MUZEJSKI RAVHATElJ^' • Ljubljana jugoslavij It. 297 Letnik Lil L90, oglase denarnih zavoda* L I-t EDINOST Trat 0k afica & ............. JO, T« H-ff DggU aa pniMjijL« iikljatso vadoiNv«, pa apaanttta«. Rokopisi »a aa th>4» ipiiiamja. — Last, uiotha in tek Titkar ▼ G os- i a i i alka Giow* Canhaod ftt. 7, L a. — TaiaL it 32L Giavnl in od|pwni «r«venske vlade, ki se tudi na tem polju izkazuje kot istinita naslednica Avstrije, nas pušča popolnoma ravnodušne. Sprejemajoč vso odgovornost bomo brezobzirno nadaljevali z onim našim kritičnim in bojevitim pisanjem, kakor to zaslužijo Bo-roevićevi vojaki in nehvaležni ponesrečenci iz Drače, in Va-lone.» «Giornale d'Italia»: cDemo-kratični režim Jugoslavije prinaša nov dokaz svojih metod. Mi nimamo ničesar pripomniti, V kolikor se tiče našega lista, je vsakemu nepristranskemu čitatelju dobro znano, da ima navado priobčevati v svojih po-. itičnih razpravah dokumente in predoČevati dogodke, ai ne posluževati se ran^trtih besed in žalitev. Beograd hoče pač prikrivati listine in ne dopušča, da bi bili dogodki pojasnjeni.« «Tribuna»: «Ali smo v leta 1927. aii pa smo se povrnil1 spet v leto 1914. in njemu predidoča leta, ko je še obstojala Avstrija, ki je tudi od Časa do časa prepovedovala italijanske liste? Oči vidno se nadaljujejo avstrijske tradicije.» «Gorriere d'Italia»: «Utemelji-tev odredbe beograjske vlade, s katero se prepoveduje razširjanje italijanskega tiska v Jugo-rdaviji, je naravnost gorostasna. Na živalsko izzivanje jugoslovanskega tiska odgovarja naš tisk z neizpodbitnimi dokazi o diplomatičnih spletkah in vojaških pripravah države, katero je «Foglk> d'Ordini» povsem pravilno označil kot poslabšano izdajo habsburške Avstrije.* Rimski vseailliščnIM in protilašistovski profesor RIM, 13. List «Brillante» objavlja naslednjo vest: Preteklo soboto ob 17. uri je imel prof. Faggella, svobodni docent' grške književnosti, svoje prvo predavanje. Že takoj od začetka predavanja so hoteli številni dijaki, ki so napolnjevali dvorano, motiti profesorja in preprečiti, da bi nadaljevđl svoj govor: ropotali so, žvižgali in metali fižol. Končno, ko je stvar že dovolj zavrela in je interveniral sam rektor, ki je dal nekatere boli vnete dijake odstraniti iz dvorane, je prof. Faggella zamogel končati svoje predavanje. Kaj je bilo vzrok tej študen-fcovski demonstraciji? «Brillante» piše: «Profesor je že od nekdaj hud in nesramen protifašist. Pred nedavnim je dal odstraniti iz dvorane, v kateri je predaval, fotografijo on. Ivius-solinija, ki so jo bili obesili dijaki na steno, ter je napisal na tablo: «2ivel MatteottiU Poleg tega je Flaggella, ki je še vedno gojil stike s pi-evratniškimi elementi, povabil na predavanje s posebnim listkom anarhista Ma-latesto. Malatesta je prišel in spremljali so ga štirje policijski agenti. Sedaj mi vprašujemo: Ali je kaj takega mogoče v polni dobi fašistovskega režima? Zakaj se profesor ne odslovi, tem bolj, ker ni baš tako izreden učenjak ?» Božična in novoletna voščila RIM, 13. Tiskovni urad načelnika vlade sporoča: Nj. eksc. načelnik vlade, dasi zelo upošteva izraze naklonjenosti in vdanosti, ki mu prihajajo v najrazličnejših oblikah iz vseh kra^ jev Italije ob priliki božičnih in drugih praznikov ter ob novem .letu, prosi oblastva in zasebnike, naj bi v bližnjih praznikih ne pošiljali nikakršnih voščil. Konvencija med Italijo in Madžarsko RIM, 12. Agencija «Stefani» sporoča, da sta načelnik vlade on. Mussolini in madžarski delegat baron Sztereny podpisala v soboto konvencijo, ki urejuje nekatera do sedaj še nerešena finančna vprašanja, zadevajoča oba naroda. Protilašistovska lista v Franciji bosta ukinjena PARIZ, 13. Zatrjuje se, da se je minister za notranje zadeve odločil, ukiniti izdajanje proti-fašistovskih listov «Corriere degli Italiani» in «Avanti», ki sta priobčila več člankov, v katerih so bila zapopadena ščuva-nja k umoru. Ta vest pa še ni potrjena. [talijauks-nsinski zbližuje in romunski listi BUKAREŠT, 12. V poslednjih dneh se je pričel bukareštanski tisk z vedno večjo intenzivnostjo baviti z iskrenim zbližan jem med Italijo in Romunijo. Za vprašanje so se pričeli zanimati celo listi, ki so ostali napram njemu doslej kolikor toliko v rezervi ali pa o njem sploh niso pisali. Med temi poslednjimi je tudi list «Lupta», ki pravi med drugim, da je sedaj že nastopil tisti čas, ko bi se morali obe državi pobratiti. Pripomnil je obenem, da bi se bilo to tudi že zgodilo, če bi zunanji minister Titulescu ne bil bolan. List zaključuje, da bi pomenilo romunsko zbližan je a Italijo prerod latinstva, ki bi imel neprecenljive posledice. v Bordeamra BORX>EAUX, 13. Sinoči je priredil italijanski generalni konzul Lajiducci banket na čast po-veljništvu paraika «Mosellei>, ki je prihitel na pomoč potnikom italijanskega oceanskega parrii-ka «Principessa Mafalda», ko se je ta potapljal. Banketa so se u-deležili poleg konzula, prefekta v Girondi in komandanta (lampiona, ki je zastopal italijanskega poslanika, povabljeni komandant Privat, poveljnik parnika c je v imenu italijanske vlade italijanske kolonije v Bordeauxu zahvalil povelj niš tvu parnika «Moselle» za njegovo pomoč potnikom parnika «Principessa Mafalda». Med drugim je poveličeval tudi italijansko-franco-sko prijateljstvo. Prefekt Giron-de je nato napil italijanskemu kralju, komandant Privat pa se je v svoji napitnici spomnil poveljnika parnika «Principessa Mafalda*» Gulija. Svoj nagovor je zaključil: «Bil bi vesel in ponosen, Če bi moje dejanje, ki sem ga izvršil kot mornar, prispeva^ lo k prijateljstvu med Francijo in Itaiijoi>. Končno je generalni konzul Landucci poklonil povelj ništvu parnika «Moselle» bronasto spominsko ploščo. Prihodnje zasedanje sveta Družbe narodov se bo vršilo v Rimu? ŽENEVA, 12. Vesti, ki so se razširile tekom včerajšnjega in današnjega dne v inozemskem tisku glede zaključitve 48. zasedanja Družbe narodov, so se izkazale kot neresnične. Zasedanje ni bilo zaključeno v soboto, marveč danes. O tem javlja neka švicarska agencija naslednjo vest: 48. zasedanje sveta Družbe narodov je predsednik Čeng-Loo zaključil okrog ure. Na današnji zaključni seji sveta je bilo svetu predloženo vprašanje glede nesporazumi jenja med Grčijo in Nemčijo. Grčija je pred 15. leti naročila pri ladjedelnicah v Stettinu veliko vojno križarko «Salamis», ki pa pred vojno še ni bila dovršena, tekom vojne pa ni mogla biti predana grški mornarici. Ladja, ki obsega v ostalem 20.000 ton in za katero so plačali Grki 470.000 funtov šterlingov v naprej, je seveda že zastarela in Grčija je sedaj noče sprejeti. O-pira se pa pri tem na 190. in 192. člen versailleske pogodbe, glasom katerih Nemčija ne more izvažati vojnega materiala. Nemčija se seveda temu protivi in njeni zastopniki so se postavili na stališče, da ladja ne predstavlja vojnega materiala, če ni opremljena s potrebnim orožjem, in da se torej kot taka lahko preda Grčiji. Zadeva je bila predložena Žal arbitražnemu sodišču, ki ji pat m našlo rešitve, in je tako prišla na zeleno mizo sveta Družbe narodov. Ta je odločil, naj arbitražno razsodišče vpraša za tozadevni svet pri mednarodnem! sodišču v Haagu. S sklepom sta bili zadovoljni tako Nemčija kot Grčija. Za enkrat pa ostane kri-žarka «Salamis» še nadalje V stettinski luki. Med tem se je v ženevskih političnih krogih razširila vest, ki jo je brzojavil poročevalec listai «Westminster Gazette» tudi v London, da se bo namreč vršilo 49. zasedanje sveta Družbe narodov v Rimu. Iniciativo za to je dal baje francoski zunanji minister Briand, in sicer z na-mciio^i, da se v Rimu končno-veiv no reši sredozemsko vprašanje.. na katerega rešitev se bodo lahko med tem časom pripravile tako Italija kot Francija, Anglija in Španija. Pripomniti je treba, da so so tudi lani ob slični priliki razširile take govorice, le da se je ta« krat napovedovalo, da se bo naslednje zasedanje sveta Družbo narodov vršilo v Berlinu, kar so pa ni zgodilo. In danes je ono govorico dementiralo tajništvo Družbe narodov. Novi glasovi o predstojećih spremembah v jugoslov. parlamentarni večini' BEOGRAD, IS. V političnih krogih se z velikim zanimanjem pričakuje nova avdijenca, Ljube Davidovića na dvoru. Po pisanju nocojšnje demokratske «Pravde» bi imel biti Ljuba Da-vidović že jutri dopoldne sprejet od kralja. Zanimivo je, da so tej predstoječi avdijenci pripisuje tolik političen pomen. Avdijenca bi naj bila v zvezi z u* stvarijo nove politične kombinacije, ki naj l>i dovedla do sestave koncentracijske vlade. «Pravda» naglaša, da gre ^za osnovanje omenjene vlade, o kateri sodi Ljuba Davidović, da jo neobhodno potrebna, če se hoče delati s parlamentom in uveljavljati zakone, od katerih jo odvisna obnova države. «Prav-da» izraža mnenje, da bodo v novi koncentracijski vladi radi* kali, demokrati in Kmetsko-demokratska koalicija. List pripominja, da bo stranka dr. Korošca izpadla iz te vlade in o-stala v opoziciji. Praznik na beograjskem dvora BEOGRAD, 13. Kakor običajno, je kraljeva rodbina tudi letos slovesno praznovala slavo sv. Andrije. Slovesna služba, božja se je vršila danes dopoldne v dvorni kapelici in je imel patriarh Dimitrije slovesen govor. Prisostvovali so maši kralj, prestolonaslednik, predsednik vlade, zunanji minister, predsednik narodne skupščine in mnogi člani vlade ter civilno in vojaško osobje dvora. BEOGHAD, 13. Danes je bil v finančnem odboru sprejet z 18 proti 10 glasovom novi državni proračun. DNEVNE VESTI Nova mlekarna V nedeljo se je vršila v Senožečah otvoritev nove mlekarne, ki se je ustanovila na pobudo pokrajinske fašistovske zveze in pomivalne kmetijske šole v Trstu. O-tvoritvena svečanost se je vrstila v prisotnosti zastopnikov oblastev in prebivalstva. Nova mlekarna je opremljena z najmodernejšimi napravami. Med drugimi odličnimi osebami so prisostvovali svečanosti: tržaški prefekt kom. Bruno Fornaciari, viceprefekt kom. Zanconato, kot zastopnika kr. pokrajinske komisije, inž. Cobol, tajnik stranke, inž. Spangaro, konsul D*Orazioi, poročnik Grazioli, dr. Stecher, politični tajniki iz Sežane, Postojne in Senofteč; poteč ta ti iz Sežane, Divače, Hrenovic, Košane in Šmi-hela. Od kmetijske potovalne dole v Trstu so bili na v »očni: predsednik kav. Pirro Cosok>, podpredsednik kav. De Dot tori, ravnatelj prof. Mari a ni in izvedenica Te rize in Klavžar; dalje dr. Covnandic od kmetijske potovalne šole v Puli, dr. Gino Ct o za kmetsko federacijo, g. Sii uui, predsednik mlekarskega odseka fadistovske trgovske federacije, gg. Muha, Kocjan, Franetič in mnogi drugi. Župnik č. g. Vilhar je blagoslo- vil prostore nove mlekarne, nakar so si zastopriiki oblastev v spremstvu predsednika mlekarno in se-nožeškega potestata g. Medena o-gledali naprave, ki so naredile nanje najboljši vtis. Mlekarna je opremljena s popolnimi stroji, katere je nabavilo podjetje M. Sordi v Lodi (Milan). S temi stroji more mlekarna pripravljati mleko za takojinji kon-sum, po predhodni pasterizaciji, ali pa ga predelovati v ra/me mlečne izdelke. Pogon za stroje se oskrbuje s parno turbino, ki jo goni isti parni kotel, ki (laje tudi paro za gretje in pasteriziranje mleka in za širjenje. Pri ogledu naprav je bil vodnik nadzornik podjetja, ki je postavilo stroje, g. Massimo. Udeleženci svečanosti so se zbrali nato v dvorani rikreatorija, kjer so govorili senože^ki poteptat, predsednik kmetijske potovalne šole in in4, Cobol. Vsi govorniki so dali izraza nadi glede čim boljšega prospeha nove mlekarne ter glede ustanovitve novih mlekarea, s katerih pomočjo naj bi se nabiralo mleko ter s© v kratkem ustanovila pokrajinska zveza m le kare n, katera bo vršila vlogo mlečne centrale za preskrbovanje Trsta z mlekom. CL V Trsta, dne 14. decembra EORJERA TRST - BISTRICA Prejeli smo: Z ozirom na dopis, ki je bil objavljen v »Edinosti« dne 9. t. m. o vožnji korijere med Trstom in Bistrico, smo prejeli od g. Kari«. Eiuna, lastnika avtomobilskega (podjetja, daljfce pojascilo, iz katerega posnem'jemo sledeča mesta: Kar se tiče nerednosti pri vožnji, naglasa g. Klun, da je bilo par nerednosti povzročenih po viSji sili. Vse neprilike pa bi se dale preprečiti, če bi bila med potjo na razpolago občevalna sredstva; toda znano je, da je telefon le v Bazovici in v Bistrici telegraf, in to Se z omejenim urnikom. Glede mostu pri Žagarju izjav-\ja g. Klun, da se je v zadnjih dveh letih že ponovno zavzemal pri pokrajinski upravi, da bi se nedostatek odpravil in z njim nevarnost. Kar se tiče vestnosti o-eobja, je občinstvo lahko mirno. Obenem sporoča g. Klun, da je že poskrbel za odpravo in nadomestitev vozil kakor tudi za razširjenje vožnje, tako da se začne z januarjem prihodnjega leta vožnja posebnega kamjona za prevoz blaga. Končno naglaša g. Klun, da se v polnem obsegu zaveda dolžnosti napram občinstvu in da bo storil vedno vse možno v interesu potnikov in čim popolnejše služb« na progi, ki jo oskrbuje njegovo podjetje. _ Nov list. Poslanec Leander Arpinati je ustanovil nov športni list «11 Lit-toriale», ki je pričel izhajati včeraj v Bologni. Iz tržaškega življenja Nesrečen kolesar Ko je 16-letni mebani&ki vajenec Roman Bradaschia, stanujoč v ul. Allieri št. 18, Včeraj popoldan voril s kolesom po ulici Istituto, so se mu nenadoma zlomile •vilice* pri sprednjem kolesu, radi česar je telebnil tako nerodno na cesto, da se je hudo pobil in opraskaj po obrazu in rokah. Zdravnik rešilne postaje, ki je bil telefonič-nim potom poklican na lice mesta, je daJ prepeljati nesrečnega kolesarja v mestno bolnišnico, kjer so mu izlečili in obvezali poškodbe, ozdravljive v 10 dneh. Nato je bU fant na lastno željo prepuščen domaČi negi. Razne nezgode. — Pri delu v prosti Ki ki Puca D'Aosta je 3t>-letni težak Romeo »panghero. stanujoč v ulici Lavo-ratori, padel s sklada, visokega kake tri metre, ter se pri tem pobil po glavi in desnem komolcu. Dobil je potrebno pomoč v mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje. — Ko se je G0-letna Ana Bressa-ni, stanujoča v ulici Molin grande št. 24, včeraj popoldne vračala domov, se je na stopnicah spodtak-nila in padla tako nesrečno, da si je zlomila levo roko nad zapestjem. V spremstvu neke znanke se je nesrečna starka podala v mestno bolnišnico, kjer ji je zdravnik uravnal in obvezal pohabljeni ud. Nato je bila na lastno željo prepuščena domači negi. — V mestni bol ni šini ci je včeraj popoldne iskal pomoči tudi 19-letni mehanik Andrej Zago, stanujoč v ulici Scalinata št. 8. Mladenič je pri padcu v ladjedelnici S. Marco prišel z levo roko med zobasta kolesa nekega stroja. ki so mu hudo poškodovala dva prsta. Ozdravil bo v 10—12 dneh. Vse pride zlikovcem prav Trgovec Amedej German je javil na policijskem komisarijatu tretjega okraja, da mu je pre>dvčerajšnjim, ko se je ustavil s svojim avtomobilom pred neko trgovino v ul. G. Rossini in se za kratek čas oddaljil, neznan zlikovec ukradel pnevmatiko, vredno 400 lir, ki je bila pritrjena na zadnjem delu avtomobila. Porota Busscoicli bo solen danes zjutraj G-ovor državnega pravda ika. Odvetnik Poillueei v boja s spričevalom psihijatrov Včeraj zjutraj je stopiia obravnava proti Antonu Bussanichu, obtoženemu poskusnega umora na osebi Marije Bussanich, njegove izvoljenke, v zaključne faze. Zadnje priče, predlagane od hrambe, so bile zaslišane. Renato Mistichelli, narednik malice v Tržiču, opiše Bussanicha za pridnega in dobrega fanta. Ve pa, da je rad pil. Izvedel je, da ima Bussanich par napol blaznih sorodnikov. Eden izmed teh je bil interniran v umobolnici. Obtoženec potrdi to okolnost. Pravi, da je tudi sam bil 26 dni v umobolnici. Nato sta drž. pravdnik in branitelj naznanila teze svojih govorov, nakar je povzel besedo predstavnik javne tožbe, odv. cav. Tas- BO. Ta je opisal uvodoma poskušeni umor v luči obravnave. Nato se je podrobno barvil z opisom orožja in strelov. Samokres majhnega kalibra na bobenček-strel — eden .iz neposredne bližine, eden, ko je Marija, bila na tleh. Se en strel, ki pa ni zadel cilja. Namen moriti je torej ji'ieit. Umor ni bil posku- sen — le neki višji sili se je zahvaliti, da ni prišlo do zaključka trm- gedije. Čustveno zmedenost navajajo vsi obtoženci v tej dvorani. Ako ni mogoče vzdržati te teze, tedaj se bramba vedno oprime vprašanja delne neodgovornosti. — Veliko zaupanja ima bramba do vaSih želodcev, nadaljnje govornik, ko vam predstavlja močnega in zdravega mladeniča za umobolnega. Danes pravi obtoženec, da je imel strica v umobolnici. Tega ni nikdar dejal. Tudi ako bi tako bilo, ni njegova anamneza zato obtežena. Dr. Ličen in dr. Costan-tinide« sta našla obtoženca nevro-logično in splošno zdravega. Vi ne morete potrditi vprašanja popolne neodgovornosti, tudi ako mislite na poskusen samomor. Poslednji je bil pripravljen na teatralen način. — Bussanich je nasilen — vemo to iz njegove pro&losti. Zato — ako hočete gledati obravnavo s človeškega stališča — boste odgovorili tako, da bo pravici zadoščeno, torej boste obsoditi- tega človeka brez vsake olajšave. Hočete dati obtožencu polodgovornost, hočete dovoliti vstop skozi okno tistemu v dvorano, kar bi ne smelo skozi vrata, storite to, ako hočete, toda pomislite, da je s pismom na mater podpisal smrtno obsodbo. To pričakujemo, da potrdite s svojim pravorekom. Odvetnik Poillueci zahteva oprostilno razsodbo Popoldansko zasedanje Popoldne ob štirih je povzel besedo obtoženčev branitelj odv. Kamilo Poillucci. Začel je koj z obdelavo juridične strani obravnave, kjer je po njegovem mnenju našel mnogo vrzeli, ki bodo morale biti zadelane s pravorekom porotnikov. Noče se v svojem govoru preveč zadirati v govor drž. pravdnik a, ker ga smatra bolj za plod toge, kot pa plod človeške duše. Duče-»lovci sami priznavajo, da gre v tem slučaju za pasion&lno dramo, zakaj se torej tu poskuša izločiti še to, kar daje moč in pravico brambi? Kdo zamore čitati v ob-toženčevi dušfi? Dovolil se nam je boren pogled v tisto uganko, ki bo tudi po pravoreku ostala u-ganka. Predlagali bomo vpra&anje neodgovornosti. Drž. pravdnik vam je dejal, gospodje porotniki, da je duševna neodgovornost vseh odvetnikov, potni list za zločine. Dejal je tudi, da je spričevalo psihijatrov sveto in nedotakljivo. To zato, ker obtežuje obtoženca. Toda psihijatri ne smejo pridigati nika-ke dogme. Imamo tu spričevalo, sestavljeno od dveh uradnih izvedencev. Bussanich ni imenoval izvedenca, kakor bi po zakonu imel pravico, dal se je v roke izvedencem, imenovanim od obdolžujoče pravice. Oba izvedenca pravita v zaključku, da je Bu.ssanich na vsak način junak pasionalne drame. Torej nikaka hudobija, nikak banalen zločin. Potem zopet estrast je duševno stanje, katerega po zakonu ni mogoče prištevati med duševne bolezni«. Izvedenci ne smejo biti sodniki in zato govorijo tako. Pustijo vam zadnjo besedo, gospodje porotniki. Bussanich je na paraiku bil pijan. Tega ne more nihče utajiti. Moral je iti v notranjost pamika in tam počivati skoro ves čas vožnje. Ko je Že vse bilo tiho po prihodu par-nika — ko ni tam na bregu bilo drugega, kot mogočno bitje dveh src, tedaj je zadivjal vihar. On je stopil k nji in jo slednjič zaprosil s pogledom in besedo: «Ljubi me še, ljubi me, ne zapusti me!» Toda dekle je ostalo trdno. Tragedija. In kar je nevidna roka Previdnosti ohranila, obe življenji te nesrečne tragedije, naj sedaj pade po vašem pravoreku? Tedaj je v vas le besna želja, da vidite umreti tega človeka. Ako pred vas pride jokajoča ženska z otroci, boste dejali: «Oprostimo njenega moža!« Karabinerji tega ne storijo — oni so oblast in kot taki nastopajo. Tržaški marešjalo vam je dejal, da je koj po zločinu Bussanich ležal na postelji, s široko odprtimi očmi, v mučnem živčnem napadu. To naj vas vodi, gospodje porotniki. — Še en prizor imamo v tej tragediji. — Nastopi človek, ki ni bil več človek, bitje, ki mora vzbuditi vaše usmiljenje. Ta prizor ni bil simulacija, ne — sam je hotel nad seboj izvršiti smrtno obsodbo. Ni hotel streljati v srce. ker ni vedel točno, kje se nahaja, ne, v usta, v možgane, kjer ni režitve, kjer tiči življenje in kjer preži smrt. Tega-ne napravi normalen človek. Jaz se bojim, gospodje porotniki, bojim se, da vas nisem mogel prepričati o resnici v tej obravnavi. Ne branitelj, ne toga, človek vam kriči te besede: Va5 je ta človek, gospodje porotniki, katerega so v tej dvorani pokrili z blatom vagabunda in nesrečneža, vaš je! In spomnil vas bom na človeka, ki ubije tovariša za 80 lir in mu v gozdiču pripravlja grob, in kateremu je ljudska jurija priznala duševno polodgovornost. Jaz sem med vami trinajsti, ako boste, gospodje porotniki, glasovali, da se obtoženec internira v kakšni u-mobolnici, da ne bo klel hudobnosti svojih sodnikov, pač pa blagoslavljal usmiljene soljudi. — Imejte pred očmi življenje tega človeka. Nesrečnež, ki bk>di po svetu, nesrečnež, ki sam ne ve za- kaj živi — ki naposled srete bitje, katero je vzbudilo močne}ie utripe v njegovem srca in naposled pade iz kraljestva sanj na trda tla resnice. Ta človek ne sme postati žrtev resnica. V vašem pravoreku boste dejaK, da |e Bussanich v trenutku, ko je izvrfiil dejanje, bil za to dejanje neodgovoren. Državni pravdnik edgovorl Odgovor traja tri minute in vsebuje le čitanje raznih točk obrav- nava In spričevala izvedencev. Tadi branite!] odgovarja ponovno v četrturaem govoru, ki ga zaključi z besedami: «Jutri zjutraj boste šli iz hiše, pozdravljeni od nasmeha vaših malčkov, gospodje porotniki. Naj vas ta nasmeh spremlja v to dvorano, kjer boste skovali usodo tega nesrečneža, ki tega nasmeha ni morda nikoli poznal!» Razsodba bo razglašena zjutraj. Vesti z Goriške mestne vesti Davek na aparate za kuho presne kave Svoje dni je bilo trgovsko udruženje naslovilo na finančno ministrstvo spomenico, v kateri se je zahtevala odprava davka na aparate za kuho ekspresne kave, določen. s kr. ukazom - zakonom od 30. maja 1926., št. 1096. Finančni minister je sedaj odgovori! na to spomenico, da ne more ugoditi želji, obrazloženi mu v spomenici trgovskega udruženja, ker ta davek nima fiskalnega značaja, marveč ima namen omejiti le uporabo pridelka, prihajajočega iz inozemstva, in to v korist narodnega gospodarstva. Ta davek bodo pobirale občine, toda samo od aparatov, ki so v delu, in ne tudi od onih, ki so v rezervi. Tečaji za angleiU jezik. Na tukajšnjem tehničnem zavodu se bodo tudi letos nadaljevali tečaji za angleški jezik, katere lahko vsi obiskujejo. Bok za vpis poteče 14. t. m. Taksa je 30 lir ki se plača v dveh obrokih. MespoAe — V nedeljo je bil z Zelenim križem prepeljan v bolnišnico v iri. Brigata Pavia neki Kocelj Iv., star 14 let, doma iz Solkana. Med prevažanjem drv je po nesieti prišel pod voz, ki mu je precej tečko ranil desno roko. Moral ae bo zdraviti skoraj cel mesec. — Čudno in nepričakovano smrt je doživela v zavodu «Notre Da-mes» gospa Giordana Corsini. Med službo bo^jo jo je prijela nenadna slabost, zato je bila prepeljana z Zel. križem v občinsko bolnico, kjer pa je drugi dan umrla, ne da bi se bila zavedla. Med pomivanjem oken je padla na tla Ci polet Kateri na, stara 42 let, ter se potolkla na giavi in levi roki. Bila je prepeljana v mestno bonico, kjer se bo zdravila kakih 15 dni. — Roman VidiČ, star 2 leti, se je radi mraza sukal okrog ognjišča ter po nesreči prevrnil nase lonec vrele vode,ki mu je oparila prsa in roke. Za stvar se zanimajo karabinerji. — V bolnico usmiljenih bratov je bil prepeljan tudi komaj enoletni Marij Dorini, stanujoč v ul. Angiolina. Ker se je valjal po tleh, so ga domači hoteli postaviti na noge. Pri tem so ga prijeli za roko in mu jo izvinili. Revček se bo zdravil skoraj pol meseca. — Na Trnovem se je po neereči ranil z orožjem mehanik Podgor-nik Ant., star 42 let, ter je bil prepeljan z Zel. križem v goriško občinsko bolnico. Zdravil se bo skoraj en mesec. i Nesreča. Včeraj je bil Zeleni križ klican v ulico Trieete, ker se je tam precej težko ponesrečil petnajstletni Kosmač Albert. Pri delu ga je hudo opraskala žaga, pri kateri je bil zaposlen, tako da si bo moral precej Časa zdraviti desno roko. Uslužbenec Zel. križa mu je dal prvo pomoč ter ga nato prepeljal v bolnico bolniške blagajne. Izpred sodiita Tihotapita Marija Lapajne, roj4m& v Cerknem 1. 1907., je bila obdoi-žena tihotapstva z jugoslovanskim tobakom in kavo, ker so pri njej dobili financarji 600 gr tobaka in 1.80 kg- kave. Brani se, da je kupila tobak in kavo ođ nekega trgovca iz čepovana, katerega imena pa ne ve. Bila je tu obdolžena tihotapstva, zato so karabinerji toliko lažje sumili, da je ona z njim tihota- pila. Priče povejo isto kakor ona. Bila je obsojena na 3 mesece ječe, na 655 lir in povrnitev stroškov. Radi kuhanja žganja Od oblastev je bil naznanjen tudi Anton Pregelj iz Čela, da je kuhal žganje brez dovoljenja. Obtoženec izjavi, da je poizkušal kuhati žganje, ker mu je ostajalo mno^o sadja. Dajal ga je živini, ki pai je obolela. Finančni brigadir izpove, da so pri njem našli 31 litrov žganja, ki je bilo hranjeno v lončeni posodi, in celo primitiven kotel, v katerem je kuhal žganje še letos, čeravno obtoženec trdi, da je omenjeno žganje še iz prejšnjih let. Obtoženec je obenem tudi duševno in telesno v sla&em položaju. Obsojen je bil na 2 meseca, 15 dni zapora in na 835 lir globe ter povrnitev sodnih stroškov. Ker je Ul pijan Pred. tribunalom se je zagovarjal tudi Andrej Felz iz S p. Idrije, rudar, ker je v pijanosti rekel karabinerjem, da se imenuje iBrus Janez. Karabinerji so ga prijeli na cesti in ga Crez noč zaprli. Obtoženec trdi, da se ne spominja ničesar radi pijanosti. Brigadir, ki ga je zaslišal, pravi, da je naslednji dan bil pri zavesti, medtem ko dve priči, Kolor Josip in C ar h Josip, trdita, da sta ga omenjenega jutra našla še vinjenega, ko je odhajal od karabinerjev. Hotel je takoj zopet v gostilno, kar , a sta mu onadva branila. Ka^ii pijanosti tudi ni mogel iti na delo. Zagovornik opozarja na njegovo naravo ter na položaj, v katerem se omenjeni revež nahaja. Obsojen je bil na 15 dni pogojne kazni za dobo 5 let. Prepiri Pred tribunal sta bila. klicana tudi Ludvik Kog-oj in Josip Lapajne. Prvi je bil obdolžen, da je pred dvema letoma krivo pričal zoper svojega gospod ar j a. Br^ni se, da ga je v to prisilil gospodar sam. Bili so mu namreč ukradeni konjski komadi. Ukradel da jih je neki Andrej Likar, pri katerem je služil prej Kogoj. To da mu je pripovedoval Kogoj sam na njivi, kjer so o-rali. Pozneje pa je vse to zanikal. Kogoj, ki je še zelo mlad, komaj 16-letni pastir, prizna, da je omenjene stvari pravil svojemu gospodarju, toda pod pritiskom. Gospodar pa, Josip Lapajne, trdi, da mu je pastir povedal vse prostovoljno. Stvar so preiskovali tudi karabinerji, ki so preiskali komate, ki jih je imel Tiikar. Lapajne je med njimi spoznal enega, ki je bil podoben njegovim. Na sod ni j i v Idriji je bil Likar oproščen. Priče Janez Skok in Albreht Rudolf nekoliko pojasnijo vso zadevo. Po daljšem govoru zagovornikov in po kratkem posvetovanju sodnikov sta oba oproščena. Prvi radi svoje mladoletnosti, drugi, ker manjkajo dokazi. ČRNI VRH Kradejo žico. Ni dolgo od tegaj ko je bil Črez našo občino napeljan telefon. Te dneve pa je že zmanjkalo s kolov kakih 100 m žice. Škoda je sicer zelo neznatna, pa je vendar velika, če pomislimo, da je bila tafco zveza pretrgana za del j čase.. Potrti od globoke žalosti na z nanj smo nem sasodnikom, prijateljem in zatečem, da je naša žea* in m*tf, gospa KRISTINA GORJAN danes ob 4J0 pop. previđena s mr. zakramenti po dolgi bolezni izdihaIk sv<»o blago duž o. Pogreb predrage pokojnice se bo vrt« v četrtek ob 1^0 pop. izpred hiše Žaiosfl Via Levada št. 21. OOR3CA, dne 13. decembra 1927. Kvgan, mož. Draga, LUeta, MMca, Krista i« ftvejen, otroci. BARBANA PRI BELJAKI Požar. V Barbani se je iz neznanih vzrokov vnel senik posestnika Simšič Antona. Radi vetra se je ogenj siril zelo naglo, tako, da je bila pomoč domačinov pri gašenju skoraj brezuspešna. Škoda je velika. Bil je zavarovan za 20.000 L. KOMEN Tatovi na dala Ivan Forčič, lastnik dobroznane trtnice v Preserjih, je naznanil tukajšnjim karabinerjem, da so mu v nočnem času neznani tatovi odnesli večjo množino trt. Pri ruvanju trt je tatovom mnogo slutila namočena zemlja, tako da so z lahkoto pokradli kakih 150 trt in to v najkrajšem času. Skoda je precejšnja. IDRIJA Ogenj v takajšnjem rudniku V petek, 9. t. m., okrog sedme ure zjutraj, se je po vseh jamah tukajšnjega kr. živosrebrnega rudnika razširila vest, da se je na šestem polju severovzhodne - spodnje jame pojavil ogenj. Ker se je med delavstvom že več dni govorilo o možnosti požara v omenjenem delu zame, ta vest ni napravila posebnega vtisa in je vsak o-atal mirno pri svojem opravilu. Pozneje pa je bilo ukazano, naj se rudarji zberejo na svojih poljih pri jaških, da v slučaju kake nevarnosti zapuste jamo. To se pa ni zgodilo, kajti kmalu nato je bilo povedano, da ni nobene nevarnosti več in naj so vsak brez skrbi povrne k svojemu delu. Kakor smo že omenili, delavstvo v tem slučaju ni bilo iznenađeno. Že več dni prej se je namreč zvedelo, da se je v onem delu jame pojavila silna nenavadna vročina in da se razvijajo žvep-eni plini. Na tem mestu se nahaja živosre-brna ruda, ki je po barvi zelo podobna premogu ter močno diši po smoli in žve-plu. Te vrste kamen tudi nazivljemo «smolnjak» in je med rudarji ne slabem glasit vsled velike vroR-ne, ki se tam nahaja, ter vsled matsnega črnega prahu, ki se teiko omije. Ko je voda, ki se odteka iz takozvane Guglerjeve globeli, pritekla do toga kamenja, se je pričelo razkrajati, na podoben način kakor se razkraja apno pri gašenju. Radi silne vročine, ki je nastala, se je pričelo vnemati oporno lesovje, ki je silno razsu-šeno. Ce bi ne bili delavci takoj pri rokah in pogasili tlečega lesov j-a, bi bil lahok izbruhnil večji ogenj. Nevarnost tudi sedaj ni še popolnoma odstranjena, kajti še vedno morajo delavci ponoči in podnevi paziti na možnost, da se ogenj zopet ne pojavi, ter razrušeno lesovje oblivati z vodo. V glavnem je seveda vsaka večja nevarnost odstranjena. Zadnji večji jamski jsožar v tukajšnjem rudniku je bil 3. novembra 1. 1846., pri katerem je 17 oseb izgubilo življenje. Ko so namreč prvi, ki so hoteli gasiti, ostali v jami zadušeni po plinih in dimu, so se podajali drugi v jamo, da rešijo tovariše. Ker se tudi ti niso vrnili, je tedanje rudniško vodstvo prepovedalo vsak nadaljnji vstop v rudnik, da se s tem preprečijo nadaljnje žrtve. V rudnik pa so spustili vodo, ki je seveda pogasila ves ogenj. Ko so pozneje s sesalkami odstranili vodo in našli ponesrečence, so pokopali vse v skupni grob. Velika železna pi-ramida na pokopališču stoji na mestu, kjer počivajo žrtve svojega poklica. Na južni, zahodni in severni strani so imena ponesrečencev; na vzhodni strani pa napis v nemškem jeziku: «PonesreČencem pri jamskem požaru dne 3. novembra 1840. poklanja ta spomenik država.« Imena onih ponesrečencev so: Jurij Sztrazsaj, rud. jamski oskrbnik; Ivan Restresen, jamski paznik; Jožef Vinkler, jamski mojster in rudarji: Ivan Uršič, Franc Likar, Franc VVinkler, Ja- kob Hadnlk, Franc Demšar, Ivan Močnik, Franc Brus, Franc Pivk, Jakob Gruden, Tomaž Zaje, Ivan Kunstelj, Anton Rovtar Ivan See-ger in Valentin Zupančič. — Na praznik Vseli svetnikov žari piramida v nebroj lučicah, ki jih zažiga rudnik že blizu sto let onim, ki so v svojem poklicu žrtvovali življenje. Se drug spomin na ta Žalostni dogodek je na sedmem polju jugovzhodno jame. Na steni nekdanje stare poti med severovzhodno in jugovzliodno jamo je na mestu, kjer so dobili i ponesrečence, med njimi uradnika in oba paznika, vzidana krasna marmornata plošča z imeni onih, ki jih je ondi smrt dohitela, ko so se hoteli reSiti, pa so se zadušili v dimu. Dandanes, ko so nam mdi v takem slučaju na razpolago razne moderne naprave, so nam seveda ni bati kaj takega. Upamo, da ima vodstvo rudnika, ki skrbi v vsakem oziru za varnost svojih uslužbencev, tudi v tem slučaju na razpolago potrebna sredstva, da se ni bati nikake nevarnosti. mm ZANIMIVOSTI Dragocena slika V dvorani Christis v Londonu, kjw se vr»& javne dražbe, je bila te dneve prodana slika, predstav-1 Ijajoča Davida poleg obglavljenega, na tleh ležečega Gol jata. Slika je slavnega slikarja Tinto-retto-ja, nahajala se je prej v zbirki pokojne gospe Hanbury-jeve. Leta 1877. jo je ta gospa kupila v isti dvorani za 54.12 Šterlingo* (4870 lir), sedaj jo je kupil bogataš Permani za šterlingov (sko- raj 240.000 lir). z DAROVI Mesto cvetke na grob prijatelju Fondi daruje družina Miklavoc L 25 Šol. društvu. (Denar pri g. A. M.) — Srčna hvala! BORZNO POROČILO Trst, 13. dec. 1927. Amsterdam 742.50-748.50, ja 256-260, Francija 72.4734-72.77 London 89.94-90.14, New Vork 18.39-18.45, Španija 305.25-311.25, Švica 355-357, Atene 24.40-24.90, Berlin 437.50-443^)0. Bukai-e^i. 11.25-11.65, Praga 54.50-54.80, Ogrska 320-325, Dunaj 257.25-263.25, Zagreb 32.35-32.65. Uradna cena zlata (12. 12.) 356.15; vojnoocLškodn. obveznico 69.20. MALI OCI sS* za iSI BERUTZ-SCHOO! vocli v vseh jezikih. Via F&bio Filii m 23, pouk in pre-1542 ACQUA DELL'ALABARDA, vsebuje 'kinin in je najboljše sredstvo proti izpadanju lasi. Lekarna Casteilanovicb, lastnik F. Bolaffio, Trst, Via Giuliani 42 (Sv. Jakob); v Gorici: Fiegel, Via Carducci 9. 1594 VDOVO ali starejšo žensko, zdravo, sprejmem za popoldansko varstvo otroka. Naslov pri tržaškem upravništvu lista. 1670 Salon Elena - Lastnik L. Givant Lbr uijr.r »•» i*ospe Trst — Corso 25 — Trst ZLATARNA Al&ari Pevh Trst, Vin Mazsini 4G Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja in prodaja jialenino. — Cene zmerne. MU OBROKE * Obleke, paletots, delni pta- » ISfi, tkanine, perila, platno, i deliMkl, gilets, volneni pul- | lovor, blago velour I. t. d. f& Znižane cene! Pogoji ugodni! ■ Via Rome 3, III. nadstropje wm Zlili S Via PODLISTEK Črni lovec Zgodovinski roman lx prostosti (71) Spisal James O livar Curwood Prevel France Magajna. Mož, ki je bil zakrinkan, je ponudil Davidu roko. «Jar sem očd Nancike Lotbiniere,» je rekel. «U-pam, da nam ne boste Šteli v zlo našo majhno šalo, ki amo jo napravili na Petrov raCun. Sa) je Ml revež sam kriv, ko se je pa teko neizrečeno želel boriti z motan, ki ga je moja hčerka tolikokrat poljubila! No,, jaz sem tisti. Ako moja hčerka tako pravi, tedaj more biti že res. Ali nam odpustite to zvijačo?®*) *) Ta znameniti dvoboj se Je «vršil» 1. decembra 1754, pozno popoldne v bližini onega mesta, kjer danes križa most Dorcheeter reko St. Charles. - Op. pisatelja. «Bogu se zahvalim zato,» je rekel David. In takrat, ko se je le z očmi ozrl preko goline, je opazil, da mu mati, maskirani mož tam burno maha z roko. V začetku je menil, da se moti. Gotovo je, da tujec ne vabi njega. A oni je kretnje ponovil Se odločneje nego prej in takoj nato se je obrnil in izginil v gozdu. Monsieur Lotbini&re se je opro* stil pri Davidu in se obrnil k polkovniku Taschereau, s katerim sta se veselo smejala, David se jima je približal. •Bojim se, da sem zelo slab se-kundant,» je dejal. cPozaMl sem na svojo dolžnost. Ako mi oprostite bom poskudal dohiteti gospoda Gagnona.« Odbite* je v gozd, a komaj je napravil dvajset korakov v njem, ko se prikaže postava izza skrivališča in se mu hitro približuje. Ogrinjalo je grmovje potegnilo nazaj, krinka je zginila. Poslednji žarki solnca so se igrali z odkrito, zlatolaso glavico. David je obstal kakor vkopan. «Nancika!» je zevnil. Deklica je bila vsa bleda in je trepetala, ko je prišla do nje^a, navzlic temu ji je čaroben smehljaj igral na ustih in žarka svetloba ji je plavala v očeh. «Še nikoli, v svojem življenju, nisem bila tako v strahu!« je vzkliknila s plakajočim in trgajo-čim se glasom. Pnjela ga je za roko, kakor da potrebuje opore. «Nisem mislila, da se bo tako grozno vršilo daleč! Očetu sem naročila, da naj se razkrinka, ko hitro se obrne proti Petru, on pa je čakal, da je polkovnik odštel -dvel 2e sem hotela zakričali. Peten kako pogumen in veličasten je bil — dokler ni spoznal, da je moj oče nasprotnik!» Ni čakala, da bi David kaj odgovoril na to. «Pojdl hitro, Davidi S teboj hočem KL» ^ Sledil *e deklici, Id je stopala korak pred nčftm in vpoglbala &1&- tolaso glavico pred vejami grmovja. Vsa radostna se je, smejala, ko je kazala pot. Dospela sta do dveh kočij in v eno od teli je potegnila Davida za seboj. Šele ko sta bila na poti, ki se je vila in vodila iz gozda, se je globoko od-dehnil. Tako iskren je bil ta oddih. tako poln neizmernega olajšanja, da ga je Nantika pogledala naravnost v obraz s svojimi iopi-mi očmi, ki so bile polne smeha in zmagoslavja. «l'bogi David!« je dejala sočutno. «Ti si bil menda še bolj opla-šen nego jaz.» «Najbr£, da sem bil,» je soglašal. *ln Peter!« se jo radovala Xan-cika. «S smehljajem na ustnicah je stal tam, kjer bi bil skoro vsak drugi bled ko sinrl. K i .no se je izkazal! Zdaj 1m> jezen name nekaj časa, pa som le zmagala. Nikoli več se ne bo spuščal v te strs>ne dvoboje, ki sem se jih tako b?i!a > «Povedal mi je o svoji ob! j ubi,» >e dejal David.