Aktualno Ptuj • Ogromni stroški arheoloških raziskav
Stran 2
Politika Destrnik •
Prva zmaga
Pukšičeve
opozicije
Stran 5
Štajerski
Ptuj, petek, 4. junija 2021
Letnik LXXIV • št. 43 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR
Ormož • Politični golaž o vprašanju državnega denarja za Vrtec Podgorci
Kdo je zaslužen za milijon evrov
Nedavno smo objavili članek o prejemnikih državnih sredstev za investicije v osnovne šole in vrtce. Edina, kije bila med spodnjepodravskimi občinami na razpisu uspešna, je občina Ormož z Vrtcem Podgorci. Po objavi članka pa je predsednik SNS Zmago Jelinčič obelodanil, daje denar za Vrtec Podgorci zagotovila SNS oz. njen poslanec z ormoškega konca Jani Ivanuša, kije že v postopku sprejemanja državnega proračuna vložil (sprejet) amandma, težak milijon
Večina strani Jš
Aktualno Slovenija •
Prebolevnikom ni treba čakati pol leta
O Stran 2
Politika Podravje •
Kangler zahteva 634.000 evrov odškodnine
O Stran 5
Kmetijstvo Haloze • Razpis za
1	v v •
odpravo zaraščanja nesmiseln za haloške kmetovalce
O Stran 9
Kronika Slovenija • Kdaj
bi lahko padle zapornice na
iv	•	• •
državni meji s Hrvaško
O Stran 24
Foto: Črtomir Goznik
- REKONSTRUKCIJA IN PR121DAVA DOM UPOKOJENCEV PTUJ, ENOTA JURŠ1NCI
oomiigoltiKtvmii,
Dom upokojencev v Juršincih
Podjetniki
*
neplačani J9b*3JI kljub opravljenem^i
delu	||llf[l ¿tram far
m <gsm f /
SamuEl Gufctftltk, dlpl-lní-«red-, HV6
Perutnina Ptuj •
„Nihče ni nikogar
nemilostno
odpustil"
AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE
EGA TEDNIKA!
Ob^clenitvi naročniškega razmerja v času od 14. maja do 24. junija ■ boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote od 26. juniji do 21. avgusta!
Več v notranjosti časopisa.
Štajerski TEDNIK
Simonov zaliv


2 Štajerski
Aktualno
petek • 4. junija 2021
Ptuj • Cepljenje prebolevnikov
Ni treba čakati pol leta
Vsaka država postavlja za prehod meje svoje pogoje. Nekatere (kot je Bosna in Hercegovina) kljub dokazilu o prebolelosti ali cepljenju proti koronavirusu še vedno zahtevajo negativen PCR-test. Druge vstop v državo omogočajo že po prejeti prvi dozi cepljenja, večina pa šele po 14 dneh od drugega odmerka. Tisti, ki so koronavirus preboleli, so doslej praviloma prejeli le eno dozo kateregakoli cepiva. Pred nekaj dnevi pa so se priporočila spremenila: izbira, ali bodo cepljeni zgolj z enim ali dvema odmerkoma cepiva, je prepuščena vsakemu posamezniku.
„Pred tremi tedni sem bila na Ptuju cepljena s Pfizerjevim cepivom. Prejela sem zgolj eno dozo cepiva, saj sem koronavirus že prebolela. Kolegica v Mariboru je bila v enaki situaciji, le da so njo naročili tudi na drugo cepljenje. Ne razumem, kako to, da veljajo različna pravila v različnih cepilnih centrih. Ker nameravam obiskati Ameriko, je pogoj za vstop v državo, da si cepljen z obema odmerkoma cepiva," pravi naša bralka.
Tako kot navodila za cepljenje splošne populacije so se tudi navodila za cepljenje prebolevnikov večkrat spreminjala. Še pred kratkim je veljalo, da za zaščito posameznikov, ki so okužbo preboleli, zadošča ena izmed predvidenih dveh doz cepiva (Moderna, AstraZeneca ali Pfizer), ki naj bi zagotavljala polno zaščito. V drugi polovici maja pa je Nacionalni inštitut za javno zdravje podal nova priporočila. Ta se nanašajo tako na presledek med prebovelanjem in cepljenjem kot na število odmerkov.
Cepljenje takoj po izteku obdobja izolacije
„Cepljenje oseb, ki so prebolele covid-19, se lahko opravi takoj, ko mine obdobje izolacije. Ker so osebe še nekaj mesecev po preboleli bolezni zaščitene, se cepljenje lahko varno odloži do šest mesecev od začetka bolezni. Dosedanji podatki kažejo, da za zaščito oseb, ki so v zadnjih 8 mesecih dokazano prebolele covid-19 (izvid o pozitivnem PCR-testu ali potrdilo zdravnika o prebolelem covidu-19), zadostuje en odmerek cepiva proti covidu-19," je navedeno v priporočilih NIJZ. Ob tem pa je jasno dodano, da če oseba želi, lahko prejme tudi polno cepljenje in v tem primeru prebolevnik velja za zaščitenega.
Foto: ČG
Na cepljenje prebolevnikom ni več treba čakati šest mesecev, pač pa se lahko to opravi takoj, ko mine obdobje izolacije.
Osem mescev po prebolevanju priporočeni obe dozi
Če je od okužbe minilo več kot osem mesecev, naj bi posameznik prejel polno cepljenje; torej obe dozi, razen cepiva Janssen, kjer je že v osnovi potreben en odmerek. Praviloma se za drugi odmerek uporabi cepivo istega proizvajalca, razen če so po prvem cepljenju zabeležili resne stranske učinke.
„Priporočila so se spremenila pred nekaj dnevi. To je razlog, da tisti prebolevniki, ki so bili pred tem cepljeni prvič, niso dobili datuma za drugo cepljenje. Vsekakor pa zdaj velja, da kdor želi, lahko prejme tudi drugo dozo, tudi če je prebolel koronavirus. Novost je tudi, da ni več treba čakati šest mesecev po prebolevanju, pač pa se lahko cepijo takoj po izteku obdobja izolacije," pojasnjuje Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj.
Tisti prebolevniki, ki so prejeli prvo dozo, pa bi želeli še drugo, a nimajo termina, se dogovorijo z osebnim zdravnikom, telefonsko ali preko maila. Velja tudi prijava preko portala Zvem. Praviloma se cepijo z enakim cepivom kot prvič.
Ta teden je ptujski zdravstveni dom prejel 3.500 doz cepiva, kar je nekoliko manj od naročene količine. Spremenjena priporočila najbrž nakazujejo na to, da se v prihodnje pričakujejo večje količine cepiv.
Dženana Kmetec
Za vstop v Hrvaško dovolj en odmerek
V Hrvaško je odslej mogoče vstopiti tudi po prejetem prvem odmerku cepiva proti covidu-19 ali z negativnim testom na okužbo z novim koronavirusom, ki ni starejši od 72 ur, je v sredo sporočil hrvaški notranji minister Davor Božinovic.
Ptuj • Ogromni stroški arheoloških raziskav
"Bogastvo", ki stane milijone ...
Vsaka nova investicija na Ptuju odpre mnoga vprašanja o visokih stroških, ki jih je treba nameniti za arheologijo. To je doslej podražilo številne investicije. V zadnjih nekaj letih smo arheologom plačali okrog 1,4 milijona evrov za raziskave za šest večjih naložb. Tudi načrtovana investicija za staro steklarsko se že draži, tudi na račun 'arheološkega' dela cene. Ponudbena vrednost za te raziskave trenutno znaša skoraj 600.000 evrov. To je enak znesek, kot smo ga za to namenili ob urejanju dominikanskega samostana.
Foto: ČG
Ureditev Stare steklarske in okoliških ulic ter Vrazovega trga bo z vidika arheologije - najbrž pa tudi sicer - ena najdražjih investicij zadnjih let.
kopavanj odvisni od pričakovane prisotnosti arheoloških ostalin, ki bi jih načrtovani gradbeni in ureditveni posegi lahko poškodovali. Za ugotavljanje natančne sestave in obsega arheoloških ostalin na nekem območju gradnje je v večini primerov najprej treba opraviti predhodne arheološke raziskave v obliki geofizikalnih meritev ali arheoloških testnih izkopov. Arheološke ostaline, ki jih načrtovani posegi ogrožajo, je treba predhodno arheološko raziskati in odstraniti. Stroški raziskav so odvisni tudi od površine in globine predvidenih gradbenih in ureditvenih posegov," so postopek, ki določa ponudbeno ceno, pojasnili na Mestni občini Ptuj.
Ker so arheološke raziskave tržna dejavnost, so v večini primerov (odvisno od vrednosti naročila) zanje izvedena javna naročila. Na tej osnovi občina pridobi konkurenčne ponudbe.
Ponudba za arheološke raziskave pri revitalizaciji Stare steklarske in Vrazovega trga s pripadajočimi ulicami znaša 591.639 evrov za 2.860 m3 izkopavanj. Volumen izkopavanj je ocenjen na maksimalno količino. „Domnevamo, da se bodo morale predvidene globine izkopov na nekaterih lokacijah zmanjšati zaradi varnosti obstoječih objektov. V tem trenutku težko ocenjujemo vrednost morebitnega zmanjšanja del," so na občini odgovorili na vprašanje, ali bi bilo možno obseg del in posledično tudi stroške zmanjšati.
Dženana Kmetec
Bogata kulturna dediščina, ki je mestu v ponos, je velikokrat žal tudi zaviralec razvoja. Spomeniško zaščiteno mesto, kot je Ptuj, se včasih tudi na račun tega ob-
navija počasneje, kot bi se sicer. V kakšnem drugem mestu je staro, propadajočo stavbo, kakršna je Koteks, enostavno podreti, na Ptuju pač ne. Stroka vztraja pri
Foto: arheologija
Daleč največ so arheološke raziskave stale pri obnovi dominikanskega samostana.
1,4 milijona evrov za šest arheoloških raziskav, od tega 600.000 evrov za dominikanca
Arheološke raziskave ob večjih naložbah zadnjih let na Ptuju so znašale:
•	ureditev mestne tržnice:	272.300 evrov
•	OŠ Ljudski vrt - II. faza:	249.100 evrov
•	dominikanski samostan:	599.900 evrov
•	parkirišče Zadružni trg:	1.400 evrov
•	OŠ Dr. Ljudevita Pivka:	66.600 evrov
•	vrtec Podlesek:	179.600 evrov
„Ptujje najstarejše mesto, zato se temu strošku ne moremo izogniti. Vsekakor bi bilo lažje, če bi to sofinancirala država, ker je konec koncev to njihova last, kar smo ministrstvu na sestanku Skupnosti občin Slovenije tudi predstavili, a žal za zdaj sprememb ni. Do takrat bomo lahko delali v okviru razpoložljivih sredstev, ki so že tako prenizka in od njih plačujemo še vse te stroške, zato je realizacija potreb počasnejša, kot bi želeli," pravijo na Mestni občini Ptuj.
svojem, njihove zahteve - z vidika zaščite kulturne dediščine najbrž legitimne - pa pogosto konkretno dražijo projekte. Ta strošek se pri vsaki investiciji prevali na naročnika. Tudi to je razlog, da so številne ptujske naložbe bistveno dražje, kot bi bile kje drugje.
Stroka zahteva - kdo pa
plača?
Pri vsaki ptujski načrtovani investiciji se odpre vprašanje zahtev stroke in pokrivanja dodatnih stroškov, ki posledično nastanejo. Da še zdaleč ne gre za majhne zneske, je jasno iz vseh večjih investicij. Za šest največjih v zadnjih nekaj letih smo odšteli kar 1,4 milijona evrov - rekorden je znesek za II. fazo dominikanskega samostana, in sicer 600 tisočakov. Prav toliko je ponudbena vrednost za arheološke raziskave pri urejanju Stare steklarske in okoliških ulic ter Vrazovega trga. Dolgoletni ptujski župan Štefan Čelan je sicer na zadnji seji mestnega sveta izpostavil pomen pogajanja in vztrajal, da se mora vodstvo občine z arheologi dogovoriti za nadzor, ne pa podrobne raziskave. Na občini odgovarjajo, da zmeraj skušajo doseči čim nižjo ceno, a so stroški odvisni od pričakovanih posegov na nekem območju.
Je možno obseg izkopavanj zmanjšati?
„Stroški arheoloških raziskav so pri predvidevanju obsega iz-
Slovenija • Sindikat uspešen v sporu glede pomoči zaradi epidemije
Prejeli bodo 693 evrov in obresti
Sindikat ministrstva za obrambo je bil na prvi stopnji uspešen v kolektivnem delovnem sporu z državo glede pravice do izplačila solidarnostne pomoči v času razglašene epidemije. Omenjeni sindikat je konec lanskega junija na delovno in socialno sodišče vložil predlog kolektivnega delovnega spora, ki se tiče plačila solidarnostne pomoči članom SMO zaradi razglašene epidemije.
Ministrstvo za obrambo je namreč, tako kot ostala ministrstva, zahtevo za izplačilo zaposlenim zavrnilo, čeprav so bili po njihovem z ministrovo izdajo odredbe o razgla-
sitvi epidemije marca lani izpolnjeni vsi pogoji v skladu s sklenjeno kolektivno pogodbo za izplačilo solidarnostne pomoči vsakemu članu sindikata kot tudi vsem javnim usluž-
bencem, za katere velja omenjena kolektivna pogodba. V sindikatu so ta teden prek pooblaščene odvetniške pisarne prejeli prvostopenjsko odločitev sodišča, »da je Republika
Slovenija, ki jo zastopa državno odvetništvo, dolžna izplačati svojim delavcem solidarnostno pomoč zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni v višini 693,01 evra«. Ob tem je sodišče odločilo, da pritožnikom pripadajo tudi zakonske zamudne obresti od 17. aprila lani do dneva izplačila.
Sodišče v izreku tudi ugotavlja, da je besedilo kolektivne pogodbe glede pogojev za izplačilo solidarnostne pomoči jasno in da iz njega ne izhaja noben dodaten pogoj za nastanek pravice do pomoči.
sta
torek • 1. junija 2021
Aktualno
Štajerski	3
Ormož • Politični golaž o vprašanju državnega denarja za Vrtec Podgorci
Zmago Jelinčič »razkril«, kdo je zaslužen za milijon evrov
Med največjo vladno stranko SDS in Jelinčičevo SNS očitno ni vse tako gladko in usklajeno, kot seje kazalo v preteklosti, ko je SNS s svojimi tremi poslanci Janševi koaliciji večkrat „držala štango" in ji v državnem zboru (DZ) zagotovila zadostno število glasov. Jelinčiča so velikokrat omenjali kot neformalni del koalicije, čeprav je formalno zunaj nje, torej opozicija.
Na kateri točki in zakaj bi se odnosi med SDS in SNS skrhali, ni moč uganiti, je pa na primeru našega medijskega poročanja slutiti, da bi lahko med strankama prihajalo do napetosti. Nedavno smo objavili članek o prejemnikih državnih sredstev za investicije v osnovne šole in vrtce. Bolj sterilnega članka, kot je bil, ni moč napisati. Podatki so bili povzeti izključno iz uradnega seznama Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), na katerem so povzeti potek razpisa in občine prejemnice sredstev. Edina, ki je bila med spodnjepod-ravskimi občinami na razpisu uspešna, je občina Ormož z investicijo Vrtec Podgorci. Po objavi članka nas je kontaktiral predsednik SNS Zmago Jelinčič in opozoril, da smo spregledali pomembno dejstvo, da je denar za Vrtec Podgorci zagotovila SNS oziroma njen poslanec z ormoškega konca Jani Ivanuša, ki je v postopku sprejemanja državnega proračuna vložil amandma, težak milijon evrov, prav za namen ureditve podgorskega vrtca.
Bi lahko bila občina Ormož na razpisu privilegirana
Oprostite, kako torej? Jelinčič poudarja, da je milijon evrov za vrtec v Podgorcih zagotovila njegova stranka, občina Ormož, ki jo vodi SDS-ov župan Danijel Vrbnjak, pa je denar uradno prejela, ker je bila izbrana na razpisu MIZŠ? Če Jelinčič trdi, da je bil milijon evrov za podgorski vrtec v državnem proračunu zagotovljen predhodno, pred razpisom šolskega ministrstva in izdano odločitvijo o izbiri, se je zastavilo vprašanje, ali je bila občina Ormož potemtakem morebiti na razpisu privilegirana. Seveda je to vprašanje Jelinčiča zbodlo. Odzval se je z besedami: „Poslanec SNS Jani Ivanuša je v zvezi z izgradnjo Vrtca Podgorci na matičnem odboru DZ vložil amandma, s katerim
Milijon evrov za vrtec Podgorce namesto nevladnikom
Ivanušaje z uspešno izglasovanim amandmajem v DZ v državni proračun „naložil" dodatni milijon evrov na program predšolska vzgoja, z obrazložitvijo, da bi bila ta sredstva namenjena za obnovo in dograditev vrtca v Podgorcih v občini Ormož. Milijon evrov, ki so jih poslanci prerazporedili na program predšolske vzgoje, so odščipnili nevladnim organizacijam.
Jani Ivanuša
je bilo zagotovljenih milijon evrov za izgradnjo vrtca. Torej ne gre za nobene privilegije, ampak akte, ki jih je kasneje potrdil tudi DZ kot najvišja zakonodajna veja oblasti. Odločitev je bila sprejeta na najvišji možni ravni in v skladu s to odločitvijo so bila Vrtcu Podgorci zagotovljena sredstva. Ob dejstvu, da je Ivanuša v prvi vrsti poslanec vseh državljank in državljanov, smo v stranki SNS prepričani, da je prav, da si prizadeva za razvoj lokalnega okolja."
Dilema še kar odprta
Toda še vedno smo pri dilemi, ali bi občina Ormož prejela pozitiven sklep in s tem dober milijon evrov za Vrtec Podgorci, če je v proračunu RS denar na proračunski postavki ne bi že čakal. Po drugi strani pa je tudi res, da če je denar na neki postavki zagotovljen, bi ga lahko država neposredno nakazala občini investitorki, brez javnega
M
v-/.,
t-V :.
Foto:CG
Za Vrtec Podgorci je bil že pred uradnim razpisom šolskega ministrstva (na katerem je sicer Občina Ormož kot prijaviteljica izpolnjevala vse pogoje in pridobila veliko točk) zagotovljen milijon evrov.
Foto: Sta/M24
razpisa. Na takšen način se financira vrsta občinskih investicij, ki imajo finančno podporo zagotovljeno v državnem proračunu.
V vodstvu občine Ormož so dilemo o morebitnem privilegiranem položaju na razpisu MIZŠ striktno zanikali. Poudarili so, da so sredstva po razpisu prejeli, ker so izpolnili vse razpisne pogoje.
Uspeli, ker so zadostili razpisnim pogojem in prejeli dovolj točk
„Trditve, da bi bili na razpisu privilegirani, so neutemeljene in jih odločno zavračamo. Na javni razpis so se lahko prijavili vsi prijavitelji, ki so ustrezali pogojem razpisa. Občina Ormož ni imela na komisijo, ki je izvedla točkovanje in izbor, nobenega vpliva. MIZŠ je razpis za sofinanciranje investicij v obdobju 2021-2024 objavilo 5. februarja, na voljo je bila proračunska postavka
v višini 13,3 milijona evrov. V roku smo prijavili projekt gradnje Vrtca Podgorci, glede na postavljena merila smo se uvrstili na 7. mesto od 13 sofinanciranih projektov. Vlogo je bilo treba oddati elektronsko na za to posebej pripravljeni aplikaciji MIZŠ, ki je avtomatsko zajemala določene statistične podatke za vsako občino prijaviteljico posebej. Vrednost sofinanciranja projekta
posamezne občine je bila določena na podlagi indeksa razvojne ogroženosti občine, to je za Ormož 90 % in glede na površine obstoječe rekonstrukcije in novogradnje. Po izračunih aplikacije za občino Ormož znese 1.012.240 evrov. Maksimalno število točk je bilo možno dobiti, če je bilo pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, izvedeno javno naročilo za izbor izvajalca,
podpisana gradbena pogodba z izbranim izvajalcem, ki je že veljavna - občina Ormož je imela to vse,« je pojasnila direktorica občinske uprave Milena Debeljak in dodala, da je dinamika državnega financiranja investicije Vrtca Podgorci razdeljena na triletno obdobje: 400.000 evrov v 2021, 400.000 v 2022 in 212.240 evrov v 2023.
Mojca Zemljarič
Šolsko ministrstvo pravzaprav pritrdilo Jelinčičevim izjavam ...
Na MIZŠ so nastalo zagato pojasnili takole: „Na podlagijavnega razpisa za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu v proračunskem obdobju 2021-2024je bil projekt občine Ormož z gradnjo vrtca Podgorci izbran za sofinanciranje skladno s pogoji in merili razpisa. Celoten potek razpisa je objavljen na spletni strani MIZŠ. Postopek razpisa je bil transparenten, pridobljene točke po merilih razpisa so razvidne iz objavljenega končnega prioritetnega vrstnega reda projektov. Denar za vrtec Podgorci je bil sicer res zagotovljen že z amandmajem k proračunu RS za leto 2021, ki je bil vložen na pobudo poslanske skupine SNS. Ker pa je občina Ormož prijavila to investicijo na prej omenjenijavni razpis, je s prijavo na njem uspela, ker je izpolnjevala pogoje in dosegla za-Zmago Jelinčič	dostno število točk."
Foto: Sta/M24
Spodnje Podravje • Napovedana dela na cesti Ptuj-Zavrč
Za Markovce in Zavrč 1,2 milijona evrov
Načrti Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI) za obnovo regionalne ceste med Ptujem in Zavrčem imajo dolgo brado. Tako uničena in nevarna, kot je ta cesta, je verjetno malo-katera v državi.
Na Ptuju ni niti ustrezno opremljena s pločniki, kaj šele s kolesarsko stezo, skoraj celotno vozišče proti Zavrču pa je polno manjših in večjih lukenj (zakrpanih ali pa tudi ne), zaradi težkega tovornega prometa so na cestišču kolesnice in ob straneh izbokline oziroma grbine. Ob vsem naštetem je cesta prometno zelo obremenjena, zlasti s tranzitnim tovornim prometom, pa tudi osebnim v smislu dnevnih migracij. Ne jutri, že včeraj bi morala biti obnovljena. Ker so jo po tihem poskusili urediti kot „ptujsko obvoznico", se je na Ptuju dvignila civilna iniciativa in imela k projektu ureditve Ormoške ceste več pripomb. DRSI je na osnovi pobud,
Če bo razpis za izbiro izvajalca končan brez zapletov, bi DRSI jeseni obnovila 600-metrski odsek glavne ceste pred Markovci (gledano iz smeri Ptuja) in dvakilometrskega pred Zavrčem.
ki so prišle iz lokalnega okolja, za Ormoško cesto naročila novo dokumentacijo, čeprav je bil projekt po stari dokumentaciji tik pred tem, da bi obnovo začeli: „ Projektna dokumentacija je trenutno v izdelavi, rok za njeno izdelavo je 10. avgust. Nato sledi recenzija projekta." Bodo pa v okviru rednega vzdrževanja ceste poskrbeli, da bodo letos 400 metrov Ormoške ceste pokrpali.
Po napovedi DRSI se lahko konkretnejše obnove glavne ceste Ptuj-Zavrč kmalu nadejamo na dveh odsekih: v Markovcih in proti Zavrču. Za oba odseka poteka razpisni postopek. Če bo izbira o izvajalcu del končana brez pritožb,
bi se lahko dela začela v jesenskem času, vse pa je seveda odvisno od poteka javnega naročila.
V Markovcih je predvidena obnova 600-metrskega odseka od odcepa za Zabovce do trgovine Tuš, tik pred Zavrčem pa bodo obnavljali daljši odsek, dolg dva kilometra. „Na cesti bodo izvedene lokalne sanacije vozišča. Na drugem delu, v smeri proti Zavrču, bosta izvedeni še kamnita zložba na desni in podporni zid na levi strani vozišča. Prav tako bo urejeno odvodnjavanje, postavljena prometna signalizacija ter jeklene varnostne ograje. Ocenjena vrednost del znaša 1,2 milijona evrov."
MZ
Foto: CG
4 Štajerski
Podravje
petek • 28. maja 2021
Sveti Tomaž • Razvojni načrti občine
Poslušali bodo (tudi) občane
V občini Sveti Tomaž pripravljajo strategijo razvoja občine, ki bo predstavljala temelj njenega razvoja v naslednjih desetih letih.
Foto: Youtube
Župan Mirko Cvetko je pojasnil, da želijo oblikovati dokument, ki bo temeljil na dejanskih potrebah občine kot celote in bo ustrezal njenim izzivom. Ker so na občini prepričani, da je nabor potreb moč doseči z dovolj širokim odzivom prebivalk in prebivalcev ter drugih interesnih skupin, so vse občane povabili, da izpolnijo anketo, ki jo najdejo na občinski spletni strani.
''Razvoj občine v naslednjih letih bo temeljil na področjih, ki se nam zdijo še posebej pomembna. To so vlaganja v lokalno infrastrukturo, ceste in vodovodno omrežje, razvoj zelenega turizma, ureditev okolice ribnika v Savcih, pridobitev prenočitvenih kapacitet, vlaganje v športne objekte v naravi, povečanje stanovanjskih kapacitet ter vzpodbude na področju kmetijstva in gospodarstva. Strategijo razvoja na vseh teh področjih želimo dopolniti s tistim, kar bodo občani izpostavili v okviru ankete, zato upam, da jo bo anketo izpolnilo čim več občank in občanov, saj bo tako imela večjo težo,'' pojasni Cvetko. Pričakuje, da bo občina čez deset let bogatejša za številne investicije, ki bodo enakomerno razporejene po vseh sedemnajstih vaseh, največ priložnosti pa vidi v razvoju turizma, saj je edini, ki v občino lahko prinese nova delovna mesta.
V postopku priprave strategijo bodo k sodelovanju povabili institucije, s katerimi že sodelujejo, med temi župan izpostavi predvsem ormoško LAS, končno besedo pri potrjevanju dokumenta, ki naj bi ga sprejeli še letos, pa bo seveda imel občinski svet. NŠ
Kidričevo • Žepnine dijakom in študentom
Prejemnikov vsako leto več
Občina Kidričevo od leta 2018 dijakom in študentom namenja žepnine. Dijaki lahko prejmejo 20 in študentje 30 evrov mesečno (razen v času počitnic).
Foto: CG
V šolskem in študijskem letu 2020/2021 bo občina Kidričevo 185 dijakom in študentom namenila za 45.900 evrov žepnin.
Med mladimi Kidričani je interes za pridobitev žepnin očitno kar velik, saj se izplačani zneski iz leta v leto povišujejo. Prvič je občina žepnine izplačevala v šolskem oz. študijskem letu 2018/2019, ko je bilo zanje porabljenih 34.800 evrov, med prejemniki je bilo 76 dijakov in 62 študentov, skupaj torej 138 mladih. V naslednjem šolskem letu je bilo prejemnikov žepnin 161 (107 dijakov in 54 študentov), zanje izplačani znesek iz proračuna je znašal 38.900 evrov. V letošnjem šolskem in študijskem letu je število prejemnikov še višje (185), med njimi je 116 dijakov in 69 študentov. „Do izteka obdobja bomo za žepnine iz proračuna predvidoma izplačali 45.900 evrov," je povedal direktor občinske uprave Damjan Napast.
Med pogoji za pridobitev žepnine so stalno prebivališče v občini Kidričevo, status dijaka ali študenta, pa tudi aktivno udejstvovanje v katerem od društev. Na majski seji občinskega sveta so kidričevski svetniki pogoje za pridobitev žepnin nekoliko spremenili. Med drugim bo treba predložiti evidenco ur opravljenega prostovoljnega dela, med upravičence pa so dodali tudi izredne študente, ki se izobražujejo doma ali v tujini in niso zaposleni. MZ
Markovci • Režijski obrat se seli v obrtno cono
Za selitev režijskega obrata 60.000 evrov
Režijski obrat občine Markovci bo še letos preseljen v nove prostore. Občina se je odločila za gradnjo novega montažnega
objekta v obrtni coni, vanj pa bodo jeseni preselili vso mehanizacijo, Del prostorov bo namenjen tudi za potrebe zaposlenih. V proračunu so za ta namen zagotovili 60.000 evrov (gre za prenos sredstev iz leta 2020).
Na spletni strani markovske občine je objavljeno javno naroČilo male vrednosti za gradnjo objektov za režijski obrat (sanitarna enota, nadstrešnica, garaža in skladišče). Ponudbe za izvedbo del sprejemajo do sredine junija, nato pa bodo izbrali najugodnejšega izvajalca. Če ne bo dodatnih zapletov, bi lahko prostore začeli uporabljati v jesenskih mesecih.
Trenutno je vsa mehanizacija shranjena v gasilskem domu
v Novi vasi, ki je za ta namen po besedah župana Milana Gabrovca povsem neprimeren. Nov objekt so umestili v obrtno cono v neposredno bližino zbirnega centra za odpadke. Del bo namenjen delavcem (garderobe, sanitarije, tuši), drugi del pa shranjevanju mehanizacije (traktor, kosilnice, priključki, orodje...).
V režijskem obratu markovske občine sta dve osebi redno zaposleni, dve pa svoje delo opravljata
preko javnih del. Zaposleni imajo vedno več dela, saj je javnih površin za vzdrževanje vedno več. »Želimo imeti lepo urejeno občino, zato si prizadevamo za redno čiščenje in košnjo vseh javnih površin. Zaradi novih kolesarskih stez, kjer so zeleni pasovi, je dela vedno več,« je dodal Gabrovecin napovedal, da že razmišljajo, da bi v okviru programa javnih del zaposlili še tretjega delavca. V prihodnjih letih bodo najverjetneje morali še do-
datno zaposlovati, če bodo želeli ohranjati urejeno podobo kraja.
Za plače režijskega obrata 3.000 evrov mesečno
Delavci režijskega obrata opravljajo strokovno-tehnične naloge: urejanje in čiščenje javnih površin in zelenic, pokopališča, postajališča za avtodome, skrb za občinski vinograd ... Režijski obrat je sicer sodobno opremljen, vendar se že kažejo potrebe po posodobitvi in nabavi mehanizacije predvsem zaradi dodatnih površin, ki jih je treba redno kositi od aprila do septembra. Košnja športnih igrišč je sicer v domeni športnih društev.
Občino delovanje režijskega obrata mesečno stane 3.000 evrov za plače, 73 evrov za vzdrževanje vozila, 85 evrov pa za gorivo. Za nakup opreme, potrebne za vzdrževanje zelenic in objektov na javnih površinah, so v letošnjem proračunu zagotovili 8.603 evrov.
Estera Korošec
Foto: CG
Režijski obrat se iz gasilskega doma v Novi vasi seli v obrtno cono.
Pragersko • Kmalu dela na železniški progi
Po obnovi nič več čakanja pred zaprtimi zapornicami
Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) na Pragerskem začenja 90-milijonski projekt obnove vozlišča in železniške postaje, Med drugim voznikom na Pragerskem več ne bo treba čakati zaradi spuščenih zapornic, saj bodo pod progo zgradili podvoz,
Foto: CG
Pragerskem bo naslednji dve leti odprto veliko gradbišče, saj bodo obnavljali železniško progo in postajo, urejali perone, gradili cestni podvoz in podhod. Celotna vrednost projekta je blizu 90 milijonov evrov, od tega znaša prispevek Evropske unije 40 milijonov evrov.
Gradbena dela v vrednosti dobrih 63 milijonov evrov bosta izvedli podjetji Riko in RZD International LLC. DRSI je pogodbo z izvajalcema sklenila že julija 2019. Izvajalca bodo v delo uvedli te dni, rok za končanje gradnje je 25 mesecev. Ob tako obsežni investiciji je pričakovati vplive gradnje na okolico. Po pojasnilu DRSI bo imela največji vpliv gradnja podvoza. „V okviru pogodbenih del je naročeno izvajanje monitoringa hrupa ter prašnih delcev oziroma emisij. Če bodo mejne vrednosti presežene, bodo izvedeni ustrezni omilitveni ukrepi. Prav tako se bodo na objektih in cestah v vplivnem območju gradbišča izvedli ničelni posnetki obstoječega stanja, ki bodo po končani gradnji primerjani s posnetki takratnega stanja. Če bi bile ugotovljene poškodbe, ki bi bile posledica gradnje, bodo na stroške izvajalca sanirane. Dejstvo pa je, da gradbenih del ni moč izvesti brez določenega hrupa in da gradbiščni promet povzroči spremembo v siceršnji strukturi prometa."
Na Direkciji so povedali, da so tudi v stalnem stiku z družinama, ki
živita na istem naslovu v bližini železniške proge in ki sta zaskrbljeni zaradi bodoče ureditve železniške proge. „Sprotno jih obveščamo glede predvidenega pričetka del, prav tako smo jih seznanili z izvedbo predvidenih monitoringov in postopki sanacije morebitne škode."
Obnova 18 km tirnic in izboljšanje nosilnosti
V sklopu 90-milijonskega projekta bodo na Pragerskem nadgradili
18 kilometrov tirov in kretnic, zamenjali 30 kretnic, nadgradili signal-no-varnostne in telekomunikacijske naprave, zgradili dva perona z nadstrešnicama, podhod za dostop na perone in dvigalo, podvoz pod železniško progo, most in devet prepustov, vključeni so obnova 5,5 kilometra cest ter vodnogospodarske ureditve, namestitev protihrupnih ograj v dolžini dveh kilometrov ter rušenje in odstranitev 12 objektov. Železniško postajo in tri objekte ob njej bodo obnovili, prav tako
bodo uredili dve parkirišči. „S projektom bomo tehnično in tehnološko izboljšali parametre postaje in vozlišča ter zagotovili ustrezno priključevanje na modernizirano železniško progo Pragersko-Ormož-Hodoš. Nosilnost proge bomo z dosedanjih 20 izboljšali na 22,5 tone po osi, kar pomeni odpravo ozkega grla na tem območju. Z gradnjo podvoza in podhoda bo povečana stopnja varnosti v cestnem prometu," so pojasnili na DRSI.
m
Cerkvenjak • Popolna zapora ceste skozi središče občine
Obvoz zaradi sanacije plazu
Od konca maja pa vse do sredine julija bo za ves promet zaprt odsek državne ceste, ki vodi iz središča Cerkvenjaka proti Vitomarcem.
Cesta je zaprta od Gostišča pri in Stanetince, torej v smeri proti Antonu do križišča za Andrence občini Sveti Andraž v Slovenskih
goricah oziroma Vitomarcem. Kot je povedal cerkvenjaški župan Marjan Žmavc, se je Direkcija za infrastrukturo preko izvajalca Pomgrada lotila dolgo pričakovane obnove dotrajane državne ceste, jo na novo preplastila in obenem sanirala tudi plaz na njej. Iz občinskega proračuna bodo financirali gradnjo pločnika in javne razsvetljave.
V času popolne zapore ceste je
promet skozi Cerkvenjak oviran, so pa urejeni obvozi po lokalnih cestah, in sicer ločeno za osebna vozila ter za tovornjake in avtobuse. Vozniki avtomobilov se iz Cerkvenjaka proti Vitomarcem peljejo skozi Andrence, za voznike tovornih vozil in avtobusov pa je obvoz speljan po trasi Cerkvenjak--Brengova-Spodnja Čagona-Drbe-tinci-Vitomarci in obratno. SD
petek • 4. junija 2021
Politika
Štajerski	5
Destrnik • Svetniki v drugo vendarle dvignili roko za občinski poslovnik
Prva zmaga za Pukšičevo opozicijo
Kljub temu da destrniške seje občinskega sveta slovijo kot burne, saj opozicija že po pravilu brez dlake na jeziku županu gleda pod prste, pa temu doslej ni bilo treba skrbeti, da njegovi predlogi ne bi bili sprejeti.
Zvočni zapisi s sej destrniškega občinskega sveta se ne bodo brisali po potrditvi zapisnika, kot je svetnikom predlagal župan Pukšič.
Foto: SD
V zanj najslabšem primeru namreč pet od enajstih svetnikov glasuje proti, Franc Pukšič pa ima kot stari politični maček dovolj debelo kožo, da brez večjih prask prenese, ko »psi lajajo«, da le gre karavana dalje. Kot smo že poročali, pa se mu je prvič zalomilo pri sprejemanju novega poslovnika občinskega sveta. Ker je bil novi statut občine gladko potrjen, na prvi pogled tudi ni bilo pričakovati zapletov pri poslovniku, a je bil v njem »hakeljc« v obliki spremenjenih pravil glede dolžine hrambe zvočnih zapisov s sej občinskega sveta.
Župan stopil korak nazaj
Po novem naj bi se zvočni zapisi sej ohranili samo do sprejetja zapisnika, s čimer se opozicijski svetniki niso strinjali že na lanski prvi obravnavi, ki pa so jo kljub temu potrdili, saj so pričakovali, da bodo njihove pripombe na drugi obravnavi že vključene v besedilo. Ker se to ni zgodilo, so v drugo na aprilski seji glasovali proti, predlog pa tako ni bil sprejet, saj Pukšič zanj ni dobil potrebne dvotretjinske večine. Opozicijo je skrbelo, da bi bile z uničenjem zvočnega zapisa takoj po sprejetju zapisnika kratene pravice svetnikov, ki ob morebitnih nejasnostih ne bi bili več dovolj zaščiteni, še posebej zaradi dejstva, da so zapisniki v zadnjem mandatu preveč skopi, da »bi si z njimi lahko
kakorkoli pomagali«. Zahtevali so, da se zapise hrani najmanj leto dni, po možnosti pa še dlje.
Ker je stari občinski poslovnik še iz leta 2010, ga je treba uskladiti z zakonodajo oziroma prilagoditi kar nekaj formalnosti, je pojasnil Pukšič, in nanje opozicija tudi ni imela pripomb. Čeprav je že bilo jasno, da za potrditev ne bo dobil dvotretjinske večine, je dejal, da poslovnika ne bo več uvrstil na dnevni red, ob tem pa opozoril, da bodo za kršenje zakonodaje odgovorni tudi svetniki. Kljub temu si je do naslednje seje premislil in celo stopil korak nazaj, saj je občinskemu svetu v sprejetje posredoval besedilo, ki upošteva zakonsko zahtevane spremembe, glede hrambe zvočnih zapisov pa več ali manj ostaja pri doslej veljavnem.
Do kdaj se hranijo zvočni zapisi?
V 55. členu, ki je bil najbolj sporen, piše, da »slikovno snemanje izvede izvajalec, ki se izbere v skladu s predpisi o javnem naročanju. Slikovni posnetek se predvaja na lokalni televiziji. Glede hranjenja in uporabe slikovnega posnetka je v skladu z veljavno zakonodajo dolžan skrbeti predvajalec posnetkov«. Mateja Sužnika je zanimalo, kako dolgo se hranijo zapisniki in zvočni posnetki s sej. »Zapisniki se hranijo trajno, zvočni posnetki pa do konca mandata občinskega sveta ali dlje, lahko tudi vse dokler ne zbledijo. Običajno je takšna praksa občin,« je pojasnila Vesna Marinič s Skupne občinske uprave. Da zapisano razume drugače, je odgovoril Sužnik in predlagal,
da se hramba zvočnih zapisov tudi natančno opredeli, Branko Horvat pa je vprašal, kaj pomeni, da televizijske posnetke hrani izvajalec. »Jih kdaj vrne občini ali ne? Prav bi že bilo, glede na to, da občina plača storitev. Zanima me tudi, kako je s hrambo dosedanjih zapisov.« Da tega ne ve, zagotovo pa so hrambe izvedene v skladu z zakonodajo, mu je odvrnil Pukšič, Horvata pa je čudilo, »da ste razlagalec zakonodaje, a mi ne znate odgovoriti na vprašanje«.
Kljub temu da še vedno ni povsem jasno, do kdaj se bodo poslej hranili zvočni zapisi sej destrniškega občinskega sveta, je bil predlog poslovnika sprejet, opozicija pa je s črtanjem določila, da se ti zapisi izbrišejo po potrditvi zapisnika, pravzaprav dosegla svojo prvo zmago.
Senka Dreu
Podravje • Tožilstvo umaknilo zahtevo za preiskavo Kanglerja v zadevi Lutkovno gledališče Maribor
Kangler zahteva 634.000 evrov odškodnine
Specializirano državno tožilstvo je umaknilo zahtevo za preiskavo nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja v zadevi Lutkovno gledališče Maribor. Ljubljansko okrožno sodišče je namreč iz spisa izločilo vse dokaze iz predkazenskega postopka, na podlagi katerih je tožilstvo vložilo zahtevo za preiskavo, so povedali na tožilstvu.
Dodali so še, da je tudi ljubljansko višje sodišče potrdilo sklep prvostopenjskega sodišča.
Tožilstvo je Kanglerju očitalo kaznivo dejanje goljufije pri gradnji novega lutkovnega gledališča v minoritskem samostanu, saj da je kot mariborski župan izkoristil svoj vpliv in Mestni občini Ma-
ribor pridobil 7,4 milijona evrov protipravne koristi. Ovadba je bila podana zoper šest fizičnih oseb zaradi kaznivih dejanj goljufije, goljufije na škodo Evropske skupnosti ter ponareditve ali uničenja poslovnih listin.
Kangler, danes državni sekretar na ministrstvu za notranje za-
deve, v preteklosti pa poslanec, državni svetnik in mariborski župan, od države sicer terja dobrih 634.000 evrov odškodnine zaradi sodnih postopkov zoper njega, ki so se zaključili z oprostilno sodbo oz. ustavitvijo postopka. Na sodišču je v začetku tega meseca ocenil, da je šlo za politični obračun z njim.
200.000 evrov zaradi izgube dohodka, 410.000 za čustvene bolečine
V odškodninskem zahtevku Kangler terja dobrih 200.000 evrov odškodnine za izgubljene plače, ker je po obsodbi v zadevi Ježovita leta 2014 izgubil položaj državnega svetnika in tudi ni mogel dobiti druge službe. Od države zahteva še 410.000 evrov odškodnine zaradi čustvenih bolečin, ki so mu jih povzročila leta sodnih postopkov. Kot je dejal v nagovoru pred sodiščem, je šlo v postopkih mariborskih kriminalistov in tožilcev zoper njega za »čisti politični obračun«.
Odškodninski zahtevek se nanaša na pet sodnih postopkov,
Foto: Sta/ M24
ki so v preteklosti potekali zoper njega in so se v celoti zaključili z oprostitvijo ali ustavitvijo postopka, in sicer v zadevah Ježovita, kolektorja na mariborski tržnici, lutkovnega gledališča, podžupa-nje Astrid Bah ter v zadevi radarji. Kot je izpostavil Kangler, je zoper njega teklo 24 kazenskih zadev in ena pravdna, vse pa so na policiji oz. tožilstvu pripravili na podlagi hišnih preiskav iz leta 2011.
sta
Participativni proračun Mestne občine Ptuj 2022 VABLJENI H GLASOVANJU O POBUDAH
Na glasovanju, ki bo potekalo v sredo, 9. junija 2021, od 15. do 19. ure (predčasno glasovanje), in v nedeljo, 13. junija 2021, od 8. do 12. ure, boste občanke in občani odločali, katere projekte želite prednostno izvesti v okviru
razpoložljivih sredstev na posameznem območju. Glasujete lahko za vse projekte, v vseh območjih. V skupini MLADI lahko glasujete osebe, stare med 15 in 29 let starosti (do vključno zadnjega dneva pred 30. rojstnim dnem). Na dan uradnega glasovanja boste lahko glasovali le znotraj svoje četrtne skupnosti. Predčasno glasovanje bo možno le na sedežu Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj.
Več informacij lahko najdete na www.ptuj.si.
Hajdina • Plani za 2022 so zastavljeni
Kaj vse bodo delali v letu 2022
Tudi letos je občina Hajdina med prvimi v Spodnjem Pod-ravju sprejela predlog proračuna za naslednje leto. V letu 2022 bo ta predvidoma težak okrog 5,5 milijona evrov. V planu je kar nekaj velikih investicij. Nadaljevali bodo z urejanjem občinskih in društvenih objektov, vlaganji v cestno infrastrukturo, pripravljajo pa tudi vse potrebne aktivnosti za začetek gradnje doma upokojencev in novih stanovanjskih hiš.
Predlog proračuna občine Hajdina za leto 2022 je bil v javni razpravi do 11. maja. Po besedah župana Stanislava Glažarja so še pred pripravo dopolnjenega predloga opravili številne razgovore tako z vaškimi odbori kot svetniki, predstavniki društev ...
Ključna sprememba dopolnjenega predloga v primerjavi s prvotno pripravljenim je nastala zaradi projekta Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v porečju Drave. „Okoljsko ministrstvo je na podlagi pregleda projektantskih predračunov za odcepe kanalov, ki se bodo gradili v sklopu investicije, posredovalo nove podatke za pripravo novelacije investicijskega projekta. Zahtevali so tudi, da se izvedba investicije prestavi v leto 2023, kar pomeni, da so se spremenili viri financiranja in financiranje po letih ter terminski plan izvedbe. V dopolnjenem predlogu proračuna za leto 2022 je predlagana dopolnitev oz. novelacija investicijskega projketa upoštevana in se tako prihodki in odhodki povečujejo v višini 119.005 evrov," je pojasnil Glažar.
Foto: DK
Hajdinski svetniki niso imeli niti ene pripombe na pripravljen dopolnjen predlog proračuna za leto 2022.
Če bo plan izpolnjen, bodo zelo zadovoljni
V	planu za naslednje leto je kar nekaj velikih investicij. Med drugim začetek gradnje kolesarskih poti, gre za regijski projekt, v katerem sodelujejo z občinami Ptuj, Kidričevo in Majšperk.
Tako letos kot v proračunu za 2022 pa hajdinska občina zagotavlja tudi sredstva za komunalno opremljanje zemljišč. Gre za pripravo pogojev za dve izjemno pomembni naložbi: gradnjo stanovanjskih hiš pri PSC na Hajdini in dom starejših, ki se bo gradil ob cerkvi.
Načrtovana je tudi zamenjava prostorov z Društvom upokojencev Hajdina. Občina jim bo dala prostore v poslovno-stanovanjskem objektu v centru Hajdine, medtem ko bodo v zameno dobili stavbo, v kateri trenutno deluje društvo. Na tem mestu načrtujejo gradnjo med-generacijskega centra. V pripravi je projektna dokumentacija. Gre za območje, ki je tik ob lokaciji cerkve in zemljišča, kjer bo zgrajen dom upokojencev. Prostor bo tako smiselno in konceptualno urejen. „Načrtovanih investicij v naslednjem letu je zelo veliko. Če bomo zadano realizirali, bomo zelo uspešni," je predlog komentiral hajdinski župan.
Še nekatere manjše investicije
V	Dražencih in Skorbi bodo urejali oba domova. Upajo, da bodo končno na voljo državna sredstva za urejanje vaških središč. Sami so v ta namen zagotovili predviden potrebni občinski delež. Potrjeno pa je že sofinanciranje LAS-a za urejanje Mariničeve domačije, že letos imajo zagotovljenih 80.000 evrov.
V	zaključni fazi je tudi četrto območje komasacije, nadaljevati nameravajo naslednje leto s petim območjem. „Ker je del teh zemljišč v Naturi 2000, se že nekaj mesecev okrog tega usklajujemo z naravo-varstveniki. Upamo, da bomo uspešni pri tem," pravi Glažar.
Še naprej bodo vlagali tudi v cestno infrastrukturo. Planirano je urejanje ceste od gostišča Maja proti Gerečji vas. V tem naselju se že letos začne gradnja pločnika.
Še posebej pa so Hajdinčani veseli trenda priseljevanja mladih družin. Še naprej v proračunu zagotavljajo sredstva za subvencijo komunalnega prispevka za mlade in mlade družine, kar se je izkazalo za dobro potezo s tega vidika.
Dženana Kmetec
Na voljo mobilni aplikaciji
v
Radio Ptuj in Štajerski tednik za ¡OS in Android naprave
6 Štajerski
V središču
petek • 4. junija 2021
Podravje • Novi direktor Policijske uprave Maribor
Juršinčan Donald Rus na čelu policistov
Vodenje Policijske uprave Maribor je sredi tega tedna prevzel Donald Rus iz občine Juršinci.

Donald Rus
Rus se je rodil leta 1980 na Ptuju. Leta 1999 je končal Srednjo policijsko šolo v Tacnu, v letu 2004 je zaključil Visoko upravno šolo (kasneje Fakulteta za upravo) in v letu 2011 tudi podiplomski študij na Fakulteti za državne in evropske študije, kjer je pridobil naziv magistra državnih in evropskih študij.
Karierno pot je začel leta 1999 kot policist in kasneje vodja patrulje na Policijski postaji Maribor II, Policijskem oddelku Rače. Med letoma 2005 in 2006 je delal kot višji policist - kriminalist na PP Maribor II. Leta 2006 je postal pomočnik komandirja na Policijski
postaji Maribor II, v letu 2007 poklicno pot nadaljeval kot pomočnik komandirja na PP Maribor I in leto kasneje še kot pomočnik na Policijski postaji vodnikov službenih psov in konjenikov Maribor, kjer je leta 2009 postal tudi komandir te enote. Delo je nadaljeval v Sektorju uniformirane policije na Policijski upravi Maribor kot policijski inšpektor in - pred imenovanjem na mesto direktorja - kot prekrškovni koordinator na policijski upravi.
Konec politične kariere v domači občini?
Donald Rus je bil sicer politično
Foto: PU Maribor
aktiven tudi v domači občini Juršinci, kjer je bil član tamkajšjnega občinskega sveta. Do njegovega imenovanja na direktorsko mesto Policijske uprave Maribor se je veliko govorilo tudi o tem, da bo na naslednjih volitvah kandidiral za župana občine Juršinci, česar sam nikoli ni ne potrdil, ne zanikal.
Po imenovanju za generalnega direktorja je Donlad Rus že nepreklicno odstopil kot svetnik občine Juršinci. Glede na na funkcijo, ki jo je pravkar prevzel, pa - vsaj po neuradnih podatkih - verjetno ne bo kandidiral za župana.
Ms, sm
Promocijsko sporočilo
Slowatch - pestra izbira ur in modnega nakita
Qcenter Ptuj je največje nakupovalno središče v Spodnjem Podravju, kjer prav vsak najde nekaj zase. Takoj ob vstopu v Qcenter vas čaka prodajalna Slowatch z bogato izbiro ur in modnega nakita za različne okuse in vse generacije. Osnovna naloga podjetja je zadovoljstvo njihovih strank. V ta namen nenehno bogatijo ponudbo blagovnih znamk in nadgrajujejo nivo storitev - tako strokovno usposobljenost njihovih svetovalcev kot tudi urarskih mojstrov.
V prodajalni Slowatch v Ocenim na Ptuju najdete ure za vse okuse. Pri njih lahko izbirate med športnimi in elegantnimi urami, posebej priljubljeni so športno-elegantni modeli, vse ure pa krasijo kakovostni kovinski ali usnjeni pasovi. Pomemben dejavnik pri izbiri primerne in ustrezne ure je tudi vodote-snost - za tiste, ki želijo svojo uro uporabljati tudi med kopanjem, plavanjem ali potapljanjem. Med otroškimi urami je na voljo bogata izbira ur znamk S Oliver in Casio. Mnogi se za nošenje ročnih ur ne odločijo zaradi alergij na nekatere kovine. Tudi zanje imajo rešitev v prodajalni Slowatch v Ocentru na Ptuju, kjer lahko dobite ure in modni nakit znamke Calvin Klein, ki so izdelani iz ki-
rurškega jekla in ne povzročajo alergijskih reakcij. Seveda si je v hitrem tempu življenja skorajda že nemogoče predstavljati življenje brez pametne ure, ki je povezana s telefonom, obenem pa skozi dan beleži naše aktivnosti. V prodajalni Slowatch najdete bogato izbiro modnega nakita, predvsem znamk Guess, Swa-rovski in Morellato. Tudi pri nakitu je za tiste, ki imajo alergijo na kovine, na voljo pestra izbira nakita znamke Calvin Klein iz kirurškega jekla.
Slowatch ponuja tudi možnost spletnega nakupa, saj je prek spleta moč naročiti še druge znamke nakita, ki ga nato prevzamete v trgovini v Ocentru ali pa vas bo izbrano čakalo pri vas doma.
V	prodajalni Slowatch vas čakajo ure in nakit za vse okuse ter različnih cenovnih razredov, zato je najbolje pogledati ponudbo, izdelke preizkusiti ter končno izbiro prilagoditi svojemu stilu in potrebam. Na vse izdelke v prodajalni Slowatch nudijo tudi 30-, 50- ali 70-odsto-tni popust. Slowatcheve prodajalne najdete po vsej Sloveniji - v večini je ponudba enaka v vseh poslovalnicah, vedno pa je izdelek, ki ga morda trenutno v posamezni poslovalnici ni na voljo, mogoče naročiti.
Več informacij o ponudbi v prodajalnah Slowatch najdete na FB in Instragram profilu Slo-watch.
SE VIDIMO V SLOWATCH-U
V	QCENTRU PTUJ V PUHOVI!
Ptuj, Juršinci • Dolga veriga najemanja podizvajalcev, ki seje zapletla pri
Podjetniki neplačani kljub
Prizidek enote Doma upokojencev Ptuj v Juršincih je zgrajen. Investicija je (z davkom) vredna okrog 6 milijonov evrov. Čeprav je naročnik, Dom upokojencev Ptuj, obveznosti izbranima izvajalcema, podjetju Pomgrad in IVC, poplačal, naj bi nekateri podizvajalci kljub opravljenemu delu ostali neplačani. V Pomgradu sicer vztrajajo, da so vse obveznosti dosledno poravnali, da pa se je zataknilo pri enem od njihovih kar 20 podizvajalcev. Ta naj bi denar zadržal. Gre za podjetje RSI Inženiring, ki gaje najelo podjetje Flor kot podizvajalec obeh glavnih izvajalcev. V podjetju RSI to zanikajo in pravijo, da mu še vedno dolgujejo del sredstev ter daje zaradi zapletov s to investicijo ogrožena prihodnost njegovega podjetja. To naj bi bil razlog, da sami niso poplačali nekaterih malih podjetnikov, ki so kot zadnji v verigi dejansko delali v Juršincih. Nekaterim med njimi zdaj grozi stečaj. Bo to še ena gradbena zgodba z grenkim koncem, kam in kako so lahko poniknili milijoni?
„Pošteno smo delali vse do oktobra lani. Takrat mi je postalo jasno, s kom imam opravka. Podjetje RSI inženiring mi dolguje okrog 12.400 evrov. Zdaj meni kot samostojnemu podjetniku grozi stečaj, ker enostavno ne zmorem več. Odgovarjam z vsem svojim premoženjem, dolžan sem državi, svojim dobaviteljem ... Skušal
sem priti do zasluženega denarja, a se vsi le izgovarjajo. Eden te napoti k drugemu, nihče nič ne ve. To je začaran krog," pravi Bojan Balajc, eden izmed samostojnih podjetnikov, ki je delal v juršinski enoti doma upokojencev. Njegovo podjetje je kot podizvajalca najela družba RSI inženiring, v lasti Borda Leke, ta je imel po-
Flor:"Podjetju RSI smo plačali vse, kar nam je naročnik priznal"
"Lani poleti smo podpisali pogodbo z podjetjema Pomgrad in IVC. Za izvajanje del smo angažirali podjetje RSI Inženiring, kije prevzel izvedbo vseh del. Njemu smo plačali vse, kar nam je naročnik priznal tako v kvaliteti kot v količinah. Še več, podjetju RSI Inženiring smo plačali, četudi nam Pomgrad in IVC zadržujeta del sredstev za že priznana dela," pa je zatrdil direktor podjetja Flor Peter Šuštaršič.
godbo s podjetjem Flor, ki pa ga je najel Pomgrad. Balajc je torej bil četrti v vrsti podizvajalcev.
„To je bilo prvo sodelovanje s podjetjem RSI. Dogovor je bil, da opravimo delo in v roku meseca dni dobimo plačilo. Očitno so najemali podjetnike, ki jih potem niso poplačali. Če bi nadaljeval in še naprej zalagal svoj denar za material, prevoz in ostalo, bi bil dolg še večji," pravi Balajc, ki je izvajal suhomontažna dela. Kot pravi, to ni njegov edini dolžnik: „Žalostno je, da sistem to dopušča. Delaš, pa te na koncu tako prinesejo okrog, da komaj shajaš."
Brez plačila za opravljeno delo pa ni ostal le Balajc, pač pa več malih podjetnikov. Med drugim tudi mariborsko podjetje Unitum group.
Spodnje Podravje • Za zidovi proizvodnih hal mesnopredelovalnega
Vodstvo Perutnine Ptuj:
Podravski živilskopredelovalni velikan Perutnina Ptuj je večkrat tarča anonimnih zapisov zaposlenih v proizvodnji. Je mar v podjetju res tako neprijetna in ostra klima ali pa so anonimke rezultat množičnosti pretežno ženske delovne sile na relativno majhnem prostoru?
V naše uredništvo je ponovno prišlo pismo, tokrat napisano na roke. Iz zapisanega je razumeti, kot da bi v proizvodnji Perutnine Ptuj vladali izredni pritiski nad zaposlenimi in smo mediji za njih edino upanje. „Tudi če ni v vaši moči, da pomagate, pa vsaj objavite, da bo Slovenija vedela, kaj se dogaja. Tukaj je kot v taborišču. Odpustili so mamico, ženske, stare nad 50 let... Sicer
so bile preko posrednika Adecca, lahko pa bi jih vzeli pod okrilje Perutnine Ptuj, tako kot so druge. Delavce odpuščajo in zaposlijo nove," navajajo anonimni pisci, ki so se obregnili tudi ob pred-delavke (skupinovodje) v proizvodnji. Očitajo jim nespoštljiv odnos do sodelavcev, nizko izobrazbeno raven (osnovna šola) in da „nič ne delajo, samo zmerjajo delavce".
Večina delavcev ima pogodbe za nedoločen čas
So v proizvodnji res tako nemogoče razmere in odnosi ali pa gre za užaljenost in prizadetost tistih, ki so morebiti ostali brez dela? Treba je namreč vedeti, da dobrega in zanesljivega delavca delodajalci v današnji situaciji ne postavijo kar tako na cesto.
So v proizvodnji res tako nemogoče razmere in odnosi ali pa gre za užaljenost in prizadetost tistih, ki so morebiti ostali brez dela?
Foto: CG
petek • 4. junija 2021
V središču
Štajerski	7
plačilu
opravljenemu delu v juršinski enoti Doma upokojencev
$
Veriga najemanja podizvajalcev je očitno zelo dolga. Samo Pomgrad jih je najel 20, s tem pa se veriga ni sklenila, pač pa le še daljšala ...
V Pomgradu vztrajajo, da so podizvajalce poplačali
Dom upokojencev Ptuj je sicer pogodbo za gradnjo prizidka v Juršincih podpisal z izbranima ponudnikoma na razpisu, podjetjem Pomgrad in IVC. Direktor podjetja Pomgrad Drago Kosednar vztraja, da družba Pomgrad redno poravnava svoje obveznosti do podiz-vajalcev: „To velja tudi pri projektu gradnje Doma upokojencev v Jur-
šincih. Obveščeni smo bili, da eden od podizvajalcev, ki jih je sicer nekaj čez dvajset (skupaj z dobavitelji), ni poravnal svojih obveznosti. Z višino zneska in vzroki za nepop-lačilo nismo seznanjeni. Od podiz-vajalca pričakujemo dokazilo o poravnanih nespornih obveznostih."
Glede na trditve Balajca je to podjetje RSI inženiring, v lasti Dorda Leke. Gre za podjetje iz Ško-fle Loke, ki je bilo ustanovljeno leta 1990. Tega naj sicer ne bi direktno najel Pomgrad, pač pa kot še en vmesni člen podjetje Flor, d. o. o.
Leko vztraja, da mu Pomgrad dolguje del denarja
Čeprav v Pomgradu vztrajajo, da so podizvajalce poplačali, pa Leko, direktor podjetja RSI Inženiring, vztraja, da ni prejel celotnega plačila in da se je zato tudi sam znašel v velikih težavah. To naj bi bil razlog, da podizvajalcev, ki jih je sam najel, še ni poplačal. V Juršincih je sicer delalo devet delavcev, zaposlenih v njegovem podjetju RSI Inženiring,
najel pa je še nekatere male podjetnike kot podizvajalce. „Zelo težko shajamo. Tudi sam sem v enaki situaciji kot drugi podizvajalci. Do oktobra nam je Pomgrad priznaval situacijo, to so naši podizvajalci tudi dobili plačano. Od takrat najprej pa so zavračali račune, in sicer na račun kakovosti. Očitno zavlačujejo plačilo, kaj je razlog, mi ni jasno. Vse, kar sem dobil, sem nakazal naprej. Takoj, ko dobim denar, ga bodo prejeli tudi drugi podizvajalci. Kolikor bodo seveda priznali," pa svojo plat zgodbe predstavlja Leko. Največ pripomb naj bi bilo na račun kakovosti opravljenih suhomontaž-nih del (knaufa). „Zaradi te investicije imam blokiran račun. Naše podjetje deluje 30 let, zdaj nam je storjena velika krivica in poslovna škoda. Vlagal sem svoj denar, plačeval prenočišče delavcem, kupoval material, plačila pa od oktobra naprej nismo prejeli," zatrjuje lastnik podjetja RSI inženiring.
Dolge verige najemanja izvajalcev, ki nato sklenejo sodelovanje s številnimi drugimi podizvajalci, ti pa nato pogodbe s podjetniki in tako naprej, so bile že večkrat razlog zapletov in težkih gradbenih zgodb. Podobne težave so imeli tudi v primeru gradnje koprske enote Doma upokojencev Ptuj. Zgodba z juršin-sko enoto pa za zdaj očitno ostaja brez epiloga in odgovora na vprašanje: kdo je torej prejel ves denar, pa ga ni nakazal svojim podizvajalcem.
Dženana Kmetec
Direktorica Doma upokojencev Ptuj Vesna Šiplič Horvat
»Nimamo možnosti, da bi sami direktno poplačali dolg do podizvajalcev«
Direktorica Doma upokojencev Ptuj Vesna Šiplič Horvat pravi, da kot naročnik nimajo vzvodov za rešitev nastale zagate: „Mi smo vse svoje obveznosti do izbranega izvajalca poravnali. V osnovni pogodbi je sicer zahtevano, da so poplačani tudi njihovi podizvajalci. Problem pa je v tem, da gre le za podizvajalce glavnega izvajalca, ne pa te manjše podjetnike, ki so dejansko bili četrti v vrsti podizvajalcev. Pomgradu vse plačujemo, skladno z gradbeno pogodbo, v 30 dneh od izstavitve situacije. Vse smo poravnali v roku. Seveda si povsem s človeškega vidika želimo, da bi vsi, ki so delali na tej investiciji, prejmejo svoje plačilo."
Sam Dom neposredno kot investitor ne more poravnati dolga do podizvajalcev. Kot pojasnjuje Šiplič Horvatova, je to možno le v primeru, ko gre za nominirane podizvajalce. Tak dogovor pa se praviloma sklene v začetni fazi, ob podpisu osnovne pogodbe med izvajalcem in naročnikom. V tem primeru bi Dom obveznosti lahko poravnal direktno podizvajalcem, kar pa še vedno ne pomeni, da bi ti poravnali dolg do vseh, ki so jih kasneje najeli kot svoje podizvajalce. Začarani krog torej in veriga tistih, ki sodelujejo zgolj kot posredniki, in tistih, ki dejansko opravijo delo. V tem primeru so tisti na koncu verige potegnili najkrajšo.
Foto: CG
Foto: CG
giganta tudi nezadovoljni delavci
»Dobrim delavcem vedno ponudimo zaposlitev!«
„Ne razumemo, zakaj oziroma s kakšnim namenom in interesom se nekdo poslužuje anonimnega pisma ter navaja netočne in zavajajoče informacije. S tem dela namerno škodo in kazi ugled podjetja, ki ga z vsakodnevnim trudom soustvarja več kot dva tisoč zaposlenih," so navedli v upravi PP, ki jo vodi Enver Sišic.
V Perutnini je potreba po delovni sili skoraj nenehno prisotna in za dobre delavce je v podjetju vedno prostor. „Delujemo v branži mesne industrije, kjer je delo zahtevno in specifično. Navedbe v anonimnem pismu, da se delavci ne počutijo dobro na delovnem mestu, ne moremo komentirati, saj gre za subjektivne občutke. Vemo, da večina naših sodelavcev prihaja v službo z dobrimi nameni in spoštujejo svoje delo, kot tudi delodajalec spoštuje njihovo dob-
ro opravljeno delo. Pri tem je treba izpostaviti nekatera temeljna dejstva. Perutnina Ptuj dosledno spoštuje vsa določila in pravice iz kolektivne in branžne pogodbe ter vso pristojno zakonodajo. Zagotavljamo dolgoročno in stabilno zaposlitev, večina delavcev je zaposlenih za nedoločen čas. Redno izplačujemo regres in nagrado za poslovno uspešnost ob koncu leta," so pojasnili v Perutnini Ptuj, ki v Sloveniji zaposluje 2.000 ljudi.
Nezadovoljstvo na delovnem mestu je moč rešiti znotraj podjetja
Za delovno mesto preddelavk, ki v proizvodnji vodijo skupine od deset do 20 ljudi, v upravi Perutnine poudarjajo, da gre za odgovorna delovna mesta. Zasedajo jih sodelavke, ki so tako rekoč zrasle v proizvodnji in dobro poznajo delovne procese. „Delovni procesi in s tem delovna mesta v pro-
izvodnih procesih se med seboj razlikujejo glede odgovornosti in zadolžitev. Tako preddelavke kot vsi drugi zaposleni si vsakodnevno prizadevamo za to, da svoje delo opravljamo učinkovito in uspešno, v skladu z zastavljenimi cilji. Vodstvo svojim zaposlenim - tako tudi preddelavkam - zaupa, in če obstaja kakršen koli konflikt ali nesoglasje med delavci in njihovimi nadrejenimi, imamo za to pristojne službe, ki so usposobljene za reševanje morebitnih nesoglasij. Znotraj družbe je prav tako niz 'inštanc', na katere se zaposleni lahko kadarkoli obrnejo," pravijo v Perutnini.
Zakaj bi agencijske delavke želele ostati, če bi res bilo tako slabo
In kako v podjetju odgovarjajo na očitek o fluktuaciji oziroma regulaciji delovne sile v smislu odpuščanj in zaposlovanja novih sodelavcev, pa tudi agencijskega najemanja delovne sile?
„Občasno se zaradi fleksibilnosti in ker ne gre za dolgotrajne zaposlitve, poslužujemo najema kadrov preko t. i. zaposlitvenih agencij. To je običajna poslovna praksa. Po preteku poslovnega sodelovanja zaposlene prevzame nazaj dotična agencija. Po naših informacijah se večina na-
jetih delavcev preko agencije želi zaposliti pri nas in ne želijo iti v druge industrije. Zakaj bi nekdo želel delati v Perutnini Ptuj, če se tukaj ne počuti dobro, kot to navaja neznani avtor v anonimnem pismu? To je kontradiktorno! Nikakor tudi ne držijo navedbe, da odpuščamo mamice in ženske, stare nad 50 let. Pri zaposlovanju ne delamo razlik, ki bi bile poveza-
ne s kakršnimi koli drugimi dejavniki kot izključno z izpolnjevanjem delovnih pogojev in s tem usposobljenostjo za posamezno delovno mesto. Prav tako vsem delavcem, ki so pri nas zaposleni preko zaposlitvene agencije in se izkažejo za dobre, vedno ponudimo zaposlitev. V zadnjem obdobju smo jih prezaposlili okoli 40."
Mojca Zemljarič
„Nihče ni nikogar nemilostno odpustil"
Na očitke, zapisane v anonimki, so se odzvali tudi v Perutnininem sindikatu. „V naši proizvodnji je zaposlenih veliko različnih ljudi. Vem, da se vsak na svojem delovnem mestu maksimalno trudi, pride pa tudi do kakšnega nezadovoljstva in konflikta, ki ga skušamo rešiti. Opis, da se delavci počutijo, kot da delajo v taborišču, mi ni znan in si tudi tega ne znam predstavljati, kajti generacije, ki sedaj delamo, nismo bile nikoli v taborišču. Vsak zaposleni ima prostovoljno pravico in dolžnost, da v primeru kakršnih koli kršitev ali mobinga o tem obvesti svojega nadrejenega in sindikat družbe. K vsaki prijavi pristopimo zelo resno in odločno, da raziščemo dejstva in se ustrezno ukrepa," je navedla vodja sindikata Suzana Lebar in pojasnila tudi situacijo v zvezi z „odpuščanjem" agencijskih delavk. „Perutnina Ptuj seje odločila, da ne bo več sodelovala z agencijo Adecco. Vsem je njihov delodajalec Adecco moral zagotoviti nova delovna mesta. Delavke so bile seznanjene z možnostjo zaposlitve na Perutnini Ptuj, da podajo prošnjo za zaposlitev na delovno mesto, kjer so opravljale svoje delo. Torej nihče ni nikogar nemilostno odpustil. Na sindikat seje obrnila le ena delavka; še enkrat je dobila potrebne informacije in bo ostala v podjetju. Je pa res, da se število zaposlenih v podjetju spreminja in prilagaja potrebam sezone."
Foto: CG
8 Štajerski
Podravje
torek • 1. junija 2021
Cirkulane • Modernizacija cest
Ceste Medribnik-Cirkulane ne bodo obnavljali
Obnova občinske ceste med Medribnikom in središčem Cirkulan bo še nekaj časa počakala. Ker se zatika pri projektni dokumentaciji, je županja Antonija Žumbar svetnikom predlagala prerazporeditev denarja na druge cestne odseke.
Foto: MZ
Občina Cirkulane bo 285.000 eurou namenila za asfaltiranje devet cestnih odsekov na različnih lokacijah v skupni dolžini dveh kilometrov. Fotografija je simbolična.
Na proračunski postavki Cirkulane-Medribnik je od predvidenih 300.000 evrov ostalo še simboličnih 15 tisočakov. Razliko v znesku 285.000 evrov bodo po odločitvi občinskega sveta porabili za asfaltiranje devetih krajših odsekov cest v različnih delih občine. 71.500 evrov je na postavki za cesto Gruškovec, 60.000 za Brezovec, 40.000 za cesto proti sv. Ani, zneski v višini od 13.000 do 25.000 evrov so namenjeni za dva odseka v Pristavi, dva v Cirkulanah ter po enega v Medribni-ku in Brezovcu. Po besedah županje Žumbarjeve je na izbor cestnih odsekov, ki jih bodo asfaltirani, vplivala poseljenost. „Predvsem smo gledali na to, ali ob cesti živijo ljudje, ki hodijo v službo, otroci v šolo ... Vseh devet cestnih odsekov skupaj meri okoli dva kilometra."
MZ
Ormož • Ob občinskem prazniku
Dva tedna bo živahno
Ormožani bodo ta mesec proslavili občinski praznik. Bogat izbor prireditev se bo zvrstil med 8. in 21. junijem.
Uvod v 14-dnevno praznovanje bo torkov zaključni koncert učencev glasbene šole. Nadaljevali bodo konec tedna: v petek bo predstavitev zbornika o zgodovini železnice Prlekije in Prekmurja, v soboto bodo priredili festival vin in v nedeljo dan rekreacije. Še posebej bogat z dogodki bo drugi teden praznovanja. V ponedeljek bodo organizirali dan turizma, v sredo dan gospodarstva in kmetijstva, v petek pa dan mladih. Petek, 18. junij, bo tudi sicer posebej slavnostni dan, srečali se bodo na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku. Na slovesnosti bodo podelili občinska odlikovanja. Prejemnica laskavega naziva častne občanke bo Lidija Ruška, zlato plaketo bodo podelili Martinu Hebarju, srebrno Bohumilu Ripaku in bronasto Marijanu Premušu.
V soboto, dan po osrednji prireditvi, bo k sprostitvi vabil ormoški bazen z brezplačnim vstopom. Nedelja bo dan za kulturo z branjem poezije, predstavila se bodo društva, odprli bodo razstavo 30 let od vojne za Slovenijo. Dva tedna trajajoče praznovanje bodo sklenili v ponedeljek, 21. junija, ko bo skozi občino potovala olimpijska plamenica.
MZ
Juršinci • Nespremenjeni najemni pogoji
Sladolednica in svečomat ostajata
Občina Juršinci je z najemnikoma zemljišč, na katerih stojita montažni kontejner za prodajo sladoleda in svečomat, podaljšala pogodbi.
Foto: SD
Občina Juršinci je podaljšala najemno pogodbo za prodajo sladoleda tik ob osrednjem krožišču.
Doslej veljavni sta se namreč iztekli, novi bosta veljali naslednjih pet let. Kot je povedal juršinski župan Alojz Kaučič, se pogoji za najem niso v nobeni točki spremenili, tudi cena ostaja enaka.
Priljubljena sladolednica stoji neposredno ob osrednjem juršinskem krožišču, kontejner pa zavzema 25 kvadratih metrov prostora. Višina najemnine se razlikuje glede na sezono, in sicer znaša 60 evrov v mesecih od marca do oktobra, 40 pa od novembra do februarja. Sve-čomat je postavljen na pokopališču, zanj pa bo najemnik tudi prihodnjih pet let plačeval 50 evrov na mesec.
SD
Ptuj • Podpis pogodbe med TD Ptuj in Župnijo Ptuj - sv. Ožbalt
Sončna ura za Ptuj, Ptujčane in obiskovalce
V poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju sta zadnji majski dan p. Milan Kos, gvardijan minoritskega samostana Ptuj in Peter Pribožič, predsednik TD Ptuj, podpisala pogodbo o uporabi zemljišča za turistične namene pri cerkvi sv. Ožbalta na Ptuju, katerega lastnik je Župnija Ptuj - sv. Ožbalt. Gre za zemljišče, na katerem je TD Ptuj postavilo sončno uro. Pogodba je sklenjena za obdobje 30 let z možnostjo podaljšanja.
Foto: Črtomir Goznik
Pogodbo o uporabi zemljišča za turistične namene sta podpisala p. Milan Kos, gvardijan minoritskega samostana Ptuj za Župnijo Ptuj - sv. Ožbalt, in Peter Pribožič, predsednik TD Ptuj. Na fotografiji s ptujsko županjo MO Nuško Gajšek.
V tem času bo TD Ptuj skrbelo za urejanje sončne ure, skupaj z Župnijo Ptuj - sv. Ožbalt pa tudi za urejanje celotnega območja, na katerem je sončna ura.
Sončna ura je turistična zanimivost Ptuja, gre tudi za največjo sončno uro v horizontalni postavitvi na tleh, ki bo zagotovo pritegnila tako Ptujčane kot tudi turiste, ki prihajajo na Ptuj. „Pri-čakujemo, da bo ta lokacija sedaj veliko bolj obiskana, da bo skupaj s cerkvijo sv. Ožbalta, ki se tudi ponaša s sončno uro, dobila večjo pozornost. Do sončne ure, ki jo TD Ptuj poklanja domovini ob njeni 30-letnici, vodi lepa sprehajalna pot," je ob podpisu pogodbe povedal predsednik TD Ptuj Peter Pribožič. Postavitev ure bo z vsemi deli skupaj stala okrog 12.000 evrov. Svečanost ob njenem odprtju bo 24. junija, na njej bo sodeloval prvi minister za kmetijstvo Jože Osterc, ki je s TD Ptuj povezan tudi preko projekta Dobrote slovenskih kmetij.
S sončno uro je tudi okolica cerkve sv. Ožbalta dobila lepo podobo. Ogled ure bo za vse nekaj lepega, doživetega. „Tudi današnji čas je primeren za takšno uro. V preteklosti so jih postavljali na
stene cerkva, samostanov, zvonikov. Vsaka ura nas spominja na minljivost časa, tudi našega življenja, tako da si ob tem lahko postavimo tudi mnoga vprašanja o tem, kaj smo naredili in kaj še želimo narediti v našem življenju," pa je ob podpisu pogodbe povedal p. Milan Kos, gvardijan minoritskega
samostana na Ptuju, ki je pogodbo podpisal v imenu Župnije Ptuj - sv. Ožbalt.
Podpisa pogodbe se je udeležila tudi ptujska županja Nuška Gajšek. Veseli jo, da se v naši skupnosti lahko dogovarjamo tudi o takšnih stvareh, da se najde prostor za takšne vsebine, ki so zelo
dobrodošle na Ptuju. Gre za popestritev neke ponudbe, ne samo turistične, temveč v prvi vrsti za naše občanke in občane, ki imajo radi takšne stvari, ki jih tudi z veseljem podprejo. Sicer pa gre za lepo obeležje 30-letnice samostojne države Slovenije.
MG
Ptuj • Marjeta Čič, državno priznanje za prostovoljstvo
Zanos in prepričanje, da lahko svet obrne na bolje
Marjeta Čič je aktivna v Planinski zvezi Slovenije in številnih drugih nevladnih organizacijah. Od leta 2015 je članica odbora Planinstvo za invalide in osebe s posebnimi potrebami. Sodeluje pri pripravi, vodenju in izpeljavi projektov. Vodi usposabljanje za strokovni kader za delo z invalidi in je soavtorica več publikacij na tem področju.
Marjeto Čič kreativnost in radovednost vedno znova pripeljeta do tistih, ki so potisnjeni na rob družbe. Prostovoljsko delo povezuje z zanosom in prepričanjem, da lahko obrne svet na bolje. Njena aduta sta vsestranskost in usmerjenost k iskanju rešitev, z veliko mero vztrajnosti, izhaja iz obrazložitve za državno priznanje za prostovoljstvo za leto 2020. Sploh pa je prostovoljstvo nekaj, kar je preželo njeno življenje, s čimer bogati sebe in okolje.
„Prostovoljka sem že od osnovnošolskih dni, organizirano pa v času študija na Centru za socialno delo Ptuj, kjer sem imela čudovite mentorje. Ko pogledam nazaj in se sama znajdem v vlogi mentorja, še toliko bolj razumem, da so imeli velik vpliv name. Mentorji na moji poti so bili: Danila Jurgec, Irena Toš Koren, Valerija Ilešič, Marjan Kokot in Nataša Ličina. Hvaležna sem za vse predano znanje, vodenje in razumevanje. Z njimi sem raziskovala prepletanje zakonitosti medsebojnih odnosov. Bili so mi v oporo pri dilemah okrog prostovoljskega dela in tudi če se je pojavila osebna zagata. Vedenje, da se lahko obrnem na njih je bilo velikega pomena in počutila sem se varno," je o začetkih svojega prostovoljstva povedala Marjeta Čič.
K prostovoljstvu jo je v prvi vrsti
Foto: Črtomir Goznik
Marjeta Čič: „Biti prostovoljka je vrednota in pomešana z vztrajnostjo mi omogoča osvajanje vrhov."
pritegnilo to, da je lahko dejavna v dobrobiti drugih. „Težko mi je, ko vidim, da se dogaja krivica. Že ob manjši podpori in pogovoru ogromni problemi lahko postanejo rešljivi izzivi. To pa nikakor ne pomeni, da delam stvari namesto drugih. Vedno skupaj z njimi in počakam, da mi pokažejo, do kod zmorejo sami in od katere točke naprej jih je treba podpreti. Zavedanje, da lahko s svojo prisotnostjo
sporočam, da podpiram napore posameznikov, je velika spodbuda za moje prostovoljstvo," je sporočilo prostovoljstva prejemnice državnega priznanja za prosto-voljstvo za leto 2020.
Največ njenega časa se vrti okrog Planinstva za invalide in osebe s posebnimi potrebami. Akcije, ki jih pripravljajo skupaj z invalidi in tudi na njihovo pobudo, so: Gibalno ovirani gore osvajajo, Gluhi
strežejo v planinskih kočah, Slepi in slabovidni planinci po Slovenski planinski poti, Nevrorazlični AMA (avtizem, motnja v duševnem razvoju, ADHD), Spletna aplikacija planinske poti dostopne invalidom in osebam na vozičkih - inPlani-nec ter Paraplezanje. „Vzponi do koč Skupaj v hribe ne bi bili mogoči brez številnih prostovoljcev, ki prihajajo iz različnih organizacij. Naloge prostovoljcev so različne. Vsak prostovoljec veliko prispeva k inkluziji, s katero se učimo živeti drug z drugim. Akcije se ne dotaknejo le invalidov in oseb s posebnimi potrebami, ampak vseh, ki se z nami povzpnejo na vrhove. Veliko je posameznikov, ki rečejo, če je zmogel slep, bom tudi jaz. Tako pritegnemo k telesni dejavnosti tudi manj aktivne," je o skupnih vzponih na vrhove, ki se dotaknejo vseh, povedala Marjeta Čič, ki državno priznanje za prostovoljstvo sprejema kot velik izkaz naklonjenosti prostovoljstvu. „S priznanjem moja zagnanost ostaja, prav tako pa odgovornost do tistih, ki so me predlagali, da so verjeli vame in da vame verjamejo še v naprej. Priznanje je prav to, kar v sebi nosi pomen te besede - priznati, da je bilo veliko postorjenega. Biti prepoznan za opravljeno je potrditev, da hodim v pravo smer," je izpostavila.
MG
petek • 4. junija 2021
Kmetijstvo
Štajerski	9
Haloze • Za čiščenje zemljišč 5.000 evrov po hektarju
Razpis je nesmiseln za haloške kmetovalce
V Halozah sta v zadnjih letih velik problem opuščanje kmetovanja in posledično zaraščanje kmetijskih površin. Ljudje so se iz teh krajev odselili, zemljišča pa so ostala neobdelana. Razlogi za to so običajno kompleksni in vključujejo slabe social-no-ekonomske razmere na območjih, kjer se zaraščanje pojavlja, težke pogoje za obdelave in podobno. V zadnjih letih lahko posamezniki pridobijo tudi nepovratna sredstva za odpravo zaraščanja, vendar je odziv Haložanov slab.
Agencija RS za kmetijske trge in podeželja je objavila že 4. razpis za odpravo zaraščanja na kmetijskih zemljiščih. Do sedaj so se na razpise z območja Haloz prijavili trije vlagatelji: po eden iz občin Pod-lehnik in Majšperk (2017) in eden iz občine Zavrč (2021). Skupna površina upravičenih prijavljenih površin na haloškem območju je bila do sedaj 5,97 ha (4. javni razpis še ni zajet v te površine). Agencija sicer ne razpolaga s podatki, koliko je vseh zaraščenih površin na območju Haloz.
Slab odziv kmetov na razpis
Med letoma 2017 in 2019 je bil odziv na razpise izredno slab, se je pa v letu 2021 povečal interes za ta
V Halozah je vse več zaraščenih kmetijskih površin.
ukrep, saj so bila sredstva za 3. javni razpis za fizične osebe v celoti porabljena (300.000 evrov za fizične
i-;-
Ej.
* H I
Foto: Arhiv M24
Namen razpisaje lastnike zaraščenih zemljišč spodbuditi k očiščenju in spremembi namembnosti v polja, travnike, pašnike in sadovnjake. Gre za povračilo stroškov v višini 5.000 evrov na hektar za izvedbo agromelioracijskih del na zaraščenih zemljiščih. Upravičenci so nosilci kmetijskega gospodarstva, ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov in izpolnjujejo pogoje za pridobitev podpore. Eden izmed pogojev je, da mora lastnik na kmetijskih zemljiščih, za katera je prejel nepovratna državna sredstva, izvajati kmetijsko dejavnost.
osebe in 300.000 za samostojne podjetnike, pravne osebe ter agrarne in pašne skupnosti). V letošnjem letu je višina razpisanih nepovratnih sredstev do 500.000 evrov.
Po besedah Darje Artenjak s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj je ta razpis zelo pomemben in pohvalno je, da je na voljo lastnikom zaraščenih zemljišč. »Stopnja zahtevnosti za izdelavo vloge je majhna in jo lahko odda vsak sam, tudi pogoji so dobri«, je povedala Artenjakova, ki sicer razpolaga s podatki, da so v zadnjih petih leto preko drugega projekta LIFE odpravili zarast na 47 hektarjih v Halozah. »Zemljišča se ponekod zaraščajo, drugje pa jih ponovno čistijo.«
Franc Cep, predsednik Društva hribovskih kmetij in podeželja, ki povezuje 75 kmetij na območju Haloz, pa omenjenemu razpisu ni najbolj naklonjen: »Za naše ha-loške kmetovalce je popolnoma nesmiseln, saj mi svoje površine obdelujemo in vzdržujemo, za najem dodatnih zaraščenih zemljišč pa se večina ne odloča. Kar nekaj
let je namreč potrebno, da je trava na zaraščenem travniku ponovno primerna in kakovostna hrana za živino. Vsak travnik namreč potrebuje čas, da se stabilizira. Ob tem je treba poudariti, da je čiščenje takih površin na strmih območjih izredno zahtevno.«
Z»V»» •	I	M	•
višjimi subvencijami na glavo živine bi »počistili« več zarasti
Po njegovem mnenju bi se Haloze veliko manj zaraščale, če bi vsak kmet, ki se ukvarja z živinorejo, prejel višje subvencije. »Mi smo predlagali 1200 evrov po glavi velike živine. Takrat bi bilo kmetom v interesu, da širijo pašne površine in hkrati tudi skrbijo za ohranjanje krajine.«
Ta razpis je po besedah Cepa primernejši za tiste lastnike zemljišč, ki se ne ukvarjajo z živinorejo in samo želijo očistiti zemljišče ter ga nato nameniti za sadovnjak ali pa kaj podobnega.
Estera Korošec
Foto: CG
Podravje • Težave z gradnjo namakalnih sistemov
Previsok delež potrebnih soglasij
Konec maja seje na svoji ustanovni seji zbral strokovni odbor za vodne zadrževalnike, ki deluje pod okriljem Kmetijsko-gozdar-ske zbornice Slovenije (KGZS).
Člani odbora, ki mu po novem predseduje živinorejec in direktor Kmetijske zadruge Dolomiti Dobrova Albin Oven, so govorili o načrtovanju poplavne varnosti, gradnji in koriščenju vodnih zadrževalnikov, njihovi umestitvi v prostor ter njihovem vplivu na kmetijstvo in kmetije. Pri tem so izpostavili zlasti velike težave, s katerimi se soočajo kmetje pri gradnji namakalnih sistemov.
Po dosedanji zakonodaji je namreč za postavitev namakalnega sistema treba pridobiti soglasje 67 odstotkov lastnikov zemljišč, to pa je za kmete nesprejemljivo visok delež, saj je toliko soglasij v praksi tako rekoč nemogoče dobiti. Zaradi tega se ustavljajo obnove in gradnje namakalnih sistemov, kar posledično pomeni, da so kmetje slabše pripravljeni na izzive podnebnih sprememb, ki smo jim priča.
3
Foto: Wikipedia
Želja po gradnji namakalnih sistemov obstaja, a je za njeno izvedbo v praksi tako rekoč nemogoče pridobiti vsa potrebna soglasja.
Nekmet ne razume kmeta
Kot so izpostavili na odboru, je težava toliko večja, ker veliko lastnikov zemljišč, ki morajo dati soglasje, ne kmetuje in niso zainteresirani za gradnjo namakalnih sistemov. Da bi se izognili ustavljanju že začetih in potencialnih novih projektov, so prepričani, da je treba zahtevo glede potrebnih soglasij z novim zakonom o kmetijskih zemljiščih spremeniti oziroma znižati.
Na nujnost zmanjšanja in skrajšanja upravnih postopkov glede pridobivanja dokumentacije za gradnjo namakalnih sistemov je že pred časom opozarjal tudi ptujski kmetijski svetovalec Marko Černe. Izpostavil je zlasti manjše sisteme, ki ne posegajo tako agresivno v okolje, zato so lahko dobra priložnost za zasebnika. »Dejstvo je, da se bo moralo kmetijstvo v luči podnebnih sprememb prilagoditi. Poleg gradnje rastlinjakov so ena od rešitev namakalni sistemi, brez katerih si kmetijstva prihodnosti ne bomo več mogli predstavljati. Ker se lahko pohvalimo, da smo vodna dežela, je namakanje pravzaprav enostavna rešitev. Poleg velikih namakalnih sistemov, ki so jih že in jih še gradijo občine, kot na primer Gorišnica, Ormož, Kidričevo, Lenart in Ptuj, in na katere se nato priklopijo zasebniki, obstaja še možnost izgradnje lastnega namakalnega sistema. A je tudi tu veliko preveč birokracije, postopki so prezapleteni, predolgi in tudi predragi, tako da večina obupa že na začetku.«
Senka Dreu
Haloze • V Stopercah 29. kmečki praznik
Epidemija okrnila praznovanje
Košnja trava, kmečke igre, predstavitev kmetijske mehanizacije - vse te tradicionalne vsebine stoperškega kmečkega praznika so bile že drugo leto zapored zaradi ukrepov omejevanjea-epidemije odpovedane. Združenje rejcev plemenskih telic Stoperce je zato že 29. Kmečki praznik organiziralo v okrnjeni obliki. Po besedah predsednika Milana Galuna so uspešno izvedli ocenjevanje suhomesnih izdelkov, vina in kruha, ki so ga letos na novo dodali.
Člani strokovne komisije so ocenjevali deset vzorcev suhomesnih izdelkov (salame, suha govedina, slanina), sedem vzorcev kruha in 34 vzorcev vina. »Z odzivom smo letos zelo zadovoljni, saj se zaradi epidemije še veliko naših občanov boji sodelovati na različnih dogodkih,« je povedal Galun. Največ vzorcev je bilo iz domačega kraja, vino pa so prinesli tudi vinogradniki iz okoliških krajev.
Skupno je bilo v vseh treh ocenjevalnih kategorijah podeljenih kar 14 zlatih priznanj, kar pomeni, da je kakovost doma pridelanih lokalnih izdelkov zelo dobra. Sicer pa je komisija za suhomesne izdelke podelila 3 zlate, 2 srebrni in 5 bronastih priznanj, za kruh 2 zlati, 4 srebrne in 1 bronasto, 9 pridelovalcev vina je prejelo zlata priznanja,
23 srebrna in 2 bronasti.
Kot je povedal Galun, so se vsi sodelujoči zelo potrudili in na ocenjevanje prinesli kakovostne izdelke, ki so jih pohvalili tudi ocenjevalci.
Prihodnje leto praznovanje 30-letmce
Letos ne nameravajo izvesti drugega dela kmečkega praznika s košnjo trave, kmečkimi igrami in druženjem, se pa že pripravljajo na 30-letnico, ki bo prihodnje leto. »Če bodo epidemiološke razmere dopuščale, bo drugo leto v Stopercah praznovanje nekoliko bolj svečano, veselo in z veliko več obiskovalci. Upamo in želimo si, da bi lahko znova izvedli praznik tako, kot smo ga pred leti.«
Člani strokovne komisije med ocenjevanjem izdelkov
Foto: Združenje rejcev plemenskih telic Stoperce
Združenje rejcev plemenskih telic Stoperce združuje 44 članov - med njimi so tudi vinogradniki, sadjarji ... Njihov osnovni namen je spodbujanje reje plemenskih te-lic, izobraževanje članov na področju kmetijstva, pa tudi druženje. V združenju so vsako leto sofinancirali nakup novih telic, a to že drugo leto zapored ni bilo mogoče. V okviru kmečkega praznika so namreč zbirali sponzorska sredstva in jih nato porabili v ta namen. Prav tako si želijo, da bi se več mladih v Halozah odločilo za živinorejsko dejavnost. To pa je iz leta v leto težje, saj mladi v tem ne vidijo priložnosti za delo in morebiten zaslužek. Kmetovanje v hribovitem svetu, ki zahteva veliko ročnega dela, je še toliko manj privlačno.
Estera Korošec
10 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 4. junija 2021
SLIKOVITA BRDA in NEVERJETNA SOCA

Se naši družb/
Preživite vikend 3. in 4. julija v družbi ekipe Radio Tednik Ptuj in z nami obiščite IZVIR NAJLEPŠE SLOVENSKE REKE SOČE Z NEPOZABNIMI DOŽIVETJI NEOKRNJENE NARAVE
Za izjemna doživetja nam ni potrebno daleč. Brda ponujajo hribčke, vinograde in slikovite vasice z ozkimi uličicami. Čarobna pokrajina z reko Soča je polna lepot in prijaznih domačinov. Soča je tako zeleno-modra, da deluje skoraj nenaravno. V kratkem času, na samo nekaj kilometrih, se zavemo vsega bogastva, ki ga ponuja naša zemlja in užitkov, ki nam jih dobrodušno nudi. Občudovali bomo svetovnega rekorderja Solkanski most, srednjeveški grad na Dobrovem, ter Cerkev sv. Martina z mogočnim cerkvenim zvonikom in freskami.
Sprehodili se bomo do spomenika Gonjače in Parka miru na Sabotinu. Obiskali bomo Kobariški muzej in Dom Trente - edini narodni park v Sloveniji z etnološko dediščino. Prevzela nas bosta središče Triglavskega narodnega parka - dolina Trente in izvir najlepše slovenske reke Soče.
(od tegaje možno nastanitev plačati s turističnim bonom: 55 €)
Cena vključuje: prevoz z udobnim turističnim avtobusom, nastanitevvdvoposteljnih sobah hotela Alp ***, nočitev z zajtrkom in večerja, ogledi po programu (vas Šmartno, stolp Gonjače),
grad Dobrovo z vstopnino, vstopnina Dom Trenta, vstopnina v Kobariški muzej, vodenje in organizacija izleta, osnovno nezgodno zavarovanje.
Splošni pogoji so sestavni del programa!
Zagotovite si svoj sedež še danes
in pokličite poslovalnico Sonček,
Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82!
Štajerski TEDNIK ;radioPTUI
Haloze • Odprtje sezone na Gorci
Viničarija odprla svoja vrata
Haloški turizem se začenja počasi prebujati. K temu je v zadnjih letih veliko pripomoglo tudi Turistično društvo Podlehnik, ki si prizadeva na različne načine v te kraje privabljati obiskovalce iz vse Slovenije, pa tudi tujine. V ta namen so na Gorci pred leti začeli urejati turistično središče, kjer so uredili etnografski in viničarski muzej. Minuli konec tedna pa so hkrati s podelitvijo priznanj domačim vinarjem odprli viničarsko sezono.
'■Vtier-t.. Foto: EK
Dobitniki zlatih in srebrnih priznanj ob iriničarskem muzeju na Gorci
Kot je povedal Zvonko Mlakar, podpredsednik TD Podlehnik in vodja projekta, so na letošnje ocenjevanje vinarji prinesli 45 vzorcev, od tega so bili trije izločeni zaradi manjših kletarskih napak.
Podelili 21 zlatih priznanj
Kakovost vzorcev je bila tudi letos na zelo visokem nivoju, saj so podelili 21 zlatih in 18 srebrnih priznanj, kar je odličen rezultat. To pomeni, da je vino v teh krajih izredno
dobro in kakovostno. Povprečna ocena brez posebnih trgatev je po besedah Mlakarja znašala 18,02, v letu 2019 pa 17,96.
Začetka viničarske sezone na Gorci je bil zelo vesel tudi župan Sebastian Toplak, saj je občina veliko truda vložila v oživljanje tega območja. Letos nameravajo v okviru projekta Življenje viničarjev nekoč preurediti notranjost viničarskega muzeja. Med drugim že potekajo dogovori o novi tradicionalni prireditvi v jesenskih mesecih, s katero bi v te kraje privabljali domače in tuje goste.
Prenova viničarskega muzeja
Del viničarskega muzeja na Gorci bo letos jeseni dobil novo podobo. V okviru projekta Življenje viničarjev nekoč bodo opremili in restavrirali notranjost hiše. Vrednost projekta je 20.585 evrov, odobrena sredstva Las Haloze znašajo 14.342 evra.
Viničarski muzej bo sicer odprt v petek, soboto in nedeljo popoldne od 16. do 21. ure.
Za sodelovanje plačilo 10 evrov
Kot je pojasnila Zdenka Golub, tajnica TD Podlehnik, je organizacija ocenjevanja vin kar velik zalogaj, saj domače vinarje zelo težko privabijo k sodelovanju. »Eden izmed razlogov za to bi lahko bilo 10 evrov plačila po vzorcu, ki ga mora plačati vsak sodelujoči vinar. Po drugi strani pa je res tudi to, da so Haložani skromni ljudje, ki se ne želijo postavljati s svojimi dosežki,« je pojasnila Golu-bova in ob tem dodala, da so pogrešali sodelovanje Vinarske zadruge Haloze. Vino lokalnih vinarjev bodo vse do novembra prodajali gostom, ki jih bodo obiskali ob vikendih. Člani TD poskrbijo tudi za pogostitev skupin, ki se jih med letom zvrsti kar nekaj. Gostom ponudijo domačo kapljico in lokalne dobrote, hkrati si lahko ogledajo notranjost omenjenih muzejev ali se podajo po bližnji 350 metrov dolgi učni poti vse do obnovljenega haloškega studenca.
Estera Korošec
Trnovska vas • Aktiven podmladek PGD Biš
Tri skupine uvrščene na državno prvenstvo
Na letošnjem državnem tekmovanju za člane in mladince, ki bo ta konec tedna v Celju, se bodo v gasibkih spretnostih pomerili tudi mladi trnovski gasilci.
Mladi trnovski gasilci se pripravljajo na državno tekmovanje.
Vstopnico za udeležbo na državno prvenstvo so si zagotovili pionirke, pionirji in mladinke na regijskem tekmovanju, ki je bilo nazadnje pred dvema letoma v Majšperku. »Pionirke so zasedle drugo mesto, mladinke so bile tretje, pionirji pa četrti. Ker je v kategoriji pionirjev nastopilo več kot 20 ekip, so šle naprej prve štiri,« razlaga vodja mentorjev v PGD Biš Manfred Jakop.
Priprave na tekmovanje poteka-
jo že kakšen mesec, minuli konec tedna pa so na atletski stadion v Trnovski vasi, kjer vadijo, povabili tudi sodnika Valerijo in Janka Fisin-gerja iz PGD Bukovci, ki bosta sodila v Celju. »Ogledala sta si vaje v vseh treh tekmovalnih disciplinah: z vedrovko, razvrščanje in štafeto ter nas opozorila na napake, dala pa tudi kakšen koristen nasvet. Zlasti pionirke in pionirji namreč še nimajo izkušenj z večjimi tekmovanji, zato je prav, da so vadili in se
preizkusili še pod strogim sodniškim nadzorom.«
PGD Biš šteje več kot 300 članov, od tega je več kot 70 otrok. »Na podmladek smo zelo ponosni, še posebej pa nas veseli, da nas bodo v Celju, kljub temu da sodimo med manjša društva, zastopale kar tri skupine. Kolikor mi je znano, smo v mladinski kategoriji sploh edini, ki na prvenstvo pošiljamo tri ekipe,« še pravi Jakop.
SD
Foto: SD
torek • 1. junija 2021
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Dolenjska • Prvi izlet Radia-Tednika in ATP
Stari prijatelji na novih poteh
Zadnjo majsko soboto so zvesti bralci Štajerskega tednika in poslušalci Radia Ptuj preživeli na Dolenjskem, finalistki Evropske destinacije odličnosti, destinaciji zdravja in dobrega počutja ter bogate kulturne dediščine.

Muzej na prostem je del ponudbe samostana Pleterje, ki predstavlja domačijo iz leta 1833. Stavbe so prenesli na lokacijo muzeja, da bi ohranili neprecenljivo dediščino ljudske arhitekture. Zlasti je zanimiva hiška s črno kuhinjo, v kateri je še vse tako, kot je bilo nekoč. Ostale stavbe muzeja na prostem so svinjaki, wc na štrbunk, skedenj, kozolec, sušilnica za sadje. Muzej se financira sam, nima nobene podpore iz javnih sredstev!
B—WHMWMaaMi
Foto: MG I
Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči se razvija v pravo kulturno središče. Uredili so ga v nekdanji podeželski šoli. Z njim pa se poklanjajo dvema legendama, virtuozu in ambasadorju diatonične harmonike Lojzetu Slaku in velemojstru slovenske pesniške besede, verza in rime Tonetu Pavčku. Lojze Slak in Tone Pavček sta bila velika prijatelja, oba pa tudi častna občana občine Mirna Peč.
Družba Radio-Tednik je skupaj s skupino ATP pripravila prvi letošnji izlet po tem, ko so se sprostili epidemiološki ukrepi. Če kdaj, je sedaj čas za obisk slovenskih krajev in zanimivosti, ki jih še ne poznamo dovolj. Slovenija skriva v sebi izjemno naravno in kulturno bogastvo, ki čaka, da ga podrobneje spoznamo in doživimo.
Vsak kraj na dolenjski poti je odkril svoje čare in prednosti. Zagotovo pa se bodo mnogi še enkrat podali na to pot, da jih bodo lahko še bolje spoznali, od muzeja Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka, muzeja na prostem samostana Pleterje, Kartuzije Pleterje (Šentjernej), kjer je za javnost odprta le gotska cerkev z multivizijsko predstavitvijo zgodovine kartuzije in življenja menihov v edinem še delujočem samostanu kartuzijancev v Sloveniji, preko Otočca do Kostanjevice na Krki. V okviru predstavitve kmetij-sko-gospodarskega dela Kartuzije Pleterje pa je potekala tudi vinska pokušnja petih vinskih sort, ki se je začela po strogem zakonu Dolenj-
ske, da gostu najprej ponudijo cviček, slovensko posebnost, kjer je dovoljeno mešanje rdečih in belih sort. Za tega vinskega posebneža
pa tudi pravijo, da ga lahko piješ celo noč, pa se boš zjutraj zbudil žejen. Kot torta na češnji pa je bil sedem let star vinjak.
Že s prvega skupnega izleta smo se vrnili polni lepih vtisov, ki jih niso zmotile niti dežne kaplje. Potrudili so se vodniki, šoferji, skupina ATP z
Novo mesto je metropola Dolenjske. Njeno mestno jedro leži na slikovitem okljuku reke Krke. Ponaša se z največjim srednjeveškim trgom v Sloveniji in številnimi biseri kulturne dediščine, tudi kot mesto situl. Med tri največje znamenitosti sodita tudi reka Krka in Trška Gora.
Foto: MG
Kostanjevica na Krki je mestece, katerega osrednji del leži na umetnem otoku na reki Krki, ki stavi na razvoj trajnostnega turizma. Ime naj bi izviralo iz besede Kostel, utrjene cerkve s taborom. Že več stoletij je pomembnejše kulturno središče Dolenjske. Pravi kulturni biser je umetnostni muzej Galerija Božidar Jakac, prav tako kraška jama.
Borutom Cvetkom, ki je mimo programa poskrbel tudi za jutranjo ka-vico in krof ter malico in mlada muzi-kanta z diatonično harmoniko (Enej Malinger in Dion Kelenc), ter družba Radio-Tednik Ptuj. Z odličnim dolenjskim kosilom pa so postregli v restavraciji Prepih v Stopičah.
Nova destinacija, ki jo bomo skupaj odkrivali, pa je Prekmurje. Vabi tudi poletje 2021 na morju v družbi Radia-Tednika Ptuj in skupine ATP ter še nekaj drugih izletov s prav tako zanimivimi potmi.
MG
-oto: MG
Foto: MG
Brunšvik • Brankin vrt bo kmalu zacvetel
»Letos bodo vrtnice cvetele kasneje«
VBrunšviku na stranski ulici se za lepo obrezanimi cipresami skriva prav poseben vrt, na katerem se v največjem številu bohotijo vrtnice vseh barv in oblik. Mali raj za številne rastline, pa tudi ptice in druge živali, kjer uživa Branka Gregorinčič, strastna vrtnarka in ljubiteljica narave, upokojena vzgojiteljica.
Med sprehodom skozi vrt opazim številne ptičje krmilnice in valilnice, ki jih izdeluje »njen Martin«. Z navdušenjem opazujeva prebujajoči se vrt, ki je letos še nekoliko zaspan. Branka ob tem hiti razlagati, da bodo letos prve
vrtnice zacvetele vsaj dva tedna pozneje kot po navadi, saj je letošnja pomlad zanje prehladna. Skrb in nega tako velikega vrta ji ne predstavljata večjih skrbi, kljub temu da so vrtnice zelo zahtevne rastline. »Vrtnica noče biti pozabl-
Ta vikend dan odprtih vrat
Jutri in v nedeljo bo Brankin vrt - vrt cvetja in ptičjega petja - na široko odprl svoja vrata. Dan odprtih vrat za širšo javnost bo med 10. in 18. uro. Obiskovalci se bodo lahko sprehodili med vrtnicami ter občudovali tudi vse druge okrasne in zeliščne rastline na vrtu. Obiskovalci bodo lahko poizkusili tudi številne Brankine izdelke in sladke dobrote.
jena, zato moraš imeti zanjo lepo besedo in pogled, jo znati pobožati in pohvaliti.« V Brankinem vrtu se očitno dobro počutijo. »Na vrtu je že več kot 300 različnih vrtnic. Še nikoli se ni zgodilo, da ne bi s kakega izleta ali potovanja domov prinesla vrtnice in je zasadila.« Vrtnice sedaj krasijo že njivo v neposredni bližini vrta, kjer rastejo tudi zelenjava, zdravilne rastline in zelišča.
Brankin vrt v Brunšviku je tudi kraj, kamor zelo radi zahajajo otroci. Ko je bila zaposlena kot vzgojiteljica, je malčke skoraj 20 let v okviru interesne dejavnosti Mali vrtnar vodila na svoj vrt. Otroci so nabirali zelišča, pozna-
vali rastline in pripravljali namaze. »Otroke sem skušala poučiti o užitnih rastlinah in tistih, ki so strupene. Skozi igro smo se učili, kako se obnašati na vrtu in uporabljati potke. Vsake rastline in živali pač ni treba kar pohoditi. Zadala sem si cilj, da bi znali kasneje v življenju videti lepoto narave in ji tudi prisluhniti. Že predšolske otroke je namreč treba učiti spoštovanja do vseh živih bitij.« V okviru naravoslovnega dneva Brankin vrt obiščejo učenci prve triade osnovne šole. Ker je zanimanja za obisk veliko, bo v jesenskih mesecih organizirala delavnice za otroke.
Estera Korošec
i
¡J
Foto: EK
Branka Gregorinčič med opazovanjem prvih vrtničnih cvetov
12 Štajerski
Kronika
petek • 4. junija 2021
Slovenske gorice • Poslovil seje Jože Braček
Človek, ki je združeval
Bitko z dolgo boleznijo je minuli teden izgubil Jože Braček, lastnik znamenitega Gostišča pri Antonu v Cerkvenjaku, sicer tudi zelo priljubljen športnik.
Foto: FB
Jože Braček je bil znani slovenjegoriški gostinec in športnik.
Kaj smrt komaj 63-letnega gostinca pomeni za ta del Slovenskih goric, je povedal že množičen odziv na žalostno novico, ki je preplavila družbena omrežja, pa tudi dejstvo, da je morala občina Sveti Andraž zaradi njegovega pogreba na pokopališču v Vitomarcih prilagoditi prometni režim v okolici. Ta je bil namreč zaradi povečanega prometa na relaciji od kmetijske zadruge do Bara Rola urejen zgolj enosmerno, parkiranje za udeležence pogreba je bilo urejeno na več mestih, voznike pa so morali usmerjati celo redarji in delavci režijskega obrata.
Jože Braček je bil širši javnosti najbolj znan kot gostinec. Gostišče pri Antonu v Cerkvenjaku je pred desetletji odprl skupaj s svojim prijateljem Simonom, kasneje pa ji dodal še Gostilno pri Maji v Svetem Juriju ob Ščavnici. Posebej prvi lokal je postal sinonim za dobro domačo hrano, ki so ga med svojimi izleti obiskovale tudi številne skupine od blizu in daleč. Gostišče pri Antonu je tudi zato leta 2017 prejelo zlati grb občine Cerkvenjak. Manj ljudi ve, da je bil Braček pravzaprav doma v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah, natančneje v Drbetincih, kjer pa je svoj največji pečat pustil predvsem kot športnik. V drugi polovici 70. let prejšnjega stoletja je bil namreč med ustanovitelji in prvi predsednik Kluba malega nogometa Vitomarci. Klub, ki ga je postavil na visok nivo in zanj narisal celo grb, je danes po vsej Sloveniji najbolj znan po organizaciji Sandijevega memoriala.
Foto: ŠD
V Gostišču pri Antonu v Cerkvenjaku žalujejo za svojim lastnikom.
»Jože Braček je deloval in se razdajal na številnih področjih ter ogromno doprinesel k razvoju, uspešnosti in prepoznavnosti naše občine,« je med drugim zapisala andraška županja Darja Vudler Berlak, njegovi sodelavci »iz Antona« pa, da je bil in ostaja njihov vzor, saj mu je uspelo nekaj zelo dragocenega; da je namreč ustvaril prostor, v katerem se ljudje »družimo in združimo«.
Senka Dreu
Sp. Podravje • Mladenič ob vozniško dovoljenje
Voznik začetnik s kar 183 km/h
Mariborski policisti so med torkovim nadzorom prometa z laserskim merilnikom na regionalni cesti med Hočami in Mariborom, kjer je hitrost omejena na 90 kilometrov na uro, okoli 23. ure zvečer zalotili 19-letnega voznika začetnika, ki je z osebnim avtomobilom peljal kar 183 kilometrov na uro, so sporočili iz Policijske uprave Maribor.
Foto: M24
Policisti so mlademu vozniku začasno odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo, zoper njega pa so na okrajno sodišče v Mariboru podali obdolžilni predlog. Dvakrat prehitremu mladeniču grozi 1200 evrov denarne kazni in 18 kazenskih točk.
Sta
Spodnje Podravje • Pridružitev Hrvaške Schengnu
Kdaj bi lahko padle zapornice na državni meji
Si predstavljate, da ob poletnih koncih tednov na mejnih prehodih s Hrvaško ne bi bilo gneče? So to le pobožne želje ali morebiti realnost, ki bi jo lahko doživeli še (že) letos? Južna soseda se namreč približuje prelomnemu trenutku, ko bo vstopila v schengenski prostor, kar pomeni, da bodo zapornice na meji med Slovenijo in Hrvaško padle. Nova zunanja meja EU se bo s slovenske prestavila na hrvaško.
Foto: CG
Takšni prizori bodo po vstopu Hrvaške v schengenski prostor le še slab spomin na preteklost.
Kako blizu ali daleč je Hrvaška do tega koraka, ni moč napovedati. Je pa jasno, da si ga sosedje zelo želijo in so računali, da bi se to lahko zgodilo letos.
V drugi polovici leta predsedovanje Svetu EU prevzema Slovenija, ki vstop Hrvaške v schengen-sko območje podpira, enako tudi pridružitev Romunije in Bolgarije. Čeprav bo Slovenija naslednjega pol leta formalno na čelu EU, pa na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) časovne opredelitve, kdaj bi lahko meja med Slovenijo in Hrvaško padla, niso navedli. Povedali so, da mora Hrvaška za ta korak izpolnjevati tehnične kriterije in da je za širitev schengenskega območja v Svetu EU potrebno soglasje vseh držav članic EU.
Režim dela policije ob meji se bo spremenil
Vstop Hrvaške v skupni schengenski prostor pomeni reorganizacijo dela policijskih postaj v obmej-
nem pasu. V Spodnjem Podravju so to policijske postaje Ormož, Gorišnica in Podlehnik ter postaje mejne policije Središče ob Dravi, Zavrč in Gruškovje. Na MNZ so pojasnili, da se Policija na razmere po tem, ko bo po vstopu Hrvaške v schengensko območje ukinjen nadzor na slovensko-hrvaški meji, že pripravlja. „Ukinjene bodo postaje mejne policije na celotni meji s Hrvaško. Izdelana je varnostna ocena posledic in predlog ukrepov za zagotavljanje varnosti tudi po ukinitvi nadzora državne meje. Krepile se bodo enote za t. i. izravnalne ukrepe, pa tudi ostale enote policije, prilagodila se bo taktika policijskega dela. S sprostitvijo kadrov, ki danes opravljajo naloge nadzora državne meje, bomo lahko ustrezno popolnili in okrepili ostale policijske enote," so navedli na MNZ in dodali: „Pred vstopom Hrvaške v schengensko območje bosta morali državi skleniti še nov sporazum o čezmejnem policij-
skem sodelovanju, ki ureja nove oblike sodelovanja po ukinitvi nadzora meje, vključno z možnostjo čezmejnega zasledovanja storilcev kaznivih dejanj in voznikov, ki se poskušajo izogniti policijski kontroli."
Bo letos poleti na meji še gneča ali več ne?
Največ razgrete pločevine se med poletjem v podravskem koncu vije proti mejnemu prehodu Gruškovje. Zelo veliko tranzitnega turističnega prometa je tudi skozi Leskovec, Zavrč in druge manjše mejne prehode s Hrvaško. Spomnimo, da so Leskovčani zaradi izjemne gneče in neznosnih razmer na cesti predlani protestirali z mirnim shodom. Lansko leto so bili tokovi turistov na meji proti južni sosedi dokaj umirjeni in obvladljivi, saj jih je krepko zamajala korona. Kaj je pričakovati letos, lahko samo ugibamo. Ker je veliko število ljudi že cepljenih ali so korono preboleli,
bo prometa proti Hrvaški verjetno več kot lani. Ko se bo Hrvaška uspela pridružiti družini evropskih držav s skupno zunanjo (schen-gensko) mejo, pa tudi skrbi z gnečo na mejnih prehodih več ne bo.
Kaj pa ilegalne migracije
Še bolj kot naval turistov na mejo je za prihod Hrvaške pod okrilje Schengna pomembno vprašanje obvladovanja nezakonitih migracij tujcev iz držav tretjega sveta. O tem sta na februarskem srečanju med drugim govorila državna sekretarja na ministrstvih za notranje zadeve Franc Kangler in Terezija Gras. Hrvaška sekretarka Grasova je takrat povedala, da je Hrvaška v začetku leta beležila upad števila ilegalnih migrantov, kar med drugim pripisujejo požaru v kampu Lipa, ki je bil v neposredni bližini meje med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino.
Mojca Zemljarič
Ako na Medarda (8.) dežuje, štirideset dni še naletuje.
J 2/25^
10/24
12/25
11/25
12/25
11/26
13/27
14/27
10/25
12/25
15/25_ 20l
10/25
N
W
A
Danes bo večinoma sončno, popoldne bo predvsem v severni Sloveniji ter v hribih na zahodu nastalo nekaj ploh in neviht. Najnižje jutranje temperature bodo večinoma od 8 do 15, najvišje dnevne od 23 do 27 °C. OBETI: V soboto bo dopoldne še precej jasno, proti poldnevu in popoldne pa spremenljivo oblačno, nastajale bodo krajevne plohe in nevihte.
4-dnevna napoved za Podravje
Petek	j Sobota j	f Nedelja l	f Ponedeljek l
04.06.2021		pjj^jj	
	■UM	■MM	
14	16	17	16
Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan
23	24	22	22
Popoldan	Popoldan	Popoldan	Popoldan
		&	</
Hitrost vetra2.8m/s	Hitrost vetra2.4nVs	Hilrosl vetra0.7m/s	Hitrost vetra2 Jm/s
Vir: ARSO
petek • 4. junija 2Q21
Kultura
Štajerski	13
Michelle Marly:
Maria Callas
Tokrat se bomo preselili v svet slavnih. Bogatih in slavnih. In seveda - kako stereotipno - tako nesrečnih. V roke mi je prišel biografski roman o Marii Callas, največji pevski divi svojega časa, in o drami njene ljubezni, kot piše na naslovnici.
Naj za začetek zapišem, da nisem pretiran ljubitelj tovrstnih biografskih knjig, ampak od časa do časa je vendarle prav, da
kakšno takšno preberem. Če ne zaradi drugega, pa zato, da se znova spomnim, zakaj takih življenjepisov ne maram. Ne verjamem namreč, da se je nekaj res zgodilo tako, kot je zapisano v romanu. Pa četudi avtorica Michelle Marly zatrjuje, da je vse res, prizna eno samo 'pesniško svobodo' - namreč opis tega, kje je Ari prvič naskočil Mario. Kot da bi bilo ne vem kako pomembno, ali jo je v neki vrtnarski lopi (kot pravi Marlyjeva) ali v rešilnem čolnu (kot pravi 'glas ljudstva')!
Maria Callas je bila velika umetnica, zaradi tega jo bomo cenili vsi ljubitelji glasbe. V mojih očeh to, da je bila poročena z nekim Meneghinijem in da je bila ljubica v tistem času najbogatejšega Zemljana Aristotela Onassisa, ne bo niti najmanj povečalo niti zmanjšalo njene pevske veličine. Konec koncev: kdo pa še danes ve za Meneghinija ali Onassisa? No, za Onassisa mogoče še vemo, ker se je njegova 'slava' podaljšala s tem, ko se je poročil z vdovo ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja. Jackie se je pač odločila zanj, da ji je zagotovil bogato življenje tudi takrat, ko ni bila več prva dama ZDA. Toliko o svetu zelo slavnih in bogatih.
Maria pa bo ostala diva assoluta - največja pevska diva svojega časa. Pa ne zato, ker je živela na bogati Onassisovi ladji, ki je v romanu opisana takole: »Spalnica Onassisa in Marie na krovu je bila opremljena bolj elegantno kot vsaka predsedniška ali kraljevska suita v kakšnem grandhotelu. Ročno izdelano in s cvetličnimi motivi poslikano pohištvo iz Benetk je bilo ravno tako razkošno kot s svilo prevlečeno in z beneškimi fasetnimi ogledali in bizantinskimi ikonami okrašene stene. Armature v kopalnici, opremljeni z rumenim sienskim marmorjem, so bile zlate in nikjer ni manjkalo razkošja.« (Str. 30.)
Zanimiv je opis, kako se bogati spoznavajo. Na neki zabavi je gostiteljica posedla Mario Callas in njenega moža ločeno - njo zraven Onassisa, ki je bil tudi poročen. Tako se med bogatimi pač to počne. In (poročeni) Ari začne osvajati (poročeno) Mario. Ker se med bogatimi pač to počne. Pozneje enkrat ona sprejme povabilo na počitnikovanje na njegovi jahti (skupaj z možem, seveda, pa kupom drugih bogato--slavnih, pa seveda tudi Onassisove žene), kjer ji spet piha na dušo. (Tam naj bi se potem zgodil tisti že prej omenjeni one v reševalnem čolnu - ali pa mogoče v vrtni uti kdaj pozneje.)
Callasova sicer ni bila vzrok za Onassisovo ločitev, jo pa je seveda pospešila. Pa se je vendar pozneje enkrat zgražala nad Marilyn Monroe, ki je bila ljubica ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja in mu je zapela tisti slavni 'Happy birthday, mr. President' ob proslavljanju njegovega 45. rojstnega dna. Na tistem nastopu je pela tudi Maria Callas. Takole je gledala na slavno igralko: » Tukaj je torej bila - Marilyn Monroe. V tesno oprijeti in z bleščicami bogato posuti obleki kožnate barve, ki je več razkrivala kot prikrivala /.../ oblečena v najverjetneje zelo drago - cunjico za cipe.« (Str. 105-106)
Če vas torej mika svet bogatih in slavnih - izvolite. A pri tem ne pozabite, ZAKAJ je nekdo slaven še danes. Gotovo ne zaradi zlatih pip v kopalnici ...
Jože Šmigoc
MICHELLE MARLY
Í MARIA CALLAS
Ormož • Mladinski center z mlado umetnico postavil zunanjo razstavo
»Diploma iz umetnosti je nekoristna«
Da bi mlade odtegnili od računalnikov, je konec maja Mladinski center Ormož v sodelovanju z mlado ormoško umetnico, slikarko in ilustratorko Melanie Habjanič, postavil prvo zunanjo razstavo, ki nosi naslov ,Art Degree is Useless', kar dobesedno pomeni,Diploma iz umetnosti je nekoristna', oziroma, če parafraziramo: Biti umetnik je nesmiselno; Umetnik je parazit; Umetnost ni potrebna; Umetnost je neuporabna in podobne misli, ki se porajajo zadnje čase v našem vsakdanjiku.
Melanie Habjanič, rojena leta 1994, je svoje otroštvo preživljala v Ormožu, po končani osnovni šoli pa je izbrala Srednjo šolo za oblikovanje v Mariboru. Svoje izobraževanje je nato nadaljevala na Pedagoški fakulteti v Mariboru, kjer je leta 2019 magistrirala. Po zaključenem študiju se je v sklopu Erasmus izmenjave še šest mesecev izobraževala na Akademiji za likovno umetnost v Macerati v Italiji.
Trenutno živi in dela v Ljubljani, obenem pa na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani
zaključuje drugo stopnjo, smer ilustracija.
»Hodim torej po divji poti do svojih sanj, postati knjižna ilustra-torka in pisateljica,« je ponosno povedala mlada umetnica Melanie: »Umetnost vseh vrst in oblik je bila vedno zelo pomemben del mojega življenja. Uživala sem ob prav vsaki priložnosti, ko sem lahko bila kreativna, želja po ustvarjanju in razumevanju umetnosti nikoli v življenju ni izpuhtela, ravno nasprotno. Umetnost že vso zgodovino nekako pada in se pobira, ljudje jo
Razstava v naravi - izziv za obiskovalce
Ob uživanju v umetnosti, ki nam jo brez določenega odpiralnega časa nudi narava, nam organizatorji ponujajo tudi zabaven izziv, ki gaje predstavila Mojca Geč iz Mladinskega centra Ormož: »Poiščite ilustracije in ne pozabite oznaniti, da ste jih našli, pogledali, razumeli. Podprite mlado umetnico, fotografirajte razstavljeno delo, objavite in delite fotografijo na družbenih omrežjih in sporočite drugim, da vam je umetnost pomembna, vredna, nujna, neobhodna, poučna, zabavna. Uporabite ključnik #zunanjarazstava in se potegujte za nagrado. Izžrebani sodelujoči bo prejel ilustracijo mlade umetnice Melanie.«
Prvi namig za skrito lokacijo se glasi: »Od leta 1273 naprej kopiči za svojimi zidovi bogate spomine iz različnih časov. Pred njim stoji spominska aleja pomembnih rojakov, ob njem se razprostira bogat park z okoli 140 drevesnimi vrstami. Kateri kulturni spomenik je to?«
Melanie Habjanič na eni od dvanajstih točk, kjer je razstavljena njena ilustracija.
obožujejo le takrat, ko je izključno samo ,lepa', in sprejemajo s cmokom v grlu, ko je kritična in iskrena na drugačen način.«
Razstava v naravi z naslovom Art Degree is Useless (Diploma iz umetnosti je nekoristna), je magistrsko delo Melanie, s katerim je želela skozi humor opozoriti na neprijetne situacije in zadrege, v katerih se znajdejo študenti umetnosti, kot najverjetneje tudi veliko drugih študentov po zaključenem izobraževanju. »Umetnost, sploh v aktualnih časih, ni preveč cenjena, kulturo se želi ob vsaki pri-
ložnosti na sto in en način zatreti, ko postane kritična, izraža resnico in nasprotuje sistemu. Na tej točki se sprašujem, kje imajo kulturniki mlajših generacij mesto v tej državi in kakšna prihodnost nas čaka. Menim, da je pravi čas, da nastane čim več družbeno kritične umetnosti, da se opozarja na težave in da ljudem poskušamo približati več kot samo ,lepo umetnost',« je svoje razmišljanje nadaljevala Melanie, ki se predstavlja z 12 ilustracijami, ki so v sklopu razstave na ogled na 12 različnih lokacijah v naravi.
Darja Žganec Horvat
Foto: DZH
Haloze • Poseben zemljevid dveh študentov
Vandraj po Sloveniji - označi v Bucimap
Povsod je lepo, a doma je najlepše, pravijo. Nemalokrat se zgodi, da nas na rajska potovanja vlečejo čudovite fotografije oddaljenih krajev, medtem ko na domače kotičke pozabimo oziroma se ne zavedamo njihovih lepot.
Ideja o daljnih potovanjih je gnala tudi mlada Štajerca Aljaža Vau-potiča in Urško Franc, da sta svoj prosti čas namenila potovanju. Oba še študenta sta lahko le žalostna gledala, kako so v času korone začeli letalske lete v sanjske kraje odpovedovati. Urškina želja je bila imeti zemljevid sveta; pa ne ravno navadnega, ampak takšnega, da bi lahko na njem označevala države, ki jih je obiskala. Ker pa razmere v svetu niso več dopuščale potovanj,
je namesto zemljevida sveta nastal zemljevid Slovenije. Z Aljažem sta izrezala obliko naše slovenske »kokoške« iz stirodura in krenila na pot v neznano. Za začetek sta odkrivala lepote domače, videmske občine, saj tudi ta skriva lokacije, ki so turistom neznane; tokrat jima je družbo delal tudi njun produkt, ki sta ga poimenovala bucimap.
Bucimap je zemljevid Slovenije, v katerega uporabniki označujejo svoje dogodivščine. Ustvarila sta
tudi profil na Instagramu, na katerem delita fotografije z različnih lokacij po Sloveniji, zraven pa pripišeta še zanimivosti in nasvete, kako odkriti kraj izleta, kjer ni trume obiskovalcev in lahko uživate v neznanem. Fotografijam dodata tudi svoj zemljevid, na katerem z buciko označita kraj, kjer se nahajata. Glede na pozitiven odziv domačih in prijateljev in dejstvo, da česa takega v Sloveniji še ni, sta se odločila in zavihala rokave. Sledilo
je ogromno kreiranja, raziskovanja, spopadanja z neznanim, iskanja idej, dogovarjanja, klicev in ma-ilov ... Želela sta ustvariti svoj logotip in ustvariti celostno podobo produkta. S trmasto haloško voljo in mladostniško vnemo jima je uspelo izdelek lansirati na trg. »Nikoli te ne sme biti sram vprašati,« pravi Urška zelo ponosna in vesela, da so jima obiskovalci njune strani podali pozitivne občutke in ker sta imela za seboj družino in prijatelje, ki so jima brezpogojno pristopili na pomoč. V lanskem oktobru letu sta zagnala tudi spletno prodajo.
Bucimap sta dala na trg v dveh različicah: priročnega manjšega, imenovanega »popotnik«, ki ga brez težav spravimo v nahrbtnik in je zaščiten v lični škatlici, da ga obvarujemo pred udarci in poškodbami in je seveda peresno lahek, ter večjega, ki krasi dnevne sobe oziroma skupne prostore. Poimenovala sta ga »Bucimap zbiralec«. Zraven njega lahko enostavno pripnemo še fotografije in druge utrinke, ki nas spominjajo na preživete izkušnje. V lanskem veselem decembru sta ponudbi dodala darilno pakiranje.
Počasi se Bucimap pojavlja tudi v trgovinah in se ponaša z dejstvom, da slovenski produkt v svojih nahrbtnikih nosi vedno več Slovencev, zdaj že okrog dvesto.
Petra Kolednik
14 Štajerski
Zdravstveni globus
petek • 4. junija 2021
Zdravstveni nasveti
Covid-19 in zdravljenje z zdravili
V	medijih se pojavljajo nasprotujoče si informacije o zdravljenju in celo samozdravljenju bolezni covid-19. Potekajo številne študije, ki proučujejo možnosti uporabe zdravil za preprečevanje in zdravljenje te bolezni. Vsako zdravilo ima poleg želenih tudi neželene učinke. Predklinične in klinične raziskave so namenjene temu, da dokončno potrdijo varnost in učinkovitost zdravil, potrdijo uporabo za točno določene indikacije (bolezni), ustrezen odmerek in vsa varnostna opozorila. Še vedno pa pred uporabo zdravila tehtamo koristi in tveganja za vsakega posameznega pacienta.
Bolezen, ki jo povzroča novi koronavirus, je zaznamovala zadnje leto našega življenja. Vpliva na naše poklicno delo, socialne stike, povzroča mnoge stiske, zelo je prizadela otroke, najstnike in študente in posledice bodo dolgoročne. Zato je bila odločitev, da je tako rekoč ves svet stopil skupaj pri razvoju cepiv, zares dobra in zato smo varna in učinkovita cepiva dobili v rekordno kratkem času. Kljub temu so potekle vse faze raziskav, ki zagotavljajo njihovo varnost. Seveda so, tako kot to velja za vsako zdravilo, pri uporabi možni tudi neželeni učinki, a na srečo so zelo redki in za tiste najtežje zdaj tudi poznamo napovedne znake. Za zdaj kažejo podatki, da je zaščita s cepivom časovno omejena in da bomo še vedno zbolevali za to boleznijo. Zato potekajo številne raziskave in študije, da poleg cepiva dobimo tudi zdravilo za zdravljenje bolezni covid-19. Nekaj zdravil, ki naj bi zavirala razmnoževanje virusov, je že bilo v uporabi in izkazala so se žal le za delno uspešna ali celo neuspešna.
V	zadnjem času pa se je v medijih pojavila prava polemika o »pro et contra« za uporabo zdravilne učinkovine ivermektin. Zato seveda tudi v lekarnah pacienti
povprašujejo po tem zdravilu. Zanimanje je tudi v nekaterih zdravniških krogih. Zagovorniki trdijo, da gre za staro, preizkušeno zdravilo in da je njegova prenizka cena razlog, da stroka njegovo uporabo odsvetuje. Zdravilu se pripisujejo skoraj čudežni učinki. Pa seveda ni tako. Res gre za staro zdravilo, a je namenjeno zdravljenju parazitskih bolezni tako pri ljudeh kot pri živalih.
Zdravilo poznamo tudi v Slo-
odmerek zdravila je še vedno vprašljiv. Kot navajajo strokovnjaki ter Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Evropska agencija za zdravila (EMA), na podlagi do sedaj znanih podatkov zdravilo ivermektin nikakor ni primerno za samozdravljenje. Ni ga smiselno uporabiti za preventivo, varno je samo v rokah infektologov. Ivermektin je močno toksična učinkovina in nenadzorovana uporaba lahko privede do slabos-
Darja Potočnik Benčič
veniji. Ima začasno dovoljenje za uvoz, kar pomeni, da se uporablja v primerih, ko z zdravili, ki so registrirana, ni mogoče doseči ustreznih terapevtskih izidov. In tudi pri nas se uporablja za zdravljenje redkih parazitskih bolezni pod strogim nadzorom, saj ima mnoge težke neželene učinke. Nikakor nima odobrene indikacije za zdravljenje okužb z virusi, npr. z virusom sars-cov-2. Ker je bil v laboratoriju zaznan antivirusni učinek te zdravilne učinkovine, raziskave potekajo. Do zdaj so dokazi o učinkovitosti šibki, tudi
ti, bruhanja, driske, kome, epilep-tičnih napadov, poškodb jeter in celo do smrti.
V času epidemije so preizkusili že mnoga zdravila. Zagotovo se spomnite učinkovin, kot sta rem-desivir, hidroksiklorokin. Seveda potekajo raziskave še na mnogih drugih zdravilih, kot je npr. mol-nupiravir. A počakajmo, da rezultate potrdi znanost. Pomembno je, da se pred uporabo v redni klinični praksi potrdi varnost, kakovost in učinkovitost zdravila.
Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Tedenski mikroskop
Cepljenje otrok proti covidu-19 kmalu mogoče tudi pri nas
Foto: arhiv M24
Posvetovalna skupina za cepljenje bo ta teden izdala stališče glede cepljenja otrok od 12. leta proti covidu-19, je na današnji novinarski konferenci dejala vodja skupine Bojana Beovič. Cepivo je odobreno in po njeno ni razloga, da se ne bi uporabljalo. Cepljenje bodo predvidoma posebej priporočili kronično bolnim otrokom.
Po pozitivnem mnenju Evropske agencije za zdravila za cepljenje s cepivom Pfizer/BioNTech se bodo otroci, posebej še kronično bolni, lahko cepili tudi pri nas. Cepljenje otrok je smiselno, saj so tudi pri otrocih možni težji poteki, pojavlja se sistemsko vnetno obolenje, ki sledi okužbi s covidom-19, kar je pri odraslih izjemo redko. Hkrati je cepljenje otrok pomembno tudi za omejitev epidemije oziroma ustvarjanje kolektivne imunosti, je dejala Beovičeva.
Otroke bi se po mnenju Beoviče-ve že dalo prijaviti na cepljenje preko portala eZvem, saj ti spadajo v splošno populacijo, kjer ni prioritet za cepljenje po strategiji o ceplje-
nju proti covidu-19. Na podlagi stališč posvetovalne skupine in nato priporočil NIJZ glede cepljenja otrok bo cepljenje otrok tako kmalu mogoče tudi pri nas. V prvi vrsti ga bodo priporočili posebej ranljivim skupinam otrok, kot so kronično bolni otroci, ki imajo bolezni, ki bi lahko povzročile težji potek bolezni covida-19.
Beovičeva se je dotaknila tudi cepljenja prebolevnikov. Kot je dejala, so priporočali cepljenje z enim odmerkom cepiva po šestih do osmih mesecih po preboleli bolezni, ko zaščita pojenja. Kljub temu imajo ljudje trenutno možnost, da se cepijo tudi prej kot pol leta po preboleli bolezni in tudi z dvema odmerkoma cepiva. Odločitev, kdaj in s koliko odmerki se cepiti, pa je po njenih besedah stvar posameznika. Cepljenje pre-bolevnikov tudi z dvema odmerkoma dopuščajo, ker nekatere države za potovanje zahtevajo oba odmerka cepiva, kontraindikacij, ki bi kazale na škodljive posledice takšne odločitve, pa ni. Ni pa dru-
gi odmerek nujen za ohranjanje zdravja oziroma zaščito pred boleznijo, je pojasnila.
Spregovorila je tudi o podatkih iz Nemčije, kjer so raziskovalci ugotovili podrobnejše razloge za nastanek izjemno redkih hudih neželenih učinkov po cepljenju s cepivi AstraZenece in Janssna. To je po njenih besedah pozitivno, saj se bo cepivo zaradi tega lahko izboljšalo. Kot je dejala, je britanska raziskava, ki je primerjala reakcije po cepljenju, pokazala, da je reakcij najmanj po drugem odmerku cepljenja s cepivom AstraZenece.
V zadnjem času so cepilni centri začeli vabiti osebe, cepljene s prvo dozo cepiva AstraZenece, na cepljenje z drugim odmerkom, in to tudi prej kot po priporočenih devet do 12 tednih od prve doze. Beovičeva odločitev o tem, kdaj prejeti drugo dozo cepiva AstraZenece, prav tako prepušča posameznikom, tudi ko gre za maturante, ki jih v zadnjem času prav tako vabijo na cepljenje z drugim odmerkom cepiva.
sta
Pomagajmo si
Glava najpogosteje boli na zatilju in čelu
Velikokrat vzrok za nastanek glavobola in bolečine v obrazu ni znan, zato je zdravljenje usmerjeno predvsem na lajšanje simptomov. Neobičajna bolečinaje vzrok, da obiščemo specialista nevrologa. Sicer pa je glavobol ena najpogostejših bolečin.
Le redko opozarja na hujšo bolezen, kot sta meningitis ali možganska krvavitev. Pogosteje je vzrok treba iskati drugje. Tu je nekaj najpogostejših vzrokov glavobolov.
Napetost vratnih mišic
Trije od štirih glavobolov nastanejo zaradi napetosti mišic skalpa ali vratu. Bolečina pri tenzijskih glavobolih je opisana kot srednje intenzivna in se pojavlja predvsem v zatilju ali na področju čela. Lahko jo čutimo kot tesno zategnjen pas okoli glave.
migrenami. Glavni vzrok migrene je najverjetneje hormonsko nerav-
novesje v telesu, povzroči skrčenje drobnih žilic, zaradi česar pride do
Migrena
Migrena spada med najbolj boleče glavobole in bolniku preprečuje normalno delo in življenje. Vsak desetina ljudi se spopada z
^ V
Foto: Dreamstime/M24
privida utripajoče svetlobe. Pozneje se žilice razširijo, kar povzroči utripajočo bolečino v glavi. Najverjetneje je najpomembnejši krivec za to hormon serotonin.
Trigeminalna nevralgija
Nevralgija trigeminalnega živca je močna bolečina ene polovice obraza, do katere pride zaradi vnetja ali pritiska na trovejni živec. Bolečina je sunkovita in utripajoča, pojavlja se v ponavljajočih se napadih. Trovejni živec (Nervus trigeminus) prenaša informacije o občutkih z različnih delov obraza v možgane, nadzoruje pa tudi delovanje žvečnih mišic. Poškodba ali draženje tega živca povzroča zbadajočo in ostro bolečino, ki se imenuje nevralgija.
Poskrbite za dovolj počitka
Glavobol lahko nastane zaradi alkohola, neredne prehrane, dolgega potovanja, hrupa, slabega zraka in vremena, preveč spanja, prevelikega razburjenja, povišane temperature, bolečih sinusov ali zob. Glavobol lahko omilite ali celo preprečite s spremembo življenjskih navad. Splošni nasveti za obvladovanje glavobolov so: upočasnite vsakodnevne aktivnosti in tempo življenja; redno se prehranjujte in se izogibajte pretirani lakoti; ukvarjajte se s športom v naravi; opazujte, kaj vam povzroča migrene, in se izogibajte sprožilcem; v svoj vsakdan vnesite sprostitvene tehnike. Če se spopadate s tenzijskim glavobolom, poskrbite za dovolj počitka in spanja, sprostitvene vaje in masaže za premagovanje napetosti. Če se spopadate z migrenami, je pomembno, da se izogibate dejavnikom, ki sprožijo migrene: močan hrup, vonjave, utripajoča svetloba, neredna prehrana in podobno. Izogibajte se vrstam hrane, ki lahko povzročajo migreno. Mednje spada sir, čokolada, agrumi, alkohol, kofein, čaj, kokakola, čokolada. Ko se pojavi migrena, se umaknite v temen prostor in počivajte.
Če čutite omotico ali odrevenelost, obiščite zdravnika
Če imate poleg glavobola druge spremljajoče simptome, kot so visoka vročina, bolečina v predelu obraza, solzenje, motnje vida ali
ravnotežja, odrevenelost ali omotica, se posvetujte z zdravnikom. Prav tako obiščite zdravnika, če je glavobol nenavadno močan, traja dlje in če se bolečina stopnjuje. Glavobol sami zdravite največ tri dni zapored in ne več kot deset dni v mesecu.
Tea Dečman
Foto: CG
petek m 4. junija 2021
Za kratek čas
Štajerski	iS
oče abela in kajna
nekdanji dirkač f1 lauda
komar. ki prenaša
ugotavljanje in
določanje bolezni
mesto in grofija v
severni irski
košarkar murlc
nemški režiser wenders
olga jančar
morska riba, priljubljena panirana
krščanska postaja za širjenje vere
med drugo-verci
nas skladatelj in klarinetist (uros)
it. filozof in
pisatelj (umberto;
IME ROŽE)
alenka arko
literati jus, ferdo in primož
del gola ali kosa
rumenka-sto-rdec konj
toaletna vodica
antična prero-kovalka
ivan hribar
plah gozdni kopitar
pisec VIMETUJ* (kabu strokov. za fiziko
danska zvezda nemega filma nielsen
mornar iz risank. ki mu moč daje
SpinaCa
organ vida
letovišče pri opatiji
naša pokojna lutkarica (andra)
knockout
jopa
nedovoljen odhod iz zapora
kirk douglas
pritok odre na poljskem
prebivalec mekinj
primorski svaljki
navdušenec, amater
določen del ceste
ali železnice
ženska, ki orkester "kroti" s paličico
smrt živali
figura pri cetvorki
velemojster
umetno tekstilno vlakno
am. vesolj. ladja
staroba-bilonsko mesto ob evfratu
močno sintetično mamilo, lsd
predel pariza (moulin rouge) mešnajed
edvard žitnik
velikan v ljudskem verovanju
igralec radko polic
fordov avto
hoja naokrog brez cilja
oseba brez državljanstva, apatrid uros slak
sestra orestain elektre
hlačne nogavice
gora v julijcih z jezerom
prvotna gr. muza petja
nikolaus lenau
avtor: marko bertonceu
platnice za nevezane liste
mmm
kratica letal iuusin ovoj, ovitek
udav
andrej jemec
obvodna ptica (ob dravi)
trojanski junak, kije zbežal v italijo
alfred nobel
ANTRIM - mesto in grofija v Severni Irski, NYSA - reka in mesto na Poljskem, APOLID - apatrid
Ormož • Mlada podjetnika
Kurent za vsak letni čas
Maruša Korpič Lesjak iz Mihovcev pri Veliki Nedelji je diplomirana inženirka arhitekture. Nedolgo tega sta z njenim fantom Gregom, diplomiranim ekologom, skupaj začela izdelovati kurentije. Marušin del je risanje, Grega pa po zastavljenih načrtih kroje sestavlja in šiva.
Maruša pravi, da sta tako njena kot Gregova družina, odkar pomnita, močno povezani s pustom in pustno tradicijo. Grega je kurent že od malih nog, pa še danes ga srečujemo kot člana skupine kurentov pri princu Gašperju.
Decembra lani pa je Marušo prešinila ideja, da bi tudi sama začela izdelovati nekaj v zvezi s pustno tradicijo. In luč sveta so zagledale nogavičke. »Zelo rada imam nogavice. Všeč so mi takšne različne, pisane, in tako je bila moja ideja izdelava nogavic, ki naj bi bile videti nekako takole: ena je oranžna, druga modra, na obeh pa so motivi kurentov,« je svoj izdelek z navdušenjem predstavila Maruša.
Nogavice, zaznamovane z znamko Maškare, so na voljo v velikostih od 24 do 46, tako da so primerne za velike in male oboževalce pisanih nogavic in kurentov obenem. Obstoječim vzorcem na nogavicah, ki jih je sama izrisala, bo dodala še več likov z našega območja, kot sta rusa in picek.
Maruša, ki kurenta ne nosi samo na sebi, temveč več kot očitno tudi v srcu, ima pripravljen že cel spisek načrtovanih izdelkov, ki jih bo predstavila naslednje leto v času pusta. V prihodnje bo izdelala še več predmetov v povezavi s tradicijo našega območja, za svoje izdelke pa ima namen pridobiti tudi certifikat domače in umetnostne obrti.
Darja Žganec Horvat
Foto: osebni arhiv
Tedenski horoskop

3 OVEN
(21. 3. - 20. 4.)
Jo rrf^
RAK
(21. B. - 22. 7.)
Sedaj ste v zelo kreativnem obdobju. Vaša poslovna kariera je na višku in vaše strokovne sposobnosti in talente bodo v kratkem vsi opazili. Ne zapletajte in ne prepirajte se s konkurenco. Ostanite na tej svoji poti, pripeljala vas bo do vrha.
m
\j
LEV
(23. 7. - 22. S.)
Pred vami so bolj »sitni« dnevi. Nič ne bo po vašem okusu, poslovni plani ne bodo realizirani ali pa bo na koncu vse izpadlo drugače, kot ste planirali. V takih trenutkih bodite mirni in ohranite svojo dobro voljo.
pE DEVICA
(23- 8- - 22- 9->
Dnevi bodo ugodnejši, če boste pozitivno sprejeli novonastalo situacijo v poslu. Nihče vam ne bo očital, če boste svojim sodelavcem trdno stali ob strani. Ne smete pa pričakovati preveč glede projektov, ki ste jih že prej zastavili. Sproščajte se na sprehodih ali v savni.
c O
TEHTNICA
(23. 9. - 23. 10.)
Največ težav v teh dneh bo v partnerskih zvezah. Napetosti, hude besede, tihe ure se bodo kar ponavljale in vas spremljale ves teden. Pomembno je, da si pustite čas, predvsem pa veliko potrpežljivosti in mirne živce, pa bo zopet vse po starem.
BIK
(21. 4. - 20. 5.)
Nesoglasja in napetosti se v službi kar vrstijo, s sodelavci ne najdete skupnega jezika, trenutno ste v stanju, ko razmišljate, da nimate ob sebi nikogar, ki bi vas podpiral pri poslovnih zadevah. V drugi polovici tedna se bodo razmere izboljšale.
DVOJČKA
(21. 5. - 20. 6.)
Dobro veste, kaj si želite. Neumno je samo to, da to, kar si želite, ni dobro za vas. Poskusite najti srednjo pot. Ne bi bilo dobro, da bi poskusili malo tam in malo tu, ker se boste izgubili in na koncu ne boste več vedeli, kaj si resnično želite.
V teh dneh boste imeli ogromno energije. Uporabite jo za vsakodnevne posle. Vse vam bo šlo lažje od rok. Privoščite si nove oblike fitnes terapije. V ljubezni bo veliko nežnosti in strasti. Samske tehtnice bodo spoznale nove partnerje.
ŠKORPIJON
(24. 10. - 22. 11.]
Previdno glede nakupov ali posojanja denarja. Ne bo se dobro izteklo. Glede poslovnih zadev ne prehitevajte časa. Odločite se šele, ko boste imeli vse na papirju in podpisano. Čaka vas veliko pozornosti in ljubezni. Samski škorpijoni se boste spustili v kratko in vročo avanturo.
STRELEC
(23. 11. - 21. 12.)
m
V sebi boste občutili veselje, radost in veliko energije. Dneve izkoristite za nakup nove garderobe, privoščite si čisto drugačen stil mode in kozmetike kot doslej. V ljubezni čaka vezane presenečenje, nevezanim pa se obeta nova zaljubljenost.
- KOZOROG
(22. 12. - 20. 1.)
Zvezde vam bodo naklonjene. Glede poslovnih poti in kariere trenutno še obdržite honorarni posel, ne bo pa to več dolgo časa potrebno. Srečni dnevi za vse, ki redno igrajo loto. V domačem krogu bo veliko harmonije in medsebojnega razumevanja.
v J

VODNAR
^ (21. 1. - 18. 2.)
V teh dneh bo veliko novih znanstev in kontaktov z novimi osebami nasprotnega spola. Marsikatero poznanstvo se bo razvilo v ljubezen ali zaljubljenost. Izkoristite zvezde, ki so vam v ljubezni naklonjene. Romantičen vikend je pred vami.
RIBI
(19. 2. - 20. 3.)
Čeprav vedno stavite na svojo praktično stran, vas bo v teh dneh razočarala. Vse preveč boste čustveno odreagirali. Poskušajte poslušati svojo intuicijo, čeprav to ni ravno vaša najmočnejša stran. Srečali boste osebo, ki vam bo razburkala tako dušo kot telo.
16 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 11. junija 2021
na morju v družbi Radia-Tednika Ptuj
in skupine ATP
Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 26. 6. do 21. 8. 2021 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje.
Za vas smo skupaj s skupino ATP pripravili posebna doživetja.
Enodnevna sprostitev na morju bo stala 24,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika
pa velja nižja cena, 18,00 EUR.
NOVI NAROČNIKI POZOR!

er nam
y Informacije in rezervacije:
* Skupina ATP, Domino center Ptuj, t£p'070 24,4 150.
j. A ■■fr^- i__-Ta*	it ■ »
;...................................................
i NAROČILNICA ZA
i	Štajerski
Ime in priimek: Naslov:_
[t ATP
AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
:
i-.
S podpisom potijujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom piačeval/-a mesečno po položnici.
RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
Do nagradeste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežežgd1 boste naročnik ostali vsaj eno leto.
lik?
Posebno ponudbo smo pripravili zatiste, ki se b^ od 14. 5. do 24. 6. 2021 naročili na Šta^sta tonile.
Brezplačno boste na morju lahko mtaH vse poletne sobote (od 26. 6. do 21. 8. 2021).
Če torej želite 9 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju, postanite novi naročniki Štajerskega tednika.
Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 28. 8. 2021, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj.
Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje.
Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja.
POSTATI NAROČNIK
ŠTAJERSKEGA TEDNIKA štajerski TEDNIK SE RESNIČNO SPLAČA!
radioPTUI
Ponovno vabi e,* na izlet
družbi Rad f-Tednika Ptuj m skupine ATP! ,
Odhod ob 7. uri izpred železniške postaje na Ptuju.
Sprehod po središču Murske Sobote.
Ogled gradu Grad -
največjega grajskega poslopja v Sloveniji.
Vožnja do reke Mure, kjer še vedno mlini meljejo moko in kjer pri Otoku ljubezni vozi brod čez reko.
Obisk 53,5 metra visokega stolpa Vinarium v
Lendavskih Goricah.
Kosilo v tipični prekmurski gostilni.
Pokušina vin in
prijetno druženje na vinski fontani.
Sprehod ob Bukovniškem jezeru in ogled Plečnikove cerkve v Bogojini.
Proti večeru odhod proti domu.
(19. junij 2021]
—M


V -TI—

t
00 EUR Po osebi
Cena vključuje: vožnjo z visokokakovostnim turističnim avtobusom rHnHnl PT°9ramU'tradicionalno kosil°> pokušnjo vrhunskih vin
celodnevno vodenje in organizacijo izleta.
SXSirerVaCye: P°Sl0Valnica ATR DomiTO center Ptuj,
Štajerski TEDNIK
¿J ATP
AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI
Lepi spomini
ne
bledijo!
		
IET<J XXX„.. ST. „ p,u|r 7. jL	mija 1979	
PETO BRIGADIRSKO POLETJE V OBČINI PTUJ
Za zdravo pitno J vodo v Halozah
IZ VSEBINE
Clcnk si arofo ustvsri som lition 31 Kaktnamasaic. imamo. Ptuju {.treni! Urejenje eimoijn Pobka¥B(iHan7l
*........... ' Uljshi. SI
CsemdesellsInU ¡a volanom (slran II)
S SEJE KOMITEJA QK ZKS PTUJ
Premalo dogovarjanja nosilci delegatskega sistema!
Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS fl/iarlbor
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati, vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatn.0 darilo podarite sorodniku, znancu!
Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. |
Luka Janžekovič
»Oskar nam je zlezel pod kožo kot trener in človek«
Stran 18
Strelstvo
Uspešen Urškin prvi »maraton«
Stran 18
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Tenis • Roland Garros
tednik
Nogomet
Ptujčani v Celje z lepo popotnico
Stran 19
Kikboks
Repina osvojil evropski pokal, Grobelnik Jamšek tretji
Stran 19
ÍPoíbíajti naí na íuitoumm íjiLtu!
RADI O PTUJ
tut 4/vtetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@rad¡o-tedn¡k.s¡
Prvi teden Pariza v znamenju Tamarinih prebojev
Za slovenske ljubitelje tenisa so prvi dnevi letošnjega drugega grand slam turnirja naravnost sanjski; do četrtka so naši igralci odigrali šest dvobojev med posamezniki, kar petkrat so igrišče zapuščali kot zmagovalci! Pri tem sta po dve zmagi vknjižili Tamara Zidanšek (85.) in Polona Hercog (73.), eno je dodal Aljaž Bedene (56.).
Del te uspešne slovenske zgodbe je Tamara Zidanšek, članica TK Terme Ptuj in dolgoletna varovanka trenerja Zorana Krajnca, s katerim pa sta se pred nekaj meseci razšla. Z vodjem njenega moštva Marjanom Čukom sta za novega trenerja izbrala Španca Pancha Alvarina, del ekipe je tudi psiholog Matej Lunežnik.
Na pariški peščeni uverturi je Zi-danškovo čakala 6. nosilka Bianca Andreescu (7.), zmagovalka OP ZDA leta 2019. Žreb je bil podobno težak kot v lanski sezoni (takrat je igrala z Garbine Muguruza, rezultat je bil 5:7, 6:4, 6:8 v korist Španke), a je bil končni rezultat tokrat drugačen - zmaga je po tri ure in 20 minut trajajoči drami odšla na stran Slovenke! To je bil najdaljši dvoboj uvodnih dveh krogov v ženski konkurenci ...
»V lanskem letu sem imela podobno težak obračun, zato sem
Tamara Zidanšek se je v Parizu prvič doslej uvrstila v 3. krog turnirja za grand slam.
vedela, kakšni so občutki in to mi je pomagalo, da sem tokrat zmogla. Venomer sem si govorila, da se moram boriti, da se lahko dvoboj obrne v mojo korist in tako se je tudi zgodilo,« je po dvo-
boju povedala Tamara in nadaljevala: »To je zame velika zmaga, saj sem prvič premagala igralko iz TOP 10. To je kazalnik, da lahko igram z najboljšimi in jih tudi premagam.«
Nogomet • NK Aluminij
Krajnc in Jakšic novim ciljem naproti
Po pričakovanjih je v NK Aluminij po pretečeni sezoni 2020/21 prišlo do nekaterih bolj ali manj pričakovanih odhodov. Vzroki zanje so različni ...
Zaradi izteka posoje iz NK Domžale sta tako odšla Tonči Mujan in Dohyjun Kim. Kot igralec na posoji je
za Aluminij igral tudi Armin Oerlek, s katerim bi v Kidričevem radi podaljšali sodelovanje, a za zdaj z njegovim matičnim turškim klubom Sivaspor-jem do dogovora še ni prišlo.
Najbolj bodo v Kidričevem zagotovo pogrešali Nemanja Jakšica in Alena Krajnca, ki jima je potekla pogodba, do podaljšanja pa kljub številnim poskusom dogovora ni priš-
lo. Oba sta bila v zadnjih petih letih med nosilci igre Aluminija, pri 25 letih pa si želita novih izzivov. Jakšic je v dresu Aluminija odigral več kot 150 tekem, bil je tudi občasni kape-tan moštva, preko 100 nastopov za šumarje je zbral tudi Krajnc.
»NK Aluminij se obema zahvaljuje za njun velik doprinos k uspešnim igram in uvrstitvam v prvoligaški
V dobrih treh urah odigrali kar 271 točk!
Rezultat v osvojenih točkah v dvoboju med Zidanškovo in Andreescujevo je bil neverjetnih 142:129! Samo za primerjavo: Rus Daniil Medvedev je v 2. krogu v štirih (!) nizih izločil Američana Tommyja Paula, v točkah pa je bilo 116:90 .
Roland Garros (nagradni sklad 35 milijonov evrov), rezultati, posameznice:
1.	krog: Zidanšek - Andrees-cu (Kanada, 6.) 6:7(1), 7:6(2),
9:7;
2.	krog: Zidanšek - Brengle (ZDA) 6:4, 6:1;
3.	krog: Zidanšek - Siniako-va(Češka)
S to zmago je Tami naredila preboj na pariškem pesku in v tretjem poskusu prvič preskočila uvodni krog. Da je za nameček prvič ugnala igralko TOP 10, je samo še velika dodana vrednost! Temu so precejšnjo
pozornost posvetili tudi na uradni spletni strani ženskega teniškega združenja WTA ...
Po izločitvi 6. nosilke je Zidanško-vo v 2. krogu čakala lažja naloga, 84. igralka sveta Madison Brengle. 31-letna Američanka je bila pred šestimi leti 35. igralka sveta, tokrat pa ni bila kos Slovenki. Tami je v obeh nizih povedla 5:0, a je v prvem doživela manjšo »črno luknjo«, iz katere pa se je še pravi čas izvlekla. V drugem nizu napake ni več ponovila . To je za Zidanškovo prva uvrstitev v
3. krog katerega od grand slam turnirjev. V petek bo imela možnost ta dosežek še izboljšati .
»To je bil povsem drugačen dvoboj od tistega v 1. krogu, tekmica je imela povsem drugačen slog igre, tudi priprava je bila različna. Najbolj pomembno je, da sem na igrišču dobro delovala, da sem bila odločna in samozavestna ter prepričana v svojo zmago,« je dejala Tamara.
Tamarina tretja tekmica v Parizu bo 25-letna Čehinja Katerina Siniakova (68.), s katero ima v dosedanji karieri pozitivno razmerje zmag in porazov - 2:1.
JM
Nogomet • NK Aluminij
V šumi nekdanji up Maribora
konkurenci in jima želi vse najboljše na njuni nadaljnji športni in življenjski poti,« so zapisali v klubu.
Pogodbi sta pretekli tudi Renatu Pantalonu in Marcelu Keneju, prvi je bil v Kidričevem dve leti (52 odigranih tekem), drugi je pustil manj močan pečat (bil je na posojah pri Dravi in Dekanih).
JM
Pri Aluminiju so v tem tednu predstavili prvo poletno okrepitev, to je postal Robert Pušaver. 26-le-tnik, ki je nazadnje igral za Jadran iz Dekanov v 2. ligi, je s Kidričani sklenil dvoletno pogodbo.
Pušaverja ljubitelji nogometa zvečine poznajo kot igralca Rudarja, pri katerem je preživel tri leta, od 2017 do 2020. V tem času je v 1. ligi zbral več kot 90 nastopov, skupno pa jih ima že blizu 140 (še v Krškem in Mariboru).
Bočni branilec je svojo kariero sicer začel v Jarenini, temu je sledil odhod k Mariboru. Prve nastope za vijoličaste je zabeležil v mladinski vrsti, nato pa je izkušnje pridobival v takratni B-ekipi Maribora. Za A-ekipo je zabeležil štiri prvoligaške nastope.
Novo zgodbo sedaj začenja pri Aluminiju. »Tukaj sem doma, Šta-
jerska je moj dom. Nimam daleč do kluba, vedno sem si želel, da bi zaigral v domačem okolju. Da sem sedaj dobil priložnost zaigrati za Aluminij, je zares super, ne nazadnje imam blizu Kidričevega tudi stare starše. V tem trenutku sem s svojo odločitvijo zadovoljen,« je dejal ob uvodni predstavitvi.
Nato je spregovoril še o željah in ambicijah: »Kolikor sem opazoval dogajanje v 1. ligi, se je Aluminij v zadnjem obdobju zelo dvignil, tukaj gre zagotovo ogromno zaslug trenerju Oskarju Drobnetu. Ekipa mora imeti red in disciplino in menim, da jo je Aluminij v zadnjem obdobju dobil. Verjamem, da se bom na vsakem treningu dokazal in si s tem prislužil igranje v ekipi, ter da bom s svojimi igrami pomagal ekipi v boju za čim višja mesta.«
JM
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Nemanja Jakšic je dres Aluminija nosil pet let, odigral je kar 156 Alen Krajnc je za člansko ekipo Aluminija u zadnjih štirih letih in
tekem!
pol zaigral na 112 tekmah.
Robert Pušaver
18 Štajerski
Šport
petek • 4. junija 2021
Nogomet • Luka Janžekovič, NK Aluminij
»Oskar nam je zlezel pod kožo kot trener in kot človek«
Luka Janžekovič je „otrok Aluminija", kapetan članske ekipe in eden tistih, brez katerega si je težko zamišljati zasedbo šumarjev. V zadnji sezoni je bil s soigralci v težkem položaju, odkrito priznava, da je bilo veliko neprespanih noči. Na koncu pa je vendarle posijalo sonce, Kidri-čani bodo jeseni tudi šesto zaporedno sezono začeli med prvoligaši.
»Ne v slabem, bili smo v katastrofalnem položaju«
Ob zimskem premoru ste bili v slabem položaju, točkovno daleč za tekmeci in mestom, ki prinaša neposredni obstanek. Ste pred spomladanskim delom verjeli v zgodbo, ki ste jo sedaj spisali?
L. Janžekovič: »Glede na prejšnje sezone nismo bili v slabem, ampak v katastrofalnem položaju! Nekako pa smo zgodbo vendarle začeli že jeseni, s prihodom novega trenerja tri kroge pred premorom (v 17. krogu, op. a.). Takoj se je poznala sprememba, vseeno pa smo precej zaostajali za želenim 8. mestom.
Zimski prestopni rok se ni začel dobro, saj sta najprej odšla kar dva pomembna člena naše ekipe: Jure (Matjašič), ki je imel določen ugled med igralci in nam je veliko pomenil, prav tako Miha (Klepac). Nato so se vendarle zgodili tudi prihodi, prišla sta Bolha in Berlek, po poškodbi je okreval Krefl - slednji je bil nato spomladi naš ključni igralec.
V	pripravah smo imeli ogromno težav, predvsem korona nas je močno ustavila, podobno kot že pred začetkom sezone - prava groza. Glede na vse opisano: po pravici povedano nisem verjel v uspešen zaključek, to lahko sedaj kar javno povem! Upal sem kvečjemu na dodatne kvalifikacije, to se mi je zdelo takrat realno.
V	Aluminiju sem doživel že veliko zgodb, a v največjo čast si štejem to, da sem ekipo kot kapetan popeljal iz tega položaja! Vesel sem, da sem dodal svoj delček v mozaiku slike, ki je prikazala našo ladjo, ki je priplula v varne vode. Moje mnenje je, da smo si to povsem zaslužili!«
Trener pa je kljub vsemu naštetemu v ekipo vnesel novo energijo, zavel je nov veter.
L. Janžekovič: »Oskar je dal naši ekipi karakter, predvsem pa nam je povrnil vero v nas same, kar po številnih jesenskih porazih ni bilo samoumevno. Prej smo bili sestavljeni iz kock, ki se niso ujemale,
nato pa je s spremembo taktike in načina igre te kocke na novo postavil tako, da smo se ujeli - naši igri je dal smisel. Mi ne moremo 'izumljati nogometa': nismo Maribor, ki ima individualno kakovost, ali pa Domžale, ki igrajo zelo poletno, mi moramo igrati kolektivno. To ekipno zavest smo kmalu dobili nazaj in to nas je na koncu rešilo, to je bila naša rešilna bilka! Bolj je šlo prvenstvo h koncu, bolj smo bili povezani med seboj, trdneje smo držali skupaj, več smo se družili, bolj smo bili nasmejani, jasno se je videla močna ekipna energija. Upam si trditi, da tudi takrat, ko smo imeli v preteklosti veliko boljše rezultate, nismo bili tako poenoteni, kot prav v spomladanskem delu pravkar končane sezone.«
Z vsem naštetim so prišli tudi boljši rezultati.
L. Janžekovič: »Spomladi smo bili med najboljšimi tremi ekipami, če bi zmagali v Domžalah, bi bili celo najboljši. Zbrali smo 28 točk, kar je zares neverjetno. Na začetku smo bili v situaciji, ko smo s strahom pogledovali proti Gorici, na koncu pa smo se spogledovali celo s končnim 5. mestom! Pa so bili Sežana, Bravo in Celje pred nami konkretno število točk, Koper pa je bil oddaljen svetlobna leta.«
»Aluminij nima 'čarovnikov', ampak 'delavce'«
Nekateri nogometni strokovnjaki pa so že jeseni opozarjali na to, da ima Aluminij boljšo zasedbo, kot so kazali takratni rezultati.
L. Janžekovič: »To je res, s tem bi se strinjal, a mi enostavno takrat nismo več verjeli vase, to je bila naša največja težava. Doživljali smo poraz za porazom, pa nismo vedeli, kaj sploh delamo narobe. Upam si trditi, da smo tudi pod vodstvom Gruborja delali dobro, a Oskar nam je vendarle dal nekaj več. Zaupal nam je, enostavno nam je zlezel pod kožo kot trener in kot človek, igralci pa smo se močno potrudili, da smo mu to zaupanje vrnili. Na treningih je neusmiljen, zelo pedanten, natančno ve, kaj bi rad, predvsem pa se je zavedal, da lahko uspemo zgolj kot kolektiv - Aluminij nima 'čarovnikov', ampak 'delavce', tako je vedno bilo in takšna ekipa smo!«
Konkretno v tvojem primeru je precej prispeval tudi trener vratarjev Mladen Dabanovič.
Luka najbolj priljubljen tudi med navijači
Luka Janžekovič je bil v izvedenem glasovanju med navijači izbran za najpriljubljenejše-ga igralca rdeče-bele zasedbe šumarjev. Prejel je kar 37 % oddanih glasov.
L. Janžekovič: »Mladen je svojevrsten tip, do katerega imam zaradi njegove igralske kariere veliko spoštovanje. V nobenem primeru in v nobeni stvari ga nisem želel razočarati, hotel sem vse oddelati maksimalno. Poznala sva se že od prej, zaupal sem mu, tudi v vlogah trenerja in igralca sva se takoj ujela. V mojo igro je vnesel mirnost in sproščenost, natančno je vedel, kdaj mi mora kaj reči in kdaj me mora pustiti pri miru. V moj mozaik je dal veliko kamenčkov, posledično tudi v mozaik ekipe.«
»Z Mladenom sva vedela, da morava ekipi dati nekaj več«
Je pa tudi Mladen trener začetnik, doslej je bil pri Aluminiju v vseh drugih vlogah.
L. Janžekovič: »Očitno je bil to nov spekter, ki ga je enostavno moral odstreti. Ko je ob Oskarjem prihodu prevzel mesto trenerja vratarjev, smo se kar lovili, nato pa je enostavno kar steklo, zadeve so se spontano začele odvijati v pravo smer. Golmanski kolektiv je zelo dober, tudi Tibor (Banic, op. a.) naju posluša in dobro sodelujemo. Smo kar posebni karakterji, a delamo na zdravi bazi.
Sva pa ves čas z Mladenom vedela, da morava ekipi dati nekaj več, čutila sva dodatno dolžnost do kluba in do vseh fantov, da ni bilo časa za sprostitev, morali smo ostati 'zapeti'. Spomladi smo se sprostili samo na eni tekmi - s Taborom doma -, pa smo takoj dobili dva 'komada'.
Zanimivo je tudi, da sva z Mlade-nom na treningih imela veliko debat tudi o nenogometnih stvareh, o privatnih zadevah, a to ni nikoli motilo procesa treninga. Že dolgo se nisem na treningih počutil tako dobro, in to kljub težavam s poškodbami: hrbet me neznosno boli, tudi rama ni v najboljšem stanju ...«
Foto: Črtomir Goznik
Luka Janžekovič: »V težkih trenutkih letošnje sezone sem spoznal, da mi še zdaleč ni vseeno za juzbal, ampak mi je zlezel pod kožo celo bolj, kot sem sam mislil. Veliko je še ognja v meni, nogomet je globoko v mojem DNK zapisu ..."
Na tekmah se to ni videlo.
L. Janžekovič: »Nikoli nisem želel izžarevati šibkosti, ampak sem hotel, da soigralci zaupajo vame. Spomnim se, da sem imel pred tekmo z Mariborom (0:0, op. a.) velike težave z aduktorjem, nekaj dni sploh nisem treniral. Vsi pa smo vedeli, da se bo treba 'metati na glavo'. Kljub temu mi je Oskar rekel, da sem njegova prva izbira, da me ekipa potrebuje. Seveda nisem po-mišljal niti za hip.«
»Moj višek sezone je bil ubranjen penal proti Mariboru in zmaga v Kopru«
Prav na omenjeni tekmi z Mariborom se je potem zgodila zelo pomembna stvar za nadaljevanje sezone: Marcosu Tavaresu si v samem zaključku tekme ubranil penal.
L. Janžekovič: »To je bil res zanimiv trenutek! Meni je šlo kar na jok, saj smo si na tisti tekmi točko zaslužili. Nekateri faktorji so se takrat kar povezali med sabo: trdo delo na treningih, dobra energija med igralci, ekipa je dobro stala na igrišču, garali smo 90 minut ... Da bi na koncu ostali brez zaslužene nagrade, bi bilo krivično, zelo bi bolelo .
Aliw je bil to pomemben trenutek, ne vem, zagotovo pa nam je dal dodatno energijo.«
Nato je stekla serija tekem, v katerih ste ostajali neporaženi, golov ste dobila zelo malo, celotno pomlad le devet na 17 tekmah!
L. Janžekovič: »Tukaj se je videla povezanost ekipe, pri delu v obrambi: bili smo složni in povezani, garali smo eden za drugega, 'metali smo se na glavo' ...
Igralci imamo skupino na medmrežju in po domačem remiju z Muro (0:0, op. a) smo upali, da smo si že zagotovili obstanek. A so Celjani naslednji dan ugnali Olimpijo in se 'vrnili v igro'! Igralci smo se spraševali, kaj je to, vsi smo bili potrti, nekako nam je padla energija. Kot ka-petan sem čutil, da moram napisati nekakšno motivacijsko sporočilo v to našo skupino, zavedal sem se, da ne moremo odnehati tako blizu cilja, tudi Krefla sem vprašal za nasvet. Celo noč nisem spal, nato pa sem res napisal v tem slogu, da se nekateri igralci poslavljajo od naše ekipe in da so to naši zadnji skupni trenutki, ki bi jih rad ohranil v pozitivnem spominu. Nekaj igralcev se je 'našlo' v tem sporočilu, vse pa je spodbudilo in povrnilo energijo. Podobnih neprespanih noči sem imel še kar nekaj .«
Si se po vseh teh pretresih že pomiril?
Celoten potek prvenstva je bil zelo zanimiv.
L. Janžekovič: »Sploh se ne spomnim tako zanimivega razpleta v kateri od prejšnjih sezon, čeprav je bilo tudi lani napeto. Najprej je Olimpija zakockala vso prednost, nato sta prišla Maribor in Mura ... Zmagoslavje Mure je samo logična posledica vsega, kar se je dogajajo. Imajo 'zdravo klubsko okolje' brez pretiranih pritiskov, navijači jim 100 % stojijo ob strani, v zadnjih letih delajo načrtno, dolgoročno - v tem trenutku so najbolj stabilen prvoligaš.«
L. Janžekovič: »Sedaj, nekaj dni po sezoni, sem veliko bolj miren, znebil sem se velikega bremena. Sem pa v težkih trenutkih spoznal, da mi še zdaleč ni vseeno za fuzbal, ampak mi je ta zlezel pod kožo celo bolj, kot sem sam mislil. Veliko je še ognja v meni, nogomet je globoko v mojem DNK zapisu ... Nekaj trenutkov je bilo res nepozabnih ... Moj višek sezone je bil ubranjen penal proti Mariboru, pa zmaga v Kopru .«
Kaj pa kapetanski objem s Ti-mom Maxom Elšnikom?
L Janžekovič: »Timi je moj zelo dober prijatelj, veliko časa sva igrala skupaj pri Aluminiju, tudi izven igrišč sva si blizu, pa tudi najini starši se družijo. Timi je eden tistih ljudi v mojem življenju, ki mi jih ni treba srečevati vsakodnevno, pa vem, da bo prijateljstvo ostalo za vedno. Enostavno ga imam rad, spoštujem ga - izključno in samo zaradi njega mi je žal, da niso postali prvaki. To je nogomet . Zame je ob sami igri zelo pomembno tudi to, da sem v nogometu spoznal številne prijatelje.«
Omenil si, da se nekateri igralci poslavljajo od NK Aluminij.
L. Janžekovič: »Nekaterim se iztečejo pogodbe, nekateri imajo druge interese . Meni jih je vseh škoda, saj gre za dobre igralce, a vsak ima svojo pot, po kateri mora naprej. V isti sapi pa verjamem, da bo vodstvo kluba za naslednjo sezono sestavilo zelo dobro ekipo in da bomo še večja grožnja tekmecem, pa smo bili že spomladi 'brutalni'.
Tudi sam imam samo še eno leto pogodbe, verjetno bom tudi sam moral narediti korak naprej, star sem 24 let. Če bo sezona dobra, potem bi to bilo ' v stilu'.«
Jože Mohorič
Strelstvo • EP v Osijeku
Uspešen Urškin prvi »maraton«
V hrvaškem Osijeku poteka že tretji teden strelskega vrhunca sezone z največjim Evropskim prvenstvom vseh časov. Po uvodnem nastopu ormoške strelke Urške Kuharič z zračno puško 10 m (43. mesto) je naslednji dan sledil še izjemen nastop v ekipni tekmi z zračno puško, v kateri si je priborila ekipni naslov evropske podprvaki-nje in svoje prvo srebrno odličje na velikih tekmovanjih. Sledil je nastop z malokalibrsko puško leže, kjer je v skupni konkurenci s člani osvojila 60. mesto. Zadovoljna je bila tudi z nastopom z malokalibrsko puško v trojnem položaju, kjer je dosegla 1.167 krogov in si skupaj z Živo Dvor-šak delila rezultat najboljše Slovenke na 26. mestu. Naslednji dan je sledil nastop še na ekipni tekmi v
trojnem položaju na 50 m, kjer so Slovenke do preboja v polfinale osmih najboljših ekip ločili trije krogi, s 1.314 krogi so osvojile 10. mesto. V sredo se je Kuharičeva kot edina Slovenka s konkurentkami prvič na EP pomerila še z velikokalibrsko puško na 300 m leže.
Kuharičeva zadovoljna z 11. mestom
Ker v Sloveniji nimamo ustreznega strelišča za trening na 300 m, je bilo pred nastopom Kuharičeve polno neznank. Nastop s puško velikega kalibra je Ormožanka, sicer profesionalna pripadnica Športne enote Slovenske vojske, simulirala predvsem s puško malega kalibra in treningi
na 50 m. Kuharičeva je prve tekmovalne občutke dobila na uradnem treningu, nato pa je sledil še uspešen nastop na EP. Urška je odlično začela z uvodno serijo in zadela 100 krogov, nato še 96, 98, 99, 96 in v zaključku še 99 krogov, kar ji je v krstnem nastopu na EP v tej disciplini s 588 krogi prineslo 11. mesto. Do odlič-ja ji je zmanjkalo šest krogov, kljub temu pa je bila zadovoljna z uvodnim nastopom v tej disciplini. Zmagala je Švicarka Muriel Zueger (595).
Rezultati:
puška 300 m leže ženske:
1.	Muriel Zueger, ŠVI	595
2.	Paula Wronska, POL	595
3.	Anja Senti, ŠVI	594 11. Urška Kuharič, SLO	588
Foto: Strelska zveza Slovenije
Ormožanka Urška Kuharič je v svojem prvem nastopu na EP z ve-likokalibrsko puško na 300 m leže osvojila 11. mesto.
Izjemen podvig z velikokalibrsko puško na 300 m leže pa je uspel zlatemu slovenskemu olimpioniku Rajmondu Debevcu, ki je s 598 krogi (99,100,100,100,99,100) osvojil bronasto odličje! To je njegovo 39. odličje na EP, od tega ima 11 zlatih, 12 srebrnih in še 16 bronastih. V svojo bogato zbirko odličij z Ol, SP in EP je dodal še svoje 54. na največjih tekmovanjih - izjemno in neponovljivo ...
Kuharičeva v nadaljevanju še z dvema nastopoma
V zaključku EP v Osijeku, ki se bo končalo v soboto, je Kuharičeva v četrtek opravila še z nastopom v trojnem položaju na 300 m, zadnji dan EP pa bo z Raj-mondom Debevcem nastopila še v mešanih ekipah v trojnem položaju na 300 m.
Simeon Gonc
petek • 4. junija 2021
Šport, šport mladih
Štajerski	19
Kikboks • Evropski pokal - Karlovac 2021
Plavanje • PA Kurent Ptuj
Repina osvojil evropski pokal, Jamšek tretji Osemkrat na stopničkah
Ptujska kikboksarja, člana Kluba borilnih veščin Ptuj, sta se konec maja udeležila prve letošnje tekme za Evropski pokal - »Karlovac open« na Hrvaškem. Po ukrepih proti covidu-19 je to prva težko pričakovana tekma na tem nivoju Evropske kikboks organizacije VVAKO. Na tekmovanju je sodelovalo več kot 1.600 tekmovalcev iz 30 držav.
Tilen Repina in Nik Jamšek Grobelnik sta tokrat tekmovala v disciplinah point fighting in light kontakt in sta bila zelo uspešna. Največji uspeh je dosegel Tilen, ki je med mladinci do 79 kg v light kontaktu osvojil 1. mesto. Velik uspeh je dosegel tudi Nik Jamšek Grobelnik med mladinci do 63 kg v light kontaktu, kjer je osvojil 3. mesto.
Ptujsko ekipo je na tekmovanju vodil Timi Sitar, sodila pa sta tudi mednarodna sodnika Edvard Šte-gar in Aleš Skledar. Kot predsednik Kickboxing zveze Slovenije ter predsednik Balkanske kickboxing organizacije je bil na tekmovanju
Ptujčani v Karlovcu
prisoten tudi Vladimir Sitar, ki je imel v Karlovcu veliko sestankov z drugimi prisotnimi predsedniki
zvez glede nadaljnjih tekmovanj. Najpomembnejša je bila odločitev, da bo balkansko prvenstvo orga-
nizirano od 2. do 5. Makedoniji.
Košarka • 2. slovenska kadetska liga
Prvi ptujski medsebojni dvoboj pripadel Dravi
Drava Ptuj - Ptuj 70:45 (21:9, 19:14, 11:7, 19:15)
DRAVA PTUJ: Benko 21, Koren, Habjanič 12, Intihar 8, Turk 13, Ci-gula, Rebernišek 16. Trener: Dušan Lubaj.
PTUJ: Podgoršek, Fras 2, Šmigoc 10, Kolarič, Majhenič 11, Kirbiš 13, Vogrin 9. Trener: Zlatko Marčič.
V športni dvorani Gimnazije Ptuj sta se v soboto na prvi uradni tekmi ptujskih klubov v 2. slovenski ligi U-17 sešli ekipi KK Drava Ptuj in KK Ptuj. Na parketu je več pokazala ekipa Drave, ki jo vodi Dušan Lubaj. Njegovi igralci že nekaj let igrajo skupaj, zanesljivo zmago jim je tokrat prinesla večja uigranost ter individualna in ekipna kakovost.
Pot do zmage so začeli graditi že v prvi četrtini, ko so predvsem s koši iz protinapadov prišli do prednosti 21:9. Tudi v nadaljevanju tekme so bili s solidno igro ves čas boljši tekmec. Dosegli so bistvo več točk z meti iz razdalje in iz izigranih akcij, kar je pomenilo v skupnem seštevku rezultat 70:45. Razlika je bila očitna in »dravaši« so odigrali
Utrip s košarkarske tekme na Ptuju
le toliko, kolikor je bilo potrebno za zanesljivo zmago. Varovanci trenerja Zlatka Marčič skupaj vadijo bistveno manj časa, kljub temu so
se zelo trudili in igrali zelo zavzeto v obrambi, medtem ko so v napadu precej grešili. Najboljši strelec tekme je bil z 21 točkami Jan Benko.
Nogomet • 1. mladinska/kadetska liga, dodatne kvalifikacije
Ptujčani v Celje z odlično popotnico
Foto: Črtomir Goznik
Kadeti Drave so z visoko zmago proti vrstnikom Šampiona naredili velik korak k obstanku v 1. ligi.
V sredo sta bili na Mestnem stadionu na Ptuju odigrani prvi tekmi dodatnih kvalifikacij za obstanek/ napredovanje v 1. slovenski mladinski in kadetski ligi, tekmeca sta bila domača Drava (predzadnje uvrščena ekipa 1. lige) in celjski Šampion (zmagovalec 2. lige). Dravaši so si pred povratnima tekmama v Celju priigrali odlično izhodišče, saj so zmagali v obeh konkurencah.
Tekmi sta imeli podoben potek, v obeh primerih so povedli gostje. Sledil je sijajen odgovor domačih ekip in preobrata že do polčasa (ob tem so kadeti tik pred polčasom zastreljali še 11-metrovko). V drugem delu so kadeti pokazali odlično realizacijo, kar štirikrat so žogo spravili za hrbet gostujočega vratarja, ki je ob tem zbral še nekaj odličnih obramb.
Mladinska tekma je imela nekoliko drugačen potek v vmesnem delu, saj je gostom uspelo izenačiti rezultat na 2:2. Znova je sledil boljši
V soboto, 22. 5., so po dolgih sedmih mesecih na svojem prvem tekmovanju v 2021 začeli tekmovati tudi najmlajši plavalci in plavalke. Tekmovali so na Pokalu Tri-glavko v Kranju, kjer so se zbrali vsi najboljši slovenski klubi.
„Kurenti" so tekmovanja začeli v slogu, v kakršnem so ga tudi zaključili - zmagovalnem! Odličen dan in relativno dobro pripravljenost so kronali z osmimi uvrstitvami na zmagovalni oder ter številnimi izboljšanimi osebnimi rekordi.
Na najvišjo stopničko zmagovalnega odra sta stopila Matevž Kosta-njevec (50 m delfin in 50 m prosto) in Zala Mojsilovič Meznarič (100 m delfin). V teh disciplinah sta trenutno najboljša slovenska plavalca.
Ob omenjenih zmagah so člani PA Kurent osvojili še 3. mesta: Matevž na 50 in 100 m hrbtno, Zala na 200 m delfin, Lina Maltaric pa na 50 in 200 m prsno. V ekipi so bili še Eva Hvalec, Mia Jovanovič, Iza Jurgec Bauman, Eli Kumer in Ema Zorec.
UR
Foto: Franc Slodnjak
. septembra v Franc Slodnjak
Plavalci PA Kurent na tekmovanju v Kranju
Športni napovednik
Nogomet • 3. SNL vzhod
RAZPORED 16. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Kety Emmi Bistrica -Rogaška, Koroška Dravograd - Cirkulane, Zreče - Dravinja; Podvinci - Šampion, Dobrovce - Videm, Šmarje - Korotan Prevalje.
Foto: Črtomir Goznik
V KK Drava Ptuj so ekipo v prihodnji sezoni prijavili v kvalifikacije za 1. slovensko kadetsko ligo.
David Breznik
del domačinov, ki so do konca tekme dosegli še dva zadetka in vpisali suvereno zmago.
Povratni tekmi bosta na stadionu Olimp v Celju v soboto ob 15. in 17. uri.
JM
Rezultata: mladinci: Drava Ptuj - Šampion 4:2 (2:1)
STRELCI: 0:1 Žužek (13.), 1:1 Ferk (14.), 2:1 Brest (32.), 2:2 Rakar (56.), 3:2 Brest (62.), 4:2 Plajnšek (82.).
DRAVA PTUJ: Vršič, Pihler, Ferk (od 85. Žvikart), Čuš (od 78. Plajn-šek), Lah (od 58. Baligač), Erhatič, Brest, Dobnik (od 85. Pivko), Krašo-vic, Janežič (od 58. Šabeder), Mesa-rič. Trener: Andrej Kvas.
kadeti: Drava Ptuj - Šampion 6:1 (2:1)
STRELCI: 0:1 Šiljeg (8.), 1:1 Krušič (16.), 2:1 Jerenko (25.), 3:1 Bolcar (51.), 4:1 Ali (56.), 5:1 Krušič (74.), 6:1 Kosar (80.)
DRAVA PTUJ: Vrečar Vreznik, Ribič (od 63. Sedič), Krušič, Bolcar (od 71. Očko), Lovrec, Bezjak (od 41. Jelovica), Jerenko (od 69. S. Čeh), Kraner, L. Čeh, Kolednik, Ali (od 63. Kosar). Trener: Aleš Jurčec.
Rokomet • 2. SRL (m)
RAZPORED 9. KROGA, V PETEK OB 19.00: Arcont Radgona - Drava Ptuj, Jadran Hrpelje - Kronos; V SOBOTO OB 15.00: Velika Nedelja -Ajdovščina; OB 19.00: Kočevje - Radovljica. Prosta je ekipa Gorišnice.
Jadranje • Ekipno DP v razredu Optimist
BD Ranca in Jadralna zveza Slovenije organizirata v soboto in nedeljo, 5. in 6. 6., odprto ekipno državno prvenstvo v razredu Optimist. Na Ptujskem jezeru bo tekmovanje potekalo v soboto predvidoma med 11. in 18. uro, v nedeljo pa med 10. in 16. uro.
Karting • 2. dirka za državno prvenstvo
Konec tedna bo v Centru kartinga in motošporta Slovenja vas v organizaciji AMD Ptuj izvedena druga dirka za državno prvenstvo in pokal Sportstil. V petek in soboto so na sporedu treningi in preizkušnje, v nedeljo pa med 9. in 16. uro (od 13.00 do 14.20 je premor) dirke v konkurenci.
Motokros • Dirka za državno prvenstvo
V soboto, 5. 6., bo v Radizelu v organizaciji AMD Orehova vas potekala druga letošnja dirka za državno prvenstvo v motokrosu. Prva vožnja bo na sporedu ob 11.00, druga ob 14.30.
Mali nogomet • 20. Sandijev memorial
Od 11. do 19. junija bo v Vitomarcih potekal jubilejni, 20. Sandijev memorial v malem nogometu.
Spored: PETEK, 11. junija
-	ob 18.00 - otvoritev nogometne šole KMN Vitomarci (traja od 11. do 19. 6.)
-	ob 18.30 - otvoritvena tekma turnirja, veterani NK Mura - KMN Vitomarci
-	ob 19.00 - turnir med zaselki in društvi iz občine Sv. Andraž
SOBOTA, 12. junija
-	ob 15.00 (v telovadnici) - otroški nogomet turnir U-7, U-9
-	ob 18.00 - pokalne tekme lige DMN Lenart
ČETRTEK, 17. junija
-	ob 18.00 - žreb za članski turnir
-	ob 18.00 - mladinski turnir (letniki 2001 in mlajši), število ekip je omejeno na 12, najboljši trije se uvrstijo na članski turnir (bogate nagrade, prijavnine ni)
PETEK, 18. junija
-	ob 18.00 - članski turnir za prehodni pokal - 20. Sandijev memorial
-	ob 20.00 - ekshibicijska tekma ženskih ekip
SOBOTA, 19. junija
-	od 11.00 (v telovadnici) - otroški nogometni turnir U-11, U-13, U-15
-	ob 14.00 - veteranski turnir +35
-	ob 17.00 - ekshibicijski turnir najboljših veteranskih ekip v Sloveniji +45
-	ob 20.00, članski turnir (2 skupini predtekmovanja) in finalni del turnirja s finalom ob 24. uri in ognjemetom
NEDELJA, 20. junija ob 9.00 (v športnem parku Drbetinci) - zadnji krog Slovenjegoriške lige v malem nogometu na travi in zaključek lige
JM
20 Štajerski
Naše prireditve
petek • 11. junija 2021
Celje • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 7. sezona
Ponovno bodo zapeli Lenart, Neža, Nika, Ema, Sara in David
MO Celje se je tudi v 7. sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo odločila za sodelovanje v projektu, ki podpira petje slovenskih pesmi. Izvaja ga družba Radio-Tednik Ptuj v sodelovanju z občinami in osnovnimi šolami. Iz MO Celje so se v novi sezoni predstavili pevski talenti treh osnovnih šol: Lava, Lju-bečna in Hudinja. V trinajstih nastopih je slovensko pesem in glasbo odlično predstavilo 13 pevskih talentov in glasbenik.
Na oder so stopili tudi trije fantje, v glavnem pa tudi letos prevladujejo pevke s pesmimi s področja zabavne glasbe. V polfinalu bosta OŠ Ljubečna predstavljala Lenart Cizej v mlajši kategoriji s Kekčevo
Peli so:
pesmijo in Neža Janc v starejši kategoriji s pesmijo Za Slovenijo živim. V nadaljevanju projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo bo v mlajši kategoriji nastopila tudi Nika Oman, ki obiskuje OŠ
OŠ Ljubečna:
Heidi Cimerman in Lenart Cizej v mlajši kategoriji, v starejši pa: Neža Janc, Iva Friedrich ter Ajda Žveplan (vokal) in Blaž Krušič (kitara);
OŠ Lava:
Nika Oman in Jan Navotnik v mlajši kategoriji ter Ema Kramer in Katja Romih v starejši;
OŠ Hudinja:
Sara Hokulic v mlajši kategoriji ter Larisa Kocbek, Zala Grogl in David Držek v starejši.
Lava, s pesmijo Ne bodi kot drugi. V starejši je komisijo prepričala Ema Kramer, ki prav tako obiskuje OŠ Lava, s pesmijo Milijon in ena zvezda. Svojega drugega nastopa se je v mlajši kategoriji razveselila tudi Sara Hokulic, OŠ Hudinja, s pesmijo Alas. Starejšo kategorijo te šole pa bo predstavljal David Držek s pesmijo Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi.
„Prepričani smo, da gre za zanimiv, lep in dober projekt, pri katerem ne gre samo za promocijo javnega petja med otroki, ki zelo radi nastopajo, ampak nasploh za uveljavljanje petja slovenskih pesmi. Iz teh razlogov se nam zato zdi pomembno, da podpiramo takšen projekt in povabimo k sodelovanju celjske osnovne šole
oz. osnovnošolce. Ne nazadnje tudi zaradi tega, da se osnovnošolci malce pomerijo in primerjajo z vrstniki na takšnih dogodkih, kjer lahko javno nastopajo. Sicer pa Slovenci preveč poslušamo pesmi v tujih jezikih in se premalo zavedamo, koliko kakovostne slovenske glasbe imamo sami. Na MO Celje smo temu projektu naklonjeni tudi zato, ker je naše mesto dolga leta prizorišče mednarodnega mladinskega pevskega festivala. Festival je sicer zadnja leta postal bienalen, a je s svojo bogato tradicijo še vedno zelo cenjen in ugleden dogodek, ki pomembno prispeva k prepoznavnosti mesta v mednarodnem projektu," je ob letošnji 7. sezoni projekta Otroci pojejo slovenske
pesmi in se veselijo povedal celjski župan Bojan Šrot.
Vsi nastopajoči so v spomin na sodelovanje sprejeli majico, ki jih bo še dolgo spominjala na to, da so bili del projekta, ki spodbuja petje slovenskih pesmi ter razvoj pevskih in glasbenih talentov.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Neža Janc, 6. razred, OS Ljubečna, pesem Za Slovenijo živim (Nuša Derenda): „Tudi mene je za nastop v tem projektu navdušila učiteljica Bernarda. To pesem sem že pela na šolski prireditvi. Zelo mi je všeč. Najraje pojem angleške pesmi, od slovenskih pa so mi všeč^pesmi, ki jih pojejo Nika Zorjan, Alya, BQL, Manca Spik. Igram flavto, treniram odbojko, iz papirja izdelujem voščilnice in druge izdelke. Verjetno bom študirala biologijo."
Lenart Cizej, 5. razred, OS Ljubečna, Kekčeva pesem: „Peti sem začel v tretjem razredu. Pesmi, ki jih pojem, morajo biti slovenske, zabavne in vesele, tudi rock in rap sta med njimi. S projektom Otroci pojejo me je seznanila učiteljica Bernarda Prelo-žnik Kink. Od predmetov v šoli imam najraje matematiko. Obiskujem glasbeno šolo, igram kitaro. Prosti čas preživljam na igrišču, tudi rolkam. Rad bi postal pevec."
Projekt so omogočili:
Mestna občina Celje, Telekom Slovenije, Hermi, Talum, Pe-tutnina Ptuj, Oculus Weltweite Industriemontagen, ATP, Dravske elektrarne Maribor, največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov, Anprotehnik, Klima Ptuj, Sazas, BSH, Testepoint, Mana, Cinkarna Celje, Elektro Celje, Kovintrade, Hiša kulture, Novatel in Intercom.
Foto: Črtomir Goznik
Ajda Žveplan (vokal) in Blaž Krušič (kitara), 9. razred, OŠ Ljubečna, pesem Vsi ljudje hitijo (Neca Falk): „Sva sošolca. Skupaj sva letos nastopila že na šolski proslavi preko spleta. Učiteljica naju je vprašala, ali bi skupaj nastopila tudi v tem projektu. Izziv sva sprejela. Upava, da se bova uspešno predstavila. Rada poslušava različne zvrsti glasbe. V šoli je odlično, četudi je v tem času veliko spraševanja." Ajdina predmeta sta slovenščina in kemija, Blaževa fizika in kemija. Ajda igra klavir in se rada druži s prijateljicami, po osnovni šoli se bo vpisala na gimnazijo. Blaž večinoma igra kitaro, na kateri je samouk, v GŠ pa igra violino. V prostem času se druži s prijatelji na igrišču. Svojo prihodnost vidi na tehniškem področju.
Sponzorji prireditve

Telekom Slovenije
jtATP
E Odern
Perutnina Ptuj
i SAZAS
iči, oculus
T Al «4»
HEEML A &
AN pro Technik d JXO.
KLIMA [PTUJ toe.
OOfíEVAHJE VODOVOD. PUH. HLAJENJE. PREZRAČEVANJE
B/S/H/ tostepoint.
.....................i.	1 bylFF
MANA
CINKARNA
Elektro a „ . , . Celje A. Kovintrada
Foto: Črtomir Goznik
Heidi Cimerman, 2. razred, OS Ljubečna, je zapela pesem To mi je všeč Nine Pušlar: „Pojem že od zgodnjega otroštva, najraje lepe pesmi, zelo rada pa poslušam pesmi, ki jih poje Nina Pušlar. Želim si, da bi izbrano pesem odpela brez napak. V šoli imam najraje matematiko. Obiskujem tudi pevske vaje. Rada rišem, najraje predmete in hiše. Z risbami sem napolnila že veliko zvezkov. Obiskujem tudi gimnastiko in igram tenis."
vwn _ • <
Foto: Črtomir Goznik
Iva Friedrich, 8. razred, OŠ Ljubečna, pesem Nabi-ralka zvezd (Tabu): „Pesem je lepa, zasanjana, sproščena, takoj me je osvojila. V skupini Tabu igra tudi moj učitelj. Ob pesmih skupine Tabu so mi všeč še pesmic ki jih pojejo Nina Pušlar, Adi Smolar, Kingstoni in Čuki. V šoli je odlično, moji izbrani predmeti so glasba, likovna umetnost, matematika, multime-dija. Igram klavir, treniram taekwondo in plezanje. Moja prihodnost bo povezana z veterino ali arhitekturo."
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Nika Oman, 3. razred, OS Lava, pesem Ne bodi kot drugi (Ditka): „Zelo rada pojem različne lepe pesmi. Za nastop v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo sem veliko vadila. Lepe pesmi ima Nika Zorjan, zelo rada pa imam tudi skupino BQL. Pojem tudi pri pevskem zboru. Sport in likovna umetnost sta moja najljubša predmeta. V prostem času tudi plezam, se družim s prijateljicami, v glasbeni šoli igram violino. Nekoč bi bila rada plezalka in violinistka."
Jan Navotnik, 4. razred, OS Lava, pesem Siva pot (Aleksander Mežek): „Pesem sem že prej poznal, zelo mi je všeč, zato sem jo tudi izbral za nastop v projektu Otroci pojejo. Rad imam slovenske pesmi in glasbo, še posebej Čuke in Modrijane, pa tudi na-rodno-zabavno glasbo. V šoli se imamo super. Najraje imam likovno umetnost in glasbo. V glasbeni šoli igram klavir. Občasno igram nogomet, več pa se igram z bratcem. Oba imava rada družabne igre. Treniram plavanje."
petek • 11. junija 2021
Naše prireditve
Štajerski	21
Foto: Črtomir Goznik
Ema Kramer, 7. razred, OŠ Lava, pesem Milijon in ena zvezda (Klara Jazbec): „Pela sem že, ko sem bila majhna. Zelo so mi všeč angleške pesmi in tudi nekatere slovenske (Nina Pušlar, Klara Jazbec), mirne in pozitivne pesmi, pri katerih imam dober občutek, ko jih pojem. V šoli je lepo, še posebej pa uživam pri glasbi in likovni umetnosti. Ze šest let igram violino, rada tudi rišem, slikam ljudi, živali, naravo. Ukvarjam se tudi z gimnastiko. V prihodnje se vidim v glasbi."
Foto: Črtomir Goznik
Katja Romih, 7. razred OS Lava, pesem Daj se nasmej (Bepop): „Rada pojem. Od slovenskih pevcev in skupin imam najraje Nino Pušlar in Bepop. V šoli mi gre dobro, najraje imam matematiko. Obiskujem plesno šolo, ukvarjam pa se tudi s športnim ribolovom, ki je zelo zanimiv. Imam že nekaj medalj. Rada kuham, še posebej pa uživam v pripravi različnih sladic in tort skupaj s sestro. Po končani osnovni šoli bom šolanje nadaljevala na gimnaziji."
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Sara Hokulic, 3. razred, OS Hudinja, pesem Alas (Soy Luna): „Najraje pojem lepe pesmi, pesmi z vsebino in dobro glasbo. Peti sem začela že v vrtcu. Pesem, s katero sem se predstavila, sem izbrala zaradi nadaljevanke. V šoli je odlično, najraje pa imam matematiko. V prostem času uživam v risanju. Rišem obleke. Zelo si želim postati modna oblikovalka. Zelo rada se pogovarjam s prijatelji, s katerimi skupaj igramo tudi igrice."
Larisa Kocbek, 6. razred, OS Hudinja, pesem Ne bodi kot drugi (Ditka): „Na televiziji sem si ogledala oddajo Otroci pojejo. Tudi sama sem si zaželela, da bi bila del tega projekta. Sodelovala sem že na Hudinja idolu. Rada pojem slovenske pesmi, še posebej pesmi, ki jih pojejo Nina Pušlar, Ditka, Bepop. Tudi v šoli uživam pri glasbi. V prostem času rišem, igram klarinet in se ukvarjam s svojimi živalmi. Z mamo pa iz različnih materialov skupaj ustvarjava zapestnice, ogrlice."
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Zala Grogl, 7. razred, OS Hudinja, pesem Moja (Toše Proeski), lastna spremljava (ukulele): „Pojem, odkar pomnim. Lahko rečem, da uživam v petju in glasbi, to je oder, ki me privlači, vedno si želim biti del tega. Uspešno sem se predstavila tudi že na šolskem tekmovanju Hudinja idol. Tudi v šoli je moj priljubljeni predmet glasba. Od slovenskih izvajalcev imam najraje Nuško Drašček, Zlatka, Nipkeja in skupino Tabu. Igram več instrumentov. V glasbi je moja prihodnost."
David Držek, 7. razred, OS Hudinja, pesem Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi (Boris Kopitar): "Rad imam narodno-zabavno glasbo. Ze sedmo leto igram harmoniko. Rad poslušam Modrijane, Avseni-ke, Polkaholike, Zvito feltno, pa tudi zabavno glasbo. V šoli je odlično, matematika in šport sta moja najljubša predmeta. V prostem času igram nogomet, rad grem na igrišče. Rad bi bil pevec, vidim se v glasbi. Solo petje se učim pri Franju Osetu, članu skupine Modrijani."
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Braslovče, Občino Šmartno ob Paki, Občino Vitanje in Občino Zagorje ob Savi ter tamkajšnjimi osnovnimi šolami prireja oddajo
-r-fcák
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESEUJO
V torek, 8. junija, ob 18. uri se nam bodo predstavili učenci OŠ Braslovče.
V sredo, 9. junija, ob 18. uri bodo prepevali učenci OŠ Ivana Skvarče Zagorje ob Savi in OŠ Toneta Okrogarja Zagorje ob Savi,
ob 19. uri pa učenci OŠ Vitanje in OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki.
Spremljajte nas na Radiu Ptuj, na FacebookterYoutube profilu Radia Ptuj in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok.
Projekt podpirajo Občina Braslovče, Občina Vitanje, Občina Šmartno ob Paki in Občina Zagorje ob Savi.
^adioPTUI štajerski TEDNIK
T Al
Perutnina Ptuj
* Telekom Slovenije
J*ATP
Lahkota prihodnosti
#11$ oculus
^^ ^R» - Weltweite Industriemontagen -
AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI
KLIMA FFdy d®.®.
OGREVANJE, VODOVOD, PLIN, HLAJENJE, PREZRAČEVANJE
o dem
dravske elektrarne maribor
Največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov
SAZAS
B/S/H/ tostepoint
BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje
MANA
* by IFF
CINKARNA
Elektro Celje
A Kovintrade
radio celie I novi tednik
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 11. junija 2021
PETEK 4. junij 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Kuhinjica 8:20 Zmajeva sulica 9:55 Glasba za vse 10:25 Rogled nazaj 10:45 Cista umetnost-junij 11:15 Charlie Chaplin 11:45 Idealna linija 12:00 Ptujska kronika 12:30 Portal, pon. 12:45 Mednarodna atletska liga 12:50 Bralna značka za odrale 14:30 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Glasbena osmica (tuja) 19:05 Pomurski tednik 19:35 Pogled nazaj 20:00 Ptujska kronika 20:30 Utrip Ormoža 21:30 Cista umetnost - junij 22:00 Ptujska kronika 22:30 Obzornik "TV Dravograd 23:15 sLOVErotika 00:25 Videostrani SOBOTA 5. junij 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:05 Kapitan Kidd 9:35 Izaubljen, da najden 10:55 Tabu 12:00 Prealed tedna 12:30 Portal 12:45 Pogled nazaj 13:05 Glasba za vse 13:35 Cista umetnost-junij 14:05 Mednarodna atletska liga 14:10 Idealna linija, 14:30 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Glasbena osmica (slo.) 19:00 Obzornik TV Dravograd 19:50 Mednarodna atletska liga 20:00 Pregled tedna 20:30 Cista umetnost-junij 21:00 Idealna linija 21:15 Pogled nazaj 21:35 Sport(no): Tamara Zidanšek 22:00 Ptujska kronika 22:30 Portal
22:45 Literarni večer Cajhn 23:35 Sport(no); Kristjan Ceh 00:15 Videostrani
Ptujska televizija PeTV, T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv ^ telemach ^Ul[«li,l.i,1
PISANA • ZABAVNA - AKTUALNA
NEDELJA 6. junij
7:30 Glasbena osmica (slo.)
8:05 Afrika kriči
9:25 Charlie Chaplin festival 10:45 Pihalni orkester z Davodim Matičijem 12:00 Pregled tedna 12:30 Portal 12:45 Pogled nazaj 13:05 Cista umetnost - junij 13:35 Glasba za vse 14:05 Mednarodna atletska liga 14:10 Idealna linija 14:30 Videostrani 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Pogled nazaj 18:50 Glasbena osmica (tuja) 19:25 Cista umetnost - junij 19:25 V pesmih je moje živfienje 20:00 Pregled tždna 20:30 Portal
20:45 Obzornik TV Dravograd 21:35 Sport(no): Ana Horvat 22:00 Ptujska kronika 22:30 Deček in njegov pes 00:20 Videostrani PONEDELJEK 7. junij
7:30 Glasbena osmica (tuja)
8:05 Kuhinjica
8:50 Bralna značka za odrale 10:15 Literarni večer Cajhn 11:05 Prlekija in Prleki 12:00 Pregled tedna 12:30 Portal 12:45 Pogled nazaj 13:05 Glasba za vse 13:35 Cista umetnost - junij 14:05 Mednarodna atletska liga 14:10 Idealna linija 14:30 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Glasbena osmica (slo.) 19:00 Obzornik TV Dravograd 19:50 Mednarodna atletska liga 20:00 Pregled tedna 20:30 Portal
20:45 Cista umetnost-junij 21:15 Pogled nazaj 21:35 Šport(no): Katja Babič 22:00 Ptujska kronika 22:30 Zadnji človek na svetu 00:15 Videostrani
OKNA
NJA VRATA
INFO@VRATA-TUNING.SI
02 / 780 04 24 i
H
OSOJNIKOVA 12, PTUJ 0
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019).
2 M arodno
■^«.»«vne ^ lasbe
Petek, 3. septembra 2021
Program TV Ptuj
5. in 6. junija 2021, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Redna seja sveta Mestne občine Ptuj. Spominska slovesnost ob obletnici prvega strela v času osamosvajanja Slovenije na Ptuju. Odkrita spominska plošča, posvečena Borisu Frasu, prvo ranjenemu v vojni za Slovenijo. Generalna skupščina Federacije evropskih karnevalskih mest izvolila Branka Brumna za generalnega sekretarja FECC za triletni mandat. Ptujski humanitarec Ignac Habjanič zbral 3.500 kg zamaškov. Izkupiček v humanitarni namen. V Vrtcu Ptuj, enoti Mačice, so za otroke Vrtca Ptuj pripravili predstavo Prometna vila in s tem utrdili znanje najmlajših o prometni varnosti. V gradu Zavrč je potekala konferenca ob zaključku projekta Dediščina Zavrča. Projekt je v sklopu operacije Kulturna dediščina za razvoj turizma. V Domu upokojencev Ptuj na novo odprt večnamenski prostor s kavarno in teraso. Nova pridobitev je namenjena za kulturne in družabne prireditve in druženje stanovalcev Doma. Lovska oddaja Dober pogled. Poskus izpusta sove uharice v Vranski dolini. Glasbena dobrodelna prireditev Vinska Gora poje in igra. Nastopajo na-rodno-zabavni ansambli. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
vrhan kOš ugank 0n nagrad!
Posebna izdaja Kajveš
^	V ■ ■POUETIIE	•	.	I
na 80 straneh:


KAJVES POLETJE AVGUST od 2. julija 2021
- REVUA ZA PRAVI MOŽGANSKI PREPIH!
OKROGLO LETO ZA POLONO JUH
Abraham ji daje krila
ZA MIHO DEŽELAKA IN DENISA AVDICA NI OVIR
Z napori do otroške sreče
NESOJENA ZGODOVINARKA ALMA REKIC
Kuhanje ni njena edina strast
AJLA DŽAFIC IN NUŠA MALOPRAV BREZ DLAKE NA JEZIKU
Sanjski moški pretirava s prijaznostjo
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR, v kompletu z revijo Zarja Jana, za samo 3,99 EUR, v kompletu z revijo Nova, za samo 3,59 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 3,99 EUR.
petek • 4. junija 2021
Oglasi in objave
Štajerski	23
POVEJ NAPREJ!!! ISCEJO SE DOMAČI MOJSTRI RAZLIČNIH STARIH OBRTI!!!
JAVNI POZIV ZA POPIS STARIH OBRTI IN UMETNOSTI OBMOČJA LAS BOGASTVO PODEŽELJA
Spoštovani,
v okviru evropskega sklada za regionalni razvoj LAS Bogastvo podeželja pripravlja skupen projekt na temo DOMAČE OBRTI OBMOČJA. Območje LAS Bogastvo podeželja pokriva območje 8 občin: Kidričevo, Hajdina, MO Ptuj, Markovci, Dornava, Juršinci, Trnovska vas in Destrnik.
V okviru projekta želimo predstaviti domače obrti in umetnosti, ki so bile nekoč bodisi vir dohodka ali pa so imele tradicionalno vrednost in pomen na območju LAS BOGASTVO PODEŽELJA.
Namen projekta je prenos znanja med generacijami, povezovanje, predstavitev obrti, izvedba učnih večurnih delavnic za posamezno obrt, snemanje postopkov izdelave pri posamezni obrti za potrebe trajnostne video ohranitve postopkov.
PRIMERI OBRTI, ki jih iščemo: pletarstvo, rezbarstvo, lončarstvo, kovaštvo, čevljarstvo, medičarstvo, izdelava blatnih ometov, prekrivanje strehe s slamo, tesarstvo, suhorobarstvo, izdelava tradicionalnega nakita iz krep papirja, ličja in tekstila itd.).
Pogoji za aktivno vključitev v projekt: si mojster, ki obvlada določeno domačo obrt in imaš registrirano dopolnilno dejavnost, osebno dopolnilno delo ali deluješ preko društva.
Pri prijavi na sodelovanje imajo prednost mojstri iz zgoraj navedenega območja.
Ker verjamemo, da je na območju veliko ljudi, ki še obvladajo te obrti, pozivamo vse, ki se še ukvarjajo s temi obrtmi, da nam pošljejo izpolnjen spodnji obrazec, da vas bomo lahko kontaktirali. Pozivamo tudi vse, ki veste, da se v vaši neposredni bližini kdo ukvarja s kakšno od starih obrti, da nam pošljete kontakte, da lahko vstopimo v stik z lokalnimi izvajalci.
Lokalni mojstri/mojstrice domačih obrti in umetnosti	
IME in PRIIMEK	
Občina, iz katere prihajam	
Tel. številka/ gsm	
e-pošta	
Obrt, s katero se ukvarjam:	
Imam ustrezno registracijo dejavnosti ali	
Smo društvo, ki se ukvarja s to dejavnostjo	
Prosimo, da nam kontakte pošljete do petka, 18. 9. 2020, na naslov: info@las-bogastvopodezelja.si.
Lahko pa pošljete izpolnjen obrazec po pošti na naslov: LAS Bogastvo podeželja, Ormoška cesta 28, 2250 Ptuj.
P.S.: vse podatke bomo uporabili izključno za direktno komunikacijo s potencialnimi izvajalci.
Iskreno se vam zahvaljujemo za sodelovanje!!!
Ekipa LAS Bogastvo podeželja
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče.
SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
KMETIJSTVO
NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred
nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnlc Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01.
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
— I Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na ^ Facebook in YouTube profilih Radia Ptuj
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Finale: 4. septembra 2021
PETEK, 04. iunii
00:00 08:00 08:30 11:45 13:00 14:30 18:00 19:00 19:40 20:00 21:50 23:00
00:00 08:00 08:30 09:10 10:20 10:40 12:20 18:00 19:00 20:00 21:00 21:40 23:00
Video strani Jutranja telovadba Večerna pesem 2018 Utrip Ormoža Video strani
Italijanska trgovina - v živo Projekt Mladi mladim, Gimnazija Ptuj OŠ Gorišnica in materinski dan Delavnice v vrtcu Gorišnica Pesem in ples nas družita, 2002 Astro - v živo Video strani
SOBOTA, 05. iunii
Video strani
Jutranja telovadba
Kronika iz občine Markovci
Utrip Ormoža
Ptujska^ kronika
35 let ŽPZ Rogaška Slatina
Video strani
Dan Državnosti, Majšperk 2020 Nov. konferenca - Dediščina Zavrča Koncert zborov iz občine Markovci Košnja trave na stari način Ujemi sanje Video strani
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
SP
NEDELJA, 06. ¡unii
in
3 Q.
o en
ž Si > i E i
TO . .
CT iS O JD
Q. O>
O
Is
< CD 2 T-K rt O o
Q rrT
> «
c m "o c iS
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Otroški oder
09:00 Kronika iz občine Hajdina
11:00 Prvo sv. obhajilo na Vidmu
13:00 Slovesnost ob obletnici prvega strela Ptuj
13:20 Žetev na Polenšaku 2005
15:00 Pesem In ples nas družita, 2002
17:00 Alfi med prijatelji
18:00 Športnik leta MO Ptuj 2019
20:00 24. Praznik Občine Starše
21:00 Video strani
PONEDELJEK, 07. iunii
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Aktualni dogodki v občini Videm
09:30 Utrip Ormoža
10:30 Ujemi sanje
12:00 Ptujska kronika
12:20 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Prvo sv. obhajilo na Vidmu
20:00 Koncert zborov iz občine Markovci
21:00 Košnja trave na stari način
21:40 Kronika iz občine Markovci
23:00 Video strani
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
PRODAMO svinje za zakol domače reje. Tel. 040 274 632.
PRODAM obračalnik SIP 220, zelo malo rabljen, in obračalnik pajek 450. Tel. 051 316 591.
PRODAM odojke, težke okrog 25 kg. Tel. 041 368 498.
NESNICE, rjave, v 20. tednu, že v začetku nesnosti, prodajamo. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246.
NEPREMIČNINE
HIŠO na Ptuju, obnovljeno, lepa lokacija, z vrtom, garažo in vso infrastrukturo ugodno prodamo. Tel. 070 270 130.
NA PTUJU in v bližnji okolici kupim dvosobno stanovanje v pritličju ali prvem nadstropju. Tel. 040 288 738.
ODDAMO - ulični poslovni prostor v izmeri 80 m2 - na odlični lokaciji v starem mestnem jedru Ptuja. Cena 450 €/mesec.
051 455 010, S RE/MAX
~ POETOVIO 02 620 88 16. www.re-max.si/Poetovio
RAZNO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, mlade, rjave, hisex, cepljene, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8.30 do 17. ure. Naročila zbiramo na tel. 041 694 124. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
UGODNO prodam ohranjen kotel na pelete eurotherm z gorilnikom eragon. Kličite na telefon 031 684 044.
PVC okna, vrata, senčila
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
www.novareha.si
lloua Relta
IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06.
ARNUŠ OKNA VRATA d.o.o.
Pride čas, ko si izmučeno srce želi le spati, v sen večni potovati...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta in dedka
Leona Goričana
IZ SAVCEV 81
25. 3. 1930-24. 5. 2021
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste našega ata pospremili k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli besede sožalja.
Posebej se želimo zahvaliti g. župniku Tomislavu Roškariču za lepo opravljen cerkveni obred, županu g. Mirku Cvetku za ganljive besede slovesa, cerkvenemu zboru za odpete pesmi, nosilcem simbolov, pogrebnemu podjetju Aura, godbeniku za odigrano Tišino, gasilcem PGD Savci in GZ Sveti Tomaž za častno stražo in zadnji pozdrav.
Vsi njegovi
Ni res, da je odšel - nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, dedka in pradedka
Leopolda Lorberja
se iskreno zahvaljujemo osebju oddelkov SA UKC Maribor, pogrebnemu podjetju MIR, d. o. o., in cvetličarni Orhideja za opravljene pogrebne storitve, pevcem za odpete pesmi, Tanisi Bedenik za opravljen govor ter župniku Janku Frangežu za opravljen obred. Iskrena hvala tudi vsem za darovane sveče, svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Lipa zelenela je tam v dišečem gaju, s cvetjem me posipala, djal sem, da sem v raju. Veje raztezavala k nebu je visoko, meni pa je do srca segala globoko.
SPOMIN
Milan Tucovic
(6. 6. 2020-6. 6. 2021)
Na začetku junija, ko pomlad podaja roko poletju, se spominjamo, da se je pred letom dni, ko so cvetele lipe, za vedno ustavilo utrujeno srce našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata in strica Milana Tucoviča (roj. 5. 7. 1938), upokojenega miličnika iz Majšperka 27. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, posto-jite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Žalujoči: žena Martina, sin Branko in hčerki Majda in Vladka z družinami ter sestra Olga z družino
amnoseK

spomeniki police
Boštjan ZEMUAKs.p. stopnice
Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju
tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584965 PE DELAVNICA-LANC0VAVAS 2 b
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE	
ZA TORKOVO IZDAJO f	)0 PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA PETKOVO IZDAJO 1	DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE 3416 ali marjana.pihler@radio4ednik.si, o pokličite. %/mih'TEDNIK
maida.segula@radio4ednik.si, tel. 02 749 tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodn	
24 Štajerski
Križem Kražem
petek • 4. junija 2021
Slovenija • Kakšni jedci smo
Hajdina • Svet skozi oči otrok
Od hamburgerjev najpriljubljenejši s sirom Drobtinice iz naše mavrične skrinjice
Slovenci med hamburgerji najraje posegajo po tistih s sirom, sledi klasični hamburger, tretji najpriljubljenejši pa je piščančji, kaže raziskava, ki sojo ob svetovnem dnevu hamburgerja pripravili v ponudniku dostave hrane Wolt, kjer sicer burgerji predstavljajo vsako tretje naročilo.
Kot so sporočili iz Wolta, so potrošniki v slabih dveh letih prek njihove platforme v Sloveniji najraje naročali hamburgerje, takšnih naročil je bilo 39 odstotkov. Ham-burgerje najpogosteje in najraje naročajo ob petkih, priljubljen pa je v času kosila med 11. in 13. uro in v času večerij med 17. in 19. uro. Hamburgerji so bolj priljubljeni pozimi, saj so naročila trikrat večja kot poleti.
V Sloveniji so najpriljubljenejši hamburger s sirom, klasični hamburger in piščančji. Potrošniki imajo najraje srednje pečeno meso, zanj se je odločilo približno tri četrtine, sledi dobro pečeno meso, ki si ga je naročila okoli petina vseh, medtem ko je zelo malo takšnih, ki si privoščijo srednje surovo meso.
Največ restavracij, ki ponujajo hamburgerje, je v Ljubljani (50),
Foto: Dreamstime/M24
OKNA, VRATA
......1J
GARAŽNA VR/ml www.naitors.si « ®
NAIBORSnoo
Tel.: D2 74113 BD, Mob: 031733 2D4 Gorišnica I. Gorišnica
IZKORISTITE POPUSTE
| AKCIJA:
Alu vhodna vrata
Razstavni prostor poslovno-stanovanjskega centra na Hajdini od prejšnjega tedna krasi prav posebna razstava. Pod njo se podpisujejo perspektivni mali umetniki, ki na svet gledajo s prav posebnimi očmi, njihova domišljija ne pozna meja.
sledijo Maribor (26), Koper (13), Kranj (devet) in Celje (pet).
Pri hamburgerju je po pojasnilih Wolta izjemno pomembna prava kombinacija kislosti, slanosti, sladkosti, svežine in maščobe. Pri tem pridejo v ospredje dodatki - pomembno je torej, kako se izberejo in kako se kombinirajo.
Med najpriljubljenejšimi v Sloveniji so slanina, sir nacho in jajca, medtem ko pogosto kakšne dodatke iz hamburgerjev tudi umaknejo, predvsem zelenjavo. Med to se najdejo kumarice, solata, paradižnik in čebula.
Pri VVoltu si vsak drug potrošnik, ki naroči hamburger, zraven privošči še klasični krompirček. V zadnjem letu se vse več ljudi odloča tudi za sladki krompirček. V vzponu so veganske različice hamburgerjev, vse več ljudi naroča tudi hamburgerje z natrgano govedino in svinjino.
VVolt, ustanovljen leta 2014, deluje v 23 državah in 150 mestih, kjer dostavlja hrano iz več kot 300.000 restavracij z več kot 60.000 dostavljavci. V Sloveniji deluje od septembra 2019 in je prisoten v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Celju in Kopru, uporabniki pa lahko izbirajo med 500 ponudniki hrane.
Razstava jc pisana, kakor jc pisan svet v očeh najmlajših.
Svet je najlepši v očeh otrok, ki neobremenjeno in veselo na platno rišejo svoje videnje lepote, druženja, prijateljstva in ljubezni. Skozi likovno ustvarjanje svoje dojemanje vsega tega v razstaviščnem prostoru pod občinsko stavbo tokrat predstavljajo otroci iz vrtca Najdihojca,
ki deluje v sklopu OŠ Hajdina. Kot so dejali ob njeni otvoritvi, so njihove igralnice zelo pisane, kot mavrica. In prav takšna je tudi njihova razstava, ki so jo poimenovali Drobtinice iz naše mavrične skrinjice. Drobtinice, ki so jih „razsuli" po stenah, so lepe, ustvarjalne, polne veselih dogod-
kov. Pri teh risbah niso pomembne tehnike ali posebno znanje, največ štejeta razigrana otroška domišljija in kanček navihanosti. Ob umetninah mladih umetnikov so razstavljene tudi fotografije, s katerimi želijo prikazati svoj vsakdanjik v vrtcu.
Dženana Kmetec
■■ pc neki?l? Sem k nadpovprečno
Kakšen planee neti...
uspešen
vzredite!
>\j mačkov. ^

%
MV1 i sbuiniH dle^ctTxy- policajem )e ' * *	jKčreflmata,«)»»"
\
Damo)»"0""'
„o rea
tV
,c ure?
<X><XXXXXXXXXXXXXXX><X><X><X^
Nagradno turistično vprašanje
ra
os
opustovan
0 00
oveniji
Na Ptuju se že pospešeno pripravljajo na začetek kolesarske dirke Po Sloveniji. Prva etapa se bo namreč začela 9. junija na Ptuju. Sicer pa se v tem obdobju turistično gospodarstvo intenzivno pripravlja na zagon ob ugodnejši epidemiološki sliki. Slovenska turistična organizacija skupaj s turističnim gospodarstvom krepi promocijske aktivnosti na domačem trgu, pa tudi na ključnih tujih trgih. Svetu se Slovenija predstavlja kot butična destinacija.
Skupaj s turistični partnerji STO izvaja osrednjo vseslovensko promocijsko kampanjo Zdaj je čas. Moja Slovenija. Njen cilj je navdušiti prebivalce Slovenije za oddih v Sloveniji in s tem spodbuditi okrevanje slovenskega turističnega gospodarstva. Sedaj je čas, da raziščemo vse tiste skrite kotičke Slovenije, ki jih doslej še nismo. Izkoristiti bo treba turistične bone še iz lanskega leta, prejeli pa naj bi še nove, ki jih bo mogoče izkoristiti tudi za obisk prireditev in podobno.
Ob svetovnem dnevu čebel je najpomembnejši italijanski dnevnik Il Corriere della Sera objavil prispevek o pomenu zaščite čebel. Pri tem je izpostavil tudi nekatera slovenska mesta, ki so prijazna do čebel: Radovljico z Muzejem čebel, delavnico Lectar, tudi Thermano Laško z masažami iz medu ter Agencijo ApiRoutes, ki je specializirana za tovrstni turizem.
Slovenija je od januarja do aprila letos zabeležila 366.000 prenočitev. Število turističnih prihodov je bilo v tem obdobju za 87,2 odstotka manj in prenočitev za 80,4 odstotka manj v primerjavi z enakim obdobjem leta 2020. V prvih štirih mesecih pa je v
primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta upad števila prenočitev tujih gostov znašal 85,3 odstotka, domačih pa za 73,5 odstotka.
Okrog 90 najboljših slovenskih gostiln in restavracij bo tudi letos povabilo na pomladni teden restavracij od 18. do 27. junija. Med njimi sta tudi dve ptujski gostilni: Grabar in Ribič. Prijave bodo sprejemali do 7. junija. V tistem tednu bodo slovenske gostilne in restavracije ponudile najboljše iz slovenske gastro-nomije, ki temelji na lokalnih surovinah. Pošta Slovenije je 28. maja izdala priložnostno znamko in ovitek prvega dne na temo Slovenija - Evropska gastro-nomska regija 2021. Na njej je motiv jedi iz gastronomske piramide Slovenije.
Na portalu Kamra je od 27. maja na ogled nova digitalna zbirka Iz zapuščine dr. Otmarja Majeriča, ki vabi k ogledu. Zbirka je nastala v sodelovanju z ormoško enoto Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, predstavlja pa življenje in delo
Čas je, da odkrijemo vse tiste skrite kotičke, ki jih doslej še nismo.
Foto: Črtomir Goznik
zdravnika rentgenologa Otmarja Majeriča (1895-1957), ki je v času pred II. svetovno vojno pomembno prispeval k prepoznavnosti Ormoža kot turističnega in zdraviliškega kraja tako v Sloveniji kot v širšem jugoslovanskem prostoru. Bil je ustanovitelj sanatorija (1927) in kopališča (1932) ter pobudnik in financer prvega zvočnega filma o Ormožu (1935). Tudi ta film je na ogledu v novi zbirki. Avtorica besedila je Nevenka Korpič (ormoška enota PMPO), urednica pa Me-lita Zmazek, samostojna bibliotekarska sodelavka, urednica Kamre za Spodnje Podravje.
Za pravilen odgovor na nagradno turistično vprašanje, ki smo ga povezali s praznovanjem svetovnega dneva čebel, 20. majem, spraševali smo o tem, koliko čebeljih družin je doma v Sloveniji, bo nagrado prejela Zdenka Krajnc. Vseh družin je več kot 200.000, po nekaterih podatkih celo čez 213.000. V Sloveniji je doma avtohtona vrsta kranjska čebela. Danes sprašujemo, koliko km so dolge reke, potoki in drugi vodotoki Slovenije. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Epidemiološko stanje se je v Sloveniji že toliko izboljšalo, da se bodo kmalu odprla tudi termalna zdravilišča, kopališča in drugi tovrstni objekti. Terme Ptuj naj bi odprli danes. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 11. junija.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Koliko km so dolge reke, potoki in drugi vodotoki Slovenije?
Ime in priimek:.........................................................................
Naslov:....................................................................................
Davčna številka:.......................................................................
v Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. ^
Foto: DK