GrosuPlJe (centrala) 
sP 908 
GROSUPELJSKI ODM. 
2002 
352(497.4 Grosuplje) 
120020146,7 
ŽAVNEGA PRAZNIKA IS. AVGUSTA NA 
MAGDALENSKO GORO. Praznovanje bomo začeli ob 14. uri 
s sveto mašo za domovino in nadaljevali s kulturnim pro 
gramom. V okviru priprav na praznovanje 500-letnice šole v 
Šmarju bo v programu sodeloval tudi dr. Lovro Štrurm 
jim prispevkom na temo ŠOLA TUDI VZGAJA. 
Vljudno vabljeni! 
ŠIROK IZBOR KOIEI agos 
"V 
temeljnega kamna v St. Juriju 
Pod gozdom c. IV/20 
Tel.:\m/7861 cS'75, 01/7871 482 GSM 041/008 788 
Ljubljanska 17 
1.290 Grosuplje Q OSEBNIH UOZIL 
tel. 01/ 787-34-22 
GSM 040/ 22-44-07 DODRTnn OPROHH, 
*moTORnn oun 
ZROSEBnnin 
TouoRnn 
*HUT0PLfl1 ram 
1BU0IIIHJI 
izzerna 
NUDIMO: 
pizze iz krušne peči 
ocvrte lignje, sir 
ikusne domače sladice 
hišno solato 
Delovni čas: 
od ponedeljka do petka 
od 10.00 do 22.00 
sobota, nedelja 
od 12.00 do 22.00 
VSE JEDI VAM 
LAHKO DOSTAVIMO op * 24. junija, dan pred občinskim in državnim 
praznikom, je imel občinski svet slavnostno sejo v Št. 
Juriju In bližnji Mali vasi. 
Na začetku prve točke se je predsednik KS Št. Jurij 
Janez Podržaj zahvalil krajanom in krajankam, ker so z 
večinsko odločitvijo za samoprispevek omogočili nakup 
zemljišča, kjer naj bi v kratkem začeli graditi novo šen-
tjurijsko šolo. 
Slavnostni govornik župan Janez Lesjak je 
napovedal, da se bo novogradnja, v kateri bo 5 šolskih 
učilnic, vrtec, športna dvorana in prostori za KS, začela 
septembra, ko naj bi dalo soglasje Ministrstvo za Voditeljica šole Mojca Vidic je orisala zgodovino šol­
stva v Št. Juriju. (Več v njenem prispevku.) 
Ko sta župan Janez Lesjak in zaslužna nekdanja 
voditeljica šole Helena Starič skupaj odkrila temeljni 
kamen, ga je blagoslovil šentjurijski župnik Tone 
Hostnik z voščilom, da bi v novi šoli bili mladi deležni 
lepe, kvalitetne izobrazbe in da bi se vzgajali v ple­
menite ljudi. 
V drugi točki slavnostne seje je župan v dvorani v Mali 
vasi podelil letošnje občinske nagrade in priznanja. 
J. Miiller onenica 
m 
Ljubljanska c. 61 
1293 Šmarje Sap 
tel.: (01) 78 75 666 
POLOŽILI SMO TEMELJNI KAMEN 
ZA NOVO OŠ V ŠT. JURIJU 
CEMENTNI IZDELKI Zlat je ta dan sta zapeli učenki Sara in Kristina in 
res je bil ponedeljek, 24. 6. 2002, velik dan za vso 
šentjursko dolino. Zbrali smo se vsi, ki nam ni vseeno 
za našo mladino, saj je pouk v obstoječi zgradbi že kar 
težko prilagoditi današnjim razvojnim zahtevam. 
(Prvi šolski dan) Prva šolska zgradba je bila prav na 
tem mestu, kjer poteka pouk tudi danes. Prvi šolski 
dan v njej pa je bil 13. decembra 1869, pred tem pa 
je potekal pouk v kmečki kajži. 
Prvi učitelj na šoli je bil Josip Volk. Najdlje pa je 
VINSKA KLET 
VIDMAR - TROŠT 
OBRTNIŠKA 2 • GROSUPLJE 
PRODAJA ODPRTIH VIN VIPAVSKEGA 
VINORODNEGA OKOLIŠA 
ponedeljek - petek 
9-12 in 15-19 
tel: 01/787-34-6 
GSM 040/716-61 služboval kot učitelj Ivan Remic, kar 35 let. G. Remic 
je imel tudi takrat veliko zaslug, da seje kraj kulturno 
dvignil, saj je razgibal ljudi k družbenokoristnim 
dejavnostim. 
Šola se je postopoma razvijala iz enorazrednice s 
87 učenci. Med I. svetovno vojno v šolskem letu 
1916/17 je bilo na šoli kar 274 učencev. Med vojno je 
bila pouk nereden. Leta 1923 so prvi učenci nadalje­
vali šolanje v Ljubljani. V naslednjem letu pa so 
dogradili zahodni del zgradbe. Leta 1935 pa je imela 
šola že 6 oddelkov. 
Takrat je učila na šoli tudi 
Ana Gale - po kateri je šola 
nekaj let nosila ime. 
Šola je bila med II. svetovno 
vojno leta 1943 požgana. Rešili 
so le nekaj uradnih knjig in 
matičnih listov. Pouk je bil v 
gasilskem domu, več zasebnih 
hišah in t.i. prosvetnem domu. 
Št. Jurij je bil osvobojen 6. 
maja 1945. Krajani so takoj 
začeli z obnovo šole, zbirali so 
les in gradbeni material, veliko 
so prostovoljno delali. Že leta 
1955 so želeli graditi novo šol­
sko zgradbo. Tedaj je bila v 
kraju še osemletna šola. 
Bližina Grosupljega, finančne 
težave in novi predpisi so želje 
po novi šoli preložili za dolgo 
obdobje. 
Nadaljevanje na strani 3 m 
II 
Glasilo 
prebivalcev 
občine 
Grosuplje 
Letnik XXXVII 
številka 7 
julij 2002 
TELEFON: • l/7ST 
www.ZOBEC- jodnić na obisku pri prijateljih 
sljskl Vinski kleti Vidmar - Trošt 
VSE NAJBOLJŠE RADIO ZELENI VAL 
RADldT 
ZELEIMI VAL 
3.1 & 97.0sB9.B Mhz Tudi letos se v zadnjem pravem poletnem mesecu pripravlja največja 
poletna zabava v občini Grosuplje. Vsako leto bolj obiskana in z vsako 
leto boljšimi gosti zastopana 7. obletnica RADIA ZELENI VAL bo letos 16., 
17. in 18. avgusta - POD BOŠTANJEM/VELIKO IVI L AĆ EVO. 
Tri dni bodo zetonovaiovcJ pripravili 
vanj, predstavitev 
ki dobre glas-
"Glede na to, da smo ugotovili, da nas 
spremlja sreča z vremenom in da se naši 
poslušalci in njihovi prijatelji radi družijo ob 
dobrem programu smo se tudi letos 
potrudili za še posebej pester program, ki 
bo v večerni urah dodatno spodbudil 
obiskovalce k pozitivni zabavi in praznovan­
ju našega sedmega rojstnega dne", pove 
direktor Radia Zeleni val BORIS PETERKA 
in nadaljuje: "Ekipa našega prvega 
evropskega ekološkega radia seje letos že 
dogovorila z glavnimi zvezdami večera. To 
bodo v petkovem večeru NATALIJA VER-
BOTEN s svojo skupino, ki se ji bodo kot 
gostje za nekaj časa pridružili POP DESIGN. 
V petkovem večeru bomo pripravili tudi zani­
mivo modno revijo. Sobota bo spet bolj 
slavnostna. Predvidevamo tudi nekaj 
zabave za ljubitelje avtomobilov v 
popoldanskem času, zvečer pa bomo 
ponovno "iz vajeti spustili" našo večerno 
voditeljico MANKO ŽNIDARŠIČ, po domače 
Mamo Manko, ki bo s seboj pripeljala cel 
kup gostov za vse generacije - Foxy Teens, 
Folk Rola, Beneški Fantje, posebno pre­senečenje večera in torto za naše zveste 
poslušalce. V večernem pro­
gramu po 22. uri pa bo 
nastopila tudi največja 
zvezda dalmatinske in 
hrvaške glasbe TEREZA 
KESOVUA, ki bo s svojo 
spremljevalno skupino 
zabavala obiskovalce do 
jutranjih ur. MAMI MAN KI 
bo pomagal naš DON 
FEUPE in še nekaj novih 
sodelavcev, ki jih lahko 
slišite v našem programu. 
Tudi v sobotnem programu 
bomo poskušali izvesti 
modno revijo, naj prišepnem 
da razmišljamo o spodnejm 
perilu in kopalkah enega od 
naših najbolj uveljavljenih 
proizvajalcev". 
Ob tem naj zapišemo, da so 
nam z žarom v očeh sodelavci 
Radia Zeleni val pripovedovali tudi 
o tem, kako se pri njih že večina 
dogodkov odvija okoli obletnice 
RADIA ZELENI VAL Poleg večernega 
programa vas bodo namreč 
poskušali privabiti čim več tudi preko 
dneva, se z vami zabavati in poskrbeti 
tudi za najmlajše. 
Boris Peterka nadaljuje: "Zeleni val 
skrbi za vse svoje poslušalce in ponos­
ni smo, da nas poslušajo tako najmlajši, 
do tistih, ki z nami včasih celo praznuje­
jo visoke jubileje. V nedeljskem programu 
bomo ravno zaradi najmlajših, pa tudi 
zaradi njihovih staršev pripravili popoldan­
sko rajanje s PETRO, ki pri nas vodi in 
pripravlja skupaj z miško Mišo in zmajčkom 
Ferdom otroško oddajo. Otroci bodo lahko 
risali, ustvarjali z barvami in se učili pesmic 
in plesov, seveda smo zanje pripravili tudi 
nagrade in tudi letos bomo poskušali izpel­
jati tekmovanje v računalniških igrah za 
veliko nagrado - osebni računalnik." 
Obetajo se vam, dragi bralci in poslušal­ci najbolj zelenih frekvenc torej pestre in 
zanimive dejavnosti tudi preko vsakega 
dneva praznovanja 7. obletnice Radia 
Zeleni val, vendar pa tudi nedeljski oder ne 
bo ostal prazen. O nedeljskem programu 
nam Boris Peterka pove naslednje: 
"Nedelja je bila vedno najbolj naporna. 
Naši poslušalci in obiskovalci naše oblet­
nice so že malo utrujeni, vendar željni dobre 
domače glasbe. Verjamem, da bodo nav­
dušeni nad trenutno najbolj popularnima 
slovenskim narodno zabavnima skupina­
ma. Od 19. ure dalje nas bodo zabavali 
ČUKI, vmes pa bodo njihovi in naši gostje 
domačini SLAPOVI nastopili s programom 
svojih največjih uspešnic v živo. Našim 
poslušalcem želimo namreč ponuditi 
kvalitetne izvajalce, ki vedno priskočijo na 
pomoč v našem programu in na naših 
ostalih prireditvah, mislimo, da bodo Čuki 
in Slapovi dobra kombinacija domače 
slovenske glasbe, tako zabavne, kot tudi 
narodno zabavne, po kateri nas poznajo po 
vsem svetu. Se pred začetkom večernega 
programa bo folklorna skupina France 
Maroft, ki je naše nogometaše spremljala 
tudi na svetovnem prvenstvu v nogometu 
pripravila poseben program ljudskih plesov 
in običajev, ter tako naši obletnici dala še 
posebno noto - noto slovenskega naroda 
na kar smo zelo ponosni." 
nJIlMH.IJI ska gostilniška agencija) vas (DEZINFORMIRA 
VELIKOUPELJSKE PRISLUŠKOVALSKE AFERE 
PRISLUŠKOVALA JE 
Iz strogo brezupnih virov smo 
izvedeli, da je zadnjič sosedova Micka 
prisluškovala. 
- Prisluškovala je že vrsto let. 
- Prisluškovala je včasih tudi podnevi. 
- V glavnem je prisluškovala ponoči. 
- Prisluškovala je njegovemu smrčanju. 
- Prisluškovala je svojemu možu. 
MOČNO PRISLUŠKUJEJO MEDIJEM 
Iz popolnoma neresnih virov smo 
izvedeli tudi, da močno prisluškujejo 
raznim lokalnim radiem in televizijam. 
Krog prisluškovalcev se nezadržno širi. SLABO PRISLUŠKUJEJO 
EHO CAJTNGOM 
Med tem se je zgodil tudi višek 
neresnosti. Prisluškovali so celo Eho 
cajtngom. Namreč: Zgodilo se je pred 
kratkim v največji vročini. 
Starejša zenička je v senci na glas 
brala katastrofalne prispevke o doga­
janju v naši županiji, njen vnuček in 
mala vnukinja pa sta se med slabim 
prisluškovanjem glasno prerekala za 
dudo. 
PRISLUŠKOVALI SO NA PROSLAVI 
Ob komunskem prazniku so vsi obiskovalci v skoraj polni Veliki dvorani 
v mali vasi (malo se piše z malo, Veliki 
pa z Veliko - iz pravopisa: Piši tako kot 
misliš!) prisluškovali slavnostni seji. 
KDO PRISLUŠKUJE IN 
KDO POSLUŠA? 
Ugotovitev: Kdor prisluškuje, 
največkrat sliši o sebi. 
Vprašanje pri vseh teh prisluškoval­
nih aferah pa je: Ali se želimo tudi 
poslušati? 
jOežek Zagraški Cenjeni bralci seda] lahko natančno, no res skorajda natančno veste, kaj se bo 
dogajalo 16., 17. in 18. avgusta na 7. obletnici vašega Radia Zeleni val. Se vam 
porajajo še kakšna vprašanja - poslušajte najbolj zelene frekvence in o samem 
dogajanju boste izvedeli še veliko več. Že od 10. julija dalje bodo namreč na naj­
bolj zelenih frekvencah pripravili tudi posebne kratke oddaje, gostili goste svoje 
obletnice in za vas pripravili srečanja z vašimi najljubšimi glasbeniki v živo. Vse 
to, ker Radio Zeleni val praznuje 7. obletnico - na koncu pa vam izdamo še kje: 
zaradi gradnje nove osnovne šole v Št. Juriju so se letos preselili na Boštanj, kjer 
bo pokalo od veselja in dobre volje, seveda pa zelenčki upajo, da boste zraven 
tudi vi. 
Kolektivu radia Zeleni val se zahvaljujemo za dosedanje sodelovanje in se pripo­
ročamo za nadaljnega ter jim želimo "še na mnoga leta"! 
uredništvo Grosupeljskih odmevov 
<Pekarna 
(jrosuplje 
Proizvodnja kruha, svežega peciva In slaščic, d. d. 
1290 Grosuplje, Gasilska c. 2 
objavlja prosta dela 
ELEKTRO VZDRŽEVANJE 
za opravljanje vzdrževalnih del na elektro opremi in napeljavi 
Od kandidatov pričaku|emo: 
• srednješolsko izobrazbo elektrotehnične smeri (elektrotehnik), 
• delovne izkušnje na področju vzdrževanja, 
• natančnost in zanesljivost pri delu. 
SKLADIŠČENJE 
za opravljanje del komlsloniran|a in drugih skladiščnih del 
v hladilnicah 
Od kandidatov pričakujemo: 
• dvo ali triletno poklicno izobrazbo (lahko različni poklici), 
• fizično sposobnost in pripravljenost za delo v pogojih 
dela hladilnic, 
• izmensko, nočno delo, 
• natančnost in zanesljivost pri delu, 
• starost do 32 let. 
PEKA KRUHA IN PECIVA 
za opravljanje različnih del pri pripravi In peki kruha 
in pekovskega peciva 
Od kandidatov pričakujemo: 
• triletno poklicno izobrazbo pekovske ali slaščičarske smeri ali 
• drugo poklicno izobrazbo z delovnimi izkušnjami pri peki kruha 
in pekovskega peciva. 
• izmensko, nočno delo, 
• prizadevnost in zanesljivost pri delu, 
• starost do 32 let. 
Kandidatom nudimo: 
• možnost sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas, 
• delo v rastočem podjetju z dobrimi rezultati poslovanja, 
• varnost zaposlitve in primerno plačo. 
Če izpolnjujete razpisane pogoje, Vas vabimo, da pošljete 
pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev 
v 8 dneh od objave na naslov: 
Pekarna Grosuplje, d.d., Gasilska c.2, Grosuplje. 
Za informacijo lahko pokličete 
na telefon 01 78 66 902 (Mojca Mlakar). 
julij 2002 
NAGRADE IN PRIZNANJA OBČINE GROSUPLJE 
Nagrada občine Grosuplje z zlatim znakom 
občine Grosuplje - JOŽE IVIRVAR 
Gospod Jože Mrvar že štirinajsto 
leto opravlja svoje duhovniško 
poslanstvo v šmarski župniji. Ne bdi 
le nad duhovnim življenje svojih žup-
Ijanov, ampak kot dober gospodar 
zgledno skrbi tudi za ohranjanje in 
obnavljanje zaupanih mu cerkva -
župnijske cerkve Marijinega rojstva in 
tri podružnične cerkve: sv. Marije 
Magdalene na Magdalenski gori, sv. 
Križa v Tlakah in sv. Mohorja in 
Fortunata na Selih. Ob pomoči žup-
Ijank in župljanov je razpadajoči 
Turnček obudil k življenju. 
Kljub zdravstvenim težavam je 
župnik Jože Mrvar glavni pobudnik za 
proslavitev 500-letnice šole v Šmarju. 
Neutrudno navezuje stike s poznavalci, ki naj bi raziskali in poglobili vedenje o 
magdalenskih situlah, zgodovino šmarske Cerkve, šolstva od leta 1504 dalje, 
cerkvene arhitekture in likovne umetnosti, družbene in literarne zgodovine ter 
gospodarskega razvoja na območju Šmarja. 
Šmarski župnik Jože Mrvar, ki je letos dopolnil 70 let življenja, je s svojim 
vztrajnim delom lahko vzor mlajšim generacijam. 
Priznanje občine Grosuplje z zlatim znakom 
občine Grosuplje - PROSTOVOLJNO 
GASILSKO DRUŠTVO POLICA 
Društvo je bilo ustanovljeno leta 1925. Trenutno šteje 198 članov, od tega 48 
mlajših od 18 let. Imajo pionirsko, mladinsko, člansko, žensko in veteransko 
tekmovalno skupino. Udeležujejo se občinskih in regijskih tekmovanj, kjer 
dosegajo v občinskem merilu nadpovprečne rezultate. Skrbijo tudi za stalno 
strokovno izobraževanje. V svojih vrstah imajo trenutno 22 gasilskih častnikov. 
Društvo je pod predsedovanjem Rudolfa Kralja v letih 1967 do 1971 zgradilo 
nov dom. Zaradi posodabljanja opreme in nabave avtocisterne je tudi ta postal 
pretesen in leta 1998 so začeli graditi prizidek. Večnamensko dvorano je poliš 
ka šola v decembru 2001 že uporabila za predbožično-novoletno srečanje. V 
letošnjem letu bo povečan in posodobljen dom tudi uradno odprt. 
Društvo ne opravlja samo svojega osnovnega gasilskega poslanstva, temveč 
pomaga tudi pri obnovi v požaru uničenih objektov. Veliko se angažirajo tudi pri 
oskrbi z vodo v sušnem obdobju, ko dovažajo vodo tistim krajanom, ki še nima­
jo vode iz javnih vodovodnih omrežij. 
Na koncu je treba poudariti tudi to, da društvo deluje kot dober povezovalni 
faktor, saj odlično sodeluje z vsemi institucijami v krajevni skupnosti, posebno še 
s svetom KS, kulturnim društvom, šolo in župnijo. Svoje prostore odstopajo brez­
plačno vsem potrebam krajanov, ob tem pa tudi nudijo pomoč pri organizaciji 
raznih prireditev, sestankov in srečanj. 
Priznanje občine Grosuplje s srebrnim 
znakom občine Grosuplje -
ŠTUDENTSKI KLUB GROŠ 
Študentski klub GROŠ je aktiven na vseh področjih družbenega življenja na 
Grosupljem. Postali so klub, v katerem je včlanjenih okoli 600 rednih članov. Klub 
skrbi za obštudijske dejavnosti mladih in zapolnjuje njihov prosti čas. Na podlagi 
lastne iniciative in lastnih pogajalskih 
sposobnosti jim je uspelo pridobiti pros­
tore in jih obnoviti z minimalnimi stroški 
in veliko urami prostovoljnega dela. 
Z novim letom so novi člani upravnega 
odbora dobili nov elan, da nadaljujejo 
delo svojih predhodnikov. Kljub temu da 
so tudi oni študentje in morajo čas prila­
gajati študijskim obveznostim, si vzame­
jo čas za organizacijo kulturno-zabavnih 
prireditev. Stalna skrb študentskega 
kluba je tudi osveščanje mladih, kako se 
soočiti z drogo. Pripravljajo literarne 
večere, koncerte, potopisna predavanja, 
filmske večere,... 
Nagrada naj jim bo tudi vzpodbuda in 
obveza za nadaljnje delo. Nagrada občine Grosuplje z zlatim znakom 
občine Grosuplje - BOŽO KNEZ 
Za Boža Kneza prav gotovo velja, 
da je vse svoje življenje gasilec. 
V gasilske vrste le vstopil leta 
1959 v PGD Grosuplje. V svojem 
društvu je opravljal vrsto pomemb­
nih funkcij: od 1967 do 1971 -
tajnik, od 1972 do 1976 - pod-
poveljnik, od 1976 do 1982 -
poveljnik društva, od 1993 do 1998 
pa predsednik. Poleg funkcij, kijih je 
opravljal v društvu, je bil ves čas 
nepogrešljiv tudi pri delu v Gasilski 
zvezi Grosuplje. Od 1976 do 1984 je 
bil referent za mladino, od 1984 do 
1995 poveljnik zveze in občasno je 
opravljal tudi tajniške naloge, od 
1995 leta dalje opravlja naloge 
tajnika zveze. Od leta 1988 je tudi član predsedstva Gasilske zveze 
Slovenije. 
Za strokovno usposobitev je opravil tečaj za višjega gasilskega častnika, 
izpit za sodnika in specialnost za predavatelja, ko lahko svoje znanje posre­
duje tudi drugim. 
Božo je v širši okolici Grosupljega poznan kot požrtvovalen, delaven 
občan, ki vedno najde čas za pomoč v stiski ter zna prisluhniti težavam 
posameznikov in društev in zna biti tudi iskren prijatelj. 
Priznanje občine Grosuplje z zlatim znakom 
občine Grosuplje -
MOTVOZ IN PLATNO D.D., GROSUPUE 
V Sloveniji je malo podjetij, ki se 
lahko pohvalijo s tako dolgo in boga­
to tradicijo - 81 let neprekinjenega 
delovanja. Na Grosupljem je bil 
Motvoz prvo industrijsko podjetje. 
Danes je zaposlenih 223 delavcev, 
ki izdelujejo najsodobnejše izdelke 
za domači in tuji trg, kar potrjuje 
tudi pridobitev certifikata kakovosti 
ISO 9001. Predlagatelji so 
prepričani, da si v težkih časih za 
gospodarstvo trden kolektiv zasluži 
najvišje priznanje. 
Priznanje občine Grosuplje s srebrnim 
znakom občine Grosuplje -
DRUŠTVO MISS 
Za mnoge je bilo Grosuplje tudi v začetku devetdesetih let izrazito spalno 
naselje z malo ali nič dogajanja, mladi okrog MISS-a pa so se zbrali in 
ustanovili društvo, ki je bilo aktualno, atraktivno in močno prisotno v kraju. 
V domačem kraju so pričeli z organizacijo koncertov z znanimi glasbeniki in 
poučnih prireditev z znanimi in manj znanimi umetniki in strokovnjaki, z 
otroki s posebnimi potrebami, s tradicionalnimi velikonočnimi etnološkimi 
razstavami so obujali slovenske običaje, predstavljali nosilce slovenske 
besede... Prireditve društva MISS so bile vedno priložnost za prve nastope 
domačih mladih obetavnih glasbenikov. Med cilji društva je tudi povezovan­
je mladih Slovencev po svetu, zato so kar nekajkrat zapored povabili naše 
mlade rojake iz Argentine, Kanade in Združenih držav in njihovi vsakoletni 
obiski so vedno popestrili kulturni utrip našega kraja. Bili so med prvimi v 
kraju, ki so že v prvi polovici devetdesetih let v Družbenem domu orga­
nizirali mladinske plese in koncerte brez cigaret in alkohola, ki so bili vedno 
dobro obiskani. 
Nadaljevanje na naslednji strani GROSUPEUSKI ODMEVI 
Glasilo prebivalcev 
občine Grosuplje 
Ustanovitelj časopisa: 
Občinski svet občine Grosuplje 
Odgovorni urednik: 
Jože Miklič 
tel. popoldne 
786-07-22, 786-07-21 
GSM 041-982-233 
e-mail: jozem@siol.net 
Uredniški odbor: 
Jakob Muller, Barbara Pance, 
Janez Pintar. 
mag. Tatjana Skubic, 
Vera Šparovec, Matjaž Trontelj 
Naslov uredništva: 
1290 Grosuplje, Taborska 2 
(hišna centrala 788 87 50) 
Lektoriranje: 
Marija Samec 
Oblikovanje in fotografije: 
Jože Miklič 
COBISS-ID: 61148160 
ISSN:1 5 8 0 - 0 9 11 
Računalniška priprava: 
AMSET - MACEDONI 
1290 Grosuplje, Pod gozdom 3/9 
Tisk: 
PARTNER GRAF d.o.o. 
1290 Grosuplje, Kolodvorska 2 
Po potrdilu o vpisu v evidenco 
javnih glasil št. 5/4-03-754/95-42 z 
dne 8. maja 1995 je interni časopis 
"Grosupeljski odmevi" vpisan pri 
Uradu Vlade za informiranje pod 
zaporedno številko 1255. Na podlagi 
Zakona o davku na dodano vrednost 
(Ur. list RS št. 89/98) spada časopis 
med izdelke, za katere se obračuna­
va davek na dodano vrednost po 
stopnji 8,5 %. Glasilo izhaja enkrat 
mesečno v nakladi 5.250 izvodov in 
ga prejemajo vsa gospodinjstva v 
občini brezplačno. 
PRISPEVKE ZA ČASOPIS V 
SEPTEMBRU JE TREBA ODDATI 
DO PONEDELJKA, 
9. SEPTEMBRA 2002. 
Nenaročenih besedil, fotografij in 
drugih gradiv za objavo ne vračamo. 
Nepodpisanih in oddanih prispevkov 
po datumu za oddajo ne objavljamo. 
Sporočila, ki se nanašajo na kritiko 
katerekoli pravne ali fizične osebe in 
posegajo v področje, kjer bi lahko 
prišlo do sporov po Zakonu o javnih 
glasilih, je treba oddati na papirju z 
lastnoročnim podpisom in polnim 
naslovom, za pravne osebe pa mora 
biti dodan še žig. V skladu s pro­
gramsko zasnovo in uredniško poli­
tiko si pridržujemo pravico do kraj­
šanja besedil. 
Oglasno trženje: 
Pravne osebe: z naročilnico 
Fizične osebe: plačilo po računu 
Cene oglasov so bile potrjene na 
občinskem svetu in objavljene v 
Grosupeljskih odmevih št 11 / 1999 m 
dopolnjene v aprilu 2002. Stopnja davka 
na dodano vrednost od oglasov je 20 %. 
Vse oglase, ki bodo izdelani v digitalni 
obliki in so dogovorjene velikosti, je treba 
oddati v EPS ali TIF zapisu (300 pik/palec-
za barvne v CMYK razslojitvi) na domači 
naslov odgovornega urednika najpozneje 
štiri dneve po roku za oddajo ostalega 
gradiva. Manjše digitalno izdelane oglase 
lahko pošljete tudi na elektronski naslov 
amset@siol.net, vendar je potrebno 
vašo odločitev potrditi z naročilnico, ki jo 
pošljete na naslov odgovornega urednika 
najpozneje štiri dni po roku za oddajo gradi­
va. 
Za oglase, predstavitvene članke in zah­
vale je poleg polnega naslova potrebno 
navesti tudi davčno številko naročnika. 
Zahvale, ki ne bodo imele polnega naslova 
naročnika, ne bodo objavljene. 
Priznanje občine Grosuplje z bronastim 
znakom občine Grosuplje -
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO 
PONOVA VAS 
V preteklem letu je PGD Ponova 
vas praznovalo 70-letnico svojega 
delovanja. Je eno izmed najbolj 
aktivnih in uspešnih gasilskih 
društev v občini Grosuplje. Še pose­
bej so ponosni na redno udeležbo 
na tekmovanjih iz gasilskih veščin v 
okviru občine Grosuplje in tudi širše. 
Prostovoljno gasilsko društvo 
Ponova vas zgledno skrbi za opremo 
in vozni park. Vsako leto opremo 
posodobijo in še bolje opremijo 
razpoložljiva gasilska vozila. Tako 
bodo tudi v letošnjem letu moder­
nizirali vozni park s posodobitvijo 
vozila Mercedez in opremo za visoki 
tlak. Gasilsko društvo Ponova vas je 
znano tudi po odlični organizaciji gasilskih veselic, ki jih pripravijo vsako 
leto, sodelujejo pa tudi na Šentjurskih nočeh oziroma nekdanjih Večerih na 
vasi. Zaradi izjemnega obiska ljudi na ta način zberejo lepo število 
finančnih sredstev in še skupaj s šlevilnimi sponzorji, občino Grosuplje 
oziroma Gasilsko zvezo Grosuplje finančna sredstva porabijo za nakup 
oziroma vzdrževanje opreme. Skrbijo pa tudi za podmladek in usposabljan­
je mlajše selekcije. 
Priznanje občine Grosuplje z bronastim 
znakom občine Grosuplje -
SKAVTSKI STEG GROSUPUE1 
Skavti na Grosupljem delujejo že od leta 1991. Od začetka mladim ponu­
jajo možnost kakovostnega in dejavnega življenja. Trenutno je dejavnih 56 
skavtov v dveh starostnih skupinah. 
Dejavnosti, preko katerih skavti 
delujejo, so številne, pa najsi bodo 
to le kratka tedenska srečanja, izleti 
skozi vse leto, pa tudi posebne akci­
je, ki jih skavti pripravijo. Med 
drugim vsako leto v božičnem času 
prinesejo Luč miru iz Betlehema. 
Grosupeljski skavti so tudi zelo 
dejavni na državni ravni, predvsem 
pa zelo aktivno delujejo na območju 
Grosupljega. 
Skavte so za priznanje predlagali 
zato, ker predlagatelji menijo, da je 
predvsem v otroštvu potrebno spoz­
navati kakovost življenja, predvsem 
prek Boga, do drugih in do samega 
sebe. Stare in nove plače občinskih delavcev 
PREDLAGATELJI 
NAGRAJENCEV SO BILI: 
- Gasilska zveza Grosuplje, 
- Krajevna skupnost Polica, 
- Osnovna šola Brinje, Podružnična 
šola Polica, 
- Občina Grosuplje, Občinska uprava, 
- Andreja Smolič, občinska svetnica 
LDS, 
- Slovenska ljudska stranka, Občinski 
odbor Grosuplje in 
- Socialdemokratska stranka Slove­
nije, Občinski odbor Grosuplje. 
Vsem nagrajencem in dobitnikom 
priznaj uredništvo Grosupeljskih 
odmevov iskreno čestita. 
NEIZBRANI NOMINIRANU ZA 
OBČINSKA PRIZNANJA 
PA SO ŠE BILI: 
- Ansambel Slapovi, - Kolesarsko društvo Grosuplje, 
- Konjeniški klub Grosuplje, 
- Moški pevski zbor Corona in 
- Policijska postaja Grosuplje. 
PREDLAGATELJI NEIZBRANIH 
NOMINIRANCEV SO BILI: 
- Kolesarsko društvo Grosuplje, 
- Konjeniški klub Grosuplje, 
- Občina Grosuplje, Občinska uprava 
- Socialdemokratska stranka Grosup­
lje, Občinski odbor Grosuplje, 
- Slovenska ljudska stranka, Občinski 
odbor Grosuplje. 
Uredništvo Grosupeljskih odmevov 
prav tako čestita tudi vsem neizbra-
nim nominirancem, saj že predlogi za 
nagrade pomenijo, da so njihovo delo 
poleg javnosti opazili tudi različni 
predlagatelji nagrad in priznanj. 
Povzeto Iz predlogov obrazložitev 
za nagrade - Jože Mlkllč 
POLOŽILI SMO TEMEUNI KAMEN ZA NOVO OŠ V ŠT. JURIJU 
Nadaljevanje s 1. strani 
Konec 90-ih let, ko so se dogajale 
velike spremembe v naši družbi, so kra­
jani zopet začutili potrebo po novi šoli. 
Zavedali so se, da je stara šola pretesna 
in neprimerna za sodobnejši pouk, hkrati 
pa je zaradi bližine vse bolj prometne 
ceste postala nevarna za otroke. Na 
pobudo KS so krajani odkupili zemljišče, 
potem pa je na pomoč priskočila tudi 
občina in sedaj so se res začele ures­
ničevati naše dolgoletne sanje. Od začetka do leta 2002 se je na šoli 
zvrstilo preko 80 učiteljev, le redki pa so 
zaslužili pokojnino na naši šoli. Ga. 
Marija Marentič je ena od njih, saj je 
službovala na šoli od začetka do odhoda 
v pokoj. Tudi ga. Ana Goršič je veliko 
lepih, nepozabnih spominov pustila na 
naši šoli, saj je ves čas poučevala naše 
najmlajše. 
Nenazadnje pa ima veliko zaslug za 
kraj in šolo ga. Helena Starič. Bila je Poročali smo že, daje Računsko sodišče 
maja ugotovilo nekaj nepravilnosti v 
finančnem poslovanju Občine Grosuplje: 
osmim občinskim delavcem so bile v 
dveletnem obdobju izplačane previsoke 
osnovne plače v skupni višini 3.147.000 
tolarjev, osmim strokovno tehničnim 
sodelavcem so bili izplačani neupravičeni 
dodatki v skupni višini 1.158.000 tolarjev, 
petim višjim upravnim delavcem pa v skup­
ni višini 1.642.000. Skupaj je bilo v 
neskladju z veljavnimi predpisi izplačanih 
5.947.000 tolarjev. 
Po občinskem pojasnilu, ki ga je pod­
pisal župan Janez Lesjak, pri 3.147.000 
tolarjih ni šlo za previsoka izplačila, temveč 
za neusklajeno sistematizacijo. Zapo­
slenim je bila priznana in denarno ovred­
notena VII. stopnja strokovne izobrazbe, ob 
reviziji pa so imeli le VI. stopnjo izobrazbe, 
vendar brez možnosti napredovanja. Z 
uskladitvijo se je nekaterim osnovni 
količnik sicer znižal, vendar so po veljavni 
zakonodaji morali napredovati v višji plačil­
ni razred. To pa ima za posledico, piše župan, da ima po reviziji več kot polovica 
zaposlenih višje končne količnike in s tem 
višje plače, kot so jih imeli pred revizijo. 
Nepravilnosti v zvezi z dvema skupina­
ma delavcev občinske uprave, katerima so 
bili izplačevani neupravičeni dodatki, župan 
v pismenem pojasnilu ne komentira. 
V občinski upravi je bilo 1. aprila 2002 
zaposlenih 25 delavcev, od teh jih je bilo 
istih 23 zaposlenih, pred tem datumom in 
po tem datumu, 2, ki sta pred 1. aprilom 
odšla, pa sta nadomestila 2 nova. Torej 
lahko primerjamo dohodke istih 23 
delavcev. 
Iz Plana stroškov plač, prispevkov delo­
dajalca in drugih osebnih prejemkov 
delavcev uprave Občine Grosuplje za leto 
2002 pred 1. aprilom in po 1. aprilu, ko so 
bile izdane nove odločbe, usklajene s pred­
pisi, je razvidno, da je bilo s 1. aprilom 
2002 zaradi uskladitve z novimi odločbami 
spremenjenih 22 plač, in sicer se je 20 
delavcem občinske uprave plača zvišala, 2 
delavcema znižala, 1 delavec pa ima 
enako plačo pred in po 1. aprilu. Koeficient z napredovanjem je spremen­
jen 18 delavcem, in sicer je 16 zvišan, 2 
znižan, pri 5 pa ostaja nespremenjen. 
Koeficient delovne dobe se je spremenil 
16 delavcem, in sicer se je 13 zvišal, 3 
znižal, pri 7 pa je ostal enak. 
Koeficient uspešnosti seje spremenil 12 
delavcem in sicer se je 9 zvišal, 3 znižal, pri 
11 pa je ostal nespremenjen. 
Vsota vseh koeficientov se je spremenila 
22 delavcem, in sicer se je 20 zvišala, 2 
znižala, pri 1 pa je ostala nespremenjena. 
Isti podatki veljajo tudi za (bruto) plače. Te 
so se zvišale v razponu od največ 35.000 
do najmanj 102 tolarja mesečno, dvema 
pa se je (bruto) plača znižala, in sicer za 
67.126 oziroma za 15.579 tolarjev. Po 
novih odločbah se je bruto plača vseh 25 
zaposlenih skupaj povečala mesečno za 
132.406 tolarjev. V Pojasnilu Občine 
Grosuplje župan Janez Lesjak piše, da ima 
po reviziji več kot polovica zaposlenih višje 
končne količnike in s tem višje plače, kot so 
jih imeli pred revizijo. 
J. Miiller 
OCVIRCKI IZ OBČINSKEGA SVETA 
ZDRAVKOMAT: V. Šparovec (SDS) je na seji občinskega sveta dala pobudo, naj se 
tudi v lekarno postavi avtomat za zdravstvene kartice: včasih gre kdo po zdravila po 
obisku pri zdravniku, vmes pa je veljavnost kartici že potekla. 
ČRNA BELINA: P. Štrubelj (SLS) je opozoril na nevaren novi cestni priključek tik 
pred mostičkom pri Avtotransportih Kastelic v Brvacah in postavil vprašanje, kdo ga 
je dovolil. Župan: Državna inšpekcija je črno gradnjo že ugotovila, zato se stvar občine 
več ne tiče. 
VELE Z ANTENO: Podjetje Mobitel je na občino sporočilo pobudo, da bi tik ob vele­
blagovnici Vele postavilo bazno postajo za potrebe mobilne telefonije. Njen antenski 
stolp naj bi bil visok 10 m. 
GROSUPELJSKA ZGIBANKA: Občinski svet je odločil, daje zgibanka Po Grosupljem 
in okolici odslej brezplačna, karta občine Grosuplje seje pocenila na 300 tolarjev, raz­
glednica Grosuplja pa je "težka" 20 tolarjev. Kje na Grosupljem lahko turisti vse to 
dobijo? J. Miiller 
ŠE TRETJIČ: KAKO JE (BILO) Z ZGIBANKAMI 
10 zgibank (naslovi: Dobrodošli, Naselje Grosuplje: Županova jama, Tabor in 
Št.Jurij; Magdalenska gora in Šmarje; Radensko polje; Lov in ribolov; Gradovi; Cerkve 
l.del; Kulturne dejavnosti; Šport in rekreacija) v skupni mapi in turistična karta občine 
s skupnim naslovom PO GROSUPLJEM IN OKOLICI in 5 x 5000 različnih razglednic je 
bilo narejenih v letu 1995. Predstavitev zloženk in razglednic je bila opravljena v 
začetku leta 1996, o kateri je poročala tudi TV Slovenija. Osnovni namen tega dela je 
bila nekoliko podrobneje predstaviti celotno območje občine Grosuplje po 
posameznih sklopih, zgibanke pa bi se lahko delile posebnim gostom, poslovnim part­
nerjem in izbranim osebam s posebnim zanimanjem za naše kraje in ljudi. 
Poleg bogatega slikovnega gradiva so ti sklopi opisani v slovenščini ter s povzetki 
tudi v angleščini in nemščini. Kot nosilec in avtor naloge sem povabil k sodelovanju 
za turizem zanimive in različne pravne osebe, v nalogi pa je sodelovalo 17 soavtorjev. 
V informacijah so dodani tudi nekateri pomembnejši naslovi, ki jih turisti potrebujejo. 
Ugotavljam, da s strani občine (niti v prejšnjem niti v zdajšnjem mandatu) ni bilo 
pravega namena, kako razdeljevati zgibanke. Določitev ekonomske cene za promo­
cijske zgibanke je bil po moji oceni le še eden od ocvirčkov občinske kratkovidnosti. 
Zato so bile izpostavljene skoraj sedem let skladiščnemu prašenju, zdaj pa pred volit­
vami spet dvigajo prah. 
Menim, da so zloženke kljub na novo določeni (ničelni) ceni v določenih situacijah 
še vedno aktualne, vendar pa bo lahko problematično razdelajevanje "kar tako", ker 
ni dorečenih pravih kriterijev, saj seje v tem času zamenjal župan, večina telefonskih 
številk in nekaj navedenih naslovov. Zdi pa se mi, da tudi zadnje seje na občinski ravni 
še niso prinesle ničesar novega k uresničevanju temeljne zamisli, ki sem jo želel pred­
staviti (tudi) v zgibankah. Vedno bolj sem prepričan, da bo samo skupen in koordini­
ran nastop različnih dejavnikov lahko potegnil turistični voz iz grosupeljskega močvir­
ja. Hkrati pa upam, da se ne bodo zdajšnja prizadevanja v grosupeljskem turizmu že 
kmalu po letošnjih jesenskih volitvah pokazala le kot poceni predvolilna kampanja. 
Počakajmo! 
Jože Mlkllč 
DATUM VOLITEV SE NE BO 
VEČ SPREMINJAL 
Borut Pahor je povedal, da odloka 
o razpisu predsedniških in lokalnih 
volitev ter volitev državnega sveta 
še ni podpisal, ker čaka na mnenje 
državnega sveta. Zagotovil pa je, 
da datuma predsedniških in lokal­
nih volitev ne bo spreminjal in da 
bodo 10. novembra. 
Delo, 5. 7. 2002 
vodja podružnice in je skrbela tudi za 
zunanji ugled šentjurske šole kar 29 let. 
Z g. županom občine Grosuplje sta 
položila temeljni kamen za novo šolo in 
tako skupaj z nami uresničila tudi delček 
svojih želja. Na šoli so se vsa leta vrstile 
razne adaptacije, za kar se imamo zah­
valiti vodstvu centralne šole g. ravnatelju 
Daretu Gabrijelu, ki je znal prisluhniti 
našim željam. Vendar šola je še vedno 
zaostajala za sodobnimi zahtevami. GROSUPEUSKI ODMEVI V 
PREDVOLILNI 
KAMPANJI 
Glede na to, da Je uredniški odbor 
poslal že v maju gradivo o pogojih 
oglaševanja v predvolilni kampanji, 
občinski svet pa gradiva še nI prejel 
s strani župana oziroma strokovnih 
služb v odločanje, naprošamo, da to 
storijo najpozneje do začetka okto­
bra. V nasprotnem primeru pomeni, 
da se bomo Izključno držali našega 
predloga, ki je pripravljen na podlagi 
veljavne zakonodaje. 
Uredništvo Grosupeljskih odmevov 
Toda ves čas smo se učitelji, starši, učen­
ci in vsi trudili, da je šola ostala hiša pri­
jaznih ljudi. Vseskozi je bilo in tudi danes 
je še na šoli in v kraju živahno kulturno 
življenje, saj je zelo malo proslav, kjer ne 
bi sodelovali naši učenci. Vsi upamo, da 
bo kmalu iz tega temeljnega kamna, ki 
smo ga tako svečano položili, zrasla 
lepa, sodobna šola, ki bo s svojimi učitelji 
in učenci lahko v zadostni meri vračala 
vloženi trud kraju in okolici. KAKO JE Z (NOVO) 
ŠOLO NA 
KOPANJU IN 
SKRIVALNICAMI NA 
RADENSKEM POLJU 
Spoštovani g. Miklič, 
V zvezi s prispevkom g. Jakoba 
Mullerja "Skrivalnice z Radenskim pol­
jem" Vas vljudno prosimo, da objavite 
pojasnila in stališča KS Račna, ki zade­
vajo šolo na Kopanju. Navedbe v 
prispevku so namreč napačne in popol­
noma v nasprotju z dejanskim stanjem. 
G. Izidor Habjanič, univ.inž. ur. kraj. 
je v okviru projektne naloge CRPOV, pri 
kateri smo zavzeto sodelovali tudi pred­
stavniki iz KS Račna, temeljito preučil 
lokacijo sedanje šole na Kopanju in bil 
na kraju samem seznanjen z zahteva­
mi stroke, načrti in pomisleki vodstva 
krajevne skupnosti glede novogradnje 
na robu Radenskega polja. Z izjemnim 
občutkom za ohranjanje naše de­
diščine nam je predstavil možnosti 
razširitve in dozidave stare šole ter vse 
njene prednosti ob zavedanju, da je le­
te v skupnem seštevku odtehtajo 
znane pomanjkljivosti. Na seji sveta KS 
Račna 15. aprila letos so svetniki sku­
paj z vodstvom šole predlog soglasno 
podprli in pričeli s preverjanjem pogo­
jev za izvedbo predloga ing. Habjaniča, 
hkrati pa je bil s spremembo načrta ob 
svojem obisku 17. aprila v Račni sez­
nanjen tudi g. župan. 
Če nam bodo zvezde naklonjene, se 
življenje torej z velikimi koraki vrača na 
Kopanj. Naši napori za obnovitev trga 
na Kopanju pred dvema letoma niso 
bili zaman in z izdelavo idejne študije, 
vredne preko milijon dvesto tisoč tolar­
jev, ki nam jo je kot donatorski 
prispevek izdelal ing. Habjanič, so bile 
narejene prve smele poteze. Izid študi­
je je razveseljiv, saj se tudi finančna 
ocena stroškov izide v prid novi ideji. 
Upamo, da smo razjasnili del "skri­
valnice z Radenskega polja" iz junijske 
številke našega časopisa, hkrati pa 
izražamo svojo hvaležnost in iskreno 
občudovanje inž. Habjaniču, ki nam je 
odprl oči, ušesa in dušo ter nas je - v 
prenesenem pomenu besede - spet 
pripeljal domov! 
Za Svet KS Račna, Mojca Sajovlc 
Devetletna šola je učencem prijaz­
nejša in še popolneje bo zaživela v pros­
torih nove šole. 
Za nesebično pomoč pri organizaciji 
prireditve bi se rada zahvalila staršem, 
predstavnikom KS Št. Jurij in še posebej 
g. Dušanu Štrusu, predstavnikom gasil­
cev, aktivu kmečkih žena, gdč. Saši 
Ahčin, pihalnemu orkestru Glasbene 
šole Grosuplje in radiu Zeleni val. 
Vodja šole Mojca Vldlc 
8. IZREDNA SEJA ODBORA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI V OBČINI GROSUPLJE Q GROSUPELJSKEM TURIZMU 
V torek, 18. junija, je Odbor za 
družbene dejavnosti v občini Grosuplje 
imel še zadnjo izredno sejo, na kateri 
smo obravnavali uspehe in probleme tu­
rističnih društev v naši občini. 
V občini Grosuplje deluje 7 turističnih 
društev in Turistična zveza Grosuplje. 
Vabilu so se odzvala TD Magdalenska 
gora, TD Boštanj, TD Kopanj, TD Sela pri 
Šmarju, TD Županova jama Grosuplje. 
Vabilu pa se nista odzvali TD Šmarje-Sap 
in TD Taborska jama Št.Jurij, prav tako 
pa se ni odzvala tudi Turistična zveza 
Grosuplje. 
Osnovni namen izredne seje je bil, da 
člani Odbora podrobno spoznamo delo, 
uspehe in problematiko na področju tu­
rizma v naši občini. Posamezna turistič­
na društva so v kratkem predstavila 
svojo dejavnost. 
TURISTIČNO DRUŠTVO SELA PRI 
ŠMARJU (ANDREJ STRUNA ST.): 
Med najpomembnejšimi nalogami 
tega turističnega društva je skrb za ure­
janje vasi kot celote (poti, razsvetljava, 
zelenice, igrišče...). Že nekaj let uspešno 
vodijo projekt srečanja vseh vasi v 
Sloveniji z imenom SELA. Vsako leto se 
srečajo v drugem kraju. Srečanje je 
namenjeno druženju, spoznavanju kra­
jev, navad, običajev in izmenjavi izkušenj. V bližnji prihodnosti načrtujejo 
izdelavo informacijskega panoja. 
TURISTIČNO DRUŠTVO 
MAGDALENSKA GORA 
(PAVLE ŠTRUBEU): 
Je med mlajšimi TD v občini. Imajo 
izdelan program dela za vsako leto. Na 
leto organizirajo 6 prireditev, ki so vse 
dobro obiskane (kresovanje 23. 6., 
Marijino vnebovzetje, velika maša in 
državni praznik - 15. 8., kostanjeva 
nedelja - v oktobru, skupni izlet - v 
novembru., božični večer - z baklami in 
podobno). Pred dvema letoma je bila 
cerkev na Magdalenski gori okradena. 
Sedaj so že vsi novi kipi v cerkvi. Društvo 
si prizadeva, da bi v poletnem času (ob 
nedeljah) organizirali dežurstvo na 
Magdalenski gori od 13. do 18. ure. Vsi 
obiskovalci bi si v tem času lahko 
ogledali cerkev. Želijo se povezati z vrtci, 
šolami, saj bi lahko skupaj načrtovali 
organizirane oglede. Društvo je zelo 
delavno, šteje 25 članov, so polni novih 
idej in imajo veliko volje. 
TURISTIČNO DRUŠTVO BOŠTANJ 
(FRANC KRAMPEU): 
Je najmlajše turistično društvo v obči­
ni Grosuplje. Nastalo je z željo, da se 
sam kraj Boštanj, boštanjski grad, 
Radensko polje z okolico z vsemi svojimi znamenitostmi poveže in se ponudi 
bližnji in širši okolici. Povezujejo se s TD 
Kopanj. Načrtujejo izdelavo sob za 
prenočišča. Turistično društvo Boštanj je 
na začetku svoje poti, imajo pa jasno 
začrtano strategijo in vedo, kaj hočejo. 
TURISTIČNO DRUŠTVO ŽUPANOVA 
JAMA GROSUPUE (MIRO VREG): 
To turistično društvo že 43 let skrbi za 
Županovo jamo. Ta naloga je zelo odgo­
vorna, saj je potrebno v vzdrževanje 
same jame vsako leto vložiti kar precej 
finančnih sredstev. Največji problem je, 
ker je že vrsto let zaprto gostišče ob jami. 
V okviru TD Županova jama že tri leta 
deluje Turistično informacijski center 
(TIC), ki daje turistom širše informacije. 
Že deveto leto uspešno izvajajo projekt: 
Moja dežela, urejena in gostoljubna. 
Projekt poteka skozi celo leto, ob 
zaključku pa skupaj s Krajevno skupnos­
tjo Grosuplje pripravijo prireditev Zlata 
jesen. Prireditev je vsako leto zelo dobro 
obiskana. Opozoril je na problem 
zgibank, ki jih je občina v preteklosti 
založila, a jih je zaračunavala po 500 sit. 
Nudijo tudi mentorstvo študentom 
Visoke šole za turizem, ki delajo semi­
narske ali diplomske naloge. Ob svojem 
dolgoletnem prostovoljnem delu so spoz­
nali vrsto problemov, katere bi morali 
reševati skupaj za dvig kvalitete dela na 
področju turizma v celotni občini. 
TURISTIČNO DRUŠTVO KOPANJ 
(LOJZE VERBAJS): 
Društvo vsako leto organizira ali 
sodeluje na več krajevnih, kulturnih in 
športnih prireditvah skupaj s Krajevno 
skupnostjo Račna, Kulturnim društvom 
France Prešeren iz Račne in Smu­
čarskim skakalnim klubom Račna. 
Dotaknil seje še problema, da Turistična 
zveza Grosuplje ne deluje, kar se je 
pokazalo tudi po tem, da na seji ni bilo 
njenega predstavnika, dodal pa je še 
"Turizem se bo moral sam preživeti". 
Po predstavitvi dela posameznih turis­
tičnih društev se je razvila živahna razprava, v kateri so sodelovali člani 
Odbora za družbene dejavnosti, pred­
stavniki posameznih turističnih društev, 
župan Janez Lesjak in Jože Miklič. 
Glavna ugotovitev je bila, da se 
posamezna turistična društva zelo 
prizadevajo kvalitetno izvajati svoje pro­
grame, da je v to delo vključeno veliko 
prostovoljcev in zelo veliko opravljenih ur. 
Za vse to si zaslužijo priznanje. 
Vsi pa smo bili enotnega mnenja, da s 
stanjem na področju turizma v občini 
Grosuplje še zdaleč ne moremo biti 
zadovoljni, saj iz poročil predstavnikov 
društev kot tudi ostalih prisotnih na 
izredni seji ni bilo začutiti, da je sodelo­
vanje, povezovanje in koordiniranje dela 
v okviru zveze dovolj prepoznavno. 
Izpostavili smo naslednje pomanj­
kljivosti: 
- Občina nima izdelane strategije 
skupne promocije, ki bi celovito pred­
stavljala vse znamenitosti, turistične 
dejavnosti in prireditve v občini kot celot­
no turistično ponudbo. 
- Premalo je povezave med turistični­
mi, kulturnimi in športnimi društvi pri 
izvedbi skupnih projektov. 
- V občini nimamo razvitega kmečkega 
turizma, nimamo niti ene kmetije odprtih 
vrat. - Občina nima izdelane jasne strategi­
je za področje kulture, turizma, športa 
kot gospodarskih dejavnosti. 
- Premalo je vključena v to dejavnost 
privatna iniciativa s privatnim kapitalom. 
- Občani in občanke so premalo sez­
nanjeni z možnostmi sodelovanja na tem 
področju. 
Ugotovili smo, da ima občina 
Grosuplje vse možnosti za dvig kvalitete 
na zgoraj omenjenih področjih (bližina 
Ljubljane, dovolj kulturnih in naravnih 
znamenitosti, lepe vasi z urejenimi ces­
tami, gradovi, cerkvami, športnimi dvo­
ranami in športnimi igrišči, možnostmi 
kolesarjenja). Naš skupni cilj mora biti, 
da turiste v občini zadržimo več dni, 
pogoj za to pa je kvalitetna in celovita 
ponudba. Tu nas čaka še veliko dela. 
In prav zato si je Odbor za družbene 
dejavnosti zadal nalogo, da do jeseni 
pripravi poročilo o stanju na področju kul­
ture, turizma in športa. Na osnovi poroči­
la pa tudi pripravi predlog reorganizacije 
dela na omenjenih področjih s ciljem 
večjega povezovanja in celostnega delo­
vanja. Te ugotovitve in predlogi za spre­
membe bodo lahko osnova za pripravo 
celovite strategije na teh področjih. 
Predsednica Odbora za družbene 
dejavnosti Angelca Llkovlč 
DAN DRŽAVNOSTI BREZ DRŽAVNIH ZASTAV Občina Grosuplje objavlja na podlagi 
odloka o proračunu občine Grosuplje za 
leto 2002 (Ur. list RS, št. 22/02), pravil­
nika o dodelitvi enkratne občinske 
pomoči za izobraževanje na področju 
kmetijstva (Ur. list RS, št. 62/94) in v 
skladu z določili pravilnika o izvrševanju 
proračuna Republike Slovenije (Ur. list 
RS, št. 66/01), ki se smiselno uporabl­
ja tudi za lokalne skupnosti, 
VIII. JAVNI RAZPIS 
za dodelitev enkratne občinske 
pomoči za izobraževanje na področju 
kmetijstva 
Vsebina in pogoji razpisa: 
1. Uporabnik proračunskih sredstev: 
Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 
1290 Grosuplje. 
2. Predmet javnega naročila je 
dodelitev enkratne občinske pomoči za 
izobraževanje na področju kmetijstva. 
3. Skupni znesek razpisanih sredstev 
je 500.000,00 SIT. 
4. Maksimalna višina dodeljene 
denarne pomoči je za dijake 
130.000,00 SIT, za študente pa 
180.000,00 SIT. V primeru večjega 
števila prosilcev so vrednosti sorazmer­
no manjše. 
5. Za dodelitev enkratne denarne pomoči lahko zaprosijo učenci srednje­
ga izobraževanja in študenti 
dodiplomskega študija v kmetijskih pro­
gramih, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. 
6. Za sredstva štipendije lahko 
zaprosijo upravičenci, ki izpolnjujejo 
naslednje pogoje: 
- da imajo stalno bivališče na 
območju občine Grosuplje, 
- da so predvideni prevzemniki kmeti­
je, kar se v postopku ugotovi na podlagi 
pisne izjave staršev ali samega uprav­
ičenca ter potrdi z mnenjem kmetijska 
svetovalna služba, 
- da že dodeljena štipendija iz 
kakršnegakoli drugega naslova ne pre­
sega 10.000,00 SIT mesečno, pri 
čemer niso všteti potni stroški. 
7. K vlogi za dodelitev enkratne 
občinske pomoči mora biti priložena 
naslednja dokumentacija: 
- potrdilo o vpisu v kmetijski 
izobraževalni program, 
- posestni listi kmetije staršev oz. 
upravičenca. 
- pisna izjava staršev ali samega 
upravičenca o predvidenem prevzemu 
kmetije, 
- mnenje kmetijske svetovalne 
službe, 
- zadnje šolsko spričevalo. 
Rok za vložitev prošnje za dodelitev 
enkratne občinske pomoči za izobraževanje na področju kmetijstva je 
14. 8. 2002 do 11. ure. Prosilci vložijo 
prošnje za dodelitev sredstev denarne 
pomoči na naslov: Občina Grosuplje, 
Urad za gospodarstvo in družbene 
dejavnosti, Taborska cesta 2, Grosuplje, 
kjer lahko zainteresirani v času uradnih 
ur dobijo vse dodatne informacije in 
dvignejo razpisni obrazec pri ge. Nataši 
Brčan. Vloge morajo biti dostavljene v 
zapečateni kuverti, kuverta pa mora biti 
označena z "NE ODPIRAJ - VLOGA ZA 
DODELITEV ENKRATNE DENARNE 
POMOČI". 
8. Odpiranje vlog bo 26. 8. 2002 ob 
9. uri v sejni sobi občine Grosuplje, 
Taborska cesta 2, Grosuplje. 
9. Župan občine Grosuplje bo sprejel 
sklep o dodelitvi enkratne denarne 
pomoči najkasneje v 15 dneh od pote­
ka roka za vložitev prošenj. Sklep bo 
prosilcem posredovan v osmih dneh po 
sprejemu. 
10. Medsebojna razmerja med obči­
no Grosuplje in dobitniki proračunskih 
sredstev se bodo uredila s pisno pogod­
bo. 
Številka: 640-3/2002 
Datum: 02.07.2002 
Občina Grosuplje, 
župan Janez Lesjak 25. junija, ob največjem slovenskem 
državnem prazniku, na Grosupljem 
državne zastave niso izobesili nasled­
nji državni organi oziroma naslednja 
državna podjetja: 
Center za socialno delo Grosuplje, 
Davčna uprava, izpostava Grosuplje, 
Elektro Ljubljana okolica, nad-
zorništvo Grosuplje, 
Nova Ljubljanska banka, izpostava 
Grosuplje, 
Okrajno sodišče Grosuplje 
Okrajno sodišče Grosuplje, Izvršitelj, 
Pošta Grosuplje, 
Sodnik za prekrške Grosuplje, 
Zavarovalnica Triglav. Grosuplje, 
Železniška postaja Grosuplje. 
Ob državnem prazniku ni bilo 
državne zastave tudi na nekaterih 
občinskih ustanovah: 
Dom starejših občanov Grosuplje, 
vrtec Tinkara Grosuplje, Zdravstveni dom Grosuplje. 
S hiše Adamičeva 33 Grosuplje je 
izobešeno zastavo z drogom vred med 
nevihto 24. junija zvečer odnesel vihar. 
Ker je lastniki niso mogli nikjer najti, 
domnevajo, da je zastavo gotovo rešil 
kak dober slovenski državljan ali 
državljanka, zato se veselijo, da se bo 
ob prvem naslednjem državnem 
prazniku 26. decembra sicer skromno 
število izobešenih zastav na 
Grosupljem povečalo za eno zastavo. 
Ob dnevu samostojnosti bomo tudi 
preverili državljansko zavednost svet­
nikov in svetnic našega občinskega 
sveta in svetov naših krajevnih skup­
nosti. Župan Janez Lesjak in predsed­
nik KS Grosuplje dr. Peter Hostnik sta 
imela zastavo izobešeno že ob dnevu 
državnosti. 
J. Miiller 
SLOVENSKA UUDSKA STRANKA 
OBČINSKI ODBOR GROSUPUE 
Ob 15. avgustu 2002, 
PRAZNIKU MARIJINEGA VNEBOVZETJA - VELIKEMU ŠMARNU 
in ob obletnici posvetitve slovenskega naroda Mariji želi 
vsem občankam in občanom občine Grosuplje doživeto 
praznično razpoloženje z globokim duhovnim sporočilom tega 
praznika in s povabilom, da se v čim večjemu številu udeležite 
prireditev v počastitev tega velikega in pomembnega praznika 
za slovenski narod in državljane Republike Slovenije. 
======^====================^^= POJASNILO 
V zadnji številki Grosupeljskih odmevov je bilo objavljeno sporočilo za javnost Občinskega odbora ZLSD. Prispevek je bil podpisan z 
mojim imenom in priimkom, ne pa z 00 ZLSD, Stiki z javnostmi, kot bi moralo pisati. Menim, da je prišlo do zavajanja javnosti, zato sem 
dolžna pojasnilo, da nisem članica te stranke. Verjamem, da je bil to le nesporazum in upam, da do podobnega položaja ne bo več priš­
lo. Tadeja Anžlovar 
PRIPIS IN OPRAVIČILO UREDNIKA 
Napaka, ki smo Jo storili pri tej objavi, Je bila narajena zaradi dokaj pozno oddanega In osebno posredovanega sporoči­
lo s strani cenjene novinarke, vsekakor pa po roku za oddajo gradiva. Izjavo za Javnost sem posredoval dobronamerno. 
Prav tako pozno Je bilo oddano tudi gornje pojasnilo In upam, da ne bo spet kakšne pomote. 
V bodoče pa zaradi občutljivega predvolilnega časa vse pravne osebe, še posebej pa politične stranke, naprošam, da 
posredujejo svoja sporočila na papirju do roka, ki Je objavljen v vsaki predhodni številki. Prispevek naj opremijo z vel­
javnim žigom In lastnoročnim podpisom odgovorne osebe, tako kot Imamo ves čas navedeno v kolofonu/lmpresumu. 
Upam, da bosta objava pojasnila In našega pripisa dosegla svoj namen. Za napako se Tadeji opravičujemo. 
Odgovorni urednik Jože Mlkllč 
PRAZNOVANJE SLOVENSKE LJUDSKE Izjava za javnost SOCIALDEMOKRATSKA MLADINA 
STRANKE DNEVA DRŽAVNOSTI 
2002 NA JANČAH 
Grosuplje - V nedeljo, 23. junija 2002, je na Jančah potekalo slavnostno 
praznovanje ob 11. obletnici države Slovenije, ki je potekalo v organizaciji mest­
nega odbora SLS Ljubljana, četrtnih odborov SLS Sostro in Polje, občinskih 
odborov SLS Litija - Šmartno pri Litiji, Ivančna Gorica, Škofljica, Grosuplje in Dol. 
V popoldanskem programu je igral ansambel GRM iz naše občine, obiskovalci so 
imeli možnost okusiti ponudbo dobrot sadne ceste v organizaciji Turističnega 
društva Besnica - Janče. Ob 19. uri je bila v cerkvi sv. Nikolaja darovana sveta 
maša za domovino. Sledila je osrednja slovesnost, na kateri so sodelovali Pihalni 
orkester Litija, oktet Povodni mož in ročni možnarji. Sledil je slavnostni nagovor 
poslanca Slovenske ljudske stranke g. Franca Rokavca in predsednika mestnega 
odbora SLS g. Jožeta Jeraja. Praznovanje se je nato zavleklo v noč ob glasbi 
ansambla Grm. 
Matjaž TrontelJ 
PREGLED ZGODOVINE 
SLOVENSKE LJUDSKE 
STRANKE OB 110. 
OBLETNICI DELOVANJA 
Slovenska ljudska stranka je 
naslednica Katoliška narodne 
stranke, ki je nastala po I. 
slovenskem katoliškem shodu leta 
1892. Katoliška narodna stranka je 
bila omejena na takratno Vojvodino 
Kranjsko, njeno jedro pa je pred­
stavljalo že leta 1890 ustanovljeno 
Katoliško politično društvo v 
Ljubljani. Prvi načelnik stranke je 
bil kanonik Karel Klun, ki je vodil 
tudi slovenske poslance v avstrij­
skem državnem zboru na Dunaju. 
Že v Klunovem času se je začela 
preobrazba stranke iz katoliškokon-
servativne v krščanskosocialno. V 
ospredju strankinega programa je 
bila demokratizacija javnega živ­
ljenja, vključno z zahtevo po uvedbi 
splošne in enake volilne pravice. 
Prav tako si je Katoliška narodna 
stranka prizadevala izboljšati 
socialni položaj kmečkih in 
delavskih slojev, ki so predstavljali 
glavnino njene volilne baze. Geslo 
stranke je bilo: "Z Bogom za narod!" 
Leta 1896 je umrl prvi načelnik 
Katoliške narodne stranke Karel 
Klun. Nasledil ga je kmetijski 
ekspert Fran pl. Povše, ki je stranko 
vodil do konca devetdesetih let 19. 
stoletja. Na prelomu stoletja se je 
stranka borila proti slovensko 
nemški liberalni koaliciji, ki je imela 
večino v kranjskem deželnem 
zboru. Vendar je z vztrajnim delo­
vanjem za demokratizacijo javnega 
življenja uspela pridobiti široko 
zaslombo v ljudstvu. To je bila pred­
vsem zasluga dr. Ivana Šušteršiča 
in dr. Janeza Evengelista Kreka, ki 
sta vzpostavila mrežo zadrug in 
posojilnic za pomoč kmetom in 
delavcem. Zadružna zveza, kije bila 
ustanovljena leta 1903 pod 
pokroviteljstvom Katoliške narodne 
stranke, je do leta 1907 štela že 
433 zadrug. 
Uspešno delo na gospodarskem 
in socialnem področju je začelo pri­
našati uspehe tudi v političnem 
boju. Povšetov naslednik Šušteršič 
je leta 1901 začel politično akcijo v 
kranjskem deželnem zboru za 
uvedbo splošne in enake volilne 
pravice. Z enako zahtevo je 
Katoliška narodna stranka nasto­
pala tudi v državnem zboru, kjer se 
je Šušteršič izkazal kot mojster poli­
tične taktike in koval velikopotezne 
parlamentarne kombinacije. 
27. novembra 1905 so zaupniki 
Katoliške narodne stranke sprejeli 
sklep, da se stranko preimenuje v 
Slovensko ljudsko stranko. Po uved­
bi splošne in enake volilne pravice 
leta 1907 je SLS osvojila večino 
slovenskih mandatov v državnem zboru, naslednje leto pa si je prido­
bila tudi absolutno večino v kran­
jskem deželnem zboru. 
Pod spretnim vodstvom Šuš­
teršiča in Kreka seje stranka razvi­
la v najpomembnejši politični faktor 
na Slovenskem. 17. oktobra 1909 je 
bila na velikem shodu v Ljubljani, ki 
so se ga poleg privržencev SLS 
udeležile tudi sorodne katoliške 
politične organizacije iz Štajerske, 
Koroške, Goriške in Istre, ustanovl­
jena Vseslovenska ljudska stranka. 
Ta je na zadnjih državnozborskih 
volitvah pred razpadom habsburške 
monarhije osvojila kar 87 % vseh 
slovenskih mandatov. 
Vseslovenska ljudska stranka je 
svojo politiko gradila na solidarnos­
ti s hrvaškimi pravaši, s katerimi so 
skupaj zagovarjali državnopravno 
reformo habsburške monarhije v 
smislu trializma. Med prvo svetovno 
vojno so politiki Vseslovenske 
ljudske stranke zaostrili svojo poli­
tiko do vlade. 30. maja 1917 je novi 
voditelj slovenskih državnozborskih 
poslancev dr. Anton Korošec v 
imenu Jugoslovanskega kluba pre­
bral v dunajskem parlamentu zna­
menito "majniško deklaracijo" , s 
katero so poslanci zahtevali 
združitev vseh južnoslovanskih 
dežel monarhije pod habsburškim 
žezlom. 
Vendar avstro-ogrski vladni krogi 
niso uspeli rešiti jugoslovanskega 
vprašanja. Korošec je nato odigral 
zelo pomembno vlogo pri usta­
novitvi Države Slovencev, Hrvatov in 
Srbov 29. oktobra 1918. 1. decem­
bra se je slednja združila s 
Kraljevino Srbijo. Velikosrbske cen­
tralistične sile so začele ogrožati 
slovenske nacionalne interese. 
Slovence je zelo prizadela tudi izgu­
ba Koroške in Primorja. Vse to je 
pripomoglo k temu, da je 
Vseslovenska ljudska stranka, ki se 
je 6. aprila 1920 preimenovala v 
Slovensko ljudsko stranko, izgubila 
nekdaj absolutno podporo volilcev. 
Iz predvojnih 87 % mandatov jih je 
na volitvah v konstituanto novem­
bra 1920 osvojila samo 36 %. 
Po odhodu iz beograjske vlade 
konec leta 1920 je SLS postavila v 
ospredje svojega političnega progra­
ma boj za slovensko avtonomijo. 
Poslanci SLS so v beograjski 
skupščini zahtevali revizijo centra­
listične vidovdanske ustave iz leta 
1921 in odločno zagovarjali zahtevo 
po ustanovitvi enotne in avtonomne 
Slovenije. Po večletnem boju se je 
Korošec poleti 1927 z Blejskim pak­
tom sporazumel s srbskimi radikalci 
in stopil v vlado. Po atentatu na KANDIDAT 
KOALICIJE 
SLOVENIJE 
ZA ŽUPANA 
DR. PETER VERLIČ 
Izvršilna občinska odbora strank 
N.Si in SDS Grosuplje, združena v 
Koalicijo Slovenija se že pripravljata 
na bližajoče se lokalne volitve, 
hkrati pa potekajo sklepni pogovori 
s Slovensko ljudsko stranko glede 
enotne skupne podpore županske­
mu kandidatu. 
Evidentirani so že vsi kandidati za 
občinski svet občine Grosuplje in 
svete krajevnih skupnosti. Enotno 
in prepričani smo, da tudi dobro, 
smo se v koaliciji odločili, da za 
kandidiranje na županskih volitvah 
zaprosimo dr. Petra Verliča. 
Zanj smo se odločili, ker je s svo­
jim dosedanjim delom v svojem 
delovnem okolju pa tudi v poli­
tičnem delovanju v občini Grosuplje 
dokazal, da je velik strokovnjak, ki 
ga poleg strokovnega znanja 
odlikuje tudi človeška širina, pa 
tudi strpnost do drugačnih pogle­
dov. 
Prepričani smo, da je dr. Peter 
Verlič sposoben dobro in uspešno 
voditi našo občino v dobrobit vseh 
občanov. Svoje vrline je že dokazal 
s svojim dosedanjim delom vodje 
svetniške skupine v občinskem 
svetu pa tudi kot predsednik 
Odbora za prostor, komunalno infra­
strukturo in ekologijo v Občinskem 
svetu Občine Grosuplje. 
Dr. Verlič je prepričan, da ima 
naša občina glede na prostorske in 
naravne danosti, pa tudi odlične 
prometne povezave, še velike razvoj­
ne potenciale, ki pa jih nekako ne 
zna prav izkoristiti. Mi pa smo 
prepričani, da naša občina potrebu­
je župana z vizijo, župana, ki je 
odprt in ki nam zagotavlja 
enakomeren in uravnotežen razvoj, 
pregledno porabo občinskega 
denarja, predvsem pa za vse 
občane prijazno občino. 
Predsednik 00 SDS Grosuplje 
Božo Predallč 
Predsednik 00 N.SI Grosuplje 
Mihael Kadunc GROSUPLJE IN ZASTAVA 
V VSAK SLOVENSKI DOM 
V Socialdemokratski mladini Slovenije smo zaskrbljeni nad nizko narodno zavestjo 
Slovenk in Slovencev, kar se kaže tudi ob državnih praznikih, ko naših domov ne krasi­
jo državne zastave. Zato smo se v Socialdemokratski mladini odločili, da bomo do dneva 
državnosti zbrali 10.000 zastav in jih 22. junija 2002 na stojnicah po Sloveniji razdelili 
med državljane pod geslom: ZASTAVO V VSAK SLOVENSKI DOM. 
Z zbiranjem smo začeli pri vrhu; pri predsedniku Republike Slovenije Milanu Kučanu, 
predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku, ministrih, poslancih, državnih svetnikih, vladnih 
uradih, županih, občinskih svetnikih in podjetjih. K sodelovanju smo povabili tudi kandi­
date za predsednico oz. predsednika RS in neodvisna kandidatka Barbara Brezigar je 
za akcijo prispevala 12 zastav ter nam povedala, da je v času ministrovanja v Bajukovi 
vladi spremenila sodni red z zahtevo, da morajo na vseh sodiščih viseti zastave, kar do 
tedaj ni bila praksa. 
Uspelo nam je zbrati preko 1500 zastav, ki smo jih mestni in občinski odbori SDM v 
Ljubljani, Mariboru, Kidričevem, Celju, Velenju, Grosupljem, Domžalah, na Igu, Ruju...v 
lični embalaži in z navodili o izobešanju zastave, razdelili obiskovalcem stojnice. 
Na Grosupljem smo imeli stojnico postavljeno v soboto, 22. junija 2002, v samem 
centru, pred spomenikom Louisu Adamiču. Vsakemu obiskovalcu stojnice smo na 
kratko predstavili SDM, izpolnil je kratek vprašalnik, s katerim smo preizkusili njegovo 
poznavanje značilnosti grba in zastave, nato pa smo mu zastavo podarili. Priložili smo 
tudi letak s členi iz Ustave in Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o 
slovenski narodni zastavi. 
Največji uspeh za nas je bil velik odziv ljudi, ki so bili nad akcijo navdušeni. 
Veliko obiskovalcev je prišlo k nam na stojnico že obveščenih, da slovenske zastave 
podarjamo. Strinjali so se z nami, da je potrebno dvigniti narodno zavest Slovenk in 
Slovencev in nam obljubili, da bo na dan državnosti pri njih plapolala slovenska zasta­
va. Zastave smo razdelili praktično po vsej občini Grosuplje, največ obiskovalcev pa je 
bilo prav iz Grosupljega. Želimo si, da bi projekt prinesel zastave v čim več trgovin. Ob 
izvedbi akcije smo namreč ugotovili, da je slovensko zastavo težko kupiti, saj jo prodaja 
komaj nekaj prodajaln v celi Sloveniji. 
Zahvaljujemo se vsem, ki so v času, ko smo zastave zbirali, prispevali slovenske zas­
tave ali sredstva za nakup, še posebej pa dr. Petru Verliču za njegov prispevek. 
Akcijo smo zaključili v ponedeljek, 24. junija 2002, ko so članice in člani MO SDM 
Ljubljana na stolp Ljubljanskega gradu slovesno izobesili 5-metrsko slovensko zastavo 
in na ta način obeležili naš največji praznik - dan državnosti. 
Dan državnosti je praznik vseh, ki smo ponosni na svojo domovino, ki imamo radi 
Slovenijo in ki se vsak po svojih močeh trudimo, da bi bilo življenje v njej še boljše. Mladi 
socialdemokrati iz Grosupljega si želimo, da bi ob vseh državnih praznikih iz naših 
domov viselo veliko slovenskih zastav, da na ta način pokažemo, da imamo radi našo 
Slovenijo. 
Dušan Hočevar, Socialdemokratska mladina Grosuplje 
Mladi socialdemokrati so podarjali slovenske zastave tudi na Grosupljem - foto 
Urša Predalič 
hrvaškega voditelja Stjepana 
Radića je Korošec 27. junija 1928 
prevzel mesto ministrskega 
predsednika. Prvič in zadnjič v 
zgodovini kraljevine je postal pre­
mier Slovenec. Vendar ne za dolgo. 
Kralj Aleksander je 6. januarja 
1929 uvedel diktaturo, v času 
katere je bila SLS razpuščena. Kljub 
formalni prepovedi je stranka 
ohranila svojo socialno, gospo­
darsko in prosvetno strukturo. Prav 
tako je še naprej delovala njena 
razvejana mreža zaupnikov. To ji je 
tudi omogočilo, da je še naprej 
ohranila večinsko podporo med 
Slovenci. 
Konec leta 1932 je SLS izdala 
zelo odmevno narodnopolitično 
deklaracijo - t.i. "Punktacije". Z 
njimi je zahtevala federativno 
preureditev Kraljevine Jugoslavije in 
ustanovitev Zedinjene Slovenije. 
Državni vrh je na Punktacije odgov­
oril s policijskim in sodnim pregan­
janjem pristašev SLS. Skupina 
duhovnikov pod vodstvom kran­
jskega dekana Matije Škerbca je 
bila leta 1933 obsojena na zaporne 
kazni, Korošec pa je bil poslan v 
konfinacijo. 
Po smrti kralja Aleksandra leta 
1934 je prišlo do novih parlamen­tarnih volitev in spremembe režima. 
Vlado je prevzela Jugoslovanska 
radikalna skupnost, ki so jo poleg 
srbskih radikalcev in muslimanov 
sestavljali tudi člani SLS. Na zadnjih 
parlamentarnih volitvah pred raz-
padpom Kraljevine Jugoslavije je 
SLS osvojila 78 % slovenskih 
mandatov in uspela obdržati abso­
lutno prevlado na Slovenskem. 
Koroščeva smrt leta 1940 je 
pomenila za stranko hud udarec. 
Nasledil ga je glavni tajnik SLS dr. 
Fran Kulovec, ki pa je izgubil življen­
je ob nemškem bombandiranju 
Beograda aprila leta 1941. Tako je 
stranka sredi vojne vihre ostala 
brez sposobnega voditelja, ki bi jo 
znal uspešno voditi skozi težke 
preizkušnje. Del vodstva SLS na 
čelu z dr. Miho Krekom se je skupaj 
s kraljevo vlado umaknil v tujino, 
del pa je ostal v domovini. Med 
državljanjsko vojno, ki je zajela 
Slovenijo, je SLS izgubljala nekdan­
ji politični vpliv. V začetku maja 
1945 se je vodstvo SLS začelo 
umikati pred partizani na Koroško. 
Privrženci SLS so se znašli v 
begunstvu v Avstriji in Italiji, nato so 
se umaknili v ZDA in Argentino. V 
emigraciji je SLS pod vodstvom 
Mihe Kreka uspešno obnovila svoje delovanje. Leta 1952 se je SLS 
vključila v Zvezo krščansko-
demokratskih strank iz Srednje 
Evrope. 
Leta 1954 je SLS v New Yorku 
sprejela nov program, ki ga je v 
bistvu obdržala vse do konca 
osemdesetih let. V njem se je 
izrekla za pravico slovenskega naro­
da do svoje države, pri čemer naj bi 
bila Slovenija urejena po krščanskih 
in demokratičnih načelih. V progra­
mu je bilo ugotovljeno, da svetovne 
in evropske razmere silijo v tesnejšo 
povezanost narodov in držav. 
Po Krekovi smrti leta 1969 je bil 
za načelnika SLS izbran Miloš 
Stare, ki je deloval v Argentini. Po 
Staretovi smrti je leta 1984 krmilo 
stranke prevzel dr. Marko Kremžar. 
Historična SLS seje aprila 1992 na 
II kongresu SKD združila s 
Slovenskimi krščanskimi demo­
krati. Slednji pa so se 15. aprila 
2000 na združitvenem kongresu 
povezali s Slovensko ljudsko 
stranko v SLS +SKD Slovensko ljud­
sko stranko. 
Povzel In pripravil 
Matjaž TrontelJ 
SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB PARTIZANSKI ŠOLSKI LOGOR NAD SELAMI PRI PANCAH 
110. OBLETNICI SLOVENSKE 
LJUDSKE STRANKE 
Ljubljana - V soboto, 15. junija 2002, je v dvorani ljubljanskega Koloseja potekala 
slavnostna akademija ob 110. obletnici delovanja Slovenske ljudske stranke. Povabilu 
predsednika stranke g. Franca Buta so se odzvali številni ugledni posamezniki iz tujine in 
Slovenije, zaslužni možje za obstoj in napredek Slovenske ljudske stranke, kot posebni 
gost pa je bil toplo pozdravljen neodvisni predsedniški kandidat g. dr. France Arhar. 
Predsednik stranke g. But je v svojem slavnostnem nagovoru dejal, da je to praznovanje 
dan za pomnjenje, za spomine, sedanjost in predvsem prihodnost. Dejal je, da je v letu 
1892 stopila na politični zemljevid tedanje Kranjske Katoliška narodna stranka, ki seje 
kmalu preobrazila v široko Slovensko ljudsko stranko, ki je razumela narodno socialno 
stisko in bila hkrati gospodarsko naravnana, zato je uspela dati slovenski družbi takrat­
nega časa velikane, kot sta dr. Ivan Korošec in dr. Janez Evangelist Krek. Franci But je še 
posebej naglasil, da je danes primeren dan, da povemo, da združitev SLS in SKD v letu 
2000 ni bila napaka, pač pa ne povsem izkoriščena priložnost. Da so dogodki po njej bili 
najprej rezultat človeških slabosti. Da je potrebno tiste dogodke obžalovati, saj niso 
prispevali k novi kakovosti. Politični prostor po jeseni 2000 je enako ali še bolj razbit. 
Zopet smo na istem, na začetku, ko bo ponovno potrebno začeti razmišljati, katere in 
kakšne korake ubrati, da bomo zopet sledili ciljem, ki so racionalni in v korist oblikovanja 
močnega, evropsko usmerjenega desnosredinskega političnega prostora v Sloveniji. Mi 
gremo naprej. Svoj nagovor je Franci But zaključil z besedami, ki so bile za predvojno SLS 
svet pozdrav. Morda je ta za nekatere postal staromoden, morda se ga kdo sramuje, ven­
dar ni izgubil nič svežine in sporočilnosti. Zato Vas pozdravljam s starim pozdravom: Z 
Bogom za narod - za prihodnost! je zaključil svoj nastop. 
V programu je sledilo še eno pomembno dejanje predstavitev sklepa izvršilnega odbo­
ra stranke, kije na zadnji seji sprejel sklep o javni podpori neodvisnemu predsedniškemu 
kandidatu g. dr. Francetu Arharju. Franci But je dejal, da gre naš glas njemu, zato ker v 
njem vidimo moža širine, izkušenj, evropskih načel in moža prihodnosti. 
Sledil je nagovor dr. Franceta Arharja, ki seje zahvalil za podporo in predstavil svoj poli­
tični program, s katerim želi prepričati slovenske volilce na letošnjih volitvah in postati 
predsednik države. V kulturnem programu so nastopili številni znani obrazi slovenske 
estrade, med njimi argentinski Slovenec, ki živi v Ljubljani, g. Juan Vasle. 
Slovenska ljudska stranka, občinski odbor Grosuplje Prispevek k zamolčani zgodovini slovenskega naroda 
Sela pri Pancah, 23. junij 2002 - Društvo 
za ureditev zamolčanih grobov iz Ljubljane je 
postavilo križ na mestu, kjer je bilo večino­
ma že v prvi polovici leta 1942 v njegovi 
bližnji okolici pomorjenih veliko nedolžnih 
ljudi. Ob tej priliki je izdalo tudi posebno 
brošuro, iz katere povzemamo naslednji 
MINISTER FRANCI BUT NA GROSUPLJEM 
Grosuplje, 8. julij 2002 - Na povabilo 
vodstva občinskega odbora Slovenske 
ljudske stranke Je prišel na obisk v obči­
no Grosuplje minister za kmetijstvo, 
mag. Franci But. Obisk so skupaj s 
predsednikom 00 SLS Matjažem 
Trontljem in občinskim svetnikom 
Pavlom Strubljem začeli na občini, kjer 
sta Jih sprejela župan Janez Lesjak in 
direktor občinske uprave Marko 
Podvršnlk. Na občini so spregovorili tudi 
o nekaterih razvojnih možnostih na 
področju kmetijstva in sofinanciranja 
predvidenih programov. Pred novinarsko 
konferenco so se ustavili še v uradu 
župnije Grosuplje, kjer jih je sprejel 
župnik, dr. Franc Šuštar, po končani no­
vinarski konferenci, na kateri sta bila 
prisotna tudi predsednik Strojnega kme­
tijskega krožka Anton Perme In kmetij­
ske svetovalne službe Ana Pavčič, pa so 
ministra na kmetiji Valentinčičevih na 
Bičju pričakali še nekateri predstavniki 
večjih kmetov v občini Grosuplje. 
Matjaž Trontelj je uvodoma na novinar­
ski konferenci, kije bila organizirana v pod­
jetju Klimatizacija d.o.o., poudaril, da so 
obisk že dalj časa načrtovali, saj je 1. julija 
stranka praznovala drugo obletnico od 
združitve stranke SLS s SKD. Obisk je bil 
poleg delavne narave tudi politično obar­
van, saj je minister But predsednik 
stranke. Glede volitev je dodal, da se bodo 
v začetku septembra na občinski ravni 
glede na dosedanje dobro sodelovanje z 
SDS odločali tudi o možnem skupnem 
kandidatu za župana, čeprav ima stranka 
SLS že evidentiranega svojega kandidata, 
a o imenu ni povedal še ničesar. 
Minister Franci But je spomnil na t 
i Minister But s PSvIetom Strubljem in Maf^emjTiontljem 
na tiskovni konferenci. 
nedavno praznovanje 110. obletnice 
ustanovitve SLS, ki je imela med sloven­
skimi ljudmi veliko podporo, po drugi sve­
tovni vojni pa je po prepovedi delovanja 
političnih strank delovala v različnih 
državah po svetu. O novejšem času je 
dodal, da so se za vstop v vlado odločili 
predvsem zaradi pomembnih pogajanj z 
Evropo na kmetijskem področju, ki se odvi­
jajo v tem času. Za uspeh si štejejo, da so 
začetno določene »kvote« že povečali za 
približno 70 %. V zvezi s prihajajočimi volit­
vami pa je dejal o možnostih, da se bodo 
pogovarjali s NSi in SDS. Na državni ravni 
podpirajo predsedniškega kandidata dr. 
Franceta Arharja. 
Po ministrovem se je v Sloveniji začel 
čas za odpiranje novih investicij. Zato je 
treba investitorjem omogočiti čim boljše 
pogoje zaposlovanja. Pogajanja se bodo 
zato poleg Bruslja morala odvijati tudi 
doma. V modernih evropeizacijskih in glo-
balizacijskih povezovalnih tokovih bo zelo 
pomembna lastna trdnost, ki se bo lahko 
zgradila le z osveščeno javnostjo. Podobno je z vključevanjem v zvezo NATO. 
Glede slovenskih razmer je še posebej 
izpostavil problem zaostajanja regiona­
lizacije, kar povzroča velike razvojne 
zaostanke in v tem vidi stranka SLS velike 
prednosti, saj se večina programov iz tu­
jine sofinancira na regionalni podlagi. Zato 
so projekti kot so »Po poteh dediščine«, 
»južna ljubljanska obregija«, ali pa poveza­
va CRPOV programov in druge oblike med 
občinami tiste možnosti, ki bi lahko kandi­
dirale v SAPARD programih. Letošnji raz­
pisni pogoji se bodo v prihodnje za po­
sameznike nekoliko ublažili, predvsem gle­
de izobrazbene, starostne in kmetijske 
strukture. Na izrecno vprašanje Grosu­
peljskih odmevov smo dobili odgovor, da bi 
občina v teh programih lahko kandidirala 
predvsem na področju gradnje infrastruk­
ture, ki se sofinancira celo v 75 odstotni so­
udeležbi, a je najprej treba poskrbeti za so­
financiranje razlike v občinskem proračunu. 
G. Perme in ga. Pavčič sta nato ministra 
seznanila tudi z nekaterimi občinskimi 
posebnostmi in problemi kot so neak­
tivnosti na področju razdrobljene posestne 
strukture, precej enolično usmerjenega 
kmetijstva v živinorejo in predelavo mleka, 
preozkih poti za kmetijske stroje, romskih 
taborov na kmetijskih zemljiščih, velikega 
administriranja v kmetijstvu, nedorečene 
cenovne politike kmetijskih pridelkov, pa 
od 20. novembra napovedane obvezne 
štedljivosti mesa. V prostem razgovoru na 
Valentinčičevi kmetiji med ministrom, 
predstavniki SLS, kmeti in lokalnimi novi­
narji pa smo izvedeli še vrsto zanimivosti. 
Med njimi na primer, da so slovenski pre­
delovalci mleka v ogromnem razvojnem 
zaostanku, povrhu vsega pa se še niso 
pripravljeni povezovati med seboj, mi­
nistrstvo pa bo v bodoče bolj stimuliralo 
izvoznike, ki se bodo usmerili na evropski 
trg. 
Jože Mlkllč zapis z njihovo prošnjo, da ga objavimo in s 
pripisom, da seje "na tem kraju kotilo komu­
nistično zlo, ki je tako usodno poseglo v 
slovensko zgodovino z genocidom nad last­
nim narodom. Obeleženo je že 40 grobov..." 
Zahvaljujemo se vam, da ste s svojo pri­
sotnostjo počastili dan, ko je bila dana 
možnost da prikličemo žrtve komunistične­
ga terorja leta 1942 iz zgodovinske pozabe 
v sedanjost Stojite na mestu, okoli katerega 
se je rojevalo usodno zločinsko delovanje 
stalinistične organizacije, ki je s svojimi 
lovkami segala tudi na slovensko ozemlje. 
Tu je bilo prizorišče hudih zločinov. Njihovi 
sledovi so vidni okoli spominskega znamen­
ja v obliki zemeljskih vdrtin, kjer so bile bolj 
ali manj globoko zakopane umorjene žrtve. 
Vsi lastniki gozdov takšne jame dobro poz­
najo, vendar so iz strahu o njih molčali. 
Nekateri pa o tem še danes nočejo govoriti, 
ker se bojijo nasilja. 
Letos mineva šestdeset let od smrti 
večine ljudi, ki ležijo zagrebeni med drevesi, 
ki so bil neme priče teh žalostnih dogodkov, 
ko je revež ubijal reveža v imenu neke ide­
ologije. Veliko stoletnih bukev je bilo že tu 
posekanih, vendar bi znalo še marsikatero 
drevo povedati svojo zgodbo. V spomin in 
opomin je postavljeno na tem kraju zna­
menje v obliki križa. Posvečeno je znanim in 
neznanim žrtvam komunizma v bližnji in 
širši okolici Vodic. S postavitvijo skušamo v 
javnosti preseči anonimnost tega področja. 
Križ stoji na področju, ki zaobsega hribov­
je med potoki Rekarjeva Reka, Javorska 
Reka in pritoki potoka Panške Reke. Tu je 
polno ozkih dolin in globokih grap. v katere 
se steka voda po strmem pobočju. Zaradi 
hudourniškega značaja vodovja so predniki 
poimenovali te potoke kar reke. Pri kmetiji 
Ipavec se Rekarjeva in Javorska Reka 
združita in se z ostalimi pritoki pri Zavoglju 
izlivata v Ljubljanico. 
V diagonali se nad Ipavcem dvigajo hribi 
Kozjak 414,2 m, Jazbine 563,5 m, Vodice 
605,2 m, Tičnica 566 m in Treščak 568 m, 
ki se spusti na preval in stičišče poti Pri 
kontu. Sredi prisojnega pobočja se je stisnil 
v breg, pod hrib Jazbine, zaselek Selo pri 
Pancah z nekaj kmetijami. Zaradi ubožne in 
puste zemlje, ki je dajala ljudem le malo 
skromnega pridelka, so ga imenovali kar 
Pusta Sela. Na samostojnem holmu, blizu 
zaselka, stoji sama zase kmetija Perne, ki si 
kot ptica z vrha gore ogleduje okolico. Na 
drugem koncu naštetih hribov je vasica 
Pance. To je bila med vojno gručasta vas z 
enajstimi hišami in polno lačnimi usti. Vez s 
svetom so jim bila srečanja ob nedeljskih 
mašah na Malem Lipoglavu. Ljudje so bili 
skromni in navajeni revščine. Ko je zašlo 
sonce, je zamrlo življenje pri marsikateri hiši, 
ker je bilo škoda sveče in petroleja. Od Sel 
do Panc je vodil skozi gozdove slab kolovoz, 
po katerem je živina s težavo vlekla vozove, 
naložene s hlodovino in drvmi. Obe vasi sta 
imeli povezavo z ljubljanskim področjem bolj 
ali manj kar po strugah teh potokov, ki so 
nadomeščali cesto. 
Nad tem se v polkrogu strmo vzpenja kot 
stena, ki skriva skrivnosti Cirja pred javnos­
tjo, drugi del hribovja z nadaljevanjem proti 
vasema Troščine in Polica. Čez vrhove 
Debeli hrib 768 m, Debeli vrh 616,1 m, 
Mejnikar 594,9 m in Cirje 512 m je vodila 
pot iz Panc v dolino Javorske Reke in naprej 
proti Ipavcu. 
Na to področje so prišli leta 1941 in 1942 
predstavniki KPS, ki so se izšolali v Moskvi. 
Poznali so psihologijo posameznika in mase 
ter način manipulacije z njimi. Svoje pri­
dobljeno boljševistično, revolucionarno 
znanje so prenašali na organizacijski, vodilni 
kader v teoriji in praksi. To področje je posta­
lo poleg Police zibelka revolucije in njenih 
grozodejstev na Slovenskem. Na jugovzhod­
ni strani Ljubljane je bila primestna občina 
Polje, znamenita v letih predvojnega revolu­
cionarnega delavskega gibanja in v času 
druge svetovne vojne. Tu so se skrivali vodil­
ni misleci slovenske revolucije. Po geograf­
ski legi je bilo področje v smeri Polje-Sostro-
Podlipoglavec-Polica-Grosuplje idealen pre­
hod iz Ljubljanske kotline na Dolenjsko. Zato 
tudi ni slučaj, da je bil kmalu ob koncu 
marca 1942 po nalogu glavnega poveljstva 
pri vasici Sela pri Pancah formiran tako 
imenovani šolski logor kot center za spreje­
manje in opremljanje borcev ter za vzdrževanje kurirskih zvez z Ljubljano. 
V aprilu in maju 1942 se je začel 
množični odhod v partizane. Za sprejem 
vseh teh novincev so ustanavljali sprejemna 
taborišča, oziroma šolske logorje. Tu so se 
seznanili s partizanskim življenjem, pravili, 
cilji borbe ter prejeli morebitno opremo. 
Potem so odhajali naprej v enote, največ v II. 
grupo odredov. 
V začetku maja 1942 so Italijani izpraznili 
svoje postojanke na tem področju, ki so ga 
nato komunisti proglasili za polosvobojeno 
ozemlje, na katerem so bili gospodarji živ­
ljenja in smrti. Tako je postal tukaj najbolj 
organiziran in najbolj zastražen prehod in 
tudi najbolj dostopen za nove borce iz 
Ljubljane ter za kurirske poti. 
Partija je svojo ideologijo gradila na ljudeh 
z neizgrajeno osebnostjo in zato lahko 
vodljivimi, to je mladino, ki je predstavljala 
borbeni odred Partije. Bili so jim najmočnej­
ša opora pri njihovi organizaciji in delovanju. 
Zaradi propagande, da bo do decembra leta 
1942 konec vojne, je odšlo v gozdove veliko 
domoljubov. Da bi zbrali čimveč ljudi, jim 
niso bile tuje tudi izsiljevanje, grožnje, zas­
traševanje, pritiski, razne provokacije, izda­
jstva in likvidacije. Seveda je bilo treba vsoto 
množico nahraniti in obleči. Z ropi, krajami in 
ubijanjem so med tukajšnjim prebivalstvom 
širili strah in nezaupanje. 
Vsi ti mladi ljudje, simpatizerji, aktivisti OF 
in skojevci so bili takrat stari od IS 18 let Po 
logiki starosti so tisti, ki so še živi in še stojijo 
danes v prvih vrstah na proslavah s praporji 
v rokah in odlikovanji na prsih. Toda žal so 
ravno ti bili tudi prisotni pri likvidacijah. 
Vedno hujše italijansko okupatorsko 
nasilje je bilo le posledica vedno večjega 
komunističnega nasilja, diverzantskih akcij 
in terorističnih napadov. Boljševikom je bilo 
malo mar za posledice svojih dejanj. Bolj ko 
so bili napadalni, večji je bil prihod ljudi v goz­
dove, ki so bežali pred italijanskimi kazen­
skimi represalijami nad civilisti. To pa je bilo 
zanje najvažnejše. Italijani so Slovence 
množično vozili v internacijo v koncentracijs­
ka taborišča na otoka Rab in Molat ter v 
Gona rs. 
Vse poletne mesece leta 1942 Italijani 
niso izdajali krušnih kart. Zato je bilo med 
prebivalstvom v Ljubljani občutno pomanj­
kanje maščob, mesa in kruha. To je bil vzrok, 
da so ljudje iskali hrano po okoliških vaseh. 
Po poteh in gozdovih pa so istočasno 
neprestano krožile partizanske patrulje, ki 
so kontrolirale svoje polosvobojeno ozemlje. 
Vsak človek brez dovolilnice se je 
avtomatično spremenil v vohuna in s tem v 
izdajalca slovenskega naroda, ki zasluži 
samo smrt na grozovit način. Gorje jim. 
Situacija je bila križanje tipično vojaškega 
stanja in civilne miselnosti. 
Domačini so kmalu ugotovili, da se v teh 
gozdovih dogajajo čudne stvari. Kdor je 
prišel na to področje brez partizanske dovo­
lilnice, ga ni bilo več nazaj. Občasno so slišali 
okoliški domačini obupne krike smrtne 
groze sadistično mučenih ljudi. Sem in t)a so 
divje živali raznesle in nato pustile oglodane 
človeške dele telesa. Pravili so, da so jih vzeli 
gošarji in gozd. 
Molk o teh nesrečnikih traja žal do 
današnjih dni. V enaindvajseto stoletje. 
Nekatere ljudi so pozabe rešili zapisi v župni­
jskih mrliških knjigah. Kaj pa ostali? 
Desetletje je bil to strogo prepovedan pred­
met pogovora, raziskovanja in pisanja. Sedaj 
Je skrajni čas. da se to prikrivanje in spren­
evedanje preneha. Mar ne? Zastavlja se 
vprašanje, kdo so bili vsi ti pobiti, ki so bili 
bodisi ugrabljeni ali ujeti. Zakaj so jih pobijali 
ravno tu, na kakšen način in zakaj? Tisti, ki 
so to vedeli, so bili zaradi lastne varnosti tiho. 
Zato vas prosimo, v kolikor karkoli veste, 
da nam zaupate podatke na naslov: 
DRUŠTVO ZA UREDITEV ZAMOLČANIH 
GROBOV, Ob Ljubljanici 42, 1110 LJUB­
LJANA. Če veste za grob na tem ožjem ali 
širšem področju, je zaželeno, da sporočite 
tudi parcelno številko, katastrsko občino in 
ledinsko ime nahajališča. S tem boste 
pomagali zgodovinarjem nove generacije, 
da bodo lahko neobremenjeno proučevali 
stranpoti politične organizacije 
Komunistične partije Slovenije. 
Društvo za ureditev zamolčanih grobov -
LJUBLJANA 
PRIHODNOST IN USODA 
SLOVENSTVA IN SLOVENCEV 
Slavnostna seja sveta Slovenske konference 
Svetovnega slovenskega kongresa na Grosupljem 
Slavnostna seja 
kongresa. 
Grosuplje, 20. junij 2002 - Pobudo, da bi se slavnostna seja sveta Slovenske kon­
ference Svetovnega slovenskega kongresa odvila nekje izven državnega središča, sta 
dala člana iz Grosupljega Matjaž Trontelj in Andrej Štrus. Pred začetkom seje si je 18 
udeležencev kongresa skupaj s kaplanom Janezom Mrakom ogledalo grosupeljsko 
cerkev, nato pa slavnostno sejo nadaljevalo v prostorih župnišča. Poročilo, ki ga je 
podal predsednik sveta konference, g. Franci Feltrin, je bilo namenjeno pregledu dela 
Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa v enajstih letih, odkar je 
konferenca prisotna v slovenski javnosti. Na njej pa so podelili najvišjo nagrado "zlat­
nik - slovenski tolar" in priložnostno darilo nekdanjemu predsedniku Danijelu 
Starmanu, ki Je ob svojem nagovoru izpostavil nekatere bistvene poudarke iz pretek­
lega dela in se hkrati zazrl v prihodnost 
Številni Slovenci po svetu (po nekaterih podatkih jih živi okoli 500.000, kar predstavlja 
eno četrtino naroda) so zelo uspešni. Mnogi med njimi so se tudi zelo dejavno vključevali 
v osamosvojitvenem času in si nato močno prizadevali za mednarodno priznanje 
Slovenije. A domovina jim za to ni niti hvaležna, kaj šele, da bi pomagala tistim, ki jim ne 
gre najbolje, ali doživljajo krize kot na primer argentinsko gospodarstvo. Države, ki so za­
vrgle komunistične režime, so svoje ljudi povabile domov. Jasno: Slovenija še vedno ni 
uradno obsodila totalitarnega komunističnega režima. 
Povabila o vrnitvi v domovino pa niso prejeli niti uspešni gospodarstveniki, kulturniki, 
znanstveniki in ostali, ki bi jih Slovenija nedvomno potrebovala. Slovenija povratnikov niti 
na uradnih obrazcih, ki jih morajo vložiti na pristojnih službah, ne razvrščajo kot "vračajoči 
se", ampak kot (novi) "naseljenci". Zato takšno početje vračajoči se občutijo kot diskri­
minacijo. Nekateri vidnejši predstavniki med njimi pa doživljajo z nasprotne politične 
usmeritve prava šikaniranja in celo žalitve, ki bi jih morala sodna oblast preganjati. 
Dotaknili so se tudi praznovanj državnih praznikov, "ki bi nam morali biti v čast in 
ponos", pa tega do zdaj še ni bilo opaziti. Spregovorili so tudi o bližnjih volitvah. V začetku 
so Slovenci po svetu razumeli njihovo nevključevanje kot težavo pri oddajanju glasov, zdaj 
pa je vedno bolj jasno, da slovenski državi ni veliko mar za glasove iz diaspore. Vsekakor 
pa v konferenci ne bodo stali križem rok. Zato se bodo dejavno vključevali z vsemi 
demokratičnimi sredstvi tudi v letošnje volitve. 
V ospredju njihovih prizadevanj je tudi vedno aktualna borba za slovenski jezik, ki jo na 
čelu z dr. Jožetom Dularjem (nekdanjim članom predsedstva, zadolženim za Slovence po 
svetu) bije skupina za sprejetje zakona o rabi slovenskega jezika. Pomembno mesto pri 
njihovem delovanju zavzema tudi vzdrževanje vezi med Slovenci po svetu in organizacija 
raznih srečanj. Nedavno sprejeta deklaracija o Slovencih po svetu v Državnem zboru je 
sicer samo dokument, ki pa se bo moral potrditi v življenju tudi prek nekaterih državnih 
institucij. Zato bodo tudi na tem področju stalno spremljali in vzpodbujali delo tistih 
organov, ki dejansko lahko uresničujejo namene resolucije. Za ljudi v stiski bo treba iskati 
različne rešitve. Med njimi so (ponovno ustanovljena) Rafaelova družba, društvo Slovenija 
v svetu in še nekatera druga društva ter strokovni krogi. 
Med pomembnejšimi nalogami konference v bodoče bo tudi reševanje prostorskih 
zadev SSK, kar je svojevrsten paradoks naše družbe, pa tudi sodelovanje z mediji. V ta 
namen izdajajo tudi svoj časopis Glasilo, sodelovanje pa širijo tudi prek drugih medijev 
(internet). Potrebno bo poiskati rešitve za posameznike, ki so bili pri iskanju resnice 
izpostavljeni nekdanjim partijskim in udbovskim pritiskom, nekateri med njimi pa so zara­
di tega še danes odrinjeni na rob družbe. 
Po končani slavnostni seji si je večina udeležencev ogledala tudi šmarski Turenček in 
cerkev, kjer jih je širokosrčno sprejel letošnji prejemnik občinske nagrade in priznanja, 
župnik Jože Mrvar. 
Kljub temu pa naj kot poročevalec zapišem, da se je srečanja udeležilo kar nekaj no­
vinarjev iz različnih slovenskih časopisnih in televizijskih hiš, a si nekateri niso utrgali niti 
toliko časa, da bi bil slavnostni del konference končan. Temu primerna so bila nato tudi 
poročila v njihovih medijih. Sicer pa: Oni kot predstavniki "neodvisnih slovenskih medijev" 
bodo že vedeli - zakaj! 
Jože Miklič IX. TABOR 
SLOVENCEV 
PO SVETU 
Ljubljana - V soboto, 8. Junija 2002, 
Je v zavodu sv. Stanislava potekal IX. 
tabor Slovencev po svetu, ki je bil 
posvečen 10-letnici delovanja izsel­
jenskega društva Slovenija v svetu 
(SVS). Ob tem Jubileju Je društvo za 
letošnji tabor Slovencev po svetu 
izbralo temo z naslovom "Repatriacija 
slovenskih izseljencev v matično 
domovino". Tabor se je pričel s kon-
celebrlrano sv. mašo, ki jo Je daroval 
ljubljanski nadškof in slovenski met­
ropolit dr. Franc Rode z izseljenskimi 
duhovniki, ki so v teh dneh na obisku 
v domovini. 
Po maši so sledili številni pozdravi 
Boštjana Kocmurja - predsednika SVS, 
dr. Iztoka Simonitija z Ministrstva za 
zunanje zadeve, msgr. Alojza Urana in 
drugih. 
Osrednja prireditev ob taboru je bila 
okrogla miza "Repatriacija slovenskih 
izseljencev v matično domovino", ki jo 
je povezoval Tino Mamic, urednik na 
Radiu Ognjišče. Na okrogli mizi so svoje 
poglede soočili Franc Pukšič, predsed­
nik parlamentarne komisije za 
Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je 
imel glavni nagovor o repatriaciji sloven­
skih izseljencev, dr. Zvone Žigon iz 
Urada Republike Slovenije (RS) za 
Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je 
predstavil delovanje vlade RS za repa-
triacijo izseljencev v matično domovino, 
Janez Rihar iz Rafaelove družbe, ki je 
podal pogled Katoliške cerkve in repa-
triacije slovenskih izseljencev. Na 
okrogli mizi sta sodelovala še Anton 
Kokalj iz Zveze občin Slovenije, ki je 
predstavil poglede občin in lokalne 
skupnosti ob prihodu Slovencev v 
matično domovino ter Boštjan Kocmur 
iz društva Slovenija v svetu, ki je pred­
stavil praktično izvajanje repatriacije 
slovenskih izseljencev v matično 
domovino. Po uvodnih razpravah in 
podanih stališčih seje začela vsebinsko 
bogata razprava, na kateri so tudi števil­
ni obiskovalci tabora izrazili svoje 
poglede na obravnavano temo. Skupno 
vsem razpravljaIcem je bilo zagotovo to, 
da je potrebno organizirano in siste­
matično pristopiti k repatriaciji sloven­
skih izseljencev v matično domovino. V 
kulturnem programu je sodeloval Kvartet 
Lipa iz Argentine, ki je v teh dneh na 
obisku v Sloveniji in se predstavlja s 
samostojnimi koncerti po Sloveniji. 
Matjaž Trontelj V O.S. LOUISA ADAMIČA JE 
NASTOPIL AMERIŠKI PREDAVATELJ 
Grosuplje, 27. Junija - V O. Š. Louisa Adamiča je pred grosupeljskim učiteljskim 
zborom, v sklopu programa Lokalno akcijske skupine LAS, ki je bil pobudnik in 
finančni podpornik projekta, nastopil priznani ameriški predavatelj dr. Robert 
Reasoner. Za svoj prvi samostojni nastop, v okviru katerega je predstavil učinek 
samovrednotenja kot učinkovito preventivo pri delu z mladimi, ki ga je Izpeljal v 
Sloveniji, si je izbral ravno osnovno šolo na Grosupljem. 
Stoglava množica treh učiteljskih kolektivov je zbrano prisluhnila njegovim besedam, ki 
jih je spretno tolmačila prevajalka. Predavatelj je prikazal smernice ameriškega vzpodbu­
janja samospoštovanja, otresanja stresa in pritiska pri učitelju in s tem neposrednega 
dviga otrokove samozavesti v razvoju. Naši učenci bodo vstopali v svet, ki se spreminja 
štirikrat hitreje, kot se spreminjajo izobraževalne institucije, ki jih pripravljajo za svet, je 
poudaril misel Willarda Daggetta, katerega trud po premiku izobraževalnega sistema iz 
togega sistema in učenja nepotrebnih veščin je že dalj časa prisoten v izobraževalni sferi. 
Tudi slovenski učenci, prav tako kot ameriški, so podvrženi stalnim pritiskom prever­
janja znanja, še posebej pa je sistem preverjanja stresen ob zaključku osem- ali 
devetletke in prehodu na srednješolsko izobraževanje, marsikateremu otroku pa 
uspešnost zmanjšuje tudi pomanjkanje občutka samozavesti, samospoštovanja in 
zavedanja lastne vrednosti. "Otroci so dandanes podvrženi velikemu stresu, prvikrat v 
zgodovini so se pojavili primeri zdravljenja otrok z želodčnimi ranami, v porastu pa so tudi 
motnje v prehranjevanju. 
In tako je tudi v Sloveniji. Posledica tega je, da je otroke težje učiti. Kar osemdeset 
odstotkov učnih težav je povezanih s stresom." V Kaliforniji je sodeloval kot nadzornik v 
okrožju z osmimi šolami, ki so začele razvijati občutek lastne vrednosti učencev in učitel­
jev, kar je značilnost dobrih šol. In kaj pravzaprav je občutek lastne vrednosti? Beseda je 
tekla o definiciji VVilliama Brandona, ki občutek lastne vrednosti pojmuje z doživaljanjem 
samega sebe kot sposobnega posameznika, ki si zasluži srečo v življenju. Namreč, starši 
in tudi učitelji so pri učencih od nekdaj cenili lastnosti samozavestne osebnosti, mislili so, 
da se otroci samozavestni že rodijo. 
Danes samozavest lahko razvijamo. Samospoštovanje, občutek lastne vrednosti in 
samozavesti pa je pri nekaterih tudi lažnega značaja - otroci se skrivajo za masko bahašt-
va, nastopaštva, agresivne samozavesti, kijim daje obrambni občutek, saj je zanje znano, 
da se malo cenijo. Enako se godi nekaterim izredno sposobnim posameznikom, ki se 
cenijo premalo, misleč, da je za njihov uspeh in prodor zaslužna sreča, zato zapadejo v 
zlorabo drog. Ameriški izvedenec je spregovoril o zdravem, avtentičnem občutku lastne 
vrednosti, ki gaje mogoče razviti z osredotočenjem na pet bistvenih elementov: občutek 
varnosti, identitete, pripadnosti, smiselnosti in sposobnosti. In kakšne so karakteristike 
mejnih primerov? 
Otroci z nizkim občutkom so po večletnih dognanjih bojazljivi, niso pripravljeni tvegati, 
za svoje težave praviloma iščejo krivce pri ostalih, počutijo se žrtve, če pa so že uspešni, 
pa menijo, da si uspeha ne zaslužijo, se podcenjujejo in so pogosto kritični do drugih, s 
čimer se počutijo bolje, ves čas razmišljajo, kaj drugi mislijo o njih. 
Učenci z visokim občutkom lastne vrednosti pa so pripravljeni tvegati, imajo širok krog 
prijateljev, so strpni do drugačnih, ponosni na svoje dosežke, si postavljajo cilje v življenju 
in natanko vedo, kaj želijo postati. Prepričani so. da lahko uspeh dosežejo z delom, ne pa 
s srečo. Predavatelj je za učiteljski zbor pripravil tudi vprašalnik, s katerim so podali oceno 
o ravni občutka lastne vrednosti v kolektivu - večina je zbrala najnižje število točk pri kri­
teriju kolektivne pripadnosti in smisla - saj učitelji podobno kot učenci pogostokrat 
podležejo stresu, se ne počutijo cenjeni, kar jih vodi v nepotrpežljivost, kaznovanje, 
neuspešnost pri delu z učenci in vzgajanje oseb z nizkim občutkom lastne vrednosti. "To, 
kako se učitelji počutijo, je zelo pomembno za otroke," je bilo eno izmed pravil iz ust men­
torja projekta. Zato je v šolah še kako pomembno ustvarjati vzdušje, ki razvija učiteljev in 
posledično tudi otrokov občutek lastne vrednosti. Vprašalnik, ki so ga učitelji vestno izpol­
nili, jim bo pri nadaljnjem delu služil za izhodišče izboljšav, kakršno prakso gojijo tudi 
preko luže. "Učitelji bi morali delovati skupaj kot šola in profesija, da bi obenem lahko 
gradili tudi občutek lastne vrednosti. Potrebno bi bilo usmeriti moči v izgradnjo šole, v 
kateri bi se otroci, ki bi vstopali vanjo, dobro počutili." 
Tudi na Grosupljem je pričakovati zdravo šolo, učence in učitelje s prekipevajočo 
samozavestjo in delovno uspešnostjo le, če bo obveljalo prepričanje, da je vsak otrok 
lahko dober - "Le tako boste lahko uspešni." 
Barbara Pance 
OKROGLA MIZA 0 DELU IN CILJIH LAS V LETU 2002 
Na mednarodni dan proti zlorabi drog in 
trgovanju s prepovedanimi drogami (26. 
junija) je na Grosupljem potekal 3. ses­
tanek Lokalne akcijske skupine (LAS) za 
preprečevanje uporabe in zlorabe dovol­
jenih in prepovedanih drog. Sestanek je bil 
odprt za javnost in je potekal v obliki javne 
okrogle mize na temo: "Delo in cilji LAS 
občine Grosuplje v letu 2002 in prihodnjih 
letih". Zaradi objektivnih okoliščin (počit­
nice, lep sončen dan) udeležba ni bila 
ravno množična, zato pa je bila vsebina 
razprave toliko bolj pestra. 
Udeleženci smo večino časa namenili 
delovnemu osnutku načrta dela LAS za 
leto 2002. Predsednik LAS g. Andrej Štrus 
je uvodoma predstavil vse načrtovane 
aktivnosti in poudaril, da so bile nekatere 
že izvedene oziroma se izvajajo. 
Zaključeno je že anketiranje osnovnošol­
cev glede uporabe drog, poteka pa še 
anketiranje dijakov in študentov ter mladih 
od 15. do 25. leta starosti, ki so prijavljeni 
na zavodu za zaposlovanje. Predvidoma 
do začetka septembra bodo znani prelimi­
narni rezultati raziskave in takrat bomo vsaj približno že vedeli, kakšno je stanje v 
občini Grosuplje glede uporabe drog med 
mladimi. Obsežnejša analiza rezultatov bo 
opravljena predvidoma do konca leta. 
Sekretar LAS g. Matej Koširje povedal, da 
je v teku tudi priprava gradiva za usposabl­
janja prostovoljcev za terensko delo, ki bo 
potekalo prek centra za socialno delo, ter 
gradiva za predavanja za otroke, mladost­
nike in starše, v naslednjih dneh pa bo po 
občini že začela krožiti tudi preventivna 
zgibanka. Na radiu Zeleni val lahko že kar 
nekaj časa poslušamo tudi preventivni 
radijski spot, ki ima zelo pozitiven odziv v 
javnosti. Do septembra bo izšla tudi brošu­
ra o drogah, ki bo vsem zainteresiranim 
nudila osnovne informacije o učinkih in 
posledicah posameznih dovoljenih in pre­
povedanih drog. 
Člani in članice LAS smo se na okrogli 
mizi dogovorili, da bomo o vseh aktivnostih 
pripravljali poročila na enotnem obrazcu, 
tako da bo delovanje LAS tudi vsebinsko 
kar se da transparentno. V LAS je bila spre­
jeta nova organizacija, tj. društvo Explorik, 
ki vsako leto na Grosupljem organizira akcijo "Veter v laseh - s športom proti 
drogi". Finančno breme akcije bo v prihod­
njih letih prevzel LAS, število teh akcij pa 
bomo poskušali povečati na dve na leto 
(spomladi in jeseni) ter se povezati še z 
drugimi odmevnimi projekti (npr. "Z glavo 
na zabavo"). Dogovorili smo se tudi, da 
bomo ob začetku naslednjega šolskega 
leta skušali pripraviti t. i. "sejem dejavnos­
ti", na katerem se bodo osnovnošolcem, 
dijakom in študentom predstavile vse ali 
vsaj večina lokalnih organizacij, ki tako ali 
drugače ustvarjalno zapolnjujejo prosti čas 
otrokom in mladini na področju športa, kul­
ture, zabave idr. 
Vse udeležence sta predsednik in sekre­
tar LAS ob koncu okrogle mize povabila na 
predavanje o razvijanju pozitivnega 
samovrednotenja otrok in mladostnikov, ki 
sta ga že dan po okrogli mizi v avli OŠ 
Louisa Adamiča na Grosupljem za vse 
učitelje v občini pripravila vrhunska ame­
riška strokovnjaka dr. Robert Reasoner in 
mag. Marilyn Lane. Predavanje je finančno 
podprl LAS Grosuplje. 
Matej Košir, sekretar LAS Grosuplje 
ZAHVALA - Člani LAS Grosuplje smo v prejšnjem mesecu izvedli anketo o razširjenosti uporabe dovoljenih in pre­
povedanih drog v naši občini. Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem 1900 osnovnošolcem, srednješolcem in študentom oz. 
mladini do 25. leta, ki so izpolnili vprašalnik. Prav tako se zahvaljujemo za pomoč pri izvedbi ankete osnovnima šolama 
Brinje in Louis Adamič ter članom študentskega kluba GROŠ in Uradu za delo. Prvi rezultati raziskave bodo objavljeni v 
začetku septembra. Za LAS Grosuplje - Andrej Štrus, predsednik 
Katera zemljišča bodo/ne bodo zazidljiva 
V času januarske javne razgrnitve in 
javnih razprav o spremembah in dopolnit­
vah prostorskih sestavin dolgoročnega in 
srednjeročnega plana občine Grosuplje je 
občinski urad za prostor dobil 105 
pripomb, predlogov in pobud, do katerih je 
- v skladu z zakoni - zavzel stališča. Za 
pripravo stališč so bila preverjena nova 
dejstva in opravljeni dodatni terenski ogle­
di ter analize. Odgovore je urad 12. junija 
predložil v potrditev grosupeljskemu 
občinskemu svetu. 
Prostorske sestavine: 
- na Grosupljem: Prekategorizacijo počit­
niške hišice oz. njenega stavbnega 
zemljišča, lokacija novega vrtca v Jerovi 
vasi, del območja nasproti pokopališča, 
namenjenega za zelenje, se spremeni v 
območje za gospodarske dejavnosti -
vsem navedenim pobudam se ugodi. 
Pobudi za lokacijo vrtca in doma za sta­
rejše občane v k. o. Stranska vas pa se ne 
ugodi. 
- na Blečjem Vrhu: Pobuda za poslovni 
objekt na robu vasi ob gospodarskem 
objektu se sprejme, druga predložena 
lokacija pa se zaradi razpršene gradnje ne 
sprejme. 
- v Brezju: Postavitev lesene brunarice se 
zaradi razpršene gradnje ne sprejme. 
- na Cikavi: (1) Morebitne obsežnejše 
potrebe za širitev zazidljivih zemljišč 
zemljišča ob prometnicah oz. bodočem 
bencinskem servisu se bodo preverjale 
šele v novem prostorskem planu. (2) 
Ureditveno območje zajema del predla­
ganega zemljišča . 
- v Čušperku: (1) Predlagana je razširitev 
ureditvenega območja, vendar ne v tako 
velikem obsegu, da bi zajela tudi pred­
lagano zemljišče. (2) Zemljišče, potrebno 
za ohranjanje kmetije, je zazidljivo. 
- v Dolah: Območje za počitniške hišice se 
prekvalificira v območje za stanovanjsko 
gradnjo. 
- v Gabrju: Pobuda za zazidljivost se 
upošteva. 
- v Gajničah: Obstoječe gručasto naselje 
se lahko razširi po slemenu po vzhodni 
strani ceste z gradnjo 12-15 stanovanj­
skih objektov, drugje pa ne, niti na 
zemljišču Š. Ivanetiča, kjer že stoji 
nadomestni objekt s pridobljenimi 
ustreznimi dovoljenji, ne. 
- v Hrastju: Pobuda za zazidljivost parcele 
se upošteva, ker se z njo zaokroža obsto­
ječe ureditveno območje naselja do ceste. 
- na Hudi Polici: Predlog vaške skupnosti, 
da se omogoči širitev vasi, se zaradi 
razpršitve gradnje ne sprejme. 
- v Kožljevcu: Zaradi širitve razpršene grad­
nje, ne pa njenega zgoščevanja oz. 
zaokroževanja naselja, pobuda za 
zazidljivost ni sprejemljiva. 
- v Lučah: Zaradi terenskih razmer in 
ohranjanja naselbinske identitete se pred­
log za zazidljivost parcele ne sprejme, pač 
pa se sprejme dodatna pozidava Na šoli, 
ki sicer le meji na ureditveno območje, 
vendar se z njo naselje zaokrožuje. 
- v Mali vasi: Zazidljiv je del parcele, da bo 
mogoč dostop od stanovanjskega objekta 
na cesto. 
- v Malih Lipljenih: Zemljišče, za katerega 
je bilo že leta 1982 izdano gradbeno 
dovoljenje za počitmiški objekt, je zazidlji­
vo. 
- v Malem Koncu: Zaradi razpršitve grad­
nje se pobuda ne upošteva. 
- na Malem Mlačevem: Eno od izhodišč 
nadaljnjega razvoja je ohranjanje tipologi­
je poselitve na južni strani griča in ohran­
janje še preostalih kvalitetnih vidno 
izpostavljenih robov naselja. Širitev ure­
ditvenega območja je usmerjena proti 
severu po griču navzgor, vendar le do 
ustreznega odmika od gozdnega roba ter 
v smeri proti jugovzhodu, na ravnino. 
Zemljišča, ki so vključena v širitveno 
območje, so zazidljiva, za zazidavo pred­
lagano zemljišče na vzhodnem, vidno 
izpostavljenem robu, pa ostaja nezazidlji-
vo. 
- na Malem Vrhu: (1) Razširitev naselja je 
možna, če bo soglašalo kmetijsko min­
istrstvo. (2) Predvideno stavbno zemljišče 
ostane na željo lastnice kmetijsko. 
- na Polici: (1) Zemljišče leži na meji ure­
ditvenega območja, vendar so znotraj 
območja še možne dopolnilne gradnje in novogradnje, zato se pobuda za njegovo 
zazidljivost ne sprejme. (2) Dve zemljišči 
se ne izvzemata iz zazidljivega območja. 
(3) Obstoječe območje razpršene gradnje 
- kmetije se razširi z dopolnilnim 
stanovanjskim objektom. (4) Ker so zno­
traj ureditvenega območja Žabje vasi še 
možne dopolnilne gradnje in novogradnje, 
predmetno zemljišče pa leži na meji 
območja, zato ni zazidljivo. (5) Del 
zemljišča se opredeli kot funkcionalno 
zemljišče obstoječega objekta. 
- v Ponovi vasi: (1) Gradnja, oddaljena od 
obstoječih ureditvenih območij, ni dovolje­
na. Obstoječe naselje se bo nekoliko 
povečalo le proti severu, vzhodni rob pa 
ostaja nespremenjen zaradi ohranitve li­
nije pozidave in zelenega koridorja ob 
potoku, med obrtno cono in ureditvenim 
območjem, zato se pobuda za poslovno-
stanovanjsko zazidavo ne sprejme, pobu­
da za zazidljivost za poslovno-stanovanj-
ski objekt pa se sprejme za del zemljišča. 
(2) Možna bo gradnja stanovanjskega 
objekta. (3) Nekvalitetno zemljišče, v 
bližini že pozidano, ne postane zazidljivo, 
ker so v območju še možne dopolnilne 
gradnje in novogradnje. (4) Tri kmetijska 
zemljišča znotraj ureditvenega območja 
postanejo zazidljiva. 
- v Predolah: Zaradi manjše razširitve 
postane zemljišče na meji ureditvenega 
prostora zazidljivo. 
- v Smrjenah: (1) Pobuda za zazidljivost 
parcel se upošteva, znotraj daljnovodnega 
koridorja pa ne. (2) Pobudo za zapolnitev 
vrzeli bo obravnavana v novem pros­
torskem planu. 
- na Sp. Blatu: Pobuda, ki se nanaša na 
razširitev razpršene gradnje, se ne spre­
jme. 
- v Sp. Duplicah: Namesto na južnem delu 
se sprejme predlog, da se razširi zazidljiva 
zemljišča na severnem delu vasi. 
- na Sp. Slivnici: (1) Zazidljivost se prizna 
še vmesni parceli. (2) Postavitev brunarice 
5x5 zaradi razpršene gradnje ni spre­
jemljiva. (3) Zaradi kmetijske rabe in 
neustrezne komunalne opremljenosti se 
ugodi predlogu, da ostane zemljišče izven 
razširitvenega območja. 
- v Šmarju - Sap: (1) Na Farovškem hribu 
se, odvisno od lege zemljišč, nekaterim 
ugodi oziroma delno ugodi razširitev ure­
ditvenega območja, enemu se ugodi 
pogojno, enemu pa se ne ugodi. (2) 
Zaprošena sprememba v stavbno zem­
ljišče na Razdrtem ni možna. 
- v Št. Juriju: (1) Zemljišče na robu naselja 
ni zazidljivo, ker so znotraj naselja še 
možne posamezne novogradnje in ker je 
predlagana tudi manjša razširitev naselja 
na jug, in sicer nad cesto, predmetno 
zemljišče pa leži pod cesto, čez katero se 
naselje v nadaljnjem ne širi. (2) Širitev 
stanovanjske gradnje na meji območja, 
kjer se bo gradila šola, urbanistično ni 
sprejemljiva. 
- v Škocjanu: Zaradi zaokrožitve 
funkcionalnega zemljišča postane 
zemljišče zazidljivo. 
- v Tlakah: Zazidava opuščenega 
peskokopa zaradi terenskih razmer ni 
sprejemljiva. 
- v Veliki Loki: Zaradi razpršene gradnje se 
pobuda za zazidljivost ne upošteva. 
- v Veliki Stari vasi: Zaradi nemotenega 
delovanja kmetije se na sosednjem 
zemljišču ukine predlagano razširitev 
naselja. 
- v Velikih Lipljenih: (1) Predlagana je spre­
memba celotnega območja Zabukovja iz 
počitniškega v stanovanjsko območje. (2) 
Del zemljišča se opredeli kot del ure­
ditvenega območja naselja. (3) 
Predlagana širitev ni v skladu z urbanis­
tičnimi in krajinskimi izhodišči. 
- na Velikem Mlačevem: (1) Razširitev zazi-
dave na kompleks kmetijskih zemljišč se 
ne upošteva. (2) Lastniki lahko znotraj 
razširjenega ureditvenega načrta še 
naprej kmetujejo, saj svoja kmetijska 
zemljišča ohranjajo kot trajno nepozidana 
zemljišča oz. zelene površine. 
- v Veliki Račni: (1) Zaradi zapolnitve vrzeli 
je zemljišče med obstoječimi objekti 
zazidljivo. (2) Širitev ureditvenega območ­
ja naselja je predvidena na zahodnem 
robu gruče obstoječe pozidave, pri čemer 
se upošteva odmik od koridorja daljnovo­da in obstoječe ceste, severni rob pa osta­
ja v kmetijski rabi, zato ni zazidljiv. 
- na Velikem Vrhu: Upošteva se širitev 
naselja. 
- v Vinu: (1) Predlog za obsežno povečanje 
naselja (+H93) v tem postopku spre­
memb in dopolnitev ni načrtovan. (2) 
Dovoljuje se gradnja nadomestne hiše. 
- v Vrbičju: (1) Zazidljivo postane zemljišče, 
na katerem je bil že pred letom 1967 zgra­
jen gospodarski objekt z vodovodom in 
elektriko. (2) Gradnja, oddaljena od obsto­
ječih objektov, ni sprejemljiva. 
- v Zagradcu: (1) Zemljišče ob izteku 
gozdnega pobočja, ki omejuje Radensko 
polje, leži na robu razpršene gradnje, ki pa 
ni avtohtona, zato zemljišče ne dobi sta­
tusa zazidljivosti. (2) Zemljišče med 
dvema stavbnima zemljiščema razpršene 
gradnje postane zazidljivo, ker sanira 
razpršeno gradnjo. 
- v Zg. Duplicah: Predlagana razširitev 
obstoječega naselja za 30 % se bo obrav­
navala v novem prostorskem planu. 
- na Zg. Slivnici: (1) Predvidena je razširitev 
ureditvenega območja, vendar predla­
gana zemljišča v njem ne ležijo. (2) Do 
zemljišča ni možen dostop, del zemljišča 
pa je rezerviran za daljnovod, zato ni 
zazidljivo. 
- v Žalni: Za naselje so predvidene manjše 
zaokrožitve in izravnave obstoječih meja, 
morebitne obsežnejše razširitve naselja 
pa bodo obravnavane v novem pros­
torskem planu. 
Postopek spreminjanja in dopolnjevan­
ja prostorskih sestavin je zelo zapleten, 
ker je mnogostopenjski, zato se vleče 
nekaj let. Nastaja na osnovi državnih 
zakonov in obveznih izhodišč, vodi ga 
občinski urad za prostor, sprejema ga 
občinski svet, potrjuje pa 11 področnih 
ministrstev, v postopku pa imajo pravico 
sodelovati tudi prizadeti občani. 
Pred obravnavo njegovega osnutka na 
seji občinskega sveta ga je obravnaval 
tudi odbor za prostor, komunalno infra­
strukturo in ekologijo, ki ga vodi dr. P. 
Verlič. Ker so seji odbora prisostvovali tudi 
zainteresirani občani, jo je dr. M. Kranjc 
(LDS) imenoval politični shod. Predsednik 
odbora je pa očitek zavrnil z utemeljitvijo: 
Seje odbora so odprte, občanom in 
občankam pa smo dali še eno možnost, 
da so mogli povedati svoje pripombe in 
pobude. 
Na vprašanje V. Šparovec (SDS), kako 
da je razpršena gradnja včasih razlog 
nezazidljivosti, včasih pa se vendarle 
dovoljuje pozidava, je predstavnica 
strokovne službe odgovorila, da se 
razpršenost izjemoma lahko širi, če ni 
dovolj prostora ali če bi gradnja znotraj 
naselja bistveno poslabšala pogoje bivan­
ja ali če se širi kmetijska dejavnost. B. 
Predalič (SDS) se je začudil: Če so 
vprašanja pozidave tako strokovna, kako 
da mora o njih odločati tudi občinski svet? 
Vendar se v okviru strokovnosti očitno 
odloča tudi arbitrarno, je dodal. Po mnen­
ju dr. M. Kranjca (LDS) je zapletena pros­
torska zakonodaja "precej trapasta". 
Ko so svetniki in svetnice SDS in SLS 
izglasovali dodatne pozitivne odgovore za 
zazidljivost zemljišč D. Elikan (V. Mlačevo), 
Š. Sabola (Smrjene) in T. Škrjanca 
(Zagradec), je M. Vidic (SLS) odprl načel­
no vprašanje o prekvalificiranju vikendov v 
Dolah v stanovanjske hiše. Njihova komu­
nalna opremljenost (cesta, vodovod, 
kanalizacija) je namreč neustrezna, s 
prekvalifikacijo pa bi opremljanje postalo 
breme KS. Zato je pred odločitvijo predla­
gal še en terenski ogled. Dr. M. Kranjc je 
poudaril, da sicer ne pozna vlagatelja, 
vendar glede prekvalifikacije ni bil v dvo­
mih, saj se ne uničuje "frišna zemlja". Če 
že glasujemo po načelu iti na roke, je 
dodal župan, potem je treba dolsko počit­
niško naselje absolutno prekategorizirati. 
Ker nihče od ostalih svetnikov in svet­
nic pomisleka ni podprl, je M. Vidic svoj 
predlog umaknil, svet pa je nato soglasno 
potrdil veliko večino strokovnih stališč in 
še pisno predlaganih pozitivnih predlogov, 
namreč za I. Kastelca (Mali Konec), M. 
Zabukovca (Perovo), M. Bergant (Tlake), Š. 
Ivanetiča (Gajniče), in M. Potokar (Luče). 
J. Muller PREDVIDENE SPREMEMBE IN DOPOL­
NITVE PROSTORSKIH UREDITVENIH 
POGOJEV KOT PERPETUUM MOBILE... 
Od 10. Junija pa do 9. julija letos naj bi bila po obvestilu vodje urada za pros­
tor Aleksandre Fatur v prostorih vseh desetih krajevnih skupnosti v občini 
Grosuplje javna razgrnitev Osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah 
prostorskih ureditvenih pogojev za območje občine Grosuplje. Priložene pa 
naj bi bile tudi karte na vpogled za posamezna naselja v pripadajoči krajevni 
skupnosti, ki so izrisane s predhodno obdelanimi računalniškimi orodji. Prav 
tako pa Je bilo mogoče omenjeno gradivo videti na pristojnem občinskem 
uradu. V času javne razgrnitve sta bili v sredo, 19. 6., in v četrtek, 20. 6. orga­
nizirani Javni razpravi: prvega dne za krajevne skupnosti Ilova Gora, Račna, 
Spodnja Slivnica, Škocjan, Št.Jurij in Šmarje-Sap, naslednji dan pa za kra­
jevne skupnosti Grosuplje, Mlačevo, Polico In Žalno. 
Predvidene spremembe in dopolnitve PUPa zajemajo vso veljavno prostorsko 
dokumentacijo v občini Grosuplje: veljavni prostorski plan iz leta 2001, veljavni PUPi, 
pogoje soglasodajalcev, opredelitve notranjosti naselij in omejitve v prostoru, noveli­
rajo stanje legalnih posegov v prostor ter predvidevajo predloge sprememb PUPa. 
Hkrati pa spremembe združujejo nekdanje štiri PUPe v enotno skupno besedilo 
Odloka za celotno območje občine Grosuplje, enotne pa so tudi grafične kar­
tografske podobe. Dodatni razlog za pristop k spremembam in dopolnitvam ter 
dodatna vsebina, ki predhodno ni bila načrtovana, pa je vezana tudi na določitev 
pristojnosti občine Grosuplje v fazi pred začetkom priprave lokacijske dokumentaci­
je in sprejetjem lokacijskega dovoljenja na upravni enoti. 
Osnovna načela za urejanje naselij in odprtega prostora se kažejo predvsem v 
merilih in pogojih za vrste posegov v prostor, oblikovanje posegov v prostor, za 
določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč, za prometno urejanje, za 
komunalno in energetsko urejanje ter urejanje sistemov zvez, varovanje okolja, varst­
vo naravne in kulturne dediščine, varstvo pred požarom ter pred naravnimi in drugi­
mi nesrečami. Ta merila veljajo tako za odprti prostor kot tudi za ureditvena območ 
ja naselij Šmarje-Sap (PPC l/l), Grosuplje (PPC 1/2), južno od Grosupljega (PPC 1/3, 
PPC 1/4, PPC 1/5 in PPC 1/9). Med pomembnejša pa vsekakor spadajo varovanje 
kvalitetnih zemljišč, ohranjanje krajinskih značilnosti, usmerjanje na pozidave 
prostih površin znotraj meja strnjenega naselja in na manj kvalitetna zemljišča, tvor-
jenje funkcionalnih celot, skladnost oblikovanja novogradenj s kvalitetno regionalno 
arhitekturo ter dajejo prednost obnovam in oživljanju obstoječih objektov. S tem 
občina določa oblikovalska merila in načine parceliranja za tista področja, kjer so se 
odprla nova območja, pa tudi na primer sprememb iz počitniških v stanovanjska 
območja in zapolnjevanje manjših nepozidanih območij znotraj naselij. Vse to naj bi 
onemogočilo večstanovanjske gradnje in ohranjalo kakovost bivanja in življenja nas­
ploh dosedanjim prebivalcem v posameznih naseljih. Za večja zazidalna območja pa 
je predvidena izdelava zazidalnega preizkusa. Na podlagi podobe in ugotovitev 
takšnega preizkusa se šele lahko pripravijo posamezne lokacijske dokumentacije. 
V pretežno manjših naseljih ter vodilnih naseljih v krajevnih skupnostih se merila 
in pogoji nanašajo na enodružinsko zazidavo, vasi in vaška jedra, kmetije, počitniško 
pozidavo, delavnice in proizvodne hale, nova območja enodružinske zazidave, ki so 
spremenjene iz počitniških območij, nezazidljivih površin zaradi značilnih pogledov 
(vedute) in vaške robove. V vodilnih naseljih Grosuplje in Šmarje-Sap pa ta merila 
zajemajo stanovanjsko gradnjo, stanovanjska območja z oskrbnimi in storitvenimi 
dejavnostmi, stanovanjsko območje s servisnimi dejavnostmi, območja oskrbnih in 
storitvenih dejavnosti, proizvodne in servisne dejavnosti, prometne površine, 
rekreacijska območja, zelene površine, območja komunalnih objektov in pokopališč. 
V odprtem prostoru pa določajo le merila in pogoje v prvem in drugem območju 
kmetijskih ter gozdnih zemljišč. 
Ker je v občini Grosuplje zelo močan priselitveni pritisk prebivalcev iz bližnjih občin 
(predvsem iz Ljubljane), je v občini večina prostih površin že pozidanih. V teh spre­
membah PUPov pa je jasno začrtana meja med posameznimi namenskimi rabami 
gradbenega prostora, kar bo omogočilo sedanjim uporabnikom, da novi posegi ne 
bodo slabšali sedanjih pogojev bivanja ali delovnega okolja, kar je zakonsko določe-
NAČINI UREJANJA V 
OBČINI GROSUPLJE 
OBMOČJE KI SE UREJA S PUP 
ZAKLJUČEN PIN V UO NASELJA 
ZAČASNI PUP V NASELJU 
ZAČASNI PUP IZVEN NASELJA 
VELJAM PIN V UO NASELJA 
VELJAVNI PIN V 
ODPRTEM PROSTORU 
MEJA OBČINE GROSPULJE 
N 
Javna seja Odbora za prostor, komunalno RAVNANJE S KOMUNALNIMI 
infrastrukturo in ekologijo ODPADKI PO NOVEM 
Grosuplje, 10. junija - Glede na to, da 
je bilo na Urad za prostor podanih sko­
raj 600 pobud za spremembo ali dopol­
nitev prostorskega plana občine 
Grosuplje, se je Odbor za prostor, 
komunalno infrastrukturo in ekologijo, 
ki mu predseduje dr. Peter Verlič, 
odločil, da na svoji seji da besedo tudi 
občanom in občankam. 
Vse seje Odbora so, kot je pojasnil dr. 
Verlič, odprte za javnost, na tokratni seji 
pa so člani Odbora želeli prisluhniti pred­
vsem problemom, s katerimi se srečuje­
jo občani in občanke pri zbiranju doku­
mentacije, ki je potrebna za gradnjo 
stanovanjskega objekta. 
Vodja Urada za prostor A. Fatur ter 
predstavnica pripravljavcev L. Jankovič 
sta v uvodu pojasnili pomen pros­
torskega plana, predmet sprememb in 
dopolnitev ter obvezna izhodišča, ki vel­
jajo za poselitve v RS. Ga. Jankovič je 
zaradi lažje primerjave najprej predstavi­
la tiste spremembe in dopolnitve, ki so 
bile upoštevane, nato pa še preostale. 
Člani odbora, med njimi predvsem občinski svetnik B. Predalič, so želeli 
pojasnila, zakaj se enotna izhodišča za 
pozidave v praksi različno izvajajo. Tako 
naj iz predlaganih sprememb in dopol­
nitev prostorskega plana ne bi bilo 
razvidno, zakaj določena pobuda ustreza 
strokovnim kriterijem - druga, podobna, 
pa ne. Navedel je kar konkretna kriterija: 
naklon terena oz. širitev razpršenih 
gradenj. Zaradi specifičnosti problemov 
je dr. Verlič dal besedo občankam in 
občanom. 
Izkazalo se je, da so si težave poten­
cialnih graditeljev dejansko zelo podob­
ne - krajani bi večinoma radi gradili na 
svojih parcelah, do dokumentacije želijo 
priti po legalni poti in tako niso začeli 
zidati na črno. Lastniki zemljišč oz. nji­
hovi potomci so tako predstavili situacije 
v naslednjih krajih: Luče, Veliko in Malo 
Mlačevo, Tlake, Mali Vrh, Gajniče, Polica 
in Mali Konec. 
Ga. Fatur je pojasnila, da prostorsko 
planiranje ni mišljeno kot prilagajanje 
lastnikom parcel. Tudi zato se mogoče 
včasih zdijo rešitve na vasi neživljenjske. 
Po drugi strani pa se občina ne more obvezati, da bo do vseh novogradenj v 
doglednem času uredila ceste oz. 
razrešila dovoze, napeljala vodovod in 
kanalizacijo ter organizirala zimsko 
službo. V tem smislu je poseben problem 
pri samotnih objektih, kijih lastniki želijo 
prekategorizirati iz počitniških v sta­
novanjske. Po strokovni plati bi bilo 
najbolj smiselno, če bi občina pridobila 
območje širitve ter ga komunalno 
opremila. 
Po seznanjenju s pripombami občank 
in občanov je Odbor za prostor, komu­
nalno infrastrukturo in ekologijo na pred­
log svojega predsednika sprejel sklep, da 
občinskim strokovnim službam priporoči 
ponovno proučitev podanih pripomb ter-
seveda v okviru zakonskih možnosti -
pozitivno razrešitev na seji obravnavanih 
vlog. Po tej obsežni točki dnevnega reda 
je bila seja prekinjena, predsednik dr. 
Verlic pa se je za strokovna pojasnila in 
potrpežljivost zahvalil predvsem gospe-
ma Fatur in Jankovič. Sejo je spremljal 
tudi župan g. Lesjak, a se v razpravo ni 
vključil. 
Janez Plntar 
PREDVIDENE SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV 
KOT PERPETUUM MOBILE... NADALJEVANJE Z 9. STRANI 
OBMOČJA Z OMEJITVENIMI POGOJI 
NARAVNA VREDNOTA ROI 
NARAVNA VREDNOTA 
OBMOČJE KOMPLEKSNEGA VARSTVA K. D. 
IZJEMNA IN KULTURNA KRAJINA 
I VPLIVNO OBMOČJE K.SPOMENIKA ROI 
I VPLIVNO OBMOČJE KULTURNEGA SP. 
I KULTURNI SPOMENIK ROI 
KULTURNI SPOMENIK 
I ARHEOLOŠKO OBMOČJE ROI 
I ARHEOLOŠKO OBMOČJE 
I OBMOČJA VODNIH VIROV 
KORIDOR ŽELEZNIŠKEGA OMREŽJA 
CESTNI PROMET IN ENERGESKI VODI 
100 LETNE POPLAVNE VODE 
VPLIVNO OBMOČJE 
I AVTOESTA IN REGIONALNE CESTE 
I VARSTVENI PAS OB VODOTOKU 
OBČINA GROSUPLJE 
NIKO MIHIČiNAC K.D. 
NEPREMIČNINE 
KOLODVORSKA 3, 1290 GROSUPLJE 
TEL: 01-786 56 60, FAX: 01-786 56 65 
GSM: 041-405 258 
SMS: 405258@LINUIM0BIJEL.SI 
IL NIKO@MIHICINAC-NEPREMICNINE.SI 
Uftl: WWW.MIHICINAC-NEmMICNINE.SI 
PRODAMO: 
- zazidljive parcele v Grosupljem in bližnji okolici in na Rakitni; 
- stanovanjske hiše različnih cenovnih razredov in velikosti tudi 
nadstandardno (v Grosupljem, Višnji Gori, Ivančni Gorici, Vidmu, Št. 
Juriju.Vel. Lipljenih); 
- etažo nadstandardne hiše v Grosupljem. 
- kmetijo z vsemi objekti, primerno za kmečki turizem, z 18 ha zemljišča; 
- manjšo kmetijo z lepo stanovanjsko hišo, gospodarskimi poslopji na 5000 
m2 ter 2,6 ha kmetijskih zemljišč, na izredno lepi lokaciji; 
- kmetijska zemljišča: travnike, njive in gozdove na različnih lokacijah; 
- stanovanja; 
- poslovne prostore v AC Grosuplje, v Ivančni Gorici, tudi gostinska lokala. 
UREDIMO VAM DOKUMENTACIJO ZA PRIDOBITEV LOKACIJSKEGA IN 
GRADBENEGA DOVOUENJA. 
DRUGE STORITVE: 
- sestava predlogov za vpis v zemljiško knjigo (lahko se dogovorimo tudi po 
telefonu); 
- pomoč pri sestavi vseh vrst pogodb in urejanje dokumentacije, vse do 
notarske overitve; 
- pri prodaji kmetijskih zemljišč vam uredimo vse od ponudbe prodaje do 
vpisa v zemljiško knjigo. 
SVETOVANJE: 
Če želite svojo nepremičnino VARNO prodati, podariti, izročiti ali jo pridobiti, 
vam priporočamo, da se o svoji nameri prej o tem POSVETUJETE PRI NAS! na pravica sedanjih legalnih uporab­
nikov prostora. 
V javni razpravi se je čutilo, da ljudje 
ne razločujejo dobro med prostorskim 
planom in PUPom. Da bi morda ljudje 
vključno z občinskimi svetniki, pred­
vsem pa potencialnimi garditelji, bolje 
razumeli razliko med planom in PUPom, 
smo zaprosili občinsko strokovno 
službo, da bi to pojasnila, a do danes 
10. 7. še nismo prejeli njihovega odgo­
vora. Po drugi strani pa na sami pred­
stavitvi tudi ni bilo popolnoma jasno 
povedano, kako je z vključitvijo na 
primer nedavno predlaganih 600 
bodočih (od manjših do največjih) 
območij za pozidavo, ki naj bi bili 
vključeni v nov prostorski plan. Ker se bo 
le-ta dokončno sprejemal šele naslednje 
leto, tudi meni ni jasno, ki sem se deset 
let ukvarjal s tozadevnimi zadevami, 
kako bo s pravnimi podlagami za izpel­
javo teh prepletenih (da ne rečem kar 
zameštranih) postopkov. Med upošte­
vanja vrednimi predlogi pa je bil tudi ta, 
ki se je dotaknil nekoliko bolj smelega 
urejanja prostora in ki je želel samovolji 
nekoliko pristriči peruti, saj je razno­
likost in namenskost pozidave v zadnjih 
letih v občini Grosuplje tako bogata, da 
jo je skoraj nemogoče obvladovati. 
Pravega odgovora kljub znanim rešit­
vam v evropski soseščini pa ni bilo. 
Pa smo spet na začetku... 
Jože Mlkllč Občinski svet je na svoji 37. seji sprejel 
Odlok o ravnanju s komunalnimi odpad­
ki v občini Grosuplje, ki ga bomo pričeli 
postopoma uvajati v mesecu avgustu 
letošnjega leta. 
S sprejetjem odloka smo tudi v naši 
občini določili način, kako bomo v 
bodoče ravnali s komunalnimi odpadki. 
V preteklih petih letih smo skupaj z obči­
nama Dobrepolje in Ivančna Gorica 
zgradili sodoben Center za ravnanje z 
odpadki v Špaji dolini (CERO Spaja 
dolina), ki nam bo ob uvedbi ločenega 
zbiranja odpadkov omogočal pregleden 
sprejem odpadkov, tehtanje, kontrolo 
spremnih listin in vizualno kontrolo, sor­
tiranje, stiskanje, baliranje in začasno 
skladiščenje ločenih frakcij odpadkov, 
kompostiranje bioloških odpadkov in 
varno odlaganje preostanka komunalnih 
odpadkov na odlagalno polje, ki ga bomo 
prisilno odplinjevali in popolnoma zaje­
mali izcedne vode. 
Izvajalec javne službe Javno komunal­
no podjetje Grosuplje skupaj z občino 
Grosuplje z letnim planom določi način 
in vrsto odjema komunalnih odpadkov v 
posameznih naseljih, vaseh in zaselkih. 
V bodoče se nam obeta pri večini 
povzročiteljev uvedba individualnega 
prevzema odpadkov, ki je predpogoj za 
izvajanje ločenega zbiranja stekla, kovin, 
papirja in plastike na ekoloških otokih in 
ločen individualni prevzem organskih 
odpadkov. Slednje je pomembno zaradi 
uvedbe republiške ekološke takse zaradi 
odlaganja odpadkov. Količina organske 
snovi v odpadkih je namreč osnova pri 
odmeri takse. 
Na teritoriju celotne občine bo letos 
organiziran tudi jesenski prevzem 
kosovnih odpadkov ter nevarnih odpad­
kov iz gospodinjstev. Vse vrste odpadkov, 
vključno z avtomobilskimi školjkami 
lahko občani tudi sami pripeljejo v CERO 
Spaja dolina, kjer je vsak delovni dan 
organiziran prevzem odpadkov, v letnem 
času od 7. ure do 20. ure, pozimi pa do 
17. ure, ob sobotah od 7. do 15. ure. 
Dosežena cena ravnanja z odpadki v 
občini Grosuplje, to je strošek za zbiranje 
in odvoz, odlaganje in druge vrste 
odstranjevanja, znaša za gospodinjstva 
1.658,74 SIT/m' odpadkov pri odvozu z 
zbirnih mest in 2.322,24 SIT/m' odpad­kov pri individualnem prevzemu, za 
gospodarstva in ostale povzročitelje pa 
znaša cena 3.025,75 SIT/m' odpadkov. 
Pri obračunu se upošteva najmanjša 
količina ostanka komunalnih odpadkov, 
ki znaša 30 litrov/osebo na teden, 
občani pa lahko pri izvajalcu javne 
službe uveljavijo olajšavo za vsakega 
tretjega in večje število mladoletnih 
otrok. Povprečna štiričlanska družina bo 
plačevala nekaj manj kot polovico m' 
odpadkov mesečno. V primeru občasne­
ga povečanja odpadkov, ki jih ne bo 
možno odložiti v zabojnik, lahko te 
odložite v posebne vreče z oznako izva­
jalca javne službe, ki jih boste kupili pri 
šoferju smetarskega vozila. V ceni naku­
pa vreče pa bo že vračunan tudi odvoz 
tako oddanih odpadkov. 
Pravnim osebam, to je gospodarskim 
in drugim dejavnostmi se pri obračunu 
upošteva dejanska količina odpadkov, ki 
pa ne more biti manjša od 30 litrov 
tedensko pri 0 do vključno 2 zaposlena, 
60 litrov tedensko do 5 zaposlenih in 10 
litrov odpadkov več za vsakega nadaljn­
jega zaposlenega. Pravne osebe so 
dolžne z izvajalcem odvoza odpadkov 
skleniti pogodbo do konca meseca 
avgusta, sicer izvajalec lahko zaračuna 
pavšalno količino odpadkov, ki znaša 
najmanj 1 m'odpadkov na mesec. 
Poudariti je potrebno, da s prehodom 
obračuna z dosedanje osnove pavšalnih 
60 m' bivalne površine pri občanih in 
dejanskimi obračunskimi površinami pri 
gospodarstvih, na število oseb z dolo­
čeno minimalno količino odpadkov, pre­
hajamo tudi na pravičnejši obračun in 
načelo, da vsak plača približno toliko 
stroškov za celostno ravnanje z odpadki, 
kolikor jih pač povzroči! 
Pred nami vsemi je torej zahtevna 
naloga uvajanja ločenega zbiranja komu­
nalnih odpadkov. Za izvajalca v smislu 
ustrezne organizacije in potrebne 
opremljenosti, za občane in ostale 
povzročitelje v zavedanju, da je polovica 
oddanih komunalnih odpadkov lahko 
koristen odpadek, in temu primernemu 
ravnanju. 
Izvajalec gospodarske Javne službe 
v občini Grosuplje: Javno 
komunalno podjetje Grosuplje, 
direktor Janez Skarlovnlk 
Nova smetarina - maček v žaklju 
Direktor JKP Grosuplje Janez 
Skarlovnik je 12. junija občinskemu 
svetu ponovno razložil načela in izračune 
novih cen za odvoz in odlaganje odpad­
kov. Namesto dosedanjega zaračuna­
vanja smetarine na osnovi kv. metrov 
stanovanjske oz. delovne površine, bodo 
cene odslej izračunavane na osnovi 
števila oseb v gospodinjstvu oziroma 
števila zaposlenih v gospodarstvu oziro­
ma pri pravni osebi. 
Zaradi navedbe vrste variant: individ­
ualni odjem - zbirni odjem, povzroče-
valec odpadkov: gospodinjstvo - gospo­
darstvo in samostojni podjetnik, dvig 
cene glede na uredbo - dvig cen glede 
na izračunane stroške, ki se spet razliku­
jejo glede na to, ali odvoz opravi smetars-
ki avto ali samonakladalec, povrhu pa še 
kopica podatkov o novem, ločevalnem 
sistemu zbiranja že na izvoru pa statis­
tičnega izračuna stroškov za družino s 
povprečnimi 150 oziroma 60 kv. metri 
stanovanja ter povrhu še z neupoštevan­
jem DDV - zaradi vsega tega je bila pred­
stavitev novih cen zelo sofisticirana. 
Zato je nobeden od svetnikov in svet­
nic ni mogel dobro razumeti. S. Žvegla 
(ZLSD), A. Smolilč (LDS). B. Gabrijel (LDS) 
in P. Štrubelj (SLS) so predlagali, da se 
smetarina za gospodinjstvo in smetarina 
za gospodarstvo izenačita takoj, F. 
Štibernik (LDS) pa je bil za postopno 
izenačevanje. Dr. P. Verliču (SDS) pa ni 
bilo jasno, kako so stari kv. metri pre­
računani v nove kub. metre, če je tako 
150 kot 60 m' po novem 0,48 m'. 
Direktor Skarlovnik je takojšnje 
izenačenje različnih cen odsvetoval, ker 
da se bo gospodarstvu po merilu na osebo smetarina že tako občutno 
znižala, obenem pa razložil, da je nova 
osnova izračuna 30 I odpadkov teden­
sko na osebo, kar pomeni pri 4-
članskem gospodinjstvu 0,48 m' 
mesečno. 
Na koncu je občinski svet odločil, da 
se različni ceni za gospodinjstvo in 
gospodarstvo ohranita, cena smetarine 
pa se bo v globalu povečala za 13 %, 
vendar za različne povzročevalce 
različno. 
Po statističnem izračunu JKPje 4-član-
ska družina, ki ima individualno hišo s 
površino 150 m', doslej na mesec plače­
vala 2891,58 tolarjev smetarine, po 
novem pa bo plačevala 2856,90 tolar­
jev, torej 4,18 % manj. 
Štiričlanska družina, ki živi na 
Grosupljem v 64 m-" velikem stanovanju, 
je po statistiki doslej plačevala 1272,14 
tolarjev smetarine mesečno, po novem 
pa bo plačevala 2856,90 tolarjev, torej 
za 124,58 % več kot doslej. 
4-članska družina s stanovanjsko 
površino 150 mJ izven Grosupljega pa je 
po statistiki doslej plačevala 1192,63 
tolarjev mesečno, njena nova smetarina 
pa bo znašala 2165,89 tolarja, torej 
81,61 tolarja več. 
Občutno manj naj bi po novem plače­
vale tudi tiste pravne osebe, ki razpola­
gajo z večjo poslovno površino, vendar 
bo njihova smetarina še naprej za 50 % 
višja od gospodinjske smetarine. 
Koliko smetarine pa bomo v resnici 
plačevali po novem, bomo po napovedi 
direktorja JKP obveščeni z individualnim 
računom meseca avgusta. 
J. Miiller 
AVTOBUSNE TEŽAVE NA SP. SLIVNICI 
Na Sp. Slivnici obrača avtobus na osrednjem trgu pri spomeniku oz. pod cerkvi­
jo. Na vozišču potniki tudi izstopajo in vstopajo. Vse to je zaradi nepreglednosti 
nevarno, moti pa tudi lastnika sosednjega zemljišča, zato je voznik avtobusa 
zagrozil, da bo nehal voziti, če se stvari ne uredijo. 
30. novembra lani si je problem zato znova ogledala komisija, v kateri so bili 
predstavnik KS, Občine, vzdrževalca cest, občinske inšpekcijske službe in Uprave 
za notranje zadeve. Komisija je predlagala, (1) da se naj pridobijo zemljišča, 
potrebna za uvedbo krožnega prometa, s čimer bi bile težave trajno rešene, (2) 
začasno se naj na trgu uredi vertikalna in talna signalizacija, (3) z g. D. naj se 
dogovori za odkup zemljišča, potrebnega za razširitev vozišča, in (4) pri nekdanji 
osnovni šoli se naj uredi postajališče za potnike iz spodnjega dela vasi. 
Kot kaže, so ostali zemljiški problemi nerešeni, KS pa je marca 2002 posta­
jališče pri šoli odklonila, ker da je zelo nepregledno in zato nevarno. 
V razpravi je župan J. Lesjak omenil, da sta možni samo še dve drugi, vendar 
še slabši lokaciji: pri Zelenem valu ali pa pri Imosu pod Sp. Slivnico. Svet seje 
odločil za signalizacijo. 
J. Miiller 
NOVA PARKIRIŠČA NASPROTI AMAZONKE 
Lastnik zemljišča in hkrati lastnik Amazonke se je pripravljen odpovedati svo­
jemu zemljišču na nasprotni strani Stranske ceste I v zameno za enako veliko 
zemljišče na Perovem, če se preuredi režim parkiranja na izteku Stranske poti I 
na Adamičevo cesto tako, da bodo dovoljena javna parkirišča na nasprotni strani 
Stranske poti I (ob Koščakovi hiši oziroma sedanji Knjižnici). 
Dr. M. Kranjc je najprej protestiral zaradi zamenjave 1 m2 v strogem središču 
Grosupljega za 1 m2 zemljišča na Perovem, vendar je kmalu spoznal, da je last­
nik metrov v središču g. Bučar, lastnica metrov na Perovem pa Občina. 
Ko je vodja urada za komunalno infrastrukturo izjavil, daje Občina z lastnikom 
že parafirala pisni dogovor, je občinski svet novi režim parkiranja soglasno 
potrdil. 
J. Miiller 
NAJNOVEJŠI VARIANTI STARIH NOVOSTI 
Ob levi strani Kadunčeve ceste onkraj potoka Bičje naj bi pri Brezju 
zraslo novo, tokrat stanovanjsko naselje s 300 stanovanji in primernimi 
poslovnimi prostori, namenjenimi trgovskim, gostinskim in drugim servis­
nim dejavnostim. Ker naj bi imela večina hiš tudi kleti, je dr. P. Verliča (SDS) 
zanimalo, kako se je občina pravno ogradila od poplavne nevarnosti na 
Močilah, F. Štibernik (LDS) pa je opozoril, da bi bilo predhodno potrebno 
razširiti Kadunčevo cesto in varno urediti nezavarovani prehod čez 
železniško progo. Pomisleke nekaterih svetnikov, da bo bodoče novo 
območje potrebovalo tudi vrtec ali vsak nekaj igralnic, je odstranila zastop­
nica GPG Marija Koprive, saj so v načrtu predvideni tudi poslovni programi, 
in mednje vsekakor sodi tudi vrtec. 
Predvideno zemljišče je občina dala GPG v zameno za zemljišče 
Zasmrekec, kjer je naselila Rome. 
Na trikotniku med Kolodvorsko, Adamičevo in Taborsko v strogem 
središču Grosupljega, naj bi po najnovejših načrtih na mestu Družbenega 
doma (zahodno od bančnega bloka) stala nova stavba Upravne enote, v 
katero se naj bi preselili tudi vsi državni inšpektorati pa geodetska uprava 
in druge državne službe, vsekakor pa tudi kakšna kongresna dvorana z 200 
sedeži in možnostjo prostorske kompresije. V naslednji fazi bo zato odstran­
jeno tudi sodišče. Vzdolž skoraj cele Kolodvorske se naj bi raztezala ena 
sama ali kvečjemu dve stavbi, sredi Trikotnika pa se naj bi zgradila 
dvoetažna parkirna hiša, medtem ko za dnevni parter še ni popolnoma 
jasno: eni se navdušujejo za zeleni parkec, kjer bi lahko skakljali otroci, 
drugi pa bi skoraj rajši tudi parter izkoristili za razstavo mirujoče pločevine. 
J. Miiller 
ZAZIDAVA PENTLJE NA 
CIKAVI 
Grosuplje, 12. junija. Občinski svet je sprejel sklep o javni razgrnitvi zazidalnega 
načrta Pentlja na Cikavi. Območje, veliko 11000 kv. metrov, leži ob desni strani 
avtoceste iz Ljubljane, med avtocestnim priključkom, cesto Grosuplje-Cikava in 
cesto Cikava-Paradišče. Na vzhodni strani navedenega območja je predvidena 
avtocestna bencinska črpalka z različnimi servisi, zato vzhodna meja Pentlje še 
ni dokončno določena, vsekakor pa bo cesta Cikava-Paradišče premaknjena proti 
vzhodu. 
V Pentlji je predviden stopničast 
niz treh stavbnih enot, od visoko-
pritlične do trinadstropne, vendar ga 
bo mogoče "povišati" v trinadstrop-
nice. Merile naj bi po 12 m krat 25 
m do 25 m krat 25 m. Namenjene 
bodo proizvodnji, skladiščem, servis­
nim, trgovskim in pisarniškim 
dejavnostim. 
Pozidava Pentlje bo dvostopenjs­
ka: najprej naj bi bile zgrajene 
notranje poti, cestni priključki, 
komunalni vodi in srednji objekt, 
pozneje pa še ostali dve stavbni 
enoti in zunanja ureditev. 
V razpravi je S. Žvegla (ZLSD) opo­
zoril, da je potrebno urediti križišče 
sicer nelegalne cikavske ceste mimo 
Fortune in avtocestnega priključka 
ter križišče priključka s paradiško 
cesto, po mnenju dr. P. Verliča (SDS) pa počitniška meseca julij in avgust 
nista primerna za javno razgrnitev 
zazidalnega načrta. 
Župan J. Lesjak je izjavil, da je v 
interesu investitorjev, da se zazidalni 
osnutek čim prej javno razgrne, o 
ureditvi križišča pri bistroju Fortuna 
pa je povedal, da je nelegalno cesto 
možno ali spremeniti v enosmernico 
ali povsem zapreti. Ponovni predlog 
D. Čakša (SDS), da bi se nevarno 
križišče semaforiziralo, pa je zavrnil: 
cesta je državna, ministrstvo za 
promet pa pomembne prednostne 
ceste ni pripravljeno "zoževati" s 
semaforjem. Kot možnost pritiska na 
DARS je omenil pogajanja ob izdaji 
občinskega soglasja za izgradnjo 
avtocestnega bencinskega servisa 
pri Cikavi. 
J. Miiller NARAVNA, KULTURNA DEDIŠČINA IN OSTALA 
TURISTIČNA PONUDBA V OKVIRU SKUPNEGA 
RAZVOJNEGA PROGRAMA INTERESNE REGIJE 
JUŽNO OD LJUBLJANE 
(Občine: Brezovica, Dobrepolje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Logatec, 
Škofljica, Velike Lašče, Vrhnika) 
V skupnem razvojnem programu je 
podan pregled bogate naravne in 
kulturne dediščine v posameznih 
občinah, ki bi jo bilo smiselno 
povezati v enotno turistično ponud­
bo. Poleg skupnega promocijskega 
gradiva je podan predlog za 
vzpostavitev skupne informacijske 
točke in skupne internetne pred­
stavitve naravne, kulturne dediščine 
in ostale turistične ponudbe za vse 
občine skupaj. Promocijsko gradivo 
naj bi vsebovalo tudi jasno označitev 
dediščine na zemljevidu. Urejena bo 
dostopnost do dediščine in postav­
ljene bodo table ter smerokazi. To 
velja za pohodniške in kolesarske 
poti, jame, rimski zid, slapove, izvire, 
rojstne hiše, gradove, cerkve..., kar 
je v nekaterih občinah že v veliki 
meri realizirano, pa tudi za 
posamezne zanimivosti (stare hiše. 
kozolce, mokrišča, kašče, jame..), ki 
običajno niso označene in vedo 
zanje samo domačini. Velja tudi 
omeniti, da je rimski zid, ki se naha­
ja v več občinah, marsikje zaraščen. 
Vse občine bodo povezovale poti, 
urejene in označene bodo kole­
sarske, pohodne, jahalne ter ostale 
učne oz. tematske poti. Poleg tradi­
cionalnih prireditev, ki bodo v gradi­
vu predstavljene za vse občine sku­
paj, bodo mnoge turiste privabljale 
tudi športne prireditve, obiskoval­
cem pa bo na voljo tudi dobra 
domača gostinska ponudba. 
Gostinska ponudba in kmetije 
odprtih vrat oz. kmečki turizem bodo 
tudi enotno predstavljene za vse 
občine skupaj. Pri nastajajočih 
gostinskih oz. turističnih objektih ob 
kulturnih in naravnih zanimivostih je 
še posebej potrebno doseči nadzor, 
da ne bi gradili takšnih zgradb, ki 
zasenčijo vrednost stare dediščine 
in ustvarjajo pridih identitetno 
razvrednotenih turističnih središč. 
Dovoljevali naj bi torej gradnjo 
takšnih objektov, ki v svojih arhitek­
turnih načrtih upoštevajo arhitek­
turno tradicijo bližnjih in podobnih 
stavb. Nove gradnje naj bi, če ne že v 
celoti, pa vsaj v posameznih arhitek­turnih elementih posnemale stare 
stavbe, še posebej pa je pomembna 
urejenost notranjščine pri gostinskih 
objektih, ki bo z ambienti, ki spomin­
jajo na določena zgodovinska obdob­
ja (npr. gostinska ponudba v 
rimskem ambientu..), privabljala še 
večje število gostov. 
Skoraj v vsaki občini so živele, 
delovale ali bile rojene osebe, ki so 
imele v zgodovini na določenih 
področjih pomembno vlogo in so 
torej krojile slovensko zgodovino. 
Vsaka občina bi si morala eno izmed 
takšnih oseb še posebej izbrati in si 
vzeti za cilj, da preko izbrane osebe 
doseže svojo razpoznavnost v širšem 
merilu, npr (občina Dobrepolje: Fran 
Jaklič s Podgorice, občina Ivančna 
Gorica: Josip Jurčič z Muljave, občina 
Škofljica: Fran Šaleški Finžgar, obči­
na Velike Lašče: Primož Trubar z 
Rašice, občina Vrhnika: Ivan Cankar 
z Vrhnike, občina Horjul: Neža Pivk -
Cankarjeva mati...) 
Občina Škofljica razpolaga z 
zloženkami, kjer je natančno pred­
stavljena Svarunova pot, ki je krožna 
pohodna pot v občini po krajih, ki jih 
je Fran Šaleški Finžgar vključil v svoj 
roman Pod svobodnim soncem. 
Natančno so tudi opisane cerkve in 
zanimivosti v krajih, ki so ob tej poti. 
Občina Vrhnika razpolaga z zloženka­
mi, ki opisujejo pot Cankarjevih, 
občina Velike Lašče pa predstavlja 
Velikolaško kulturno pot Levstik-
Stritar-Trubar, ki se pričenja v Velikih 
Laščah in končuje na Rašici. Rojstne 
hiše, rimski zid in gradovi naj ne 
bodo osamljen, izoliran spomenik na 
določenem mestu, temveč naj cela 
občina zaživi s pomembno osebo 
oz. spomenikom. V tujini v ta namen 
izdelujejo izdelke s tem namenom, 
odpirajo trgovine in restavracije s 
tem imenom... Občina bi torej pri 
odpiranju novih storitvenih in ostalih 
dejavnosti lahko postavljala kot 
pogoj vključevanje promocije. 
Sakralna arhitektura je zelo 
natančno in obsežno opisana v obči­
ni Škofljica, občina Dobrepolje pa 
svojo zgodovino in dediščino zelo obsežno (kar 400 strani) in 
strokovno podaja v Dobrepoljsko-
struškem zborniku iz leta 1996: Naši 
kraji in ljudje. 
Veliko je tudi starih mlinov, ki bodo 
v prihodnosti vse bolj pomembna 
turistična atrakcija. Glede na to. da 
so marsikateri mlini v propadajočem 
stanju, bi morali poskrbeti, da takš­
na dediščina ne izgine za vedno. 
Posebno pozornost je treba dati 
primernemu urejanju okoliša jezer. 
Na Barju pa bo še posebej zanimiva 
postavitev oz. ureditev koliščarskega 
muzeja. Kot spremljevalna dejavnost 
bo zanimiva tudi turistična ponudba 
vožnje z lesenimi čolni na vesla, ki bi 
jo ponudili v nedeljskih popoldnevih, 
v terminih, ko bi bila vožnja za 
motorne čolne prepovedana. 
Glede na to, da si bo Ljubljansko 
barje pridobilo status Krajinskega 
parka Barje, bodo določene namem­
bnosti posameznih delov in tudi nad­
zor inšpekcijske službe. 
Urejena bo tudi dostopnost do nar­
avne in kulturne dediščne. jasno 
bodo določeni prostori, kjer bodo 
dovoljeni pikniki in kjer naj bi bili pre 
povedani, urejeno pa bo tudi odla 
ganje odpadkov. 
Na poseben način bo urejeno 
območje ob reki Krki, kjer bo poskr­
bljeno za več manjših penzijonov in 
doživljajski turizem z raznoliko 
rekreativno in gostinsko ponudbo 
tako v okviru turističnih kmetij, 
kmetij odprtih vrat. specializiranih 
gostišč in različnih dopolnilnih 
dejavnosti. 
Glede na to, da turizem doslej ni 
prinašal posebnega gospodarskega 
dohodka na območju, bo še posebej 
velika pozornost dana izobraževanju 
prebivalstva za podjetništvo in 
trženje, nastajala bodo nova podjet­
ja, ki bodo znala na podjetniški 
način izkoristiti naravne in kulturne 
danosti območja. S tem bodo na 
območju nastajala nova delovna 
mesta in možnost zaposlovanja 
domačega prebivalstva v domačem 
okolju. 
Judita Gosar 
JAVNA PREDSTAVITEV ZAZIDALNEGA NACRTA 
OBRTNA CONA V PENTLJI - CIKAVA 
Šmarje-Sap, 4. julija - V okviru javne razgrnitve zazidalnega načrta Obrtna cona v pentlji - Cikava 
sta bili v prostorih KS Šmarje-Sap tokrat pripombe krajanov pripravljeni poslušati in zabeležiti 
vodja Urada za prostor Aleksandra Fatur ter predstavnica pripravljavcev Liljana Jankovic iz pod­
jetja ACER d.o.o., Novo mesto. Žal so (smo) to možnost izkoristili le trije krajani. 
V uvodu sta strokovnjakinji pred­
stavili predlagano ureditev obrtne 
cone v pentlji nasproti Fortune pri 
izvozu z avtoceste na Cikavi. Na pred­
lagano ureditev krajani niso imeli 
pripomb, celo več, strinjali so se, da je 
predlagana rešitev ustrezna tudi z 
estetskega stališča. Želeli pa so pred­
vsem tri pojasnila: Ali je predlagani 
projekt usklajen z gradnjo AC 
bencinskega servisa? Ali se bo v 
sklopu predstavljene ureditve opravila 
tudi rekonstrukcija prenizkega pod­
voza proti Paradišču? Ali se bo v okviru 
obeh projektov končno uredilo tudi 
nevarno križišče pri Fortuni na Cikavi? 
Odgovori: 
Projekta AC bencinski servis Cikava in OC v pentlji - Cikava imata skupni 
imenovalec predvsem v zahtevi kra­
janov po ureditvi bližnjega križišča in 
podvoza proti Paradišču. Sicer pa prvi 
projekt vodi država (Urad za prostorsko 
planiranje RS na Ministrstvu za okolje 
in prostor), drugega pa občina. 
Glede podvoza za Paradišče so 
pogajanja z DARS-om v teku. Pred­
videna je poglobitev, ki pa bo seveda 
pomenila poplavljanja ob večjih 
padavinah. Možna bi bila ureditev s 
prečrpavanjem, kar pa za DARS zaradi 
nezanesljivega delovanja in visokih 
stroškov izvedbe predstavlja manj 
želeno varianto. 
Ureditev križišča pri Fortuni zahteva 
spremembo prometnega režima, ki 
mora biti predvsem v soglasju s kra­jani, seveda pa tudi s prometnimi 
predpisi, ki veljajo za gradnjo avtocest. 
Glede zahtev, ki so bile podane s 
strani občine in krajevnih skupnosti ob 
razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta 
za bencinski servis na Cikavi, so poga­
janja z DARS-om v tem času nekoliko 
zastala, zato tudi urejanje križišča pri 
Fortuni trenutno miruje. Temeljito ure­
janje križišča le na stroške investitorja 
v pentlji pa bi bil prevelik zalogaj. 
Vodja urada za prostor A. Fatur je 
posredovane pripombe vzela na zapis­
nik, nato pa je bila v prijetnem 
delovnem vzdušju na voljo tudi za 
druga pojasnila v zvezi s prostorskim 
planiranjem. 
Janez Plntar 
PRAV JE, DA STVAR PRIZNAŠ °B 100-LETNICI 
foto DANE KOSTRIC 
POGOVOR Z 
DR. PETROM VERUČEM 
Grosupeljski odmevi: Zadnja štiri 
leta ste občinski svetnik, Izvoljeni na 
listi SDS, zato Vas poznamo tudi z 
lokalnih tv prenosov sej občinskega 
sveta, v našem časopisu se skoraj 
redno oglašate s predlogi, ocenami ali 
pomisleki, znano je tudi, da ste v 
Bajukovl vladi leta 2000 bili sekretar 
na ministrstvu za promet In zveze. 
Vendar Imam vtis, da Vas širša javnost 
vendarle ne pozna dovolj tudi z osebne, 
da ne rečem zasebne strani. 
Dr. Peter Verlič: Rodil sem se v 
Ljubljani, kjer sem tudi preživel mladost. 
Oče je bil knjigovez, mama strojepiska. 
Stanovali smo v skromnem pod­
strešnem stanovanju, vendar je bilo 
naše družinsko življenje lepo in duhovno 
bogato. Pred 8 leti sem se oženil v Tlake 
in postal Bojanškov "ta mladi". Poleg 
ženine rojstne hiše sva si na Tlakah 
naredila novo. Sicer pa imava Andraža, 
starega 6 let, in Aljaža, ki je star 5 let. 
60: In kakšna je pot Vašega delovne­
ga življenja? 
Peter Verlič: Po diplomi skoraj vas čas 
delam na Prometnem inštitutu v 
Ljubljani, kjer se še zdaj ukvarjam z 
razvojem in strategijo slovenskih 
železnic. Od 1993. do 1998. leta sem bil 
direktor inštituta. V sistemu slovenskih 
železnic najmlajši. V tem obdobju sem 
naredil tudi magisterij, sicer pa sem se 
precej ukvarjal z mednarodnimi projekti 
prometne politike v okviru programov 
Phare in Cost. Pet let sem bil tudi član 
tehnične komisije za prometne raz­
iskave, ki ima sedež v Bruslju, tako da mi 
je problematika vključitve Slovenije EU, 
kar se tiče prometa, kar precej domača. 
8 let tudi predavam na Fakulteti za 
gradbeništvo in geodezijo (FAGG) v 
Ljubljani in na Fakulteti za pomorstvo in 
promet v Portorožu. Rad delam s štu­
denti in občutek imam. da so zadovoljni. 
V "prostem času" imam še dodatno 
odgovornost pa tudi ljubezen: sem sodni 
izvedenec za prometne nezgode pri mi­
nistrstvu za pravosodje. Občutek imam, 
da se za prometno varnost marsikje pre­
malo naredi. 
GO: Na začetku junija ste v Ljubljani 
na FAGG doktorirali. Kaj ste raziskovali 
In kakšni so rezultati Vaših raziskav? 
Peter Verlič: V disertaciji sem obdelal 
nov in morda bi smel reči tudi izviren 
postopek za moderno planiranje 
vzdrževanja železniških tirov. Z njim bi 
lahko privarčevali kar precej sredstev, ne 
da bi kakor koli zmanjšali varnost. 
GO: Več let že sodelujete v 
občinskem svetu, kjer ste tudi predsed­
nik njegovega odbora za prostor. 
Peter Verlič: Mislim, da lahko vsak kaj 
naredi tudi za skupnost, v kateri živimo, 
vsak pač na svoj način. Sam sem vesel, 
da bom na simpoziju ob 500-letnici šol­
stva v Šmarju lahko sodeloval z razpravo 
o šmarskih prometnicah, se pravi cestah 
in železnici. Zaradi programske ustrez­
nosti sem iz istega razloga pred 4 leti 
kandidiral na listi SDS in bil izvoljen v 
občinski svet. Prve mesece sem župana 
pa tudi nekaj drugih v občinskem svetu včasih poslušal, kako tisti, ki niso 
staroselci, ne morejo stvari dobro 
razumeti. To je v kakem primeru morda 
res, vendar mislim, da imajo vsi, ki se 
zanimajo za okolje, kjer imajo dom in 
družino, celo prednost pred onimi, ki so 
se na svoje staro okolje še preveč 
navadili in zato marsikatere možnosti 
več ne vidijo niti je ne iščejo. 
GO: Kako komentirate ugotovitve 
Računskega sodišča o finančnem 
poslovanju Občine Grosuplje v pretek­
lih dveh letih? 
Peter Verlič: Mnenje Računskega so­
dišča svetnikov SLS in SDS ni presenetilo. 
Vsa štiri leta smo opozarjali, da je vsako­
letni občinski proračun previsok, precen­
jen, ob koncu leta pa je zato seveda osta­
la marsikatera naloga neuresničena. 
Občinski svet proračun sicer sprejema, 
izvršuje ali ne pa ga župan. Odraz tega je 
tudi mnenje Računskega sodišča. Župan 
sicer razlaga, da ne gre za nobene 
nepravilnosti in da je samo koristil 
občanom in občankam, ampak s svojimi 
argumenti sodišča očitno ni prepričal. 
Mnenje s pridržkom ustreza šolski oceni 
zadostno. Mene osebno pa še bolj moti 
to: Pri osebnih dohodkih delavcev 
občinske uprave je bilo nepravilnosti za 
skoraj 6 milijonov in pri investicijah v šolo 
Brinje nekaj več kot 16 milijonov, vendar 
nihče za to ne prevzame odgovornosti. 
Kdor dela, lahko tudi pogreši, pravijo. 
Prav pa je - če se to ugotovi - da stvar 
priznaš. 
GO: Na sejah občinskega sveta ste 
znani po svoji načelnosti, hkrati pa po 
naravnost zgledni mirnosti In neomajni 
vljudnosti. Kako ocenjujete Iztekajoče 
se 4-letno obdobje sodelovanja v 
občinskem svetu? 
Peter Verlič: Občinski svet je v 4 letih 
obravnaval vrsto pomembnih stvari: 
investicije, zazidavo novih območij 
Grosupljega in pozidavo širom občine, 
seveda pa štirikrat tudi proračun. In ob 
vsakem sprejemanju proračuna sem 
imel vtis, da za njim ni vizije, ni strategije 
razvoja. Svetniki SDS in SLS so vsa štiri 
leta odlično sodelovali ne glede na to, da 
je na državni ravni SLS v vladi, SDS pa v 
opoziciji. Skupaj smo pripravili in sprejeli 
tudi plan investicij za naslednja štiri leta, 
vendar ga župan, žal, ni sprejel in tudi 
priznal ne. 
Drugo pa je, da se župan ni nikoli 
potrudil, nikoli niti pokazal interesa, da bi 
občina dobila denar še iz kakih drugih 
virov. 
GO: Na katere mislite? 
Peter Verlič: Za izboljšanje komunalne 
infrastrukture (kanalizacije ipd.) nudi 
možnosti mednarodna banka za razvoj EBRD, podobno tudi programa ISPA in 
SAPARD. Precej možnosti nudi tudi pro­
jekt Tvvining, ki podpira mednarodno 
sodelovanje prav na lokalni, občinski 
ravni. Če pa se ne potrudiš in ne kan­
didiraš, ne moreš dobiti nič. Če ne kupiš 
srečke, ne moreš nič dobiti. 
GO: Kaj menite o prostorskih razvo­
jnih načrtih grosupeljske občine? 
Peter Verlič: Občinski strokovne 
službe, župan in tudi občinski svet, vsi 
smo se večkrat ukvarjali s prostorskim 
razvojem Grosupljega pa tudi več drugih 
naselij v občini. V našem obdobju se je 
zgradilo nekaj pomembnih objektov in 
pozidalo kar nekaj območij, priznati pa je 
tudi treba, da so bili domala vsi planirani, 
pripravljani, nekateri pa tudi začeti že v 
predhodnem obdobju. Po drugi strani pa 
navadni ljudje, ki bi si radi zgradili hišo, 
pogosto trčijo z občinsko birokracijo. 
Zato smo jih tudi povabili na zadnjo sejo 
odbora za prostor, da povedo svoje 
težave, ker drugje niso več imeli sogo­
vornika. Občina bi pač morala biti prijaz­
na za ljudi. Predvsem pa se ne bi smela 
slepo prilagajati podjetniškim, zasluž-
karskim interesom, ščititi mora tudi 
javne interese, interese skupnosti. Ne bi 
smela samo prodajati občinskih 
zemljišč, ampak gledati tudi na to, koliko 
delovnih mest bo v novih območjih na 
razpolago. Občina je velika skupnost, 
rekel bi kot družina, v kateri ne more biti 
privilegiranih, ki bi jih inšpektorji samo 
videli in nič drugega. 
Grosuplje in druga naselja so kraji, 
kjer se morajo ljudje dobro počutiti, to pa 
pomeni, da morajo imeti vodo, urejeno 
kanalizacijo, primerne ceste pa primeren 
zdravstveni dom, dovolj velike vrtce, šole. 
Prepričan sem, da mora občina gledati 
na uravnotežen razvoj tako urbanega 
središča kot ostalih naselij. 
GO: Slišijo se g/asov/, da nameravate 
na bližnjih volitvah, ki bodo menda 
novembra, kandidirati za župana. 
Peter Verlič: Vaše informacije so 
pravilne. Nastopil bom kot kandidat SDS 
in NSi, se pravi kot kandidat Koalicije 
Slovenija. Ravno v tem času pa se konču­
jejo tudi pogovori s Slovensko ljudsko 
stranko o enotnem nastopu in podpori 
vseh treh "pomladnih" strank. 
GO: In za konec še eno vprašanje: 
Kje boste preživeli letošnji dopust ? 
Peter Verlič: Kot vsa leta vsak prosti 
čas preživljam z družino. Sicer pa bomo 
skupaj odšli najprej v Izolo, kjer imamo 
garsonjero, del dopusta pa bomo 
preživeli blizu Soče v Lepeni, sredi hribov. 
GO: Hvala za pogovor. 
Za GO se je pogovarjal J. Miiller PGD ST. JURIJ 
06 tem jubileju smo v PGD St Jurij prejeli 
nadvse lepo pismo gospoda Franceta 
Severja, našega nekdanjega krajana, ki 
se vedno z veliko ljubeznijo In nostalgijo 
do rojstne vasi St.Jurij odzove na povabi­
lo kogarkoli Iz kraja. Gasilskemu društvu 
je poleg mnogih drugih dajal veliko 
moralne In gmotne podpore, za kar se 
mu gasilci na tem mestu posebej zah­
valjujemo. Težko bi našli človeka, ki Je 
tako vesel vsakega napredka In uspeha 
v naši dolini, kot Je prav France Sever. V 
našem arhivu nI bilo težko najti njegove 
fotografije Iz let, ko je bil na vrhuncu ust­
varjalnosti, In Je prav, da poprosimo ured­
ništvo Grosupeljskih odmevov, da Jo 
objavi skupaj z njegovimi dobrimi željami 
gasilcem In naši krajevni skupnosti. 
France Sever 
Spoštovani jubilanti! 
Ko smo pred dvajsetimi leti pod pokroviteljstvom podjetja Adria Airways slavili 80. 
obletnico našega šentjurskega prostovoljnega gasilskega društva, smo se dogovo­
rili s fanti, da se bomo zopet vsi srečali ob 100-letnici rojstva društva. Takrat sem 
jim dejal, da bo verjetno zaradi bolezni to srečanje brez mene. No, kot so mi takrat 
prerokovali gasilci, seje tudi zgodilo, dočakal sem ta vaš visoki jubilej. 
Srečen sem, ne toliko zaradi tega, ker sem še pri moči, pač pa, ker sem priča, da 
seje v dolino vrnil elan napredka, ki sem si ga vedno tako želel in ki gaje druga sve­
tovna vojna grobo prekinila predvsem zaradi številnih mladih žrtev, ki bi napredek, 
če bi ostale žive, morale peljati naprej. Od 6 - 7 raznih društev, ki so bila v dolini 
aktivna na kulturno-posvetnem, športnem, družbenem in varnostnem življenju, je 
neprekinjeno živel, se krepil, moderniziral in seveda deloval ter se pravočasno 
podmlajeval v vseh mogočih nevoljah in viharjih, je le naš letošnji 100-letni jubilant, 
Prostovoljno gasilsko društvo Št Jurij. Takšno imenitno obletnico, urejenost in 
uspešno delovanje je društvo dočakalo le s pomočjo vaščanov Št.Jurija in faranov 
okoliških vasi, ki so se zavedali pomembnosti društva, spoštovali požrtvovalnost in 
dobrohotnost članov in v delovanju društva videli in občutili tudi varnost svojega 
imetja. 
Seveda pa gre ob tem priznanje, čast in zahvala za obstoj in aktivno uspešno 
delovanje društva njegovim članom in to vsem od 1902. leta naprej do današnjih 
dni. Prav priljubljene gasilske veselice, katerih sem se udeleževal in veselil kot 
otrok, ki so bile vedno množično obiskane, so živa slika, kako ljudje spoštujejo 
gasilce, se radi družijo z njimi, jim moralno in gmotno pomagajo in jih imajo radi kot 
svoje. Prostovoljno gasilsko društvo St.Jurij zato ne nudi samo varnosti in reševanja 
premoženja, ko se pojavi ognjeni petelin, marveč vrši tudi zelo pomembno vlogo v 
dolini pri reševanju, spoznavanju in prijateljevanju mladih in starejših ter obeh 
spolov v tej prelepi naši dolini. Še veliko lepega, pa tudi duhovitega bi se dalo 
napisati o naših "Vode daj!", a zagotovo skoraj nič negativnega in zato jim od srca 
čestitamo. Kot občan Št.Jurija sem ob tej lepi obletnici naših gasilcev izredno 
srečen in ponosen, da je dolina skupaj z gasilskim društvom s smelim korakom, 
takorekoč na vseh ravneh, zakorakala v napredek. Čestitam vsem na tem, jaz bi kar 
rekel podvigu stoletja za to dolino, in to slavljencem in vsem krajanom, ki so tako 
ali drugače pripomogli, da seje dolina prebudila iz dremavosti, ki mi je vedno bila 
težka in žalostna. 
Ob tej visoki obletnici mislim, da se boste strinjali z menoj, da je tudi prav in lepo, 
da se spomnimo in zahvalimo številni četi članov društva minulih generacij, ki niso 
več med nami in ki so z odrekanjem, požrtvovalnostjo in upornostjo obdržali in 
vzdrževali ter krepili društvo, ga opremili z modernejšo tehniko, da bi lahko kra­
janom nudili hitrejšo, večjo in bolj učinkovito pomoč, kadar jo v nesreči potrebujejo. 
Ko proslavljamo ta visoki jubilej društva, pa tudi na splošno nikdar pa ne smemo 
pozabiti zaslužnega dolgoletnega šentjurskega učitelja med leti 1875 in 1910 na 
naši osnovni šoli, gospoda Janeza Remica, ki je tako rekoč iz nič poleg ostalih 
društev ustanovil tudi letošnjega stoletnika, Prostovoljno gasilsko društvo St.Jurij, ki 
je že takrat bilo, je še danes po stotih letih in še naprej bo sto in sto let izrednega 
varnostnega in društvenega pomena za to šentjursko faro. 
Nobenega dvoma ni, da bo sedanja naravnanost in sloga, ki jo je v razvoju doline 
in šentjurskega gasilskega društva izbrala sedanja uspešno delujoča generacija, 
zapisana v zgodovino, ne samo kot uspešna, marveč kot prelomna, ki je dolino 
vzbudila iz dolgega dremeža. Čestitam vam tudi na tem področju. 
Želim vsem gasilcem, sovaščanom in krajanom, da v vseh naslednjih letih zdravi 
in srečni, v miru in lepi bodočnosti, še z večjim uspehom razvijate svoj kraj, kar ste 
tako odločno in uspešno že zdavnaj začeli. 
France Sever 
TROJNO VESELJE 
ČUŠPERSKIH GASILCEV 
Čušperk, 29. junija 2002 - V soboto popoldne je bilo v Čušperku spet 
živahno in veselo. Tamkajšnji gasilci ob sodelovanju skoraj vseh 
vaščanov so pripravili kar trojno praznovanje - 45. obletnico svojega 
delovanja, blagoslov kipa sv. Florijana in prevzem visokotlačne 
črpalke za gašenje začetnih in srednje velikih požarov. • 
Praznovanje so začeli s sv. mašo v 
(nekdanji grajski) čušperski kapeli Matere 
božje, nato pa so v procesiji odnesli kip sv. 
Florijana h gasilskemu domu, kjer je 
kopanjski župnik Jože Glas kip blagoslovil, 
postavili pa so ga v vitrino na pročelje 
doma. Nato so se pri športnem igrišču 
zbrali gasilci iz sosednjih društev, od 
koder se je razvila povorka na prireditveni prostor pred gasilskim domom, kjer so 
nadaljevali praznovanje. 
V pozdravih, čestitkah in željah pred­
stavnikov PGD Čušperk (Milan Lužnik), 
Gasilske zveze Slovenije (Božo Knez), 
Gasilske zveze Grosuplje (Avgust Burger) 
in Krajevne skupnosti Račna (Jože 
Podržaj ml.) je bilo moč začutiti, da je 
društvo izredno delavno, zato tudi uspehi 
PRIREDITEV OB 90-LETNICI OBSTOJA 
PGD GROSUPLJE 
V soboto, 22. 6. 2002, ob 17. uri se je na Grosupljem z veliko parado začela prireditev ob 90-
letnici PGD Grosuplje, na osrednjem delu proslave pa so blagoslovili nova avtomatska vrata. 
sodobnemu načinu življenja in dela, 
saj so prisiljeni veliko vlagati v sodob­
no opremo ter da je za to potrebna 
podpora države. Nato je odkril ploščo 
ob vratih gasilskega doma, na kateri 
so ob 90-letnici obstoja društva v zah­
valo navedeni botri pri nabavi novih 
garažnih vrat, ki so stala približno 5 
milijonov tolarjev. 
Dekan dr. Franc Šuštar je 
blagoslovil nova garažna vrata. Pri 
blagoslovu je župnik Šuštar poudaril 
simbolični pomen vrat, zato naj 
blagoslov prikliče pomoč, da se bodo 
široko odpirala, in naj sv. Florijan 
spremlja vse gasilce, da se bodo 
vedno vračali z veselim srcem. 
"Zahvaljujoč vaši podpori danes 
prevzemamo ta vrata," je povedal 
predsednik gospodarske komisije 
Lojze Kastelic, ki se je obenem zah­
valil vsem donatorjem. 
Dr. Peter Hostnik, predsednik KS 
Grosuplje, pa je potrdil že znano resni­
co, da denar, ki ga na različne načine 
prejmejo gasilci, s svojim delom 5-
kratno obrnejo v korist družbe. 
Sledila je podelitev priznanj vsem 
botrom in ostalim dobrotnikom za 
manjše prispevke ter podelitev priz­
nanj društvom. Podelitev odlikovanj BLAGOSLOV GASILSKEGA 
PRAPORJA V ŽALNI 
V nedeljo, 23. 6. 2002, je v Žalni potekala gasilska prireditev z 
blagoslovitvijo praporja. 
Parada se je začela v drevoredu na 
Kolodvorski ulici (v njej so sodelovali 
zastavonoše, godba Vodice, gasilke in 
gasilci ter gasilski avtomobili okoliških 
gasilskih društev), končala pa seje pri 
Gasilskem centru Grosuplje - tu seje 
tudi začela slavnostna prireditev. 
Najprej je spregovoril predsednik 
društva Zdravko Perme, ki je povedal 
nekaj besed o zgodovini in dosežkih 
PGD Grosuplje. Poleg tega seje Perme 
tudi zahvalil vsem obrtnikom, podjet­
jem in vaščanom, ki so pomagali pri 
nakupu garažnih vrat. 
Janez Lesjak, župan občine 
Grosuplje, je omenil častitljivo obletni­
co, ki ima poseben pomen za celo 
občino. "Stopiti med gasilce je čast," je dejal Lesjak, zaveda pa se tudi, da 
so tudi gasilci vedno bolj izpostavljeni 
T I i J 
em slovenske 
Gasilske zveze Slovenije (GZS) je vodil 
Lojze Ljubic. Povedal je, da se GZS 
zadnja leta ukvarja s preučevanjem 
zgodovine gasilskih društev in tako so 
zbrali veliko podatkov. "Prepričan 
sem, da bo čez sedem let tu prazno­
vanje 100-letnice GD," je dejal Ljubic. 
S tem je nakazal, da po njihovih 
podatkih Gasilsko društvo Grosuplje 
ni staro le 90, pač pa 93 let. Podelil je 
tudi gasilsko plamenico 1. stopnje 
celotnemu društvu, posebna odliko­
vanja pa Marjanu Urbančiču in 
Zdravku Permetu. 
Skozi celotno prireditev se je videlo, 
da so se gasilci in vsi ostali potrudili, 
saj je vse teklo gladko in brez zaple­
tov. 
Kristina Zaje Prireditev seje začela ob 16. uri s parado. V njej smo lahko videli narodne noše, pra-
porje, gasilke in gasilce ter vozila različnih gasilskih društev iz Gasilske zveze Grosuplje. 
Zbrane je nato nagovoril Anton Oven, predsednik PGD Žalna, ki je povedal, da njiho­
vo društvo obstaja že 82 let. Po njegovem govoru je Marko Grum predstavil kroniko 
društva. Ta se začne z ustanovitvijo društva leta 1920, obsega pa nakupe novih gasil­
skih pripomočkov, strokovno usposabljanje članov, razvitje praporjev itd. 
Prireditve se je udeležil tudi Božo Knez, predstavnik Gasilske zveze Slovenije, ki je 
članom PGD Žalna čestital in jim zaželel častno nošenje praporja. Za njim je Andrej 
Bahovec, predsednik GZ Grosuplje, pohvalil gasilce iz Žalne; predvsem njihovo aktivno 
sodelovanje v gasilstvu. 
Nekaj besed je zbranim spregovoril tudi župan občine Grosuplje Janez Lesjak, ki je 
dejal, da so gasilci tisti del družbe, ki je pripravljen darovati svoj prosti čas za skupno 
varnost. Dodal je, da se je treba spominjati vseh prednikov, ki so začeli s to dejavnostjo. 
Sledilo je razvitje praporja. Stane Kogovšek, predsednik KS Žalna, je gasilcem zaželel 
še vnaprej tolikšno delovno vnemo, kot jo imajo sedaj. Prapor je prevzel Janez Štrumelj. 
Na prapor so nato pripeli trakove botrov, njim pa so izročili spominske plakete. Nato je 
župnik Andrej Šink blagoslovil prapor z željo, naj Florijan pogasi vsak ogenj. Tudi tistega, 
ki se vname v medsebojnih nasprotjih. 
Prireditev se je končala s pobratenjem z ostalimi praporji (z dotikanjem plamenic), 
podelitvijo gasilskih trakov donatorjem, recitiranjem pesmi ter izročitvijo spominskih 
plaket. Na prireditvi je sodeloval tudi MPZ Samorastnik. 
Kljub vročemu dnevu je bila prireditev v Žalni vredna ogleda. Posebej pa je treba 
pohvaliti skrbne vaščane, ki so se zanjo zares potrudili. 
Kristina Za/c 
Zbor gasilcev pred čušperksim gasilskim domom ob nagovoru predsednika društva Milana Lužnika. ne morejo izostati. Sodelovanje med 
vaščani pa je bilo moč začutiti tudi iz 
pripravljenega priložnostnega kulturne­
ga programa, v katerem so sodelovali: 
mešani pevski zbor, odličen mladi 
muzikant na frajtornerici Klemen Perko, 
tamburaški orkester (šest brhkih 
mladenk in ena prekaljena grča) in 
mladi gasilci s svojo popularno himno, ki 
niso pozabili v njej niti na svojega 
prizadevnega poveljnika Boža Štruklja. 
Nekaj takega je bilo čutiti tudi v nago­
voru uspešnega predsednika Gasilske 
zveze Grosuplje in domačina iz Čušper-
ka, Andreja Bahovca, ki je med drugim 
nekoliko v šali dejal: "Kdor se rodi v 
Čušperku, ga mi takoj vpišemo v 
gasilske vrste." 
Nato je sledil prevzem ključev visokot­
lačne črpalke, ki jih je ob zaobljubi pre­
jela mlada gasilka, župnik pa je opravil 
blagoslov. Po proslavi je sledila velika 
veselica na športnem igrišču z bogatim 
srečolovom in ansamblom Gamsi. 
Jože Mlkllč gasilski naraščaj v Čušperku se ni treba bati. 
KNJIŽNICA GROSUPLJE 
Župan Janez Lesjak in predsednik 
uprave Stane Skok sta slavnostno pre­
rezala trak. 
Na otvoritveni slovesnosti, ki jo je 
povezoval televizijski napovedovalec 
Janez Dolinar, je prvi dobil besedo 
Grosupeljčan Marjan Ahlin, član 
uprave družbe Vele. Povedal je, da so 
še pred mnogimi leti, v takratnem 
Taboru, začeli razmišljati o sodobni 
blagovnici. Z združitvijo v Vele so se 
te želje le še povečale. Sanje so 
pričele postajati resničnost, ko so za 
izvedbo projekta izbrali projek­
tantsko družbo Slovenija projekt in 
izvajalca podjetje Vegrad. 29. okto­
bra 2001 je bil postavljen temeljni 
kamen, 22. maja 2002 je bil opravl­
jen tehnični pregled, otvoritev objek­
ta je bila izvedena v načrtovanem 
roku. Govor je g. Ahlin zaključil s 
predajo čeka družbe Vele v vrednosti 
Predsednik uprave družbe Vele, g. 
Stane Skok. 
Direktor Zdravstvenega doma 
Grosuplje, Janez Mervič - dr. med., se 
je Marjanu Ahlinu, grosupeljskemu 
predstavniku Veleja, zahvalil za darilo. Prireditev ob otvoritvi veleblagovnice Vele je vodil Janez Dolinar. 
sodobnih blagovnic uredili otroško 
igralnico, kar je po mojem vedenju 
na Grosupljem prav tako novost. 
V prvo nadstropje nas popelje 
panoramsko dvigalo, kot so ga 
poimenovali, ali tekoče stopnice. Tja 
nas bo zanesla pot, če bomo iskali Schiesser, Taifun, Tasca, Navigare, 
Vanilia, Wampum, Pradina... Pregled 
naštetih znamk vsekakor pove, da v 
Velejev izbor žal niso prišle bolj uvel­
javljene in priznane mednarodne 
blagovne znamke srednjega ce­
novnega razreda. Zato bodo verjetno BLAGOVNICA VELE GROSUPLJE ODPRTA 
V četrtek, 20. junija, sta predsednik uprave družbe Vele, Stane Skok, ter župan občine Grosuplje, 
Janez Lesjak, slavnostno prerezala trak ter tako odprla vrata nove Blagovnice Vele na Grosupljem. 
Kot glavni gost otvoritve je bil povabljen predsednik države, g. Milan Kučan. Ker je bil zaradi 
pogreba dragega prijatelja zadržan, je zaposlenim družbe Vele in vsem, ki so se udeležili otvoritve, 
poslal pozdravno pismo. 
1.000.000 SIT direktorju 
Zdravstvenega doma Grosuplje, dr. 
Janezu Merviču, kot pomoč pri 
nakupu osebnega vozila za potrebe 
patronažne službe. 
Spregovoril je tudi predsednik 
uprave družbe Vele, g. Stane Skok. 
Odprtje blagovnice na Grosupljem, ki 
nudi 24.000 vrst blaga domačih in 
tujih proizvajalcev, je označil kot 
osrednji dogodek ob praznovanju 50-
letnice družbe. Obenem seje zahvalil 
gospodu Ahlinu, ki je dobro opravil 
vodenje celotnega projekta izgrad­
nje. 
Tudi župan Janez Lesjak je zado­
voljen, da je Grosuplje dobilo blagov­
nico. Saj, kot je v šali povedal, ne 
moremo biti mesto, kot si želimo, če 
nimamo blagovnice. Zato se je zah­
valil in čestital vsem, ki so se za 
investicijo odločili ter jo tako dobro 
izpeljali. Župan se spominja, da smo 
na Grosupljem dobili prvo samo­
postrežno trgovino leta 1970 ter tudi, 
kako velika noviteta je bil nov način 
prodaje za kupce. Od takrat do 
danes so se uveljavili še drugi sodob­
ni načini prodaje. "Danes stoji cela 
tehnologija za tem, kako človeka 
prepričati, da gre iz trgovine s polno 
torbo in prazno denarnico." je nadal­
jeval. 
Opozoril je še na dejstvo, da večje 
trgovske družbe v Sloveniji premaj­
hno pozornost posvečajo oskrbi 
nemestnih področij. Zato grosupelj­
ski občinski možje, ki ta trend 
opažajo, priznavajo družbi Vele, da 
ustrezno skrbi tudi za ohranjanje in 
posodabljanje podeželske trgovske 
mreže. 
Sledili so nastopi številnih skupin. 
Za vzdušje sta skrbeli godba grosu­
peljske glasbene šole in narodno-
zabavni ansambel Grm ter gostujoči 
skupini Foxy Teens ter plesna zased­
ba Elan. 
Otvoritve se je udeležilo veliko 
število obiskovalcev iz Grosupljega in 
okoliških krajev. To niti ni bilo pre­
senetljivo spričo velike reklame in 
številnih popustov, ki jih je proda­
jalec obljubil ob otvoritvi. 
Pošteno pregreti od poletne 
vročine so obiskovalci poiskali prijet­
no ohladitev v klimatiziranih pros­
torih nove blagovnice, kamor so se 
razpršili nemudoma po otvoritvi. 
Glede na velike vrste pred blagajna­
mi, ki so se nabrale kmalu zatem, 
sklepam, da niso odšli le ohlajeni 
temveč, tudi s praznimi denarnicami. 
V pritličju se obiskovalci lahko 
posladkajo v Velejevi slaščičarni. 
Trenutno na Grosupljem res nimamo 
dobre slaščičarne. Doslej so še vse, 
ne glede na kakovost ponudbe, 
zaprle svoja vrata. Le želimo si lahko, 
da bo Velejeva slaščičarna uspela 
zapolniti nastalo vrzel. Poleg bifeja 
Punkt in Velejeve samopostrežbe v 
pritličju najdemo še prodajalni Darila 
in Vonj narave ter cvetličarno 
Gardenia. Za otroke so po vzoru Čakajoče blagajničarke in blagajniki na prve kupce - takoj po odprtju. 
gospodinjske aparate ali belo 
tehniko, otroške igrače, obutev, peri­
lo, obleko,... Oddelki so pregledno 
razporejeni, prostorni in lepo urejeni. 
Obleka in perilo je razporejeno po 
blagovnih znamkah. Poleg sloven­
skih, kot so Mura, Elkroj, Gorenjska 
oblačila, Labod, Lisca in druge, 
najdemo tudi tuje kot so Skini, bolj zahtevni kupci morali po nakupih 
oblačil še vedno v Ljubljano. 
Odprtje nove blagovnice je 
vsekakor dobrodošla novost za 
Grosupeljčane. Upamo lahko le, da 
bo izpolnila številna pričakovanja 
tako glede izbora artiklov kot tudi 
glede ravni cen. 
Mag. Tatjana Jamnlk Skublc 
Ob začetku gradnje Vele. BREZ REKLAME 
(Županova jama -
turistično in 
okoljsko društvo 
Grosuplje) 
NAM ŽIVETI NI 
Za vzdrževanje in morda celo 
povečanje obiska v Županovi jami 
moramo vlagati kar precej sredstev 
v reklamo. Ob ustaljenih poteh se 
še pojavljamo v telefonskih ime­
nikih, tudi na rumenih straneh, 
oblikovali smo svojo spletno stran. 
Uspešno deluje tudi TIC 
Turistično informacijski center, ki 
poskuša zbrati čim več novic o 
dogajanju v občini in sosedstvu in 
posredovati informacije zainteresi­
ranim. 
Želimo si tudi večje povezanosti 
in sodelovanja med društvi in 
varuhi kulturne, naravne in 
zgodovinske dediščine. Priložnost 
se nam je ponudila, ko je TV Novo 
mesto snemala reklamo za 
Županovo jamo. K projektu je 
sodelujoče pristopila le občina za 
Tabor Cerovo in v petek, 5. 7. 2002, 
smo idejo uresničili. 
TV Novo mesto, ki pokriva pod­
ročje Dolenjske, od Ivančne Gorice, 
Zasavja in celo del Hrvaške do 
Karlovca, je posnela reklamo za 
Županovo jamo, Tabor Cerovo in 
Grosuplje v okviru oddaj Kam na 
brezskrbne počitnice. Tri krat po tri 
minute v treh tednih, v sliki in bese­
di, se bo vrtel posnetek v juliju in 
avgustu, reklama pa bo tudi v špici 
oddaje z vsemi informacijami o 
odprtosti, telefonskih številkah in 
kontaktnih osebah. 
V četrtek, 20. 6. 2002, je bila na 
Radiu Slovenija, na 1. programu 
oddaja o Grosupljem. Govorila sta 
župan Janez Lesjak in gospod 
Stane Peterlin, ki je kot član turis­
tičnega društva izkoristil tudi to pri­
liko za omembo naravnih (Župano­
va jama) in kulturno-zgodovinskih 
danosti občine. 
Turistična zveza Slovenije pa je 
dala pobudo, naj Županova jama -
turistično in okoljsko društvo 
Grosuplje sodeluje z občino pri 
predstavitvi kraja, ki bo vključena 
na TV Sloveniji 1 v oddaji o turiz­
mu. Oddaja je oblikovana kot kviz. 
Naši kraji bodo sodelovali v oddaji 
4. avgusta skupaj z Bledom. 
Novi čas in novi mediji zahtevajo 
nove načine obveščanja, mi se 
samo poskušamo odzivati in 
vraščati ter se tako zapisovati v 
sedanjost. 
Za Županova Jama - turistično 
In okoljsko društvo Grosuplje 
Marija Samec 
Reklamno TV snemanje pred jamo za 
promocijo Županove jame in občine 
Grosuplje. Brez reklame ni obiskoval­
cev - foto D. Samec 
TRUBARJEVA KONJENICA KK GROSUPLJE 
PRVA ČEZ DRŽAVNO MEJO 
Trubarjeva konjenica KK Grosuplje pred odhodom s Trubarjeve domačije na Rašici. 
Priprave na 330 km dolgo pot so se 
začele že v nedeljo 2. 6. 2002 popoldan. 
Na kmetijo Potočnik smo prepeljali vso 
opremo in hrano za jahače in konje, ki 
smo jo potrebovali na poti. Spremljevalna 
vozila so bila tako pripravljena že en dan 
prej. 
Na pohod proti Reki se je kolona 
desetih jezdecev, med njimi so bile tudi 
štiri dame, odpravila v ponedeljek 3. 6. 
2002 ob 7.30 izpred rojstne hiše Primoža 
Trubarja na Rašici pri Velikih Laščah. Pot 
nas je vodila po gozdnih poteh proti 
Velikim Laščam, do Karlovice in 
Runarskega na Bloški planoti, kjer smo 
imeli prvi postanek, da smo napojili in 
nahranili konje. Pot smo nadaljevali proti 
Ložu in do gradu Snežnik, kjer sta nam 
spremljevalca Boris in Bojan že pripravila 
kosilo. Konji so se z veseljem ohladili in 
napojili v umetnem jezeru grajskega 
parka. 
Ko smo se vsi skupaj odpočili, smo pot 
nadaljevali po Evropski pešpoti E6 do 
Mašuna. Mašun je od gradu Snežnik od­
daljen še okoli 25 km in leži na nadmorski 
višini 1112 m. Prenočili smo v prijetni 
planinski koči, kije od gostišča na Mašunu 
oddaljena še približno 2 km. Tako smo 
zaključili prvih 80 km proti Reki. 
Najprej smo seveda še poskrbeli za 
konje, jim pregledali noge in podkve, jih 
napojili in nakrmili, potem pa nas je čakala 
večerja. Še isti večer sta se nam pridružila 
dva člana Snežniške konjenice iz Ilirske 
Bistrice, Jadran Dekleva in Andrej Jelen, ki 
sta nas naslednji dan vodila naprej do 
Ilirske Bistrice. 
V torek seje vse skupaj začelo bolj umir­
jeno, ker nas je čakal le majhen del poti. 
Andrej in Jadran sta nas vodila do Ilirske 
Bistrice, kjer smo opravili obhod, domačini 
pa so nas zelo lepo sprejeli. Iz Ilirske 
Bistrice smo nadaljevali po poljskih poteh, 
konje pa smo napojili in osvežili v bližnjem 
potoku. 
Popoldan nas je sprejela prijazna 
gospodinja na kmetiji Vrh na Dolnjem 
Zemonu. Konje smo namestili v nov in pro­
storen hlev, kjer so počivali do zjutraj, ko 
smo nadaljevali proti mejnemu prehodu. 
Žal seje v sredo vreme že poslabšalo in 
mejni prehod smo prečkali v dežju. Prehod 
čez mejo je potekal zelo hitro in brez zaple­
tov, saj je Darja T. Dolinšek uredila vse ve­
terinarske papirje že pred mejo. V med-
mejnem prostoru smo se poslovili od Ja­
drana in počakali na hrvaškega prijatelja 
Damirja Maršaniča iz KK Vodičajna, ki je 
urejal veterinarske papirje na hrvaški strani. 
V medmejnem prostoru so se konji zelo 
pomirili, kot da bi vedeli, da se dogaja 
nekaj zelo pomembnega. Ko je veterinar 
pregledal vse konje, smo lahko nadaljevali 
pot. Čez hrvaško mejo so šli konji klub 
dežju ponosno in z dvignjenimi glavami. 
Cariniki so nas občudovali, nas pozdrav­
ljali in zelo lepo sprejeli. Res smo bili 
nevsakdanja kolona, ki je prečkala mejni 
prehod. 
Po hrvaški strani sta nas vodila Damir in 
Zdravko. Poiskala sta nam čudovite poti 
po gozdu, vreme se je izboljšalo in lahko 
smo brezskrbno uživali v prelepi naravi in 
še boljši družbi. Konje smo napojili v 
jezeru, nekje na sredini poti proti Lukežem. 
Po petih urah ježe smo bili že zelo nestrp­
ni, tudi malo utrujeni, ko smo končno zagledali kapucinski samostan nad 
Grobničkim poljem. Damir nam je razložil, 
da so tu Tatari izgubili zadnjo bitko, tu je bil 
premagan Atila in ker je v bitki umrlo veliko 
ljudi, se predel imenuje Grobničko polje. 
Ljudje so nas prijazno sprejeli, nas poz­
dravljali in nam pripravili čudovit sprejem. 
Damir nas je pospremil do nogometnega 
igrišča v Lukežih, kjer sta Boris in Bojan že 
postavila šotor za konje in nam pripravila so se konji odpočili in najedli. Odločili smo 
se, da bomo kljub slabšemu vremenu 
nadaljevali pot proti domu. Spremljala sta 
nas Andrej in Jadran, jahali smo mimo 
Ilirske Bistrice, po gozdnih poteh in poljih 
proti Juriščam. 
Vas Jurišče leži na zahodnih obronkih 
snežniških gozdov, v prelepi kraški dolini. 
Z besedami se ne da opisati deževne 
noči z obilnimi gromi, koje 10 konj galopi-
ralo po prostranih poljih. Te noči ne bo 
nihče pozabil in lahko bomo presrečni, če 
bomo kaj podobnega še kdaj doživeli. Ko 
se nebo spusti do tal, le močne strele 
občasno osvetljujejo pokrajino, ki izgleda 
grozljivo lepa, takrat se zlijeta konj in 
človek v eno. Drug drugemu ulivata 
pogum in prispeta na cilj, če sta dovolj 
močna in iz "pravega testa". Mi vsi smo 
dokazali, da to smo, še posebej dober je 
bil nežnejši del pohodnikov, čeprav je 
imela najmlajša udeleženka komaj 16 let. 
Na Turistično kmetijo Cunar smo prijahali 
zelo pozno ponoči, zato smo tudi kmalu 
zaspali. 
Zjutraj smo se odločili, da preostanek 
poti do doma ne bomo prejahali, ker je še 
vedno deževalo, vso opremo (od obleke do 
sedla) pa smo imeli mokro še od prejšnje 
V medmejnem prostoru, kjer smo čakali na prestop meje. 
malico. Ko smo uredili vse okoli konj in se 
malo odpočili, nas je čakal sprejem pri 
županu občine Jelenje in Damirja 
Maršaniča, predsednika KK Vodičajna in 
predsednika izvršnega sveta občine 
Jelenje. Župan nam je pripravil lepo 
dobrodošlico, izmenjali smo si darila, 
predsednik KK Grosuplje, gospod 
Potočnik, pa je vsem, ki so prejahali to 
dolgo pot, podelil priznanja in rozete. Ob 
pogostitvi in dobri kapljici smo se poslovili 
od župana in se preselili na nogometno 
igrišče. Plesali in peli smo do zgodnjih 
jutranjih ur in Hrvatje se niso mogli naču­
diti, koliko energije še imamo po tako dolgi 
in naporni poti. 
Zjutraj se je bilo treba kmalu posloviti, 
ker nas je čakalo še 40 km nazaj do meje. 
Pred hrvaško mejo smo se še zadnjič 
poslovili od Damirja in drugih članov KK 
Vodičajna in obljubili so nam, da nas 
kmalu obiščejo. Državno mejo smo tudi za 
nazaj prečkali brez zapletov, le da smo bili 
malo žalostni, ker smo morali tako hitro 
proti domu. 
Postanek smo imeli že v Jelšanah, da noči. Počistili smo hlev, kjer smo nočili, se 
poslovili od prijazne gospodinje, konje 
naložili na prikolice in se odpeljali proti 
domu. 
Zelo smo veseli, da nam je uspela 15-
letna želja Alojza Žužka, da se odpravimo 
po Trubarjevih poteh. Še bolj pa smo 
veseli, da so vsi konji zdržali celo pot in 
domov prišli taki, kot so v ponedeljek zju­
traj odšli. 
Zahvaljujemo se vsem prijaznim 
vaščanom, prijaznim konjarjem, Andreju 
in Jadranu iz Snežniške konjenice, Bojanu 
in Borisu, ki sta vso pot skrbela za hrano in 
za vse, kar smo potrebovali, prijaznim 
carinikom na mejnemu prehodu Jelšane 
in Rupa, Damirju Maršaniču in članom KK 
Vodičajna in vsem prijaznim gospodinjam, 
ki so nas sprejele. Hvala tudi vsem spon­
zorjem in donatorjem, ki ste nam olajšali 
pot do Reke. 
Drugo leto pa do Salzburga... 
Za Trubarjevo konjenico 
KK Grosuplje, 
Helena Mlkllč In Alojz Potočnik V TURIZMU SO 
NAJPOMEMBNEJŠI ZNANJE, 
IDEJE IN PRIDNOST 
Parkovno urejanje in varovanje dediščine - strokovna ekskurzija 
Turističnega društva Boštanj na Avstrijsko. 
Del udeležencev strokovne ekskurzije med gredicami Agrariuma. 
Turistično društvo Boštanj me je povabilo kot zunanjega sodelavca na 
strokovno ekskurzijo v Avstrijo, kjer smo si pod strokovnim vodstvom biologa in 
naravovarstvenika Staneta Peterlina, njegove žene Marjane (prav tako 
zaprisežene naravovarstvenice) in upokojenega profesorja na Biotehnični fakul­
teti v Ljubljani, mikrobiologa in dejansko prvega slovenskega ekologa dr. Mira 
Starmana ogledali Agrarium. Parkovno urejene raznovrstne kmetijske rastline na 
6 ha veliki površini si v njem vsako leto ogleda približno 2 milijona obiskovalcev. 
Posestvo se razprostira na rahlo vzpenjajočem se pobočju ob manjšem dvor­
cu v kraju Almeg (približno 90 km od Salzburga in precej bližje Linzu). Vhod ob 
kostanjevem in lipovem drevoredu je označen s srednje velikim slavolokom, ki 
nas pripelje v osrednji sprejemni del, v katerem so recepcija, trgovina domačih 
izdelkov, spominkov ter semen in sadik, na drugi prezrcaljeni strani v zaobljenem 
lesenem objektu pa se odvija gostinska ponudba. Na osrednjem delu imajo 
večkrat ob koncu tedna tudi razne prireditve, srečanja in veselice. 
Na zgornji strani na drugi strani vrat, kjer kontrolirajo vstopnice, sta nas že 
čakala dva precej stara traktorja, znamke Stayer z enostavnima prikolicama s 
sedišči, a smo se odločili, da si bomo park kljub močni opoldanski vročini 
ogledali peš, saj se tako lahko vtisne v spomin več podrobnosti. Vodička je z 
možem hkrati tudi solastnica Agrariuma. V njem sta zaposlena še dva vrtnarja-
kmetijca (eden od njiju je bil Hrvat iz Vukovarja in je šel z nami za dodatnega tol­
mača), ki skrbita, da so rastline, drevesa, žive meje, travniki, poti, ribnik, označbe 
in različne zgradbe in naprave primerno vzdrževani. Sodelujejo pa tudi s pristoj­
nimi na deželni vladi, ki jim nudijo razne nasvete ter pripravo in izvedbo letnih 
programov. 
Skupinska slika na nogometnem igrišču v Lukežih (Hrvaška). Prepoznavnost kraja Attersee ob istoimenskem velikem avstrijskem jezeru kažejo 
tudi kovaško kovani križi na pokopališču. 
Z zanimivimi načini krajinskega in parkovnega urejanja so v manjših gredicah, 
ki so označene na zelo različne načine (od kamnov, lesenih robnikov pa do 
pločevinastih obrob, žičnih in betonskih ograj) posajene po posameznih 
skupinah različne kmetijske rastline. Tako smo se sprehodili med oljaricami, 
škrobnicami, solatnicami, vlaknaricami in drugimi rastlinami, pa do rastlin, ki se 
uporabljajo v čarovništvu, saj so nekatere med njimi precej strupene ali pa 
povzročajo tudi halucinacije. Še posebej so me pritegnile stare semenske sorte, 
ki jih vedno bolj uporabljajo v bioprehrani. V parku pa se za popestritev nahaja 
tudi nekaj živali. 
Na poti domov smo se nato ustavili še v kraju Attersee ob istoimenskem 
velikem jezeru (469 m), ki ima najbrž več obale kot ima Slovenija morja. Kopalna 
sezona je bila že na višku. Povzpeli pa smo se še do tamkajšnje cerkve, v kateri 
seje nekaj minut pred tem ravno končala slavnostna poroka, nam pa so padli v 
oči izredno urejeni svatje, ki so poroko proslavljali kar v parku pred cerkvijo. Le 
nekaj metrov stran smo si lahko ogledali še eno zanimivost, ki je ni bilo mogoče 
prezreti. Srednje veliko pokopališče je skrbno urejeno v senci velikih dreves, 
grobovi pa so označeni s kovaško kovanimi križi - razen na novo pokopanih, 
katerih grobovi so označeni z lesenimi križi. 
Tematsko ekskurzijo smo zaključili v enem od gostišč ob poti domov, ponovno 
prepričani, da so za razvoj turizma zares potrebni samo ljudje z znanjem, ideja­
mi in pridnostjo. 
Jože Mlkllč 
ŽUPANOVA JAMA - TURISTIČNO IN Na objsku prj misionarju Jožetu Adamiču 
OKOLJSKO DRUŠTVO GROSUPLJE 
NOVO IME IN POLEG STARE TUDI NOVA VSEBINA. 
Naše turistično društvo skuša po svojih močeh slediti tokovom razvoja 
in se odzivati na nove potrebe v družbi. Že zdaj smo skušali sodelovati pri 
razpisih za dejavnosti s širšega področja okolja, vendar te dejavnosti 
nismo imeli v društvenih pravilih in ne v imenu. Ker želimo in imamo 
možnost, da pritegnemo nove člane in sodelavce, ki bi pokrivali področje 
varstva narave, kulturne dediščine ter vzgoje in ozaveščanja do okolja 
sploh, smo v tem smislu na zadnjem občnem zboru dopolnili pravila in 
razširili ime društva, tako da se zdaj imenuje: ŽUPANOVA JAMA -
TURISTIČNO IN OKOLJSKO DRUŠTVO GROSUPLJE. 
Tudi sicer v našem kraju ni društva, ki bi pokrivalo navedene vsebine. 
Izraz "okoljsko" se res manj uporablja, vendar je beseda v Slovarju 
slovenskega knjižnega jezika in je širša po pomenu kot "okolje-
varstveno". Vključuje torej vse, kar je v zvezi z okoljem: varstvo naravne 
in kulturne dediščine, ozaveščanje, vzgojo in usposabljanje ljudi za varst­
vo okolja. 
V zadnjem času smo pomladili tudi skupino vodnikov po jami. 
Županova jama - turistično In okoljsko društvo Grosuplje 
SKUPINA ŠOLARJEV PRED ŠOLSKO UČNO KRAŠKO JAMO - ZUPANOVO JAMO 
PRAVLJIČNE URE V PIKI 
Šmarje-Sap - Ali otroška fantazija ob poslušanju pravljic dobi večji 
razmah kot ob gledanju televizije in videa? Priporočila vzgojiteljic, naj 
starši skupaj z malčki obiskujejo knjižnico, kažejo, kako velik pomen v 
vrtcu pripisujejo pisani in govorjeni besedi. Da njihov trud že rodi 
sadove, kaže tudi množična udeležba na pravljičnih urah. 
Pravljične ure v Piki ("Miške" s knjižnimi darili - Grdi raček) 
V vrtcu Pika v Šmarju-Sapu so se v šolskem letu 2001/2002 poleg osta­
lih obogatitvenih programov v popoldanskem času odvijale tudi Ure 
pravljic. Prizadevna pravljičarka je bila letos že drugo leto zapored 
pomočnica vzgojiteljice Vera Gruden. V lanskem šolskem letu so se očitno 
pravljice malčkom (in njihovim staršem) tako priljubile, da se je letos Ur 
pravljic udeleževalo kar 53 otrok iz vrtca in skrajšane priprave na šolo. Na 
začetku šolskega leta je ga. Vera za pripovedovanje pravljic oblikovala tri 
starostne skupine. "Tako sem lahko izbirala vsebine, primerne določeni 
starosti. Moj namen je bil, da otroci pravljici prisluhnejo, zato smo po 
končanem pripovedovanju vsebino tudi obnovili in po njej likovno ustvar­
jali. V iztekajočem se šolskem letu se je zvrstilo kar 12 pravljic starejših in 
mlajših avtorjev," pravi pravljičarka iz Pike. 
Pred odhodom na počitnice so vsi otroci, ki so obiskovali Ure pravljic, 
dobili knjižna darila. Pripravil jih je sponzor Otroški knjižni klub CICIKLUB. 
Pravljičarka Vera in CICIKLUB, hvala vam! 
Janez Plntar 
OBISK ČEBELARKE IZ 
ČEBELARSKEGA DRUŠTVA CARNICA 
Nekega dne je učence 1. razredov obiskala gospa Olga Tomažič iz druš­
tva CARNICA. Na naši šoli vodi tudi čebelarski krožek. Povedala nam je, da 
je čebelarka. S seboj je prinesla veliko čebelarskih pripomočkov. Povedala 
nam je veliko o življenju čebel. Zelo zanimivo mi je bilo, ko sem izvedela, 
kako čebele gradijo satje. Vem tudi, da so čebele zelo koristne živali in jih 
ne smemo pobijati. Rada bi bila tako pridna kot čebela. Hvala gospe Olgi za 
obisk. 
NEŽA DUŠA, Osnovna šola Loulsa Adamiča Grosuplje Po štirinajstih letih bivanja med Malgaši se je misijonar Jože Adamič v juniju ponovno mudil v Sloveniji. 
V domače kraje so ga priklicale povsem uradne zadeve - menjava osebnih dokumentov, sicer pa v letoš­
njem letu ni načrtoval dopustovanja v domovini, saj ga onkraj morja čakajo pomebnejše zadeve - prvikrat 
bo organiziral novo mašo, ki jo bo daroval eden izmed njegovih malgaških varovancev. 
Kako Je zorela odločitev za misi­
jonski poklic In kako ste se kot 
Evropejec prilagodili načinu bivanja? 
Na začetku je bilo težko, bolj kot 
psiha je trpelo telo. Hrana, podnebje, 
tropske bolezni - a človek se privadi. 
Po študiju filozofije in teologije sem se 
odločil oditi med revne, moj cilj je bila 
Afrika. Priložnost se mi je odprla s 
slovenkim misijonom na Mada­
gaskarju. Tam je povsem druga kul­
tura, način življenja in pojmovanja. 
Lahko bi rekel, da znajo bolj uživati kot 
mi, ki se ne znamo ustaviti. Čas ni nji­
hov gospodar. Na začetku sem tudi 
sam obdržal navado hitenja, a ti vroči­
na preprečuje stalno ativnost. 
Koliko slovenskih misijonarjev 
trenutno vrši pastirsko službo na 
Madagaskarju? Z njimi gojite stike? 
Trenutno nas je 17 duhovnikov, ses­
ter in laikov, razkropljenih po otoku. 
Občasno se srečujemo posamezniki, a 
nam razdalje in slaba komunikacija 
preprečujejo, da bi se vsi naenkrat 
zbrali skupaj. Na dva meseca pa 
vzdržujemo pastoralne sestanke, kaj 
popijemo, se pohecamo in izmenjamo 
izkušnje, težave. 
Na Madagaskarju so pred vašim 
prihodom v domovino zapele puške. 
Revščina je prepoznavni znak 
dežele. Bivanjske razmere so zelo 
težke. Na volitvah je narod izvolil nove­
ga predsednika, a se stari še po 30 
letih oblasti noče umakniti. Tudi med­
narodna skupnost, posebno Francozi, 
ga ne priznajo, ker imajo svoje 
interese. Zame demokracija ne obsta­
ja - zmaga tisti, ki ima interes. Tisti, ki 
bolj pobija in krade, ga mednarodna 
skupnost pusti vladati. Posebno 
majhne države vodijo večje države, 
majhne pa jih morajo ubogati. V 
nasprotnem ni denarja in podpore. 
Medijsko je močno podprta predstava, 
ko bogatin podari revežu žakelj riža, 
prikrito pa je dejanje kraje zlata, dra­
gih kamnov. To ni utopija, ljudem je 
pač preprečen dostop v zakulisje. 
Ljudje vedo, da so Francozi proti nove­
mu predsedniku, a so se pripravljeni 
žrtvovati in bivati v revščini, samo da 
ohranijo lastno svobodo. 
Zakaj prebivalstvo kulturnih dobrin 
ne koristi v svoje dobro In zakaj ne 
prepreči Izkoriščanja? 
Ljudje se jih ne zavedajo, ne vedo, 
koliko so vredne. Zlato, dragi kamni, 
zelen in rdeči poper, vanilija. Preprosti 
ljudje živijo iz dneva v dan, borijo se za 
preživetje in ne za življenje. Kilogram 
riža dnevno in skuhana zelena voda -
to je dnevna prehrana Malgaša. Otroci 
nimajo zvezkov, pišejo na tablice in 
sproti radirajo ... Ljudje so skorajda 
neizobraženi, preživljajo se s poljedel­
stvom, vsaj v kraju Malufari, kjer 
službujem. 
Kaj vse vključuje misijonsko delo? 
Vaše poslanstvo zagotovo nI le 
duhovno prerodlteljske narave? 
Kot duhovnik sem zadolžen za 
enajst cerkva, opravljam pastoralno 
delo, pri veronauku mi pomagajo tudi 
laiki, skrbim za socialno pomoč, na 
voljo pa sem tudi na drugih področjih 
življenja. Najpomembnejše je prav 
gotovo zdravstvo, saj menim, da je bol­
nik v življenju največji revež, pa naj si 
bo bogat ali reven. Takrat človek 
najbolj trpi. V naši ambulatni se 
dnevno zvrsti od 40 do 100 ljudi. 
Veliko denarja odteče za zdravila, 
praktično vsa moramo drago plačati, 
ljudem pa, ki nimajo sredstev niti za 
osnovno preživetje, jih damo zastonj 
ali pa močno spustimo ceno. 
Misijonarji ogromno naredite tudi 
za civilizacijski napredek odmakn­
jenih dežel. 
To je tako relativno. Kdo je civi­
liziran, mi ali oni? Problem ni v civi-Misionar na Madagaskarju Jože Adamič se je v nedeljo, 29. junija, oglasil tudi v 
žalski župniji, kjer je pred osemnajstimi leti "novo mašo bral", in maševal pri 
obeh nedeljskih svetih mašah. Na sliki: Žalski župnik Andrej Šink in misionar Jože 
Adamič pred župniščem. 
lizaciji, temveč v sposobnosti živeti 
skupaj, v vedenju, da potrebujemo 
drug drugega. Ne da vsiljujemo svojo 
kulturo. Sam sem se v teh letih od 
Malgašev veliko naučil in prejel, oni pa 
od nas, ne da bi kdo izgubil svojo iden­
titeto. Če bo Evropa preveč bogata, 
bodo revni prodirali vanjo. To je nar­
avni zakon. Če pa bodo imeli dovolj za 
preživetje, za ohranitev lastnega dos­
tojanstva, bodo ostali doma. V 
nasprotnem pride do velikih spletov 
nacionalizma, kot so izbruhnili v 
Avstriji in Franciji. Sami si kopljemo 
grob ali nebesa. Težko je gledati super 
hišo in ob njej živečega cigana ... 
Slovenci pogosto darujemo za mil­
ijone. Ali denar dospe v prave roke? 
Seveda. V dveh letih, odkar sem bil 
nazadnje v Sloveniji, je na račun 
prispelo 3000 evrov. Sredstva pošilja­
jo tudi iz Francije, Kanade, Argentine. 
Francija in nekatere organizacije 
pomagajo tudi z zdravili, drugi jih 
namenijo za misijon, tudi zame oseb­
no, odvisno je od darovalcev. Priznati 
moram, da mi je težko prositi. Če pa 
hočem pomagati drugemu, moram 
"fehtariti". 
So mogoče vzporednice s sloven­
sko družbo, z načinom življenja tam 
In doma? 
V tem trenutku menim, da ne. Če pa 
bi pogledali 150 let nazaj v zgodovino 
Evrope, potem bi našli veliko skupne­
ga. Na Madagaskarju smo zaostali za 
150 let razvoja, to je edini problem. Če 
bi nas napredek dohitel, bi se lahko 
kosali med seboj. Razvoj sprejme 
vsak, ni pa rečeno, da je to najboljše. 
Ima tudi svoje napake in poman­
jkljivosti, a bi se veliko zadev rešilo. 
Problem je v tem, da belci tega ne 
želimo - hočemo eksotiko! Morda se 
zdi, da sem zelo kritičen, a po 14 letih 
opažam velike razlike. 
Kateri način življenja vam je ljubši, 
s katerim se lažje poistovetite? 
Rekel, bi da tam. Življenje je bolj 
zdravo, ni take ihtavosti, častihlepja, 
živčnosti in nevoščljivosti. Mrzlice, 
hlepenja po slavi, bogastvu, dobrinah. 
Seveda se najde, to je izvirni greh 
vsakega človeka, a ni prisotno kot v 
Evropi. Pomembno se je zavedati, da 
na svetu nisi sam, stvari je treba znati 
deliti. 
BI se Slovenci od Malgašev lahko 
kaj naučili In aH vi nJim polagate 
vedenje o slovenski družbi? 
Vsak se lahko nekaj nauči. Vse je 
odvisno od hotenja. Če si zaverovan le 
vase, kar je največji napuh, potem ne 
znaš sprejeti sočloveka. Vsaka kultura 
ima dobre in slabe strani. Človek mora 
gledati pozitivno, da sprejme tisto, kar 
je dobro. Evropa ne bi smela biti 
zagledana samo vase. Gledati je 
potrebno tudi navzven, na pomanjkan­
je na socialne razmere v deželah, ki niso v okviru bogatih evropskih držav. 
Kdaj razmišljate, koliko časa boste 
ostali? 
Ne vem - dokler bom čutil, da sem 
potreben, bom ostal. Sem na posodo -
sejem, drugi pa morajo žeti. Pomagam 
Cerkvi in narodu s tistim, kar znam. Ko 
uvidiš, da ne moreš več deliti, je prav, 
da se vrneš in mesto prepustiš druge­
mu. 
Kakšno Je zanimanje za misijon 
med Slovenci? 
Slovenci smo bili vedno zelo razpo­
loženi za misijone. Vsi radi pomagajo, 
ne samo verni. Nismo zaprti vase, tisto 
majhno, kar imamo, radi delimo. To je 
naša lepa lastnost. Vsem bi se rad 
zahvalil za pomoč. Prinesli smo malo 
peska na Madagaskar, ki bo ostal v 
ponos za Slovenijo in slovensko 
Cerkev. Ostalo bo spoznanje, da smo 
nekaj prispevali za ljudi, ki so bili v tis­
tem času v pomanjkanju. 
Ste precej užlll malgaško zaupanje 
ali ste se morali glede na neprijetne 
Izkušnje z belci zanj posebej truditi? 
Tukaj mi rečejo, da sem črn, tam, da 
sem bel. Nazadnje ne veš več, kaj si. 
Nisem se potrebno trudil, da bi me 
sprejeli. Dal sem se jim takšen, 
kakršen sem, in oni so me sprejeli. 
Logično je, da nikoli ne bom postal 
Malgaš. Sprejeli so me le do določene 
meje. Vedno bom tujec v njihovih 
očeh. Ne pričakujem čudežev, vsak 
narod želi ohraniti svoje dostojanstvo. 
Ko vidijo belca, mislijo, da je poln 
denarja. V zgodovini je belec vedno 
imel denar. A tudi bel je lahko revež, le 
da zaradi pomanjkljive razgledanosti 
tega vedenja ne osvojijo. Menijo tudi, 
da se onstran morja odpira raj in želijo 
v boljši svet. 
Koliko časa Je na afriških tleh že 
prisoten slovenski misijon? 
Pred 35 ali celo 40 leti se je na 
afriških tleh začel slovenski misijon. 
Že pred dvema stoletjema pa je bil 
znan misijonar iz slovenske misijonske 
družbe in je tam tudi pokopan. 
Kakšna je sicer njihova primarna 
veroizpoved? 
Verjamejo v Boga Stvarnika, ki je 
naredil vse, in prednike, ki skrbijo 
zanje. Če rečeš Malgašu, da Boga ni, 
se delajo norca iz tebe. Vsak verjame, 
da Bogje. Tudi če hoče biti ateist, to ne 
more biti. Malgaši imajo svoje obredje 
za določene priložnosti, za obrezo, 
pogrebe, zahvalo za pridelke. So zelo 
religiozni. Po 100 letih krščanstva je 
še vedno prisotna tudi animistična 
vera. 
Kako so se odzvali In sprejeli 
pokristjanjevanje? 
Na otoku je 25 odstotkov prebival­
cev sprejelo krščansko vero, nekaj je 
muslimanov, protestantvo, prevladuje 
pa animizem. V začetku so se posku­
som pokristjanjevanja upirali, kristjane 
ORATORIJ v ŽALNI, ŽE SEDMO LETO BLAGOSLOV KRIZA V SMARJU-SAPU 
Da, že sedmo leto se animatorji sreču­
jemo s predšolskimi, pa vse tja do otrok 
osmega razreda. Ko še nismo imeli pros­
torov pri župnišču, so bila naša srečanja 
v Kulturni dvorani Žalna. 
Rdeča nit srečanj letos, je bila zgodba 
o Egiptovskem Jožefu. Mladi prijatelji, s 
profesorjem Baltazarjem so se odpravili 
po njegovih sledeh. 
Nedelja. Naše prvo srečanje. 
Pri sveti maši je z nami misijonar Jože 
Adamič, "faca" - človek širine med 
Malgaši. 
Ponedeljek. Program teče. 
Dobro jutro Jezus, igra, kateheza, 
delavnice, igre. Nasvidenje Jezus. 
Torek Je "mega" dan, smo v okolici 
boštanjskega gradu. 
Imamo sveto mašo v naravi. Z nami 
so grosupeljski skavti. Piknik in igre -
gostujemo pri Samopomoči Zagradec. 
Pridruži se nam akademska kiparka 
Lučka Koščak. Z najmlajšimi ustvarja z 
glino. 
Sreda. Program teče po ustaljenih 
tirih. 
Četrtek. Pripravljamo se na 
zaključno prireditev In razstavo 
Izdelkov. Dežuje. Z velikim dežnikom -
polivinilom za vse, se preselimo v kul­
turno dvorano v Žalni. Kljub dežju smo 
veseli, saj "copamo" po lužah... 
Petek. Večer! Program strnemo v 
dva dela. 
V prvem delu staršem predstavimo 
program, kije tekel vsak dan. Se vsi poz­
dravimo, pozdrav in zahvala velja tudi 
našima prijateljema Jezusu in Mariji, ki 
sta nas varovala z nevidno roko. V 
drugem delu pa se že spogledujemo z 
morjem, plažo,... Naš animator Boris 
spretno animira starše in seveda tudi 
otroke. Program je bil super, saj smo 
sodelovali vsi: starši, otroci in animator­
ji. Bili smo zelo velika, vesela družina. Za 
slovo - tema, svečke in Angelček varuh 
moj. 
Hvala Samopomoči Zagradec za gos­
toljubje, gospe akademski kiparki Lučki 
Koščak, ki nam je podarila del sebe in 
grosupeljskim skavtom. Hvala gospodu 
župniku Andreju za dom, dvorišče in 
sveto mašo v naravi, vsem donatorjem 
in sveda tudi vam otroci, da ste bili z 
nami, vam, starši pa hvala za zaupanje. 
Vaši animatorji ORATORIJA Žalna 
T Šmarje-Sap, 14. junija - V križišču novejšega dela naselja Šmarje-Sap po 29 letih na svojem mestu 
spet stoji versko obeležje. Idejni in izvedbeni 
Ijenim kipom Odrešenika, je Janez Križman. 'oče" postavitve novega križa s starim, a obnov 
Priprave na Oratorij 2002 v Žalni v obnovljenem farovškem podu. Redki prebivalci Partizanske, Jakhlove 
in Adamičeve ceste v Šmarju-Sapu se 
spominjajo, da je sredi polja, kjer sedaj 
stojijo njihove hiše, nekoč stal križ. Svoje 
mesto je imel tam, kjer sta se križali steza, 
ki je vodila od Sel do Šmarja, in kolovozna 
pot od Grosupljega proti Hudi Polici. Križ je 
v zimi 1973/74 zaradi dotrajanosti lesa 
padel. Spoštljiva roka neznanega človeka 
pa ga je zavila v papir cementne vreče in 
položila pod zasilno streho, ki je pokrivala 
opeko. Ob začetku gradnje svoje hiše ga 
je tod našel g. Križman in ohranjeni kip je 
čakal, daje dozorel čas. O tem, kako znan 
je bil nekdaj ta križ v Šmarju in njegovi 
okolici, priča tudi dejstvo, da je takratna 
jugoslovanska vojska ob vpoklicu rezervis­
tov na orožne vaje kot zborno mesto nava­
jala: Križ na Sapu. In to še kar nekaj let, ko 
križa že ni bilo več. 
Enajsta obletnica osamosvojitve Slo­
venije se je g. Krizmanu zdela primerna, 
da vrne verskemu znamenju prostor in 
čast, ki mu pripadata. Odslej križ stoji na 
križišču Partizanske in Jakhlove ceste. Ob 
navzočnosti velikega števila prebivalcev 
sosednjih treh cest in bližnje okolice, je 
križ po večerni maši blagoslovil šmarski 
župnik Jože Mrvar. V obredni slovesnosti 
je poudaril simbolični pomen križa za 
kristjane, se zavzel za strpnost med verni­
mi in nevernimi ter opozoril na plodnost 
sodelovanja med vsemi ljudmi dobre 
volje. 
Pobudnik postavitve križa, Janez 
Križman, se je zbranim zahvalil za 
udeležbo na blagoslovu ter jih poprosil, 
naj na novopostavljeni križ vsak gleda s 
svojega zornega kota. "Tistemu, ki ob 
pogledu na postavljeno znamenje ne 
doživlja verskih čustev, bo mogoče križ 
opomin, kako čas hitro mineva. Kot bi tre­
nil, je minilo tudi 29 let, ko križa ni bilo. 
Križ pa naj bo tudi spomin na naše pred-
pa so preganjali. Nova vlada je naklon­
jena krščanski veri, prejšnja pa ji je 
strogo nasprotovala. 
Kakšna Je narava tamkajšnjih 
ljudi? 
Ljudje so zelo prijazni, vse bi naredili 
zate. To je prvi vtis, kasneje spoznaš 
tudi njihove napake. Posebno so pri­
jazni do turistov. Malgaški človek zna 
sprejeti sočloveka, to je v njihovi naravi 
in pregovorih. Gostoljubje je doma na 
Madagaskarju. Kolikokrat sem spal na 
zakonski postelji, ki sta jo zakonca 
odstopila za gospoda, medtem ko sta 
sama spala na tleh. Na Madagaskarju 
si najboljši gost. Delo nima pomena, v 
celoti se ti posvetijo. Zgubiti prijatelja, 
je najhuje. Če pa si ga pridobiš, je 
velikega pomena. 
Kako ste si vi organizirali življenje? 
Vstajam ob šesti uri, mašujem in se 
potem odpravim na delo. Domov se 
vrnem ob osmi uri zvečer, ob devetih 
sem že v postelji. Nimam elektrike, a je 
ne pogrešam. Nisem obremenjen. Ob 
večerih posedimo ob sveči, se pogo­
varjamo. Izmenjamo si dogodke 
dneva. To so preproste stvari, ki so 
pomembne za življenje. Način, ki v 
Evropi zginja. Ni nam potrebno gledati 
na uro, ko gredo spat kure, greš še ti. 
Sedaj sem si omislil tuš, izkopal sem 
15-metrski vodnjak. Občasno spijem 
pivo in prižgem cigareto, kar si navad­
ni ljudje ne morejo privoščiti. 
Kako pa se počutite doma, na 
Spodnjem Blatu? 
Vedno sem vesel prihoda med svoje 
in sosede. Ujeli smo se, imamo se radi, 
lepo me sprejmejo. Doma pozabim na 
težave, ki me spremljajo pri delu. 
Človek se mora znati odpočiti. Ugajajo 
mi domačnost, pozornost, ponos in 
veselje, ki vejejo iz vaščanov. Če je moj 
prihod veselje za ljudi, sem tudi sam 
vesel. 
Barbara Pance ZAKAJ NAJ BI SLI ZAKONCI 
NA DUHOVNE VAJE 
Zadnji majski večer se nas je devet zakonskih parov iz naše župnije za dva dni 
odpravilo na duhovne vaje v frančiškanski samostan v Nazarje. V samostanskem 
domu duhovnih vaj smo bili preskrbljeni s hrano, pijačo, prenočiščem, dvorano 
za srečanja, kapelo za molitev in sveto mašo. Poskrbljeno je bilo tudi otroško 
varstvo, tako da smo bili zakonci z manjšimi otroci brez skrbi in smo lahko z vsem 
srcem sodelovali v duhovni poglobitvi. 
Duhovne vaje je vodil naš gospod župnik Franci Šuštar, njegove nečakinje pa 
so poskrbele za varstvo naših otrok. Dvakrat dnevno smo se zakonci zbrali, da 
nam je voditelj predstavil temo za naše razmišljanje in potem za pogovor med 
zakoncema. Prvi večer nam je voditelj predstavil celoten program duhovnih vaj z 
naslovom: "Ostati v milosti zakona". Zatem nas je s psalmom uvedel v premiš­
ljevanje o lastnih željah in hrepenenju po Bogu. Pozneje so bile predstavljene še 
teme: Mir in nemir, Ostati v milosti zakona ter Spreminjati se. Ob vsaki temi smo 
razmišljali še o različnih načinih molitve. Premišljevanje smo začeli vedno z 
odlomkom iz evangelija. Zatem smo si pomagali še z gradivom, kjer smo dobili 
pomembne misli in vprašanja. Najprej je premišljeval vsak za sebe, zatem pa sva 
se zakonca o tem pogovorila. Pri tem nam je pomagala čudovita narava 
Nazareškega hriba in mozirske doline. 
V soboto popoldne smo spoznali tudi najstrožji ženski red na Slovenskem, ses­
tre klarise. Sestra Kalarina, opatinja tega samostana nam je predstavila njihovo 
življenje in poslanstvo, namenjeno molitvi, zbranosti in delu. Zakoncem nam je 
čestitala, da smo se odločili za pot svetega zakona, družine in posredovanja živ­
ljenja. Sestre so nam omogočile nepozabno doživetje, ko smo smeli v soboto 
ponoči dve uri z njimi v njihovi kapeli moliti in prepevati. Ta čudovita molitev nas 
spremlja zakonce še naprej v naših vsakdanjih naporih. 
Vsi čutimo, koliko težav in stisk doživljajo slovenske družine. Na duhovnem 
področju so družine velikokrat prazne. Zato si lahko odgovorimo na vprašanje, 
zakaj zakonci na duhovne vaje. Midva sva se lansko leto, po devetih letih zakona 
prvič udeležila duhovnih vaj. Priznava, da sva po drugih duhovnih vajah 
prepričana, da sva prej veliko zamudila, ko se jih nisva udeleževala. Ugotavljava, 
da so enkrat na leto nujno potrebne za najino duhovno rast. Tu sva dobila moč 
za življenje v najinih medsebojnih odnosih, ter za odgovorno in zahtevno vzgojo 
najinih otrok. Urejeni odnosi med zakoncema in zgledno življenje so temelj za 
dobro vzgojo. Tako čutiva, kako duhovne vaje niso le za duhovnike, redovnice, 
mladino in birmance..., in misliva, da so najbolj potrebne za nas zakonce, ki 
živimo v skupnosti družine, osnovne celice naroda in Cerkve. 
Pohvaliti morava tudi našega voditelja, ki je zavzeto in z veseljem pripravil in 
vodil te duhovne vaje. Odpiral nam je duhovno bogastvo Svetega pisma, nas uva­
jal v premišljevanje, usmerjal v pogovorih, podelil zakrament svete spovedi ter za 
nas daroval sveto mašo. Kako zelo veliki darovi so to. Želiva, da bi se še več 
zakoncev odločilo za duhovne vaje v okviru naše župnije ali ob drugih priložnos­
tih. 
Marta In Jože Zavlršek nike, ki so ob hoji mimo verskih znamenj z 
glav snemali svoja pokrivala. Posne-
majmo jih tako, da se bomo pozdravljali 
med seboj," je svoj nagovor zaključil g. 
Križman. 
Blagoslov križa je s petjem polepšal 
Moški pevski zbor Šmarje-Sap. Za prijeten 
zaključek petkovega večera pa so poskr­bele gospodinje, ki so pripravile pecivo, 
manjkalo pa ni niti jedače niti pijače. Nič 
čudnega, da se zbranim ni mudilo domov. 
Iz zrelih moških grl je zadonela vesela fan­
tovska pesem. Družabno srečanje se je 
zavleklo v zgodnje jutro: v križišču pri 
Križmanovih pa odslej stoji križ. 
Janez Plntar 
Ob blagoslovu križa v Šmarju - Sapu - foto Janez Pintar 
SV. ROK 
Sv. Rok na Spodnji Slivnici 
foto Alenka Oblak Legenda o ozdravitvi svetnika Roka se je tako usidrala, da obstaja v francoščini 
fraza "to sta sv. Rok in njegov pes", ki pomeni, da sta dva nerazdružljiva prijatelja. Pes 
in angel naj bi namreč pozdravila Roka. koje ta zbolel za kugo. Podobo tega precej 
priljubljenega svetnika lahko v grosupeljski občini vidimo v 5 cerkvah: 
- Na glavnem oltarju (sedaj ob strani) 
je v cerkvi na Sp. Slivnici. 
- Na Dolah pri Polici, v Šmarju-Sapu in 
pod Boštanjem stoji na stranskem oltar­
ju, v grosupeljski stari cerkvi pa gaje moč 
videti na freski in kot kip. 
Rok je ime, ki izhaja iz nemščine in 
lahko pomeni "rjoveti" ali pa "mir, 
počitek". Svetnik goduje 16. avgusta. 
Rodil se je konec 13. stoletja v 
Montpellierju v Franciji, vendar so mu 
starši kmalu umrli. Vse svoje imetje je 
razdelil ubogim in potoval po svetu kot 
reven romar. Ozdravil je mnoge obolele 
za kugo in jih s tem rešil pred smrtjo. 
Vendar je pozneje zbolel tudi sam. 
Legenda pripoveduje, da ga je v oslabe­
losti ohrabril angel in nek pes mu je vsak 
dan prinašal kruh, da je ozdravel. Doma 
ga niso več prepoznali - imeli so ga za 
vohuna in ga zato vrgli v zapor. Gorje je 
prenašal pet let in potem umrl. Spoznali 
naj bi ga šele na smrtni postelji. 
Najbolj znan je kot priprošnjik proti 
kugi. poleg tega pa je še zavetnik Benetk, Montpellierja, jetnikov, bolnikov, bolnišnic, 
zdravnikov, lekarnarjev, kmetov, vrtnarjev, mizarjev, proti okužbam, koleri, steklini, 
bolečinam v nogah in pred nesrečami. Običajno je prikazan skupaj s sv. Sebastjanom 
(Boštjanom). Zelo pogosto ga spremljajo palica, torba, čutara in pes, velikokrat kaže 
na kužno rano na nogi. 
Pomoč drugim, tudi za ceno lastnega 
življenja. Temu nasprotno je gledanje 
samo na sebe, na svoje koristi, užitke. 
Užitki so minljivi, zato jih je potrebno 
povečevati, sicer ne zadostijo več potrebi, 
želji. In kje je meja? So žalostni, duševno 
ranjeni ljudje meja? Ne? Uničen avto? 
Zlom roke? Tudi npr. spolne zlorabe 
mladoletnic v modnem svetu niso meja? 
Pa zlorabe otrok, trpinčenje na delovnem 
mestu, pretepi, obubožanje (drugih), nasil­
je zaradi pijanosti, vožnja avtomobila pod 
vplivom raznih substanc, ki ovirajo zbra­
nost? Mar mora biti meja šele lastna 
smrt? Vse to samo zaradi tega, ker bi radi. 
da nas ima kdo rad. Ker hlepimo po 
odnosih, občutku, da smo ljubljeni. 
Kakšna pota za to uberemo! 
VELIKO SVETNIKOV, KI SO 
UPODOBUENI V CERKVAH NAŠE 
OBČINE, GODUJE V POLETNIH MESE­
CIH: sv. Marjeta (20. 7.), sv. Krištof (24. 7.), 
sv. Jakob (25. 7.), sv. Joahim in Ana (26. 
7.), sv. Ožbalt (5. 8.), sv. Donat (7. 8.), sv. 
Urh (7. 8.), sv. Dominik (8. 8.), sv. Lovrenc 
(10. 8.), sv. Helena (18. 8.), sv. Bernard 
(20.8.), sv. Jernej (24.8.), sv. Gregor Veliki 
(3. 9.), sv. Notburga (14. 9.). Morda lahko 
izberemo ogled teh umetnin za izlet. 
Alenka Oblak KRHKA VAZA 
Preprosta naj bo moja misel, 
da dotakne se srca, 
saj tudi drobna zvezdica 
se le v jasnini 
na nočnem nebu prepozna... 
Preprosta naj bo moja misel, 
da Te v srcu zadrži, 
saj v labirintu srčne zmede 
pot se prava 
le s Tvojim vodstvom obdrži... 
Preprosta naj bo moja misel, 
naj domače Ti zveni, 
saj brez prevare in računa, 
najboljši kruh 
le v domači peči zadiši... 
Preprosta naj bo moja misel, 
Tebi le namenjena, 
saj krhka vaza je življenja 
za vso večnost 
le v Tvojih rokah shranjena... 
Mojca Kastellc 
Družbena, gospodarska in kulturna 
zgodovina naših treh občin PREDSTAVITEV ZBORNIKA 
TREH OBČIN 
Glavni urednik dr. Mihael Glavan in odgovorni urednik Ivan Ahlin na predstavitvi 
Zbornika občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje 18. 6. 2002 v Knjižnici 
Grosuplje. 
Dr. Mihael Glavan je 18. 6. 2002 v prostorih knjižnice Grosuplje ob predstavitvi 
22. Zbornika občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje povedal, da je 
najpomembnejše, da gre Zbornik med ljudi. Letošnji Zbornik je zelo obsežen, saj 
vsebuje 39 prispevkov, ki jih je napisalo 24 avtorjev na 268 straneh. Vsebina je 
razdeljena na več razdelkov: Področna zgodovina, Naše občine in občani, 
Kronika, jubileji, kulturni dogodki in Bibliografija. 
Nadalje je nekaj besed spregovoril tudi odgovorni urednik Zbornika Ivan Ahlin, 
ki je povedal, da je bilo natisnjenih 850 izvodov, od tega pa so jih 700 že prodali, 
obenem pa se je je zahvalil vsem županom, ki poskrbijo za reden odkup dela 
naklade Zbornika. 
Med gosti je bil tudi župan občine Grosuplje Janez Lesjak, ki se je zahvalil 
vsem za vztrajnost pri tem delu. O ločitvi iz nekdanje občine Grosuplje v nove tri 
občine pa je dejal: "Ta kraj bo večno živel in mi se ne bomo nikoli razšli." Anton 
Jakopič, župan Dobrepolja. pa je povedal, da se ti prispevki ohranjajo za zgodovi­
no in da je to delo treba ohranjati še naprej. 
Kristina Zaje 
Knjige in članki o naših krajih in ljudeh 
V 22. Zborniku občin Grosuplje, 
Ivančna Gorica, Dobrepolje sta objavljeni 
dve odlični domoznanski bibliografiji za 
leti 2000 in 2001. Prvo je zbral in obde­
lal Drago Samec, bibliotekar v knjižnici 
Slovenske akademije znanosti in umet­
nosti, zajema pa samostojne publikacije, 
ki so po avtorju (uredniku, prevajalcu), 
vsebini ali založniku vezane na naše tri 
občine, je razvidno, da je v preteklih dveh 
letih izšlo 98 "naših" knjig, naše založbe: 
Mondena. Cistercijanska opatija Stična 
in (Grafis trade (Sp. Blato) pa so izdale 
skupaj 141 knjižnih naslovov. 
Največ (22) je leposlovnih: 14 pesniš­
kih zbirk, domači pesniki/pesnice so: S. 
Ahlin, V. Ambrožič. L. Ceglar. I. Frbežar, G. 
Gluvič, A. Nadrah, K. Zakrajšek, S. 
Zaviršek; - in 8 knjig proze (zlasti za 
mladino). Domači pisatelji/pisateljice so: 
P. Glavan. G. Gluvič. S. Koželj Horvat, ne s 
celo knjigo tudi K. Zakrajšek ter 3 zbiralci 
sodobnih ljudskih pripovedi: I. Dolšek ter 
Z. Kastelic in J. Prime. 
Dalje je izšlo tudi 14 učbenikov, 14 
priložnostnih in jubilejnih publikacij, 11 je 
strokovnih knjig, 7 publicističnih knjig, 4 
zborniki. 4 družbenozgodovinska dela, 3 
katalogi znamk. 2 zdravstvena priročni­
ka, 3 umetnostnozgodovinska dela, 2 tu­
ristični zloženki, 1 slovar in 1 geografska 
karta. 
Vsa dela so bibliografsko vzorno in 
izčrpno popisana in skoraj vedno oprem­
ljena tudi z bibliografsko strnjenimi opom­
bami oziroma pojasnili, zato bralcu samo 
nekajkrat ni jasno, za katero vrsto dela 
gre (Gluvič, Nadrah). Kolikor stvari poz­
nam, bi lahko dodal samo še Drobne 
pesmi za dušo Mojce Kastelic (2001). 
Marsikatero od navedenih knjig je bib­
liografsko zelo težko "ujeti", zato Dragu 
Samcu čestitam: tako popolne in tako 
bogato anotirane bibliografije bi bil vesel 
tudi naš veliki bibiograf Matija Čop. 
Pa še to: domoznansko literaturo je 
tudi zelo težko kupiti: knjigarne na 
Grosupljem nimamo, sicer pa se tudi v 
Ljubljani v samozaložbi izdane knjige zelo 
redko lahko kupijo. Na srečo ima vsa v 
bibliografiji navedena dela Knjižnica 
Grosuplje, ki domoznansko literaturo 
skrbno zbira. 
Bibliografijo domoznanskih člankov naših treh občin je podpisala bibliotekar­
ka Marija Samec. Njena bibliografija pri­
naša izbor člankov iz slovenskih 
časopisov in domačih (ter tujih) revij 
oziroma periodičnih publikacij, ki izhajajo 
oziroma so izšle izven naših treh občin, 
skupaj 685, in je razdeljena na 20 te­
matskih področij. V bibliografiji so izpisani 
podatki iz nad 70 periodik in monografij, 
nekaj od njih je tudi tujejezičnih: angleš­
kih, nemških in hrvaških. 
Najpogostejše omenjane osebnosti iz 
naših treh občin so Jože Gale z 
Grosupljega, režiser treh Kekcev, oba 
brata slikarja in kiparja Kralj iz Dobrepolja 
in beograjski nadškof France Perko s 
Krke, opazen pa je bil tudi tv novinar Uroš 
Slak, nagrajenec Jurčičevega sklada, 
doma z Grosupljega. Poleg njih je treba 
navesti še publicista Louisa Adamiča, 
zdravnika Marka Gerbca, psihiatra 
Jožeta Jančarja, politika Janeza Janšo, 
kulturnega zgodovinarja Jožeta Kastelca, 
slikarja Antona Pahuljeta in novinarja 
Janeza Zrneca. 
Med skupinami sta glede na število 
pojavitev na prvih mestih stiska gledališ­
ka skupina Drzne in lepi in glasbena 
skupina Slapovi, za katero iz bibliografije 
izvemo, da je bila uglasbena tudi pesem 
Vinka Žitnika z Grosupljega. 
Med podjetji izstopa Pekarna 
Grosuplje, ki zelo skrbi za svojo "besed­
no" promocijo, sledita ji GPG, Motvoz in 
platno, vse Grosuplje, in Livar - Ivančna 
Gorica. 
Med kulturnimi ustanovami je v 
domoznanski publicistiki daleč naj­
močnejši samostan Stična. 
Tudi bibliografija Marije Samec je boga­
to in v veliki večini tudi bibliografsko str­
njeno anotirana. Edini, res drobni očitek 
bi bil, da nekajkrat navaja tudi periodiko s 
področja treh občin (Klasje, Naš kraj) 
oziroma naslove publicističnih podenot 
kot bibliografske enote, npr. Trip, Vikend 
magazin (Delo). Zato tudi bibliografinji 
Mariji Samec vsa pohvala in vse priznan­
je. 
Želim si, da oba naša odlična bib­
liotekarja še naprej objavljala tako 
odlične bibliografije. 
J.MulIer Sredi junija je izšel 22. letnik Zbornika 
občin Grosuplje, Ivančna Gorica, 
Dobrepolje, naše najpomembnejše 
domoznanske publikacije. Zbornik je začel 
izhajati leta 1969. Do leta 1978je izšlo 10 
zbornikov, nato pa so začeli izhajati na dve 
leti. Glavni urednik zbornika je Mihael 
Glavan, njegov odgovorni urednik, ki 
odlično skrbi tudi za finance, pa je Ivan 
Ahlin. 
Najnovejša številka obsega 268 str. 
besedil in 31 str. oglasov oz. obvestil. V njej 
27 avtorjev objavlja 39 člankov s področja 
naše družbene, gospodarske in kulturne 
preteklosti in sodobnosti. 
Dr. France Adamič nadaljuje svojo boga­
to in zanimivo Malo kroniko, v kateri je 
tokrat popisal zgodovino 8 rodbin: 
Malnarčkove, Galetove, Garbasove in 
Budkovičeve z Grosupljega, Krštofove iz 
Šmarja, Kajžnih in Paučičeve z Gatine in 
Potokarjeve s Cikave. 
Mihaela Jarc Zajčje ob predstavitvi za­
nimivega drobca polpretekle bralne kul­
ture natresla rešto imen nekdanjih višnje-
gorskih veljakov: župana, nadučitelja, 
učiteljev, sodnikov, notarjev, poštarja. 
Dr. Andrej Vovko je popisal ude Družbe 
sv. Mohorja iz dekanije Šmarje v obdobju 
1861-1918: leta 1861 jih je bilo 23, leta 
1918 pa 1417. Poimensko navaja imena 
duhovnikov, cerkovnikov, organistov, pa 
županov, uradnikov, trgovcev, obrtnikov in 
drugih stanovsko določljivih mohorjanov, 
za vsako faro pa je izpisal tudi najpogos­
tejše priimke. 
Franc Kalar piše o hranilnici in posojilni­
ci v Šentvidu (1896-1941) ter navaja 
imena 17 županov v letu 1914 s področja 
sedanje občine Ivančna Gorica. 
Trije župani: Janez Lesjak, Jernej 
Lampret in Anton Jakopič predstavljajo 
dosežke in razvoj svojih treh občin v 
preteklih dveh letih. Občina Grosuplje je 
razpolagala s 1816 milijoni oziroma 1888 
milijoni tolarjev (123.000 SIT/prebivalca), 
najpomembnejši investiciji pa sta bili 
dokončanje šole Brinje in odlagališča 
Spaja dolina; pri slednjem sta finančno 
sodelovali tudi ostali dve občini. Občina 
Ivančna Gorica je razpolagala s 1164 mili­
joni oziroma 1250 milijoni tolarjev + 490 iz predhodnega leta prihranjenimi milijoni 
(109 000 SIT/prebivalca), najpomemb­
nejši začeti investiciji pa sta bili osnovna šola 
v Stični ter vodovod na Polževsko pla-noto. 
Občina Dobrepolje je razpolagala s 422 mili­
joni oziroma 432 milijoni tolarjev +146 iz 
predhodnega leta prihranjenimi milijoni 
(120 OOOSIT/prebivalca), najpomembnej­
ša začeta investicija pa je Jakličev dom. 
O polstoletnem razvoju Pekarne 
Grosuplje piše njen direktor Štefan 
Plankar: Izgubo so imeli samo leta 1992, 
sicer pa je lani 200 zaposlenih napeklo 
8800 ton kruhov in peciv. 
O privatizaciji družbenih podjetij piše 
Jožef Marolt, nekdanji direktor Kovi-
nastroja. V zvezi z divjimi privatizacijami 
oziroma tako imenovanimi vzporednimi 
(bvpass) podjetji pravi: "Vzporedne firme 
so služile družbenemu podjetju, da je 
zmoglo brez stečaja preživeti, pridobiti 
nove trge in počakati na politični dogovor o 
lastninjenju". 
Nekaj odstavkov poprej pa je tudi 
zapisal: "Bilo je veliko pisanja o kraji sto­
letja. Pravih dokazov ni bilo." 
0 lastninjenju družbenega premoženja 
javnega pomena (zgradbe, stanovanja ali 
drugi objekti šol, sodišča, občine, pošte, 
železnice, Telekoma, Ljubljanske banke, 
zavarovalnice Triglav, JLA in TO, domov za 
ostarele, cest, zemljišč) piše Rudolf Rome, 
nekdanji grosupeljski župan. Del tega 
premoženja je dobila občina, del država, 
del pa se je privatiziral (družbena 
stanovanja) oziroma denacionaliziral. 
O centru za ravnanje z odpadki Spaja 
dolina piše Janez Skarlovnik, direktor 
Javnega komunalnega podjetja Grosuplje: 
cena 480 milijonov tolarjev, o arhitekturi 
Adamičevega centra Nataša Mazi. o uved­
bi 9-letne šole v občini Dobrepolje pa 
poročajo Dušica Hočevar, Mateja Hočevar, 
Martina Prhaj in Karmen Perko. 
Oddelek Znanost, kultura, književnost 
obsega 6 člankov. Jakob Muller piše o 
Francetu Prešernu in 13 njegovih sorod­
nikih, ki so v letih 1800-1820 živeli na 
Kopanju ali Kopanj obiskovali. Mihael 
Prijatelj je zbral, prevedel in komentiral 
odlomke iz pisem A. M. Slomška, ki go­
vorijo o Francu Ksaverju Kutnarju. doma iz Praproč pri Temenici, kije bil 1844-1846 
lavantinski škof, torej Slomškov predhod­
nik. O šolstvu in šolnikih v Dobrepolju od 
1769-1894 izčrpno piše Ivan Grandovec. 
Ljubiteljske gledališke predstave pol­
preteklega časa obravnavata dva članka. 
Jože Miklič je raziskal gledališko dejavnost 
v KS Mlačevo od leta 1946 do 1991: več 
kot 180 ljudi je uprizorilo 39 gledaliških 
del. 
Kulturnozgodovinsko dragocen in 
človeško topel je tudi članek Danijela 
Zupančiča, ki obravnava gledališče na 
Muljavi od 1911. do 1941. leta 
Stilno zanimivo besedje dveh najboljših 
povesti Frana Jakliča je raziskala Jožica 
Narat, ki je ugotovila, da kar 46 narečnih, 
etnografskih ali starinskih Jakličevih 
besed ne pozna noben slovenski slovar. 
Četrti razdelek zbornika vsebuje več 
jubilejnih zapisov. Ob 50-letnici Adamičeve 
smrti je Mihael Glavan citiral nekaj 
odlomkov iz Kocbekovih dnevnikov 
1950-1951. Kocbek ni bil zadovoljen z 
Adamičevim nekritičnim pisanjem o 30 % 
homoseksualnosti med slovensko du­
hovščino pa tudi z "brezobzirnim in zavest­
nim spreminjanjem nespremenljivih 
zgodovinskih dejstev v samovoljno igro in v 
novo preračunano konstrukcijo. Nobe­
nega datuma in osebnega podatka se ne 
drži, poleg tega pretirava v politični psi­
hologiji in vnaša v svojevoljno zgrajeno 
zgodbo cowboyske elemente." Da z 
Adamičevim pisanjem očitno ni bil zado­
voljen tudi partijski oziroma državni 
aparat, se je kazalo tudi ob Adamičevi tra­
gični smrti. 
V razdelku Gradivo objavlja dr. Tine 
Kurent gematrično študijo iz Martina 
Krpana, Kozlerjevega zemljevida in 
Prešernove Zdravljice, poroča o disertaciji 
Tatjane Duma Rodice in Vankovem portre­
tu Louisa Adamiča ter objavlja Louisa 
Adamiča zapis v spominsko knjigo frizerja 
Kamenariča, Ivan Ahlin pa navaja nekaj 
statističnih podatkov o naših treh občinah. 
Zbornik zaključujeta dve odlični in izčrp­
ni domoznanski bibliografiji, ki sta ju 
zbrala in tudi komentirala Drago in Marija 
Samec. 
Muller 
NOCOJ PA, 0 
Šmarje-Sap, 8. junija - Na letnem kon­
certu Moškega pevskega zbora Šmarje-
Sap in Vokalne skupine Šmarnice so se 
predstavili tudi šolski otroški pevski zbor 
Iskrice, cerkveni dekliški zbor Mlada 
srca, cerkveni otroški zbor Jaba-daba-du 
iz Smarja-Sapa ter Moški pevski zbor 
Corona iz Grosupljega. V uvodu je na 
citre zaigral Dušan Mazaj. 
Dvorana šmarskega Družbenega doma 
je koncert pričakala v novi preobleki. KS 
Šmarje-Sap je namreč izpeljala obnovo 
njenega preddverja in sanitarij, pleskanje 
dvorane ter zamenjavo luči v njej. Na 
veliko veselje nastopajočih pa je bilo v 
dvorani tudi tisto, kar si najbolj želijo -
hvaležno domače občinstvo. 
V uvodnem nagovoru je predsednik 
Kulturnega društva Ljubo Vilar pozdravil 
nastopajoče in zbrane poslušalce - med 
njimi predstavnike šole z ravnateljem g. 
Gabrijelom na čelu, člane Sveta krajevne H, NOCOJ 
skupnosti in predsednika KS g. Riglerja, 
predsednike krajevnih društev ter 
občinske svetnike. Spomnil je na 55-letni-
co ustanovitve Kulturnega društva Šmar­
je-Sap ter izrazil upanje, da bo Družbeni 
dom v doglednem času dobil tudi novo 
fasado. Predsednik KS Šmarje-Sap Anton 
Rigler pa je poudaril, da je letni koncert 
nadaljnji korak v pripravah na praznovan­
je 500-letnice šole v Šmarju. Na koncertu zborovske pesmi, ki je v 
Šmarju-Sapu postal že tradicionalni kul­
turni dogodek pred poletnimi dopusti in 
počitnicami, so se letos, kot je dejal g. 
Vilar, predstavili skoraj vsi, ki v Šmarju 
pojejo. Iskrice, Mlada srca in Jaba-daba-
du vodi Barbara Černe, MPZ Šmarje-Sap, 
Vokalno skupino Šmarnice in gostujoči 
MPZ Corona pa Jernej Kralj. 
Ob koncu koncerta je g. Vilar mlade in 
malo manj mlade, dekleta in žene, fante 
in može, ki imajo veselje do petja, povabil, 
naj se pridružijo kateremu izmed 
šmarskih zborov. Sledilo je družabno 
srečanje, ki so ga, poleg kozarčka rujnega, 
popestrile dobrote izpod rok članic 
Društva podeželskih žena Sončnica. 
Priložnost za spontan pogovor obiskoval­
cev s krajevnimi in občinskimi svetniki se 
je ponudila kar sama od sebe. Prizadevni 
predsednik KD Ljubo Vilar je ponosno 
razkazal, kaj je bilo že postorjeno in 
obnovljeno. In tega res ni malo. Seveda pa 
ni pozabil povedati, da imajo nekatere 
stvari še v načrtu. Tudi občinski svetnik dr. 
Peter Verlič mu je pozorno prisluhnil. 
Janez Plntar 
Lučka Koščak v Gruberjevi kiparski galeriji "Stati inu obstati" v Škocjanu 
V ponedeljek, 1. julija 2002, ob 21. url je bila odprta razstava monumentalnih skulptur akademske kiparke 
Lučke Koščak v Gruberjevi kiparski galeriji (pred Arhivom RS) v Ljubljani. Ob tej priložnosti so pripravili tudi video 
projekcijo Toneta Stojka o nastanku razstavljenih figur. 
Kiparka Lučka Koščak je diplomi­
rala leta 1990 na E.S.A.V. v Ženevi 
(Švica) in dve leti kasneje prav tam 
zaključila podiplomsko specializacijo v 
smeri tridimenzionalnega izražanja. 
Sodelovala je na nad 50 skupinskih 
razstavah in 12 samostojnih v tujini, 
predvsem v Švici in Holandiji, tokratna 
predstavitev je tretja samostojna v 
Sloveniji. Njena dela so v mnogih pri­
vatnih zbirkah v Evropi. Slovenski lju­
bitelji kiparstva poznajo kiparko po 
mali plastiki, za katero je leta 1999 
prejela županjino nagrado. 
V katalogu, ki je izšel ob razstavi, je 
prof. dr. Aleš Erjavec med drugim 
zapisal: "Čeprav seje najprej zdelo, da 
so kipi Lučke Koščak hermetična ali 
vsaj povsem intimistična dela, se na 
koncu izkaže, da je njihov namen in 
uspešno realizirani domet prav komu­
nikacija z javnostjo, ta javnost pa smo 
mi vsi in zlasti vsak posebej. Vsak od 
kipov torej nagovarja vsakega od nas, 
kaj pa mi povedo in kje in kako najdem 
v njih mir, spokoj in ljubeče sprija-
znjenje s samim seboj, pa je seveda 
odvisno od vsakega od nas. Lučka 
Koščak nam je pokazala, kje so vrata 
in nam jih je odprla, sami pa moramo 
sedaj stopiti skoznje." 
staša Kokot Lučka Koščak s sodelavci v kiparskem ateljeju - foto Tone Stojko 
NA ODRSKIH DESKAH - SCENE, KULISE, 
KOSTUMI, MASKE IN OSTALE TEHNIČNE REŠITVE 
Kultura v KS Mlačevo od 1946. do 1991. leta 
SCENE IN KULISE 
Scenske rešitve so bile od začetka 
pod kozolci zelo enostavne. Na oder 
so prinesli nekaj rekvizitov od doma, 
da je ambient na odru vsaj približno 
ustrezal zahtevam v scenariju. 
Nekoliko resnejša scena je bila 
pripravljena pri igri Črna žena, ko smo 
za nekaj prizorov v gozdu poleg 
smrečic in večjih vej postavili tudi 
skale, ki smo jih naredili iz papirja. Na 
leseno ogrodje smo prilepili z 
mizarskim lepilom in z manjšimi le-
penkarji v več slojih naguban papir od 
cementnih vreč in ga prebarvali. 
Premične in samostojeće kulise v 
predstavah, ki so bile pripravljene na 
malem in nato tudi na velikem odru 
na Velikem Mlačevem, pa so bile že 
izdelane iz lahkih montažnih elemen­
tov. Na lesene okvirje je bila napeta 
žakljevina ali drugo primerno blago in 
prebarvano ter poslikano s potrebni­
mi motivi. Še posebej efektno so bile 
izdelane razne kmečke peči, visok 
kamin, polkrožni portal kovačnice, 
Marijina kapelica, razne vrtne ograje, 
pa tudi nekaj drugih sobnih in 
panoramskih elementov, skale pa 
s(m)o izdelali iz ostankov velikega 
stiropornega snežaka, ki s(m)o jih pre­
oblikovali in prebarvali. KOSTUMI 
Kostume so si igralci večinoma 
nabrali v domačih skrinjah in omarah, 
nekaj pa tudi pri znancih in prijateljih. 
Posamezne dele so si sešili sami ali 
so naprosili bolj veščo šiviljsko roko. 
Nekaj kostumov, predvsem za Divjega 
lovca in poznejše predstave, so si 
sposodili v ljubljanskih gledališčih in 
na TV Slovenija. Lasulje v igri Zdravnik 
po sili pa je izdelala Ivanka Rus iz 
Velikega Mlačevega. Pri nekaterih 
igrah so bili uporabljeni posamezni 
deli uniform, tako starih in novih gasil­
skih, kot tudi vojaških in drugih. Nanje 
je bilo treba včasih le dodati primerne 
našitke ali zamenjati pokrivala. 
MASKE 
Maskiranja se je loteval nežnejši 
spol v samih igralskih zasedbah. 
Poleg krem, šmink, barv in pudrov je 
za brke in brade nekajkrat služilo kar 
nekoliko z glavnikom počesano 
laneno predivo. Kot starega učitelja v 
Cankarjevem Pohujšanju v dolini šent-
florjanski leta 1980 so me z otroškim 
pudrom v prahu po laseh popolnoma 
posivili. Danes tega ne bi bilo treba 
več početi... 
TEHNIČNE REŠITVE 
V začetku so bile tudi ostale 
tehnične rešitve zelo enostavne. Ker 
Kakršen gospod, tak sluga /1985/ na sliki: Lado Javornik, Franci Ozimek in Jože 
Hren - arhiv Jože Hren so prve predstave pod kozolci priredili 
v nedeljo popoldne, ni bilo treba skr­
beti niti za razsvetljavo. Pozneje so v 
notranjih odrih za razsvetljavo 
namestili le nekaj navadnih žarnic 
neposredno za sprednjo črto odra, ki 
so bile privite le v okov, le redkokdaj 
so jim dodali še pločevinaste 
senčnike, ki so jih samo privezali, 
tako da je bila svetloba nekoliko 
usmerjena v igralce in da hkrati ni 
preveč uhajala med gledalce. 
Za Črno ženo je bilo treba v nekaj 
prizorih narediti prehod iz mraka v 
noč. Ker raznih reostatov oziroma 
potenciometrov za redukcijo omre­
žnega električnega toka koncem šest­
desetih let ni bilo moč dobiti, si je bilo 
treba pomagati na drugačen način. 
Zato so fantje izdelali dve podolgovati 
škatli iz vezanih plošč in tanjše alu­
minijaste pločevine, ki je spredaj 
imela utor za pleksi steklo. V škatli so 
pritrdili po tri zaporedno vezane manj­
še žarnice, ki so že tako in tako sijale 
bolj medlo. Na pleksi steklo so nato 
nalepili moder celofan v prehodu po 
več plasti. Obe škatli so pritrdili na 
strop, na pleksi steklu pa so v luknjo 
zavezali vrvico, kije omogočala, da so 
jo prosti igralci ob straneh za odrom 
vlekli počasi in na ta način prišli do 
zaželene zatemnitve. 
Pri tej igri smo uporabili tudi mag­
netofonske posnetke, ki so jih igralci 
posneli sami. V tem času so bili nam­
reč magnetofoni med ljudmi v naših 
krajih še prava redkost, društvo pa 
tudi ni imelo toliko denarja, da bi ga 
lahko kupilo. Tako je bilo posneto na 
privatnem magnetofonu zvonenje ob 
žalski cerkvi, žlobudranje potoka 
nekje v okolici Grosupljega, le za jok 
dojenčka mi niso znali povedati, kje 
so ga posneli. 
Zanimiva je bila tudi rešitev, kako 
napraviti efekt zavijanja mrzlega 
vetra, ki smo ga uporabili v Meškovi 
drami Mati. Tanjšo deščico, debelo 
približno 5 mm, dolgo okoli 50 cm in 
široko nekaj več kot 5 cm, je treba 
privezati na krajšo vrvico, ki se jo drži 
v rokah, deščico pa se nato zavrti z 
različnimi hitrostmi v vertikalnem Škocjan, 9. junija - Ob krajevnem prazniku, ki ga Škocjanci sicer praznujejo 8. 
junija, na dan, ko se je leta 1508 na Rašci, ki je tedaj spadala pod škocjansko 
faro, rodil oce prve slovenske knjige Primož Trubar, se je kljub deževnemu vre­
menu pred zgradbo opuščene šole zbralo kar precej poslušalcev. 
Dobrodošlici, ki jo je v Trubarjevem jeziku izrekel starosta škocjanskih igralcev, Šte­
fan Zrnec, je sledil pozdravni nagovor predsednika KS Škocjan Jožefa Krašovca. 
Izpostavil je predvsem prizadevanja krajanov za izgradnjo poslovilnega objekta in kra­
jevnega centra. Sledila je podelitev priznanja KS Škocjan. Prejela ga je Trubarjeva kon­
jenica, ki združuje že 32 članov s 25 konji, in po Sloveniji promovira Škocjan in obči­
no Grosuplje. 
V slavnostnem nagovoru je župan Janez Lesjak pozdravil že 6. tradicionalno prired­
itev "Stati inu obstati", ki že s svojim imenom simbolizira zavednost m trmoglavost 
slovenskega človeka. Med drugim je dejal, da nam je Trubar dal pisano in tiskano 
besedo ter nam s tem tlakoval pot k samostojnosti. Ob tem je spomnil, da ima sloven­
ski narod v najnovejšem času podobne dileme, kot jih je imel ob času Trubarja. 
Slovenci smo se pred dobrim desetletjem osamosvojili, sedaj pa ne vemo točno, kako 
naprej. Komaj smo pridobili samostojnost, sedaj pa se moramo ponovno vključevati 
v širše okolje evropskega prostora. Slovenski človek je tako v dilemi, kaj se bo v tem 
prostoru z nami zgodilo. Ali bomo ponovno izgubili svojo samostojnost? Kaj bo ostalo 
od Slovenstva? G. Lesjak je krajanom čestital ob njihovem prazniku ter jih pozval k 
tesnemu medsebojnemu sodelovanju in lastnemu angažiranju. Škocjancem je oblju­
bil, da jim bo občina stala ob strani. Pomagala jim bo tudi pri obnovi in ureditvi več­
namenskega prostora v zapuščeni šoli. v katerem bodo lahko potekale kulturne in 
družabne prireditve. 
V kulturnem programu so nastopili: Moški pevski zbor "Vokal" iz Grosupljega pod 
vodstvom Primoža Cedilnika, citrarka Tanja Zaje Zupan s flavtistko Ano Burnik, 
ansambel Franca Potocarja s Podlipškimi fanti, mlada violinistka Vesna Elikan ter 
Trubarjeva konjenica. Odlomke iz del, ki opisujejo nekdanje življenje v škocjanskih 
hribih, pa so brale članice Kulturnega društva Škocjan: Petra Sodja, Ana Gregoric in 
Nina Kralj. 
Med vidnimi gosti iz širše okolice so se poleg župana prireditve udeležili tudi 
predsednica Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti RS - območna izpostava 
Ivančna Gorica Tatjana Lampret ter občinska svetnika Jože Košir in dr. Peter Verlič. 
Škocjanci vse ljubitelje kolesarjenja vabijo tudi na že tradicionalni kolesarski 
izlet po Rimski cesti. Start bo na Veliki šmaren, v četrtek, 15. avgusta 2002, ob 
11. url pri gasilskem domu v Škocjanu. 
Janez Plntar 
krogu. Z velikostjo deščice in s 
hitrostjo vrtenja se uravnava "moč 
vetra". 
Na arhivskih igralskih predlogah v 
Prežihovih Samorastnikih je bilo kar 
nekaj pripisov: Na začetku prvega 
dejanja, ko starka začne pripove­
dovati zgodbo, je bila "podložena" na 
magnetofonski trak posneta glasba, 
prav tako tudi na začetku 13. prizora. 
V naslednjih prizorih je bilo predva­
jano zvonenje kar nekajkrat. Na 
začetku druge slike prvega dejanja je 
zapisano, da mora biti "osvetljeno pol 
odra" in še več podobnih zapisov. 
V Cankarjevem Pohujšanju v dolini 
šentflorjanski so nam šli na roko celo 
na Radiu Slovenija, ko so nam poleg nekaterih drugih zvočnih posnetkov 
brezplačno odstopili tudi posnetek 
znane poročne koračnice v izvedbi 
simfoničnega orkestra. 
Pri Kreflih so uporabljali nekoliko 
močnejši magnetofon, na katerem so 
bili pripravljeni sodobni glasbeni pos­
netki. Dolžina posnetka je bila sočas­
no označena na vlogi. Pripisi na vlo­
gah pri posameznih stavkih: posnetek 
1 / (števec traku) od 0 do 9, privij glas 
do 8. pri 8 nato začni zmanjševati 
glas. posnetek 2 / od 12 do 19, pos 
netek 3 / od 20 do 21, posnetek 4 / 
od 24 do 27, posnetek 5 / od 27 do 
36, posnetek 6 / od 37 do 41 itd. 
Jože Mlkllč 
INFORMACIJA O IZVAJANJU 78. A ČLENA 
ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU 
UUBUANA, 18. 6. 2002 - Državni zbor RS je 27.11. 2001 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem 
zavarovanju (ZZVZZ-E; Ur.l. RS, št. 99/2001), ki med drugim kot novost uvaja tudi ukrepe zoper samostojne zavezance, ki so neredni plačniki prispev­
kov za obvezno zdravstveno zavarovanje, in njihove družinske člane (78. a člen ZZVZZ). S prehodnimi določbami je bilo določeno, da se začne 78. a člen 
Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju izvajati 6 mesecev po uveljavitvi ZZVZZ-E t.j. 22.6.2002, zato bo Zavod kot izvajalec omen­
jenih določb od tega dne dalje pričel izvajati z zakonom predvidene ukrepe. 
S spremembo zakona se zaostruje 
odgovornost samostojnih zavezancev, ki 
so neredni plačniki prispevkov obveznega 
zdravstvenega zavarovanja. Tako se 
zavarovanim osebam iz 4., 5., 6., 7, 8., 
11.. 12., 13., 14. in 20. točke prvega 
odstavka 15. člena zakona (na primer 
osebe, ki samostojno opravljajo gospo­
darsko ali poklicno dejavnost, osebe, ki so 
lastniki zasebnih podjetij v R Sloveniji, 
kmetje, ki opravljajo kmetijsko dejavnost 
kot edini ali glavni poklic, vrhunski športni­
ki, samostojni kulturni delavci,...) ter nji­
hovim družinskim članom v času, ko nima­
jo poravnanih obveznosti plačevanja 
prispevkov, zadržijo njihove pravice do 
zdravstvenih storitev in denarnih dajatev iz 
naslova obveznega zdravstvenega zava­
rovanja. Te osebe in njihovi družinski člani 
bodo lahko v času, ko nimajo poravnanih 
obveznosti iz naslova prispevkov, uveljavl­
jale na račun obveznega zdravstvenega 
zavarovanja le nujno zdravljenje. 
Ostale storitve, ki presegajo nujno 
zdravljenje, si bodo morali neredni plačniki 
zagotoviti z lastnimi sredstvi, ki jih bo 
Zavod povrnil, ko bodo tudi sami poravnali 
svoje obveznosti do Zavoda. Nujno zdravl­
jenje obsega: 
-nujne in neodložljive zdravstvene 
storitve za ohranitev življenjsko pomemb­
nih funkcij, zaustavljanje večjih krvavitev in 
oskrbo ran. preprečitev nenadnih in usod­
nih poslabšanj kroničnih bolezni oziroma 
zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzroči­
lo trajne okvare posameznih organov ali 
življenjskih funkcij ter antišok terapij: 
- zdravljenje zvinov in zlomov ter 
poškodb, ki zahtevajo specialistično obrav­
navo; 
- zdravljenje zastrupitev; 
- storitve za preprečevanje širjenja infek­
cij, ki bi pri zavarovani osebi utegnile 
povzročiti septično stanje; 
- storitve, za katere je predpisano 
obvezno zdravljenje, ali so z zakonom 
opredeljene kot obvezne in za katere po 
naših predpisih ni plačnik država, deloda­
jalec ali zavarovana oseba sama; 
- nujne prevoze z reševalnimi vozili; 
- zdravila, predpisana na recept s pozi­
tivne liste, potrebna za zdravljenje stanj iz 
predhodnih alinej; 
- medicinske pripomočke, potrebne za 
obravnavo stanj iz predhodnih alinej, in 
sicer v obsegu, kot ga določajo Pravila 
obveznega zdravstvenega zavarovanja. 
Prva zgradba na mestu sedanje Stare 
pošte je bila nedvomno postavljena že 
veliko prej, saj so že v letu 1588 temeljito 
obnovili cesto, ki je vodila od Gradca na 
Avstrijskem, čez Ljubljano pa do Karlovca 
zaradi boljšega stika s svojo vojsko, ki je 
zapirala poti osmanskemu cesarstvu. V 
18. stoletju je bilo nato zgrajeno sedanje 
poslopje z velikimi hlevi, kjer so furmani 
imeli svojo okrepčevalnico in so lahko 
oskrbeli svoje konje, pripregli dodatne 
vlečne konje tako za tovorne kot poštne Storitve nujnega zdravljenja izvajalci 
zdravstvenih storitev (zdravstveni domovi, 
bolnišnice, zasebniki-koncesionarji, leka­
rne ipd.) obračunajo obveznemu 
zdravstvenemu zavarovanju. 
Postopek zadržanja pravic nerednim 
plačnikom 
Podatek o nerednem plačniku pri­
spevkov bo zapisan na kartici zdravstvene­
ga zavarovanja ali na obrazcu "Potrdilo o 
veljavnosti obveznega zdravstvenega 
zavarovanja", s katerim zavarovane osebe 
uveljavljajo pravice, če začasno nimajo kar­
tice. Če bo ugotovljeno, da ima oseba 
neporavnane obveznosti do Zavoda iz 
naslova prispevkov, bo pri uveljavljanju 
zdravstvenih storitev obravnavana kot 
neredni plačnik, prav tako tudi pri uveljav­
ljanju pravice do denarnih dajatev (nado­
mestilo plače za čas začasne zadržanosti 
od dela, potni stroški ter pogrebnine in 
posmrtnine). Enaka pravila veljajo za nji­
hove družinske člane. 
Zavarovana oseba bo ob potrjevanju 
kartice zdravstvenega zavarovanja preko 
samopostrežnega terminala obveščena, 
da je neredni plačnik. Obvestilo na termi­
nalu se bo glasilo; "Zavezanec ni redni 
plačnik prispevka, zato so pravice iz 
obveznega zdravstvenega zavarovanja 
zadržane do plačila prispevka." Podatek o 
nerednem plačniku prispevkov bo s kar­
tice zdravstvenega zavarovanja prebral 
izvajalec zdravstvenih storitev, ki dela po 
pogodbi z Zavodom. 
V kolikor bo izvajalec za nerednega 
plačnika opravljal zdravstvene storitve, ki 
ne sodijo med nujno zdravljenje, bo izva­
jalec izstavil individualni račun nerednemu 
plačniku, ki bo v tem primeru v deležu za 
obvezno zdravstveno zavarovanje samo­
plačnik. Pri tem bo izvajalec obračunal 
opravljene storitve po veljavni pogodbeni 
ceni med izvajalcem in Zavodom. Na 
osnovi individualnega računa bo za­
varovana oseba lahko uveljavljala povrači­
lo stroškov na Zavodu, ko bo poravnala 
neplačane prispevke. Upravičenci uveljavi­
jo povračilo stroškov zdravstvenih storitev 
na pristojni enoti Zavoda na podlagi pisne 
zahteve. Zahtevi upravičenec priloži origi­
nalni račun izvajalca in dokazilo o plačilu 
računa. Če zavarovana oseba nima porav­
nanih prispevkov, mu izda območna enota 
Zavoda na podlagi 266. člena Pravil 
obveznega zdravstvenega zavarovanja 
odločbo, s katero zadrži povračilo stroškov. 
vozove ter jih z nasprotno pošiljko (posred­
no) vrnili nazaj. Naslednja podobna posta­
ja, kjer so se konji vračali, je bila v Višnji 
Gori. 
Tovorjeno in prevozno blago je bilo: 
vino, gradbeni les in drugi gradbeni mate­
rial, drva, seno in ostali kmetijski pridelki. 
Promet je potekal s stare glavne poti tudi 
na Turjak, Dobrepolje, Krko in celo proti litij­
skemu koncu čez poliške hribe, nekoliko 
manj pa proti Sostremu. 
Prevozništvo je bilo povezano z vrsto V kolikor bo Zavod v postopkih uveljav­
ljanja pravic do denarnih dajatev (potnih 
stroškov, nadomestila plače med začasno 
zadržanostjo od dela, pogrebnine in pos­
mrtnine) ugotovil, da je oseba neredni 
plačnik, bo izdala območna enota Zavoda 
odločbo, s katero bo zadržala izplačilo 
denarne dajatve. 
Upravičenec do povračila stroškov 
zdravstvenih storitev ali denarnih dajatev 
lahko ponovno uveljavi pravico do povrači­
la stroškov zdravstvenih storitev ali 
denarnih dajatev, potem ko bo poravnal 
prispevek za obvezno zdravstveno 
zavarovanje neposredno na enoti Zavoda, 
kjer ima urejeno obvezno zdravstveno 
zavarovanje, Davčni upravi RS, banki ali 
pošti. 
Do sedaj so imele nekatere zavarovane 
osebe kljub nerednemu plačevanju 
prispevkov zagotovljene vse pravice iz 
obveznega zdravstvenega zavarovanja. Z 
izvajanjem 78. a člena zakona pa bi bilo 
moč povečati disciplino glede poravnavan­
ja obveznosti, hkrati pa bi ohranili načela 
enakih pravic in obveznosti. Z izvajanjem 
omenjenih ukrepov je ocenjeno povečanje 
prihodkov v višini 200 mio SIT, ki pa jih bo 
Zavod namenil za predvideno uvedbo 
nekaterih novih pravic do medicinsko-
tehničnih pripomočkov, ki so rezultat hitre­
ga tehnološkega razvoja (inzulinske 
črpalke in digitalni slušni aparati za otroke 
do 15. leta starosti ter elastomerne 
črpalke za nego umirajočih na domu) in ki 
so že predvidene s spremembami in 
dopolnitvami Pravil obveznega zdrav­
stvenega zavarovanja, ki jih je skupščina 
Zavoda sprejela na zadnji seji dne 22. 5. 
2002. 
Priporočilo zavarovanim osebam -
samostojnim zavezancem 
Bistvenega pomena za dokazovanje 
rednega plačevanja prispevkov so dobri 
podatki in evidence o plačanih prispevkih. 
Če bodo zavarovane osebe - samostojni 
zavezanci pri izvajanju 78. a člena zakona 
ugotovili pomote v evidencah o nerednem 
plačevanju, naj se z dokazili o dejanskem 
plačilu prispevkov obrnejo na ustanovo, 
kjer te evidence vodijo. Tovrstnih evidenc 
ne vodi le Zavod temveč tudi Davčna upra­
va RS, zato priporočamo zavarovanim ose­
bam, da morebitne napačne podatke v 
evidencah odpravljajo s predloženimi 
dokazili o plačilu tam, kjer se tovrstne evi­
dence vodijo. Zavarovane osebe -
servisnih dejavnosti in s specializacijami, 
ki so se pozneje razvijale v obrtne 
delavnice - že skoraj prave tovarne 
(kovačije, kolarstva, itd.). 
Prav tako je težko reči, kdaj se je začel 
turizem na Grosupljem, saj bi se lahko 
zapletli celo v dilemo, kaj sploh je turizem 
- ali šteti med turizem že obdobje selitve 
narodov, ali morda prva verska romanja, 
pa potem vedno bolj pogosta potovanja 
trgovcev in njihovega spremstva, proti 
obmorskima Trstu in Reki, ki so se spo­
toma ustavljali na Sveti gori ali na Trsatu, 
pa proti Gradcu, proti Celovcu, Beljaku, na 
Tirolsko, celo do Dunaja. Skratka: definici­
ja naj namerno ostane odprta, čeprav je v 
klasičnih šolskih in strokovnih učbenikih 
tudi o tem kar nekaj dilem. 
Prometa v obratni smeri ni bilo ravno 
veliko. So pa potovanja naših ljudi 
povzročila tudi povratni val ljudi iz teh kra­
jev, ki so prihajali med preproste ljudi po 
nekatere kmečke izdelke in druge 
surovine. Pretok izdelkov in ljudi pa se je 
nato z izgradnjo železnice nedvomno pre­
cej povečal. V ta namen so nekateri gro­
supeljski gostilničarji in podjetniki zelo 
dejavno sodelovali pri napredovanju samostojne zavezance prosimo za 
potrpežljivost. 
Vrednost neplačanih prispevkov za 
obvezno zdravstveno zavarovanje 
Po evidencah Davčne uprave RS** in 
Agencije za plačilni promet je vrednost 
neplačanih prispevkov za obvezno 
zdravstveno zavarovanje po stanju na dan 
31. 12. 2001 znašala 8,313 mrd SIT, pri 
čemer naj bi dolgsamozaposlenih in kme­
tov znašal 7,932 mrd SIT, pravnih oseb pa 
0,381 mrd SIT. Vendar pa nizka vrednost 
neplačanih prispevkov s strani pravnih 
oseb ni rezultat boljše izterjave ali celo 
pravočasnosti plačila prispevkov, ampak je 
predvsem posledica netočnega izkazovan­
ja javnofinančnih obveznosti. Po zakonu o 
prispevkih za socialno varnost namreč 
pravne osebe izkazujejo neplačano 
obveznost za plačilo prispevkov - torej 
javnofinančnih terjatev - šele ob prvem 
naslednjem izplačilu plač, medtem ko so 
samozaposleni in kmetje dolžni dostaviti 
obračun prispevkov za socialno varstvo 
davčnemu organu najpozneje do 15. v 
mesecu. To pomeni, da neplačani prispev­
ki za pravne osebe niso izkazani v dejan­
ski višini, kajti ob neizplačilu plač se tudi 
obveznost za plačilo prispevkov ne eviden­
tira, za razliko od samozaposlenih in kme­
tov. Skupna vrednost neplačanih, odlo­
ženih in odpisanih prispevkov ter 
prispevkov, spremenjenih v kapitalske 
deleže, za obvezno zdravstveno zavarovan­
je je od 8,67 mrd SIT (stanje na dan 
31.12.1998) narasla na 12,61 mrd SIT 
(stanje na dan 31.12. 2001). 
Območna enota Ljubljana 
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO 
ZAVAROVANJE SLOVENIJE 
* Za delež, ki se nanaša na prostovoljno 
zdravstveno zavarovanje za doplačila, 
bodo poslovna pravila opredelili pristojni 
zdravstveni zavarovalnici (Vzajemna d.v.z. 
in Adriatic d.d.) in izvajalci zdravstvenih 
storitev. 
** Za zagotavljanje evidenc o vplačilih 
prispevkov in nadzor nad neplačanimi ali 
prepozno plačanimi prispevki ima Zavod 
sklenjeno pogodbo z Davčno upravo RS, ki 
spremlja prispevke samozaposlenih in 
kmetov, v povezavi z Agencijo za plačilni 
promet pa spremlja tudi vplačila 
prispevkov pravnih oseb. 
železnice na primer proti Sevnici (bla­
gajnik izvršnega odbora je bil Josip 
Javornik - industrijalec Štajer'c iz Žalne, v 
širšem odboru pa so sodelovali Franc Ja­
vornik, Fran Košak, Ivan Rus (vsi iz Grosup­
ljega), saj so v njej videli tudi svoj zaslužek. 
Med pomembnejše mejnike v razvoju 
turizma pri nas sodi tudi odkritje 
Županove jame leta 1926. Po rapalski 
pogodbi je Postojnska jama pripadla Italiji. 
Zato so intenzivneje zaceli iskati nove 
možnosti. Ker je v našem koncu teren 
precej kraški, so se nekateri posamezniki 
zelo dejavno vključili v raziskovalno delo. 
Med takimi iskalci je bil tudi župan iz 
Ponove vasi, ki je imel na svoji parceli ne­
raziskano brezno. Ledenica pa je bila s 
svojim drugim vhodom znana že veliko 
prej, saj so jo uporabljali že v času turških 
vpadov za skrivališče otrok, žena, sta­
rejših moških in celo za živali - o njej pa je 
pisal tudi Valvasor. Županova razmišljanja 
so bila vendarle potrjena, da gre v bistvu 
za eno in isto jamo. 
Po spominih starejših ljudi je bilo že na 
začetku 20. stoletja, pa vse do druge sve­
tovne vojne, kar precej obiskovalcev 
poliških hribov, smučarjev na Lobčku, pa 
tudi drugih obiskovalcev na primer poz-Leopolda 
Severja 
PISANI 
PLAMENČKI 
Leopold Sever izhaja s škocjanskih 
hribov, iz Malih Lipljen, torej je naš 
občan. Uči na OŠ Stična biologijo in 
kemijo. Dolga leta sva bila sodelavca, 
zato poznam njegov konjiček - pisanje 
kratkih zgodb. Vsem je bil poznan tudi 
kot velik šaljivec, nekaj posebnega so 
bili njegovi testi z izbirnimi odgovori. Vsi, 
učitelji v zbornici in učenci v razredih, 
smo se jim nasmejali. 
Zadnja leta prebiramo njegovo 
Severno stran v Klasju, glasilu občine 
Ivančna Gorica. Ob resnih, izobraževal­
nih temah nikoli ne pozabi na humor. 
Njegovi prispevki se dotikajo narave, 
zgodovine, etnologije, zanimivosti iz 
podeželskega življenja nekoč in danes. 
Zato me ni začudila vest, da je izdal v 
samozaložbi zbirko kratkih zgodbic na 
temo kemije. 
V značilnem svojem stilu začne 
uvodne besede z ugotovitvijo, da smo 
Slovenci narod kemije. Preden se je 
začela ta veda razvijati, smo Slovenci že 
vtkali prva vedenja v ljudsko pripoved in 
pesništvo. "Trzinka", ki je sedela na 
"rajfniku" in čakala svojega ljubega, je 
na svoji zadnji plati črno na belem prva 
odkrila, da je bistvena sestavina lesa 
element ogljik, kar so dosti kasneje tudi 
znanstveno potrdili. Tudi v pesmi 
Majolka, ti si kriva in Ko b' sodov več ne 
b'lo Sever odkriva kemijsko znanje, saj je 
v njih veliko podatkov o etanolu, ki pri­
naša dobro voljo, žal pa tudi zasvo­
jenost. Med poznavalci kemije omenja 
tudi Martina Krpana, ki je tovoril mi­
nerale - sol in kamenine - brusni kamen. 
Same zgodbe pa prinašajo dogodke iz 
njegove dolgoletne učiteljske prakse in iz 
spominov na mladost v rojstni vasi. 
Učitelj Maks iz francjožefovih časov dela 
poskuse s črnim smodnikom in si opali 
brke. Preveč vesten učenec pri pripravi 
organskih spojin pije sok iz zajčje 
deteljice in zboli. Učitelj ga ni dovolj 
jasno opozoril, da naj ne poskuša snovi, 
ki jih ne pozna. Kemija je lahko tudi 
nevarna. Leopolda kot otroka zanima 
vse v zvezi z naravo. Z dedom beži pred 
"duhom" iz kleti, kjer v sodih vre zmleto 
sadje za žganjekuho. Po barvi plamenč-
ka, ko polijeta žganje po kapi kotla in 
zažgeta, ugotavljata, kako močna je 
tekočina, ki teče iz kotla. Polde mami 
sprazni "tošlček", da lahko opazuje 
plamene različnih barv, ko kovance topi 
v ognju pod kotlom za žganjekuho. 
Zanimivo se mu zdi prižigati ogenj po 
starem, s kremenom in kresilno gobo. 
Opazuje mamo pri peki kruha in ugotav­
lja, zakaj kruh, v katerega je dala droži, 
shaja, drugi pa ne. Popelje nas tudi po 
svoji avanturistični izkušnji pri izpiranju 
zlata. 
Že kot otrok je hodil po svetu z očmi, 
odprtimi za vse, kar se je dogajalo v na­
ravi in si zanimivosti zapisoval v spomin. 
Kar je pozabil, je vprašal še živeče sta­
rejše ljudi, da so mu razložili. Skozi 
zgodbe nas pouči o preprostih in 
zapletenih kemijskih reakcijah, ki se 
dogajajo vsak dan pred našimi očmi, pa 
jih ne znamo opaziti in doumeti. Nauk in 
naloge na koncu vsake zgodbe nas 
popeljejo nazaj v šolske klopi. Nekaj 
posebnega je imeti takega učitelja, ki 
poučuje resno snov kemije s šaljivimi 
kemijskimi zgodbicami. 
Marija Samec 
nanih gostiln v Šmarju, Grosupljem, 
Predolah, Veliki Račni, na Velikem 
Mlačevem, v Žalni in drugod, ki so se v 
glavnem pripeljali z vlakom iz Ljubljane. 
Za turizem na Grosupljem prav tako 
velja, da je tudi v preteklosti imel svoje 
vzpone in padce. 
Jože Mlkllč NEKAJ 0 NEKDANJI POŠTI, PREVOZNIŠTVU IN TURIZMU 
PREDDOPUSTNISKO 
POSOLJENE 
ZGODBICE 
Na tem mestu bi morala najbrž biti 
zapisana zgodba v dopustniškem razpo­
loženju, pa me ta čas kot večino prizem­
ljenih Zemljanov Slovenije zaposluje 
nekaj drugega. Zato so spodaj navedene 
vzete iz realnega življenja, ki pa so sem 
ter tja že kar tragikomične. 
Začelo se je že sredi letošnje zime, ko 
so me povabili, naj čim prej zamenjam 
potni list, da bom šel lahko na dopust. 
Ker me nekatere zadeve ne prepričajo 
tako hitro o dobrih namerah naše skup­
nosti, sem vseeno nekoliko počakal. Pa 
še prav sem imel. Zdaj o dobrem 
zaslužku pri menjavi osebnih dokumen­
tov čivkajo že vrabci. 
Druga zgodba se začne kar v službi. 
Nekega lanskega dne mi je kadrovska 
služba izdala odločbo, ki je bila delno 
zapisana v prihodnost. Ko se je ta pri­
hodnost na letošnjem proletarskem 
prazniku približala in bi bilo treba pri­
makniti tistih par jurčkov k mesečni 
miloščini, so celo čez nekaj dni po 
prazniku izdali novo odločbo, ki je tisti 
znesek brez mojega soglasja prerazvrsti-
la v prostovoljno dodatno pokojninsko 
zavarovanje. 
Iz te zgodbe sledi naslednja. Večina 
prizadetih je vložila pritožbo na novo 
določbo, epilog tej zgodbi pa je napisalo 
kar Ustavno sodišče. 
Še bolj nelogična je na primer četrta 
zgodba, ko je ta služba zaradi specifične 
narave opravil in velike stiske s časom 
nekomu za nekatere usluge in storitve 
ostala dolžna skoraj enomesečni 
zaslužek. Naj povem, da je skoraj tretjino 
založil za materialne stroške, več kot še 
toliko pa izplačal neposrednim izvajalcem 
za manjša opravila. Ker je njegova moš­
nja v »štunfu" skopnela, je za dobro pri­
jateljstvo in čiste račune dvignil gotovino 
s kreditne kartice in posledično zarade 
tega prekoračil limit. Račun pa še vedno 
ni plačan, zato se tudi navedeni odstotek 
spreminja navzgor iz dneva v dan. 
Vrednost pričakujočega zneska se bo na 
navedenih karticah in limitih zmanjšala za­
radi raznih obresti in stroškov za približno 
25 %. Se pravi: od kredita, ki ga je dal dr­
žavi, veliki »nacionalni (in zasebni) intere 
si« državljanom zaračunavajo obresti. 
Za šesto zgodbo postavljam vprašanje: 
Ali si predstavljate, kaj bi bilo. če recimo v 
višini enomesečnega dohodka tri mesece 
ne bi plačali nekega davka, električnega 
toka. komunalnih storitev ali nekih drugih 
položnic? Izključili bi nas od civilizacije. 
Tako! Zdaj mi je lažje - pa vam verjet­
no tudi. Kar je dobrega pri vsem tem, je, 
da lahko »šinfamo« čez našo nedorečeno 
osamosvojeno skupnost. V tem je bistvo. 
Spremenili odgovorni najbrž še dolgo ne 
bodo ničesar, ker jim tako "paše". Med 
tem se pa lahko tolažimo s tistim znanim: 
Kakršen narod,... Bog ne daj pa, da bi 
pokazali na koga s prstom! Tožili nas 
bodo za globoke duševne bolečine in 
težke milijone - o naših bolečinah in 
raztrganih nogavicah se tako ne sekirajo. 
Spoštovani bralci! Upam, da se vam 
takšne posoljene zgodbice ne dogajajo. 
Če pa jih že doživljate, jih poskusite nev­
tralizirati - vsaj do volitev. Zdaj pa gremo 
na hladen špricer, saj za dopust na zasol 
jenem morju tako in tako ni nič ostalo. 
fifrczck Zagraškl 
Zavod za prostorsko, 
komunalno in 
stanovanjsko urejanje 
Grosuplje, d.o.o. 
PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA 
ALI ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA 
OBJEKTA 
vam nudimo: 
- izdelavo lokacijske 
doku men ta c ije 
- izdelavo projektne 
dokumentacije za vse 
vrste objektov 
* pridobivanje projektne 
dokumenatcije za 
gradbeno dovoljenje 
Najdete nas na 
Taborski cesti 3 na Grosupljem 
•n po telefonu 
01 786 30 78 ali 01 786 05 42. Fotoutrinki iz DEŽELE JUTRANJEGA MIRU - KOREJE 
Panorama otoka Jeju 
Del velikega in modernega mesta Busan. 
Zaščitnik korejske vasi pred zlemi duhovi Riževa polja med cestami in naselji. 
Vhod v palačo kraljev v Seulu. Tempelj pred jamo iz leta 751. 
"Vroča kri med Štajerci in Ljubljančani.' Najmlajša slovenska navijača. 
VSE FOTOGRAFIJE 
BOŠTJAN ŠEST Ribnik v palači kraljev. 
Veselje ob golu Milenka Ačimoviča. Ribja tržnica v mestu Busan 
KAKO BI LAHKO STAREJŠI POMAGALI DRUG DRUGEMU 
/SOCIALNI PROGRAM DU GROS. 
Dobro počutje članov, posebej bolnih, 
obnemoglih, osamljenih ali drugače 
prizadetih je stalna in pomembna naloga 
upokojenskih društev po vsej Sloveniji in 
seveda tudi našega društva. Različne 
socialne dejavnosti v društvih upoko­
jencev so pravzaprav medsebojna 
pomoč znotraj društev; pa naj bodo to 
izleti, rekreativne in športne aktivnosti, 
druženja, delavnice, predavanja, igre. 
Že s tem, ko spoznavamo razmere in 
probleme starejših, sodelujemo s pris­
tojnimi službami, s svojci, vplivamo na 
celovitejše odpravljanje socialno-zdrav-
stvenih in tudi drugih težav. 
Na okrogli mizi, ki jo je društvo orga­
niziralo v marcu letos, kjer smo predstavili 
rezultate analize z naslovom "Skupaj 
lahko naredimo več za kvalitetno življenje 
starejših" in je bila pohvaljena s strani 
udeležencev in vodstva občine, je bilo 
sprejetih nekaj predlogov za boljše sode­
lovanje med vsemi, ki se v občini bodisi 
prek javnih služb kot sta Center za social­
no delo in Dom starejših občanov, bodisi 
prek civilnih združenj, kot so Društvo 
upokojencev. Rdeči križ. Slovenska kari-
NAJBOUŠI 
ČLOVEKOV 
ŠTIRINOŽNI 
PRIJATELJ 
NI STOL -
AMPAK PES! 
KUPLJENA ALI DOMA 
PRIPRAVLJENA HRANA? 
Mladič in doraščajoči kuža potrebujeta 
za zdrav razvoj uravnoteženo hrano, ki jo 
je težko pripraviti doma v taki sestavi, kot 
jo predpisujejo veterinarji in strokovnjaki 
za prehrano. Zato je pametno, da kužka 
naučimo jesti tako doma pripravljeno 
(kuhano in surovo) hrano, predvsem pa 
briketirano suho hrano, ki velja za popoln 
obrok. Privajanje na briketirano hrano in 
predvsem na različne vrste bi moral 
opraviti že vzreditelj, kjer smo kužka 
kupili. V prvih dvanajstih tednih se nam­
reč oblikuje tudi pasji okus. Če kuža ni bil 
v tem času seznanjen z različnimi vrsta­
mi, sestavo in obliko hrane, se ji bo kas­
neje zelo težko privadil ali pa jo bo celo 
vztrajno zavračal. 
KATERE VRSTE KUPLJENE HRANE 
SO DOVOU KVALITETNE? 
V industriji pasje (in mačje) prehrane se 
pretakajo ogromne količine denarja, prav 
gotovo več, kot jo zberemo za humani­
tarne namene. Žal je za nekatere mega-
koncerne, kjer je stranski industrijski pro­
dukt tudi pasja hrana, zaslužek edino 
vodilo, zato je potrebno biti pri izbiri še 
posebej previden. V Sloveniji je bila nare­
jena le ena neodvisna študija med različ­
nimi vrstami hrane, ki jo je kot magistrsko 
delo opravil mag. Peter Levstek. 
dr.vet.med., ki je občasno na voljo tudi 
grosupeljskim skrbnikom psov v svetoval­
ni ambulanti. Tudi on je zagovornik 
uporabe različnih blagovnih znamk 
hrane, ki pa morajo biti prilagojene 
starosti in pasmi psa. 
KAKŠNA JE PREHRANA ODRASLEGA 
PSA? 
Po svojem telesnem ustroju je pes 
izključno mesojeda žival. To pomeni, da 
ima pes enostaven, vrečast in precej velik 
želodec. Črevesje je 6 - 8 krat večje od 
telesne dolžine. Prebava pri psu poteka 
razmeroma hitro, hrana se zadržuje v 
želodcu le nekaj ur, v črevesju pa največ 
24 ur. Če pes poje hrano, ki povzroča 
vrenje, in po hranjenju teka naokrog, 
lahko taka hrana povzroči zasuk želodca 
okoli svoje osi, le redki psi so v takem 
primeru dovolj hitro deležni kirurške ve­
terinarske pomoči, da preživijo. Pome­
mbno; posebej večjim psom je potrebno 
en večji obrok razdeliti v dva manjša, pes 
naj po obilnem obroku počiva. 
V naravnih življenjskih razmerah požro 
divji sorodniki psa plen s kožo, dlako, kost-tas .... ukvarjamo s temi vprašanji. Da 
bomo čim hitreje prišli do konkretnih 
rešitev, nadaljujemo z načrtovanim 
delom, v katerem evidentiramo kon­
kretne socialne in zdravstvene potrebe 
pri starejših ljudeh. Trenutno najbolj aktu­
alna naloga je, da smo v DU pristopili k 
pilotski raziskavi, ki bo za razliko od običa­
jnih raziskav povsem konkretna. Projekt 
bomo uresničili s pomočjo Slovenske 
filantropije (to je združenje za promocijo 
prostovoljstva), s katero društvo več kot 
leto dni že sodeluje. 
Premalo je namreč vedeti, da v našem 
okolju potrebuje npr. dietno prehrano 25 
% starejših. Vedeti moramo, kdo so ti 
starejši, kje živijo, katero dieto potrebuje­
jo, ali imajo možnost, da jo pripravljajo 
sami ali njihovi svojci ali jo bodo prejemali 
od drugod. Vedeti moramo, kdo jo 
strokovno ustrezno sme in lahko priprav­
lja, kdo dostavlja ipd., koliko dni v tednu 
jo lahko dostavlja, ali jo koristnik zmore 
plačati, ali jo želi prejemati, ali je priprav­
ljen zanjo delno prispevati. 
Ta anketa torej ne bo anonimna. Zajela 
bo 100 starejših od 69 let, to se pravi 
tiste, ki so rojeni v letu 1932 in prej. Tudi 
mi in drobovjem. S tem dobijo vse potreb­
ne snovi za preživetje in razvoj v idealnem 
razmerju. Ko plen raztrgajo, najprej poje­
do drobovino, sledi meso, nato šele osta­
lo. V mesu uplenjene živali dobijo 
kvalitetne beljakovine, v maščevju vir 
energije, v drobovini in črevesni vsebini pa 
vir vitaminov. Kri in kosti so bogate z rud­
ninami in kemičnimi prvinami, dlaka, 
koža in drugi balastni deli pa vzpodbujajo 
prebavo in praznitev črevesja. 
V današnjem času pa je prehrana psa 
odvisna od njegovega lastnika in sprem­
ljajočih dejavnikov: od finančnega stanja, 
iznajdljivosti, časa in znanja lastnika. Prav 
zaradi tega ima večina psov nepravilno 
prehrano. V večini primerov so ljudje po 
krivici naredili psa vsejedca (ostanki 
človekove hrane!), vendar pes po svojem 
ustroju prebavil to ni. 
Pri prehrani psa je pomembna tudi pre­
tirana skrb in "počlovečenje" psa. Pes 
zelo hitro postane izbirčen pri prehrani. 
Zato naj pri prehrani psa velja pravilo, da 
mu ne nudimo tiste hrane, ki jo ima najra­
je, temveč tisto, ki zadovoljuje njegove 
hranilne, energetske in vitaminske 
potrebe. Zato naj pasji jedilnik ne vsebuje 
sladkarij, ker niso zdrave (v velikih količi­
nah povzročajo okvaro zobovja in debe­
lost). Predvsem pa je prepovedano: svi­
njsko meso in kosti, začimbe, čokolada; 
surova drobovina, surove ribe, surovo 
meso, ki ni neoporečno. 
Količinsko je zelo težko določiti, koliko 
hrane naj damo odraslemu psu, ker niti 
dva psa - kot dva človeka - ne pojesta 
enako. Obrok hrane je pri zdravem psu 
odvisen od pasme psa (velikosti psa), 
aktivnosti psa, temperature okolja in 
intenzivnosti presnove psa. Obrok za 
odraslega psa mora biti sestavljen iz: 50 
% živil mesnega izvora (beljakovine), 25 % 
živil bogatih z energetsko vrednostjo (riž, 
testenine, žitarice), 25 % zelenjave (vita­
mini, minerali, balast,...) 
Hranjenje psa izključno z rastlinsko 
hrano in maščobo brez živalskih bel­
jakovin povzroča v organizmu motnje v 
presnovi in različne deficitarne bolezni. 
Nepravilna in enolična prehrana se kaže 
tudi v izpadanju dlake, z ekcemi, s kro­
ničnimi driskami, hujšanjem, z dlako brez 
leska... Pes lahko uživa tudi surovo meso, 
če je to higiensko neoporečno in je pes 
nanj navajen. Je celo bolj naravno, lažje 
prebavljivo, s kuhanjem ne izgublja snovi, 
ki jih temperatura uniči, obenem pa krepi ne bo narejena po vzorcu, kot je to obi­
čajno (vsak peti, vsak deseti ali kako dru­
gače). Zajela bo vse starejše od 69 let v 
dveh treh središčnih ulicah mestnega 
naselja in vse starejše v izbrani vasi -
skupno torej 100. 
Vsi anketiranci bodo vnaprej obveščeni 
na krajevno ustaljen način (prek radia 
Zeleni val) teden dni prej in prek izbranih 
poverjenikov. Anketiranje bo na domovih 
anketirancev. Anketo bomo opravili pros­
tovoljci, ki v glavnem poznamo starejše -
izbrani poverjeniki in članice komisije za 
zdravstveno-socialno delo v društvu. 
Osnovni cilj te raziskave je, da 
vprašamo, kaj potrebujejo, kako si pred­
stavljajo oziroma želijo zadovoljevati svoje 
življenjske potrebe danes in kako, ko 
bodo še starejši, morda bolni ali 
obnemogli. 
Drugi - prav tako pomemben cilj je, da 
ugotovimo, ali je smotrno investirati in 
spodbujati morebiti zainteresirane za ure­
ditev centra za pomoč na domu. V 
devetih Slovenskih občinah taki centri že 
delujejo. V naši občini pripravljajo in 
dostavljajo hrano in delno opravljajo tudi 
nege delavke Doma starejših občanov 
dlesni. Seveda pa je potrebno drobovino 
(pljuča, jetra, vimena,...), ki jo kupimo v 
klavnicah (to so odpadki, ki so neprimerni 
za predelavo), obvezno prekuhati. Tako 
meso je lahko za psa nevaren vir okužbe. 
Pravilno hranjen in zdrav pes svoj 
obrok običajno poje zelo hitro. Če se pes 
nad obrokom ne navdušuje, pomeni, da 
je sit ali bolan. Po desetih minutah 
moramo hrano odstraniti, posebno to 
velja v poletnem času, ker se hrana hitro 
pokvari in na njej se nabira mrčes, pozimi 
pa hrana zmrzne. V obeh primerih je to 
škodljivo. Trdota hrane, ki jo nudimo psu, 
je odvisna od njenih sestavin. Najbolj je 
primerna konsistenca mesa. Psi, ki so od 
mladosti navajeni na trdo hrano, neradi 
jedo mehko in obratno. Odraslemu psu 
nad 15 meseci starosti damo dva obroka 
dnevno, najboljše ob določeni uri. En dan 
v tednu ima pes lahko post, tisti dan 
damo psu kosti ali pa le 1/4 normalnega 
obroka. Kosti, ki jih dajemo psu, morajo 
biti velike "močne" kosti. Z njimi si pes 
krepi čeljustne mišice, hkrati pa si čisti 
zobne obloge. Psu je prepovedano dajati 
krhke kosti (piščančje), ker se taka kost 
lahko zatakne med zobmi, v gobcu ali v 
črevesju. Velikih količin kosti ni priporočlji­
vo dajati, ker povzročajo zaprtje. Vsa 
hrana v obliki briketov je suha, zato pes 
zraven nje potrebuje stalno večje količine 
sveže vode. 
PREHRANA MLADIČEV 
Prvič začnemo psičke odstavljati od 
matere pri štirih tednih starosti. Takrat 
začnejo dobivati mlečne zobe, s katerimi 
povzročajo poškodbe seskov. Pri šestih 
tednih starosti mladiči ne sesajo več pri 
materi. 
Ko so mladički stari sedem tednov, jih 
hranimo pet do šestkrat na dan. 
Posamezni obroki ne smejo biti preobilni, 
ker mladički v tem obdobju nimajo občut­
ka sitosti in jedo preko svojih potreb. Prav 
tako še nimajo razvitega refleksa za 
bruhanje. Pri tem lahko pride do 
prenažrtja in s časom do kronične razši­
ritve želodca in povešenosti hrbtenice (t.i. 
sedlast hrbet). Za neizkušene skrbnike 
naj velja pravilo, da se mladiču vzame 
posoda s hrano, ko psiček prvič dvigne 
glavo iznad posode. Od pol leta do enega 
leta starosti psičkom damo dva do tri 
obroke dnevno. Ko psički dopolnijo osem 
tednov, zmanjšamo število obrokov na 
štiri do pet krat. Po dvanajstih tednih 
starosti damo od tri do štiri obroke Grosuplje usklajeno s Centrom za social­
no delo, delno tudi s pomočjo prosto­
voljke iz DU. Druge storitve npr. pomivan­
je oken, vzdrževanje stanovanja, hiše, 
vrta, prinašanje iz trgovine, plačilo 
položnic, spremstvo na sprehodih, obde­
lovanje vrta, pomoč pri negi pa opravljajo 
sorodniki, sosedje, otroci, ali pa se mnogi 
počasi navajajo, da živijo v vse manj ure­
jenem okolju, ker pač sami ne zmorejo. 
Seveda želimo tudi ugotoviti, kdo so 
tisti starejši, ki so pripravljeni ponuditi 
vsakodnevno ali nekajurno pomoč na 
dan, na teden ali kako drugače in pod 
kakšnimi pogoji. Poleg naštetega pričaku­
jemo tesnejše in boljše sodelovanje s 
CSD, ki bo prostovoljcem lahko konkretno 
pomagal s strokovnimi nasveti ob delu, o 
načinih pristopa, korektnosti odnosov s 
starejšim, ki potrebujejo pomoč. 
Podatke bomo obdelali v DU in bodo 
varovani v skladu s predpisi o spoštovan­
ju zasebnosti in varovanju podatkov pred 
vsakršno zlorabo. Vprašalnike bodo izpol­
njevali anketarji, anketirani se bo lahko 
tudi podpisal in tako potrdil resničnost. Z 
anketiranjem bomo predvidoma zaključili 
do 10. avgusta. Vsi, ki bodo izrazili željo po izkazani pomoči, jo bomo poskusili 
znotraj javnih služb kot je CSD, DSO ali v 
DU ali pri RK, Karitasu tudi realizirati. 
V jesensko-zimskem času bomo anke­
tirancem posredovali možne rešitve in se 
z vsakim posameznikom tudi osebno 
dogovorili za konkretne aktivnosti. 
Pričakujemo, da bo naša pripravljenost 
za boljšo organizacijo raznolike pomoči 
starejšim pomoči potrebnim v danem 
okolju sprejeta dobronamerno. Priča­
kujemo pa tudi, da bo potencialni 
poslovnež našel tudi zase dobro nišo za 
katero od potrebnih dejavnosti. 
Seveda pričakujemo, da bo v nasled­
njem letu poleg drugih občinskih tudi še 
razpis za sofinanciranje katere od najbolj 
potrebnih storitvenih dejavnosti za stare­
jše, ki jih v tem okolju še nimamo. 
Verjamemo, da bo boljša skrb za 
drugega, ki seje znašel v stiski v prid tudi 
nam samim, našemu počutju in zdravju 
in seveda, kadar se bomo znašli med 
pomoči potrebnimi. 
Marta Hrovatln, Komisija za 
zdravstveno-socialno delo 
v DU Grosuplje 
PREHRANA PSOV - POMEMBEN DEJAVNIK 
ZA ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE 
Predvsem skrbniki najmlajših in mladih psov se večkrat sprašujejo, kako in s čim hraniti psa. Tu so odgovori na nekaj 
najpogostejših vprašanj. 
dnevno (dva mesna in dva mlečna). 
Psi so v mladosti hitro rastoče živali, 
pravimo, da rastejo pred našimi očmi, 
zato posvečamo njihovi prehrani posebno 
pozornost. Od psa, ki v razvoju ne dobi 
ustrezne prehrane, ne moremo pričako­
vati, da bo lepo raščen, vzdržljiv in 
odporen. S šestimi meseci pes doseže 
dve tretjini svoje velikosti. V tem obdobju 
najintenzivneje raste in pridobiva na teži. 
Po dvanajstih mesecih pa je večina 
pasem razen največjih že odraščenih. 
Posebno pri mladičih velikih pasem, ki 
rastejo skoraj do starosti dveh let, je 
pomembno, da poleg popolne urav­
notežene kupljene hrane ne dodajamo 
vitaminov ali mineralov (kalcija); slednji 
namreč v prevelikih odmerkih povzročajo 
deformacije in spremembe sklepov, ki so 
lahko tudi usodne. 
PREHRANA PRI ZAPEKI (obstlpaclja) 
Zaprtje se pojavlja predvsem pri sta­
rejših živalih zaradi starostne atonije 
(slabše delovanje) črevesja. Bolj pogosto 
kot pri samicah je to pri samcih, pred­
vsem pri starejših, zaradi povečane 
prostate, ki pritiska na črevesje in otežuje 
prehod blata. Neredko nastane zaprtje 
tudi v zvezi z brejostjo in pri nekaterih 
boleznih z visoko temperaturo. 
Običajno zaprtje nastaja predvsem pri 
obilnem hranjenju psa s (piščančjimi) 
kostmi. Ko odpravimo osnovni vzrok 
zaprtja, hranimo psa z redko kašasto 
hrano še več dni po tem. Taka hrana 
mora vsebovati lahko prebavljive snovi: 
mlečni riž, ovseni kosmiči, konjsko meso, 
jetra in vranica. Za pitje pripravimo lahko 
juho ali mleko. Če je zaprtje pri psu kro­
nično, dajemo psu odvajalne čaje. Psu, ki 
je nagnejen k zaprtju, pa ne smemo 
dajati kosti ali suhe hrane, 
temveč mora biti kašasta in 
vodena. 
PREHRANA PRI DRISKI 
(diareja) 
Diareja je najpogostejša 
posledica bolezni, kot so: 
pasja kuga, parvoviroza, glis-
tavost, zastrupitve,... Pojavlja 
se tudi pri obilnem hranjenju 
z nekaterimi sicer neo­
porečnimi živili, kot so mleko 
(predvsem pri starejših psih, 
ki ga niso vajeni), surova 
jajca, surova jetra, surova 
vranica in loj. 
Pri diareji je pomembna dietna prehrana in nadomeščanje 
izgubljene tekočine. Pri močnih driskah je 
nujno, da takoj poiščemo veterinarsko 
pomoč, pri blažjih pa lastnik lahko poma­
ga sam. Najprej psu ne damo 24 ur 
nobene hrane, počakamo, da se črevo 
izprazni in spočije. Po tej pavzi damo psu 
najprej ruski ali borovničev čaj. Hranimo z 
razkuhanim rižem, ovsenimi kosmiči, ki 
jim dodamo nekaj pustega kuhanega 
zmletega mesa. Obrok ne sme biti preo 
bilen, hrano razdelimo na več obrokov 
dnevno. Obrok mora vsak dan biti sveže 
pripravljen in ne premrzel ali prevroč. Ko 
se blato nekoliko formira, počasi preide­
mo na običajen obrok. 
PREHRANA PRI BOLEZNIH KOŽE 
Različne spremembe na koži so lahko 
vzrok pomanjkljive prehrane, ali pa je pes 
alergičen na določeno hrano oziroma 
snovi, ki jih hrana vsebuje. Take spre­
membe se kažejo predvsem v odpadanju 
dlake, leska na dlaki, prhljaja, ekcemov,... 
V prvem primeru gre za pomanjkanje 
nekaterih za pasji organizem nujno 
potrebnih snovi, kot so: aminokisline, 
maščobne kisline, vitamini in minerali. Do 
tega pride največkrat zaradi enostranske 
prehrane ali pa zaradi bolezni črevesja. 
Kadar je vzrok kožnih sprememb hrana, 
je potrebno hrano spremeniti in jo 
popestriti z vitaminskimi in rudninskimi 
snovmi. Seveda pa vsakemu ekcemu ni 
vzrok hrana, lahko so vzrok bolhe, hor-
monalne motnje, organske bolezni,... 
Zato je najbolje, da se pri takih motnjah 
oglasite pri veterinarju, ki bo vašega psa 
pregledal in ustrezno pomagal. 
Mojca Sajovlc s sodelovanjem 
mag. Petra Levstka, dr.vetmed. 
TAKO SO ŽEJNI ... ČLOVEŠKE LJUBEZNI. 
Na svoj naslov sem prejel pismo 
zveste bralke. Ker sem se globoko 
zamislil še posebej nad tistim delom, ki 
opisuje življenje naših starejših 
soobčanov v Domu za ostarele, nava­
jam te njene misli dobesedno. Med 
drugim je zapisala naslednje: 
Danes (26. 6. 2002) je bilo v domu 
ostarelih kar prijetno, saj se je primer­
no ohladilo. Prejšnji teden pa so 
nekatere varovanke, ki so priklenjene 
na posteljo v sobah, ki so na zahodni 
strani, dobesedno umirale od vročine. 
Še zdravi in mladi težko prenašamo 
vročino. Lahko si predstavljaš, kako je 
vročina povečala trpljenje starih, 
nepokretnih, bolnih, onemoglih in že 
tako preizkušanih ljudi. Klima v domu 
je le v nekaterih večjih prostorih. Po 
sobah pa je še ni. 
Gotovo bi bila kakšna tvoja spodbu 
da ali pa morda tudi kakšen intervju s 
preizkušanimi spodbuda za tiste, ki imajo moč in zmožnost te razmere 
izboljšati in narediti dom bolj prijazen 
človeku. Vsaka trgovinica se potrudi, 
da bi kupcu ne bilo vroče, da bi se le še 
kdaj vrnil in kaj kupil. Do starih in 
onemoglih pa se obnašamo, kot bi si 
želeli, da jih čimprej pobere... (oprosti 
neposrednosti...), ampak res me boli 
srce, ko opazujem te kontraste 
človečnosti. Zaposleni v domu se zelo 
trudijo, a njihove zmožnosti so ome­
jene. 
In še ena mala prošnja: Opažam, da 
je v času počitnic v domu ostarelih 
zelo, zelo pusto. Večina je na dopustih, 
tako da skoraj ni prostovoljcev, manj je 
delavcev, manj obiskov.... Stiske pa 
večje... Ljubezen ne sme nikdar na 
dopust. Morda bi objavil kakšno lepo 
povabilo vsem otrokom in odraslim 
(tudi upokojencem), ki imajo veselje do 
prostovoljnega dela, da med počitnica­
mi večkrat zaidejo v dom in vsaj s kratkim obiskom razveselijo znanca, 
sorodnika, soseda ali pa popolnega 
neznanca, ki bo mimogrede postal pri­
jatelj. Tako so žejni človeške pozornos­
ti, človeške ljubezni. Vsaka soba kar 
ječi od potrebe po ljubezni... 
Prebran članek iz knjige, šopek 
travniških cvetlic, morda kratek spre­
hod, morda kratka vožnja z vozičkom 
okrog doma, morda samo zapeta 
pesmica in vesel nasmeh, prijazen poz­
drav... 
Tega v teh vročih dneh tako manj­
ka... 
Ker pismu ničesar ne manjka in je 
samo dovolj zgovorno, ga z avtoričinim 
soglasjem objavljam. Upam, da ga 
bodo zares prebrali občinski svetniki, 
župan in ostali pristojni, ki bi lahko z 
nekaj stotisočaki iz občinskega pro­
računa rešili ta problem. 
Postanimo humana družba! 
Jože Mi klic 
DAJTE NAM VSAJ IGER, CE ZE KRUHA NE BO! 
Ampak raje bi kruh... 
V sejni sobi z visoko tehnologijo ses-
tankujejo predstavniki organizacij in 
podjetij, in sicer o življenju ljudi, ki so 
zunaj pred stavbo in zahtevajo vsaj 
svoje osnovne pravice, da bi živeli 
človeka dostojno življenje, vendar o 
tem tisti, ki sestankujejo, ne vedo prav 
veliko, ker se s tem niso nikoli zadosti 
soočili ali pa se nočejo več. Tako 
nekako gre zgodba o lakoti, revščini. 
Preden pride pomoč do pomoči 
potrebnega, eden obogati. In pogovor 
o revščini je tabu tema, ker je mnogo 
prizadetih - revni se čutijo zapostav­
ljene, bogati pa imajo slabo vest, zato 
o tem raje ne bi govorili. 
Saj pri nas tega ni, pri nas ni 
revščine! Tako pravi tudi nekdanji 
predsednik Madagaskarja, kjer 75 % 
ljudi živi v revščini. O tem, da bi imen­
ovani možakar še vodno rad ostal na 
položaju, čeprav ni bil izvoljen, in je 
zato iz Francije prišlo 12 plačancev, 
da bi novoizvoljenega predsednika 
ubili, pa kdaj drugič, ne gre v ta kon­
tekst. Revščina je, celo nove oblike se 
pojavljajo. V Sloveniji, tako pravi vlad­
no Izvajanje strategije socialnega 
vključevanja s poročilom o uresniče­
vanju programa boja proti revščini in 
socialni izključenosti, naj bi bilo revnih 
13,8 %. V Slovenij se torej priznava, da 
revščina je. Če povem bolj konkretno, 
gre za izračun mesečnih dohodkov na 
odraslega prebivalca. Določi se meja 
dohodkov, ki se šteje za prag revščine. 
V Evropi se največkrat uporablja mejo 
60 %, kar pri nas predstavlja 
54.708,00 SIT. Pod tem pragom naj bi 
torej živelo 13,8 % ljudi, s tem da gre 
le za materialni vidik. V Poročilu pa je 
tudi zanimiva primerjava. V državah 
EU jih je le 6, ki imajo nižji odstotek 
revščine. Kanček cinizma? 
Kadar govorimo o revščini, govo­
rimo tudi o socialni izključenosti. 
Revščina najpogosteje vodi v socialno 
izključenost, obratno pa ne velja 
vedno - ni vsak socialno izključen tudi 
reven. Vendar v današnjem času ne 
moremo govoriti samo o revščini v 
materialnem smislu, saj prihaja do 
oblik, ki bolj spadajo pod pojem 
socialnega izključenja, lahko pa jim 
mirno rečemo nove oblike revščine. 
Sem spadajo brezposelnost, osam­
ljenost, pomanjkanje smisla življenja, 
povečano število klatežev, obrobnost 
zaradi priseljevanja, deviantnost, 
odvisnost od drog, samomori, 
prekinitev šolanja, otroška prostitucija 
in seksualni turizem. Manca Košir 
pravi, da vse to kaže na primarni vzrok 
revščine - praznino, odsotnost prist­
nih odnosov. Do tega naj bi prišlo, ker 
živimo v svetu, kjer postaja vrednota 
"imeti čim več". Sreča je posedovati 
čim več in uresničiti vse želje čim prej. Pa to naj vidijo še drugi. Od tu po 
Renatu Mionu izhajajo nove oblike 
revščine - revščina zaradi pretirane 
blaginje in potrošništva. Ko sem prvi 
samo jaz, drugi pa mi pri moji sreči 
samo služijo. Kdor nima dovolj sred­
stev (ki niti slučajno niso nujna za 
preživetje), se čuti revnega oz. ga ima 
za revnega družba. 
V nekaterih državah bi spadala med 
bajno bogate, v drugih pa bila revna 
kot cerkvena miš - če gledam samo z 
vidika denarja. Če začnem tako gle­
dati, lahko hitro ugotovim, da mate­
rialne dobrine niso tiste, ki pokažejo 
na to, kako srečen si. Vidim pa lahko 
tudi, kako v različnih državah delujejo, 
da bi zmanjšali revščino. Ali v največ 
primerih bolje rečeno - poskrbeli za 
lastno rit, dokler so na položaju. 0 
revščini namreč največkrat razpravlja­
jo ravno tisti, ki imajo denar. In zato 
tudi moč. Tako lahko na eni strani 
pošiljajo v države orožje, kar pobere 
večino državnega denarja, po drugi 
strani pa istim ljudem pošiljajo hrano, 
ker tam nimajo denarja zanjo. Le da 
se pri hrani velikokrat zatakne zaradi 
toliko papirjev. Naša država si mirno 
privošči nakup vladnega letala, ki ga 
nimajo niti nekatere bogatejše države, 
predsednik dobi dosmrtno "plačo", 
kot da bi bil nekakšen princ. Mislim, 
da še nismo v monarhiji, zato je taka 
poteza nenavadna, ker vsekakor pre­
cej bremeni že tako trhel proračun. 
Kaže pa tudi na to, da si tu plačan za 
to, kar si, in ne za to, kar narediš. Bi se 
lahko za začetek vsak poslanec 
odpovedal npr. 50.000 SIT svoje plače 
za pol leta? Njemu se to ne bi nič poz­
nalo, proračunu pa. 
Slovenija se glede na blaginjo oz. 
kakovost življenja uvršča med razvite 
države in naj bi bila po t.i. HDI (human 
development index) - indeksu razvoja 
ljudi na 26. mestu v svetu. V Sloveniji 
pa je čutiti tudi željo po približevanju 
zahodnemu svetu in zato velja pravilo, 
ki je sicer ugotovljeno za države na 
nižji stopnji ekonomskega razvoja -
od razvitejših držav so veliko hitreje 
nalezljivi vzorci potrošnje kot vzorci 
proizvodnje. Tako postane jasno, 
zakaj postaja čedalje bolj močan 
občutek, da naša država čedalje bolj 
funkcionira kot država tretjega sveta -
denarja ni veliko, ampak za vladajoče 
ga je vedno dovolj. In vladno letalo 
ima vsekakor prednost pred pedi­
atrično kliniko, gradnjo študentskih 
domov, stanovanj (kijih manjka okrog 
13.000) in nenazadnje avtocest. Zato 
se draži gorivo, z dragim izrednim 
študijem se da pridobiti precej denar­
ja itd. Zares je čedalje bolj razpoz­
naven vzorec "Kruha in iger!" - dajte 
ljudstvu (plebsu) zabavo, kjer se dobi seveda tudi nekaj kruha, da pozabijo, 
da ni vse tako, kot bi moralo biti, mi pa 
se med tem okoristimo. Ta vzorec je 
veljal v rimski državi, ki pa je, ne po­
zabite tega, propadla. Kaj je bil vzrok? 
Poglejmo še nekaj primerov iz vlad­
nega Poročila, ki kažejo na to, da se 
država ne sooči z revščino tako, kot bi 
se morala, saj nekaterih primerov niti 
ne obravnava. 
Šolska izobrazba lahko vpliva na 
revščino, saj je večinoma povezana z 
zaposlitvijo - nižja izobrazba pogosto 
pomeni slabše plačano delo. Če pa 
posameznik izhaja še iz revnejšega 
okolja, ni dovolj sredstev, da bi lahko 
konkuriral na trgu znanja, ker do tega 
znanja ne more priti. Seveda rešitev 
niso vedno lažji in presprostejši pro­
grami, ampak ustvarjanje takšnih 
pogojev, da se lahko tudi revni in 
izključeni vpišejo v najkakovostnejše 
in najtežje programe. Glede na to, da 
naj bi bila v Poročilu predstavljena 
tudi strategija o socialnem vključevan­
ju, bi lahko v njemu zasledili tudi kaj o 
tem. Žal ne. 
Podatek o študentskih posojilih, ki 
naj bi bili študentom v pomoč, kaže, 
da je bilo v letu 1999/2000 pod­
pisanih 528 pogodb, leto kasneje pa 
le 122, kar Poročilo ne pojasnjuje. 
Izločevalno delujejo drage obšolske 
dejavnosti v osnovnih in srednjih 
šolah, ki vedno bolj ločujejo tiste 
"notri" in tiste "zunaj". Redni postaja­
jo prispevki za papir in administra­
tivne stroške, športni dnevi in izleti so 
dragi, celo elitistični. 
Glede na Poročilo naj bi obstajala 
cela vrsta zaposlitvenih programov, v 
praksi pa je jasno, da večina ne delu­
je. 
Teh nekaj primerov kaže, da je 
potrebno zares evalvirati svoje delo, 
ne le metati peska v oči. 
Z vidika sveta nismo še na pragu 
najhujše revščine. 800 milijonov ljudi 
je lačnih; če imamo hrano, streho in 
odejo, smo bogatejši od 75 % ljudi, če 
pa imamo še račun na banki in nekaj 
zlatih drobnarij, smo med 8 % najbol­
je situiranih ljudi na svetu. 6 % ljudi 
ima v rokah 60 % svetovnega bogast­
va. To so številke, ki sicer povedo, da 
je revščina velika, a nam se zdi, da 
spadamo v boljši del sveta. Še dolgo? 
Preveč revščine je že potrkalo na naša 
vrata, tudi mi postajamo čedalje bolj 
dvopetinska (2/5) družba - strokov­
njaki namreč ugotavljajo, da bo počasi 
le 2/5 ljudi tistih, ki bodo lahko živeli 
v naši družbi. Revščina pa ne rabi 
besed, rabi dejanja! 
Alenka Oblak 
(Avtorica je za podatke navedla vse 
vire za gornji prispevek - uredništvo) ZAHVALA 
ob smrti mame, stare mame In babice 
ŠTEFKE MIKUIČ 
iz Šmarja - Sapa. 
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, Društvu upoko­
jencev iz Šmarja in Ljubljanskih mlekarn, za izrečena sožalja. cvetje, sveče in 
darove za svete maše in cerkev. Hvala g. župniku za spoved, za maziljenje in 
g. Mrvarju za sv. Mašo in pogrebno slovesnost. Hvala zdravnikom in 
patronažnim sestram za pomoč in nego. Hvala pevskemu zboru Samorastnik 
iz Žalne za zelo lepo prepevanje med mašo in ob grobu. 
Njeni sinovi: Frenk, Rajko In Bojan z družinami In ostali sorodniki. 
NI smrt tisto, kar nas loči. 
In življenje nI, kar druži nas, 
so vezi močnejše. 
Brez pomena zanje so razdalje, 
kraj In čas. 
(Mila Kačič) 
ZAHVALA 
ob nepričakovani In boleči Izgubi 
našega dragega 
JOŽETA GOLI 
iz Šmarja-Sapa 
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom z 
Rimske ceste, krajanom Šmarja-Sapa, znancem, Zvezam združenj borcev 
Šmarje-Sap, Grosuplje in Škofljica. Društvu upokojencev Šmarje-Sap in 
sodelavcem Kovinastroja Gastronoma Grosuplje za vsa ustna in pisna 
sožalja, izkazano sočustvovanje, podarjeno prelepo cvetje, sveče in darove za 
svete maše. 
Še posebej se iskreno zahvaljujemo gospodu župniku Jožetu Mrvarju za 
molitve in svečano opravljen poslovilni obred, moškemu pevskemu zboru 
Šmarje-Sap za ganljive pesmi, Cvetličarni Predalič, Foto Travnik in g. Antonu 
Adamiču za vso pozornost. 
Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste se s spoštovanjem poslovili 
od njega in ga spremljali na njegovi poslednji poti ter ga boste ohranili v 
lepem spominu. 
Vsf njegovi 
ZAHVALA 
25. 06. 2002 je po hudi bolezni 
ugasnilo življenje dragega moža, 
ata, starega ata, tasta in brata o 
LADA VIDICA 
iz Šmarja - Sapa. 
m s -m 
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku, nam 
izrazili sožalje ter darovali cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo sorod­
nikom, g. župniku Mrvarju, šmarskim pevcem in vsem. ki so pomagali pri 
pogrebni slovesnosti. 
Vsi njegovi. 
PROTINATOVSKE DEMONSTRACIJE ZA DAN DRŽAVNOSTI 
Med osrednjo proslavo ob dnevu državnosti je v ponedeljek zvečer na Ljubljanskem 
gradu skupina Avtonomni posamezniki hotela razviti velik transparent z napisom Reci 
ne NATU, vendar soji policisti to preprečili, je poročala TV Slovenija. - STA - 26.6. 
REVŠČINA JE DANES, 
žal, za vrati premnogih domov, čeprav bi razlika med vrhom m dnom socialne 
lestvice lahko bila veliko manjša. Država bi jo morala z dobro premišljenimi pose­
gi čim prej zmanjšati. Revščina namreč ni posledica nesposobnosti posamezni­
ka, ampak je zelo kompleksen družbeni problem, povezan s vprašanjem, ali 
posameznik ima prihodnost ali ne. In tudi, ali ima priložnost za izobraževanje. 
Večer, 27.6. 
EKSTAZI NEVAREN! 
Da so ekstazi in druga poživila močno 
prisotna tudi v Sloveniji, pričajo podatki 
o policijskih zaplembah (leta 1999 so 
našli 1749 tabletk ekstazija, leta 2000 
pa skoraj 28.000) in številu 
udeležencev tako imenovanih rejvov. Po 
nekaterih ugotovitvah obiskuje te 
zabave vsak mesec 12.000 slovenskih 
mladostnikov, kot pravi Andre Elissen 
(predstavnik nizozemske kriminalistične 
policije in vodja projekta Phare za sin­
tetične droge in prekurzorje) pa so prav obiskovalci rejvov največji porabniki 
ekstazija. In čeprav je še pred nekaj leti 
zaradi pomanjkanja podatkov veljalo, da 
je ekstazi nenevarna snov, nekakšna 
"droga ljubezni", so poznejše raziskave 
pokazale, da povzroča trajne okvare 
delovanja možganov, zato ga upravičeno 
uvrščajo med najnevarnejše pre­
povedane droge, zatrjuje Elissen. Za 
uspešno ukrepanje zoper te droge pa je 
treba uravnovesiti dejavnosti za 
preprečevanje njihove ponudbe in 
povpraševanja. 
Jože Mlkllč 
POKAL ZVEZE 
PARAPLEGIKOV SLOVENIJE POKAL OSVOJILI GORENJCI 
V soboto, 8. junija 2002, se je končalo 
pokalno prvenstvo v košarki na vozičkih za 
pokal Zveze paraplegikov Slovenije. Štiri 
slovenske ekipe v košarki na vozičkih so se 
pomerile v končnici. Tekmovanje je poteka­
lo v športni dvorani v Zgornjem Kašlju. 
Srečanje sta pričeli ekipi DP Maribor in DP 
Ljubljana z razliko trinajstih točk so slavili 
slednji. Nato sta se pomerili ekipi DP Kranj-
Experta in DP Novo mesto. Z veliko razliko 
petindvajsetih točk so tekmo dobili igralci z 
Gorenjske. Poraženi ekipi sta se nato pomerili za 
tretje mesto, zmagovalni pa v finalu tek­
movanja za prvo mesto. Za tretje mesto 
sta igrali ekipi DP Maribor in DP Novo 
mesto. Po izenačenih prvih dveh tretjinah 
so v drugem deli prevzeli pobudo na 
igrišču Mariborčani in tekmo brez kritičnih 
trenutkov suvereno pripeljali do konca. 
Rezultat v finalni tekmi med DP Ljubljano 
in DP Kranj-Experta se je vseskozi gibal 
zdaj v prid enih drugič spet drugih. Prvi dve 
tretjini sta bili dokaj izenačeni, nato pa so v tretjem delu Gorenjci strnili vrste in tretjino 
zaključili z osmimi koši razlike. V zadnjem 
delu pa so Ljubljančani zbrali moči in 
ogrozili vodstvo Gorenjcem. Zadnjih pet 
minut je bilo zelo nervoznih, Ljubljančani 
so izgubili preveč žog in pokal Zveze para­
plegikov je zasluženo osvojila ekipa iz DP 
Kranj-Experta. 
Na samem zaključku sta sekretarka 
Katja Vipotnik in vodja košarke Dane 
Kastelic v imenu Zveze paraplegikov, kot 
organizatorja slovenske košarkarske lige 
na invalidskih vozičkih, poleg prehodnega 
pokala zmagovalni ekipi podelila tudi 
pokal najboljšemu igralcu in igralcu z 
največ doseženimi koši. Najboljši igralec za 
sezono 2001/2002 je po mnenju ankete 
med igralci in ostalimi akterji v košarki na 
vozičkih postal MARJAN PETRNEU. Igralec 
z največ doseženimi koši pa MARJAN TRDI­
NA, oba iz ekipe DP Kranj-Experta. 
Končni vrstni red zaključnega pokalne­
ga tekmovanja je sledeč: 
1. mesto DP Kranj-Experta 
2. mesto DP Ljubljana 
3. mesto DP Maribor 
4. mesto DP Novo mesto 
S tem tekmovanjem se je tudi uradno 
končala sezona za leto 2001/2002. Žal 
na koncu ugotavljamo, da je v Sloveniji 
edino Zveza paraplegikov tista, ki podpira 
to zvrst športa v taki meri, da se lahko 
razvija tudi tekmovalni šport. Kje so potem 
tiste institucije, ki imajo šport že v svojih 
zvenečih naslovih, se sprašujemo organi­
zatorji in predvsem tekmovalci, ki bi radi v 
tej športni panogi nadgrajevali svoje znan­
je in delili uspehe z vsemi. 
Dane Kastelic 
Orkester harmonikašev sestavlja­
jo otroci, katerih veliko veselje je 
narodno-zabavna glasba in so v 
povprečju stari 15 let. Ker so še 
mladi in zagnani, držimo pesti, da 
iz njih še nekaj bo. V lanskem 
letu pa so že posneli tudi svojo 
CD ploščo (naslovnica - SLIKA 
ZGORAJ). 
Mojca Smolič DENIS ZEJAVAC -
TRETJI NA DRŽAVNEM PRVENSTVU 
Letošnjega državnega prvenstva v streljanju z malokalibrskim orožjem, ki je 
bilo v Ljubljani, so se v disciplini MK pištola proste izbire udeležili tudi trije strel­
ci Strelskega društva Grosuplje (naš najboljši strelec Željko MOIČEVIČ se je v 
letošnji sezoni odpovedal nastopu z MK puško zaradi nastopa na svetovnem 
prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem v začetku julija). 
Klub temu da smo pištole dobili šele mesec dni pred državnim prvenstvom, je 
Denis ŽEJAVAC s svojim osebnim rekordom 439 krogov (od 600 možnih) osvojil 
3. mesto med mladinci in se tako pridružil že uveljavljenima mladima grosu­
peljskima strelcema s pištolo Roku IVANCU in Ivanu GRLIĆU (osvojila sta 5. in 6. 
mesto na letošnjem državnem prvenstvu z zračno pištolo). 
Kot posebnost naj navedem, da nima Denis še niti 14 let, nastopil pa je v ka­
tegoriji od 15 do 20 let. 
Druga dva nastopajoča grosupeljska strelca (mladinec IVANC in član CUUKAR) 
sta kljub solidnemu streljanju končala ob koncu razpredelnice. 
Jože Kolenc 
KICKBOXING KLUB KOBRA IZ 
GROSUPLJEGA PRIBORIL KAR 2 DRUGI 
MESTI NA DRŽAVNEM PRVENSTVU 
S. Burzič - 2. mesto, selektor reprezentance Vladimir Sitar, M . Pavlin -1. mesto 
- foto M. Fischer 
V nedeljo, 23. 6. 2002 je v Zagorju potekal 3. FINALNI TURNIR ZA DRŽAVNO 
PRVENSTVO 2002 v Kickboxu - Semi contact. Sodelovalo je 212 tekmovalcev iz 
17. klubov, med njimi tudi 2 člana KK KOBRA. V močni konkurenci klubov iz cele 
Slovenije je KK Kobra iz Grosupljega kar 2-krat stal na stopničkah. 
Senad Burzič je v kategoriji +94 kg osvojil odlično 2. mesto. Boril seje z večlet­
nim državnim prvakom Pavlin Mladenom, ki tekmuje za mariborski klub. Luka 
Smrkolj se je boril v kategoriji 89 kg. V prvem krogu je gladko premagal tek­
movalca Živka Čvorak, ki je član kluba iz Izole. V drugem krogu je dobil za 
nasprotnika Muršec Dejana, ki pa mu je kljub začetnim vodilnim točkam, moral 
priznati zmago. 
Na tekmovanju je na povabilo organizatorja tekmovanja sodelovala tudi sve­
tovna prvakinja v glasbenih katah, Sandra Hess iz Nemčije, ki se je predstavila 
kar trikrat. Otvoritev tekmovanja so popestrile še mažoretke. Tekmovanje je 
potekalo v izredno težkih razmerah, saj je bila vročina neznosna. Kljub temu sta 
se člana Burzič Senad in Smrkolj Luka več kot odlično odrezala in sta rezultat 
večletnega trdega dela trenerja Mateja Fischerja. 
Zaradi želje članov po treningih obveščamo, da bodo treningi tudi v poletnih 
mesecih 2 krat tedensko. 
Matej FISCHER 
Ž. Čvorak 
Fischer 3. mesto, D. Muršec - 1. mesto, L. Smrkolj - 2. mesto - foto M. 
ZAHVALA DONATORJEM HUMANI­
TARNEGA MARATONA SAVA 2002 V SENCI TRIGLAVA 
PEČ 2245m - RJAVINA 2532 m 
Na startu Save 2002, 245 km dolge poti od Rateč do Obrežja. 
Najprej izrekam zahvalo tistim, ki so darovali v sklad za družino. To so bili: 
Logo d.o.o., Poli M.N., Targo d.o.o., Marjan Šircelj s.p., Koviflex d.o.o., Drela d.o.o., 
Tendler d.o.o., Eltok d.o.o., Drago Kastelec s.p., Jožica Perme s.p., Euroair d.o.o., Tirno 
d.o.o., TIM trade d.o.o., Klima-mont d.o.o., Metod Globokar s.p., Belimed d.o.o., Kek d.o.o., 
Zdenka Modic s.p., Mihael Kadunc s.p., Komunalno podjetje Grosuplje, Mizarstvo 
Perovšek, Poma-kirs d.o.o., Hranilnica LON, Janeš d.o.o., Dolenjgrad d.o.o., Pekarna d.d., 
Krim d.o.o., KOPS d.d., Styling Mateja Mustar, EMV d.o.o., Pavel Stergar, Janez Vovk s.p., 
Igor Cilenšek, Božo Starašinič, Okrepčevalnica Zora-Kompolje, B.S. posredništvo Tomo 
Oven, Posredko Alojz Rupnik (gostilna Jarm), Dušan Steklačič s.p., POMO Alojz Petek, 
Bomax in vsi udeleženci maratona Sava 2002. 
Pri Sevnici se nam je pridružil Martin Derganc. 
Naslednja zahvala gre tistim, ki so omogočili letošnji maraton. Spremljevalna vozila 
nam je zagotovilo podjetje STN in njen direktor g. Franci Škerlj. Vodo, katere smo mimo­
grede porabili okoli osem litrov na kolesarja, nam je podarilo podjetje Pivovarna Laško in 
njen predstavnik Franc Košir. Z dobrotami iz svojih peči nas je založila Pekarna Grosuplje. 
Banane, ki so nam dodajale izgubljeno energijo so bile iz podjetja Onkel Tuca bananas 
originales. Okrepčilo na postanku v Šentlovrencu je podarilo podjetje Posredko Alojz 
Rupnik. 
Torej še enkrat vsem, ki ste omogočili izvedbo maratona Sava 2002, in vsem, ki so 
darovali v sklad za pomoč družini, se v imenu KD Grosuplje, v imenu družine, kateri smo 
sredstva namenili, in svojem imenu najlepše zahvaljujem. Zahvaljujem se za izkazano 
pomoč, za moralno in materialno podporo, ki ste nam jo ob tem projektu nudili, predvsem 
pa se vam zahvaljujem za zavest, da so še vedno nekje ljudje, ki so pripravljeni pomagati. 
KD Grosuplje, Andrej Jerman 
NA LIPANC0 
V začetku junija so imeli v osnovni šoli 
Brinje, Grosuplje, 4. razredi športni dan. 
Odločili so se zopet za "hribe". Dva avto­
busa, preko 80 učencev in pet učiteljev, 
se nas je v lepem jutru odpeljalo proti 
Gorenjski na Pokljuko. 
Obetavno vreme in vedno pripravljeni 
in razigrani "pohodniki" smo malo čez 
10. uro krenili s parkirišča pod planino 
Zajamniki na planino Lipanco - do 
Blejske koče. Dobra ura in četrt in že smo 
bili na čudoviti planinici, ali bolje na doli­
nici pod vrhovi dvatisočakov: Mrežice, 
Lipanjskega vrha, Debele peči... pri Blejski koči. 
Koča je bila odprta, s prijazno 
postrežbo. Počitek, malica, igrice, tudi 
pohod na pol ure oddaljeni preval, kjer so 
smeri za na Mrežice, Viševnik, Draški vrh, 
ali po drugi strani nazaj na Pokljuko. 
Ob 14 h smo bili že nazaj v avtobusih. 
Zaspal ni nihče, saj smo imeli prižgan 
video... Lep izlet, saj je hoja skozi gozd 
ena sama senca. Otroci zdaj pot poznajo, 
saj smo se učili tudi vse o prepoznavanju 
urejenih pohodnih poti, o nezgrešljivi 
planinski markaciji... 
Marjan Trobec Junijska vročina je nezadržno požirala 
sneg v našem visokogorju, zato so lepi 
dnevi kar vabili na zahtevnejše ture. Že prvi 
dan junija smo se člani PD Grosuplje 
odpravili na prvo zahtevnejšo turo po 
brezpotjih kamniških gora. V dobrih štirih 
urah smo preplezali celoten greben 
Zeleniških špic. Uživanje v hoji po nemarki-
ranih poteh, iskanju prehodov v razdra-
panem prepadnem svetu, gorsko cvetje, 
živali, so dokončno zdramila naša gorska 
srca. 
V soboto, pred državnim praznikom, 
smo štirje člani sklenili osvojiti težko 
dostopno Luknjo peč, 2245 m visoko goro 
nad Mojstrano, ki spusti k sebi le dobro 
opremljene planince, ki obvladajo tudi 
plezanje II. stopnje. 
Ture smo se lotili s parkirišča na koncu 
doline Kot približno na višini 10OO m. 
Čelada, plezalna vrv, plezalni pas, 
vponke, klini, kladivo so še dodatno 
obtežili naše nahrbtnike. Zaradi visokih 
temperatur smo s sabo vzeli vsak tri litre 
tekočine, tako da so bili nahrbtniki pošteno 
težki. 
Ob pol šestih zjutraj smo se že potili pod 
• pobočjem Macesnovca in si po eni uri hoje 
obnovili porabljeno tekočino pri stu-
denčku. Pogled na navpične stene Rjavine 
in Luknje peči nam je govoril, da tura ne bo 
lahka. Kmalu smo bili v Gubah, pred 
vznožjem ostenja Rjavine, kjer znak PP na 
velikem balvanu označuje vstop v ostenje 
Luknje peči. Komaj dobro zakoračimo v 
grapo levo od markirane poti, ko nas pre­
senetijo ostri žvižgi gamsa na skalnih poli­
cah nad nami. Zdi se nam, kot da nas 
hoče napoditi iz svojega kraljestva, ko se 
nam v vratolomnih skokih približuje in se 
nato pod steno pridruži svoji čredi, ki jo je 
že predhodno opozoril na vsiljivce. "No pa 
si oglejte moje kraljestvo," jezno odropota 
po melišču za svojo čredo. 
Pred nami je prva plezanja po gladkih 
skalah 15-metrske stene, ki zapira vhod 
na pobočja Luknje peči. "To je vstopnica za 
turo," se pošalim, ko preplezam prvo poli­
co. "Saj ni nobenih oprimkov," se pritoži 
nežnejši del naše odprave. Pomoč vrvi 
hitro nadomesti manjkajoče opore in že 
sopihamo po strmem melišču proti ste­
nam nad nami. Nobenih stopinj ali stezice 
ni, ki bi nam kazala pot, zanesti se 
moramo na svoj čut za orientacijo in iskan­
je najlažjih prehodov. Pri veliki skali, kjer 
oznaka PP označuje vstop na police 
Luknje peči, se spravimo k zajtrku. Pogled 
na bližnje stene in prepade pod nami nas 
navdaja z občutkom majhnosti, a hkrati 
močne povezanosti s steno in naravo, ki 
nas obdaja. 
"Od tu dalje gre zares," pravim, ko stoji­
mo pred prvo ozko poličko. "Pravilo treh 
opornih točk in čelada na glavi je od tu 
naprej zakon," zapovem in pokažem, kje 
bomo premagovali steno. 
Težavam se izogibaj po spodnjih poli­
cah, piše v vodniku, a kaj, ko moraš težavo 
prej spoznati, se vrniti in po spodnji polici 
nadaljevati osvajanje krušljive stene. 
Oprimki nam večkrat ostajajo v rokah in 
potem zgrmijo v prepad pod nami. 
"Nikogar še ni bilo pred nami, zato 
moramo steno očistiti posledic zimske 
zmrzali," potolažim soplezalke in soplezal-
ca, ki jih ni prav nič strah. Prepadi postaja­
jo vedno globji in kmalu smo na prvem 
robu, s katerega opazujemo nazobčano 
ostenje Dimnikov. Svet postane prijaznejši, 
ko se po krajših grušnatih pobočjih 
bližamo grebenu, ki Dimnike povezuje z 
Luknjo pečjo. "Kje bomo pa preplezali te 
navpične stene?" se oglasi Jan. "Kaj bi 
plezali, ko nam je pa narava podarila prele­po okno, skozi katerega bomo stopili na 
drugo stran," odgovorim in res se nam 
kmalu pokaže odprtina. Globoko spodaj 
zagledamo dolino Krme, nasproti pa veri­
go gorskih vrhov od Debele peči do 
Vernerja. Druga stran je enako prepadna. 
le da so strma pobočja pod stenami pre-
raščena tudi s travo. Napotimo se po gam-
sji stezici ob navpičnih stenah proti vršne­
mu grebenu. Želja, čimpreje priti na vrh 
nas prehitro zapelje na prvi vrh v povezo­
valnem grebenu. Prijatelji so si edini, da 
smo že na vrhu našega cilja, zato so kar 
malo razočarani, ko jim pokažem skoraj 
navpično steno, po kateri se bo potrebno 
povzpeti do vrha. Z grebena lepo vidim, kje 
so najlažji prehodi. Potrebno je še malo 
telovadbe gor in dol. dokler nas ne zau­
stavi navpična stena. Sedaj gre zares. 
Potrebno bo varovanje z vrvjo. Nadenemo 
si plezalne pasov. Z Janom se opremiva še 
s klini, vponkami, kompeti, kladivom in že 
sem v steni, da napnem varovalno vrv. 
Varovanje pošteno upočasni naše napre­
dovanje, zato že po dobrem raztežaju 
zopet prosto plezamo. Kmalu smo na oši-
Ijenem vrhu. Sreča nam sije z obrazov, ko 
si čestitamo. Pogledi navzdol se nam 
izgubljajo v strašljivih prepadih, ki nas 
obdajajo z vseh strani. 
Prvi cilj je dosežen, toda pred nami je še 
naporen spust in nato prečenje pobočja 
Rjavine, ki grozeče kraljuje tik nad nami. 
Več kot 100-metrski spust je res zahteven, 
predvsem zaradi izredne krušljivosti, ki 
smo jo dodobra občutili tudi ob vzponu, ko 
je kamenje kar lepo zvonilo po naših 
čeladah. 
Pogledi v 1000-metrski prepade in na 
razbito skalovje zahtevajo veliko pazljivost 
in koncentracijo, zato smo se še toliko bolj 
razveselili pogleda na gamsjo družino, ki 
se nam je približevala po policah Rjavine, 
kamor smo bili namenjeni tudi sami. 
Kmalu smo si stali nasproti na razdalji 
kakih desetih metrov. Tokrat je bila to pri­
jazna družinica z mladičem, ki je veselo poskakoval. "No, pa pridite na naše ste­
zice," so se obrnili in bili kar precejšen kos 
poti naši vodniki. Na tem delu poti smo se 
morali spoprijeti tudi z zasneženimi grapa­
mi. Vedel sem, da je zadnji del pred 
Temenom, potrebno prečiti zelo izpostav 
Ijeno steno, zato sem že preje zavil v grapo, 
za katero sem ocenil, da jo bomo lahko 
prosto preplezali, saj se mi težavnost ni 
zdela večja od II. stopnje. Kmalu smo poči­
vali na travnatem pobočju Rjavine, ki je 
bilo okrašeno s prelepimi encijani in 
drugim cvetjem. Med počitkom kažem, kje 
vodijo prehodi pod Rjavino proti Staničevi 
koči, ogledujemo si Triglav, ki je s svojo 
mogočnostjo kar zasenčil goro na kateri 
smo počivali. 
"Pojdimo še na vrh Rjavine," se oglasi 
Jan, študent geodezije," da bom imel sliko 
za fakulteto!" 
(Študentje te smeri morajo namreč 
obvezno osvojiti več vrhov nad 2000 m). 
Pobočje je bilo prelepo, da bi se kdo uprl 
predlogu in po dobrih 30 minutah smo že 
stali na vrhu. Pogledi od tu so bili še lepši, 
toda ura se je neusmiljeno približevala 
večeru, zato je bilo treba nadaljevati. 
Odločili smo se, da se bomo do Pekla 
spustili po zavarovani plezalni poti, ki je v 
zgornjem delu res prava "ferata". 
Sestopanje po takšni smeri je veliko 
zahtevnejše in zato zahteva polno mero 
previdnosti. Celodnevno gibanje in plezan­
je po nezavarovanih pobočjih, je naše kri­
terije popolnoma spremenilo, tako da se 
nam je zdel sestop otročje lahek. Na trav 
natih zelenicah v Peklu smo si po desetih 
urah plezanja privoščili malo daljši počitek 
in občudovali ostenja, ki smo jih preplezali. 
Utrujenost je počasi lezla v naša telesa, 
zato zadnjega spusta po markirani poti v 
Kot kar ni hotelo biti konec. Končno po več 
kot trinajstih urah spet pri avtomobilu. 
Uspeli smo. Sedaj si res lahko čestitamo. 
Kam pa naslednjič, me že sprašujejo moji 
prijatelji? 
Franc Štlbernlk 
ŽENSKA ODBOJKARSKA SEKCIJA 
MAGRO-MZG GROSUPLJE 
V SEZONI 2001/2002 
Pravkar končana tekmovalna sezona je bila peta, odkar ekipe Športnega društva Flip-
Flop pod imenom Magro-MZG Grosuplje nastopajo v tekmovalnih sistemih Odbojkarske 
zveze Slovenije. Hkrati je bila ta sezona za mlade grosupeljske odbojkarice tudi naj­
uspešnejša doslej. 
Kljub temu, daje bil največji napredek storjen v nižjih starostnih kategorijah, pa vseeno 
začnimo s člansko ekipo. V svoji tretji sezoni nastopanja v 3. Državni odbojkarski ligi 
zahod, je ta med dvanajstimi ekipami osvojila 8. mesto in s tem za dve mesti popravila 
lansko uvrstitev. Izkupiček je bil 8 zmag in 14 porazov, pri čemer so dekleta premagale 
kar osem različnih ekip, žal pa nobene dvakrat. Vse zmage se bile dosežene v prvih petih 
in v zadnjih šestih krogih. Vmes pa je bilo 11 krogov dolgo obdobje porazov, ko je izgleda­
lo, kot da so dekleta povsem pozabila igrati odbojko. Posledica tega so bili porazi tudi proti 
objektivno slabšim ekipam. Po svoje so taka nihanja v igri razumljiva, saj gre za mlado 
ekipo, v kateri so igrale praktično same mladinke. Kljub temu so dekleta dokazala, da se 
lahko enakovredno merijo z večino ekip v ligi. 
Najbolj nas je v pretekli sezoni s svojimi predstavami navduševala kadetska ekipa. V 
kvalifikacijah za A državno ligo se dekleta sicer niso uspela prebiti med osem najboljših 
ekip v državi, zato pa so toliko bolje nastopala v B ligi. 7 zmag in 1 poraz je pomenilo 
1. mesto v eni od štirih skupin B lige in s tem razigravanje za 9. do 12. mesto v državi. Na 
zaključnem turnirju, ki je bil v Športni dvorani Brinje, so bile od njih boljše samo 
Mariborčanke, kar je pomenilo končno 10. mesto med skupno tridesetimi ekipami. Ta 
uvrstitev je hkrati tudi najboljša uvrstitev grosupeljske ženske odbojke doslej. Razveseljivo 
je dejstvo, da bo ta ekipa nastopala praktično nespremenjena tudi v prihodnji sezoni, tako 
da lahko od nje pričakujemo podobno dobre rezultate. Ob tem je potrebno dodati še to, 
da je dobilo Grosuplje z Moniko Potokar svojo prvo kadetsko državno reprezentantko. 
Podobno uspešno so nastopale tudi starejše deklice. Te so se skozi kvalifikacije prebile 
v A državno ligo, med 16 najboljših ekip v državi. V zahodni skupini te lige so nato osvo­
jile 7. mesto s štirimi zmagami in desetimi porazi. To je pomenili razigravanje za mesta od 
13. do 16. Na zaključnem turnirju v Kočevju so si z drugim mestom priborile končno 
14. mesto v državi med petdesetimi ekipami. 
V tekmovanju je sodelovala tudi ekipa mlajših deklic, ki pa se ji v kvalifikacijah ni uspe­
lo prebiti med 32 najboljših ekip v državi. 
Kljub temu da gre za mlad športni kolektiv, ki se šele prebija na slovensko odbojkarsko 
sceno, so lahko z dosežki v minuli sezoni povsem zadovoljni. Napredek je opazen v vseh 
kategorijah, kvalitetno strokovno delo pa je zagotovilo, da ne bo ostalo le pri tem. 
Nenazadnje so edino društvo v občini, ki ponuja mladim dekletom možnosti tekmoval­
nega udejstvovanja. 
Franc Vidmar 
S ŠPICO SMO KOLESARILI, 
HODILI IN SE ZABAVALI 1. MESTO NA TURNIRJU V0LLEYBALL 
EUR0PEAN OPEN NA NIZOZEMSKEM 
Na naših maratonih je običajno slabo 
vreme, zato smo bili napovedi, da bo 23. 
junija lepo in sončno, veseli tako organi­
zatorji kot vsi. ki so se nameravali udeležiti 
maratona ali pohoda. Pri tem pa nismo 
pričakovali pravega vročinskega vala in 
marsikdo si je zaradi velike vročine 
premislil in raje ostal v senci. 
Kljub temu pa se je na startu 3. kole­
sarskega maratona Špica pri Gostilni 
Kramar zbralo skoraj 250 kolesark in 
kolesarjev iz cele Slovenije ter 21 pohod-
nikov. Maraton je bil organiziran tudi v 
okviru akcije Olimpijskega komiteja 
Slovenije. Turistične zveze Slovenije in Kolesarske zveze Slovenije SLOVENIJA 
KOLESARI. 
Prvi so startali kolesarji in se po pred­
stavitvenem krogu po Grosupljem podali 
proti 146 km oddaljenem cilju. Vožnja je 
bila ob spremstvu policistov, ki so zago­
tavljali s svojim učinkovitim delom res 
varne pogoje za kolesarje, zelo prijetna. 
Primerna hitrost vožnje je bila drugi pogoj, 
da so se kolesarji razvrstili v dolgo kolono. 
V spremstvu je bilo več vozil organizatorja, 
policija, zdravstvo, serviser in na koncu 
kolone tudi metla - vozilo, ki bi odpeljalo 
tiste, ki so precenili svoje zmožnosti. 
Pozna se, da se maratonov udeležujejo m 
foto 
pomerile z nemško ekipo Bayer 
Leverkusen. To tekmo, ki se je kasneje 
izkazala za odločilno, so po hudem 
boju žal nesrečno izgubile. Drugi 
nasprotnik naših je bila ameriška ekipa 
Score iz Floride, s katero smo imeli več 
sreče in zmagali z 2 : 0. Najlažje delo 
smo imeli na tretji tekmi z ekipo gos­
titeljev turnirja Verhoeve Focus. Naše Odbojkarice Magro - MZG: "Kdor ne skače, ni Sloven'c" sredi Nizozemske 
Majda Javornik 
Napočil je četrtek, 27.6.2002, ki smo 
ga odbojkarice Magra-MZG Grosuplje 
že dolgo nestrpno pričakovale. Končno 
smo se odpravile na Nizozemsko, na 
turnir, ki je bil v preteklih mesecih stal­
na tema naših pogovorov. 
Po napornih šestnajstih urah vožnje 
smo v petek dopoldan preko Avstrije in 
Nemčije prispeli na Nizozemsko. Naš 
cilj je bilo mesto Hoog-Keppel blizu 
Arnheima, kjer seje v naslednjih dneh 
odvijal velik mednarodni odbojkarski 
turnir. Tekmovanje je potekalo v dveh 
kategorijah: mladinke do 20 let in dek­
leta do 15 let. V vsaki kategoriji je sode­
lovalo 9 ekip iz Evrope in Združenih 
držav Amerike. Letos smo na turnirju 
prvič sodelovale tudi odbojkarice iz 
Grosupljega. To je bilo sploh naše prvo 
srečanje z mednarodno konkurenco. 
Nastopile smo v obeh kategorijah. 
Turnir se je odvijal v športni dvorani v 
mestecu Hoog-Keppel, kjer so nas spre­
jeli prijazni in gostoljubni domačini. Še 
v petek popoldan smo opravile lažji 
ogrevalni trening, čemur je sledila 
večerja, priprava taktičnega načrta in 
počitek pred začetkom tekmovanja. 
V soboto so bila na vrsti predtek-
movanja, na katerih so se ekipe borile 
za nastop v nedeljskem finalu. Naše 
mladinke so se v skupini A najprej so igrale dobro tudi na zadnji tekmi 
kvalifikacij proti zelo močni nizozemski 
ekipi Wik. Rezultat je bil neodločen 
1: 1. Ob koncu kvalifikacij smo si v tej 
skupini delili 2. mesto, kar pa nam ni 
zadostovalo za nastop v nedeljskem 
finalu. Tja sta se zaradi boljše razlike v 
osvojenih točkah uvrstili nizozemska 
ekipa Wik in nemška ekipa Bayer 
Leverkusen. 
Še veliko bolje smo se v soboto 
odrezala dekleta do 15 let. V predtek-
movanju smo premagale vse svoje 
nasprotnice in v štirih tekmah izgubile 
samo en set. Tako smo se z osvojenim 
1. mestom v skupini gladko uvrstile v 
nedeljski finale. 
V nedeljo so se naše mladinke borile 
za 5. do 9. mesto na turnirju. Pokazale 
so dobro pripravljenost in z borbeno 
igro premagale vse štiri nasprotnike ter 
osvojile 5. mesto na turnirju. V finalu 
najboljših štirih ekip je bila najuspeš­
nejša ekipa Vitala iz Ljubljane, drugo in 
tretje mesto sta zasedli nizozemski 
ekipi Wik in SCC Joure, četrto pa nemš­
ki Bayer Leverkusen. 
Dekleta do 15 let smo se v velikem 
finalu za prva tri mesta borila z 
Skupinska slika vseh grosupeljskih udeleženk turnirja Vollevball European open 
na Nizozemskem - foto Majda Javornik 
tisti, ki preko celega leta skrbijo za svoje 
zdravje in redno trenirajo. Tako niti klanec 
pri Čušperku ni predstavljal večjega prob­
lema. 
Iz ure v uro je postajalo bolj vroče, zato 
smo bili vsi še toliko bolj zadovoljni z izbiro 
proge, saj je večji del speljan po prelepi 
pokrajini z bogatimi gozdovi in temu 
primerno senco. Kljub temu pa je vsem 
teknil, sicer ohlajen čaj na okrepčevalnici 
pri Gostilni Limon v Novi vasi. Danini 
sokovi na okrepčevalnici na Vrhniki so 
tekli v potokih, pred zadnjimi napori pa so 
bile dobrodošle tudi Embine energijske 
ploščice. Na Pijavi Gorici so nam gasilci 
pod vodstvom Bojana in Andreja Nereda 
pripravili lep osvežilen tuš in kolesarji bi 
najraje ostali kar tam. 
Čeprav so si na startu vsi ogledali načrt 
proge in tudi višinski profil, pa jih je vzpon 
iz Šmarja na Zgornjo Slivnico le presenetil. 
Klanec iz Šmarja ne izgleda hud, ko pa 
prideš v gozd, te čaka presenečenje in kar 
nekaj udeležencev je ta del prehodilo peš. 
Zato pa je bilo zadovoljstvo na cilju pri 
Gostilni Kramar toliko večje. Hrane, 
pijače, sadja in red bulla je bilo veliko, 
vsak je dobil lep pokal in si nato izbral 
senco pod drevesi ali pa pod čudovitim 
mogočnim kozolcem. 
Prva ocena vseh je bila, da je maraton 
pretežak, vendar so se na koncu vsi strin­
jali, da je proga čudovita in da je to naj­
težji maraton ter da se naj proga ne 
spreminja. 
Med tem ko so bili kolesarji na progi, pa 
so startali tudi pohodniki. Po gozdnih 
poteh so se podali na Pance in nato na 
Magdalensko goro ter od tam nazaj na 
Perovo. 
Maraton je potekal brez težav in poškodb, za kar gre, poleg udeležencev, 
posebna zasluga policiji. Policisti so bili 
res učinkoviti, tako da so se udeleženci 
varno vozili. Reševalno vozilo in 
zdravstvena služba sta bila tako brez 
dela, večkrat pa je moral pomagati servi­
ser Boris. Tudi zadnje vozilo - metla, je 
prišlo prazno na cilj. 
Na prireditvenem prostoru pa smo 
organizirali sedaj že kar tradicionalno tek­
movanje v polževi vožnji pod po­
kroviteljstvom podjetja Velo. To tekmo­
vanje je na vseh naših prireditvah, 
najboljših 20 iz posamezne prireditve pa 
se bo pomerilo za lepo nagrado v finalni 
vožnji, ki bo organizirana jeseni v okviru 
akcije Ljubljana brez avtomobila. 
Tekmovanja se je udeležilo 19 
udeležencev, progo pa je pravilno prevozi­
lo le 8 polžev. 
Naši maratoni se rekreativne narave, 
zato so zmagovalci vsi, ki so prišlji na cilj. 
Posebej pa le nagrajujemo najštevilčnejše 
skupine in najstarejše udeležence. Na 3. 
kolesarskem maratonu ŠPICA in 3. poho­
du Špica so to bili: MARATON 
Skupine 
ŠD TURBO M - Ljubljana 13 udeležencev 
Najstarejši: LADO ĆERNIVEC, Ljubljana 
Najstarejša: TANJA STARIČ, Grosuplje 
POHOD: 
Skupine 
DRUŠTVO UPOKOJENCEV GROSUPLJE 
10 udeležencev 
Najstarejša: MARIJA NERED, Grosuplje 
Najstarejši: VINKO ZUPANČIČ, Grosuplje 
Najmlajša: KATJA KARBA, Tržič 
POLŽEVA VOŽNJA - REZULTATI 
MITJA VOLĆANŠEK-Izola -1:34.85 
BORUT TELIĆ - Ljubljana -1:08.36 
DUŠAN HAMUN - Grosuplje - 0:54.23 
NACE KALIN - Grosuplje - 0:41.57 
MATIC KOVAČ - Šujica - 0:39.75 
ZDENKA DOVČ - Ljubljana - 0.37.76 
JOŽE BOŽIČ Dobrovo - 0:36.04 
TOMO ŠAFARIĆ - Ljubljana - 0:35.98 
Jože Nered, ŠD Šplca 
julij 2002 
Baverjem iz Nemčije in Vitalom iz 
Ljubljane. Tekme so bile zelo izenačene 
in napete, nam pa je predvsem z bor­
benostjo in kolektivno igro uspelo 
premagati oba nasprotnika. S tem nam 
je pripadlo tudi 1. mesto na turnirju 
Vollevball Europen open. 
Najlepše pa je sledilo na koncu ob 
podelitvi priznanj in pokalov. V dvorani 
se je po igranju slovenske himne zače­
lo veselo rajanje in vzklikanje tistega 
znanega refrena: "Kdor ne skače, ni 
Sloven'c...". Slovenkam so se ob rajan­
ju pridružila dekleta iz Amerike in splet­
la so se nova nepozabna prijateljstva. 
Izmenjali smo si naslove, se slikali sku­
paj in kdo ve, mogoče bomo pa nasled­
nje leto igrale na turnirju na Floridi? 
V zmagovalni ekipi Magra-MZG 
Grosuplje smo igrale: Ana Berišaj, Eva 
Koritnik, Nika Janša, Danijela Markovič, 
Babara Zore, Simona Fabjan, Erika 
Fabjan in Monika Potokar. 
Ob koncu se zahvaljujemo vsem 
donatorjem in prijateljem odbojke, ki so 
nam stali ob strani in nam omogočili to 
nepozabno doživetje. Ta veliki uspeh 
smo dosegle skupaj z vami. Hvala! 
Monika Potokar PRIJAZNO PRESENEČENJE JE NA PREIZKUSNI STRANI 
http://users.volja.net/gro-odmevi/ KOZMETIČNI SALON 
THALGO CENTER - SPA 
Če nočete, da vas slaba volja 
prežene iz kopalk in vam 
pokvari zaslužene 
dopustniške dni, obiščite 
Tli Al/,O center v 
Grosupljem. 
Karitas+ Ko bom 1*1 
Kristanova ul. 1 
1000 Ljubljana 
veliK 
Pomagajmo otrokom 
pri nakupu 
šolskih potrebščin. 
Najdete nas na vseh večjih poštah. TRR: 24200-9003852948, 
sklic: 00 250602, namen: Ko bom velik Še je čas, da 
vam z 
inovativnimi 
naravnimi 
postopki 
THALGO jfe 
kozmetike ^ 
povrnemo 
samozavest in 
zadovoljstvo. 
Želimo vam 
prijetne in 
brezskrbne 
počitniške dni SLIMAJF 
TJooabfjeni ste na prajnooanje... 
Jlič oe( o jabreai, kaj podariti ob takšni ali brugacni priložnosti! 
Q$6ram cvetja in dani 
TSečnik &C črk 
Odslej na novi bkaciji, Tod gozdom c. lV/2 
v novih prostorih, 1290 Qrosuplje, tel.: 01/786 37 84 
z. bogato ponudbo: gsM: 041/691-431 
* rezino coet\e 
* cvetlični aranžmaji 
* poročni sopfei 
* oenri 
* aranžiranje 
* barKa 
Za Dos, nase nojbrojjr in oasr prijotrfjr... 
Za asaUo pri turnusi, ,<u osah pravnik ... 
Za \$rai pokornosti in ljubezni 1 956 3 
/ /c & C a Ć7 a & & 
d.o.o., CESTA NA KRKO 9, 1290 GROSUPLJE 
Tel.: 01/786 26 22; 786 36 20 
Fax: 01/786 46 21 
INSTALACIJE • TRGOVINA • INŽENIRING • SERVIS 
'Haj roit spregovorijo... STORITVE 
• Elektroinstalacije od projekta do izvedbe za vse vrste 
objektov, po konkurenčnih cenah, zahtevajte naše 
ponudbe; 
• meritve instalacij in izdaja atestov za obratovalnice in 
proizvodne obrate: 
• vzdrževanje instalacij in naprav na objektih, 
opravljamo redne in pogodbene servise; 
• izvajamo računalniške mreže z dobavo in montažo 
opreme v sodelovanju z vodilnimi podjetji; 
• naša ključavničarska delavnica vam izdela vse vrste 
kovinskih delov, potrebnih pri montažah, razno 
kovinsko opremo, elektro omare in pulte po naročilu. TRGOVINA 
i Naša nova ponudba je urejena specializirana 
diseontna trgovina za elektroinstalacije namenjena 
elektroinstalaterjem, vzdrževalcem, samo-
graditeljem, gospodinjstvom; 
v trgovini izvajamo strokovno brezplačno svetovanje; 
izvajamo kataloško prodajo znanih proizvajalcev 
gospodinjskih strojev in aparatov; 
i na željo stranke izvršimo dostavo na dom, izvedemo 
priklop; brezplačno odpeljemo zamenjani izdelek 
v Blagovnici 
Vele Grosuplje 
poletnih oblačil 
do 
in obutve 50% 
40% 
od 15.7. do 5.8. 2002 
/A 
Blagovnica Vele Grosuplje / / 
Cesta na Krko, 1290 Grosuplje Z-uL-J^ Tel.: 01 781 04 02 _ - _ _ _ 
Odpiralni čas: V C. I C. 
pon.-sob. 8-20 1 
ned. 8-12 prijeten nakup do 1 
1 
KONCERT OB 10 LETNICI 
DRUŠTVA SLOVENIJA V SVETU 
Izseljensko društvo Slovenija v svetu je v 
petek, 7. junija, organiziralo dobrodelni koncert za Slovence v Argentini ob 10-let-
nici delovanja društva Slovenija v svetu. 
Koncert se je odvijal v nabito polni dvorani 
v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad 
Ljubljano. Društvo se je odločilo, da bo 
celoten izkupiček od prodaje namenjen za 
pomoč rojakom v Argentini, ki v starostnih domovih živijo v pomanjkanju. 
Na dobrodelnem koncertu so sodelo­
vali: Marko Fink, bas - baritonist, Ivan 
Amšek - baritonist Andreja Zakonjšek -
sopranistka, Nataša Valant - pianistka, 
Ivan Vomberger - pianist in Kvartet Lipa (iz 
Argentine). Na dobrodelnem koncertu so 
umerKAMAM KOZMETIKA MAJA 
MAJA K0ŠEN1NA s.p. 
Prešernova 80 
1290 Grosuplje 
Tel: 01 / 786 38 32 
GSM 041 221 800 
LETNI 
DELOVNI ČAS 
1.04-1.10. 
PONEDELJEK. PFTHK 
H1RHK. SREDA. ĆKIK1KK 
M 
M ZIMSKI 
DELOVNI ČAS 
1.10-1.04. 
W7NEDEUB1.TCJMK.MPA, 
ČETRTEK, PETEK 
13*-21' 
SOBOTA 
t It NEGA OBRAZA IN TELESA, 
ANTICELULITNE TERAPUE, MASAŽE TELESA, 
PEDKURA, 
NARAVNA NEGA ROK JESS1CA, 
DEPLLACUA, EPLLACUA, SOLARU, 
TURŠKA SAVNA, 
ANALIZA TELESNE SESTAVE 
DARILNI BONI 
ANTICELULITNA TERAPIJA 
CLAUDLER 
AYURVEDSKA MASAŽA bile tudi naprodaj knjige Slovenske kul­
turne akcije, Mohorjeve družbe Celje, 
založbe Družina in založbe llex 
Koncert so podprli nastopajoči, Radio 
Ognjišče, tednik in založba Družina, 
Mohorjeva družba Celje in založba llex. 
Matjaž TrontelJ 
M0DNID0DATK, 
(o s llloj dom 
TRGOVINA Z DARILI 
V©LAN [RIMEC 
Obrtniška 4, Grosuplje 
tel 78 71 452 
GSM 031/ 686 080 
DROGERIJA 
SEZONSKA M 
MZPRODAM DARILNE 
STEKLENICE 
KARTUZIJE 
PLETERJE: 
. sadjevec 
. slivovka 
. brinjevec 
. grenčica 
m 
ŽGANJEKUHA 
KRŽIČ 
Limari 
TRGOVINA Z GRADBENIM IN TEHNIČNIM BLAGOM d.o.o. 
Gasilska c. 4, Grosuplje - tel.:01/7864-068, tel/faks:0:L/7864-067 KOPALKE 
^^^Snl»»£^flBSilk OD 15.07.2002 
I^SS^i^mII /^^^M^O508'2002 RAZNOVRSTNE 
KNJIGE ZA 
OTROKE IN 
ODRAŠČAJOČO 
MLADINO 
drodjerije cffliz, trg pozorr 66 21 21 
>J1LA V tJ&VJiizMjrJU 
STROPOVI-PREDELNE STENE 
PO SISTEMU 
kmUf (gfmstrong £ynalniški inženjrj Marko Kastelic s.p., Sad 2,1296 Šentvid pri Stični 
9 Razvoj informacijskih sistemov ~ programska oprema -predstavitve 
na internetu ~ računalniška oprema ~ logistika v proizvodnji in distribuciji 
t MtUASoft pdihnn 
P.E. ELEKTRO 
TRGOVINA 
d.o.o. 
1290 GROSUPLJE, PREŠERNOVA 82 
TEL: 01/78-65-730 FAX: 01/78-65-735 GSM 040/410-190 
(J/ m 2A VSA STIKALA 
kHNtl IN VTIČNICE 
GOBAVA m MONTAŽA 
Pooblaščeni prodajalec 
vedno zame simobil Faktura 4.0 osnovna verzija - 48.000,00; Materialno poslovanje 4.0 - 19.000,00; 
Potni nalogi 4.0 - 19.000,00; Knjiga prejetih in izdanih računov 4.0 - 27.000,00; 
Knjiga prihodkov in odhodkov za enostavno knjigovodstvo 4.0 - 29.000,00: 
Enostavno knjigovodstvo z obračunom DDV 4.0 - 42.000,00; Dnevnik 4.0 - 16.000,00: 
Obrazci 4.0 - 19.000,00; Maloprodaja 4.0 - 80.000,00; Megasoft 4.0 - 149.000,00; 
FaktTarif 4.0 - 115.000,00;Obračun prispevkov 4,0-19.500,00; Arhiviranje - Brezplačno 
Celovita predstavitev vašega podjetja na Internetu za 28.500,00 SIT 
AMD JI 
C Priporočamo ) 
iSoft Povver 1200 135.869 SIT 
PROČ CELERON S-370-1200A/256 FCPGA 
MB FC-PGAMSI 815EPT-LITE SB/ATX 
HLAD TITAN CEL/AMD TTC-D2TB 
FDD 1.44 MBALPS 
OH ATX Sunnvtech NE-842 + PS 300WC 
TIPK MITSUMI PS/2 SLO 
ZVOČN 240 W SH-280 AKTIVNI 
MODEM FM AMR 56 K 
HDD IBM 40 GB/7200/ATA 100 VAN 
CDR 48 SPEED SAMSUNG 
MIŠ INTERNET SCROLL PS/2 
DIMM SDRAM PC 1 33 -128 MB 
AGP GeForce 2MX 400 64 TV ASUS 
Monitor 47.596,20 
17 inch Monitor Hvundai V770 Tco 99 
Tiskalnik 20.424,00 
EPS STYLUS C40 UX USB AKCIJA 
Cene vključujejo DDV \thlon 
p*4'ititjni /j 
* ^Zaposlitev, sodelovanje] 
* iSofP oft@i 
Skupaj samo: 203.890 SITI lOOTT http://www.isoft-sp.si 
tel.: fax: 
Programska opiHiiM: (141 *>?o :<(>'). H41 '>"» 
1141 377 122 01 723 20-75 K.K.iin.ilnisKI sislHini: 
Hranilnica 
LON d.d. Kranj OB 10. OBLETNICI HRANILNICE LON 
ZA PRIJETNE POČITNICE VAM NUDIMO 
UGODEN POTROŠNIŠKI KREDIT IZPLACLJIV V ENEM DNEVU 
E- LON - ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO ZA PRAVNE OSEBE 
TRANSAKCIJSKI RAČUNI ZA VSA PODJETJA 
ODLIČNA VARČEVALNA PONUDBA 
RENTNO VARČEVANJE 7AATI LON VARČEVANJE PLUS 
OBRTNIŠKI IN PODJETNIŠKI KREDITI 
TEKOČI RAČUNI (limit, EUMC, bankomati) 
ZA VSE INFORMACIJE SE OGIASITE NA KOLODVORSKI 3 OZIROMA NAS POKLIČITE PO TELEFONU 7S-62-925 Poslovna enota 
MAGRO 
Grosuplje 
Kolodvorska 3 
Telefon: 01/78 62 925 
Faks: 01/78 61 719