Gospodarstvu občine
ostaja vse manj
sredstev za nove
investicije
V prejšnji šfevilki smo ob analiziranju rezultatov poslovanja go-    \ spodarslva v letu 1986 ugolavljali, da so organizacije dosegle rela-tivno ugodne stopnje rasli osnovnih finančnih kazalcev. Vprašanje pa je, koliko od ustvarjenih sredstev za razširjeno reprodukdjo de-    J jansko ostane v naših organizarijah.                                              I
Glavna ugotovitev, ki izhaja iz » Analize akumuJativne in repro-   A duktivne sposobnosti gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje      ¦ ter poslovanja organizacij združenega dela na meji rentabilnosti« je ta, da gospodarstvu občine realno ostaja vse manj sredstev za nove investicije, kar je zlasti opazno po zaključnem računu za leto 1986.                                                                                           ,
Ugotavljamo namreč, da se v strukturi bruto dohodka poveču- I jejo deleži osebne, splošne in skupne porabe, kar je v nasprotju z resolucijskimi cilji, medtem ko je delež sredstev za razširjeno re-produkcijo upadel za 12 % v primerjavi z letom 1985. V enakem obdobju so se povečali deleži združevanj iz poslovnega sklada, kjer so najbol j narastla združevanja za elektrogospcdarstvo, za že-lezniški promet, za republiške ceste in PTT promet.
Če od celotnih sredstev za reprodukcijo odštejemo vsa združe-    J vanja iz poslovnega sklada, rezervni sklad, anuitete za dolgoročne    1 kredite in posojila po predpisih DPS, dobimo prosta sredstva za nove investicije gospodarstva, katerih delež je v letu i986 v pri-merjavi z letom 1985 upadel za 9%. Znesek prostih sredstev za nove investicije je v enakem obdobju višji za 80 %, kar pomeni, da ni sledil inflaciji, hkrati pa predstavlja nekaj manj kot 30 % več kot znašata skupaj obe amortizaciji.                                                       ¦>
Iz navedenega izhaja, da realno gospodarstvo občine ostaja vse | manj sredstev za nove investicije, kar zmanjšuje njegovo investi-cijsko sposobnost, negativno vpliva na prestrukturiranje gospo-darstva ter onemogoča tehnološki na »redek. Če se bodo taka gi-banja nadaljevala, bo gospodarstvo občine težko realiziralo s plan-skimi dokumenti zastavljene cilje.
Analiza opredeljuje tudi organizacije združenega dela, ki so po-slovno leto 1986 zaključile s poslovanjem na meji rentabilnosti oz. z izgubo. Med petnajstimi opredeljenimi organizacijami so štiri leto 1986 zaključile z negativnim finančnim rezultatom ter so dolžne po zakonu o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela izdelati sanacijske programe. Dve organizaciji dzruženega dela med petnajstimi sta specifičnega pomena, zato posebnih ukrepov ne bosta pripravljali, tri nadaljne organizacije, ki sicer iz-kazujejo slabše rezultate, a so jih v primerjavi z letom 1985 neko-liko izboljšale, bodo v poslovnih poročilih natančneje opredelile aktivnosti za izboljšanje rezultatov poslovanja. šest organizacij združenega dela, ki izkazujejo podpovprečne rezultate ter so jih v primerjavi z letom 1985 še poslabšale, pa bo pripravilo programe ukrepov za odpravo motenj pri poslovanju.
Marjeta STERNAD