461
Novice.
—   Osebne vesti. Slovenski pisatelj Fridolin Kavčič, stoletnik pri brambovskem polku v Celovcu, je premeščen v Galicijo, menda za kazen, ker ni prikrival svojega narodnega mišljenja, — Pristav finančne prokurature ljubljanske Emil Guttmann, je imenevan tajnikom ravnateljstva domen v Gorici. — Skriptor knjižnice na dunajski akademiji obrazilnih umetnosti dr. Jos. Dernjač .Je imenovan cesarskim svetnikom. — Finančni komisar v Ljubljani Helijodor Dlorhv je imenovan višjim finančnim komisarjem in premeščen v Brno. — Okrajni sodnik v Radovljici Ernst Ferk je imenovan deželnosodnim svetnikom in predstojnikom radovljiškega sodišča. — Logarska pomočnika Alojzij Barle v Sinju in Viktor Pesrl v Motovunu sta imenovana gozdnima paznikoma, prvi v Radovljici, drugi v Cerknici. — Za sodne kancelijske oficijale prve vrste so imenovaui: Ivan Čer ček v Škofiji Loki, Jos. Beniger v Kamniku, Jernej Sočnik v Kranju, Fran Košir v Ribnici za Krško in Ivan Dovjak v Črnomlju. — Za sodne kancelijske oficijale druge vrste so imenovani: Mihael Grebene v Novem mestu, Alojzij Lind-tner, Franc Bunc in Gašpar Janežič v Ljubljani, Ignacij Čamernik v Radečah za Brdo, Valentin Vončina v Litiji za Logatec, Ivan Smolik v Novem mestu, Josip Jeruc v Kamniku za Novo mesto, Iv Praprot nik v Novem mestu, Fran Urbančič   in   Vinko   Šorn v Ljubljani, Valentin  Ce-
kofiloki, Aleksander Ser ko v Novem mestu, Frid. Grohmann v Ložu za Celje, Martin Burja v Radovljici za Ljubljano, Fran Stenta v Ljubljani, Jos Ver-derber na Vrhniki, Jos. Hočevar v Ljubljani, Aeks. Srem-čevič v II, Bistrici in Ignacij Gabrič v Kranju za Ljubljano, Karol Korošec v Črnomju za Ribnico, Jos. čečelič v Krškem za Novo mesto, Fran P leni čar v Trebnjem za Novo mesto in Albert Pogačnik v Ljubljani — Za sodne kan-eeliste so imenovani: Marko Frasc v Kranju za Idrijo, Ivan Vidmar v Kočevju, Frid. Badjura v Krki za Krško, Anton Weber v Celji za Mokronog in Florijan Apih v Ljubljani. — Premeščeni so kancelisti: Matija Kocuvan iz Ribnice v Litijo, Ivan Povh iz Radovljice v Skofjo Loko, Ivan Peč-nikar iz Logatca v Kranj, Rudolf Rasteiger iz Cerknice v Sevnico in Jakob Mesarec iz Postojne v Ptuj.
—   Narodni dom v Ljubijani. Na občnem zboru „ Narodnega doma" so bili izvoljeni v odbor naslednji gospodje : dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteniški predseduik, Duffe, Gogola, Lah, Mally, Murnik, Pleteršnik, Rohrmann, Ferd. Fouvan, di. Stare, odborniki, ravnatelj Šubic. zastopnik Matice Slovenske.
—   Kranjska hranilnica je znižala obrestno mero od 4% na 9%. Ker bode mestna hranilnica ljubljanska še nadalje plačevala 4% obresti, je v interesu vseh tistih, kateri Žele kar možno dobro obrestovanje svojih slog — in kdo si tega   ne želi?   — da nalože svoj  denar pri mestni hranilnici.
—   Častnim članom je imenovala občiea Cerklje g. Antona Vavkena, kateri jej županuje že celih trideset let
—    Drsališče je napravila „Zadrusra za vzdrževanje dirkališka v Ljubljani" in sicer se je dirkališče samo za zimski čas prenaredilo v drsališče.
—    Potrjen zakon Cesar je potrdil v dež, zboru kranjskem vzprejeti zakon o razdelitvi občine Studenec v dve samostalni   občini.
—      Dopolnilni deželnozborski volitvi namesto umrlih deželnih poslancev Janka Kersnika in Mateja Lavren-čiča sta se vršili 16. t m. Trgovinska in obrtniška zbornica je izvolila svojega podpredsednika Antona K le in a, v vipavsko idrijskih kmetskih občinah pa je zmagal kandidat narodne stranke Ivan Božič, kateri je dobil 32 glasov, dočim jih je dobil kandidat katoliške narodne stranke Ivan Lavrenčič samo 11.
—    Uredba učiteljskih plač. Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani je vnčilo deželnemu odboru posebno spomenico glede uredbe učiteljskih plač na Kranjskem. V spomenici je obrazloženo sedanje stanje kranjskega učiteljstva in navedeno, kako in po katerih principih naj se plače urede. Deželni odbor bo gotovo uvaže^al nasvete učiteljstva, saj je njegova iskrena želja   da se izboljšajo   učiteljske plače.
—   Koroški dež predsednik — ne ostane. Zadnje dni so nemški listi raznesli vest, da koroški dež. predsednik baron Schmidt Zabierow, kateri je prosil za umirovljenje, ne odstopi ampak da na izrecno željo cesarjevo ostane. Nekaj dnij se je ta [vest — najbrž vsled nastopa slovenskih poslancev — demonstvovala in se je oficijozno razglasilo, da odstopi baron Schmidt že v   kratkem.
—  V podporo idrijskim rudarjem je poljedelsko ministerstvo odredilo, da bodo počenši od novega leta vso vsi stalni delavci pri rudniku, provizijonisti in vdove dobivali brezplačno žito in drva, kar so zdaj po limito cenah plačevali To je znatna pomoč podpore vrednim idrijskim rudarjem, a da so jo dobili, gre v prvi vrsti   zasluga   narodni   stranki.
—   Slovensko šolstvo na Koroškem. Okrajni šolski svet v Beljaku je razpisal učiteljski službi v Grozdanjah in v Podgori. V razpisu ni zahteval znanja slovenskega jezika, dasi obiskujeju imenovani šoli samo slovenski otroci, kateri ne znajo nemški.
—   Sodne razmere Zadnji dni citati je bilo v slovenskih listih jako žalostna poročila o sodnih razmerah na Koroškem, na Štajerskem in na Primorskem Listi so navajali drastične vzglede, kako krivične sodbe se izdajajo vsled jezikovne nezmožnosti sodnih uradnikov. Take dogodbe moraje omajati zaupanje prebivalstva v pravosodje a vlada vzlic temu ne stori ničesar, da zagotovi boljše, kulturne države dostojno pravosodje
Železnica Gorica-Ajdovščina. Te dni je bila razglašena podelitev koncesije za zgradbo lokalne železnice Gorica -AjdovšČina. Koncesijonarja sta slovenska poslanca goriška grof Alfred Koronini in dr. Anton Gregorič.
—   Agrarske operacije. Uradni posli krajnih komisarjev za agrarske operacije so se tako razvelili, da bode iste opravljal v političnih okrajih Kranj. Eadovljica, Kamnik, Litija, Novo mesto, Črnomelj in Kočevje okrajni glavar Rudolf grof Margkeri kotkrajni komisar s sedežem v Ljubljani, v političnih okrajih Ljubljana, Logatec, Postojna in Krško pa okrami komisar Fran Župnek kot kraj ni komisar tudi s sedežem v Ljubljani.
—  Slovenska 'šola v Gorici. Goriški šolski svet je začel proti mestni občini postopati z eksekucijo. Ker mestna občin nikakor neče preskrbeti primernih prostorov za slovensko šolo, je deželni šolski svet imenoval šolska nadzornika Vodopivca in Culota eksekutorjema in jima naročil, naj najdeta potrebne prostore in najameta potrebne osobje, sploh da na mestne stroške poskrbita kar treba za slovensko šolo.
462
—   Italijanska blaznost. Italijani se bavijo sedaj s kovanjem italijanskih imen za slovenske kraje. Prekrstili so že celo vrsto  izključno slovenskih krajev, mej njimi tudi Postojno.
—    Poročil se je veleposestnik g. Fran Roblek v Žalci z gospč. Ano Zanicrovo iz St. Pavla. — g. Janko Oman davčni   pristav v Trebnjem,   z go^pč.   Emilijo Zirerjevo.
—   Umrli. Na Reki je nenadoma umrl poštni kontrolor v Ljubijani g Rudolf Magajna kateri je bil povodom potresa odlikovan z zlatim zaslužnim križcem — V Trstu je umrl najstarejši častni meščan ljubljanski Fran Jelovšek v starosti  100 let
—   Ponesrečila je pri g. Grudnu na Jeličnem vrhe službujoča 171etna Neža Eržen in sicer v mlinu, kjer jo v prijel jermen in jo potegnil pod kolo, katero jo je tako poškodovalo, da je umrla.
—   Najdeno truplo. Podborštom pri Črnučah našli so ljudje mrtvo ciganko, katera je bila umrla od mraza in glada,
—   Otrok — požigalec. V Suhem Dolu pri Kamniku je pogorel posestnik Mihael Remec. Ogenj mu je naredil 1500 gl. škode. Zaznal je Remcev šestletni sin.
—   Samomor. V Kamni Gorici se je obesil ondotni krčmar Martin Ferjan. Možu se je že delj časa mešalo.
—   Utonil je Jakob Kranjc z Verda pri Vrhniki, ko se je s svojim očetom vozil na Ljubljanici. Oče in sin sta bila pijana.
—   Vodovod Črnomelj-Semič je dogotovljen in se bo v kratkem vrš^a tehniška kolavdacija.
—   Godba na Menelikovem dvoru Menelikov dvor je postal muzikaličen „Nov. Vremja" poroča, da je med ostalimi bogatimi darovi, katere je dobil neguš Menelik od ruskega čara, popolna zbirka godbenih inštrumentov. Poučevanje v godbi na MeneJikovem dvoru je prevzel Rus L^ontjev, kateremu bodeta še pomagala Milevski in Doroševič. obadva mu-zikaša. Menelik je že dal glasbenikom dve hiši za osebno porabo in bodo preskrbljeni z vsem na račun dvora. Poprej so se v Abesiniji rabili za glasbo zamorci, sedaj jih bodo nadomeščali ljudje iz roda Ulamo, ki so jako nadarjeni za mu-ziko. No, Menelik se hoče evropejizovati, i\ italijanskim harmonijem cesarice Taitu pridejo na vrsto ruske trobente, gosli in klarineti in MeneMk, — no, ta bode plesal, kakor bode godel  —   Leontjev.
—   Prusofilska demonstracija na Dunaju K poročilu o demonstraciji, katero so uprizori1! nemški dijaki pred poslopjem državnega zbora dne 10. t. m. na Dunaju, je dostaviti še nastopno : Nemški „burši" so se že dlje časa pripravljali za to demonstracijo. Dne 6. t. m. zvečer so prire-d;V nemškonacijonalen komers, katerega se je udeležilo tudi več avstrijskih profesoijev. Ti profesorji so bili toli Jojalni", da niso ostavili lokala, ko so dijaki jeli prepevati „Die Wacht am Rhein' ^n druge izdajske pesmi, radi katerih je morala intervenirati policija. Dne 10. t. m. pa so se dijaki zbrali na vseučilišču, kjer so pričakovali Schonererja, in Wolf-i in — Lecherja. Ko pa le ni b^o teh treh apostolov velikonemške ideje, šli so korporativno pred parlament. Pred palačo sta jih že pričakovala Schonerer ;n Wolf Policija je dijakom sicer branila ustop na dovozpico, a burši so šiloma odrinili redarje in zavzeli dovozn^co, kjer so burno demonstrovali vzkliki „Živel Schonerer! „Živel Woif!« „DoM z Badenijem !w „Doli z Luegrom !"* Mej tem so prepevali Bismarckovo pesem in še druge prusofilske popevke. Wolf se je razgrajačem zahvalil in jih ščuval, naj kličejo „Hoch Aildeutscbland!" Komedijaši so potem drvili pred mestno hišo, kjer so s palicami grozili nPereat Lueger!" Nekaj ministro, med njimi Gautsch, so vso stvar videli na svoje oči. Posvvetovali so se takoj, kaj storiti. No, naučni minister je mogel  videti   tu   na   svoje oči,
kam dozoreva tisto preveliko srčkanje otrok matere Germanije. Zgaj so jeli ti otroci rasti čez glavo — avstrijskemu ministru.
—   Spremembe v zbornici poslancev na Dunaju. Ne spremembe v poslovnem redu, tudi ne kdo ve kake spremembe v parlamentarnem položaju, ampak popolnoma tehnične spremembe so se prigodile v dunajskem parlamentu. Obstruk-cija je izgubila jedno najpripravniših priprav, na kateri so vprizarjali svoj obstrukcijski ntam-tamu — odpravili so namreč ploščice na pultih.
—   Nekaj o pariški razstavi. Na pariški razstavi leta 1900 bode velikansk, 60 metrov dolg daljnogled, ki bode kazal mesec v daljavi 100 kilometrov. Potem bode videti na razstavi tudi palačo iz same kamenene soli, ki se bode čarobno lesketala ob solnČni in električni luči. Kameni iz soh za gradnjo te palače se prepeljejo iz Rumunije v Pariz.
—   Demonstracija  proti morilcem   ptičev.  Minolo
soboto je bil velik hrup na trgu v Bolcanu na Tirolskem* Nemško prebivalstvo se je vrglo na Italijane, ki pomore ogromne množine ptičev in jih potem prodajajo na trgu. Tem prodajalcem je ljudstvo s silo zabranilo prodajanje mrtvih ptičev, žive ptiče pa so izpustili iz kletk Na to so obstopili ljudje šotore prodajalcev takih ptic in niso pustili nikogar blizo. Najbrže se popolnoma zabrani tem jastrebom njihovo mo-rilno početje v južni Tirolski, a tako bi moralo biti tudi drugod.
—   Roparski umor blizu Dunaja Nedavno so našli na obrežju Donave, v Lackenau pri Dunaju ubitega mladega moža, katerega dolge nihče ni poznal. Končno se je dognalo, da je mrtvec delavec Ivan Werderits. O kakem sledu za morilcem pa še vedno ni bilo govora Bratranec ubitega je bil zadnji Človek, ki je govoril z Werderitsem. Sedaj pa je preiskava dognala, da je prav ta bratranec zvabil Werderitsa na samotea kraj ob Donavi, ga ondi najprej zakial z velikim nožem ter bežečega bratranca še pobil s kamenjem. Na to ga je oropal ter mu vzel prislužen^h 50 gld.
—   Razširjenje prenesenega delokroga. Izvrševanje opravil prenesenega delokroga provzroČa občinam mnogo dela in jim nalaga znatnih bremen. Občine se že več let potezajo za to, da bi dobile za izvrševanje teh opravil kako odškodnino. Vlada obeta to sicer že dolgo, storila n,# ničesar. Vsled novega civilnopravdnega reda se ta opravila še pomnože, kajti v prihodnje bodo morale občine preskrbljevati dostavljanje tudi sodnih spisov civilnopravne narave, a ob nedeljah in praznikih jih bodo smele dostavljati samo s posebnim dovoljenjem sodišča. Na deželi provzroči to občinam novih stroškov, ker bode morala skoro vsaka večja občina najeti in seveda tudi plačevati svojega posebnega dostavljalca. Ker je to novo breme občinam gotovo krivično, so se nekatere občine že začele proti temu razširjenju prenesenega delokroga oglašati i» dobro bi bilo da jih posnemajo tudi  slovenske občine.