PROSVETA
Sut>m i IpUun »<i lW Y—rlr
STE V.—NUMBER 25
lombe, ki jih mečejo japonski letalci, zažgale mesto. Večje števUo ubitih in ranjenih v spopadih med Japonei ia Kl-tajcL Japonski pomorščaki in-vudirali mesto—tVaahington-nka vlada odredila bojne ladje v šangaj za protskdjo Američanov
Trmoglavo upiranje proti redakciji povzročilo glavobol
WaaMngton. — (FP) — Administracija je izredno iznena-dena nad pogajanji med voditelji železničarjev in predsedniki železnic, ker je pričakovala, da bodo prvi pristali v na redukcijo brez večjega odpora.
Desetodstotna redukcija bi delničarjem prinesla letno krog 250 milijonov dolarjev. In ko je prišla iz CKicaga prenagla vest, da so železničarji pristali na znižanje, so delnice Baltimo-re & Ohio železnice takoj poskočile od 12 na 21 pointov. , Administracijah politiki bi radi videli redukcijo na železnicah tudi radi tega, ker bi potem laglje forsirali redukcijo svetnim uslužbencem. Vlada namreč računa bolj ns redukcije plač kot na tisto magično silo, ki naj prikliče "prosperiteto izza ogla," ko pa na svojo dvemilijardsko rekonstrukcij ako korporacijo, pravijo vladni ekonomi, ki poznajo težnje administracije.
Potek pogajanj v Chlcagu pa pokasuje, ds bo mogoče vselo več mesecev, predno bo prišlo do redukcij na železnicah. Radi tega so se izboljšali tudi izgledi za sprejetje La Follettovei predloge za javna dela.
Unija zahteva od vojnega tajni-
ka. da atepi vodstvu narodne
garde v Illinofau na prste
New York. — <HP) — American Civil Libertiet Unijs je poslsla vojnemu tajniku Patrlek Hurleyju protest v sadovi in-štrukelj vodstva narodna garde v Illlnolsu sa pobljsnjs brezposelnih v slučaju demonstrscU. Narodna garda js del svesnaga vojaškega aparata in Js vojni dupartment odgovoren sa njsns akcije.
Kot Je bilo poročeno, ss navodila glase, da mora milica brezobzirno nastopiti proti "dr* halskim" demonstrantom ln rabiti ostre naboje, bombe in ko-Učks. Častnik, ki poveljuje če-tam, ima pa lepo priliko aa proslaviti a drastičnim nastopom, Vojskom se tudi nI treba bati prosskuolje, js rsčsno dalje v navodilih, ksr odgovdrnost ss vas Čine prevzame višja vodstvo, ki nasledi civilno vlado v slučaju vojnsgs stanja.
'Ta navodila so tako isslvajo-čs ln predrsna, da vas posivimo, da takoj uvsdsts preiskavo t namenom, da ss rsvidlrajo v soglasju g zakoni," pravi vodstvo Amsrlšks unijs ss civilne evo-bodšfllns.
V protestu js rsčsno, da as in-štrukelj* največ tičejo komuni-
»tov in ne drH^ltliH) atraclj. katere vodijo takosvani najboljši državljani ln med katerimi so dostikrat člani Ameriške legije ln trgovaklh zbornic. Ml Imamo veliko Izkušenj s nasilji, katere so ponrotOJ ti ljudje. In ako ss vojni dcpgrt-msnt ne šsll postaviti na strsn enega rssrsda proti drugemu, pora Izločiti ts implikacije is navodil."
Vlada je Informirala Japomko, da mora ostati nevtralna. — Napad na japonski konzulat v Harbinu
Tokio, 20. jan. — Sovjetska vlada je danes odklonila trans-portacijo japonskih čet v Harbin po kitajski vzhodni železnici v Mandžuriji.
I. Kuznetov, podpredsednik železnice, ki jo skupno lastujeta Kitajska in Rusija, Je odklonil japonski apel v smislu instruk-clj, ki jih je prejel iz Moskve.
Japonski generalni konzul v Harbinu je obvestil svojo vlado, da mu je, sovjetski uradnik sporočil, da ne more dovoUti trans-portacije japonskih Čet po tej železnici iz razloga, ker je bila slična prošnja odklonjena tudi kitajski vladi, ko so bile v teku bitke med Japonci in Kitajci ob reki Nonni.
Sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov je že 11. novembra nsnznanil, da železnica ne bo služila za transportacljo vojaških čet, ko je japonska vlada obdotžila Rusijo, da prevaža kitajsko vojaštvo.
Sovjetski uradnik je tudi vprašal Japonsko, da 11 namerava o-kupirsti železniško progo med Harbinom in Cangčunom, ki je del kitajske vzhodne ^železnice, kar pa je japonski koflzul Oha-ši zanikal.
Harbin, 29. jan. — Ker so ae pojavili Izgredi med deaorgani-
t rolo nad kabinetom
Mežico Clty. — (FP) — General Calles se je iznebll več ministrov, ki ao naklonjeni administraciji predsednika Rubta. Aaron Saenz, trgovinski minister in prominentna osebnost v mehiškem političnem življenju, je resignirsl. Zseno sta Izstopila iz kabineta gensra Estrada, zunanji minister, in finančni minister Montes de Oca. Slednji je vodil pogajanja z ameriško vlado, ki so resultirsls v znani La-montovi pogodbi, kstsro ps mehiški kongres do sedaj še ni o-dobril.
Ko se Je Callss vrnil v politično življenje zsdnjo jesen ln postal Člen kabineta, je bil general Amaro, načelnik vojnega departmenta, prisiljen ns resig-nscljo. Politični opazovalci so Ukrst trdili, da se je Calles hotel isnebitl Amara, ker je Ml slednji zelo popularen pri vojaških častnikih. Po Amarovem odstopu je Calles prevzel posle nsčelnika vojnega departmenta, ki Je ključ do moči v Mehiki.
Manuel Telies, bivši mehiški poslanik v VVaahingtorm, je nasledil Estrada kot sunsnjt minister. _
Zupan predlaga^peMIm^nlk sa
Boston, Mass. — Zupan Cur-ley je sestavil predlogo, ki določa pstdnevnlk za mestne uslužbence. Načrt bo predložen državni legislaturi na prihodnjem
Harbinu, se pričakuje, da bo Japonska odredila vojaštvo za po-tlačenje nemirov*
Bojazen pr4d resnimi konflikti se je povečala, ko ae je zvedelo, da ao kitajski vojaki oddali več krogel iz atrojnih pušk na tukajšnji japonaki konzulat. Eden policaj je bil pri napadu ubit in več drugih ranjenih.
Iz Chlcaga. — Naš alikar Gregor Perušek je ta teden razstavil evoji dve allkl na 36. letni razatavi čikašklh alikar je v v u-metnostnem muzeju In za eno teh slik, ki nosi naslov "Land-scape Composition" (motiv sta-rokrajske vasi), mu je odbor rszstsve prisodil $100 nagrade. Razstsvs bo trsjsla še šest tednov in vsskdo si Ishko ogleds o-menjeno sliko v Art institutu. Našemu umetniku čestitamo!
Is Nekem les, III. —- Tu se Je hudo ponesrečil Joseph Turk v premogovniku. Ns glavo mu je padla velika plast premoga. Nahaja se v Pana Huber bolnišnici. Upamo, da kmalu okreva.
DNEVNI BANČNI POLOMI i
Rim, 19, jan— Premijer Mus-solini je pozval Italljsnsks sdrs-vnlke, nsj pobijsjo gibsnjs sa o-hranitev vltkags telesa, ki ss j« razširilo msd ženatvom. V svo* jem govoru ns sdrsvnlšksm kon-grssu js tudi spsllrsl na edrsv-nlke, naj ne dajejo informacij o porodni kontroli. Rekel je, da porodns kontrola Je odgovorna, da je število rojstev v prejšnjem letu padlo za M,000 v primeri s 1.1980. Med ženskami prsvlsdu-Je mnenje, da materinstvo sma-njšuj« žensko lepoto, je dejsl Mussollnl. To nI rsa ln aato je trsba tako mišljenje pobijati.
Predlagal je, ds vaak ItalUsn povžijs dva funU več rila na leto In tako pomaga reševati pr* blem produkcije riše. Rekel je, da je sistem hranitve, oblačeva-nja in drugih običajev, ki ga mnogi usmerjajo po modi, kvar-Uiv ljudskemu edravju Ur mentalnemu šivljenju.
zavarovanje
Madison, Wis„ 20. Jan. — Zs-, govorniki zsvsrovsnjs proti bresposdnoltl so se včeraj zbrali v governerjevem uradu, ko Js governer podpisel Grovssovo predlogo. S tem Js predloge po-stala zakon, ki Js prvi te vrste v Združenih držsvsh.
Dssl bo zakon bresposelnost-
nega zavarovanja olajšal breme brezposelnim, vendar ne pomeni solucije potsžkoč, ki jih Js u-stvsrlls sedsnjs depresije. To priznavsjo tudi sponsorjl predloge. Sprejetje predloge Je le dalo zgled drugim državsm, ki bodo prej sil slsj prisiljene odobriti sHčno zakonodajo.
Mendota, ni. — Dve banki v tem mestu, First National Bank of Mendota la Mendota National Bank, sta v četrtek zaprli vrata.
Barrington, m. — Flrat State banka v tem ipestu Je v četrtek zaprla vrata.
Dubuque, Iowa. -r Tukajšnja Federal Bank 6 Trust Compeny je v četrtek zaprla vrata. Imela js 11,741*511 vlog. To js prvi bančni krak v pol stoletju v tem mestu.
skega davka
VVsshington, D. C* 29. jsn^-Komi tej spodnje sborniee, ki ga tvorijo demokrati In republikanci, je včeraj nasnsnll, ds prsd-logs, ki' predvlduje povlšsnjs davkov kakor tudi nove davke na dohodke se ne bo tikala do-hodkov v Um letu, temveč šele v prihodnjem letu.
JComiUj je sa vrgel večji del davčnega programa, ki ga je pre-dloill zakladnlškl tajnik Mellon v svojem poročilu pri otvoritvi kongresa. Detajli davčne predlog* sicer še niso MU objavljeni, Uda pričakuje ss. da bo vsebovala povlšsk ds v kov na električno silo tn ns gssotln, katerega bodo morali plačevati od-
Iflarfleld. N. J, — The Gar-fleld Worsted Co. je ueUvile obrat v tukajšnjih tovarnah. Več kot tisoč delavcev je isgu-bllo delo. TO družbe ima večje število tovsrsn v Passaicu In Pattersoau, kjer so odslovitve delavcev na dnevnem redn.
vlada zavzela bolj odločno stališče napram Japonski. Ds H bo temu sledil ekonomski bojkot, je vprašanje, aa katerega Je sedaj težko odgovoriti, ker nadaljnji ukrepi ameriške vlade ssvise od rasvojs situeclje v ftsngaju.
Los Angslss, Cel.—Ds smanj-ša število brezposelnih čimbolj, U mesto plača vosne etrošks \ »»krniti bn»zpo«#lfi««mu Mehi-
kancu, ki se hoče vrniti v domo-vino. Januarja jih js ie odšlo tri vlake, 1,400 oseb, kar je me-sU stale »15,000.
SOBOTA, 80. JANUARJA
PlOB V^gTH
Glasovi iz naselbin
Bankrotno voditeljstvo
Ostanki nekdaj »ijajne organizadje rudar-jev United Mine Workera of America imajo ta teden zborovanje v Indianapoiiau. Unija* ki je le pred nekaj leti itela brez malega pol milijona članov, ne iteje danee niti 150,000 rednega Članstva. Taka je posledica reskcionamega in neeposobnegs vodstva te unije. Predsednik r* Lfcwfs je s svojim nespoeobqbn vodstvom pognal unijo v propast; rajši je dopustU, da je a. unija rudarjev, Izgubila stavko sa stavko in ss V razbila v sovrgtne frakcije, kakor da bi se bil' umaknil kot je hotela večina poštenega č|an-
**tva. ; i ZZ^ vTA'V ' Unija »a polju mehkega premoga je do-malega šla, toda nesposobno in nazadnjaško vodstvo is vodno persistira. Kakor poročajo is tndlanapolisa, je Lewls<jvo konvencijo posetU papa Green, predsednik Ameriške delavske federacije, ki je bil prej tajnik rudarske unije. Oroon je pozdravil ostanke svoje nekdanjo organizacije in pozival delegate — kot se glasi poročil? — naj pomagajo obnoviti Indu-strijo premoga na ta način, da bodo rudarji apet Imeli delo In dobro mezdo, magnatje premoga pa bodo imeli dobiček ...
To je ves, kar hoče papa Green zs rudarje t Industrijs premoga naj se obnovi, da bodo mafsatje imeli dobiček — in ko bodo magnatje imeli dobiček, bodo tudi rudarji imeli delo. Do pičiee Hooverjeva politika 1 Najprej Je treba pomagati propadlim bankirjem ln tovarnarjem ln ti bodo fe potem pomagali delavcem z uposlitvijo . . .
In Green je predsednik Ameriške delavske federacije, ki ee postavlja kot nekakšna predstavnica ameriškega delavstva! Lep delavski vodja, ki se najprej briga za dobiček magnatov ia šele potem sa delo ln pla<v organiziranih delavcev 1 Da bi as pobrigal sa vprašanja: kje in v čem so garancijo sa stalno delo in dobre pla-če rudarjev, to mu še na misel ne pride. In vendar jo to najbolj potrebno I To je glavno vpra-
Janj«*. >
Nujno vprašanje jo tudi, kje je najhitrejša pomoč sa brespoaelne rudarje ln ostale delavce. Vaakamu treznemu delavcu Je bilo le davno jasno, da edino federalna vlada lahko hitro dobi denar sa izdatno pomotno akcijo, ki bo kaj zalegla, toda Green je še na zadnji letni konvenciji Ameriške delavske federacije prejšnjo Jasen odlpšao pobijal vsako zahtevo ss federalno finančno odpomoč. Kakor prezident Hoover tako je btl^udl Green mnenja, da bo privatna dobrodelnost še zadostila vsetVi potrebam. Pobijal js tudi načrt federaln^a socialnega sa varovanja, ki ga savsdnl delavci ta-htevajo na vsaki konvenciji federacije.
Z0aj, ko je prlvataa dobrodelnost korenito ., bankrotirala, se Jo začelo tudi Greenu daniti, da nekaj ni v redu ih da bo federalna vlada le . morala pomagati, Kje js bil prsj ? — V Indl-* anapoliau jv tudi rekel, da j« danes oeem n|K Jonov delavcev brss dela v ZdrMenlh drl«vab. Green je yedno,tri ali štiri mlljjone odzad. Ko jo lani število brezposelnih piVkoračllo deaet milijooov, je on računal, da jih Je šest
Tako, mentalno bankrotno voditelj« imajo aaiorlikl strokovno organizirani delavci v svojih starih unijah. Nt nič čudnega, če danes to unije ne štejejo niš, kakor da jih ni, Ia če de-lodajalcl delajo s delavci kot svinja s mehom.
Španski jezuiti gredo ▼ Ameriko
ftpanska vlada Je Izgnala jeauite, ki so 400 let molzli španski narod. Teh parazitov Je čez S000 ln v Vatikanu, kjer Je vodstvo Jesultoke-ga reda, eo v skrbeh, kam bi poalall španske jezuite. Pa eo ee domenili — kakor ae glasi 1 vest lzlllma — da pošljejo starejše Jezuite v Belgijo hi HoUndijo — edini dve dešeli v K v ropi, ki še trpita Jeauite — mlajše pa v Zdruše ne d rta v* tn latlnako Ameriko.
A me ilk a je v zadnjem letu. odkar narašča depresija, ekoro zapečatila svojo meje nase-U+neem; omejitve se tako stroge, datol bilo Še nikdar takih. In sdaj se obeta romanje Jezuitov čet morje! Vatikan kar dekretlra: v Ameriko Idite, Um Je še dovolj paše. Ali Jim bodo vrau odprta? Vsekakor bodo, kajti ameriška cerkev je bogaU In Uhko garantira, da jezultje ne bodo "Javno breme", kar Je danes glavna la kolikor toliko opravičena pretveza proti drugim naaeljenoem.
Ml ee španskih Jezuitov prav nič ne bojimo, kar aam ne bodo delali zgage, toda diskriminacija, s katero se odlikuje ameriški nasetjea-akl zakon, je vredna vse oheodbe. Koristnim naseljencem eo vraU absolutno zaprta, Jezuitskim ln drugim parazitom, ki prinašajo Ameriki samo škodo, ao pa odprU na steiaj.
Borba za svobodo
govorili. Tisti pa, ki tavajo Aa v temi in pustijo, da drugi sanje mislijo, kar se oe sapfsejo sami nase, pa se bode gotovo vselej ;«graftali. Povem jim, rtkj pustijo druge ljudi v miru in naj mi ne grenijo življenje, ker m! Je «e itak dovolj talko radi iagubi drage hčerke. Menda pa je Ae teke, da tiste oaabe, ki hodijo vsako nedeljo v cerkev, mornje druge ljudi obrekovati ln lagati, drugače bi bile preveč v akrbeh, kaj da bodo povedale goeppdv pri spovedi, če bi na naprevlls nobenega greha.	ic
.Podporu Jttfittt
(NafelJavanja > t. itvaal.)
Se prej ko ste vi organizirali val odbor proti odtieksnju prstov, Je le civil Liberty unija ftvojevala zmago sa tujesemce v drlavi Mi-chigsn. In to podpira SNPJ, koje član je on. Ce ste lato, da se delavci »družijo, temu jih pa potem begate in rasdrulujete, da sami ne vedo, kje so? Ksr mislim Je to; da kamor pridete komunisti, naredite samo zmedo, potem pa pustite ljudstvo na cedilu. Da bi Jas mislil, da organizacije niso nič dobrega napravile «a Sacca in Vknsettlje? Vem, da so napravile. Obrambni odbor dobro ve, kaj so Napravile organizacije. DomiHjon dolarjev je bilo nabranih In tudt Člani SNPJ so darovali. Se enkrat ponovim, da so komunisti tudi nabrali. '<Citlsen* (je poročal, da $800,000, dali so pa obrambnemu odboru 10000. Tako je poročal odbor. Borno morebiti vprašali, koliko so Ae druge organizacije storile za osvoboditev Tom Moo-neyja in Warron Billlngsa. Tukaj bo v*teU tudi SNPJ, ker so njeni člani pobirali prostovoljne prispevke ' sa njuno obrambo, sprejemali resolucije, ko leni bilo nikakefs s|uha o National Labor Defensu ln komunistični stranki. Tako ne mislim samo Jas, ampalc tisoči s njim. Za dokaz je Kari lahko čital dopis "Kaj hočemo," ker Je bil priob-čen v isti številki kot njegov. Kdo pa je Izdal delavce? Morebiti tudi Jas T Ne! Ampak razni komuftistični voditelji — fal-merjevi agent je. Dekszl, Trina-stlč, dokasi! Foeterjeva-Kuthon-bergova aretacija ln obsodba v Michiganu ln le mnoigo drugih, ko so bili delavci izdani.
Dat Mednarodna delavska o-brana je bila šibka. Tudi ni nih-čfe pričakoval, da bo rešila Saoea in Vanzettlja, katerih niti močnejši niso mogli. Ampak zbirati sklad sa obrambo, pa ne vsega Izročiti, to sem laz mislil. Trlna-stič pa je rekel pa svojem shodu, da organiiaoljo niso protestirale proti efcsekofcijl Sacca ln Vanset-tija, edino lfadftarodna obrana. Kaj mislih o tam, člani SNPJ In oni, ki Ste pri raznih delavskih strokovnin organizacijah? AM ni to pretirano?
' Da, kdor Je iskren in pravičen soclslist, ne bo slekel kot kača svoje kole na spomlad, pa se ogrnil v plašč savijanja rej-niče ter zapustil bojevne vrste socialistične lamo zato, da bi postal vodja edine delavske atrsn-ke — Jugoslovanskega odbora proti odttsksnju prstov. In to Je storil nal Kari THnsstiČ, in soc. klub It. 27 /SZ je pa tudi bil tako bojevit, da ga Ja isključtl. Sedaj, ko JO pristopil nasaj k bojevitim radnlkom, so mu vbrlsg-nili bojeviti doh pod kolo. Pr«J ga ni imel. Prihodnjič pa, če Je res lat, kar Je poročal "The Clo-velsnd Citizen" In o premogar-ilh Frsnk Rarbič.
iO*N thčku ......
Ljubljana, 11, Jan. 13B&
Prvo polovico senatorjev so šupeni, banski svetniki i« sktfp«, činski poslanci "iavollli" dne 8. Jan. Drugo skupino senatorjev pa Je s ukazom imenoval kralj sam. Tozadevni ukaz Je isdAl 9. Jan. Dečim so biU izvoljeni v Sloveniji štirje eenetorji, Je krslj imenoval od Slovencev le dvs sa senatorja i« sicer: Ivana Hrifcarja, nekdanjega praškega poslanika in pokrajinskega;namestnike ter profesorja dr, Vo-lentina Rožiča Is LJubljane, - ki je kandidiral za narodnega poslanca 8. novembra, a pri volitvah propadel. Dr. Rožič Je kil včasi klerikalec, po ustavi pa ko je stranki Izneveril ter prevzel celo kandidaturo za poslanca. Ker je propadel, ga je zdaj kralj imenoval za senatorja. Izvoljeoi ln s ukazom Imenovani senat se sestane 16. Januarja, pcav tedaj se sestane rtudl Narodna skupščina. Ti dv+ "zbornici" predstavljata narodno predatavniltvo. Po ustavi pa vlada nI odgovorna temu predaUvnlttvu, marveč some kralja. Obe zbornici inuuno Is sa reUanfco in okras. Ml ol.to
paw Paw, Mleh. — Obnavljam
naročnino na Prosveto, obesem pa sporočam, da tUdI tukaj nas J c pTO0pwlt®tA i, fel^jpirfovllA S svojo koščeno rokO. Smo ps tu-kij toliko na boljlem, da si Jo vsak nekaj pripravil sa livijen. Je, kajti v teh krajih dobro rodi rasno sadje In pa grosdje, ki daje Izbor no kapljloo. Pridelke so primeroma lafcko raspeča, ker imamo dobre ose te, ki vodijo v W*fljs velika mosta. Krti je se-veda v tem, da moramo prodati vso selo po niski ceni. 'Banke pokajo In tudi farmarji oi »čutijo sedanjo depresijo. Zato pa ni ve« na farmah kot Jo bilo včasih, ram* v tsj okolici so rodovitna ln ni predrage. Napro-dsj jih Jo sedsj precej malih In velikih- Kdor se misli preseliti On farmo, lahko prkla sam pogledat.
Wsat A Ms, Wia. - To Je moj prvi dopis v Prosveti odkar smo ud?	\ts ^^^nin^
ga Kassasa. O del svakih razmere h ne bem porfcčala, kar te znata dovolfdptarp opisati nal Sper-tak ln Ambrozit h. zakar Jim grs vse prlsipnje; želeti Je, d« bi Ju tudi drufposnemali.
Prod moseoem Je blls v Mil-uaukeeju uprizorjena igra "MI-klovn Zala". Pred Igro pa Je ras-nalai neki reja* jKktte, ki eo oznanjali Trdinove starokrajske slike. PHJatoUMn Jo dejala, da bi menda tudi Grd i na rad nabral kaj denarja, da frl ga nesel v de-veland. Dodala aam, da sa njegova slike ae dsm niti centa, pa so Je obrnil neki nfjak in afcju okaral, čel, da Jo grdo loko govoriti ter da bo vaeeno dvorana polna, Mi me ae bova navzoče. Svetovale som me, naj gloda naprej« no iasaj, da bo prej spre« gkdal Kgr pa aame Je lo ugovarjal, s*n mu povedala, naj so nikar no vtika v najino pegevo-re, k«r ga Itak nisva vpralals aa
Pozne Ji som Isvedala. da so bUi Ordlnovi gledalci rooolimnl in i* nasadov«»i j ni, ker Jim jo menda koanl same oiffcve, dub<* vne Ja Majerske bike Dovolj o
Verujte se ntičks, po Imshu An-ton ftpermbUka. Dne t. doc, 11W7 je prišel v Ameriko kot brst k
altu In zadrfdl «0 Je polteno, nesel pa Ji š sdboj dolge prste li na Si. moja liti jih Jo Mol s temi priti uganjati Ker mo prida prav vso, Ml Jo pobrsl denar, UPO, obleke, levijo In sok njo bi bil, ps ga Ji goopodloja saaačila In so takoj oglasila, nakar je pusta li pobegnit. Pri Sosedih Je ukradel revolver Is sv-U in s^podinjl ss Ji sOfcvslil s grdimi besedami la Ja pob*snii neznano kam. lato Jo počel pri Martinu ZederJu v Rockinnghs mo, Fa. »posneli so ga is ga pravočasno nagnali. Ts vrstice sem bil prieiljen na«

kronam
Tom
emlji
majski
Boben
z
z
v
PKO 8 VETX
* SOBOTA, SO. JANUARJA
Mirdin se je pa s stražarjem pomenil.
—	Kaj pa s teboj, mi dobro služiš?
—	O podrobnostih ne spraitij, to naj izpriča mojo vernost.
Dal mu je pismo. GUvar ga je pohvalil.
—	Izvrsten dečko si!
—	Novih ukazov prosim.
Glavar mu je med naročanjem dal mnogo
denarja.	. ,	^ t-j
—	Napivaj stražarjem v mojem imenu! Zabičuj jim, da sem jaz njihov poveljnik. Ko to storil, dobil zlatnikov sto in z Murči smel po celem svetu.
—	Hvala za življenje ln vae drugo.
Stražar je ob strumnem pozdravu odbrzel po
naročenih potih. Prav tedaj Je pa Valmir pri-tel nazaj.
—	Na čudne najdbe sem naletel. Okostnjaki in rabeljske priprave, zakladov pa nikjer.
—	Do pravih vrat nisi priiel. Srce Je iskalo,
ne pamet.---Pazi, Valmir! Važna ura
se bliža. Tvoji ljudje niso več daleč.
Preda mu pismo, ki Je Valmirja kar vrglo iz ravnotežja.
—	Se malo, pa bol zmajtfki glavar! Igra Je naša.
' Diplomatski pomenek sta prekinili Lineja ln služabnica. Pritekli sta in spravili Mirdina v dobro voljo, ozirome mu Jo povečali. Valmirju je pa glas namignil:
—	Kar si teluftle najdeno. Line jo bo sreča stajala. ••*» (*•<'
Lineja ni elilala zbadljivke. K ljubemu Je pristopile.
—	Valmir l Teko sem ee le bala.
Služabnica Je na nekaj čudnega opoeorila.
—	Tam spodaj strali obeienec! Bojim se g*!
Komaj Je to povedala, Je tudi le bežala, v grad.
Lineja se je pa Valmirja oklepala in on nje.
—	Meni je skrb za tebe grenila dulo.
Valmir Jo je bo*el,
—	Predobra si . . . Kdaj ti povrnem?
Mirdin ju je dobrodutno pozdravil.
—	Otroka. Od velikih sprememb nea loči samo kratek čas. Do tedaj naj vaju mesečina osrečuje. Jaz grem k očetu. NI treba, da bi on motil blaženost vajinih are.
Mirdin je šel, Valmir in Lineja ata oatala sama.
Lineja se Je prest reši le.
—	Oče je tukaj? Oče?
—	Zanj se Mirdin pobriga. Tvoj večni streh
je odveč.
—	Valmir, ti komaj elutiMJe al in sekaj ae za tebe tako bojim.
—	Lineja, ti pa komej sanjal, zakaj sem brez strsbu v tvoji zemlji.
—	O nallb Zemljanih Imel predobro mnenje. Niso to, ker o'eebl govore.
—	Kaj pe so?
—	Morilci vsakogar, kl ga dobe. Tudi ti si smrti posvečen. Do adaj niso le nikomur prizanesli.
—	Meni bodo.
—	MotU ae.---Valmir, ti komaj verjame!, da aem te takoj prvo minuto sprejele v srce. Vea drugačen ei od nallh razbojnikov. Reli ae, rell I Pomagam ti le žrela smrti, seme umrjem sate.
—	Se to uro bol raaumela moj protlr strahu, kl mi ga slikal. Zaupaj ml.
—	Tvoja smrt tudi mene ubije. <.
—	Midvs bova Uvela! Ti si smisel mojega življenja, zvezdo vodnico Imam, solnčne pesmi bom pel, hvalil usodo, de U živil ln me ljubil.
—	Bom smela a teboj, če ree ukanil zmajsko krvoločnost? Oče me v zidov je zapira, od-tujuje ljudem. Ljudje lami eo pe razbojniki in roparji, tihotapci ln morilci. Le ti el moje nade, luč moje mledoati...
I II aMBsa——
—	Lineja, Je tlato tamle živi mrtvec, ki je atrelil?
Valmir je kazal v daljo, odkoder ae je vlekel mlad Človek. Lineja Je pritrdila.
—	Da. Sama nesreča ga Je.
—	Vero v Življenje mu vrnem. Ta čas ti lahko pripravil, kar nama srečo osladi.
—	Bova takoj ulla?	/;
—	Z današnjim Jutrom vzide najina zora. Nič drugega ne imej pred očmi. L — Omotica- me bo zlomila.
Lineja je hitela ekozi akrivne duri v gradič ln bila v toliki meri veaela, v kolikor je bil Din-ko obupan. Prlhejel je naravnoet pred Valmirja.
Te ga je takoj zgrabil pri najobčutnejiem.
—	Si sklep spremenil in ostaneš živ?
—	Mojster učenoetl, ogovarjal me, k meni se ponižuje!.
—	Človek si, vreden besede in toveriltve.
—	Semo sence nečesa sem, kar je nekoč gorelo z živim ognjem.
—	In bo le kdaj liveje zagorelo. Nikdar več.---Pošastna usoda me
Je oropala najdražjega na svetu. Moje življenje je pepel poiganih sanj, uničen sem, smrt me bo rešila.
—	Nikar si tega ne verjemi. Ne privošči veselje, ki ge imajo e tvojo smrtjo. Pokaži se jim.
—	Nikogar ne smem videti, najmanj pa nje, nje, ki sem Jo Uko nesebično ljubil. Vir ČUto-
i/ sti ln lepega mi je bila, studenec dragocene do-pbroU, e je z drugim padla v sramoto. Z drugim, drugim . «,
Dinka je premagaU velika bolečina. Vrgel ee je ne tU in blazno bil okoli sebe.
—	To boli, bolj, boli . . . Valmir ga je pomirjal in dvigal.
U tolaži se, Dlnko. Nesreče Je v Um, da el posvetil avoja čuvatva dekletu, ki Jih ni bilo vredno. Te malenkoetna pomoU naj U ne pogubi. Pomni, da le enkrat živiš. Po amrti ni ničeear več. TlaU obljube ao za naivneže skovane.
Dinko je le vstal ln ee vsaj malo pomiril. .
—	Tako težko življanje nima pomena. Včasih sem o velikih dejanjih sanjaril. In o sreči.
—	2iv oeUnl, to bo prvo veliko dojenje. Pe ljuboeumnoetL ae ne daj razgrieti. Nevoščljiv ai, ker ao bili drugi tem, kamor Ja t«be gnalo.
Dlnko ee Je aoperaUvll.
—	Ni tako! Zlobna krivica me boli. Laž me peče, goljufan aem bil.
—	Najvišje v pravi ljubezni je odpoved. Trpi, dokler ee ne naveHčel. Obupuj, a le ubij ee ne. Murči nI vredna tvojega življenja. Radi njenih muh ne prezrl drugih, lepllh deklet!
Dinko je zbrel evojo poslednjo moč.
Ce prebollm, ae vaej zmajski zemlji osve-timl Vsi so krivi. Grelili so, mene pe puičeli v slepoti.
Valmir mu je dal bel robec in ga zaupno nagovoril.
—	S Um se ree vesel i! In msščuješ. Za mestom Je skriU vojska zunanjega eveta. Teci k nji, zastavica jI bo znamenje.
—	lede jo naj izvršim?
—	Samo preeenečenje pospešiš. In Murči
za tatnike opehariš. —--Za bodoče dni pa
paei, kam sroe natakneš. Ljubezen uniči preveč ljudi, Jim krade dragoceni tas in zlsU misli. Kakor izvem, pride popolnoma ne boben.'
—	Kdo?
—	Ljubezen! Glej, de U med oeUnki ne najdem. Se to leto bo razprodaja vseh njenih žrtev, poUm jo eepečetimo se večno.
Dlnko je ob novici zavriakal.
—	Tako je prav, veem naj ee prepove! Polom je odiel s robcem e Ura se, de izpolni
obljubo ln ukaz.	<Xon« prihodnjič.)
Aletetandro 41
DVA
I BUtari!
STARČKA
Ob lepem vremenu je hodil Al-vlso Corner vsako jutro na Markov trg, čeprav je bil star le nad devetdeset let; pok rami j al Je malo s svojimi znanci In ispre-govoril tu pa tam s mimoidočim. Kakor vsak pošten Benečan je tudi on rad vprašal svojega bližnjega, kako se kaj počuti, ali pa mu dal dober nasvet kot izkušen mož.
—	Dragi ' dečko, — Je dejal Msrku Brsgsdlnu in mu položil koAčeno roko na ramo, — ti zapravljaš svoja najlepša leta, o-benem pa tudi svoje premoženje, ne da bi pomislil na bodočnost.
—	Saj sem bogat, gospod Al-vlso. In ne vem. zakaj bi se moril bati jutrišnjega dne.
—	Ne gre samo za zlato, temveč tudi za zdravje. 81 še mlsd in ne misliš ns leU. ki pridejo pnaneje; zdaj zlorsbljaš svoje zdravje ln tivljenje.
—» Vsi ne morejo skleniti pogodbe s hudičem, kakor sU Jo
svojo večnost demonu v zastavo, pa ste ga pretentali.
— Da. — je odgovoril Cor-ner smeje, — hudič, ki sem ga premagal in pognal v beg. ae l>
menuje Izkušnjava. PrlkaSbVal ae ml Je v tiaočerlh podobah in vae ao bile zapeljive. Tode v o-nlh letih aem bil avoj lastni suženj, kakor el edej ti.
—	No, torej Imam le dovolj
—	CuJ, prijatelj, aedi aa hip k meni, solnee je najboljši adrav-nlk. Nikar pe ne mleti, de je bila nala mledost pusU in dolgočasna, kaj le! Tudi mi smo ee veselili življenje. Nikoli ge nismo bili siti, nikoli utrujeni. Po ne-šlh žilah se Je pretakala vroče kri. ZdeJ pa nI v Benetkah nikogar več, kl bi se spomlnjel časov, ko so me Imenovali "mattan-ski dot."
Velik uliUk tega aUrea Je bi-lo pripovedovanje o sUrih časih, njegov konjiček so bili spomini na mledost Teko je bil tamll-Ijen v te spomine, da ee Je te-gledal v daljavo ln poeabll na mladega Bragadlna, sedečega kraj nJega; opazil tudi nI, da Je ••del na Isto klopleo le en starček. da bi se grel na aolncu kakor on, in da Je t zanimanjem poslulet Coroejevo pripovedove-
' <lr«gi gospod. Najbrl stekali, nje; tu pa tam se Je ekrlvej ozrl
nanj.
— Tudi v starih časih so bili na svetu častitljivi molje, kl eo ml dajali dobre nasvete, kakor Jih dajem adaj Jat Ubi, tode bU
aem gluh te vsako pametno besedo, kakor si zdaj ti. Kreane srečna mladoet!
—	Torej misliU, de bi se moral ravnati po vaših nasvetih, gospod Alvlao? — Je vprelel Bragadin.
—	Ne, avetujem ti biti pameten. tode Uvel bol po avoji glavi, ne pe po mojih naavetih. Ah, ko ml j[e bilo trideaet let, kako aem tnal ullvetl življenje! In Uko tem Uvel do ItirideeeUge lete.
—	In s štiridesetim letom aU začeli doleti pokoro?
—	Ne — pačsosetnlpaoči in uleee nenadoma odprla. Začel sem misliti ne jutrišnji dan. hi kakor vidiš, sem še vedno llv ln adrav.
—	Torej sU ae držali navodil glede "zmernega življenja"?
—	To ee pravi, prepričanje, de Je vae, ker Je človeka nejljuble. obenem najbolj škodljivo To velje zlasti sa lanske.
—	Torej sU se le strahu pred
smrtjo vsem livljenskim sladkostim odrekali? „
—	De, od štirideeetega leta sem ee odrekal vsemu, ker bi ml moglo škodovetL In edaj, ko sem star 9» let, ee lahko vsee-llm tega soinčnege dne v Benetkah,, dočir^ bi me bUl le davno
pohrusUli črvi pod zemljo, te bi bil živel raeuzdano.
Kar se je oglasil neznani starček na klopi: — Si res Alviso Corner, "mattanski dož?"
Alviso je radovedno pogledal neznanca in odgovoril: ,
Prav zares ne vem, s kom Obraz se mi zdi ne-Oprosti, toda v mo-mu
da, je dejal drugi sUrček smeje, — lahko bi dejala najinih letih. Toda jaz vidim le dobro in spoznal sem U kakor pred davnimi lati. Alviso Corner, zatUni oči in spomni se onih davnih dni — pred šestde-setimi leti. Tako. Se spominjal Bartola BaUinija? (— Bartolo Ballini? Tisti, ki je imel dvoboj in je moral bežati?
—	Tako je. Bartolo Ballini sem.
—	Kaj si se vrnil zopet domov? Si le vedno zdrav?
—	No, da ti povem po pravici — živ in adrav, tode o tem ni vredno gavoriti. Poznam pe le vedno svoje prijatelje, ki pridi-gujejo mladini o moralnem življenju, kakor vidim.
—	Si le vodno zdrav?
—	Zdrav ko riba, dragi don Alviso. In vsak dan popi jem steklenico dobrega vina.
—	Se vedno ge pij«*?
—	Se vedno, don Alviso. Vinu sem osUl zvest t* j
Po'kakšnih pravilih pa živiš sicer? fo fK"' ■ j
—	Živim vedno teko, kakor mi ugaja.
—	Toda Jedi, ki so nem v mladih letih najbolj dišale, so najbolj škodljive.
—	Meni kljub Umu dile.
—	In kolikokrat si bil bolan?
—	Se nikoli, prijaUlj. Nikoli. Kadar pa zboli m, bom vedel, da se bom moral kmalu posloviti od Uga sveU, kjer se mi je godilo dobro, ker moram priznati.
Nekaj čaee sU obe molčala. Corner se Je za hip zamislil, potem je pe zemrzral tam pri sebi:
—	Skoda, da jaz nisem mogel tako živeti — ah, t* vina in U Izbrana jedila!
Potem ee je oprijel zednje nade. Vprašel je:
-r Koliko ti pe eter, Bartolo? Spominjam.ee, da tve bila skoraj
—	Ah — jaz jih imam še vetindevetdeset in tedem mesecev.
—	In sedem mesecev? Torej ti starejši od mene. Vse moje samozatajevanje je bilo zaman.
In razočaran, ogorčen in strt je odšel t obžalovanjem v duši« ne da bi koga pozdravil. Napotil se je naravnost domov. In še I" stege večere je skočil v kanal in utonil.	. f t fc
Vojna opicam
Ta vojna ne bo zahtevala niti človeških žrtev niti razdejanja, peč pe bo imela ze posledico mnogo ujetnikov in bo, kakor vsaka vojne, omogočila dobro vojno kupčijo.
Angleške vlada je poveriU nekemu podjetniku, de v teku 2 let očlati tndek* velemeeto Delhi vseh opte. Kako potrebno je bilo to, nem dokaže najbolj nekoliko podatkov ie ggodovlne tega M ste. ■ "-»h • Delhi je MU nekoč nejvečje indsko meeto in Ae proti koncu 17. stoletje je prhkalalo London po velikosti in tUvilu prebivalstva. DeneAntfe meeto Je ueteno-vli lah Džahan ob začetku 17. at. L. 1861 Je itelo 178,000 prebivalcev in je do danes naraslo ne priblilno ool milijona duš. Zaradi ŠUvflnih razvalin v njegovi okolici ga imenujejo "azijski Rim." Odlikuje ga veilkenaki promet, predvsem ne "Trgu v mesečini", e U promet ni aei človeški, temveč tudi — opičji.
Vereki predpisi tčltijo opice, kl ao postale polagoma prave in dijake nhdloga te meeto. So teko predrzne, de vdirajo celo v batare In kradejo ttviUL SedeJ pe ao poatate U U podobne Igre "svetih ftlvelT Angležem prene-umne in ee neodločni aa temeljito remeduro. Podjetnik, Id Jo more UvrUti, bo atel pred zelo telko nalog* Prvič ee ne bo smel poaluliti morilnih eredeUv, ker bi to efevolucion h*i indake pobotajakarje in fto Kak teftlri politični drugič pe nI kar ei bodi. U armado, ftaprav opičjo, ki ae zaostaja mnogo ee nevflom del hljakega prebivalstva. Kako bo ■voj« nalogo opravil, pe bomo i-moli priliko peročetl - čet dve leti
<
pravljica J
Izdano je bilo povelje, izvrliti smrtno obsodbo v knežjem parku. Zato so obsojenca privedli in mu veleli poklekniti na kraju, »i je -bil posut s peskom. Meja je bila -označena s kamnito ploščo, kakršne je videti v vseh japonskih javnih parkih.
Obsojencu so zvezali roke na hrbtu, sluge so prinesli vedro vode in s kamenjem napolnjene vreče. Vreče so Uko pritisnili k nogam klečečega obsojenca, da se ni mogel ganiti.
Prišel je knez. Bil je mireftlJI zadovoljen. Kar je obsojenec fakllcal: ,
—	Spoštovani gospod! Zločina, zaradi katerega so me obsodili na smrt, nisem storil po treznem prevdarku. Kriva je bfla moje neumnost. Naključje u-sode je napravilo iz mene tepca. Kaj sem mogel storiti proti volji ueode? Zaradi neumnosti bi pa človeka ne smeli usmrtiti. . . in U krivica mora biti kaznovana. Kakor me liočeU vi usmrtiti, Uko se morem tadi jaz vam oavetlti. Iz prebujenega hrepenenja po oavetl ae rodi hrepenenje po pravični kazni in žeto bo na zlo odgovorjeno z zlom.
No tprej, če uemrtito človeka v hipu, ko ga je obšlo silno hrepenenje po osveti, se lahko duša dotičnega človeka osveti tistemu, ki ga je usmrtil. Knez je to dobro vedel. Mirno, skoraj prijazno je odgovoril:
—	Dovoljujem ti groziti, kolikor hrtal in tudi strešiš lahko — po svoji smrti. Seveda ti Je pe težko verjeti. Ali moreš doprinesti dokaz svoje velike osve-te, ko.ti bo odsekana glava?
—	Seveda morem, je odgovoril obsojenec.
—	Dobro. — je dejal knez in potegnil meč, avoj dolgi meč. — Zdaj ti odsekam gUvo. Tamle pred Uboj stoji mejnik. Ko bo tvoja glava že odsekana, poskusi zasediti zobe v U kamen.
—	Saj jih tudi zasadim! — je vzkliknil obsojenec z groznim glasom, — ze sedim jih, zasadim!
Meč se je zabliskal in zvezani obsojenec se je sesedel na vreče. Dva močna curka krvi sU brizgnila iz njegovega vratu, glava ae je pa zatrkljala V pesek. Težko, težko se je \otalila proti kamnu, čim ga je pa dosegla, se je zavihtela nanj, zobje ao stisnili in Že je padla neeaj.'
Nihče ni izpregovoril. Sluge so prestrelpno gledali gospodar ja. On je pa mirno vsUl, pobral meč, ga izročil najbližjemu slugi, ki ga je obrisal in skrbno o-snažil, da se niso več poznali na njem sledovi krvi*
Tako je bilo pravici zadoščeno.
Od tistega dne so živeli sluge dolge mesece v neprestanem strahu. Vsi so bili prepričani, da bo grožnja glede osvete kmalu izpolnjena. V strahu eo videli stveri, ki jih ni bilo. Najmanj* šum listja je zadostoval, da so se tresli ko šiba na vodi.
Končofe,ko nieo mogli- več živeti v večnem strahu in grozi, so ee posvetovali in oklenili prositi gospodarja, naj doprinese žrtev m pokoj duše, hrepeneče po osveti.
—	To je odveč, — je dejal gospodar, ko mu je prišel sluga sporočit skupno prošnjo. — Vem da vzbuje želja umirajočega po osveti strah, toda bati se nime-U za kaj.
—	O, zadeva je zelo enosUv-na, — je nadeljeval gospodar, vi deč neizgovorjene dvome svojega sluge. — Nevarna je samo zadnja želja. Ko sem mu dejal,
ns j .doprinese dokaz, da se bo po smrti res osvetli, sem storil to z namenom, obrniti njegove misli drugam. Umrl je z edino želj« zasaditi zobe v oni peščen ec tamle. In U želja se mu je izpol. nila. To je vse. Na vse drugo je moral pozabiti. Vidiš, da ni prav nobenega povoda bati se.
In res, mrtvec ni delal niko-mur preglavic, kajti po njegovi smrti se ni nič zgodilo.
OJaša tiska obisti
Nu»a.Tooa odteti U«.t boUaraakih f3 daja ndVo mo* Jn silo oalab*li* obUilw dru«im untBum. ČJati kri. »Nfan« U-iod«* uimlrturtt ta pr*Un» U UIm boMi,v Imata alabo oblati ali 4n*» ortmnt. ,ij „k# . vaia adravja ni dobro, rami L« M<wTon« m J poauuajta va*an»u zdravju lo »ivlj«nJu. j, u prodaj v lekarnah. Ako ca val iakara« nima. racita mu naj f* narodi od trfuvca n«
NAROČNIKI POZOR!

Znamenje (Dec. SI. 1931), po. j de vem je naročnina pota dan. PooorHe jo prt-vočaano, de vem tteU ne ustavimo. Ako UaU ne prejmete, je mogoče usUvljen, ker nI bU plačan. Ako je val list plačaš in ga ne prejmete, je mogoč« usUvljen valed napačnega nt* elove, piftiU nam dopisnico ia nevediU stari In novi naelov.
Naši seetopnUd eo vai dr«, fttveni Ujniki in drugi zaatopni. ki, plf taterih lahko pbčaU na-
Naročnine se eelo leto je ffi.oo in sa pol leU pa & Cital SNPJ doplačajo $4.80 II ze pol leU $2.40.
Za meato Chlcago in Cicero za leto $7^0, pol leU $3.75, za ih-ne $6.30.	•
Za Evropo stane sa pol Mt $4.50, za vse leto pe $9.00.
Tednik stane se Evropo $1.70. Členi doplačajo samo $1.00 u poštnino.
Upravniltvo -PROSVETA" 2657 S. Lenmdele Ave^ Chlcage
vzeli v obzir vse okolnosti prišli bodete do zaključka, da je vai denar v istini siguren pri
American State Bank
1900 BLUE ISLAND AVE.
CHICAGO, ILLINOIS
TELEFON ROCKWSLL 4904

SPREJEMA VBA
v tiskarsko obrt spadajoča dela
Jfglni la draglk
m
VODSTVO TISKARNE DA TISKOVINE
APEtptA NA ČLANSTVO S^JPJ. NAROČA J
V SVOJI TISKARNI
Vaa pojaanila daje vodstvo tUkarne unij ako delo prve
Pttte po infotmeeije an neelev:
S. N. P. J. PRINTERY
M57-59 So. Lawndal« Avanaa CHICAGO, II I-
TAM 88 DOBS NA ZELJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA