Političen list za slovenski narod. f* polti prejemu velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 fld., za en mesee 1 gld. 40 kr. 7 administraciji prejemau veljll: Za celo leto 12 grld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I gld., za en mesec 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 ¡jld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ek«p6dieija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inseratD se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob >/,6. uri popoludne. ev. 2H6. 7 Ljubljani, v četrtek 12. decembra 1889. Letnik XVII. Državni zbor. Z Dunaja, 11. decembra. Mornarski red. Za primorske pokrajine je velike važnosti novi mornarski red, ki ga ravnokar obravnava državni zbor. Ni torej ¿uda, da se je pri tem predmetu več južno-slovanskih poslancev oglasilo k besedi, izmed katerih je prvi govoril Dalmatinec Borčič. Razpravljal je razmere v Dalmaciji in se je izpodtikal nad tem, da so se pri sostavi mornarskega reda preveč držali dotičnega nemškega zakona, namesto da bi se bili ozirali na določbe italijanske, ki so našim razmeram primernejše. Predloženi načrt je tudi nezadosten, ker bi motal novi zakon obsegati vse določbe o mornarstvu in že obstoječe odredbe spraviti v enotno celoto. To pa se ni zgodilo ia tudi po veljavnosti novega mornarskega reda bomo še zmerom imeli celo zmes okrožnic, odredb tn patentov, ki jih nobeden mornar ne more vseh poznati. Predloženi načrt ne kaže nobenega napredka in potrebam trgovske mornarice ne zadostuje, ker se vse določbe, razun kazenskih, nahajajo že v drugih še sedaj veljavnih ukazih in v mornarskem patentu. Avstrijski trgovinski mornarici je treba mornarskega reda in mornarskega prava, in vlada pa državni zbor bi si pridobila velike zasluge, če bi ju ustanovila, predloženi načrt pa ne velja dosti in zbornica naj ga odkloni. Dalmatinski poslanci so pazno poslušali svojega tovariša in končavšega pozdravljali z dobro-klici; kako malo pa so sami med seboj dogovorjeni, kaj prav za prav hočejo, priča govor druzega dalmatinskega poslanca dr. M as o vči e a , ki je trdil, da določbe predloženega mornarskega reda spadajo prav za prav v trgovsko pravo. Tudi gmotno-pravne določbe niso zadostne, vendar pa je nasproti poslancu Borčiču svoj govor sklepal z zagotovilom, da glasuje za prestop v posebno razpravo. Tudi tržaški poslanec pl. S t a 1 i t z se je znašal nad Borčičevim sklepom, češ, da bi bilo primerneje staviti natančne predloge, kakor pa priporočati, naj zbor celi zakon zavrže. Tržaški deželni zbor in tržaška trgovinska in obrtniška zbornica sta pri raznih prilikah nujno zahtevala sostavo mornarskega prava; ker je pa predloženi načrt del tega prava, j bode on glasoval za posebno razpravo. Kakor sem že včeraj omenjal, govoril je takoj za Borčičem trgovinski minister markez Bac qu eh em, ki je pojasnjeval načela, katerih se je vlada pri sostavi tega načrta držala. Vodile ste jo zlasti dve misli: 1. ohraniti dosedanje od skušnje potrjene določbe in vsprejeti le po skušnji ali vsled drugačnih razmer za potrebno spoznane premembe, in 2. vse te reči lepo vravnati in razdeliti. Z ozirom na to treba je bilo vso tvarino deliti v tri vrste. Prva zadeva določbe glede avstro-ogerske trgovske zastave, raznih mornarstvenih kategorij in mornarstvenih pisem. Druga se razteza na pravice in dolžnosti mornarskega osobja v javnem in privatnem oziru; tretja pa na ožje privatno mornarsko pravo. Prva vrsta bila je zakonito vravnana s postavo z dne 7. maja 1879, druga se ima vravnati s predloženim načrtom in glede tretje se delajo potrebne priprave, ki so že tolikanj dovršene, da bode vladi skoraj mogoče zbornici predložiti načrt dotičnega zakona. Minister priznava, da pričujoči načrt ne bode naravnost vplival na gmotno povzdigo trgovinske mornarice, posredno pa se bode to vendar-lo v neki meri godilo. Mnogo težav, ki dandanes zavirajo našo trgovinsko mornarico, bode s tem zakonom odpravljenih, njih notranja delavnost se bode pospešila, in če pridejo zii-njo zopet boljši časi, kakor je upati, se bodo mornarji z novo gorečnostjo po-prijeli svojega poklica in želi obilno plačilo za svoje prizadevanje. V juteršnji seji govorita še isterski poslanec dr. Vitezič in dr. Zncker pa poročevalec Nad-hernj, potem morebiti tudi še justičui minister grof Sch ouborn, ki bo imel zagovarjati pravno stran predloženega načrta. Ker je pred tem predmetom še nekaj drugih reči na dnevnem redu, pride zbornica jutri težko do posebne razprave. Deželnobrambovski minister je včeraj odgovarjal na Lippertovo interpelacijo zaradi nekega ne službujočega deželnega brambovca, ki je bil prišel v vojaško pisarno po neko spričevalo in dejan v zapor, ker v kancelijo prišedšega polkovnika ni v drugič dostojno pozdravil. Minister je rekel, da je dotični brambovec s svojim nedostojnim obnašanjem sicer sam zakrivil svoje kaznovanje, da pa postopanje vojaške oblasti proti njemu v vojnem zakonu ni opravičeno. Zato je minister-stvo o tej zadevi zaukazalo preiskavo, še predno je bila vložena dotična interpelacija. Levičarski poslanci in nemško-liberalni listi so bili s tem odgovorom jako zadovoljni. Novih interpelacij bilo je tudi včeraj na koncu seje dokaj. Poslanec Adamec je vprašal poljedelskega ministra, hoče li skoraj predložiti načrt zakona, s katerim se na novo z ameriškimi trtami nasajeni vinogradi za 10 let oproščujejo zemljiškega davka? Poslanec Pscheiden in tovariši žele zvedeti, je li ministru notranjih zadev znano, da nemški v Lipskem tiskani list „Freie Glocken" med delavci izpodkopuje vero in razširja sovraštvo do katoliške cerkve in njenih služabnikov. Poslanec Habermann hoče vedeti, kdaj reši justični odsek predlog glede po rudnikih provzro-čenih škod? Načelnik justičnega odseka dr. Ton-kli mu odgovarja, da zaradi načrta gledč sumarič-nega postopanja odseku ni bilo mogoče se s to rečjo dosedaj baviti, da se pa ta zadeva ne bode več odkladala. Steinwender se je obrnil do predsednika dr. Smolke z vprašanjem, kdaj pridejo na vrsto Družba sv. Mohora v ljubljanski škofiji. (Konec.) Podnormalno število imajo sledeče duhovnije: Ime 1880 1888 Dobovec ...... . 3-2 2-5 Črnomelj...... . 3-2 20 2-6 Rovte....... . 3-2 3-8 Stari trg pri Ložu . . . . 32 31 Studenec...... . 3-2 2-7 Zlato polje..... . 3-2 10 Kresnice...... . 3-1 2-2 3 8 Predoslje...... . 31 31 Spodnji Tuhinj .... . 31 1-0 Št. Vid pri Cirknici . . . 31 3-3 2-6 2-9 . 30 42 Javor pri Zalogu . . . . 30 2-1 Ime leta Ime leta 1889 1888 1889 1888 . . . 8-0 2-7 . . 2-6 2-3 1-8 Banja loka........ . . 2-5 23 2-8 ... 3-0 3-2 . . 3-5 1-9 Dole pri Litiji...... ... 29 3 5 Stara Oselica....... . . 3-5 3-5 Logatec........ ... 29 3-8 . . 2-5 1-7 Mengeš........ ... 29 2 9 Vrhpolje......... . . 3-6 3-0 Radovica........ . . . 2-9 3-5 Dobrepolje........ . . 3-4 23 ... 28 18 Orehek ........ . . . 2-8 1-8 Suhorija na Notranjskem . . . . . 3-4 30 Semič......... ... 2-8 2-2 Špitalič......... . . 8-4 22 Stranje........ ... 2-8 1-7 Zgornji Tuhinj....... . . 3-4 ID Št. Jur pod Kumom . . . . ... 28 1-5 Črni vrh pri Polhovem gradcu ..232 1 Zatičina........ ... 28 2-8 St. Janž......... . . 2"3 2-3 Cirknica........ . . . 2-7 1-7 Mirna peč........ . . 2-3 33 Duplje ........ . . . 2-7 1-7 Sodražica......... . . 3-3 1-7 Sv. Helena....... ... 2-7 20 2'3 2 1 ... 37 2-9 . . 2-3 3-4 Studeno........ ... 3-7 23 Št. Vid pri Vipavi...... . . 2-3 2(3 Stroge......... ... 3-7 1-8 Zagradec ......... . . 2'3 1-8 Unec ........ ... 37 20 Kostanjevica........ . . 2-2 2-5 Dolenja vas ...... ... 2-6 22 Sv. Križ......... . . 2-2 1-0 . . . 3 6 2-6 . . 2-3 2-1 Moravče........ ... 3-6 1-9 . . 2 2 2-3 Mošnje........ ... 26 23 volitve, ki še niso potrjene? Dr. Smolka, pa tudi načelnik verifikacijskega odseka grof S al m mu obljubita, da bosta to reč kolikor mogoče pospeševala. Ob '/<4. ur0 b''a Je 8eJa P°teni sklenjena in prihodnja seja napovedana za jutri 12. t. m. Leon XIII. in delavci. hi. Nagovor sv. Očeta se primeroma tako-le glasi: „Pred dvema letoma zbrala se je tukaj okoli nas številna družba delavcev, došlih iz Francoske. Pri najugodnejšem okrilju začeli smo tedaj ž njimi slavnostno svoje leto, za katero so nam prinesli svoja voščila kot prvence katoličanov sveta. Ta dan je v našem srcu v tolažljivem, trdnem spominu. Vaša pričujoč-nost pa, ljubeznjivi sinovi, in vzvišene besede gosp. kardinala, vodje vašega romarskega vlaka, ki jih je nam ravnokar govoril, na novo in skoro da neizbrisno v nas poživljajo ta spomin. — Dobro došli! Uda-nost, katero Vi v tem trenotku izražate poglavarju katoliške vere, spričuje Vaše najživejše misli. Razumeli ste — in sicer sta Vas tega učila srce in pamet — spoznali ste, da med neprestanimi brit-kostmi in nadlogami edino le v veri morete najti tolažbo in moč. In v resnici, edino le vera bo odprla Vaša srca neumrljivim nadam; edino vera bo plemenila Vaše delo, ker odkazuje delu mesto, dostojno človeški ceni in prostosti. Najbolj previdno in modro bodete torej ravuali, ako se oklepate vere v svojih sedanjih in prihodnjih razmerah. Veseli nas v tem oziru tudi tukaj, da moremo zopet potrditi besede, ki smo jih izpregovorili pri drugi priliki in katerih ste se Vi ravnokar spominjali. Da, mi ponovimo: Mi obstanemo pri teh resnicah, ker smo prepričani, da bode tudi za Vas cerkev s svojimi nauki dosegla Vaš blagor, kadar se ji bo v (človeški) družbi vrnila čast. Znano Vam je, kako je poganstvo skušalo rešiti socijalno vprašanje: oropali so slabejši del človeštva njegovih pravic, zatirali so njih napore, ovirali so jib, da se niso mogli svojim zmožnostim primerno duševno in nravno razvijati, ter jih pripravili ob vso pravico in moč, — bili so sužnji. — Krščanstvo pa je naznanilo svetu, da je vsa človeška družina brez razločka stanu odločena, da se udeležuje božje dedščine; pojasnilo je krščanstvo, da imajo vsi enako pravico otrok nebeškega Očeta in da so vsi odkupljeni z isto ceno; učilo je, da je človek po natornih pogojih dolžan delati, da je zinj častno in znamenje modrosti, ako se krepko loti dela, in da se malo-dušno in izdajalsko pregreši nad skoro da najsvetejšo in prvo dolžnostjo svojo, ako bi se odtegnil delu. Božji ustanovitelj krščanstva pa je želel delavcem in revežem dati še vplivnejše tolažilo, zato je to tudi potrdil z vzgledom, kar je govoril. On ni imel, kamor bi bil položil svojo glavo; trpel je lakoto in žejo in njegovo očito in skrito življenje je bilo polno težav, stisk in trpljenja. Po njegovem nauku je bogati, — kakor piše Tertulijan, — vstvar-jen zato, da je zakladnik božji na zemlji, njemu posebno veljajo vodila, kako koristno rabiti posvetno imetje, njemu veljajo strašne grožnje Odrešenikove, ako bi zapiral svoje srce nesrečnim in revežem. Vendar to še ni bilo dovolj. Treba je bilo približati reveže in bogatine, treba jih je bilo zvezati z versko, nerazvezljivo vezjo. To nalogo je prevzela ljubezen (charitas). Ona je vstvarila to društveno vez, dala ji moč in spretnost, ki ste bili prej nepoznani; spopolnjevaje samo sebe našla je sredstvo vsemu zlu, tolažilo v vseh bolečinah. Navdušenost, plemenitost in zatajevanje, vse je tekmovalo z brezštevilnimi deli in napravami v korist nesrečnih. Edino po tem potu je bilo mogoče pri neizogibni razliki človeških razmer vsakemu oskrbeti življenje, ki je je mogel prenašati. Stoletja so to rešitev splošno priznavali in vsepovsod spoštovali. Ne dd se sicer tajiti, da so se tudi tedaj ljudje ustavljali ter s silo prevračali obstoječe razmere, vendar to je bilo le bolj omejeno; pregloboko je bila namreč takrat vera vkoreninjena v srcih, zato se ljudje splošno in stalno niso dali oslepiti. Nikdo bi se ne bil drznil zanikati, da je to prava društvena podlaga, nikdo bi se ne bil upal glede tega ljudstva v večjem obsegu zapeljati in delovati na to, da se uniči človeška družba. Kateri da so bili usodni nauki in dogodki, ki so pozneje zopet omajali socijalno poslopje, koje je s toliko vstrajnostjo zgradila cerkev, povedali smo na drugem mestu in tega tukaj ne bomo več ponavljali. Mi zahtevamo, da se znova utrdi to poslopje, da se svet vrne k duhu in k naukom, ki jih uči krščanstvo; da se vsaj v bistvu, v mnogovrstnih dobrodelnih lastnostih in oblikah primernih novim časovnim razmeram oživč one družbe (korporacije) umetuostij in obrta, ki so nekdaj prešinjene s krščanskim duhom pod vodstvom kakor matere skrbeče cerkve delovale za gmotne in verske potrebe delavcev, jim lajšale delo, nadzorovale njih prihranila in njih gospodarske razmere, branile njih pravice in podpirale njih opravičene zahteve v povoljni obliki. — Mi zahtevamo, da zopet zavladajo krščanska načela, da se med delodajalci in delavci, med kapitalom in delom ustanovi ona edinost in ono soglasje, ki edino varuje medsebojne koristi, ki pospešuje blagostan posameznih, pa je ob enem tudi podlaga miru in pokoja v javnem življenji. (Konec sledi.) Politični preg-led. V Ljubljani, 12. decembra. Notranje dežele. Tržaški mestni zbor je v svoji predvčerajšnji seji vse volitve verificiral. Treba bo še dveh dopolnilnih volitev, ker je bil Mauroner dvakrat voljen, Venezian pa je odložil mandat. Gospodska zbornica ima danes teden sejo, na katere vsporedu je tudi volitev 21 članov v odsek za posvetovanje o vladni šolski predlogi. Slednjo je, kakor znano, dne 4. maja t. 1. vlada gospodski zbornici izročila ter ob enem naznanila državnemu zboru. Napravil je načrt vsestranski slab vtis. Vzlic temu pa piše „N. Fr. Pr.": „Levica gospodske zbornice je za trdno sklenila, da bo že v odseku pričela odločen boj zoper predlogo!" V ta namen so izbrani levičarji: vitez Schmerling, vitez Hasner, dr. Unger in vitez Arneth. Tedaj že zaradi drobtinic, katere nam hoče dati vlada v nadomestilo za versko šolo, tolik vrišč in tako skrbne priprave v nasprotnem nam taboru! Radovedni smo, kaka osoda je določena vladni šolski predlogi. Stalni kazenski odsek je včeraj potrdil nasvžt dr. Jaquesa, po katerem bodo imeli nedolžno obsojeni pravico, od države zahtevati odškodnino. Tnanje države. Kakor poroča „Pol. Corr." iz Rima, naročil je papež Leon XIII. prelatu msgr. Satolliju, naj na svojem povratku od slavnostij povodom otvor-jenja katoliškega vseučilišča v Washingtonu obišče katoliško vseučilišče v Frajburgu na Švicarskem in vseučilišči v Loweuu in Inomostu. V bolgarskem sobranju je pri razpravi o posojilu 30 milijonov opozicijonalec Kitančev ostro napadal to predlogo ter nasvetoval, naj se vladi izreče graja zaradi tega, ker je zastavila železnico. Finančni minister je dobro zavrnil ta napad, potem je pa ministerski predsednik v sijajnem govoru dokazal, da je to posojilo le dokaz inozemskega zaupanja v bolgarsko plačilno zmožnost, tembolj, ker je posojilo pod ugodnejšimi pogoji sklenjeno, kakor se je to zgodilo pri grškem, rumunskem in prvem srbskem posojilu. Nemški državni zbor ne bo pred božičnimi prazniki postave zoper socijaliste razpravljal. Sploh se še ne ve, kakošna usoda čaka to predlogo. Vlada je odločno za določbe glede iztiravanja, večina državnega zbora pa proti njim. Cuje se že z mnogih stranij, da vlada ne bo zahtevala konečne sodbe o tem predmetu od sedanje zbornice, marveč ga bo predložila novemu državnemu zboru. — Kakor pravi „Munch. Fremdenbl.", imenoval je princ-regent dr. pl. Rampfa za pasovskega škofa na izrečno željo papeževo. Katoličanje so s tem korakom liberalne vlade jako zadovoljni. Francoski republikanski in večina radikalnih listov naglašajo, da je zbornica s potrditvijo Joffri-nove izvolitve izvršila čin visoke politične modrosti in skrbi za republiko. Konservativno in boulaugi-stiško časopisje pa pravi, da je Franciji splošnja volilna pravica popolnoma poražena ter je na nieno mesto stopila samovolja oligarhije. — Grof de Mun je zbornici več načrtov izročil, pred vsem pa postavo o vravnanji tovarniškega dela in o varstvu kmetskega posestva. Prva prepoveduje ženskam po-nočno delo in zaukazuje nedeljski počitek; druga pa določuje, da se kmetska posestva do vrednosti 5000 frankov ne smejo potom ekaekucije prodajati. Pri otvorjenju provincijalnega soveta v Genovi je predsednik zaključil svoj govor z besedami: „Živel kralj! Živela ltalija\" Tu pa je vstal zastopnik mesta Specije, de Nobili, rekoč: „Kličem sicer „slava I" domovini, nikakor pa ne kralju. Kralj ne pomeni ničesa več. Monarhija se je preživela ter se ne more strinjati z napredkom." Odvetnik Argenti se je v imenu svojih ožjih somišljenikov pridružil tej izjavi ter zahteval, naj se to vsprejme v zapisnik, kar pa predsednik ni dovolil. Včeraj omenjena župana sta vendar prisegla, toda oznanila sta takoj v raznih listih, da ostaneta odločna repu blikanca. Zloglasni prostozidarski list „Capitale" navaja te dogodke ter konečno poživlja vlado, naj si nikakor ne drzne postopati zoper te „mučenike", kakor sodniki Giordana Bruna. Radovedni smo, kaj poreče vlada k preodkritosrčni izjavi zoper prestol. Preko Londona se javlja, da bo brazilijski ustavodajni narodni zbor takoj v prvi seji imenoval prognanega cesarja za dosmrtnega častnega predsednika brazilijske republike. Narobe svet! Menda so prostozidarski pojmi o pravu že popolnoma zmešani! Ime leta Ime leta Ime leta 1889 1888 1889 1888 1889 1888 2-2 Preloka........ . . . 1-7 1-6 Gora pri Idriji...... ... 1-2 3-2 LipogUv....... ... 21 2-0 Šmarjeta........ . . . 1-7 21 Suhor na Dolenjskem .... ... 1-2 13 Rob ......... ... 2-1 1-7 Šmihel pri Žužemberku . . . . . . 1-7 1-6 Bučka ......... ... 11 1-3 Zali log....... ... 21 1-8 16 Št. Jur pri Šmariji . . . . ... M 1-4 Boštanj........ ... 20 19 Radeče pri Zidanem mostu . . . . . 1-6 1-8 Nadanje selo...... ... 10 1-0 Col......... ... 20 1-4 Toplice........ . . . 16 1-5 St. Peter pri Novem mestu ... 10 1-2 Harije.......' ... 20 2-0 . . . 1-6 3-9 Stari trg pri Poljanah . . . ... 10 0'8 ... 2-0 1-7 Sv. Trojica pri Mokronogu . . . . . 1-6 30 ... 10 1.1 ... 20 1-9 Ambrus........ 1-5 ... 09 1-1 Planina pri Vipavi .... ... 2-0 2-7 čatež pri Krškem..... . . . 15 1-0 Križevo pri Kostanjevici . . . ... 0-9 10 Prem........ ... 20 19 Škocjan pri Dobravi .... . . . 1-5 1-7 ... 09 09 Rateče na Gorenjskem . . ... 2-0 1-6 Zagorje na Notranjskem . . . . . . 1-5 1-2 Slap......... ... 0-9 4-3 Stopiče....... ... 20 1-9 . . . 1-4 4-0 . . . 0'8 0-4 Vrh pri Vinici...... ... 20 2-3 Trebelno....... . . . 1-4 1-2 . . . 0'8 0-9 Št. Jernej...... ... 1-9 2-1 Fara pri Kostelju..... 10 ... 07 0-3 Polica ......... ... 1-9 1*6 Knežak........ ... 1-3 1-0 . . . 05 0-7 Senožeče ....... ... 19 13 Kopanj........ . . . 1-3 08 ... 04 0-4 Zagorje pri Savi .... ... 1-9 1-6 Košana........ . . . 1-3 1 0 Brusnice....... ... 1-8 1-8 Preserje........ 1-0 Hrenovice ...... ... 1-8 1-5 Podgrad ........ . . . 1-3 1-0 Krašnja....... ... 1-8 1-8 . . . 13 1.1 Nadnormalno in normalno število udov 3 3°/0 Podlipa....... ? Rakitna........ . . . 1-3 11 ima 141 fiir, podnormalno 137. Letošnje leto je na- Št. Rupert...... 24 . . . 1-3 1-2 predovalo v številu 189, nazadovalo 60 fara, 29 pa Cerklje na Dolenjskem . . ... 1-7 10 Šmihel pri Novem mestu . . . . . 1-3 1-3 jih je pri euakem številu ostalo, kakor leta 1888. 2-2 Vreme ........ . . . 1-3 1-7 Največje število Mohorjauov je imela mala eksposi- Izvirni dopisi. Iz Prage, dne 8. decembra. (Jubilejna de-■želna izložba 1. 1891. — Husov spomenik in novohusitsko farizejstvo. — Konec.) Pri sedanjem razburjenem sporu o proslavi Jana Husa na muzejnem poslopji govori in piše se na mlado-češki strani, kakor bi bil r istini Hus izključen iz muzeja, kar pa ni res. Kar na pr. g. dr. Grégrov list ne vé, vidim jaz skoro vsak dan, da je Jan Hus na muzeji, in ne samo njegovo ime na pločici temveč — cela podoba! Kajti veliki reliefovi obraz mojstra Jana je vže na muzejnem pročelji nad vhodom v muzej, baš v sredi. V logii na pročelji novega poslopja nahajajo se namreč trije reliefi z napisi: Karol IV., Vdclav II., Rudolf II. Srednji relief (delo elovečega soharja Waenerja) predstavlja založenje praške visoke šole od „očeta domovine", cesarja Karola. Doba Karlova je s tem reliefom pomenljivo označena. Karol, sedeč na prestolu, izroča prvemu pražkemu nadškofu Arnoštu iz Pardubic ustanovno listino. Za nadškofom stoji postava Jana Husa, rektorja in preustrojitelja pražke univerze, ki se je porodil za vlade Karlove in je za vladanja sina njegovega Vaclava močno vplival na razvoj češkega vseučilišča. Postava Husova na pročelji našega muzeja se nahaja torej na najprikladnejšem mestu in ima gotovo večji pomen, nego priprosta plošča. Sloveči umeteljnik, ki je izgotovil ta relief, sohar g. Wagner z Dunaja, je letos po leti v Pragi vsakemu, kdor se je hotel o tem poučiti in slišati, razlagal, da to njegovo delo ne označuje trenotja ustanovljenja visoke šole, temveč celo dôbo. Da je to tako in ne inače zaznamenovala je i „Zlatd Praha" v svoji prvi številki, v koji je na prvi strani napominjani relief ilustrovan in da je tretja oseba Jan Hus. Dotično ilustracijo sem Vam tudi priložil k dopisu, da se sami izvolite uveriti. Jedva je pa „Hlas Niiroda" to obelodanil, so „Ndr. Listy" zavračali v svetem gnevu to črno prevaro. Umeteljnik g. Wagner pa vse to potrjuje z Dunaja brzojavno v „Hlasu Niiroda", kar nobenemu ni bilo tajno. — Narodni stranki pač nihče ne more očitati, da ni Husuvega spomina dostojno častila ali pa, da je celo tajila Husove zasluge za narod. Vsaj je lepa slika BroŽikova: „Obsodba Jana Husa" bila kupljena za 30.000 gold. baš vsled prizadevanja staročeške stranke, kar pa bodi mimogrede omenjeno, kajti vsa svota ni še poplačana in bode trebalo še četrt stoletja v to. In glej I Vže imamo zopet novo zbirko za „Husov spomenik", da, celo za dva hkrati, to je tudi za spomenik Palackega, za koji bi trebalo, da bi se Cehi ne sramovali pred tujci, najmanj 100.000 gld. Husov spomenik ima biti postavljen vsled predloga naših Novohusitov na Vaclavskem trgu, kjer je nekdaj stala soha sv. Vaclava, deželnega vâruha; slednja je bila radi tega odstranjena, ker je ovirala promet, in baš v tem se pojavlja skrajno farizejstvo Novohusitov. Slednji s tem pozabljajo na drugi dve narodni podjetji eminentne važnosti. Osrednjo matico šolsko in na češko narodno gledišče v središči sesterske Mora ve, v Brnu, kjer narodnost češka v potu svojega obraza bije ljuti boj za vsako ped rodne zemlje. Jedne okoliščine koncem svojega vže itak obširnega dopisa ne morem zamolčati, in sicer je to iazmera Novohusitov k framasonom ali kakor jih Vi nazivljate, „prostomavtarjem". V mestnem zboru predlagal je Husovo podobo ali pločo na novem muzeji stari framason Vojta Ndprstek (leta 1848. nazivljal se je še „Pingerhut"). V to svrho izvoljeni odbor ima člena v svoji sredi staro-stovega namestnika dr. Eiselta, koji zavzema med pražkimi framasoni odlično mesto, in dalje je dr. Pod lip ny tudi člen temu prepovedanemu društvu. Da bode kedaj v tej naši slovanski, ali kakor je zvesti prijatelj Husov, Hieronym, pisal: „v svatosvati Praze", framason namestnik starostov, to se ni saBjalo nikomur. Ni li to komedija, da se taki ljudje ponašajo s Husovim spominom, hvalisajo njegovo versko prepričanje, sami pa nimajo nobene vere! Ni li to komedija, če se ti ljudje obračajo zoper one, ki Husov spomin kot neustrašenega Čeha, rodoljuba in pisatelja spoštujejo in uznavajo, ter se jim posmehujejo! In da bi ti Novohusiti čestili njega kot mučenika za svoje prepričanje? Spomnijo naj se sv. Vaclava, sv. Ljudmile, sv. Vida, sv. Prokopa, ti vsi so bili pravi češki mučeniki. Sv. Ljudmila je vzgojevala Vaclava, vdruha češke zemlje, in sv. Prokop je bil poslednji opat na Sazavi. Gregrovei se nikoli niso spomnili teh svetcev ali poživljali Cehe, naj jim gradijo spomenike. Dan za dnevom prebiram skoro vse tu izhajajoče češke liste in še nikdar nisem čital imena bratov Gregr (recte: Grügr), da bi bila prispela samo z jednim vinarjem na največji spomenik: na hram sv. Vida, o kojem vam bom še v kratkem poročal. Narod češki pa je ostal hladen na poziv v „Narod. L." za Husov spomenik ter pomiluje te ljudi, ki se naenkrat tako ogrevajo za proslavo Hu-sovega spomina, ter se ne spominjajo zaslug očeta češkega naroda, pokojnega Palackega, ko-jemu edino mora ves narod hvaležen biti za po-učenje o slavni minolosti svoji. Oče naroda, Palacky, poslednja leta svojega življenja tako napadan in za-sramovan v „När. Listech", je bil, ki je iz prahu pozabljenja in zmedenega prediva lažij in prevar očistil povestnico slavne husitske dobe ter narod poučil o pravem pomenu te dobe. Slavnemu zgodovinarju Palackemu. koji je narod svoj vzdramil k političnemu življenju, čegar se narod kot svojega očeta hvaležno spominja, temu slavnemu možu imel bi vže biti davno v metropoli kraljestva postavljen spomenik, kar je sveta dolžnost češkega naroda! Bojuje se tu za božjo resnico in pravo svetega slovanskega jezika! Za božjo resnico hote se boriti oni, ki se rogajo Bogu, koji se proglašajo za večje krivoverce, nego je bil Hus sam? Bratomoren je ta razdor. Nekoliko koristolovcev in čestihlepnežev je to provzročilo, narod pa trpi. I nu, kjer ni vere, tudi ni spoštovanja in ljubezni do naroda! Dnevne novice. (Strokovni šoli za lesno obrt) podarila je tvrdka G. Tônnies mnogo lepih in raznovrstnih parketnih uzorcev, koje izdeluje napominana tvrdka v svoji ljubljanski tovarni, ter je tako pomnožila zbirko učil na tem občekoristnem zavodu. (Iz Idrije) nam naznanja vodstvo rudniške šole z ozirom na naše poročilo, da je zaradi ošpic šolski pouk ustavljen: Šola je bila zaprta zaradi ošpic od 6. do 21. oktobra, a od onega časa imamo zopet reden pouk. (V Zagrebu) so v torek pri volitvah v mestni zastop v tretjem razredu z veliko večino prodrli kandidati meščanskega odbora. Od 1525 volilcev je prišlo na volišče 947. Izvoljeni so: dr. Amruš, St. Bošnjakovič, dr. Frank, Fr. Golub, J. Guteša, A. Kocian, J. Plochberger, in dr. Vrbanic. Kandidat kazinaške stranke s 328 glasovi zaostaje za meščanskim, ki je dobil najmanj glasov 622, za 294 glasov. (V Brnn) je dné 26. novembra umrl dr. Matej Proch&zka, patrijarh češkoslovanske duhovščine in nestor čeških pisateljev na Moravskem, veleza-služen rodoljub, kanonik, ustanovnik in prvi vrednik lista „Hlas" itd., v 78. letu. Dr. Prochâzka se je prejšnji dan ponesrečil na ulici ; podrl je namreč starčka na tla neki izvozček, pretresli so se mu možgani, da je drugi dan umrl. Porodil se je leta 1811. v Brtnici na Moravi. Kot gimnazijski profesor si je pridobil velike zasluge za probujenje rodoljubne zavesti med dijaki. Slovstveno je deloval od leta 1843. do zadnjega dne. Spisal je mnogo izvirnih proizvodov, prevajal mnogo iz druzih knjig ter sodeloval pri mnogih listih na Češkem in Moravskem. Matej dr. Prochâzka je bil vzor duhovnika in rodoljuba. (Tržaška odvetniška zbornica) je sprejela v svoj imenik dr. Mateja Trinajstiča kot odvetnika s sedežem v Buzetu. (Prememba posesti.) Trboveljska rudniška družba je od Ed. Geipel-a za 78.000 gld. kupila rudnike pri Rimskih Toplicah. (Društvo „Pravnik") ima prihodnjo soboto, dné 14. decembra, svoj shod v hotelu „pri Slonu". Začetek ob polu 8. uri. Društveni odbornik g. Anton Leveč bode predaval „o preložitvi dné po § 13. pravdne novele". (Slovensko gledališče.) V nedeljo, dné 15. decembra, igrala se bode narodna igra s petjem: „Revček Andrejček", izven predplačila in z znižano vstopnino. Ker občinstvo že zdaj naroča sedeže, naprošeni smo, opozoriti p. u. čitatelje, da pošljejo v soboto do 12. ure opoludne po svoje vstopnice, ker se bodo pozneje prodajale ne oziraje se na abonnement. (Potres.) Povedali smo že, da je bil preteklo nedeljo zjutraj potres po Bosni, Hercegoviui in Dalmaciji. Prijatelj našemu listu sporoča, daje- ob istem času (t. j. ob 6. uri in 22 minut zjutraj) prav dobro opazoval potres tudi v L j ubija »i. Sunek je trajal kaki dve sekundi; gibanje ni bilo močno, šumenje pregibajoče se hišne oprave pa prav znatno. tura Bevke s 362 prebivalci, ki šteje 74 udov, tedaj 20 4%, tako da je ud že vsak peti prebivalec, ter visoko nadkriljuje vse druge fare na Kranjskem. Samo tri slovenske duhovnije kranjske ne štejejo nobenega uda, namreč Golo, Št. Urška gora in Polšnik. Zadnja med temi je Polšnik, ker šteje med njimi največ faranov (1247). V naslednjem podam še pregled povprečnega števila po posamnih dekanijah v odstotkih leta 1889. Dekanij leta a 1889 Dekanija leta 1889 Radovljica . . 485 Cirknica . . . 308 Idrija . . . . 4-84 Ribnica . . . 3-01 Loka . . . . 4-41 Trebnje . . . 2'84 Ljubljana . . 4-24 Šmartno pri Litiji 2-79 Kranj . . . . 419 Postojina . . . 2-46 Kamnik . . . 408 Rudolfovo. . . 2 45 Vrhnika . . . 355 Metlika . . . 2-12 Vipava . . 8-41 Trnovo . . . 1-79 Moravče . . . 3-22 Leskovec . . . 1-74 IŠmarije . . . 318 V gorenjskih dekanijah je število nadnormalno 4'24°/0, v notranjskih normalno 3 18°/«< v dolenjskih podnormalno 2 59°/0- Tako je z božjo pomočjo naša družba tako ogromuo napredovala, da bi si največji optimist ne bil upal kaj tacega misliti. In vendar nam kaže ta statistični pregled, da še ni do vrhunca dospela, da se d& število še zelo pomnožiti posebno po tistih farah, katere dosedaj štejejo še malo udov. Vem, da se vse ne morejo z eno mero meriti, ker znano je, kako siromašne so nekatere zlasti po Dolenjskem, da ljudem še za najpotrebnejše stvari, za sol, nedo-staje denarja. Mnogo jih je pa, kjer bi se število udov z nekoliko dobro voljo in požrtovalnostjo dalo povzdigniti vsaj do normalnega števila. S ponosom smemo reči: Družba sv. Mohora je naš veličastni, duhovni narodni dom, da ga lepšega nikdar zgradili ne bomo. Skrbimo le, da ga naša nesrečna nesloga in pa brezverni duh časa ne bode podiral. Ko bi slovenska duhovščina ne bila dru-zega storila za svoj narod, kakor da je to družbo osnovala in tako velikansko razširila, ima zaslug dovolj; —pa plačilo za to? Je znana „Krtača".— Odbor Mohorjeve družbe si hvalevredno prizadeva, da bi ustrezal opravičenim željam, kar gotovo ni lahko. Naj bi se tudi pisatelji slovenski odzivali prošnjam odborovim ter spisovali priprostemu liud-stvu primernih povesti, katerih najbolj pogrešamo. Žalostno bi bilo res, ko bi morali soditi, da naši vešči pisatelji nečejo ali pa ne znajo pisati v duhu, ki ugaja našemu vernemu ljudstvu. Menim, da ga ni lepšega in vplivnejšega dela, kakor pisati za Mo- horjevo družbo, katere knjige bere na samo nad 40.000 udov, ampak lahko rečem ves narod slovenski. Naše dobro ljudstvo bode leta in leta hvaležno svojim duhovnim dobrotvoriteljem - pisateljem in blagrovalo njih spomin. Oceno družbinih knjig sicer prepuščam drugemu vajenemu peresu, vendar pa si ne morem kaj, da ne bi opomnil, kako naj se nikar ne piše za naše ljudstvo. V povesti: „Domačija nad vse" berem to-le: „Spati pomeni toliko, kakor utešiti notranje razvnetje, odložiti delavno orodje, upokojiti dušo, zadušiti strast, povrniti se v naročje matere narave, prestvarjati sebe iz ma-lodušnega v pogumnega, blagega človeka. Tako se je glasilo mnenje vseh popotnikov, izobraženih, kakor priprostih(?)" Na str. 45 pa: „Pogled na krasno prirodo ima neskončen vpliv na človeško čuvstvo-vanje. On vzbuja vesele ali žalostne, blage ali ne-čimurne misli, namreč takošne, kakoršnim je najbolj njegova duša nagnjena. Priroda ne stvarja občutkov v nas, temveč jih samo oživlja." Take refleksije nikakor ne prijajo priprostemu umu in ukusu ljudstva. Delujmo tedaj vztrajno vsi, da se še više in veličastneje gradi naš duhovni narodni dom, na eni strani slavni odbor in vrli pisatelji, na drugi strani udje mohorski. V to pomozi Bog! Puščavnik pod B. (Veliko postrv) so dne 10. t. m. v Bolci vjeli ribiči v reki Soči. Riba je bila dolga 1 meter in je tehtala 12 kilogramov. (Deželnim okrajnim zdravnikom) s sedežem na Vrhniki je imenovan g. dr. Janko Mar o lt. (Delfina) so videli dné 9. t. m. sredi tržaške lake pred hotelom „De la Ville". Velika riba se je premetavala v morskih valovih. Zbralo se je mnogo občinstva. Ribiči so vse jutro lovili redko pomorsko zver — brez vspeha. (Vspored zabavnega družbinskega večera klnba slov. biciklistov.) — Bicikliška koračnica. — Vilhar: Ouvertura k operi „Jamska Ivanka". — Pozdrav. — Mašek : „Strunam", pesen, svira godba. — Gounod: Fantazija iz opere „Faust". — Mašek: „Lahko noč", bicikliški čveterospev. — Martiuak: „Grlica", polka iranç. — „Podobe" kluba slovenskih biciklistov. — Nemrava : „Slovanstvo ve svih pčvech", svira godba. — I. Knahl: „Pihaj vetrič", čveterospev, pojô gg. Pribil, Pelan, Štamcar, Dečman. — Ipavec: „Domovina", pesen za krilni rog. — „Ko-plet", poje g. Gričar s spremljevanjem godbe. — Ivanoviči : „La belle Roumaine", valček. — Anton Hajdrich : „Mladini", poje bicikliški zbor. — Iv.pl. Zaje: Duet in finale iz opere: „Nikola Šubič-Zrinjski". — Strauss: „Naprej", brzopolka. (Nov vremenski prerok), ki prerokuje 24 ur naprej vsako vremensko premembo, nazivlje se „Hygrometer". Ta stroj je zelo umetno izgotovljen ; ima obliko naših stenskih ur, izgotavlja in razpošilja ga osrednji društveni zavod v Frauendorfu na Bavarskem (pošta Vilshofen). Ta „Hygrometer", ki je zajedno olepšava za sobe, je po ceni, in stane samo dve marki, elegantno izgotovljen pa štiri marke. Raznoterosti. — Hans Kirchmaier, znani „bauern-fiihrer" in vrednik, je dne 7. decembra umrl v kaznilnici Suben. — Sultan bo prihodnje leto nemškemu cesarju obisk vrnil. „Graždanin" pravi, da bo prišel tudi na Dunaj in v Peterburg. — Zmrznjenih so našli blizo Požuna sedem osob, katere je nevihta pod milim nebom iznenadila. Telegrami. Dunaj, 11. decembra. Kardinalu Gangl-bauerju se je takó shujšalo, da ni več upanja. Od pete ure popoludne je nezavesten. Dunaj, 12. decembra. Zbornica poslanoev: Okrožno sodišče v Kremsu prosi dovoljenja, da bi smelo kazenski postopati zoper Eich-liorna zaradi razžaljenja časti. Derschatta in tovariši interpelujejo Taaffeja zaradi razpustitve društva nemških dijakov iz češke v Gradci, Knotz m tovariši pa zaradi prepovedanih zborovanj v Tešinu in Kamnicah, ki sta hotela izjavo zoper češki deželni zbor skleniti. Vergani in tovariši predlagajo, naj se izda postava o izseljevalnih agentih in ustanove pisarne, ki bi svetovale in pomagale izseljencem. Bukarešt, 12. decembra. Rumunskim carinskim uradom je z okrožnico naročeno, naj z blagom, ki je v Švici le naturalizo-vano in ni švicarskega izvira, postopajo po samoupravnem glavnem tarifu. Ta naredba je potrebna, ker so obrtniki drugih dežel preko Švice pošiljali svoje v Rumunijo namenjeno blago ter tako imeli koristi od pogodbenega tarifa. Madrid, 11. decembra. Mornarični minister Arias hoče odstopiti. Sagasta ga je prosil, naj ostone v službi do ministerstvene preosnove. Vremensko sporočilo. Dani Cas Stanje Veter Vreme « Í opazovanja zrnkomora v mm toplomera po Celziju S rt d 11 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 7312 729-6 730-4 —2 0 2-4 3-6 si. zap si. szap. n oblačno n n 2-10 dež Srednja temperatura 13° za 19° pod normalom. Dunajska borza. (Telegrafieno poročilo.) 12. decembra. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 85 gld. 80 kr. Srebrna „ o% „ 100 „ „ 16 % „ 86 „ 25 „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 107 „ 85 „ Papirna renta, davka prosta......100 „ 65 „ Akcijo avstr.-ogerske banke............920 „ — „ Kreditne akcijo ..........317 „ 75 „ London.............117 „ 55 „ Srebro.............— „ — n Francoski napoleond.........9 „ 34 ., Cesarski cekini....../'.... 5 „ 48 „ Nemško marke ..........57 „ 70 „ Umrli ho: 9. decembra. Rozalija Rom, hišna posestniea, 86 lot, Poljanski nasip 12, marasmus. Vabilo na naročbo. Ob bližajočem se koncu leta vabimo vse dosedanje naročnike, da nemudoma ponovi svojo naročbo, da se odveč nam ne nakopiči delo ob novem letu. V kratki dobi svojega izhajanja postal je „DOMOLJUB" ljubljence slovenskega ljudstva. Tudi neimoviti more si ga omisliti radi tako nieke cene, pa tudi ume ga vsak zaradi poljudnosti njegove. V lepem številu razpošilja sc že „DOMOLJUB11 med Slovence, a želeti je, da se s tem letom število njegovih naročnikov še podvoji ali potroji. Kakor smo se trudili vstrezati svojim naročnikom do zdaj, tako obetamo to tudi v prihodnje. Plačniki „ S L O VENCA" dobivajo „ D O M O LJUB A" kakor do sedaj zastonj, a sam „DOMOLJUBu stane na leto 80 kr. in za pol leta 4.0 kr. V krajih, kjer se jih več naroči, najbolj kaže, da eden pobere za vse naročnino ter jo skupno pošlje po nakaznici. Pri novih naročnikih naj se vselej pristavi: nov, da se nam delo prikrajša. Želeti je tudi, da bi se pod enim naslovom po več listov na-ročevalo. Posebno sc priporoča „DOMOLJUBu p. n. gosp. duhovnikom, županom in učiteljem, da nevešče v tem oziru blagovoljno podpirajo s svojimi nasveti. Naročnina naj se pošilja: Opravništvu „DOMOLJUBAv Ljubljani. Opravništvo „DOMOLJUBA". xxxx*xxxnxxnnnxxxx x Brata Ebea% * X Izdelovalca ol jnatih barv. firnežev. lakov X in napisov. X K Pleskarska obrt za stavbe in meblje. ^ K JC-jimltoljajaL», % X za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Viliarja hiši št. 4. 2 priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse X v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ^ znano reelno fino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za prekupee so oljnato barve JC v ploščevinastih pušicah (Bleehbuchsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boliše Tx nego vse te vrste v prodajalnah. (18) X Cenil*e nn znlitevauje. K v Ljubljani. Velika zaloga šivalnih strojev. (20-6) it I m £=s ►OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOI Po kratki rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zob. Nova ameriška Lepota zob. zobna glicerin-crêine (preskusena od zdravstvene ohlastnljc) F. A. Sare-ov sin In flrugovl, c. kr. dvorni zalagatelji nn DUNAJ I. Dobiva se pri vseh lekarnah in parfumerijtili itd. 1 komad 35 ki ■OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOB Odgovorni vrednik V Ljubljani pri lekarnarjih Erazmu Birschilzu, Vil j. Mayerju. Gabrijelu Piccoliju. Iv. Svobodi, pf. Trnkoczyju. dalje pri C. Karingerju, Josipu Kordinu. Petru Lasniku. M. F. Suppanu, Antonu Krisperju. (52—18) '=UIHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIÍIIIIIIIIIIIIIIinilllinillllllllllÍtlUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIItlllUIIIIIIIIIHIIIII=' I ¥ zavod za cerkvena dela Inomost, Tirolsko se priporoča za naročila koritih klopi j, spoverinic, klečalnikov altarjev in prižnic, v gotiškem, romanskem in bicantinskem slogu. lesene, fino oljnatobavvane in pozlačene, -v vsaki velikosti. Izbiikiijene (relief-) podobe kot n. pr. 14 podob križevega pota. CHRISTUS CORPUS -m s križem ali brez križa, fino oljnatobarvan za cerkev in dom, kakor tudi za misijonske in poljske križe. Božično -jaslične predstave Cvetlice od lesa pristno posrebrene in pozlačene, za cerkvene altarje zaradi lepe oblike in trajnosti posebno priporočljive. Oljnate slike na platnu v vsaki velikosti, kot n. pr. za altarje, bratovščine,"zastave, bandera itd. Postaje križevega pota na platnu oljnato- barvane, z okvirjem ali brez okvirja. Sveti gjcobcc-i- llustrovane cenilce pošiljam na zahtevanjc franko in zastonj. IH Z vesoljem potrjujem, da so sohe, katere som pri Vas naročil, glede umetniške izvršitve zadovolile tako mene kakor tudi | ^ dotično župnijo, istotako tudi hvaležno priznavam, da sto točno in = f» v pravem času izvršili naročilo. = f Na D u naj i, januarija 1885. = ' Spoštovanjem (8—1) Edvard baron Stillfrled. | _«jJlllMllilllll........lllllllllll......1II1IIIIIIIIII......1IIIIIIIII1.........................................i........iiiiiiiniiinj. - -^t: V