Leto LXVL, It, I47 LJubljana sobota 1. Julija I933 Bi, 2901 3 Cena Din i.- Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje ln praznike. — Inser&tl do 80 petit k Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.—, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, KnafUeva uMea ftt. 5 Telefon it. 8122, 8128, 8124, 8125 in 8126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 8. — NOVO MESTO. LjubJjanaka cesta, telefon st. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Stxossmayerjeva ulica 1, telefon st. 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. OBNOVA TARDIEUJEVEGA NAČRTA Francija se zavzema za gospodarsko sodelovanje Male antante, Avstrije in Madžarske, smatrajoč to za edino možno rešitev srednjeevropskega problema Pariz, 1. julija. Zunanji minister Paul Boncour je te dni v zunanje političnem odboru poslanske zbornice podrobno govoril o srednjeevropskem vprašanju in o vesteh glede prizadevanj za ustvaritev avstro-madžarske unije. Kakor zatrjujejo, je hotel pri tej priliki zavrniti pred vsem sum, da je sam ali pa kdo drugi izmed predstavnikov zunanjega ministrstva pospeševal restavracijo Habsburžanov. kakor poroča »Petit Parisien«, je Paul Boncour prečital dokument, datiran s 17. majem, ki dokazuje nedvomno, da niso predstavniki zunanjega ministrstva nikdar niti mislili na možnost združitve Avstrije in Madžarske. Paul Boncour je naglasil, da to vprašanje zanj sploh ne obstoja. Po njegovem mnenju je predvsem bistvenega pomena, da se zopet vzpostavi red v srednji Evropi, zaradi česar je treba brez obotavljanja pričeti z delom za gospodarsko reorganizacijo podunavskih držav, zlasti še, ker tudi Italiia ni nenaklonjena takemu načrtu. Gospodarska reorganizacija srednje Evrope, naj bi se izvršila v okviru podunavskih načrtov Tardieuia s pritegnitvijo Male antante, Avstrije in Madžarske. Pakt štirih je bil sklenjen predvsem zato. da se napravi red, ojači mir in obnovi blagostanje v srednji Evropi z dobrohotno pomočio Italije. Pariz, 1. julija. V listu -»Democrate*, ki izhaja v Lvonu, je objavil bivši francoski ministrski predsednik in predsednik zuna-nje-političnega odbora poslanske zbornice Herriot članek, v katerem se izreka proti avstrijsko-madžarski uniji, čeprav bi bila povsem gospodarskega značaia. Avstrija za zbližsaje z Malo a litan to Dunaj, 1. julija. *Neues Wiener Tag-blatt« je objavil izjave nekega vodilnega francoskega parlamentarca, ki ima baje znaten vpliv na zunanje politične odločitve francoske vlade. Ta politik je označil izjave zunanjega ministra Paula Boncourja na seji zunanje političnega odbora poslanske zbornice za posebno dalekosežnega političnega pomena ter poudarjal, da se avstrijske tež-koče ne morejo z uspehom obravnavati ločeno od Male antante, ker se morejo nevarnosti, ki so nastale zaradi nemškega narodnega socializma za Avstrijo pobijati samo tedaj, če se združi v gospodarski obnovi vsa srednja Evropa. Stiki z Italijo so dokazali, da je Mussolini pripravljen pospeševati gospodarsko zhližanje Male antante z Avstrijo in Madžarsko, ne razpravljalo pa naj bi se o regionalnih dogovorih. Da se izločijo politični elementi, zahteva že taktična potreba. Po mnenju me-rodajnih svetovalcev francoske vlade bi bilo treba predvsem proučiti, če se morejo ustvariti bilateralne gospodarske antante, predvsem jugoslovensko-avstrijska in če-škoslovaško-avstrijska. Težkoče so dovolj znane. Kar se tiče Jugoslavije, so agrarnega značaja, glede Čehoslovaške pa se kažejo na industrijskem področju. Merodajni francoski krogi smatrajo gospodarske sodelovanje Avstrije in Madžarske z državami Male antante za najboljše sredstvo. Mala antanta bi bila pripravljena stopiti glede tega v praktična pogajanja. Francija in Italija se bavita z določitvijo skupne politike v srednji Evropi ter stremita po bilateralnem dogovoru, ki naj bi našel svojo obliko v okviru pakta štirih. Tudi avstrijsko vprašanje bo v francosko-italijanskih pogajanjih proučeno glede na svoj politični in obenem evropski pomen. Italija se boji za svoj prestiž Rim, 1. julija. Italijanski tisk je zelo nepovoljno sprejel francoska prizadevanja za gospodarsko sodelovanje med Avstrijo, Madžarsko in Malo antanto v podunav-skem bazenu. Mu&solinijev oTgan »Popolo d'Italia« pravi, da bi pomenil tak poizkus povratek k politiki blokov in zvez, ki jo pakt štirih obsoja. List preti, da se bo Italija odločno uprla taki enostranski politiki sporazumov sodelovanja in ravnotežja. Vprašati se je treba, ali se Avstriji in Madžarski izplača, da bi žrtvovali svojo gospodarsko in politično neodvisnost Mali antantu ki s svojimi političnimi m vojaškimi zvezami robota francoskemu imperializmu. Avstrija in Madžarska morata ostati neodvisni in ne smeta opustiti kontakta s svojima velikima sosedoma in prijateljicama Ttaliio in Nemčijo. Milan. 1, julija. >Popolo d' Italiac Je zavrel glede prizadevanj Male antante za fra n rosiko podunavsko politiko in čim tesnejše razmeria z Avstrijo in Madžarsko odklonilno stališče. Muspolinijevo g* silo pi§e -ned drjgim. da bi bilo treba naiprej ugoditi upravičenim zahtevam Madžarske in r^sno zagotoviti neodvisnost in nedotakljivost Avstrije. Nato bi bilo treba šele proučiti, ali se Madžarski in Avstriji izplača, da bi žrtvovali s»voio ooliticho in gospodarsko neodvisnost za ojačenje gospodarsko neskladne Male antante. Mussolinijjvo glasilo poudarja izklhično politični in vojaški značai Male antante po načrtih francoskega imperializma, ii odreka vsako gospodarsko korist ter zaključuje: Avstrija in Madžarska lahko prav dobro živita in uspevata neodvisno pod posrojem, da n* izgubita stikov s svojimi ožjimi sosedi in priiatelji, z Italijo in Nemčijo teT z ostalimi velesilami na zapadu, ki tvorijo skupno z Italijo in Nemčijo oporo za blaginjo in bogastvo evropske celine. Rumunska opozorila v Rimu in Parizu Bukarešta, 1. julija. Iz Pariza je prišel semkaj državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Radulescu, ki je imel tamkaj po Titulescovem nalogu važne razgovore s francoskim^ zunanjim ministrom Paul Boncour jem. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, je dal francoski zunanji minister ru-munski vladi zagotovilo, da Francija pod nobenim pogojem ne bo dopustila restavracije Habsburžanov ali združitve Avstrije in Madžarske. Državni podtajnik Radulescu je prinesel s seboj poročilo zunanjeaa ministra Titulesca, ki ga bo najbrže še danes predložil ministrskemu predsedniku. Po tem poročilu bo bivši ministrski predsednik Herriot v kratkem obiskal Bukarešto. Titulescu poroča razen tega o svojih razgovorih z italijanskim poslanikom v Londonu Grandijem glede obnove prijateljske pogodbe med Italijo in Rumunijo, Ta pogodba je bila pred 6 meseci podaljšana za pol leta in poteče 18. julija. V ru-munskih krogih računajo, da pogajanja z Italijo glede na okolnost, da je madžarski ministrski predsednik Gombos javno zavzel stališče proti Italiji v podunavskem vprašanju in nastopa sedaj kot sodelavec Hitlerja, ne bodo topot zadela na nobene težave. Za jutri je določen razgovor italijanskega poslanika v Bukarešti z državnim podtajnikom Radulescom. »Adaveru!« piše, da je rumunska vlada v Parizu, Londonu in Rimu opozorila na novo zunanje-politično orijentacijo Madžarske in posebno v Rimu naglašala. da se Italiia sedaj lahko prepriča, da se v nobenih okoliščinah ne more zanašati na Madžarsko, če ne gre za izključno madžarske interese. Minister dr. Kramer o sokolskem zletu Ljubljanski sokolski zlet je bil sijajna manifestacija našega edinstva in moči Boj za stabilizacijo valut Ultimat držav z zlato valuto s Francijo na čelu zahteva brezpogojno stabilizacijo valut — Anglija se se obotavlja — Odločitev odvisna od Amerike London, i. julija. Iz nepregledne množice giasov in vesti o stabilizaciji, ki danes edina zanima vse diplomatske kroge v Londonu, se da razbrati le to. da je vprašanje stabilizacije; o&talo nerešeno kljub vsem prizadevanjem. Države zlatega bloka so pod vodstvom Francije trdno sklenile, da za vsako ceno ohranijo zlato veljavo in zahtevajo od Amerike, da nemudoma stabilizira dolar, vse pa kaže. da hoče Amerika kljub kaosu v Londonu izkoristiti priliko, ki se ji je ponudila, in izrabiti konjunkturo, ki je nastopila po inflaciji. Prav tako noče Anglija prevzeti nobene obveznosti, pripravljena pa je, da s praktičnimi ukrepi zavaruje evropske zlate standarde. Evropskim državam z zlato valuto to ni zadostovalo. Njihovi zastopniki so zahtevali, da se Anglija obveže glede stabilizacije, ker bi bili sicer prisiljeni zahtevati odgoditev svetovne gospodarske konference. Zastopniki držav z zlato valuto so izročili Macdonaldu ultimativno noto. Mac-donald, ki se je včeraj posvetoval z angleškimi strokovnjaki, je pustil nato sestaviti besedilo angfleskega kompromisnega predloga, ki se od ultimativne note evropskih držav prav neznatno razlikuje. V ultimatu je rečeno, da je stabilizacija * brezpogojno zaželjena«, v Macdonaldovem predlogu pa, da je le »zaželjena«. Dosedanji raagK>vori dokazujejo, da bi bilo zaman pričakovati, da bi Anglija javno prevzela kakšno obveznost za podpiram!« zlatih valoit, možno pa je, da bi amgležtka Narodna bantka in britanski fond za izravnavanrje tečajev pomagala £xri .podpiranju tiskih valut, ki so še zvezane z zlatim standardom, in m o ret> iti intervenirala, če bi grozila devalorizacida funta, če pride do takšnega sporazuma, bi se sklenil berakone v obliki gentle-man - agreemenrta med emisijskimi bankami prizadetih držav, ker ni verjetno, da bi Anglešika v]a~:'« sama mojria dati *akžna jamtstva. Zdi se, da je ta-ksna kombinacija v skladu z Maodonaldovim privatnim mnenjem o tej stvari. Macdionald je namreč •naprosil Moleva. naj skuša čimprej doseči od Roosevelita o-igovor, kakšno stališče mi6li zavzeti Amerika, Rooseveltov odgovor na Molevev kablogram še nI anan, vendar mislijo v tukajžinjih krogih, da ho^e predsednik Roosevelt nadaljevati svTojo inflacijsko politiko. Končno stališče Anglije je očVvisroo od staliSča, ki ga bo zavrže! Washimgton. Pariz, 30. junija, g- Posebnemu poročevalcu lista »L'Intrasigeant« ja francoski finančni minister Bonnet na vprašanja ali je res pet »zlatih« držav v vprašanju stabilizacije sporočilo Angliji in Ameriki ultimat, izjavil, da je samo govoril v imenu teh petih držav. Po daljšem razpravljanju je ugotovil, da so francosko naziranje popolnoma strinja s stališčem italijanskaga finančnega ministra Junga. Francija, Italija, Belgija, Nizozemska in Švica so sklenile, da hočejo za vsako ceno ohraniti svojo valute na dosedanji pariteti. V imenu vseh pa-tih držav je Bonnet obvestil konferenco, da stabilizacija valut ni njihova želja, temveč njihova kategorična zahteva in absoluten pogoj za nadaljnje sodelovanje na konferenci. Na vprašanje, ali bodo te držv® konferenco zapustile, če ne bodo dobile zadovoljivega odgovora, je odgovoril Bonnet, da se to ne bo zgodilo tako naglo- Negotovost na valutnem polju je največje zlo in vzrok sedanje gospodarske zmeda. Najprej se mora konferenca odločiti, kako naj bi Is sodelovali. Beograd, 1. julija. AA. Včeraj se je vrnil iz Ljubljane, kjer je prisostvoval velikim sokolskim slavnostim, g. minister dr. Albert Kramer. Minister, ki je tudi poslanec mesta Ljubljane, je izjavil o teh svečanostih naslednje: Kar smo v Ljubljani doživeli te dni, se redko doživi v življenju. Ljubljanski sokolski zlet je bila ena izmed najveličastnejših nacionalnih manifestacij v naši novejši nacionalni zgodovini. Slovenski kraji od triumfalnega sprejema našega nacionalnega vladarja, ko jih je prvič obiskal, kaj podobnega ne pomnijo. Ne bom govori! o delu in disciplini, ki sta vladala na zletu, ln o tehniški popolnitvi ter preciznosti vaj, pri katerih je sodelovalo doslej še ne pom-neno število naših Sokolov. Prizori na zle- bezen do oborožene obrambe. Ljubljanski zlet se }• vrSil za sedemdesetletnico matičnega ljubljanskega sokol-skega društva, ki je obenem tudi matično društvo vtfega j>jgosdove nekega sokolstva. To je prvi naš SokoL Zasluga toga prmja sokoUkega društva za naš nacionalni pokret so izredno velike. Ko je ob nepopis-nam navdušenju komandant general Maric izroči i društvu prekrasno zastavo Nj. Vel. kralja, smo vsi Čutili, da je na§ narodni vladar s tam izkazal zasluženo primanje delu in uspehom sokolske edinice ln • tem vsemu našemu eokolstva, čigar razvoj — kakor rečeno v odgovoru na vdan osmo brzojavko, poslano mu ▼ njegovo prestolnico — spremljan s tolikšno poaornostjo m simpatijami. Mirovna pogodba z Rusijo London, 1. julija. »Dailv Herald« poroča, da so pogajarTja o zaključitvi evropskega mirovnega pakta med Rusijo, Poljsko in Malo antanto zaključena. Pogodba je že sestavljena in bo bržkone podpisana v Londona ob koncu tedna. Angleško - ruska pogajanja Pariz, 1. julija. AA. PariSka izdaja >DaMy Mali a« obra vi j a vest, da se je britanski premier MaodonaM tf načeki sporazumel s sovjetskim komisarrjetm za zunanje zadeve Ldtvimovim, da bo »ovtfet-ska vlada pomdlostila obsojena inžemdor-Ja Tthortona in MaodonaMa, britanska vlada pa bo potem ukinila prepoved uvoza sovjetskega blaga v Amiglijo. NadaTd« sta se po trditvi navedenega lista MaodonaM in Litvi nov sporazumela tudi gfle-de tega, da se bodo pozneje britansko-sorjetsJki razgovori za sklenitev nove trgovinske pogodbe med obema državama nad-alcevali. London, L julija. Po vesteh londonskih listov potekajo pogajanja med Rusijo in Anglijo ugodno. Dogovor o ukinde-nju prepovedi ruskega izvoza v Anglijo bo podpisan brž&one že pred nedeljo. Italijanski polet preko Atlantika Ortebello, 1. julija. Letalska eskadra pod vodstvom ministra za zrakoplovstvo Balba je davi ob 5.40 startala za prvo etapo poleta preko severnega Atlantskega oceana. Pot vodi ob Tirenskem morju do Genove, preko Apeniro- . "ilan. proti jezeru Coma, SplUgem1 "•- lučaju ugodnega vremena naravnost \ Basel. Kraljica s kraljeviči na Bledu Ljubljana, L Julija Davi ob 7.1 S je prispel v Ljubljano dvorni vlak, ki se je s njim z letovanja na morju peliala na Bled Nj. VeL kraljica Marija s prestolonaslednikom Petrom in kraljevi-čama Tomislavom in Andrejem. Na glavnem kolodvoru so visoke gosts pozdravili divizijski general Ojkavac, pomočnik bana dr. Pirkmajer, železniški direktor Cugmus s Sefom vojne delasracijs pri Železniški direkciji polk. Nedelikovičem, upravnik policije Keršovan ter Šef stanice Lodv&> Po nakaj minutah je vlak odpeljal dalje ter prispel ob 9. v Lesce, kjer so pričakovali visoke poste srezki načelnik H Radovljice, Sef stanice 2užak ki drogi krajevni funkcionarji, razen njih se Je pa na kolodvoru in ob cesti zbrala velika množica domačega ljudstva, ki }e visoke goste nafpri-srčnaje pozdravljala in jim želela dobrodošlico, obenem pa občudovala, kako sijajno so napredovali priljubljeni kraljeviči ln kako so jim ob morju zagorela smehljajoča se okrogla lička. S kolodvora se je po kratkem pozdrava kraljica s princi in spremstvom takoj z avtomobili odpaljala v dvorec Suvobor na Bledu, kjer je zavladalo največje veselje. Že včeraj ob 14. je z znatno zamudo prh oelfal v Lesce brzovlak tudi vse dvorsko oeobje- Pristopajte k Vodnikovi družbi Veličastiri sokolski sprevod se vije po Mestnem trgu mhno magistrata, s katerega ga pozdravljajo zastopniki občinskega sveta Ljubljanski sokolski prazniki «o bodrilo za vsa male in velike, ki smatramo za evo-jo dolžnost, da po skromnih močeh sodelujemo za konsolidacijo naših nacionalnih razmer. Odmev sokolskega zleta v časopisju Beograd, 1. julija, v. Vsa poročila, ki jih prinašajo jugoslovenski listi o ljubljanskih sokolskih svečanostih, soglašajo v tem, da ©o prekosile vsa pričakovanja in da pomeni ljubljanski sokolski zlet nov trijmf sokolske misli med Jucosloveni. DalJSa poročila o ljubljanskih svečanostih imajo tudi nam naklonjeni listi v inozemstvu, predvsem češkoslovaški, rumunski in francoski. Veliko zanimanje za ljubljanski #*nfc*>utki zlet ie pokazal tudi poljski tiqk. Papenova misija v Rima Rim, 1. julija. Kakor znano, se nemški državni podkancelar Papen mudi v Rimu, vzroki njegovega prihoda pa doslej Se niso postali znani. Vsa javnost je opazila, da ga vatikansko glasilo »Oservatore Romano« doslej ni niti z besedico omenilo, pač pa je objavilo celo vrsto vesti o narodno-socia-lističnih nasilstvih proti katoliški duhovščini v Nemčiji. Mednarodni politični krogi meni;o, da je Papen odšel v Rim v službeni misiji, da uredi vprašanje nadaljnjih političnih odnosajev med Vatikanom in Hitlerjevim režimom, če mu njegova misija ne bi uspela, bo podal ostavko in se bržkone sploh ne bo več vrnil v Nemčijo. Berlin, 30. Junija č. Tukajšnji politični krogi zatrjujejo, da je demisija državnega podkancelarja Papena sklenjena stvar. Utegne ga rešiti le še eventualen uspeh v Rimu. Hudo neurje v Srami Beograd, 30. junija p. V Sremu je včera. povzročik> hudo neurje veliko škodo. Na;l va*to Raco se je utrgal oblak in pop^a, vso va«. SMen vihar >e podiral drevesa ;n brzojavne drogove. Strela je udarila v ob* čin-sko posdoOTe. V bMfcini Save je strela uhHa dva človeka, ki sta poprav^ala nasir na bregu. Sorzna poročila. INOZEMSKE BORZE. Curi h: Pari« 80.38, London 17.5«, Newyork 411, BruseBJ 72.5750, MIlan 27.3«, Madrid 43.60, Amsterdam 207.90, Berlin 122.76, Dunad 57j60. Praga 16.4160, Varšava 68.06, Bukarešta 3.08. tišcu se ne bodo mogrli pozabiti, predvsem pa Je treba omeniti, da so prišle na zlet v LJubljano čete naSe narodne vojske v tolikšnem Številu iz vseh krajev naše države, da so predstavljale v veličastni obliki ves naš zedinjeni jugoslavenski narod, in v tem se je na način, ki mora uprav ganiti, manifestirala sila našega edinstva. Zavest tega edinstva je oni globoki movens, ki je gnal nepregledne množice, ki so gledale povorko sokolske vojske, do vrhunca navdušenja. Mi Slovenci smo po prirodi hladni, naša natura je taka, da neradi kažemo svoja čuvstva. Razmere, v katerih danes svet živi, niso lahke. In kolikšna je danes gonja ravno proti jugoslovenski nacionalni ideji in posebno proti sokolstvu, je dovolj znano. Toda ko so po ljubljanskih ulicah v rokah naših Sokolov iz Niša in Skoplja, Cetinja in Splita, Sušaka in Novega Sada Beograda in Mostara, Maribora in Sarajeva zaplapolale jugoslovenske zastave in so pod zvoki neštetih godb za-doneli čvrsti koraki naših kmetskih mla-deničev iz fiumadije in Vojvodine, iz Hercegovine In Skoplja, z Dravskega polja in Korduna, je veliko in nepopisno navdušenje prevzelo Ljubljano in vse tiste tisoče, ki so prišli iz vseh drugih krajev naše države na sokolski zlet. In v tem velikem trenutku so izginile vse skrbi našega vsakdanjega življenja. Prišel je do izraza življenjski instinkt naroda, da je jugosloven-ska ideja edina rešilna za nas vse. In ljubezen do kralja in domovine je slavila pravi triurni. Navzočnost tlsočov češkoslovaških Sokolov, sodelovanje Rusov in Poljakov na zletu je dalo priliko za prisrčne manifestaci-ce slovanske vzajemnosti. Globoka vera v bodočnost slovanstva Je prevevala množice in ie nikoli nisem čul peti himne »Hej Slovani« s tolikim ognjem in navdušenjem kakor v četrtek na Kongresnem trgu v LJubljani. Po drugi strani so naši bratje, ki so prišli is inozemstva, videli in je nanje napravil globok vtis napredek nase narodne konsolidacije in moč nase jugoslovenske zavesti. Sokolski zlet Je pokazal tudi onim, ki doslej ne bi verovali, kolikšnega pomena Je sokolska ideja za notranji razvoj nagega naroda. Napredek od beograjskega do ljubljanskega zleta Je velikanski. Najbolj pomembno je pa to, da objema sokolsko gibanje vse bolj in bolj Široke množice našega kmetskega naroda, in dobiva s tem nepremagjive moči. Zanimivo je bilo, da so v povorki najbolj vzklikali našim sokolskim kmetskim četam in da so bile na te-lovadišču zaradi občudovanja vredne discipline in eksaktnosti ter prirodne elegance nadih seljakov izvedene vaje seljakov iz niške župe in Hercegovine, iz dalmatinskega Zagorja in zapadnih hrvatskih krajev deležne največjega občudovanja. Pri javnem nastopu sta nastopili tudi vojska in mornarica. Dali sta jasen dokaz discipline in tehniške izurjenosti, ki sta dali povod, da Js narod pokazal vso svojo Ihi- Postani ln ostani član Vodnikove družbe ? Strma £ »SLOVENSKI NARODc, dne 1. jufija 1933 >tev 147 Obupen položaj rudarskega delavstva Okrog 2000 rudarskih žen zahteva za svoje može dela, zase ln za otroke pa kruha Trbovlje, 30. junija. Beda med delavstvom v rudarskih revirjih Je dosegla višek. Danes ni nobena posebnost vsi, če gredo številni rudarji na delo lačni, kajti število delavnikov se je v zadnjem meseca tako 6krcik>, da rudarji svojih družin pri najboljši volji no morejo več preživljati. Žalostnih src in solznih oči gledajo oČatje in matere svojo deoo, kako Rineva in hira ter v zgodnji mladosti zapaha uaistrašnejši liudski bolezni-jeriki. Toda pomoči ni od nikoder, vs»e, kar se je do-riei za lačne nidaTske družine storilo, J i lo kaplja v morje, z izjemo obeh kuhinj, ki edino uspešno leči ta to£ke rane bedi in pomanjkanja med delavsko mladino. Vsi shodi in zborovanja delavstva, vse rezolucije in 9pomenic3. v katerih je delavstvo zahtevalo in prosilo za omiljenje bede in izboljšanje težkega položaja, '»o bil«* več ali manj brezuspešne, v zadnjem mesecu pa se je socijalni položai delavstva poslabšal do skrajnosti tako, da se delavstva in družm že loteva obup. V meseci juniju je napravilo delavstvo 11 delavnikov, dočim je praznovalo z nedeljami in prazniki vr^i 19 dni. Tako so zaslužili mdarji, ce od5tej3-mo odbitke, le 200 rio 300 Din, kar ne zadošča niti za samskega delavca, kaj šele za družinskga očeta s številno družino. V brezupnem položaju so se pričale danes okrog 0. ure zbirati rudarske žene iz vseh rudniških kolonij pred glavno rudniško pisarno na Vodah. V nekaj minutah so napolnile ves prostrani prostor pred ravnateljsko pisarno proti šoli in glavni cesti. Večina rudarskih žen je pripeljala odnosno prinesla seboj svojo deco po zgledi iz Hrastnika, kjer so ta mošnje žene pred dobrim tednom na »nako miren in dostojen na cm zahtevale kruha zase, za svojo deco in može. Rudarske žene so izbrale iz svoje srede 4-Mansko deputacijo ter jo poslale h g. ravnatelju irtcr. Lo^kohi, kateremu so obrazložile Dbupen položaj rudarskih družin, katerim preti zaradi neznosnega pomanjkanja popolna propast. Ko so rudarske matere in žene g. ravnatelju temeljito obrazložile vse težave, ja stopil g. ravnatelj pred množico, ter ji pojasnil, da se bo v kratkem razdelilo med rudarsko delavstvo nekaj tisoč kg moke in zagotovil, da bo Da merodajnem mestu priporočal, da se delavstvu pomaga. Zastopnicam rudarskega ženstva pa Je p. ravnatelj predočil težaven položaj našega rudarstva zaradi pomanjkanja naročil. Pokrajinski načelnik II. skupine g. Plr beršek je kratko nagovoril zbrana rudarske žene ter izrazil svoje veselje, da so pokazale tako odlično disciplino in solidarnost z moškimi v težki borbi za življenje-Pozval je ženstvo, da to disciplinirano solidarnostno borbo nadaljuje ramo ob rami, ker se zboljšanje neznosnih razmer mora doseči. Množice rudarskih žen so se nato pričale pomikati proti Trbovljam. Zbrale so ee pred občino, kjer so županu g. Vodušku v posebni deputaciji pojasnile objpeo položaj rudarskih družin. Tudi g. župan Vodušek je deputacijo rudarskih žen prijazno spre-iel ter pazno poslušal vse tožbe in prošnje obupanih žen. V svojem odgovoru je kratko predočil deputaciji težko finančno stanje trboveljske občine ter predlagal, da bi se edino iz sredstev za vzdrževanje obeh kihini lahko nabavilo nekai živeža rudar skim družinam, na kar pa rudarske žene niso pristale, ker se zavedajo velikega «r cijalnega pomena kuhinj za brezposelne. Kakor g. rudniški ravnatelj*, tako je tudi g. župan dal zagotovilo., da se bo v prihodnjih dneh razdelilo med rudarske družine nekaj tisoč kg bel moke, da pa bo napel vse sile. da se bo rudarskim družinam pomagalo v teh težkih dneh pomanjkanja. Pozval je zbrane žene, da izberejo in določijo iz svoje srede 2 zastopnici, ki odideta jutri s ž ipanom k slučajno v Laškem se mudeče-mu banu g. dr. Marušiču, da mu obrazložita težko stanje in eorje rudarskih družin. Zbrane rudarske žene so takoj izvolile 2 zastopnici. Rudarske Ž»ne so se nato pričele mirno razhajati na svoje domove, uverjene, da njihova akcija ne bo naletela na gluha ušesa in da jo bodo merodajni činitelji ematrab* za resen apel obupanih rudarskih družin. Beda v rudarskih revirjih je tako težka, da je dolžnost vseh merodajnib činiteljev, da našim rudarskim trpinom in njihovim nedolžnim družinam nemudoma priskočijo z izdatnejšimi pod po rami i na pomoč, ker so tudi rudarji del in to konstruktiven del našega naroda, katerega v dnevih najhujše stiske ne smemo zapustiti. Ozalj, grad romantike in slave Mnogo zgodovinskih znamenitosti hrani in romantična je njegova okolica Ljuljana, 1. julija. 2e v XLL veku je nastalo pod gradom Ozljem malo naselje, ki pa se je prav kmalu razvilo v svoboden kraj (libera vlila) in balo pod jurisdikcijo ozaljskih gospodarjev in kaštelanov. V onih burnih časi h pred koncem XHL in v začetku XIV. veka je ta kraj mnogo pretrpel, zlasti od Teu-tonov, ki so pogosto brezobzirno ropali in plenilL Zdi ae, da so ozaljski vlastelini, knezi Babooiići, slabo branili vas pod gradom, pa jim je kralj Kari Robert, ko so se mu uprli, odvzel vse gradove, med katerimi je bil tudi Ozalj, pa jih je dal v upravo banu Mikcu prodavaču. Ozalj je bil tedaj kraljevski grad, vas pod njim pa kraljevsko svobodno naselje. Ban Mikac je spoznal, da je bil tedanji položaj Ozlja v obrambi zelo kočljiv, pa je vso vas 1329. preseMl na otok Ključ, ki ga od treh strani oklepa Kolpa. To je bil začetek današnjega Ozlja. Kasneje so mu vladari številni knezi Prankopani, ki so dali prebivalcem mnogo svoboščin, 1544. pa so dobili grad v svojo oblast knezi ZrinjskL Od železniške postaje do samega gradu ni daleč. Prijetna pot nas vodi ob Kolpi. Pred nami, na skali stoji mogočen ozaljski grad, obdan z močnim zidovjem in stolpiči. Ogromna skala je zarastla v drevju in grmovju, kar že itak romantičen grad še polepša in ustvarja še bolj romantično sliko. Takoj ob cesti na levi strani je v skali zgrajen obokan prostor, v katerem izvira ledeni >Curak«. Baje je bil v davnih časih ta studenec spojen z gradom s podzemnim hodnikom, ki pa mu danes ni več vidnih sledov, studenec nikdar ne usahne, vendar pa je tako slab, da je potrebno precej časa, dokler je čašica polna. Zato mu pravijo tudi »izvir hrvatske potrpežljivosti«. Po kameniti, dokaj slabi poti pridemo do grajskega lesenega mostu, zgrajenega na dveh zidanih stolpih in malem stolpu posebne oblike, na katerem je nekoč na mostu stala utica Ta stolpič, zdaj opornik mostu, je najzanimivejši del gradu. V svojem spodnjem delu je zgrajen trikotno, na zgornjem pa Štirikotno. V zgornjem delu je mala štirioglala izbica, ki je bila proti vhodnemu stolpu odprta, d očim je na ostalih treh straneh imela le strelne line. Zdaj je popolnoma zazidana. Vse je sezidano z obtesanim kamenjem ,zelo skrbno, pa je zato tudi tako močno in odporno. Vhodni storp v grad je štirioglata dvonadstropna zgradbe, V njem so vzidana grajska vrata, obložena z masivnim i ka-menitimi vratrncainL v vsakem nadstropju je spredaj po eno okno, dočim sta v prvem nadstropju tudi dve puSkarnicL prvo nadstropje je iz časov ZrtnjeSdh, dočim je drugo sezidal grof Perlas, Ta stolp se dotika drugega, mnogo starejšega m okroglega, ki je bil menda nekdaj jugovzhodni ogel samega gradu. Tudi glavni, Štiri oglati stolp, nekoč najmočnejši branik gradu, je zgrajen iz obtesanega kamna menda v XUL stoletju, v njem je bila nekdaj shramba za dragocenosti. Najstarejši in do danes ohranjeni del gradu stoji tik nad Kolpo navpično. Imenujejo ga Zrinjski grad. Kako je bfl včasih p »mn z ostalimi zgradbami, nI znano, vendar pa najbrž z lesenim hodnikom. Na poznogotskih vhodnih vratih je vklesano NlOO(laus) CO(mes) ZR(iniensis) 1556, toda ta vrata niso prvotna, kar se jasno vidi po preaelavanih vrstnicah, kl po nepravilno sestavljene. V tem delu ao bili najvažnejši grajski prostori. Pravljica trdi, da je z okna prvega nadstropja skočila v Kolpo Katarina Zrin jeka, žena bana in grofa Petra Zrinjskega, ker ga je nagovorila k uporu. Resnica pa je, da so v teh prostorih svatovali slavni zrinjski junaki, med njimi sig-etski junak Nikola Zrinjski in kasneje njegov pravnuk slavni ban Peter Zrinjski. Ce gremo od gradu po novi cesti, ki vodi v Metliko^ pridemo kmalu do male livade in nato skale, v kateri zija ozka odprtina. To je ozaljska špilja. Podzemna jama je v začetku ozka in nizka, nakar se kmalu razširi v širino in višino. V sredini je velika dvorana s premerom 7 m. Za dvorano se hodnik cepi, pa ena pot pada v strm prepad in postane neprehodna. Tu so našli mnogo predzgodovinskih predmetov, nad tem prostorom pa velike grobne gomile z lončenimi in bronastimi predmeti. Ozaljski grad so Bratje hrvatskega zmaja nedavno popolnoma renovirali, pa je danes izredno ugodna izletna točka. Ker Je zgodovina tega gradu tesno povezana tudi z zgodovino Bele Krajine, bo nase Izletnike gotovo zanimal ogled teh starih zidov. Poleg samih zgodovinskih znamenitosti pa je v okolici Ozlja tudi nebroj naravnih krasot. Takoj onstran Kolpe je že belokranjska Vlvoddna z najlepšimi gozdovi vinskih trt. Prepelje nas brod. Kdor gre na Vivodino, naj gre tudi na Lovič, nekdaj Zrinjski dvor, ker pravijo, da ne pozna lepega razgleda, kdor še ni bil tam, Bližnjo podzemno jamo Vrfovko pa po pravici prištevamo med najlepše naše podzemne jame. Vsako nedeljo vozi tja Izletniški vlak, Obiščite te lepe kraje! Elitni kino Matica Telefon 2124 HEINRICH GEORGE v filmu ljubezni, hrepenenja, stra- sti in osvete Morje kliče Premiera danes ob 4n %8. In ^410. zvečer jutri ob 3^ 5^ %8 in *410 zvečer. Dopolnilo danes nov Param o u n tov zvočni tednik! Znatno znižane letne cene! Dolžnikov samogovor. — Ne preostaja mi drugega, nego obesiti se in prodajati koščke vrvi, na kateri storim smrt. To mi bo morda pomagalo na noge. Dober nasvet. Kmet: Moje polje je polno ki.in. Sam ne vem, kako bi prišel krtom do živega. Meščan: Nič lažjega, tlakujte polje, pa ne bo več krtin. Uspehi na naših srednjih šolah Kljub večjemu številu dijakov so letos uspehi boljši kot lani LJubljana, 1. Julija, Vse srednje šole v dravski banovini so že poslale učne uspehe šolskega leta 1932/3& Rezultat na državnih srednjih šolah je zadovoljiv in je uspeh za približno 3% boljši kot lani, čeprav se je število dijakov povečalo. Priobčujerno končne podatke o učnih uspehih na vseh srednjih šolah, številke pomenijo: prva učencev na zavodu, naslednje tri ocene in sicer prva odlično, druga prav dobro, tretja dobro, peta popravljalni izpit, šesta padli, sedma neizprašani, osma izdelali in končno odstotek dijakov, ki so izdelali. Državne srednje šole Gimnazija Celje: 765, 92, 243, 238, 132, 57, 3, 573, 75%. Gimnazija Kranj: 553, 26, 123, 194, 140, 57, 13, 343, 62%. Gimnazija Kočevje: 309, 72, 25, 1, 211, 66%. Klas. gimn. Ljubljana: 871, 62, 231, 251, 211, 110, 6, 544, 623%. L reaL gimnazija Ljubliana: 1535, 81, 315, 621. 278. 198. 42. 1017. 66,25%. IL reaL gimnazija Ljubljana: 1078, 68, 271, 455, 201. 78, 5. 794, 73.66%. Klasična gimnazija Maribor: 709, 109, 230, 138, 154, 64, 24, 467. Realna gimnazija Maribor: 1215, poprav. 270, padlo 150, neizpr. 32, izdelalo 763. Ptuj: 381, 26, 82. 149, 70. 54, —, 257. Novo mesto: 382, 23, 57, 165, 74, 62, —, 245, 64%. Murska Sobota: 240, popr. 46, padlo 16, izdelalo 178. * _ Operna predstava na Jesenicah Jesenice, 30. junija. Zadnje dni meseca maja je vpri-zoril Sokol na Jesenicah Offenbachovo burleskno opero »Orfej v podzemlju« v režiji brata Klavore. Sodeloval je društveni mešani zbor, solisti in močan sokolski simfonični orkester. Vprizoritev je zahtevala mnogo truda pri predpripravah in to od režiserja, pevovodje, dirigenta in scenografa, a tudi od pevcev-igralcev. Skoro dva meseca so vsi sodelujoči obiskovali skušnje in vaje, ki so zlasti v zadnjih tednih trajale pozno v noč. Arista-Plutona je podajal br. Crnko, ri je pevski zelo dober, a igralski ne more zatajiti samega sebe, izborna pa sta bi'a Jupiter (Ogrin) in Strvks (Berlot), Mckur (br. 2van) se odlikuje s sigurnim nastopom in jasno izgovorjavo, takisto se<:ra Kramaršičeva kot Javno mnenje. Eurid.ko je pela sestra Petričeva. Diano pa gestra Berta Razinger-Merličeva. Obe igralki cd-1 i kuje srebrno čist in lepo doneč glas, sled cjo pa še posebej siguren in samozavesten nastop Orfeja je igral brat Humer ki je dober pevec in igralec Juno je bila v zasedbi s. Čopove, Venus s. Ivanove, Cupido s. Fer jenov«, Minerv« Polajnarjev« v dobrih rokah. Levji del na vprizoritvi sta 'rac'a dirigent brat Mirko Klemenčič in ice.iog.-af br. Jože Cebulj. Prvi je muzikalimo zolo naobražen ter s svojo krepko roko vodi orkester od uspeha do uspeha Orkester brojec okrog SO dobrih godbenikov, bi Hh-ko z uspehom nastopal tudi v mestnih gle dališčih. To pot je briljiral med preho lom iz tretjega v četrto dejanje, kjer je prišel v pravi element. Viharne ovacije s strani občinstva je v polni meri zaslužil. O našem oderskemu mojstru br. Cebulju smo že večkrat pisali, to pot pa je prekosil samega sebe. Skoraj iz nič in z malimi stroški je postavil scene, ki bi delele 6ast marsikateremu mestnemu gledališča. F-cdstava itJa čas sokolskim p*t/-m, godbenikom in igralcem ki so zasluždi za svoje težko in požrtvovalno de1 o bo'jši obisk. V kratkem se bo ponovi! % na kar opozarjamo že sedaj vse prijate j s ^lasre in petja z Jesenic in okolice. Večer Frana Krapeža Ljubljana, 1. julija. LJubljana je snoči doživela sijajen dokaz obrtniške stanovske zavednosti, njih zglednega tovarištva in resnične solidarnosti. Obrtniško društvo je namreč priredilo časten večer svojemu vedno požrtvovalnemu delavnemu odborniku in dobrotniku Franu Krapežu ob slovesu iz restavracije »Zvezde«. Tudi »Gostilničarska zadruga« je vabila na ta večer. Velika vrtna dvorana restavracije »Zvezda« je bila do zadnjega prostora polna. Zastopnika je poslalo tudi Štajersko obrtništvo v osebi tajnika mariborskega Okrožnega odbora obrtniških združenj Julčeta Novaka. Počastitve popularnega ljubljanskega meščana so se udeležili tudi predsednik Zveze za tujski promet načelnik dr. Mam, honorarni vseuč. prof. dr. Bdhm kot nadzornik gostiln i carske sole, zastopnik ZTOI tajnik dr. Koce, predsednik ljubljanskega Okrožnega odbora FHip Priston z večimi člani in tajnikom Cirilom Šubiccm ter drugim osobjem, tajnik »Samopomoči« Remic častni predsednik Zveze gostilničarskih zadrug Fran Kavčič, šef mestnega tržnega urada dr. Rus. zastopnik ljubljanskega meščanstva Viktor Rohrmann, mestno občino so zastopali občinski svetovalci Dachs, Lom-bar, Urbas in Zafc, predsedoval je pa sam podpredsednik ZTOI m društveni predsednik Josip Rebek. Razen imenovanih in množice zastopnikov vseh obrtniških zadrug se Je pa gtnljivo lepe prireditve udeležilo tudi prav mnogo obrtniških soprog. Govorniki Kavčič, Rebek, dr. Bdlim, Priston, dr. Mam, dr. Koce, vodja gostilni-čarske šole Merolt, občinski svetovalci Urbas, Dachs in Zaje, društveni podpredsednik Iglic, Milko Krapei in stavbnik Ivan Bricelj so naštevali zasluge slavljenca, ki je Na vseh državnih srednjih šolah Je bilo skupno 8038 dijakov. Od teh jih je padlo 872, popravljalni izpit ima 1648, neizpraša-nih Je 126, izdelalo pa jih je 5392 ali 67.08%. Nedržavne srednje šole Skofja Loka gimnazija: 329, 59, 164, 63, 33, 10, —, 2S6, 86.93%. LJubljana uršulinke: 149. 21. 43, 53, 25, 6, 1, 117, 78.5%. Ljubljana dekliški licej: 609, 59, 192, 237. 52, 65, 4, 4S8, o0.17o. Skupno je nedržavne srednje šole obiskovalo 1067 dijakinj. Padlo jih je 81, popravljalni izpit ima 110, neizprašanih j C- 5, izdelalo jih je 891 ali 82%. Učiteljišča Ljubljana: 426, 42, 249, 81, 41, 8. 5. 361. .Maribor: 421, 19. 187, 12S. 63. 21, 3, 334. Skupno je obiskovalo državna učiteljišča 847 dijakov in dijakinj, padlo je 29, popravljalni izpit 104, neizprašanih 8, izdelalo 695 ali 8Z5%, Nedržavna učiteljišča Ljubljana uršulinke: 48, 2, 42, 2, 2, —, —, 46, 96%. škof j a Loka uršulinke: 38, 7, 27, 4, —to —, —, 38, 100%. Maribor šol. sestre: 110, padle 2, popr. 6, izdelalo 102. Nedržavna učiteljišča je obiskovalo skupno 196 dijakinj, padli sta samo 2, popravljalni izpit jih ima 8, izdelalo pa je 186 dijakinj ali 95%. z največjo požrtvovalnostjo ustvaril take lokale in tako lep vrt. da si je s tem pridobil zasluge ne samo za mesto Ljubljano in Slovenijo, temveč za ugled vse države. Vsi so podcrtavali njegov izredno razvit estetski čut in dober okus, visoko strokovno izobrazbo in inicijativnost, zlasti pa njegov brezmejni idealizem, pravljično mehko njegovo zlato srce in vedno vsakemu odprte roke. Prvi je bil Fran Krapež, ki je na svo-fo prekrasno »Narodno kavarno« dal napisati prvi samoslovenski napis v Ljubljanu Pred desetimi leti ob L vsesokolskem zletu v Ljubljani je pa Fran Krapež prevzel borne ostanke propale nemške kazin-ske mogočnosti — a sedaj ob veličastnem sokolskem zletu, mora jemati slovo od prekrasnega vrta in restavracije. Seveda so pa govorniki tudi opisali njegovo nepremakljivo in vedno vzorno neomahljivo slovensko napredno zavednost in požrtvovalnost, saj je Je Krapež prebogato podpiral vsa napredna, politična, kulturna in humanitarna društva, a revnemu dijaštvu. zlasti pa akademikom je bil vedno najboljši oče. Kriza je strla tudi tega podjetnega moža, ki zaradi svojih 80 uslužbencev in njih družin ni skrčil obrata in ni bilo treba tej množici gladovati brez dela na cesti. Iz vseh govorov je zvenelo iskreno sočutje do moža, osivelega pri delu in izkazovanju dobrot, ko ob 701etnlci Ljubljanskega Sokola kot najčistejši Sokol pričakuje tudi svojo 701etnico. Iz vseh govorov fe odmevala tudi trdna odločnost vsega obrtništva in vse ljubljanske javnosti, da tega moža zapustiti ne smemo in ga moramo bolj podpirati v njegovi kavarni »Zvezda«, kamor se je sedaj zatekeL Kakor pri slavnostn cm odkrivanju spomenika so se vsi udeleženci grenkosladke^a slavlja razvrstili v dolg sprevod in z veliko trobojko odpeljali vsej javnosti dragega in vsega solznega »ata Živili« z velikanskim šopkom v rokah iz dvorane ter ga med vzklikanjem in ovacijami množice na prenapolnjenem vrtu in sviranjem godbe peljali po vsem vrtu. Kakor mož se je slavlje-n«c s krepko besedo zahvalil za počastitev in ponosno vzkliknil, da do zadnjega diha ostane tak, kakor je bil, in da nikdar ne izpusti rz rok svojega večnega spremljevalca — dela za svojega bližnjega in domovino. Že par j i na delu LJubljana, 1. JtalUa. Pollcftfa Je imela prav. Že pred z!etom Je opozorila občinstvo, da Je za »letne pričakovati oblaka tujih dolgoprstae-*eer ln vlomilce*; ki upajo, da bodo imeli ♦v gneči sijajno priliko za izvrševanje srroje tatinerke obrti. Ljudtfe so bili opozorjeni, naj zaklepajo stanovanja in pasejo na svojo lastnino. Opozorilo Je ko-ffltaor toliko zaleglo, vendar ne v pota i meri, katftt specijalisti v zeptklh tatvinah eo navzQic temn odnesli dober plen. Do-čisn policija do danes ie nI prijela nika-&e ovadbe vloma v stanovanje, je bflo prijavljenih mnogo Žetonih tatvin, žepni tatovi so zđaetl temeljito opravljali svoj posel med povorko, ko Je bila na ulicah največja gneča. Pomešali so se med gledalce ln Izifoorl&caJl njihovo navctaSenJe, pa tod! brezsterbnost. Marsikdo Je bil neprijetno presenečen, ko Je segel v lep, ura In verižica pa sta taglnili. Na delu eo morali biti iza-»đno prebrisani dolgo-CretnesL Nekaterim so s Ik&njaml prerekali telovnik in na ta način izmakni H i liro hi verlSieo. Prav spretno te prednmo so postopsdl pri tenekah. iz zaprtih torbic so tagrlnlle denarnice rn drugI predmeti, ne da bi lastnica opazila kdaj. Seveda Je pol i olj a edaj skoro brez moči, ker so s Sokoli lagrinHi tudi tudi tatovi. Mnogo prijav Je bilo tudi preklicanih. Dosti J« bilo takih, ki so ovoje reči založili ln ker jih ntoo takoj našli, so seveda menili, da so posta/i žrtev žeparfer. Pozneje so manjkajoče predmete netil ln so prijavo na policiji preklicali. m Koledar. » Danes: Sobota, 1. talija, kstolfčanl: TeobaJd, Bogoelav, pravoslavmi 18. Ju- nija, Jutri: Oblek M, ntfa. Nedelja, t, Julija katoličan:: Dragon, pravoslavni 10 <~ Današnje prireditve. Kte« Matica: Morje kliče. Kino Ideal: j«sa T smrt Kfcno Slika: Konteea pleš*. Prekmursko 0ostuv*nje ob 20.30 na Tabora. Propagandni lahkaatlertsNI miting ASK Primerja ob 16. na igrl66u Primorja. Sokolska razstava na ve I esej mu pavl- r>on N odprta od 9__18. Prireditve v nedeljo. Kino Matica: Morje kliče. Klrko Ideal: Ježa v smrt Kino Šiška: Kontesa pJese. Sreaka skupščina JRKD ob 19.30 v v balkonski dvorani Kaalne. Zveera strojnikov kraljevine Jugoeda-vije, sekcija Ljubljana, občni obor v prostorih sekcije v palači Delavske »bor-nice ob 9.30. ASK Primorje propagandni lahkofetiet-skl miting ob 16. na ipTiAčn Primorca. D trkal lične kolesarske dirko Hermesa ob 15. na dirkališou Hermesa v Stiki. Jugoslovanski Lutkarski Savez lsred-nl občni Hbor ob 10. Sokolska razstava na velesiejmu paviljon N odjprta od 9__IS. Dežurne lekarne. Dane« m Jutri: Ramor, Miklošičeva cesta 20. tn Trnkoctzj, Mestni trg i, {fepetf sita Energičen sinko, — Mama, daj mi dva dinarja za čokolado. — Nimam jOi. — Imaš Jh. — Ne sitnari, sicer ti navijem uSesa. — Jih ne daš? Dobro, takoj grem k hižni/im tam imajo Skziatinflko. Očetov naSih stare so postave veljale prav za vse v enaki meri, kdor živel je pošteno v trdni veri in bil je mož beseda misli prave. Zdaj menda vsem so se rmeiale glave: km j rado in pogosto se primeri, da pamet se postavi izneveri in da poštenost mučijo tkuinjave. Iz dneva v dan živimo r dobi novi — oko postave rado se z nt i* ne, če ni ti prav, pa sam pravico krvi. Ker nismo, žalt na svetu bogovi, pravičnost plaha v strahu v kot se stisne, quod licet Sovi, dV, non licei bovi. Dve tekmi za srednjeevropski pokal Sparta in Juventus pojdeta v drugo kolo, Praga, 29. junija. V današnji tekmi za srednjeevropski pokal je Sparta smagai« nad budimpeštansko Hungario s 2 : 1 (2 : L) Zmaga Sparte, ki jo je dosegla po ostrem, toda fair boju, ie bila zasluzena. Gole za njo sta zabila Sedlaček In Kloc. Sod« Je italijanski sodnik Mattea N« tekmi je bilo 30.000 gledalcev. Hungaria Je zaradi tega poraza izločena te nadaljne<»a tekmovanja za srednjeevropski pokal. Tnrin, 29. Junija, Po precejšnji premoei Je današnjo tekmo za srednjeevropski pokal odločila Juventus proti budimpostanskemu Ujpestu s 6 : 2 (3 : 1) v svojo korist Juventus pojde v drugo kolo in bo igrala bodisi s praško Slavijo ali pa dunajsko Austrija Njena današnja zmaga je popolnoma zaslužena. Italijani so pokazali boljšo in hitrejšo igro v napadu in so bili Madžari le semintja enakovredni nasprotniki. Značilno je, da ie Juventus skoraj vso dru<*o polovico igrala z 10 igrači, ker je bil srednji krilec Monti teijc blesiran. Tekmo Je sodil praški sodnik Zenišek. Drzen napad sredi mesta Ljubljana, 1. julija. Točno opoldne, ko je v zvonikih odbilo dvanajst Je doživelo križišče pred kavarno Evropo nemalo senzacijo, Id Je prav značilna za današnjo dobo. Neki neznanec si je kar na lepem hotel prisvojiti denarno torbico Ljudske posojilnice s okroglo 8000 Din, so ga pa prijeli, še predno je mogel svoj plen spraviti na varno. Pet minut pred 12 Je neki mlajši moški v veži Ljudske posojilnice ustavil Martina Oblaka, slugo tega zavode. Potegnil j« iz žepa popisan listič in prosti Oblaka, naj mu ga prebere. Oblak, ki je držal v roki denarno torbico zavoda z okroglo 8000 Din, je listič vzel, pisave pa rri mogel prebrati. Nenadoma pa mu je neznanec z vso silo potegnil torbico z rok m jedrno zbežal po Tvrševi cesti. Oblak, ki si je od prvega presenečenja kmalu opomogel, je seveda •tekel za njim in na ves glas kričal: Pomagajte, pr'mite ga! Ljudje, ki Jih Je bilo polno, so postali pozorni in za bežečiro so jo ubrali kolesarji in pešci. Predrznega napadalca je že pri trgovini Kohler dohitel šofer, mani ljubljanski atlet širokopleči Sotler in ga prijel kakor s kleščami. Kmalu pa je prihitel tudi stražnik, ki je s pomočjo p as an tov odvod ol neznanca na policijsko stražnico na TvTŠevi cesti. Službujoči uradnik Je tujca takoj zaslišal in se je izkazalo, da je napadalec Franjo Miklešič, rojen leta 1899 v Sv. Ruperru v Savinjski dolini. Po poklicu je zasebni uradnik, toda brez službe. Denarno torbico z denarjem so seveda vrnili zavodu, Miklešiča pa obdržali v zaporu. Preveč poezije. — DiriSca, ti $1 solnee mojega življenja. Naj nama prinese usoda točo ali nalive, vedno bom s teboj, da te obvanrietn vsega zia. — Cuj dragi, ali je to vremenska napoved ali priznanje )jubezni? Razlika, — Kakftna je razlika med avtomobilom m ženo? — Ne vem. — Za avtomobil jamči tovarna ali generami zastopnik, za Ženo pa nihče. SttV 147 »SLOVENSKI KAROD*t Am X. Jdsrja IfSS Za bedne brezposelne rudarje in delavce Kaj je treba storiti, da pridemo iz gospodarskega mrt* vila in vedno hujše bede Ljubljana, L julija. Čeprav pri nas ne govorimo baš mnogo o bedi in brezposelnosti, kot da ni tako hudo, je beda v rudarskih revirjih in tudi drugje takšna, da jo je težko prezreti; z molkom pa tudi ni pomagano nikomur. Pred dejstvi ne zapirajmo oči in če se res zavedamo zla, bojmo se posledic in iščimo poti in sredstev, da ne bodo nešteti ljudje prepuščeni — ki so vendar toliko koristili z ustvarjanjem materijalnih dobrin — žalostnemu propadanju. Da ne bo ostalo zgolj pri besedah, je te dni Strokovna komisija pokrenila nabiralno akcijo med zaposlenimi delavci, ki kupujejo listke (po dinarju) v prid brezpo&ei-nim rudarjem in njihovim stradajočim družinam. Razposlala je tudi tiskan apel na vsa odločujoča mesta, v katerem predlaga konkretno, kaj bi bilo nujno ukreniti, da bi se omilila beda in brezposelnost. Med drugim je v apelu sledeče: Postalo je nujno, da država in javne korporacije z izrednimi ukrepi požive naše gospodarstvo ter omilijo socialno bedo. Glede na to morajo samoupravne edinice in država opustiti politiko stalnega reduciranja svojih proračunov. Varčevanje na račun reduciranja prejemkov nameščencev in delavstva ima enak učinek, kot brezglava inflacija; na ta način je izpodrezana v gospodarstvu važna korenina ter se zato ustavlja tok gospodarskega življenja se bolj. Izredne razmere pa zahtevajo, da prenašamo vsi izredne žrtve, zato bi ne smeli nalagati najhujših bremen na najšibkejša ramena. Kot drugje, bi bilo tudi pri nas mogoče večje notranje posojilo za javna dela, ki bi se pa naj zbralo iz neizrabljenih zalog živil, žita, propadajočih zalog premoga, gradbenega materijala in izdelkov tovarn in obratov, ki so se morali ustaviti. Z velikopoteznimi javnimi deli je treba zopet spraviti v obrat industrijo. Zadnji čas Je, da se gospodarska politika v tem pogledu spremeni. Naša premogovna industrija — zasebna in državna — je na tleh, zato strada stotine rudarskih družin v revirjih, kjer je zdaj mnogim težje kot med vojno. Tedaj smo preživljali krizo pomanjkanja materijalnih dobrin, zdaj pa krizo izobilja. Da je tako, mislijo strokovne organizacije, je pripisovati samo javnim korporacijam, Id ne skrbe dovolj za boljše kroženje materijalnih dobrin. Ce dolgujejo državni rudniki rudarjem na mezdah več mesecev — na koga se naj obrne tedaj rudar za po- moč?! Bratovska skladnica ne more izpolnjevati svojih socialnih nalog, ker je morala posoditi državi milijonsko vsoto rudarskega denarja. Desorganizacija denarnega trga pa tudi povzroča, da se zapirajo tudi one tovarne, ki bi lahko našle odjemalcev za svoje izdelke. Tovarnam ki še obratujejo, grozi, da se bodo morale zapreti. Sredi delovne sezone smo, a sezonska zaposlitev se skoraj ne pozna, zato so tudi vse socialne ustanove z Javno borzo dela in Bratsko skladnico izčrpale Še tista pičla sredstva, ki so jih imele; kar še dajejo, je ie kapljica v morje. Zaradi hude bede se nudijo delavci v delo za kakršnokoli mezdo. Delajo pod vsakimi pogoji, tudi brez zaščite dela. tu in tam so pa tudi prisiljeni delati do 15 ur na dan, da se lahko preživljajo, a s prekomernim delovnim časom se še stopnjuje brezposelnost. Inspekcija dela je brez moči. Obsojati je treba, da se tajita brezposelnost in beda pri nas, ker se s tem Še slabšajo razmere, ker ni potrebnih ukrepov. Ker presojajo tako naše socialne razmere, odnosno zapirajo oči pred dejstvi, nalete še tisti redki ukrepi za omiljenje bede na odpor. Naš banovinski svet je sklenil, da bodo zbrali velik fond za banovinska javna dela. Fond še zdaj ni odobren od nadzorne oblasti. V zavesti, da je treba takoj radikalnih ukrepov, delavske organizacije naslavljajo na vse in vsakogar, ki so poklicani, da pomagajo izvesti te ukrepe: Reduciranje proračunov (samoupravnih in državnega) se mora opustiti. Država naj razpiše veliko notranje posojilo za javna dela; sredstva se naj zbirajo iz zalog propadajočega žita, premoga in izdelkov tovarn, ki stoje in ki bi jih lahko zopet odprli po poživijen ju gospodarskega življenja z javnimi deli. Odobre se naj večji državni krediti za javna dela, in krediti, ki so jih občine tn samouprave že določile. Takoj je treba izplačati zaostanke, Ki jih dolguje država rudarjem, in vrniti ae~ nar socialnim zavodom. V postaviti je treba takoj redno funkci-joniranje denarne organizacije, in sicer z državno intervencijo. Delavska zaščita se mora dvigniti tako. da bo preprečeno nepotrebno ustavljanje obratov, prekoračenje delovnega Časa in zniževanje delavskih mezd, ne glede na eksistenčni minimum delavcev. Romanje k ruski kapelici pod Vršičem Lepa pijetetna svečanost na edinem grobu ruskega neznanega vojaka Ljubljana, L julija. Kakor vsako leto, so poro-mali ruski emigranti tudi letos k svoji kapelici pod Vršičem, da se poklonijo tam počivaj očim svojim rojakom trpinom in počaste njihov spomin. Letos je bilo njihovo romanje še posebno pomembno, aj so se ga udeležili tudi nekateri ruski emigranti iz drugih držav, zbrani na sokolskem zle tu v Ljubljani. Včeraj zjutraj se je odpeljalo do Kranjske gore okrog 150 Rusov in nekaj njihovih prijateljev. V ruski kapelici pod Vršičem je opravil prota g. B u d i m 1 r med prepevanjem zbora ruskih Sokolov službo božjo in zadušnico za žrtvami avstrijske >oi-dateske. Zadušnici je sledila ganljiva pijetetna svečanost na grobu neznanega ruskega vojaka, edinega spomina na moč in slavo ruske carske armade te vrste. Prota g. Budimir je govoril o trpeči, toda ne umirajoči Rusiji. Predsednik Ruske Matice vseučiliški profesor gosp. Spektorski je najprej pozval zbrane Čestilce ruskih Žrtev, naj zakličejo v čast pokrovitelju Ruske Matice kralju Aleksandru, potem je pa sporočil zbranim Rusom, da sta ga starosta Ljubljanskega Sokola g. Bogomil Kajzelj in bivši ruski poslanik v Beogradu g. V. Strandman naprosila, naj izroči romarjem k ruski kapelici pod Vršičem njune pozdrave in izrazi obžalovanje, da se nista mogla udeležiti romanja. V kratkih besedah je g. prof. Spektorski opisal zgodovino ruske kapelice in posebno naglašal, kako skrbe za njo gospa Terezina Jenko, notar dr. I. Grašič in polkovnik Jaklič. Končno se je v imenu Ruske Matice zahvalil tem dobrotnikom, predstavnikom oblasti, tisku v Ljubljani in drugih mestih ter vsem onim. ki pomagajo Ruski Matici vzdrževati in krasiti rusko kapelico. Predstavnik Ruskega Sokola g. Siv-kovski je položil venec na grob neznanega ruskega vojaka in se v toplih besedah spominjal pod Vršičem pokopanih ruskih vojnih ujetnikov. Gospa Terezina J e n k o se je obrnila na domačine in jim v lepih besedah prikazala pomen vsakoletnega romanja k ruski kapelici. Notar dr. I. Grašič iz Litije je izpopolnil besede unlv. prof. Spektorskega o zgodovini kapelice, pri tem je pa skromno zamolčal svoje zasluge in izdatno podporo obnosno po^rc- oAm flsče dovanje, da je prešlo zemljišče, kjer stoji ruska kapelica, v last Ruske Matice. V imenu Zveze ruskih oficirjev je položil na grob neznanega ruskega vojaka venec ge- neral Bogajevski in se poklonil manom žrtve vojaške dolžnosti in ljubezni do domovine. V imenu ruskih pisateljev in novinarjev je v lepih besedah počastil spomin pod Vršičem pokopanih ruskih trpinov g. N. L. Tereškevič. Končno jc zbor ruskih Sokolov zapel »Večna j a pa-mjat« in rusko sokolsko molitev. Poleg Ruskega Sokola in Zveze ruskih oficirjev sta položila vence na grob neznanega ruskega vojaka še g. polkovnik Jaklič in zastopnik Ruske Matice. Na sliki viddmo ruske vojne ujetnike tn avstrijske vojake s častniki, zbrane pred rusko kapelico pod Vršičem. Slika Je posneta po fotografija, ki so Jo napravili avstrijski častniki. Zvočni kino .SokoUki *om4 V ŠIŠKI (za mitnico). Tel. 33-87 Georg Ale.vander in Lien Devers v veseli opereti KONTESA PLEŠE Nežna ljubezen lahkomiSljenega kneza in neizkušenega dekleta. Predstave: Danes ob %7. in %9. url, Jutri ob 5., 7. in 9. uri, v ponedelhjek ob pol 9. uri. Pride! CRNI HUZAR. Pride! Conrad Veidt. To so nas! zagoreli, vrti morparji, fantje, ki so • ijiJS^fan uspehom dvakrat nastopili na stota ? LJubrjtuil. Za naš oddih domača letovišča Beseda o jeziku in slogu tufskoprometne propagande pri nas Ljubljana, 1. julija. Jezik, ki se ga p->J.užu.,e naša trgovska reklama, je poglavje za sebe. Ortografija in sintaksa so slabo znan« pojm, a interpunkcijo avtorji mnogih reklam uporablja-o 1e kot nekak doKaz, da jim ločila niso neznana. Pri navadnih trgov >k'h leklamah se marsikaj odpusti in odbije na račun nezadostne izobrazbe. Površmsr stila m okornost jezika pri tujsko prometni propagandi je pa neodpustljiva. Pri današnji stopnji razvoja naše tujsko prometne mdustrije bi bilo morda preveč zahtevati zanimivo ;n učinkovito vsebino propagande, ker je tujsko prometna propaganda izolirana od reklamnih strokovnjakov. Tod*i splošno je znano, da so avtorji mnogih tujsko prometnih propagandistien;h elaboratov akademsko izobraženi. Torej n' nikakor preveč, če se od njih zahteva manj površnosti m ignoriranja pravopisnih pravil. — Večkrat se javno zgražamo nad tem, kakšno slovenščino uporabljajo v svojih reklamah firme iz Beogradi in Zagreba, češ, da je to žalitev in smešenje našega jezika. Ako reklame posameznih firm, s stališča pravilnosti in čistoče jezika, zahtevajo od nas javno kritiko, je kritika še bolj potrebna raznim rusko prometnim edicijam, ki ne zasto^ajv. samo poedmeev. temveč našo celotno tujsko prometno delavnost predstavljajo v luči. ki ne da dvomiti O tem, da smo bodisi precej zaostili ali pa nedorasli nalogam, katerih izvršitve smo se oprijeli. — Zgodovina Rogaške Slatine sega daleč nazaj v ono dobo, ko so v naših pokraiinah vladali stari Rimljani. Cesta, ki vodi skozi Rogatec v Ptuj je do danes ohranila sledove iz rimske dobe. Ua-našnjo Donačko goro so Rimljani imenovali »Mons Claudins«, a tempel na njej, ki je bil posvečen bogu solnca, se je zval >MitrasRo-gazer« ali »Rochatzer« in Wolfxarn pL Eachenbach imenuje v svojem epu »Parci-val« naselbino omenjene plemenitaške rodbine »Rogaz«. Etimološko beseda izhaja iz slovenskega korena »rog*. Donačko goro, ki ima obliko roga, so že pred Kristusom imenovali Rogaška gora, a trg v njenem podnožju Rogatec oziroma »Roitsch«, kar prihaja od besede »rogič«. — Poleg blage klime in udobnosti mondenoga letovišča Rogaška Slatina se ponaša tudi z ostanki rimske kulture, ki so tako zanimivi in pomembni, da se jih izplača na mestu ogledati. — Zato, ko potujete na oddih v Rogaško Slatino, ne pozabite si ogledati znamenitosti njene zgodovine. Uprava zdravilišča vam bo s svojimi funkcijonarji v tem, kakor tudi v vseh ostalih ozirih. Tada ustregla. Po W. Koltererju —d. Pečine na Sušaku VI' Pripekajoče solnce, bujna vegetacija, romantične obale, tajinstven mir, veličasten razgled, a sredi tega naravnega raja vile s parki, z belo posutimi stezami, ki vodijo do morja — to so Pečine na Sušaku. Park hotel pension »Pečine« je krona teh lepot. Za naš odmor po napornem delu nam nudi udobnost hotela in domačnost in intimnost vašega doma. Iz hotela naravnost v morje, ki vas okrepi in vlije novih moči za vaše naporno vsakdanje delo. Pojasnile in proračuni pri upravi park hotela »Pečine«, Su- Številčna supremacija Je izkristalizirala pravilno pojmovanje, da se tujsko prometna propaganda vodi v srbohrvaščini. To je popolnoma pravilno in za interese našega tujskega prometa probitačno. Ali srbohrvaščina, ki se uporablja v ta namen, je prav tako smešna in žali uho kot slovenščina madžarskega Žida iz Kikinde, ki se hvali, da je »njegov žena bio u Kranjska gora«. Tujsko prometne propagandistlčne edicije, ki jih dobivajo v roke Srbi in Hrvati, se komaj razlikujejo od reklam zakotnih kramerjev, ki so jezik učili in naučili po sejmih in pri konjskih kupčijah. Tujsko prometna propaganda, ki se poslužuje zagrebške »kajkavštine«, čisto žar- {(onske ra lokalizirane, raznih provincija-izmov in izrazov dvoumnega značaja ne bo nikdar dosegla svojega namena. Srb ali Hrvat, ki dobi v roke taksno publikacijo je ne bo čital z užitkom. Vsa njegova pozornost bo koncentrirana na jezične napake in vtisa, ki ga želimo doseči ne bomo dosegli. Ako je nam težko čitati s'abe in okorne prevode iz nemščine, pa četudi ie sama lektira zanimiva, tudi Srbom ali Hrvatom ni manj neprijetno čitati našo skr-pucano srbohrvaščino v tujsko prometnih propagandističnih publikacijah. Ce so od kontrole nad Čistočo jezika izključeni prospekti In izdaje posameznih hotelirjev, privatnih kopališč in zdravilišč, naj se vsaj vodi nadzor nad oficijelnim? izdajami, ki so namenjene predvsem reprezentaciji. To ni neizvedljivo in bi se za to kontrolo morali poskrbeti faktorji naših tujsko prometnih inst;t"o;v — —peer Izsuševalna akcija starološke občine škofja Laka, ZO. junija,. Pod vodsrtvom dalekovidciega župana S. Amrtona Hafnerja je pričela starološka občina z obsežno izeuševaJno a&cijo, katere splošne koristi za prebivalstvo se bodo v pravi hiči pokazale šele, ko bo docela regrUiran na videa nedolžen, a v resnici ka$ nevaren tn škodJLiv potok žabmica. Ta priteče izjpod Sv. Jošta, nato pa se v neštetih kirivruljah plazi v ozki strugi do PraSkega polja pri Škofjeloškem kolodvoru, kjer se rasliva voda vse vpxek po rodovitnem svetu. Pravega iztoka potok sploh nima, le kadar je izredno hudo deževje, se prerijje prav do tako zoranega Traške^a draima. Potok zamoč-vtnja redno obsežne komplekse zemlje ter dela Škodo kmetom. V vasi Zabnici (je uničil v enetm desetletju okoli 5 vagio-nov krompirja, Često Je pa udri tudi v Meve, kjer je morala stati živina v vodi. Ni duda, da so tamošnji prebivalci še večkrat razmišljali, kako ukrotiti vodno nadlogo. Toda do resnični eda dela •e nikoli niso povapell, čeprav je pro-fcflean star svojih petdeset let. Zdaj pa f«e kaže, da bo to prepotrehaio delo končno storjeno. Kos najnujnejšega dela so namreč ie dovršili. Popolmo razumevanje za stvar Je pokazala banaka uprava. Lz kredita za Va-vna dela Je zregullr&l šef hudourniške sekcije pri banski upravi inž. štramcer potok Žabnico v sektorju med vasema zabnioo In Sratno, delavskim naseljem, ki je zaradi vdiranja in la-m&kanj* vode zlasti mnogo trpelo. Ogromno vodmo krirmJCo so speljali v njeno prvotno in sedaj razširjeno strogo tn Jo pri tem izravnali v ravno črto v dolžini par sto metrov. Pri deki so porabili nad 8000 vrbovih potAtaJencev m koilčev, Id so jih nalašč v ta namen pripeljali cd Sv. Barbare. Uredili so tudi obredje in nasipe in bo tafloo lepo, da napravi ta svet na giledaJca nadboljBI vtis. Zgradili so nadalje troje mostov s betonskimi podlogami. Vse to pa je piwa etapa v etremfrje-ntjm županstva, ki Seli, nad bl se Izvedla regulacija do kraja, torej od obcl/rsake meje pa veaj do želeamlškega propusta. Na ta način bi se pridobilo cnoiogo sa obdelavo koristne zemlje, katere vrednost bi se sama .po sebi zvišala. Z melioracijsko slfuzbo bl se aboU-šali travniki in s tem kakopak krma, dobili W nove njive, ekrauka urediio bl se okoH T km1 zemiltje. Banaka uprava tudi tem stoemdjen(j«m ni nenaiklonjeaia. Seveda bodo pa marali tudi prizadeti sami pokazati dobro ~+0-ljo. Pripravljeni so ze načrti, ki naj omogočlib nadaljevanje tega defle. Tozadevnim razgovorom želimo največ uspehov le upamo, da se bo kljub gospodarskim neprilikaim maćel ključ, ki naj privede celotni okoliš do s kupcih koristi Ekskurzija naših akademikov Ljubljana, 1. Julija. V četrtek 6. julija odpotuje iz Ljubljane skupina slušateljev elektrotehniškega oddelka naše univerze na naučno ekskurzijo v republiko Poljsko. Organizira Jo »Eka-kurzijski fond akademskega kluba elektrotehnikov« v Ljubljani, katerega namen >e omogočiti absolventom elektrotehnike — v svrho izpopolnitve tehniške Izobrazbo — ogled velikih inozemskih industrijskih centrov. V sedemletni dobi svojega obstoja, je omenjeno društvo priredilo že dve veliki ekskurziji v Nemčijo; tretja pa Je sedaj določena na Poljsko. Potovanja, Id bo tsa-jalo nad tri tedne, se udeleži 20 elektrotehnikov, ki Jih bo vodil g. unrv. prof. tež. M. Osana. Na poti preko Avstrije in Ceh os lo vasice na Poljsko se ustavijo v Krakovu, kjer si ogledajo njegove znamenitosti, v Wielicaki solne rudnike, ki spadajo med največje v Evropi, v Katowicah pa mestno elektrarno, tovarno porcelana in izolatorjev tor železarne. V Poznanju si ogledajo poleg elektrarne tudi tovarno lokomotiv, v Byd-goszczu tovarni za elestrične aparate in kable. Poleg Gdvnie, pristaniškega mesta ob Baltiškem morju, obiščejo svobodno mesto Gdansk. Od tod odpotujejo v prestolnico Poljske, v Varšavo. V mestu samom in nJega okolici, — kjer je več električnih tovarn, kakor za električne stroje, merilno instrumente, akumulatorje, žarnice itd., tovarne eksplozijskih strojev, Dieslov, lokomotiv in avijonov, — se pomudijo teden dni, Na povratku se ustavijo v Censtobovi, ki Jo poleg božje poti znamenita po svoji industriji. Preko Krakova krenejo na Čehoslo-vaško v Bratislavo in Brno. V Avstriji se ustavijo na Dunaju, odkoder so vrnejo proti koncu Julija. O ekskurziji, ki ima polog svojega glavnega študijskega smotra tudi namen pospeševanja in poglobitve medsebojnih odnosa j ev in spoznavanja z našimi severnimi brati Poljaki, bo »Slov. Narod« Se poročal. Prijetno upanja. Upnik dolžniku: Verjemite mL, da imam že dovolj te večne boje v šesto nadstropje in brezuspešnega opominjanja. Slikar: Potolažite ae, dragi gospod, saj to ne bo večno trajalo. Prihodnje leto bom namreč atanoval v pri* ličju. Predstavljamo vam moštvo častnikov ljubljanske garnizaje, ki ae bo v petek pomerilo na zelenem polja s moštvom novinarjev. Častniki so za enkrat ie na konjih, ki seveda s njimi ne bodo nastopili proti novinarjem, ker bi Ml to srn predstavnike črne umetnosti prevelik bandi cap. Moštvo novinarjev, Id so si te v naprej svesti g«, vam predstavimo v kratkem Strni «. >SLOVENSKI NAROD«, dne 1. JuHja 1933 8tev. 14/ Dnevne vesti — Visoko odlikovanje, Z ukazom Nj. Vel. kralja Je odlikovan ■ radom Jugoslovenske kruna XII. stopnje upokojeni načelnik kr banaka oprave dravske banovine g. dr. Leon Stare. Čestitamo! — Diplomiral je včeraj na Juridifini fakulteti ljubljanske univerze carinski uradnik is Šibenika g. Marij Viteiica. Čestitamo! — OdJ i kovanja. Z u&azom Ntf. Vel. kralja m na predlog ministra za socialno politiko ki narodno naravne so odlikovani sa agilno In požrtvovalno sodelovanje pri humanih ustanovah % redom sv. Save t. reda ga. Milodara Fliederjeva, soproga bivšega poslanika češkoslovaške republike v Beogradu, nadalje Franjo Cee, kapetan v p. is Maribora, Miroslav Pemediker, knjigovodja iz Ljubljane, Miroslav Osana, računski uradnik iz Ljulv rjane ln Friško M kitic, strokovni učitelj la LJubljane. — Is financ, slaibe. G. pomčhik ministra financ Je imenoval za davčne pripravnike: Perica Andreja, absolventa drž. tre;, akademije pri davč. upravi Laško, Marguča Edvarda, absolventa drž. trg. akademije pri davč- upravi Kranj, Šubica Miloša, maturanta Kamnik, Pfala Josipa, maturanta Čr-nomelj, Štarbenca Erika, maturanta Novo mesto in Jazbeca Emila, absolventa drž. trg. akademije Kočevje. — Zdravniške vesti. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino so bili vpisani zdravniki volonterji v Ljubljani dr. Ivan BonaČ, dr. Vladimir Trampuž in dr. Avgust Korbar. — Absolvirala Je na visoki Šoli drž. konservatorija v Ljubljani iz solopetja (šola prof. "vVistiiLgihausen) z oddionim uspehom gjdlč. Laharnar Marija učiteljica meščanske Sole v Sp. žiSki. če-atitamo! — Uradniki in nameščenci zahtevajo bvojo zbornico. Vprašanje veSjetra vpliva nradnikov in nameščencev v Delavskih zbornicah je bilo sproženo pri nas že pred petimi IMi, toda v delavskih zbornicah tozadevni pred los ni prodrl. V zadnji številki revije >Ekonomeko financijski život < pa priobčuje A. Kadravič informativen članek, ki v njim naglasa potrebo posebne zbornice za nameščence in uradnike v naši državi. Izvoljen ie že odbor, ki bo pokrenil po vseh večjih krajih države akcijo v tem smislu in obrazložil na pristojnih mestih zahtevo privatnih uradnikov in namescencjrv po ustanovitvi posebne zbornice. — Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve posestnik iz Strita Josip Grofi, čevljar v Ostrovu Jožef Plankar, delavec mizarski pomočnik v Gor. Jesenicah Maksimiran Tratar, posestnik v Dobrovcu Janez Smodiš, posestnik v Zburah Janez Marenče, posestnik v Dol. Osredku Leopold Zoreč, posestnik v Vel. Dolini Miha Zofic", kolar v Brezju Blaž Matkovič, delavec in pocestnico mof. v ZasroriH pri DobrrnPrth Janez Žabkar, kovač v Gorici vasi pri Ribnici France Tanko, posestnik v Brezovici Francs Hiti. delavec rjdar v Toplicah v Zagorju ob Savi Janez Bajde. delavec v Pirčah Josip Per, delavec Karel Mihelič pristojen v občino Gora, posetnik v Ka-menvrhu Ignacij Gregorič, poeetnik v Lu-čah Franc Kastalic, kmetovalec v Gabrovki Janez Terlep in posestnik v Oselici Matija Miklavči?. Okrožno sodišče v Mariboru je pa uvedlo postopanje, da so proglase za mrtve delavec iz Planice Simon Kokolj, kleparski mojster iz Poobrežja pri Mariboru Anton Krištof, vi ni čar iz Celstrine Anton Beriič" in viničar iz Oseka Josip Ran-tuša. Vse razen Franca Kastelica in Janeza Žabkarja. k! sta brez sledu izsrinild v Ameriki, poirresato iz svetovne vojne. Spoštovana m Lutz — Planinci! Pravkar je izšla knjižica »Prva pom^Č in reševanje v erorahe. Naroča se v pisarni SPD Ljubljana, Masarvko-va casta 14-1. Cena Din 12. Avtor knjižice dr. Bogdan Brecelj je zbral najpotrebnejše, kar je potrebno za prvo pomoč m reševanje v gorah, zato naj je n .■►■■en plani-nee na posrreša. Knjižica se d>bi v vseh knjigarnah. — Is >SInžbenra lista«. »Službeni list kr-banske uprave dravske banovine« Št. 53 z dne 1. t m. objavlja odločbo o ukinitvi 6. odstavka člena 14 carinsko pomorskega pravilnika, razpis o postopku glede oseb, ki izvažajo blasro na osnovi izposojenega potrdila o zavarovanci valute, izpremembo uredbe o organizaciji prometnega ministrstva in prometne sljžbe. objave banske u-prave o p>biranhj občinskih trošarin v letu 1983. in razne objave iz > Službeni h Novine. — Ustanovitev slovenske šahovske z vete. Ljubljanski šahovski klub je imel sno-čt v restavraciji >Slon< v Ljubljani izreden občni zbor. Na dnevnem redu so bile samo volitve predsednika kluba in slovenske šahovske zveze. Za predsednika kluba je bil izvoljen miv. prof. dr. Kasal, dosedanji predsednik arh. Costaperaria pa je bil z velikim odobravanjem izvoljen za častnega člana. Za predsednika slovenske šahovske zveze so zborovalci izvolili zaslužnega pobornika šahovske igre arh. Costaperario. v pripravljalni odbor pa Se dr. Bajca in Cirila Vidmarja. _ CirH Metodov« družba prosi vse svo5e podružnice in druga nacionalna društva, da zaigo na predvečer slovanskih apostolov sv. ClrHa ln Metoda 4. Julija kresove. Ti' naj bodo amak Iskrene tjubeami in ud anosti do nase lepe domovine. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo toplo vreme. Včeraj je deževalo zlasti v Dalmaciji, dočim je bilo pri nas izjemoma vedrx Narvišja temperatura je znašala v Skopi ju 29, v Splitu 25, v Sarajevu 24, v Lj-Jbljani, Mariboru in Zagrebu 20, v Mariboru 19 stopinj. Davi je kazal barometer v ljubijani 76*3.6, temperatura je znašata 10.4. _ V spopadu z orcftnHcI uhlt V Uži-cah Je bil v spopadu z orožniki ubit zđo-činec Peter Marjanovič, ki je bil nedavno obsojen na 8-mnrrt, pa je pobegnil iz zapora. Po njegovem begra je kasačIjsko sodišče sicer izjprementlo smrtno obsoi-bo v dosmrtno ječo, toda Marjanovič tega ni vedel. _ Pretep med očetom Ln sinom. Izidor Sega je vžiitkar v Sodražicl, kroš-njari pa tudi z leseno robo. Te dni je s svojim sinom Antonom krošnja ril po Štajerskem. Na Vidov dan sta se mudila t Kajcinl pri Ptuju. V gostilni sla so naieala sladke štajerske kaoijice, na kar se Je med njima vnel prepir tn prišlo Je do pretepa. Anton je pograbil vile in Je očeta znatno poškodoval pod desnim očesom. Ni dosti manjkalo pa bl mu is-bil oko. Očeta so prepeljali v IJubddansko boknioo. Poškodba Je precej težka, vendar odravnikl upajo, da bo oko ostalo Ln da vid ne bo trpel. _ še ono neurje nad Bosno, V četrtek je divjalo nad Bosno strahovito ne~ uttie, vmes Je pa grmelo in treskalo ter padala debela toča. Vsa letina je uničena, toča je o klestila tudi sadno drevje. Potoki in reke so močno narasli ln poplavili mnogo rodovitne zemlje. Končno: Perilo je vendar Vaše! C emu ga uničevati s klorom? »Hnbertas« milo je samo milo. Vendar nadomesti vsa »pralna« sredstva. DomaČ izdelek je ln dobi se v vsaka trgovini. — Tragedija brezposelne delavke. V neki gostilni v Osijeku se je napila včeraj 46-:eLna dninarica Ana štrfoič in začela kričati, da si bo končala življenje. Kar Je potegnila ispod predpasnika noZ in si razparala trebuh. V bolnici se je zavedHa ln izjavila, da ni mogla dobiti dela In ker Je bila beda vedmo hujša Je sklenila umreti. — Samomor 14-lstnega dečka. 14-let-nl Ivan Vidakovič, učenec meščanske šole se je zaradi 6Qabega spričevala v četrtek ustrelil. Pognal si je kroglo v srce in Je bil takoj mrtev, — Strela ubila dva človeka. V vasi Budičina blizu Kostajnice je bil v četrtek sejem. Ko so se kmetje vračali Je prihrumela nevihta, udarila strela, ki Je na me«tAl ubila kmeta čekiča, kmeta je pa tako močno obžgala, da so ga morali prepeljati onesveščenega v bolnico. V vasi Gornji Kuikuruzari je pa strela ubila ženo kmeta Ljube *-«jubišiča. _ Družba sv. Cfrvia in Metoda v Ljubljani Je prejela meseca junija 1933 L sledeče prispevke: 1. Podružnice. Rog. Slatina 2S5.26 Din; Krandska gora 230 Din; Ormož m 115 Din; Maribor m 1009 Din; Maribor ž. 640 Din; Kranj 1000 Din; Celje m. 300 Din; skupaj 3470.25 Din. — 8. Obrambni »klad. Josipina Bluimauer, Ljubljana 100 Din. — 3. Rasni prispeviki: ♦Iv. Rozman, ^MJfublsana 50 Din; KI. Von-čina, Ljubljana 100 Din; Iv. Prekoršek. elje 134 Din; skupaj 284 Din. Vsota vseh prispevkov 3854.25 Din. 3S3nn Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabokrvnosti, razdraženosti sezite takoj po staropreiz-kušeni »Franz Josefovi« grenčici. Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in Črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« vođa izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane r— Skupščina JRKD v Ljubljani. Sreska organizacija JRKD za mesto Ljubljana sklicuje za jutri ob pol 20. v balkonsko dvorano Kazine redno letno skupščino. Prvotno objavljena termina za skupščino sta bila, kakor že objavljeno, preklicana zaradi nujne zadržanosti sreskega poslanca ministra dr. Kra-merja, odnosno radi velikih sokolskih svečanosti v Ljubljani. Dnevni red skupščine obsega poročila sreskega odbora, nadzornega odbora in sreskega poslanca ministra dr. Alberta Kramerja, volitve delegatov in namestnikov za strankin kongres dne 20. in 21. t. m. v Beogradu in slučajnosti. Skupščini morejo prisostvovati le delegati krajevnih organizacij s poverilnicarni krajevnih odborov. Sreski odbor JRKD. Ij— Delegacija poljskega sokolstva je dan« dopoldne položila venec pred Prešernovim spomenikom, nato pa še na grob prvecra staroste jugoslovenskega Sokola br dr. Oražma. Delegacija se je končno ustavila ob errobu pisatelja Korvrka, ki je bil poljski emigrant. Na errob so položili vanec in vrečico poljske zemlje. _1J »Zdaj Je pa konec«, so pripona!- ntfali res igra i ran o meščani, ko so žalostno gledali včeraj popoldne, kako so demontirali na veseličnem prostoru vrtiljake ln druge podobne priprave za sa-bavo in dofcro prebavo. In res Je postalo včeraj poporime celo žalostno pri nas, ker se ne moremo tako hitro privaditi na tišino In mir. Z zletrSCa so odvažali telovadno orodje ln izpraznili so bifeje, le pošta Je bila še odprta in zletnlkl so precej kupovali zletne Tznamke. Ob cestah in drevoredih v bližini ziletlsča so se dolgočasiili razni priložnostni prodajalci, ki so te dni prodali precej caagJednic, sadja in sladoleda, včeTaJ pa ni več cvetela kupčija a prodajalci niso mogli takoj »faJiratl«. V Tivoliju Je bilo 8e precej veselo. V parkih so se sprehajali in počivali gostje, ki so fee ostali v Ljubljeni, na vrtni hotela Tivoli so se pa nekateri skromno zabavaii ob zvokih sokolske godbe. Najbolj živahni so plesali med mizami. Godba Je privabila tudi nekatere l4}uibtfančane iz parka. —Ij Živilski trg {e bil danes zelo dobro založen, ker je pač sobota in začetek meseca, ni pa bilo tako živahno na njem kot prejšnje dni, ko so ga obiskovali mnogi zlatniki, ki so precej kapovali cenena Jagode in črešnje. Danes ie bilo toliko jagod, da so se morale prodajalka razvrstiti tudi v ozki ulici ob semanišcu. Cresenj je tudi čedalje več ln zdai so lepe tudi domače. Danes so jih prodajali po 4—5 Din kg. Jagode ne diše posebno ljudem. Največ Je borovnic, ki jih ponujajo po 150 do 2 Din liter. Jurclcov je bilo precej, a bolj mato svežih, prodajali so jih po 3 do 4 Din merico. Rdečih jaeod je bilo toliko, da so jih ponujali že po 3.50 Din liter, najlepše pa p j 5 Din. Na zelenjadnam trgu je zdaj £e toliko graha, da ga prodajajo v stročju po 2 Din ks, Jisčenega pa merico (2 dl) po dinarju. Novi krompir Je po 1.50 do 2 Din kg. mnog j bolj se ne bo mogel niti več poceniti, saj jeseni prodajajo krompir navadno po dinarju. Trnovcanka so začele že zalagati trg s kumarami, ki so pa Se precej drage, komad po 3 do 5 Din. Druge dobrote pa prodajajo poceni Letošnjo kolerabo no dinarju 4 komade, glavnato salato tudi po enaki ceni rt d. Poceni so tudi ž 3 buče, po t Din komad. Na peratnuiskem trgu Je bilo danes nekoliko manj jajc kot navadno, ker ni bilj uvoženih, zato jih na niso prodajali po 50 par komad, nego po 1.25 Din par. Pri mesarjih se zdaj gospodinj ne gnetejo posebno. Goveje meso is po 5 do 12 Din kg, kupci lahko izbirajo. Teletina js pj 14. prašičje pa po 16 do 18 Din. _IJ Prekmurska svatba v Ljubljani. Popoldne ob S. prispejo v Ljubljano fanrttie in dekleta ts Bogo j ine, ki nam pokažejo drevi v Sokolskem domu na Tabora pristno prekmursko svatbo. Ker prihajajo prvič v Lom bičano, Jih bo pozdravil pred poslopjem Gospodarske zve-ae na Tyrćevi cesti župan dr. Puc z več občinskimi svetniki in zastopniki društva >Sočec, pod cigar pokroviteljstvom se bo vrSUa večerna prireditev na Taboru. Kdor Ima čas, naj pride k pozdravu naših bratov s severne meje ob Madžarski, da sprejmemo tudi to pot svoje goste kakor običajno prisrčno ln gostoljubno. Pj-ekmojurskl večer na Taboru se bo vršil pri pogrnjenih mizah, točili bodo pristnega Loutomerčana« kakor je pri svatbah v Prekmurju navada. Ljubljanski sva t Je, ki se bodo hoteli peljati s tramvajem, bodo lah&o Utopali od S. zvečer dalje na vogalu Sentroetrske in Fiignerjeve (Škofje) ulice. Spored prireditve na Taboru je zelo pester tn bogat. Društvo >Soča< vabi vse svoje člane ln prijatelje, kakor tiudi vse druge Ljubljančane k tej prekmurski svatbi, ki bo nudila mnogo zanimivega in zabavnega. Pričetek bo ob pol 21. BOLJŠE ČISTI KOVINE, STEKLO in ZRCALA Zahtevajte ga pri Vašem trgovcu! 1 — Prodaja slame, sena in škafčkov. Stanovanjski odsek i. pokrajinskega zle-ta SKJ v LJubljani opozarja interesente, da se bo od 8. do 12. in od 15. do 18. prodajala na Javni dražbi slama ln seno ipo naslednjem redu: Dne 3. t m. v gimnaziji na PoOdanah, Vajenskemu docnu (bivša šentpeterska vojašnica), Gluho-nemnici, šoli v Mostah, soli na Ledini, učiteljišču (Re<feva cesta). Delavski stfbonnici OUZD (Miklošičeva cesta), pro-govni sekciji (Pražakova ulica), klasični gimnaziji (Tomanova ulica) v Mladiki in liceju (tu se bodo prodajali tudi škafčki) srednde te hm ioni šoli in tehniki. D.ie 4. t. m. v slikarni Narodnega gledališča (Knaflceva ulica) dvora^edni državni trgovski šoli (Kongresni trg), Glasbeni Matici in koneervatoriju, skladišču Kmetijske družbe Šoli na Grabnu, šentjakobski šoli, gostilna i^ozar (Rožna ulica) zavetišču v Florijanski ulici št. 27., šoli na Prula.h, telovadnici SokoJa II. na Pru-lah, gostiln ičarskemu dotmu (Privoz), Rakovniku, Nusakovi jahaJnicI, otroškem vrtcu v Cerkveni ulici 21 in v novi in stari šoli na Viču. Dne 5. t. m. pa v stari ln novi šoli v SpodnOi Šiški, šoli v Zgor. Šiški, tovarni keksov (Pauer) v Zg. šiškl, telovadnici Sokola IH, restavraciji vJugoslavijac in ki sumi žužek na Tvrševi cesti. SOKOLI! SOKOLIĆE! Posetite slaščičarno in kavarno Petriček« na Aleksandrovi cesti št. 6. — 'Prvovrstni sladoled in najboljše pecivo. 7493 _IJ Kolonisti »Bolniške blagajne mest- niti nameščencev v Ljubljani«, se odpeljejo v ponedeljek 3. .t m, ob 15. Izpred mestnega doma na 24 dmevmo letovanje v Kamno gorico pod nadzorstvom g. Oblaka Karla, člana načelstva mestne bolniške blagajne ter g. Havtička Jošika, absolviramega učiteljlšonika. 40 otrok mestnih uslužbencev v starosti od 6 do 14 let pojde uživat rajsko lepoto naše Gorenjske z željo, da se nap i je jo žarkov in svežega gorskega zraka v tem cvetličnem raju, od koder bodo delali krajše in daljše izlete s smotrom — uživaj lepote in dobrote! Kako bomo pa preživljali naše letovanje v koloniji, vam bomo pa že če poročali. — Javna dražba zamoljenih predmetov. Dne S. fulija od 9. ure dopoldne dalje se vrši javna dražba, potom davčne 'jprave za mesto Ljubliana, zambljenih predmetov v Ljubljani, Ambrožev trg št 7 v krit j» davčnih zaostankov posameznih strank. Na navedeni dražbi se bodo prodajali različni predmeti in sicer: razno novo in staro pohištvo, navadne in umetniške slike, ogler dala, gramofoni, godbjni avtomati, pisalni stroji, razne knjige, galanterija, foto-apa-rati, predmeti za kozmetiko, kolineka voda. sodčki, baloni, vinska preša, biciklji, motorno kolo, oblaka, svetilfke itd. Ij— Z iborovanja JC lig. V izpopolnilo našega včerajšnjega obširn3ga poročila o tem važnem zborovanju moramo dodati, da sta se te manifestacije za češkoslovaško-jugoslovensko vzajemnost udelažila tudi zastopnika celjske lige predsednik dr. Juro Hrašovee in odbornik inž. OzvsJd. —Ij Narodna čitalnica v Sp. Šiški poziva svofe članstvo, da se polnoštevilno ud »leži jubilejne proslave 70-letnice Narodne čitalnice v Kranju v nedeljo 2. t. m. Odhod v nedslio zjutrai ob 7. uri z gorenjskega kolodvora. Legitimacije za polovično vožnjo dobite danes zvečer od 7. do pol 9. ure v knjižnici in jutri na kolodvori. Proslave se udeležimo s društvenim praporom. —Ij Zadruga gostilniearskih podjetij v Ljubljani javlja vsem svojim članom, da se vrši dne 18. julija ob 15. XLII. redni letni občni zbor Zadruge v veliki dvoran: Gostil-n i carskega doma Privoz št 11. Prosimo vse člane, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. _Jj Prof i visoki ceni sladkorja. V ponedeljek 3. Julida ob 20. priredi Zveza gospodinj, odsek Splošnega ženskega društva v dvorani Delavske zbornice protldraginjsko zborovanje. Na dnevnem redu Je prekomerna cena sladkorja. Ni to edina boleča rana naših gospodinj; tudi moka, kurivo, stanovanda ln še mareikaj drugega dim Je mnogo predra go. O vsem tem hočejo javno izfprego-voriti v prihodnjih mesecih. TJvod k tej protidraginjeki akciji pa naj tvori zahteva po pocenitvi sladkorja, tega vsekakor važnega ljudskega hranila. V ponedeljek vsi na protidraginjsko zborovanje v dvorano Delavske zbornice! —Ij Kemične čisti obleke Šimenc, Kolodvorska 8w _IJ Enodnevni poučni fcriet v Novo j mesto (kmetijska šola), v št. Jernej (sa- 1 mostan Plete rje) in v Kostanjevico (drevesnica in trsnioa) priredi tekom julija Sadjarsko in vrtmairsko drušitvo v Ljubljani. Vočnja iz Ljubljane do Kostanjevice in nazaj Din 80 za osebo. — Kdor bi se hotel tega izleta udeležiti, naj se priglasi do 10. Julija uredništvu Sadjarja vrtnarja, Groharjeva cesta 26. Dan Izleta in druge podrobnosti se bodo Javile pri-Slašencem pismeno. —Ij Vabimo članice naših ženskih društev na protidraginjsko zborovanje, ki ga priredi Zveza gospodinj v ponedeljek 3. julija ob osmih zvečer v Delavski zbornici. — Jugoslovenski ženski savez. Krema za raziranje „LA TOJA" edinstvena na svetu! Cena Din 18.— Dobi se povsod! —IJ Gostilna na Rožniku vabi Jutri na žegsianjske krote in razne dobrote. _I j Pevsko društvo > Danica* Vič pri redi Jutri na vrtu gostilne A. Robe&nik prvi pevski koncert s sodelovanjem sosednih bratskih društev. Po končanem koncertu prosta zabava s plesom. Vljmd-no vabljeni. 377-n —IJ Jutri popoldan pohitite vs«i v Šiško k »Kamniti mizic, to je na ro>tni dom prvega slovenskega piknika Valentina Vodmika, kjer bo Narodno prosvetno družrtivo >Vodnikc poskrbelo, da boste ob dobrotah tega sveta vsaj za kratek čas pozabili na težave vsakdanjih dni. Pridite in ne bo vam žal. ker boste vrhoi vsega imeli še zavest, da ste podprli kulturno stvar. 3&l-o —IJ Prekmursko gosttivanjc se vrAi danes ob 20. v dvorani na Taboru pri tpogrndenih mizah. Na ra spola i^o bodo prvovretina vina in jedila zelo p<> ceni. Vstopnina malenkostna. Vabimo k tej zanimivi prekmurski svetbi vse Ljubljančane, da pokažemo svojo ljubezen do najsevernejših bratov slovenske zomJče. Zato danes xs4 na Tabor na gostu vanje. Narodne noše v sokolski povorki Veliko zanimanje so vzbujale na sokolskem zletu kras ne narodne noše LJubljana, 1. Julija. Veliko zanimanje so vzbujale na vseso-kolskem zletu, zlasti pa na mogočnem sokolskem sprevodu, krasne narodne nose. Dostojanstveno so korakali v sprevodu mrki Crnogorci v bog-atih narodnih nošah v spremstvu elegantnih Crnogork tudi v narodnih nošah. Sledile so Jim nože iz Ba-ranov in iz Boke Kotorske. Za članicami so stopale spet bogate črnogorske in tudi turške nože z žametnima in z zlatom vezanimi anten jami ln vihraj očimi šaivara-mi. Trije barjaki so vodili v tesno belo čoho oblečene muslimane, za njimi so pa stopali s črnimi gajtami pozi ti beli Meto-hijci. Prvič smo videli na teh Sokolih arnavt-ške noše z žajnetnimi in z zlatom vezani-Za osmo godbo je prihrumela Župa iz Karlovca s tremi prapori in z veliko skupino narodnih nos, ki so med njimi tudi Belokranjice iz Metlike, Črnomlja ln drugih krajev. Posebno pozornost pa vzbujajo tudi seljaki iz Plaškega z belimi brege-šami in Črnimi jele ki. Spet godba in štirje prapori spremljajo župo iz Kragujevca s prekrasnimi Simiadinkami v žametnih je-lekih, rokavci iz tanke srbske svile, ko-ketnimi bregešami in cvetjem v laseh. Za njimi pa krepka četa junaških Sumadincev v narodnih nošah ln civilu. Kar tri godbe ima župa Mostar, ki nosi s seboj pet praporov. Vse občuduje visoke, popolnoma bele Hercegovke s širokim vezenim robom na belem krihi ln s koketsiimi rdečimi fe-siči na glavicah. Z dvema godbama in desetimi prapori hite članice in člani niske župe, za njimi pa lepotice iz BosiljgTada, vse temne z zlatimi pregačami in zlatimi robovi rokavov in kril. Gotovo je poleg Mostark ta noša najelegantnejša med vsemi. Vse bele seljanke iz Sičeva imajo plastično vezano cvetje na pregačah, na glavah pa belo peče ali svilene rute. Bela krila so pa slikovito pošita z lesketajoči-mi se ornamenti. Za svojo godbo gredo v belih hlačah in beMh volnenih, s črnimi pasovi prepasanimi zubuni in črnimi šu-barami iz ovčjih kož Piročanci in kmetje iz slavne Surdullce ter nosijo sedem bar-jakov s seboj. Se dve godbi imajo temni seljaki iz Surdulice tam od Tlmoka, M ćorave in Nišave, a glasbenikom se pozna po črni polti, kako se cigani asimilirajo in udeležujejo tudi javnega življenja. Mogočna fanfara s prapore em otvarja pohod novosadske župe, ki jo spremlja 8 praporov in dve godbi. Somborke imajo apartno plisirana bela krila, bogato z zlatom Izvezene rokave, a težki zlati nizi cekinov okrog vratov dokazujejo, kako težke so dote devojk v teh blagoslovljenih krajih. Iz nepreglednih žitnih ravnin so tudi člani osiješke župe. ki temperamentno vzklikajo in se zahvaljujejo za cvetke, da se skoraj ne čuje njih godba ter se občinstvu za pozdrave hvaležno zahvaljuje sedem praporov. Slavonci so ogrnjeni v bele le malo z rdečimi ornamenti izvezene zubu-ne, pod njimi pa nosijo belo platneno obleko, ki Je vsa okrašena z belo luknjičavo vezenino, kakor pri nas žensko perilo. Vse bogastvo plodne Slavonije pa odkrivajo žene ln dekleta s svojimi zlatimi avbica-mi in čez in čez s cvetnimi ornamenti izvezenimi oblekami ter dolgimi ali kratkimi krili. Noše spominjajo na češke noše, na glavah pa marsikatere nosijo peče s krili, kakor Čehinje, saj vemo, da se tu mesa naš narod s slovasldml kolonijami. Kakor svoje domačine pozdravlja Ljubljana župo Susak-Reka, ki nosi s seboj pet praporov. Posebno pozornost pa vzbujajo krasotice z Raba v temnih oblekah in rdečimi rutami na glavah. Z godbo ln štirimi prapori prihaja sarajevska župa v vsej svoji pestri slikovitosti. Svilene šalvare harenmskih lepotic občudujejo Ljubljančanke, všeč so Jim pa tudi bele peroti na glavah okoličank, narodnim nošam pa slede s tremi prapori okoličani z rdečimi hrbti in modrimi ali črndmd prsi. Dve godbi In pet praporov ima župa Skoplje. kjer se množice gledalcev ne morejo načuditi raznolikosti narodnih noš, zlasti so jim pa všeč težko s koral-dami vse izvezene noše iz Skopske Crne gore, a tudi stasiti fantje s plisiranimi belimi krilci in rdeče črtatistimi hrbti. Prav tako slikovita je tudi splitska Župa z godbo ln 11 prapori, kjer vzbuja največjo pozornost orjaški barjaktar lz Sinja ter njegovi tovariši z velikimi srebrnimi filigranskimi gumbi na prsih in le za tolar velikimi rdečimi kapicami. Rdeče kapice nosi tudi godba iz KaStelov pri SpUtu, a druga godba spremlja župo Šibenik, ki nosi štiri prapore. Dolge rdeče rese vise seljakom iz Kninske krajine po prsih, ramah in hrbtih, da se kakor bron temni obrazi ostro ločilo od živih barv. Ožgani so ti obrazi starih junakov, kakor Jim solnce v kraškem pečevtu požge vse pridelke. Tudi v civilu Je toliko šibeničanov, da so razdeljeni v dve veliki četi s praporoma. Tri prapore ima župa Tuzla, kjer se posebno odražajo dragocene nose ponosnih musli-mank, prav lepi so pa tudi popolnoma be- li moški s črnimi jeleki. Svoj sloves bo sijajno dokazali tudi mišičasti Užicani v modrih jelecih in tesno se prilegajočih temnih hlačah. Popolnoma temno modre so pa tudi TJžičanke, ki jim dolge kite krase rdeče rože. Užičanl nosijo tri prapore. Hrupno koraka zupa Veliki Bečke rek z godbo in Štirimi prapori ter bogato okrašenimi Banatčankami in množico civilnih članov. Za njimi pa godba in vriskanje naznanja prihod župe Kranj z osmimi prapori in bogatimi avbami Gorenjk ter korajžno zavihanimi krivci gorenjskih fantov. Tiho jih spremlja skupina Tržačank s svojimi skromnimi narodnimi nošami, a za Gorenjci gredo bataljoni Mariborske župe z 10 prapori in dvema godbama in odlično fanfaro. Ura na magistratu je že tričetrt na 10. Ljubljančani občudujejo svežo lepoto in bujnost mladih Stajerk, priznanje pa izrekajo tudi krepkim športnikom v dresih. Mogočna postava praporščaka M a tka otvarja pohod novomeške župe s štirimi prapori in veselo se smehljajočimi Dolenjkami v zlatih avbah. Izredno veseli so tudi sosedje iz Hrvatskega Zagorja, ki so člani varaždinske župe. Seveda imajo svojo godbo, a člani nosijo osem praporov, temperamentne članice pa spremljajo tudi 4 prapore. Zapeljive so devojke iz Petrinje s svojimi avbicami, srca pa mikajo tudi črnooke Pakrmčanke. Vendar preveč je krepkih in podjetnih Zagorce v za njimi, ki se v narodnih nošah postavljajo s petimi prapori. Zvočni kino Ideal TOM KEENE v senzacijonalnem filmu divjih pustolovščin, napetega zasledovanja ln borbe JEŽA V SMRT Premiera! Nemški dialog! Predstave danes ob 4^ 7. In 9. zvečer, Jutri ob S., 5., 7. In 9. uri zvečer. Predilničarji za svoj obstanek Litija, 30. junija. Zadnje čase Je bilo našim predihoičar-Jem. sporočeno, da se je uprava odloČila za znižanje mezd do 15%. To je v kratkem že drugi težak udarec, ki zadeva naše domačine; pred dvema letoma je že zadela nase delavstvo veMka redukcija. Delavske mezde že zdaj ne dosegajo eksistenčnega m inima, zato je usodna vest o redukciji plač razburila vse. Vodstvo NSZ je povabilo uslužbence predilnice na sestanek, ki se Je vršil v dvorani na Stavbah. Udeležilo se ga je vse delavstvo, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička. O namenu sestanka je govoril uvodoma tajnik krajevne podružnice NSZ g. Nace Nadižar. Zatem je podal še nekatera pojasnila domačin g. PodMpnik. izčrpno je pa poročal o položaju delavstva in njegovih pravicah predsednik centrale NSZ g. Rudolf Juvan iz Ljubljane. Navodila, ki jih Je dal našim ljudem naš ožji rojak iz sosednega Smartna, so bdla soglasno sprejeta. Vihar navdušenja je žel simpatični nastop mladega voditelja češkega narodnega delavstva g. Fran te Klatila, urednika >Ceškega Slova« iz Prage, ki se mudi ta čas v naši državi, koder študira delavske prilike. Mnogo vpogleda v težavne razmere naših predilničarjev so nudila tudi poročila delavskih zaupnikov in zaupnic. Ta materijal bo vodstvu NSZ služil za intervencijo v korist zapostavljenih. Ob zaključku je bila sprejeta resolucija, ki pooblašča vodstvo NSZ, da protestira proti namerava vi redukciji plač in jo onemogoči, sklene pa se naj nova kolektivna pogodba, ki naj zaščiti življenjske interese naših delavcev. Iz vrst delavk in delavcev je bila izrečena NSZ soglasna zahvala ln zaupnica, v organizacijo pa Je vstopilo mnogo novih članov ter s tem dokazalo, da hoče složno podpirati svojo zaščitnico, NSZ. Ker Je litijska predilnica z naročili dobro založena .izkazuje dovoljne dividende in je delavstvo izrabljeno do skrajnosti, pričakujemo, da bo predilniška uprava uvidela nepotrebnost redukcije plač in omogočila s primernim zaslužkom delavstvu obstoj. Zakaj zagovarjamo paciuzem Zato, ker zagovarjamo človeka in ker verujemo vanj Ljubljana, L julija. Usoda vseh velikih in tepih, idej je ista: obsojene so za krive in škodljive nauke, ki jih je treba zatirati. Človeštvo, name-stu, da bi se oklenilo lepe rdeje in jo pozdravilo, s slepim sovraštvom zavrača vsako novo misel vse plemenite nagibe ter nove poti k boljšim življenjskim oblikam stremeče miselnosti. V tem je prokletstvo človeške zaostalosti in na tem sloni gospostvo pesti. Zato je mogoč tudi paradoks, da morajo idealisti zagovarjati in braniti lepe ideje — češče celo obupno _ kot da so nekaj podlega v očeh njihovih nasprotnikov. Tako je rardi postalo skoraj pravilo v življenju, da te bolj preganjajo, če si dober, kot če si slab. V našem stoletju, ki ga nekateri imenujejo po krivici stoletje napredka, smo >napredovali< tako daleč, da moramo zagovarjati idejo človečanstva ter pacifizma — zagovarjati samo zaradi tega, ker je nasprotna statičnemu pojmovanju Življenja in ker je nauk in vera, da bo človeštvo napredovalo, da je zmisel našega življenja delo za popolnejše življenjske oblike. Značilno je pa tudi, da so nasprotniki pacifizma ter čiste člove-čanske ideje tudi mnogi zagovorniki drugega družbenega reda. Ti so prepričani, da je lahko zlomiti gospostvo pesti samo od zunaj na znotraj in ne narobe, hočejo prej spremeniti obliko sveta, kot človeka Toda bistvo vprašanja v tem pogledu ne leži v tem, kateri nazor je praviLnejši, kako se bo lahko dvignilo človeštvo, nego v tem, ali je pacifizem kot ideja potreben ali ne in ali je pa samo >malomeščanska< ideja, kot trde nekateri njeni nasprotniki. Nasprotnike pacifizma moramo deliti torej v dva tabora: v enem so pravoverni zagovorniki reakcije, ki ne morejo in nočejo verjeti, da ne bo več vojn, v drugem so pa oni, ki ne smatrajo ideje pacifizma same na sebi za resno. Zadnji trde, da je ideja miroljubnosti izšla iz vrst malome-ščanstva, ki se boji vsakega nemira, ki je največji sovražnik življenjskega napredka, in da se malomeščanstvo ogreva zato za pacifizem, ker je v neprestanem strahu, da bi se mu sicer zrušil tisti njegov svet samozadovoljnosti in komodnosti. Na to trditev lahko odgovorimo takoj brez podrobnega dokazovanja da je ideja pacifizma prav tako malo malomeščanska, kot vsaka druga velika ideja. Pacifizem in člove-čanstvo se istovetita, a baš malome-ščan je izrazit zagovornik reakcije, če se sploh lahko opredeli v katerem načelnem vprašanju. Ideja pacifizma pa ni omejena na tanko socijalno plast in ne začrtana v strankarskem programu. Tudi se ne širi v takšni meri s propagando med ljudmi, kot se budi sama od sebe v ljudeh, ki začenjajo samostojno misliti. Ideja človeftanstva je vsečloveška, je zmapra boljše človeške nravi, je potrdilo, da je res zmisel žrrljenja razvoj v boljše življenjske oblika Množici ni nihče sugerira! te ideje, sama se je začela zavedati, da Je vojna vedno zlo in da Je edini dober sad zadnje vojne spoznanje, da vojne ne sme biti nikdar več ter da je vojna zločin. OJovečanstvo je stremljenje in vera, da postanejo tudi ljudje dobri in ne le,' da postanejo popolni socijalni sistemi, člove-čanska ideja uči, da morajo vsi posamezniki delati za skupnost, ker vsi tvorimo enoto v družbi, uči pa tudi, da vse zlo sloni na človeški sebičnosti ter da zaradi tega ljudje nimajo zmisla za skupnost Zato je treba preroditi tudi človeka, ne le ustvariti nov okvir za sožitje 8judi. In zato se mora človek tudi otresti vojnega duha človek mora začeti tudi čutiti za človeka, ne le propagirati ideje altruizma zgolj v teoriji. Vendar pa ni človečanstvo nekaj sentimentalnega, ai le zadeva Čuvstva, temveč predvsem razuma, saj Je ideologija, ki sloni na plemeniti miselnosti, prodirajoči čedalje bolj v življenje in izvirajoči iz boljše človeške nravi. Tudi v nauku človečanstva je priznano načelo, da je individualizem ovira človeškega napredka toda človečanstvo uči, da mora dobiti človek ceno, da Je človek največja vrednota v življenju ter da je zaradi tega človeško življenje nedotakljivo, človeško dostojanstvo je treba priznati! Interese je treba podrediti človeku in ne človeka interesom! To je bistvo človečanske ideje, ki obsega s tem tudi tako zvani pacifizem. Kako absurdna je torej trditev, da Je ideja pacifizma v bistvu pasivna ter da se je porodila iz idejne zablode, da moramo mirno pripuščati zlo (Tolstoj)! To pač trde samo oni, ki pravijo, da nasilje lahko iztrebiš samo z nasiljem. Pacifisti se vendar najbolj upirajo zlu, ker se upirajo največjemu zlu, najstrašnejši zablodi, vojni! Pasiven je pa v življenjskem pogledu oni, ki zagovarja odnosno pripušča vojno kot potrebno zlo! Povedati pa ne vedo, zakaj je vojna potrebno zlo. Pravijo le, da vojne ni mogoče odpraviti zaradi tega ker jo pač vedno nekdo začne in se je treba braniti pred njim. Toda zakaj bi ne mogla ideja pacifizma prodreti povsod ter bi se vsi odrekli krvavemu obračunavanju? Ali je mogoča tudi vojna -brez napadalca? Če se ne bodo države več napadale, se jim tudi ne bo treba braniti. Napadale pa se ne bodo več tedaj, ko bo ideja miroljubnosti zavzela najširši obseg in ko bo človek dobil pravo ceno. In zakaj bf se ljudje ne moErLl odreči zverstvu? Zakaj bi končno ne zmagal razum nad pestjo? In zakaj bi ne delali za njegovo zmago samo zaradi tega, ker vlada zdaj pest? Zato zagovarjamo idejo pacifizma, ker zagovarjamo človeka, ker verujemo vanj. Kdor ne veruje v človeka, res lahko zagovarja vojno, a pomisliti bi moral, da vojna ne -pomeni odrešenja za človeštvo (kako tudi, če ne verujejo v človeka!), nego njegov pogin. Seveda, kdor je tako slep, da zagovarja vojno, ne more spoznati niti tega, da vojne lahko le izpodkopljejo temelje človeštvu. je vedno kazal mnogo zanimanja za naše kraje in ljudi. Čestitamo! — Napredovanje učiteljev. V višjo položaj no skupino so napredovali gg. učitelji ca Ljudmila Peče v Črnomlju in učiteljica Roza Perovič v Pobrežju. Čestitamo! V skalo vsekan podzemni rov na Gradu Pri prekopavanju zemlje so naleteli delavci na dva rova in na star vod ujak Ljubljana, 1. julija. Romani o grajskih skrivnostih, strahovih, zakletih kraljičinah. junaških vitezih niso več moderni. Vendar ti zrase kar sam od sebe pred očmi čudovit roman rudi dandanes, če odkriješ takšno skrivnost, kakršen je podzemni rov, ki so ga odkrili nedavno na Gradu. Na južno vzhodni strani Gradu je v velikem kotu ob poslopju visok sklad skalnatega (lapor) terena. Dočim jc okrog in okrog gradu še precej raven teren, je samo v tem kotu višji skoraj za eno etažo. Ker pri gradnji novih poti na Gradu potrebujejo materijal, so ga začeli kopati v tem kotu. Sicer je pa treba ftak zravnati tla tudi tu z višino poti. da bo vsaj zidov je manj vlažno. Zemlje je bHo na prhkem laporju malo, v globini je pa kamen precej trd. V desnem kotu ob traktu, ki je podoben stražnemu stolpu (kar je najbrž tudi bil), so prikopali žc do temeljev in ko so iih hoteli podzidati ter so kopali za podzidek še nekoliko globlje v lapor, so naleteli na opečni obok, karšni so nad okni ali vratih v starih hišah. Čudno se jim ie zdelo, da je zidovje še pod grajskimi temelji, zato so kopali naprej ter končno odkrili 2.10 m visok in 62 cm širok vhod v podze-mlie. pod grad. Opečni zid z obokom pri vhodu je 70 cm debel. Rov je bil zasut z zemljo. Ko so ga očistili, so videli, da ie ves v skalo vsekan, na vrhu v polkrogu. Dolg je 3.40 m, visok 2.35 metra in 1.30 širok. Konča se s pokončno (seveda kamnito) steno, ki pa ima pod stropom okroglo odprtino v premeru 60 cm, torej taksno, da človek lahko zleze v njo. Ta nadaljni rov pa ni več tako gladko ob-sekan kot je večji. Stene so zelo hrapave in neenakomerne. Rov drži le dober meter daleč v vodoravno, nakar se obrne v navpično smer. Navpični rov, ki se proti vrhu razširi, je še zasut. Delavci nimajo naloga, da ga izpraznijo. Zdaj pa morajo tudi naprej odkopati zeml-o od kota do poti, da bodo lahko donašali materi ial za podzida-vanje graiskih temljev. V kotu so temelji zelo visoko, približno v višini ostalega terena (poti), vendar so pa dovolj globoki, ker ie tam teren toliko višji in ker leže na skali. Cim so izpraznili večji rov. se je začela na grajskem dvorišču, v kotu med vzhodnim in južno vzhodnim traktom, pod zunanjimi lesnimi stopnicami, sesedati zemlja. Sesedla se je toliko, da se je odkril zasut, s kamnom obzidan vodniak s premerom 1.30 m. Očividno sta rov in vodnjak v zvezi. Zgoraj vodn-ak. spodaj rov! Po površnih meritvah (nekateri prostori so bili zaklenjeni) je reporter ugotovil, da rov res drži proti vodnjaku. Točne ugotovitve «:o mogoče le na nodlagi točnega merienja ali načrtov, risanih v večjem merilu. Vodniak bi lahko izpraznili brez posebnih stroškov. Toda s tem še ni konec skrivnosti. V večjem rovu so odkrili tudi, da so tla obokan strop še enega, zidanega rova. Odprli so ga samo na enem kraju toliko, da so ugotovili, da je v njem voda in lesena cev. Rov je globok, odn. visok 2 m. Lahko se , domneva, da jo lesena oev nekakšen vodo- vod. Čudno je vsekakor, čemu bi bila potrebna v rovu, v katerem bi itak lahko odtekala voda, še cev. Marsikaj lahko domnevaš. N. pr. da so po cevi dovajali vodo v obrambni jarek ali pa v kakšen vodnjak. Kam drži spodnji rov globoko pod grajskimi temelji, bi bilo še treba ugotoviti. 1A.H sta ta rova služila za skrivni izhod, je težko ugotoviti. Izmed mnogih domnev, ki jih ni lahko podpreti in ne izpodbiti, je verjetna tudi ta, da je bil rov zgrajen celo pTej ko grad. Njega dni je bilo na Gradu rimsko gradišče in morda je bil rov potreben iz strategičnih vidikov. Čudno je namreč, da je temeljno zidovje ob rovu nepoškodovano in da je položeno na višje ležečo podlago, prhek lapor. Ce bi gradili rov pozneje in ga kopali tako blizu pod temelji, bi bilo kopanje zelo otežkočeno in bi se to najbrž poznalo na temeljih. Da je rov izkopan pozneie, je pa soditi po tem. ker je baš pod temeljnim zidom obzidan vhod vanj in obokan zato, da leži temelj na oboku. Ako bi bile te skrivnosti razjasnjene in če bi napravili dohod do izpraznjenega rova, bi grad za marsikoga postal zanimivejši. Ljudje bi lahko uživali ob bujni domišljiji čar minilih romantičnih časov kar v rovih .. Ob utrdbah, pod tako zvanimi velikimi šancami, grade pot, ki bo držala v lepem loku k malim šancam. Na zahodni strani so tam odkrili tudi zasut vodnjak, obzidan s kamnom, v premeru 1.50 m. Nameravali so ga izprazniti. Izpraznili so £a nekaj metrov, nakar so že naleteli na vodo. Zdaj se še plcto okrog rovov in vodnjakov na Gradu le skrivnosti. Iz Črnomlja — Potujočo kmetijsko razstavo, ki nas je nedavno obiskala, smo dočakali z največjim zanimanjem. Naš kolodvor je bil svečano okrašen, sprejema pa so se udeležili poleg vseh naših odličnikov tudi kmetje iz vsega sreza, mnogi tudi v narodnih nošah na okrašenih vozovih. Dopoldne in v prvih popoldanskih urah je bil ogled razstave s praktičnimi pojasnili v vsakem posameznemu vagonu, popoldne smo pa gledali lep gospodarski film, ki je vzbudil splošno zanimanje in pozornost. Naši vrli gospodarji so tudi vsem strokovnim, poučnim predavanjem sledili z največjo pozornostjo, pa so marsikateri dobri nauk odnesli domov, da ga tudi praktično preizkusijo. Naglasiti moramo res veliko zanimanje naših ljudi za napredno in moderno kmetijstvo, ker so mnogi prišli po 2c in več km daleč le da si ogledajo nazorno prikazani napredek gospodarstva, ki bi bil tudi našim krajem prav potreben. — Našim naročnikom bomo te dni razposlali opomine in položnice, pa jih prosimo, da nam nakažejo naročnino, kakor tudi morebitni zaostanek, ker se mora naročnina plačati naprej. _ Srebrni jubilej mašništva bo te dni praznoval nai dekan p. Pavlin Bitner, ki Šaljiva nogometna tekma Novo mesto, 30. junija. Preteklo nedeljo niso samo Zagrebčani uživali v komični nogometni tekmi, tudi Novomeščani so ob slični tekmi prišli na svoj račun. Spri jela sta se na Loki keglja ška kluba »Planka« in »Cviček«. Po Novem mestu razstavljene slike kažejo žametno razpoloženje kibice v ob tekmi. Moštvo »Cvička« je nastopilo v najmočnejši postavi z okroglim golmanom, ki je med dol go proceduro položil težo svojega telesa kar na stol med vrata. Branila sta Pino in Pavlic, kot halfi pa so tekali Modic, Sap-ničar in dr. Furlan. V napadu so briljirali dr. Redivivus, dolgi Rudi, Luznar in dr Kožuh. »Plankin« golman Drašler je lovil žoge, kot bi jih zobak Branilcu Notu je po magal sam Buk, napadali pa so Muren Rudi. Vahtar, Mežnaršič in Pavle Splihal. »Planka« je od vsega početka vehement no napadala in vodila z 2 : 0, pa se je boginja sreče nasmehnila okroglemu golmanu in kmalu je »Cviček« izravnal in vodil s 3 : 2. V drugem polčasu so se napadi menjavali, igralci pa so vzeli stvar kar za resno, tako, da je napadalec »Planke« krvavel po vsem telesu ter nesel domov potolčena kolena, oguljen komolec in suha usta. Kljub izredni vnemi »Planke« jo je »Cviček« zaradi boljše tehnične izvežbanostl. Čeravno z največjim trudom, vendar pritis nil ob zid z rezultatom 6 : 5. Cisti dobiček te komične tekme je šel v dobrodelne na mene, tako da gre prirediteljem in požr tvovalnim igralcem dvojno priznanje to hvala. Iz Litije — Za naši izsc'jence. Na*a agilna podružnica Jugoslovenske Matice, ki je žc večkrat pokrenila uspešni akcije za naše izseljence, je določila za Vidovdan 500 Din v korist naših izseljeniških otrok na VVest-falskem, ki posečaio tečaje materinskega jezika, pa nimajo ootrebn h učnih pripomočkov. Učila ponese s seboj delegacija \Vestfalcev, ki se vrača te dni pod vodstvom g. Bolhe med niš*, rudarje izseljence — Izlet v Trboveije in na Mrzlico Foto-odsek SPD Trbovlje otvori jutri ob 10. rotoamatersko razstavo, ki jo prireja v osnovni šoli na Vodih V dokaz pr srčnih stikov med zasavskimi planinarji in foto-amaterji se udeleže otvoritve tudi Slani litijskega Fotokluba. Po og'edu razstave pohite v novi dom SPD-Trbovlje na Mtzlico. Vabljeni so tudi litijski planinarji. Skupen odhod v nedeljo z cjpo'danskim vlakom cb osmi uri. Orjemo e • e LJubljana, 1. (julija. Gospod ust/v ar j a ljudi samo po enem modelu, — po lastni podobi. Tako so nas učili. Res imajo nekateri ljudje daljše nose, dnugl pa zopet krajše, vzlic temu pa baje goeipod noče priznati ne velikih, pa nudi ne malib nog. Otročje noge baje imamo — veste, otročji e. To-le ni nikakžma pridiga, temveč samo uvod v etorido. Prav rada pripovedujem storije. Imam dopadenje nai storijom i, z eno besedo, naslajam se nai e tori jam i. Tako — zdajle vam jo pa povem: Sredi polja je stolp. Visok, višji, vse višrji od nebotičnika. Obatanem, »trmim, občaiddujem ta etoin. Zdi se mi, da se na vrhu stolpa nekaj (premika. Majhna, črna točka. >Ptič bo, vrana, ali — bogsigarredi kaj.< Mahoma se me loti žeJtfa, da bi se prepričala, da bi vedela, 3e-li ptič, ali — bogsigaivedi kaj. Saj veste, kako je, če ae človeka želja loti. Vrata poišče, nič ne potrka, kar vdere. Jaz pa sem iskala vrata in tudi potrkala bi bila, pa kad, ko stolp ni imel ne vrat ln tuli ne stopnic. Kjer ni vrat in tudi ne stopnic, tam Je pač treba plezati. Pa sem plezala. Kaj bi se muzali: plezala sem. Vidite, pa sem že med plezanjem razločila, da orna točka vrli stolpa nI vrana, tem/več — človek. Tak človek, kakor ste vi, moj brat, ali pa kdoreibodi. Ta človek je sedel na terasi stolpa in je nekaj delal. Med prsti je nekaj mencal, sem to t$a, tja to sem. Dober dan sem mu voščila, malo bližje sem stopila in sama ne vem, zakaj in kako sem vzkliknila: >Ja, goapod... Vi pa dlako cepite, — če prav vidim. >Ko-©a?< je zakričal gospod ln čisto blizu k meni je stopil. Kje imam legitimacido? Je nimam. Tako, legitimacije nima, pa na etoljp pleza, tako! >Babše, koliko te je vkup ?< Vztrepetala sem. Mene je namreč jako malo vfeup. Gospod naj oprosti radi legitimacije in tudi radi plezano»a — aploh pa sJabo vidim, (Jako slabo vidim... Morda, ... morda se tistemu, kar je gospod poprej delal, ne pravi dlako cepiti, ampak ... Gospođu se je razjasnil o obraz. >Prav imaš, baba, slabo vidiš. Spdoh si že bolj v letih to tako ti je težko iti s časom. Ti bom pa razJožil. >Visoko se je wravnal gospod, potem se je pa malo nagnil k meni: »Ledino orjem, baba, razumeš.« >0, ledino orjete, goapod, Jaz noummica sem pa mislila...c Pred oranjem imam namreč respekt. če vidim orača, konja in jalug, ekionim glavo, živijo«, vtzkliknem, verujrte mi, ta yživ*jo< je iskren, pristen. O, kaj bi bili brez oračev! Reveži, lačni in nagi. >Bravo, bravo c, me je pohvalil gospod. Dobro mi Je dela pohvala, nič ne rečem, vendar nekaj mi ni šlo v glavo. Da dandanes orjejo na vrh stolpa, na cementu! Da dandanes tako orjejo, kafcor bi dlako cepili! Sipek, kako se je svet presukal! Vsega tega nisem na glas mislila, ker sicer bi me gospod ne bil prijel sa roko. >Vidiš baba, kako lep razgled imam. Majhne, neznatne črvičke, take vse vkltm od zgoraj — navedel.c >0, gospod, od spodaj navtagor se tudi majčkeno vidi...« Nič več ne vem, kad sem še goapodiu rekla. Je že moralo biti kaj nepremišljenega, kad takega, da ga je razkačilo. Me je namreč raz stolpa vngeL Sedaj imam možgane pretresene, j a. Pred vsakim stolpom me je sedaj starali. Ha nobenega ne bom več pLeeala. Jas te n« — kaj pa drugi, ki so tudi majhni, radovedni to ne vedo... kaj! Nimam nič proti stolpom, o ne. Kdor toliko zmore, da ml stolp sezida, tak je ie nekaj. Le trobojnioo naj bi si vsak btoip omislil. Trobojnico z napisom: Orjemo! Da ne bomo ml mali ljudje na take etojpe plezali, eicer bo preveč malih ijudi ■ pretresenimi možgani, ne! Hm! • I % I ■ Gorenjske krave i kontrolno molžo Predoslje pri Kranju, 30. junija. Delo Zveze živinorejskih selekcijskih zadrug za pinegavsko govedo v Kranju kaže velik napredek tudi v letu 1932. Od za leto 1931 napravljenih zaključkov kontrolne molže je narastlo v preteč enem letu za 163 krav in se je napravilo za preteč eno leto zaključke za 303 krave. Najvišja molznost je bila v 1. 1932: 3971 Mtrov, to to v zadrugi Smlednik:; je torej manjša za celih 923 htrov od prejšnjega leta, ko je bila najvišja molznost dosežena v zadrugi Naklo s 4894 litri. Najnižja molznost je bila v zadrugi Vodice in je znašala 1021 litrov in je torej večja za £5 litrov od 1. 1931. Najlepšo sliko da pa dosežena povprečna molznost rodovniških krav. Za leto 1931 znaša povprečje molznoeti 2194 litrov, dočim se je ta zmanjšala v preteklem letu za 41 litrov to Je povprečje moiznosti vseh pod kontrolo se nahajajočih rodovniških krav za L 1932 2153 litrov. Nepoznavalcu razmer ta primerek napravi vtisk nazadovanja, kar pa v resnici ni. Vedeti moramo pri tem, da je v pretečenem letu cena mleku zelo padla in je imelo to za vzrok, da so ždvinorejd odtegnili kravam močno krmo in jo hranili le bolj naravno. To se posebno Jasno pokaže v zadrugi Naklo, katera je izkazala povprečno molznost za leto 1931 2794 litrov mleka, dočim je v letu 1932 padla na 2373. Deloma je na padec vplivala tudi poznopoletna suša in pa pomanjkanje krme, ker je živinorejec že začetkom zime moral štedi ti z klajo, da je živino mogel preko zime precediti. Vendar ni padec povprečja splošen. Nazadovale so te štiri zadruge: Hrastje za 309 litrov, Naklo za 421, Pred osi je za 28 in Trstenik za 220 litrov. Napredovale pa so zadruge: Cerklje za 334 litrov, Smlednik za 167, V oglje za 5, Žabnica za 123 ln Gorje za 286. Močan vpliv na zaključek delajo pač tudi zadruge, ki za leto 1931 še niso vodile kontrolne molze, ker teh je kar 10: Mavčiče, Olševek, Preddvor, Selca, Stra-žišče, Šenčur, Velesovo, Vodice, Skaručna in Sinkov turo. Od vseh rodovniških krav, ki so bile celo leto pod kontrolo, se je namolzlo 651.696 litrov mleka, od krav, ki so se pod kontrolo nahajale samo nekaj mesecev, se je namotalo 90.190 litrov, za nekaj krav pa se je kontrola vodila tudi laven rodovnika pa pri članih zadrug in so te krave dale 8485 litrov mleka. Skupno znaša množina na-molzenega mleka pod kontrolo se nanaja-jočih krav v L 1932 nič manj kot 750.371 litrov. 2e samo te številke so jasen dokaz, s kako žiiavostjo vrše svojo nalogo naše živinorejske selekcijske zadruge, ki delajo vse pod enotnim vodstvom svoje Zveze. Vedeti je treba, da je težko med živinorejci vzdržati disciplino , da redno svojo kontrolno nalogo izvršujejo, kar je spričo današnje vrednosti živine to mleka kaj lahko razumeti. Vendar je pričakovati, da bodo člani zadruge kakor tudi Zveza Živinorejskih selekcijskih zadrug v Kranju še več uspeha dosegle v tem letu, ker so tudi tiste zadruge, ki so deloma dremale v letu 1932, pričele z novim letom z intenzivnim delovanjem. Treba pa bo, da bodo Javne ustanove, tako banska uprava, sreski kmetijski odbori, kakor tudi občinski kmetijski odbori tem organizacijam nudile potrebna sredstva za nadaljnje delo, ker v nasprotnem primeru so vse doprinešene žrtve brez pomena. Ovsenik Janez, tajnik Zveze živ. selekc zadrug za prinegav. govedo v Kranju. inptoAu desin/iciraj usta z ODOIOM. ODOL osveži in oživi. Iz Metlike — Potujočo kmetijsko razstavo je po priznanju vodilnih organov obiskal doslej največji odstotek prebivalstva v Metliki, in sicer od 10.800 prebivalcev 2123 obiskovalcev, kar pomeni nad 60 odstotkov, če odštejemo starce in otroke. Rekorden je bil obisk kljub temu, da so nekateri kraji našega sreza po štiri in več ur hoda oddaljeni od železniške postaje v Metirki. Živahno zanimanje potrjuje, da naši kraji res zaslužijo vsako podporo oblasti, ker kmet sam stremi za izobrazbo in želi čim bolj modernizirati svoje gospodarstvo. — Naših Sokolov se je udeležilo I. pokrajinskega zleta SKJ v Ljubljani 172 na čelu s svojim starosto br. Dakom Makar-jem, našim narodnim poslancem. Zleta se je udeležila tudi naša mestna godba, ki so jo v povorki razvrstili pred sarajevsko Župo, ki ni imela svoie godbe. Nastopili pa so tudi z lepim uspehom v ljubljanskem radiu poleg metliškega okteta in poleg predavanja predsednika društva Bela Krajina dr. Koceta. — Uspehi naših dijakov pri sprejemnih izpitih za gimnazije so bih* odlični. Mnogo ph je bilo vpisanih v novomeško gimnazijo, nekateri pa tudi v zagrebško, ker je najbližja in najbolj pripravna za naše kraje gimnazija v Karlovcu odbila sprejem belokranjskih dijakov, dočim zagrebška g.mnazija n: našim dijakom delala nobenn preglavc pri sprejemu. Bil bi skrajni Čas. da taki paradoksi v postopanju posameznih oblasti odpadejo, ker je res čudno, kako sme gimnazija v Karlovcu odklanjati naše dijake, zagrebška pa jih gostoljubno sprejema in se čudi postopanju Karlovca. Zato fmajo seveda starši mnogo večje izdatke za šolanje svojih otrok. — N« vozu mrtvega človeka je peljal neki kmetic iz vinograda skozi Metliko. Držal ga je za lase in posadil poleg sebe, da bi se ne zgrudil. Vendar pa se je stvar našemu policaju zdela čudna m je voznika ustavil ter ugotovil, da je sopotnik na vozu že davno mrtev in hladen. Obdukcija ie pokazala, da je pokojnika zadela srčna kap in se tako km e tiču seveda ni zgodilo nič hudega. Le zanimivo je, kako se naši ljudje boje oblasti kar posebno dokazuje baš ta primer — Pomanjkanje učni moči bomo v prihodnjem letu zopet močno občutili, ker nam bodo manjkale kar štiri. Ze letos sta bfla sedmi bi osmi razred naše osnovne šole združena, kar bi sploh ne smelo biti. ker sicer pouk nima in ne more imeti onega pomena in uspeha, ki naj bi ga imel. Nujno potrebno bi bilo prazna mesta popolniti in omenjena dva razreda razdružiti. ker je vendar mnogo absolviranih učiteljev doslej se brez 6lužb. — Štajerska kokoš ni za naše kraje. Na inicijativo oblasti smo nedavno dobili več štajerskih rjavih kokoši in večjo količino valilnih jajc, seveda proti odkupnini. Obnesle pa se niso niti kokoši, še manj pa jajca, od katerih so mnoga sploh zatajila, iz ostalih pa so se izlegli piščanci raznih barv, kar dokazuje, da kokoš ni selekcijo-nirana, ker bi sicer barva piščancev morala biti enotna. Jajca teh kokoši niso niti za izvoz, ker je njihova težina pod določenim minimom (60 gr), namreč komaj okrog 50 gr. O resničnosti tega ilabe^a iskustva s štajerskimi kokoši v naših krajih se ie prepričal rudi referent za perutninar-stvo iz kmetijskega ministrstva g. Bajkov, znani perutninarski strokovnjak in pisatelj, ki je potujočo kmetijsko razstavo spremljal. Bilo bi potrebno za na?c kraje določit! posebno vrsto kokoši glede na naše krajevne razmere. Prrznavna bi bfla menda najbolj Leghorn. Iz Trbovelj — Rudarski shod. Tukajšnja podružnica N*SZ priredi jutri ob ld. un v dvorani gostilne Forte javen shod, na katerem se do razpravljalo o težkem položaju rudarskega delavstva, o razdelitvi brezplačne moke in brezposelni kuhinji itd. Za shod vlada med rudarskim delavstvom veliko zanimanje, — Predavanje o novem občinskem zakonu. N'a Vidovdan popoMne je priredilo tukajšnje Društvo jugoslovenskih obrtnikov v meščanski šoli dobro obiskano predavanje o novem občinskem zakonu. Predavatelj župan g. Gustav Vodušek je v poljudnih besedah razlaga! določbe novega zakona, ki bo nase občine do temelja spremenil. Novi zakon vsebuje mnoge ugodnosti gospodarskega značaja, zato je zlasti za naše obrtnike velikega pomena, da se seznanijo z njega vsebino. — Pri raznoterostih se je razvnela živahna m zanimiva debata o gospodarskem in finančnem položaju naše občine, v kateri j« g. župan izčrpno pojasnjeval velike težkoče, ki še čakajo občino glede na rastočo gospodarsko krizo in njene posledice. Zato je nujno potrebno, da se obrtništvo krepko strne v svojih organizacijah, ker edinole z njimi bo lahko ščitilo svoje interese v javnih gospodarskih zastopih, kakor je tudi občina. G. župan je v nadaljnjem tudi omenil velike zasluge našega rojaka gospoda ministra Kramerja, ki se je neumorno trudil, da se je doseglo za rudnike Trboveljske vsaj današnja naročila, ker bi bila sicer beda in pomanjkanje še vse strašnejše in morda bi rudnike celo že zaprli. — Zato se mora tudi naše obrtništvo priključiti velikemu vsedr-žavnemu pokretu JRXD, ker edino ■ tem močnim vsenarodnem pokretom bomo lahko očuvali naše narodno gospodarstvo in se ubranili pred pogibeljo. Naii obrtniki so sledili izvajanjem g. župana z veliko pozornostjo ter mu izrekli zahvalo z željo, da bi jih še večkrat seznanil z gospodarskimi problemi občine, ki so tako ozko povezani z interesi obrtniškega stanu. Iz Celja —c Redna letna skupščina sreske organizacije JRKD v Celju bo v nedeljo, °. t m. ob 8. zjutraj v Celjskem domu v Celju z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo sreskega odbora: 2. poročilo poslanca g. Ivana Prekorška; 3. poročilo Članov ba-novinskega sveta; 4. volitev delegatov in namestnikov za kongres stranke, ki bo 21. in 22. t. m. v Beogradu; 6. slučajnosti. Udeležba je obvezna za vse krajevne organizacije. Pristop na sresko skupščino imajo samo v statutu predvideni delegati krajevnih organizacij, ki se morajo kot taki izkazati. Krajevne organizacije prejmejo o tem posebna pismena navodila. —c Desetletni jubilej bodo proslavili absolventi drž. dvorazredne trgovske šole v Celju letnika 1923 v nedeljo 9. t. m, ob 10. dopoldne na vrtu hotela »Evropa« v Celju. Absolventi naj javijo svojo udeležbo g. Denisi v Celju. —c Nedeljski nogomet. V nedeljo, 2. t. m. ob pol 11. dopoldne bo na Glaziji zanimiva trening tekma med vojaškim tea-mom 39. pehotnega polka v Celju in SK Celjem, ob 17. pa se bo pričela na športnem igrišču pri »Skalni kleti« prijateljska nogometna tekma med mariborskim S. K Rapidom in celiskimi Atletiki. —c Izgube in najdbe. Dne 25. junija je bila izgubljena med vožnjo iz Celja v Savinjsko dolino v viaku črna ročna torbica iz kačjega usnja. Najditelj naj jo odda proti nagradi postajenačelniku na prvi postaji. Dne 27. junija je bila v KlavniŠki ulici ali pa na Cesti na grad izgubljena ženska ročna torbica z manjšo vsoto denarja. Dne 25. iunija ob pol 5 zjutraj je bil najden na Masarvkovem nabrežju siv moški klobuk, 28. junija v nekem vino-toču na Zvodnem rjava usnjata denarnica s fotografijami; v Savinji v "Celju pa so našli okrog 600 Din vredno turbino. —c Nočno lekarniško službo ima od vštetega petka 7. t m. lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. V SoH. — Mihec, povej nam, zakaj je pojedel Adam v raju jabolko? — Menda zato, ker ni smol jesti mesa. Stran 6L »SLOVENSKI NAROD«, dne 1 Jofflja ftberr. 147 Kopanje v morju še ni staro Kotna] 200 let je tega, kar so začeli ljudje graditi moderna morska kopališča Čeprav spada zdaj kopanje v morju k največjemu užitku in čeprav je bilo morje tudi v starem veku zelo priljubljeno, so ljudje do 18. stoletja morje prej sovražili, nego ljubrijLL V novejši zgodovimi je kopanje v morju znano šele 200 let. Neki angleški lis-: je objavil članek o prvem morskem kopališču, zgrajenem pred 200 leti pri pristanišču Scarborough. Misel, da je kopanje v morju človeškemu zdravju koristno, je prva sprožil angiešfld zdravnik sir John Flover. 2e v začetku 18. stoletja je objavil več razprav, ki je v njih priporočal kopanje v morju kot zdravilno sredstvo. Njega lahko imenujemo tudi ustanovitelja morskega kopališča, kajti njegovo neumorno delovanje je našlo kmalu odmev najprej v Angliji, pozneje pa po zaslugi prof. Ldch.ten.ber g a iz Gottin-gena tudi v Nemčiji. Zgrajeno je balo prvo morsko kopališče ob Baltiškem morju v Doberanu, ob Severnem morju pa v Nordeneyu. Leta 1773 zgrajeno pristanišče Scarborough je nudilo kaj čudno sliko. Prispeli so ljudje, da bi se kopali v morju, kar je bilo takrat nekaj nerazumljivega. Leto-viščarji so se dali nositi na nosilnicah v morje ali pa so se vozili v napol pokritih čolimih. Prvo priljubljeno morsko kopališče v našem pomenu besede je bilo v Margati, kjer je uvedel Mr. Beale prve kopalne vozičke s konjsko vprego, nazvane tudi kopalni stroji. Leta 1750 je napisal dr. Russen knjigo o blagodejnem vplivu morske vode na človeško zdravje in svojo teorijo je praktično uveljavil v Brigthonu. Morsko kopališče Brigthon je postalo dobrih 30 let pozneje znamenito, ker ga je pose-čal takratni angleški prestolonaslednik in s tem je kopališče mnogo pridobilo; kopanje v morju je prišlo v modo. Princ se je kopal vsak dan ne glede na vreme in pogumno je plaval daleč na morje. Njegov učitelj plavanja, Smoaker, se je Avtomobilski dirkač Birkin umrl Znani angleški avtomobilski dirkač sir Herurv Bitnkin >e v četrtek v Londonu (podlegeJ zastrupljenem krvi. Ob žgal se je bili na roki na avtomobilski dirki za *Grand Prix« v TripoLisoi. OpeMrni se ie pridiRižiJo zagtraptjeofe krvi, Bir-kki je ležal tri tedne v bolnici, poten i je pa v silnih mukah umrl. Pokojna je bu intimen jprjjjatedj najslavnejšega dirkača naših časov MaJcokna Campbel-la, ki ga je njegova smrt zelo potrla. Čeprav torej sir Birkin ni umrl neposredno na dirkališču, je žal vendar postal žrtev svoje tekmovalne karijere, ki je bila pri njem kakor pri večini Angležev bolj sport, nego poklic. Poleg lorda Howe, Eostona in ELbridga ni bMo boltj znanega angleškega tekmovalca v kategoriji manjših avtomobilov v Evropa. Birkin se je proslavil zlasti s svojimi vožnjami na specijal-nem midgetu in njegove velike uspehe na pariškem avtodromu v Linas Mon-thery — betonska cesta je bila njegova specijaliteta, — je zasledoval z živo pozornostjo ves avtomobilski svet. Za letošnjo dirko si je bil zagotovil nov avto, ki pa ni bil še dovolj preizkušen Stroj, ki se je tako sijajno obnesel predzadnjo nedeljo na francoski dirki za »Orand Prix«. je zahteval najprej živGlienje simpatičnega Ruggerija, zdaj pa še Birkina, ki ie po startu v tekmi na 1000 milo vodil tekmovalni stroj Maserati k startu v Tripolisu. Toplotna izolacija morskih sesalcev Pogosto čitamo, da je dala narava morskim sesalcem pod kožo debelo plast maščobe zato, da ne izgubljajo toplote. Tjuln lahko po cele ure leži na ledu, ne da bi se pod njim stopali. To vprašanje je nedavno proučil na podlagi novih preizkušenj dr. Ingo Krumbiegel in prišel je do zanimivih zaključkov. Opozarja zlasti na to, kar pravi Kohl-Larsen o morskem slonu, živečem v južnih morjih. Često naletimo na mlade morske slone dobre 3 m globoko v snegu, kar priča, da je telesna toplota matere in sesajočih mladičev razstopila sneg. Tudi Towsend pravi, da so morali med prerezom delfina v newyorški akvarij vodo v prevozni posodi često menjati ker jo je delfinova telesna toplota tako segrela, da je postala topila. Krumbiegel je meril toploto na boži večkrat zelo jezil, ker se je bal za prinčevo življenje, bal se je pa tudi kazni, ki bi ga doletela, če bi se princu kaj zgodilo. Mlade pogumneže so navadno vlačili za lase iz vode. Hudo je pa bolo, ko so prišli v modo kratki lasje. Kopališki uslužbenci so se jeli pritoževati, da zaradi nove mode ne morejo spraviti drznih plavačev iz vode. Preklinjali so kratke lase itn zahtevah, naj se ta moda odpravi. V morskih kopahščih so bili uslužbeni mošiti in ženske. Kopanje tik ob obali je bilo prepovedano. Kopalci so se vozili na vozičkih v morje itn vsak kopalec je bil pod nadzorstvom kopališkega uslužbenca. V morskih kopališčih u službene ženske so imele več dela, nego moški, kajti ženske kopalne obleke so bdle v starih časih tako komplicirane in težke, da so kopalke med plimo padale kakor muhe in so jih morah nositi iz vode. Kopališki uslužbenci so imeli zelo lepe dohodke in so ustanovili zvezo. Ko je uvedla kopališka uprava v Brigthonu leta 1870 nove kopalne vozičke in sprejela v službo nove moči, je organizacija starih uslužbencev odločno nastopila proti nji. Proti koncu 18. stoletja je bdio kopanje v morju že splošno v modi. Manjkalo tudi ni ljudi, ki so se kopali še pozimi. Fanny Bumey pripoveduje v svojem spisu iz leta 1782, kako se je vsak dan kopala s svojimi prijateljicami v hladnem morju pozimi že ob šestih zjutraj, ko je bila še tema. V drugi polovici 18. stoletja je prišlo v modo morsko kopališče v Weymoth, in sicer zato, ker ga je poseoal vojvoda GloucestersM, ki si je dal zgraditi v Weymothu krasno vilo, izpremenjeno pozneje v hotel Glou-cester. Leta 1789 je posetil vojvodo angleški kralj s kraljico in s tremi princesami. Ko se je kralj prvič kopal v morju, je igrala godba, skrita v kopalnem vozičku, državno himno. nekaterih vodnih sesalcev in do najzanimivejših zaključkov je prišel pri morskem slonu. V bokih je imel skoraj vedno toplote 18 stopinj Celzija, ob straneh trebuha pa 20 stopinj. V nekaterih ostro omejenih mestih v bokih je pa dosegala temperatura 32.5 stopinj Celzija. Zanimivo je biloj da je znašala na teh mestih v razdalji 2 cm toplotna razlika do 20 stopinj C. Vse kaže, da so ta mesta določena za izžarevanje telesne toplote, kar je je preveč. Če zleze morski slom na suho, se topla mesta hitro posuše in postanejo svetlejše barve. Nekaj podobnega je ugotovil Krumbiegel tudi pri tjulnih. Ta mesta pri morskih sesalcih nimajo stalne lege in lahko tudi izginejo. Vprašanje predora pod Gibraltarjem Navzhc političnim in gospodarski m težavam, ki kažejo, da v doglednem času ne bo mogoče zgraditi predora pod gibraltarsko morsko ožino, je stopil načrt tega ogromnega predora zopet v ospredje, kajti imenovana je bila državna komisija, ki naj pripravi vse potrebno in poda svoje mnenje o načrtu. Komisija je odpotovala iz Madrida 17. junija in po podrobni proučitvi položaja v Gibraltarju ter španskem Maroku se vrne sredi julija. Po sedanjih načrtih naj bi bila evropsko izhodišče predora Tarifa blizu Gibraltarja in Algecirasa. S strokovno komisijo je odpotoval v Tarifo tudi notranji minister Quiroga, da se udeleži ogleda zemljišča, V komisiji so poleg projektanta polkovnika Jeve-notsa predstavniki vojnega ministrstva ter oceanografskega in geološkega za- V Tarifi je opravila komisija razna merjenja, potem je pa odpotovala v Peno, kjer je sondirala zemljo zelo globoko. Iz Pene je krenila v smeri projektiranega predora proti afriški obali ter raziskala zemljišča v Teituanu in Lara-chi v španskem Maroku, kakor tudi pot do Tangera. O poročilu komisije bo razpravljal rninistrski svet in če bo vlada odobrila Jevenisov načrt, bo to prvi odločilni korak k uresničenju te največje podmorske gradnje vseh časov. Novi ženski poklici Nova doba zahteva nove poklice, Američanke so pa znane po svoji podjetnosti. Znajo se prilagoditi razmeram še bolj kakor moški in tako se pojavlja v Ameridri vedno več novih ženskih poklicev. Poseben poklic imajo v Ameriki ženske, ki pripravljajo ljudem prtljago za potovanja. Mrs. Gaveva ima levjo farmo, kjer redi in dresira leve za film. Če vidimo film, kjer se pripravlja lev v »džungli« na napad, da raztrga svojo žrtev. Če slišimo njegovo rjovenje, smo lahko prepričani, da se dogaja vse to na farmi podjetne Američanke. Lev sam nikoli ni videl džungle, pač ga je pa lastnica levje farme naučila ježiti grivo in rjoveti. Neka druga dama redi krokodile in ima obilo dela, predno znajo po vseh pravilih pred filmskim aparatom požreti »zamorca«, ki je pa v resnici samo lutka. Film sploh potrebuje mnogo ženskih moči v posebnih poklicih. Neka dama v Hollywoodu se preživlja s tem, da redi pajke. Pajki so potrebni za prizore iz starih gradov, s podstrešij, za prikazovanje starih dobrih časov, ko še ni bilo anten in radia, da bi pajki pred njimi bezali. V Posađeni ima pa neka dama ptičjo bolnico, kjer leči kanarčke, papige itd. Mrs Allan Berva-Alleen je ustanovila kolonijo iz starih vozov cestne železnice. Kakor pri nas iz železniških vagonov, tako imajo tam iz tramvajskih vozov celo poletno kolonijo. Vozovi so sedaj razkošno opremljeni, imajo električno razsvetljavo in vodovod, stanujejo pa v njih večinoma umetniki, pisatelji, glasbeniki iuL Nov Marconijev izum Marconi, ki je dal človeštvu radio, bo menda za Edisonom največji izumitelj vseh časov. Neprestano si beli glavo z novimi izumi, dela navadno tudi ponoči, počitka skoraj ne pozna. Slavni učenjak se dobro zaveda, da pomeni radio začetek nove dobe v razvoju človeštva in da je to šele prvi korak k novim, še mnogo večjim uspehom. Angleški listi poročajo o novem Marconijevem izumu. Gre za novo vrsto d^ljnopisnih strojev. V hipu, ko so besede napisane s posebnim pisalnim strojem, jih lahko takoj projiciramo na platno, oddaljeno tudi več tisoč kilometrov. Nov Marconijev izum pomeni popoln preokret v brzojavnem, odnosno telefonskem prometu med poedMMni deli sveta, ki jih ločijo morja. Doslej smo si morali pomagati s kabli, ki bodo pa odpadli, čim bo Marconijev izum izpopolnjen. Zlasti za trgovske kroge bo ta izum velikega pomena. Trgovci bodo lahko kar v svojih pisarnah zasledovali gibanje cen na borzah. Brzojavke se lahko prenašajo ne samo v popolni temi, temveč tudi v mračni sobi. Idila na orjaškem totvj Mornarji angleške križarke »Valiand« »o se dali fotografirati na cevi najtežjega topa. Spredaj pa sedi njihov priljubljeni kuža »Bonzo« z mornariško čepico na glavi. Avtobuse izpodriva tramvaj iNe samo železniškemu, Lemveč tudi tramvajskemu prometu škoduje avtobusni promet tam, kjer ni tako obremenjen z javnimi dajatvami, kakor pri nas. Na Poljskem so ustanovili pred leti zvezo mestnih prometnih sredstev ki vodi točno statistiko o razmerju med poedinimi vozik. Najnovejša statistika se nanaša na velika mesta Varšavo, Poznanj. Lcdz, Krakov, Lvov. Torun, Bromocrg in Grudzionc. Leia 1931 so prepeljali tramvaji teh mest 403,000.000 ljudi, lani pa samo 348 milj To je znatno nazadovanje, ki se čuti tem bolj. ker so padli dohodki cestnih železnic za 12 milijonov zlotov. Zato ni čuda, da gre razvoj tramvajskega prometa na Poljskem zdaj zelo počasi Dolžina tramvajskih prog se je povečala komaj za en odstotek, obenem se je pa znižalo število prevoženih kilometrov od 72 na 6S milijonov. Valiti vso krivdo na gospodarsko krizo bi bilo napačno. Tudi avtobusni promet čuti krizo in vendar napreduje. Povečala se je dolžina avtobusnih prog. naraslo je število potnikov in tudi prevoženih kilometrov. Avtobusni promet napreduje ne glede na to, da ie vožnja z avfcbusom dražja, nego s tramva- jem. Vzrok nazadovanja tramvajskega prometa je deloma tudi v tem, da vozijo tramvaji razmeroma počasi. Hitrost pa igra v velikih mestih važno vlogo. Poljubi pred sodiščem Pred dunajskim sodiščem se je obravnavalo te dni vprašanje poljubov. Povod za to je dal neki trgovec, ki je zahteval ločitev od žene po njeni krivdi, ker je v trgovini poljubila svojega znanca, daljnega sorodnika po Adamu. Ko jo je mož trdo prijel, češ, kako je mogla javno poljubiti tujega moža, je odgovorila, da ga pozna že 10 let in da se vsak dan vidita. Tako se je opravičevala, obenem je pa še pripomnila, da je dotični gospod že prileten, da bi ji bil lahko oče in da je bii torej poljub več ali manj očetovski. Mož se je pa zasmejal, češ, le poj mi o očetovskem ali prijateljskem poljubu, jaz že vem, kako in kaj je bilo. In poklical je za pričo prodajalko, ki je videla, kako ie njegova žena poljubila tujega moškega. Pred sodiščem se je razvila debata, kako razločujemo poljube. V debato so posegli advokati, oglasil se je tudi državni tožilec, za njim pa še paznik. Pa so prišli do zaključka, da imamo več vrst poljubov. Eni so prijateljski, od katerih nihče nima užitka, drugi so sovražni, tudi brez užiLka, tretji enostranski, ki ima od njih užitek samo eden, in končno obojestranski, ki pri njih uživata oba. Prodajalka je pa zardela, češ, da je treba razlikovati poljube tudi po tem, kam poljubljamo. Sodnik jo je pa zavrnil, da m naloga sodišča razpravljati o poljubih iz tega vidika in da naj govori stvarno. Odgovori naj na vprašanje, ah se ji je zdelo, da je bil poljub nedolžen, prijateljski, erotičen ali pohujšljiv. In prodajalka je priznala, da je trajal predolgo, da bi bil samo prijateljski, brezpomemben. Druge priče so pa izpovedale drugače in tako bodo morali povabiti na sodišče še glavnega krivca, da pokaže na primeru, kakšen je bil poljub. Razprava in nadaljnji poljubi so bili torej odgođeni. Filmski igralec Arbuckl umrl Iz New Yorka poročajo, da je umrl tam znani filmski komik Fattv Arbuckl, ki je bila začela njegova slava bledeti po senzacijonalnem procesu iz leta 1921. S tem je končana tudi ganljiva zgodba enega najbolj znanih in svojčas najbolj priljubljenih filmskih komikov, ki si je bil pridobil simpatije občinstva pod imenom Fattv in ki se je njegova filmska karijera zaključila prav za prav že dolgo pred koncem njegove življenjske karijere. Dobrodušnež in junak neštetih ameriških grotesk je postal pred 12 leti nepričakovano zelo žalosten junak tragičnega primera, ki je izpremenil življenje priljubljenega filmskega komika v pravo žaloigro. Fatty je priredil veliko pojedino in njegova žrtev je postala filmska igralka Rappeveva. Med rajanjem in popiva^ njem ji je postalo slabo in Arbuckl jo je odnesel v sosedno sobo, od koder se je pa začul kmalu njen smi-tni krik. To je zadalo filmskemu komiku usoden udarec. V Ameriki so organizirah celo kampanjo proti njemu, plakate njegovih filmov so povsod strgali, filme prepovedali, v Arizoni in Texasu so pa cowboyi z revolverji streljah v platno, ki je bila na njem slika nekoč priljubljenega komika. Odpor proti njemu se je še povečal, ko je prišlo na dan, da živi njegova stara mati kot perica v veliki bedi z dvema sirotama, dočim je služil Fattv stotisočake. Šele nedavno je Fattv znova poskusil svojo srečo, misleč, da so ljudje že pozabili, kakšen greh teži njegovo vest, pa ga je javnos; odločno odklonila. Na lastno pest se razorožuje. Vojaku manjka na suknjiču gumb in častnik se jezi: Kaj pa misliš o sebi? Mar si več, kakor ženevska konferenca, da se razorožuješ na lastno pest. Seveda ne. Profesor v šoli: Potem je zasedel rimski prestol Vitelius, seveda pa ne riti, ki je bil 10 let poprej umorjen. Med prijateljicami. — Praviš, da si plačala za čiščenje rokavic en frank. Jaz sem pa dala rokavice očistiti v isti trgovini in morala sem plačati dva franka. Kako je to mogoče? — Najbrž računajo po velikosti rokavic. Poznavalec. — Življenje na kmetih vam torej ugaja? Gotovo se spoznate tudi na rejo domačih živali. Ali vam kure dobro neso? — Zelo sem zadovoljen z njimi. Doslej mi niso znesle še niti gnilega jajca. Pogum. — Gospod doktor, gre za tri zobe, ki jih je treba izdreti. Toda prosim vas, brez posebnih ovinkov in enostavno, kar se le da. — Dobro, gospod, tako pogumnih je malo. Kar sedite, prosim. — Jaz? Ne, gre za mojo ženo, ki sedi zunaj v čakalnici. Zagovor. — Trdifte, da ste tožitelja nekajkrat samo lahko udarih. Tožitelj pa trdi nasprotno. — Tega vendar ne more vedeti, gospod sodnik, saj se je že po prvem udarcu onesvestil. Iz Novega mesta — Strelci, pozor! Strelska družina je med najdelavnejšimi našimi društvi. Pozimi je streljalo njeno članstvo v gostilniških prostorih pri Pouli na Trgu kraljeviča Petra in pri Murnu na Bregu, poleti tam za sveto Ano. Eno kot drugo mnogim ni prijalo, sedaj pa je družina prenovila staro vojaško strelišče čez Krko v Ragov log in rako bo menda vsem prav. Praktično in prijetno bo vsekakor. Jutri dopoldne se vrši ob vsakem vremenu slavnostna otvoritev strelišča. Ob pol 11. dopoldne zbirališče pred rotovžem in nato odhod z godbo skozi Vrhovčevo v Streliško ulico. Vabljen vsi prijatelji viteškega sporta! — Konjska dirka je jutri popoldne v bližnjem št. Jerneju pod Gorjanci. Zjutraj bodo imeli Sentjernejčani manifestacijsko zborovanje JRKD, na katerem bo poleg mnogih poslancev govoril tudi minister g. Ivan Pucelj. — Pastirčkova nesreča. V Veliki Bučni vasi je pasel osemletni šolarček Stanko Ritel j krave. Sel ie posebno hudo zavračat iz škode, pa se je zapodila vanj, ga podrla in sunila z rogom v spodnjo čeljust, da mu jo je raztrgala. Prepeljali so ga v bolnico. — Važna nogometna tekma. Preteklo nedeljo so Novomeščani gostovali v Trbovljah. Tekma je končala remis (2 : 2). Jutri polpodne se bo odigrala na naši Loki revanžna prvenstvena tekma med trboveljskim S. K. Amaterjem, prvakom Zasavja, in prvakom ljubljanskega okrožja, novome škim S. K. Elanom. Od te tekme zavisi, ali bo prišel Elan v finalno tekmovanje in se končno spoprijel s prvakom mariborskega okrožja. Ker je S. K. Amater soliden klub in ker ga bodo spremljali številni kibici, ki so po banovini znani kot najbolj temperamentni. bo imel Elan kaj težak posel. Zato vabimo NovomeAčane, da napolnijo pred nogometnimi počitnicami še enkrat Loko in z »drukanjem« pripomorejo svojemu klubu do zmage! Igrače Elana pozivamo, da zaigrajo z voljo, desno krilo in leva zveza pa naj se odvadita neuspešnega soliranjn! Športno občinstvo opozarjamo, da se more in sme vsakdo brezplačno ude-sežiti nagradnega tekmovanja in da prejmejo prvi trije, ki pogodi io rezultat nedeljske tekme, praktična darila! Pretresljiva Kalvarija ljubeče žene-matere ln dveh nedolžnih otroelčev se vam odkrije v nepozabnem romanu ki ga lahko dobite pri upravi >SLO-VENSKEGA NABODAc, LJUBLJANA, Ivimfljeva unca 5. Oba dela broširana Din 80.— (s poštnino Din 35.—), okusno vezana v oelo platno s poštnino Din SO.—. — Znesek se lahko posije po nakaznici aH po povzetju. JI act* Nedelja, 1 julija. 8.15: Poročila. 830: Gimnastika (jM Dobovšek). 9: Versko predavanje. 9.30: Prenos cerkvene glasbo iz franc. cerkve 10: Potovanje po Evropi in tujski promet (prof. O. Sest). 10.30: Humoristično fctJvo (Mirko Kragclj). 11: Radio orkester. 12: Cas, plošče. 15: Kmetijska ura (dipl. agr. Jamnik. 15.30- Slovenske narodno izvaja Radio orkester in samospevi s kitaro gdč. Rudolf Vida. 16.30: Claudel: Zamenjava, igra Ljudski oder. 30: Celo-solo koncert, izvaja Gustav Muller. 21: Harmonika solo, g. Stanko. 21.45: Cas, poročila, 23: Radkv jazz. 23: Konec. Ponedeljek, 3. julija. 12.15: Plošče. 12.45: Dnevno vesti. 13: Cas, plošče, borza. 1830: Radio orkester. 19.30: Geografija Slovenije — esperanto (dr. Reja). 20: Naša mala letovišča (dr. Andrejka). 20.30: Prenos iz Zagreba, Vmes čas in poročila. 22-30: Plošče. 23: Konec Torek, 4. julija. 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13: Cas. plošče, borza. 18.30: Radio orkester. 19.30: Kaj je religija (fr. Terseglav). 20: Prenos zabavnega lutkarskega večera ob priliki mednarodnega kongresa lutk (iz Zvezde). 22: Cas, poročila. 22.15: Radio jazz. 23: Konec. * Sreda, 5. julija. 12.15: Plošče. 1245: Poročila. 13: Cas, plošče, borza. 18: Otroški kotiček (ga. Ga-bnjelčičeva). 18.30: Angleške ploAče. 19: Potovanje v Maroko in na Visoki Atlas (dr. Reja). 19.30: Literarna ura: Pesnik in sodobnost (Miran J are). 20: Brahmsov večer: 1. Uvodno predavanje (g. Mirko Polič). 2. Klavirske skladbe, ga Smalc-Svaj-ger. 3. Samospevi, ga. Skerl j-Medvedova. 22: Cas, poročila. 22.15: Radio-jazz. 23: Konec. Četrtek, 6. julija. 12.15: Plošče. 1245: Poročila, 13: *MaK o£fast< Vsaka beseda &0 Za odgovor znamko l Plača «0 lahko tađt w - Na vprašanja brca KLAVTRJI, PLANINI prvovrstnih inozemskih znamk ->d Din 11.000 naprej. — >MTJ-ZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra ~esta 40. 9/L STANOVANJE sobe in kuhinje se takoj odda. Rožna dolina V-24. 2837 STANOVANJE 2 sobi, kuhinja in pritikline, se odda s 1. avgustom mirni in snažni stranki (na Vodnikovi cesti v bližini stare šišenske cerkve). Ponudbe na upravo lista pod »Snažna stranka 2«35« STANOVANJE 3 sob, 500, lokal s sobico takoj oddam. Val. Vodnikova 15, Zelena jama. 2844 NCrCtMlLMSI VTjLO HOTELi-PENSION z 20 sobami, pripravno tudi za sanatorij, takoj in poceni prodam. Dopise na naslov: Vila »Nada«, kopališče Lipik, Savska banovina. 2833 BUFET na zelo prometnem prostoru, z zajamčeno dobrim obratom, prodam zaradi prevzema drugega obrata. Ustmena ali pismena pojasnila daje S. Sladic v Karlovcu, Banija St 38. 2797 TRGOVCI, POZOR! Prodam za trgovino pripravno hišo z vrtom, tudi proti hranilni knjižici. Rodica št. 36, Domžale. 2799 D0PIS0#JE S samostojno GOSPODIČNO ali LOČENKO ne glede na premoženje želi resnega znanja gospod z dobro službo, star 94 let Ozira se le na ponudbe s polnim naslovom pod »Osamljenost 2836« SLUŽBE FRIZERKO perfektno delavko v železni tn vodni ondulaciji, z večletno pomočniško prakso, sprejmem takoj ali po dogovoru tudi pozneje v stalno službo. Anton Doba j, Maribor, Gosposka ulica 38. 2834 TRGOVSKEGA UČENCA močnega, poštenih staršev, takoj sprejme Anton Fricelj, Sv. Lovrenc na Pohorju. 2832 SLUŽBO SLUGE iščem. Imam svoj tricikelj in razpolagam s 5000 Din kavcije. Naslov: Podrepšek Jurij, Cret št. 10, Teharje pri Celju. 2821 Vse Je prizadela kriza Zato smo pri nakupu previdni. Kupujemo le tam, kjer je cenejše in boljše. Pri s taro znani manufakturni trgovini R. MEKLAUC Ljubljana poleg škofije. Dobro in poceni je vedno geslo te že čez 60 let stare tvrdke. IVAN MARTINC Poljanska cesta 20 priporoča cenjenim naročnikom svojo slikarsko - dekoracijsko obrt Delo ceneno — solidno — konkurenčno. Telefon 2044. 2829 SVEŽE CRESNJE črne in debele rdeče ter hruške kg Din 4.—. Kosare 80 kg Din 120.—. Zdravilni čisti med kanta 10 kg Din 135.— razpošilja dostavljeno naročniku brzo vozno G. Drechsler, Tuzla. 2841 Ali poznate občutek manjvrednosti? Ako ste v družbi slabše oblečena, ga boste spoznali. Prihranite si neugodnosti ln kupujte tkanine pri: A. 2lender, Mestni trg 22 Na obroke! — Na hranilne knjižice! POHIŠTVO. Moderne orehove, po Utirane spalnice, črešnjeve spalnice, masivne, šperane spalnice, pleskane 3000 Din, ples kane spalnice 1800 Din. kuhinjske oprave 850 Din, kuhinjske kredence 450 Din, omare 380 Din. postelje 200 Din. Kdor si želi nabaviti poceni ln trpežno pohištvo, naj se oglasi pri nas. Sprejemamo popravila in naročila po konkurenčnih cenah. Se priporoča mizarstvo »Sava«, Kolodvorska 18 — Miklošičeva 6. — Telefon 2780. 41-L Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKER, LJUBLJANA Sv. Petra centa 14 11/1 ANTON MAKTLNC se priporoča za vsa soooslikar-ska dela (nizke cene, delo solidno). — Kličite telefon 2701. 36/L LETOVISCE-KOPALISCE SOKU, Gorenja vas. Poljanska dolina — se priporoča. — Penzija Din 32.-. 44/L PRED ODDAJO ALI NAKUPOM najfinejšega ali navadno izdelanega pohištva z garancijo blagovolite se oglasiti pri mizarstvu ALBERT CERNE, Zg. Šiška, pri remizi. 42-L Našim čitateljem pošljemo brezplačno detajlno znanstveno literaturo >Preporod ja j«, namreč: Kako povrniti izgubljeno zdravje, živčno ravnotežje, energijo, delovno sposobnost in trajno aktivnost. Zahtevajte: Beograd, Njegoševa 5, Miloš Markovič. Klavirji! Pianini! Kupujte na obroke od Din 400.- prve svetovne fabrikate: Bo-^eodorfer, Steinw»y, Fdrster, Petrof, Holzl, Stingl original. Ki so nesporno najboljši! (Lah ka, precizna mehanika.) Prodaja jih Izključno le sodni izvedenec m bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Brezni! Aleksandrova cesta S t 7 (vogal Beethovnove ulice> Tudi narava menja oblačilo Ljudje sledimo njenemu primeru. Samo s to razliko, da mi izbiramo. Velika izbira staro-znane tvrđke R. MIKLAUC, LJUBLJANA, poleg Škofije. vas bo presenetila. Veselilo nas bo, ako nas počastite z obiskom. VINA pristna dalmatinska tn slovenska, od 4 Din naprej pri bufe-tu »Dalmacije«, Novi trg 1 — (Turjaški trg). 284S HIŠNO perfektno v serviranju m Hitanju, z dobrimi spričevali, — iščem za deželo. Souvan, Volčji potok, Jarše. 2772 ALEKSANDROVO OTOK KRK Najtopleje se priporoča pen-zijon >Jelisava« ob morju, 2 minuti od kopališča. — 60 Din. 2794 KUPIM VENECIJANSKI JARMENEK kompleten, lesen ali železen, v dobrem stanju, kupimo. Ponudbe poslati na Josip Braun, parna pilarna, Gomirje (savska banovina). 2S38 NOSILCE (TR A VERZE) rabljene in še v dobrem stanju, profil 14 cm, 10 komadov po 6 m ln 10 komadov po 4 m dolge, kupim. Ponudbe na naslov: soline Anton, Sv. Jurij ob južni železnici. 2831 ZA ZGRADITEV MLINA iščem kompleten mlin ali po-edine mlinske stroje. Ponudbe na naslov: Lenhardt Anton, mlin, Velika Kikinda. 2798 Pleskarsko in sobnoslrkarsko delo izvršuje najsolldneje in po najnižjih cenah IVAN GENUSSI IGRIŠKA ULICA 10 TELEFON 6T. 2267 •Mestna hranilnica liuhlian&fea v Ljubljani, Prešernova ulica št* 3 s podružnico na Miklošičevi cesti št. 13 je največja regulatlvna hranilnica v Jugoslaviji. fmft vlog nad 430.000.000.— Din, rezervnih zakladov pa nad 10 milijonov dinarjev. Za pupi! ara e naložbe pa sodni depozit, tu oddelek, za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje po pošti pa svoje položnice. — Za v*o vloge jamči mestna občina z vsem svojim premož■_njem in davčno močjo. Hranilnica kupuje ln prodaja tudi devize to valute lajkulantneje. Ta posel opravlja v svoji podružnici oa Miklošičevi cesti. Telefon centrale štev. 2016 tn 2616, podružnice št 2367. — Poštni čekovni račun centrale št 10.533. podružnice št. 16.158. — Uradne ure za stranke so od 8. do 12. ure. VINO ČEZ ULICO štajersko belo liter Din 6.— Bizeljsko rdeče liter Din 8.— Cviček liter Din 8.— Portugalka štaj. liter Din 9.— Rizling Ia. liter Din 9.— Burgundec beli liter Din 10.— Jabolčnik liter Din 4.— ŽGANJE Troplnovec pristni L Din 20.— Slivovka prist stara Din 24.— Fini čajni rum, lit Din 24.— ter raznovrstno žganje, likerje, konjak, desertna vina, kakor tudi vedno prvovrstne sveže delikatese nudi po konkurenčnih cenah in m priporoča S. J. Jeraj, Sv. Petra oteta 38 2830 vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje klisarna | £fuhtjana £ 5r Teiefnn 2495 Stran S »8LOVBKSII NAROD«, 4no 1. joflja 1888 Vaše zadovoljstvo • naš uspeh. DECI: Vrsta 4431-0C V toplih dnevih je čevelj. Ta je izdelan iz platna z gumijastim podplatom, tako da se na nogi niti ne občuti. V njem nosite lnfrv vložek, ki stane Din 4.—. Vrsta 44Ć2-05 Poleti za vsako priliku Le oeie plat-nene Čeveljčke s sponko in z gumijastim podplatom. Ved. 27-34 Din 35.—. Za časa velike vročine so nase prodajalnice preskrbljene z lahko in udobno obutvijo in sicer po taki ceni, da si vsakdo lahko nabavi več parov. Najboljše jamstvo, da boste zadovoljni, je - naša dolgoletna izkušnja - naše strokovno znanje - naše veliko število stalnih odjemalcev - naši dobri in ceneni čevlji PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE! DECI Vrsta 4561-29 Za sport. Idealen in najcenejši čevelj za vse vrste sporta za turistiko in za razne igTe. Vel, 27-34 Din 25.—. Vrsta #42-00 Sandale G crep-gumijastim podplatom, praktične, trajne in zelo udobne. VeJ. 27-34 Din 45.—, 35-38 Din 59. 49.- Vrsta 5641-38 Za vaše zlate otročičke udobne čeveljčke iz telečjega boksa s sponko, široke oblike. 69.- Vrsta 5642-40 Za vaše otročičke udooue čeveijCke okrašene s kačjo kožo. v njih se bo deca počutila vedno prijetno. Vrsta 4761-74 Okusen čeveljček v radost vašim ljubljenčkom. Izdelani so iz raznovrstnega platna s crep-gnmljaatim podplatom. Vel. 27^84 Din 35.—. 29.- Vrsta 242 Otroški telovadni čevlji z elastičnim c hrom-podplatom. Potrebni so za telovadno v šoli, pri Sokolu in sploh za vsako gimnastiko, ženski Din 35.—. 45.- Vrsta 3222-00 Za nemirne dečke polčevlji iz rjavega boksa z močnim gumijastim podplatom, zelo trpežni. 35-38 Din 59.—. 69.- Vrsta 5642-36 Otroški čeveljček iz boksa s sponko, okusno okrašen. Praktičen za vsakdanjo nošnjo kot tudi za praznike. 2ENAM: Udoben ženski platnen čevelj z gumi j astmi podplatom in nizko peto. Praktičen za vsakdanje nošenje. Vrsta 2445-09 Okusen platnen čevelj z nizko peto m gumijastim podplatom. Za soparne dneve neobhodno potreben. Lahek in poceni. MOŽEM: Vata 2925-07 Platoend čevlji na zadrgo z mfjaafcim podplatom tn letotako peto. Vrsta 9815-43 Eleganten lahek, platnen pems-čeveljcek v kormtalnacijl s rjavim usnjem ali pa s IsJoom. Za krasne sončne dneve. Vrsta 2947-00 Sandale s crep^Tumijastim poapiaiom ne žouijo ne nog ne žepa. Zelo so lahke, zračne in udobne. Ženske Din 59.—. Vrsta 1137-3! Eleganten moški polčevelj za poletje v kombinaciji platna s črnim ali rjavim usnjem. Krasna izpopolnitev letne garderobe vsakega gospoda. Vrsta 8865-11 K lahki letni obleki nosite te iaealne in okusno kombinirane opančiće. Zelo so zračne in udobne. Rdeče ah plave. Vrsta 3945-03 Praktičen in udoben čevelj iz črnega boksa z gumijastim podplatom. Za vsakdanje nošenje nenadomestljiv. Močne vezaljke Din 1.— par. Vrsta 2945-11 Za vsak dan te čevlje iz boksa, črne ali rjave. Isti iz la>* za nedeljo in praznik za Din 99 —. 149.- Vrsta 9375-08 Zelo eleganten in okusen tevc^oek s sponko ln visoko peto iz belega semiša, okrašen s kačjo kozo. -Vrrtg 2927-41 Zračne in lahke sandale s chrom-podpla-tom. Za tople dneve neobhodno potrebne. Eleganten moški polčeverj okusno perfo-rlran. Kombinacija semlfia s usnjem. &t promenado in družbo. VELIKA IZBIRA V VSEH MODČNTH BARVAH Df DBBBBMPĐBL OTOOfiKE NOGAVICE* Dolge bornbažaste Dftn 8-, 10.-, 11* Kratke is sukainca Dtn T—, 9*-Pokol ei ilce Dm 10--, tXr-BBMBKH NOOAVDCEh Svilene Breda Din 29,- flor ra . ia- Bornrja£ii0te American m Botmbazaste DorrriAi „ SLIH MđB— A. O tuioerv: 108 (Dve Kooaa — So že tu! — je zacepetala Jakobu. Toda Jakob se ni zmenil za nje. — Dva dobro poznam ... Frochardka in njen sin sta kmalu zvedela, da stražijo trije moški neko dekle in da je tretji med njimi Picard. Spominjamo se, kako je ta vzorni sfruga odpovedal službo, češ, da živi Roger viteza nedostojno življenje, pa je bil takoj zopet pripravljen preklicati odpoved, čim je zvedel, da ima mladi plemič ljubico, in čim se mu je zazdelo, da hoče znova začeti burno življenje razuzdane gospode. Vemo tudi, da je grof de Linieres naročil termi prebrisanemu in globoko udanemu Picardu, naj poizve, kje skriva Roger de Vaudrey svojo ljubico, preprosto deklino, zaradi katere je odklanjal ženo, ki mu jo je bil izbral sam kralj. — To bomo že zvedeli, gospod! — je vzkliknil Picard navdušeno; — to bomo kmalu zvedeli!... Lahko se za-nesete name. V resnici se je pa o svojem uspehu tako trdno prepričani sluga danes zatekel po pomoč k policiji grofa de Li-nieresa, da bi odkril zavetišče zaobljenega viteza. Vedoč, da se Marest vsako opoldne sestaja s svojimi detektivi v tej krčmi, je prišel Picard sem, predno napoči ura, dogovorjena v cerkvi. Omeniti moramo, da je videl grofico, kar se mu ni zdelo nič posebnega, ker je vedel, da hodi soproga policijskega direktorja vedno k peti maši. Marest ga je pustil pripovedovati, ne da bi odvrnil od njega žareče oči policijskega komisarja. — No, no, dragi moj Picard, — se je zasmejal Marest — kaj se pa su-čete kakor mačka okrog vrele kaše?... Pa menda vendar nimate namena naju potegniti za nos?... Da, vrti moj Picard, — in vem tudi, da bi s to igro lahko zapravili vse življenje, kar ga je vam še ostalo, ne da bi našli, kar iščete ... — Kaj naj torej storim, gospod Marest? — Hm, že vidim, da vam bom moral pomagati. Stari sluga je od veselja kar poskočil, tako >e vplivala nanj vest, da mu hoče sam policijski komisar pomagati iz stiske. — Kaj, vi mi hočete pomagati! — je vzkliknil. — Lahko bi vas pustil malo čakati; ker pa vidim, da ste kot na žerjavici, vam hočem nekaj povedati... To se tiče tudi vašega gospoda... Ore za to, kakšen interes more imeti vitez Rogei de Vaudrev na tem, da bega noč in dan po Parizu in išče... neko slepo dekle. Frochardkl je padel na mizo krožniček, ki ga je hotela dvigniti k ustom. Jakob ji je položil roko na ramo. — Liščka iščejo, — je zašepetal. — Treba bo zamenjati kletko. — Le potmpi, saj ga še nimajo, — je zamrmraJ Jakob. — Verjamem ti, sfriko... Kaj hi pa btfo z nami, če bi izgubili deklino? Babnica je namignila sta, naj posluša daije. Toda zvedeti nista imela več kaj. Marest je res dejal Picardu: — Če hočete zvedeti to, kar vas zanima, pojdite z nama. Picard se ni dal prositi in vsi trije so takoj po teh besedah odšli te krčme. Ko so bih* že na pragu, je Fro-chardka vstala, kakor bi hotela pđaniti za njimi. Jakob jo je pa prijd za roko in zadržal. — Nobene neprevidnosti, mati, — je dejal in jo posadil nazaj za mizo —ti dečki naj le odidejo... Bova že potem ukrenila vse potrebno... — Vzeti iz gnezda liščka! — je za-godrnjala starka in si natočila žganja. Ne smel bi imeti v žilah niti kaplje Frochardove krvi, če bi to dovolil... In ponosno je pogledala svojega sina. Nosilrrica se je Ie težko prerivala skozi množico na trgu. Komaj sta biia policista s Picardom zavila v ulico Conde, je prišla iz cerkve grofica de Linieres Videč io. ie vek J njen l^mornik prinesti nosilnico k stopnicam in držal je vratca odprta. Toda Diana de Linieres se je ustavila na stopnicah in se sočutno ozrla na mlado beračico. — Prosila sem boga, da bi mi pomagal najti mojo hčerko, — je zamr-mrala sama pri sebi in se ozrla v nebo ... Ln stisnila je miloščino v roko, ki jo je Luiza nastavljala mimoidočim — Me bo bog uslišai? — se je vprašala mati v hipu, ko je stiskala z drhtečo roko svoji hčerki denar v roko!... 2e je hotela vstopiti, ko je slepa sirota zašepetala z drhtečim giasom. — Bog vam povrni! Potem se je pa spomnila na Petrovo svarilo in zapela pesem, ki jo je silila peti Frochardka namescu moledovanja. Luizin glas, tresoč se od mraza, je zvenel tako žalostno, da je sega človeku v dušo. Grofica je poslušala ta glas in neka tajna sila je zadržala njen korak. V hipu, ko je že hotela ogovoriti ubogo beračico, je pa zamolklo kriknila: — Ah, bože moj! Te motne oči! In nežno, z materinskim glasom, Jf vprašala: — Kaj ne vidite, drago dete? Lurza je naglo okrenila glavo tja, kjer >e stala grofica de Linieres... Ni se več tresla. Lahna rdečica ji je zalila 6ek>. In ne da bi izdata prt grofičinera vprašanju svojo bolest. — je odgovorila: — Ne, gospa, ne vidim... In takoj se je popravila: — Ne vidim več. — Ah, kolSka nesreča! Te besede sočutja, ki so ušle grofici nehote, so segle Luizi v dno srca. Obraz se Ji je naenkrat zjasnil. — Torej se vam smilim, gospa?... je vprašala. — Da! — je odgovorila Diana in se dotaknila s svojo roko v svileni rokavici prezeble Ltrtzine roke. Ubogo dekle se je nehote sklonilo k dobri gospej, ki je kazala toliko za-n imanja za njeno usodo. Zaupno priznanje ji je zamrlo na ustnah. — Kai vam pa je. drago dete? —- je vprašala grofica tiho... ali trpite? ... Gotovo sem vas užaJostiia, govoreč o vaši... nesreči. — Smilim se vam, ker sem »lepa, — je dejala Luiza ... To pa ni največja nesreča, ki me je zadela. Ah, da ni usoda tisti hip hotela, da je Frochardka s praga krčme videla vse, kar se je godilo na cerkvenih stopnicah! Vse je bilo izgubljeno. Slepa sirota bi bila dobila še istega večera drugačno zavetišče, kakor je bilo umazano podstrešje, kamor jo >e zapirala Frochardka. Treba je bilo samo še nekaj sekund. Toda v naslednjem hipu je prihitela Frochardka in ustavila se je pri cerkvenih stopnicah v trenutku, ko je grofica de Linieres odgovarjala na Luizin vzklik. Frochardka je zaslišala naslednje besede: — Kaj pravite?... Govorite, ubogo dekle, govorite! Frochardka je skočtfa k njima. — Bogata sem, — je nadaleva a Diana ... m morda bi lahko... Luiza je bila vsa i2^remenjeua ... Plamen notranje radosti" ji je obsijal obraz. Srce ii je začelo od veselja močno utripati... Obrnila se je tja, odkoder je prihajal glas, govoreč ji o morebitni sreči, o možnem upanju. In želeč odkriti dobri gospej svojo ta no, je zašepetala: — Ah, če bi si upala... — Kaj? — je vprašala Frochardka stopivši bliže, da bi slišala, kaj bo slepa povedala. Grofica se pa ni zmenila za staro beračico. Z istim nežnim, materinskim glasom je vprašala: — Ali Imate rodbino? ... Mater? Luiza ie čutila, kako ji pritiska k« v glavo. Neznano, nepojmljivo čustvo ji je prevze'o srce pri besedah, ki so ji še vedno zvenele v ušesih... —Rodbino!... Mater! — ie vzkliknila vsa v ognju. Toda takoj ji je zamrl glas n* ustih. Njene ;>:feze, mak> prej še žareče v nadi, so se krčevito stegnile. Začutila je, kako se je je dotaknila koščena Frochardkina roka. Slišala je rYochawfto, ki fe btta vtaknila svojo zmatfsko glavo med 13)0 in neznano damo, kako te hitro oxfc?o- voržla: — Da, blagorodna gospa, ima rodbino ... mater, dobro mater, lahko rečem ... In dočim je slepa »trota vsa tron od groze moJčaJa, se >e obrolia grofica de Linieres k stari beračtei in )o sočutno vprašala: — Ah, ah je to vaša hCl? Podla babnica še nd bfla segla po svojj hmavščmi in lažnivosti. — Da, gospa, to je moja h«... najmlajša med sedtmkrri, ki sem tfh zek) težko vzgojila. In stiskajoč skrtvaj na vso moč Luizino roko je pripomnila: —To je vam hotela, povedati mala, blagorodna gospa. Babura je uganila, kaj se godi v duši njene žrtve. Stisnila je nežne prste slepe sirote, ki je povesila glavo in komaj zadržala bolesten krik... Frochardka se je obrnila k rtfi m jo ogovorila s priftzaienwn, sJadkim glasom: — Mar ni res, drago dete... da sem napenjala vse sil« in da sem res zelo dobra mati, ki se Je vse žrviiecje žrtvovala za vas! Kako je mogla usoda odTeči Luozi moč, da bi bila dvignila glavo ki stria to podlo, ostudno babnico s klicem: — Lažeš!... lažeš! Toda ta hijena, ta nenasitna zver v človeški podobi, je na vso moč stiskala njeno roko. Tako je izgubila Luiza ves pogum, solze so jo jeJe dušiti, sapo ji je zapiralo in tresla se je po vsem telesu. — Zelo bleda je in zdi se, da se je prijemlje bolezen... — Se je bodo dobri ljudje vsa; usmilUi, — je odgovorila Frochardka hitro. — Dado ji nekaj denarja in z njim jo spravimo doma kmalu zopet na noge, če je res bolna... Kaj ne, dušica? Zaškripala je z zobmi in ji zašepetala: Čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET44 Urejuje: Josip Z>upanCiC Za »Narodno — Za upravo tn ineeratni 4ai Usta: Oton Chrttttot, — m s Upihljarrt.