DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 1 ') •f NO. 258 CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, OCTOBER 31ST, 1936 LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. Predsednik ostro napada kritike brezposelne zavarovalnine in pokojnine Vse za Lauscheta Včeraj je govoril Daniel Morgan, načelnik republikanske stranke v Cuyahoga county in bivši mestni manager, na vhodu volivcev 13. varde. Tekom govora je Morgan zlasti po v dar j al, da je potrebno, da bo izvoljen Frank J. Lausche okrajnim sodnikom. Prili-čno enako izjavo je podal tudi W. B. Gongtcer, bivši načelnik demokratske stranke, dobim Mr. Metzger, sedanji načelnik demokratov deluje odločno za Lauscheta. Mi smo prepričani, da bo sodnik Lausche izvoljen z največjo večino, kar jih je. še kdaj dobil kak sodnik v Clevelandu. Ves narod je vabljen v pondeljek, da pride na zaključni shod naše kampanje Prihodnji torek bo ameriški narod oddal potom glasovnice svoje mnenje, če želi, da se nadaljuje sedanja smernica javnega delovanja pod predsednikom Rooseveltom, ali naj se spremeni ves sistem in se vrnemo v čase Hardinga in Hooverja, ki sta prignala ameriški narod na rob propada! To je edino vprašanje, ki je danes kot najbolj resni problem pred ameriškimi državljani. Razmer na svetu ne more nihče preko noči spremeniti. Svet sam je pomanjkljiv, narava ni popolna, niti ljudje ne, ki bivamo na svetu. Boljševiki v Rusiji so rekli, da bodo ustvarili delavski paradiž. Danes, po 18. letih boljševiškega gospodarstva v Rusiji delavci enako ali bolj stradajo, kot so stradali pod carji, da ne govorimo o politični in osebni svobodi, ki je v sovjetseki Rusiji — bela vrana, katere sploh na svetu ni. Socialisti v Franciji, ki so se prikopali do vlade, so povzročili silno ekonomsko krizo v Franciji, katero danes blagohotno skuša rešiti Amerika. In komunistični ter rdeči elementi v Španiji, v Mehiki, so vrgli narod v krvavo klanje, Na tak način se ne rešuje delavski problem, s sabljami, bajoneti, bombami in strojnimi puškami, pač pa z razumom in ljubeznijo do bližnjega. In to je način, po katerem rešuje predsednik Rooseveli ; splošni delavski, gospodarski in finančni problem. Z razumom, počasi, nikdar v naglici, pač pa na podlagi starih izkušenj in z novimi idejami prijateljev človeštva. O teh problemih boste slišali v pondeljek večer več pomembnih govorov v Slovenskem narodnem domu na St Clair Ave., kjer se bo vršil shod, ki ga sklicuje demokratska Niti ena banka propadla v enem letu Ci.mden, N. J., 30. oktobra, i ekom svojega govora včeraj v tem mestu je izjavil predsednik Roosevelt sledeče: "Predvsem »aj vam omenim o vaših prihrankih v bankah. Mi smo se pobrigali za vaš prisluženi denar. Danes so vaši prihranki v vseh narodnih in v 8,000 državnih bankah zavarovani do svote $5,000.00. 49,000,000 vlog je zavarovanih pred zgubo, to je 98 odstotkov vseh hranilnih vlog v Ameriki. Nikdar v zgodovini Zedinjenih držav še nismo imeli tako zdravega bančnega sistema kot ga imamo danes. Naj vam še posebno povdarim, da tekom leta, ki je minul z oktobrom mesecem, ni ena sama narodna banka zaprla svoja vrata, in le tri državne banke. Ali želite, da se vrnemo nazaj k bančnemu siste-mu> kot je prevladoval v letu 1932, kot to želi moj nasprotnik, ali naj gremo naprej po sedanji poti ?" -o- Španske vladne čete so zmagovite La Calzada, španska, SO. oktobra. španske socialistične čete so včeraj dosegle več zmag in preprečile nadaljno prodiranje upornikov proti glavnemu mestu Madridu. Tri večja mesta v je videl predsednika, cla je potegnil svojo zlato uro in verižico in vrgel vse skupaj v naročje predsedniku. Predsednik je izjavil, da bo vrnil uro dotičnemu s čestitkami! Policija, 4,000 po številu je bila brez moči. Ljudje so prodrli skozi policijske kordone in klicali predsedniku slava in mu želeli zmago. Napram časnikarjem se je sivolasi načelnik policije izjavil, da še nikdar ni videl kaj enakega. Tekom govora, ki ga je imel Roosevelt včeraj v Cam-denu, N. J., je zlasti ostro napadal nasprotnike, ki- udrihajo po njegovih načrtih za socialno sigurnost, namreč po onih, ki kritizirajo njegove načrte za brezposelno zavarovalnino in starostno pokojnino. "Velekapitalizem, ki se bori proti nam," je dejal pred; sednik," je največje obsoje vreden. To je proti-ameriška propaganda, katero je začel v teh dnevih protr nam velekapitalizem. Nemogoče je misliti, da se dobijo v Ameriki ljudje, ki so proti načrtu, da se preskrbi za delavce v njih starosti udobno življenje in kos kruha ob časih, kadar zmanjka dela. Predsednik Roosevelt bo imel svoj najbplj značilni govor v tej kampanji v soboto večer, ko bo govoril v Madison Square Garden v New Yorku. Ta govor bo oddajan po vseh radio postajah Zedinjenih držav. ----o-—— Španska socialistična vlada je dobila vojna letala in ladje iz Zedinjenih držav Governer pride Governer države Ohio, Martin L. Davey, se bo nahajal v Clevelandu v pondeljek. Kot nam sporoča državni inženir Mr. Louis Drašler, pride governer na politični shod Slovencev, ki se vrši v pondeljek v S. N. Domu. Governer Davey je bil od začetka sem velik prijatelj naših ljudi, in je stotinam preskrbel delo in dober zaslužek. Pridite in poslušajte ga v pondeljek. Coughlin prerokuje poraz lastnega kandidata New York, 30. oktobra. Fa-ither Charles Coughlin j'e tekom |časnikarske konference v tem j mestu včeraj izjavil, da je "ko-| nec predsednika Roosevelta," ob-j enem je pa preklical svojo pr-j votno izjavo, da bo njegov kan-| didat Lemke izvoljen. "Jaz se ne bom opravičeval radi mojega prerokovanja, da bo Lemke dobil 9,000,000 glasov. Vrgli so nas iz glasovnic v mnogih državah." Rev. Coughlin je govoril v Hippodromu, kjer ga je poslu-| šalo 4,000 oseb. Isti čas je imel i predsednik Roosevelt 400,000 i poslušalcev v Philadelphiji. ■j "Vselej," je dejal Rev. Coughlin, "kadar kritiziram sovražnike ameriškega naroda, se zateče-. j jo v Rim, kjer me tožijo. In pri--1 pravljen sem prenehati z mojiir i političnim delovanjem, kakor hi- tro dobim tozadevni ukaz iz Ri-; ma." . I m zrakoplovov, da se uspešno bori z nasprotnikom. Prvič od-j kar je nastala civilna vojna v j Španiji, so španski vladni zrakoplovi uspešno napadli taborišče! upornikov, kakih 15 milj pred Madridom. Vlada tudi poroča, da bo imela te dni "tajna španska vlada 63,000 nadaljnih vojaških novincev na razpolago. --—o- Pevski zbor Jadran Pevski zbor Jadra« priredi v nedeljo 1. novembra v Sloven-sekm domu na Waterloo Rd. svoj jesenski koncert, katerega pri-četelc je ob 3. uri popoldne. Najbrž bodo zapeli eno krepko tudi v počast Rooseveltu z željo za ponovno izvolitev Roosevelta Predsednikom. Ko koncertu bo d°mača zabava in ples, pri katerem igra Krištof orkester. Vstopnina k koncertu, katerega Posebnost bo komična spevoigra "Trije šnofarji" je samo 50c. Občinstvo od blizu in daleč je vljudno vabljeno. Roosevelt, govori Predsednik Roosevelt bo imel nocoj večer svoj zaključni kampanjski govor, ki se bo oddajal Po vsej Ameriki. Roosevelt govori v New Yorku. V Clevelandu bodo oddajale njegov govor radio postaje WTAM in WHK. Roosevelt bo govoril eno uro. Z govorom bo pričel nocoj večer ob 9:30. Zadnji dan Dans je zadnji dan, ko ima sleherni voznik avtomobila pri-^ko, da dobi še lahko državno licenco za vožnjo. Od pondelj-ka se enake licence ne bodo Vgč izdajale. Kazen, ako vas dobijo, da vozite brez licence, je $25.00 in 30 dni zapora. Prebivalstvo Amerike Glasom sporočil iz Washing-t°na štejejo danes Zedinjene države 128,429,718 ljudi. Število rojstev se je zadnje Čase precej pomnožilo. Lansko leto je bilo ^17,000 več otrok rojenih kot leto prej. Madrid, 30. oktobra. Iz verodostojnih krogov se poroča, da je španska vlada dobila te dni iz Amerike flotilo vojnih zrakoplovov, poleg tega pa kakih 15 manjših bojnih ladij najnovejšega tipa. Kakor hitro je predsednik španske republike, Caballero, dognal, da so letala dospela v glavno mesto, je odredil splošno cfenzivo proti upornikom na vseh frontah. Vojna letala je naročila v Ameriki neka "prijateljska država" Španije. Socialistična vlada v Madridu je dosedaj najbolj trpela, ker ni imela na razpolago dovolj vojnih letal. Včeraj so preizkušali nove zrakoplove nad fronto upor- nikov in kot se je izjavilo poveljstvo španskih lojalistov, so imeli z letali dober uspeh. Medtem pa napredujejo uporniki proti Madridu, od katerega .-:o oddaljeni komaj še dvanajst milj. Španska vlada je trpela dosedaj na silnem pomanjkanju letal in tankov. Najnovejša po-šiljatev te vrste orožja zna pomeniti poraz upornikov. Washington, 30. oktobra. Državni oddelek vlade je naznanil danes, da glasom odloka kongresa ni zabranjeno pošiljati iz Zedinjenih držav zrakoplove ali kako orožje v Španijo. Najbrž je Mehika naročila zrakoplove in tanke v Ameriki in jih poslala vladi v Madrid. Za Mihelicha The Cleveland P r eis s prinaša ■v eni svojih zadnjih številk značilen portret Mr. John L. Mihelicha, ki kandidira za kon-gresmana v 20. kongresnem okraju. Poleg portreta je daljša zgodba iz romantičnega živi je n j a Mr. Mihelicha, ki je dospel kot lti-letni slovenski fant iz stare domovine in se je s svojo značajnostjo in neumorno pridnostjo povzel tako visoko med ameriškim narodom. Mr. Mihelich je iskren zagovornik predsednika F. D. Roosevelta in ga tudi vse ameriško časopisje priporoča za izvolitev. -o—-- Ogromen hlebec kruha V nekem restavrantu na Prospect Ave. kažejo ogromen hlebec kruha. Tega hlebca ne bi organizacija 23. varde. Pomnite pa, da niste povabljeni samo vi, prijatelji in prijateljice državljani in državljanke iz 23. varde, pač pa celokupni slovenski in hrvatski narod, ki ima ameriško državljansko pravico. Pridite vsi, od blizu in daleč, kajti to bo shod, ki naj pokaže vsej Ameriki, da smo Slovenci z Rooseveltom, da smo proti tlačilni vladi velebankirjev in kapitalističnih politikar jev! I Odločite se le danes, da pridete v pondeljek na shod v Slovenski narodni dom. Tekom nedelje povabite svoje prijatelje, moške in ženske, da pridejo v pondeljek na shod, ki naj bo veličastna manifestacija našega naroda za Roosevelta, ki nam sicer ni ustregel v vseh ozirih, toda ki je po najboljših močeh deloval, kot pred njim še noben predsednik ne, da pribori narodu boljši kos kruha! Pridite na ta velevažni politični shod, ne samo, da po-kažete svojo državljansko zavest, pač pa tudi, da čujete, kje je resnica, kje je pravica, in zlasti pa, da slišite naše številne kandidate, ki letos kandidirajo v visoke urade, in ki bodo tudi izvoljeni, ako jim naš narod da polno moralno in dejansko podporo! Govorili bodo John L. Mihelich, prvi Slovenec, ki kandidira v urad kongresmana Zedinjenih držav. Go.voril bo sodnik Frank,J. Lausche, prvi kandidat za urad okrajne sodnije v Clevelandu. Govoril bo naš councilman Mr. Novak, naša državna poslanca Mr. Ogrin in Mr. Bovd-Boič, naš državni inženir Mr. Drašler, državljanski učitelj Mr. L. J. Pire, poleg tega pa številni in priljubljeni govorniki in visoki državni uradniki kot Busher, Boyle, Lybarger, Sulz-mann in drugi. Najbrž pride na shod tudi sam governer države Ohio — Martin L. Davey. Glavni namen shoda je, da se pokafeemo kot ameriški državljani mi Slovenci, da izve vsa ameriška javnost, kako visoko cenimo predsednika Roosevelta, kako trdno stojimo za Mr. Mihelichem, in da je sodnik Lausche v resnici iskren kandidat našega naroda za visoko in odgovorno mesto. V dvorane S. N. Doma gre lahko najmanj 4,000 oseb. i Pridite vsi, ki čutite, da smo na predvečeru silnega boja, ko i se bo odločilo, ali naj ponovno zavladajo reakcijonarne sile Hooverja ali naj gremo naprej z Rooseveltom. Pridite p? tudi, da daste priznanje našim lastnim sinovom, ki so zmožni ne samo, da vodijo naš narod, pač pa tudi, da vodijo -Ameriko! 37,000 pristaniških delavcev na štrajku San Francisco, 30. oktobra. Štrajk pomorščakov in pristaniških delavcev, ki se je začel v pristaniščih Pacifika, se je razširil tudi do Atlantika, in skoro ves ameriški parobrodni promet je ustavljen. Pristaniški delavci na vzhodu so deloma odšli na štrajk iz simpatije do tovarišev ! v pristaniščih Pacifika. V raz-, nih mestih je 136 parnikov prisiljenih počivati, in dosedaj je I že 37,000 pristaniških delavcev na štrajku. Njih število še narašča. Generalna unija pomor- ! ščakov in pristaniških delavcev j sicer ni odobrila štrajka, toda štrajk se širi od mesta do mesta, i Vlada pazno motri položaj. | -o- Rev. Coughlin tožen Včeraj bi mora! priti Rev. Charles Coughlin v Cleveland, da se zagovarja v tožbi, katero je naperil proti njemu John O'Donnell iz Pittsburgha, ki zahteva, da se Rev. Coughlin odstavi kot načelnik Narodne unije za socialno pravico. Namesto Coughlina so prišli na sodnijo trije njegovi odvetniki, ki so končno izposlovali. da se je tožba prestavila tako, da se bo vršila šele po predsedniških volitvah. Coughlin sam ni dospel v Cleveland. Slovaki in komunizem j Pi-avkar zaključena konvenci-i i ja Slovaške katoliške jednote v Clevelandu je sprejela resoluci- II jo, glasom katere se nakladi) . | glavnemu odboru Jednote dolž -j nost, da se borijo z vsemi sred Zadet od avtomobila Dobro poznana rojakinja Mrs Mary Barbič, 7910 Rosewood Ave., se je vračala pretekli veer iz nekih opravkov proti domu. Ko je korakala pri 80. cesti preko Union Ave., je pridrvel avto, ki jo je podrl na tla. Mrs. Barbič je dobila večje po-:i dbe po obrazu, ima zlomljeno roko in glavo močno pobito. Sedaj se nahaja v St. Alexis bol-I niči. Dobri materi želimo, da bi se čimprej vrnila k svoji družini. Poskusna glasovanja Glasom poročil v The Cleveland Plain Dealerju je v Clevelandu dosedaj oddalo 4,267 državljanov svoje glasove za Roosevelta, 1,640 za Landona in 188 za Lemketa. Komunist Browder je dobil 25 glasov. V Cuyahoga okraju je pa bilo od- danih 5,315 glasov za Roosevelta, 2,415 za Landona, 292 za Lemketa in 30 za Browderja. Kot je videti, bo Roosevelt v Clevelandu sijajno zmagal. Obtožen uboja Mr. Vincent Salmič, 6223 Glass Ave., je bil včeraj obtožen od velike porote v Clevelandu uboja. Mr. Salmič je dne 2. avgusta vozil avto in zadel z avtomobilom v brzojavni drog, kar je povzročilo smrt Jos. Turšiča, ki se je vozil s Salmičem. Tudi Mr. Salmič sam je tedaj dobil težke poškodbe. Mladinski koncert Kot je bilo že sporočano, se vrši nocoj večer 31. oktobra velik mladinski koncert v dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave. Prosi se vse udeležence, da so točno ob 7. uri zvečer na mestu, ali pa še prej, ker se zna zgoditi, da pozneje ne bo mogoče več sedežev dobiti. Na svidenje nocoj večer! mogla povžiti družina obstoječa iz pet oseb v enem mesecu. Hlebec je enajst čevljev dolg in štiri čevlje širok. Tehta pa 300 funtov. Mussolini na radiu V nedeljo ob 10:35 zjutraj imate priliko slišati Mussolinija na radiu. V Clevelandu bo radio postaja WGAR oddajala njegov govor za pet minut. Popoldne ob 4. uri pa' bo Rev. Coughlin imel stfcj zadnji radio napad na pred-j sednika Roosevelta. Po operaciji Mladi Louis Ponikvar, sin dobro poznane družine Mr. in Mrs. Anton Ponikvar, 3769 E. 93rd St., je srečno prestal operacijo v St. Luke's bolnici. Mladi Louis je učenec 10. razreda v Cathe- ---O- Liga protestantov Liga protestantovskih pastor-i jev v državi Ohio je izdala stoti-I .-oče okrožnic na volivce v drža-I vi Ohio, v katerih se pozivlje dr-| žavljane, da volijo proti vsem j onim, ki so tekom zadnjega zasedanja državne postavodaje glasovali za podpoi-o katoliškim šolam v državi Ohio. Ista pro-testantovska liga je že pred dvema letoma izdala enako okrožnico in posledica je bila, da so bili vsi državni poslanci in senator- Opojna pijača V torek 3. novembra, na vo-livni dan, bodo morale biti zaprte vse gostilne v Zedinjenih stvi proti komunizmu. Jednota je tozadevno odglasovala $15,000 na razpolago glavnim uradnikom Jednote. Dva praznika V nedeljo praznujejo katoličani praznik Vseh svetnikov, v pondeljek je pa dan Vseh vernih duš, ko se katoličani spominjajo svojih dragih umrlih. V vseh katoliških cerkvah se državah. Edino mesto, kjer se bo opojna pijača lahko točila, je Washington, I). C. Prebivalci tega mesta namreč nimajo pravice voliti, torej bodo za tolažbo; lahko vsaj pili ves dan. Kar je resnica Mr. Louis Gregorič, poznani slovenski mesar in grocerist na 1171 E. 74th St., nam sporoča, dral Latin šoli. Vsi prijatelji m sosedi mu želijo, da bi čimprej zadobil ljubo zdravje. Glasovi otrok Včeraj so v Mayfield Central višji šoli glasovali dijaki glede predsednika. Za Roosevelta je bilo oddanih 346 glasov, za Landona 72, za Lemketa pa 12. ji, ki so glasovali za podporo katoliškim šolam, ponovno in z ve-:ko večino izvoljeni. In tako se bo zgodilo tudi letos. Skupno obhajilo Članice Oltarnega društva fare sv. Kristine imajo jutri skupno sv. obhajilo pri prvi maši. Zbirajo se ob 6:30 v dvorani. bodo vršili posebni obredi ob omenjenih dnevih. Starostna pokojnina Včeraj so bili razposlani iz Columbusa, Ohio, čeki na 92,651 da on ni dotični Louis Gregorič, j ki je tekom prohibicije dajal policistom podkupnino, kar seveda drage volje priobčujemo. Cena na tržnici Cene puranom so se dvignile, cene gosem so se znižale, poskočile so pa cene surovemu maslu in svinjskemu mesu. starih ljudi, ki dobivajo od države starostno pokojnino. Skupna svota čekov je znašala $2,-304,612. Laški konzul "Signor" Montechi, laški konzul v Clevelandu, se je pravkar vrnil v Cleveland iz Rima, kjer se je poročil. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna Številka, 3 cents. SUBSCRIPTION BATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year. _Single copies, 3 cents. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879._ Z^^ŠŠ No. 258, Sat., Oct. 31, 1936 Sodnik Frank J. Lausche Zanimivo je čitati uredniški komentar, katerega je napisal te dni enkrat eden najboljših poznavalcev političnih razmer v Clevelandu Mr. Philip Porter za "Plain Dealer." Iz komentarja ni samo razvidno, kako se tudi ameriška javnost zanima za izvolitev Frank J. Lauscheta Common Pleas sodnikom v Clevelandu, pač pa tudi, kakih mahih^ij se po^ služujejo gotovi krogi, da bi' preprečili ■'ik'ybjiiteY* sodnika Lauscheta. Sodnik Frank J. Lausehe kandidira proti sedanjemu Common Pleas sodniku Pearsonu. "Proti temu "sodniku* se je pred dvema letoma dvignil tak hrušč radi škandalov pri Standard Trust banki, da je odvetniška zbornica v Clevelandu zahtevala, da sodnik Pearson odstopi. Sodnik Pearson je bil obdolžen, da je zašpekuliral v svoje namene $109,000 bančnega denarja in da od tega ničesar vrnil ni, dasi ima kot Common Pleas sodnik $12,000 plače na leto. Pearson ni hotel odstopiti kot sodnik kljub jasnemu očitanju glede škandala. In ker ni bilo dozdevno nobenega legalnega pota, da se ga odstrani, je enostavno ostal na sod-niji, dasi je vsa odvetniška zbornica protestirala. Toda do-čim je bil prej načelnik Common Pleas sodnije so ga po odkritju škandala potlačili v neznatni kot, kjer se rešujejo malenkostne zadeve, tako da njegovo ime ne bi prihajalo preveč v javnost. ? . Odtedaj ni bil imenovan sodnik Pearson niti za porotne, niti za kriminalne obravnave, ker sq se bali, da bi vsak obtoženec protestiral, kdor bi prišel pred njega, ker sodnik Pearson sam ni bil čist. Toda kot sodnik v takozvanem oddelku za sprave, je imel Pearson priliko seznaniti se s stotinami odvetniki, katerim je stregel in ustrezal in si tako pridobil njih naklonjenost. "Odvetniki, ki so točno dobivali izplačane svoje sodnijske stroške, so naravno želeli, da sodnik'Pearson, ki je tako postrežljiv napram odvetnikom, ostane Sodnik še za nadaljnih šest let. In tu imamo dokaz, da naiipcl ne sme verjeti onim , kandidatom, katere priporoča zbornica odvetnikov, paapa j£ najbolje, da narod sam izb'irg. y Najmočnejši nasprotnik Pearsona je nas,sodnik Frank j. 'Lausche, ki je dobil od odvetniške zbornice 595 glasov "proti Pearsonu, za katerega je .glasovalo 870 odvetnikov. Lausche pa ni priljubljen v gotovih tajnih krogih velepoli-tikarjev, ki se ga boje, češ, da bo prihodnje leto kandidat za župana, in za to iželijo njegov poraz letos. In to velja za gotoVe demokratske kot republikanske politikarje, ki so pa seveda v silno malenkostni manjšini. In dočim bi še nekako razumeli postopanje odvetniške zbornice v Pearson-Lausche slučaju in postopanje gotovih politikarjev, pa nikakor ne moremo razumeti nastopa Citizens League, ki je nestrankarska politična organizacija, in ki ima navado pred volitvami pretipati možgane slehernemu kandidatu, potem pa ga priporočiti ali zavreči. Ta Citizens Liga je pred dobrim letom silovito gajžlala sodnika Pearsona in zahtevala, da odstopi kot sodnik radi škandalov pri Standard Trust banki. Toda kakor čez noč je omenjena Liga spremenila svoje mnenje in priporočila — Pearsona za izvolitev Common Pleas sodnikom proti Lauschetu. In kot pripoveduje urednik Mr. Porter je večina članov Citizens League bila za Lauscheta, toda nekdo je preko noči vtaknil svoje nečedne prste vmes, in i,ausche je zgubil za en glas priporočilo. No, nič za to! Priporočilo enega kot drugega bi mogoče lauschetu več škodovalo kot koristilo. Lauschetovo ime je danes tako znano, da ni potrebno nobenega priporočila. Kct je pred dvema letoma kandidiral za mestnega sodnika, ga tudi isti krogi niso priporočali, toda zgodilo se je, da je izmed vseh kandidatov Frank J. Lausche dobil največ gla-soV/dasi so bili med kandidati pravi veterani na sodnijskem polju. Mi bomo pomagali Franku Lauschetu. Poznate vsi, saj je govoril neštetokrat na naših shodih, banketih in prireditvah. Samo to vas torej prosimo: na volivni dan1 ne ostanite doma, pač pa glasujte za Frank J. Lauscheta. In izvoljen bo z največjim številom glasov kljub nezasluženim šikanam od strani politikarjev. --.--Ot—--T-- Vroč politični čas Cleveland, O. — Komaj je Ameriki. Mi se ne bomo pa minila letna vročina, se je pri-j zmenili nič za njih prazne ob« čela prav vroča politična kam-l ljube, ampak bomo volili za ti- panja od strani raznih kandidatov, katerim je tako ljudski blagor pri srcu. Vsak posamezni kandidat trdi, da je on najboljši izmed vseh ostalih. Tako so tudi ribniški kandidat-je za župana trdili. Prvi kandidat za župana je v svojem govoru ljudstvu rekel, da bi bil on boljši župan kot drugi. Drugi je rekel, da bi bil on še boljši in tretji pa je rekel, da bi gl on še najboljši. Tega se držijo tudi kandidatje v stega, kateri nam je dejansko pokazal, lcaj da je in bo za nas tudi naprej napravil. In to je naš sedanji predsednik Roosevelt. On je narod neustrašeno vodil, da smo končno dospeli do tistega vogaia, kjer nas je prosperiteta čakala ter nas re-Iši.i.a tiste moreče skrbi, kako da bomo sebe in svojo družino pošteno preživljali. Z Roosevel-tovo pomočjo in vztrajnostjo, smo pregnali tisto plašilo, katerega imenujejo depresijo, ki se je skrila za kakega Hoover-ja ter čaka ugodne prilike, da se še večja in močnejša vrne, ako ne bo narod cuječ in razsoden. Gotovo ni med nami nikogar, kateri bi želel tistih časov nazaj, katere smo imeli priliko občutiti vsi, od najbolj ubogega reveža, do najbolj bogatega človeka. Zato moramo delovati, da ponovno izvolimo našega sedanjega predsednika Zed. držav. Pomagati mu moramo, kot nam je on iz bede in revščine. Dal nam je priliko, da si lahko služimo svoj vsakdanji kruh zase in za svojo družino. Seve, tudi v najboljših časih je bilo nekaj nezaposlenih ljudi, kateri so pa imeli gotove vzroke, da niso delali. Kdor pa hoče delati, bo gotovo dobil kako delo. Človek se ne sme sramovati dela, kajti človek je ustvarjen, da dela, da se s tem preživi. Naj bo še tako preprosto delo, to ne ponižuje človeka, ako se s tem preživlja. Komur se pa to ali ono delo zdi prenizkotno in se mu ne zdi nič nizkotno in poniževalno beračiti okrog, tak pa nima razsodnega duha. | Zato je pa dal naš sedanji predsednik ljudstvu priliko, da se pošteno, čeprav ne razkošno preživlja, sebe in svojo družino. Radi tega pa moramo vsi voliti zanj. Saj bogastvo in razkošnost ni v srečo in zadovoljstvo človeku. Srečen je le tisti, kateri je z malim zadovoljen. Za srečo in za-dovoljnost pa ni treba bogve kakega bogastva. Roosevelt nas je napravil srečne in zadovoljne, zato pa mora še enkrat zmagati in mi vsi mu bomo pomagali, da bo še naprej pomagal ubogemu ljudstvu na noge. Roosevelt bo gotovo zmagal, kajti že ime RooseVelt je tako znano in priljubljeno med ameriškim narodom, kot je čislano in spoštovano Lauscheto-vo "ifnp med ■slovenskim naro-jfolm. Vsi bomo volili za našega, še tako mladega in nadarjenega slovenskega ideala, g. sodnika Frank J. Lauscheta. On je vse žrtvoval, da se je tako visoko povzpel in s. tem povzdignil svoj slovenski narod. Pred dnevi je imel ameriški časopis The Cleveland Press krasno skicirano sliko našega g. sodnika z naslovom: Judge Frank J. Lausche, hard working Judge. Obenem je ta časopis nadvse močno pohvalil našega g. sodnika in njegovo zmožnost. Ko sem pobirala podpise za našega sodnika, sem imela priliko slišati samo pohvalo zanj. Vsak je bil zanj, najsibo tega ali onega političnega prepričanja. Povsod so rekli, da za našega Franceta podpišejo vse. Če bo šel tako naprej, bo gotovo še visoko prišel. Pred Lauschetovim imenom boste gotovo vsi napravili križ, ne aa bi vas za to še posebej prosila. Zdaj imamo še enega slovenskega 'kandidata, pred katerim moramo tudi napraviti križ, to je pa naš dobro poznani večletni councilman John L. Mihelich, ki kandidira za kongresnika proti sedanjemu kongresniku Sweeneyu, kateri ne dela drugega kot zdražbo. Danes je za onega, jutri za drugega, tako da še sam ne ve, kaj bi prav za prav rad. S tem, da izvolimo g. Miheli-cha v kongres Zed. držav, po-kažemu sedanjemu kongresniku. da imamo lastno voljo, da znamo sami misliti in da smo se naveličali odpuščati in zanj voliti. Ako izvolimo g. Lauscheta za okrajnega sodnika in g. Mihelicha za kongres, s tem pomagamo svojemu lastnemu narodu k napredku v Ameriki. Pregovor pravi, da sloga jači, nesloga tlači, torej bodimo složni. Ne pišem tega zato, da sem ali da bom imela kakšne posebne osebne koristi od demokratske stranke, ampak kot zavedna demokratinja. Cenjeni čitatelji in čitatelji-ce kakor tudi uredništvo lepo pozdravljam, kandidatom pa želim velik in sijajen usueh. Mrs. Rosalie Streiner. -—o- Šolski otroci so se poklonili! Otroci šole sv. Vida namreč. In sicer svojemu župniku ob njegovem odlikovanju monsig-norjem, Rt. Rev. B. J. Ponikvar-ju. Zadnji četrtek so to storili. nI ta proslava je bila tako ljubka, da je globoko ganila monsig-norja samega. Bila je pa tudi tako lepo pripravljena, kakor znajo prirediti otroške proslave edino-le čč. šolske sestre. Nastopali so otroci od 5. leta starosti, iz otroškega vrtca, pa do največjih, štirinajstletnih iz 8.. razreda. Menda jih je vseh skupaj preko 200 sodelujočih otrok pri tej proslavi. V najrazličnejših kostumih. In v raznih jezikih tudi! V točki "Mednarodne čestitke" pridejo čestitati monsignorju Francozinja, Nemka, Poljakinja, Italijanka, in seveda Slovenka. Pa še posebej iz daljnih Blok, rojstnega kraja monsignorjeve-ga, mu pridejo čestitati. In pomislite: celo njegova se-stra-redovnica iz Južne Amerike pride čestitati svojemu bratu k visokemu pdlikovanju, pa brat Father Jakob iz Ljubljane, ki aem je vsem ostal v najboljšem spominu iz lanskega leta, —» zopet ga boste lahko videli priti na oder! — pa — pomislite! — ssm prevzrvišeni nadškof dr. tJregorij Rožman pride na oder čestitati našemu slavljencu! Nobenega dvoma pa ni, da se iskre-! no veseli v, nebesih časti svojega i brata tudi njegova umrla sestra ! Ančka, ki je.toliko let nosila s s vojim bratom teško breme tistih burnih $ni. In glejte! še njena podobi^ se prikaže v nebeški glory i. obdana z angelji, in izrazi svojemu'bratu veselje nad njegovim povišanjem! — Vsa prireditev se, vrši deloma v slovenskem, deloma pa v angleškem jeziku. \ Vse to in še marsikaj drugega boste lahko videli jutri v nedeljo zvečer, ko bodo naši otroci1 ponovili to proslavo v čast našemu monsignorju v celoti, ker nobenega dvoma ni, da bo tudi odraslim ljudepn zelo zelo dopad-la. Zato vas V imenu šolskih sester uljudno vabimo, da pridete n ato prireditev v dvorano šole •sv. Vida jutri v nedeljo zvečer takoj po pobožnesti v cerkvi, to je ob 7:30! Vstopnina je samo 35 centov. -o- Apel na žene in dekleta! Še nikdar v zgodovini cleve-landskih Slovencev se nam ni nudila tako izvrstna prilika, namreč izvoliti svoje rojake na važna mesta v politiki. In me žene in dekleta Jahko veliko pripomoremo k njihovi zmagi in to s tem, da gre praV vsaka državljanka volit pri prihodnjih važnih volitvah, ki se vrše v torek 8. novembra. Še vsikdar smo se odzvale sto-procentno, kadar je šlo za narodne koristi in gotovo se bomo odlikovale tudi pri teh volitvah. Naj nobena ne reče: "brez mojega glasu bo lahko vseeno izvoljen," ker pri teh Zakaj mi nisi povedal, da bo igra "Repoštev" v soboto 7. novembra, ob osmih zvečer v šoli sv. Vida? Alo, zdaj pa kar po vstopnice, pa prec!" volitvah zna biti precej tesno pri nekaterih uradih in zato je absolutno potrebno, da gremo prav vse brez vsake izjeme na volišče na ta dan. Da smo po večini zadovoljni s sedanjim predsednikom F. D. Rooseveltom, ni nikakega dvoma, ker imeli smo bridke izkušnje pod republikansko vlado in pod nobenim pogojem se ne smemo podati, čeprav nam na vse pretege obetajo povra-tek še boljših časov. Dobro imamo v spominu, kako skromno smo morali živeti in nekateri nistf še popolnoma prestali bridkega položaja. Predsednik Roosevelt je prvi predsednik, ki je imenoval žene na važne urade. Dokler ni bilo njega, so bile žene neupoštevane. S svojim zaupanjem v nas je dokazal svetu, da se mora tudi ženam dati prednost pri vladi in da visoko odobravamo njegovo zanimanje za nas, mu hočerho dokazati s svojim glasom Za njegovo ponovno izvolitev. Ne oziraje se, kaj nam na vse strani priporočajo, me bodimo ' vse za Roosevelta! V državi Ohio imamo gover-nerja, ki je pri svojem vestnem delu tudi imenoval žene na važna mesta. In vsaka izmed imenovanih je kos vsakemu prejšnjemu uradniku. Storil je tudi vse po svoji najboljši moči za dobrobit države in posameznikov. Nikar se ne dajte pregovoriti, da je on vpoljal prodajni davek, ker ta davek je bil odobren še pod prejšnjim governerjem in vsak volivec bo imel pri teh volitvah priliko glasovati proti prodajnemu davku in za to glasovnico se je najbolj potrudil sam governer Davey. On je pokazal svojo nepristranost tudi s tem, da je izročil mnogo važnih uradov pri državi tudi našim Slovencem. 'Čeprav volimo že leta in leta, pa smo le še pod governerjem Daveyem prišli Slovenci do'nekaj velja-1 ve. In gotovo b'fr>Ištori 1 še več za nas, ako bomo vsi skupno volili zanj. Ne dajte se ujeti na limanice gotovim govornikom, ki vam na vse strani obetajo vse boljše, kar so vse le prazne besede, ampak volimo za moža, ki nam je dokazal, da je vsega zaupanja vreden in ta mož je sedanji governer — Martin L. Davey. Kar se pa tiče našega sodnika Frank Lauscheta, mi pa ni treba dosti pisati, ker v Clevelandu ga ni Slovenca, ki bi njega presegel, pa najsibo v katerem koli oziru. Vsi vemo, da je narodnjak in največji prijatelj človeške družbe. Vselej in vsikdar je pripravljen nastopiti pred javnostjo kot Slovenec in to je nekaj, na kar je lahko vsak ponosen. Da ga priporočajo vsi listi in tudi mnoge druge organizacije, je znano, pa vendar naj vsak smatra še za svojo dolžnost omeniti njegovo ime pred dru-gorodci, da mu tudi oni oddajo svoj gla,s. Frank J,, Lausche mora biti izvoljen za sodnika na Common Pleas sod ni j i in to mu bomo pomagale prav vse žene in dekleta, ker je fest fant. V 20. distriktu imamo pa izvrstno priliko izvoliti. Slovenca in sicer Mr. John L. Mihelicha za kongresnika. Da je on zmožen zastopati nas pri vladi v Washingtonu, to ni vprašanje, ker ga dobro poznamo že dolgo vrsto let in znano nam je tudi njegovo neumorno delovanje za povzdigo našega naroda v politiki. Prilika biti izvoljen v ta zvezin urad, .je sijajna za Mr. Miheli-ča. Vsi tisti, ki ste se nekdaj zanimali _ za Sweeneya, dobro presodite, kaj je on storil tekom svojega uradovanja za vas. Lahko rečemo z dvema besedama: "Prav nič!" — Bil je kriv, da je bilo mnogo Slovencev ob službe in prizadel je demokratski stranki že več težkih udarcev. Slovenci se ne smemo dati več zapeljati temu sebičnežu in napraviti mu moramo konec enkrat za vselej. Mi ga nočemo več za našega zastopnika! Nas mora zastopati naš priljubljeni Slovenec Mr. John L. Mihelich, na kogar se lahko zanesemo, da bo deloval za nas in vsa znamenja kažejo k njegovi zmagi. Torej, žene in dekleta, vse volimo za John L. Mihelicha za kongresmana 20. distrikta. To je moj javni apel na vse žene in dekleta; pojdimo prav vse na volišče dne 3. novembra in kateri je mogoče, naj gre še dopoldne, da bodo imeli moški lepšo priliko popoldne in kasneje proti večeru. Torej vse žene in dekleta stopimo na plan za te može, ki so vredni našega glasu! Albina Novak. -o- Ilirija mlajša Cleveland (Collinwood), O. — Na redni mesečni Seji so starši otrok Ilirije mlajše sklenili, da se priredi mladim pevcem božičnico enkrat po vajah. Vaje imajo, kakor vam je Znano, vsak pondeljek po šoli. Zato se bo obiskalo vse starše v ta namen. Z malim prispevkom, ki je dan iz srca, bomo otroke razveselili, da bodo imeli več veselja do učenja. Ako vas obišče enkrat prihodnje dni eden od odbora, boste že vedeli, po kaj je prišel. Odbor vas tudi najvljudneje vabi, da se malo bolj zanimate in obiskujete seje. Saj vam je znano, kdaj se vršijo seje. Poleg tega je pa še v časopisu vsak mesec posebno vabilo za sejo. Dajte se malo bolj zanimati za dobro stvar. Saj gre to za vaše otroke. Kaj se vam ne širi srce od ganotja, ko slišite glas svojega malčka ob koncertih ali v' eferkvi pri maši, ko tako ljubko prepevajo. Mene vselej solze oblijejo, jtp 'jih slišim. Mislim, da se vsakemu tako godi. PevovOdja Mr. Rakar nam je obljubi, da bodo v kratkem priredili cerkveni koncert tudi naši mladi pevci in bodo peli skupno z odraslim zborom. — Pozdrav vsem staršem otrok Ilirije mlajše. Jennie Kozely, zapisnikarica. -o-- Važno za volivce Cleveland, O. — Važno je za naše slovenske volivce, da se vsi udeleže volitev 3. novembra. Polagam vam na srce, posebno našim slovenskim materam in gospodinjam, da bi gledale na to, da bi šli tisti, ki so doma, ali če imajo čas, volit, predno gredo na delo. Čimprej boste storili svojo dolžnost, boljše bo. Volite pa vsaj pred četrto uro popoldne, saj sami veste, kakšen naval je zvečer. Ne tvegajte svojega glasu, ker vsak glas bo štel in bo dosti pomenil, zlasti v slovenskih vardah, kjer imamo svoje kandidate. Če bomo vsi .storili svojo dolžnost, bo zmaga gotovo naša. Izvolimo našega predsednika Roosevelta, ki ima srce za revnega delavca. Ravno tako ne pozabite našega governer j a Martina L. Daveya, ki je dosti storil za naš slovenski narod ter nas je upošteval. Istotako ne pozabite voliti za naše jugoslovanske kandidate. Vsi in vsak na volišče 3. novembra ! Mrs. Albina Smrekar, --o---- PRIPOMOČKI ZA ŠOLO Cleveiandski šolski odbor priporoča sledeče: Prosperiteta, ki se je skrivala za vogalom, se je prikazala za mnoge izmed nas, toda pri naših šolah je to še samo beseda. Razredi so mnogo preveliki za zadostno poučevanje, oprema je izrabljena in se ne more nadomestiti, po- slopja se ne morejo popravljati. Šolski odbor sproti plačuje svoje obligacije in si ne izposojuje denarja niti ne izdaja bondov. Od leta 1931 so padli davki za elevelandske šole za $8,330,486. Tisti, ki so proti davkom za šole, se ne brigajo za dobro šolskih otrok. Oni mislijo, da .je znižanje davkov najbolj potrebna stvar na svetu. Staršem bi moralo biti na tem, da dobe šole najpotrebnejše za dostojno vzdrževanje. Zato mora pa vsak voliti "yes" 3. novembra za šolske davke. -o- Pridobivajte člane za S. D. Zvezo Če verjamete al' pa ne rnmmm^&mm^mmmmm Dragi Jaka! Mogoče bi bilo najboljše, da ohranimo to, kal- ti bom povedali;, za tajnost, pa ker se tiče vašega podjetja, bo mogoče boljše za vaše uslužbence, ako povemo tebi, kaj se je oni dan pripetilo. Naše društvo je dalo pri vas delati vstopnice za veselico. — Seveda, pri vas je vse delo izdelano prav lično in zato imate toliko naročil, ampak to pot so pa bile vstopnice še posebno lepo izdelane, tako da jih ni bilo nič treba siliti v prodajo. Samo pokazale smo jih, pa je vsak rekel: "to je pa nekaj lepega! Koliko stane?" In ker smo imele tak lep uspeh pri prodajanju teh vstopnic, smo se domenile, da povabimo Mike Kolarja na veselico in ob gotovem času, to se reče okrog 11. ure zvečer, bo dobil od vsake naše članice poljubček. Domenile smo se tudi, da nobena ne zine besedice o tem prav nikomur, ker Mike je sramežljiv in bi'mogoče ne prišel na plerf ali pa bi nam Od tam Mogoče bi morale povabiti tebe, ker si ti dobil naročilo, ampak smo poizvedele, da je Mike Kolar tisti, ki' zna tako lepo zložiti forme za vstopnice in druge tiskovine. To ti povem zato, da ne boš mislil, da smo tebe kar nalašč prezrle. (O, šur!). Na večer plesa, to je ob 11. uri, se pa zberemo in to 17 po številu na domenjenem prostoru in predsednica stopi do Mika in mu reče, naj stopi na stran ž njo, ker mu hoče nekaj povedati. Seveda Mike je pravi kavalir in je to prav rad storil. Takoj nato pa je bil obdan od 17 deklet in vse prav lustkane, pa se je začelo po vrsti. Pa če verjameš, al' pa ne, Mike je bil pravi junak in bi rekla, da smo bile me bolj rdeče postale kot pa on. In ko je bila zadnja gotova, vse naenkrat rečemo, "to je naše darilo tebi, ker si nam tako lepo napravil vstopnice." Pa Veš, kaj je Mike' rekel na to? Rekel je, da smo bile prehitre, ker hitri poljubi mu nišo bili še nikdar všeč in naj ponovimo počasi in tako kakor se njemu dopade. In me preplašene smo mu odgovorile: "All-right, Mike!" Vidiš, dragi Jaka, tako se plačuje vašim stavcem za lepo delo. Kaj, ali si ponosen na njih delo, ali si jim pa ne-vošljiv? Če bi bila jaz kakor ti, bi takoj pustila delo v pisarni in bi šla rajši delat v tiskarno, kjer dobijo fantje li-kof. — Ena od deklet. (Tok zato so se Miku drugi dan tako roke tresle in da je imel tiskarski škrat tako oblast nad njim in pa da me je trikrat vprašal, če imamo kak "order" za vstopnice. Jaz iz srca privoščim Miku, ampak kaj bo rekel Lojze. Ne bi dvakrat rekel, da se bo hotel zdaj tudi on naučiti sestaviti vstopnice in tudi kolektat nagrado. Op. Jak.). Marija K urnik, Cleveland, O.: TJA ROMAJO DANES VSI NASl SPOMINI i Tja romajo danes vsi naši spomini, kjer ljubljeni naši v gomilah trohne. . . Na grobe k dragim, ki spe v domovini, I na tihi dom naših, vse želje hite. • 9 Nas vleče, zvon vabi, k ljubljeni mami, f ah, oče, k vam hoče dnes naše srce! Tam skupaj počivata z dragimi v jami, i' spominčic poklonim v teh vrstah za vse. Tam lučke za vse bi jaz rada prižgala, poklicala v to bi vam zvezde svetle, v veliki ljubezni bi cvetja nabrala, f da, venec rdeči za vsako srce. t K mami, k mami, reko mi utripi, na mamin grob danes me vleče srce, kaj kmalu napočijo večni nam hipi, da mami v naročje tja otrok dospe. Počijte se v miru, saj pot je končana, i spominjajte nas se, to prosimo vsi! V molitvi iskreni, v molitvi oprana / naj duša k Bogu v nebo pohiti. Tja romajo danes vsi naši spomini, kjer ljubljeni naši v gomilah trohne. . . Bog v^čni mir daj vam v nebeški višini, počivajte srečni, so naše želje. -C Govor g. Drašlerja Prošlo nedeljo je imel na WJAY radio postaji govor Mr. Louis Drašler, okrajni vladni inženir, kateri govor je vre-en, da ga prinesemo v našem "»tu, da ga bodo brali oni, ki ga na radiju niso slišali. Tako je govoril naš Lojze Drašler: "Posebna čast mi je kot Predsednika slovenske sekcije Narodnega demokratskega vo-livnega odbora, da pozdravljam vse slovenske rojake, do katerih seže moj glas po zraku. Ponosen sem na čast, ki n>i jo je izkazala demokratska stranka, ponosem sem pa tudi na svoje rojake, kajti reči sfiiem, da kar se tiče državljanskega ponosa, politične zavednosti in živega zanimanja Za javna vprašanja, ne zaostajajo Slovenci za nobeno drugo skupino v ameriškem javnem Z1vljenju. Približuje se oni pomembni torek, ki ga ameriška ustava določa kot dan veličastne mobilizacije ameriških državljanov, da s svojo glasovnico dobijo nadaljno usodo teh Zed. držav. Ta dan bo letos novembra. Letošnji volivni dan bo posebno velike važnosti, kajti gre za to, da li naj nadaljuje Politična stranka, ki hoče da-•tati največje dobro največji Množici, ali pa ona, ki le zagovarja interese bogatinov in velegrabežev. Sredi najhujše gospodarske krize, sredi kritične zaposlenosti, gladu in ob-uPa» ob popolnem porazu republikanske administracije, je blaga Previdnost hotela, da Slr>o si izbrali za predsednika ^ed. držav in voditelja ljud-stva Frank D. Roosevelta. On ■l6 mož, ki radi svoje modrosti, Neustrašenega poguma in lju-bezni do ljudstva, ki težko deta in trpi, bo ostal za vedno v zgodovinskih zapiskih kot eden izmed največjih predsednikov Zed. držav. Predsednik F. D. Rooseveli je spomnil "pozabljenega človeka," katerega blagor naj Se Predvsem spoštuje, da bo dobro za ves narod. Bojevito Jn pogumno se je lotil reševanja gospodarske krize, pa ne le trenutne, marveč je ustvaril Podlago socialne varnosti v bodočnosti. Povrnil nam je radost do življenja, nado v bolj-So in bolj sigurno bodočnost. Le poglejte, kje smo danes in kje smo bili pred štirimi leti. Sedaj gre za to, da izvolimo 2a nadaljna štiri leta tega pogumnega voditelja in da damo Priliko njemu, in to sebi v ko-rist, da nadaljuje svojo vzvišeno nalogo. Bila bi velikanska nesreča za narod, ako bi »izvolili zastopnika republikanske stranke, stranke reakcije in privilegijev. Vi, dragi rojaki, ste takore-koč sto procentno za predsednika Roosevelta. Vaša zaved- nost je vzorna. Nihče izmed vas naj ne ostane doma na ta volivni dan. Ako bi vas kdo hotel ustrahovati, posebno tiste, ki delate po velikih tovarnah, vedite le to, da tajnost volitve je zasigurana. Poslušajte, kaj vam povedo, potem pa po svoje volite. Pa vedite tudi to, da borba je med Rooseveltom in Landonom in da je vsak glas, oddan za koga drugega, indirektnim potom le za Landona. Pazite, da nihče iz-imed vaših sorodnikov in prijateljev ne zamudi volitve in ponosni boste, da so ameriški Slovenci s svojimi glasovi prispevali k zopetni izvolitvi velikega našega predsednika — Franklin D. Roosevelta. Vi rojaki, ki živite v državi Ohio,, ne pozabite na ponovno izvolitev našega governer j a Martin L. Daveya. On nam ni samo dal vzorno administracijo, ampak se je tudi izkazal kot najboljšega prijatelja Slovencev. Časopisje je bilo proti njemu, predno je nastopil kot governer, ker se ni pustil, da bi njega vladali. Ne pozabite, da je njegov nasprotnik znani suhač Brick-er, ki je odobril zapravljanje okrog dveh milijonov dolarjev pri likvidaciji zaprtih bank. To pride pod njegovo nadzorstvo kot državni odvetnik (Attorney General). Ta denar, ki je vzet od ubogih vlagateljev zaprtih bank, so dobili njegovi republikanski odvetniki, med njimi clevelandski republikanski vodja sam okrog $108,000.00. Poleg tega pa moramo iz-[ voliti v Ohio governerja, ki bo | sodeloval s predsednikom F. D. Rooseveltom, ne pa republikanca, ki je tak nasprotnik Roosevelta in bi hotel uničiti njegovo plemenito delo. j Torej dragi rojaki, pojdimo i naprej z governerjem Martin I L. Daveyem v Ohio in s predsednikom Rooseveltom po Ameriki." --o- , Zavedajmo se naše moči Cleveland, O. — Poletni čas je za to leto že odšel v zaton. Svojo sončno gorkoto je tudi s seboj vzel, hudo vročino nam je pa pustil za to jesen, da jo v svojih telesih občutimo, ko poslušamo vroče politične boje raznih politikar jev za volitve 3. novembra. Da pa nam ne bo treba v volivnih kočah glasovnic študirati in premišljevati, za koga bi volili, volimo za može, kateri so za nas revne delavce. Imen slovenskih kandidatov pa že itak ne smemo pozabiti. Volimo demokratski tiket, napravimo križ pod petelinom. Premislimo, kako je bil naš predsednik Roose- dela in do jela. On se je izkazal, da deluje za nas, ko nam je pomagal, da se sme delavec organizirati in se bori za svoje pravice in principe, da nas ne bodo imeli milijonarji samo za odpadke na cestah, po nas hodili in nas teptali. Roosevelt bi nam še več pomagal, če ne bi imel nasprotstva, ki mu jemlje in krati borbo za delavca. Zakaj ti ljudje ne pustijo, da bi imel reven delavec nekoliko pravice do svojega prisluženega in pristradanega zaslužka? Seve, oni pa imajo lahko pravico, da revnega delavca izkoriščajo. Ne poslušaj mo Rooseveltovih nasprotnikov, ki kritizirajo njegovo vlado in vodstvo. Spomnimo se nazaj na tista leta, ko nam je vladal njegov prednik Hoover, kako smo bili lačni, brez sredstev. Kar je imel delavec prihranjenega in pristradanega za stara leta, mu je Hoover vzel in milijonarji so uživali ter se iz nas norce bri- lepo priliko poraziti ta davek, samo če na volivni dan ne bomo ostali doma. Saj je živ-iljenje že itak drago, pa je še J davek povrhu. Davey nam je [znižal davek na avtomobilske licence, znižal davek na gledi-ške vstopnice in drpgo. V Washingtonu pravijo, da kadar kaka država kaj potrebuje od federalne vlade, da pridejo tje razni direktorji m uradniki. Kadar pa država Ohio kaj potrebuje, gre pa governer Davey sam tje. Governer Davey je napravil dosti dobrega za Slovence. Koliko našim ljudem .je dal delo. Eden teh je g. Louis Drašler, okrajni inženir, na katerega smo lahko vsi ponosni., Pod vodstvom g. Drašlerja se je izgotovil krasen most na Lorain ave., ki je ponos vsej državi Ohio. Ce bo izvoljen Bricker, ne bodo poznali Slovencev pri delu in službah. Zato bodimo previdni in volimo tiste može, ki nas revne de- DVOJNA OBVEZNOST li. Takrat pa je prišel Franklin D. Roosevelt in udaril po milijonarjih, da so vsaj nekoliko prenehali briti se norce iz nas. Tudi marsikateri milijonar je tedaj prosil za relif, da bo imel košček kruha. Poprej mu je reven delavec, pokril na glavo visoki cilinder ter mu dal v roke palčko, zdaj je pa revnega delavca prosil, naj mu pomaga; da bo par dni delal z lopato. To resnica in ni samo za šalo povedano. Prošlo nedeljo je govoril na radiju Mr. Louis Drašler za izvolitev Roosevelta predsednikom in Daveya governerjem. Kako lepo po domače in razločno slovensko je govoril. Le pridite še na radij o, g. Drašler, ker vaše lepe besede in vaša slovenska govorica je marsikateremu segla v srce. Mislim, da je bil marsikateri Roose-veltov nasprotnik jezen, ali da mu je slabo prišlo, ko vas je slišal, g. Drašler. Kakor je bil "dober" za delavca Hoover, tako bo tudi Landon, ali bo pa ■•e slabši, saj že zdaj vedno le na milijonarje gleda. Zato pa kapitalisti pritiskajo na delavce, da morajo voliti za Landona, če ne bodo pa delo izgubili. Toda mi delavci nismo še pozabili, kaj se pravi biti bre? dela in brez jela. Če bo Landon izvoljen, bo gledal na to da bodo samo nekateri delal in tisti po 16 ur na dan. Ti bo clo jedli, drugi pa stradali ii od gladu umirali. Pri Rooseveltu smo pa vs enaki, vsakemu skuša dati de jlavce poznajo, da nam dajo košček kruha in manjše davke. Poj d.mo državljani na 3. ; novembra in volimo za naše-'ga F. D. Roosevelta, Martin L. ,Daveya za governerja in za naše slovenske kandidate. Pokažimo, da smo Slovenci za ene, ki nas poznajo in da smo Slovenci za Slovenca. Pozdrav vsem zavednim državljanom in državljankam jširom Amerike, ter čitateljem Ameriške Domovine. Mary Bradač, 1153 E. 167th St. demokratin j a. ---o—- Iz Loraina Columbus, Ohio. — Vloge v 716 bankah v Ohio so se zvišale skoro pol milijona dolarjev na dan v pretečenem letu. Da se isto višanje vlog vrši naprej, je potreba sprejeti pri volitvah 3. novembra amendment proti dvojni obveznosti. Banke imajo zdaj vlog za $1,-206,820,493, kar je za $150,-635,611 več kot prošlo leto. Ta denar lastuje več kot tri mili-ijone vlagateljev. Več kot 99 odstotkov vlog je zavarovanih po vladni zavarovalninski kor-poraciji, za kar plačujejo banke same premije. Zato bi pa morali vlagatelji voliti za spremembo te postave, da se odpravi dvojna obveznost za naprej, s čemer se bo zvišal bančni kapital, vsled česar bodo tudi vlagatelji dobili še večjo varnost. S tem pa bi ne bila prizadeta dvojna obveznost, ki je sedaj v veljavi. Federalna vlada je že odpravila dvojno obveznost v narodnih bankah. Izkušnja je pokazala, da je dvojna obveznost pomenila komaj par centov za vlagatelje 'v slučaju neprilike. SODNIK CORLETT Tukaj sta se poročila Miss Mary Tomšič in Mr. John Ger bec. želimo, da oblaki ne zakrijejo nikdar sreče v zakonu in pot bodočega življenja naj jima bo vedno z rožicami posuta. Pri družini Mr. in Mrs. Fr. Piškur so one dni enkrat dobili čvrstega fantiqka prvorojenca. Dekliško ime mlade mamice je Lilo Pavlič. Tudi pri družini J. Reber so dobili malega prvorojenca. Dekliško ime te mamice je bilo pa Gerbec. Obema družinama naš poklon in upamo, da bosta mala kričača prav pridna in kadar donasteta, da bosta velike "pede" domov nosila. No j a, kakopak. J. Eisenhardt. -o—-- USTAVITE POGON NA VAŠO DENARNICO Clevelandski šolski odbor in šestnajst drugih davčnih dis-triktov v tem okraju vas prosi, da bi 3. novembra glasovali velt dober za nas revne delavce. On je skozi štiri leta deloval in se boril za nas, da smo prišli do koščka kruha. On si je na vse načine prizadeval, da so družine prišle dc :0, da vsak nekaj zasluži, da se preživi. To je pošteno in tak je mož pravega srca. Le poglejmo tudi njegovo ženo, Mrs. Roosevelt, kako je vedno okrog revnih družin. Nič se ne boji, da bi pri revnih ljudeh dobila kako golazen, ali da bi si v revnem stanovanju svojo obleko umazala. Katera žena predsednika je še tako rada hodila okrog revnih delavcev? Mrs. Hoover že ne in Lando-novka tudi ne bo. In kako udrihajo nasprotniki po governerju Daveyu! Časopisi so proti njemu že od začetka, ker se ni pustil voditi od njih. Toda Mr. Davey hoče biti governer in ne samo nositi naslova. Kar je on governer, je samo v vladni prodajalni žganja trikrat večji dobiček kot je bil prej. Ta denar, nad en milijon dolarjev na mesec, gre za starostno pokojnino. — Krivično se tudi dolži governerja Daveya, da je on vpeljal prodajni davek. To je vpeljala prejšnja administracija ter je stvar prišla v veljavo 1. januarja 1935, 14 dni prej, predno je Davey nastopil urad. Governer Davey zahteva, da se odpravi prodajni davek na živila. Republikanska večina v državni zbornici , pa tega ne pusti. Zato pa je , Mr. Davey nabral dovolj pod-pisov, da bo prišlo to na volit-. ve 3. novembra. Imeli bomo za večje davke. Milijone dolarjev se bo vzelo iz žepov lastnikov hiš in najemnikov s temi davki. Vsak distrikt vpraša za nekaj malega, toda ko se to sešteje, pride v milijone dolarjev. Ti milijoni bodo prišli od lastnikov hiš in najemnikov. Ali šolski odbor potrebuje ta denar? Ne, ga ne potrebuje, ker šolski odbor lahko plača vse učitelje in druge stroške prihodnje leto brez novih davkov. Ako ne boste glasovali proti temu davku, ga boste plačevali prihodnjih 22 let. Dobro premislite o tem. V 22 letih bi vas stal ta davek $9,-108,000, ne da bi pri tem računali obresti za bonde. Prošlo leto smo dali šolskemu odboru za vzdrževanje 4 mili levi, kar znese $5,000,000 vsako leto. Takrat so obljubili, da ne bodo vprašali za nove davke. Toda zdaj so zopet za vašimi žepi. Mi že sedaj plačujemo še enkrat toliko za šolski davek kot druga mesta v državi Ohio, pa nimajo zato naši otroci nič boljšega pouka kot drugi. Šolski odbor je vrgel proč tisoče dolarjev vašega denarja, ko je kupil premog letos. Zato pa ne potrebuje novega denarja in vsak naj voli 3. novembra proti novim šolskim davkom. Naročile se na dnevnik Ameriško Domovino! V Lancaster, Cal. so priredili tekmo v nakladanju in razkladanji', mrve. Bili Wagner in Bob Williams t ta naložila in izložila štiri tone mrve v IS sekundah. Sodnik Alva R. Corlett je bil rojen v Warrensville, O., leta 1882. Leta 1906 je bil izvoljen za državnega poslanca. Izvrševal je odvetniško prakso do leta 1918, ko je bil imenovan tajnikom mestnega service oddelka. Leta 1920 je bil imenovan za županovega tajnika. Leta 1922 je bil izvoljen za mestnega sodnika in leta 1931 za okrajnega sodnika. Za ta urad je sedaj zopet kandidat. Izkazal se je kot neustrašenega in pravičnega sodnika, zato zasluži ponovno izvolitev. NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužilo vest, da je kruta smrt iztrgala iz naše srede, ter je za vedno preminula naša ljubljena hčerka STANISLAVA NOVAK Umrla je v cvetu mladosti 23 let in sicer dne 29. septembra. Rojena je bila v št. Vidu nad Ljubljano, 6. novembra, 1912. Pogreb drage pokoj nice se je vršil 2. oktobra iz hiše žalosti v cerkev sv. Tomaža na Superior Ave., in Ansel Road ter od tam na Calvary pokopališče, kjer smo izročili njeno truplo materi zemlji. V dolžnost si štejemo, da se tem potom najlepše zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence k njeni krsti. Ta izraz vašega prijateljstva nam je bil V veliko tolažbo. Hvala sledečim: Mr. in Mrs. Frank Kastelic in družini, Mr. in Mrs Jack Boncha in družini, Mr. in Mrs. Joseph Marinko in družini, Mr. in Mrs. Frank Yager in družini, Mr. in Mrs. Joseph Thomas in družini, Mr. in Mrs. John Habe in družini, Mr. in Mrs. Angel Plesnicar in družini, Mr. in Mrs. Rudolph Lisy, Mr. in Mrs. John Štritof in družini, Mrs. Helena Kremžar in družini, Mr. in Mrs. James Hočevar, Mr. in Mrs. Anton Cergol in družini, Mrs. Frances Babnik in družim, Mr. in Mrs. Joseph Babnik in družini, Mr. in Mrs. Joseph Kurrent in družini, Mr. in Mrs. Anton Artel in družini, Mr. in Mrs. Anton Zupančič in družini, Mr. in Mrs. Anton Slak in družini, Mr. in Mrs. Peter Bizjak in družini, Mr. in Mrs. Frank Mack in družini, Mr. in Mrs. Frank Mežnaršič in družini, Mr. in Mrs. Frank Žagar m družini, Mr. in Mrs. Vild in družini, družini Goldberger, Mr. in Mrs. William Ileiser in družini, Mrs. Josephine Benesh, Boys of Machine Shop of The Cleveland Twist Drill Co., Forum Cafeteria Girls, Employees of Cope, Inc., Miss Harriett Critchley, Miss Ruth Borland, Miss Myrtle Wright, Miss Ruth Miller, Miss Suz-zane Lutz, Rho Tau Chi Club girls, Collin wood Faculty, Office girls at Colhnwood High School, in sosedom za skupen venec. Dalje hvala vsem ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za dušo pokojni-ce in sicer: Miss Margaret O'Brien, Mrs. Cecilia Kuret, Mr. in Mrs. Joseph Marinko in družini, Mrs. Frances Umek, Miss Jane Babnik, Mrs. Frances Cotman, Mrs. Dora šuln, Mr. in Mrs. Frank Markič in družini, Mrs. Lena Lohman. Iskreno se zahvaljujemo vsem ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslu-go. Zahvalimo se sledečim: Mr. Jack Boncha, Mr. John Habe, Jr., Mr. John štritof, Jr., Mr. Frank Zupančič, Mr. Albert J. Frey, Mr. Albin Kremžar, Mr. Frank Umek, in Cleveland Twist Drill Co. Srčna hvala vsem onim, ki so prišli pokoj nico pokropit, kakor tudi vsem, ki so je spremili na zadnji zemeljski poti. Posebna hvala naj bo izrečena Mrs. Jennie Kastelic, Mr. John Habe, Jr., Mrs. Cecelia štritof, Mrs. Josephine Habe, Mrs. Jennie Yager, Mr. Charles Yager, Mrs. Elizabeth O'Brien, ki so čuli celo noč pri pokoj nici. Lepa hvala mladenkam, ki so nosile krsto: Miss Jennie Kastelic, Miss Gertrude Boncha, Miss Matilda Slak, Miss Cecelia štritof, Miss Marjorie Walker, Miss Margaret Lowthian. Hvala tudi Mrs. Marie Trambush in hčerki Frances iz Detroit, Mich., ker so prišle tako daleč k pogrebu. Hvala čst, g. Rev. J. F. Madigan za opravljene cerkvene obrede ter lep ganljiv govor ob krsti. Končno naj se zahvalimo pogrebnemu zavodu Anton Grdimi in sinovi za tako vzorno urejen pogreb in vsestransko najboljšo poslugo. Ako se je ime katerega pomotoma izpustilo prosimo oproščenja, ter se mu isto najlepše zahvalimo. V cvetoči mladosti si nas zapustila, draga Stanislava, naša ljubljena hčerka in sestra, ter pustila nas žalostne in obupane. V naših srcih je bolest in v naših očeh solze _ Saj smo te vsi tako ljubili. Počivaj mirno in rahla naj ti bo zemlja. Upamo, da kmalu pride čas našega snidenja nad zvezdami. Spavaj mirno —spavaj sladko žalujoči ostali: ANTON in FRANCES, stariša; FRANCES^ VERA, FLORENCE, sestre. Cleveland, Ohio, 29. oktobra. i KRIŽEM PO JUTROVEM Po ntmikun Izvirnika K. Mar* Judovski kralj Ahaz je zoper nje poklical na pomoč Asirce. Ti so radi prišli, pa niso samo Damaska osvojili, ampak zavo-jevali tudi kraljevski Izrael in Judo. Za njimi so vladali v Damasku Babilonci in njihovo dedšči-no so prevzeli perzijski-kralji. Po Aleksandru Velikem je pripadel Damask njegovim naslednikom Seleukidom. Leta 85 pr. Kr. je mesto zavzel arabski kralj Aretas in od leta 64 pr. Kr. dalje je bil Damask prestolica rimske province Sirije. Ob času Kristusovem je bilo že mnogo Judov v Damasku, prebivalstvo pa .je bilo arabsko iz rodu Naba" tejcev. Tudi kristjanov je bilo že koj izpočetka mnogo v Damasku, zato beremo v Apostolskih delih 9, 1: "Savel pa, ki je še koprnel po grožnji in moriji zoper učence Gospodove, je šel k velikemu duhovnu in si naprosil od njega pisem do shodnic v Damasku, da bi može in žene tega nauka, če bi jih kje našel, zvezane pripeljal v Jeruzalem." Spominov na sv. Pavla je v Damasku mnogo ohranjenih. Ravna ulica še obstoja in je ena najdaljših, če že ne ena najlepših. Dandanes jo imenujejo Sukettawle, kar pomeni isto. Nanjo se nanašajo besede v Apostolskih delih 9, 11: "In Gospod je rekel Ananiji: 'Vstani in pojdi v ulico, ki se imenuje ravna, in vprašaj v hiši Judovi po nekem Tarzanu, Saulu po imenu —Ravna ulica sega od Bab el-Jahja (Janezovih vrat) do Bab eš-šarki (do Vzhodnih vrat), torej skoraj po vsem mestu. Zunaj mesta kažejo blizu krščanskega pokopališča skalo in pravijo, da se je ob njej Gospod prikazal Saulu, Ap. d. 9, 3: "Ko pa je bil na poti in se je bližal Damasku, ga je nenadoma obsijala svetloba iz nebes, padel je na tla in slišal glas —." Tudi nanijevo hišo še kažejo. Na Ravni ulici stoji, blizu Vzhodnih vrat. Spremenili so jo v kripto, podzemeljsko kapelico, globoko pod tlakom današnjega Damaska leži, ker so ruševine svet za več metrov dvignile. Ob Tomaževih vratih pa kažejo v mestnem obzidju okno, skozi.katero je sv. Pavel svojim sovražnikom ušel, Ap. d. 9, 23: "Ko pa je preteklo mnogo dni, so ga sklenili Judje umoriti. Savel pa je zvedel za njihove namene. Stra-žili so tudi pri mestnih vratih noč in dan, da bi ga umorili. Njegovi učenci pa so ga vzeli po noči in ga v košu spustili po zidu na tla." Pozneje je Damask pripadel vzhodnorimskemu cesarstvu. Cesar Teodozij je spremenil poganski tempelj v Damasku v krščansko baziliko in jo posvetil sv. Janezu Krstniku. Njegova glava je bila shranjena v tej baziliki. V bojih med Bizantinci in Perzi je Damask mnogo trpel. Pod islamom je doživel Damask višek svojega sijaja. Po bitki pri Jarmuku leta 635 so Arabci mesto zavzeli. Zmago so olajšali arabski rodovi, ki so že stoletja prej stanovali v okolici in se naselili tudi v mestu. Kalif Muavvija si je izbral Damask za svojo prestolico, pod njegovimi nasledniki Omajjadi se je Damask silno razvil, pa po padcu Omajjadov kmalu spet začel propadati. Križarji šo zaman poskušali zavladati v Damasku. Vpadi Mongolov in Tatarov so mestu zelo škodovali, od leta 1156 dalje pa je Damask pod oblastjo osmansko-turških sultanov in glavno mesto pokrajine Sirije. Dandanes ima Damask krog 300,C00 prebivalcev, od teh sc štiri petine muslimani, drugi sc kristjani vseh različnih obredo\ ir. Judje. Damaščani se zelo po- našajo s svojim mestom in vsi, kristjani in muslimani, so znani po svojem fanatizmu. Niti Mekkanec ni tako fanatičen kakor damuščanski musliman. Raz-kričani so tudi po svoji sirovo-sti in nevljudnosti. Poleg svojega fanatizma pa je damaščanski musliman še tudi neveden, že od nekdaj jo veljal Damask za najimenitnejše mesto vsega sveta, kulturni stiki ? Evropo pa so tuli Damaščanu prinesli prepričanje, da ga kultura zapada nad-kriljuje. Toda mesto da bi se od zapada učil, vztraja trdovratno pri svoji starokopitnosti, sovraži zapad in posebno še kristjane in jim da ob vsaki priliki okusiti svoje fanatično sovraštvo. Ni še dolgo temu, da v Damasku kristjan ni smel jezditi konja ali kamele, peš je moral hoditi, če ni hotel sesti na osla. Vstaje in poboji kristjanov so se v Damasku ponavljali vsako le-;o, najhujši pokolj pa je doživel Damask leta I860. Predigre k tem krvavim pobojem so se začele v Hasbeji, mestu na zapadnem pobočju Velikega Hermona, v mestu Der el-Kamr južncvzhodno od Beiruta, in v 3aidi, starem Sidonu. Vstaja se je kmalu raznesla po vsej Siriji. V Damasku je izbruhnila 9. julija opoldne, prav ob času, ko so nueddzini z minaretov klicali ?voje vernike k molitvi. Oborožena poulična druhal je pod vodstvom bašibozukov vdrla v krščanski del mesta, moške so pomorili, žene in dekleta pa oskrunili in odvedli v suženjstvo. Nad šest tisoč kristjanov so v enem nameni dnevu poklali. Turški mutasarrif Ahmed paša je brezbrižno gledal krvavo klanje, toda nekdo drug se je zavzel za kristjane, mož, ki se je dotedaj vse življenje boril zoper nje, Abd el-Kader, beduin-ski glavar in junak iz Alžerije, ki je zapustil domovino, da bi svoja zadnja leta v miru preživel v Damasku. Gostoljubno je odprl preganjanim kristjanom svojo hišo in jih reševal s svojimi zvestimi Alžerijci v mestno litadelo. Ko je spravil kakih deset tisoč kristjanov na varno, je napadla druhal citadelo in hotela s silo vdreti, on pa je planil v čeladi in oklepu s svojimi ljud--ni med napadalce in zagrozil, la bo vse mesto zažgal, ako ne pustijo napada. In to je pomagalo. In za ta plemeniti čin so po sklenjenem miru Francozi Abd el-Kadra imeli celih pet let brez vsakega pravnega vzroka ujetega —. Damask je važna trgovska postojanka, ker leži na karavanski cesti Bagdad-Sredozemsko morje, oziroma Egipt. Od nekdaj je izhodišče karavan, ki potujejo črez veliko Arabsko puščavo v Mezopotamijo. Karavana nato-vorjenih kamel rabi za pot Da-mask-Bagdad 30 do 40 dni, poštni sel na barzem dirkaču pa 14 dni. Seveda je ta puščavska kamelja pošta precej draga. Za navadno pismo iz Bagdada v Stambul črez Damask se nam- pridružil sem se Hasan Ardšir mirzi, ki je bil s truplom svojega očeta namenjen v Ker belo, da ga tam na svetem mestu pokoplje. Prišli smo v Hille in k babilonskemu stolpu, tam pa sem zares zbolel na kugi. Moja bolezen je bila kriva, da so se Selim agi, Hasaovemu služabniku in zaupniku, njegovi zločinski nameni posrečili, izdal je svojega gospoda njegovim zasledovalcem in ti so njega in njegovo družino pri razvalinah babilonskega stolpa napadli, ubili in izropali. In komaj sem kugo srečno prebolel, se je lotila že tudi Halefa, mojega spremljevalca. žalostne dneve sva preživljala tistikrat. Skrila sva se pred roparskimi beduini v trstičje ob potočiču južno od razvalin, brez zdravil in brez prave postrežbe, brez krepčilne hrane in pijače, oslabela do skrajnosti sva pole-žavala cele tedne, stregla drug drugemu in čakala, da narava samo ozdravi nevarno bolezen. In oba sva prebolela kugo. Pa še teden dni sva ležala ob potoku, da si je tudi Halef dodobra opomogel. In potem sva se vrnila v Bagdad. Poprej pa sva še vestno in skrbno iskala ob kanalu A nana za Lindsay jem, mojim spremljevalcem in ipri-jateljem, ki je prav na dan, ko je izbruhnila moja bolezen in ko so umorili Hasan Ardšir mirzo, odšel v sosedne razvaline^ kopat za "krilatimi biki" in od tistikrat brez sledu izginil. Pa nič nisva našla. Sir David je izginil in verjetno je bilo, da so ga beduini umorili, kakor so pravili neki ljudje, ki so me našli vsega bolnega in onemoglega v babilonskem stolpu. V Bagdad sva srečno prišla ter se koj podala na naše prejšnje stanovanje ter poizvedovala za Angležem. Na žalost pa sva zvedela, da Lindsayja ni bilo več nazaj in da ga vobče ni nihče več videl. Prijavila sva zadevo na angleškem konzulatu in obljubili "so, da bodo nemudoma poizvedovali za ponesrečenim Lindsayem. Čakala sva teden dni, pa iskanje je bilo brezuspešno in nazadnje sva sklenila, da odpotujeva. Nameraval sem sicer obiskati Kerbelo in s Hasan Ardšir mirzo sva se domenila, da bova skupno potovala v Hadramaut, kjer se je mislil naseliti pri svojih rojakih. Pa s Kerbelo ni bilo nič, dovolj sem se naužil ši-itskega fanatizma in tudi pravkar prestana kuga mi je vzela vse veselje, da bi še hodil za "karavano smrti." Potovanje v Hadramaut pa je bilo za mene samega predrago. In povrh me je vleklo domov. Saj sem se čez leto dni klatil po Jutrovem. (Dalje prihodnjič.) reč plača za 28 mark (blizu 400 Din), za priporočeno pa 50 mark (700 Din). Iz Damaska odhajajo tudi muslimanske romarske karavane v Mekko, 45 dni rabijo za vso pot. V Damask sem tistikrat dopo-toval iz Bagdada, pa ne po običajni karavanski "cesti," ampak v velikem ovinku črez taborišča Haddedinov in črez ed-Der ob Eufratu. Zgodilo pa se je takole. Pripotoval sem v Bagdad s Hasan Ardšir mirzo, bogatim Perzom, ki je moral radi neljubih osebnih razmer s svojo družino zapustiti domovino. V Bagdadu sem se nalezel kuge, sam ne vem kje in kdaj. Izprva niti vedel nisem, kaj mi je, in V Montrealu, Kanada, je umrl rojak John Krmpotič, zastopnik Cunard parobrodne družbe, ki je svoječasno več let bival v Chicagu. Truplo ranjke-ga je bilo prepeljano v Calumet, ki je rojstni kraj njegove žene. V Benton, Pa., je preminul rojak Ludvig Bogataj, star 39 let in rojen v Dobravčevi vasi pri Logatcu. V Ameriki je živel 23 let in je bil vojak ameriške armade tekom svetovne vojne. Zapušča ženq in štiri male otroke. Na Calumetu je umrl starosta Slovencev Jos. D. Grahek, star 78 let. Doma je bil iz Doblič pri Črnomlju. Zapušča večje število odraslih otrok. Ranjki je bival na Calumetu nad 60 let in je zadnji ustanovitelj prvega slovenskega podpornega društva v Ameriki, društva sv. Jožefa, ki je bilo ustanovljeno 17. septembra, 1882. -o- Rev. Coughlin se brani pred napadi Boston, Mass., 30. oktobra. Charles Coughlin je včeraj izjavil, da njegovi nasprotniki ne napadajo njega kot osebo, pač pa napadajo katoliško cerkev. "Vsak rabinec ali protestantov-ski pastor ima pravico govoriti o politiki, ne da bi se ameriško časopisje obregnilo ob njega," je dejal Rev. Coughlin. "Kakor hitro pa skušam jaz kot katoliški duhoven prinesti luč v zamotane politične razmere, . pa nasprotniki takoj pošljejo svoje zastopnike v Rim, kjer me skušajo očrniti." Obenem je Rev. Coughlin včeraj izjavil, da ne bo prej prenehal pridigati v javnosti, dokler pogrebniki ne bodo prišli po njegovo mrtvo truplo. -o-- V New Yorku vedo! Na Wall Street v New Yorku, kjer sovražijo financirji Roosevelta kot sam strup, so bile včeraj postavljene stave 9:5, da bo Roosevelt izvoljen. Niti ene same stave ni prišlo, ki bi bila ugodna za Laiidona. Naprodaj je hiša za eno družino. Cena samo J $1,500.00. Hiša se nahaja na! 6427 Spilker Ave., blizu Addison Rd. Odprto ves dan v nedeljo. Pokličite: WAshington 1022. (258) POLITICAL ADVERTISEMENT POLITICAL ADVERTISEMENT Za dobro vino in mošt se zglasite pri meni. Se toplo priporočam. A. KOROŠEC 1C63 Addison Rd. MALI UGLASI Odda se apartment stanovanje, drugo nadstropje, sedem sob. Ali pa stanovanje v 3. nadstropju, pet ali šest sob. Vpraša se pri Tony Rudman, 719 E. 157th St. (260) SEDAJ JE CAS! Sedaj lahko instalirate novo plumbingo parne ali na gorko vodo furneze na 36 mesečna odplačila potom vladne FHA. Mi tudi popravljamo, odpremo odvodne cevi in denemo bakrene vodne cevi, kopljemo samo če je potreba. A. J. Budnick & Co. PLUMBING & HEATING 6707 St. Clair Ave. Tel. IIEnderson 3283 976 E. 250th St. Res. KEnmorc 0238-M 1 * I I Frank Klemencič j 1051 Addison Rd. $ SLOVENSKI BARVAR t Ž IZVRSTNO DELO, ZMERNE * * CENE J Ž HEnderson 7757 f POLITICAL ADVERTISEMENT IZVOLITE sodnika BURT W. Odprto v nedeljo Ves dan v nedeljo si lahko ogledate hišo, ki je naprodaj na 980 Addison Rd., severno od St. Clair Ave. Cena je samo $1,500. V hiši so stanovanja za štiri družine. Pokličete lahko tudi po telefonu: Washington 1022. (258) GRIFFIN na Common Pleas sodni j o Norwood Sweet Shoppe Mrs. Frances Kraiovio 620( St. Clair Ave. (zraven Norwood gledališča) NAJFINEJŠI CANDY, SLADOLED FR. MIHČIČ CAFE 7202 ST. CLAIR AVENUE Night Club G% pivo, vino, žganje in dober prigrizek Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj Zanimive vesli iz življenja ameriških Slovencev Mr, Martin Kremesec, slovenski pionir v Chicagi, ki se nahaja že 51. leto v Ameriki in ki je volil že dvanajst predsednikov, poroča v časopisju, da je tako trdno prepričan, da bo ponovno izvoljen predsednik Roosevelt, da stavi tri dolarje na vsak dolar za Rooseveltovo izvolitev. V Moon Run, Pa., je bila od avtomobila povožena rojakinja Frančiška Troha, rojena Dolenc. Doma je bila od Rovt, fara Planina na Notranjskem in stara 54 let. Umrla je par ur po nesreči v bolnišnici. Zapušča moža, dva sinova in eno hčer. V Brooklynu, N. Y., je umrl rojak Jakob Vesel, doma iz Po-nikev. Star je bil 64 let. Zapustil je ženo in pet otrok. V Barbertonu se je ustanovil mladinski pevski zbor, ki si je nadel ime "Barbertonski slav-Čki." Zbor je pod spretnim vodstvom g. Semeta iz Clevelanda. VABILO NA JESENSKI KONCERT ki ga priredi PEVSKO DRUŠTVO "JADRAN" V NEDELJO 1. NOVEMBRA 1936 v.Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Vprizorila se bo tudi mična spevoigra "TRIJE ŠNOFARJI" Po koncertu bo ples, za katerega bo igral Krištof orkester. Vstopnina 50c. Kaj naj ne pozabite dne 3. novembra? » REIIf AD nc Pozab!jajte, kako so od 1929 do • SlUVnlK 1933 ]iudje v Ameriki čakali v dol- gih vrstah na košček kruha. Al I if A D 110 P°zaljl Ja Jtc na brezposlene tovarne a Milit K in delavnico v tej deželi od 1929 do 1933. lle Pozabljajte na revne mezde, pla-a »1 lil«II čane v tej dežei od 1929 d0 1933' HI H/A O ne pozabljajte na iažubonosne cena o 811 HM K poljedelskih piidelkov cd 1929 do 1933. ne pozabljajte na ban.krotiranje Dank od 1929 do 1933. ifiilffAEi) lle pozabljajte, da pri Rooseveltu o SlSUMil človečanstvo prihaja najprej. Al I Iff A SI ne Pozabljajte, da je Roosevcltova ad- • 111 flft Witt ministi aclja zagovarjala in branila blagor in srečo ne samo enega razreda, marveč napredek in prosperiteto vseh skupin, predelov in elementov našega raznovrstnega prebivalstva. III If A D ne Pozabljajte, da je bil Franklin D • lliilftit Rooseve't onl. ki Je t0 deželo prive- del od niža v depresije do višav pro-;:peritete. ftBIlf AO "e P°zabljajte dne 3. novembra vo-o MHHil lili za Franklin D. Rocsevelt-a zz Predsednika, razen ako hočete da so povrnejo črni dnevi leta 1932. J POLITICAL ADVERTISEMENT POLITICAL ADVERTISEMENT M&fcTm-, V. POLITICAL ADVERTISEMENT POLITICAL ADVERTISEMENT DA SE IZRAVNA »IN MODERNIZIRA OHIJSKE FINANČNE INSTITUCIJE Volite "YES" na tem ustavnem amendmentu S. novc:nl 4 Ojj vili. SECTION ^ - r- HOLDERS BE bu * Več kot 99 odstotkov vseh vlog v ohi.j-skih državnih bankah je polno kritih po vlož-ni zavarovalnini, plačani od samih bank. V njega bančni reformi je federalna vlada premestila dvojno obveznost od narodnih bank 1. julija 1937. Dvk in dvajset držav je sedaj v sporazumu s federalno vlado v tem oziru. Odobritev bi izključila ohijsko, protiustavno točko za dvojno obveznost na glasovnici državnih bank. Odstranitev dvojne obveznosti bi povzročala, da bi banke dajale vlagateljem več varnosti ž več vplačanim kapitalom. Po Ohio je dvojna obveznost pomenila manj kot 5 centov na dolar vlagateljem. Sprejetje amendmenta bi ne razbremenilo delničarje obveznosti, ki je obvezna zdaj. Glasujte "YES" na tem važnem javnem vprašanju. OHIO COMMITTKE ON DOUHLK LIABILITY Theodore H. Tannoman, Chairman 17 S. High St., Columbus, Ohio Denite v hišo turnes sedaj In plačajte jeseni I SEDAJ JE PRAVI ČAS! Steam, Hot Water, Hot Air Furnaces. Odplačujete po $10.00 na mesečne obroke. Popravljamo in čistimo vseh vrst furneze in boilerje. Vprašajte za slovenskega zastopnika iiitU Stefan Robash. WOLFF HEATING CO. HEATING ENGINEERS 9703 North Boulevard_Tel. GL 9218—9219 hettES Vesti iz domovine po ravnini. Do davi je že padlo 75 mm padavin, ko so bili druga leta oktoberski dnevi še dokaj sončni in lepi, izjemo dela 1. 1933, ko je bila prava vesoljna povodenj, trajajoča od septembra tja v november. V pondeljek 5. oktobra ponoči je po dveh dnevih, ko je slana posmodila vse vrtne in druge rože (dalije, cinije, salvi je), začelo okoli polnoči deževati. Dež je trajal tja do 5 zjutraj v torek, ko so začele Grozdje Mošt Sodi Najfinejše ohijsko grozdje po zmernih cenah. Hitite z naročili, da ga ne zmanjka. Se priporočam. ANTON BARAGA 15322 WATERLOO RD. POLITICAL ADVERTISEMENT SAMPLE NON-PARTISAN BALLOT TO VOTE FOR FRANK J. LAUSCHE FOR JUI3GE BOŽIČNI IZLETI v Jugoslavijo PARNIKI IZ NEW YORKA: EUROPA .... 5. decembra NEW YORK. . 10. decembra HAMBURG . . 15. decembra BREMEN----16. decembra Brzi vlak ob BREMEN in EUROPA v Bremer-haven zajamči udobno potovanje do Ljubljane Izborne železniške zveze od Cherbourga ali Hamburga. Za pojasnila vprašajte lokanega agentu ali 1430 EUCLID AVENUE CLEVELAND, O. Mark an X before the Name of . FRANK J. LAUSCHE for Judge of the Court of Common Pleas S Judge of the Supreme Court EE ~ _(Vote tor not more than two> — 1 WILLIAM~L. HART § S | GEORGE S. MYERS__ s 1 1 WILL P. STEPHENSON || s 1 ROY H. WILLIAMS S For Judge of the Court of Appeals EE < Vote tor not more than one) S H I P. L. A. LIEGHLEY EE ! 1 MELVILLE WILLIS VICKERY || EE For Judge of the Court of Common Pleas £5 S Term Commencing January 1, 1937 =~ iEE (Vote tor not wore tliun one) 1 ! GEO. P. BAER = S For Judge of the Court of Common Pleas EE EE Term Commencing January 2, 1937 s= (Vote for not more than one) 512 H > ALVA R. CORLETT = EE 1 BRADLEY HULL ~ 1 I MICHAEL P. O'BRIEN g S For Judge of the Court of Common Pleas == SE Term Commencing January 3, 1937 ~~ (Vote for not wore than one) J H" JOHN P. DEMPSEY j| § For Judge of the Court of Common Pleas EE S Term Commencing January 4, 1937 ss (Vote for not mote than one) ™ 1 ~ I JOY SETH HURD ^ ~ For Judge of the Court of Common Pleas == S Term Commencing January 5, 1937 (Vote for not wore than one) EE EE [ NEIL W. McGILL = S | ARTHUR P. GUSTAFSON = S j SAMUEL E. KRAMER = WH HII ■■!. iiiMii^wiMMiMMWiwiwww'wniBMinTriri- " -———— „11 S For Judge of the Court of Common Pleas = S Term Commencing January 6, 1937 ~ S (Vote for not wore tlian one) ~ | X FWK J. LAiSCHE | Sjj DAVID J. MILLER == j 1 ALVIN J. PEARSON = S For Judge of the Court of Common Pleas EE gg Term Commencing January 7, 1937 =: ZZZ (Vote for not wore than one) SZ 1 I LEE E. SKEEL 5 S For Judge of the Court of Common Pleas =E ss Term Commencing February 9, 1937 s; si (Vote for not more than one) H I HARRISON W. EWING = 1 i BURT W. GRIFFIN § H For Judge of the Court of Common Pleas == EE (UNEXPIRED TERM) E~ Term Expiring December 31, 1938 =jj SS (Vote for not more than one) 3 I JAMES'TCASSIDY I S I GEORGE KERR = S ! FRANK J. MERRICK 5 |§ j HENRY J. WILLIAMS | For Judge of the Court of Common Pleas S» S (UNEXPIRED TERM) S xs Term Expiring December 31, 1936 js (Vote for not more than one) §§ | GUS. K. ALLEN 1 g j CHARLES CAVANO 1 S ! FRANK W. EMSLIE |§ _J_JOSEPH FENIGER E S I ANDREW M. KOVACHY. i j§§ _J_FRANK J. KUS | S j .ROBERT J. SELZER_ 1 S t FRANK W. SOTAK " E k f _ For Judge of the Pre bats1 Court r: (Vote for not mo-re tlicm one) 3 S ' I' nelson JTBREWEE 3 I * * ZADNJA NOVICA! * * 45.000 štirijaških Čevijev Talnega Pros-tora Dodanega za Upravo "Sweepstakes" Vstopnice za vaše Lucky Strike "Sweep-y stakes" prihajajo i/, vsake države v l niji. y • / /ares jili je toliko, ila smo najeli 15.000 / štirijaških čevljev dodatnega talnega f / f prostora - eela tri nadstropja - za upra- vo ogromnega »lovila. NI čudno, če BliPfo.,^' imenujemo "Sweepstakes" narodno ci- garetno igro. Ali sle se vi že pridružili V Ali ste dobili vaše okusne Lucky Strikes? Godim je v zraku. Naravnajte na "Your Mil Parade" - ob sredah in sobotah zvečer. Poslušajte, sodile in primerjajte melodije - potem pa poskusite Vaše Lucky Strike "Sweepstakes." In če še ne kadite Luekies, kupite danes zavojček in jili poskušajte. Mogoče nečesa pogrešale. I voževnli bosle prednosti Luekies-Lalike K a je bogatega, zrelega dela tobaka. r lucky strike LAHKA KAJ A JE PRIJAZNA VAŠEMU GRLU Od 9 do 5 In tudi po teh urah, hoče vsak imeti čisto grlo - čist glas. Vpoštevajte nasvet onih, ki so odvisni od svojega glasu, in lačnite kaditi lahko kajo - Lucky Strike. BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA - "IT'S TOASTED CoWTlcht 1938, The Amorlc«n Tobacco Company —Ljubljana, 7. oktobra. — Sneži, sneži, sneži. . . Najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi nam prinesel sicer močno deževni oktober tako silne snežne viharje. Pravijo, da je bilo tako leta 1883. Drugi pa pomnijo, da je zapadel po ravnini prvi sneg 22. oktobra 1. 1905 in je ležal štiri tedne. — Od leta 1930 pa zapiski ljubljanskega meteorološkega zavoda ne zaznamujejo niti enega dneva, da bi zapadel sneg POLITICAL ADVERTISEMENT JUGOSLOVANI!! VSI ZA SODNIKA LAUSCHETA!! naletavati po ravninah prve močno vodene in težke snežinke. In sedaj sneži neprestano tako včeraj ves dan in prav tako danes. Po mnogih krajih divjajo snežni viharji. Silno težak sneg se je vsedel na listje po vseh listovcih in začel k tlom pritiskati vejice in močne veje. Pod pezo tega snega je listnato drevje po vrtovih, sadovnjakih in gozdovih ter dalje po mestnih nasadih in drevoredih začelo omagova-ti. Najhuje je bilo ponoči od 24 do 3 zjutraj, ko so na mnogih krajih debele veje kar hreščale in padale na tla. Davi pa se je prebivalstvu mesta in okolice nudil strahoten prizor. "Ko da bi granate treskale v gozdove," je marsikdo pristavil, zlasti stari borci, ki so doživeli strahote vojne po Karpatih in drugod. Častitljivi Golovec je bil na mnogih krajih res tak, kakor da bi vanj streljala artilerija. Na mnogih krajih so se listovci sredi debla zaradi teže snega raz-česnili in v zrak so danes molela razklana debla, poleg njih pa veje in drevesna krona. Po gozdovih je bilo pravo razdejanje. Pri vojaškem strelišču in pri dolenjski čuvajnici se je drevje kar spognilo k tlom, močno razklano in razcefrano. Prav ista slika je bila davi na Gradu. Z živilskega trga so ljudje lahko razločno videli, kako se je drevje k tlom pri-pognilo in razklalo. Mnogo škode je povzročil sneg tudi v rožniških gozdovih. Tam so padale debele veje na pota in ceste s pravih velika- * Glas Čist Kakor Zvonec Dar govoru . . . največja telesna prednost človeka nad drugimi živimi bitji'. Dragocen i I ar, ki ga je treba ščititi ... ga obdržati jasnega kot zvonec . . . prostega od draženja in kašlja! Vsak dan več tisoč ljudi spoznava, da nežne glasovnice v grlu zahtevajo lahko kajo! Vpoštevajte nasvet onih, ki so odvisni od svojih glasov ter začno kaditi Luekies — lahka kaja dišečih srednjih listov najdražjega tobaka . . . lahka kaja z dragoceno zaščito grla Lucky Strike privatnega "Toasting" procesa. Stojte in pomislite na svoje grlo — svoj glas ... in zdi se nam, da boste tudi vi začeli kaditi Luekies — lahko kajo. —Je Lahka Kaja! nov, ki so že deset in desetletja kljubovali vsem mogočim vremenskim nezgodam. Na več krajih je bi i Rožnik po cestah kar zabarikadiran z vejevjem. V Tivolskem parku so s kostanjev padale tako debele veje, da bi človek, hodeč okoli polnoči domov proti Rožniku, bil v veliki življenski nevarnosti. Pa tudi gozdovi proti Toske-mu čelu in Dobrovi, dalje proti Horjulu in Vrhniki so silno trpeli. A tudi krimski in drugi gozdovi nosijo sledove snežnega pokončanja. Največ je trpelo listnato drevje: hrasti, akacije, mlade bukve, plemeniti kostanji, ki so letos na Golovcu in Rožniku prav dobro obrodili in naposled vitki jeseni. Po sadovnjakih in vrtovih se je davi razgrnila slika, kakor da bi vojska skozi marširala. Vse pomandrano. Vrtnarji so utrpeli veliko škodo, ker jim je sneg polomil lepe krizante-me, njih nada za'vse svete. — Nekateri so krizanteme sicer hiteli spravljati na varno, a drugi niso računali na take katastrofalne posledice snega. Lepi sadovnjaki po okoliških krajih, zlasti okoli Dobrunj, Sostrega, Javorja in daleč tja proti Litiji imajo ogromno škodo. Sneg je polomil jablane, hruške in češnje. Drugo leto, tako obupano računajo sad-jerejci, bo zelo slaba letina. Naš kmet s skrbjo gleda v bodočnost. Veselil se je, da bo vse jesenske pridelke spravil lepo pod streho. Bilanca velikih povodenj je letos zanj ugodno izpadla, kajti ni bilo 'nikjer v Sloveniji povodnji. Ljudje na kmetih imajo še na njivah: pozno ajdo, repo, peso, korenje in zelje. Kljub zelo močnemu sneženju so skušali nekateri kmetje populiti repo in druge pridelke. Pa tudi stelje bo malo in jo bo težavno nagrabiti. Po ravnini je sneg do danes popoldne zapadel od 5 do 15 cm. Po goratih krajih je že dosegel do 30 cm in več. Silni snežni viharji divjajo po kočevskih, javorniških, snežniš-ški in čabranskih gozdovih. Vlažen in moker sneg je tudi marsikje pretrgal telefonske zveze. Ljubljana - Celje, Ljubljana - Belgrad, Ljubljana - Novo mesto in pa Ljubljana - Notranjska. Danes ni bilo mogoče telefonirati iz Ljubljane v te kraje. Pač pa je bil še omogočen telefonski promet med Ljubljano in Zagrebom, tako čez Dolenjsko, kakor tudi ob železniški progi. Velike telefonske motnje so nastale tudi v krajevnem tele-fonskm prometu. Dopoldne je bilo brez telefonske zveze okoli 400 telefonskih naročnikov, do katerih je sneg pokvaril napeljavo. Izredno mnogo je pokvarjenih tudi telegrafskih napeljav. Telefonska terenska sekcija se na vse načine trudi, da bi čimprej vzpostavila vse telefonske zveze, toda to ji je zelo težko. Ima namreč odločno premalo delavcev, ki bi zmogli to veliko delo, povrh tega pa še vedno sneži in nastajajo sproti nove ovire. Zadovoljive pa so še telefonske zveze z Gornjsko, dasi so z nekateri-prekinjene. Upati pa je, da bo telefonska sekcija popravi- la telefone v najkrajšem času. —Na Jesenicah je umrl g. Ivan Šega, šolski upravitelj v pokoju. —V Ljubljani je umrla ga. Antonija Ravnikar, roj. Založ-jnik, žena cerkovnika trnovske župne cerkve. —V Rakovici pri Kranju je umrla gospa Marija Rakovec, roj. Košnah. i —V splošni bolnici v Ljubljani je umrl Graha r Geza, slušatelj filozofske fakultete, j Rajni je bil član "Straže" in ; Akademske zveze. —V Šmartnem pod Šmarno goro je umrla blaga žena in [skrbna mati svojim otrokom Helena Premk, roj. Bizjak, j —V Spod. Šiški je nenado-ma umrla Marija Novak v 38. 'letu starosti. Neodvisna lista (Independent Ticket) bo na glasovnici v zadnji koloni, Tam bodo volivci 20. okraja takoj na vrhu našli ime JOHN L. MIHELICHA. Napravite pred njegovim imenom križ (X). Jugoslovani v 20. volivnem okraju! Zdaj imamo priliko, da izvolimo našega moža v kongres! Pokažimo pri letošnjih volitvah svojo moč. Vsi kot en mož in kot ena žena, brez razlike političnega prepričanja, volimo za JOHN L. MIHELICHA. POŠLJIMO IZ 20. VOLIVNEGA OKRAJA V KONGRES MOŽA, KI BO STAL ZA PREDSEDNIKOM ROOSEVELTOM V NJEGOVI BORBI ZA DELAVCA. POLITICAL ADVERTISEMENT POLITICAL ADVERTISEMENT POLITICAL ADVERTISEMENT KDOR JE ZA PREDSEDNIKA FRANKLIN D. ROOSEVELT BO GOTOVO VOLIL TUDI ZA John L. Mihelicha za kongres v 20. okraju (NEODVISNA LISTA) "x POLITICAL ADVERTISEMENT POLITICAL ADVERTISEMENT NJEGOV LASTNI REKORD BO PREDSEDNIKU ZAGOTOVIL ZMAGO V TOREK ZAHVALA Ko sva večkrat čitala razne zahvale, kako so kakšnega, presenetili za kako pomembno praznovanje, sva si vedno mislila, da naju bi se pa že ne moglo tako potegniti, da bi jih že pogruntala, pa naj bodo domači ali prijatelji, pa so naju menda ravno zato na še bolj zvit način enkrat dobro potegnili. Naj nama bo dovoljeno, da na tem mestu nekoliko poročava, kaj se nama je zgodilo dne 18. oktobra letos. Dne 16. oktobra sva, hvala .Bogu, bila tako srečna, da sva dočakala najino srebrno poroko. Ta dan sva povedala najinima sinovoma in hčerki, nakar so se napravili popolnoma nevedne, kot da bi jim bilo hudo, ker nama niso nič kupili. Zato pa so nama potem v nedeljo 18. oktobra h kosilu poslali lep šopek, katerega je krasilo 25 srebrnih dolarjev. Bila sva zelo vesela in do solz ganjena, upoštevajoč, kako je lepo, da so se naju na ta način spomnili. Prav prisrčna hvala jim. Nisva pa vedela, da se za najinim hrbtom še kaj drugega bolj na tihem dela. Dne 12. oktobra sta prišli k nama Mrs. Zala in Dolinar iz Vineyarda ter nama prav lepo pripovedovali, da se za Mr. in Mrs. Fr. Tomažič dela velik surprise za njiju 15 letnico poroke. Povabili sta naju, da naj prideva v nedeljo 18. oktobra v SDD na Prince Ave., kjer jih bo mnogo in za vse bo nekaj posebnega, da bo vse presenečeno, ker imata mnogo prijateljev. Prav rade volje sva obljubila, da prideva. Potem sta prosili, da ko delam pri družbi z mesom, da naj vse meso jaz preskrbim. Tudi to sem rade volje obljubil. — In res, v petek večer, v zelo slabem vremenu, peljem vse naročeno k Zalarjevim, boječ se, da me ne bi Tomažičevi videli,- ker so njih sosedje, ker bi utegnili kaj sumiti. -Tam prav hitro vse odpravim in dam še primerno vsoto za nabavo darila, katero bi se jima poklonilo. Ko, pride nedelja, se je najinim otrokom vsem zelo mudilo. Po kosilu je imel vsak svojo pot, v resnici pa so šli vsi pomagat pripravljat in skupaj voziti. Ne da bi kaj slutila, sva bila vse popoldne doma in sva zelo težko pričakovala kakega vasovalca, da bi se z najinim šopkom malo pohvalila. Toda. nihče ni hotel priti. Ob štirih popoldne pride starejši sin in pravi, da nima nikamor več iti ter da bo šel z nama na party, da hoče tudi on videti, kako bosta Mr. in Mrs. Tomažič presenečena. Na potu se mu je pa na Union in 93. St. zahotelo cigaret. Gre v lekarno in kot sva potem zvedela, je telefonično sporočil, kje smo in vprašal, če je že vse pripravljeno. Ko pridemo v SDD, nam Mr. F. Pugelj reče, naj kar hitro stopimo v dvorano, da bosta slavljenca vsak čas tu. Res stopimo med množico drugih čakalcev ter nestrpno čakamo, kdaj prideta. Ni minilo par minut, pa se že pojavita Mr. in Mrs. Tomažič, takrat pa od vseh strani zadoni "surprise!" Ravno tako tudi midva ploskava in kličeva: še na mnoga leta! Mrs. Tomažič, ki se je delala zelo presenečena, naju prime za roko ter naju pelje v ospredje, kjer je bil na odru Mr. John Požar Sr. — Malo čudno se nama je zdelo, zakaj je ravno naju za seboj potegnila, toda misleč, da je res tako presenečena, da niti sama ne ve, katerega drži, se nisva obotavljala. Mr. Požar je pričel govor s čestitka-m, kar je bilo za naju še vse OK, dokler ni imenoval najinih imen. Okrog naju so se vsuli prijatelji in stvar se je tako zaobrnila, da potem midva sama nisva vedela, kje se nahajava in kaj se prav za prav z nama godi. Bila sva kot okamenela. Kako tako presenečenje človeka napravi, ve le tisti, ki to poskusi. Odvedli so naju na oder, kjer sta bila poleg naju tudi najina prva tovariša, sedaj Mr. in Mrs. Frank Ivančič, W. S. Pristopila je Mrs. Helen Tomažič, nama pripela šopke, položila srebrni venec in šlajer (za to je služila okenska zavesa). Obenem nama je v imenu vseh navzočih napravila lep in pomenljiv govor ter izročila lepo podobo presv. Srca Jezusovega in Marijinega, z željo, da naj še v bodoče živiva v njih varstvu in ljubezni, kot nas uči sv. vera. Prav do solz sva bila gin jena in bilo nama je nemogoče ustmeno se zahvaliti. Ta sv. podoba nama bo ostala v spominu na najino srebrno poročno slavnost in na mnoge prijatelje, katerih imava toliko, da se niti sama nisva nadejala. Vse to delo in ideja, da se naju je tako izpeljalo in da se nama je to napravilo, je bilo delo najine hčerke Mary in Mrs. Tomažič, zato si štejeva v dolžnost, da se slednji prav prisrčno zahvaliva za ves njen trud, ter priznava, da kadar se ona kake stvari loti, jo tudi vedno prav dobro izpelje in tako je bilo tudi sedaj vse zelo fino urejeno v vseh ozirih, da so bili vsi zadovoljni. Hvala Florenc Pugelj za lepo deklamacijo in deklicam za lepo petje in sicer: Florence, Lillian, Josie Pugelj, Helen in Eleanor Tomažič, Frances Gu-stinčič in Rosie Lukač. Hvala Mr. John Požar ju Sr., za govor in naznanilo. Ker je bilo z vsem tako preskrbljeno z jedačo in pijačo, se morava prav lepo zahvaliti vsem, kateri so za to priskrbeli in delali, v kuhinji, strežnicam pri mizah, in možem za baro in sicer: Mr. in Mrs. F. Tomažič, Mr. in Mrs. A. Zala, Mr. -in Mrs. John Mahne, Mr. F. Pugelj, Mrs. A. Chandek, Mrs. J. Gustinčič, Mrs. F. Filip, Mrs. F. Ivančič, Mr. F. Perry, Mrs. C. Peters, Mrs. E. Krejci, Misses Zargel, Chandek, Gustinčič, Mrs. Dolinar ter najinima sinovoma in hčerki. Hvala za podarjene kekse in potice, tako tudi mojemu bratu Franku za vino. Ko prideva zgodaj zjutraj domov, sva bila zopet presenečena (to je bilo v tretje v enem dnevu), najina spalnica se je nekam čudno spremenila; mesto stare oprave je stala lepa moderna, katera je bila med najino odsotnostjo pripeljana in urejena po Mr. Anton Grdina in Sinovi. Drugi ste se nama lepo smejali, midva pa sva se na postelj vsedla in se od samega presenečenja, veselja in hvaležnosti razjokala, ker se nisva nikdar nadejala, da bi nama prijatelji kaj takega naklonili v dar. Nikakor ne moreva dobiti primernih besed, da bi se vam mogla zadostno zahvaliti, zato prosiva, da sprejmete najine skromne besede in naj-prisrčnejšo zahvalo vsi nama tako dobri in iskreni prijatelji, sorodniki in znanci, ki ste prispevali k najinemu darilu in sicer sledeči: Najina sinova in hčerka, Mr. F. Filipčič, Mrs. Zorman, Mr. A. Grdina in sinovi, Mr. in Mrs. L. Gustinčič, Mr. in Mrs. Fr. Ivančič, Mr. in Mrs. Joseph Frank, Mr. in Mrs. Fr. Filipčič, W. S., Mr. in Mrs. Krejči in sin, Mr. in Mrs. Matt Mahne, Mr. in Mrs. F. Pultz, Mr. Joe Pultz, Mrs. M. Kljun, Mr. J. Malečkar, Mr. Mike Bizaj, Mr. Frank Andrijan-čič, Mr. Fr. Krašovec, Mr. in Mrs. J. Poduska, Mr. in Mrs. Fr. Jesen, Mr. in Mrs. Paul Jesen, Mrs. Mary Jesen. Mr. in Mrs. James Bartunek, Miss Anna Coper, Miss. M. Kupchik, Mr. Jos. Zargel, Miss C. Blazek, Mr. in Mrs. James Cooper, Mr. Frank Gustinčič FRANKLIN DELANO ROOSEVELT r Predsednik Franklin D. Roosevelt bo vrnjen visokemu uradu predsedništva prihodnji torek z ogromno večino, morda še z večjo kot 1932, kot je mnenje najboljših političnih opazovalcev. Gov. Alf M. Landon iz Kansasa, republikanski predsedniški kandidat, bo zagrnjen z Rooseveltovimi glasovi, ki bodo vrnili predsednika v Belo hišo za ponovni termin. Predsednik Roosevelt bo dobil ponovno izvolitev na odobravanju ameriškega volivca radi predsednikovega izvrstnega vodstva v njegovem uradu in ki je dal ameriškemu narodu boljše življenske pogoje. Ameriški volivci bodo porazili republikanskega kandidata, ker se zavedajo, da je predsednik Roosevelt izpolnil svoje obljube in jih bo tudi v bodoče, bolj kot pa governer Landon, s katerim držijo industrijski kapitani in poselbni privilegiji. Predsednik Roosevelt je naklonjen delavski stranki in narodnim grupam, ker njegov program za izboljšanje razmer ni poznal racijske, narodnostne ali verske razlike. Federalna dela in zaposlitev je začela takoj delovati, ko je bil predsednik inštaliran, 4. marca 1933. To je rešilo "malega človeka" v Ameriki, je rešilo njegov dom, njegovo družino, njegovo samospoštovanje, ker se mu je dalo delo s pošteno plačo brez razlike razredov. Zato pa predsednik Roosevelt zasluži, da se ga ponovno izvoli v ta najvažnejši urad v Zed. državah, v urad predsednika. in družina, Mr. in Mrs. G. Beahl, Mr. in Mrs. Jack Gustinčič, Mr. in Mrs. Gus Zargel in družina, Mr. in Mrs. Chas. Cooper, Miss Olga Vehar, Miss Ant. Skok, Mrs. Turk in hči, Mr. in Mrs. And. Kisel, Mr. in Mrs. G. Torondiak, Mr. in Mrs. J. Stucko, Mr. in Mrs. James Horner, Mr. S. Cichy, Mr. in Mrs. C. Peters, Mr. Gus Merkjori, Mr. in Mrs. Ray Chesbrough, Mr. in Mrs. J. Kodrich in hči. Mr. in Mrs. Rudy Cergol, Mr. in Mrs. Joe Cergol, Mr. in Mrs. J. Požar Sr. in družina, Mr. in Mrs. Fr. Štemberger, Mr. in Mrs. Martin Skočaj, Mr. in Mrs. J. Ko-čevar. Mr. in Mrs. Fr. Mareda, Mr. in Mrs. Anton Zala Sr., Mr. in Mrs. Mike Mahne in družina, Mr. in Mrs. And. Horvatin, Mr. in Mrs. Martin Vatovec, Mr. in Mrs. John Vatovec, Mr. in Mrs. Anton Vatovec, Mr. in Mrs. A. Slama, Mr. in Mrs. John Fabjančič, Mrs. J. Gustinčič in hčerka, Mr. in Mrs. J. Počkaj, Mr. in Mrs. John Lukač, Mr. in Mrs. Frank Lukač, Mr. in Mrs. Rud. Rožanc, Mr. in Mrs. Frank Konestabo, Mr. Tony Zala Jr., Mrs. H. Cergol, Mr. i