Ureduigtvo in upravniStvo v Ljubljani. Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstropje, ===== Učiteljska tiskarna. ======== Deklamacije za list so poštnine proste, Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pobojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po do-—' = govoru primeren popust ■ ■■= izhaja razen nedelj in praznikov vsak —————— dan opoldne. 1 —1 Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36’—, za pol leta K 18'—, za četrt leta K 9'—, za mesec K 3'—. Za Nemčijo celo leto K 40‘—, za ostalo tujino in ===== Ameriko K 48. -—- Glasilo jugosiov. socialno demokratične stranke. Št. 106. V Ljubljani, sobota dne 11. maja 1918. mm* Posamezna Številka 14 vin. m Leto II. Sovražniki volilne pravice in aneksionisti. Rriosltli trtotraizireidinii ipairlairmeint še odiktomH •malico volita) 'pravico im sprejel pretflasiojvialoio Praiviico ma korist posesti Junker.ii so se obdržali. Kati jih bniijga izaseželnia 'kraljeva beseda, kiti nimonje ivotiaktoiv ima fronti im delavcev v zaledju ! Nočejo, da gioviore imepoiseisibniilki, kjer se bo 'odločalo o davkih, o občinski ustaivli, preid-vsenn o prtaiviniih raamerah poljskih ideiaivdev; vse drago po mjiliiovi razsodbi in.i irtiičesar vried-n't>. Kioniseinvatiivci, prava 'Stranka jmmkeirjev, so mož z imiotžeim uJlalsoivaM proti omalkli voillmi pra-p'ci- Zastopniki .meščanstva iso bili razdeiljem! •našitih kioiipservaitivcev večji del. miaaioipalinih ^beiralloev dlesno krito, 'kierilkalini&Ka centra' le daijislerajnieljša, 'bistveno aristokratična desnica. s°, odiklomiili emalkio vodilno pravico. Stranke, ki zu|btna/ntjiu'jeno pnuskemiu delavcu državljansko Pravico v svoji idarniovimi, so tiste, ki 'kriče po ''•inavovtiteim iniiinu, po osiviojitvali ma vizihodiu im nahodu, bo so visemamlški volim! podalj&elvailci, viotjni hipisikiači domorodne stranke, ilijuidje iki de-Idamirajio vsak dan, da mii inpbemia žrtev prevelika za vellklo boidočniPst domovine! Ako gire za to, da se za 'kakršnlktoli aneksije žrtvuje še stobisoče nemških delalvoev na bojiščih, potem so zato navdušeni; totda ako se jimi reče. maj svojo poiiitiiSnio pravico dol h o s proletarci, ki se nekoč iz sto zimiaigiovalmih bitk povraieijo do-11 lov, poitetm nočejo 'o tem; 'ničesar vedeti. Da je zormje poželjivi aneksijonlzetm im deilavisbviu so-vmaržpi posestmii egoizem .neraizidnuižmoi skiapmo spojen, je to' gflialsoivainiie zcioeit polkazalo: pni glasovarnjiii za enako voliitoo pravico 'so 'bile stranke pravtaiko točene, kakor ipri glalsovamju <> sporazinminem aniiiru. Kaj tedaj stori priuiska vlada? Enako volilno pravtoo, ki jo 'je tako stavesmo obljmihila, im ^-a katero so se ministri tako 'energično zavzemal,j do glasovanja, me imiore pustiti pasti. Predvsem to vezana vendar z obltjubo kralja. Ako Poče, da se zaupanje ljudstva do monarhije ne 'miora vlada skrbeti za to, da se kraljeva obljuba lizpohii. To vprašanje 'jemljejo ma Plnu-” 0m zel° resno. Nobem pruski minister bi se HpiI U ^r,ati i&e s kraljevo besedo', 'kakor to l . gospod Wekerle ma Ogrskem. K teimiu pri-,ei(> se težkoče, ki se porajajo iz nazmeraai imied državo In Prusko, imed inanuškirn držaivniiun zborom in pnuiskim deželnimi zbornem. Ravmo-tistta vlada bi imorala računati ma zaupanje državnega zbora, ki je Izšel iz emalke vollLlinie pra-vnce, im se naslanjati ma deželni zbor, vdjen po i narodnem volilnem pravu. Ako se lioče naslanjati na državni zbor, tedaj mora skrbeti, da 1 e deželni zbor, oegar poimoči tudi ne imloire pogrešati', 'iz enakega voblaiega prava, iai da je tedaj ravnotakio 'sestavljen kakor državni zbor. Še bolj ise je bati. kako bo odklonitev enake vodilne pravice vplivala ih a ralzpodožcrtiie ^v ljudstvu lin armadi. Ce rvojina ime primiesc ljudstvu drugega ikoikioir unioiročo pezo, če držaiva moče bojevnikom, iki ise vračajo i'z bo jišča liinvalllidoun, 'ki so ji žrtvovali' svoje ravne ude, privoščiti miti politične pravne enakosti, teidiaii mitcra nezadovoljnost grozeče narasti. Nemška vlada se boji, da bo ito nakloinito državnozborske volile e socialni deimotkraciji in da bo socialno demokracijo, ki je postala državi tako zvesta, radikaliziralo. Skrbi jo, kikšem bo državni' zbor, kli bo voljen po vo)imi. Iz ivseb beih razlogov se vlada opriiicimilje enake volilne pralvlice. Vlada je poinuidiila siovražniikoim! VOlilme pravice precejšnjo koncesije, llotola jim je pomuditi »zagotovitve« proti »nevarnosti« enake volilne pravice. Priporočala ie spremembo ustave, s kateriinnii bi se razmerje unied državo in ccrkviiio alli občinski vcllihiii red smel izpre-ntenliti ali Skleniti z dvotretjinsko večino! Tako hoče že vnaprej 'razdediniti demokratični, deželni zbor in ga .omalovaževati. Toda z raizmo-vrstaiimii jmkeirji in ieikleinimii imiagnati se ni lahko prekljati, in mievcriototno je, da bi pritrdili enaki volilni .pravici tudi za visoko ceno. Vse drugo jim. mi tako viažno, kakor predpravica, da boido saimii .odločali o redu poljskih delavcev in o davkih! Ako kampnoimk me ho mogoč. kali potem? Drugega liizltoda ni, kakor da vlada razpusti deželni zbor. Tiudli ioib tiroraz-rednii volilni pravici bi se masproitnikli vOMline pravice koimiaj obidržalii preid volilai. Vlada pa se še 'obotavlja do tega koraka? Ali se bo upala? Lani poleti so se podili po Nemčiji demokratični valovi. Takrat so sloveSinio obljubili pruskemu narodu enako pravico. Takrat ise je priznal državnemu zboru Vpliv" ma sestavio dr-žavniega vodstva im pruske državme vlade. Ta-krat je bila država pripravljena k sporazumnemu miru. Rotom pa je prišel protiudarec. Razpad ruske armade je dal Nemčiji ipmvoid 'k osvojitvam na, vzhodu. Imporijalizam je zopet dvignil glavo. Vpliv Viseinemoev se je ojačil, meščanske stranke niso bile več zadovoljne s sporazumnim .mirom; državni zbor je pozabil svojo slovito resolucijo o 'sporazumnem imiru im ostal je gluh, alko liiiindeinbhrg odikilamja n.a zahodu »imielnalk miiir« im .Hiertliimg inrapiovediuje priklepitev Estonske in Llvomske Nemčiji. In z 'imperi'jail'iizimiam na zum.ai se je ojačila tudi zopet reakcija v notranjščini. Videli smio ijo 'divjati ob pogažamiu delavsikih štrajikav, danes jo vidimo zopet delovati pri odklonitvi enake volilne pravice. V oboli primerih je isti sovražnik; pruski maroid bo promiagal niasprotaike volliilne pravice le tedaj, če bo pospravil sovražnike sporazumnega mlinu. Miisei demokracije je *e-razddma; osvojevalna politika ma zunaj se n« more družiti z demokratično politiko h* znotraj. Iz mirovne pogodbe z Rumunijo. Konec. Pogodbo sklepajoči deli se odpovedo obojestransko povračilu 'vojnih stroškov to je državnih izdatkov za vojno. Ureditev vojne škode se pridrži posebnim dogovorom. Od vojnih sil zavezniških držav zasedena ozemlja se bodo izpraznila v času, ki se bo pozneje določil. Za čas zasedanja ne bo prisegala zasedna vojska, iz-vzemši v gospodarskih obratih zaposlene formacije 6 divizij. Do ratifikacije mirovne pogodbe obstoja naprej sedanja okupacijska uprava s svojimi dosedanjimi pravicami, pač pa je rumunska vlada upravičena kmalu po podpisu mirovne pogodbe izvršiti v dopolnilo svojega u-radništva imenovanja in odpuste. Po ratifikaciji mirovne pogodbe se bo civilna uprava zasedenega ozemlja zopet izročila rumunskim obiastvom. Po želji rumunske vlade se bo do izpraznenja zasedenega ozemlja romunskim ministrstvom pridelil po en civilni uradnik okupacijske uprave, da se tudi romunskim obiastvom po možnosti olajša prehod v civilno upravo. Sodstvo v zasedenih ozemljih prevzemajo zopet v polnem obsegu romunska sodišča. Kazniva dejanja proti posadni armadi bodo kaznovala nje vojaška sodišča. Zaradi prometa med zasedenim in nezasedenim o-zemljem bo višje poveljstvo posadne armade z romunsko vlado vse potrebno dogovorilo. Po ratifikaciji mirovne pogodbe zasedna vojska ne bo več izvršila rekvizicij, bodisi v denarju, bodisi v na-turalijah. Pravica vrhovnega poveljništva zasedene vojske rckvizicije žita, sočivja, krmil, volne, živine in mesa in pridelkov leta 1918. ter lesa, petroleja in petrolejskih izdelkov obstoja naprej, kakor tudi pravica izdati potrebne odredbe za dobivanje, predelovanje, odpošiljanje in razdeljevanje teh izdelkov. V ostalem se mora romanska vlada »kloniti zahtevam vrhovnega poveljništva za rekvizicije v svrho pokritja potreb zasedne vojske ter tudi glede rekvfizieij takih predmetov, ki jih mora Romunija dobaviti na podlagi drugih sklenjenih dogovorov. Od ratifik. mirovne poogodbe naprej se bo vzdržanje posadne armade, prištevši za to izvršene rekvizicije, vršilo na stroške Romunije ,za posadno armado nerekviri-rane predmete bodo po ratifikaciji mirovne pogodbe zvezane države plačevale iz svojih sredstev. O posameznostih predaje v civilno upravo in razveljavljenje na okupacijske uprave izdanih naredb, se določi poseben dogovor. Zaradi takih naredb ni moči zahtevati povračila škode. V veljavi ostanejo tudi na podlagi teh naredb pridobljene pravice tretjih. Izdatki od zveznih sil storjeni v zasedenem ozemlju za javna dela, vštevši obratna podjetja, se povrnejo tem silam ob predaji. LISTEK. Slika iz življenja. Čuješ li gozdni šepet? n- * • » , • , r- . . ,, . Ua, to je šepetanje smerck? Uujes jih, človek, a ne uin„* . , • v«, \ “meš jih! Veter potegne skozi ■tonne vršičke, močno — ,, .- , .. . , - . . klasno. Na griču pod njimi ton mlad c ovek žalostnega i , r\ ■ n,, , .. . , upalega obraza. Ozira se mestu m okolici, ne toliko n„ i >• • , , , , , ° Po okolici, njegovo mo- iro oko zre dol na ono belo hiHr, i r l„. . , »,. niso, zre na okno, okrog , katerega se ovija temni bršhn in rri„x a • • • ir,., , . rdeče liadannjena divja vitke smrUpk udan -®"1 ‘a naslanja se na ke ^lrekc, katere cujejo njeg„Vc vzdjhe? Cemu? V smrekah je završalo, veter iP ., ... , -i , , . Je Potegnil po njih. njih temnili vejah se je zaz bala ‘ i ■ kra i, , , , , . l,ca, njem glasni ,0Jkra je splaval po zraku, neka, ie zašumelo, prestraši šje zlele,a ZOpet dal)e‘ Skrlvll«stno vrše smreke, mj ^čejo med seboj. Morda jim je znano, ali se spo- g«a bna okmi do1 50 časih videIc- da se je prika- s kloi c a postava- on i0 jc P°zdravljal in mahal tal* m in ona ,nu ic odzdravljala z belim robcem. rat s« je zemlja predramila iz dolgega zimskega spanja, pomlad je priplavala in sipala na mrtvo naravo zelenje in pisano cvetje. Povsod je klilo, kamor je stopila nje rožna noga, povsod cvetelo, kamor je dvignila svoje cvetja polne roke. Bilo je tedaj vse tako krasno. Trta, ki se je spenjala pod oknom, je zelenela — zdaj rudi — jesen je — okno zaprto, nje iri videti ob njem. Jesen vihra v naravi — jesen vihra v srcu. Po livadah trepetaje umirajo nežne cvetke. Zašepetale so smreke in zoinet je nastala tihota. Morda so se tudi one zamislile, sanjale o tej ljubezni, o minuli sreči. Mladenič je slonel ob vitkem deblu, nad njim v vrhovih pa je vršalo. Kaj se je on menil za to, premišljeval je, kako je bilo lani. Da, lepo je bilo! Natrgal je živo rdečih ciklam, podal ji šopek, ona ga je vzela in vselej tako ljubeznivo pogledala. Čestokrat je po cele popoldneve posedal pod onimi smrekami in srečnega se je štel, samo da jo je videl ob oknu, vsaj za hip, da so sc vjeli njeni pogledi in pozdravi. Res, ljubil jo je! To je bilo lani! In letos! Nie ni več! Odšla je z lastavicami proč v dalirrje, daljne kraje. Ostali so samo spomini lepe, idealne ljubezni in s teihi spomiui se bavi v dolgih, samotnih »rah. Znano je tudi tem smrekam, kako je mladenič nekega popoldne v poznem poletju, stal na tem griču, vzel njeno sliko iz žepa, jo poljubil in vroči vzdihljaj se je izvil iz njegovih prs. Slika mu je padla iz rok na tla, v zeleno travo. Pobral jo je urno, in zrl na mesto, kamor je padla. Bilo je par štiriperesnih deteljic. »Sreča! Komu veljaš? Težko meni, najbrž le njej!« j je vzdihnil, odtrgal jo in shranil. Ona je odšla v daljnje kraje, proč od njega — brez slovesa. Zopet je završalo nad njim skrivnostno —- neum-Ijivo. Znano jim je marsikaj, a šepetajo le med seboj, tako ueumljivo, da, skrivnostno. Kdo jih more umetil? C nje jih vsakdo lahko, a ne ume jih nihče! Smreke pa so med seboj šepetale prej, zdaj šepečejo — in šepetale bodo v bodoče, dokler jih ne bo odsekala trd* gozdarjeva roka. Rumeno solnce je zatonilo za gorami, mrak je svoja temna krila polagoma spuščal na zemljo, v smrekah je umiralo, pojemalo šuštenje, zadremale so. Morda snivajo o minulosti, morda o boljših časih, snivoio iu šepetajo. Kdo jih more umeti!? Romunija sklene z Nemčijo, Avstro-Ogrsko, Bolgarsko in Turčijo za plovbo po Donavi nov pravilnik s pripombo, da določila pod b) veljajo enakomerno za vse u-deležnike donavskega pravilnika, a) Za reko od Brajle navzdol do vštevši to pristanišče bo evropska donavska komisija s svojimi dosedanjimi pooblastili, predpravicami in dolžnostmi pod imenom »Komisija donavskega ustja« kot trajna naprava poslovala še naprej z nastopnimi določili: 1. V bodoče bo komisija obstojala samo iz za- stopnikov držav, ki leže ob Donavi ali na evropejskem obrežju Črnega morja. 2. Pristojnost komisije se razteza' od Brajle navzdol na vse rokave in ustja Donave in pred njimi ležeče dele Črnega morja, b) Romunija jamči ladjam drugih pogodbenih delov prosti promet na romunskem delu Donave, vštevši zraven spadajoče luke. Romunija od ladij in plavov pogodbenih delov in od njih tovora tie bo pobirala pristojbin, ki bi se nanašale samo na vožnjo po reki; tudi ne bo v bodoče Romunija na reki pobirala nobenih drugih pristojbin in dajatev kakor o-ne, ki jih prepusti novi donavski pravilnik, c) Romunski davek pol odstotka na vrednost v pristanišča dežele uvoženega ali izvoženega blaga se odpravi, ko stopi v veljavo novi donavski plovstveni pravilnik in kakor hitro bo Romunija uvedla za porabo javnih zavodov, ki služijo razvitku ladijskega prometa in tovornemu prometu dajatve v zmislu novega donavskega pravilnika, najkasneje pa pet let po ratifikaciji sedanje mirovne pogodbe, d) Katarakte in progo Žeeznih vrat obsega progo od Moldave do Turn Severina po vsej širini reke od enega obrežja do drugega in vštevši vse med njima ležeče rokave in otoke. Na to stopijo v veljavo obveznosti glede vzdržavanja plovstva po kataraktih in Železnih vratih, ki jih prevzame Avstro-Ogrska in pa Ogrski iz tega izhajajoče posebne pravice za progo Donave. O-brežne države tega dela reke bodo Ogrski dovolile vse olajšave, ki bi jih ta država zahtevala v interesu tamkaj izvršenih del. Romunska bo do sklicanja komisije donavskega listja vso v njeni posesti se nahajajočo lastnino evropske donavske komisije pravilno upravljala in varovala škode. Nemčija .Avstro-Ogrska, Bolgarija, Turčija in Romunija imajo pravico na Donavi imeti vojne ladje. Vsaka držav, zastopanih v komisiji donavskega ustja, ima pravico do dveh lahkih vojnih ladij kot štačijskih ladij v donavskem ustju. Te ladje se brez posebnega dovolila lahko mude kjerkoli do Brajle. Mirovna pogodba stopi, kolikor ni določeno kaj drugega, v veljavo takoj ob ratifikaciji. it' — Predsednik dr. Gross cesarju. Predsednik poslanske zbornice dr. Gross je odposlal cesarju naslednjo brzojavko: Povodom sklepa miru z Rumunijo sporočam Vašemu Veličanstvu najudanejše čestitke poslanske zbornice. Naj bi nam sklep miru, ki je na ceh vzhodni fronti vojni napravil konec, prinesel tudi /.*- želieni splošni častni mir. — Iz gosposke zbornice. Poročilo komisije gosposke zbornice za justične zadeve ie pri zakonu glede odškodninske dolžnosti države za proti postavil a postopanja proti civilnim osebam v sedanji vojni odobrilo namen in temeljno misel od poslanske zbornice sprejetga zakonskega načrta, vendar pa se bodo izpremenila nekatera določila. Boj za volilno reformo na Ogrskem. Stranka 48 nikov je imela v sredo posvetovanje, na katerem je ministrski predsednik dr. Wckerlc naznanil nameravane izpremembe glede predloge v volilni reformi, ki bi omogočile sporazum z doslej opozicionalno narodno delovno stranko ter zagotovile uresničenje volilne reforme. Nikolaj Zboray je predlagal resolucijo, ki izjavlja, da stranka nima zakpanja do nove Wekcrlejeve vlade. Po daljši debati, v kateri sta tudi grof Julij Andrassy in grof Albert Appony odreka podporo novi vladi, je bila Zborayjeva resolucija z 48 glasovi proti 43 glasovom odklonjena. Manjšina je na to sklenila, da se loči od onih članov stranke, ki podpirajo novo vlado. —Le o Nemčiji je govor! Državni kancler grof Hcrt-ling je javil cesarju Viljemu^sklep bukareskega milu z brzojavko, kjer pravi: »Pod trdnim in blagoslova polnim vodstvom Vašega Veličanstva je dosegla vdana in požrtvovalna pripravljenost celega nemškega naroda in posebno njegove brambne Šilc uspeh, čigar svetovnozgodovinsko veličino bodo v polnem obsegu ocenile šele poznejše generacije.« Cesar Viljem je odgovoril z naslednjo brzojavko: Z neodrekljivo domovinsko ljubeznijo si pridobiva nemški narod z milostno božjo pomočjo pod sijajnim vojaškim vodstvom in s pomočjo izvrstne državnosti korak za korakom pot k srečni bodočnosti. Čutim odkrito potrebo, da izrečem Vam in Vašim sotrudni-kom Svojo zahvalo.« Kakor ja razvidno iz brzojavk, je razen o bogu govor le o vodstvu nemškega Veličanstva o požrtvovalnosti nemškega naroda, nemškega vojaškega vodstva in nemške državne umetnosti. Kje pa je ostala Avstro-Ogrska? _ pruska volilna reforma. Državni zbor je dne 7. t. m. odklonil vse predloge, ki jih je predložil v varstvo centram k volilnopravni predlogi. Na drugem mestu po- ročamo, da so priporočali, naj bi še izpremenitev volilnega reda naslanjala na dvetretjinsko večino in da bi se zahtevala ugotovitev pravic za katoliško in evangeljsko cerkev. Položaj v državnem zboru je za enkrat popolnoma nepojasnjen. Stranke izkuša vlada pregovoriti, da bi se zedinile glede volilne reforme, vendar so bili vsi dosedanji predlogi brezuspešni. Z veliko napetostjo pričakujejo prihodnji ponedeljek tretje branje volilne reforme. Mnogo se govori, domneva in sklepa, da sta podpredsednik državnega ministrstva dr. Friedberg in zunanji minister dr. Drevvs podala ostavko. V dobro poučenih krogih pa mislijo tudi, da bo splošna volilna reforma v tretjem branju odklonjena, vendar se v tem slučaju vlada ne bo odločila za razpust držvanega zbora, temveč bo najbrže izročila volilno reformo v obliki, kakor jo sklene državni zbor, gosposki zbornici. Tu utegne dobiti večino za splošno volilno pravico. Na tak način izpremenjena predloga bi se zopet vrnila državnemu zboru. Ako pa bi slednji tudi potem odklonil predlogo, tedaj bi mogla vlada seči po razpustu. Zatirani narodi v Avstriji. Ministrski predsednik Clemenceau je sprejel dne 5. t. m. člane kongresa zatiranih avstrijskih narodov, ki se bo vršil v Parizu. Izrazil je simpatije za prospeh pariškega kongresa in notranje sočutstvovanje za pravično stvar zatiranih narodnosti v Avstriji. Prevrat v Ukrajini. O prevratu in nemškem nasilju v Kijevu poroča ukrajinsko uradno poročilo, kakor ga je prinesel »Vorwarts«, naslednje zanimivosti: Kijev, 26. aprila. Včeraj ob 4. popoldne so obkolili poslopje centralne rade ljudje v uniformah nemških častnikov in vojakov, nato pa preiskali in aretirali člane centralne rade, kakor tudi člane vlade, ki so bili zbrani na seji rade. Navzočim je bilo prepovedano vstati in dvigniti roke. Z njimi so ravnali nemški vojaki surovo in nevljudno. Protesta predsednika centralne rade, profesorja M. Hrušcvskega. proti aretaciji parlamentarnih članov v parlamentu niso upoštev. Razentega so nastopili proti profesorju Hrušcvskemu z brutalno silo. Med preiskavo so vzeli Mruševskemu vse privatne listine in dokumente centralne rade. Preiskava je trajala 3 in pol ure. Ne da bi se izkazali s kakšnim pooblastilom, so aretirali naslednje ministre: notranjega ministra Cačenka, zunanjega ministra Lubynskega, vojnega ministra Su-kovskega in ravnatelja politično-upravnega oddelka Majevskega. O vsej zadev nje bil obveščen nemški poslanik baron Mumin. Vprašali so ga, če je prevrat^ njemu kot zastopniku z Ukrajino v prijateljskih stikih ' živeče države znan in so ga pozvali, da naznani stvar nemški vladi. Ukrajinska vlada je proti nasilnosti najodločneje protestirala pri nemškem poslaniku in ga opozorila na težke posledice, ki jih morejo imeti ti dogodki. Nemški poslanik je obljubil, da obvesti o vsem svojo vlado in priznal, da mu je neznano, kaj se je zgodilo v centralni radi. O prevratu so izvedeli kmalu po celi Ukrajini. Iz raznih krajev prihajajo poročila, da so nastali tam nemiri in da preti v deželi zaradi tega skrajna anarhija. — Iz tega spoznamo, da je’ravnal pruski militarizem po receptu da bi zadostovali poročnik in deset mož, da odpravijo državni zbor . . . Uradno ukrajinsko poročilo je bilo prebrano tudi v rajhstagu. Ukrajinska zadrega. Glavni odbor nemškega državnega zbora je v sredo nadaljeval razpravo o dogodkih v Ukrajini. Namestnik državnega kanclerja, pl. Pa-yer, je izrazil svoje obžalovanje, da je debata zado-bila tako odločno političen značaj. Jedro posvetovanja tvori zahteva, da se vsa vzhodna politika enotno uredi-V tem oziru vlada popolno soglasje med vlado in člani tega odbora. Cilj naše politike napram obmejnim narodom je, da bi v prihodnje z vsemi živeli v miru in prijateljstvu. Avstro-Ogrska in Nemčija postopata složno v Ukrajini. Ce se v posameznih slučajih pojavi nesoglasje, se temu ne moremo izogniti. Glede vladne izpremembe v Ukrajini ni dognano, da jo je smatrati kot nesrečo. Vojaške uprave pa tam ne moremo pogrešati. Poslanec Haase (neodvisni socialist) očita vladi, da popolnoma soglaša z merodajnimi gospodi armadnega vodstva, ki ne stremijo toliko po sporazumnem miru, kakor po »močnem miru«. Narode, katere bi morali za-se pridobiti, pa od sebe odbijamo. Poslanec Got-hein (ljudska stranka) je izrazil željo, naj se zavarovanje na vzhodu skuša doseči po sporazumu, ne pa po aneksijah. Nemške čete naj se ne porabljajo za to, da bi preko Finske vdrle na ruska tla ter iztrgale Rusliii njeno zadnje pristanišče. Kamenjev zopet na svobodi. Kakor poročajo pc-trograški listi, je bil od moskovske vlade za Dunaj imenovani poslanik Kamenjev, katerega ie bila na njegovem potovanju skozi Finsko vjela bela gai da, izpuščen zopet na svobodo. Kamenjev ie dospel v Moskvo ter se poda na Dunaj šele potem, ko se bodo izmenjale ratifikacijske listine glede mirovne pogodbe ined Rusijo in Avstro-Ogrsko. — Litavski narodni svet v Ameriki, ki zastopa približno 700.000 v Zedinjenih državah živečih Litavcev, je imel razgovor s predsednikom Wilsonom in zahteval, da se prizna Litavska kot suverena država, ki ne bo odvisna niti od Nemčije, niti od kakršnekoli druge sile. Vodja odposlanstva je zagotavljal predsedniku o lojalnem mišljenju litavskih Amerikancev napram ameriški republiki .Wilson je obljubil svojo pomoč. Protest ruske vlade. Ruska vlada je izročila nemškemu zunanjemu ministrstvu v Berlinu protestno noto, v kateri pravi: »Kljub mirovnemu stanju nadaljujejo Nemci svoje pohode proti Orlu, Kursku in Vo-ronesu, prodirajo v Tamido in zasegajo v severni Finski ruskemu vojnemu ministru pripadajoča posestva. Z ozirom na ta položaj se čuti ruska vlada prisiljena, mobilizirati zadostne vojaške sile, da varujejo svobodo in neodvisnost ruske republike, ki je vedno pripravljena upoštevati in varovati mirovne točke brestlitovske pogodbe. Ako Nemčija meni, da ji je nemogoče držati se teh pogojev,tedaj je potrebno, da jasno pove svoje nove zahteve. Ruska vlada izraža upanje, da dobi zadovoljiv odgovor, ki ne bo ogrožal miru.« —■ Zmaga reakcije iia Finskem. Iz finskega glavnega stana v Wasi se poroča: Zmaga nad rudečo gardo je popolna. Frederiksliam, zadnja pozicija revolucionar -cev, je v naših rokah. Zaplenili smo 6 topov, 20 strojnih pušk, 1000 pušk in 2 oboroženi ruski ladji. V Kotli smo vzeli 2 okiopna vlaka, razun tega 30 topov, 11 strojnih pušk iu 400 pušk. Vjeli smo v Kotli 4000, v Frederiks-liamu 300 rudečih gardistov. Rumunski parlament razpuščen. Iz Bukarešta sc brzojavno poroča: S kraljevskim; dekretom je razpuščen mmromskli parlament im razpisane Pove volitve. Novoiilzv oljeni p avla-ment se sestane1 dne 17. junija. »Medžidie« zopet v turški mornarici. Agence te-legraphiqe Milli poroča: Kakor izvemo iz zapeljivega vira, so Rusi turško oklopno bojno ladjo »Medžidie,« ki se je bila v Črnem morju potopila, zopet dvignili ter jo uvrstili v svojo mornarico. Sedaj so Turki vzeli ladjo iz pristanišča v Sebastopolu in jo odpeljali v Bospor. .= Kralj Nikola črnogorski v Ritim. Črnogorski kralj Niilkloda tie prispel iv Rim. Kakor poroča črnogorsko pois-lanišitvo. gre za zasebni obisk pri kraljici. Francija in mirovno vprašanje. V armadnem odseku francoske poslanske zbornice je izjavil ministrski predsednik Glenmemiceiau: Bmtenta bo po zaključku svojih vojaških podjetij naznanila svoje mirovne pogoje. Ugovarja pa razpravljanju imlinovnih pogojev v tani tre-notku, ker bi me moigla dovesti k častnemu mlinu za Francijo. Sodrugi in sodružiceS Uspeli rdečega tedna je bil za naiš liist jako dober, kar dokazuje, da kadar maši zaupniki hočejo, lahko nekaj napravijo, Z noiviimii naročamo listu pridobili poltrebina sredstva za pokritje itedainjiih .izdatkov. Še mii bil rdeči teden zaključen, že smo doblilii od tiskarne obvestilo, da so tovarne papir podražile skotila za 100 odstotkov m da nam bo tiskarna od sedaj računala za itiisk lista okolo 60 (šestdeset) kron na dan več. kar znaša 1500 kron na mesec. Ta povišek, ki nam ga je tiskarna morala napraviti, je za naš list težko breme, katero bo imogoče prenesti le, alko se listu pridobi toliko motviih naročnikov, ali pa se 'listu naročnina še enkrat zviša. Ker pa bi bilo ponovno zvišanje naročnine preveliko breme za naše narPČniilke-delavce, je bolj priporočljivo, da se vsii naročniki in prioaltlji lista oprimejo z vso siilo agitacije za »Naprej« tur innu iv mesecu maju pridobe 1000 novih naročnikov. kar bi zadostovalo za pokritje novih izdatkov. Sodrugi in sodružice! Časi so itetžki, draginja, ki nikomur me prizanaša, mi prizanesla tudi našemu »Napreju«. Naša 'dolžnost nas kliče, da v tem (kritičnem času storimo vsak svojo ’ dolžnost .s tara da našemu ilisrhu prMiobirh0 1000 novih naročnikov, da ob 'vsaki priliki nabiramo za tiskovni sklad. Pokažimo našo vodijo, da hočemo deilaiti (in žrtvovati v mesecu maju vse maše irmoči, ves prosti čas za pridobitev novih _ naročnikov »Napreju« in irmu s tem omogočiti rednio fizba-jan je, ime da bi se imloiral zadolževati. Mesec imaj bodi mesec dela in agitacijo; ma delo vsi, kar irnas je, za maš dnevnik »!#' prej« Dnevne beležke« — Vabilo na občni zbor socMilstlčnetfr društva »Naprej« v Jdriji. iki se vrši v četrte^ dme 16. maja točno ob poil 10. dopoldne v drj*' štvornih 'prostorih v Idriji. Dnevni rod: 1. P roči!« odbora a) načelnika; b) tajnika,; c) bt čajnika. 2. Valitev adibara. 3. Organizacije ^ pristop k društvu »Rcdničnioisit« v .Ljubljani-Slučajnosti, Sodrugi se s tem vljudno "d- šaiio, da se Zborna polnoštevilno udeleže'. Odbor. _Stev. 106. — »Društvo za bolne na pljučih« v Za-sorju. C- tor. deželno pnedlseidništvo ,za kranjsko je odobrilo ustanovitev društva: »Krajevni odsek Zagorje ob Savi deželnega pomtožinega 'dnuStva za bo'lme na pljučih na Kratnijslkelrui« s sedežem v Zagorju foib Savi. — Na manifestacijski shod v Trbovljah, ki se bo vršil v nedeljo, dne 19. t. ra., vabi .Jugoslovanski kljub tudi soc. dem. pol. organizacijo, u udeležbi jugoslovanske soc. dem. stranke na shodu je nato razpravljal izvrševalni odbor ter sklenil, da se delavstvo udeleži priredbe ter da bosta na shodu govorila ss. Čobal in A. Kristan. Kot poročevalci Jugoslovanskega kluba bodo Poročali gg.: dr. Korošec, dr. Benkovič in dr. Ravnihar. Shod utegne postati jako poučen zlati glede na politični položaj, ki je skrajno kritičen. — Stavka v Pulju. Tržaški »La/vara tore« oanaca sledeče: Pretekli petek, dne 3. maja so stopili v stavko 0 '*-■ ziapusxili delo /tuidi vsi deflavci (tudi nemški) iz c. kr. ivojneoa ar-'tn:al;t. Potem se je stavka razširila tuidi nia nanrvatfsike 'Uslužbence. Statvlkia le nastala visled splošne delavske nezadovoljnosti, ideilo-tudi vsi ud raznesen ih r{>t.j stavlkuijiačim srtmoigio postopalo. ^»edeljak so se .sko.no vsi delavci vtirali ' w delo. Štirje stavkajoči so bili na delu areti-ijn odvedeni na vojno 'ladjo, ker so je vstopil v vojsko, ni nikjer vprašuje »Arlbeiterzeiitung«, kaj toirej prestaja invalidom, aili maj se dajo zapreti, .ailii maj hodijo naigi okolo. Njihovie oibleke so že takio slabe, domovina pa jim v zahvalo za to, 'da so 'izguibiild roko ali mioigo, jemlje še te cunje. — Promenadni koncert godbe domačega «rnovoniškega pešpolka št. 27 bo zopet jutri ob enajstih dopoldne v Zvezdi. — Umrl je v Ljubljani1, na sv. Petra cesti, Kosp. Josip Zaman, izpre vodnik južne železnice v pokoju. Pogreb se je vtnšii včeraj. — H. koncert sospe Olge Borove-Valuš- ^Ove se bo viršil .dam.es zvečer v veliki dvorani Uniona. Pričetek oib 8. zvečer. Vzpored kon- Ce,rta svetovnih kliasikoA' obeta niajpiijetneiii večer. — Glasbena Matica v Ljubljani priredi jutri popoldne slavnostno ljudsko Krekovo akademijo v Unionski dvorani ob 5. uri popoldne. Velik češki jubilej. Pred petdesetimi leti, dne 16. robnika 1868., je bil položen temeljni kamen češkemu »Narodnemu divadlu« (gledališču). Slovesnosti so se pri-^ele že začetkom meseca majnika s slavnostnim ciklom peških iger, vrhunec pa sc bo dosegel, ko sc bo na dan 6. maja sestala v »Pantheonu« skupščina kraljevega Muzeja češkega. Jubilejnih praških slavnosti se udeležijo 'se važnejše slovenske kulturne, gospodarske in polisu"0 °r^an'zaciic. Zastopani bodo med drugimi tudi Zavez-S '*l ^atica' Qlasbetla Matica, Planinsko društvo, zo"ci' atd,ffsSl0VaSkih u^‘tehsl(il1 društev, gledališki kon-.o.uj i . lovensko zastopstvo šteie okrog 70 oseb. Slovenci odhajajo iz Ljubijane I3. in 14. t. m. ob enaj-• ii ponoči z izovlakom na Dunaj. Skupni odhod Slovencev, Hrvatov in Srbov z Dunaja v Prago (Franc-Jo-zotov kolodvor) je 15. t. m. ob polštirih popoldne. V 'asi se delajo velike priprave za sprejem. j.- ~ ^Oderuštvo okrajnega zastopstva »aonebtafferske poročajo: Okrajno zastop- ' vio v Eibiiswaldu je dalo v občinah razglasiti, (vsakdo, ki hoče prodati alii kupiti pra-tudi .ivi? 'nay;n‘uri’ti is*vo(ii občini. Kupna kakor Ni ceina 7;niajšia 30 kron za kilogram. čLp. ‘ta c®011 :Sliceir lmHlihnia iza današnje ^e, vendar ije to ibireziprlirmannio odienuštvo. ‘Nai r°:nx.^az»lasom je bilo mogoče kupiti te 1150 10 krosi (kiilio^nainit, isedaii pa Vfe p1 i ©ena kar na 30 kron. Mianii iimo- j (jm; kakor delavai iitd., hočeio vendiair I ^ vs,akdio na deižetli bi .rad kupil j narj ic, .1 , se Preskrbel z mastjo. Toda, kalko ! ™ delavec mlado nrase za 200 do 300 K ? 1 N A P R E J. — Alko (talko ovete agrairtsko oderuštvo, potem je lahko vztrajati — oidenuhioim;! — Otrok ponesrečil. Pired tremi dneivi je padel v Trstu 12-letnii Rajmnind Pater z voza in sa zlomi nogo. Odpettijali so ga z boilniišlkiim avtoimiobiilom. v veliko itržaško bolmioo. — Patrona ga je ranila. Ludviig (Ktuisimian iz Rifenberiga, star 9 let, ise je ilgral z vlojiaišlko pa-tnono, kti ijo jel našel na poilju, .tako doilgo, da miu je v roki lekspiodirala ter ga znatno ranila na rokah. Odpeljali soi ga v ibolniiao. — Nezgode. Enajstletni Janez Ropret, delavke siiin v Zg. Senici je iv sled neprevidnosti vtaknil .rolko rv slaimore.ziniioe in isii jo prerezal. — Stroj je 'odtrgal delavki Leopioldimi Barčic v tovarni za imiiilo na Olincali pni Ljubljani mezinec desne roke. — Poskusen samomor. Marija .lakioipiič iz Dobrave, občina Garje, 19-ietma posesitniikova liči, si je pognala iz neznanega viziriolka lin samio-tnofriliriega namerna krioiglio v prišli. Malo prej pa je ikpiila v ita niamen neko strupeno tekočino. Težko ranjeno so prepeljali i v deželno talnico. — Utopljenca so našli dne 6. maja v potoku Lipnica v (občini Ovsiiše pri Podnartu .blizu Matičkovega imllinal Utopljenec je (kakih 75 do 80 let star neznan imiož s slabo obleko in razitrgamimi čevlji. Na njem mi opaziti nilkiakr-šniiih zunanjih poškodb. V denarnici je imiei 5 K 40 vin. Smrt italijanskega socijalista Ciprianija. V Parizu je umrl socijalist Hamilkar Cipriani, eden najstarejših in najizrazitejših italijanskih bojevnikov. Svoje poltično delovanje je bil. začel v bojih pod Garibaldijem leta 1859. in leta 1860. Udeležil se je tudi bojev leta 1866. Nato je šel na Kreto, kjer se je bojeval proti Turkom na strani grških vstašev. Leta 1867. jc v nekem cestnem spopadu v Aleksandriji ubil enega človeka in dva policaja. Posrečilo pa se mu je bilo zbežati v London, kjer se je seznanil z Mazzinijem, ki ga je hotel porabiti za novo gibanje v Italiji. Aii na potu tja so ga zaprli na Francoskem. Za časa francosko-nemške vojhe se je bojeval najprej pod Garibaldijem, potem se je oklenil komunističnega gibanja in ko je bilo to zatrto, jc bil obsojen na smrt. Smrtna obsodba pa je bila izpremenjena v izgon v Nomejo, kjer je ostal osem let. Po pomiloščenju je prišel v Italijo, kjer pa so ga prijeli radi uboja v Aleksandriji. V Jakimi so ga obsodili na 25 let ječe. °restal je 6 let, za ostanek je bil pomiloščen. Ker ie bil izključen iz državljanskih pravic, je v protest proti temu večkrat kandidiral v državni zbor. Vojna,. Dunaj, 10. maja. Uradno se razglaša: Nobenih poisebnilh dogodkov. — Sef generalnega štaba. Berlin, 10. maja. \Volffov urad poroča iz glavnega stana: Nai bojnih frontah je bilo air-tiljenijsko delovanje čez dan živahnejše le v ozemlju Keunmela, na obeh straneh potok a Luce in simio gladko zavrnili i ter ujeli pri tom nekoliko Angležev. Proti večeru živahen artilerijski ogenj med Vsero in Oiso. Z ostalih boiiše nlič novega*. — 1 -demdiorff. Bel rdi n, 10. maja. Angleški delni napad severno Alberta smo odbili; liisito tako se je izjalovi francoski sunek v gtoijzdu Apremiotnit. Zadnje vesti. Parlamentarni položaj. Dunaj, 10. maja. Iz parlamentarnih krogov je prejela »ReicbspoSt« poročilo o poili-tičnetrn poJiožai'u, ki izvaja onied drugim: Izjava Ratekega kluba, da je neobhodno potrebno nekako parlamentarno ipremiirje, je vtzibudilla veliko' pozornost. Ddon cilj je ■vsenu Stinanlkam pred .očmli: delazmotžnost držiii/vnega zbc.ra in cim prejšnje nadaljevanje parlamentarnega de-lovanja. PredJog Po:l/iskcga kluba imiarii na to, 'da se ivse stranke zedinijo v sivirho, da se vsai inarodirjo-ipoliitična Vprašanja do konca vojne izločijo in da se izvrši določen delovni proigralm. V panlaimientu ®e vs i od tega govori o novih možeh, o načrtu p ari amentaniz iranja lin o raizmili potih, po katerih bi se ta cilj mogel doseči. Dolga avdijetnea krsčanisko-sociallinega voditelja poslanca Fiinika pri cesarju je baje v zvezii s temi1 načrti. Zdi se, da krona išče pot, po kateri bi se mogle parlamentarne -razmere iz-holjišati. Najvlšjl dvomi mojster in generalni adjutant ter šef vojaške pisarne odstopila. Dunaj, 10. maja. Prvi cesarjev naj višji dvorni mojster. Konrad princ Hohenloški, je prosil iz zdrarstre- ______________________________________________ Stran 3. nih ozirov za odpust iz svoje službe. Cesar jc njegovi prošnji ugodil in ga odlikoval z velikim križem reda sv. Stefana. Na njegovo niesto je prišel major grof Hunyadi de Keteley. — Iz istega vzroka je prosil za odpust iz službe tudi generalni adjutant in šef vojaške i*isarne baron v. Marterer. Cesar ga je odpustil 'in mu podelil veliki križ Leopoldovega reda z vojno dekoracijo. Na njegovo mesto pride njegov dosedanji namestnik baron Zeid-ler-Daublebsky v. Sterneck. Nemška navtična šola v Trs tu. Dunaj, 10. mata. O nemišk.i navtični šoli v 'Ilrstu piše »Infonmaition« v uvio/dnem članku: Vlada je nemškim nacicinalcean obljubila tudi polpoilnioma nomiško naivtiično šolo v Trstu. Proti temu bi se ne mioiglo ugovarjati, ako bi se ta zahteva opirala na stvarne razloge. Nemci v Avstriji niso obmorski narod, kakor Kalijami, tlrvat.i iiin Slovenci. Neirnci so notrainrii narod, kakor Čehi in Poljaki V Trstu je 11.000 oseb izpovedalo niemLški lobčeivailni jezik, med torri mnogo takih, ki stlovenščnine ni(s» mogli, iitali-janiščine :pa ne hoteli iizpovedatii. Težnje, (kaite-riim nai bi sledil ta zavod, so agitatotnične, narekuje jih uaijgolejša osvojevalna pcllitika, katere cilji se določajo deloma od zunaj. Za tui-sitivo pa v Trstni ni mesta, pa nai Izvira1 odko-derkolli. VVekerie predsednik magnatske zbornice. Budapešta, 10. maja. Predsednik magnatske zbornice grof Hadik je ponudil min. predsedniku dr. We-kerleju pismenim potom predsedniško mesto zbornice in Sicer z ozirom na spremenjeni politčni položaj. Oba predsedniška namestnika magnatske zbornice sta tudi odstopila. Hrvatski sabor. Z a g r e b, 10. imaija. Hrvatski salbor 'ie .pričel danes razpravo, o proraičuniskeim orioivizo-riju. Poisliaaielc dir. Petričič (Starčevičeva sitram-ka) je ostro napadal 'večino, hrvatsko-srbsko koalicijo, ter je odločno zavračal grožnje avstrijskih in. ogrskih državnikov im politikov prot i Ja igOslOvianom. Aktivna politika v holsnski guberniji prepovedana. Krakov, 9. maja. Po vseli uradih in lokalih lioim-ske gubernije so nabiti uradni razglasi avstro - ogrskih oblasti, ki prepovedujejo v tem ozemlju kakršnokoli politično delovanje ali politično propagando, ne da bi to posebno dovolila politična oblast. Prestopki v tem oziru se bodo strogo kaznovali, tudi s smrtjo. Guateinala napovedala Nemčiji vojno. Berlin, 10. maja. Španska vlada ie vnanjemu u-radu sporočila, da se je vlada republike Guateinala pridružila vojnemu stanju, ki obstoji med Združenimi državami in Nemčijo. Rtmumija in atžiranci. B uk a ir e st. 10. ima ja. Zastopniki aliira-nih držav v Jašu so idoibiii namočilo, mati .ostanejo v Rumiumijii. Diploimatično občevaniie en-tente z Riu/mnniijo vsi od .miru ne bo prcinohalo. Položai v Ukrajini. Lvov, 10. maja. Glasom poročil kijevskih listov so pogajanja z radlikailinimj strankami glede vstopa v novi kabinet ostala brez uspeha. Tudi ukirajius/ki kimieitje se branijo, vrmiiiti polja, katera so že obdelali, prejšnjim posestnikom-Vlalsteliiraom, pač pa bi bili pripravljeni, plačati odškodnino za obdelana polja. Anglija odklanja sporazumen mir. London, 10. maja. Reuterjev urad poroča: V zbornici lordov je lord Curzon izvajal: kar se tiče sedanjega položaja, je sporazumen mir, kakor vsakdo ve, nemogoč, ker se nahaja država v največji krizi; ki jo poznamo v naši zgodovini. Misel, da bi se sedai tnogel do seči sporazumen mir, je abotna. Mir z. Rusijo in Romunijo nam podaje svarilen vzgled. Dokler vlada v Nemčiji vojaški duh, Anglija potom sporazuma ne more doseči častnega trajnega miru. Ententa in in ir. Cie ne v e, 10. maja. Glaisctm; pariških noreči! je odbor za vnanje zadeve končal prouč?-vanje avStno-togirsklih listin in sprejel resolucijo, v kaiteri odsek po .zasliižanju prič o imiirotvnih razgovorih ugotavlja, da ti razgovori v nobenem trenotku niso podajala priljke za m!iir, ki bi bil sprejeanjjiv za Francijo in njene zaveznike. London, 10. maja. V zbornici landav je v poteku mirovne debate lord 1 .aiasdowne s povdauikoni izjiaviil, da bi mir, ki bi se dosegal po sporazumu, ibil edina pot, po kateri bi se voftna mogla končati časitno itn sigurno. Nadal je je lord Lainsdenvne protestiral proti temu, da se pametnim laiudem preipoveidiuije, (favoriti o miru, Idi bi se dosegel po sp-o raž timu. Nemčija in Švica. B e r n, 10. maja. Med Nemčijo in Švico so nastala nesporazumljenja vsled premogovih cen. Ententa hoče situacijo izrabiti, kajti Francija je izjavila, da je pripravljena, dobaviti Švici mesečno 85.000 ton premoga po 150 frankov. Okradena reeučiliščna pisarna. Levov, 10. maja. Ponoči je udrlo več zlikovcov v tukajšnjo vseučiliščno pisarno in ukradlo iz blagajne pet zlatih uradnih verižic za rektorje in dekane, ter 30.000 kron denarja. Za tiskovni sklad »Napreja« ije postal sadr. Assam 5 K, sodje pripeljalo 119 bikov, ki so se prodali iin plačalo se je zanje 1,200.000 kron. Biki za rejo so do&eglii ceno od 22.000 kron za glavo. Kupci so sami gnali ceno talko visoko, kajti lizMicna cena za govejo živiinio je znašala samo 2800 kron, prodajalci Da so brez vsakega prehoda ponudili 10.000 kron kot prvo, drug je 'Obljuibaval ve vedimo s tisočaki, tako da se je dosegla vsota 22.000 kron. To je imen-dada vendar imalo prehudo! * Nerednosti pri praškem vojno - žitnem prometnem uradu. Znamo je, da so več uradnikov tega zavoda zaprli. Sedai so se vršile nove aretacije, ki dokazujejo, da so se norod-mostii vršile v velikem ineredu, iin sicer v meri, kakor so ni pričakovalo. Tranisipoiritne listke se je delilo kar na debelo. Ugotovilo se je, da je 82 listkov uporabila zadruga v Nemškem Brodu. Razpečaval jih ije potnik zavoda Anjtoai Lederer. Na sled so pnišli na ta - le način: Okrajno glavarstvo v Tešinm je dognalo, da se 'je vipeljalio v Okraj -precejšnjo mnoižimo krompirja s iponairejeimiimi transportnimi listki. Sled je ‘peljala k praškemu agentu Ledererju, katerega so zaprli, pa ije Izpovedal, da