Stav. 205 V Trstu, v torek 30. julija IMS itiniK aiiii. Izhaja vsa?c dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo: Ulica sv. Frančiška Asiškega št. 20, L nadstr. — Dopisi naj so pošiljajo uredništva. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. roVopisi «e ne vračajo. . — Izdajatelj in odgovorni tirednik Štefan Gcdina. — Lastnik konsorcij lista ,EdinostiJ. — Tisk tiskarne .Edinosti'. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. — Naročnina z.iaSa: Za telo leto K 40-—, pol leta K 20 —. trt mesece K 10 —, za nedeljsko izdajo za celo leto K 8 —, pol leta K 4*—. r . Posamezna Številka v Trstu In okolici: 10 vinarjev. EDINOST Posamezne Številke zastarele 20 via. Oglasi trgovcev in obrtnikov m m po 10 vin; (»mitnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi d-iiiarnih zavodov mm pa 30 vin; oglasi v tekstu lista do pet vrst K 20.vsika nadaljru vrsta K 'J.—. Mali oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa vin. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije 9% pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici sv. Frančiška As. št -JO. Poštnohranilni&ii račun st. 3il.ti52. .. Posamezna Številka izven Trsta In okolice: 13 vinarjev. » ZVEZNA ARHADNA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 29. (Kor.) Uradno se razglaša: Na Italijanski frontl topovski bo) in praške. V Albaniji ie postal po naših sunkih povzročeni proiipritisk sovražnika močnejši. Naše postojanke v kolenu Semenija so biie petkrat cilj srditih napadov, ki pa so so se vsled hrabrega zadržanja od topništva sijalo podpiranih braniteliev vedno krvavo razbili. Tudi v gorovju Malega Si-lovesa je napadel sovražnik štirikrat, a zaman; bil ie pognan nazal deloma z ognjem, Čeloma s protisunkcin. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN. 29. (Kor.) Veliki glavni stan . lavlja: Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Delni napad Angležev severno Lysa, severno Scarpe in na širši fronti na severnem bregu Somme so bili odbiti. — Armada nemškega cesarjeviča: V bojnih odsekih južno Aisne mirno dopoldne. Popoldne so bili severno Ville Mon-toira delni napadi sovražnika, ki so bil! izvršeni po srditem topovskom boju, odbiti s protisimkom. V noči od 26. na 27. feft&ja smo približno med Ourcqom in Arciro po načrta izpraznili sprednje bojno ozemlje In preložili obrambo v ozemlie Fere en Tardennols— Ville en Tardennols. Sovražnik ni opazil naše operacije. Dne 27. t, m. ie njegovo topništvo še obstreljevalo naše stare črte. Zadnji naši oddelki so zabranili šele popoldne obotavljale tfpajočim sovražnim četam, da bi brez boja zasedle od nas izpraznjeno ozemlje. Včeraj se je poizkušala sovražna pehota pod močno topovsko zaščito približati našim novhn črtam. Slabi, v sprednjem ozemlju ostavljeni oddelki so sprejeli sovražnika iz bližnje razdalje s m«škanii fn strojnicami In mu prizadejali občutne izgube. Tudi že par dni usmerjena artiljerija in bojni letalci so imeli v bližajočih se sovražnih kokwiah In t&Iop-njakih dobre cilje. Pred močnimi napadi nasprotnika rri in jugovzhodno Fere en Tartlennoisa se je naša possc&a v sprednjem ozemlju po izvršitvi svoje naloge v smislu ukaza umaknila nazaj v svoje črte. Večkrat ponovljeni napadi sovražnika so do vedli tk> srditih bojev, ki so se končali z odbitjem nasprotnika. Pri tem so se tudi včeraj zopet prav posebno odlikovali vzhodno- in zapadno-pruski polki pod vcKSstvom generala Pachclina, ki so izjalovili že na višinah severozapadno Chateau Thierrya in od pričetka bitke skoro vsak dan ponavljane navale francoskih in ameriških divizij. — Poročnik Loewenhardt ie izvojeval svojo 45. letalsko zmago. BEROLIN. 29. (Kor.) Večerno poročilo: Na naših novih črtah zapadno Fere en Tardennolsa so se težki napadi sovražr nika krvavo izjalovili. Prvi jfsneralnl kvartirmojster pl. Ludendorfi BOLGARSKO. - ^- ^ t SOFIJA, 27. (Kor.) V gornji dolini Skumbija pntrulmi boji, ki vsko delovanje močnejše. V dolini Strume živahno letalsko delovanje. " "'^faTfifcifVii TURŠKO. tJ^jS^'ffi^ CARIGRAD, 28. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Palestinska fronta: Obojestranski topovski boji manjše sile hi živahno letalsko delovanje. Včeraj ponoči Je bil zapadno ceste Jeruzalem—Nabhrs pregnan močen sovražen poizvedovalni oddelek. Boji za Maan in železniško progo Severno odtod so se končali dne 26. t. m. zopet s ponosnim uspehom našega orožja. Več trsoč mož močne, od Angležev s topovi in strojnicami oborožene uporniške tolpe pod osebnim vodstvom svojih oo-glavarjev, so zaman krvavele v brezuspešnih napadih, ki so fib izvrševale od ranega iuira do poznega večera. Naše hrabre posadke so odbile vse napade. Pri Šardunfu so zgrabi!! naši napadalca s severa in juga in ga pognali v divji beg. Veliko število trapel upornikov pokriva bojišče. Naši letalci so nap&c&i zapadno Maa-na neko veliko sovražno četno taborišče s številnimi bombami in strojnicami. Roman. Iz francoskega prevedel A. R. — Brez izjeme? — Brez Izjeme, prepričan sem o tem. ' — Ko bi bilo rcsl — ie pošepetal vikomt poti-tioma sam zase, in izraz njegovega žarečega pogleda je Izpopolnil, kar so zamolčale besede. — Raphael. — Je dejal hipoma Salluces, ki Je postal in prijel tovariša za roko. - „ Dragi prijatelj, — Je odgovoril le-ta začu-,deno. — Ali hočete biti odkritosrčen proti meni? — Da. — Potem mi odgovorite, z roko na srcu: ali ljubite vojvodinjo? — Jaz? — je vprašal RaphaeL —Ljubite Jo, vem. 1 — In če bi jo res ljubil? ' _ £ — Saj jo, le priznajte. ti — Na. da. priznavam, dasiravno se ml vaSe Nemški umik ob MaraL LONDON, 29. (Kor.) Nemški umik s* vr34 v polnem redu, vendar pa je isti uspeh entente. Francoski tanki so omogočili Amerikancem, dm so prodrli polagoma v dolino Ardre. LONDON, 29. (Kor.) Reuter poroča, da Je sovražnik končno opustil črto Oucby. Pričakovati je, da se bo umaknil za Aisno. Francozi so sedaj v posesti vsega severnega brega Ourcqa in so si vrh tega zagotovili velik del gozda Reims-Dor-mans. Od nedelje opoldne so napredovali zavezniki na fronti 20 milj povprečno 2—3 milje. Pri Brezancyu se vrše težki boji. Domnevati Je, da se bodo umaknili Nemci še dalje. ~ c' SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko uradno poročilo* 28. julija. — Srdito koncentrično streljanje naših baterij v dolini Lagarine, v Valarsl in dolini Brente. Običajno streljanje nasprotnih baterij na ostali fronti. Italijanske in francoske patrulje so ujele več mož. Dve sovražni letali ste bili sestreljeni. Francosko poročilo. 27. julija. — Pritisk francoskih in zavezniških čet na nemške bojne sile se nadaljuje. Nemci so se umaknili danes na vse) fronti severno Marne. Naše četo so doseglo splošno črto Betyeres—Vffle-neuvo sur Fere—Courraont—Passy—Orlgny—Grl-selles—L« Neuvill« aux Lorris—Chaumuzy. Desni breg Marne Je popolnoma očiščen sovražnika. 28. julija zvečer. — V ozemlju Ourc^a smo kljub ponovnemu odporu sovražnika, ki nam Je poizkušal preprečiti prehod čez reko, spravili sprednje čete na severni breg. Vdfia smo v Fere en Tar-dennois. AmerišfM uradno poročilo. 28. Julija. — Kljub trdovratnim bojem s »o-vražnlml zadnjimi oddelki smo nadaljevali zasledovanje severno Marnt. Prekoračili smo Otircq In zavzeli Nesles, Sergy in Roncheres. DOGODKI NA MORJU. * BEROLIN, 28. (Kor.) V Rokavskem prelivu Je bilo potopljenih zopet 21.000 ton. IZ RUSIJE. _ NemŠko-laponskl dogovor za razdelitev Rušile? BEROLIN, 29. (Izv.) Trockij je izjavil zastopniku j>New York Heralda«, da ima zanesljive informacije, da je Japonska sklenila z Nemčijo dogovor za razdelitev Rusije. Sibirija za Veliko Rusijo. PETROGRAD, 29. (Izv.) 80 odstotkov sibirskih sovjetov so je Izjavilo za pripadnost k Veliki Rusiji Jaroslav v češko - slovaških rokah. - CURIH. 29. (Izv.) Ceško-slovaške divizije so zavzele Jaroslav in prodirajo v smeri proU Moskvi. Vstaškl kmetje se Jim priključujejo na vsem prodiranju. Proces proti bivšim ruskim ministrom. BEROLIN, 28. (Kor.) »Lokalanzeiger« poroča la Moskve, da se je sedaj pričela razprava proti bivšima ministroma Protopopovu in Maklakovu. Vsi v petrograjsklh zaporih nahajajoči se bivši ministri caristične vlade, bodo prepeljani v Moskvo, kjer pridejo pred sodišče. Haltterich prispel v Moskvo, -v MOSKVA, 28. (Kor.) Državni tajnik dr. Helff«-rich je prispel semkaj im je prevzel posle dlploma-tičnega zastopstva. Japonska sprejela Wi!sonova načela gleda Sibirije. PARIZ, 28. (Kor.) Glasom »Petit Parisiena« Te Japoaski veleposlanik Matsai notificiral francoski 'vladi sprejem Wllsonovega programa gleda Sibirije. _ Kuba v vojni proti Nemčiji. < CURIH. 29. (Izv.) Iz New Yorka se poroča, da pošilja Kuba cele polke redne vojska in poleg tega tudi polke prostovoljcev na evropsko bojišče. Angleška spodnja zbornica. BERtf, 28. (Kor.) Nad 50 irskih nacijonalistov se je dne 23. t m. prvfČ zopet udeležilo seje angleške spodnje zbornice. Dillon je takoj predlagal resolucijo, ki očita angleški vladi, da Je z velikimi načeli, za katere se bojujejo zavezniki, v nasprotju in zahteva, da zbornica odobri načela, ki jih je proglasil Wilson ob grobu VVashingtoria, ko je glede ciljev, za katere se bojujejo Amerika in zavezniki, izjavil sledeče: »Te velike cilje je mogoče združiti v en sam stavek: Kar hočemo, Je vlada pravice, ki temelji na privolitvi vladanih in odgovarja organiziranemu mnenju človeštva.« Pove naj se, da obstoja prava rešitev vprašanja irskega naroda v tem, da se nemudoma izvedejo za Irsko načela, ki jih je proglasil \Vilson. Izmišljene vesti o Hindenburgu. BEROLIN, 28. (Kor.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Z ozirom na razširjana neugodna vprašanje zdi nekam čudno; da, ljubim jo, ljubim jo z vso silo svojega srca, ljubim jo____ brezupno, kajti nikdar ne izve Matilda za mojo ljubezen. — Raphael, — je nadaljeval grof de Salluces, — ali mi dovolite, da vam svetujem nekaj? — Prosim. — Kaj ne, tistega poguma nimate, da bi v kali zadušil silno ljubezen, o kateri ste govoril? _ Da bi zadušil to ljubezen? RaJSl umrem sam. _ Dobro, toda preden nadaljujem, mi prisezlte prijatelj moj, da ne Izdaste niti besedice, kar vam povem, baronu de Maubertu. — Prisegam vam, na svojo čast. _ Potem____ in verjemite ml, da v tem trenutku storim nekaj, kar se dovolj poredkoma dogaja v mojem življenju: dobro delo.... pobegnite, zapustite Pariz, skrijte se tako, da nihče, zlasti pa baron, ne dobi sledu i'a vami. Izginite za eno leto, za par let, če bo treba, drugače ste izgubljen, drugače se pogreznete v prepad, čigar globočine spoznate šele potem, ko boste razmi poročila o stanju ger. feldmaršala Hindenburga se ugotavlja, da se Mindenburg Izvrstno počuti. GOSPOSKA ZBORNICA. DUNAJ, 29. (Kor.) Po prečitanju dopisov o odstopu Seldlerjevega kabineta In Imenovanju nove vlade so se predstavili novi ministri, nakar se je pričela proračunska razprava. Ministrski predsednik dr. baron Hussarek se je oglasil še pred razpravo k besedi fn naglašal uvodoma obrambni značaj vojne za monarhijo, mirovno pripravljenost Avstro - Ogrske In Nemčije, na drugI strani pa tudi trdno voljo za energično nadaljevanje vojne, ako bi sovražniki ne odnehali od svojega enostranskega stališča, dalje važnost in pomen poglobitve zveze z Nemčijo, potem važne naloge države glede vprašanja prehrane prebivalstva In obnovitve opustošenih ozemelj monarhije. Nato le naglašal važnost finančnih problemov In prosil tozadevno podpore državnega zbora. Prva naloga vlade bo odstranitev exlex stanja. Druga zbornica Je že sprejela proračunski provizorij in upamo, da ga bo dovolila tudi gosposka. Nova vlada bo skrbela tudi za kontinuiteto trajnega, uspešnega ustavnega življenja in se potrudila, da ustvari najprej pravo ozračje za mirno ustavi primerno obravnavanje. Avstrija bo dosegla svoje poslanstvo le tedaj, ako bo vsem narodnim plemenom svoje narodne družine v resnici skupna domovina. Toda do tega cilja bo prispela le tedaj, ako sa bo vedno zavedala, da je v vrednosti nemškega naroda pravir njcr.e kulturne sile. (2ivahno odobravanje in ploska? ie. Ministrskemu predsedniku čestitajo). Seja Je bila nato prekinjena in Je pričela zopet ob 5 popoldne. Zakon o delu otrok, zakon o delovnem urniku žensk ln nedoletnlh in nočnem dela nedoletnlh sta bili izročena socijalno-poll-tični komisiji Zbornica Je prešla aato v proračunsko debato, ki Jo je uvedel poročevalec baron Piener. Grof Otokar Czernin Je Izjavil, da smatra potrebno, da poroča o svoječasni demarši mšega ccsarja pri romunskem kralju. Demarša, je nadaljeval govornik, je bila izvršena na moj nasvet in s popolno ministrsko odgovornostjo. V Brestu srm dobil iz dobretra vira poročilo, da Je romunski krali pričel Izpoznavati svoj osamljeni in obupni •položaj in da išče poti, da bi stopil v stike z našim cesarjem- To kraljevo željo sem takoj naznanil svtfjemu kolegi KOhlmanno ln svetoval cesarju demaršo, ki je bila sedaj objavljena. Ta de-marša je imela uspeh, da je bil zadnji obupni boj Romunov preprečen in dosežena takojšnja sklenitev miru. Ponavljam, da sem ponovno prevzel odgovornost za ta korak, ker ni naloga diplomacije, ida bi nadaljevala boj z lastnimi težkimi žrtvami do popolnega uničenja nasprotnika, ampak da doseže časten mir. In to smo storili v tem slučaju. Nato so govorili še člani Bawinski, vojvoda Beaufort, baron Georgi. finančni minister, baron Piener In vitez Starzynski> nakar Jo bil proračunski provizorij sprejet v drugem in tretjem liianiu. Prihodnja seja bo naznanjena pismenim }:otom. Hussarak presed!®!. DUNAJ, 29 .(Izv.) Danes je tudi gosposka zbornica odšla na poletne počitnice, ko Je po Štiri ure trajajoči Bejl soglasno dovolila začasni proračun, ki se uradno proglasi pojutrišnjem. Pred glasovanjem se aapustiii zbornico vsi Cehi, štirje navzoči Poljaki so pa — ob izpremenjenih razmerah — glasovali za začasni proračun. Ministrski predsednik baron Hussarek se ]e danes odloČil za jako plitev poklon Nemccnk V svojem nagovora Je namreč izjavil: r Avstrija doseže svojo poslanstvo la teda!, če bo vsem narodnim plemenom svofe narodnostne rodbina v resnici skupna domovina. Toda do tega cilja pa pride te tedaj, če si ostane vedno v svesti, da Je v nemški narodni vrednoti pravir nlane kalturne moCI!« Je pad nekaj Budnega, da |e ministrski predsednik, katerem« se Je z nemška strani v poslanski zbornici tako zelo očitalo, da ni našel besede za takolmenovan! »nemški kurz«, sedaj, v gosposki zbornici hipoma presedlal ln se ponižal do takega globokega, za trezno in resno mislečega mo-trilca dogodkov težkov ali pa sploh nikakor razumljivega poklona na tisto stran, katera se mu je še pred tednom dni zdela ali nevredna ali pa morda nepotrebna, ali pa celo nesprejemljiva za take poklone. Tem nerazumljiveje pa je še vse to, ko so se vendar še včeraj odločno zanikale vse one po »Neue Freie Presse« v svet razkričane vladne privolitve nemškim radikalcem, o katerih nemški radikalcl sami niso poročali niti z eno besedico, in jih Je že nedeljska »Arbelter Zeitung« označila, ne sicer s to besedo, vendar pa za — humbug, za izmišljotine, in je po lastnih besedah ministrskega predsednika, kakor smo peročali včeraj, tudi resnica, da so izmišljotine. Ministrski predsednik baron Hussarek je za to svoje - plavanje« že dobil poseben priimek v politiških krogih, namreč »gospod Toda« (*Herr Aber«). Trditev gospoda Hussareka, da naj bi bile nemške narodne vrednote pravir kulturne moči drža- skan in krvav ležal na njegovem dnu, drugače si nakopljete Življenje polno boli, sramote in grizenja vesti. Verjemite mi, Raphael, bežite rajši danes kot Jutri, raje sedaj kot v eni uri---- Gospod de Salluces Je govoril te besede tako razburjeno, kakor ga Raphael nI videl še nikdar. Glas se mo Je v resnici tresel, in ko je končal, je živahno, krčevito stisnil roko vikomtu. _ Kako? _ J« vprašal le-ta vedno bolj presenečen, — bežal naj bi. skril na| bi se? Kaj mislite z vsem tem? — Ničesar drugega, kakor sera rekel, nič več in nič manj. _Ne govorite ▼ ugankah, povejte mi stvar natančneje. — Dostaviti nočem onemu, kar sem povedal, ničesar vet Storil sem, kar mi Je narekoval nenavaden občutek: svetujem vam nekaj, kar je nevarno zame, kar pa more rešiti vas. če me ubogate. Vaša relltev Je v vaših lastnih rokah. Posvaril sem vas. Storite, kakor hočete; Jaz si oml-vam roke v nedolžnosti. Samo ne pozabite, da *te mi prisegel molk. . .. . ve, je vendar v današnjih časih naravnost žalitev vseli nenemških narodov v državi. Za državo kot tako so vse njene sestavine, — ln to so ravno avstrijski narodi — enako vredne in morajo biti enako vredne, kakor Nemci. Kar se pa tiče kut-turnosti, pa je treba poudarjati samo neizpodbitno dejstvo, da češki narod nima nobenega analfabeta, dočim pa jih Nemci štejejo težke odstotke. In če gre za število idiotov, je treba le pogledati v alpske dežele, kjer jih med tamošnjlmi Jugoslovani ni najti, pač pa v velikem številu med Nemci, kot posledico čim dalje tem huje se razvijajočega Žganjarstva in žnjimi zvezanega poživlnjenja. Zakaj je ministrski predsednik baron Hussarek napravil ta poklon Nemcem v gosposki, ne pa v poslanski zbornici, je izdal poročevalec proračunskega odseka, bar. Piener v svojih izvajanjih, ki je vzel to izjavo s hvaležnostjo na znanje. Grof Czernln je imel kratek govor, v katerem je ugotovil, da Je kot minister zunanjih stvari vedel o pismu cesarja Karla romunskemu kralju in da je ravno tako vedel za stvar nemški državni tajnik Kiihlmann, ter da prevzeme za stvar vso odgovornost, ker pač »državnik ne sme hotetl, da bi bil nasprotnik popolnoma vržen ob tla.« SLOVANSKO SLAVJE V PELCU. ' DUNAJ, 29. (Izv.) V Pelču na Moravskem se je, kakor že javljeno, včeraj vršilo veliko slovansko slavje. Vsi občinski načelniki pelskega okraja so slavnostno izročili načelniku Češkega Svaza, posl. Stacjeku, diplome častnega občanstva. Slavnosti se ie udeležila velikanska množica prebivalstva, nad 40.000 oseb. Na trgu se je vršil pravcati ljudski tabor, na katerem je med drugim govoril tudi načelnik Jugoslovanskega kluba, posl. dr. Korošec, ki jo izvajal,, da gre češka politika ramo ob ratni z jugoslovansko politiko: češka politika je jugoslovanska politika. Zato pa je tudi danes posl. Sta-njek, ki Je na čelu češke politike, tudi vo^ja jugoslovanske politike. Poljski poslanec grof Skar-bek je dejal, da se žal ne nahaja v tako ugodnem položaju, kakor posl. dr. Korošec, da bi mogel govoriti v Imenu Poljskega kluba, kateremu ne pripada, govori pa v imenu tisočev in tisočev poljskega naroda, ki ne odobravajo politike Poljskega kluba, in predvsem zato ne, ker se Poljski klub v parlamentu druži z Nemci. PcJjski narod hoče take politike, kakor se vodi v Cehili in Jugoslovanih. Te slavnosti govornik ne pozabi nikdar, izkusiva, ki si jih je pridobil v Pelču, pa uporabi v poljskem narodu, da pridobi tudi one, ki so* bili desle} nasprotniki češke politike. Po slavnostnem zborovanju, na katerem je govorilo šč več govornikov, se. Je vršil banket, na katerem sta zopat govorila poslanec dr. Korošec in grof Skarbek. Slavje se je zaključilo ob velikanskem navdušenju in ostane v nslzbrisuem spominu vsem udeležencem. Brezmesni dnevi na Ogrskem. BUNDIMPESTA, 29. (Izv.) Ministrski svet Je sklenil, da veljata torek in četrtek za brezmesna dneva. notranja In unania poHtiKa. i. Znani češki aristokrat, politik in publicist grof Vojteh Sternberg je doposlal praškemu listu »Union« daJjši odgovor na govor grofa Czernina v gosposki zbornici dne 18. julija. Iz prvega dela Stern-bergovega odgovora posnemljemo: Zastonj išče« v govoru grofa Czernina ka-kega novega momenta, kakega novega vidika, marveč vidim le stare; omlatene navedene izreke, češ: Avstrija se mora nemško vladati. Na) besede tolfko slavlie-liega moža položim na tehtnico. Pravi: »Imam u t is, da naša politika poleg številnih detajlnih pogrešk boluje na napaki zistema ter da sledimo drugačnemu kurzu v notratiji in drugačnemu v vranji politiki. V vnanjl plovemo, hvala Bogu, v nemškem kursu. V notranji pa nism-o Imeli nikake smerice. V notranji politiki smo lavirali sem tn tja brez vsakega načrta, sedaj na desno, sedaj na levo, sedaj naoredovaje, sedaj nazadovaje. Brez svrhe, brez cilja in z edinim namenom, da dobimo večino za proračun«!! Res ie pač, kar pravi Czernin, ali ostaja odprto vprašuje, da-li predlogi, ki jih stavlja, morejo zboljšati razmere? Ostaja vprašanje, je-li sploh pripravil take predloge, in če jih ima, zaka) ne pride žnjimi nrTdan? Kajti, ne bi bilo nobenega avstrijskega državljana, ki ne bi ga takoj z odprtimi rokami proglasil za ministrskega predsednika, čim bi prišel s predlog5, ki morejo dovesti do cilja. Ali,- kar zahteva on od ministrskega predsednika Seidlerja (Sterbergova razprava je bila pisana pred padcem Seidlerja), je pač le kvadratura kroga. Hoče z man&no v zbornici vladati parlameiitaričiK). Je to prizadevanje, ki že 40 let sem vsikdar doživlja — polom. Notranji in vnaji kurs ne more biti v Avstriji nikdar isti zato, ker v notranjem Avstrije tvorijo Nemci Ie tretjino prebivalstva, in morejo zato — če hočejo imeti večino v parlamentu — dobiti to, ce si iščejo zaveznikov in se potrudijo, da jih dobe. Nazori, ki jih izreka grof Czernin, pa so ravno, ki preprečajo priključenje drugih narodov k Nemcem v Avstriji! In celo Nemci sami niso edini med seboj. — Vel>k del zastopnikov te nemške tretjine — socijalni demokratje — glasujejo istota-ko proti nemškemu kursu v notranjem. S kom naj torej ministrski predsednik, po receptu grofa Czernina, sesavi večino, ki bo podpirala vlado, odgovarjajočo z^ezl z Nemčijo? Zahteve grofa Czernina so torej naravnost utopije in značilno je za naše javno življenje da sa kvadratura kroga zamenjuje s kamnom modrecev (snov, ki vsa telesa izpreminja v zlato in ječi vse bolezni). V prejšnjih časih so imeli Nemci stalnega zaveznika v Poijakm, K\ so skozi 40 let tvorili hrbtenico vsake večine. Kaj pa je storil grof Czernin, da bi to staro večino ohranil pri življenju? Kot minister za vnanje stvari je ogrozil Poljake. v njih ekzistenčnih pogojih in jih je užalil jako hudo ne le s svojimi reformami — z izključenjem Poljakov na mirovnem kongresu v. Brestu Litovskem — ampak tudi s sklepom miru samim, tako, da je s tem ministrskemu predsedniku, ki naj vodi notranji kurs onemogočil vspostavo konsolidiranih razmer. Če je očitek grota Czernina resničen, potem se obrača v prvi vrsti proti — njemu samemu; provzro-čitelju teh razmer, ne pa proti ministrskemu predsedniku, ki se je našel postavljenega pred fait accompli (dovršen čin) neštetih zmot zroia Czernina, In če grof Czernin vzklika dalje: *Le izlolcnje Galicije iz kompleksa avstrijskih dežel iia-s more pomakniti za odločilen korak naprej — in s tem prehajam k avstro-poljski rešitvi, — potem ne verujem, da je bilo pa tri jot i črto, če grof Czernin kot bivsl minister za vnanje stvari zahteva odccp-ljenje cvetoče province Avstrije brez primerne kompenzacije, ter da stem naganja vodo na mlin poljskih iredentistov, ki itak že zahtevajo odcepljenje od Avstrije. Će pa je grof Czernin, ko je bil minister za vnanje stvari, zasledoval to idejo, kako ie bilo potem možno, da je sklenil z Ukrajinci tajen tJogovor, ki jjru zagotavlja r?!zpc-!ovi£aji]e Galicije?! To je protislovje, ki Je lastno^sej individuvalnostl grora Czernina in ki naletamo nanje povsod, kjer sledimo njegovim korakom. — Neoskritosrčnost poleg neodkritosrčnostl l:i norosrJca. neresnice, čeprav se vedno odeviie v plaščič resnice. Da bi se avstrijski problem dal rešiti le z izloče-njem Poljakov, to je pa ena najhujših zmot avstrijskega državnika. Nadalje se bavi grof Sternberg s trditvijo Czernina, da so posledice različnosti kursa v notranji in vnanji politiki globoko segajoče ter da Avstrija vsfed cm:.ht;>jo svoje notranje politike izgubija na odporni siii, dočim ni bila taka odporna sila države še nikdar tako potrebna kakor je v tem boju na življenje in smrt.« Grof Sternberg odgovarja, da tudi on ni zadovoljen z notranjo politiko. Uverjen pa je, da bi bila politika po zahtevi Czernina — še slabša. Ta zahteva uvedbo nemškega državnega jezika; on pa ie bil tisti, 'ki je to onemogočil. In to je bilo -Jo-bro. Groi Czernin je bil, ki je proglas 1 pravico narodov do samodoločfce. Potem pa je bil zopet ravno on, ki je — ne da bi bil to kdaj preklical — najhuje pobijal to pravico. Ali ni to politika — otnahova-šjja?! Czernin je bil, ki je vzbudil v slovanskih naredili nade. Skoro bi mogli reči, da so iz njegove izjave vzniklc majnl-ške deklaracije. Grof Czernin ie Iv:' poslal socijalne demokrate v Stockholm; potem pa je ravno on dai proglasiti, i;.-, sklepanje miru izljučno le pravica krone! Tako je Czeminova politika vedno omahovala, dokler ni postala izzivalna v siri-siu nemškega radikalizma. S tem je šel Czernin najbolj na roko — sovražnikom. Izzival je ogorčenje Slovanov. Hote' je vladati parlamentarno, ne da bi mogel ustvariti nemško večino v parlamentu. -Imel je pred očmi kvadraturo kro^a! S tem je omogočal sovražnikom revolucijo-niranie države, da-si država, ki je v vojni z vsem svetom, potrebuje pred vsem notranjega miru!! Na ta način zveza z Nemčijo ne more postati popularnal Slednjič jc Czernin s svojim postopanjem v Brestu Litovsk. ogorčil tisti narod, ki zahteva avstro-poljsko rešitev — Poljake! Mir v Brestu-Litovskem te bil sicer potreben, aH gospodarstvo, ki ie zavladalo v Ukrajini, postavi šele zgodovina v pravo luč. Ukrajinski mir je zasluga grofa Czernina, toda glede geografije in etnografije ga je njegov »poljski Zid« slabo po-učiL Grof Sternberg zaključuje: Grof Lzer-nin je mogel kaptivirati živeče žurnali^te; ne bo pa mogel historijografov ln gorić Czerninu, ko bo moral kdaj čitati, kai so pisali o njem! ___ Interpelacije JušoslousnsKeša Rlufcn. Denuncijacija skladatelja Parmo. Da ie župan Orn:g v Ptuju denuncijant, dokazuje tudi škandalozno preganjanj® vladnega svetnika Parme v Litiji. V Litiji se je a%-gusta meseca leta 1914. kot črno-vojniški poročnik železniškega varstvenega oddelka mudil deželnosodni svetnik V/ctzuiLk, zet ptujskega župana, renegata Orniga. V gostilni, kjer se je shajala družba dežeinovladnega svetnika Parme, se j© govorilo tudi o vojnih dogodkih v Srbiji. VVatzulik ni iinel nujnejšega posla, kot da je iz zveze iztrgan in slabo razumljen izraz dežeinovladnega svetnika Parme, kt je bil naperjen predvsem proti ošabnostl in tudi v Avstriji znani brutalnosti pruskega vojaštva, v popačeni obliki sporočil svojemu tastu Ornigu. kateri ovadbe proti deželnovladnemu svetnilcu Parmi pri vojaškem sodišču v Gradcu ni smatral pod svojo častjo. Da Je bilo Ornigovo ravnanje samo podla denuncijacija, je razvidno iz okoliščine, da Je divizijsko sudkče v LJubljani nadaljno preiskavo prou Parmi ustavilo že po 6 dneh. Vprašamo c. kr. domobranskega ministra in ministra za notranje stvari, ali smatrata za dopustno, da ljudje, kakor sta tm* & WatzuI3c Li Orni g, pripadale častniškemu zboru oz. zavzemajo župansko mesto? Preganjanje proibne^a mojstra Ju ž. žel.. Ivana Škerjanca. V smislu odloka c. kr. železniškega ministrstva, izdanega 14. marca 1918.. štev. 45856/13 iz L 1917., s katerim se je izreklo, da ]e povratno premeščen]2 tekom vojne dobe iz vojaških ali političnih vzrokov iz ožjega vojnega ozemlja v zaledje pierr.e-Ičenih uslužbencev dopustno, je svoje-Časno iz Trsta v Dunajsko Novomesto premeščeni prožni mojster c. kr. južne železnice, Ivan Škeriaoc zaprosil za povratno premeščenje v Trst. Z dopisom stavbenega ravnateljstva 26. aprila 1918., št. 5/E/1918 progovzdrževal-nemu oddelku v Dunajskem Ncrvemmesru je bil prožni moj-ster Škerjanc obveščen, da more prositi za službo prožnega mojstra v Ronkah, Qorici ali Krm »mL Dasl-ravno ta ponudba nI odgovarjala Skerjan-čevlm željam, ker je pros:l za povratno premestitev v Trst, Je vendar izjavil na ponovna prigovarjanja svojih predstojnikov, da pristaja na ponudbo, in Je prosil za službo v Gorici. V resnici se mu je ta služba podelila in dobil je nalog, da naj takoj odpotuje v Gorico. škerjanc je vse pripravil za preselitev, kar pa je te dni dobil obvestilo, da se je služba v Gorici podelila drugemu, on pa da mora zato ostati na svojem dosedanjem službenem mestu. S tem postopanjem ravnateljstva Južne železnice se ni samo obrezuspešil namen zgoraj navedenega ministrskega odloka, temveč se *e tudi s Skerjancem uganjala naravnost nedostojna burka. Z ozirom na to vprašajo podpisani železniškega ministra: Ali je voljan delovati na to, da bo tudi južna žcieznica izpolnjevala namen zgoraj omenjenega ministrskega odloka, m da S£ zlasti svojcas popolnoma neupravičeno iz Trsta odpravljenemu prožnemu mojstru Ivanu Škerjancu da zadoščenje s tem, da se premesti nazaj v Trst? Nadaljne Interpelacije vložene 26. |ul. i. !. Posl Hladnik in tov. na trgovinskega ministra radi nabave usnja za poljedelske 'delavce. Posl. Hladnik In tov. na trgovinskega ministra radi oddaje cementa. Posl. Hladnik in tov. na poljedelskega ministra radi oddaje medu iz čebelnjakov, hranjenih s sladkorjem. Po-sl. dr. Vrstovšek in tov. na domobranskega ministra radi sramotno nizkega plačila delavcev v vojaških podietjih nsnjarne Woschnagg v Šoštanju. (Inter-pelantje vprašajo, ali je domobranski minister pripravljen odrediti, da dobe delavci pri tej tvrdki dobičku primerno zboljšanje plač, ki bi odgovarjale dravinjskim razmeram. In ali je mLnrs-ter pripravljen .tovarno na podlagi zakona o vojnih dajatvah razlastiti, da zapade dobiček tvrdne na korist državi). Posl. Gostinčar in tov. na finančnega ministra radi odpusta dohodninskega davka rudniškim delavcem. Posl. dr. Vrstovška in tov. na železniškega ministra radi nasilstev nemškona-cijonalnil] železniških uslužbencev ob priliki shoda v št. Janžu pri Spodnjem Dravogradu. Posl. dr. Vrstovška in tov. na ministra za javna dela radi nasilstev uradnikov rudnikov v Skalah pri Velenju. Posl. dr. Vrstovšek ln tov. na domobranskega ministra radi neupravičenih o-prostitev in odvzeme ruskih ujetnikov. Posl. dr. Vrstovšek in tov. na trgovinskega ministra radi nastopa c. kr. poštnih uslužbencev pri nemirih v Št. Janžu pri Spodnjem Dravogradu. Posl. dr. Korošec in tov. na ministrskega predsednika radi prepovedi slovanskih in socialističnih listov na fronti. Posl. dr. Korošec in tov. na ministrskega predsednika radi preganjanja Petra Farčiča iz Veleluke v Dalmaciji. Posl. Hladnik in tov. so vložili nujni predlog za pomoč po toči dne 21. julija 1918 poškodovanih občin na Dolenjskem. Ktsgn© politivesSl. Nesramno poročanje! V noči od sobote na nedeljo ob 1 smo prejeli od c. 'kr. ko-respondenčnega urada poročilo vojnega tiskovnega stana o dogodkih, ki so baje obrezuspešiii našo zarf čemer pa nam ne prihaja na misel, da bi hoteli tajiti, kako daleč smo Še do popolnosti). In kar je slavno Susteršičevo vodstvo — tekom let zapravilo na narodni i posesti, na politični meči. in ugledu našega naroda na Kranjskem, da-sl Je gospodarilo in »vodilo« osrednji pokrajini z najmanje 95 odstotki slovenskega prebivalstva, da-sl Je Imelo deželno upravo v svojih rokah in da-sl Je tinelo (ravno naobratno, nego Je bilo pri nas) vso vladno naklonjenost na svoji strani! Mi smo delali ln ustvarjali v boju proti vladnim režimom — delali smo. da govorimo i »Novicami«. »neumnosti c — in proti večini neizprosnih drugorodnlh nasprotnikov. do-čim je Susteršičevo vodstvo kot vodstvo ogromne slovenske večine ln ob najdebelelem prijateljstvu s — bilo le »pametno«! — z vladnimi režimi — zapravljalo narodno posest, politično moč, veljavo in ugled slovenskega življa na Kranjskem In s tem slabilo pozicijo vsega naroda ter omogočalo rnar-sikak neusr-eh tudi tu pri nas! Nerazmerno veliko moč In drznost nemštva na Kranjskem — da, ali ne: 5 odstotkov prebivalstva — ter germanizacijo vseh uradov smo že naginjali te dni. Naj tu naglasimo še kričeče ln prezuačilno dejstvo, da so ^ustercijancl - vsemi močmi deželnega odbora In vsem političnim vplivom zistematično ubijali slovensko gledališče v LJubljani, da Je moglo usre-vati nemško, dočim se je na ruševinah slovenskega mogel zmagoslavno etablirati — kino!! To so, gospoda okoli »Novic«, sadovi vašega vodstva! Ne morete tajiti teh dejstev. A najprilazneje za vas je dejstvo, nad katerim se bo zgražal bo-doJi zgodovin opi sec o sedanjih dobah življenja slovenskega naroda: da Je vaše vodstvo začelo divjati celo tutH proti pripadnikom testne stranke, čim so — videč, kam vodijo pota preslavnega voditelja — začeli res delati t narodno korist po Istih poteh Jiot ml Slovenci ta tržaškem ozemlju: s sa-mopomočjo, z lastnim delom, pa na* brt to mogotcem prav ali ne. Kaf Je bilo storjen i Kranjskem zadnja leta — In tega je mnogo: na gospodarskem polju, izlasti na polju zadružništva, pa tudi na polju narodnega osveščania — to Je delo tistih, ki Jih danes »Novičarji« preganjajo, kakor ■ - "- ■Ik! Mi smo imeli — tvdi Ce smo morda kdaj k»» zgrešili — vedno interes naroda pred očmi, vi pa ste vedno in zavestno žrtvovali narodno korist svoiim pro-iolim »zvezam«. Vi ite vedno z, uda-nostjo ln — stegneno reko g!edait tja gori, okolo sebe pa le, kadar ste sovražili ln hoteli — preganjati! Taka Je paralela med naio »neumno« ln vašo — »pametno« politiko I Čudne so poil avstrijske upravne — modrosti! Prejeli smo: Kakor morajo toliki drugi v teh težkih časih, kako moram tudi jaz vsak toliko na pot. če se hočem prehraniti. In ker nimam stvari, ki bi Jih mogel kje na Kranjskem ponuditi v zameno za živila, moram na Hrvatsko da dobim kaj za gotov denar. Tako sem se odpeljal v ponedeljek minolega tedna v Zagreb. Od tana sem odpotoval srečno. Ko pa smo dospeli na Zidani most, smo že čuli glas. da bo vojaštvo pobiralo. Le malo nas je bilo, ki se nam Je posrečilo, da smo vstopili v poštni vlak, ki Je, na srečo, imel precej zamude. Vsi drugI pa so morali ostati na Zidanem-mostu do zjutraj. Tem so pobrali vse, kar so prinesli seboj! Kaj se vam zdi, gospod urednik. Zi-danimost Je na Štajerskem, Zagreb pa v Banovini. v drugi polovici monarhije. Da tam ne dovoljujejo izvoza sem črez, to bibilo le umevno, da-si Je pretirana strogost tudi tam — nečloveko-ljubna. Ali da na naši strani odjemi Je jo tistih par kilogramov, nabavljenih z velikim trvdom in velikimi troški, da se onemogoča Ijndem, k! si hočejo sami pomagati, ko flm že aprovtzacija skoro nič ne daje: to je nedostopno mojemu priprostemu razumu, to je ne le nesmiselno ln nesmotreno, ampak naravnost kruto. Isto velja za Štajersko. Ako tam ne dovoljujejo izvoza Iz dežele, nai b1 že bilo. Ali, da plenijo stvari Iz Banovine, ki se na pre-vožnji komaj dotikajo štajerske dežele — to Je krivica. Jaz bi rekel ceTo, da Je — nemoralično. Res. čudne so poti — usmiljene avstrfjske upravne m-->drosfi do lastnih stradajočih državljanov! Potem pa se še čudijo, če narašča indiferentlzem za----dogodke na bojiščih! AH ne vedo avstrijske oblasti, da Je glad strašen gost, ki ubija tudi naj-dragocencja čustva?! Kavnalne cene za sodavico ta pokaiice. Preso-Jevalnica cen v Trstu je določila za sodavico in pokaiice naslednje ravualne cene za proizvajalce: I. za sodavico v litrskih steklenicah 24 vin., */m steld. 16 viiu za steklenice Je treba založiti po 2 K. 2. za pokaiice 28 vin., za steklenice Jo treba založiti 2 K. Za Istro in Goriško se te cene zvišujejo za 2 vin. pri steklenici. — Za prodajo na drobno: 1. za sodavico v gostilnah, kavarnah L vrste litrske steklenice 70 vin., "/» stekl. 40 vin.; v gostilnah ln kavarnah II. vrste in mlekarnah tn čez cesto: litrske steklenice 50 vin,, stekl. 30 vin. Za steklcnico je treba založiti 3 K. 2. ca pokaiice v gostilnah ln kavarnah L vrste M vliu, II. vrste In mlekarne ter čez cesto 40 vin. Za steklenico Je treba založiti 1 K. Za Istro ln Goriško veljajo iste cene. Za lokale, v katerih se vrše koncerti brez posebne vstopnine, se cene zvišujejo za 10 vin. Se ne nehajo! Bilo je včeraj okoli poldneva v barkovlianskem tramvaju. Zgodila te je mala nezgoda pri motornem vozu, da Je moral obstati pri vrtu pred južnim kolodvorom, In Je občinstvo moralo Iskati prostora na naslednjem, tudi polnem tramvaju. Z opoldanskim tramvajem se vozijo domov navadno tudi Barkovljanke. ki prinašajo v mesto domače pridelke, ln tako Je skočila na voz tudi ženska s košaro. Sedeža ni dobila in naslonila se Je pač nekoliko preveč na neko milostivo — cipo iz nekega tržaškega nočnega lokala, ki »e redno vozi z nekim enoletnim prostovoljcem-na-rednikom vsak dan v Barkovlje v kopališče. Gospodu naredniku je bilo seveda sfno neljubo, da se je poštena slovenska okoliČanka doteknfla njegove »milostive«, in začel se je krik In vfk v vozu, da bi bilo najbolje, da bi ostalo občinstvo oba vrglo z voza. Oospod narednik Je Trfačan, menda eden onih »črnih«, kar se je ečividoo poznalo po oni »sveti Jezi«, ki mu H Žarela lz oči, ko se Je drznila »ščava« ugovarjat! nJemu fn — »njej«! Dobrodelna prireditev v prid gojencem v zavodu Cecilije Rittmeyerjeve za slepce se bo vršila v četrtek. I. avgusta, v Rossottijevem gledališču. Začetek točno ob T'45 »večer. Na sporedu so orkestrske točke, deklamacija, pevske točke, mandolina, in tridejanska žaloigra »Tragedis del!' ani-ma«. Vstopnina: pritličje 2 K, galerija 1 K. sedeži v pritličju 3 K, Jože L reda 30 K, IL reda 20 K. Predprodaia vstopnic na Borznem trg« št 11 od 10 dop. do 1 pop., na večer prireditve ps pri gledališki blagajni. Izgubila se je ▼ čakalnici južnega kolodvora ▼ Zagrebu listnica s potnim listom s fotografijo, gla-sečim sc na ime Tomasini Rihard. potem vojaško odpustnico, ziasečo it na iato ime, tn svota denarja. Pošteni najditelj naj si obdrži denar za naj-deniEO, listnico z ostalo vsebino pa po4ije našemu uredništvu. Zamui.ian nahrbtnik. Pahor Franjo, fotoaraf pri c. kr. redarstvu prosi dotičnega vojaka, ki se je vozi! v družbi Žnjhn iz Zagreb a d o Zldanegamosta ln Je v Zidanemmostu vlak zamudil, naj se Javi, da se mu izroči nahrbtnik. Poprava, V sobotni štev. je v osmrtnici Ivane Glavina pomotoma -izostalo tate hčera: Marije ia Josipine. mm ZAHVALA. Za vsestransko izkazano sočutje povod m bolezni in prebridke izgube naše nadvse ljubljene soproge in dobre matere fzr«ka podpisana tem potom svojo iskreno zahvalo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znaneem. Posebna zahvala in hvaležnost vsem onim blagim osebam, ki so preljubijeno ranjko spremili k večnemu počitku, ter s tem pripomogli, da se je pogreb izvršil na tako dostojen način. LfcOJidER, 29. julija 1918. taluioča družina GLAVIM. Češko BuUjevička Restavracija (Bos£-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Gaiatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba bi slovenski jedilni Listi. i SLI OGLAS 6* pa&RiJ« po 6 vin. beieda« — Đefealo tiskana iesade dvojno. - Najmanjša p?i»tejwlna laaia CO vlnorjav. Hs predaj fnraftiči, „ - /gorajM it. 552 (pri postaji Prelc ndem tednov «tar , epi« pasme. St. M. Magdalena sr Am). li&rgenta 251S Drftftffff pl^doče pohištvo: moderne arotio FlUhU in temne, nov« ia rablje: c zakon- iti.« gobe; belo, l&kiraao kuhinjsko poh rvo; fino elegantno pohifitvo dvoranica, iaveae, c\ tličnjak« itd. Izredna prilika. Brod, Trat, ulica Povte vecchie St 26. * 2615 ______m \ H 9t 4 r f \ posebne vrste, v eodai !n v (1 I) prodajo po zmernih cc»?ah tvrc'i. J. Parčina C. v Trstu. ski;*Jžšče Via C Ponižei ti St. 1. /------------^ Umetni zobje z ln brez čeljusti, zlate krone in obrobki VILJEM TlJSCtfER j konces. zobotehnlk Trst, bL oadvol Frana Joslos 13, 11. Ordinira od 9 pred . do 6 zvečer. Fotsgraflfn! aparat (1824) Ae popolnoma nov z fteatimi dupia-mi koalami ia izvrstna laća je aa prodaj pri Vekoslavu IU*Lbu, brivcu v Sežani Cena K rOO 1207 ItlZ krilna in stanovanje za poštenega prak- S8 in november I91S. Cenjene ponudbe pod njcc™ dč las. od d. Ed nosti tikaat.ii za mesec septemb«-, oktober ,Dolo-B 23 Brionlca e Sežani. brivoico iz Lgubljane preselil v Sežano v hiio g.e GabrSček. 82.»-riera vecchU) itev. 3. — - Harmaoa?!^ Tiroece TRST. ulica Borrltra veaMs 8 Ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci li porcelane in biserov, vezani i medeno žico, i/, umetnih cvetlic i trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenik« itd. Itd. NaJnISJa kenkureatae cena. r- Prođasla se Jakob. av, dva m!ada prašiča Cene po dogovoru. Luci o Papiriitn v o, 2603 Temna Kranc. zakouaka soba is močnega 1 sa, ne takoj proda. Ulica Bolitaiio itev. 21», I. 250& nevralgiji, u prodni> r-u prodaja v vt.efc lekarnah. rev- „Liijuore eađlnu" S0^. D 16 Pod vlak Je padel ^erai pri reče mom toriSkem vlaku, ki prihaja v Trst ob 7*20, neki Ivan Božič. Kakor se mlsti, inož ni Imel potnih listin in ie zato hote! zapustiti vlak, preden }e prispel ▼ postajo. Skočil je z vlaka pri mostu čez Miramanko cesto. Vrslo pa ca Je ob ild in potem pod vlak, da so mu kolesa naravnost odrezala ftlavo hi tudi roke. Gl2-va je ležala na mostu, vsa razmrskana, dele rok so pa na§li celo na cesti pod mostom. Komisija, ki Je prišla na lice mesta, fe naSla pri ponesrečencu — vetrihe. * Zopet ste a« pojavili oni dve prevejani fopovkl, ki kradeta deklicam nhane ta |im odre^avata lase. Tako je včeraj odnesla ta »znana neznanka« neki sedemletni deklici, stanujoči v ul. Donota 5t. 2, uhane, vredne 20 K. ona druca »neznanka« pa Je trem dekletom v uL Arcata odrezala kite. Svetovali bi staršem, da navezujejo deklicam v uhane In lase trakove v Jugoslovanskih barvali, kajti potem bo policija — po viJjem nalogu — gotovo tako zvesto pazila nanje, da se fini br«s dvoma ne bodo upale več približati mat seznan-ke«! v^i«ke vrsto kupuje in plača po najvišjih vFLlC cenah Fran Babič t Tr^tu ul Moiino jrande št. 20. 2312 ZOBOZJRAVNK Dr. J. Cermak Samo ne debelo. .Levi, Tr-t Raznovrstno bla^o za preprodajalce. - Jakob ulica S. Nicolo 19 3 H 7 flilfTnA soba m odda pri mali dmiini. Ulica Hum Farneto 83. II desno. 2:05 Robllioe sode cd piva, tudi nove,kupuje Hotel Balkan v Trstu. 2496 2000 stekletiic po K 12*— steklenica sladkega Lzolanskega REFOSKA („Desert") proda takoi tvrdca J. Par čina & C. v Trstu. sklacfi&če V. Gaetano Donizettl §t. l. Trsi €ampo Š. Glacomo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svofo teuino plssrnlšKiii ln psirebfčln in Igrač vseh mt, ^m a i!oy. L v Trstu, ulica Posle vecc;i!s V. vogal ulice deitd Poste Izdiranje zobuv brez bo leein — Plombiranja. — UMETNI Z03JE - i [JADRANSKA BAUKA | Trat, Via Cassa dl Rlsoarmio 5 (Lastno poslopja! RapHal In raaerva K FIL.LIALKE: Dunaj Tegeth.»t*t»*<*8 7 -i Dubrovnik, Kolor, LJubljana, Metković. Opatija šioenl Split, Sloenlk, ZaJ«r. VLOOE NA KMJlZiCE O — 0 - 3\ Prolaja ra^gledntc Proiinlnlo se tefi r od daeva vloge do dneva v^diga. ftentni lavek plačuje banka, evojejfa O brestov-vaj« vi< j tekočem in iiroračanu p > aoajivora -geki ln nakarnic n» vja U-iu triiAaa KCPI'JE IN PRODAJA: rrolno*.aa papirje ronte, obligacije, msjJtavaa plirui. pr^ oriu j de'aiće, srečlte, valute devi/e. proma«^ itd Daje PRKDUJME na vr^duostoa pa >irj« in b aijo leieče v javnih aklaiiši h. S A F K DEPOSIT3 PROMESE. — Prod j a er-čk raznvlne lote rje Zavarovanje vsakovrstnih pa:*rjav proti kur?ni izgubi, revizija ire^ rij* »reftlt Ltd. brezpia&ao. Stavbai kre iit, rembo it* krediti. Borzna naročila. — Inka^o. menjalnica. — — Essour mhxio Telefoni: 14*3» 17J3 ia 2'— V ZALOZB1 „SLOVENSKE SOCIJALNE MATICE*4 Je iišcl propagandni spis DEMOKRAT) ZEM IN ŽENSTVO Dobiva se v vseh Ijubljanskill knjigarnah. Pismena naroOla »prejema .Slo enska Socijalna Matica" v Ljubljani. — Cena : K I.—, • poStaiaO K 1^0, 10 izvodov sku aj K 9.—> pri naročilih Cez 10 Izvodov 20V, popa*.