AMERICAN IN SPIRTt
IN UU*0UA9* OmS
mBMGmm
L.S.,
Nation*] and International Circulation
'■'TV-v	i-v '•:•••	^ v .•'•»*i
©"•
ILOVCNUN
arming rntmum
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. DECEMBER 24, 19C9
stev. un7n - vol. Lxvn
Zahvala
Ameriške Domovine
CLEVELAND, O. — V petek, ]2. decembra 1969, se je Ameriška Domovina obrnila na slovenske ljudi s prošnjo, naj ji pomagajo zbrati $90 za nakup o-pornega pasu hrbtenice za mladega, novodošlega rojaka, ki o-nemogel in bolan leži v Cleveland Metropolitan General bolnišnici.
Odziv na to prošnjo je bil čudovit in v srce segajoč. Že naslednji dan, 13. decembra, v soboto dopoldne, je bila zaprošena vsota nabrana. Darovi so prihajali dalje iz vseh krajev širne A-merike in Kanade, čeprav smo že naslednji ponedeljek objavili, da je znesek, za katerega smo prosili, že dosežen. Uprava je bila nemalo zaposlena z božično izdajo in z dospelo* pošto.
Prav je, da Vam pred svetim praznikom Gospodovega Rojstva sporočimo, da je bilo do srede, 24. decembra 1969, prejetih po pošti ali v uradu za bolnega mladega rojaka skupno $1,537.65. Ta vsota vsekakor dokazuje veliko sočutje slovenskih ljudi do trpečih bratov, dokazuje pa tudi, kako Ameriška Domovina povezuje slovenske brate in sestre v eno skupno narodno družino, kako ustvarja in goji zaupanje med lastništvom, u-pravo in uredništvom na eni in med naročniki in čitatelji na drugi strani.
Prihajali so z darovi ljudje, tihi in blagi, s solzami v očeh, s toplino v srcih, z dobro besedo na ustnih, z lepimi željami bolniku in našemu listu. Preveč je bilo izrečenih in napisanih besed sočustvovanja, da bi jih mogli objaviti, zato prosimo opro-ščenja vse, ki so jih napisali, in se jim za nje zahvaljujemo.
Neimenovana dobrotnica je pripisala daru te-le besede:
“Naj dobri Bog blagoslovi A-meriško Domovini za vsa njena dobra dela, ki jih vrši med nami. Ponosna sem, da sem naro*-čena na z dobrimi deli tako bogat dnevnik.”
Vsem darovalcem in darovalkam iskreni Bog plačaj v imenu rojaka, pa tudi v imenu Ameriške Domovine, ki je zanj prosila, da mu pomaga in mu napravi vsaj malo veselja za Božič. Dobri Bog, ki vse vidi, ne bo spregledal najmanjšega daru dobre volje, izkazal bo Svojo dobroto vsem, ki so jo izkazali potrebnemu, se usmilil vseh, ki so se usmilili trpečega brata!
Bolnišnici smo nakazali denar za oporni pas, kateri je stal $87, ostali znesek pa smo naložili v slovensko St. Clair Savings hranilnico, kjer bo bolnemu rojaku na razpolago, kakor hitro ga bo lahko koristno uporabil za svoje potrebe in nadaljne zdravljenje. Izročena mu bo tudi kopija imen vseh dobrotnikov, ki so se ga usmilili. Imena vseh darovalcev bomo objavili v najkrajšem času, po možnosti že prihodnji teden, kajti sedaj ob koncu in začetku novega leta je uprava najbolj zaposlena.
Naj Vam, dragi naročniki in naročnice, dragi Slovenci in Slovenke, Božje Dete, ki se nocoj rodi, prinese božično radost, naj Vam nakloni mir in milost Svete noči, naj Vas bogato blagoslovi!
Ameriška Domovina
Protein je važen
BALTIMORE, Md. — Z odtegnitvijo proteina iz hrane je hspelo preskuševalcem povzročiti pri podganah nastanek čirov r>a želodcu v teku dveh tednov.
1
Novi grobovi
Mary Dejak
Včeraj je umrla na svojem domu na 654 E. 159 St. Mary Dejak, rojena v vasi Žirovšče na Dolenjskem, od koder je prišla v ZDA pred 55 leti in kjer je zapustila brata Janeza, vdova po možu Johnu, mati Edwarda in Mary, sestra Petra Levstika in Angele Pirnat. Pokojna je bila članica SNPJ št. 53. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavo-da na E. 152 St. v soboto ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob
9.,	nato na Kalvarijo.
Jennie Gorjup
V	ponedeljek je umrla v Kaliforniji 84 let stara Jennie Gor-jup, roj. Zadnikar, ki je preje živela v Collinwoodu, pa se leta 1956 preselila v Kalifornijo, kjer je bila zadnjih 6 let v Slovenskem domu za ostarele v Fontani. Umrla je bila vdova po 1. 1943 umrlem možu Valentinu, mati Charlesa, Jean Slattery, Edythe Parento (Calif.) in Don-alda, 12-krat stara mati in 11-krat pramati. Rojena je bila na Dobrovi v Sloveniji, od koder je prišla 1. 1915 v ZDA. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 9., v cerkev sv. Roberta ob
10.,	nato na pokopališče. Na mrtvaškem odru bo v petek od 2. pop. do 9. zvečer.
Louis Grmovšek
V	ponedeljek je nenadno umrl Louis Grmovšek s 15615 Trafalgar Avenue, vdovec, po 1. 1965 umrli ženi Carolini, oče Josepha Seege, Anthonyja Grmovška, Mrs. Mary Jevnikar in Mrs. Caroline Wilson, stari oče in praoče. Pokojnik je bil član Katoliških borštnarjev in SNPJ št. 142. Pogreb je danes ob 8.45 iz Mullally pogrebnega zavoda na 365 E. 156 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30, nato na All Souls pokopališče.
MOW
Vremenski
prerok
Oblačno in mrzlo. Najvišja temperatura do 25.
Tani: Saigon naj dobi vlado s firoko osnovo
Glavni tajnik ZN smatra, tla je sestava vlade s široko o-snovo v Saigonu najboljše si'?dstvo za končanje zastoja v Parizu.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— U Tant, glavni tajnik ZN, je pred svojim odhodom na obisk po državah Afrike, govoril o položaju v svetu. Kot glavno sredstvo za napredek pri razgovorih |o končanju vojne v Južnem Vietnamu je označil sestavo vlade s široko osnovo v Saigonu. V taki vladi naj bi bile zastopane vse politične skupine in smeri v Južnem Vietnamu.
Tant je dejal, da sta bila prva pogoja, ki ju je on navedel pred leti za končanje vojskovanja v Vietnamu, izpolnjena: ZDA so končale letalske napade na Severni Vietnam in začeli so se razgovori med prizadetimi stranmi. Ti so obtičali in po njegovem ne bodo v teku, dokler ne dobi Saigon nove vlade, s širšo politično osnovo.
Rdeči v Parizu stalno zahtevajo “koalicijsko vlado vseh demokratičnih in d o m o 1 j ubnih skupin” v Saigonu. Da pri tem mislijo vlado, ki bi bila vsaj močno, če že ne popolnoma pod njihovim nadzorom, je jasno. Kako daleč želi v tem/pogledu U Tant s svojo vlado “s široko o-snovo”, ni povedal. Izrazil je le prepričanje, da bi v postavitev take vlade spravila pogajanja v Parizu zopet v tek.
Glavni tajnik ZN ne vidi za enkrat nobene možnosti za “svo-vodne in poštene volitve” v Južnem Vietnamu, prav tako ne za kako premirje. Kako naj bo premirje sploh vzpostavljeno v krajih, ki so podnevi pod oblastjo vlade v Saigonu, ponoči pa pod nadzorom rdečih? Tant tudi ne vidi . načina za nadziranje premirja, ki naj bi bil uspešen.
U Tant je o splošnem položaju na svetu dejal, da vse kaže, da smo na kraju razdobja mrzle vojne. To je pokazalo zasedanje glavne skupščine ZN, ki je bilo končano pretekli teden.
------o-----
Rumeni bor
Najobsežnejša področja rumenega bora so v Arizoni.
Nixon še ne pojde v SZ
Dokler izboljšanje odnosov mtd ZDA in ZSSR ne bo postalo stvarnost, ni mogoče resno misliti na obisk predsednika ZDA v ZSSR.
ARABSKI VRH NI USPEL
Tridnevno posvetovanje vodnikov arabskih držav v Rabatu v Maroku se je končalo včeraj z nejevoljo in sporom brez skupnega zaključnega poročila. Zagovorniki vojne proti Izraelu so ostali v veliki manjšini.
WASHINGTON, D.C. — Sovjetski vodniki so bili ponovno v ZDA, najprej Hruščev, nato Kosygin. Že predsednik Eisenhower je bil povabljen na obisk v ZSSR, pa je Hruščev obisk preklical, ko so sestrelili ameriško vohunsko letalo U-2 nad Sovjetsko zvezo. Zaradi tega je propadel tudi zadnji sestanek “velikih štirih” v Parizu leta 1960.
Predsednik L. B. Johnson je vedno upal, da bo lahko izboljšal odnose z ZSSR v taki meri, da bo to potrdil še z obiskom tam. Zasedba Češkoslovaške lani mu je to onemogočila. Novi predsednik R. M. Nixon je bil v Sovjetski zvezi v času Hruščeva kot podpredsednik ZDA in je vodil z Nikito znano “kuhinjsko razpravo”. Ko je hotel kasneje kot privatnik ponovno na obisk v ZSSR, v Moskvi za to niso pokazali zanimanja. Tako je o-stal v pogledu poti v ZSSR po izvolitvi bolj zadržan.
Sedaj, ko so pripravljalni razgovori za omejitev strateškega oboroževanja uspešno zaključeni, je vprašanje obiska predsednika ZDA v Sovjetski zvezi stopilo znova v ospredje. Tako naj bi v Washingtonu polipali, kaj o tem mislijo v Moskvi. Tam so odgovorili, da obist ne bi bil uspešen, dokler ni jasno, kaj namerava Nixon v Vietnamu in kako daleč misli iti v svojih vabah s komunistično Kitajsko. V Washingtonu ne misli nihče na Nixonovo pot v Sovjetsko zvezo, dokler ne bodo očitnejši sovjetski načrti v Srednji Evropi in dokler Sovjetska zveza ne bo pokazala več dobre volje za pomiritev Srednjega vzhoda in za končanje vojne v Vietnamu. --------------o------
Na Kubi ni Božiča
HAVANA, Kuba. — Vlada je objavila, da na Kubi Božiča ne bodo praznovali. Tudi ta dan morajo iti vsi sekat sladkorni trs. Kdorkoli bi skušal to delo sabotirati, bo enostavno usmrčen. Prav tako je Castro posvaril vse, naj si ne privoščijo na račun tega nobenih šal.
Kdorkoli bi se hotel šaliti na
RABAT, Mar. — V petek so Savdski kralj Fejsal je ponudil začeli prihajati sem vodniki a-'prevzem celotnega financiranja rabskih držav severne in vzhod-1 gverilskega vojskovanja, čc se ne Afrike ter Prednje Azije, da Egipt in Jordanija odrečeta podse sporazumejo za skupni nastop [pori, ki jo jima Savdska Arabija proti Izraelu, ki je junija 1967 daje od junija 1967. Ta dva sta
v kratki vojni porazil svoje a-rabske sosede in zasedel precejšen del njihovega ozemlja in te-
ga sedaj trdno drži. Arabci bi pozvali ostale arabske države,
ta predlog odklonila.
Ko so neposredni sosedje Izraela, Egipt, Jordanija in Sirija,
radi osvobodili zasedeno ozemlje, nekateri javno pozivajo k u-porabi sile, ko so poskusi doseči cilj s političnimi sredstvi propadli. Največ se je prizadeval za sestanek in razgovore vodnikov držav Naser iz Egipta, ki nosi tudi glavno težo bojevanja z Izraelom. Upal je v vodnikih ostalih arabskih držav dobiti trdno politično, vojaško in finančno o-poro.
Težave so se pojavile, še pre-dno se je konferenca začela. Zaradi njih je bil njen začetek preložen od sobote na nedeljo. Prva dva dni je potekala dosti gladko, četudi je bilo očitno, da zagovorniki vojne proti Izraelu nimajo dovoljšnje podpore. Tako je Alžirija priporočala, naj palestinski Arabci sami vodijo 'osvobodilno vojno” po alžirskem zgledu, arabske države pa naj jih pri tem podpirajo. Za neposredno vojaško sodelovanje v boju proti Izraelu ni bilo pri državah, ki ne meje neposredno na Izrael, nobenega pravega razumevanja in še manj vneme.
Vodniki arabskih držav so sprejeli nekako v svojo sredo vodnika palestinskih arabskih gverilcev Yasserja Arafata in mu celo svetovali, naj osnuje “palestinsko vlado v tujim”. Ta je to odklonil v prepričanju, da bi mu taka vlada več škodovala kot koristila. Upal je dobiti od vodnikov arabskih držav večjo denarno podporo kot jo je prejemal doslej. Rad bi menda okoli 75 milijonov dolarjev na leto namesto sedanjih 19 milijonov.
račun pospravljanja sladkornega trsa, naj se zaveda, da za drugo šalo o tem ne bo imel več priložnosti!
naj jih podpro z oboroženimi silami in posebej z denarjem v njihovem skupnem boju proti Izraelu, je prišlo do spora. Libija, kjer je nedavno prišla na oblast nacionalistična acabska vlada, je to takoj obljubila, Savdska Arabija in Kuvajt pa sta povečanje denarne podpore odklonila češ, da potrebujeta večji del dohodka za svoje lastne potrebe. To je Naserja včeraj tako razjezilo, da je konferenco zapustil. Posrečilo se je sklicati zaključno slovesno sejo, ki pa je trajala le 10 minut in je Naser na njej molčal, zastopnikov Sirije, Iraka in Južnega Jemena pa na sejo sploh ni bilo.
Konferenca vodnikov 14 arabskih držav se je tako končala brez skupnega poročila in seveda tudi brez vsakega uspeha. Ponovno se je pokazalo, da je panarabska misel v besedah še kar močna, ko pa je treba preiti k dejanjem, pa vsaka država gleda najprej in v glavnem le na svoje lastne koristi.
Iraki hoteli 'jgrahlti vodilne fnde v Angliji
LONDON. Vel. Brit. — Oblasti so odkrile zaroto arabskih komandosov prijeti 13 vodilnih judov v Veliki Britaniji in jih odpeljali na Srednji vzhod kot talce v zameno za v Izraelu ujete in zaprte gverilske vodnike ali pa za odkupnino. Med tistimi, ki naj bi bili na listi, sta 64 let stari Charles Clore, načelnik upravnega odbora Selfridge’s trgovin s perilom in o-blekami, in 80 let stari lord Sieff, predsednik Marks and Spencer, skupine trgovin z obleko, ter podpredsednik World Jewish Congressa.
Stalinov jubilej mešata komunistom račune
Policija je zaroto odkrila menda, ko je sledila neki skupin: bivših belih najemnikov, ki sr se bojevali v Kongu, pa naj b bili sedaj svoje sposobnosti prodali arabskim gverilcem.
Leninov in
CLEVELAND, O. — Komunističen svet bo praznoval prihodnjo pomlad stoletnico Leninovega rojstva. Vsi rdeči režimi se pripravljajo na to slovesnost, med njimi seveda tudi jugoslovanski. Saj je za titovce Leninova podoba navadno še edina vez, ki jo caste z enako odkritosrčnostjo v Belgradu in Moskvi. Tito je že pred meseci ustanovil po Jugoslaviji celo vrsto pripravljalnih odborov, ki naj organizirajo slovesnosti, ko pride Leninov rojstni dan. Se mu je obenem ponudila prilika, da odbore natrpa z vsemi ostarelimi, okostenelimi in nesposobnimi tovariši, ki ne ve, kaj naj z njimi počne. Našel jim je v teh odborih vsaj začasno zaposlitev.
Seveda bodo Leninov rojstni dan (22. aprila) praznovali tudi tovariši po vsem svetu, kjerkoli ni komunizem prepovedan, od Bogote preko Manile do Tokija. Slavnosti v svobodnem svetu seveda ne bodo mogle biti tako ob-
sežne kot za železno zaveso.
Med tem so se stalinisti, ki jih po vsem svetu ni malo, spomnili, da bi bilo treba praznovati 90-letnico Stalinovega rojstva, ki je padla na zadnjo nedeljo. To je pa postalo neprijetna zadeva za vsak komunističen režim. V vsaki komunistični državi so namreč odnosi do Stalina drugačni. Seveda prevladuje povsod težnja, da je treba Stalinu in njegovi dobi dati nepristransko p o d o bo, toda vsak komunističen režim to razume po svoje. Vsi so se pri proslavi skušali ravnati po sovjetskem vzorcu.
Moskva seveda ni imela nobenega vzorca, morala je samo kovati načrt za praznovanje. Pri tem se je znašla v sledečem precepu: V politbiroju v Kremlju sedijo bivši občudovatelji Stalina, ki pa še ne smejo priti s svojo pravo barvo na dan, na drugi strani pa morajo paziti, da ne bi Stalina častili tako, da bi jim to delalo preglavice pri
proslavi jubileja Leninovega rojstnega dneva, kajti Lenin je še zmeraj visoko nad Stalinom tudi v očeh najzagrize-nejšega stalinista. V poveličevanju Stalina je morala torej Moskva izbrati neko srednjo pot: Stalina hvaliti le toliko, da ne bo škode pri oboževanju Lenina.
Pot za tako previdno proslavo so v Moskvi že našli pregaženo. Že nekaj let prevladuje v Sovjetski zvezi težnja, da je treba Stalina in njegovo dobo hvaliti, toda pri tem priznati, da je Stalin rad teroriziral in za ta posel rabil najostudenjše oblike, kar jih pozna svet. Stalin je bil prepričan komunist, toda komunizem je razlagal tako, kot je to odgovarjalo njegovim političnim ciljem, ki jih je pa težko zmeraj spraviti v sklad z Leninovim komunizmom. Seveda so na proslavi vsi zamolčali, kakšno ne ravno laskavo sodbo je imel Lenin o Stalinu.
Take vrste proslava ni grizla nobene vesti v Kremlju. Saj se sedanji režim vrača na tihem na Stalinov komunizem, izogiba se pa vsakemu pretiranemu nasilju. Stalinova proslava je odgovarjala torej duhu sedanje sovjetske notranje politike.
Kako so titovci praznovali Stalinov jubilej, še ni poročil. Priprav za proslavo ni bilo nobenih, manjkajo tudi poročila, da bi se preteklo nedeljo vršile posebne slovesnosti v Stalinovo čast. Pa bi jugoslovansko časopisje lahko zapisalo par značilnih člankov na ta račun. Na primer, kako tudi v Jugoslaviji leze komunizem na nekaterih poljih na tihem nazaj v stalinizem.
Pregled poročil, kako je komunističen svet praznoval Stalinov jubilej, bo pa vendarle zanimiv. Povedal bo, kako daleč se je stalinizem že vrnil na pozicije, ki jih je izgubil s Stalinovo smrtjo leta 1953.
------o-----
Izboljšanje odnosov Belgrada z Vatikanom
VATIKAN. — Italijanska poročevalska služba ANSA je prinesla vest, da bo Jugoslavija v kratkem dvignila svoje odnose z Vatikanom na redno poslani-ško raven, doslej so bili ti na ravni “odpravnikov poslov”.
Do spremembe naj bi prišlo že v začetku naslednjega meseca. V Vatikanu o tej vesti nisc dali nobenega poročila.
------o-----
Avtomobilisti, pazite na svoje življenje
COLUMBUS, O. — Urad za javno varnost napoveduje, da bo v naši državi zgubilo v božičnih praznikih 84 ljudi svoje življenje, okoli 4,000 jih bo pa ranjenih. Prometna policija pa trdi. da bo od teh kar 42 smrtih slučajev na cestah, dočim bo 2,000 potnikov odneslo večje ali manjše telesne poškodbe.
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Podr. št. 3 SMZ ima v nedeljo, 28. decembra 1969, ob dveh popoldne sejo v Slov. domu na Holmes Avenue, da zaključi poslovanje.
Urad zaprt—
Urad Ameriške Domovine bo od danes, 24. decembra, opoldne, pa do petka ob 8.30 zjutraj zaprt zaradi praznovanja Božiča.
Po pismo naj pride—
Na AD je bilo poslano priporočeno pismo iz Kozjega v Sloveniji, naslovljeno na G. Karl Valenčak. Imenovani je prošen, da pride pismo iskat v urad. Asesment—
Društvo sv. Jožefa št 169 KSKJ bo pobiralo asesment v petek od 6. do 8. zvečer v Slov. domu na Holmes Avenue.
Pogreb—
Pogreb pok. Thomasa Tomšiča, ki je umrl na posledicah ran, dobljenih v boju v Vietnamu, bo v soboto ob 10. dop. iz Želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue na Highland Park pokopališče z vojaškimi častmi. Na mrtvaškem odru bo jutri od 7. do 9. zvečer in v petek od 2. pop. do 9. zvečer, ------------o------
Zadnje vesti
VVASSINGTON, D.C — Državni tajnik W. Rogers je dejal včeraj časnikarjem, da so rdeči zopet zmanjšali pošiljanje ljudi in vojnih potrebščin iz Severnega Vietnama v Južnega. Povprečno je prišlo letos 60' < manj teh na jug kot lani.
SAN FRANCISCO, Calif. —Dve ženski vodnici protivojnega gibanja v ZDA sta se včeraj vrnili sem z obiska v Ilunoiu in prinesli s seboj imena 131 ameriških vojnih ujetnikov v Severnem Vietnamu.
WASHINGTON, D.C. — Kongres je včeraj zaključil za
letos svoje zasedanje in se bo vrnil na delo šele 19. januarja 1970. Predsednik Nixon je prišel pred zaključkom na Kapitol, se pogovarjal z vodniki Kongresa, sc jim zahvalil za sodelovanje in jim voščil vesele praznike in srečno novo leto. Vse je potekalo v duhu prijateljstva in dobre volje.
WASHINGTON, D.C. — Sovjetski poslanik A. Dobrinin se je oglasil včeraj pri državnem tajniku W. Rogersu in mu izročil odgovor sovjetske vlade na ameriški predlog za pomiritev Srednjega vzhoda od 28. oktobra. Sovjetski odgovor je odklonilen.
BETHLEHEM, Izr. — Izraelske čete in policija so skrbno zavarovale vse mesto in okolico, da bi preprečile napade in sabotaže arabskih gverilcev, ki so svarili tujce, naj ne hodijo danes in jutri sem praznovat Kristovega rojstva. WASHINGTON, D.C. — Združene države in Libija so se sporazumele, da bodo vojaške sile ZDA izpraznile do 30. junija 1970 svoje letalsko oporišče Wheelus v Libiji. BONN, Nem. — Stališči Zahodne in Vzhodne Nemčije sta tako različni, da preutlarajo tu, ali ima sploh kak smisel sedaj začeti medsebojne razgovore o nonnalizaciji medsebojnih odnosov.
6117 St. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Publisht-d daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st weak of July
Managing ifditjr: Mary Debevec
|	NAROČNINA:
Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele Izven Združenih držav:
;	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
[	$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months
Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CtEVELAND, OHIO
83	No. 247 WedfsTDec. 24, 1969
Na svetu bo mir samo, če bomo ljudje Bogu po volji
Zemlja je kapljica v morju vesolja. In vendar je najimenitnejša med vsemi nebesnimi telesi. Na njej je Bog človek postal, da bi mogli mi ljudje postati božji otroci. To je največje bogastvo, ki ga Bog poklanja človeštvu. Pred to veliko skrivnostjo človeški jezik onemi. Tega nas spominja, to nam daje božič. Zato je tako drag vernemu krščanskemu ljudstvu.
Ali ga moremo in smemo obhajati? Kaj je odgovorila škofom Zvezna komisija za verska vprašanja? “Praznovanje verskih praznikov, in s tem tudi božiča, ne ovira noben pravni akt SFRJ. Verniki, ki to žele, jih lahko praznujejo še dalje na način in v obliki, ki jo smatrajo za najbolj primerno. To pravico jim v zadostni meri jamčijo ustava SFRJ, Osnovni zakon o pravnem položaju verskih skupnosti in Osnovni zakon o delovnih odnosih.” Tako se glasi prvi del odgovora. Nemogoče pa je praznovati veliki božični praznik, kakor to narekuje krščanska zavest, a hkrati ga imeti za delovni dan. Logično je torej, da vsak kristjan, ki po želji hoče praznovati božič, predhodno to naznani na svojem delovnem kraju. Kot svoboden državljan ima vsak veren kristjan pravico praznovati božič na sebi najbolj primeren način.
Ob srečanju z Bogom — na kar nas spominja božič — se mora človek odločiti, ali sprejme Boga in vse njegovo bogastvo odrešenja ali pa ga odbija. Betlehemčani Jezusa niso sprejeli pod streho. Tudi ogromna večina Judov ni hotela verovati vanj in je zahtevala zanj smrtno kazen na križu. Jezus je prišel v svojo lastnino, a njegovi ga niso sprejeli.
Če je večina fudov Jezusa zavrgla, ga je sprejela manjšina, ki pa je bila dovolj močna, da je ponesla njegov evangelij v širni svet. Naš narod se je že pred 1200 leti opredelil za Kristusa, vsaj v veliki večini. Za vse te velja: “Vsem pa, ki so jo (božjo Besedo) sprejeli, je dala pravico, da postanejo otroci božji; njim, ki vanje verujejo, ki se niso rodili iz krvi, ne iz poželenja mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga” (Jan 1, 12, 13). V moči božjega otroštva in milosti Kristusovega odrešenja so kristjani vseh časov v pre-skušnjah in trpljenju romali po tej zemlji proti nebeški domovini kot bratje in udje velike božje družine, a na pot jim je sijala luč vere in njihova srca oživljala božja milost.
Božič se ponavlja. Bog še vedno trka na človeška srca, še so na voljo njegovi darovi. In človek se mora odločiti — za Boga ali zoper njega. Koliko jih je, ki odklanjajo Boga zaradi napuha, v imenu svobodne misli in veličine znanstvenega napredka. Ni jih malo, ki obračajo Kristusu hrbet zaradi zakonske morale, krščanskega pojmovanja čistosti, spet drugi zaradi nauka o dostojanstvu človeške osebe, socialne pravičnosti, krščanskega gledanja na vzgojo otrok in mladine, drugi spet gledajo v krščanstvu nevarnega tekmeca za oblast, opij za delavski razred, ki hromi njegovo delavnost in polet. Kdo bi naštel vsa mesta, kjer človeka žuli jarem božjih zapovedi ter se zato ljudje iz nagona samoobrambe upirajo Bogu in krščanstvu.
Angeli so peli na betlehemskih poljanah čudovito pesem: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji. Ali so resnične te čudovite besede? Pa še kako! Cela človeška zgodovina je epo samo nepretrgano pričevanje za njegovo resničnost. Zakaj toliko nesrečnih fantov in deklet ki iščejo rešitev v samomoru? Zakaj toliko razbitih družin, zapuščenih otrok? Zakaj toliko mladostnega kriminala, tatvin, ubojev? Zakaj toliko vojska in nemirov po svetu? Zakaj vse brezkrajne mirovne konfe-tence ne rode nobenega sadu? Zakaj?
Odgovor je v angelski pesmi. Na svetu bo mir samo, če bomo ljudje Bogu po volji, če bomo spoštovali resnico, se držali pravice, če bomo v svojem bližjem gledali svojega brata. Kjer tega ni, je vse človeško prizadevanje zastonj, ena sama velika samoprevara. Svet, ki se smeje božjim zapovedim, se iz njih norčuje, jih na debelo gazi, hiti v pogubo.
Kljub človeški slabosti in hudobiji, ki jo temne sile pekla še podžigajo, je vsakoletni božični praznik nov dokaz neizmernega božjega usmiljenja, ki se v podobi nebogljenega Deteta sklanja nad bednim človeštvom in razliva nanj darove odrešenja.
Krščanstvo ne bo propadlo, ampak bo kljub vsem odpadom in notranjim čiščenjem raslo in napredovalo. Uspehi v misijonskih pokrajinah nam to dokazujejo. Upajmo v versko pomlad tudi v naši domovini!
V teh zadnjih dneh pred božičem pripravimo pot Jezusu v naša srca, da bomo mogli ta veliki praznik preživeti v"miru in veselju z Bogom, z domačo župnijo, družino in sami s seboj, da bo božič nekak predokus nebeške sreče. Potem se nam ni treba bati uganke, ki jo bomo reševali v prihodnjem letu 1970.
V tem smislu voščim vsem vernim Slovencem vesel bo f žič in srečno novo leto 1970!
Janez Jenko,
škof Slovenskega Primorja
BESEDA IZ NARODA 1
var j an ju, kako včasih v duhu vidi nekdanje slovenske veljake v našem Jolietu. Doli blok od cerkve sv. Jožefa je imel pokojni Anton Nemanich st. svoje podjetje. Gostilna, zraven pogrebni zavod. Malo naprej je bil nekdanji glavni urad KSKJ, ki ga je vodil lep, mlad rojak Jože Zalar, gl. tajnik. Zraven je bila tiskarna “Amerikanskega Slovenca” Pred svojim podjetjem je možato stal pok. Anton Nemanich, kakor kak ministrski predsednik. Bil je res tudi večletni predsednik KSKJ. Pred tiskarno je včasih pušil pipico pok. Jože Klepec, ki je bil upravnik lista. Pokojni Sitar pred svojo prodajalno, pokojni Simon Šeti-na pred svojim kamnoseškim podjetjem, pokojni George Sto-nich, bivši predsednik DSD in lastnik trgovine z oblekami. In še in še mnogo drugih. Večkrat se jih spominjam. Vesta, Nick in Tone, to so bili nekdanje slovenske korenine — pravi možakarji.
Tu na Broadway cesti pa zopet vrsta drugih. Blagi, tihi pokojni John Grahek, dolgoletni gl. blagajnik KSKJ. Goršiči, Pasdertzi, Težak itd.
Večinoma vsi Dolenjci in Belokranjci. Tudi nekaj drugih, a ne toliko.
Tako pred nekaj desetletji. Zdaj večinoma vsi počivajo na našem hribu na farnem pokopališču sv. Jožefa. Jaz se jih večkrat spominjam. Bog jim bodi dober in obilen plačnik za vse!” Pozabiti se seveda ne sme o-gromnega uspeha in napredka pri naši fari sv. Jožefa. Vse od leta 1890 naprej so uspehi rastli naprej in naprej in so se razvili v eno najbolj cvetočih slovenskih župnij v Ameriki. Od leta 1891 je vodil našo faro pok. č. g. Frančišek Šušteršič, za njim od leta 1911 do 1915 pok. č. g. J. Kranjec, po njegovi smrti č. g. John Plevnik do leta 1938. Od tedaj naprej pa odlični sin naše naselbine veleč. g. msgr. M. J. Butala odlično vodi našo faro.
Joliet, 111. — V četrtek, 4. grudna, sva obiskala z Nickom najina prijatelja in ožja rojaka Jureta in Baro. Bil je to godovni dan sv. Barbare in z Nickom sva se dogovorila, da ji več kakor prav, da pokaževa Bari, Juretovi boljši polovici nekaj hvaležnosti in priznanja. Ne bilo bi lepo, da bi se jo ne spomnila vsaj na njen godovni dan, ko je nama že tolikokrat postregla s tem in onim. Kolikokrat sva slastno uživala njene okusne potičke. Ajdove, mešane, Ocvirkove in kaj vem, kaj je vse zamesila v nje dobra Bara. Okusne so bile in božja kapljica, ki jo dajejo vinske trte, odkar je ljudi naučil nepozabni Noe, kako se dajo dobiti iz sladkega grozdja, je ob njenih potičkah tako ljubko in prijetno drsela po naših grlih. Naša srca pa je ogrela in razveselila, da so nam večkrat tako živahno prijetno in glasno vrele iz naših grl in prsi lepe slovenske zdravičke.
Te misli, vidite, so naju pozvale: Fanta, spomnita se dobre Belokranjke Bare. Pokažita ji vsaj košček hvaležnosti! Vesela bo!
Pa sva storila tako. Jure je nabavil mali dar in jaz tudi. Razveselila sva jo,‘ da je bila skoro ginjena do solz.
Še bolj vesel vsega pa je bil njen dobri soprog Jure. Ko je odšla Bara v kuhinjo po neke stvari, je Jure nama zašepetal: “Fanta, hvaležen sem vama! Baro sta razveselila, da ne bo tega nikoli pozabila. Bara je dobra žena, da je težko najti tako.”
Dobro smo se imeli cel večer.
Besed in dobre volje nam ni
zmanjkalo, za to je skrbel Jure , Vsi omfn.ieni gg. duhovni-z njegovim letošnjim “dobrim
ki so vložili mnogo dela in truda za našo faro sv. Jožefa. Med
pridelkom”, ki je človeku ljubši in ljubši, čim bolj ga gleda in|ameriškimi Slovenci ie uzivala pokuša	I ugled Prve najboljše župnije in
,	, ,v .	naša naselbina je ravno radi te-
Ob dobrem razpoložen u smo	,
J	ga zaslovela in dobila ime Slo-
Glaviti predsednik za ZDA
CLEVELAND, O. — Dr. Carl Opaskar, sin znanega slovenskega pionirja Franka G. Opaskar-ja in njegove pokojne žene Elizabete, je bil izvoljen za predsednika American School Health Association, organizacije, ki ima svoje člane po vsej deželi.
Dr. Carl Opaskar je imel svoj urad na E. 152 St., dokler ni prevzel mesta zdravnika pri Cleveland School Board, kjer je sedaj glavni in vrhovni zdravnik. Dr. Carl Opaskar je brat dr. Vincenta Opaskar j a, zobozdravnika, Franka V. Opaskar j a, znanega odvetnika, in Mrs. Stan Gregor.
Vsi Opaskarjevi so zavedni Slovenci, ki jezik svojih staršev lepo govore, čeprav so rojeni v tej deželi, so se tu šolali in živijo in delajo največ v angleško govoreči sredini.
Dr. Carlu Opaskarju in vsem njegovim k lepemu priznanju iskrene čestitke!
AD
tudi obujali spomine na nekdanje dni in čase — tiste, v katerih smo mi prihajali čez morje
venski Rim v Ameriki”.
“Če kaj, to zasluži spominja-
I6WG izraža sožalje družini pok. dr. M, Kreka
CLEVELAND, O. — G. Jakob Žakelj, 6116 St. Clair Avenue, ki je mnogirp rojakom v begunskih taboriščih v Evropi odprl vrata v našo deželo, ko je prevzel za nje sponzorstvo in jim tako obljubil preskrbeti stanovanje, delo in vse drugo, kar bodo v prvih tednih po svojem prihodu v novo deželo potrebovali, je bil stalni sodelavec pok. dr. Mihe Kreka v vprašanjih priseljevanja slovenskih beguncev iz raznih taborišč v Italiji in Nemčiji, pa tudi drugod po Evropi.
Ko je pretekli mesec dr. Miha Krek nenadno zapustil to solzno dolino in odšel po večno plačilo za svoje žrtve, neumorno delo za bližnjega, za ves slovenski narod, za vdano prenašanje vseh žalitev in napadov, za trdno vero in vdanost v voljo božjo, je g. Jakob Žakelj to sporočil NC-WC (National Catholic Welfare Conference), osrednji katoliški dobrodelni ustanovi v naši deželi, s katero je pokojni sodeloval vsa leta zlasti v vprašanjih vse-Ij e van j a.
Od te je nato 10. decembra 1969 dobil sledeče pismo v odgovor:
Cenjeni g. Žakelj!
Resnično smo bili užaloščeni ob prejemu Vašega pisma od 3. decembra, v katerem nam sporočate, da je dr. Miha Krek od Lige Katoliških Slovenskih A-merikancev umrl 18. novembra. On je bil neprecenljiv pomočnik naši agenciji v pripravah za sponzoriranje Slovencev, kateri niso imeli nobenih sorodnikov ali prijateljev v tej deželi, in s posredovanjem potrebnih garancij. Hvaležni Vam borno, ako boste izrekli dr. Krekovi družini in njegovim sodelavcem naše iskreno sožalje.
Resnično smo hvaležni, da bo-Ta duh naj vodi vse!	ste Vi nadaljevali delo v prese-
cesti in po našem hribu je bilo j Vse čitatelje Ameriške Domo-1 lievanju.^ Od sedaj naprej se bo-lepo število slovenskih trgovin vine iskreno pozdravlja tu inimo obračali na Vas za Slovence,
v Ameriko. Jure je nama pre-|nja’” je resno Poudaril Jure-cej povedal iz svojih tedanjih!“Jaz večkrat v duhu gledara na dni. Prva leto je trdo garal, ko vse to in občudujem.” so kopali kanal od Chicaga doli. Jaz in Nick sva nekam zamak-Pctem je delal v žicami po 11, niena poslušala to zanimivo spo-12 in 13 ur na dan. Zvečer je bil minjanje, ki ga je nama podal tako truden, da ko je po večerji Jure 0 naših pionirjih in o premalo legel, ni mogel skoro dvig-1 teklc'sti naše naselbine. Nick je niti rok. Pozneje po prvi vojni|k i-emu dodal: je dobil malo boljše delo.	! “To je res bila velika doba za
Nick in jaz sva tudi omenjala' našo naselbino. Pomembna in najine skušnje pri delu v tovar-, vredna> da ostane v trajnem sponah in drugod.	! minu tu med nami in našimi bo-
Nato smo se spominjali naših dočimi rodovi tu in doma za obrtnikov, trgovcev in trgovin,! nrorjem, odkoder so prišli tisti, ki so vodili in obratovali števil- ki so s svojimi žrtvami to nare-ne razne trgovine in podjetja.'dili in dosegli!”
Malih trgovin zadnja leta je. Tako, vidite, se spominjamo vedno manj in manj, le tu in tu in tam naše preteklosti, ka-tam se še kdo trudi z njimi. Ka- dar pridemo skupaj stari znan-kor drugod, tako tu veletrgovi- ci. To je naša preteklost in v ne, posebno trgovine z živili, so njej smo živeli. Bodočnost je vse prevzele. A pred dobrimi 60 prihodnjih rodov in lepi uspehi in še pred 40 leti je bilo pri nas preteklosti pa bodo bodoče rodo-še dosti malih in srednjih trgov- ve opominjali: Bodite dobri in cev. še celo pred 30 leti smo'zvesti potomci svojih prednikov imeli v Jolietu 16 slovenskih in bodočnost bo vas nagradila grocerij in mesnic. Preje jih je 'e z večjimi uspehi! bilo pa še več. Doli po Chicago
Novice z Ely
ELY, Minn. — V Bloomenson Community bolnici je preminula 87 let stara Mrs. Ana Majerle, rojena Primožič v Črnomlju, od koder je prišla v Ely leta 1908. Pokojna je bila članica Društva sv. Jožefa št. 112 KSKJ in HBZ. Dolga leta je bila zvesta naročnica Ameriške Domovine. Zapustila je sinova Johna (Kalif.) in Leopolda (Ely), hčere Mrs. Anton Yadlowsky, Julijo Majerle, Mrs. John Keifer in Mrs. Ge-, orge Kiskala, 10 vnukov in 16 pravnukov. Pogreb pokojnice je bil 13. decembra ob devetih dopoldne iz Kernetzovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Antona, kjer je župnik rev. John Dolšina o-pravil sv. mašo ob navzočnosti velikega števila vernikov, nato pa na domače pokopališče.
Pritisnila je zima, ki pa smo jo vajeni in smo jo pričakovali, saj je Božič tu!
Vsem rojakom in rojakinjam vesele praznike in srečno novo leto!
Jos. J. Peshel
Ni vse talce dobro
in gostiln. Okrog mesnic je lepo dišalo po prekajenih klobasah, berecih, šunkah. Znali so jih tako okusno po domače napraviti.
Pasdertzi, Goršiči, Jurečiči, Sitar, Bluhti, Ažman, Terlepi in Poznanih je okoli ducat raz-še cela vrsta drugih.	jnih vrst orehov, od tega jih go-
Jure je omenil pri tem pogo- je 8.
drugod in vesel Božič vsem!
Tone s hriba
-----o------
Ducat vrst orehov
ki potrebujejo garancije za stanovanje in delo, in Vas tudi obvestili o njihovem prihodu.
Hvdla za Vašo pripravljenost za pomoč in sodelovanje.
Lepo pozdravljeni,
Mrs. O. Baroni, pomočnica direktorja
ST. THOMAS, Ont. — Danes sem čitala v Ameriški Domovini opis obiska v Sloveniji. Tudi midva z možem sva bila tam in o-stala dva meseca. Prevozila sva vso Slovenijo in bila tudi v Bel-gradu. Ni povsod tako dobro, kot pisec omenjenega sestavka piše.
Ni prav, da hvali kar vsevprek. Naj hvali, kar je res, in pove tudi, kar je slabo. Res si gradijo nove domove, toda v glavnem le tisti, ki delajo na tujem, zlasti v Zahodni Nemčiji, in seveda tisti, ki so pri koritih. Kmetje, ki so doma, si ne morejo postaviti novega doma. Nimajo kaj prodati, z izjemo mleka in kakega jajca. Davki so veliki, huda pa je tudi draginja, ki še vedno raste.
Ljudje so res dobri, zelo dobri. Prinesejo vsega na mizo, kadar jim pride kdo v goste. Dali so vse najboljše, potem pa sami pomanjkanje trpijo. Nekateri so si res nabavili stroje, ker je tam težko dobiti delavce. Mladi beže s kmečkih domov v tovarne, kjer je zaslužek boljši in boljši. Odbijejo 8 ur, potem pa so prosti; na kmetih ni nikoli opravljeno, delati je treba od ranega jutra do pozne noči, le pozimi je malo boljše, pa dela se tudi tedaj ne zmanjka.
Kdor je živel dalj časa v tej deželi, tu delal in zaslužil, ta si tam ne bo rad služil kruha. Je vse preveč različno, posebno zaslužek. Kdor tu dela in je zdrav, mu ne manjka nič, lahko si privošči marsikaj, o čemur tam ne morejo niti misliti. Naj je vse tako, vendar nas misel na domovino ni nikdar zapustila, domotožje se vedno znova vrača, se budi v nas in nas vabi nazaj v rodni kraj. Slovenija je zelo lepa, le žal nima pravega gospodarstva.
Lani sva bila v Argentini na obisku pri sinu. Tam je pa slabo, ubogi narod!
Vsem znancem vesele božične praznike in srečno novo leto!
Mihael in Roza Lesnika
/Z AMš/H VRŠI
Chisholm. Minn. — Spoštovani! Tukaj pošiljam ček za Ameriško Domovino, kar je več, naj pa bo za bolnega, mladega rojaka, ki leži v Cleveland Metropolitan General bolnici.
Zdaj pa vsem našim sorodnikom in prijateljem tam v Clevelandu, želim vesele božične praznike in srečno novo leto, ker kartic letos ne bom pošiljala. Saj mislim, da skoro vsi naši rojaki v Clevelandu dobivajo ta naš list.
Včasih berem dopise rojakov, ko sporočajo uredništvu, kaj vse bi radi brali. Seveda bi bilo vse dobro, čim več tem boljše, am-
pak prijateljev lista in sotrud-nikov bi moralo biti tudi več. Koliko lažje bi bilo za urednike, če bi imeli več gradiva in več poročevalcev.
Končno želim tudi urednici in vsemu osobju pri Ameriški Domovini vesele in zadovoljne božične praznike in' srečno novo leto 1970, in Vas lepo pozdravljam!
Mary Mlakar
*
Lake Villa, 111. — Spoštovano uredništvo! Prosim, sprejmite moja naj lepša voščila za božične praznike in za srečno novo leto 1970. Naj Vas Bog blagoslavlja in ohranja, naj Vam nakloni veliko sreče in zadovoljstva, da boste mogli izdajati izvrsten naš časopis “Ameriška Domovina”. Naj Vam da napredka in razširjenje lista med vsemi našimi brati.
K moji naročnini prilagam $2 za tiskovni sklad. Bog Vas živi in bodite vsi lepo pozdravljeni!
Nikola Grinjewsky
*
Toronto, Ont. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljam naročnino za prihodnje leto 1970 in Vam obenem želim prav vesele božične praznike in srečno novo leto.
Jaz se pripravljam za romanje v Jeruzalem in v Sveto deželo, seveda, če bom in če se bo zbrala skupina. Saj boste gotovo poročali v Ameriški Domovini,	,
Iskren pozdrav!
71 Simpson Avenue Jože Kastelic,
Predoslje, Slovenija. — Spoštovani! Danes Vam pošiljam za polletno naročnino. Vsem mojim prijateljem in znancem in tudi vsem pri Ameriški Domovini želim žegnane božične praznike in srečno novo leto. Vse lepo pozdravljam!
Janez Likozar
Gilbert; Minn. — Dragi g. u-rednik! Ker nam prav kmalu spet poteče naročnina za Ameriško Domovino, Vam to danes pošiljamo.
Obenem prilagamo tudi nekaj darov zo bolnega fanta v Cleveland Metropolitan General bolnici. Naj mu bodo ti skromni darovi v božično veselje. Ob jaslicah se ga bomo spominjali v svojih molitvah, da bi mu božje Dete naklonilo spet ljubega zdravja, da bi si mogel ustvariti novo življenje v širni Ameriki.
Obilo božjega blagoslova želimo tudi Vam in osobju Ameriške Domovine, da bi ta mogla v bodoče prinašati slovensko besedo med nas, ki smo raztreseni po Združenih državah Amerike in tudi drugod po svetu.
Vesele božične praznike ter srečno novo leto!
Mrs. John Tushar in družina
*
Chicago, lil. — Spoštovano u-redništvo! Pošiljam ček za 16 dolarjev z naročnino Ameriške Domovine za prihodnje leto 1970.
Ali bi mogli za podlistke kdaj priobčevati povesti starih pisateljev kot na primer “Ptički brez gnezda”, mislim, da je bil avtor prof. dr. Jože Debevec. Iz naših časov in iz naše resnično doživete in trpeče zgodovine pa na primer “V Rogu ležimo pobili”, da bi Slovenci v svobodi nikoli ne pozabili, za kaj so se borili naši domobranci in kaj bi bila lahko usoda vseh nas, ki smo bili proti komunizmu.
Vsem sotrudnikom Ameriške Domovine lep božič in srečno novo leto!
Helena Remec
«
Toronto, Ont. — Dragi urednik! Ameriško Domovino redno prejemamo. Prav lepa hvala!
Ob tej priliki pa Vam in vsem bralcem želimo miru polne božične praznike ter uspešno in zdravo 1970.
Jože Pogačar — Real Estate Slovensko smučišče —
Old Smokey Kimberley Slovenski hotel Seldon —
Dion Sound
Starčkov božični večer
Mrzlo je bilo zunaj in veter je silil v sobico skozi vsako špranjo. “Varčevati moram z drvmi, sima je še dolga.” Tako je premišljeval starček, se zavil v °dejo, sedel v oguljen naslanjač m zadremal. Tedaj je prav na-mhno potrkalo na vrata- Starček ie prisluhnil in dejal:
“Potrkalo je. Odpreti moram.” ^rsal je do vrat, jih odprl in v s°bo je stopilo dete.
“Kaj želiš?” je vprašal in ves mčuden strmel v otroka, ki ga te gledal s prijaznimi in jasnimi °čmi.
“Rad bi se ogrel tu pri tebi,” te dejal otrok in stopil naprej.
“Pri meni? Mar ne čutiš, kako mrzla je moja sobica?”
“Vzemi me v naročje, tako bo "bema toplo,” je prosilo dete in bezalo goli ročici proti njemu. “Davno že nisem pestoval "troka ... Joj, dolgo je že tega, tar sem na kolenih zibal svojega s*nčka... Pa je bilo lepo takrat, veš, tako lepo.” Starček se je Snežil in si otrl solzo • ..
“Vzemi me v naročje in pripo-Veduj mi, kako je bilo,” je spet 2aprosilo dete. Prosilo je tako milo, da se mu ni mogel usta-vliati. Sedel je v nastanjač in tate mu je splezalo v naročje.
“Kako si topel in mehak!” je ^kliknil in pritisnil otroka na trsi.
Pripoveduj!” je zaprosilo tate in z drobnimi prstki pobo-mio starčka po velem licu. v “Ah, kako nežno si me pobovo! Kakor nekdaj moj Cenek. a saj ti ne veš, da nekoč nisem '•l tako sam kot sem zdaj. Imel Sern dobro ženo in lepega, prid 'mga sinčka. Tako svetlo in to->lo je bilo takrat v mojem dotal! Ko sem se zvečer vrnil z tala, mi je Cenek splezal na miena, se stisnil k meni in me lobožal kakor si me ti prejle. °tem je poprosil:
“Očka, pripoveduj!” In jaz Serti mu pripovedoval pravljice Palčkih in vilah, govoril mu o lt)žicah, ptičkih in o sončku.”
“In o Bogcu!” je dostavilo tate.
“Da, tudi o Bogcu. Najrajši je taslušal zgodbo o Jezuščku, ki se 6 rodil v hlevčku. Jej, koliko-'tat sem mu moral pripovedo-tai o tem!” Dete je zdaj steg-tao obe ročici in spet pobožalo taa starčkova lica-Kako dobro mi dene to boža-... zdi se mi ko da me boža S Cenek...”
“Pripoveduj dalje!” je prosilo eta. Starček je nadaljeval:
. Na sveti večer sem postavil talice in žena je pred hlevčkom Ožgala lučko, ki je gorela vso tac... Lučka nas je spommjala ta je Jezus luč sveta. Cenek pa taju je neprenehoma spraševal taaj to, zdaj ono.. ■ Moj ljubi taek! Najbolj mi je ostalo taorpinu tole: “Zakaj Jezušček eza goli ročici k nam? Mama,
c ga! Daj, pokrij ga s kovter-jh!” A moja dobra Ančka ga Poučila, da Jezuščka ni moči ^reti s “kovtercem”, ker Njega j^eje samo ljubezen. Potem se f obrnil k meni in spraševal: ^čka, kaj je ljubezen? Povej
V|
k,
‘l> kakšna, je ljubezen?” In jaz ta mu dopovedoval, kakor sem tael in znal, da je ljubezen dota ko kruh, lepa ko rožice, svet-
rada”.” Starček se je spet raznežil in si brisal solzne oči.. •
“Na Sveti dan pa sva z ženo prejela Jezuščka v srce ... Ah, epi, prelepi so bili tisti časi!” Dete je pritisnilo glavico k starčkovemu srcu in vprašalo:
“In potem?”
“Potem ...” starčku je na ustnah zamrl ljubeznivi naglas ... i“Potem se je začelo .. - Tista prekleta železna pest!” je zavpil dete v njegovem naročju se streslo...
“Te mrazi? O, saj sem vedel, da se pri meni ne boš ogrelo.” “Pripoveduj! Rad bi vedel vse!” je s tresočim glasom zaprosilo dete.
“Da, povedal ti bom. Čutim, da moram nekomu povedati, nocoj me tu notri tako tišči... Starček je pokazal na srce in pričel pripovedovati drugi del svoje zgodbe.
“Bil sem zaposlen v skladišču. Opravljal sem težaška dela, a delal sem rad, saj me je doma čakala moja draga žena in moj ljubi Cenek; pri njiju sem v hipu pozabil na ves dnevni trud. Nekega dne so v skladišče pripeljali čudno železno reč, jo raztovorili in sestavili posamezne kose, in to so imenovali “žerjav”. Poskusili so, kako bo ta naprava delala. Čudovito! “Žerjav” je z lahkoto dvigal vreče in jih prenašal na določeno mesto. Občudovali smo ta železni stroj in ko smo zvečer zapustili skladišče, smo vriskali od veselja. “Železna pest”, tako smo jo mi imenovali, bo namesto nas opravljala vsa težka dela. Šli smo v gostilno in pili, piti.. -Tisti večer sem prvič v življenju prišel domov pijan ■..”
Dete v njegovem naročju je žalostno vzdihnilo, a starček ga ni slišal. Pomolčal je nekoliko in spet nadaljeval:
“Cenek mi je tudi tisti večer splezal na kolena in prosil: Očka, pripoveduj!”, toda jaz nisem znal več pripovedovati. Hvalil sem “železno pest” in se ustil na vse pretege, a to Ceneku ni ugajalo- Zlezel je spet na tla in se stisnil k materi. Ona me je gledala s čudnim nemirom v očeh in si od časa do časa obrisala solze. Prvič v življenju sem takrat zarohnel nad njo: “Kaj se cmeriš? Mi ne privoščiš, a? Ne privoščiš, da bi imel v bodoče lepše življenje?” ”
Kakor da se je v njej utrgal košček srca, je vzdihnila: “Pil si. Cene, preveč si pil.”
V ponedeljek sem se vrnil na delo in še bolj občudoval “železno pest”. Tam, kjer je bilo poprej treba deset, dvanajst delavcev, so zdaj zadostovali trije. Eden je vodil tisti stroj, drugi vreče podajal in tretji jih je sprejemal. Tisti teden smo res malo delali. V soboto pa smo poleg plače prejeli obvestilo, da smo odpuščeni- Prekleta “železna pest” nam je požrla vsakdanji kruh!”
“Nadaljuj!” je dahnilo dete. “Tisti dan je sreča zbežala iz moje družine. Hodil sem zdoma zgodaj in iskal zaslužka po dninah. Delal sem danes tukaj, jutri tam, domov sem se pa vračal pijan in moj Cenek ni hotel več na moja kolena. “Pridi sem!
glava mu je zlezla globoko na prsi.
“Nekega dne?” je vprašalo dete.
“Nekega dne sem se vrnil domov in našel hišo prazno. Sosedje so mi povedali, da so ženo in sina odpeljali v bolnišnico in pd tam se nista več vrnila. Oba je pobrala jetika ... Jokal sem in se kesal, da nisem skrbel zanju. Preklinjal sem “železno pest”, ki je bila začetek naše nesreče. Potem pa sem spet pil in kvartal. Imel sem mnogo Drijateljev in radi so me imeli, ker so pili na moj račun, ko pa nisem imel več, da bi jim dajal, so me vsi zapustili... In zdaj sem sam, tako sam in zapuščen-” “Nocoj sem jaz pri tebi,” je dejalo dete in spet pobožalo starčka.
“Nocoj si ti pri meni... Poslušaj, nocoj vem, da ni bila samo ‘železna pest” kriva moje nesreče ... Kriv sem bil sam. Če Di bil Ančki prinesel, kar sem na dnini zaslužil, ne bi zbolela ne ona ne Cenek... In nocoj bi midva gledala okrog naju vnučke... Postavili bi jaslice .. . Vnučki bi gledali Jezuščka in ponavljali, kar je nekdaj govoril Cenek:	“Pokrijte Jezuščka s
‘kovtercem’, da ga ne bo zeblo.” In moja Ančka bi jim povedala tako lepo kot je znala samo ona: Jezuščka ne more ogreti ‘kov-terc’, Jezuščka ogreje samo ljubezen.” ”
Starček je zaihtel: “Zakaj nisem skrbel zanju? Zakaj sem pil in preklinjal? Ančka! Cenek! Odpustita!!’
“Toliko let že čakam nate,” je dejalo dete. “Prišel sem, da bi se nocoj pri tebi ogrel.
“Kdo si?” je s tresočim glasom vprašal starček.
“Nocoj je sveti večer ...”
“Sveti večer...” je ponovil starček •.. “sveta noč ... Kdo si, dete?”
“Jaz sem božje Dete. Mene more ogreti samo ljubezen ...
Dobra, lepa, svetla in čista ljubezen ...”
“Božje Dete! .. . Jezušček!” je vzkliknil starček in se zbudil. Pri fari je zvonilo k polnočnici. Cene je kot pomlajen vstal, se umil in preoblekel ter odšel v cerkev. Po polnočni maši se je kot cestninar približal jaslicam in strmel v Jezuščka, ki je ste-zal goli ročici proti njemu Starčku so po velih licih drsele solze, da je šepetal:
“Tebe ne more ogreti “kov-terc”. Tebe ogreje samo ljubezen . .. lepa, svetla, čista ljubezen ...” Pokleknil je k spovednici in drugo jutro, na Sveti dan, je po mnogih letih spet prišel Jezušček v njegovo srce. Od takrat pa ni bil nikoli vec sam, zakaj božji bratec Jezušček je bil z njim.
ODPRTO V PETEK V MESTU OD 9:00 DOP. DO 9. ZVEČER. - V PODRUŽNICAH OD 9. DOP. DO 9.30 ZVEČER.
MI DAJEMO IN ZAMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
MAY'S BDDBET STORES
.	:,A:pav/NŠjA!FS

Pokupili smo celotno zalogo modnih čevljev od poznanega pittsburškega izdelovalca
Sedanji jesenski in novi spomladanski čevlji, kakor tudi čevlji iz naše redne zaloge, poznanih znamk. Pridite zgodaj za boljšo izbero.
Lakasti Usnjeni Z visoko peto S srednjo peto Z nizko peto
Salonarji
Spredaj vzorčasti Močni športni Z jermenčki In še več drugih oblik
Črni Rjavi Drap Modri Sivi v
skupini
Čevlji, čevlji in zopet čevlji za vašo modno jesensko in spomladansko obutev!
Velikosti 5-10 AA do B širine v skupini. May’s Budget-oddelek, ženski čevlji, v vseh 7 trgovinah.
Nad 4.000 parov, iz katerih lahko izbirate!
pop. Telefon galerije: UN 17877. jniki ZDA o novem ameriškem Ker je omenjena umetniška načrtu za pomiritev Izraela z A razstava redka mednarodna kul- rabci. turna prireditev, so prav iz tega vidika Slovenci bivajoči v New Yorku še posebno vabljeni. Torej ne zamudite lepe prilike!
Mar nisem tvoj oče!” sem vpil teo sonček in čista kakor voda toda Cenek se me je bal. Iresel
se je in bledel. Vsak dan je bil bolj bled... Ančka je jokala in
jtatdenčku...”
^ete v starčkovem naročju se
d Povzpelo, ga objelo s svojimi ■ tanirni ročicami in prislisnilo
ijtaje ličece na njegovo kosmato (( A ,
je vzdihnil starček, tako me je objel moj Češe povedal, da
Ah!”
J’tav
tak u
’ ko sem mu
ljubezen to, da imamo koga Tedaj je veselo vzkliknil: zdaj pa vem, kaj je Iju--tan, zakaj jaz imam tebe in
S-
Cka’
Mednarodna Sjožižna razstava v Y©rka
tudi colage in dru-1 ^ivatnim P^voznim družbam,
tako rad! Pa'tudi Jezuit imam zelo rad in Mamko >j^o tudi!” Vidiš, tak je bil moj
taek.
3av0
Pobožal sem ga s svojo desnico in mu dejal: ,^tav je tako, Cenek! Tudi mid-taaava tebe in Jezuščka zelo
prosila:	“Cene, preveč piješ,
zato se te otrok boji... Nehaj. Cene! Kruha nimava, stanarino nimam s čim plačati. •. Prinesi vsaj za kruh, pa bo spet vse
dobro . ..”
“Za kruh!” sem rohnel. “Delat pojdi! Mar misliš, da bom jaz delal za tri?” Nič ni odgovorila. Sklonila se je nad škaf — prala je drugim, da je zaslužila za mleko in kruh Ceneku — in v škaf so padale njene solze... Za hip se mi je zasmilila in v srcu sem sklepal, da se bom poboljšal. Toda strast po vinu in kartah je bila močnejša... Nekega dne pa...” Stabček je umolknil in
NEW YORK, N.Y. — V galeriji Internationale na 1095 Madison Avenue v New Yorku priredili za letošnji božič pesti o umetnostno razstavo. Razstavna dela so razmeščena po vseh prostorih galerije; zastopanih jc nad 60 umetnikov raznih narodnosti, v raznih tehnikah in slogih ter bo zajemala sodobno slikarstvo, kiparstvo in grafiko. Zastopane so ge tehnike.
Na tej razstavi je zastopan z več deli tudi kip&r France Gorše in je omembe vredno, da jc med drugim razstavljeno tudi njegovo najnovejše delo v tolčenem bakru, portret solastnice galerije Mrs. Califano. Obiskovalcem je na razpolago razkošno ilustriran katalog, ki vsebuje od vsakega razstavljavca po eno reprodukcijo.
Razstavo so odprli 23. decembra in bo odprta do vključno 3. januarja 1970.
Umetnostne galerije v New
Hajvečje prevozno letalo 6-5A že v vofaški služba
MARIETTA, Ga. — Letalske sile so 17. decembra letos prevzele prva prevozna letala C-5A, katerih vsako je sposobno dvigniti s tal 798,000 funtov in prenesti vseh vrst, tudi najtežjega orožja na velike daljave. Letalo C-5A je dolgo 248 čevljev in meri preko kril 223 čevljev. Njegov prostor za tovor je dolg 121 čevljev in lahko sprejme 6 Greyhound busov za dolge vožnje.
Oborožene sile so prvotno naročile 120 takih letal, pa so nato naročilo zmanjšale na 80 letal, ker je cena narastla veliko preko predvidene vsote.
Lockheed-Georgia družba, ki ta letala gradi, se je odločila graditi tudi posebon vrsto teh letal za potrebe gospodarskega prevoza. Upajo, da se bodo ob nesla in bo imela družba tako tudi možnost letala prodajati
Sen. G. McGovern nima prave opore med volivci
WASHINGTON, D.C. — Sen. George McGovern je eden najbolj vnetih “golobov” v vietnamskem vprašanju. Lani se je o o t e g o val za demokratskega predsedniškega kandidata in nekateri govore, da se utegne leta 1972 znova.
Zanimivo je, da kljub vsej senatorjevi vnemi za “takojšen in brezpogojen” umik ZDA iz Vietnama, to stališče med njegovimi volivci nima nobene prepričlji-ce opore. Zadnje povpraševanje a stališču volivcev od senatorjevega stališča je pokazalo, da se strinja z njim komaj 19% volivcev Južne Dakote.
Švica obsodila arabske napadalce na izraelsko letalo
WINTERTHUR, Sv. — Trije arabski komandosi, ki so 18. februarja letos napadli na letališču Kloten pri Zuerichu izraelsko potniško jet letalo in pri tem u-bili pomožnega pilota, so bili od porote spoznani krivim umora in nato od malega senata obsojeni vsak na 12 let trdega dela, nato pa za 15 let prepovedi stopiti na švicarska tla.
Izraelski stražar v letalu, ki je nastopil proti arabskim napadalcem in enega od njih na mestu ubil, je bil oproščen.
Obsojeni na 12 let ječe so bili 24 let stari Abu El-Heiga, 34 let
stari Tawfik Yousef in 22 staro dekle Amena Dahbor.
Visoko v zrak se dviga
The Empire State Building v New Yorku se dviga 1,472 čevljev visoko. Od tega odpade na televizijski stolp 22 čevljev.
dobijo delo
Cleaning Women
Experienced preferred. Full or part time evenings.
Call 884-9145
(247)
MALI OGLASI
Arabski komandosi napadli iz Libanona
AMAN, Jord. — Včeraj zgodaj zjutraj so arabski komandosi napadli iz Libanona izraelska naselja vzdolž 21 milj libanonsko-izraelske meje. To je bil prvi tak večji napad, saj so arabski gverilci napadli kar pet izraelskih naselij.
Napad jq bil izveden ko zaseda v Rabatu v Maroku konferenca vodnikov arabskih držav. Izraelska vlada je imela včeraj izredno sejo, na katero
For Rent
E. Cleveland, 13777 Euclid: Efficiency, 1 person only, appliances, heat, gas, decorated, $74. 321-2950
— (248)
Yorku niso odprte ob nedeljah,1 sta letela iz Washingtona tudi praznikih in ne v ponedeljkih; I zunanji minister Abba Eban, ki ure obiska so: 10.30 dop, do 5.30!se je tam razgovarjal s predstaV-
Year End Special
Builder desiring to close out inventory before end of year offers this new 3 bedroom ranen with a full basement, 1% baths. V;času,|built-in oven, range & disposal in a good area in Esstlake. Minutes to shopping off Lake Shore for the low price of $22,900.00. VINE REALTY INC. Corner Rte. 91 & Vine WH 2-4440
(247^)
V blag spomin
OB ČETRTI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA MATI, STARA IN PRASTARA MATI
Mary Hrastar
Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 25. decembra 1965.
V miru božjem zdaj počivaj, draga, nepozabna nam, v nebesih, rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj.
Žalujoči:
sin WILLIAM hčeri ELSIE URBIČ in MARLEN DOBRZENIECKI, 15 vnukov, 6. pravnukov in ostali sorodniki
Cleveland, O. 24. decembra 1969.
V blag spomin
OB DEVETI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ DOBRI IN NEPOZABNI SOPROG IN OČE
STEFAN ZELK0
ki je zatisnil svoje mile oči dne 25. decembra 1960.
Devet let je že minilo odkar Te več med nami ni. Žalostna so naša srca, solze zalivajo oči.
Nikoli Te ne bomo pozabili in vedno bomo Te ljubili, čeravno v hladnem grobu spiš, Ti v naših srcih še živiš.
Luč nebeška raj Ti sveti, tam pri Bogu vsaki čas.
Počivaj mirno, blaga duša in v nebesih pros’ za nas.
Žalujoči:
JENNIE, soproga FRANK in STEPHEN, sinova HELEN in BONNIE, snahi VNUKI in VNUKINJE FRANK, brat ter ostalo sorodstvo.
Cleveland, O., 24. decembra 1969.

I
S F. S. FINŽGAR:
POD SVOBODNIM SONCEM
Bojan je stegnil roke in pomirjal vojsko. Začel je vnovič.
“Vprašam vas, ali poznate bolest Svarunovo, ki ga ujeda kakor kača, ker mu je ugrabljena edina, od vseh čislana?”
Vojska je nategnila v žalosten, grenkosti poln vzdih.
“Vprašam vas, kaj je naša dolžnost, ko smo zvedeli, k j e biva ugrabljena Ljubinica?”
“Ponjo! Za njo!” je grmela vojska.
CHICAGO, ILL.
GREETINGS
SEASONS GREETINGS
P. J. CULLERTON, ASSESSOR
COOK COUNTY
38th WARD REG. DEMOCRATIC ORGANIZATION
liT
“Vprašam vas, ali tedaj tudi ponjo, če je za ozidjem, če biva v Solunu!”
“Nad Solun! Smrt, smrt Bizancu! Perun je z nami!”
Vojska je pobesnela, velmoži so dvignili meče, hrup je glušil kipenje morja in valov. Rado je ihtel od veselja, objemal mladce in ponavljal. “Nad Solun, nad Solun!”
Molčala sta edino dva, največja junaka, Iztok in Jarožir.
Brazgotina na čelu starega vojaka je čisto posinela, z ustnic mu je odbežala rdečica. Srepo je gledal na Iztoka in z ostrim pogledom iskal misli za temnim čelom vojvode, katere-
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
A HAPPY CHRISTMAS & A BLESSED NEW YEAR TO ALL
PETERSON FUNERAL HOME
6938 W. Nortl/Ave., Chicago, III. ME 7-4441
MALE HELP
MAINTENANCE MAN
McDonald’s the leader in the drive-in restaurant industry is seeking a maintenance man to work at our newly constructed training center in Elk Grove Village. Successful candidate will maintain, repair and service building at our recently remodeled research and development lab in Addison. The candidate must be able to drive to work. Salary commensurate with ability & experience. Outstanding fringe benefits. Call 346-6750, ext. 242 or 212. Call 439-11060 Wed. & Thurs. for a confidential interview.
MCDONALD’S.
(248)
HOUSEKEEPER - CHILD CARE Perm. N.W. side Chgo.
Stay or Go. Refs.
588-7532
(247)
DAY WORK House Cleaning
Light washing our transportation, 692-6269
(247)
CHILD CARE
Mature experienced woman. Live-in 5 days; own rm. bd., TV. Sal. open. Refs. req.
748-1607
(248
BUSINESS OPPORTUNITY
BARBER STYLING SHOP —
2 Working Chairs, 23 Years. Modern DA 6-3829
(247)
mu je ždela težka skrb na obr-vih. Jarožir je videl, da čaka Iztok trenutka, ko se umiri va-lovje. Tedaj izpregovori modrost in pove vojski, pijani od zmag, da si razbije glave in polomi tilnike ob močnem Solunu.
Ko so se umirili kriki, ko je samo še od daljnih dalj, od zbora tolpe in pastirjev, donela jeka kakor odmev, se je dvignil Iztok na skalo, kjer je stal starosta Bojan. Previdno je izpre-govoril:
“Bratje Sloveni, bratje Anti! Perun nas je vesel, sojenice se vesele, ker so stale ob rojstvu takih junakov, in bogovi so z nami, ker smo maščevali tudi njih oskrunjeno ime, ko smo kruto gonili krščenike. In sedaj — Solun!”
V tistem hipu je zavrelo med množico. Vsa vojska se je okre-nila. Od vzhoda je gnal med vrste v divjem diru s potom, peno in prahom posutega konja poslanec- Iz hropečih prsi so mu kipele s sklanim, hripavim glasom besede poslanstva: “Vojska — Bizanc — konjenica — nad nas!”
Sredi velmož je obstal na smrt zmučeni hunski konj. Noge je razpostavil na široko, stresal se in utripal po vseh mišicah, mla-
dec se je popel v sedlu kvišku, lovil v zmučenih prsih sape in izpovedal na glas:
“Po Solunski cesti od Bizanca jezdi vojska nad nas. Načeluje ji veliki vojvoda iz carske straže Azbad.”
Po teh besedah se je mladec sesedel, omahnil in padci na roke vojščakom, ki so priskočili in ga prestregli.
Narod je prevzela osuplost. Vsi velmoži, vojščaki in sami starešine so obmolknili in gledali na Iztoka.
Ko je vojvoda začul ime Az-badovo, ga je hipoma pretreslo kakor skrb. Prepričan je bil, da magister ekuitum ne jezdi iz Bizanca prazen in slaboten. Toda strah je takisto hipoma preminul. V srcu je zaslišal kakor glas usode, kakor povelje.
“Ni ti dodeljeno, Iztoče, da bi pil sladkost z njenih ustnic, preden ne dovršiš dela. Ne nagne se ti cvet prej na prsi, dokler ne izgovoriš: Dokončano, tudi ti, Irena, tudi tvoje trpljenje je maščevano!”
Ob tej misli, da gre sedaj v boj zanjo, samo zanjo, mu je zažarelo obličje. Velmože je oblil ta plamen z veseljem, skrb je ginila, z lica vojvode je sevala nada. Nihče ni zboroval,
nihče se posvetoval.
“Velevaj, Iztoče! Vojvcda si!” Tako je Spregovoril starosta Bojan, zbor je pritrdil:
“Velevaj! Za teboj gremo vsi!” Mladi Svarunič je zajezdil konja. Pozlačeni šlem je švigal med vrstami, kakor bi s plamenico begal med gorivom in prižigal. Zadonela so povelja, zazvenelo orožje, zarezgetali konji, zatrobili rogovi. Do noči je stala vojska v redu, in preden je začudo okrvavljeno sonce utonilo v valovih, se je premaknila konjiča in zdivjala od To-pera po cesti sovražniku naproti.
Tolpa je pognala črede v hribe in se poskrila v šumah krog Topera. Njej je bilo naročeno, naj varuje plen in čuva ujetnike dokler se ne povrne vojska.
Ko je legel mrak, je sredi gas-nečih ognjev ostal sam — Radovan.
“Ne bom potoval ponoči! Kako so me zapustili! Kakor oglodano kost. Lepo plačilo za trpljenje! ‘Nazaj pojdi!’ mi je naročil Iztok. Lahko jim boš utekel brez suma, ker bežijo bogatini iz mesta. Gotovo lahko- Ali zato ni treba mene goniti kakor pseta. Nazaj pojdi! Nazaj v Solun in pozdravi in povej in prosi
Lepo božično darilo !
Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika.
MALE HELP
AIRCRAFT
ELECTRONICS TECHNICIAN
One opening. Experienced in radio communications, navigation, autopilot or flight instrument systems. Second class and FCC license desired. Military experience considered. Hourly rate $3.70 plus. All fringe benefits.
Apply Personnel Office or send resume:
UNIVERSAL AIRLINES
Willow Run Airport Ypsilanti, Michigan 48197
PURCHASING AGENT
America’s Largest Cosmetic Wholesaler Is Looking For A Sharp Man To Assist Purchasing Director Good Salary Discounts And Benefits
Gall Mr. Sapoznik: 243-1600
AIRLINE AIRCRAFT INSTRUMENT PERSONNEL
One Opening. Must have 18 months experience. On the disassembly, repair, calibration and final test of aircraft instruments on any one or all types — aneroid, gyroscopic, electrical and electronics. Will train watch repairman. Hourly rate $3.70 plus. All fringe benefits.
Apply Personnel Office or send resume:
UNIVERSAL AIRLINES
Willow Run Airport Ypsilanti, Michigan 48197
(248)
^SSsLI
S PTIČJE PERSPEKTIVE — Pogled z višine na mesto Victoria na otoku Hong Kong in onstran preliva mesto Kowloon, ki leži na kitajski celini, pa je del britanske kolonije. Ozemlje ima Britanija v najemu do leta 1997,
in reci in pripelji jih sem. Seveda! Vsak bi jedel, če mu kdo strese v naročje. Prava ljubezen taka, če mora starec otemati za ženine. Takoj pojdi, nocoj, hitro, lepo te prosim., očka—”
Radovan je oponašal Rada. “Ne bom potoval ponoči, sem rekel in še pravim!”
Godec je jezen odšel v Toper in začel stikati po kleteh. V pre-toriju je zasledil še nedotaknjeno shrambo za vino in jedi. Zasadil je plamenico v prst, zakuril ogenj in začel večerjati. Po večerji je nagibal tako dolgo vrč k ustnicam, da je omagal ogenj in on. Naslonil se je z glavo na glinasto posodo in zaspal-Ko se je bila po Bizancu raznesla vest o pohodu barbarov, je Upravdi posinjela polt na suhem licu. Vse noči je gorela svetilka v njegovi sobi in vsako uro mu je silenciarij poročal o novih grozotah barbarov, o katerih so pripovedovali begunci. Despot je preklinjal Tunjuša, se oziral hkrati skozi okno na dovršeno kupolo sv. Sofije in molil za dar modrosti.
Toda vtem, ko je Justinijan upogibal tilnik pod jarmom skrbi, ki so se nenadoma navalile nanj, se je carica veselila pohoda barbarov. Do duše je bila uverjena, da je to Iztokovo delo. Zakaj njeni ovaduhi so prisluškali šepetanju po taber-nah, namigavanju po forth, ugibanju med vojaki in glasni sodbi brezposelnih bosjakov, ki so drli na jesen v Bizanc.
(Dalje prihodnjič)
Tlfi’	: _;f•i
.'S;,®,.-
V BLAG SPOMIN
OB 32. OBLETNICI ODKAR NAS JE ZAPUSTIL NAŠ PREDOBRI OČE IN STARI OČE
Risd&if EM§v£g
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 24. decembra 1937
Gospod daruj mu mir, ' naj večna luč mu sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti.
Žalujoči:
RUDOLPH, ANTHONY in CARL sinovi;
KATHERINE, JOAN in MARGARET, snahe; VNUKI in VNUKINJE.
Cleveland, O., 24. decembra 1969.

Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini!
Poklonite svojim otrokom in slovenskim in ameriškim prijateljem
FROM GSRNI0LA TO CARNEGIE HILL
odlično ocenjen življenjepis .Antona šublja v angleščini, s številnimi fotografijami slovenskih zborov in kulturnih nastopov in s krasnimi barvnimi slikami slovenskih krajev in pokrajin.
Cena: platno $6, broširana $5. Dobite jo pri Tivoli Enterprises in v potniški pisarni g. M. Antloga na St. Clairju in pri Mrs Ani Jesenko od Zbora Triglav, po pošti pa na naslovu:
EURAM BOOKS 29227 Eddy Rd.
Wiekliffe, Ohio 44092
KER NE BOM POŠILJALA BOŽIČNIH KARTIC, VOŠČIM TEM POTOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM IN HVALA ZA POSLANE KARTE.
Afojzija Preša
1067 E. 67 St.
DRUŠTVENI IMENIK
) Veliko posameznih društev ima v našem listu seznani svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letm oglas v imeniku društev Am,eriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društve-nia vesti in novic.
VELIKO OKRASJA — Tole svojevrstno okrasje je bilo n ogled na nedavni razstavi v Parizu.