Pos alfieS!!¥ M&fiVk a 30 tfrffS¥JWi Sev. 163. f um, v jen, floe 19. m m i - LetoXLfl K Velja po polti: aa u oelo leto naprej.. K 50-— ■a ea mesec „ >. „ 4.80 sa Hemčljo oeloletno. „ 55-— ia ostalo inozemstvo • i, 80- V Ljubljani na dom Za oelo leto upra).. K 48 — saenmeseo „ ..K V tpravl preieman maitdnt „ 3-so srn Sobotna izdaja: si U oelo leto.....Klena Hemčljo oeloletno. „ 12'— saoatalo inozemstvo. „ 15— Hf Uredništvo f« T Kopitarjevi nllol Itev. 6/m. Rokopisi «e vračajo; neiranklrana pisma se ne css sprejemajo. — Drednllkega telefona itev. 50. = Enostolpna petltvrata (59 aa široka In 3 mm visoka ali n|e prostor) sa enkrat .... po 50v aa dva- ln večkrat . „ 45 pri večjih naročilih primeren popnat po dogovora. Ob sobotah dvojni tarlL •a... Poslano: ^ 1 Enostolpna petitvrsta K 1* Izhaja vsak dan lmmši n« detle tn praznike, oh 3. nrl pop. Redna letna priloga vozni red Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranilnloe avstrlJsKe št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7583. — Upravnlškega tclolona št 50. Načelslve S. L. S. trna sejo prihodnji ponedeljek dne 22. julija ob pol 3. uri popoldne v Kat. tiskarni. K seji vabi načelstvo tudi zastopnike kmečkih zvez ali, kjer Kmečka zveza §e ni ustanovljena, zastopnike občin, zaradi razgovora o važnih gospodarskih vprašanjih. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Ljubljana, dne 17. julija 1918. Prelat A, Kalan, t. č. načelnik S. L. S. Razpust kranjskih olin? Dunaj, 18. julija. Deželni odbornik kranjski dr. Pegan Se je mudil te dni na Dunaju ter se je raz-govarjal v ministrstvu za notranje zadeve glede razpusta onih kranjskih občinskih zastopov, ki se niso pridružili od kranjskega deželnega odbora sestavljeni zgraževal-ni resoluciji. ' Koliko je resnice na tej vesti, se bo kmalu pokazalo, čeprav ne dvomimo, da je deželni odbor sposoben nastopiti proti tistim občinam, ki so se mu drznile »upreti« in se izjaviti za majniško deklaracijo. Po vseh dokazih neznosnega terorizma je tudi to mogoče. Dvomimo pa, da bi hotela vlada vpeljati po vsej deželi nenormalno stanje ge-rentstva, da bi hotela razpustiti občinske zastope, napraviti iz Kranjske pašalik deželnega glavarja in tako pred vsem svetom podati preočito sliko naših razmer. Dvomimo, da se bo tako upala igrati z ljudstvom, kakor se igra deželni odbor v lastno pogubo z njim, ter mirno čakamo konca te čedne »afere«. Ha. Ministrski predsednik Seidler je hotel s svojim govorom v prvi seji poslanske zbornice sankcionirati nemški kurz v Avstriji, Izjavil je, da se brez Nemcev in pa proti Nemcem ne da vladati in nemški poslanci so ga dobro razumeli: kljub ročicam, ki jih je vsajal tudi drugim narodnostim v srce, so vedeli, da je s tem napovedal vlado proti drugim narodom, da je — česar ni storil še noben ministrski predsednik — slovesno proglasil nujnost nemškega imperializma v Avstriji. Komur niso bogovi vzeli razuma, ve, da je tako stališče ne samo neizvedljivo, ampak da je dejansko tudi negacija države, ki je po svoji naravi narodnostna in drugačna biti ne more. Proti naravi ne greši nihče brez kazni. Kdor ji dela silo, jo izziva k neizogibnemu maščevanju, in če pl. Seidler napoveduje nemško nadvladje, iz-podmika sam sebi stol, na katerem sedi, hkrati pa pospešuje notranji razkroj države, katero vodi. Avstrija z nemškim kur-zom pomeni Avstrijo, v kateri so vse druge stranke — torej večina — v revolucionarnem stanju, pomeni Avstrijo prepirov, Avstrijo anarhije v parlamentu, Avstrijo večnih kriz in notranjih slabosti, državo, ki hira in razpada. Na Dunaju to še ni znano, a to vedo v — Berlinu. Berlinu je mnogo na tem, da ima z monarhijo zaveznika, ki je močan in odporen, ki je torej notranje konsolidiran, ker je le v tem slučaju zavezništvo za Nemčijo praktičriega pomena; zaveznik, ki je notjjfinje razbit in sprt sam s seboj, je dvomljiva pridobitev. Zato so na Nemškem v skrbeh. Isti dan, ko jc Seidler napovedal v zbornici nemški kurz, je pisala »Vossische Zeitung« z ozirom na zadnja izvajanja grofa Buriana: »Zatrdilo grofa Buriana, da pomenja Avstrija - Ogrska zgodovinsko potrebnost, je gotovo resnično; ne zadošča pa, da bi razpršilo vse skrbi Nemčije. Kajti četudi smemo upati, da more Nemčija notranjo eksistenčno opravičenost Avstrije-Ogrske vojaško uspešno podpirati, se s tem še vedno ne spravi s sveta dejstvo, da živi celo po cenitvi grofa Buriana le preznaten odstotni p o-stavek prebivalstva le pod pritiskom v dosedanjih notranjepolitičnih in zunanjepoli-čnih razmerah, da se ta del prebivalstva le z nevoljo šteje med zaveznike Nemčije. Nad vsak dvom vzvišena zavezniška zvestoba vsake avstrijske-ogrske vlade, katero je tudi grof Burian to pot zopet v najprisr-čnejših in najrazveseljivejših besedah izrazil, ne more trajno nuditi polnovrednega nadomestila za čisto drugačna čustva nekaterih v Avstriji-Ogrski živečih narodov. Tudi ni pričakovati, da bodo mogle avstrijske-ogrske vlade same docela iz-premeniti čustva svojih narodov v tem oziru. Vsekakor je njihova naloga, skrbeti za to, da se z.izpolnitvijo opravičenih zahtev, posebno v avstrijski državni polovici, odstrani tisto stanje, ki je lahko dostopno vplivom sovražnih moči v državo razkraja j o č e m zmislu. Če se danes ali jutri lazvije vprašanje o preosnovi Avstrije, potem naj udeleženi narodi nikakor nimajo čustva, da je ugodnejša uravnava njihovega položaja zasluga entente.« To je očitna klofuta ne le Burianu, ampak tudi Seidlerju. Nemci vedo, česar naši državniki še niso doumeli, Rajhovci presojajo sicer stvari s svojega stališča, ki ni brez sebičnosti, a vendar vidijo dalje kot na Dunaju. Rahlo so opomnili našo vlado, da pelje nezadovoljnost narodov državo v pegubo in da so sami interesirani pri tem; boje se, da postane zveza med monarhijo in Nemčijo iluzorična, če ostane v monarhiji tako, kakor je. Mi gledamo stvari od druge strani kot rajhovci in ne obsojamo nemškega kurza zato, ker spravlja nem-ško-avstrijsko zvezo v nevarnost, ter ga ne hvalimo, dasi jo spravlja. A v tem se strinjamo z rajhovci, da so znamenja na političnem nebu resna, čeprav jih Seidler tudi po klofuti iz Nemčije ne bo znal tolmačiti. Pozor nrtfl niiraici perila! Danes in včeraj hodijo po Ljubljani vojaki okrog in nabirajo ter rekvirirajo perilo. Od merodajne strani smo obveščeni, da nimajo za to ti nabiralci nobenega pooblastila in so čisto navadni tatovi. Opozarjamo prebivalstvo, naj naznani tak slučaj prvi policijski oblasti, ki bo te tatove takoj aretirala. Trelja seja fžavne® iora. Dunaj, 18. julija 1918. Zbornica nadaljuje proračunsko debato. Govorniki govore praznim klopem. Vsa pozornost je obrnjena na zakulisno politiko, kjer se Seidlerju štejejo dnevi. Opozicija nastopa kompaktno in solidarno. To se je pokazalo včeraj v finančnem odseku, kjer je opozicija s Poljaki vred onemogočila sklepanje o davku na vino. Istotako so vstopili v agrarno zvezo nenemških narodov tudi Poljaki. Seidler šteje in šteje glasove pro in contra in vedno je še število glasov proti njemu, Ali kakor pravi današnja »Arbei-tcrzeitung«; »Tukaj patrioti, tam sovražniki države.« Patriot je namreč samo ta, kdor glasuje za Seidlerja, sovražniki države pa vsi oni, ki nc vidijo v Seidlerju moža »previdnosti« za nesrečno Avstrijo, In končno hočejo »patrioti« napraviti celo člane gosposke zbornice za sovražnike države, ker so se premalo navduševali za Seidlerjev ekspose o nemškem kurzu. Odločitev pade šele prihodnji teden, ko bo v zbornici v torek prvo bojno glasovanje, ali naj se obtožba ministrov od-kaže odseku ali ne. Za ta predlog je potrebna le navadna večina glasov. Nemški socialni demokrati niso z ozirom na pred- log Čehov in Jugoslovanov glede ministrske obtožbe še zavzeli svojega stališča. Odločili se bodo šele jutri, V ospredju dogodkov prihodnjega tedna bo tudi vojaška debata, ki obeta biti velezanimiva. Kot govornik Jugoslovanskega kluba je nastopil danes dr. Smodlaka, ki je izjavil v imenu vseh Dalmatincev, da ne do-vole nikdar rešitve jugoslovanokega vprašanja v tem okviru, da bi Hrvati m Srbi žrtvovali Slovence. • * * * V zbornici je govoril tudi koč .vski Barbo, ki je obrekoval Jugoslovane, da so | veleizdajalci, in sicer na tak način, da ga bodo »Resnica« in »Novice« lahko vesele. Zanimivo je tudi, da je branil Barbo Ogrsko pred napadi drugih nenemških govornikov, kljub temu, da vodi Ogrska pravo izstradalno vojsko proti Avstriji in Erccg-Bosni. Za nemškega grofa in ritmojstra so še vedno Mažari »viteški narod«. Predsednik dr, Gross otvori sejo okrog 11. ure predpoldne. Prvi govori nemški nacionalec Mar-ckl. Izvaja, da bo ljudstvo poklicalo parlament na odgovor, če bo trpel take govore in razprave, ki krepijo moč sovražnikov in tako podaljšujejo vojsko, namesto da bi razpravljal o prehrani in gospodarstvu. Govornik kritizira prehranjevalne razmere na Štajerskem in napada dr. Vrstovška zaradi njegove izjave, da je vlada pod pritiskom Velenemcev vkovala Slovence v spone suženjstva. Nemci zahtevajo od sedanje vlade, da vzdrži nemški kurz in nastopi z vso odločnostjo proti državi nevarnemu gibanju v slovanskih vrstah. Poslanec dr. Smodlaka napoveduje v imenu Jugoslovanov boj dr. Seidlerjevi vladi, ker je Seidler postal prvobojevnik pangermanizma proti Jugoslovanom. Izjavlja v imenu vseh Dalmatincev, da nikakor ni mogoč sporazum v jugoslovanskem vprašanju v tem okvirju, da bi žrtvovali močan, živ del jugoslovanskega naroda — Slovence. Jugoslovani nočejo, da se pretrgajo vezi, ki jih jc ustvarila Donava med sosednjimi deželami. (Ploskanje pri Jugo, slovanih.) Poslanec Krirsch (nemški nacionalec) govori o prehrani in zahteva, naj začne vlada takojšnja pogajanja z Nemčijo in Ogrsko, da se izognemo katastroli. Poslanec Franta (Češki svaz) poudarja, da je ironija, če govori Seidler, da se Čehom ne godi krivica. Vlada naj se ne čudi, če niso proti nji sedaj samo Čehi, ampak vsi Slovani, ki so tvorili temelj in hrbtišče države, a so sedaj razkričani kot veleizdajalci. Grol Barbo o slovanskem veleizdajstvu in madžarskem viteštvu. Poslanec grof Barbo je izjavil: dr, pl, Seidler je moral kakor vse prejšnje vlade izkusiti, da se z dobrohotnostjo pri Slovencih ničesar ne doseže. Vsaka koncesija, ki jo dobe, je le nadaljna stopnja za nove zahteve, za nove slovenske agitacije. Jugoslovanska agitacija jc zavzela tak značaj, da- je morala pač vsakomur odpreti oči. Avstrijskega ministra, ki bi nasproti veleizdajalskim izjavam s slovenske strani, ki smo jih slišali tu od slovanskih poslancev, še dalje zapiral oči, Nemci ne bi mogli trpeti. — Govornik se peča z jugoslovansko agitacijo. Dela se z grozovitim rovarjenjem. Kmetom pripovedujejo, da njim jemljo zadnje živinče, dočim Nemci žive v izobilju, kakor je to storil v tej dvorani dr. Verstovšek. Na ta način huj-skajo ljudstvo. Tona, kakršnega se poslužujejo tu mnogi govorniki nasproti Ogrski, govornik ne more dobravati. Ogri so viteški narod, od katerega je mogoče vse doseči, a na način, ki jc sedaj priljubljen, sc od Ogrov ne dobi ničesar. Govornik pravi nato, da je med Nemci in slovanskimi strankami mnogo skupnih točk, ravno tako med meščanskimi strankami in socialnimi demokrati. Če hočejo gospodje doka.-zati, da je uporaba § 14. krivica, naj sedaj dokažejo, da je parlament sposoben za delo na korist prebivalstvu. Na tem torišču sc moramo najti. Konec seje ob pol 7, uri zvečer. Prihodnja seia iutri ob 10, uri dopoldne. Seja načelnikov strank. Dunaj, 18, julija. Danes se je vršila konferenca načelnikov strank, na kateri je načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec naznanil predlog, ki ga bo stavil v poslanski zbornici in ki zahteva izpremembo pooblastil-nega zakona za poljedelske odredbe v tem smislu, da se mora predložiti taka od« redba, ki naj se predloži parlamentu, najprej posebnemu zborničnemu odseku, ki mora odredbo odobriti. Če odsek odreče odredbi odobritev, se. mora odreba opustiti. Predlog se bo izročil danes v parlamentu. V utemeljevanju predloga se navaja s protestom, da se poljedelske odredbe riti sedaj še niso predložile parlamentu,, dasiravno zakon izrecno določa, da preneha veljavnost odredb, kakor hitro se odredbe parlamentu ne predlože. Seja klubovih načelnikov . Dunaj, 18. julija. Pod vodstvom zborničnega predsednika dr, GroBa je zborovala danes konferenca klubovih načelnikov, ki se je pečala z nadaljno določitvijo delovnega reda. Posveta sta se udeleževala min, predsednik dr. vit, pl. Seidler in železniški minister baron pl. EanhanS, Dogovorili so se, da bodo jutri, končali prvo branje začasnega proračuna. Proračunski odsek mora clo torka poročati zbornici. V ponedeljek in v torek dopoldne bodo razpravljali o češkem predlogu, naj se ministri obtožijo, O predlogu bodo glasovali v torek ob 12. uri opoldne. Nato se bodo posvetovali o nujnih vprašanjih, ki so jih stavili radi vojaških dogodkov. Ministrski predsednik dr. pl. Seidler je izjavil, da more pritrditi razpravi o vojaških zadevah le, če sc to zgodi v tajni seji. Ker določa poslovnik, da smejo pri nujno stavljenih vprašanjih govoriti le predlagatelji 20 minut, so-se na posvetu načelnikov dogovorili, da spremene vsa nujna vprašanja strank o vojaških zadevah v en predlog, ki ga bodo predlagale vse stranke. Od vsake stranke bo govoril en govornik; skupno bo torei1 nastopilo 21 govornikov. Vojaška razprava. bo trajala do četrtka zvečer, v petek 26, julija ji sledi drugo branje začasnega proračuna. Opozicija na delu, Dunaj, 18. julija. Finančni odsek naj bi bil včeraj skle-pal o davku na vino. Odsek pa je bil nesklepčen, ker se je opozicija odstranila iz odseka. Poljaki so izjavili, da nimajo povoda sodelovati v odseku, dokler je še Seidler ministrski predsednik. Agrarna zveza nenemških strank. Dunaj, 18. julija. Včeraj sc je sestavila prosta agrarna zveza nenemških strank. Poslanec Jarc je sklical nenemške stranke na ustanovitev proste agrarne zveze nenemških strank. Popoldne se je zveza konstituirala. Zastopani so v prosti zvezi nenemških agrarcev Jugoslovani, Čehi, Poljaki, Ukrajinci in Italijani. Zveza se je sestala takoj na posvetovanje ter je sklenila intervenirati pri centralnih mestih zaradi oprostitve poljedelcev in poljedelskih delavcev. Razgovor dr, Seidlerja z voditelji Poljskega kola. Dunaj, 18. julija. Pred posvetom klubovih načelnikov se je razgovarjal dr. Seidler več časa na hodniku z načelnikom Poljskega kola dr, Tertilom in z namestnikom načelnika grofom Bawowskim. Oprostitve starih črnovojnikov. Vodite"1 krščanskih socialcev in nemških nacionalecv so se i 7. t. m, razgovar-jali v glasnem stanu t načelnikom generalnega štaba pl. Arzom, kateremu sO predložili svoje želje o oprostitvi črnovojnikov. Pred odloč!tvijo. Dunaj, 18. julija. V ponedeljek, 22. t. m., ob U. uri dopoldne sc prične v parlamentu dabata o češkem predlogu na obtožbo ministrov. Za Jugoslovane bosta govorila prof. Jarc in dr. Ravnikar. V torek, 23. t. m„ ob 12. uri dopoldne, se bo vršilo glasovanje. Polna udeležba jugoslovan#kih poslancev, ie bila Stran % v_ 68EOVENEC«, Sfne 19. Juftfr' m*T brzojavnim potom zagotovljena. Predlog na ministrsko obtožbo gre z navadno večino, ne z dvetretjinsko večino v odsek. Nemški socialisti se bodo o svojem stališču napram predlogu na ministrsko obtožbo odločili jutri. V čeraj popoldne je bil podan predlog na debato o vojaških dogodkih na fronti in v zaledju. Nemci so predlagali, da naj se vrši debata v tajni se«, ter so predlagali, da naj se o tem glasuje. Opozicija bo glasovala proti tajni seji. Debata o vojaških dogodkih se bo vršila najbrže prihodnji teden v torek, sredo in četrtek, na kar pride na vrsto proračunski provizorij. V proračunskem odseku bodo govorili za Jugoslovane poslanci Benkovič, Jankovič, Dulibič in dr. Lovro Pogačnik. Matije jugoslovanskega kluba. Dunaj, 17. julija 1918. Posl. Gostinčar je vložil sledeče interpelacije v posl. zbornici: Interpelacija zaradi postopanja nekaterih komisij za preživljanje nasproti opravičencem za podpore. Pripetila se je cela vrsta slučajev, da se je vstavila ali pa odklonila v zakonu zajamčena podpora družinskim članom, ki so stari nad 14 let. Dalje prakticira urad za preživljanje v Ljubljani nasproti tobačnim delavkam na ta način, da jim ustavlja podpore — ker imajo v tovarni zaslužek, ali pa jim ne dovoljujejo podpor iz istega vzroka. To je proti zakonu in zaradi tega krivica. Dalje interpelacijo na ministra za prehrano za redno preskrbo živil za rudniške delavce in to posebno v Idriji. Interpelacijo delavca c. kr. tob. tov. Kajserja, ker je bil vkljub sodniški oprostitvi odpuščen iz dela, ter interpelacijo na celo vlado, da se v smislu § 168. službenega reda za drž. sluge, definitivno nastavijo vsi, ki služijo nad eno leto v zadovoljstvo predstojnikov. Predlogi in interpelacije. Poslanci dr. Waldner, Teufel, baron pl. Pa nt z in tovariši so interpelirali domobranskega ministra radi vojaških dogodkov na jugozahodni fronti. Interpelanti so vprašali, če hoče vlada pojasniti dogodke na jugozahodni fronti. Za povišanje kongrue je vložil poslanec Miklas interpelacijo na naučnega ministra, v kateri sc peča z izvedbo postave o povišanju kongrue. Postava se je uveljavila 28. marca. Kljub temu se postava v nekaterih kronovinah počasi izpeljuje, posebno v Nižji Avstriji. Naučni minister se poziva, naj dela odločno na to, da se v vfceh kronovinah, kjer »e še nova postava o\ongrui ni izpeljala, tudi izvede. pohlep ps zemlji. Hindenburg je izdal odlok o naseljevanju v zasedenih krajih na vzhodu. Glasilo nemške socialne demokracije »Vor-warts« je pisalo ob tej priliki, da nameravajo na vzhodu ponemčevati in je odrekal odloku pravno moč in pozival nemški državni zbor, naj spregovori svoj veto. Odpor »Vorwartsa« je popolnoma zdivjal berlinsko »Deutsche Zeitung' , ki je pisala, da lahko naselijo samo na Kurskem 100.000 nemških kmetskih rodbin in da dobe lahko 4000 kmetij, ki so jih zapustili leški kmetje.. »Deutsche Zeitung« pravijo, da Hindenburgov odlok državnega zbora nič ne tiče, ker je družba, ki je vzela naseljevanje v Kurski v roko, zasebna družba, kateri bodo preskrbeli denarja zasebniki, zadruge in naseljevalna družba in da državi družbi ni potreba pomagati z denarjem. Glede na te vesti piše Schonerer-jev »Alldeutsches Tagblatt«: Nemci v vzhodni marki gledamo zopet z zavestjo čez mejo. Nam v vzhodni marki manjka Hindenburg, ki bi spregovoril odrešilno besedo glede na razširjenje nemškega ljudstva. Zgoraj se gotovo ne spregovori. Kljub skušnjam, ki so jih v vojni dobi napravili z raznimi slovanskimi narodi v Avstriji, naše vladne oblasti gotovo ne mislijo na ponem-čevanje z naseljevanjem. Tudi poslanci nimajo smisla za ponemčevanje in za velikopotezno nemško naseljevanje. Na nemško naseljevanje v Češki in Moravski naj se niti nc misli, pravijo naši velikopotezni politiki, in veselimo se, da obdržimo, kar še danes imamo. Na celi črti sc iimikajo in še mislijo, da bijejo napadalne bitke, A kljub vsem okolnostim, če tudi odpovedujejo avstrijske vladne oblasti, če tudi odpovedujejo takozvani nemški pooblaščenci, morajo Nemci v vzhodni marki posnemati Hindenburga. Narod, ki sam iz sebe ne dobi moči, da pomnožuje potrebno zemljo, je obsojen na smrt in sc lahko mirno vleže k umiranju. Napadalni duh nemškega ljudstva v vzhodni marki ima še ozemlje, kjer se lahko z uspehom deluje, Dve mali društvi: nemška Heimstatten-bank« in pridruženo ji društvo »Heimstatt« v Gradcu sta s svojim marljivim, smotre-nim delom dokazali, da sp. tudi v vzhodni marki lahko z uspehom hodi po poti nem- I škega naseljevanja. Samo volja mora biti in prestrašiti nas ne smejo ovire. Navedeni društvi sta na štajerski jezikovni meji, torej na poti v Trst, pridobili iz sovražne roke tisoč oralov zemlje in naselile veliko zanesljivih »sip« (rodbin) na pridobljenih tleh. Tudi v težki vojni dobi niso omejevali ali ustavili svojega dela, marveč sta pridno delali in gradili naprej. Schonerer-jevo glasilo končno kliče na pomoč brate v rajhu, naj pomagajo naseljevati in ponemčevati v vzhodni marki. Članek »Alldeutsches Tagblatta« nas zanima predvsem zato, ker nam jasno in odkritosrčno pove, da bodo Velenemci po-nemčevali Slovence s podvojeno silo, nakupovali zemljo in nanjo naseljevali nemške »sipe«. Proti ponemčevanju Slovencev in proti naseljevanju nemških »sip« na slovenski zemlji ni dpvolj, da opozarja slovensko časopisje na trajno našemu rodu nevarno ponemčevanje in naseljevanje, v obrambo naše slovenske zemlje so potrebne druge sile in moči. »Slovenska Straža« naj se že enkrat res vzdrami iz dremanja, ki traja predolgo, naša izobraževalna društva v obmejnih krajih naj svoje delo po-dvoje. Na njih delo je dal naš rajni dr. Krek z ozirom na ponemčevanje naše meje največ. Če kaže ustanoviti banko v obrambo naše zemlje, jc reč naših denarnih zavodov, ki jih bo mogoče sicer le počasi mobilizirati, a z dobro voljo bo tudi to šlo, Slovenskega delavstva, ki je še v večji nevarnosti, kakor slovenski kmet, da nam ga ponemčijo, ne smemo prezreti in naj naši ljudje v naših obmejnih krajih ne pre-zro naše delavske organizacije Jugoslovanske Strokovne Zveze. Velencmško po-vodenj moramo zajeziti, naj stane, kar hoče! Štev. 163. Hrvatski sabor. Zagreb, 19. julija 1918. V včerajšnji popoldanski seji hrvatskega sabora je prišlo do škandalov in burnih prizorov med frankovci in koalicijo. V imenu koalicije je govoril dr. Po-povič, ki je napadel frankovce. V imenu frankovcev pa dr. Ivo Frank, ki je proti koaliciji operiral s potvorjenimi dokumenti. Prišlo je do burnih prizorov. Nato govori Stjepan Radič, ki prične napadati dinastijo in Hohenzollernce. Radi tega mu predsednik vzame besedo. Končno se oglasi k besedi ban M i h a 1 o v i č , ki zavrača insinuacije frankovcev. Pri glasovanju se sprejmejo predlogi odbora. Današnjo sejo pričakujejo z veliko napetostjo. V imenu Starčevičeve stranke prava govori posl. dr. Pctričič. Baje ima ban v rokah 50 originalnih dokumentov, kjer je dokazan stik frankovcev z vojaštvom in Potiorekom, potom katerega so hoteli frankovci uvesti na Hrvatskem vojaški komisarijat. Na dnevnem redu je tudi predlog, naj se izključi posl. Radič za 30 sej, ker jc žalil našo dinastijo in dinastijo zvezne države, Pričakujejo velikih kravalov. V sejah 15., 16. in 17. t. m. jc sabor dovršil razpravo o izpremembi vseučili-škega zakona in sprejel dotični vladni zakonski načrt. Vmes so bile na dnevnem redu interpelacije. Nato so izvolili dva koalicijska delegata v peštanski državni zbor; opozicija ni glasovala. Boji z Italijani. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 18. julija. Uradno se poroča: V Italiji nobenih posebnih dogodkov. V Albaniji je sovražnik dobil stik z našimi varnostnimi četami. Načelnik generalnega štaba. Zračni napad na Pulj. Dne 17. julija v jutranjih urah je več skupin sovražnih pozemskih in pomorskih letal napadlo Pulj s približno 200 bombami. Dva civilna delavca sta ubita, več oseb je ranjenih. Napravljena škoda je neznatna. Brodovna poveljstvo. Italijansko poročilo o zračpih napadih na Pulj. Rim, 17. julija. (Kor. ur.) Urad mornariškega admiralnega štaba poroča: Dva mornariška zrakoplova sta vrgla v minuli noči nad 1000 kg streliva na vojaške utrdbe v Pulju in na v pristanišču zasidrane ladje. Učinek je bil dober. Dasi je veliko žarometov podpiralo močno delovanje obrambnih topov, sta se zrakoplova vrnila nepoškodovana v svoje pristanišče. — V sredo zjutraj je napadlo veliko mornariških letal zopet Pulj z dobrim učinkom. Kljub zelo močnemu obrambnemu ognju so se vrnili zrakoplovi nepoškodovani v svoje pristanišče. — Na srednjem Jadranskem morju so v sredo letalci živahno nastopali. Z uspehom smo obstreljevali lope na otoku Lagosta in krajne obrambne naprave. Kljub silnemu obrambnemu ognju so se vrnila vsa letala nepoškodovana nazaj. Najmlajši sin Rooseveltov žrtev vojske. Lugano, 18. julija. (Kor. ur.) Italijanski listi poročajo, da je padel v Franciji najmlajši Rooseveltov sin Quintin Roosevelt. Američani in Italijani o Burianovi mirovni noti. O Burianovi mirovni noti sodijo ofi-cielni krogi Združenih držav, da so Avstrija, Ogrska in Nemčija izprevidele, da s tev-tonskim uspehom ne dosežejo pripravljenosti entente do mirovnih pogajanj. »Gior-nale d' Italia« piše o Burianovi noti: Grof Burian naj v6, da se bo Italija vojskovala zvesto in složno s svojimi zavezniki, dokler nc bo Avstrija-Ogrska zadovoljila svetih zahtev Italije. Italija je trdno odločena, da dobi svoje naravne meje in da se reši vprašanje o Jadranskem morju. »Idea Na-zionale« pravi: Avstrija-Ogrska ne more nastopati kot mirovna posredovalka, marveč more sebe smatrati le za del osrednje Evrope. Bilka na Francoskem. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 18. julija. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a. Severno od Lyse in vzhodno od Vel-lersa Brctonneuxa smo odbili krajevne napade sovražnika. Čez dan zmerno boje vanje je zvečer oživelo in se je ponoči časih jugovzhodno od Yperna in pri ponovitvi sovražnih napadov vzhodno od Villersa Bretoimeuxa precej okrepilo. Pri živahnem pozvedovanju smo ujeli ujetnikov. Bojna skupina nemškega ce* s ar jeviča. Armada generalnega polkovnika pl. Boehna je imela včeraj čez dan težke boje. Z nanovo došlimi divizijami ojačen je sovražnik po večurni topniški pripravi vnovič pričel z velikimi, enotnimi protinapadi proti vsej naši fronti južno od Marne. Zvečer se je" bitka odločila v našo korist. Iz manjših krajev jugovzhodno od Marc-uila, v katere je sovražnik začasno vdrl, smo ga s protinapadi vrgli zopet ven. Tudi na severnem bregu reke je sovražnik zastonj poskušal, da bi nam od* vzel naše uspehe. Pri osvojitvi nekega gorskega grebena južno od Pourcyja smo ujeli njegovo posadko z njenim polkovnim poveljnikom in večimi topovi. Vzhodno od Reimsa je ostal položaj nespremenjen, Topnišjti ogenj menjajoče se sile. Severozahodno od Masigesa je so< vražnik izvajal male napade, ki so omagali v naših protisunkih. Včeraj smo sestrelili 23 sovražnih le» talcev. Poročnik Jacob je priboril svoje 23. zračno zmago. pl. Ludendorff. Podmorska vojska. , Berlin, 18. julija. (Kor. ur.) Uradnoi Naši podmorski čolni so potopili v zapr< tem morju pri Angliji 23.000 ton. Načelnik admiralnega štaba mornarice. Obstreljevanje Pariza. Gen!, 18. julija. (Kor. ur.) Tukajšnji listi poročajo, da Pariz silno obstreljujejo, Iz Rusije. General Horvat in češko - slovaške čete. »Times« poročajo iz Pekinga, da so poslaniki sporazuma dne 12. t. m. sklenili, da generalu Horvatu svetujejo, naj svojo proklamacijo glede ustanovitve nove republike umakne in tudi sam odstopi. In sicer zato, ker sedanji trenotek ni primeren za ustanovitev nove vlade. Dalje poročajo »Times« iz Pekinga 13. t, m.: General Horvat je bil poslal h generalu Diederichsu, ki poveljuje češkoslovaškim četam ,odkar tvorijo le-te del ruske armade, posredovalca. Uspeh teh pogajanj je dovedel do tega, da sta se Horvat in Diederichs 12. t. m. sešla v GnxU kovu. Horvat je izjavil, da je pripravljen dovoliti Čeho-Slovakom ob njihovem pov hodu v Transbajkalijo vse mogoče olajša-ve," Kitajsko vlado bo prosil, da jim do voli prehod skozi Mandžurijo. Baltiška moriiarica protirevoluclonarna. Iz Kodanja, 17. julija: »Narodno Dje-lo« poroča, da je revolucijski tribunal poveljnika vzhodnomorskega brodovja, kapitana Ščarsnyja radi protirevolucionarnih spletk obsodil na smrt in dal obsodbo tudi takoj izvršiti. Celokupno baltiško brodov-je so zaradi protirevolucionarne delavnosti njegove posadke proglasili kot domovini sovražno izven zakona. Admiral Su-rubajev je dobil od sovjetske vlade nalog, da vzhodnomorsko brodovje pacificira, Srbi in Italijani na Murmanski obali. Moskva, 16. julija. (Kor. ur.) »Izve« stija« poroča iz Arhangelska, da so prišli tja zopet srbski in italijanski častniki posamezno in v skupinah. Dozdaj jih je 300. Srbske in italijanske čete so razorožili, dasi sta angleški in francoski konzul protestirala. Politične novice. -j- Seja načelstva Š. L, S., h kateri so vabljeni tudi zastopniki kmečkih zvez in občin, se vrši prihodnji ponedeljek dne 22. t. m. v Katoliški Tiskarni ob pol 3. urf popoldne, ne ob pol 10. uri dopoldne, kakor smo včeraj pomotoma naznanili. + Občina Mirna na Dolenjskem je imela dne 14. t. m. sejo zaradi okrožnic deželnega odbora. Sklenilo se je soglasno: 1. Občina se vnovič pridruži izjavi za majniško deklaracijo. 2. Cesarju in dinastiji se izreče vdanost in zvestoba. 3. Dr. Trum-biča ne poznamo. 4. Zato se zahtevana izjava deželnega odbora ne podpiše. + Zagorje na Krasu. Dne 14. julija 1918 se je vršila seja občinskega odbora v Zagorju, v kateri se je razpravljalo o okrožnici deželnega odbora, da n#se občina pridruži Lampe-Barbovemu protestu proti Trumbičevim letakom. Po kratki razpravi, v kateri so odborniki izrecno poudarjali, da je občina bila vedno zvesta državi in vladarski rodbini in da Trtimbi-ča nc pozna, jc bila sprejeta resolucija, ki se glasi: »Občinski odbor jemlje z okrožnico z dne 21. junija 1918, št. 7078, poslana resolucijo na znanje in izjavlja soglasno, da neomajno vstraja na stališču državnopravne deklaracije z dne 30. maja 1917 ter odklanja vsako drugo stališče, naj se fnu predlaga od katerekoli strani. — Občinski odbor je dalje sklenil podpisati 1000 K VIII. vojnega posojila. -j- Nemškonacionalni vladni kurz na jugu. Puljski »Hrvatski List« piše: Glasom zadnjega ljudskega štetja ima Pulj 58.562 prebivalcev. Ni dvoma, da so nam tu ukradli nekoliko tisočev duš. Našteli so pa: 9064 Nemcev (od tega 4553 vojakov), 26.846 Italijanov (od tega 1773 vojakov), 12.804 Jugoslovanov (Hrvatov in Slovencev), od tega 3964 vojakov, 8244 inozem-cev (3837 vojakov), drugih 1634 (1224 vojakov). Med inozemci jc najmanj 4000 Hrvatov iz Banovine, tako da je živelo v Pulju 1. 1910. vsaj 13,000 Jugoslovanov civilnega stanu — nasproti 3000 Nemcev. Teh tri tisoč Nemcev je imelo v Pulju pred vojno: državno gimnazijo in realno gimnazijo in več deških in dekliških meščanskih in ljudskih šol. Gimnazija, realka in meščanske šole so bile državne. 13.000 Jugoslovanov pa ni imelo pred vojno niti ene srednje meščanske ali ljudske šole, ki bi jo bila vzdržavala država, dežela ali občina. Samo družba sv, CirjJft in Metoda je vzdržavala dve ljudski šolr To jc kurs, o katerem Burian in pl. Seidler zatrjujeta, da ga hoče vlada brezpogojno nadaljevati, ker neki tako zahteva državna korist... + Hrvatski katoliški senorat v Dalmaciji se je na svojem občnem zboru v Splitu navdušeno izjavil za narodno koncentracijo v dosego samostojne države S. H. S. + Praško »Narodno Politiko« je cenzura 17. t. m. za tri dni ustavila. V sredo je »Narodni Politika« objavila članek o aprovizaciji na Češkem, posebno v Pragi. List je trdil, da primanjkuje v Pragi krompirja, ker ga izvažajo na Dunaj. Policijski odlok, s katerim se je list ustavil za tri dni, izraža, da dozdaj niso niti enega vagona krompirja izvozili iz Češke in da zbujajo nasprotna poročila nezadovoljnost prebivalstva, ki ga hujska proti oblastem. f Kupčije nemškega poslanca Hum-merja. Litomeriški poslanec Hummer je izstopil iz nemške radikalne zveze in iz zveze nemško-nacionalne stranke. Hummer je tudi izjavil, da bo najbrže tudi kot poslanec odstopil, ker ga zaposluje »časopisno podjetje«, katerega načelstvo je prevzel. »Alldeutsches Tagblatt« zlobno pripominja, da nemški narod na Hummru ne bo ničesar izgubil in opozarja na »Arbeiter Zeitung«, ki je poročala, da izdaja Hummer korespondenco »Hug«, za kar ga plačujejo tri zveze induStrijcev, ki so za korespondenco, založile glavnico, iz katere se pokriva letni primanjkljaj 200.000 kron. Poslanec Hummer bo dobil na leto 36.000 K plače in razpolaga z dvema avtomobiloma. Pisarna je na Ringu, najmodernejše je opremljena in dela v njej veliko tipkaric. Hummer je sprejel 6 časnikarjev v službo, za vsakega so založili večjo vsoto, govori se, da 60.000 kron. Kupčija torej Hummru res nese. + Pruska ministra v Rigi. V Rigo sta prišla 17. t, m. pruski železniški in trgovinski minister, ki sta bila navzoča pri sejah borznega odbora, -f- Iz rumunske zbornice. Bukarešt, 17. julija. (Kor. ur.) Zbornica je sprejela predlog na obtožbo Bratianujeve vlade s 118 glasovi; 2 poslanca nista glasovala. Dnevne novice. — Za častnega občana je bil soglasno izvoljen v občini Zagorje na Krasu knezoškof dr. A. B. Jeglič. — Občinski odbor občine Leše na Gorenjskem je izvolil preč, g, knezoškofa dr. A. B. Jegliča častnim občanom. Odložitev častnega občanstva dr. Šusteršiča je vzel odbor na znanje. — Požarna bramba v Naklem proslavi v nedeljo dne 21. t. m. pri g. Fr. Koren-čanu v Naklem 20 letnico vladanja našega presvitlega knezoškofa dr. A. B. Jegliča. Spored: 1, Deklamacija: Vzor možu. 2. Govor: »Pri vas, med vami sem — ves vaši« 3. Marijin otrok. Igra s petjem v treh dejanjih. 4. Strah z dolgo roko. Veseloigra v treh dejanjih. Opozarja se, da se bo 28. t. m. ponovila ta slavnost z nekoliko spremenjenim sporedom. Vstopnina: Sedeži I. vrste 3 krone, II. vrste 2 kroni; stojišča 1 krono. K obilni udeležbi najuljudneje vabi odbor. .— Olševek. Tukajšnje zavedne in ob-čespoštovane Slovenke Manica Košnje-kova in Manica ter Jerica Logarjeva so nabrale za majniško deklaracijo 192 podpisov, — Dihur in lisica sta napravila v Olševku letos škode že okolu 2000 K na kuretnini. — Iz Begunj na Gorenjskem. Danes, v četrtek zjutraj, je zabodel neki tukajšnji orožnik posestnika Antona Ferjana, po domače »Matuča« iz Poljč, tako, da jc bil na mestu mrtev. Ferjan se jc branil iti z orožnikom, ker je trdil, da ima dovoljenje, da ostane doma; orožnik pa je zopet imel povelje, da ga aretira. Ferjan ni rabil nobe-; '.ga orožja nasproti orožniku, le branil se \ Ali »me orožnik tako postopati, bo do- gnala preiskava. Koliko drugih pomočkov je imel orožnik na razpolago, da bi svoj namen dosegel. To je storil isti orožnik, ki je pred kratkim zabodel v Žerovnici posestnika Svetina. Prosimo naše poslance, da v tem oziru kaj store. AH ni še dosti morije na fronti? Kdo je mogel poslušati jokanje nedolžnih otrok, ki so gledali tam ob cesti prebodenega očeta!? — Iz Idrije nam pišejo: Nanes so se vršila pogajanja tukajšnjega del. sveta z zzastopnikom ministrstva javnih del rud. svet. Pohlom. Zračunil nam je, da idrijski rudar zasluži povprečno 12 K 18 v dnevno in da so naše plače vzor proti drugim podjetjem. Ugovarjalo se mu je, da to ni isti-na, ker za nas je merodajno to, kar prejmemo, ker se pa računi k zaslužku tudi to, kar se porabi za znižanje cen predragih živil, ni nam s tem pomagano, pač pa oderuhom. Pri volji so pa dati: 1. Da se uvrsti delavstvo v plačilni pravilnik iz 1. 1912. po službenih letih. (Za to smo prosili in zahtevali ves čas, torej šest let in je moral končno štrajk odločiti.) 2. Da sc da redna doklada 1. avgusta t. 1. 180—380 K. 3. Da se 15oclstotna draginjska doklada uredi tako, cla bo znašala vsa draginjska doklada sedaj 70 odstotkov. Mi se s tem niso zadovoljili in smo povdarjali, da nam s tem ni pomagano. Povdarjali smo, da vemo, da je naš rudnik edini živosrebrni rudnik v osrednjih državah, in ker ni konkurenta, naj se cena srebru v toliko zviša, da se bo delavstvu plačalo, kakor se spodobi, kar pa seveda gospodu ni bilo po volji, češ, da naših zaveznikov ne smemo odirati in da se delavstvo v take stvari nima vtikati. Povdarjalo se je še, da mi, če hočemo imeti mast, moramo plačati 50 K in šc več, kar je tudi oderuško. Sploh se je videlo, da gospodje nimajo smisla za delavstvo. Izrazil se je, da več ne dobijo. Mi smo podali popoldne izjavo, da tega ne sprejmemo in da se moramo šc v ministrstvu o tej stvari pogajati. — Dovje. Toča jc pobila v torek popoldne po dovškem in mojstranskem oo-Jju, posebno hudo na zapadnem delu.*^\-šla je iz Koroškega čez Kepo in šla? 10 w > 0 01 n o « x re H Sn Ne H! z raznimi vojnimi M! Nudim Vam edino rajamčeno dobro, trpežno in blagu neikodljivo i"""""""".....""""".........................................i.................,..,.„..„„„„......t,.„„,w,„;^i TVRDKA ANTON SCHUSTER naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da ostane trgovina od 22. julija do 19. avgnsta ZAPRTA. I"""""""...........................m..................................................iiiiiiiiiiii'i»TiiiTii«T 'n«rvc.-litnrj|| l»i-»l; r I iz najstarejie in največje tovarne za barve. Na stotine priznalnih pisem vsakemu na razpolago. Razpošiljam samo I. vrste v sledečih barvah: črna, modra, temno zelena, rdeča, temno rdeča, vijolčasta, siva, rujava in rumena. — Da se napravi temno modra, se && polovico črne, polovico modre. Na zahtevo slovensko navodilo. 100 zavojev 50 kron. 500 zavojev po 45 K za 100 zavojev, 1000 zavojev po 40 K za 100 zavojev, Poštnine prosto pošilja 2207 iudaiS £®tič IfrSfigsifta PRIPOROČAM vžigalnike granate in ploščnate t vseh vrstah ter —:: KRESILNE KAMENČKE, n_ Najboljše olje za šivalne stroje In kolesa. Sgn. ¥ok specijalna trgovina s šivalnimi stroji in kolesi LJUBLJANA, SODNA ULICA štev. 7. Zc sedaj je potreba, da skrbite l ie najvažnejše! S težavami dobite kajnit, ki vsebuje 14 °|0 kalifa Zato prosim odjemalce, da mi takoj podajo naročila, da zamorem jeseni pravočasno poslati. — Pojasnila in skrajne ponudbe na razpolago! Vinko lfablč, veletržec, žnlec, Štajersko. '■z/iaip toi7/irrli »Sinvcnca« Vsako bivališče v oaši domovini okrasimo s podobo slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda! Slika v krasni barvasti izvršitvi v formatu 38X53 cm po 2 E, po poŠti 8 K. Male podobice sv. Cirila in Metoda za mladino, 100 komadov za 7 K s poštnino, Ivolporterji in potniki popust! Poučna brošura A. Jaška: »Was ist die Cyrillo.Methodelsche Idee?« Cena 2-60K, Naročbe izvršuje proti predplačilu ali po povzetju s Metod Melich&rek, Velehrad, Morava. =—^ LJUDSKA POSOJILNICA i registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva , „ brez odbitka renln. cest. itev. 6, za frančiškansko cerkvijo, J j 0| ^ d "k " noldnTod vwk delavnik do- fl i I) Plačuie "vod sam poldne od 8 do 1 ure m jih obrestuje po " ^ ,U za svoje vložnik™ tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto »Ljudska posojilnica« sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih volačilo na razpolago poštne položnicc. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nie na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše. Rezervni zakladi znašajo nad en milijon kron. Stanje hranilnih vlog je i bilo koncem leta 1917 nad 34 milijonov kron. OHrfnvorni urednik: Josio Gostinčar rlr^vni ;n deželni poslanec v I.iuhliani. Katoliška tiskarna .▼ LiuhlianL