 20 letnici. Obrazložil je težave, v katerih žive nekateri teh borcev, in opozoril zbrane, da so se druge države svojim borcem dostojno oddolžile. Tovariš Kumer c je v svojem temperamentnem govoru pojasnjeval, da preživljajo Maistrovi borci težke preizkušnje. Naglašal je, da je skrajni čas, da se merodajni činitelji zganejo in posvetijo tem zaslužnim borcem večjo pažnjo. Ob priliki krutih bojev za obstoj naše države so Maistrovi borci čepeli v strelskih jarkih v trpljenju in pomanjkanju ter se po končani zmagoviti borbi vračali izčrpani in bolni na svoje domove k svojim družinam. Mnogo teh še danes nima eksistence in se ti siromaki podijo s trebuhom za kruhom Na koncu svojega govora je omenil, da bo treba vse ukreniti, da se primerno pomaga tem revnim borcem. Po končanih izvajanjih se je prečitala resolucija, ki naj jo upravni odbor Maistrovih borcev odpošlje na merodajno mesto. Po več kakor triurni živahni debati je predsednik zborovanje zaključil.
Studijska knjižnica in dr. Ivan Lah
Kdo teh, ki danes ali sploh šele v novejši dobi prihaja v lepe prostorne dvorane naše Študijske knjižnice si predstavlja, ali sploh še misli na to, kako vse drugače — žalostno — je bilo nekoč razmerje te knjižnice. Historijat tega za nas tako potrebnega kulturnega zavoda je vreden, da se ob priliki z njim seznani tudi naše dnevno časopisje.
Namen tega izvlečka pa je le opozorilo na zasluge pred nedavnim umrlega pisatelja dr. Ivana Laha glede ustvaritve temeljev knjižnici do današnje oblike, obsega in urejenega pravnega razmerja.
To je razvidno iz zgodovine Študijske knjižnice, ki jo je po aktih in zapiskih spisal širom priznani veščak na tem polju, sedanji ravnatelj g. Janko G 1 a s e r. Iz strani 8 navajamo nekaj odlomkov:
»Tako je prihajala knjižnica Zgod. društva v vedno težji položaj. Tudi so njeni prostori zopet postajali pretesni, zlasti zaradi časopisja, razen tega pa za javno knjižnico sploh niso bili prikladni. V novo smer se je obrnila akcija za ustvaritev javne študijske knjižnice v Maribo-
ta pozdrav lahko slišite na Švedskem celi dan. Cesto zveni nerazločno, ker oni, ki pozdravlja ima ravnokar novi bonbon
„505 S ČRTO1*
v ustih. Kakor povsod, tako tudi na Švedskem postaja 505 priljubljen
505
BONBON EVROPE
pri m proizvaja samo jmotr, zagreb
ru, ko se je za njo zainteresirala mestna občina. Dne 10. dec. 1919 je poslal dr. Ivan Lah, takrat mariborski magi-stratni uradnik, Zgod. društvu dopis, ki je bil povod za važne nadaljnje ukrepe« ... h kateremu se pa zaradi važnosti povrnemo ob drugi priliki, ko pride na vrsto tudi odisijada, ki je sledila s posledicami tega dr. Lahovega pisma, katerega končni uspeh pa je vendar današnji obseg in vsestransko urejeni obstoj Študijske knjižnice, na katero smo Mariborčani lahko ponosni.
Smetanov krožek za Jugoslavijo
(Ob 54. rojstnem dnevu predsednika CSR dr. Edvarda Beneša.)
Namesto velikih besed praznujmo tudi mi dostojno in koristno 54. rojstni dan predsednika ČSR s poglobitvijo že obstoječe čsl.-jugosl. vzajemnosti in da postavimo na to osnovo ravno v teh odločilnih dneh svoje voščilo z iskreno željo, da se v Mariboru za vso Jugoslavijo čini preje ustanovi Smetanov krožek s približno sledeče zamišljeno nalogo: 1. Po-
ftajnovejši vzorci v čisti svili
tt
Svita
w
Maribor, Gosposka 34
men kulture sploh, zlasti pa glasbe za vsakdanje življenje. 2. Osebnost Bedri-cha Smetane in njegovo razmerje do sve tovne glasbe. 3. Njegov pomen za češko glasbo in za zgodovino Češke, s posebnim uplivom na Slovence. 4. Skrb za predstave ozir. proizvajanja vseh Smetanovih skladb in skladb njegovih učencev ter vzorov v vseh jugoslov. kulturnih društvih. 5. Izdajanje skupnega glasbenega glasila »Jugo-Dalibor«. 6. Ustanovitev Smetanovega sklada za podpiranje revnih ljubiteljev opernega gledališča in glasbenih koncertov. 7. Skrb za vzgojo glasbenega naraščaja za ustanovitev Filharmonije. 8. Zgradnia novega poslopja Narodnega gledališča v Mariboru. 9. Skrb za ustanovitev podeželskih narodno glasbenih odrov.
Foto-kopije samo 50 para
Prima izdelava. Razvijanje v tankih z drobno-
zrnčastim in izenačevalnim razvijačem.
Filmi od Din 10'— naprej.
DROGERIJA K A NK
Pismo slovenske delavke
Te dni je prejel Mariborčan od žene-delavke, ki se je podala na sezonsko delo v neko sosednjo državo, sledeče zanimivo pismo:
Dragi mož! V začetku svojega pisma Te prav prisrčno pozdravljam. Vožnja je bila zelo dolga in smo se peljali 3 dni in 3 noči, dokler nismo prispeli do bližine S. m. Med potjo smo dobili samo enkrat hrano in sicer v P., kjer smo bili šast ur. Tukaj je vse zelo žalostno. Vreme je mrzlo in še nič ni zeleno. Zaposleni smo pri nekem veleposestniku, ki ima 70 svinj in 30 krav. Moramo dan za dnem težko delati. Hrana je obupna. Zjutraj dobimo košček kruha ter skodelico kave	brez sladkorja. Opoldne	pa dobimo dan	za	dnem	krompirjevo	juho,
zvečer pa pražen krompir in skodelico črne kave, ki izgleda kakor umazana voda. Kave ne kuhajo, kakor pri nas. Ni ma nobenega okusa. Gospodarji pa jedo imenitno. Imajo vsak dan meso ali ribe, mi pa dobimo samo juho, ki pa je za moj želodec skoro nezavžitna. Kaj pa hočem? Moram pač vztrajati. Ce bi imela denar, bi	že	davno	pobegnila. Prosim
Te, pošlji	mi	nekaj	prekajenega	mesa,
ker sem tako lačna in se bojim, da zbo-
užste.
■B1 rjjT~’	■Bi8LwwBari»
X. Vsesokolski zlet v Pragi
Opozarjamo vse prijavljence in tiste, ki se še mislijo prijaviti za Prago, da morajo do 1. junija vplačati pri svojih društvih. Telovadci po 326 din, netelo-vadci po 341 din, naraščaj po 294 din. V teh zneskih je zapopadena vožnja od drž. meje v Prago in nazaj, zavarovanje za slučaj nezgode, zletni znak, potni list
in vizumi.
Kdor ima kake posebne olajšave (železničarji), plača samo za zletni znak, vizum in potni list.
Po prvem juniju je vsaka prijava nemogoča. Isto tako se ne bodo upoštevale prijave, ako znesek ne bo vplačan, j
Župna uprava.
lim, ker moram mnogo delati, hrana pa ni zadostna in tako slaba, da Ti ne morem popisati. Dan za dnem jočem in pre klinjam usodo, ki me je privedla semkaj, kjer nimajo nobene zelenjave, nobenega sadja. Ljubi Bog, kako težko je tukaj. Ce bi dobili vsaj zadosti kruha, bi še bilo dobro, tako pa dobesedno stradamo. Bom skušala vztrajati, povem Ti pa: Če ne bi šlo za denar, bi obupala. Ljudje so sicer dobri, toda jesti nam nič ne dajo.«
Perilo, kravate
ugodno pri tvrdki
 JAKOB LAH - MARIBOR
Nalagajte svoje prihranke v Mestno hranilnico v Mariboru.
Sokoli jezdeci. V nedeljo ob 14. uri popoldne zbor v Narodnem domu. Udeležba strogo obvezna v krojih.
V nedeljo pred sokolskim nastopom bo povorka. Zbirališče v Narodnem domu ob 13.30. Za člane v kroju obvezno! — Zdravo! Sokol-matica.
Sokolska četa v Radvanju priredi v ne deljo 29. maja t. 1. v radvanjski šoli ob 3.30 veseloigro »Vdovo Rošlinko« — Cv. Golarja v 3 dejanjih. Prireditelji vabiio k obilni udeležbi.
Staro-katoliška cerkev. Objavlja se, da ne bo to nedeljo 29. t. m, običajne službe božje radi letne sinode v Zagrebu. Prihodnja služba božja za binkoštne praznike.
Grajska klet. Od 1. junija dnevno koncert. Dobra kuhinja in vina.
Javna licitacija. Dne 3. junija 1938 se vrši ob 9, uri javna licitacija najdenih predmetov na postaji Maribor gl. kol. v običajnih prostorih.
Binkoštni izlet motociklističnega kluba Maribor v Benetke. Motoklub Maribor priredi binkoštni izlet v Benetke. Pot pelje preko Celovca, Beljaka, Trbiža, Vidma, Benetk, Portogruara, Redipuglia, Trsta, Postojne in Ljubljane. Start ob pol 5. uri na binkoštno nedeljo z Glavnega trga. Odhod iz Benetk v torek 7. junija zjutraj. Gostje dobrodošli. Prijave prevzame predsednik Salomon, Radio Maribor, telefon 26-48.
Vrtno pohištvo
garniture, ležalni stoli. Oglejte si izložbo
Ji.r.f.HovaH,).,iiiwlt
Objava! Izredni občni zbor stavbene zadruge »Ribniška koča« r. z. z o. z. v Mariboru v likvidaciji se vrši dne 7. junija 1938 ob 20. uri v pisarni SPD v Mariboru, Aleksandrova cesta 16 s sledečim dnevnim redoin: 1. Poročilo likvidacijskega odbora. 2. Odobritev sklepnih računov likvidacijskega odbora. Ob nesklepčnosti se vrši pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi izredni občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočega članstva. Likvidatorji.
Opozorilo! Od 1. junija do 31. avgusta smejo biti trgovine v mestu Mariboru odprte popoldne od 15. (3. ure popoldne) pa do 19. (7. ure zvečer), kar naj blagovoli vzeti na znanje tudi p, t. občinstvo radi nabave svojih potrebščin. Predpoldne v trgovinah normalno poslovanje. — Združenje trgovcev za mesto Maribor.
»Grič« Oset pod Urbanom najlepša izletniška in razgledna gostilna.
Gostilna »Pri lipi« Radvanje. Jutri vrtni koncert. Svira godba železn. del. (Schonherr), Za obilen obisk se priporoča I. Račič.
Ali ste si že nabavili tombolske karte za tombolo naših poštarjev, ako jih Še niste, kupite jih takoj, ker so dobitki res krasni. Tombola bo v nedeljo 29. t. m. ob 2. uop. na Trgu svobode.
V Postojno na binkoštno nedeljo, dne 5. junija 1938 s posebnim Putnikovim vlakom. Vožnja iz Ljubljane le Din 70.— za osebo. Prijave in informacije: »Put-nik« Maribor-Celje-Ptuj.
Prekrasni Jadran vabi! Binkoštno skupinsko potovanje »Putnika« Maribor: od 4. do 6. junija: Crikvenica Din 340, Omišalj Din 220. Odhod z vlakom 4. junija ob 18,01 z osebnim vlakom. Izkoristite izredno ugodno priložnost za poset prekrasne Crikvenice in slikovitega Omišlja. Vse informacije pri »Putniku« Maribor-Celje-Ptuj, kjer se sprejemajo prijave do najkasneje 1. junija 1938.
Ob ugodnem vremenu jutri promenadni koncert v mestnem parku od 11. do 12. ure dopoMne. Igra godba žel. del. in usl. pod vodstvom kapelnika g. Schon-herrja.
Važno! Občni zbor »Krožka žen za-drugark« se vrši v ponedeljek 30. maja 1938 ob 20. uri v Reherjevi sobi. Dolžnost krožkovnih članic je, da se ga udeležijo. Vabljene tudi nečlanice, zlasti samostojne zadrugarke!
ko, da se krijejo vsaj manipulacijski stroški.
Svobode si je zaželel bolfenški morilec Ivan Bevardi, ki je ob sprehodu po dvorišču jetnišnice skočil na železno ograjo, pa ga Je paznik zagrabil za nogo, ga potegnil nazaj in mu skalil veselje do svobode. Sedaj so mu nataknili težke verige.
S prvega nadstropja je treščil v globino kleti, kjer je obležal ves v krvi s težjimi notranjimi poškodbami in poškodbami na glavi 361etni mlinarski pomočnik Štefan Grašič. Ko se je po opravkih mudil na liftu nekega tukajšnjega mlina, se mu je tako nesrečno spodrsnilo, da je izgubil ravnotežje. Priletel je z vso silo v kletne prostore. Ponesrečenega Grašiča so mariborski reševalci odpremili v tuk. splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč.
Smrtna kosa. V splošni bolnišnici je izdihnila v 40. letu svoje dobe soproga strugarja državnih železnic Marija Le-dinekova. Žalujočim preostalim naše toplo sočutje!
Prošnje za češkoslovaške počitniške štipendije se vlagajo do 10. junija v smislu že objavljenega razpisa. Izvršilni odbor Jugoslov. češkoslovaških lig dravske banovine (Ljubljana, Knafljeva 10) opozarja prosilce, da naj v svojem lastnem interesu vložijo prepis prošnje na njen naslov.
Današnji trg je bil zelo dobro založen, zlasti perutninski trg. Prodajali so 113 kokoši po 20 do 28 din komad, 1018 piščancev po 18 do 60 din par, 12 rac po 18- 13 kuncev po 8 do 20, 10 kozličev po 45 do 75 din komad. Na trgu je bilo da-
udobno prenovljeni lokali lep Kavarniški vrt
Tu in inozemski časopisi, ilustracije itd. Prvovrstna vina, bovle	3223
Svečana otvoritev strelišča v Radvanju! Kakor že večkrat objavljeno opozarjamo vsa nacionalna društva na jutrišnjo svečano otvoritev strelišča. Zbirališče članstva ob 7. uri na Trgu svobode. od koder bo skupen odhod z godbo na čelu.
Smrt vrlega moža. Umrl je vpokojeni železniški uslužbenec Ivan Fatur. Bil je vrl mož, vzoren družinski oče, dobričina in poštenjak. Vsi, ki so vrlega pokojnika poznali, ga bodo ohranili v trajnem spominu. Žalujočim naše toplo sožalje!
Himen! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Vrtovec Franc in Weber Štefanija, Novak Franc in Obal Julijana. Frac Avgust, kinooperater v Nišu, in Šuc Hilda, šivilja, Kacijanarjeva 17. Korošec Alojzij, tovarniški kovač, in Kolmančič Marija, navijalka, oba Pobrežje. Premuš Jakob, trgovski pomočnik, Betnavska 3, in Uršnik .Tožefina, tkalka, Betnavska 3. Bilo srečno!
nes 21 voz in 89 vreč krompirje, ki so ga prodajali po 1.50 do 2 din za kg, merico pa po 9 do 10 din. Na senenem trgu je bilo 5 vozov sladkega sena po 65 do 80 din za 100 kg, 1 voz otave po 80 ter 2 voza detelje po 80 do 85 din za 100 kg.
Kontrola krušnih cen. Danes je mestni tržni nadzornik inž. Večerjevič skupno z organi mestne policije izvršil kontrolo krušnih cen pri mariborskih pekih ter ugotovil, da niso krušne cene v skladu s ceno moke. Z zadevo se bo sedaj pečala banska uprava.
Kriminalna iznajdljivost... Lani meseca julija in avgusta je neki moški pobiral po Mariboru »prostovoljne prispevke« za neko mladinsko revijo »Mladost«, ki naj bi v kratkem izšla. Moški se je posluževal svojevrstnega trika: Najprej je telefonično poklical večje mariborske obrate, predvsem industrijske, ter v imenu nekega pripravljalnega odbora nazna-nli, da pride k tvrdki inkasant, ki bo in-
1 kasiral prostovoljne prispevke za nepo-
Ure za bi
-najbolje in najceneje pri
Franjo Butaš, Maribor, Vetrinjska 26
Kino Union. Najkrasnejši film sezone
Hetodtta pfodrfMe
Sobota, 28. maja ob 20. uri: »Sreča d. d.«.
Red C.
Nedelja, 29. maja ob 20. uri: »Dalibor«.
Ob rojstnem dnevu gospoda predsednika CSR. Zadnjič. Znižane cene. Torek, 31. maja ob 20. uri: »Divji iovee«.
Premiera. Red A.
»Dalibor« se poslavlja jutri v nedeljo zvečer ob rojstnem dnevu predsednika j ČSR. Obisk je olajšan z znižanimi ce-jnami. To bo zadnja operna predstava v tej sezoni.
Premiera »Divjega lovca« je določena na torek, dne 31. t. m. Občinstvo se že vnaprej opozarja, da je to v letošnji sezoni zadnja dramska premiera. Ta še vedno sveži in sedaj v Malčevi režiji pomlajeni »Divji lovec« je bil na našem odru zadnjič vprizorjen pred 14 leti.
strogega zapora, na 300 din denarne kazni ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let. Soobtožen je bil tudi neki 221etni trgovski pomočnik, ki je tudi pobiral prispevke za navodno mladinsko revijo ter je kasiral skupno samo 280 din. Obsojen je bil na 4 mesece strogega zapora, na 200 din denarne kazni, na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let, pogojno na 2 leti.
Lepo počaščenje Tomšičevega spomina
Dozdaj iz oskrbovalcev Tomšičevega groba obstoječa »Tomšičeva družina« (med drugim Iv. P i r c, pokopal, čuvaj Svenšek s soprogo) se je za Tomšičev rojstni in dan smrti, 26, maja zelo pomnožila. Počastitve spomina prvega marib. slovenskega novinarja in prvo-boritelja za osvobojenje so se udeležili tudi predsednik Jugosl. čsl. lige, minister n. r. g. dr. Kukovec, od slovenskih pravnikov odyetnika dr. Tomšič s soprogo in dr. Škapin, predsednik Udruženja gledaliških igralcev g. P. R a s b e r g e r, g. Jarc i. dr. Za Dolenjke je položila na grob šopek ga. dr. Z a k r a j š k o v a ; za Novinarski klub predsednik Udo K a s p e r, g. Jaroslav Dolar in več častilcev velikega pokojnika. G. Dolar je podal v zelo poučnih izvajanjih kratek opis življenja A. Tomšiča in opozarjal na njegov pomen za prebujenje Slovencev. G. Udo K a s p c r je spregovoril v imenu slovenskih novinarjev ozir. kluba maribor. novinarjev, posebej omenjajoč skrb dosedanje Tomšičeve družine za ohranitev groba. Fr. Pirc kot dolgoletni vsakdanji obiskovalec Tomšičevega groba je zlasti opozarjal na še danes zgledu vredno Tomšičevo ljubezen predvsem do Cehov, o čemer se lahko vsakdo prepriča iz prvih izdaj »Slovenskega Naroad« iz 1. 1868 ob priliki prvili vseslovanskih slavnosti pri spočetku Narodnega gledališča in ob krstni predstavi Smetanovega »Dalibora« 16. maja 1868. Tudi ie opozarjal na Tomšiča kot prvoboritelja jugoslovenske ideje.
Iz učiteljske službe. Premeščen je učitelj Josip Kos z II. deške meščanske šole v Mariboru na I. mešano meščansko šolo v Beogradu.
Iz finančne službe. Podpoverjenik finančne kontrole Nikolaj Lichteneger je premeščen iz Dolnje Lendave v Planino pri Rakeku.
K mariborski kurilnici je premeščen iz Beograda Matej Radanovič.
Nočno lekarniško službo imata od danes naprej Albaneževa lekarna na Fran-kopanovi cesti in Kdnigova lekarna na Aleksandrovi cesti.
Tudi mali obrtniki (mizarji, krojači, šivilje, frizerji, modistinje itd.) so prejeli ob priliki letošnjega protituberkuloz-nega tedna prošnjo Protituberkulozne lige v Mariboru, naj organizirajo v svojem področju nabiralne akcije v prid borbe proti tuberkulozi, ki zahteva baš v njihovih vrstah toliko žrtev. Protituber-kulozna liga prosi sedaj prav lepo, da se nabiralne akcije zaključijo in zbirke iz-ročc ligi, ki želi podati javnosti čimprej izkaz o eelokupni nabiralni akciji letošnjega PT-tcdna. Vsak naj da vsaj toli-
litično mladinsko revijo »Mladost«, ki bo v kratkem izšia. »Inkasant« je bil že za pol ure v dotičnem obratu, kjer so mu povsod dajali zneske od 50 pa do 300 dinarjev. Legitimiral pa se je ta moški z nekim pooblastilom z žigom »Mladost«, mladinska revija. Nekateri trgovci, ki jim je bil »inkasant« najavljen, pa so postali pozorni ter so se pričeli zanimati za »inkasanta«, ki so ga prijavili policiji. »Inkasanta« so povabili na policijo ter ga zaslišali. Pri tem se je izkazalo, da js »inkasant« pooblastilo sam napravil in da kakšen pripravljalni odbor »Mladosti« sploh ne obstoja. »Inkasanta« so aretirali in se je ta zadeva danes dopoldne obravnavala pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Radi obtožbe obrtne prevare sc je moral zagovarjati 271etni zasebni uradnik Ivan Rotman iz Studencev pri Mariboru, ki je pri obravnavi svoje grehe odkrito priznal ter se izgovarjal, da je bil brezposeln in da je pobiral prispevke, da bi prišel do sredstev, da bi sc lahko preživljal. Rotman je v smislu obtožnice zbral 4050 dinarjev, kateri znesek je uporabil zase. Obsojen je bil na 6 mesecev
fthifske Movk$
fTJT'2 lOIKlUn MUM11 'H
Zanimiv uspeh je imela te dni nenadna hišna preiskava pri nekem tuk. tovarnarju. V sobi nadebudnega sina je visela neka velika oljnata slika. Nadaljna preiskava pa je odkrila v drugi sobi nadebunega sina skrito in seveda nezatrošarinjeno veliko količino žganja in likerjev, katera je bila seveda zaplenjena. K zadevi se ob priliki še povrnemo.
Vlomilci na pohodu. V Cvetkovcih, v občini Osluševci, so doslej še neznani in neizsledeni storilci vlomili v stanovanje dveh Amerikancev, polbrata Antona Janžekoviča in Ivana Hrgule, ki sta odšla po opravkih od doma. Vlomilci so prebrskali in premetali vse stanovanje ter odnesli vrednostne papirje za 125.000 din, 2000 din gotovine, hranilno knjižico Ljubljanske kreditne banke z vlogo din
1.3.000, dve moški zlati uri z verižicama, dva zlata prstana, samokres ter razno perilo in obleke. Orožniki so uvedli ob-j širno preiskavo in sta vloma osumljena dva moška, ki sta sc z avtobusom odpeljala proti Mariboru.
Klic, ki mu ne sme biti dar, domu	na	oltar!
Ob včerajšnjem Sepo uspelem občnem zboru obeh podružnic CMD v Mariboru — Šolski nadzornik Ivan Tomažič novi predsednik
Pod vtisom četrtkove veličastne proslave 50-letnice moške podružnice CMD so se zbrali sinoči naši vrli cirilmetodarji in cirilmetodarice v lepem številu v mali dvorani Narodnega doma, da prisostvujejo obračunu narodnoobrambnega dela v preteklem jubilejnem letu ter da začrtajo obenem smernice bodočemu delu te naše velepomembne organizacije.
Uvodne besede poslevodečega podpredsednika g. Ivana Tomažiča ob včerajšnjem občnem zboru so izzvenele v topel pozdrav vsem navzočim, zlasti pa številno zastopanim delegatom nacionalnih in kulturnih organizacij, imenoma zastopniku mestne občine ravnatelju R o-d o š k u, nadalje narodnemu poslancu dr. Jančiču, zastopniku J. S. g. dr. F. L i p o 1 d u in vsem, ki so se odzvali povabilu. Dolžnosti in srčni potrebi obeh podružnic CMD je bilo zadoščeno s pie-tetno počastitvijo spomina preminulih in zaslužnih cirilmetodarjev oz. cirilmeto-daric, predsednika moške podružnice CMD v Mariboru dr. F. L a š i č a, Ivana Kejžarja, častne predsednice CMD dvorne dame Franje dr. T a v č a r j e v e, nadalje dr. F o r n a z a r i č e v e in K r a-v o s o v e z istočasno počastitvijo spomina največjega mecena CMD prof. M. Žagarja.
Sledila so poročila posameznih društvenih funkcionarjev obeh podružnic. Poročali so za moško podružnico: Posle-vodeči podpredsednik Ivan Tomažič, tajnik Fran Golež, blagajnik Franjo Cvetko, za nadzorni odbor g. B r a-tož. Za žensko podružnico: Predsedniško Ivanka dr. L i p o I d o v a, tajniško Slava Burnikov a, blagajniško Ema K o s i j e v a, za nadzorni odbor Tomažičeva.
Potek snočnjega občnega zbora obeh podružnic CMD, kakor tudi svečana proslava 50-letnice *obstoja moške podružnice sta nas potrdila v prepričanju, da še živi stari cirilmetodarski duh, ki mora razvneti tudi našo mladino. Današnji čas zahteva čim več stikov z našim obmejnim prebivalstvom, da se ne bo čutilo zapostavljeno. CMD mora poleg svojega narodnoobrambnega cilja vplivati tudi na čira prejšnjo gradnjo prepotrebnih cest v obmejnem predelu. Za uspehe tega dela pa je potrebno složno delo ne samo obeh podružnic CMD, temveč vseh narodnoobrambnih organizacij.
Dočim se je predsedniško poročilo g. Ivana Tomažiča nanašalo prvenstveno na ono delo, ki je bilo izvršeno v pretekli poslovni dobi, je poročilo predsednice ženske podružnice CMD ge. L i-p o 1 d o v e zajelo celoten razvoj ženskih podružnic CMD v zadnjih 40 letih po-čenši od prve ženske organizacije CMD v Trstu leta 1886, ko je tozadevno iniciativo prevzela in izvedla gdč. K o b a-1 o v a. Odtod je šel razvoj preko bivše Goriške, Kranjske iti Štajerske, vse tja do Slovenjgradca. Pred 40 leti je bila ustanovljena mariborska ženska podruž-
nica CMD pod predsedstvom Rapočeve mame. V okviru CMD je tudi naša žena doprinesla ogromen delež k naši skupni nacionalni zgradbi. Delo, ki je bilo prvotno vtesnjeno v okvir raznih zbirk m volil, se je v letih 1917-18 raztegnilo tudi na šolske zbirke. Ko se oziramo danes na že prehojeno stezo, ki je za nami in ko motrimo sodobnost, vidimo, da nas tnora tudi v bodočnosti tem krepkeje spremljati čvrsto in nenehno delo ter brezmejna in neporušna vera v bodočnost slovanstva. Delo obeh podružnic CMD je šlo predvsem za tem, da se čim bolj dvigne število članstva, da se pripravi naši revni obmejni deci in njih siromašnim roditeljem čim večje božično veselje ter da se čim dostojneje proslavi zlasti jubilej moške podružnice, kar se je tudi zgodilo. Članstvo moške podružnice je naraslo na 405, ženske na 429, torej skupno 834. Posebna zahvala pri nabiranju članstva gre g. Cvetku. Nabiranje darov, ki so ga opravile agilne in požrtvovalne cirilmetodarice pod vodstvom gospe dr. L i p o 1 d o v e izkazuje v preteklem letu din 11.882 v blagu ter din 13.225 v gotovini. K temu je podružnica sama prispevala še din 12.000, torej skupno 37.107. Lepa zbirka, za velike potrebe pa še vse premalo. Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je imela moška podružnica din 16.164.80 prejemkov ter din 14.420.75 izdatkov, dočim je dr. Lašlčev obrambni sklad dosegel din 5336 din. Ženska podružnica je imela din 23.039.25 prejemkov, ki se krijejo z izdatki. Ob zaključku našega poročila o delovanju obeh podružnic moramo omeniti, da je bilo interno administrativno delo obeh podružnic prav živahno, da bo priredila CMD v mestnem parku koncert ljudskih pesmi, da je CMD tudi letos opravila svoje tradicionalno kresovanje, da so se cirilmetodarji poklonili na Oplencu na grobu blagopok. Viteškega kralja Aleksandra Ujedinitelja. Iz poročil družbinih funkcionarjev je izšel nujen klic, da se v vrste CMD pritegne čim več mladine, zlasti radi tega, ker nam prilike same narekujejo, da stojimo slej ko prej budno na straži in čuvamo naše narodne svetinje, naš jezik, našo zemljo in duše naše dece. CMD bo in mora še nadalje bdeti nad našo mejo. Oklenimo se je z vnemo in ljubeznijo.
Pri volitvah je bila izvoljena naslednja nova uprava:	Moška podružnica:
Predsednik Ivan Tomažič, tajnik Fran Golež, blagajnik Franjo Cvetko, odborniki prof. Ivan Mravljak, Ivan Robnik, Mihajlo Dojčinovie, Anton Brandner, Marino Kralj, Peter Maroh, Miloš Oset, Minko Sax, Franjo Rožman, Franjo Majer, Danilo Vahter, dr. Leo Kac, nadzorni odbor Josip Bratož in Štefan Medved. Ženska podružnica: Predsednica Ivanka dr. Lipoldova, tajnica Slava Burnikova, blagajničarka Špilarjeva, odbornice M. Saxova, M. Černovškova, A. Womerje-va. Pinterjeva, M. Domicljeva, M. Še-
gulova, preglednici računov M. Tomažičeva in Iva Smerdu.
Pri slučajnostih se je razvila živahna debata, pri kateri so se oglasili k besedi gospa Domicljeva, ki je proslavljala spomin pokojne dr. S1 a v i k o v e, ženske prvoboriteljice v Trstu, nadalje gg. Knaflič in dr. Dolar, dočim so k uspehu dosedanjega delovanja čestitali g. Kranjc v imenu Sokolstva in prof. Bizjak za »Nanos«. Predsedujoči je zatem zaključil lepo uspeli občni zbor obeh podružnic CMD, ki stopata v slož-
nem delu v novo še razgibanejšo drtiž-bino delovno dobo.
Ljudstvo je popolnoma obupano radi zadnjih poplav, saj mu je bilo že lani mnogo no poplavi uničenega, letos pa je še mnogo huje. Voda je odplavila tudi bregove, posekana drva iz gozdov, potopilo pa se je tudi mnogo divjačine, zlasti še mlade. Pri tej veliki poplavi je narasla Mura za 5 m nad svojo normalo.
»Jože, ali se res nikdar ne prepiraš s svojo ženo?« — »Ne. Če sva pa različnega mnenja, rečem samo: Mir! — in takoj obmolknem.«
Mali o
Razno
JEDILNE IN SPALNE SOBE sperane, politirane, pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48
VINOTOČ MAJOR ZENKO-VIČ
Razvanje-Pivola, odprt. 3130
JOS. TICHY IN DRUG
Konces. elektrotehnnično do djetje, Maribor. Slovenska ul 16, teL 27—56. Izpeljuje elektroinstaJacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga po kon surečnih cenah
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t
MILOST1VA!
Vaš krzneni plašč in ostalo kožuhovino Vam shranim čez poletje najskrbneie. ob enstn Vam temeljito popravim po znižani ceni Peter Semko, krznar in izdelovateli nnii. čepic. Maribor. Gosposka, l,h ca 37.	2633
POKROMANJE- PONIKLO-VANJE VSAKE VRSTE.
dobro in poceni izvršuje »Ruda*, Maribor, Trstenjakova 5.	2821
BIRMSKI	BOTRI	
Molitveniki od	din 6—	na-
prej. Papirnica	Nowak.	Go-
sposka ul. 9.		3009
LEŽALNI	STOLI	
od din 48.—- naprei pri		tvrd-
ki »Obnova« F.	Novak-	Jur-
čičeva 6.		3102
ZA BIRMANCE
so aktovke, ročne torbice, denarnice in nahrbtniki najprimernejša darila. Veliko izbiro in po nizkih cenah priporoča Ivan Kravos. Aleksandrova 13.	3129
TRGOVSKA AGENTURA »MARSTAN« — PIRC
Državna cesta 20, se priporoča. začasno v pismenem prometu, Sprejema sotrudnike. .3(251
SPREJMEM KROJAČA ALI ŠIVILJO.
Ob jarku 6, Maribor. 31;>5
Sprejmem enega ali dva gospoda
NA DOBRO HRANO.
Prešernova ul. 18, I. nadstr., vrata 5.	3168
RESTAVRATERJA
potrebuje oficirska menaža 4 djaškega bataljona šole za rezervne pcšadijske oficirje v kasarni Kralja Petra I Velikega Osvoboditelja v Mariboru- Pogoje dobite v štabu bataljona. Pismene ponudbe v zaprti koverti je dostaviti oficirski menaži v roku enega meseca.	3178
BUČNO OLJE
in vedno sveže.
dobro nudi tovarna olja, Taborska ulica-
po-Maribor.
3226
GAMBRFNOVA DVORANA-
Najlepši vrt brez prahu. Prvovrstna meščanska kuhinja-Vedno sveže Tscheligi-jevo pivo- Pekrska vina. Abonenti se sprejmejo.	3227
PRAKTIČNE STEZNIKE
brez ribje kosti in gumija ter moderčke v veliki izbiri izdeluje po meri najhitreje, tudi najnovejši moderčki v veliki izbiri prt tvrdki »Luna«, samo Glavni trg 24. 3229
Realltetna posredovalnica „ »MARSTAN« — PIRC
državna cesta 20. ne priznava nobenih po neopravičenih posredovalcih sklenienih kupčij-	3232
INFORMACIJA »MARSTAN«
P.lrc, Državna c. 20 se priporoča, začasno pismeno. 3233
Veliko izbiro modernih in navadnih OBLEK vseli velikosti, tudi dečve, moške iti otroške obleke-čevlje, perilo nudi najceneje Grajska manufaktura, Vetrinj ska 10,	3237
ČE HOČETE DOBRO VINO
piti, mora v gostilno »Prešernova klet« v Gosposki ulici priti. Trafenik- 3247
KAM PA JUTRI?
H Papežu na Pobrežje. Dobite sveže ribe, ocvrte piške. pivo iz sodčka, dobro kapljico. Vabi gostilna Dod vodstvom Minke Debelakove-3253
Posest
STAVBENE PARCELE v centru,- prvovrstni prostor ugodno na prodai. Valjak, ki-no »Union«, Maribor. 1317
DVE NOVOZIDANI HlSl
naprodaj. Vpraša se pri Do-niku Rupertu, Tezno, Maistrova 193._____________3184
POSESTVO
okrog 8 oralov zemljišča na ravnini v vasi pri cerkvi* blizu kolodvora pri Mariboru, takoj naprodaj. Potreben kapital 80.000 din. Naslov v upravi »Večernika«. 3214
DRUŽINSKE HIŠE,
vrt, okoliške od 10.000; posestva od 30.000; hiše, mestne, obrestonosne in vile od 120.000 din naprej. Gostilne, trgovine, mline prodaja Rca-litetna pisarna Maribor, Aleksandrova cesta 33.	3220
HIŠA
z gospodarskim poslopjem, 3 km od Glavnega irga. takoj naprodaj. Vprašati Dravska ul. 15, pisarna. 3222
NOVOZGRADBA,
Studenci. 2 sobi, kulunja, vrt 38.000. Vinogradtto posestvo. 17 oralov, hiša. 4 sobe, tik mesta 160.000. Velika trgovska hiša z gostilno in trgovino, gospodarsko poslopje, za 60 vagonov blaga 300.000. Lepa, velika, novo-zgradba, 8 modemih stanovanj s kopalnico 450.000. Gostilna se odda poceni v najem. Posredovalnica »Ra-pid«. Gosposka 28.	3222
STAVBIŠČA
event. na obroke. Pobrežje, Sokolska 23-	3246
Prodam
Naprodaj
MODERN, GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK.
Vrbanova ulica 28,	3166
Leniča
Še Špina je spal kot ubit. Gospodična Elis se ni malo čudila, da je prišel domov ta-ko pozno na noč. Vavrena je od.šel zgodaj v jutro, za njim Zelenko s knjigo pod pazduho.
Ko se je približal čaz zajtrka, je na lahno odprla vrata, da so prepriča, ali še vedno spi gospod Fribort. Ta se je pa sprehajal po sobi oblečen, s knjigo v roki in pridno študiral.
Čudo, prečudno! Kaj ga je neki prijelo, da je tako zgodaj vstal in se učil?
Gospodična Elis je kmalu nato pospravila Študentovsko sobo. Na koncu mize ,ie ležala mala knjižica, ki jo je takoj spoznala. Iz nje je danes zjutraj Fribort tako pridno študiral. Le kaj je v njej, da je tako pritegnila Friborta ki sc za filozofijo ni nikdar preveč gnal? Gospodična Elis je odprla knjigo kjer je bi Ilistek za znamenje:
Mlinarjeva opica.
»Žena! nehaj no regljati,
vedno kakor gad pihati!« zmerja mlinar Tonico —
»kakor bi bil mlin zapravil, ali z drug’ mi se ongavil, če imam rad opico! .— «
»Ah, taka je ta filozofija! Šaljiva pe» sem! Seve, za kaj bi se neki ta šema brigal, ako ne za norčije in šale? Kakšna knjižica! Gospodična Elis je brala naslov, ki ga je Vavrena bral Lenki na glas. Ko pa je hotela zapretj knjigo, je zapazila na notranji strani pisane vrstice. Ostrmela je. Prečitala je enkrat, dvakrat, stopila k oknu, se sklonila k rokopisu in ga pazno preniotrila. Trenutek je stala zamišljena nad to pisavo, nato pa je odšla v svojo sobo in vzela iz omare molitvenik.
Iz njega je potegnila orumenel spominski list z zlato obrezo.
Na listu je bila slika: Bela breza katere veje so se dotikale nagrobnika v rimskem slogu. Drevo in nagrobnik, vsa zavita v bršljan, sta stala na travnatem bregu jezera, na drugem bregu pa so je siniil gost gaj. Za gaj je zahajalo solnce...
Na drugi strani spominskega tista je bi-
lo v latinski pisavi zapisano:
»Grob tu nizki poglej, ki sveža ga trava
opleta —
O, kako mnogo mi v njem, vse pokopano
. leži!
Daj mi devojka roko! Solza ti lice
obliva! —«
Dalje ni čitala gospodična Elis. Pisava v almanahu in na listu je bila ista. Papir ji je padel iz roke na knjižico, v katero se je zagledala. Oči so se ji skalile in zagledala se je na steno v sliko mladega duhovnika. Drobne, suhe roke so se ji nehote sklenile.
#
Po enajstih je naglo pridirjal domov Fribort in hitel takoj v svojo sobo. Gospodična ga je ustavila in ga vprašala odkod ima tisti mali almanah. Zvedela je, da je Vavrenov.
Ko se je pa Vavrena vrnil domov, ga je presenetilo vprašanje gospodične Elis.
»Povejte mi, na tern ini je.« Glas in njene dobrohotne oči so prosile. Povedal je, da mu ga je posodila Lenka.
»Ah, slišala sera že o tem dekletu, vi-
dela sem jo pa samo dvakrat. Malokam gre, jaz pa, stara kost, prav nikamor.«
Vavrena se je še bolj začudil.
»Kaj ne, da je pridna, gospod Vavrena — ampak revica tam pač ne spi na rožah.«
»Ali bi radi z njo govorili, gospodična Elis?«
»O, to morda ni mogoče,« in oko ji je zažarelo.
»Lahko še danes —«
»O, gospod Vavrena, ali res?« »Gospodična, prosim kosilo,« je klical iz sosednje sobe Fribort, »mudi se nam!«
Jasni majski dan se je razgrel v toplo popoldne. Odzvonil je škofovski zvonec, odzvonilo je pravo poldne in gospod Roubinek je pričel uživati kosilo, ki mu je teknilo, kakor se spodobi. Gospodična Loti je bila nekam tiha. Mati je imela danes edino besedo. Lenka ni mnogo govorila in je poleg vsega morala vsak čas v kuhinjo po nova jedila. Veselje današnjega jutra ji še ni izginilo z obraza,
K oovi modni liniji spadajo zopet
M & a š	a	V	idil
nosi vsak gospod
Maribor, Gosposka 1 tel. 25-71 Delavnica: l ve a 20 tel.25-72
specijalna delavnica za najmodernejšo izdelavo čevljev
najfinejše izdelave šivane po sistemu Goodyeair
Maribor, Slov nska uiea 37
izdeluje najlepše poletne obleke, bluze, plašče, potovalne kostume, kopalne plašče, dečve i. t. d.
Zmerne cenei	IEJerantw.a	»n iočisa iz^eiavat
Vabimo cenjene dame na popolnoma neobvezne informacije	3212
VEČJO MNOŽINO VINA IN SADJEVCA
proda Oamzer. Zg. Kungova. .3168
SOBO S ŠTEDILNIKOM
oddani. Studenci. Ciril Meto- vsilil'-@«390
dova 17.	___3186	,	lil
OPREMLJENO SOBO Z ft $| ;BII1 I«
jrrs1.* PiiliSo Ib Mu
ska cesta 57. _j	ki se ne mečkajo
SSSatJOBm MKFEIIT
vrata 5.	 3190	j	<!aribor. Gosposka ul. 14
SKORAJ NOVO KOLO
za 650 din naprodaj. 3prei-tnem takoj raznašalča krjffia. Pekarna Limbuš. . 3164
Rabljeni 3-tonski
TOVORNI AVTO
ter druga stara, dobro ohra-ijjena avtomobila poceni naprodaj pri L. Berdais, Mercedes-Benz zastopstvo. Maribor, Kopališka ul. 11.	3163
UGODNA PRILIKA!
Kompletna spalnica. skoraj nova, na prodaj. Aleksandro-va 48-	 3260
Prodam poceni
KANARČKA.
Ob jarku 6 Maribor. 3244
MOŠKO KOLO:
dobro ohranjeno, naprodaj. Vprašati Studenci. Kralja Petra cesta 45.	320!
Naprodaj nova kompletna KUHINJA belo emajlirana	moderna
9G0 Din. Mizarstvo. Miklošičeva h.	324:
DAMSKI SALON,
dobro vpeljan, radi opustitve poceni prodam, dam tudi obrtno pravico. Ponudbe na upravo pod »Sijajni dohodki'-.	3209
£a turiste, izletnike in dopustnike
Zajamčeno trajni prov.jant
mesne in ribje konzerve, naštete, salame, Savske klobase, specijalna hamburška in papricirana slanina,
različne vrste sirs, kaifiditl, Coko»asJe, keksi) in sadni šoki najceneji pri tvrdki
I HUB ED MARIBOR
Aleksandrova 13
SOBO
veliko, zračno in čisto, oddam s 1. junijem solidnemu gospodu- Vprašati Maistrova 14-11. vrata 5-	 .3255
■'ODDAM SOBO
s posebnim vhodom. Vprašali VVilsonova ul. 19.	3250
s nožnim delom!
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom iščem-Naslov v upravi lista. 3265
Službo doba
lepe stanovanjske opreme bo dne 1. jun. 1938 od 9. ure naprej v Mariboru, Aleksandrova 3 (v Unionski verandi)
Prodalo se bo:
Spalnica, jedilnica, gosposka in lovska soba, kuhinja, salonske In klubske garniture, planino, razno drugo pohištvo, ure, slike, perilo, srebrnina i. t. d.	3193
Dražbeni predmeti bodo dne 30. in 31. maja 1938 od 9. do 18. ure v navedeni verandi javno razstavljeni
KRASNO SOBO
strogo separiran vhod, oddam boljšemu gospodu. Kosarjeva 52. konec Koroščeve 3258
Iščem za takoj
PRODAJALKO
špecerijske stroke, ne starejšo od 25 let. Ponudbe pod »Zanesljiva in sposobna« na upravo tega lista. 3201
SLUŽKINJO
rabim za 1. junij za vsa hišna dela. Mihailovič, Aleksan d rova 54-1.	321(
SOBO IN KUHINJO
oddam takoj. Zrkovska c. 7 Pobrežje.	319(
UČENCA (PRAKTIKANTA)
sprejme Julio Meinl Mari-bor.	3224
Gospoda sprejmem
NA STANOVANJE IN HRANO.
Ruška cesta 3, Marin. 3198
Gospode ali gospodične SPREJMEM NA STANOVANJE.
Lorber, Einspielerjeva 26.
3202
Streha proti solncu na železnem stojalu VRTNO POHIŠTVO V VELIKI IZBIRI
Pri nas so že od nekdaj priznana kolesa
STYRIA
WEKA-Maribor
SPREJMEM NA STANOVANJE.
Stritarjeva ni. 35-1.___3203
Sprejmem dva gospoda NA STANOVANJE.
Vprašati Vojašniška ulica 12. 3204
Tudi danes se izdelujejo v isti kvaliteti kot prej. Generacije kolesarjev so ocenile
Styria" kolesa kot naiboliša
Enega ali dva gospoda sprejmem
V VSO OSKRBO.
Kraker, Livada 5.	3216
sobo imT kuhinjo
oddam takoj. Pobrežje. Zrkovska c- 37.	3234
STANOVANJE
lepo, solučno, oddam manjši družini takoj ali s 1. julijem-Meljski hrib 7C. za tovarno •Mirim«.	32<‘>1
Za 1938 leto prinaša	nove	modele	v pokromani izpeljavi.
Dobite jih po vseh strokovnih trgovinah, Glavno zastopstvo za Maribor in okolico
Po dolgi bolezni nas je zapustil noš papa
Ivan Fatur
2cl. usl. v pok.
Pogreb nepozabnega bo v nedeljo 29. maja ob 15. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju.
Maribor, dne 28. maja 1938.
Žalujoči ostali:
Josipiua, žena; Josip, Bruno, Slavko, sinovi.
Justin Gustinčič. Maribor
Tattenbachova 14
Istotam je nova bencinska črpalka v prometu, na kar se opozarja avtomobiliste in motocikliste
SOBO IN KUHINJO
ddani- CirtWc:v#' 3.' Melje .iS3K
Z
animive
novosti v kopalnih oblekah pri C BODEFELDT. Maribor
Revma protinBiIas
Ako imate tc bolezni odootujte takoj v Varaždinske Toplice !
Ne dopustite, da se ta nevarna bolezen vgnezdi v Vašem’ telesu. Edino v Vaiaždinskih Toplicah jo lahko odpravite. Pavšalna cena dnevno din 60'—. V tej ceni je vpoštevano : stanovanje, žveplene in močvirne kopeli, prvovrstna hrana v kopališki restavraciji z vsemi taksami.
Te cene veljajo do 15. junija. Preskrbite si pravočasno sobo. Pojasnila in prospekte pri kopališki direkciji	2704
Varaždinske Toplice
Birmanska
darifa
• 8199
pn
urarju in juvelirju
fk. ftj&rip SlH
Maribor - Gosposka ul. 15
Tudi na obroke, brez povišanja cen !
Otroške kombineže, nogavice,
rokavice kakor damsko per lo in nogavice vseh vrst, moške srajce, kravate
kupite najcenejše pri
F. Kramarič, Moda, perilo krojaški pribor, M a r i b O r .Gosposka ulica št. 13
V naiem
HIŠO
z lepim vrtom, pripravna za vpokojenca, oddam v najem-D. M. Brszje 16	.3262
Službo Išie
POSTRE2NICA
išče s 1. junijem zaposlitve. Dopise na upravo »Večerni-ka« pod »Postrežnica«. 3189
GOSPA
vajena vzgoja otrok išče za-poslenja k otrokom čez dan-Ponudbe pod »Zanesljiva varuhinja« na upravo. 3230
GOSPA
vajena trgovine, izučena šivilja. želi mesta v trafiki, pekarni, na stojnici ali kaj primernega takoj. Pod »Zanesljiva in poštena« na upravo. 3031
Sem zdrava in močna 161etna DEKLICA-Katera gospa bi želela Domoč pri gospodinjstvu, grem tudi k otrokom Pavla Požar, Ruše 212.	325E
DEKLINA
šole prosta, išče zaposlitev kot varuhinja otrok samo proti hrani in stanovanju. Naslov pove uprava- 3249
Zgublieno
KDOR NAJDE MALO PAPIGO
zelene barve, ki se je zgubila v bližini parka v ?goji}jem Tomšičevem ‘ drevoredu, naj jo ocjda proti nagradi v Prešernovi ulici 34.	3192
IX I 413/38
11
Dražbeni oklic
Dn« 27. junija 1938 ob 10. uri bo pri podpisanem sodiščuv sobi Št. 11 dražba nepremičnin:
Zemljiška knji™ : I. PLODERSNJCA vi. št. 54
II.	ŠOMAT vi. it. 120 Cenilna vrednost: ad I. Din 109.380 40, ad II. Din 6.911'50 Vrednost pritiklin: Din 4.850' - kakor je že upoštevana v cenilni vrednosti *emlii|ča Najmanjši ponudek: ad I. Din 57.390'40, 10,789'20, 4.736"— ad II. Din 4.607-66
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draJSbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okraino sodišče v Mariboru, odd. IX..
3162
dno 27. aprila 1938.
S®, obleke
se nosijo 'Mlaj krajše
V popoldanskih urah vidite povsod lepe, nežne obleke iz svile, crepe georgetia in šifona, ki so prav tako lepe kakor se pripravne. Te obleke so .pa tudi praktične: v bogati, blagi peni milnih lusk Lux jih brez truda operete tako, da so spet kot nove, in pri tem njihove niti in barve prav nič ne trpe.
za vse poletne tkanine
Je kattfofU tudi v -mteii vodi!
ZAHVALA
Za obilne dokaze iskrenega sočutja povedem preran« smrti našega
nepozabnega ateka, gospoda
Josipa Ingoliča
strojevodja v pok.
izrekamo tem potom^najprisrčnejšo zahvalo če. duhovščini, posebno preč. g. kanoniku dr. Žagarju, vsem darovalcem vencev in šopkov, železničarski godbi, pevskemu društvu pekov za v srce segajoče žalostinke ter vsem, ki so počastili njegov spomin s številnim spremstvom. Posebno zahvalo smo dolžni žefzdravniku sanatorija Vurberg g. dr. Okolokulaku in njegovi pomočnici za njihov trud in olajšavo trpljenja.
SV. MARTIN, MARIBOR, MARENBERG, dne 28. maja 1938.
Žalujoči rodbini
mr	Kostajnšek,	Bruderman
POLCEVLJI.
SANDALETI
SANDALI
OPANKI
in vse druge vrste
ur
Velika izbira Dobro blago Zmerna cena
I
Centrala: MARIBOR	2BS
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
Najttoli varna naložba	kar /«W« la »loge pn tej hranilnici Dravska banovina s talim »nojim prcmotmnjmm m z v »o
svo/e davlno močjo —	- H r a n i I n i t a i z » r i u I e wse v denarno stroko apadajoie posle to i n m in k u I a n t n o
Sprejema STMJaHj&rJSKPodružnica: CELJE iS£&ZH*ZV£i*S?‘
M!!!!l|lWin!niPlii
Mariborski »V e č e r n i k« Jutra
Stran S.
45.300-110
Za lepe dneve najcenejši in najpri-pravnejši otroški platneni čevlji z gumijastim podplatom. Velikost 27—34 Din 19.—, št. 35—42 Din 25.—, moški Din 29.—. Izdelani v beli, sivi in drap barvi.
23425-2205
Udobni čevlji iz močnega angleškega platna z gumijastim podplatom, nizko peto in zaponko. Praktični za delo v hiši in dvorišču.	Izdelujemo jih v
beli, sivi in drap barvi.
3964-16144
Elegantna, lahka in zračna damska sandala, izdelana iz močnega belega usnja, kombinirana z modrim usniem preko rista.
2967-44801
Moški sandali, izdelani iz močnega boksa, s prvovrstnim usnjenim podplatom. okusnim luknjičastim okrasom, dajo nogi udobnost in zračnost.
40891-7063
Otroške sandalice iz platna z elastičnim podplatom in zaponko preko rista. Od št. 27—30 Din 25.—, št. 31 do 34 Din 29.—,
60695-2193
Elegantne dame ne bodo našle eie-gantnejših čeveljčkov za svojo pižamo. Izdelani so iz pisanega platna in pristojajo k vsaki pižami.
4975-16181
Fin ženski polčevelj iz belega usnta z rjavo kombinacijo, usnjenim podplatom in špango preko rista.
9S37-S642
Nov model Elegantnemu gospodu k spomladanski obleki te fiiie čevlje z drap in rjavo kombinacijo.
2781-03802
Te sandale iz močnega usnja z usnjenim podplatom so najboljša otroška obutev za poletje. Št. 27 do 30 Din 49.—, št. 31—34 Din 59.—, št 35 do 38 Din 79.—, moške Din 99.—.
63995-1192
Za odpočitek noge elegantne, lahke in udobne, čevlje iz belega in drap lanenega platna.
2965-16147
Beli usnjeni čevlji za vsako obleko. Udoben kroj, z luknjičastim okraskom. polvisoko peto. Zapenjajo sc z jermenom na gumbe.
2387-14776
Elegantni moški sandali, izdelam iz belega semiša, z usnjenim podplatom in usnjenimi petami. Pristojajo posebno k svetlim hlačam.
2381-13840
Najnovejši vzorec otroških sanduiic iz belega nubuka, za lepe dneve Vašim malim. Od št. 27—30 Din 59.—, od št. 31—34 Din 69.—, od št. 35—38 Din 79.—.
3185-56151
Za soparne poletne dneve so najboljše te okusne, elegantne in praktične sandalice na jermen z usnjenim podplatom in nizko peto. Izdelujemo iih v beli, modri in rdeči barvi.
2295-96131
Modri, vedno moderni čevlji s pol visoko peto, okusno okrašni, 'luknjičasti, dajo nogi dovolj zraka.
3339-14699
Moški nizki čevlji, šivani na rom. izdelani iz finega nubuka, zelo zračni, z luknjičastim okrasom in usnjenim podplatom.
2361-13665
Lepi otroški čeveljčki, izdelani iz belega nubuka z okrasnim jezikom preko rista. Št. 27—30 Din 69.—, ŠL 31—34 Din 79.—, izdelani iz laka po isti ceni.
43308-1126
Močni in lahki platneni čevlji z ne-raztrgljivim gumijastim krep-pod-platom. Izredno pripravni za tenis-ker je konica, ki je najbolj občutljiva, posebno močna.
3495-14175
Lahke in udobne sandalice v rdeči, modri in beli barvi na vezavo, z nizko peto.
3339-14719
Novi model! Elegantnemu gospodu k poletni obleki. Izdelani iz finega belega in rjavega boksa, šivani na rom.
45015-2200 Naši lahki platneni čevlji »Sudan« so praktični in pripravni za vsako delo. Vežejo se z vrvico preko rista. Izdelujemo jih v sivi in črni barvi. Zenske Din 19.—. moške Din 25.—.
~}ac£van
20695-0686
Damski čevlji- izdelani iz grobo-tkanega in meliranega platna z okrasom iz rdečega usnja preko rista,
SELCE 3.-, 4,- 5.-. Nudite otrokom udobnost, kupite jim kratke nogavice! Te nogavice so izdelane v vseh barvah s pisanim in enobarvnim robom.
JADRAN 9 —
Poleti ne mučite noge s podvezo, nosite kratke nogavice JADRAN!
HAVAJKE
Ženske kratke nogavice' iz finega mako bombaža v beli in drugih lepili barvah.
45615-5166 Novi, elegantni, lahki in udobni kopalni čevlji iz tkanine z gumijastim podplatom, potrebne za vroč in oster pesek na plaži. Izdelujemo jih v beli-rdeči, in modri barvi.
3385-16164
Izpolnite vašo letno garderobo : temi okusnimi čeveljčki iz belegč nubuka, z nizko peto in vezavo pre ko rista.
daia konzorcij »Jutra« v Ljubljani.' Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVICO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. <L,
--edstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.