n n Naj Teč j i slovenski dnevnik If Združenih državah Velja za vae leto ... $6.00 i Za pol leta.....$3.00 3 Za Ne« York celo leto . $7.00 Za tnoinurtTO celo leto $7.00 j GLAS NARODA List; slovenskih _delaycev v Ameriki« The largest Slovenian Daily .in the United States. lamed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. i TELEFON: CHeUes 3—3878 NO. 79. — fiTEV. 79™ Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 VELEF0N: CHelsea 3—3878 NEW YORK, MONDAY, APRIL, 4, 1932. — P0NDELJEK, 4. APRILA 1932. VOLUME XXXX. — LETNIK JUGOSLAVIJA V TEŽKI GOSPODARSKI KRIZI notranji minister je izdal povelje za aretacijo bivšega min. predsednika dr. korošca Vladimir Maček prerokuje vstajenje hrvatskega naroda. — Odprto pi&mo dr. Korošca. — Opozicija nima nobenega pravega voditelja in je brez gospodarskega programa. — Hrvatje zahtevajo federacijo. — Kmetje ne morejo plačevati zaostalih davkov, kupcev za opuščena posestva pa ni. — Edina rešitev bi bilo ministrstvo strokovnjakov, in vlada bi morala polagoma vrniti narodu vse svoboščine. lavi- BEOGRAD, Jugslavija, 3. aprila. — Jugosl ja je pred kratkim prenesla moratorij tudi na plačila privatnih dolgov, ki jih ima v inozemstvu ter sKusa izboli sati finančni položaj s tem, da je skrčila svoj proračun za petintrideset milijonov dolarjev. Njene težkoče pa niso samo finančne, pač pa tudi politične. Jugoslaviji preti politična kriza, ki bo zanjo dosti bolj opasna kot so vse druge gospodar ske težkoče. Sedaj ni več v nevarnosti lažni parlamentarni režim, ampak je v nevarnosti tudi država. Da sedanje politične razmere ne morejo dolgo trajati, je jasno slehernemu človeku. Tudi ministrski predsednik Zivkovič in kralj A^ksander ne dvomita o tem. Poslanci, ki so bili izbrani in izvoljeni po njuni volji, so se toliko opogumili, da zahtevajo obnovitev starih političnih strank. Opozicija izven parlamenta narašča z vsakim dnem. Vladimir Maček, voditelj hrvat. seljačke stranke, je izdal za Velikonoč manifest, v katerem je izjavil, da se bo hrvatski narod dvignil navzlic te mu, da skušajo razni Pilati in Judeži preprečiti njega vstajenje. Se prej je dr. Anton Korošec, bivši ministr. predsednik in voditelj slovenske ljudske stranke, poslal nekemu beograjskemu dnevniku javno pismo, v katerem je posvaril notranjega ministra in vso vlado, kot posvari učitelj svoje učence. Rekel je, da pehajo državo v prepad ter da se ne bo mogoče izkopati iz gospodarskih in finančnih težav, dokler ne bo vrnjena narodu politična svoboda. Notranji minister je zahteval aretacijo dr. Korošca. toda vlada si tega ni drznila storiti. 1 udi vlada je namreč Koroščevega mnenja, da se bliža Jugoslavija težki krizi, ne pozna pa nobene poti, kako bi se ji izognila. Ako bi ugodila Koroščevim zahtevam, bi s tem pokazala, kako nepriljubljena je pri narodu. Ako pa vztraja pri svoji sedanji omejevalni politiki, tira s tem državo v propast. Največja nevarnost za državo je, ker ni nobenega izhoda iz sedanjega položaja. Pod diktatorstvom in parlamentom, ki mu je sledil, se je še povečal razkol med Srbi in Hrvati, pa tudi nasprotje med posameznimi razredi se je povečalo. Opozicija izven parlamenta je složna le v na sprotovanju proti sedanji vladi, nima pa pozitiv-nega programa in nima voditelja. Vodijo jo provin-t ijalni, ne pa narodni voditelji. Opozicija je tudi brez gospodarskega programa. Hrvatje zahtevajo, naj se država izpremeni v federacijo. Njihovi srbski tovariši bi bili za to federacijo in bi jih bilo mogoče pridobiti za trializem Srbov, Hrvatov in Slovencev. S tem pa niso zadovoljni Srbi iz bivših avtrijs*.... jovinc, predvsem iz Bosne in Hercegovine. Oni zahtevajo federacijo provinc. Družba je izgnala voditelje stavkarjev potomca Čaka ogromno premoženje Stava V znesku $5. — Potomec bo čez 500 let dobil nad dva biljona dolarjev. mesto se je p0greznil0 Villa Santo Stefano s e pogrezuje.— Prebival i ci so pobegnili. — Po-1 greznilo se bo celo mesto. Baton Rouge, La., 3. aprila. — Nasledniki -1. 1). Stotlerja in K. E. Oollinsa bodo leta 24-52 ako ne l)i» kakih zaprek, ki sedai j niso znane, podedovali velikansko vsoto *2.<)84.4m;mv_,2 vsi od nenavadno stave, ki sta jo sklenila, stotler in ("<>11 i tis. S-totler in Collins sta se razg-o-varjala o novi državni palači Lni-siaone. Stotler je rekel, da ho ta palača še eoz ~>(X) let porabila. Collins pa mu j«' oporekal. ( Dogovorila sta se ah -tavo po $'2.•">(). >Xeki odvetnik je sestavit tozadevno pogodbo in sta vložila $•*> v banko. (Vz petsto let dobi eel i znesek potomce onega, ki je stavo dobil. liančni uradnik je po petih lirah rzračtmal. da b<> rez petsto let srečni potomec* tega ali onega dobil gori imenovano vsoto. I ZDRAVILO ZA BOLNE ŽIVCE Summit, N. J., aprila. — AVilliam Wat her je skušal dopovedati sodniku, zakaj je njegov avtomobil vozil tJiko naglo in po-• v * . i leg tega se negotovo ker je bila njegova pot vijugasta. — Xisem bil pijain. — je rekel "Wather. — samo nervozen. Videl sem delarvea. ki je padel s petna j-' Megn nadstropja in to je uničilo moje živce. — Lepo. — je odločil sodnik. — Zdaj samo potrebujete dobro zdravilo za bolne živce. $200 in1 -stroške ter pridite prihodnje leto po avtomobilsko pravico Napolj, Italija, -i. aprila. — Prebivalci mesta Villa San Stefano, ki se nahaja >redi pota med Xa-poljem in Kimoni, so morali pobegniti i7. mesta, ker so se pričele njihove hiše pogrezati v stare rimske podzemske rove. ! Hiše so se pričele počasi pogrezati ob ulici Via Leon in a ki vodi skozi sredino mesta. Boje se, da se bo celo mesto pogreznilo. j l*o mnenju oblasti se je pričelo mesto pogrezati, ker je prihajala voda v votline pod mestom, j Villa Sau Stefano. ki leži sredi poljedelskega ozeinlija in ima 10 tisoč prebivalcev, lliše so se pričele ^pogrezati sredi mesta in v kratkem č-a-sti se je zrušilo deset hiš. Tudi druge hiše v bližini so se pričele nagibati. i Takoj so se prebivalci pričeli seliti i7. mesta. Mesto se pogreza tako počasi, da so imeli prebivalci dovolj časa pospraviti svoje stvari in jih odnesti. Pri selitvi ni bil nidko poškodovan. Ljudje so odhajali na vse strani. Pobrali so vse. kar so mogli ter nosili na hrbtu, ali pa naložili na vozove in samokolnice. Nekateri so v bližini mesta po-rtavili šotore, drugi pa so se razšli ]K> vaseh in mestih. Ko je prišla noč. so prebivalci po veliki večini že odšli; oni pa. ki so še ostali, so dobili od oblasti povelje, da takoj odidejo. Predsednik MuNsolini. ki je bil obveščen o nesreči, je takoj izdal povelje bližnjim občinam, da morajo pomagati beguncem dokler ne pride vladna pomoč. Kmalu zatem, ko so se pričele pogrezati prve hiše. je bilo vojaštvo na mestu, ki je nadziralo odhod prebivalstva. stalin pravi, da ni bolan Nemški zdravnik ni bil poklican v Moskvo, da 1 zdravi Stalina. — Pisal je Associated Press. Moskva., Rusija, 3. aprila. — Josip Stalin je -poslal poročevalcu Associated Press pismo, v Katerem zatrjuje, da je pri najboljšem zdravju in zasmebljivo obžaluje. da mora ra*zočara'ti one. ki • so mu želeli drugače. Komunistični voditelj zaniku-i je poročila, ki so bila objavljena! v tujih listih. da je prišel v Moskvo sloviti nemški zdravnik dr. Zondek, da zdravi Stalina. — To ni prvič, da so bila razširjena napačna poročila o mojem zdravju, — piše Stalin. — .Jasno je. da je mnogo ljudi, ki bi radi videli, da bi bil resno bolan in za dolgo časa. Skoda, da nimam natančnih podatkov, da bi razsvetlil te gospode. Toda niče-i sar ni mogoče napraviti proti te-1 mu dejstvu, da sem popolnoma zdrav. ! — Dr. Zondek je mogoče zelo j zaposlen z zdravljenjem drugih j tovarišev, zaradi česar 'je prišel ; v sovjetsko unijo. Pismo, ki spada med ona redka pisma, katere Stalin naslovi naj časnikar, poročevalce, nosi podpis J. Stalin. Pisano je v vijolic-! nem črnilu in Z rusko cirilico. Po-j leg svojega imena ni zapisal J "glav. tajnik komunistične stranke". ki je najvišja služba v sovjetski Rusiji. Pariški listi so pred tednom prinesli vest. da sta odpotovala v Rusijo dva Rusa v namenu da usmrtita Stalina. Kmalu nato pa so nemški časopisi objavili, da je odšel dr. Zondek v Moskvo, da zdravi Stalina. Stalin pa je v istem času prišel v gledišče zdrav in čil. united electric c0. bo dala delo 10,000 prem0garjem nes WILKESBARRE, Pa., 2. aprila. — Ko se je da-vrnil na delo Thomas Maloney, predsednik Stanton Local Union in voditelj vstaških majner-jev, ga je Glen Alden Coal Company odslovila. On je brez dovoljenja United Mine Workers proglasil štrajk, vsled katerega so imeli premogovni baroni v zadnjih treh tednih nad pet milijonov dolarjev škode. Maloney je bil nato izgnan iz konvpanrjskerra ozemlja. Ko vpraša], zakaj se je to zgodilo, mu je superintendent Harry (mulil-stone rekel, tla zato. ker je oviral obratovanje v premogovniku. Izdani so bili tudi štirje njegovi tovariši, voditelji štrajka. Uniontown. Pa.. 3. aprila. Devet bivših rovskih stražikov je bilo spoznanih krivim uboja. ker so tekom stavkarskih neredov u-Kmrtili hrvatskega groeerja Mike Filipoviča v Arnold Citv. Chicago, HI-, 3. aprila. — V soboto je vse kazalo, da bo nekaj velikih premogovnikov, ki so nehali 31. marca obratovati, ker je potekla pogodba med maihierji in gospodarji. opet pričelo z delom. Ako se |»ogajan.ja ne bodo razbila. bo najela ena največjih družb 1" ni teti Electric Company des«it tisoč premogarjev jim bo plačala po $(>.10 na dan. St. Clairville, Ohio, :{. aprila. — Izza časa. ko so Cnited Mine Warkers napovedali štrajk v premogovnih poljih vzhodnega Ohi-ja. se je za vršil danes prvi spopad pri premogovniku Florentine v bližini Martins Ferry. • Kakih sto štraijkarjev je -s kamenjem napadlo stavkokaze ter jih pet precej nevarno ranilo. REVNA CERKEV HRANI ' REVEŽE Pontiac, Mich., 3. aprila. —1 PmTtiae Memorial bapt istovska cerkev, ki je tako revna, da niti ne more plačati svojega župnika, preživlja šolske otroke nezaposlenih sta riše v. V marcu je eer-kev prehranila 2800 otrok. Rev. 1». F. Lock wood, ki ne dobiva že več mesecev jilače. nadzo-; ruje to delo. NEBESA ZA KONJA Catawissa, Pa., 1. april;* — Ako je imol Kcv. dr. Criah Myers prav v svojem mnenju. t(Mlaj je sedaj združen s svojim konjem 'Clover", ki je bil najstarejši konj v Zdru-enih državah in ki je nad 40 let vozil svojega gospodarja po njegovih opravkih. He v. Myers je umrl za pljučni-j co, star 85 let. "Olover" je pogi- BIVŠI SUŽENJ STAR 112 LET ARGENTINA BO ZMANJŠALA ARMADO Memphis, Tenn., 3. aprila. — "Cncle Abet" Peyton, ki je menda najstarejši mož v Združenih državah, 'je pred kratkim obhajal < svoj 112. rojstni dan. Peyton je bil rojen kot suženj j in se natanko spominja, kako so južni vojaki korakali čez plantažo. na kateri je delal. | nil leta 1924. star 33 let. H s Ker se opozicijonalci ne morejo sporazumeti, ni dosti upanja, da bi nasledila sedanji vladi opozicija, že vsaj v teh težkih časih ne. Ce bi sledila sedanji vladi kaka druga, ki bi bil narodu bolj priljubljena, bi ne opravila dosti. Naj večje težkoče povzročajo Jugoslaviji kmetje, ki n^Čejo oziroma ne morejo plačevati zaostalih1 davkov, kupcev za opuščena posestva pa ni. Nekateri domnevajo, da bi bila edina rešitev v tem, če bi prevzeli ministrska mesta strokovnjaki, nakar bi začela vlada polagoma vračati narodu svoboščine, slednjič bi se pa vršile svobodne in splošne volitve. Zaenkrat ni drugega izhoda iz finančnih in gospodarskih težkoc. STAVKA NA ŠPANSKEM Seville, Španska, 3. aprila. — Mnogo -rt av kar j«-v j,, bilo ranjenih. ko je policija razjrnala komunistično demonstracijo in zaplenila sovjetsko zastavo. Stavka se širi po vsem Španskem. ZELEZNICA V VATIKANU. Vatikansko mesto, 3. aprila. — Prva Kokomotiva. ki je kdaj ipri-šla v vatikansko državo, je napravila prve poizkuse na najkrajši železnici na svetu. Papež Pij XI. je s svojega okna mogel slišati puhanje lokomotive. Pri poizkusu so bili navzoči uradniki vatikanske države in italijanske vlade. Buenos Aires, Argentina, 3. aprila. — V vladnem načrtu za zmanjšanje izdatkov je bilo skic- j njeno, da bo s 1. junijem odpuščenih 30(H) vojakov, ki so doslnžili samo polovico vojaške službe. Vojno ministrstvo tudi sedaj, razpravlja o nadal.inem znižanju, vojaštva. Tudi mornarica izdeluje načrt J kako znižati stroške in najbrže bo več bojnih ladij postavljenih izven službe, da se znižajo stroški. konec suše na finskem Prodaja opojnih pijač se bo najbrže zavlekla. — Gostilničarji protestirajo proti monopolu. Helsingfors, Finska, 3. a pri i. Finci, ki pričakujejo, da bo mogoče ,"). aprila že kupiti opojne pijače, bodo mogoče še razočarani. V" zadnjem trenutku so nasta'<* težkoče med vladnim monopolom in gostilničarji glede cue pijač, kaliti vlada je določila, po kateri ceni se mora pijača predajati. Po prvotnem načrtu je bilo gostilničarjem dovoljeno ino-: i dobiček 9j odstotkov. V soboto pa je kabinet naročil alkoholnemu monopolu da dovoli gostilničarjem stamo HO odstotkov dobička. Gostilničarji pa .-o podalii izjavo, da to ni dovolj in s» izjavili da ne bodo prodajali opo»jnih pjač. dokler ta zadeva z vlado ni rešena v njih prilog. Več tisoč oseb je žp pred mesecem razerviralo prostore v raznih gostilnah, da bi obhajali odpravo prohibieije, pa bodo skorom>tovo razočarani, kajti spor ne more biti tako naglo poravnan. Finski č-saopisi ostro kritizirajo vlado, ker je povišala kupno ceno za 10 odstot. ter trdijo, da bodo pri tem imeli butlegarji zopet odprto polje. Finska vlada je v inozem-set vn naročila 87.*),(KM) steklenic ž *eto_$7JK) 41.60 I sa pol leta -----------------------.$3.50 Subacrlptlon Yearly $0.00. AdverUaemant on Agreement. (UM Naroda' lahaja dan taraanadtt nedelj in praanlkor. ■>u> rr* judpua m uoetm««tt m ne pr&ottujejo Denar naj ae Wa-> dljatt po Money Order. Pri spremembi Kraja naročnikov, i« nairi tadt prejftnje blvallAče nunam. da hitreje najde mo naslovnika. %HODA , cie n. nth Street, Mem Telephone: CHehea 3—3S7S M 1. NEPREMIŠLJEN PREDLOG Vzhod je vzhod, zahod je zahod. Drugi kraji, drugi ljudje- in vendar človek spet m spet z začudenjem spoznava, kako se ljudje navdušeno trudijo uničiti vse. kar*je bilo nekoč in začno Častiti nove naprave. Kaij čudni cvetovi pa razvijejo iz tega navdušenja. Ali kako naj bi si človek sicer razlagal, te smešne prikazni, ki v jutranjem Somraku dan na dan strašijo v japonskih ekspres-nih vlakih? Že izza tistih dni. ko si je Teddy Roosewelt zateknil zobno krtačieo za svoj široki klobuk. je zobna krtačica temeljna točka in poglavitni znak zaliodne KAJENJE IN VOJNA avtor velike v Evropi", je tistega, ki jo bo zgrabil za vrat; <-iroI" E. Corti, v deželi kjer more sleherni tvoriti "Zgodovine tobaka svetovno zgodovino in koder iz po obisku v Združenih državah vseli kotov "divje gleda, pustolov- objaviJ dodatek k svojemu delu. ščina. kjer poskuša ugotoviti vzroke se- A zdi se, kot da hoče priroda tlaujega razširjenja kajenja. Pu-popravhi hudobij® Uudi. Ko je stolovci. ki so podvrgli .Južno wopihal vlak v divjo gorsko po- Ameriko so posegli po tobaku kot krajino, koder jje le tu in tam sta- edinem dostopnem mamilu ki jim la kako borna bajta za- mrkim. J* nekoliko lajšalo stalne napore ilovnatim obzidjem jc nenadoma hl nevarnosti. Naraščanje konsu-prodrlo sobice. Tedaj se je člo- nia tobaka ne slejkoprej dokaz ne-veku koj pojasnilo, zakaj da se »talnih težavnih razmer in se na-Ijudje ravsago za ta del zemJije. },a-ia v zvpzi 7- živčno zdelanost-Lepšega namreč ni med Pekin- J*° posameznega pokolenja. Vse gam in Moskvo. In če smemo ver- evrop. vojne so povzročile to najeti temu. kar slišamo in kar vi- raščanje. ki je pozneje pojemalo DENARNE POŠILJKE Mi že nad 12 let pošiljamo denar v stari kraj. Za dkiarje in lire so sedaj te-le cene: 2»0 Din .. % 4 00 « 1«K> lir____$ 3.C0 5'>0 iJin .. S 9 .'.j •'»<) lir____S II 1.000 Din .. SH.70 3w0 ____S ltf.-O 2,»>vo Din .. 500 lir ____$ 27.C0 3,000 Din .. $5." SO 1000 lir____? 13.:'" 5.00'J Din .. RO |j 2000 lir____$1M.3 > Pri večjih zneskih sorazmeren popust. Izplačujemo tudi v l* S. DiAirjiti in nakazujemo tudi brzojavno. Prejemnik dobi etenar na svoji i«.?ti brez vsakega odbitka. — Vse pošiljke naslovite na: LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service 1359 — 2nd Ave.: New York. N. Y. Peter Zgaga SPORT kulture. In tako ne 'je zgodilo ne-tdimo skozi okna« vagonov tudi ni v teku »mirnejših urejenih let. Tu- V narodni poslanski zbornici se dobro zavedajo dejstva, da je treba s ]»oiii<><"jo novih davščin vladne dohodke tako povišati, da bo preteči primanjkljaj pokrit ter da bo vlada imela toliko dohodkov, kolikor bo imela izdatkov, oziroma da bo pokrila tudi one vsote, ki jih je že izdala. Iz poročil, ki so zadnje dni dospela iz Washington«, pa ni razvidno, če sta za uvedbo novih in za povišanje sedanjih davkov glasovala tudi kougresnika John E. Rankin iz Mississippi in Wright Fa t man iz Texasa. Po nujnem prepričanju bi se dalo na povsem drugačen in dosti lažji način pokriti primanjkljaj v zvezni blagajni. Pravita, da bi bilo treba natiskati toliko papirnatega denarja, kolikor ga manjka v zvezni blagajni, pa bi bila zadeva rešena. Oba gospoda sta tudi za to. da bi se izplavalo vojnim veteranom bonus v znesku dveh milijard dolarjev. Vlada niti za druge bolj potrebne stvari nima denarja. Patnian in Rankin pa pravita, da je najenostavnejše plačati vojne veterane s papirnatem denarjem. Stroji v tiskarni zvezne noveame naj bi par ur na dan več obratovali, pa bi natiskali bankovcev, tla bi bilo joj. To bi seveda dovedlo do inflacije, in Rankin je tudi priznal, da bi bilo treba v tem slučaju odpraviti zlato valuto. Navzlic temu bi bil pa to že vsaj po njegovem ume-, nju naravnost blagoslov za deželo. Vse izkušnje Združenih držav v zadnjih šestdesetih letili prejšnjega stoletja in vse izkušnje evropskih držav tekom svetovne vojne niso proizvedle nobenga vpliva na omenjena kongresnika. Prav nič bi ne škodilo, če -bi ju tovariši nekoliko poučili o temeljnih pojmih narodnega gospodarstva. Kajti kdor ima le malo pojma, mora vedeti, da je papirnat denar le zadolžnica ter da bi z izdajo takega denarja dolg naše republike neizmerno narasel in bi se njen primanjkljaj strahovito povečal. Človek se mora, nehote spomniti zgodbe o bankrot-nem trgovcu, ki je pozval k sebi svoje upnike ter jim skušal dokazati s pomočjo čekov, katere je izstavil na svoje ime, da ima denar. Večkrat se je že pojavil dvom o duševnih zmožnostih nekaterih gospodov kongresnikov, toda dosedaj ni bilo še nikogar, ki bi se v tem pogledu tako žalostno proslavil kot sta se Patnian in Rankin. kega» dne. da je japonska železniška uprava zaukazala. da si mora vse železniško osobje preskrbeti in uporabljati zobne krtaeiee. Sleherno jutro vidiš vse železniško osobje. kako jx> dve uri dolgo z zobno krta«čieo v ustih opravlja svojo službo. Vse osobje: vla-kovodui. kurjaču. Sprevodniku, ki ščiplje karte, iz vsakih ust moli košček zobne krtaeiee. To je nekaj nevrjetnega in vendar jo zna T iino za ta narod, ki prevzame časih kako evropsko navado in je lie more prebaviti pa jo pretirava iz strahu. d;t je morda ne bi zadostno izvajal. Takega jutra higij-enskih orgij smo se v šivom somraku peljali skozi' poslednji kotiček korejske krajine. Sivo. z meglo zastrto jutro je bilo jutro, ki ti je jasno povedalo da Sibirija ni več daleč. Japonci so od mraza kar drgetali v svojih ten-kih kimonih m prav tako so so tresli K o reje i v belili oblačilih. Tako "^o bili vsaj v nečem složni, ko ni med njimi sicer drugega, ko pogledi polni srda. Antiuig se zove poslednja postaja na korejskih, oziroma japonskih tleli. Razkošno jo ureje-na kot vse japonsko železniške postaje in ima širok peron, kjer si v kimono oblečeni ljudje kalne morejo izreči dovolj Ippih be-sod in se do tal prikloniti pri slehernem novem komplimentu. Zakaj poslavljatfje jo kaj na široko zasnovano, zlasti v Antuugu. kjer je takorekoč konec sveta in spolzi človek v deželo, koder zakonita odredba ni daljša ko puškina cev. Počasi, prav počasi se peljemo po velikem mdstu čez mogočno reko Jalu; njeni valovi se rumeno porivajo pod sivim nebesom. Žo smo v Mandžuriji, v veliki. d:\ kt:i 1914 so se kmalu navadili kladov. Od časa do časa. ko me- tobaka. ker jim je dozdevno kraj- niš, da« si prav v najhujši divjini, pa se ustavi vlak na kaki postaji. Sama skladišča, stroji, kupi, dimniki, iz katerih se vali modrikasta sopara plavžev. To so rudniki 'južno-mandžurske železniške dru- šal dolgčas, lakoto in obup. Pred vojno je prišlo letno na vsakega prebivalca Združenih držav po 142 cigaret- letno. Leta 1031 je na-rastala ta številka na 840. Med vojaki, ki so ve povrnili iz Fran- žbe. ki 'je prav za prav le drugo ni ve* nobenega nekadilca, ime za japonsko vlado. 'Posnemali so drugega na fronti. Nocoj bo v St. Nicholas Areni v New Yorku jako zanimiv program. Nastopil bo namreč s4avni bok-sač Paulino Uzeudun. ki -e bo boksal z Jackom (Jagnonom. heavyweightoin iz Bostona. Ikk-jje določen na deset run d. Vsega skupaj bo videti dva boja po deset ruml. dva po šest in dva p<> štiri runde. iS svojimi bo-rilei bod»» zastopane Združene države. Irska. Španska. Porto Uieo. t dokler se niso oprijeli jjoprej ne- j ' "... . * Izvzemši Američanov, ni nobe-' po2nam. raZvado. V sestradanih | Xe"lelJ^ ui Argentina na jrospodstva-želju<*»t tako po-, evropskih deželah je bil ta pojav Mepna ko japonska in tudi nobe-, še izdatnejši. Tobak je bil redko, 113 tako uspešna. V teli posled-! drago plačano blago. Nekadilci, njih lotih ,S*> ji .služile vso stvari ki so gledali, ka.ko se mučijo ka-čim na izdatneje, prav t4i.ko. kakor ^lilci s suhim li-tt.iem ali zelišči, so bi bila vsa svetovna zgodovina domneval i. da -pomeni pravi to-nekako gledališče v Vngel Clivelle se bo boril Humbertom (,'urri. ki pravi, da je middloweiglit šampjon Juž. Amerike. Nadalje bosta nastopila Angel . Torres iz Porto Riea in Carl Lau-pomeni pravi to-1 ... . , ... večtro čast bak velik užitek in ga hiteli pri I tenschla^r. ki je dosegel velik Nippon a. Po Formasi. Sahalinn in|prvi priliki poskusiti. Zatr je nuni I v ter A"- ii-emškim otočjem v Južnem mor- sedanjo mladino zopet vedno več i , radt' 1,1 Mo,lte 12 __Veliko zanimanje vlada tudi ! kakšne uspehe bodo dosegli Fidel Naročite se n* "Glaa Naroda" - , Marcilla* Al AVaklfi, .Jerrv liuck- nasi v ameriki Slabe velikonočne praznike je imel Matt Kramar v Bartoerionu, ko se je ponesrečil na veliki petek zjutraj v tovarni H. &. \V„ ktjor je bil 'zaposlen. Nahaja so v mestni bolnici. — 31. marca zjutraj je umrla v OWelandu Marjeta Frbas. stara 170 let. Doma 'je bila iz Ivanjega «el& pri Rakeku in je bivala v CLevelandu 36 let. Zapušča moža, dve hčeri in enega sina. — 25. februarja 'je umrla v Ole-velandu dobro poznana Mrs. Mary »Kom in. In 30. marca, ko je vdovec, Mr. .kMteph Komin kora^ W prefeo 76. oe*»te na Ut. Clair Ave., je ibirl zadet od trnka. Odpe~ Uiti #2 Jftkoj r bol- nico, kjer je pa 31. marca ob uri zjutraj umrl. j. — Kd. Perdan. poznani eleve-I and sle 1 trgovec in predsednik nadzornega odbora J. S. K. Jed note. se je moral podati v Charity bolnico, kjer ostane dakj časa. — Po kratki bolozni je preminul v CMevelandu dobro poznani rojak Louis Brežič. poznaai kot "Pršili", star 48 let. Kaujki je bil doma iz vawi Begunje .pri Cerknici, odkoder je prišel v Ameriko pred 26 leti. Zaipušča soprogo Jennie, ki se je prej pisala <3or j up in rojena Žabka, in tri sinove, dve hčeri -ter brata, v Colorado Bestro in v Montani sestfv. ju. je požrla Japonska vse cesarstvo Koreja in že se ti ozira na sever, po čemer ji je dobra jedača zbudila tok. Japonska ima skora.1 vse v rokah. Tako sta v njenih rokah obe izhodišči: Koreja in pristanišče Da iron, projšnji Daljni. Japonske so železnice, japonski rudniki in tudi banke '^o japonske. Japonski denar jen je splošno priznana novčanica. Zad-j no in odločilno potezo je napravila japonska vlada z znanim ultimatom enoindvajsetih tin-k. s katerimi bi bila uničena še poslednja pičiea kitajske oblasti. Flti-mat ni bil sprjeet. Pa je skušala Jajxjn'-ka doseči z obširno kolonizacijo to. česar ni mogla doseči z naipadom. Ta poskus ni mogel obroditi sadu. zakaj Japonec je le nerad kolonist v kaki tuji deželi in le tedaj obstane v tujini, če izgine poslednja možnost njegovega bivanja v domovini. Drugačni so pa Kitajci, ki so povsod doma in ki si znati o povsod pomagati. Ker so bili v -osrednjem Ki-taiiu večni nemiri, se j" zazdela Kitajcem Mandžurija, kjer jo bilo vse še precej urejeno, ko nekaka o-bl'jubij ona dežela kamor so trumoma navalili. Samo leta 1927 se je Lz sestradane province *San-tung izselilo milijon lačnih Kitajcev. Pred dvajsetimi leti je bila Mandžurija še prav redko naseljena in se je zdelo, da prav čaka Japoncev, ki jim \je doma pretesno. Čez rtoč pa so jo preplavili Kitajci. ki so se doma spet strnili v celoto m so bili tudi politično bolj na trdnih nogah. Zdi se, da bodo Japoncem vendarle splavale mandžurske kože po vodi o katerih so menili, da jih že tako trdno sedanjo nekadilcev. največji slovenski dne"iik v Zdrn-Imih državah. v in Pedro Nt ides. Cono so zmerne: in Naznanilo in zahvala S potrtim srcem naznanjamo sorodnikom in znancem žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš preljubi j eni mol, oz. oče, sin in brat — frank novak Pokojni je bil rojen 6. februarja 1880 v vasi Velki Videni, fara Št. Lovrenc ob Temenici. Umrl je 6. marca 1932. Pokopan je bil s sv. mašo zadu.^-nico 9. marca na Slov. pokopališču sv. Jožefa. Tem potom se izkrenet zahvaljujemo za naročene sv. maše: Mr. in Mrs. Ig. Novak, družini John Zalar, Mr. in Mrs. Joseph Zalar, Mrs. Marg. Zalar in Mrs. John Berish. Mrs. Eva Lautar. Mrs. Louis Osolin, Mr. in Mrs. Fr. Lasicky, Mr. in Mrs. Fr. Sus-man, Mr. in Mrs. Ant. Zalar in Mr. in Mrs. Louis Lavrich. Za darovane vence In šopke: Mr. in Mrs. Fr. Verbajs, Mr. in Mrs. John Medved, Fr. Novak, Mrs. Lavriha, Mrs. Mikliš in Mrs. Cempre, Mr. in Mrs. John Plesničar. Mr. in-Mrs. Stanley Gur-skey ter društvom štev. 279 W. O. W., štev 77 KSKJ. in štev. 372 SNPJ. Nadalje se zahvaljujemo pev. društvu '-Naprej" za zapete žalostinke, ravno tako pogrebcem in nosilcem rož. Še posebno se zahvaljujemo" tistim, ki so prišli iz daljega Cleve-landa na pogreb in pa Mrs. Marolt, Marg. in Marion Zalar in družini Berish za pomoč v niši Še enkrat vsem skupaj iskrena hvala. Ti pa. naš dragi nepozabljeni počivaj v miru in na svidenje nad zvezdami. Žalujoči ostali: FANNIE NOVAK, žena, MARGARET, FRANCIS, STANLEY, WILLIAM, FANNIE. SOPHIE, EDWARD, ALBINA, MILAN, RICHARD, otroci JOHN NOVAK, oče, ANTON NOVAK, brat, MARIJA in IVANA, sestre, v starem kraju. ANNA VERBAJS in FANNIE MEDVED, sestri, v Forest City Forest City, Pa., 31. marca 1932. države; da si v dcžieli ki bo plen j držijo v rokah. H NAMERAVATE PRIREDITI veselice, zabave OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" M «U mbm> MH članstvo, pač pa vsi Stavne! v vaši okolieL CENE ZA OGLASE 50 ZMERNE strani dobrega čtiva Cena 50 centov Ni še prepozno, da dobite Vaš izvod Koledarja za 1932. Pošljile naročilo še danes na Slovenic Publishing Company 2 1 6 West I 8th Street New York VEMO, DA BOSTE ZADOVOLJNI Iz .Jugoslavije *o začele priha-j.iit dnipraene veMi kot so priiia-]ii!<" v zadnjem času. Tisti, ki so ustanovili sedanji režim. s<> bili menda toliko pametni. da niso domnevali, da bo večno trajal. Kakor »poruva newvorSki dnevnik "Times". m> sedanji jugoslovanski vladi dnevi &eti. Zahteve Hirvatov postajajo vedno bolj glasne, pa tudi nezadovoljni Slovenci so dobili svojega lastnika, v osebi dr. Korošca, kateri je že ponovno dokazal, da ima v glavi nekoliko več soli kot j<- ima povprečen jugoslovanski politikaš. 1 "pati je da ne bo vse mimo in zlepa uredilo. Vsak luljši razkol bo utegnil imeti u.^odepolne posledice za \tso-do in bodočnost Jugoslavije. ŽalfMno bi bilo, če bi vroča kri in nerazsodnost privedli mlado državo tako daleč, da bi se razcepila na korist njenih grabežljivih .sosedov. Jugoslovanska enotnost je edino uspešno orožje proti Italiji. •Ivo enotnosti ne bo več. bo žarel laški faši^ični -stric udejstvo-vati sv>t» že zdavnaj zasnovani načrt : vso Dalmacijo bo skušal pobasati in vso Slovenijo do Save. Nesloga je bila* že od nekdaj naš naplavili greh: nesloga bo pa tudi naše pogubljenje. V nedeljo se bodo vršile v Nemčiji ponovne »predsedniške voli-litve. llindenburg in Hitler 'urita jircizkusila --vajo moč. Zmajral bi» tisti ki b-> dobil več glasov. XV-dvomno se bo nemški narod odločil za Hindenburga. in bo iiaj-bolje zanj. če bo storil tako. llindenburg jv dovolj s-tar in dovolj izkušen, da bo ravnal po svoji lastni pameti in sf ne b<> i>o-koril morebitnim poveljem. ki bi prišla od bivšega nemškega kaj-zerja iz Doorna. l'e kdo ve. ve- llindenburg. kam je Viljem Nemeiio pritiral. Hitler j»- pa vse drugačen ti«'-. Koj prvi dan po izvolitvi bi se vrgel Miui^oliniju v naročje ter bi pripregel nemški državni voz k ihissolinrjevi lokomotivi, kateri b<» v d oglednem času zmanjkalo tira in bo zgrmela v prepad, ker ne bo niti prilike uiti čav zavrt? j C. Nedavno -eni govoril z Italija-ncm. ki mi je v svoji preprostosti razodel veliko resnico: Fašizem \je d<»,bcr za Italijane, nikakor pa za Nemce. S to svojo izjavo je nehote in nevede Nemce povzdignil, doeim je dal svojim rojakom ubožno ' pričevalo. * Švedski princ s»- je p(»r<«'il pr<»-ti volji svojega očeta romunski princ .pa proti volji svojega .brata. Vzela sta ženski, ki nista kraljevskega rodu. in zato taka tjeza in zamera. Primesek zdrave krvi nobeni rodbini ne škoduje. Najbolj so pa potrebne takega primesku skoro vse kraljevske družine. Amerika je dežela brezmejnih možnosti. V Ameriki je vse mogoče. Edinole na podlagi tega dejstvo si za more človek tolmačiti dopise oziroma poročila. Jci se vedno bolj intenzivno pojavlja jo po vseh slovenskih časopisih in se glase približno takole: — Ker že toliko in toliko mesecev nič ne delamo, ker ni ne dela in nc zaslužka, bomo priredili v nedeljo veselico, da se bomo nekoliko pozabavali in razveselili. .. Ob črtanju takih poročil mora človek nase ljudi naravnost občudovati. * V zadnjem časni me je že več rojakov vprašalo, zakaj Jože iz Waukegana ni že tako dolgo oglasil. Tudi meni se čmliio zdi. pa mislim. da ni nič hudega. Daj. daj. Jože. reci ka*ero. pa bom še jaz eno ali dve dostavil, da bodo imeli ljudje nekoliko razvedrila v teh težkih časih. Nikar se ne izgoraitjaj, da nisi raznoložeii. (V bi jaz samo takrat pisal, ko me je volja, bi me čitatelji že zdavnaj kasirali. Torej, come on. Jože. jaz si že ne morem več izmišljati vzrokov, 1 zakau moleis. H JLM OD JT NEW YORK, MONDAY, AWL 4, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. 4L IGRALČEVA ZGODBA Živel je igralec. Vsak igralec lju- — Tudi ugledno družino si je izbi reklamo, toda moj igral«c v tem bral za reklamo in njegova sestra pogledu ni poznal nobenih mej. se je za reklamo poročilo z inze-Kakor ljubi tiger toplo kri, ki vre njerjem!.... kZ pregriznjenega grla njegove ( Mahoma pa se je v časnikih po-žrtve, kakor zaijubljenec Oče ust- j javila skromna novica: nice ljubljenega dekleta, — tako je — Igralec N. je opasno zbolel. cn skal reklamo, tako je on ljubil reklamo. Časih si kar ne lepem čital v časniku: — Nekdo je igralcu N. ukradel tri milijone vredne briljante. Ali: — Železniška nesreča. 145 mrtvih in ranjenih, igralec N. se je rešil £ tem, da je za časa skočil v dimnik lokomotive. IzpoČetka je občinstvo osuplo postajalo, se navduševalo, divilo in drhtelo — potem pa se je privadilo: živci so mu ojekleneli. In spet na primer sporoče: — Včeraj se je žirafa vprežena v kočijo igralca N., splaiila in podivjala. Igralec N. je imel toliko prisotnosti duha, da je poskočil, se ujel za brzojavno žico, splezal po njej do brzojavnega okenca in takoj spsroiil našemu ilstu, kaj se je zgodilo. Kak lahkoveren čudak steče k prijatelju: — Ali ste slišali? Igralcu N. s<. je žirafa splašila. Moral je bežati po brzojavni žici. — Neumnost, — se namrdne prijatelj skeptično. — Igralec N. ne le. da nima žirafe, še ubogega kljuse-ta nima. In s trebuhom, kakršnega ima on. se res kar tako lahko ska če po žici. .. — Glej ga, pretkamca, — je menila publika. — Kakšno reklamo si je izmislil: bolan sem, pravi. — Mogoče je pa zares bolan? — On? Bolan? Kaj še! Zaradi benefičrve predstave si je vse vkup izmislil. Zdrav je ko riba.... ■Nova vest: — Stanje igralca N. je brezupno. Pričakovati je najhujšega. .. — Ha—ha—ha! — se je smejala publika. — Ta je pa navihan? Ni neumen, prav res da ne! Po taki-le storiji utegne benefična predstava nekaj nesti. Končno pa se je pojavilo v časnikih smrtno oznanilo: — Ne da bi prišel 'k zavesti, je igralec N. včeraj preminul.... — Genialen domislek! — je tulila publika. — Ta jih ima za u-šesi! Kako lepi si je izmislil: — ne da bi prišel k zavesti... Treba si bo preskrbeti vstopnico za bene-fično predstavo. Kdaj le bo ta predstava, pred ali po otvoritvi sezone? In ko so se razhajali, so se pomenkovali: — Torej, do svidenja! Na benefi-čni predstavi se vidimo. Med tem pa je skozi špranjo zlezel v krsto črv, se pazljivo oziral in dejal: — To bo tisti igralec, takoj se spravimo nanj. (B. Z.) GROZNA TRAGEDIJA Iz St.oekholiua .poročajo o pretresljivi rodbinski tragediji. 24. letni slušatelj juridiene fakultete v I psaii Frederik Sydow je umoril svojega očeta Iljalmara Sydow a znanega švedskega politika, obenem pa tudi njegovo 60. letno g-ospodiiljo in 20-let-no sobarico. Po trojnem umoru se je mirno vrnil v Upsalo, kjer so ga aretirali v nočnem lokalu v družbi njegove žene. Popival je in bil zidane volje, kakor da nima na ve-Kti treh umorov. Ko so £a detektivi pozvali, naj jim sledi v sosednjo sobo k zaslišanju* jc že slutil. da »jo njegov zločin odkrit. Poslovil se j** od žene in naglo .potegnil iz žepa revolver. Že predli o so mu mogli revolver iztrgati iz Potem je bil pogreb: igralec je j rw>k. je ustrelil najprej ženo. po-resno in nepremično ležal v krsti,; tem pa še sebe. Sin je umioril očeta, ker '-e ni hutel omejiti v svojem burnem življenju. Policija je pa kmsrlii ugotovila, da je Frederik Sydow »ice je imel mirno, krotko, zadaj pa je hodila publika in se krohotala: — Da bi te vrag! Kje jih neki , pobira. .. Tako mi vere, ni neumen... »Naj bo, kakor hoče, reklama sem,j nedavno umoril tudi svotjega up-Cemu je pa potem napisano? reklama tja, po moje je to žalje- nika Zctterberga. znanega ode-Reidamj. ■ nje ve^j^ga čuvstva Bogoklet- I rulia. ter njegovo ženo in sestro. — Kaj pravite? Nedavno pa so rtvo I policija domneva, da je študento- pisali. da ga je pretepel ljubora-i _ To je po ameriško! Iva žena vedela za moževe zloči- — Glejte, pokopavajo ga! Bog-j ne. Pri morilcu so na»li po samo-Lt-pa reklama., ee jo s palico j me za reklamo se bo dal pokopati.! morn denarnico njegovega očeta. J 0LK1C j vem, če bo do predstave zdržal j ki mu j<> je bil po umoru potegnil Tam v redakciji že vedo. kako. pod ruš0?!.... Kaj praviš? j iz žepa. kar priča o neverjetni m kaj. Njegov otrok je bil pred _ All si neumen, kako naj diha, moralni propalosti. kratkim za reldlamo (bolan, žena če se pa že mrtvaška vonjava ši- mu je utekla za reklamo. Nič ne| rl okoli njega | ----- verjamem! Vse je reklama! j __ Ja2 pa menim. da ne ^ takcj ADVERTISE Toda. saj vendar pravijo, da j neumen, da bi se za reklamo za- j je iz ugledne družine.... j dušil?! j r» "GLAS NARODA" Knjigarna "Glas Naroda 216 Wcit 18th Street New York, N. Y. POVESTI in ROMANI Amerika. povMtl debro. m in mesec dni sem osta'1 pri njih. Pt» enem tetini" sva bila oba bojevnika že pripravljena, da bi drug za drugega šla v smrt. Nobenemu drugemu otroku v klavnici ni bilo nbstan ka pred nama. Čeprav je bila mati mojega prijatelja nekam nemarna in je zelo pogostem pila. je vendar inidla v sebi tisto sr.ločno prijaznost človeka, ki je moral v svojem življenju mnogo prestradati in pretrpeti. Bila mi je kakor mati. Na starem vozu smo se vsi skupaj pel.ja-li na polje. V ibližini mesteca La Junta je potem prišlo do katastrofe, ki je uničila moje življenje. Al Brown se je napil whiskyja. A' prepiru smo si pripravili prenočišče. Na odprtem ognju je vrdl fižol. Oče Brown je stopil k ognju in pogledal v lonec. — Že spet fižol! se je razjezil, sunil lonec in ga prevrnil. Brez besede je njegova žena lonec pobrala in ga ž njim treščila po glavi. Ka-kor mrtev se je zrušil na tla. Njun sin in jaz sva bežala stran, kakor daleč sva mogjla. do konea prerije, kakor sva imela zmirom navado, kadar sta se onadva spoprijela. Ona je prišla za nama in vrnila sva se z njo, napregla je in posodo zmetala na voz. — Johnny, poberi svoje stvari, gremo, je rekla. Se nikoli v svojem življenju se nisem čutil tako osamljenega. Johnny me ni lio-teQ samega pustiti tam. Zače^ sem jokati. Žena je prišla še enkrat nazaj. — Jaz te ne morem vzeti s seboj, otrok, je rekla. Mene je bilo strah teme in tišine. Oklenil sem se je. Ona pa me je sunila stran, rfezla na voz in se odpeljala ter me pustila samega pri možu, ki ga je — tako je mislila — ubila. OD SNAŽILCA ČEVLJEV DO COW BOJA — PRIJATELJ-MORIVEC Obsedel sem sredi prostrane prerije, dokler me ni noč ogrnila kakor s težko odejo. Potem sem se zasukasl okrog, da sem s trebuhom ležal na zemlji, in sem se počasi plazil proti vročemu pepelu, blizu katerega je ležal Al Brown. Hotelo se mi je družbe. Cisto tesno ob njegovi strani sem počeni i na tla in sem legel k njemu. Že sem skoraj zaspal, ko me je neko čudno udarjanji' navdalo s strahom, da sem se groifil. Prisluh-! •nil sem. ne da bi se bil ganil. To je bilo Brownovo srce, ki mi je hilo na liho. Ko sem prvikrat v svojem življenju slišal zvonove in sirene vsega New Vorka. kako so gromko pozdravljali novo leto. sem bil ves nor od blaženosti. In ko sem se pozneje vračal v svobodo in so se vrata jet-nišniee zaprla za menoj, me je navdalo brezmejno veselje. Toda nikoli mi ni noben zvok zvenel tako sladko kakor tedaj bitje Brownovega srca. Pograbil sem njegov klobuk in sem stekel k velikemu napajališču za bivjJe. Drugega za drugim sem mu polne klobuke vode zlival čez obraz. Nazadnje se je preva'il na bok in se mukoma vzravnal. — Kam se je pa odpeljala. Vprašal me je čisto mirno, toda jaz nisem zaupal njegovemu miru. Pokazal sem mu v nasprotno smer. Ali si je obrisal kri z obraza. — Naj le beži, je rekel, vstal in se opo-tekel proti potoku. Jaz sem šel za njim. Okrenil se je. — Glej. da izgineš, fant moj. je rekel. Počakal sem. da je šel par korakov dalje, in sem se počasi muza'1 za njim. < 'e i>i mi bi! Al Brown ali njegova žena takrat hotela stati ob strani, bi jaz dane> pač m* bil ta Al Jennings, zločinec, kakor sem. Uazjezil se je. ko je videl, da hodim za njim. — Kant, izgubi se mi — glej, d;i sam prišel kako dalje. Do I,a Junte je bilo eno miljo daleč čez pusta, neravna p-lja. Takrat ><> biie moje pele >e moji edini konji, n em d«» mesta ravno v pravem času, odeval njegovo vitko postavo. Koža na obrazu je bila ogorela. ker jo U** ožgalo južno Molnee. Imel je kratko pristrižene brke m je izgledal zelo nrlad, dasi so MU lasje pri ušesih že svetili nekoliko srebrno. Njegova hoja je bila ]H»no*na in vojaška. Svojemu lepemu bratu ni bil nič podoben. Lori je v njegovi bližini rotila vedno nekako zadrego in vendar ji je izvmuredim ugajal. — No. vi poreri opomniti. Itilu je prvikrat da je tako šla ž njim in se ž njim pogovarjala. Vpraša jo po njenem domačem kr«rju in bil je tako prijazen, da ji je prešla v>a boječnoUt in je govorila kot bi bil že njen star znanec. Ta kratka ura v njegovi družbi ji je bil užitka poln s|Kituin. Tudi n«- ni mnogo brigala za očita»orekaitju je moral mali otokar potiti bes gov čaj in iti v |KWteljo da se obvaruje prehlada. Naslednji večer je prišel Rudolf k večerji. Ž njim je bila tudi j o vabljena neka prijateljska družina, ki pa je zadnjo minuto morala odpovedati. ker je noprieak 0*110 dobila obisk. Vsled tega je bila al. dii je vedel, da je pisava odločna in moška. Smešno je bilo. da je to sploh pri miš! je val! < M zunaj je zvene! vesel vrisk in siueh otrok. Lila in oba go-sp«*da ho ]H>slušali. Včerajšnji izprehod v snegu navidez Otokar ju ni škodil. — pripomni Kudolf nekoliko očitajoče. -- Ker srni to preprečila! — odvrne ostro Lila. — Ako se ne bi ■/.it vse brigala! Na lierjrerjevo se človek res ne more zanesti.. Ne v fin. ako jo bom še dolgo obdržala. Saj ji ni mogoče brez skrbi zaupati otrok. To i »»oje m mnenju pa niso vaši otroci nikjer v boljši oskrbi kot pri lej mladi jrospici. Lila ga jiv.no pogleda. - Da. seveda, zato. ker je tako lepa. kot vedno 'zatrjuje Otokar. Ali st Tudi ti to opazil - IVav nir- si nisem prizadeval, da bi to odkril. Lepota tega •ieklela. ki zadene vsakega v oči. govori sama za sebe. in ravno tako dobra je kot lepa. tako da more najboljše vplivati otroke. — Meni v resnici povedano, ni vseeno."kdo vzgojuje otrke. katere Ijn bint. To je za mene zelo laskavo, dragi Rudolf! — Lila pritisne skupaj konce pr*tov in ga smeje ]>ogleda. r— Saj so vendar moji otroci! Otokar ima še dva — kaj ne! — se obrne na svojega moža. Otokarju aine rdečica v lice; trdo stisne pesti. Lila! — zakriči tresoč se oil jeze. No. zakaj pa se razburjaš, prijatelj ! Siij ti ničesar ne oči tam. saj vendar veš. Samo veseli me. da se ltudolf tako zelo zatit-ma za moj«- otroke, medtem ko so mu bili tvoji otroci s tvojo prvo ženo trn v peti. Otokar tako naglo vstane. di» je njegov naslonjač daleč zilr-«al po gladkem parketnem podu. Žile na njegovem čelu se napnejo. mišice v irjegovm obrazu se tresejo. - Lila! — zavpije še enkrat. — Lila. pazi na svoj jezik! Lila obrne glavo nekoliko vstran iu sedi i>opolnotna mirna. — Kaj se razburjaš, prijatelj.' Ali hočeš izzvati kak nastop? llodi samo vesel, da tako mirno mislim o nekaterih neprijetnih dogodkih tvojega življenja, ki bi vsako drugo ženo napolnjevali z neimr m in Iji«l>osuuiostjo. Kdo ve. ako nisi za mojim hrbtom zo-jiet skušal skleniti ž njo novo zvezo? * - Lila. ali noriš' Moja častna beseda ti. mora zadostovati, da tega nisem nikdar poskušal! — pravi Otokar trdo. I*(»slaniški svetnik mirno fcwdi. kot bi ga vse nič ne brigalo. Na njegovem obzrazu so bile zaprte resne poteze, s katerimi je odgnal vse neprijetnosti. Rudolfu je bilo zelo mučno, da je Lila iz nič izzvala tak nastop in prepir. Visoko rojen še nima vedno visokih misli! In pomisli, da je bi-• * njegova mati kriva vsega, ker je njo izbrala za ženo bratu. Rudolf se je počutil nesrečnega. Njegov občutek, ki ga je svaril pred Lilo. je bil upravičen! Otokar komaj zatajuje svoje notranje občutke in z na hrbtu sklenjenimi rokami hodi trdih korakov po sobi. Vse je vrelo v njem. Iti! je sposoben, da bi vsak predmet, ki bi mu prišel v roke. telebnil •d* tla. da bi si na ta način ohladil sjvdjo jezo. Toda Kudolfova nav-xočiiom4 mu je branita, da se ni pokazal tako razburjenega. Kot xoparica težak molk ji' nastal med tremi. Nikdo ne izpre-govori be*ede. x Lda je. kot iabruli.svoje slabe volje, ustrelila zopet svojo strupeno pšico in je bila nekoliko pomirjena. Tedaj pa mali Otokar butne v vrata in priskače v ffobo. <•«■«]>ica prav., da moram iti v posteljo, pa še ni sedem. — pravi med »jokom. ;— In tudi ie nočem.* l/ora wtoji v predsobi in mučno ji je bilo otrokovo obnašanje, pa si ni 1**1 a pomagati. l*r»v gotovo bo zaradi njega slišala od grofica* kako pikro besedo. lx»ri pristopi bližje in čaka na Lilino "i %L a to reče. moraš tudi ubogati. — pravi poslaniaki da a« deček prestraši, kajti ni bil navajen, da bi kdo tako govoril ž njim. —- Torej lahko noč in dobro "spi! No, ali ne boš papanu in mami voščil lahko noč? — pravi Rudolf, ko o-pazi, da hoče otrok trmasto iti iz sobe. — -Sa»j vidiš, da čakata ua to. — O. gospica liergej, tukaj je pismo za vas; skoro bi bila pozabila. Veselo prime Lori pismo; Lil se zaničljivo smeje, ko vidi na naslovu moško pisavo. — Potem, ko bo Otokar zaspal, se preoblecite in boste nocoj z nami večerjali. Rajši je videla Lila. da je vzgojiteljica izpolnila pri mizi vrzel, kot pa bi sama. sedela pri obeh gospodh. Xato zaivzoni. telefon in nekdo želi grofico. Smeje in nekoliko razburjena vrne k mizi. CjOsj>h Mirinerieera lx> v pol ure tukaj. Vprašala me je, ako imam veselje priti k njej na kratek razgovor, pa sem jo k nam povabila. 1'pam. da gosjioda nimata1 nič proti temu. Otokar prikima ; nyeuiu je bilo vse prav. — Kdo je ta gospa Malneričcva ? — vpraša Rudolf. (Dalje prihodnjič.) BREZVESTEN KAVARNAR s CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Anglesko-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE REAJER t S t* ne uma Naročite ca pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 West IStta Street New York City ŠE EN RECEPT not- SHIPPING v _ NEWS ^S 6. aprila: Aquitania, Cherbourg 7. aprila: Deutschlar.d, Hamburf, Cherbuurs 8. aprila: I le de Franc«. Havre Olympic. Cnerbourg 9. aprila: VeenJuin, E'-oulortie sur Mer, Rotter* dam 12. aprila: Vulcania. Trst in Dubrovnik 13. aprila: Bremen, Cherbourg, Bremen 14. aprila: New York, Hamburg. Cherbourg Id. aprila: Mauritania, Cherbourg 20. aprila: Kuroi>a. Cherbourg Bremen 21. aprila: AlbtM't Balltn, Ha.mburf. Chert>ourg Pariške kavarne so v zadnjem; sporoči veselo vest. Brezposelni ro-£asu slabo obiskane. Parižani s^jmajo po vrsti v posebno sprejem-sicer vajeni pred kosilom v kavar- nico. Gospod delodajalec beleži i-ni popiti šilce žganja " za boljši mena. naslove in nemarno pri-tek". a kaj se hoče. primanjkuj j p>oaunja: '-Obveščeni boste v t2-denarja. draginja še vedno večja,! ku prihodnjih dni; še ta teden. — vsi govorijo samo o '-krizi**.... I Prav za vas imam slučajno pn-• * Soir pripoveduje kako je pot«- meren posel. Lahko ste popolnoma voiil in potrojU lastnik neke velike mirni. Z Bogom. * - Srečni brez- prekoračilo" 90."ieto" Prebivali"So7-kavarne število svojih gostov. Ob- poselni hitijo z veselo norico de- ske vasice ^ ^romašni in rtC;ko javlja v predsledkih v najbolj raz- mov k stradajoči družini. Vsak dau vidijo na mlzi meso. Mno^i mesta ^ „., sir j enih Ustih, da -išče mlad, čakajo na pošto, ne dobijo nobe-! ^ mkoll niso videli in sevefla ni.; »i rh,rh.MjrK energične zastopnike proti stalne- nega pisma in se naposled prepri- Vasica Cellio v Piemontskih Alpah je posebno zdrav kraj čeprav j Havr*b ima zelo ostro podnebje. Vasica iUiMtil' cnerbour« š^eje malo prebivalcev, ki pa dosežejo zelo visoko starost. Neslavno je praznovalo 5 vaščanov stoletnice rojstva, 33 jih je p?, že 22. %prila: 23. aprila: Cleveland. Hamburg, Chorl»*»urjc St»t>*n->. Cherb»»»(rg, Bremen Volendani. ISoulogne Sur Mcr. Itolter-datti tit. Chrbourg. Hamburg Cherbourg 27. aprila: Ai|uita»ia. 28. aprila: Hamburg., Hamburg. Cherl>our; i majo pojma, kaj je kino ali gle- Brenien Mninei ic-. Ch«-rl»>urg Satumia, Trst in Dubrovnik mu^služku. Strokovno znanje m čajo. da ne bo iz te moke kruha.; da!i^e. 2ive torej primitivno m-. potrebno.** Navedel je stalno v o- -Najbrž je dobil službo kdo aiu-!ijenje pa ^ kljub temu tpriia: glasu naslov kavarne in sprejemne gi!**. si mislijo, beležijo nove na- ** zdravi in d0čakajo vi-l [t/^Z^TLr M„r. no.t.r ure. Ta natančnost je seveda po- slove in iščejo naprej. A brez- I ^v« ! brez- | soko starost večala zaupanje onih. ki so potreb- vesten kavarnar, ki je izumil to; Za vasico se je ni zaslužka. Desettisoči brezposel- ----- - . . nih letajo zdaj po Parizu. Pričeli so oblegati kavarno. Natakar ie kor popreje. ' stalno vljudno povedal: "Obžalu- zanimai zn?n: -j zvijačo, prodaja dnevno par sto| italijanski zdravnik senator Um-| 1 li ponaj, kave. čaja in piva več ka-jberto Gabi. ki že več let piottčuje 0 Itai- nnrtPBiA I i 4. maja: Berengaria. Ch»-rb«»tirg jem, a gospod, ki potrebuje zastopnike. še ni tu. Telefoniral je, da ima nujne trgovske posle. Izvolite vzeti prostor. Saj bo prišel takoj, čim bo prost". Kaj pomaga! Brezposelni se vsede in prične čakati. Kmalu ga nagovarja pikolo: "Naročeno, prosim?" Človek, ki išče dela, v zadregi računa pičlo gotovino ter naroči kavo ali pivo. To stane en frank in pol ali celc maja; :r«-men. ni»rl».iirf Brwn I>eutsi-h!and, Cherbourg Hamburg PROTI BERAČENJU. OTROK Mestni magistrat na Dunaju je prosil policijsko ravnateljstvo 7a ) zaščito prebivalstva pred mladoletnimi berači, kojih število narašča od dne do dneva. Ni dvoma, dva franka. Pričakovanje traja u- ?raVi d°tiČa° P01^"0- da ° *tar- ro, dve uri. Brezposelni postane lačen. Morebiti je tudi nervozen, ker vedno ga vprašujoče gledaje mimo hiteči natakarji. Zopet naroči veliko ali malo pivo in obložen kruhek. Ko pride spodoben oblečen gospod "delodajalec", prica- ši. ki navajajo otroke k beračenju, in sicer na podlagi špekulacije, da otrok cesto dobi to kar prosi, dc-čim bi odraslega prosilca zavrnili. Iz tega socialnega zla pa se poraja novo in večje: otroci se razvijajo v poklicne berače, namestu da kuje ga najmanj sto ljudi. Kavar- ( bi se učili delati postopajo in i na je natlačeno polna. Natakar njih ne bo nič prida. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za letos so razprodane ZA DRUGO LETO i I IZDA PA DRUŽBA ZOPET ŠTIRI KNJIGE in sicer — I VODNIKOVO PRATIKO za leto 1933, I DVE PRIPOVEDNI IN ENO POUČNO I KNJIGO. — Članarina stane samo Si.— [ In kdor nam torej pošlje $1.— do konca marca 1932 bo prejel te knjige iz starega kraja, kakor hitro bodo gotove. 'GLAS NAHODA1 216 West 18th St., New York, N. Y. nad 100 let stare ljudi. Osebno s je zglasil pri mnogih in ostal ne-j 6. maja: kaj časa v njihovi bližini. Tako sej Cherbourg je zanimal tudi za Metuzaleme iz Cellia in vprašal jih je, kako so dočakali tako visofco starost U-gotovil je, da dočakajo tako starost večinoma samo ljudje na kmelih. Spe taki ljudje malo. Skoraj vsi so vegetarijanci, opojnih pijač ne pijejo in tudi ne kade. Čudno je pa, da je visoka starost v tej vasici dedna. In zanimivo je tudi, da se starci ne prištevajo k nobeni politični stranki. Politika torej zdravju škoduje. V JUGOSLAVIJO Preko Havr* Na Hitrem Ekspresnem Parniku ILE DE FRANCE 8. APRILA (6 I\ M.) 29. Aprila n potne lit:« vp a-iajte n ibc pooblaščene agent« breach, J&ne j 19 STATE STREET. NEW YORK ZAMAN JE ODPUŠČALA m-.....g Mali Oglasi imajo velik uspeh « Pred londoiB>krm sodiščem je bil lotVn zakon gospe Gillilanove. rojene Curzonove, in sieer zaradi zokonulontstva njenejra moža kapitana ilii«rlia Pere v a (Jillilana. ki se je speeal z neko Prudeneij^i (Markovo. Nezvesti inuž pred sotli-šeein ni bil zastopan. Zakonea GiUianova sta slavila poroko v juniju in 5 U-t sta živela v srečnem zakonu, čeprav nista imela otrok. Pozneje se je pa začela žf-na pritoževati, da lazi mož za dru-friini. Opetovano jra je zalotila z drupro in dobro je vedela, da ima ljubavna razmerja na straaii, pa mu je vedno odpustila. Prod štiri letr\je postal mož naenkrat mol reč m nekam čudno zamišljen. Žena «ra je t»koj ob-dolžila. da ima ljubavno razmerje s Prudeneijo (Markovo, kar je mož tudi priznail. obljubil je pa, da se bo poboljšati. Proti koncu leta 1928 je bil poslan službeno v Kerinie in ]>o povratku v Txmdon je živel v svojem klubu. Ž«-na je pa izvedela, da je imel a- Kennie ! dru