gmetm	^^^^^	^^^^^
«5 Din, m inozem- 4W fe	A	llw Cek. račnn: Ljub-
•tro 40 Din — ne- ML ^ M W ^BT ^^ ^	^ ^ flfe. f MU ^ ^HT	Ijana it
deljaka izdaja ce- MW MSM flV Jf	JH^. #	10.349 za
loletne 96 Din. sa ^^HK M »MS flgn H g	Blm^^* fWL g	ffl|
Inozemstvo 120 Din ftk '"igllfli CT H ^	§ ^Bl ^Bf ^H	Zagreb
Kopitarjevi ntti/in ^^^^ ——-	^ O^HBHHHB^	Uprava: Kopitar-
_ . ._. , _ , , „ _ .	jeva 6, telefon 2993
MreanMtm« dimi ataSba m — sočna »96, 8994 in MM	- bhnja mk dan ajntraj. rasen ponedeljka tn dneva
pe praznika
Borba za Madrid
Dvodnevna bitka med vlado in uporniki Se vedno nejasna poročila o položaju
Kje je sovražnik?
Gre za bodočnost! Sedanjost je taka, kakršna pač je, nihče ni zadovoljen z njo/ lin če ima kdo pravico biti nezadovoljen, jo imamo mi katoličani, ki imamo v Evropi velikansko številčno večino in bi moralo biti po demokratičnem načel« vse are j eno po naše, v resnici je pa vse urejeno po pogansko: revež nima tistih pravic, ki mu po Katoliškem svetovnem nazoru ko<t človeku gredo, samo zato ne, ker je reven človek, bogatincu ni treba izpolnjevati tistih dolžnosti, ki bi jih po katoliškem svetovnem nazoru kot človek moral izpolnjevati, samo zato ne, ker je bogat človek. Toda tisti, ki so kovali sedanjost, niso nič vprašali, kaj pravi katoliška vera. Postavili so se na pogansko, za človeka živalsko načelo: prerij se, kolikor daleč se moreš, če se po žuljiji celih množic moreš povrcpeti više, se vzpenjaj po žuljih, če moreš po krvi priplavati kam delj, plavaj po krvi, če te dragoceno vino delj prinese, plavaj po vinu; počni, kar hočeš, samo glej, da prideš kam naprej; zadaj ostati je grdo, naipredek pa je zmamenje spretnosti in zmožnosti* Ob taikiih načelih pa so seveda tisti, ki so hoteli ostati ljudje, ki so se hoteli držati razodete in v človeška srca položene vere, ostali zadaj, velikanska številčna večina katoličanov je iz samih revnih in preprostih množic in preproste množice so verne in čim večja je stiska, tem bolj se oklepajo vere.
Če ima kdo pravico biti nezadovoljen, jo imamo mi Slovenci, ki nas je mednarodna politika ločila od več ko pol milijona naših bratov. Tudi za države in narode je zmagalo načelo: prerij se, kolikor daleč se moreš, če si s tanki moreš podvreči več sveta, pojdi nadenj s tanki, če s plini, pa s plini, če z lažjo moreš zasužmjiti druge^ narode, se poslužuj laži vsevprek, če s hinavščino, bodi hinavsiki in nikdar ne pokaži svojega pravega obraza. Ako taka načela še dalje ostanejo v veljavi, potem malih narodov pač ne čaka drugega, kakor mučeniška smrt.
Borba bo vedno ostala vsa vsebina življenja, ker vsak posameznik in tudi v6ak narod kot celota hrepeni po sreči. Vsak se skuša dokopati do nje, ob tem pa posameznik trči na posameznika, narod na narod. Verska in moralna načela pa so tako globoko vkoreninjena v človeški naravi, da se nikdar vsi ljudje ne bodo mogli postaviti na živalsko načelo: prerij se, kolikor daleč se moreš; ako bi se to moglo zgoditi, bi človeštvo ne bilo več stvar božja. Človeštvo, ki bi ne čutilo v sebi večnih, neizpremenljivih in od časovnega Hoka neodvisnih smernic in pravil, ki hrepenenje po sreči držijo v gotovih mejah, bi bilo popoln dokaz, da Boga ni. Takega človeštva pa ni in ga ne bo. Posameznik pa more zavreči ta pravila in se prerivati za svojo srečo tako, kakor je v svoji brihtnosti spoznal, da bo najbolj uspel; če mu pri tem notranjnost le kdaj očita, da to ni prav, se že zna hitro potolažiti, da je to pač »borba za obstanek«. Ta njegova brezobzirna borba za obstanek pa peha celo množico obzimejših in poštenejših v propadanje. Tak brezobzirnež pa se kmalu pri-Koplje tudi do javnega vpliva in na lepem so državni zakoni tako skovani, da je kazniva tatvina in pretep; zatiranje vdov in sirot, utrgo-vanje zaslužka, zapostavljanje človeka z družino pa ostane samo — greh, ki se 6icer z neizprosno gotovostjo kaznuje na onem svetu z nedoumljivimi kaznimi, ne pa na tem svetu z zaporom, ki bi bil takemu poganskemu brezobzirnežu veliko bolj umljiv in bi veliko bolj krotil njegovo »borbo za obstanek«.
Po celem svetu je že prodrlo prepričanje, da tako ne gre več naprej. Ali se bomo v tej neizprosni dirki vsi do smrti upehali in drug drugega pohodili, ali pa moramo uveljaviti nova pravila, ki bodo tudi pred svetno oblastjo za vso enako vodila in krotila hrepenenje po sreči, tistim, ki kaj imajo in tistim, ki nimajo nič. Gre za bodočnost tega sveta, za velik in silno pomemben preobrat na tej zemlji, ne za po-smrtnost, za onstranski svet, kjer se itak že od vekomaj vse izravna, kjer se pravilnost borbe za obstanek presoja po neizpremenljivih božjih zakonih, ne po uspehu. Katoličani po celem svetu so se na svarilen in proseč glas papežev že lotili dela, da dajo zemlji novo obličje. Tudi v Sloveniji to gibanje ni neznano, samo do kosti nam še ni prodrla zavest, da je najbolj nujno in da je v sedanji dobi to najbolj katoliško javno delo — Rim, ki po sedanjem svetu daleč vidi in ki ima najjasnejši pogled v bodočnost, je tako spoznal. Kakor al) vsakem prelomu časov, tako se tudi danes javlja vse polno prerokov, ki oznanjujejo novo bodočnost. Prej ali slej se katolicizem mora z njimi srečati in se spustiti z njimi v borbo — za bodočnost.
Čigava bo bodočnost, to je danes vprašanje. Sedanjost se maje in je samo vprašanje časa, kdaj bo omahnila, večna ni, kakor nič človeškega mi večno. Čigava bo bodočnost, kako bo v bodočnosti urejena človeška družba, kakšni bodo bodoči zakoni držav, ali taki, da bodo revne in preproste množice imele več pravic, ali pa taki, da bodo morali vsi zatirani umolkniti in do smrti s pritajeno kletvijo na ustih služiti kakemu zemeljskemu bogu. Kdo je enakovreden tekmec katolicizma, kdo še pravi, da bi mogel in znal zgraditi bodočnost po svojem, poganskem kopitu? Pred katoličani raste vprašanje: Kje je sovražnik, ki grozi, da bo zgradil bodočnost nu še bolj poganskih temeljih, na kakršnih pa stoji sedanjost?
Jasno ie, da takih sovražnikov ni veliko. Če jih je veliko, se pač med seboj ruzliku jejo, so sami med seboj v sporu in niso nevarni. Če pa je eden, morajo katoličani vedeti, kje je, da ne bodo mahali po zraku. Tudi to je za slovenske razmere gotovo, da to ni nobena izmed obstoječih političnih strank, ker nobena ne name- j rava graditi bogve kako nove bodočnosti. Te j skrbijo — ta bolj posrečeno, ona manj — za j mostove, vodovode, za ceste in drupe svetne do- | brine, ki jih v sedanjosti potrebujemo.
Edini, ki se poleg katolicizma bije zu bo- ' dočnast, je komunizem. In njegova borba je zelo strupena in zelo neprizanesl jiva. To je edini sovražnik katolicizma, ki hodi po svetu kakor rjoveč lev in je na teh svojih pohodih zašel tudi med slovenski narod. Samo dvoje je duiua; \ ali bo naša bodočnost katoliška nli pa bo ko- I munističnn, JNS-arska gotovo ne bo. Komunizem I
Ze ves teden divja po vsej Španiji državljanska vojna, ki je ponekod tako divja, da je baje dozdaj našlo emrt v bratomorni vojni okrog 30.000 ljudi, da so cela mesta, kot Saa Sebastian na francoski meji, Malaga in La Lenia na jugu pri Gibraltarju, popolnoma razdejana. Drugod so porušene cerkve, samostani, državna poslopja, mostovi so razstrelje-ni, železnice uničene. In še vedno ni konca.
Položaj je sedaj približno naslednji:
Revolucija je izbruhnila najprej v španskem Maroku, kjer je vojaštvo zasedlo vse ozemlje in ustanovilo uporno vlado. Namen tega udara je bil, da bi vse vladne čete zvabil na jug in bi uporniki, ki so bili tudi v notranjosti države pripravljeni, potem udarili s severa, vzhoda in juga hkrati na Madrid in se tako polastili osrednje oblasti. Načrt se je deloma posrečil. Ko so vladne čete drvele proti jugu in res zavzele Malago na južni obali ter začele obstreljevati tudi uporniška mesta v Maroku, so uporniki nenadoma udarili iz Cadixa in Seville proti severu v smeri proti Madridu. Ta pokrajina se imenuje Andaluzija in je bila kmalu vsa brez izjeme v rokah upornikov. Istočasno pa se je razgibala uporniška vojska tudi v severnih pokrajinah ob franooski meji, to je v Navari in Stari Kastiliji, odkoder eo nameravali udar na Madrid v treh ločenih kolonah. V par dneh so bile severne pokrajine Navarra, Stara Kastilija, Aragon, Leon v rokah upornikov. Zasedli so mesta kot Burgos, Pampelu-ne (ki je glavno mesto pokrajine Navare), Valla-dolid in Segovijo. Iz Navarre vodi udar general de Liano, ki je deloma posegel tudi že v Katalonijo in ki se je nevarno približal Madridu. Iz Burgosa na severozapadu pa prihaja kolona generala Molle, ki je prodrl že do 30 km daleč od Madrida. Uporniki so imeli še en namen, da bi bili namreč udarili tudi z vzhodne obale, torej iz mest Barcelona in Valencija naravnost na vzhod proti Madridu, toda načrt se je za Barcelono ponesrečil, za Valen-eijo pa se ve le toliko, da so te uporniške čete odrezale Madrid od morja.
Vladne čete, ki so najprvo šle branit španski Maroko in južno obalo, da ne bi uporniki 'izkrcali maroške čete na špansko ozemlje, so imele
Poročila z
London, 25. julija. A A. Reuter objavlja: Vesti so še zmeraj zelo kontradiktorne. Po dosedanjih vesteh se zdi, da še nobena stranka ni dosegla absolutne nadmočnosti. Vlada jc utrdila svoj položaj v Madridu in Barceloni. Očividno se je utrdila tudi v San Sebastianu. Odločilne važnosti pa bodo borbe severno od Madrida. Resnost položaja se vidi najbolj ii tega, da so vse tnje države poslalo svoje ladje r špansko luke, da bi rešili tuje državljane. V diplomatskih in konzularnih krogih prevladuje prepričanje, da je treba tujce čimprej rešiti iz Španije.
Uporniki trdijo:
Lisabona, 25. julija. A A. DNB poroča: Od snoči se vodijo na Sieri Guadarami hude bitke med prehodnicami vladnih čet in upornikov. V teku noči so prenesli v Madrid mnogo ranjencev. Trd se, da uporniki stalno napredujejo.
Henday, 25. jul. AA. Poseben dopisnik nemškega dopisnega urada DNB na francosko-špan-ski meji poroča: Po vesteh, ki prihajajo na mejo je vlada v samem Madridu še gospodar položaja. Vlada spravlja vse ljudi, ki so samo malo sposobni za orožje na najbolj odložene točke okolice Madrida. Po najnovejših vesteh se predhodnice posameznih uporniških kolon nahajajo najbližje 20 km od periferije mesta, najbolj oddaljene pa 70 km od prestolice. Trdi se, da so v vladnem taboru zelo pesimistično razpoloženi. Uporniki se še zmerom držijo taktike, da so no prenaglijo r, oboroženimi napadi. Odpor prestolice hočejo zlomiti na ta način, da bi preprečili dovoz živeža v mesto. Poleg tega se dva najvažnejša vodovoda Madrida nahajata v rokah upornikov, ki so pokvarili vodovodne cevi. V štabu generala Mole izjavljajo, da vlada med uporniki odličen duh in da prebivalstvo severno od Madrida navdušeno pozdravlja upornike.
Dopisnik DNB poroča dalje, da se jc general Mole posebno učvrstil na črti Pampeluna in Logronn, Burgos, Siera Gvadalajara. Uporniki so tudi prepričani, da bodo zmagali že zaradi tega,
pa jc tekom svojega dela dobil že toliko oblik, da ga je danes že težko spoznati. Skriva se v najrazličnejših kožuhih, najnovejši je »ljudska fronta«, ki se je pojavila tudi med Slovenci. Imena, ki se omenja jo v zvezi z'»ljudsko fronto«, sicer nič kaj ne kažejo, da bi predstavl jata ravno najbolj borbotie in novotarske ljudi, saj so to večinoma že utrujeni in naveličani politiki, važnejša so tista imena, ki se samo včasih i neprevidnosti omenijo. Kukor stare, čitalniške gasilce, ki so znali ravnati s preprostimi briz-galnami na ročni pogon, na motorne brizgnlnc jih se ne razumejo več, šč vedno veseli, če jim mladi odbor včasih zaupa nalogo, dn v svetli uniformi v imenu celega društva pozdravijo kakega veljaka, ko jiride v vas, tako so ti stari možje iz. »ljudske fronte« vsi veseli, če se iih mladina spomni in jih sprejme celo v »ljudsko fronto«, v to najbolj moderno in najbolj novo družbo. Počaščene se čutijo, če smejo v imenu »ljudske fronte« kdaj kuj podpisnti ali celo j u % no i/progovoriti, ne vedo pa, da niso ve<' vodilni možje, ampak da vso fronto vodijo popolnoma drugi.
uspehe pri Malagi, kjer so upornike vrgle nazaj. Okrog Gibraltarja, kjer budno stražijo angleške kriiarke, niso imele uspehov in bo morale nazaj Proti Sevilli so bile popolnoma brez moči in so se umaknile. Na severu so popolnoma odbile upornike v Barceloni, ostale so gospodar položaja v rudniškem okraju v pokrajini Asturija na severni obali, se borijo z menjajočim se uspehom vzdolž severne obale pri Santardu in Sansebastianu, ki pa je menda zopet v uporniških rokah, toda pred kolonami generalov Liana, ki prodira iz Navarre in Saragosse, ter Molle, ki prihaja od Burgosa dol, so se hitro umaknile nazaj proti Madridu, kjer se sedaj pripravljajo na glavni odpor. Bitka najbrž že teče, ko to poročamo in bo usoda kmalu padla.
Uporniki eo torej okrog in okrog Madrida napravili klešče ter bodo glavno mesto izgladovali, če vladne čete obroča ne presekajo. Vojno brodovje je deloma v rokah vlade, deloma v rokah upornikov. Letalstvo ravno tako. Obe strani sta dobro oboroženi.
Uporniki, ki pravijo, da se borijo za svobodo Španije in proti komunistični diktauri, ki se je prpravljala pod vodstvom moskovske komunistične internacionale, uživajo simpatije vseh narodno čutečih Špancev, kakor tudi tistih, ki so se naveličali kulturnega boja. Od zunanjih držav držijo z uporniki Anglija, Nemčija in Italija.
V1 a d a, ki je v rokah levičarskih struj, to je marksistov in komunistov ter preganjaških svobo-domiselcev, pa uživa podporo delavskih sindikalnih revolucionarnih združenj, ki so bila vsa oborožena in se bojujejo na frontah, na zunaj pa podporo Francije, kjer vlada sedaj levičarska ljudska fronta, ter podporo Rusije, ki je seveda na državljanski vojni najbolj interesirana.
Spodaj sledijo zadnje vesti s front državljanske vojne. Brati jih je treba previdno, ker tako vlada kakor uporniki raznašajo po svetu radio vesti, ki so njim v prilog. Vesti, ki prihajajo iz Francija, pa so pobarvane tako, da držijo z vlado, vesli, ki pohajajo iz angleškega vira (Gibraltar, lx>ndon itd.;, pa izražajo simpatije za upornike. (Glejte zemljevid na 2. strani!)
f	»O V V
oofi sc:
[ ker jc na vladni strani zelo malo sposobnih čast-
j nikov, ki bi lahko vodili operacije večjega obsega. —
Lizbona, 25. julija. AA. (DNB) Po poročilu radijskih postaj v Sarainanci in Sevilli kaže, da prodirajo oddelki upornikov na vsej črti proti Madridu. Radijska postaja v Madridu javlja, da je vlada pozvala vse vojaške obvez.ance madriške garnizije, naj takoj prekinejo dopust in se vrnejo k svojim enotam.
Madrid, 25. julija. AA. Havas poroča: Turisti ki so se vrnili z Balearskih otokov poročajo, da so uporniki gospodarji Malorkc.
Sevilla, 25. julija. AA. General Quiepo de Liana je po tukajšnjem radiu objavil vest, dn so nekatere vladne dobrovoljske čete pri Cordobi
prešle k upornikom. Kakor običajno zaključuje general svoje poročilo s pozivom, da ni treba verjeti vestem, ki jih vlada objavlja preko madridskega in barcelonskega radia. Uporniki so zasedli mesti Alcala in Arana.
Gibraltar, 25. julija, c. General Franco je danes lahko izkrcal dva močina oddelka svoje vojske na španski obali.
Sevilla, 25. julija. AA. DNB poroča: Tukaj so ujeli radiogram križarke »Liberta«, ki poroča vladi v Madrid, da je-njen položaj obupen, ker je križarki zmanjkalo kuriva in votle.
V govoru po radiu je general Franco jx>zval križarko »Jaime«, da se naj takoj preda, ker jo l>o v nasprotnem slučaju dal potopili. Vojna ladja je odgovorila, da se upornikom preda brezpogojno.
Vlada pravi:
Madrid, 25. julija. AA. IDNB.) Bivši minister Prieto je pozval po radiu upornike, naj se vdajo, ker je njihova nadaljnja borba odveč. Prieto pravi, da so hoteli uporniki prodirati proti Madridu s petih raznih točkah, da pa so bili povsod poraženi. Opozoril je tudi na težak položaj, v katerega je zašla Španija s svojem zunanjepolitičnim slovesom zaradi sedanje meščanske vojne. Španija je kršila svoje obveznosti v mednarodni zoni v severni AfrikL Tuje vojne ladje se nahajajo v španskih pristaniščih, ne da bi napravile vljudnostne obiske, marveč, da varujejo življenje in lastnino svojih državljanov, ker tega Španija sedaj ne niore storili. Poročilo pravi, da so v Astu-riji samo še nekatera vstaška gnezda. V Owiedu so uporniške čete pod poveljstvom polkovnika Arande obkoljena od vladnih čet in sc bodo morale v kratkem vdati. Danes so vladne čete zavzele Alicante. Uporniške čete v Burgosu in Sa-ragossi zahtvajo nujne okrepitve, ker je njihovo stanje zelo kritično.
Havas poroča: V nekem jutranjem uradnem poročilu se trdi, da je vlada gospodar položaja v 22 pokrajinah. V poročilu sc pravi, da mora odločitev pasti v okolici Madrida v gorovju Siera-guaderoma, kjer traja borba že tri dni. Uporniki, tako se pravi v icm poročilu, napadajo z ene strani v smeri iz Valadolida in Segovije, z druge strani pa v smeri z Burgosa čez Šomosiero. Kot glavna točka vladnega odpora sc označuje v tem poročilu mesto Guadarajala, ki so ga vladne čete po besedah tega poročila iztrgale upornikom.
Tekom noči so viadne čete na Sieri Guada-rane dobila znatna ojačenja iz Madrida. Tekom današnjega dne bodo iz prvih vojnih vrst izmenjali tiste vladne edinice, kii se brez odmora bore že štiri drvi. Vlada upa, da bo tekom današnjega dne dobila znatna letalska ojačenja. V teku snoč-njih borb so vladne čete prodrle na južno pobočje Siera Guaderamc in sc jim jc posrečilo, da so svoje topništvo spravile na nove položaje. Od včeraj naprej se nahaja na položaju Siera Gua-derama general Riicanetori, ki jc premagal upornike pri Toledu.
Nevarna vmešavanja ...
Francoski tisk obsoja vlado, ki je poslala orožje v Španijo
Pariz, 25. julija.
Francoska vlada izjavlja, da se ne more prodati ali izročiti nobeno orožje kakšni tuji državi, ako tega ne dovoli ministrstvo za zunanje zadeve. To ministrstvo pa doslej ni prejelo še nobene take prošnje ali zahteve. Javnost pa trdi, da je španska vlada v resnici prosila za orožje, ki ga misli drago plačati, in da je vlada g. Bluma tej prošnji ugodila. Fakt je samo ta, da to orožje španski vladi oziroma njenim odposlancem še ni bilo izročeno. Dno 24. t. m. zjutraj jo priplula pred Marscille španska ladja »Ciudad de Tarragona«, spremljana od rušil-ca »Ciudad«, da pa še ni mogla vpluti v pristanišče, ker mornariška oblast še ni dala dovoljenja. Pravijo, (la tovorna ladja čaka na to, da ho smela pristati in vzeti na krov orožje in municijo, katero ji bo dobavil mornariški arzenal v Toulonii.
Vse časopisje, ki ne trobi v rog ljudske fronte, zaradi tega silno napada vlado in pravi, da bodo posledice takšnega koraka nedogledne. Če zmagajo desničarji, bo imela Francija v Španiji odslej hti-
Ako bi komunizem v obliki »ljudske fronte« gradil lepšo bodočnost, bi naj že bilo, toda izkušnja nas uči, dn je komunizem za zatirane množice iz dežja pod kap. Zato pa komunizem ne govori veliko o bodočnosti, samo to neprestano vpije, kako strašna je sedanjost in da se na slabše sploh ne more izpremeniti. Pu se more, če ne drugače, pa vsaj tako, da bo tisti, ki je danes lačen v delni svobodi, v komunizmu lačen v popolnem suženjstvu.
Zato se mora vsa moč katolicizma obrniti proti temu edinemu sovražniku, vse druge je ali odnesel čas nli pa jih je požrl komunizem. Na eni strani s temi da ga pred ljudstvom neprestano razkrinkavamo in dopovedujemo, kako varljive so njegove obljube, na drugi struni pa s tem, da se pogumno in brez obotavljivega obotavljanja poslovimo od sedanjosti, ki nam niti kot katoličanom niti kot Slovencem ni v prid. in da s tako neizprosnostjo gradimo novo bodočnost, bodočnost pametne svobode in pošte iicgu kruha, kakor nam rimski papeži naročajo že nekaj desetletij.
dega sovražnika, če pa zmagajo levičarji, bo dobiček za Francijo zelo majhen. »Matin« pa namiguje na gotove članke, ki so izšli v zadnjem času v vladnem »Populairu«, v katerih so je napadala neka prijateljska inozemska država na Balkanu, ker ne vodi notranje politike, kakor bi si to želela ljudska fronta v Parizu. Podobno so sedaj ljudska fronta vmešava v notranje zadevo Španije, katero jo prav nič ne brigajo. »To je zelo riekantna igra.«
Zelo značilno je, da je prvi svetnik španskega poslaništva v Parizu, ki zastopa odsotnega poslanika, v listih izjavil, da je demisioniral, ker absolutno ne soglaša s tem, da hi francoska vlada madridski vladi dobavila orožje, ker on noče prevzeti nase odgovornosti, da hi se solidariziral s korakom, kateri pomeni sodelovanje v bratomorni borbi v njegovem narodu. S tem je prvi španski poslaniški tajnik g. Cristobal de Castillo desavuiral tako svojo lastno vlado, kakor vlado g. Bluma, ki Irdi, dn zunanje ministrstvo ni bilo naprošeno za dovoljenje za nabavo orožja, je pa sedaj dem,intimno ml samega zastopnika španskega poslanika.
Tudi angleško, italijansko in nemško časopisje odločno obsoja stališče vlade ljudske tronte.
Francoski komunistični „udarni oddelki" na pomoč španski vladi
Pariz, 25. julija, c. Francoska komunistična stranka je sklenilo poslati v Španijo »svojo simbolično legijo,« ki naj pomaga španskim levičarjem. Ta legija je bila žc oborožena iz strankinega skladišča orožja v Bordcauxu.
Ta korak francoske komunistične stranke je precej nenaden, dasi je jasno, da jc bila dolgo pripravljena v drugi obliki. Preseneča namreč dejstvo, da so to legijo v Bordeauxu tako hitro oborožili. Najbrž je to samo ena izmed številnih oblik, kako misli francoska ljudska fronta pomagati španski vladi Francoska vlada je namreč morala odkloniti uradno pomoč, ne more pa prepovedati francoskim dobrovoljcem, da odidejo na pomoč, kamor hočejo Seveda je to samo zunanja oblika, v ozadju pu Imdo skozi ia konal najbrž skušali pomagati španski vladi vsi, ki imajo v Franciji na Icm kaj interesa.
Anglija protestira
v Pariza
Pariz, 25. julija, b. Londonski dopisnik >Echo de Pariš* poroča, da je angleška vlada obvestila Leona Bluma pred njegovim odhodom iz Londona, da ne odobrava, da francoska vlada podpira revo-lucijonaruo junto h Španiji, ki izvršuje moskovska povelja. Opozoril je tudi Bluma, da so izgredi komunistov pred italijanskim in nemškim konzulatom v Barceloni imeli za posledico, da je tako Italija, kakor tudi Nemčija poslala svoje vojne ladje v španske vode. Če bo francoska vlada še naprej obskrbovala revolucionarno junto v Španiji in tako neposredno sodelovala v krvavih dogodkih, lahko pade precej inozemskih žrtov, kar zna povzročiti nevaren mednarodni spor. »Foreign Offioe>< se zaveda te nevarnosti in je izrekel francoskemu zunanjemu ministru vse priznanje, ker se je uprl, da bi Francija dobavljala Španiji vojni matcrijal, zaveda pa se tudi, da zunanji minister ne more nastopiti proti Blumu in Cotu, ker bi bila s tem ogrožena solidarnost vlade t Franciji.
Španska vlada je zopet včeraj storila korake v Londonu za pomoč, toda Anglija je v drugič odločno odklonila svoje vmešavanje v španske notranje zadeve.
Nemški protest
Berlin, 25. julija, c. DNB objavlja zelo oster komentar o tem, da francoska vlada pošilja v Španijo pomoč, dasi najbrž v zaviti obtoki. Nemška vlada izjavlja pri tem, da s studom odvrača tako vmešavanje v notranje zadeve velikega naroda, ki si naij pač sam ustvari tako obliko vladanja, ki mu bo pač najboljše [»mogla, da lahko
v skupini drugih narodov dela za mir in blago-' stanje med narodi.
Ob koncu zaključuje DNB svojo izjavo ha ta način, da pravi, da se iz vsega tega vidi, kako daleč je že narasid vpliv Moskve v Parizu.
„Mi pa v Nemčijo ..."
London, 25. julija, b. Uradni krogi sploh nič ne smatrajo, da obstaja v Španiji redna vlada. Zastopnik španskih nacionalistov ie v Londonu izjavul, da se bodo španski vstaši pod povelj«, stvom generala Franca v slučaju, če bo froneor ska vJada ljudske fronte še nadalje podpirala špansko vlado in njeno revolucionarno junto, obrnila za pomoč na Nemčijo in Italijo, da jim dobavita orožje.	,.■>
Težave našega parnika
Šibonik, 25. julija, b. ŠIPAD poroča, da je 7; t. m. odplula ladja družbe »Oceania« s tovorom 800 kub. metrov lesa proti Barceloni, kamor je prispela 18. t. m., ravno ko je prišlo do vojaškega upora. Ladjo eo neprestano ustavljale španske vojne ladje in izvršile nešteto preiskav. Šele potem so jo pustile naprej. Ko je ladja priplula v Barcelono, je že slišala grmenje topov. Poveljnik ladje je skuaal izkrcati tovor, vendar j>a mu to ni bilo mogoče, ker so španske revolucijonarne čete izdale povelje, da naj ladja takoj zapusti španske vode. Ladja je nato odplula proti Sevilli, da bi tam izkrcala les, vendar pa so 6e borbe razširile tudi že tja in ni preostalo drugega, kakor da se vrne s celotnim tovorom nazaj .	.••
Angleški ukrepi
London, 25. julija. AA. Angleška vojna ladja »Rej>ula« je prispela davi iz Egipta v Gibraltar. Izkrcala je drugi bataljon planinskega polka.
Domači odmevi


FRANCIJA
_ ^Vf.'-.....* C£> f
t <■. vP^ -^MUidoO^^ t j — \
- y •	-i (
ISpŽNIJAf^

%/JO^L^Igajllllfllf
tffccUiJLa:

cartou^Hfl.

Izgredi ljudske fronte v Franciji
Pariz, 25. julija. AA. V Lyonu so bili včeraj izgredi gradbenega delavstva, ki stavka. Medtem ko so se podjetniki pogajali o možnosti ureditve stavke, se je zbralo 2000 stavkujočih delavcev pred sindikatom stavbenih podjetij. Delavci so zavzeli vse vhode. Izjavili so, da se ne bodo odstranili, dokler podjetniki ne sprejmejo njihovih zahtev. Podjetniki so bili več ur obkoljeni v poslopju sindikata. Izjavili so, da so pripravljeni pogajati se s
Nemčija priznala
Abesinijo Italiji
Rim, 25. julija. AA. (Reuter) Nemčija je priznala italijansko cesarstvo v Abesiniji. To sklepajo iz komunikeja, ki pravi, da je sklenila Nemčija ukiniti svoje poslaništvo V Addis Abebi in postaviti na njegovo mesto generalnega konzula.
V Rimu je ta vest napravila veliko veselje. Zunanji minister grof Ciano je danes dopoldne sprejel nemškega poslanika v. Hassela, ki mu je naznanil sklep nemške v<ade, da razpusti svoje poslaništvo v Addis Abebi in postavi v glavno mesto Abesinije generalnega konzula.
Diktatura v Romuniji
Bukarešta, 25. julija, m. V politični javnosti se ponovno širijo vesti, da bo v kratkem prišlo do sporazuma ter da bo verjefno novo vlado sestavil nacionalist Mihalake. Z druge sfrani pa pravijo, da bo vlado sestavil Avarescu s pomočjo desničarskih nacionalnih elementov, kar bi z drugo besedo pomenilo diktaturo. Avarescu je znan kot velik oboževalec Mussolinija.
Borba proti Cankovu
Sofija, 25. julija, m. Fašistične zahteve Aleksandra Cankova so imele za posledico sporazum med kmetijci, ki so se združili in izdali na narod proglas, v katerem so objavljene temeljne točke, v katerih je prišlo do sporazuma. V svojem proglasu navajajo, da je bila borba bolgarskega kmeta vedno prežeta s pravim demokratskim duhom. Za dosego svojega omenjenega
Moderno za poletje prikladno blago za obleke za gospode
BURET — PLATNO - VOLNENI FRESKO kupite v veliki izbiri, najceneje pri
Drago Schwab
LJUBLJANA, Aleksandrova cesla Nepremoiljivi veternl jopiči. — Krojni atelje na razpolaga!
prefektom vred o nadaljnjem razvoju zadeve, da pa morajo delavci takoj zapustiti poslopje. Delavci so ta predlog sprejeli in se odstranili. Nato so se začela na prefekturi nova pogajanja. Popoldne je bil sporazum v glavnem dosežen. Kot razsodnik še neurejenih točk je postavljen predsednik sodišča. Ker pa ni bilo končnega sporazuma niti do 11. ure zvečer, so pogajanja razbili.
cilja bolgarski kmet odbija vsako drugo kombinacijo. Bolgarski kmetje bodo šli organizirani v borbo, katero so prisegli pokojnemu Aleksandru Stambolijskemu, Iti je ovekovečem z nevenljivimi zaslugami, ki si jih je pridobil za časa svojega vladanja. V tej borbi bolgarski kmetje računajo na svojo lastno moč Ona so pristaši samostojnega političnega udejstvovanja. Prepričani so, da je njihov boj borba za pravičnost, ker da bodo tako najbolje služili dobrobitu domovine. Ponovno jxizivajo ves bolgarski kmetski narod, dffcfta temelju Stambolijskijevih idej ustanove čim močnejšo kmetsko fronto.
Iz gornjega se vidi, da so demokratski krogi v Bolgariji vzeli zelo resno zahteve Cankova in da so te zahteve naletele na skupen odpor vse demokratične politične javnosti.
Kdo sme prodajati pšenico
Belgrad, 25. julija, m. Priviligirana izvozna družba (Prizad) ie izdala pojasnilo glede kvalifikacije trgovcev, ki prihajajo v poštev pri prodaji pšenice PRIZADu. Poslovni odbor ie družbe po-jasnuie, da so komisionarske trgovine z življen-skimi polrebščinami tiste, ki so kot take proto-kolirane, ali pa one, ki so protokolirane kot ko-misiionarske agenture, ki prodajajo pšenico PRIZADu, če ie bila ta protokolacija izvršena do 30. julija 1933. in je iz samega teksta protokolacije ali iz trgovinskega registra razvidno, da se bavi-jo s kupoprodajo pšenice. Agenturne trgovine z žitaricami pridejo v poštev kot dobavljači pšenice PRIZADu, ker one v smislu trgovinskega zakona lahko samo opravljajo posredovalni pose!. Kot dobavljači pšenice na ozemlju bivše kraljevine Srbije prihajajo v poštev tudi špekulnlivni trgovci in trgovine z magacini, ako so se vsa tri leta bavile neprestano s trgovanjem življcnskih potrebščin, če so svojo firmo protokolirali do 30. julija 1933.
Zemunska vremenska napoved: Pooblačitev na severozapadu.
Dunajska vremenska napoved: Verjetno že čez noč val dežja, nato pa kmalu zopet zboljšanje vremena in toplo.
Predsednik vlade v borshem rudniku
Zaježar, 25. avgusta. AA. Danes ob 10. dopoldne je prispel v Cuprijo predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič. Pripeljal se je z Bleda s simplonsklm ekspresom mimo Belgrada. Koj pri prihodu je zasedel avtomobil ln se odpeljal v Borski rudnik, kjer bo jutri prisostvoval svečani položitvi temeljnega kamna za novo rafinerijo bakra. Predsednik vlade potuje z ministri dr. Vrbaničem, Djuro Jankovičem, Dra-gišo Cvetkovičem, Dušanom Letico in Dobrivojem Stošovičem. Med prisrčnim pozdravljanjem je predsednik vlade Stojadinovič prispel v Zaječar. OJ tam se je peljal dalje do borskih rudnikov..
Tečaj za rokodelske pomočnike
Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi v dneh 28,—31. julija t. 1. tečaj za rokodelske pomočnike, ki se nameravajo podvreči mojstrskim izpitom. Predavanja se bodo vršila v pritlični dvorani Zbornice TOI v Ljubljani, Beethovnova ulica št. 10 vsak dan od 18 do 20. Predaval bo zbornični tajnik dr. Josip Pretnar o predmetih, ki pridejo v poštev za teoretični dol mojstrskega izpita ter se zahtevajo splošno od vsakega kandidata brez ozira na stroko. Udcleženci naj se zglase v ponedeljek 27. t. m. ob pol 18 v jjredavalnici. Prinesejo naj s seboj zvezek in svinčnik, da si morejo delati zaznamke. Tečaj je brezplačen.
Otvoritev novega rudnika
Belgrad, 25. julija, m. Danes zjutraj je odpotoval na otvoritev novih instalacij v borski rudnik, ki se bo vršila jutri, predsednik vlade in zunanji minisler dr. Milan Stojadinovič. V njegovem spremstvu so ministri Dragiša Cvetkovič, doktor Vrbanič, dr. jankovič in dr. Letica, ter oba šefa kabinetov zunanjega ministrstva in ministrskega predsednišlva dr. Gašič in dr. Protič. Svečanosti bosta med drugimi prisostvovala tudi francoski poslanik na našem dvoru Dampierre in ravnatelj belgrajske centrale rudnikov Rene Peks.
Olimpijska baklja
Gornja Djumaja, 23. julija. AA. Tekač z olimpijsko bakljo je prispel v mesto davi kmalu po osmi uri. Vse ulice, skozi katere je tekel tekač, so bile okrašene z zastavami in zelenjem. Špalir so delali vojaki, šolska mladina in združenja. Ko je tekač dosegel mesto, so začeli zvoniti. Po par-minutnem postanku je tekač izročil bakljo svojemu nasledniku.
Predsednik bolgarskega olimpijskega odbora general Lazarov je poslal Hitlerju, kakor hitro je olimpijska baklja prispela na bolgarsko ozemlj^, tole pozdravno brzojavko:
Davi ob 2. je neki bolgarski oficir kot prvi bolgarski tekač prevzel od grškega tekača olimpijsko bakljo, ki bo sedaj med navdušenjem prebivalstva in zvonenjem zvonov šla skozi našo državo, da bi kmalu svetila miroljubnemu tekmovanju narodov v Berlinu, Bolgarska športna mladina pozdravlja v tem svečanem trenutku voditelja prijateljske Nemčije, ki je "viteški olimpijski ideji dal doslej še nedoživljeno pobudo.
Potnikom na olimpijado
Belgrad, 25. julija. AA. Jugoslovanski Touring-klub je prejel od nemškega avtomobilskega kluba dopis, da je 'državni odbor za tujski promet v Berlinu izdal navodila o izvajanju deviznih olajšav med olimpijado. Po tem dopisu sme prinesti vsak potnik v Nemčijo neomejni znesek tujih plačilnih sredstev, nemških mark pa 90, in sicer 30 v bankovcih in 60 v srebru. Tuja plačilna sredstva lahko dotični z obmejnim potrdilom odnese iz Nemčije. Ta potrdila je treba na meji zahtevati. Podrobna pojasnila in tiskana navodila se dobe v pisarni Jugoslovanskega touringkluba v Belgradu, Raji-čeva 22/1 ob delavnikih od 11. do 13. ure. Tamkaj se dobe tudi pregledne skice Berlina z označbo vseh mest, kjer morejo avtomobilisti in motoci-klisti kampirati.
Disciplino v šport!
Belgrad, 25. julija, m. Danes jiopoldne ob 5 se je pričela v ministrstvu za telesno vzgojo naroda konferenca pod predsedstvom ministra za telesno vzgojo naroda dr. Rogiča. Konference so se udeležili delegati nogometne zveze, podzvez in pa delegati liginih klubov. Dr. Rogič se je ob otvoritvi konference zahvalil za obilno udeležbo in dejal med drugim naslednje: »Mislim, da ni treba, da poudarjam, da se vprašanje Jugoslovanske nogometne zveze obravnava potom časopisja, pa tudi po ulicah jn zlasti v kavarnah ee vodijo o tem vprašanju Velike debate. Želel bi, da ee to vprašanje : že enkrat očisti, da pridemo stvarno enkrat na čisto športno linijo, zlasti v nogometnenl športu. Ne boin se spuščal v podrobnosti, temveč želim samo slišati vaše mnenje, da si lahko napravim objektivno sliko.«
Ker je današnja konferenca v glavnem sklicana zaradi razdora med zagrebško nogometno zvezo, je minister dr. Rogič naprosil delegata zagrebške zveze Bergerja, naj poda stališče zagrebške zveze. V daljšem govoru je g. Berger orisal spore med obema nogometnima ustanovoma, pri čemer je zlasti poudaril, da hoče Jugoslovanska nogometna zveza pri svojih odločitvah vedno vsiliti svojo ideologijo ne glede na stvarno potrebo klubov in da vodi nogometno zvezo en sam klub, ki se hoče obdržati
na oblasti ter dela razne napake v obliki koncesij nekaterim klubom, ki pa gredo predvsem v škodo zagrebških klubov. Te koncesije prihajajo
predvsem do ixrana pri državnem prvenstvu in so glavni kamen spotike med obema zvezama.
Devizni predpisi za Italijo
Belgrad, 25. julija. AA. Z okrožnico italijanske vlade, ki je stopila v veljavo 10. junija t. L, veljajo v Italiji novi devizni predpisi:
1.	prepovedan je izvoz in uvoz italijanskih novčanic, bodisi državnih ali bančnih, v Italijo, njena posestva in kolonije;
2.	osebe, ki odhajajo iz Italije, njenih posestev ali kolonij v tujino, ali ki prihajajo iz tujine v Italijo, njena posestva ali kolonije, smejo vzeti s seboj največ tristo lir v bankovcih in samo 50 lir v kovanem denarju. Ostanek zneska za potrebo v tujini lahko vzame s seboj samo v tuji valuti in sicer v obsegu, kakor določajo tujsko-prometne pogodbe s posameznimi deželami. Ne morejo pa vzeti s seboj v tujino italijanskih bankovcev turisti ali Italijani, ki žive stalno v tujini, glede katerih izhaja, da so prišli v Italijo njena posestva ali kolonije s turističnimi akredi-tivnimi pismi ali s turističnimi čeki. Z drugimi besedami, te osebe ne smejo vzeti s seboj v tujino neizkoriščene zneske v bankovcih, marveč samo turistične čeke ali akreditivna pisma, s tem, da dobe v tujini ostanek tuje valute.
3.	osebe, ki potujejo med Italijo, njenimi posestvi in kolonijami, lahko vzamejo s seboj največ 500 lir v bankovcih po 5, 50 in 100 lir, in do 50 lir v kovanem denarju. Za tiste, ki potujejo v Vzhodno Afriko, je ta omejitev povišana za tisoč lir.
4.	prejšnje določbe ne veljajo za otroke pod 4 leti;
5.	glede transfera lir med Italijo, njenimi posestvi in kolonijami v obliki bančnih čekov in poštnih nakazil ni nobene omejitve.
6.	italijanski državni ali bančni bankovci kakršnegakoli zneska, ki se nahajajo v tujini, bodo lahko kreditirane v korist lastnikov v obliki brezobrestnega računa, če so jih poslali po pošti kakršnikoli podružnici emisijskega zavoda italijanske banke 20 dni po objavi te okrožnice (za Evropo in države okrog Sredozemskega morja in 30 dni za dežele drugih celin). Če pošiljatev po pošti ni mogoča, lahko izroče lastniki te bankovce italijanskim konzulatom.
7.	finačno ministrstvo bo v soglasju z državnim podtajnikom za trgovino in valute lahko dovolilo izjeme od gornjih določb, in sicer za potrebe pomorskega letalstva in železniškega prometa;
8.	dovoljeno je prenesti iz tujine v Italijo, njena posestva in kolonije, državne vrednostne papirje, obveznice in delnice kakršnekoli vrste, glaseče se na lire, z odgovarjajočimi kuponi samo tedaj, če se dostavijo po pošti emisijskemu zavodu italijanske banke ali tistim bankam, ki so pooblaščeni agentje emisijske banke. Prenos na drugi način ni dovoljen. Take pošiljatve pomenijo ]>ologe oseb, ki žive v tujini. S temi pologi je mogoče razpolagati samo z dovoljenjem nacionalnega zavoda za devize in valute s tujino.
9.	v veljavi so še dalje vse določbe glede deviz in valut,' ki ne nasprotujejo tem določbam.
Poročilo uradne komisije o letalski nesrečinri Ljubljani smo aprejeli ob zaključku lista "itt Ja'^parno zaradi velike obsežnosti priobčili v torek.
OBIŠČITE od 1.do 9. avgusta 1936
JUBILEJNI
.MARIBORSKI TEDEN
POD POKROVITELJSTVOM NJ. KR. VIS. KRALJ. ANDREJA. (B0»/o popusta na železnicah oa 80. lulija do 11. avg. 1936)
Velika gospodarska m kulturna revija!
Industrija - Tekstu - Obrt - Trgovina - Kmetijska rar-B'aya - Potrošnja vin - Velika gasilska razstava ln gasilski kongres - Jadralno ln motorno letalstvo - Frtftl-
Slmska obramba - Filatelistitna razstava ln borza znamk godovlna - Umetnost - Socljalno skrbBtvo - Tnfskl Z	Modna revlJa - Akvaristična -
Kuncerejska - Oolobarska razBtava - Kongresi - Koncerti - Šport - Vesellčni park na razstavišču.
Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji...
Zeleno, romantično Pohorje,,.
Gostoljubni, lepi Maribor... V&S vabijo i
Lahkoatletsko prvenstvo
Maribor, 25. julija.
Tek na 100 m: 1. Stropnik (Železničar) 11.5, 2. Venuti (Zel.) 11.6, 3. Monderer (Rapid) 11.?, 4. Mtihleisen (Rapid).
Suvanje krogle: 1. Hlade (Zel.) 11.48, 2. Kleut (Zel.) 10.89, 3. Musnik (Rapid) 10.51, 4. Čelhar (Zel.) 10.46, 5. Smerdelj (Maraton) 10.29.
Skok v višino: 1. Smerdel (Maraton) 160, 2. Verzel (Rapid) 155, 3. Davidovi« (Zel.) 155, 4. Smerdu (Zel.) 156 Slabi rezultati zaradi slabega odskočišča.
Met kladiva: 1. Gujznik (Zel.) 3352, 2. Smerdel (Maraton) 29.98, 3. Hlade (Zel.) 25.26, 4. Gutov-nik (Zel.).
Troskok: 1. Čemeč (Zel.) 11.92, 2. Kleut (Zel.) 11.85, 3. Gutovnik (Zel.) 11.63, 6. Rusja (Zel.) 11.42.
Tek na 400 m: 1. Miihleisen (Rapid) 54.2, 2. Monderer (Rapid) 56.2, 3. Ledinek (Zel.) 57, 4. štrucelj (Maraton) 57.4
Jutri ee bo tekmovanje nadaljevalo in bo ta dan obenem zadnji mariborskih prvenstvenih tekem. Na sporedu so vse oetale panoge.

t Potrti najgloblje žalosti naznanjamo, da je naša iskreno ljubljena, blaga mama, stara mama, sestra, teta svakinja, tašča in seslričtia, gospa
MARIJA URBANČIČ roj. ZEMLJAK
poštna upraviteljica v pokoju
bila danes ob 17.15. uri, po mučni bolezni odpoklicana v boljše življenje.
Pogreb blage pokojnice bo v ponedeljek, dne 27. julija 1936., ob pol 4. uri popoldne, iz hiše žalosti Frankopanska ul. 12 (Sp. Šiška) na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 25. julija 1936.
MARICA GORENC, SLAVICA KLANJŠČEK, IDA - hčerke, KARL ZEMLJAK — brat, FRANJO GORENC, starešina sodišča — zet in vse ostalo sorodstvo.

Pismo z juine zemlje:
Slomškov praznik v Buenos Airesu
Slovenci pri st. maši na Avellanedi.
Zanimivo ie postalo med nomi. Morali bi dobiti v roke noše tukajSnje liste, do bi videli, kako se pehamo. Tako, da bi skoraj res rekel, do je z mano tako, kakor mi je nekdo rekd za primero: ko so roka »za kožen« v vodo vrgli. Marsikaj zo-nomvego zvemo iz malo lepih napadov na cerkven vesta*, ki go v obeh nožih tukajšnjih tednikih pridno oznanjam. V Novem listu ni nobene spodtike. Naročniki Slov. tednika pa niso vsa zadovoljni s tem. Nekaterim dda moje »hladno pisanje zelo vročo kri«. Urednik se pa drži tega, do imajo v kstu enako pravico vsi. hi tako se kreSemo.
Patemal, nekoč cvetoča slovenska naselbina, je podoben duhovni razvalini. »Jokajo sionska pota ni ga, ki bi v svetišče hitel.« Mussolinijeva in ceikvena politika v trpeči slovenski zemlji tam ob morju poganjata naše ljudi z nezmagljdvo silo v komunističen tabor. Komunisti celega sveta zajem prav iz nesrečne usode naših rojakov najbolj izdatno snov za borbo proti katoliški cerkvi. Vedno novo bridka poročala, ki prihajajo od doma, so kakor slana, ki vsak dan sproti uniči, če je v kekem srcu začela poganjati nežna lepa misel in kako naj bi človek dokazal ob vsem tem, da je vera kaj več in važnejšega kot navadno »trgovsko podjetje«, kakor »o označujejo komunali. ki potem pridejo na vrsto vse trde in ne-Ijubeznjive besede, vsako najmanjša napaka, ki so jih kdaj odkrili na duhovnikih doma, stvari, o katerih ne bi nihče mislil, da utegnejo ostati tako globoko in neizbrisno zapisane. Pač me sprejmejo s prijaznimi obrazi in lepo se pomenimo, pa je tako, kot da bi skušal orati v skalo.. Tuda sem jo že nekatero na uho dobil — ne sicer na lastna ušesa: ddat naj gre, žuljeve roke naj nosi, kod jih mi... in si pri sebi mislijo: dobro mu je, ki na mehkem spi in se pri obalni mizi gosti... ker pač ne vedo, kako to v resnici zgleda ...
Pa sem prav te zadnje dni — v mesecu Jezusovega Srca — doživel čudno lepe in vesele stvari.
V Avellanedi, kjer živi več kot 500 Slovencev, sem zastavil brazdo. G. Zlebič — poštena prekmurska slovenska duša — rojaki mu kar Kle-kel reko — iw je bil svetovalec in pomočnik. Pridno je trgal podplate. S skrbjo sem pričakoval, koj bo. 14. junija ob 9 jo primaha tja. kjer noj bi bila naša prva sv. mašo. 2e ic čakalo nekaj oseb. Pa sem sedel v spovednico. Ko sem končal, je bilo uro 10. Toda, kam naj stopim! V veži neke hiralnice, ustanove Don Grtatta, kjer naj bi maša bila, je bilo že vse nabito. Kam z ljudmi. Pel je telefon in smo klicali Don Oriona, kaj naj storimo. In je bil takoj odgovor tu — naj se odpre dvorana [zgrajena za kapelo a še nedokončana). Lepo so nam usmiljenke okrasile oltar Jezusovega srca, pa smo ga kar razdrli in so možje prijeli m preselili božjo mizo v dvorano, ln smo jo napolnili do konca. Gotovo tristo ljudi. Prvi pot se je slovenska pesem oglasila pni slovenski maši no Avellanedi in prvič slovenska božja beseda in mnogo oko se je zosolzilo. Zares je bil lo dan veselja zame — prvo npričakovano veselo presenečenje, zakaj pričakoval sem le tretji del tega, kot se jih je zbralo. Največ seveda Slovencev iz Prekmurja, a mnogo tudi od drugih slovenskih strani. In smo začutili tedaj, da so tudi oni naši! In so začutili oni sami, da so z nami eno, da smo slovenske matere otroci mi vsi. Ta dan smo bili ena slovenska družino, ki smo z veselim srcem praznovali prvo »slovensko žegno-nje« no Avellanedi in upamo, do bo to tudi spomin za prihodnje ostal. Zegnanje pravim, zakaj tudi na polico in purana so nas povabili tja, kjer nosi hiša ponosno besedo »slovenski bar«. Za »bob« pa ne vem, če so poskrbeli, ker mene je moje delo klicalo naprej in nisem mogel pokušati vseh dobrot, ki so jih hvaležni rojaki pripravili za to slovesnost. Torto pa so še za mano poslali.
Večernice bodo pa čez 14 dni, tako smo sklenili. Tedaj bomo pa tudi Slomška proslavili. Toda, kdo bo zapel! Pa so se zavzeli naši ljudje, da paternalske pevce razbremene. In prišel je 28. junij Praznik treh slovesnosti: blagoslov nove kapele, Slomškov dan in še Vidovo. Kako bomo lo preskušnjo prestolil
Razvili smo slovenske zastave. Se naslikali smo se z njimi za spomin in potem spel napolnili kapelo do kraja.
Sam Don Orione — svet mož in je ta splošna sodba tudi upravičena — je prišel, da nas vidi, kako in kaj. Zares prijetno presenečenje za nas, o zanj prav tako, ko je videl toliko ljudstva zbranega. Spet nas je bila polna kapela. Slomšku jc bilo namenjena vodilna beseda m potem smo la-
Prelzhusena specllalno kozmetična tehoCIna
z zajamčenim uspehom ln prijetnim in nežnim vonlem, ta katere dobivamo dnevno zahvale, rohni ustavi Izpadanje las ln Jaftl korenine. Lasje srastejo tudi na pleSI. Temeljito odstrani prhut ln vse neugodnosti poiiljamo po povzetju stekle nioa Din 40-— omot in poštama Din "'—
MODERNA KOZMETIKA - SPITI
Ako nr iimlptr /min voli ni , rMBltntom, iiovrncmn dfnm.
tonije zopeli. Mnogo je bilo zelo kritičnih ušes, kako se bo obnesel prvič avellanedski slovenski zibor. Bili smo presenečeni G. Ciril se je potrudil in obrusil glasove, da so bili kar prijeten zbor.
Ko je bilo cerkvenega dela konec, so pevci še nekaj Slomškovega sprožili: Glejte, že solnce zahaja... malo je bilo, komaj spomin slovesnosti, ki ste jo doma tako slovesno praznovali, a to mali konček, ta sladka pesireca nas je tako prijetno ogrela, da je srce kar slišalo, kot je pesem govorila — doni le doni nocoj...
Radi bi pač storili v to proslavo kaj več, toda, kako bi bilo mogoče. Cez pol leta pač, a danes smo šele »shodili«, zato še ne znamo skakati.
Slomška sta se spomnita tudi oba našo tednika m tako mislim, da smo storili toliko, da je vredno, da se pripomni tudi ta naša skromna volja in delo k skupnemu poročilu o slovesnosti Slomškovih dni.
Nazadnje smo pa sklenili tako, da bo odslej vsak meSec na drugo nedeljo slovenska sveta maša na Avellanedi, večernice pa vsako četrto nedeljo v mesecu.
Počasi bomo skušali na podoben način organizirati slovensko službo božjo tudi po drugih delih, koder je mnogo Slovencev.
Sedaj smo sredi zime, a ta ni bilj ostra, kakor doma o sv. Mihaelu. Tako, da zmrznila ne bomo. Snega najbrže ne bomo videli.
Janez Hladnik.
Neredno izplačevanje pokojnin
Vsi upokojenci pa tudi državni uradniki so vznemirjeni, ker se pokojnine zopet ne izplačujejo redno. To vznemirjenje je upravičeno, zakaj če je denar za druge potrebe, mora v prvi vrsti biti « plače in pokojnine. Tudi lista iz Knafljeve nllee sta se dne 24. L m. pritoževala zaradi nerednega izplačevanja pokojnin. Res je, ta nemarnost se mora odpraviti in fiksirati enkrat za vselej postopek, kako bo vsak upokojenee in nradnik dobival, kar mu gre. Naj dotira Poštna hranilnica iz svojih brezplodnih rezerv proti naknadnemu obračunu v teku meseca finančno upravo, da more ta pravočasno zadostiti svojim zakonskim izplačilnim obveznostim napram upokojencem, pa bo stvar v redu. Vendar pa moramo opozoriti na to, da so ostali v naši finančni upravi funkcionarji, ki jih je bil postavil bivši Jevtičev režim. Zato se nam ne zdi preveč čudno, da se pokojnine tako neredno in pozno izplačujejo, ker vidimo v tem spretno zakrito tendenco, da se na ta način ustvarja od strani JNS, ki ima še povsod svoje simpatizerje, nerazpoloženje proti sedanji vladi, kakor da bi bila ona te nemarnosti kriva. V resnici pa gre to na račun dejstva, da se strogo drže obstoječih predpisov, dočim bi, če bi hoteli ustreči upokojencem in olajšati ves postopek, lahko že davno našli način, da se obide birokratski šimel in da pridejo državni uslužbenci, oziroma upokojenci do svojih trdo prisluženih grošev, pa da ne bi padel za tako zavlačevanje odij na vlado. Ampak oni tega seveda ne narede. Vlado prosimo, naj na to obrne svojo pažnjo in naj pristojnim mestom pove, da imajo preskrbeti, da se to ne bo več dogajalo, pa da je njihova dolžnost podpirati vlado v njeni težnji, da se ljudstvo zadovolji, posebno pa, da bivši državni uslužbenci ne bodo tako hudo oškodovani v svojih pravicah — ne pa s pomočjo birokratskega šimelna dopuščati, da se vračajo nenormalne razmere. JNS-u to seveda koristi, toda duh JNS mora izginiti tudi iz naših uradov!
Dr. Oibalt Itaunig - 60 letnih
Pred 60 leti, dne 36. julija 1876, se je v priprosti kmetski hiši na Reberci pri Železni Kaplji rodil odličen slovenski sodnik in zaslužen narodni delaVec dr. Ožbalt 11 a u n i g. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, gimnazijo pa v Celovcu Pravo je študiral na graškem vseučilišču, kjer je leta 1905. bil promoviran za doktorja. V sodno službo je kot pripravnik stopil 1. 1904. pri deželnem sodišču v Celovcu. L. 1907. je postal sodnik. Meseca maja 1. 1908. je bil kot sodnik nastavljen pri okrajnem sodišču pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, kjer od 1. 1920. deluje kot predsednik sodišča. Jubilant ee je udejstvoval tudi pisateljsko in napisal znano povest »Črni križ pri Hrastovcuc. Zaslužnemu možu k jubileju iskrene'čestitke!

Občinske volitve na Vrhniki
Volilni boj se je začel na vsej črti. Cisto drugačen je, kakor pri prejšnjih volitvah. Volivni sestanka se vršijo v redu, brez žandarjev. Sestankom naših nasprotnikov pa ne manjka samo žandarjev, ampak tudi volivcev. JNS sama seveda ne bi spravila skupaj svoje lisle, čeprav so še pred komaj dobrim letom zatrjevali gospodje nacionalisti, da je Vrhnika definitrvno pridobljena za njihovo »napredno fronto«. Seveda takrat je bilo lahko, saj se še dobro spominjamo kako, so se vršile prejšnje »volitve«.
Kakor kaže, bosta pri občinskih volitvah samo dve listi. Prva naša je gotova in na njej kandidirajo samo včlanjeni pristaši JRZ. Ta lista je brezkompromisna, njeni volivci bodo izrekli svoje priznanje politiki dr. Korošca, obenem pa izrazili zahtevo, da pridemo od dosedanjih lepih besed in obljub enkrat k resnemu delu za napredek občine. Nacionalistično listo bo nosil, kakor pripovedujejo, spet poslanec Hočevar. Ko je v parlamentu prodrlo načelo zakona, da narodni poslanec ne more biti obenem župan, se je g Hočevar brez oklevanja odločil, da bo rajši poslanec kot pa župan. Takrat je padla marsikatera opazka. Danes, ko g. jjoslanec ve, da ne bo dobil večine, je spet postal nosilec liste, saj mu ne bo
treba nobnega mandata odlagati. Toda na to »nacionalno« listo je bilo treba dati ljudi, ki jih doslej nismo smeli smatrati za nacionaliste. Isti pojav kot doslej povsod, kjer so se občinske volitve že vršile: proti jRZ nastopijo združeno vsi razdiralni elementi od skrajnih fašistov do skrajnih levičarjev.
Do petka, 24. t. m. je bil čas za reklamacije. Naša pisarna je bila pridno na delu tn tako je volivni imenik sedaj res skoraj popoln. Pričeli smo tudi že s pobiranjem podpisov predlagateljev liste; doslej še nihče svojega podpisa ni odrekel. Saj pa so na listi tudi sami taki ljudje, katerim je lahko občinsko gospodarstvo zaupati. Poleg nosilca g. Ignacija Hrena je na listi petnajst posestnikov in bodočih kmečkih gospodarjev, nadalje 9 delavcev, 4 obrtniki m en irgovec. Glede naše liste pač ne bo moglo veljati to, kar je sedanji občinski odbor sporočil oblasti, ko se je izjavil, da Zažarja ne mara nazaj k Vrhniki, češ, da sedijo v vrhniškem občinskem odboru sami intelektualci« in drugi taka škrioi, ki za potrebe kmečkih vasi nimajo smisla. Na naši listi so zastopani vsi delovni sloji, njihova povezanost s programom jRZ nam je pa porok, da bodo delali složno v skupino korist vseh občanov.
Pri zaprtju, motnjah v prebavi
vzemite zjutraj na prazen želodec kozareo
naravne FRANZ IOSEF grenfice.
R *c litri rano od Min. MM. pol. In aar. idr. S. br. 15.484 od V. V. lito.
Banovina hupi posestvo Racerdvor
Najlepše parcele Maribora pridejo v promet - Velikopotezna
odločitev banske uprave
Maribor, 25. julija.
Pod županom dr Leskovarjem je mestna občina kupila polovico tako zvanega »Joštovega posestva« ob Vrbanovi ulici, ki je bilo last Vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Kupila je to zemljišče v dalekovidnem računanju, da bo tukaj kmalu zrastla najlepša mariborska vilska četrt. Kako pravilna je bila ta kalkulacija, se vidi danee. Pod prvim županovanjem dr. Juvanovim se je začela parcelacija kupljenega zemljišča, danes pa so od-prodane zadnje parcele in tudi že zazidane s krasnimi vilami. Neprijetno vrzel pa je delal med novo vilsko četrtjo in mestom drugi del Joštovega posestva, ki je ostal še naprej v lasti Vinarske šole. Čuden slučaj je, da pride sedaj zopet pod županovanjem dr. Juvana do končne zazidave tega zemljišča, ki meri okrog 9 ha. Preko zemljišča je projektirano nadaljevanje Samostanske ulice po sredini čez nezazidane parcele.
Ker je uprava Vinarske šole ter banska uprava uvidela potrebo zazidave tega od vseh strani obzidanega zemljišča, je stopila v zvezo z mestno občino zaradi prodaje. Ker pa Vinarska šola ne more pogrešati njiv in travnikov, ki jih bo s prodajo izgubila, mora banovina misliti na to, da dobi kje drugje v bližini mesta primerno zemljišče. Ko je banska uprava ponudila pristavo v nakup mestni občini, se je istočasno začela pogajati z zastopnikom benediktinskega samostana v Admontu
zaradi nakupa posestva Racerdvor, ki leži pod Kalvarijo v smeri proti Kamnici. Te dni so se sestali v Mariboru na Vinarski in sadjarski šoli zastopnik samostana odvetnik dr. Leskovar ter komisija banske uprave, v kateri so bili ing. Božič, ing. Čurk in ing. Lambert Muri. Pogajanja so trajala ves dan deloma v šoli, deloma na terenu ter so uspela v toliko, da je pričakovati nakuj>a posestva Racerdvor, da bo Vinarska in sadjarska šola postala lastnica tega zemljišča z velikimi objekti vred že v jeseni. Banska uprava je 6 tem pridobila v narodne roke lepo posest, obenem pa je dala mestu na razpolago v zazidavo okrog 00—70 najlepših parcel, kar bo za razvoj mesta v Koroškem predmestju ogromne važnosti. To zemljišče, ki ga bo skoraj gotovo kupila občina ter potem po primerni ceni razparcelirala, se bo zazidalo ob Vrbanovi ulici deloma v sklenjenem, prešlo pa bo čim prej v odprt sistem zazidave.
— Kurja očesa, trdo kožo in zarasle nohtr Vam brez bolečin odstranimo ter noge strokov njaško zmasiramo v naši pedikuri. Obiščite nas
Prijetno sveže —
lepo dišeče po vsakem pranju
Vedno z
GAZELA
GT.J.S-SS
TERPENTINOVIM MILOM
Pere res belo!
Dr. Lavoslav Masinah,
podpredsednik apelacijskega sodišča
b;

se! Nega nog 10 Dinl a, Selcnhurgova ?.
S kraljevim ukazom je postavljen, kakor smo že poročali, za podpredsednika apelacijskega sodišča v Ljubljani g. dr. Lavo M^stnak, dosedanji sodnik istega sodišča.
Vsa naša poštena slovenska javnost je 7. velikim veseljem in zadoščenjem pozdravila vest, da je prišel na drugo najvišje mesto pravosodne uprave v Sloveniji mož, ki je znan zaradi svojih velikih strokovnih sposobnosti in absolutne nepristrauosti in objektivnosti, ki jo je znal varovati tudi v težki h letih polpreteklega časa, ko so prosluli režimi ludi sodstvo poskušali napraviti za svoje poslušno orodje.
Novi podpredsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani g. dr. Lavoslav Mastnak je bil rojen 1 I. novembra 1882 v Slivnici pri Celju kot sin kmet-skih staršev. Gimnazijo jo študiral v Celju in v Novem mestu, kjer jo je dovršil z odliko. Po končani gimnaziji se je posvetil pravu in dovršil pravno fakulteto na Dunaju. Vstopil je nato v odvetniško prakso v Gorici. Leta 1912. pa je vstopil v državno vojno-eodno službo ter je med vojno služboval kot vojaški avditor zlasti na severnem bojišču in končno v Premislu. Kot vojaški sodnik je rešil mnogo življenj, ki 60 zaradi grdih denuncija-cij že visela na niti Ko so Rusi |» daljšem obleganju zasedli PFemisI, je prišel v vojno ujetništvo. Takoj je vstopil v dobrovoljsko legijo. Kot častnik dobrovoljec je služil pri srbski vojni misiji v Moskvi, v Odesi in v Solunu do konca vojne. Po končani vojni je vstopil v civilno sodno službo ter je služboval kot sodnik v Celju, v Laškem in v Ljubljani ter nato ko' državni pravdnik v Ljubljani. Leta 1928. je bil poklican v pravosodno ministrstvo, kjer je prevzel mesto šefa (V. odseka (za Slovenijo). V Ljubljano se je vrnil 1. 1931. kot sodnik apelacijskega sodišča, pri katerem je sedaj zavzel podpredsedniško mesto. G. podpredsedniku, odličnemu juristu, poštenemu sodniku, značajnemu Slovencu, k imenovanju iskreno čestitamo in mu želimo pri njegovem delu mnogo božjega blagoslova.
Svetnik Kosi 60 letnik
Sredi venca stanovskih tovarišev je ohb ijal te dni grižki g. župnik svojo šestdesetletnico.
Dala ga je svetokrižka župnija, ki je glede duhovnikov v lavantinski škofiji najbogatejša.
Komaj devet mesecev se je slavljenec mudil v svoji ožji domovini, ko je pred 35 leti nastopil službo v Sv. Petru pri Radgoni. Od tam je prišel v Celje, kjer je ostal nad deset let pri nepozabnem opatu Ogradiju. 1'ri njem se je navzel tiste miline, ki je bila tako-značilna za tega Slomškovega učenca.
Dobrih dvajset let je nato pase! 1000 duš v hribovitem Šentlenartu nad Laškim. Že blizu let, ki niso Človeku prijetna, si jc zaželel ravnine. In tako je prišel pred poltretjim letom v najlepšo župnijo Savinjske doline, vsaj kar se razgleda tiče, v Griže. Tu je veliko več duš, drugačne du5-nopastirske razmere, a apostolskega duha g. Jakoba vse to le še podžiga. Kakor, da se jo za deset let pomladil, ga sodijo vsi, ki ga poznajo.
Naj za božjo čast in lepoto božje hiše tako vnetega, za zvejičanje duš tako neutrudno delavnega, svoji prleoki govorici tako /.vt*nh*gH, do vnt*h tako prijaznega in gostoljubnega gospoda svetnika Bog še dolgo, dolgo ohrani tako luladeniško svežegaI
Drobne novice
Koledar
Nedelja, dne 26. julijai 8. pobinkoštna nedelja. Ana, mati Marije device; Valent. Prvi krajec ob 13.36. — Hersohel na/poveduje dei.
Ponedeljek, 27. julijai Rudolf iu tovariši, mu-
čenci; Pantaleon.
Novi grobovi
-J-V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala
gdč. Ana E b e r 1 e, zasebnica. Pogreb bo danes ob 6 popoldne. — V splošni bolnišnici je umrla ga. Rozina Race, roj. Jager. Pogreb bo danes ob 3 popoldne.
-f-V Ljubljani je umria ga. Ivana Lampič, soproga žel. zvaničnika. Pogreb bo danes ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Cerkvena ulica 21.
-f V Radečah je 23. t. m. umrla gospa J u 1 i -jana Benigar, vdova po Ivanu, bivšem profesorju v Zagrebu, notranjcu, ki je tukaj pokopan. Pokojna je mati misijonarja Franca Benigarja, ki že sedem let deluje na Kitajskem.
-j- V Sodincik pri Veliki nedelji je dne 24. t. m. v starosti 94 let umrla gospa Terezija Gašparič, stara mati mariborskega stolnega kapelnika g. Janeza Ev. Gašpariča. Naj v miru počiva!
Naj počivajo v miru! Zalojučim naše iskreno sožalje.
Osebne vesli
—	Jubilej vzornega duhovnika. Danes obhaja
40 letnico mašništva msgr. dr. Franc Kruljc, dekan v Laškem. 2ivi svetniško življenje in je vzor duhovnika. Današnjemu jubilantu izrekajo vsi spošto-valci svoje čestitke. Bog ga živi še na mnoga leta!
—	V mašnika bo posvečen danes v Innabniaku g. Janez Jauh D. J. — Iskreno čestitamo!
—	Jubilej najstarejšega slovenskega lekarnarja. Danes slavi 50 letnico lekarnarstva znani lastnik lekarne v Ormožu g. mag. ph. Gustav Trautvetter. Jubilant je končal Teta 1864 v Ptuju gimnazijo, leta 1881 v Ljutomeru farmacevtsko prakso, dne 26. julija 1886 pa je v Gradcu zaključil univerzitetni študij ter bil promoviran za magistra farmacije. Gospod Truatvetter je najstarejši slovenski aktivni lekarnar, ki vrši svoj odgovoren posel še vedno s tvojo priznano vnemo, kakor v mladih letih. Obenem je zelo agilen član stanovske organizacije, ki ne zamudi nikoli nobene seje v Mariboru. K izrednemu jubileju mu iskreno čestitamo ter želimo Se lepih uspehov ob večeru življenja.
—	Poročil se je včeraj na Bledu g. Ernest E h r 1 i e h, industrijalec, z gdč. Hildo B o n a č e-vo. Naše čestitke I
—	Izpit so napravili za res. inž. podporočnike kaplari dijaki: Milin Jenčač, Pavle Nač, Hugo Lesni, Cvetko Lapajne, Janez Dolenc, Milan Jerotič, Rudolf Mačus, Branko Šijački in Leo Goldner; za rez. san. podporočnike kaplarji dijaki: dr. Milan Hiršl, dr. Marjan Pogačnik in dr. Kario Strohal; za rez. lekarniške podporočnike kaiplari dijaki: Slavko Boršo, Leon Bakarčič in Marjan Vidmar; za rez. vert. podporočnike kaplari dijaki: Mirko Lukič, Josip Kavič, dr. Viktor Petri in Ivan Me-jaški; za rez. sodne podiporočnake kaplari dijaki: Marijan Eermaa, Leopold Petiri, Andrej Lustig, Milko Štambilk, Vladimir Glišič, dr. Mirko Ba-glama, Boris Sartoii, Tibor Fišl, Viktor Slezmger, Fedor Aramcki, Branko Tica, Alfred Perkovič in Melihior Erak; za rez. nižjega voj. tehn. uradnika IV. razr. inž. tehnične stroke kaiplari dijalči: Edvard Prasel, Hilmij Soko, Pavel Bon in Emil Ko-lar; za rez. nižjega voj. tehn. uradnika IV. razr. geodetske otroke kaiplar idijaiti: Slavko Miklič, Jaroslav P Izak in Anton Glanc; za aikt. peh. podporočnika narednik Jure Radonja.
HUBERTUS-milo
res domače, slovensko milo!
—	Občinske volitve za občino Križevci v ljutomerskem okraju bodo v nedeljo 30. avgusta 1.1.
—	Prosvetna društva pripravite se za Stično. Vsako društvo naj določi delegacijo za evharistični kongres, ki bo 15. in 16. avgusta v Stični ob priliki 800 letnega jubileja ondotnega samostana. Delegacijo naj tvorijo narodne noSe, moške in ženske in vsi društveni prapori. Kjerkoli imajo fantovski odseki svoje zastave, naj jo fantje prinesejo s seboj v Stično. Nobena narodna noša naj ne ostane doma. Vsa društva prejmejo prihodnji teden podrobna navodila. Zbirajte povsod priglašence in naročite za vsakega udeleženca kongresni znak, ki Btane 3 Din in se dobi pri Prosvetni zvezi, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. Znak je za vsakega udeleženca obvezen.
—Prosvetno-socialni tečaj pri Sv. Jošta, ki bo 3. in 4. avgusta, je namenjen zlasti onim gg. novo-mašnikom, ki nastopijo letos svoja službena mesta. Program tečaja ie v toliko spremenjen, da je začetek v ponedeljek dne 3. avgusta ob 3 popodan in se konča 4. avgusta ob 12. Tako, da bodo gospodje lahko pričeli 4. avgusta rekolekcijo na Brezjah svoj drugi tečaj. Za tečajnike je hrana in stanovanje brezplačno. Prijaviti ee je treba do četrtka 30. julija pri Prosvetni zvezi, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7, I. nadstr. Zadostuje dopisnica.
Dr. L Homan, Škof ja Loka
zopet redno ordinira
— XXII. Romarski vlak na St. Višarje, ki odhaja
iz Ljubljane v soboto dne 1. avgusta ob 7.30. Obstaja na vseh postajah do Jesenic in sicer 15 minut za rednim jutranjim vlakom. Tako v St. Vidu ob 7.43, Medvode 7.55, Skofia Loka 8.9, Kranj 8.22, 1'odnart 8.45, Otoče 8.51, Radovljica 9.3, Lesce 9.10, Žirovnica 9.21, Javornik 9.29, Jesenice 935, Kranjska gora 10.3&, Rateče-Planica 10i53. Prihod v Camporosso-Zabnica ob IZ Odhod iz Višarij 2. avgusta ob 11. Odhod iz Camporosso ob 2. Prihod v Ljubljano okrog 6. Vsak udeleženec dobi vozno karto na vlaku, izkaznico pa mora prejeti že preje, i»odisi po pošti bodisi, da jo dvigne v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 7 I. nadstr. Za ve-
LIGOOLIT
NAJPOPOLNEJŠA OBLOGA ZA TLA IZ UMETNE LESNE MASE
LIGNOLIT ING MILAN HMELJ, RADEČE-ZIDANI MOST
černo procesijo prejme vsak udeleženec r vlaku malo bakljo, ki bo stala Din 1. Pele se bodo pesmi, ki so se pele ob priliki evh. kongresa.
— Dobra kupčija na šentviški razstavi. Iz St. Vida naim poročajo, da so na tamkajšnji obrtniški razstavi dosegli mnogo prav dobrih kupčij. Mizarji, ki razstavljajo res krasne izdelke, s katerimi smo se popolnoma osamosvojili od tujin«, so zaradi krize sankcij in cenejšega lesa nastavili cene letos izredno nizko ter n« bodo kaj prida zaslužili, zadovoljni pa so, da jim grs razstavljeno krasno pohištvo vsaj za majhen denar v promet. Mnogi letoviščarji, ki se mude v Sloveniji, pa tudi številni Slovenci sami so kaj kmalu spoznali, da se tu nudi ugodna prilika za nakup ter se živahno zanimajo za razstavljene izdelke. Nekateri mojstri so morali že razstavljeno pohištvo oddati, pa so g« takoj nadomestili z nič manij krasnim iz svojih zalog. V zadnjih dnevih se je tudi znatno dvignil obisk, občinstva, zlasti Ljubljančanov, pa tudi od drugod. Vse kaže, da se bo letošnja šentvidska razstava zaključila s ie večjim moralnim uspehom, kakor prejšnji dve, čeprav prireditelji razstave ne računajo na kakšen gmoiten uspeh.
Clio
•c I
šumeča
limonada
t tabletah po 50 p. izvrstna brezalkoholna
osvežujoča pijača
Dobi ae v slaščičarnah in trg. z mei. blagom
— Slovenski pogreb v Gradcu. V deželni bolnišnici v Gradcu je v torek zjutraj umrl na posledicah težke operacije 23 letni veleposestniški sin Vincencij Elšnik iz znane zavedne slovenske družine v Slatini pri Svečini v Slov. goricah. Včeraj popoldne je bil na tukajšnjem steinfeldskem pokopališču pogreb, katerega 60 se udeležili pokojnikovi sorodniki in znanci iz Svečine, St. Ilja, Jarenine in Maribora. Med pogrebci je bilo tudi nekaj graških Slovencev. Ob odprtem grobu je zapel pokojniku v zadnje slovo svečinski pevski zbor turobno žalo-stinko «Clovek glej dognanje svoje». Pokojni Vincencij Elšnik je bil agilen član svečinskega Prosvetnega in pevskega društva. Naj mu bo tuja zemlja lahka!
štedljiv a poceni
Izdeleki Oajeike livarne ieleza In tovarne strojev 14 ■ Osljek
Samoprodaja za LJubljano: Franc Golob za Maribor: Pinter & Lenard
—	Kongres mednarodne »ves« odvetnikov na Dunaja od 3. do 6. »ept L L Na dnevnem redu so med drugim vprašanja o osnovnih načelih modernega civilnega postopka in o razmerju med novinarstvom in odvetništvom. Udeleženci naj se prijavijo do 1. avgusta t. 1. pri odvetniški zbornici v Ljubljani in naj navedejo tudi Število svojcev, ki bodo Sli z njimi.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz losef flrenčicec.
—	Anina prosfava v Rogaški Slatini. V znamenju silnega vrvenja lujcev, ki so se zgrnili v zdravilišče z vseh strani naše države in inozemstva, se je Rogaška Slavna približala dnevu, ki je zanjo največji ki najsvečanejši: proslavi sv. Ane. Velika delavnost s strani uprave zdravilišča, ki se trudi, da izvede proslavo tega praznika ria čim sijajnejši način, nervozno pričakovanje občinstva, ki ve, da mu bodo ti dneva ostali — kol vsako leto — v prijetnem spominu, vse to poč predstavlja svojstven uvod v proslavo. Pravi uvod v praznik pa bo tvorila velika razsvetljava na predvečer Sv. Ane. V nedeljo bo svečana maša in popoldne tenis turnir za prvenstvo Rogaške Slatine.
V	krasno dekorirani dvorani Zdraviliškega doma pa se bo zvečer vršila velika tradicionalna Anani prirediitv z odličnim programom. Pni izvedbi programa sodlujejo: Gospa Tinka Wesel Pola, kolo-raturna pevka, bivša članica Zagrebške opere; umetniški plesni par Jacky in Heddy Pečnik; ga. Bravrcičarjeva in Golovin, naša znanca iz baleta v Ljubljani; zdraviliški orkester pod taktirko g. A. Neffata iin akademski »Ronny«, ki bo nastopaj z muzikalno točko na motiv stav. narodne pesmi.
Pri neredni stolld,
napetosti črev vsled zapeka, odvaja naravna
FRANZ-JOSEFOVA
grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih.
V	zdravniški praksi se uporablja Franz-Josefova voda ( polnim uspehom pri odraslih kakor tudi
pri otrocih.
Bos. pe mta. aoe. pol. ta nar. »Ar. S-far. 15485, JB. y. K).
—	Avtoizleti: 3.-7. avgusta na Dunaj; 3__11.
avgusta v Berlin, 7.—9. avgusta na Groosglockner; 22.—26. avgusta na vsa jezera Salzkammerguta. Prijave: Izletniška pisarna Okorn, Ljubljana, liotel »Slon«, telef. 26-45.
—	V šolnino Dalmacijo — najlepši, najprijet-nejši izlet 24.-28. avgusta in 21.—26. septembra. — Romanje: Marija Bistriška-Zagreb-alovenskt Lurd (Rajhenburg) 6.—8. septembra. — Pojasnila pošlje uprava »P? božjem svetu«, Ljubljana, Šent-peterska vojašnica.
—	Vpisovanje na Ant. Rud. Legatovem enoletnem trgovskem tečaja je vsak dan, tudi ob na*
deljah od 10 do 12 dopoldne v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Lastni dijaški internat. Šolski program se dobi brezplačno.
—	Dr. Anton Hrovat, ordinarij bolnišnice križ-mškega reda v Ormožu — a« ordinira od 4. do 25. avgusta.
—	Maturantke zas. žen. učiteljiSŽa v Mariboru ii leta 1906 se snidejo v nedeljo zvečer ob 7 pri >Zamorcu< v Mariboru. — Marica Fttrst-Ros.
—	Podjetja, Id potrebujejo pisarniške moti, naj se blagovolijo obrniti na ravnateljstvo Ant Rud. Lega/tovega Enoletnega trgovskega tečaja v Mariboru, Maribor, Vrazova ulica 4, ki lahko priporoča pridne b marljiv« absolvente in absolventke.
—	Izlet ▼ Postonjsko farno 9. avgusta, romanj«
na Sveto goro pri Gorici 14—16, avgusta. Prijave do 4. avgusta. Pojasnila pošlje uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica.
—	V Službenem lUtu kraljevske banske uprav« dravsk« banovin« od 25. t. m. j« obljavljena »Uredbo o postavitvi naprav za kovanje kovanega denarja in drugih kovin, podobnih kovnemu denarju«, dalje »Uredba o državnem posredovanju z nakupi pšenic« v gospodarskem letu 1936./37.«, »Odločba o specializiranju zdravnikov za nalezljiv« bolezni«, »Dopolnitev čl. 2 navodil za izvrševanje zakona o opojnih drogah«, »Odločba o uvedbi odprtih dopisnic državne izdaje « slikami za notranji in mednarodni promet«, »Izprcmcmba poštne tarife za inozemstvo«, »Telefonski promet — nove proge z Avstrijo in izprememba taksne enote in nove proge z Avstrijo in Italijo«, »Razglas o imenovanju hmeljsk« komisije za dravsko banovino« in »Objave banske uprav« o pobiranju občinskih davščin za občin« Hoče, Jakobski dol ▼ mariborskem okraju levi breg, Marija Gradec v laškem okraju in Sv. Lovrenc na Pohorju«.
—	Avtobusno podjetje O. Žužek javlja, da se avtobus na progi Ljubljana-Tacen-Skaruina-Vodice-Komenda-Cerklje-rCranj tn obratno ustavlja izključno samo na obstoječih postajah, ki so bale določene od kr. banske uprave.
—	Od davnega časa pridejo zopet na tržišče, posebno t južnih krajih, rabljene Schampion svečice, katere % čiščenjem kovinskih delov izgledajo kot nove svečaee. Opozarjamo zaradi tega avtomobiliste na to, da se tako morajo zavarovati, ako kupijo svečic« samo t znanih originalnih škatlah z napisom »Schampion«. Rabljene svečic« Schampion niso v originalnih zavitlrih.
—	Opozarjamo na današnji oglas trrdke Fri-dolin Bischof v Mariboru, Melje, Kaoijanerjeva ul. št 6, ki zbira polže za izvoz v inozemstvo. Na željo pošlje tvrdka resnim interesentom brošuro z obširnimi navodili za zbiranje polžev in za napravo zbirališč. Z nabiranjem polžev, ki se naj vrši konec oktobra, si mor« vsakdo zaslužiti brez posebnega truda lep denar.
—	Pelikan terpentinovo milo za pranj« ▼ trdi vodi jc nazvestejši pomočnik slovenskih gospodinj.
—	Izvrstna osvežujoča pijača za vroče poletne dne je povsod znana šumeča limonada Clio v tabletah (maline in citrona). Otroci, pa tudi odrasli so kar navdušeni za to izvrstno šumečo pijačo kiselkastega okusa, ki je na ivetovnih razstavah v Parizu, Berlinu, Rimu, na Dunaju itd., dosegla najvišja odlikovanja in o kateri so tudi številni zdravniki dali zelo povoljne izjave.
—	Da boste stalno »dravl, J« potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje ln mladostno svežo«t.
Ljubljana
O Zlata poroka v mestni nbožnici. V soboto dopoldne je bila v mestni ubožnici svojevrstna slovesnost. G. Škerlj Matevž, rojen 1. 1860. v Begunjah pri Rakeku, in njegova žena Ana, rojena 1. 1850. ▼ Stranicah pri Konjicah, sta praznovala zlato poroko. Cerkvene obrede je opravil g. Sent-petrski župnik Petrič, domačo slovesnost pa so praznovali v mestnem zavetišču. Zlatoporočenee je služboval dolgo vrsto let kot lesni manipulant pri Windischgrfttzu, na Poljanah, pri Hrenu itd. Imela sta 14 otrok, od katerih sta živi Se dve hčerki, ena je poročena v Ljubljani (JankoviE), druga pa v Trbovljah (GorSek), sin pa živi kot vojni invalid ▼ Nemčiji. Mestnega župana j« pri slovesnosti zastopal magistratni svetnik Svetel Herbert, za priči pa sta bila mestni fizik dr. Mavrieij Rus in g. Langus Jože, nadzornik trošarinskega urada in upravitelj zavetišča.
0 Skupina bojevnikov LJubljana-Sv. Peter vabi svoje člane, da se udeleže pogreba njenega člana in odbornika Venceslava K u b e 1 k a. Pogreb bo v nedeljo, 26. t. m., ob 5 popoldne iz mrtvaSke veže splošne bolnišnice v Ljubljani.
© Sveta maša zaduSniea za pokojnim dr. Simonom Zaletelom bo v torek, 28. julija, ob pol 7 v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Prosimo, da se ga spominjate z molitvijo.
© Maša zadušnica za pokojno gdč. Asto Matta.novič se bo darovala ▼ torek, dne 28. julija v cerkvi sv. Petra ob 7 zjutraj.
™ KINO SLOGA
Senzacijal	Senzacijal
Olimpiishi zvon vabi...
Najnovejši film o zgodovini dosedanjih ollmpUad ln o ogromnih pripravah na letoSnJo
olimpijado v Berlinu!
Poleg tega velenapeti film Popolnoma novol Ken Maynarda
Čast zapada »
y Ilstal« l«mm poittmi« vrsmina, odpad* predstava ob IS
TEL. 22-21
0 Gledališki večer združen s petjem glasbenega društva »Ljubljana« in Kat. društva rokodelskih pomočnikov, bo drevi ob 8. na vrtu Rokodelskega doma. Prireditev se vrši v proslavo zaslužnega pevca g. Franca Globelnika, odlikuje se pa po tako izbranem programu, da mora viakega zanimati. Poleg izbranega petja je na sporedu tudi nova igra »Sijajna zamenjava« t režiji g. J. Novaka. Zberimo se drevi na vrtu Rokodelskega doma I
0 Mesto venca na grob g. Jerneja Ložarja je darovala za akademsko Vincencijevo konferenco v Ljubljani rodbina Može 200 Din.
Dr. JUSTIN
»I. Vl«l nad LJubljano
do 16, avgusta ne ordinira
a Smrtna nesreča Borisa Tomažiča. V noči oto je neki osebni avto pripeljal v Leonišče mladega ponesrečenca, ki se je nevarno poškodoval pri avtom, nesreči blizu Trzina. Bil je to 17-Ietni Boris Tomažič, dijak 7, razreda I. realne gimnazije, sin g. Antona Tomažiča, družabnika trgovskega podtetto »Oleum« na Gosposvetski cesti. Boris Tomažič je dobil hude notranje poškodbe, med drugim tudi pretres možflon. Bil je
KINO UNION
TEL. 22-21
VslsfUm, Izredno napete vsehlne, izdelan v stuu
-»*"??&» Hathc Na4u
Po Krivici osumljen
Trtumf pod Imenom „K e u r" na Dunaju, pod „L a route imperlale" v Parizu. Predstave ob 16., IT., IS. m 21. url (▼ slučaju lepega, poletnega vremena odpade predstava ob 10. url.
taikoj operiran, toda njegovo stanje je bilo brezupno, teko, da je včeraj ob pol 7 zjutraj za poškodbami umrl. Pokojni Boris Tomažič je bil zelo živahne narave in podjetnega značaja. V šot je prav dobro uspeval. V petek zvečer si je izposodil »z očetove garaže osebni avto ter se z neko družbo odpeljal na kratek izlet, to je na turo Ljubljana—Kranj—Vodice—Kamnik ler je nameraval še isto noč vrnifci se v Ljubljano. Bkzu Trzina pa »e mu je avto prekucnil, on sam je bil smrtno nevarno ranjen. Pogreb pokojnika bo v ponedeljek ob 6 popoldne iz mrtvašnice Leonišča. Za njim žalujejo starša, ki so zgubili edinega sina ter več sorodstva.. Pokojniku naj sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje.
0 Šentjakobsko iegnanje pri Marenčetn. Danes, v nedeljo, bo veliko Šentjakobsko žegnanje pri Marenčetu na Dolenjski cesti. Staroslavna gostilna, ki Je bila priča mnogim justifikacilam na Suhem bajerju in ki imajo datume zabeležene na žlebovih mitnice na Dolenjski cesti, bo danes popoldne priredila vojaSki koncert, ki naj privabi mnogo občinstva. Vrt je popolnoma prenovljen in upamo, da se bodo ljudje udeležili lepega vrtnega koncerta.
I
Najboljše pivo na svetu je in ostane
plzcnsho pivo „PRAZDROJ" Toči ga gostilna »CiNKOlE"
stalno vsak dan sveže nastavljeno I
0 Olimpijski film v kinu »Slogi«. V t« športnik« in tisrte, Id nameravajo v prihodnjih dneh potovati ▼ Berlin, da si ogledajo letošnjo olimpijado, 'opozarjamo na prekrasni film »Olimpijski zvon vabi« v kinu »Slogi«. Ta film daje gledalcu lep nazoren pregled dosedanjih olimpijad ter mu pre-do&uje vse ogromne priprave Berlina in celotne Nemčije za letošnjo veliko mednarodno športno prireditev v Berlinu. Film bo le kratko dobo na sporedu, zaradi česar priporočamo, da si ga občinstvo danes in jutri ogleda v kinu »Slogi«.
© Kolonija dečkov K. J. S. iz Kraljeviče se bo vrnila v Ljubljano v petek, dne 31. i m. ob 1331. Starši so vabljeni, da pridejo pravočasno po svoje otroke. Kolonija deklic odpotuje iz Ljubljane v torek, dne 4. avgusta ob po 18.
0 Kino Kodeljevo. Danes ob 5 in pot 9, Jutri ob pol 9 »Sultan Abdul Hamidc.
0 Salezijanska Prosveta na Kodeljevem. V torek ob 8 ima ženski odsek redni sestanek, predava g. St Temlin o >sv. Moniki in Avgužtinuc
Advokat
Dr. Drago NaraSlC
le otvorU svojo odvetniško pisarno
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 13-L _Telefon 37-29
O Avto ga J« podrl. Včeraj popoldne se je
na CelovSki cesti pripetila prometna nesreča, ki k sreči ni povzročila hujših posledic. Pred Gasilskim domom je neki avtomobil podrl na tla sprevodnika državnih železnic g. Žerjava Janeza, stanujočega v Verovškovi ulici 26. G. Žerjav je imel srečo, da ni odnesel hujSih poSkodb. ReSe-valni avto ga je prepeljal v bolnišnico, tam pa bo ga obvezali in nato odpustili. — Poleg t« nezgod« pa je bilo v Ljubljani tudi včeraj več manjših prometnih nesreč, ki so v zadnjem času sploh zelo vznemirljiv pojav na ljubljanskih cestah. Kje tiči vzrok temu, ie pač težko najti. V cestno-policijskih predpisih, ki so ▼ Ljubljani prav za "prav zelo ostri, gotovo ne; vzrok bo treba iskati najbrž v čedalje bolj naraščajoči brezbrižnosti kolesarjev in drugih voznikov, ki se ne zavedajo v polni meri svojih dolžnosti glede vožnje. Na drugi strani pa je treba ugotoviti, da smo tudi navadni peSci postali nekoliko preveč samozavestni in ponosni na svoje noge, tako da se nam zde hodniki včasih preozki za naSe potrebe. Zadnjo besedo o vsem tem pa ima kajpada oblast.
Dr. Stacul
od 28. julija do 13. avgusta ne ordinira.
O »Gluhonemec« razkrinkan. Včeraj smo poročali o aretaciji skrivnostnega in gluhonemega puščavnika, ki se je klatil po Poljanski dolini in čigar imena policija ni mogla ugotoviti. Vso »skrivnost« okoli tega človeka pa je včeraj policija kaj hitro razkrila. Ic poprej je ugotovila, da mož sj>loh ni gluh, kakor se je delal, torej da tudi nem ne more biti. Možu pa so na policiji odvzeli tudi prstne odtise in jih primerjali z odtisa v kriminalni razvidnšci. Kaj kmalu so ugotovili, da ta možak ni nihče druga, kakor znani potepuh Anion Tomiec, doma iz Horjula, s katerim je imela ljubljanska policija že večkrat opravka. Potepuh je kmalu priznal, da ni ne gluh in ne nem, ter ie pričd kar na lepem govoriti. Protestiraj je samo, da mu ni ime Anton, temveč Martin. Kaj je potepuh nameraval s tem, da se je izdajal za gluhonemega ter da še sedaj noče priznati vsega sv-otega pravega imena, o tem policija še preiskuje.
Zobozdravnik ipedjalht pf gg0n faj^jjj
Gledališka ulica 4 (nasproti opere) ne ordinira do 16. avgusta
O Počitniška kolonija Podmladka Rdečega krila na Vranskem prosi starše, da pridejo po svoje sinove v ponedeljek, dne 27. julija t. L, ob 19 uri pred pisarno Rdečega križa (Palača Delavske zbornice).
0 Važno za turiste in izletnike! — Ko se odpravljate na pot, ne pozabite na izborne Slamičeve konzerve in paštete!
O Kemično čisti obleke Šimenc, Kolodvorska ul. 8 — in eprejemališče Knafljeva 2.
© Nočno službo imajo lekarne: Danes: mr. Sušnik, Marijin trg 5, mr. Kuralt, Gospoavetska ce»ta 10, mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31; jutri: mr. Leustek, Resljeva c. 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič."
Pošljite naročnino!
Za stiske slavnosti
Od več strani nam poročajo o živahnih pripravah na slavnosti, ki bodo 15. in 16. avgusta v Stični na Dolenjskem. Vendar pa se zdi, da smisel za to pomembno prireditev ponekod še ni dovolj globok. Da bi bila tako duhovna kot zunanja priprava pomenu slavnosti primerna, prosimo:
Preč. duhovščino, da vernike ponovno opozarja na stiške dni ter jim prireditev priporoča v m o i i t e v. Verniki naj stiške dni razumejo le kot versko manifestacijo, ki jo zunanje priprave pač lahko olepšajo, ki pa ji vsebine ne morejo dati. V Stično ne bomo šli na izlet ali za zabavo, v Stično bomo romali, romal1 s pripravljenimi srca, da proslavimo evharisiičaega Kralja in Njegovo Mater in se od tam vrnemo močnejši v veri ki ljubezni.
Vsa društva, odseke in krožke, da agitirajo za udeležbo, skupno z domačo duhovščino pa se takoj posvetujejo, kako bi udeležbo iz njih župnije organizirali. Ne čakajte, da dobite še podrobna navodila, temveč sami poskrbite, da bo udeležba v vsakem pogledu častna. Povabljena je v Stično predvsem vsa ljubljanska škofija. Zato ne sme biti župnije, ki ne bi bila pri stiskih dneh zastopana.
Udeleženci, prijavite sel Da bo mogoče pravočasno poskrbeti za posebne vlake ter v Stični pripraviti vse, kar je za večjo udeležbo potrebno, mora vsaka župnija najkasneje tekom 14 dni prijaviti število udeležencev. Udeleženci naj se prijavljajo pri svojih župnih uradih. Zupni uradi z Dolenjskega naj udeležbo sporočijo neposredno na župni urad v Stični, oni z Notranjskega in Gorenjskega ter Štajerskega pa na Prosvetno t vezo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. Zopet in
zopet prosimo, da smatrate potrebo prijave udeležencev za zelo važno in nujno.
Jubilejni znak, ki stane 3 Din, mora imeti sleherni udeleženec. Le z znakom na prsih bo mogel prisostvovati posameznim stiškim slav-nostim. Ta znak d mora vsakdo nabaviti že v predprodaji. Znaki bodo U teden izdelani. Zahtevajte jih takoj pri Prosvetni zvezi v Ljubljani in pri Zupnem uradu v Stični. Znak bo lep spominek na stiške slavnosti, z nakupom znaka boste pa tudi prispevali k stroškom slovesnosti.
Prošnja dobrim ljudem! Stiške slovesnosti so nujno združene tudi s precejšnjimi stroški Dobro vemo, da je današnji čas kaj malo primeren za nabiranje prispevkov. Vendar ttpamo, da bo gorečnost in požrtvovalnost vernikov našla možnosti, da priskoči na pomoč. Kdor more utrpeti vsaj malenkost, naj jo pošlje na Zupni urad v Stični za stroške stiških dni. Zlasti oni, ki se iz kateregakoli razloga stiških slovesnosti ne boste mogli udeležiti, prispevajte vsaj malenkost v denarju. Bolnim osebam Še posebej priporočamo, da se ▼ teh dneh priporočajo Žalostni Materi božji, ki je varuhinja Stične, ter žrtvujejo nekaj za čim lepšo proslavo ob stiških dneh.
Možje in fantje! Mislite že zdaj, kdaj in kako boste poromali v Stično. V Stični moramo biti vsi že na Veliki šmaren popoldne, da bomo lahkio prisostvovali sprejemu cerkvenih knezov, otvoritvi jubilejnih svečanosti, pri kateri bo govoril za nas krški škof prevzv. g. dr. Srebrnič, fantovski slavnostni igri »Jurij Kozjak«, zlasti pa naši nočni pobožnosti. Nočna procesija na hrib Vinograd mora biti mogočna manifestacija naše sklenjenosti in naše moške vere.
Pelikan
Slovenke perejo z najbolj trdo vodo v državi. Zato rabijo naše gospodinje posebno milo
terpentinovo milo posebno }a pranje v trdi vodi
Celjski mestni svet
Vprašanje mestnega muzeja - Gradnja justične palače in de-lovskega azila - Prodaja vojaških objektov - Otroški vrtec -Vodovod na hrib sv.Jozela - Ugodno poročilo mestne klavnice
J	Celje, 25. Julija.
Včeraj Je bfla redna seja eeljskega mestnega sveta. Po uvodnih formalnostih je župan g. Mihel-aŠ poročal, da se je že enkrat načelo pri seji mestnega sveta vprašanje, kaj storiti z dosedanjo mestno ubožnioo, ker se bodo reveži preselili v novo Mestno zavetišče v Medlogu. Ker se je sprožilo vprašanje prostorov za mestni muzej, se je župan obrnil na konservatorija g. dr. Steleta s prošnjo, da bi si ogledal stavbo in nato podal o stvari svoje strokovno mnenje. Konservator g. dr. Štele si je stavbo res ogledal in jo prav danes dobil župan obširno strokovno poročilo, ki je za rešitev muzejskega vprašanja zelo ugodna. Konservator g. dr. Štele pozdravlja v svojem poročilu idejo, da se ta namesti mestni muzej, sam je pa pripravljen pri prenavljanja poslopja pomagati s svojim strokovnim znanjem. Ohranitev in obnova 'dosedanjega poslopja mestne ubožnice bi tudi mnogo pripomogla k povzdigi in poživitvi tujskega prometa v Celju, ker je ravno na takih znamenitostih Celje že zelo izropano. Zupan je poročilo konservatorja g. dr. Steleta izročil odbora za pro-sveto in tujski promet
Nato je poročal župan, da se je v Četrtek, dne 23. julija, vršil komisijski ogled za določitev prostora za sodno palačo v Celju. O tem za Celje aktualnem vprašanja je poročal takoj nato predsednik gradbenega odbora g. dr. Voršič. V novi sodni palači bi bil prostor za vsa sodišča s potrebnimi zavodi (jetnišnieo, zavod za mladoletno itd.), davčni urad in katastrska oprava. Komisija si Je ogledala poslopje starega okrožnega sodišča, katero Je po mnenju predsednika okrožnega sodišča g. dr. Vidovi ča — tema mnenja se je pridružil tudi predstojnik okrajnega sodišča gosp. Neudl — neprimerno, ker je sredi mesta in premajhna Nadalje si je komisija ogledala Glazijo, Majdičev travnik, Pertinačevo posestvo in Sp. La-novž. Tudi Glazija je po izjavi dr. Vidoviča ne-
primerna zaradi poplav, kakor tudi iz istega vzroka prostor za Glazijo. V poštev prihajajo ostala stavbišča. Predsednik apelacijskega sodišča g. dr. Golja je izjavil, naj mestna občina preskrbi za sodno palačo primerno stavbišče in pod kakimi pogoji bi bila pripravljena prevzeti poslopje Stare kresije. V smislu teh sklepov komisije je bil na današnji seji sprejet sklep, da se pooblasti ožji odbor, v katerega so bili izvoljeni gg. župan Mi-helčič, dr. Voršič, Prelog, Gologranc, dr. Hodžar in prof. Bitenc, da pripravi vse potrebno za sodno palačo: izbere najprikladnejši prostor, določi, pod katerimi pogoji bi bila občina pripravljena prevzeti Staro kresijo in v vsem tem poroča na eni prihodnjih sej. Za sodno palačo v Celju se bo poskušalo že ▼ prvi proračun vnesti primeren znesek.
Finančni referent g. Prelog je poročal najprej o znižanju cen v mestnih kopališčih. Mestni svet je znižanje naknadno odobril. Vzame se na znanje odkup vojaških objektov po vojnem ministrstvu za 567.277.92 din. Za iskanje toplih vrelcev na desnem obrežju Savinje se določi 2000 din. Uredi se vprašanje otroških vrtecv. Bivši okoliški otroški vrtec se premesti v poslopje mestnega otroškega vrtca, policija v Gaberju se pa preseli iz dosedanjih prostorov (mestni otroški vrtec) v prostore bivšega okoliškega otroškega vrtca- Pokojninski zavod je dovolil mestni občini 650.000 dinarjev posojila. Zahteva pa plačilo obresti od dneva dovolitve do dneva izplačila. Sklenjeno je bilo, naj mestno poglavarstvo ukrene vse potrebno, da občini ne bo treba plačati teh obresti, ker je imel Pokojninski zavod ves čas, za katerega zahteva od mestne občine obresti, denar itak naložen. Ze pri zadnji seji Je bilo sklenjeno, da se najame za zidavo delavskega azila še 500.000 din brezobrestnega posojila. Osrednja uprava do sedaj povišanja posojila ni dovolila. Sklenjeno je bilo, da se ponovno zaprosi še za 500.000 din brez-
obrestnega posojila in naj župan osebno intervenira v Belgradu. O svoji dosedanji intervenciji v Belgradu v zvezi z graditvijo Delavskega azila, za katerega je pripravljena dati občina brezplačno na razpolago prostor in ki naj bi se začel graditi že letos, je obširno poročal župan.
Za gospodarski odsek je poročal g. inž. Doli-nar. Popravi se gospodarsko poslopje pri Mestnem zavetišču v Medlogu in se da na razpolago 40.000 din. Mestne vožnje se bodo oddajale potom licitacije, upoštevajo naj se ponudniki iz domače občine.
Za elektrarno in vodovod je poročal g. Gologranc. Od 1. maja 1936 dalje se bo računala uporaba električnega toka za cerkve po 1.10 din za kilowat. Oddana je bila gradnja vodovoda na Hrib sv. Jožefa g. Gradtu kot najcenejšemu ponudniku za 151.770.24 din. Težaška dela, ki bodo stala ca 21.000 din, se bodo izvršila v lastni režiji mestne občine z brezposelnimi.
Poročevalec personalnega odseka g. prof. Bitene je poročal, da je personalni odsek pregledal pravilnik potnih stroškov za uslužbence celjske mestne občine in ga primerjal z enakimi pravilniki ostalih avtonomnih mest v dravski banovini in z nekaterimi javnimi institucijami in prišel do zaključka, da je celjski pravilnik potnih stroškov najnižji in naj zaradi tega ostane do izdelave novega pravilnika v veljavi neizpremenjen.
V imenu odseka la tujski promet je poročal g. Roš. Storijo naj se potrebni koraki glede dostave pošte v Gaberje, na Breg in Lavo, ki naj bi se vršila dnevno dvakrat. Pri tej priliki je župan poročal, da je interveniral pri ministru pošt glede eeljskega telefona in dobil zagotovilo, da se bo stanje izboljšalo. Mestna občina in pristojni odbori naj izdelajo predlog za moderno mestno tržnico. Mestni fizik naj pregleda mesarske ute na Okopih in stavi primerne predloge.
Za mestno klavnico je podal izčrpno poročilo za prvo polletje g. Martinčič. V prvem polletju je bilo skupno zaklanih 4457 glav živine, uvoženih pa skupaj 53.352 kg raznih vrst mesa in slanine. Za led je mestna klavnica prejela v prvem polletju 20.551 din in bo že koncem tega meseca dosežen v proračunu predvideni znesek. Za hladilnico je prejela klavnica do sedaj 46.700 din. Referent je posebno pohvalil osebje mestne klavnice in poudaril, da je mestna klavnica z mesarsko zadrugo v dobrih odnošajih. Z ozirom na posamezne vrste zaklane živine je iz podrobne statistike razvidno, da koljejo celjski mesarji v glavnem boljšo živino, ker je bilo v tem času zaklanih nad dve tretjini volov.
Sledila je tajna seja, pri kateri so bili nekaterim mestnim uslužbencem regulirani prejemki.
Zvečer pred jefjto pa namakajte 3
(Radost peric
V Berlin in Hamburg
Kolektivni potni list je odobren od uprave policije v Ljubljani pod št. IV. No. 415-5 z dne 24. VII. 1936.
Poleg rednih udeležencev potuje z nami še ca. trideset takih prijavljenccv, ki ostanejo po našem povratku še nadalje v Nemčiji, ozir. v Avstriji, aH pa so tuji državljani, in morajo imeti seveda svoj osebni potni list. Eksp edicija bo štela torej ca. 800 ljudi — dober posebni vlak.
Z jutrišnjim dnem pošljemo vsem udeležencem izven Ljubljane legitimacijo s sliko v priporočenem pismu. Kdor legitimacije do srede, dne 29. julija ne bi, prejel, naj isto ekspresno urgira zaradi takojšnje naše reklamacije. Ljubljančane pa vljudno prosimo, da knjižice proti legitimaciji in potrdila osebno dvignejo pri g. J. Hvaletu, Miklošičeva cesta 10-III., in sicer čimpreje.
Knjižica služi kot legitimacija za vstop v vlak, prenočišča, prehrano in sploh vse v Nemčiji. Zaradi tega je nanjo strogo paziti, da 6e ne izgubi Iz ovojne strani je razvidno, v katerem vagonu, kupeju in razredu vlaka se kdo vozi. Druga stran nosi ime, rojstne podatke, naše stalno bivališče v Berlinu ter razdelitev po stanovanjih. Slednje sporočimo v Monakovem, nakar bo tozadevno Številko objekta, sobe in postelje vsak sam vpisal. Tretja stran je opremljena s sliko lastnika legitimacije in z žigom SK Planine v Ljubljani Dalje obsega knjižica spored potovanja in našega bivanja v Nemčiji sploh, s potrebnimi navodili itd. Zlasti važna je izjava, katero je moralo podpisati vodstvo glede valutnih, ozir. deviznih predpisov ter osebnih potnih listov, na kar ie posebej opozarjamo. Izjava je v knjižici natisnjena zaradi važnosti dobesedno v nemščini, nato pa v slovenskem prevodu. Knjižica vsebuje tudi seznam vseh udeležencev ter inserate nekaterih ljubljanskih denarnih zavodov.
Vodstvo SK Planine v Ljubljani, ki prireja ta izlet, zastopajo: Kermavner, Hvale in AndoLjšek.
Vodstvo vsega izleta in zastopstvo izletnikov na zunaj (napram oblastem, podjetjem, olimpijskemu odboru itd) je poverjeno g. župniku Jerneja Hafnerju, kot pomočnik pa mu je dodeljen abs. iur. Jože Pesjak iz Kranja. Blagajno vodi Jože Hvale, valutne posle pa opravlja Janez Andoljšek. Kot zdravnika sta določena dr. Tine Zaje iz Mengša in dr. Jožica Zitkova, zdravnica iz Ljubljane. Redi-teljski zbor vodi France Jemc iz St. Vida, zadeve posebnega vlaka pa Pavle Mašič, viš. žel. uradnik v Ljubljani. Domačo kuhinjo vodi E. Pire, poslovodja tvrdke Slamič v Ljubljani, kateremu je dodeljenih 6 kuharjev.
Valute: Samo še do srede 29. t m. sprejemamo izjemno denar za valute, in sicer od onih, ki eo doslej že prijavljeni za naše potovanje. Po tem roku tudi ta račun končno veljavno zaključimo.
Prijave za našo ekskurzijo so definitivno zaključene in so vse tozadevne informacije brezpredmetne.
Eventuelne informacije daje: Jože Hvale v Ljubljani, Miklošičeva 10-111. le vsak delavnik od 10.—11. ure dopoldne.	Vodstvo.
Pred razjasnitvijo zagonetnih zločinovt
Razbojnika Štern in Koler sta že morila v Slov. goricah
Maribor. 25. julija.
V teku zadnjih tednov sta brila izvršena v Slovenskih goricah dva zverinska roparska umora, ki še do danes nista pojasnjena. Je to umor posestnika Karla Verbošta v Ploderšnici, ki so ga našli dne 16. junija umorjenega v njegovi hiši. Po obsežni preiskavi so orožniki aretirali posinovij en ca pokojnika, vendar pa ta še do danes ni ničesar priznal in neprestano zatrjuje svojo nedolžnost. Kljub najvestnejii preiskavi niso mogli orožniki najti tehtnega obtežilnega materiala, ki bi dokazoval krivdo aretiranega. Drug skrivnosten zločin je b3 izvršen pred nekaj dnevi t okolica Sv. Barbare. Staro posestnico Otilijo Kocbekovo eo našli zadavljeno v njeni hišici. Tudi tukaj ni bilo nobenih sledov za storilci. Sum se je obrnil proti nekemu moškemu, ki je svoječasno pri Kocbekovi služil, toda tudi ta je vse tajil. Sedaj, po strahovitem roparskem umoru v Mejni ulici v Mariboru, pa je zavzela preiskava tudi pri omenjenih dveh zločinih drugo smer. Ni namreč izključeno, da sta sodelovala pri obeh Strajnškova morilca Koler in Štern, ki so ju predvčerajšnjim aretirali v Avstriji na Gor. Štajerskem. Zanimivo je namreč, da je pri sosedu pokojnega VerboSta r noči, v kateri je bil Verbošt umorjen, prenočeval neznan postopač Jri je po opisu ljudi skoraj popolnoma »ličen razbojniku Šternu. Neznanec je že pred dnem izginil s prenočišča ter ga potem niso več videli v dotičnem kraju. — Prav tako pa je ugotovila preiskava, da sta ee dan pred umorom Kocbekove vbližini kretala dva neznanca, ki bi bila po opisu stična Kolerju in Šternu. Zvečer sta prosila pri
Kocbekovi za prenočišče, katerega sta dobila na senu, kjer so orožniki naslednjega dne še našli sledove ležišča, dočim prenočevalcev ni bilo nikjer. Koler je bil o razmerah v okolici obeh zločinov precej dobro poučen, ker ima tam sorodnike ter je bil večkrat pri njih. Značilno je tudi, da je bil pri obeh slučajih izvršen tumor na sličen način, kakor pri Strajnšku. Glede Otilije Kocbek ee ujema tudi čas bega obeh morilcev pred zasledovanjem. Zanimivo izjavo je podala tudi neka po-sestnica iz Št. Petra pri Mariboru. Pred dobrim tednom sta prišla ponoči k njeni hiši, v kateri stanuje sama s služkinjo, dva moška. Prebudila sta jo s trkanjem in eden je dejal, da je inženjer Štern ter bi rad nekaj govoril z njo. Ko pa je tedaj prišel mimo hiše nek sosed, sta oba neznanca naglo izginila v temi. Skoraj gotovo sta bila to oba razbojnika, ki se jima je posrečilo najbrže s pomočjo čolna priti čeac Dravo. Orožniki, ki preiskujejo vse te slučaje, eo zaprosili mariborsko policijo za slike obeh zločincev, čim bosta pripeljana v Maribor. S pomočjo slik bodo skušali ugotoviti pri ljudeh, ki so sumljive neznance videli, če sta res oba zločinca sodelovala tudi pri nepojasnjenih umorili v Slov. goricah.
Prodajale« »Slovenca« na tromostja v LJubljani nasproti frančiškanske cerkve je odslej agilni šlajpah st Pri njem so dobi tndi »Slovenski dom« in Domoljub in drogi naši listi Kupujte pri njem!
Pevcu „Ave Marta"
ob njegovem odhodu v pokoj
Kakor smo že poročali, je pred dnevi nastopil svoj zasluženi pokoj višji zdravstveni svetnik dr. Anton Schwab, sanitetni referent pri okrajnem na-
čelstvu v Celju. Ker je ime dr. Schwaba tesno združeno z našim glasbenim življenjem v zadnjih štiridesetih letih, je prav, da se vsaj v kratkih potezah ozremo na potek njegovega glasbenega delovanja in življenja.
Izhaja iz prastare usnjarske Schvrabove rodbine v St. Pavlu pri Preboldu, kjer mu je dne 7. januarja 1868 tudi tekla zibelka in kjer je preživel svoja otroška leta. V domačem rojstnem kraju je obiskoval ljudsko šolo, nato pa gimnazijo v Celju, kjer je maturiral leta 1886, torej prav pred 50 leti. Po dovršeni gimnaziji se je vpisal na medicinsko fakulteto graške univerze in bil promovi-ran leta 1894. Ze pred doktoratom je služil kot «e-kundarij v ljubljanski bolnišnici, po dovršenih študijah se je pa vrnil domov, kjer je počasi začel z izvrševanjem prakse, dokler ni bil leta 1897 imenovan za okrožnega zdravnika na Vranskem, odkoder je prišel nato za okrožnega zdravnika v Celje, kjer je bil tudi uradni zdravnik celjske okoliške občine. Po prihodu v Celje je začel tudi z izvrševanjem zobozdravniške prakse. Po vojni je bil postavljen za mestnega fizika in je organiziral vso sanitetno službo v Celju. To službo je poleg drugih izvrševal približno tri leta. Leta 1922 je začel kot namestnik izvrševati službo sanitetnega referenta pri okrajnem načelstvu, katero mesto je 1925 tudi definitivno dobil in stopa sedaj po 42 letni zdravniški službi v pokoj. Izvrševal bo le še privatno prakso. To bi bil nekako zunanji obris dr. Schwabovega zdravniškega delovanja, ki je zvezan s točnim izvrševanjem poverjene mu zdravstvene službe. Vse globlje in za slovensko zgodovino veliko važnejše je pa njegovo nad 40 letno delo za procvit slovenske glasbe.
Ze v gimnaziji, še več pa za časa svojega študija na univerzi je harmoniziral Schwab za citre in petje zelo veliko število narodnih in lastnih umetnih pesmi. Na univerzi je učil tudi tamburico in pravtako priredil za tamburico veliko število kompozicij, med njimi sta najbolj ugajali G. Ipav-
čevi »Mrak« in »Tam za goro«, ki ja je priredil za tamburico. Kako je bil Schwab delaven v tem času, se najbolj razvidi iz kompozicij za citre, tamburico in petje, ki presega število 200. In ves ta glasbeni materijal je danes izgubljen. V tem času je priredil tu.di več kupletov za razne instrumente in za petje. Kot akademik je v počitnicah priredil za petje več narodnih pesmi, včasih tudi za spremlje-vanje s klavirjem. Tudi to gradivo je vse izgubljeno.
Kot zdravnik na Vranskem se je tudi živo udejstvoval v glasbi. Iz tega časa izvira več njegovih cerkvenih pesmi. Na Vranskem se je porodila 1895 tudi njegova »Ave Maria«, ki je pozneje doživela doma in v inozemstvu toliko triumfov. Pesem so peli na Vranskem to leto prvič v cerkpi, pozneje se je prepevala v cerkvi in v koncertnih dvoranah. Schwab jo je v teku časa še dvakrat predelal.
Ko ee ie jesni leta 1900 preselil v Celje, se je začel« zanj klasična doba in od tega leta naprej ga opazujemo kot resnega in delavnega muzika. Kmalu po prihodu je začel poučevati petje v Delavskem podpornem društvu. Ker je zelo primanjkovalo primernih pesmi, je začel takoj komponirati in izvirajo iz tega časa razne zelo lepe pesmi, med temi tudi najbolj znana Schwabova »Slanica«. Okrog leta 1900 je bil naprošen, da prevzame mesto pevovodje pri CPD. Ker je tudi tu občutil pomanjkanje inaterijata, je uglasbil tudi v tem času več pesmi. Pri CPD Je učil petje do leta 1913. Od tega časa dalje se je bolj malo udejstvoval v glasbi. Da se je umaknil, je bito pač krivo nepričakovano razočaranje, za kar pa ni prostora na tem mestu, da bi obujali grenke spomine.
Prva celjska doba je za Schwaba tudi v literarnem oziru najbolj pomembna. Sodeloval jc največ pri »Novih Akordih« in pri izdanjih Glasbeno Matice. Že v 1. štev. »Novih Akordov« je izšla njegova »Moji devojčici«, za katero je sani priredil tudi tekst po enaki nemški pesmi peenika Gan-
serja. Kar je priobčil Schwab v tom času svojih del, so temeljita v vsakem oziru, zato tudi ni številčno bogve kako mnogo napisal. Zanimivo je, da »Novi Akordi« niso priobčili njegove »Dobro jutro«, ki je danes med najbolj znanimi slovenskimi, in je izšla potem pri Glasbeni Matici. »Novi Akordi« so priobčili že v peti številki tudi »Ave Maria«, katero je pozneje še enkrat predelal za celjske dijake. V »Novih Akordih« so izšle tudi »Slanica«, »Kanglica« in »Vinska«. »Ave Maria« je dosegla višek v Parizu, ko je gostovala ljubljanska Glasbena Matica. Sodeloval jo tudi pri »Pevcu«, v katerem je objavil več člankov. Ko je po letu 1913, ko je doživel bridko preizkušnjo, utihnil, je le tu pa tam objavil šo kako pesein, med katerimi naj navedem Zupančičevo »Zvonovi«.
Mislim,, da sem podal vsaj v glavnih potezah" obris Schvvabovega glasbenega delovanja, ker gradiva bi bilo ze celo knjigo. Strokovno oceno njegovega dela so in bodo še izrekli poklicni glasbeniki. Ze iznavedenih podatkov je pa razvidno, da spada med naše najbolj delavno glasbenike polpreteklo dobe, le žal, da so je toliko njegovih del izgubilo.
No bila bi pa slika dr. Schvvaba popolna, če bi ne omenili njegovega dela na drugih poljih. Naj v kratkih besedah poudarim samo, da je napisni večje število poljudno znanstvenih razprav, tako n. pr. o šmarnici s higijenskega in folklornega vidika, o bakterijah, priporočal materam, naj doje svojo otroke, predaval o alkoholnem vprašanju in na tem polju sodeloval z velikim Evangelistom Krekom. Prav posebno je pa znan dr. Sclivvab v šahovskih krogih in je o raznih šahovskih problemih tudi pisal v strokovno šahovsko liste. Za svoje vsestransko delovanje na različnih poljih je tekom dolgih let svojega delovanja prejel tudi nešteto odlikovanj in priznanj. Ob odhodu v zasluženi pokoj mu želimo tudi mi kot obče spoštovanemu javnemu delavcu tn svojemu solrudniku še mnogo let zdravja in veselja in dn bi v miru in zadovoljstvu užival sadovo svojega del*.	GK.
Mariborske vesti
Slovenski tabor
v Mariboru
V nedeljo 9. avgusta 1936 pridite vsi na veliki tabor Jugoslovanske radikalne zajednice v Mariboru ki se vr$i v Ljudskem vrtu (dohod mimo samostana
šolskih sester pp Vrtni ulici) ob 10 dopoldne.
Tabor priredimo štajerski Slovenci predvsem v proslavo 30 letnice javnega delovanja našega vodi-lelja dr. Antona Korošca za naš narod.
Na taboru govorijo; Ministra dr. I^rek in Jankovič, glavni tajnik JRZ Smolej iz Belgrada, izmed domačih govornikov pa: dr. Leskovar. Spindler, Kri-stovič, dr. Veble in dr. Miler.
Za zunanje udeležence so sv. maše pri frančiškanih ob 8 in pol 9.
Zbiranje udeležencev od pol 9 naprej v Kolodvorski ulici, Zrinjskega trgu, Razlagovi. Maistrovi in sosednjih ulicah po navodilih vodstva rediteljev. Odhod na taborišče točno ob 9.15.
Vabimo vse zavedne Slovence in Slovenke, da se udeležijo tabora v velikem številu.
Vabijo okrajne in mestna organizacija JRZ v Mariboru,
£ltne vložke, želeme postelje, madrace In otomane
dobite najceneje pri Koroika 8 Franju Novaku Vetrujska t
□	Pomenljiva slovesnost. V soboto, dne 1. avgusta, na 8. obletnico svojega škofovskega posvečenja, obhaja naš prevzvišeni knezoškof dr. Ivan Jožef Tomažič 601etnioo rojstva. V stolnici bo zato dne 1. avgusta ob 8 slovesna pontifikalna sv. maša. Obe pomenljivi obletnici se v stolni in mestni župni cerkvi slovesno proslavita v nedeljo, dne 2. avgusta, ko bo ob poi 10 cerkveni govor, ob 10 pa slovesna pontifikalna sv. maša, h kateri že danes vabimo vernike in katoliška društva z zastavami.
□	Katoliška Omladina na novo oživljena. Katoliška Omladina. ki je za prejx>rod vzhodnega dela mesta in predmestij toliko napravila, je bila žrtev krutega Marušičevega režima. Sedaj pa je društvo zopet na novo oživljeno pod svojim starim nazivom. Zaenkrat poslujeta samo dramat6ki in pevski odsek in knjižnica. Vsi člani naj obnovijo članarino ter s tem izrazijo svoj zojjetni vstop. Tudi novi člani se sprejemajo. Vpisovanje in plačevanje članarine se vrši pri samostanskem vratarju. Prihodnji mesec prične Kat. omladina z igrami in predavanji v Mladinskem domu v Cvetlični ulici 28. V novem odboru so kot predsednik Franc Jerebič, kot blagajnik J. Muršak, kot gospodar Valter Gobenc, kot tajnik p. Konstantin, duhovni vodja pa je dobro znani ljudski misijonar in organizator p. Gabrijel Planinšek. Društvo »Danica« je zaradi oživljene Katoliške omladine likvidiralo.
Specijalist za notranje bolezni
DR. MILKO BEDJANIČ
je otvoril privatno prakso ter ordinira redno dnevno od 13 do 15, ob nedeljah ln prasnikih od 9 do 11 v Trubarjevi nI. 11 Telefon štev. 2»~11
pristojni v Maribor. Nabori se pričnejo vsak dan ob 7. uri.
□	Gradbena dovoljenja so dobili: Florijan Bera, Angela Strgar, Štuhec Josip, Rupert Schinidt, Jakob in Marija Štuhec, Terezija Furlan, Kristina Vollgruber, Simon ForstneriČ, Emanuel Ilicb, Amalija Faschmann, Josipina Friedel, Josip Pirich, Ivan Benko, Franc Slavinec, dr. Brence Ljudevit in Fachleitner Arminka, Mariborska tiskarna, tvrdka Avgust Ehrlich, Marija Jahrbacher in Maks Doli-nar. Uporabna dovoljenja pa so dobili: Rudolf Kiff-mann, Josip in Marija Anderlik, Alojzij Sirak, Gi-zela Slomšek, dr. Marinič in Valentin Potutschnigg.
□	Kolektivna pogodba tekstilnega delavstva je sedaj predmet živahnih razprav tudi med tekstilnimi podjetniki. Popolnoma upravičeno zahtevajo tudi ti kolektivno pogodbo, da se na ta način prepreči najgrša konkurenca na račun delavskih mezd. Nekateri delodajalci sami predlagajo, da se vrne v kolektivno pogodbo obvezen plačan dopust tekstilnega delavstva.
□	Društvo jugoslov. državnih in samoupravnih upokojencev v Mariboru naznanja svojim članom v zadevi 24kratne polovične vožnje po železnicah v letu 1906: 1. Za leto 1936 še veljajo stare železniške legitimacije. 2. Kdor že letos misli izkoriščati nove vozne ugodnosti, a ima v legitimaciji premalo »praznih« listov, ta naj do 1. avgusta tajništvu, Vr-banova 69, predloži železniško legitimacijo in plača 2 Din za kupone (vložke); kuponi se bodo y Ljuj>-ljani pritrdili v legitimacijo in z njimi se bodo potem kontrolirala potovanja. 3. Po novem pravilniku imajo sinovi pravico do voznih olajšav do polnoletnosti, hčerke pa do omožitve., Ce bi kateri od teh že letos se rad vozil e polovično vozovnico, a nima želez, legitimacije, tedaj naj — istotakp do 1. avgusta — predloži svojo sliko ter 10 Din; nadalje pri sinovih še rojstni list, pri hčerkah pa potrdilo, da so neporočene in da jih starši vzdržujejo; slednjič odrezek ček. nakaznice upokojenca (očeta, ev. matere).
□	Poceni meso. Jutri, v ponedeljek, se bo prodajalo pri mestni klavnici na stojnici za oporecepo meso 200 kg govedine, kilogram po 4 Din ter pa osebo do 2 kg.
G Vinotoč MAKOVEC — otvorjenl Vinski dol pri Mariboru.
Kje bo stala meščanska šota v Litiji
Celje
Roentgen
Zdravljenje s kratkimi valevi
□	Gasilsko slavje v Mariboru. Gasilske prireditve dne 1. in 2. avgusta v Mariboru bodo vsestransko zanimive. Velika gasilska razstava v unionski dvorani bo pestra slika preteklosti ln sedanjosti obmejnega gasilstva. Razen tega bodo veliki gasilski nastopi, vaje in blagoskjrvitev najmodernejšega gasilskega avtomobila v državi.
□	Slovensko obrtno društvo v Mariboru obvešča vse obrtnike razstavljalce, da morajo biti vsa dela na razstavnih prostorih končana do petka, dne 31. julija, ker ee vrši v soboto ob pol 11 2e otvoritev
□	Dr. Vari Valentin, špecijalist za pljučne bolezni, Gregorčičeva 6, ordinira od 27. VIL do 15. VIII. samo ob sobotah od 10. do 12. ure.
□	Poselska zveza priredi danes popoldne izlet v Puščavo. Zbor ob 1 {»poldne na kolodvoru, po-vratek i večernim vlakom. — Pri Sv. Mariji v Puščavi je danes velik romarski shod ter se praznuje Anina nedelja. Sv. maša bo na prostem na gričku pri kapeli sv. Ane.
□	Nabori v Mariboru. Od 4. do 8. avgusta se vršijo v Gambrinovi dvorani vojaški nabori za obveznike rojstnega 1. 1909 do vključno 1916, ki so
& Nove začasne občinske uprave na Vranskem in v Pelrovčah. V Petrovčah je bila imenovana nova začasna občinska uprava s posestnikom g. Stankom Jelovškom, na Vranskem pa s posestnikom in kovaškim mojstrom g, Konradom Goričem na čelu.
& Poslovilni večer polkovnika g. Golubovi-ča, ki odhaja iz Celja na novo službeno meslo, bodo priredili oficirji celjske garndzije jutri, v ponedeljek zvečer.
JSr Umrla je v petek v bolnišnici v starosti 61 let občinska reva Dobovičnik Genovcla iz Celja. N. v m. p.
& Nedovoljen pritisk na kupovalce. Iz vrst občinstva smo prejeli pritožbo, kako postopa z ljudmi, ki pride>jo kupit znamke, neki trafikant. Trafikant svoje goste naravnost odkloni z \4jtidno pripombo, do, kjer je kupil papir, naj kupi co še znamko. Mislimo, da je l ako postopanje nedovoljeno in bomo prisiljeni, če se bo ta prakstfeSe nadaljevalo, navesti ljubeznivega trafikanti' s polnim imenom. Gospod prodaja v prvi vrsti tobak, znamke in kolke in šele potem papir in mogoče še kake druge stvari.
& Voz povozil otroka. Lupšo Rožo, 22 mesecev staro hčerko strojnika v tovarni pletenin na Polzeli, je doma na Polzeli povozil neki voznik in jo hudo poškodoval po glavi, čelu in vsem telesu.	.!;*
Dravsko polje
V	Hočah priredi Pevska zveza oz. okoliški pevski zbori v nedeljo, 26. julija, na dvorcu g. dekana Sagaja koncert narodnih in umetnih pesmi. Sodelujejo pevski zbori iz Hoč, Sv. Janža in Cir-kove. Kasneje priredi enak koncert Pevska zveza tudi v Ptuju.	j
Rače. Preteklo nedeljo si je gasilska četa dala blagosloviti prenovljen gasilski dom in novo gasilsko zastavo. Svečanosti so se udeležila vsa žup-na gasilska društva s svojimi godbami, predvsem pa delegati okraja, banovine .gasilske zveze itd.
V	Št. Janžu je bila tombola, na kateri so Mač-kovci začeli izzivati. Ker mirna, lepa beseda ni zalegla, jih je oblast s silo razgnala. Pri tem je prišlo do neljubega incidenta na orožništvo, radi česar bodo še vsi povabljeni na sodišče.
Senzacija!	V torek in sredo - samo dva dni)	Prednaznanllo!
Boks-dvobo)	... . '	Od 1. do 12. runde
Kino Sloga! Schlfiellng proti Joe Luisu Kino Siogal
Tega naslova se je poslužil v volitvah 1. 1983 »izvoljeni« predsednik litijske občine Franc Lajo-vic, ki je pri zadnjih svobodnih volitvah leta 1928 tudi kandidiral v litijski obč. odbor na takozvani napredni listi in sicer na drugem mestu, kjer pa je gladko propadel, ker je bil v proporcu izvoljen komaj en cel pristaš takratne JDSarije v Litiji. Kvečjemu toliko in prav nič več nimajo pristaši takozvane JNSarije v Litiji pri jesenskih volitvah pričakovati, kep jih je litijsko prebivalstvo v teh letih nasilja prav do dna spoznalo. Ljudje se i pač zavedajo, da ni nad njimi več biča in bajoneta | oblasti... To smo zapisali le zato, da javnost vidi, kakšna »ljudska« vlada nam je tekom zadnjih let diktature na občini in drugje rezala javen kruh in pa koliko še pomenijo ti ostanki raznih nasilnih volitev.
Zato je umljivo, da se je gospod občinski predsednik v »Jutru« 21. 7. na široko razpisal ter ob-grizel vse od kraja. Najprej se je zagnal v dopisnike naših dnevnikov, ne izvzemši dopisnika »Jutra« in »Naroda«. Kritizira in se takorekoč norčuje iz izjav komisijskih Članov ter še naprej ujiorno r>onuja kot stavbeni prostor Mahkovčevo parcelo pred litijsko sodnijo. Ker bi tozadevna polemika vedla le predaleč, smo samo tega mnenja: komisija kr. banske uprave naj z odločitvijo počaka toliko časa, da prevzame v jeseni novo izvoljeni občinski odbor svoje posle, ki bo najpravilnejši tolmač ljudske želje in zahteve.
Odgovornim činiteljem, po prevratu svobodno izvoljenih občinskih odborov v Litiji, hoče nekako osvežiti spomin, da so »zafečkali« fond od 200.000 Din, ki je bil namenjen za zidavo meščanske šole. — Da bo javnost na jasnem, pribijemo, da se je takratnemu županu posrečilo, da je iz okrajne blagajne, ko je bilo denarja povsod na kupe, izbil 200.000 Din in se je takrat ustanovil fond za zidavo hiralnice v znesku 100.000 Din in fond za zidavo inešč. šole v Litiji 100.000 Din, kar najjasneje dokazuje, od katere strani je prišla prva pobuda za meščansko šolo. — Ta denar je ostal last celega sodnega okraja litijskega, občina Litija pa je imela le vložne knjižice le v shrambi. V tistih časih pa je oblast dala pregledati električno omrežje po litijskem trgu, katerega je na hitro roko ter »po domače« svoj čas dovršili ad hoc sestavljeni odbor tr-žanov brez oblastnega dovoljenja tako slabo, da se je žica, le jeklena, na vseh koncih in krajih trgala. Oblast je zahtevala, da se mora omrežje takoj prenoviti z bakreno žico, sieei bo prepovedala nadaljnje obratovanje in dobavo plektrike po tem življenjsko nevarnem propadajočem omrežju. Ta-kratni občinski odbor, v katerem je menda sedel ludi. še sedanji predsednik občine kot odbornik, pa je soglasno sklenil, torej tudi z glasovi opozicije, ker je obstojala nevarnost, da preide dobava elektrike v zasebne roke ali pa da Litija ostane brez elektrike, da prevzame preskrbo z elektriko občina Litija, ki bo skrbeia za prenovitev omrežja. Proračun za vsa ta dela in potrebni inate-rijal je jroskrbelo ravnateljstvo kranjskih deželnih elektrarn, ki je potem tudi strokovno izvedlo izvršitev novega bakrenega omrežja, kar vse skupaj je stalo precej več kot 200.000 Din. Ker se občinski odbor ni mogel odločiti za posojilo pri kakem zavodu, je zato tudi soglasno sklenil, da si izposodi oba fonda, to je meščansko-šolski in hi-radnični, kar je potem odobril okrajni načelnik Podboj ter dovolil vpornbo obeh fondov za delo in materija! novega omrežja. Sedanji predsednik občine, ki ne bi nikdar vedril na litijski občini, Se ga ne bi tja posadil Živkovičev režim, je imel v teku teh 5 let dovolj časa, da bi iz fonda električnih dohodkov in proračuna obema fondoma vrnil saj delom^ izjx>sojeni denar. Mesto tega pa je njegov občinski odbor odobril dobavitelju električne struje povišek cene za 50 par pri kw, mesto da bi dobavitelj za 50 par znižal ceno elektriki, ko so vse cene v splošnem padle. Mesto tega pa je vedno zavlačeval pogajanja z KDE za dobavo toka iz Velenja ter ee mu ni niti zdelo vredno, da bi se pred meeecem udeležil trasne komisije KDE, ki jo je razpisala banska uprava, ker se je postavil pač na komodno stališče, dokler smo mi na občini »na vladi«, bomo jemali elektriko »pri naših ljudeh«, čeprav slabšo in dražjo... Nasprotno pa je nakopal litijski občini proces, ker hi občina vredu nekemu zavodu odplačevala za dobavitelja elektrike prevzeto jamstvo. Mislim, da smo s tem pojasnilom gospodu predsedniku dovolj »osvežili« njegov spomin.
Na koncu se hvali, da so »z uspehom gospodarili z občinskim denarjem«. V teh 5 letih gospodarjenja, ko so imeli res absolutno povsod in vso oblast v rokah, ko je občinski upravi vsako oblastvo moralo iti in tudi šlo na roko ne samo s svetom, ampak tudi z denarjem, niso za Litijo prav ničesar stvarnega storili in dosegli, niso speljali niti meter električnega voda naprej. Isto je z dozidavo enega nadstropja na ljudski šoli. Prejšnji občinski odbor je že zbral fond približno 100.000 Din, ki pa leži nekje zamrznjen, mesto da bi se, za ljudski blagor tako vneti diktatorski občinski odbor takoj lotil tega perečega vprašanja in ga takrat lahko tudi izpeljal. Ravnotako je ostalo Te pri
Duh. sv. And. Aimanu v spomin!
Dragi Andrej, dovoli, da Ti pišem tole pismo. Najprvo naj Te prijateljsko pograjam. Toliko si gledal na lepe družabne oblike občevanja, sedaj si pa ob smrti na to popolnoma pozabil. Naglo, brez slovesa si nas zapustil. Zato smo se pa mi — Tvoji prijatelji, zbrali v tolikem številu ob Tvojem grobu, da smo Ti mogli zaklicati zadnji z Bogom! Vem, da Ti je bilo všeč, ko si gledal iz nebes doli na tolike množice Tvojih prijateljev. Všeč so Ti bili poslovilni govori na grobu, dasi ne popolnoma. Zato naj še jaz dostavim eno potezo iz Tvojega življenja, ki se je premalo poudarila, to je bila Tvoja posebna ljubezen do matere, ki Ti je šele pred 3 leti umrla. V tej veliki in požrtvovalni ljubezni Te ne more nihče prekositi. Skrbel si za njo tako, da Te je vsak občudoval, posebno tisti, ki so to natančnejše vedeli. Nekaj časa je bila pri Tebi v Postojni, pa se je kmalu naveličala, ker ji je postalo po Kropi dolgčas. Potem je živela v Kropi še čez 20 let. Ker ni imela nobenih svojih dohodkov, si ji pošiljal Ti kar v hranilnico, kolikor je potrebovala. Stroški so bili vsak mesec veliki, pa Ti nisi nikdar kaj potožil. Pač pa si večkrat rekel: Nikdar mi ne sme vest očitati, da nisem dal materi, kar sem mogel. Med vojno si ji donašal živeža kar sam iz Postojne. Po nerodnosti je pogorela hiša. Ti si dal, kar si imel, da se je hiša popravila. A nikdar nisi najmanj ožital, zakaj je pogorela. In ko je mati povzročila v svoji materini ljubezni do drugih otrok Tebi nepotrebne druge stroške, si tudi te brez godrnjanja sprejel in vse poplačal, ker je mati tako želela. Materina želja Ti je bil ukaz. V dolgi in težki materini bolezni si zopet za njo poskrhel, kar si mogel. Ko si videl, da ne moreš dovolj v Kropi za mater poskrbeti, si jo dal z avtom pripeljali "v Ljubljano, da so ji tu stregle usmiljenke, sam
si jo pa redno obiskoval, tolažil in. za njo plačeval, dokler ni po 3 ali 4 letih umrla. Leple" no more noben otrok pokazati ljubezni do staršev, kakor si jo pokazal Ti, g. Andrej, do svoje matere. Zato i>očivaš tudi telesno prav blizu matere. Za trdno pa upamo, da Ti je ta ljubezen pridobila posebno plačilo pri Bogu v nebesih.
Ne zameri, dragi prijatelj, da se tako f>o-slavlja od Tebe
Tvoj vdani prijatelj
Dve tepi hrvatski knjigi
»Osvcta prirode«. Roman, napisal Dimitrije P a n t e 1 i č, Zagreb. Roman Dimitrije Panteliča spada med socialno literaturo in je to zanimiv poskus opisati vse socialne posledice prenaglega skoka našega človeka iz podeželskega v mostno življenje. Sicer so se že drugi lotili tega problema, a so ostali izključno le na zgodovinsko-politič-nem polju, mesto da bi ga zajeli z njegove kul-turno-gospodarske, torej socialne strani. Pisatelj je skušal to vrzel izpolniti. Že zavoljo lega njegovo delo zasluži vsestranskega zanimanja. Pisatelj sam je to življenjsko dramo preizkusil. Kinet-ski sin s Korduna je prišel v Zagreb, šel nato dalje po svetu in se ustavil v Parizu, kjer je bil pri IJzelcu 1n Milunoviču. V samem sebi je preživel ta spor, ki nastane, če nenadoma trčila druga na drugo, široka, plemenita, neoskrunjena in dobra narava ter profinjena beda velemestnega življenja. Pisatelj bi svojemu romanu, ki slika njegovo lastno življenje, lahko dal kakršenkoli drugi naslov, toda z naslovom »maščevanje narave« je hotel takoj poudariti stališče, ki ga je zavzel. Po mirnem palrijarhaličnem življenju v domači vasi, sredi zdrave prirode, sc junak ro- ) mana poslovi od svoje kmetske vasi ter gre žl- i vet dolgih osemnajst let v okolje, ki ie »intelektualno«, kapitalistično, meščansko oholo iu lažnji-vo ter začenja z žarko lučjo obsevati lega ipii-
šleca«,. Polagoma pije strup mesta. Včasih se mu še upira, svet, v katerem je bil rojen, ga še vabi nazaj, toda kmalu je tako slab, da se mestu preda brez vsakega odpora. Potem pride kriza, ko se zaljubi v mlado meščanko ter se začnejo v njem boriti, slepi goni in klici vesti. Rešili mora problem srca in problem morale. Pobegne iz mesta in gre nazaj v svoj rojstni okoliš, da tam najde odgovor na to vprašanje. Našel ga je. Njegova kmetska vas mu je dejala: ostani to,' kar si bil in ne vrivaj se v sredino, ki je ne poznaš,' za katero nisi bil rojen niti vzgojen. Toda ko se hoče vrniti nazaj v okolje, iz katerega je izšel, je spoznal, da se je tudi temu odtujil, da ga ne mara, da ga odklanja. Tako obleži na sredi med mestom in priprosto vasjo, med pristno domačo kulturo in med mestno civilizacijo, obema tuj, od obeh zanikan. Konec je tragičen.
Roman je razdeljen v dva dela, v prvem opisuje pisatelj življenje svojega junaka Dušana na vasi, v drugem njegovo življenje v mestu. Kontrasta med obema načinoma življenja sta močno poudarjena, slike so resnične in lepo podane, jezik bister in jasen. Te odlike , knjigo tudi našim bralcem priporočajo.
Rapsodija Jadrana je ime drugemu romanu, ki ga j,e napisal Dimitrij Pantelič in ki je posvečena povsem našemu Jadranu, V svojem prvem romanu je sijajno opisal življenje na kmetih, naše podeželske gozdove in naša polja,. V sedanjem je jioskušal zajeti življenje našega naroda na morskih obalah, kjer sc vedno bolj in bolj kaže vpliv tujih kultur, ki jih s svojim detlarjem prinašajo inozemski gosti. Opis je živahen in bujen, kot je življenje ob morju. Pisatelj začenja s Sušakom ter opisuje v obliki roinana-potopisa vso obalo in vse naše otoke. Njegova knjiga se čita gladko in z napetostjo. Tudi ta knjiga, ki nam odpira neznane poglede na naše življenje ob Jadranskem mor ju, kjer se križajo v ostrih s|xirih razne kullure, bo za našega bralca zanimiva ter poučna.
obljubi glede litijskega vodovoda. Tujsko-prometno društvo spi ravnotako spanje pravičnega, kakor misel na zgradbo nujno potrebnega letnega kopališča ob Savi. In tako je še nešteto drugili več ali manj važnih in perečih gospodarskih vprašanj, katerih se pa ti oblastniki seveda niso utegnili lotiti, ker so imeli preveč posla v tem času s preganjanjem »državi nevarnih elementov«, konfiniranjem, hišnimi preiskavami itd.
Če pa želi gospoda na nasprotni strani še kakšne podatke o komunalni politiki pred in po letu 1931, smo jim prav radi na razpolago.
Od nekdaj večinska stranka v litijski občini, prej bivša SLS, sedaj pa JRZ, mirno čaka dan sodbe ljudstva pri jesenskih volitvah, na katerih bo, oprta na svojo moč, zavest in polno odgovornost napram širokim slojem kmetov, delavčev in obrtnikov, topot na prav lahek način dosegla popolno svojo zmago ln pomedla za vedno s takimi zastopniki, ki so prišli na položaje proti ljudski volji.	^^^^
Zadnja pot žrtev planin
Ljubljana 23. julija.
Danes popoldne je bila zadnja pot obeh žrtev planin, ki so ju našli mrtva v četrtek v Malem Hudem grabnu nad Kokrškim sedlom, to je 23-letnega jurista Mladena Marcela Mikšiča in 23-letnega ju-rista Vida Janšo.
Zadnja žalna pot Mladena Mikšiča je bila ob pol 4. popoldne iz mrtvašnice na Vidovdanski c. 9. Cerkvena opravila to opravili oo. frančiškani, pevci Akademskega pevskega zbora pa so zapeli ža-lostinko »Človek glej«. Za žalujočimi sorodniki je v žalnem sprevodu šlo mnogo občinstva, zlasti močna deputacija akademikov in planincev. Vence so med drugim podarili kamniška podružnica SPD, osrednje SPD, Akademsko društvo in drugi. Pri viaduktu so akademski pevei zapeli »Vigred«.
Ob 5. je bil pogreb pokojnega Vida Janše izpred hiše žalosti na Jegličevi cesti 3. Cerkvene obrede je opravil ob asistenci g. župnik Petrič, akademski pevci pa so zapeli žalostinko »Človek glej«. Razvil se je nato veličasten žalni sprevod. Pred krsto so nesli več vencev, mfed temi vence akademskih društev, juristov, planinskih društev, podružnice SPD iz Kamnika — pokojnik je bil rojen v Kamniku — ter drugih organizacij. Pred krsto so šli ožji tovariši pokojnika in pevci. Za krsto pa so za sorodniki šli mnogi ugledni ljubljanski odličniki iz vrst juristov, tako predsednik apelacijskega sodišča dr. Golja s podpredsednikom dr. Mastnakom ter drugimi sodniki, železniški direktor dr. Fatur, več vseučiliških prolesorjev, prvi državni tožilec Lavrenčak z drugimi državnimi tožilci, zastopniki SPD in drugi. V cerkvi na pokopališču se akademski pevci zapeli »Beati mortui«, nad grobom pa »Vigred se povrne«. (Pokojni Vid Janša se je rodil v Kamniku, kjer je tudi obiskoval ljudsko šolo. Zadnjič smo pomotoma poročali, da je bil rojen v Ljubljani.)
Grenko je bilo pri srcu slehernemu, ki je bil navzoč ob pokopu teh dveh mladih in upapolnih življenj. Pretresljive solze so privrele marsikomu iz oči. Naj vrlima mladeničema sveti večna luči
Praznih ljub. avtoizvoščkov pri Sv. Krištolu ^
Ljubljana, 25.,julija.
Ljubljanski avto-izvoščki so letos drugiŠ pet-redili proslavo svojega patrona sv. Krištofa. Prvič so jo priredili lansko leto, ko so si končno-veljavno izbrali za svojega zaščitnika patrona vseh motornih vozil sv. Krištofa ter tako prelomili s starodavno tradicijo ljubljanskih fijakarjev, ki so skozi 200 let slavili svojega patrona sv. Štefana v Stepanji vasi. Letos pa so ljubljanski ato-izvoščki združili s to slovesnostjo še proslavo pomembnega jubileja 25 let, odkar se je na ljubljanskih ulicah prikazal prvi avtotaksi g. Pavla Steleta.
Pred cerkvijo sv. Krištofa na Dunajski cesti se je danes dopoldne ob 9 zbral cel gozd avto-taksijev, tako da so bila postajališča avtomobilov po mestu skoraj domala prazna. Avto-izvoščki in njihovi šoferji so se podali v stransko ladjo cerkve sv. Cirila in Metoda, kjer stoji v oltarju še zmerom podoba sv. Krištofa. Tam je opravil sv. mašo župnik p. Kazimir Z a k r a j š e k. Med zbranimi so bili: zastopnika občinskega sveta in mastne občine občinska svetnika Martinčič in dr. F r e 1 i h, prvi ljubljanski avto-izvošček g. Pavel Štele, predsednik Združenja avto-taksijev gosp. J e r š i n z odborniki, zastopnik Združenja prevoznikov g. S e m e n i č in drugi. Po maši je imel p. Zakrajšek na zbrane lep nagovor, v katerem jih je bodril na stanovsko skupnost in zavednost ter slavil njihovega patrona sv. Krištofa. Po maši je bil pred cerkvijo blagoslov motornih vozil. Po opravljenih molitvah so vozili mimo duhovščine v defileju vsi zbrani avtomobili, p. Zakrajšek pa je vsakega poškropil z blagoslovljeno vodo. Slovesnosti se je udeležilo okrog 70 motornih vozil ljubljanskih avtoizvoščkov.
Ljubljanski avtoizvoščki so na skromen, toda lep in prisrčen način proslavili god svojega patrona sv. Krištofa in 25 letnico svojega obstoja. Slovesnost bi bila gotovo sijajnejša, če ne bi tudi ljubljanskih avto-izvoščkov in šoferjev trla splošna gmotna stiska. Priliko za sijajnejšo proslavo bodo imeli ljubljanski avtomobllisti, ki so zdru-zeni v ljubljanskem Avtoklubu in ki bodo proslavljali praznik sv. Krištofa jutri v Logarski dolini.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Novosti)
Buerschaper Kurt, Das Kind in Familie und Kirche. Handbuch ftir Kinderseelsorge, str. 555, vez. 79 dia, — Clerissac Humbert, Das Haus des lebendigen Gottes. Vom Mysterium der Kirche, str. 156, vez. 56 din — Hllker Otto, Jiingerschaft und Heerbannstreue. Ein Hilfsbuch ftir die Erzie-hung der Juagen Kirche zur Nachfolge. Christi. Str. 195, nevez. 45 din. — Kirche im Kampi. In Auftrage der katholischen Aktion. Herausgegeben von Prof. Clemens Hobmeister. Str. 227, nevez. 55 din. — Kastner Ferdinand Dr. theol,, Mariani-sche Christuedestaltuag der Welt. Str. 320, vez. 82 d/in. — KeUer Dr. Michael, Des Rufea gewžrtig. Laienapoetolat. Str. 62, nevez. 7 din. — Ruckmich Margarete, Die Helferin in der Seelsorge. Str. 184, nevez. 32 din. — Rudolf P. Leo, Kleine Laiendotf-matik. Str. 258, ver. 48 din. — Schneider Friedrich, Kaiholische Famrilienerziiehung. Str. 343, vezana 68 din. — Simon Paul, Das Menschliche in der Kirche Christi. Str. 200, nevez. 40 din.
Poizvedovanja
Nnjilfn i« bil Srn. križ .na Večni po!,i do Kosce. Poteve w pri HerenKMiflkjr, S Ur tire 3
Ključ hfi obročku le hU nnjdon pni Ljudukoni domu in se dobi v upravi Slovenca.
Katalonska kmetija.
Ceste se }e Sirila, pridružilo in sleklo se K varno še več drugih modernih črnih asfaltnih sestra. Po njih ste videli več avtomobilov kakor mezgov. Ljudje na rosnih poljih, po oljčnikih, na visokokolesnih vozeh in na vlaku niso imeli poetičnih širokih klobukov, ne kratkih suknjičev, ne orjaških spodnjih čeljusti kakor se spodobi za Spanjolce. Govore čuden jezik, katerega ne razumete, čeprav sle iz Langenscheidta in iz modernih šlagerjev pobrali toliko španščine, da mislite, da bo že šlo.	, , .
Čudite se, da se začne Barcelona ze dvajset kilometrov pred Barcelono, pri Badaloni. Tam se začno ljudje na vlaku zgosčevati. Prihajajo delavci v katunostih srajcah in ženske s pletenimi torbami. Dekleta so polepšano in ne po laseh, ne po očeh ne spominjajo na andaluzijske ali ka-stilijske ognjenike s plapolajočim krilom in z rožami v laseh. Vsi ti ljudje so srednje, skoraj nizke postave, nič izrazito temni, ne temperamentni, podobni po postavi nam ali kateremukoli narodu v bližnjem zaledju Sredozemlja.
V Bodalom so prišli na vlak prvi prodajala jutranjih listov. Radovedno ste pogledali naslove, pa niste našli ne »Ahore«, ne »ABC«, ne »El Debate«, ki jih poznate morda po naslovih iz domačega branja. Bila so druga imena: »La pubh-citai, El Mati, La Veu de Catalunva, Nou«. Spet ste se začudili, saj ste vendar že nekje globoko v Španiji, pa tak čuden španski pravopis! Sklonili sle se sosedu čez ramo in ste oblikovali besede y oglasih:
»Agbncia teahral
Desitgem, amb urgžncda, un home de for$a her-culia per a niimero extraordinari de music-hall i circ.c
To je vse prej kakor španščina. Obupani ste začeli gledati skozi okna: umazane hiše, brez oken, za gozdovi dimnikov bledkasta svetloba plitvega morja, dolgi zidovi, tu pa tam nerodni revolucionarni napisi »Visca Catelunya«. Ce bi se bili prej poučili o tem, kam greste, bi vedeli, da izvirajo ti napisi, razbiti zidovi in kar ie se tekih spominov iz revolucije oktobra 1934, ko je tedanji m sedanji predsednik katalonske avto-name vlade oklical svobodno katalonsko republiko. Zdelo se je, da se bo s tem uresničil stoletni krvavi sen tlačenega naroda onstran Pire-nejev, naroda dobrih treh milijonov, katerega so z enako silo trli Burbonci in republikanci vseh barv. Vedeti H, da se ž ves čas vozite po eni najbolj vroče ljubljenih in najbolj okrvavljenih domovin v zmešani Evropi, ki ima dve srci: čudno, pravljičo goro skoraj bajnih oblik Monserrat; kjer stoluje v zlatem oltarju črna Madona čudežne moči katero hodijo na noge, na rob plašča in na ustnice poljubljat Katalonoi od anarhistov do menihov; za vse je simbol. Drugo srce Katalonije pa je Barcelona, največje mesto ob Sredozemlju, katerega si ne morete nnsliti drugače kakor v zvezi s strašilom anarhizma, temne zločinske temperamentnosti in kj-vi.
Ce bi človek vse to vedel, bo ne odkrival španskih vasi, marveč bi bil ravnodušen. Tako pa ne more drugega, kakor da zbere najprej pogum in potem špansko znanje združi vse to v eno samo besedo in hkratu pokaže na list v roki svojega soseda:
»Espanolo?«	„	,
Sosed človeka resno, ogorčeno pogleda m zmigne zaničlrivo z ustnicami in ramam,i, ves me-gov obraz se spremeni v en sam prezir:
»No, catal&l«	,	■ , •
Treba se je narediti, kakor da veste kai ie to in začeti govorili v kakem drugem jeziku Sosed vam bo v zlomljeni francoščini novedd vse svoie sovraštvo do Spancev in opanijc. CloveK se spomni samo njegovega obraza od prei, pa vidi da se bliža Barceloni, srediscu velike domovinske ljubezni in velikega sovraštva med
človek to čuti, ne da bi dihnil vanj veter, ki prihaja mimo Kolumbovega spomenika dva kilometra niže.
Na terasah hotela »Colon« se zbira mednarodni popotniški svet in ob pogledu na razvalov-ljeni trg mora ugotavljati, da ni v Španiji, marveč v Kataloniji. V to ga sili pogled na same katalonske napise, na knjigarne, kjer je mogoče kupiti v poceni izdajah vso orjaško katalonsko književnost od meniških tekstov devetega in desetega stoletja do surrealistov. V tej razpaljeni deželi bruhajo fontane na Plapa Catalunya noč in dan v nerazumljivi zapravijovosti stebre vode, ki jo je treba drago plačati. A nič zato, Pla<ja Catalunva ie središče Barcelone in katalonskega naroda, zanj ni škoda ničesar.
Vse lehe zemlje med marmornatimi ribniki so nasajene z biedorožnatimi nizkimi vrtnicami, med njimi so zataknjene goste tablice, ki povedo, da se ta vrtnica imenuje po velikem borilcu za katalonsko svobodo in neodvisnost, po velikem dobrotniku naroda Francescu Maaii...
Vse to so sentimentalnosti, ki so pa za kak tekle narod in za njegovo oznako neskončno pomembne in važne. Ali ste v sto letih naše zgodovine pri neštetokratnem habsburškem in jugoslovanskem prekrščevanju Ljubljane kdaj zasledili narodnega veljaka, ki bi se bil domislil, naj bi kaiteri vsaj zakotni trg v Ljubljani krstili za Slovenski trg?
V Barceloni je že dve leti, z majhnimi presledki obsedno stanje. Toda kljub temu je Plaga Catalunva vsakodnevni raj za otroke. Tam je pesek, voda, svoboda brez paznikov in brez nevarnosti. Vesele se je otroci in golobi, ki obletavajo stražnike civilne garde in španske vojske. Ti stoje pred bankami, med uradi, pred vhodi v podzemeljsko železnico, med uredništvi španskih listov in vzdržujejo vojno stanje, ka se zdi podobno opereti. '
Toda vsako jutro človek izve, da so anarhisti pod Tibidabom zažgali avtobus, da je prišlo do streljanja v pristanišču, da so v Barcelonetti, kamor hodijo jest ribe vsi umetniki sveta, prevrnili tramvaj in pretepli policijo. To elegantno mesto je podobno slonu, ki ga zmeraj nekje srbi — na tem
Kraljevski frg v Barceloni
koncu pobesne anarhisti od svojih teorij, no univerzi se pobijejo nacionalistični študentje, v pristanišču se pokoljejo sindikalistični in nacionalistični mornarji, na Montjuichu do nezavesti prelepo moštvo madridskega kluba. Potem je teh malih nadlog dovolj, ogromno moderna žival iz želczobetona, jekla, luči, žic in človeških življenj zasluti, da se bliža od daleč sovražnik in plane pokocu. V Barceloni zadivja revolucija.
In P!a<ja Catalunva vse to zveslo registrira in leži venomer enako bleščeča, enako sijajna, ena-kb ponosni.
V revoluciji zraslo na njej barikade, kar se sliši in vidi na njej docela neverjetno. Toda v zadnjih petih letih je bilo to nemogoče velikokrat.
Rože, barikade, kultura
1931 je aprila polkovnih Macia prvič oklical katalonsko republiko, še preden je bila oklicana v Madridu španska. Na Rambli, ki se izteka v Pla<jo CatalunYo, so zrasle krvave barikade proti burbonskim strojnicam. Januarja 1932 so prav tam katalonski nacionalisti branili svoje mesto in svojo narodnost proti njim in proti madridski republiki, ki je dala streljati na mesto. Čez leto dni je sledila spet krvava avtonomistična vstaja za svobodo Katalonije. Grede na Katalonskem trgu je gnojila kri. Nad mestom je mesec dni visela generalna stavka kot protest proti levičarski nacionalistični španski republiki. Oktobra 1934. so spet vzrasle barikade — Luis CompanYs je iz prelepe baročne palače Cieneralidada proglasil drugo katalonsko republiko. Španjolske čete so obstreljevale Plaijo in radijsko postajo na začetku Ramble. Napovedovalca je zadel šropnel in ga med mikronfonom raztrgal, ko je oznanjal Kataloniji svobodo — ljudje so ob zvočnikih slišali kot zaključek njegovega krika štropot krvi, ki je bušnila v mikrofon. Luis Companys ie 1935 junija dobil za svoje dejanje namesto smrti trideset let ječe skupaj s pesnikom Venturo Qassolom; P1oqo Catalunva je spet zagorela v krvavih protestih. 1936 je levičarska vlada Componvsa osvobodila, Plaga Catalunva mu je priredila triurni. Zdaj so na njej spet barikade, na njem zbira republika prostovoljce — kako dolgo do katerega cilja?
S lem trgom je" zvezano vse življenje orjaškega mesta. Barcelona šteje milijon dvesto! i -soč duš, ki so narod zase. Barcelona je vsa Katalonija Vse, kar je katalonski narod v svojih bojih in j>reobražanjih ustvaril, je zapisano na njenih orjaških cestah, na neskončnih pravokotnih predelih hiš, na sto metrov širokem Paseu de Gracia, kjerkoli.
Katalonski narod si je v prestolnici ustvaril vse, kar mu je narekoval čas in zavesi. Od strokovnih organizacij do gotskih in modernih cerkva, od orjaškega parka na Montjuichu z delovnimi šolami na prostem do devetih ali desetih Atenejev z ogromnimi knjižnicami, študijskimi prostori, igralnicami in vsem, kar potrebuje duševni delavec za udobno delo. Knjigarne neprestano izdajajo poceni dela iz stare in nove književnosti po smešnih cenah. Vsaka knjiga, da je le napisana v kotalonščmi, tudi izide. Mesto nima nikdar, niti zdaj v juniju, manj kakor deset ali dvajset umetniških razstav. Na Montjuichu je muzej katalonske umetnosti, kamor so čudovito prenesli vse romanske in gotske freske iz razpadajočih cerkva. V Palači katalonske glasbe gostujejo dTago plačani tuji orkestri in nastopajo domači ansambli s po petsto sodelujočimi. Gledališča so najbolj razprodana, kadar dajejo programe otožnih katalonskih pesmi. Vsepovsod so zavodi za ohranjevanje starin, vsepovsod so akademije, so delavske in proletarske kulturne zveze vseh smeri in barv. Vsepovsod so zborovanja za svobodo, za kruh, za pravice. Vsa zborovanja,
La Sagrada F omili a.
vse to silno kulturno, socialno m strokovno delo plačuje katalonski narod sam; niti za eno ustanovo, razen dveh univerz, ne daje madridsko vlada ničesar. In vse to delo, vse te žrtve se vrše pod enim geslom: za svobodo Katalonije, za neodvisno katalonsko državo.
Denar velikega mesta
Ramblo de las Flos pozna vsakdo, kdor jc slišal o Barceloni. Glasovita je, lepa pod stoletnimi platanami. Na njej se prodajajo podnevi rože, morja nageljnov in vrtnic, cele kolonije ptičev, cele knjigarne literature; ponoči se tam prav tako nagosto prodajajo ženske. Ob zdolnji Rambli se začenja barcelonska kitajska četrt, kjer ni nobenega Kitajca, marveč beda človeškega mesa v milijon oblikah, ožorjenih z zlaganim sojem elektrike. Tam je sedež anarhistov bar »Tranguili-tot«, tam bo lokali z najbolj nemogočimi spolnimi absurdi. Ponočni turist pozno somo to Barcelono, ki je mednarodna, ne vid ipa vsega orjaškega narodnega, pozitivnega smisla, ki leži v tem kame-nitem morju katalonskega dela.
Katalonci niso beraški narod. Njihovo mesto je največje pristanišče v zahodnem Sredozemlju, Barcelono je obogatilo morje in pa vojna. Ko-talomci so milijonarji v Argentini in Cilu in Pora-guaju in Avstraliji. To ni n«č posebnega, lo imajo tudi drugi narodi. Todo vsi ti razkropljeni ljudje naravnost lijejo denar nazaj v domovino, kadar ga potrebuje in zo kor go potrebuje. Majhen in beraški norod se težko bori zo svobodo. Majhen in bogat norod pa . . Poglejmo Kotolonce
Francece Macia ni somo noizoslužneiši katalonski voditelj in borec; zroven lego je Se eden
~ Dl KJER
KOMARJI
LAHKO MIRNO SPITE
FLIT
JIM UNIČI
najbogatejših ljudi v Španiji. Kupil je jahlo po upokojenem Wilheloiu II., vozi se po Sredozemlju z njo. Njegova palačo na Lavetonski cesti vštric najstarejše Barcelone jc skoraj zmeraj zaprta.
Toda ob revoluciji 1934 je bilo lam skladišče orožja, ki ga je nakupil. Bila je bolnišnico zo ranjene nacionaliste. Španska arhljerijo je s topovi razstrelila sedeže mladinskih organizacij na Rambli in v bližini njegove palače. To so pustili v miru — Macia je lastnik madridskih tramvajev, vodovoda, lastnik podzemske železnice v Atenah in avtobusnih linij v Buenos Airesu. To ga nič ne moti, do ne bi bil kulturen. Na svoje stroške je poslal v Palestino trideset znanstvenikov na dveleten študij, da zdaj prevajajo monumentalno izdajo katalonskega sv. Pisma, katero izdajo som.
Primer katalonske gotike: La Lonja, borza za svilo v Valenciji.
Zraven kupuje avtomatične anglešk puške za bodočo katalonsko avtonomostično vstaio.
Macia na samo eden Ko so pred letom dni katalonski umetniki nabirali fonda za siromašne tovariše, so Barcelonci Macii lego in drugega imena prvi dan doli stolisoč pezet, 600.000 dinarjev. To ni bilo prva in največja potreba katalonskega ljudstva.
Nehaj, kar je ostalo sen
Nad Barcelono mole štirje tenki, razcvetelim pozlačenim prstom ali okamenclim šporgljcm podobni, stodvojset mclrov visoki komenili stolpi. Estcti pravijo, da so barbarski, neokusni, nemogoči, karkoli. Toda podreti jih iznad Barcelone ne more nihče; leto in dan so pretresljivi, kamenih simboli naroda, ki že sto lei hoče nemogoče: svobodo.
Tisti štirje tenki stolpi ničemur podobnih oblik so s kosom ene stene cerkev Sagrada Fo-milia. Zgradil jo je, pravijo, polblozen arhitekt Vi-cente Gaudi. Polblazen je bil v toliko, v kolikor ga je dušila strastna želja, da bi postavil svojemu mestu in narodu stavbo, kakršne nima svet, narodni verski tempelj v sintezi gotike in impresionizma. Cerkev, s stodvojset od sto do sto-osemdeset metrov visokimi stolpi iz samega kamna, brez trohe cementa, kjer naj bi kamen v oblo-kavitih in koničastih tvorbah izgubil vso težo in okorelost ter v stotinah stolpov, kerubov, rož, ptičev in duhov postal en sam Hosona katalonskega krika proti nebu.
Gaudi je pol življenja računal konstrukcije in jih izračunal. Ta orjaški tempelj bi se lahko zgradil brez želczobetona. Mojster je tik pred blaznostjo naredil Sc popoln model iz mavca ter dogradil kor zdaj stoji.
Njegova zamisel bi veljalo dvesto milijonov pezet. Pri slehernem drugem narodu bi ta blazno genijalna veličastvenost želo zasmeh.
V Barceloni je Gaudi no prvi poziv zbral trideset milijonov pezet. Z njimi je postavil šliri stolpe in kuliso zidu, kjer je svojo sintezo gotike in fantastike oživotvonl. Dovršil jc tudi -en stranski jx>r1nl in nad njim dvajset metrov visoko ko-menito glorijo kerubov, devic, prerokov, s strahovito toginui izrazi — zanje je jemal maske z mrtvih otrok v mrtvašnici. Videl je, kako so vrh slo-kih slolpov zoblestelc rmajliTanc in pozlačene rože. Ni po videl nečesa: iz tisoč odprtin v stolpih, ki so vse obrnjene navzdol, naj bi sc ob slovesnih prilikah volil dišeč dim in sveli tempelj z molitvami vTed odmikol proti nebu. Tega ni videl, umrl je z zagrizenim prepričanjem, do bo izvršil nemogoče ... Njegov tempelj je ostal sen, a živo znamenje tego sna se zlati nad Barcelono.
Nemogoče se zdi, do hoče tudi katalonski norod, čigar sin je Gaudi bil. Nemogoče: svobodo v zemlji, kjer ga je usodo združilo s sovražnim narodom, o katerega ga loči pet stoletij zatiranja in sovraštva. Nemogoče?
Gaudi je umrl, preden ie uresničil nemogoče. Zakoj bi umrl katalonski narod prej, preden bi dosegel svoj sen, tako ali tako? Zdi se. da so aa današnji krvavi dnevi nnd Spaniio spet enkrat približali k izjK>lnjenju njegovego hrepenenjo
Mirko Javorni1', i
Barcelona, središče neznanega naroda
Človek, ki ga je kdaj prijelo, do bi se iz našega nekaj kilometrskega zakotja namenil pogledat onstran Pirenejev, je moral vso pot od francoske meje pri Port-Bouju do Barcelone ugotavljati, da je z oljkami, evkalnpti, žili, močvirji in starimi mesti prekrita ravan na obeh straneh Ebra zanj velika španska vas.
Na meji, v vznožju konca pirenejske verige ste se čudili, kako je vse neuniformirano. Čudili ste se odkritosrčnosti, s katero so vas policijski uradniki poklicali k sebi in vas postavili pred ogromno kartoteko sumljivih imen, ki zavzema pet metrov stene. Čudili ste se, da niso nič zakrivali, da iščejo pod to in to črko tudi vašega imena, da vas kot monaThista, sovražnika iberske republike ali sploh sumljivca pošljejo nazaj, vas aretirajo ali narede z vami karkoli takega, česar se človek boji na vseh mejah. Saj veste, da imajo črno kartoteko po vseh obmejnih komisariia-tih, samo da drugje delajo ta nečedni preiskovalni posel za spuščenimi zavesami in pod tisoč prijaznimi pretvezami, toda zmeraj bdi nad nami oko obmejnega stražnika.
Na poti od meje dalje ste se čudili, da se asfaltirana cesta, katero ste imeli samo za podaljšan spomin iz civilizirane Francije, ne neha.
Španija, zemlja sonca in lepih žena. Vsaj teko si jo ponavadi predstavljamo.
dvema narodoma, ki ju je usoda stisnila na en ograjeni kos zemlje, na katerem se ne bosta nikdar razumela in še manj ljubila. Spomnili se boste primerov iz svoje domače bližine in se domislili, da ni sovraštvo med narodi nikdar sad kapric, marveč sad izkoriščanja, sad zatiranja, ki ga nesposobnejšri s silo izvaja nad kulturnejšim in naprednejšim. Hitro se boste spoprijateljili s temi ljudmi, katerim se bo razjasnil obraz, ko bodi videli, da jih razumete. Veselo bodo pokimali z glavo in dejali na kratko.
»Molt bel Prav dobro!«
Mesto, hi hi bilo lahko narod
Če je človeka zvrtoglavila dve ali triurna avtobusna vožnja prvega dne v Barceloni, do ne ve kam je priel; če je prvo noč prebil no nogoh v katerem od sto zabavnih lokalov tega mesta, ki živi noč in dan; če ga je omamilo morje večernih senc in karneval ponočnih svetlob — potem stori najboljše, če gre naslednje jutro na katalonski trg, Pla<;a de Catalunya.
Tam bo takoj začutil, kaj se pravi biti v srcu zavednega naroda: Pla^a Catalunva je središče barceloske lepote, pestrosti, središče velemestnega jeklenega živčevja in električne krvi. Tja se steka dvajset, trideset tramvajskih in avtobusnih prog, nekje blizu drvi pod zemljo železnica s severa no jug, tam je razkošna postaja Metroja. Na štirih oglih estrode se pno v sonce marmornati konii, no katerih jezdijo nimfe in držijo v rekah jadrnice, simbol mesta, njegovega nastanka veličine in bogastva. Barcelona, mesto, ki bi bilo lahko narod — rodilo go je morje in njegove neskončne možnosti. No Pla$a Catalunva
flit itdtlsa po atnamanltlh raeaptlh
• unlou)« unciljlvo.
eva HTEVAJIi 'iizrecno FLIT v plombiranih, originalnih ročkah
Po dolgih letih so ga ujeli
Tat, hi je sodeloval pri velihih vlomih, v rokah pravice
Maribor, 25. julija.
Na cesti med Dravogradom in Marenbergom je ustavila orožniška patrulja neznanega popotnika, ki se ni mogel legitimirati. Orožniki so ga odpeljali s seboj ter ugotovila, da se piše Albin Jevjak iz Rudnika pni Ljubljani. Na podlaga tiralice so ugotovili, da jim je padel v roke tat, ki go zasledujejo mnoga oblastvo na Kranjskem. Tako je okradel posestnika Alojzija Nebeca na Rudniku za 4000 Din, ter izvršil več vlomov. Pni temeljitem izpraševanju vesti se je aretironcu razvezal jezik ter je pripovedoval orožnikom celo vrsto dosedaj še nepojasnjenih pregreh, ki bodo zaimale tudi javnost. Število vlomov in tatvin, ka jih je izvršil, je izredno veliko. Ne more se spominjati niti vseh imen, pri katerih je tatvine izvršil, le za kraje ve. Tako je vlomil pri nekem posestniku v Razdrtem pri Šmarjah, pri trgovcu Kastelieu na Vel-kem vrhu, pri nekem posestniku v Senovem pri Rajhenburgu. Nekoč je izvedel, da je služkinja
Kranj
nekega posestnika nad postajo v litiji podedovala 80.000 Din. Povedal mu je to neki brezposelni, pa ji je napravil obisk. Našel pa je samo hranilno knjižico, glasečo se na omenjeno vsolo, ker je dekla nekaj dni poprej vložila denar v hranilnico^ Knjižice ni vzel, pač pa 50 Din in zlato uro. Leta 1933 je sodeloval pri dosedaj nepojasnjenem vjomu v Črešnjarjevo trgovino v Ljubljani na Dolenjski cesti, ko je padel vlomilcem v roke plen 60.000 Dim. Jevšjak trdi, da so omenjeni vlom izvršila neki Žužek ali Žižek Franc, neki Zupančič Franc, ki je sedaj zaprt zaradi posilstva, glavni orgamizaitor pa je bil neki Lakner Franc, ki je bil nekaj časa tudi družabnik zloglasnega Omerze. Orožnikom je Jevšjak podrobno opisal, kako so omenjeni vlom na Dolenjski cesta izvršili ier so pri delu uporabljali tudi rokavice. Jevšjak o so orožniki odpravili v zapore mariborskega okrožnega sodišča, njegove izpovedbe pa bodo oblasti proučile.
»SLOVENCEVA« podružnica v Kranja prične poslovati s 1. avgustom r knjigarni »Ilirija« na
Glavnem trgu. Cenjeni naročniki in inserenti iz Kranja in okolico bodo tu lahko opravili svoja naročila in dobili vsa zaželjena pojasnila.
Ana Laiza Bruchlacher,
žrtev letalske nesreče 15. julija
Ena izmed sedmih ponesrečencev, ki so onega strašnega jutra, dne 15. julija, nekaj kilometrov od ljubljanskega letališča našli nenadno smri pod razvalinami letala, je bila tudi 3/-letna Ana Luiza Brucklacher. Takoj po nesreči smo o njej vedeli le to, kar se je moglo razbrati iz njenega potnega lista zato je njena osebnost do zadnjega ostala nekam zagonetna Truplo so položili v rakev in je tako čakalo, kaj bodo odredili njeni domači.
Njen oče, Karel Brucklacher, ugleden stavbenik, ki je nekdaj mnogo delal za nemške železnice hi si tako pridobil precejšnje premoženje, ki pa je ob inflaciji izgubilo vso svojo vrednost, da živi danes s skromno rento v svoji hiši v Mo-nakovem, je za smrt svoje hčere zvedel šele dne 18. julija in sicef od nemške Lufthanse iz Berlina. Ana Luiza je že kol otrok kazala veliko nadarjenost za slikarstvo, zato so |o starši že kot 15-let-no deklico poslali v šolo k akademskemu umetniškemu slikarju dr. Karlu Leipoldu v Berlin. Tu je delovala najprei kot učenka, nato pa kot pomočnica že celih 22 let. Atelje dr. Leipolda je v nemških umetniških krogih zelo znan. Kancler Hitler ie Gohringu podaril ob nedavni poroki veliko sliko, ki jo je tudi izdelal Leipold. Preden se jc začel štafetni tek z olimpijsko plamenico z Oitmpije v Grčijii skozi ves Balkan in srednjo Evropo v Berlin, je ta atelje dobil naročilo, naj napravi slike najznačilnejših krajev, po katerih bo v štafeti potovala plamenica. Dr. Leipold pa je že poslal nadarjeno Ano Luizo Brucklacher, da 73 let star mož in se ni upal spustiti na pot. Znto napravi posnetke krajev Delfi, Thebe, Korint in drugih pokrajin s tega zgodovinskega štafetnega teka. Obenem pa je prosil svojega prijatelja dr. Horna, ki je že silno veliko potoval in je bil vešč orijentalskih jezikov: grščine, turščine, celo hin-dustanski jezik je znal, da bi jo spremljal na tem potu.
S tem namenom sta Ana Brucklacher in dr. Horn odšla iz Berlina. Vse vozovnice za železniški in parobrodna promet sta si nabavila že v Berlinu, vozovnice za zrazčni promet do Pireja v Grčijii pa pri nemški l.ufthnnsi, tudi v Berlinu Do ljubljanskega letališča sta srečno potovala, tu pa je oba doletela nenadna smrt. Oče je takoj, ko je izvedel 7a nesrečo svoje hčere, naročil, naj se truplo prepelje v Monakovo. Ljubljanski Mestni pogrebni zavod je žalostni prevoz izročil g. inšpektorju Tavčarju, ki je truplo spremljal v domovino. Do nemške obmejne postaje Freiilassiing je truplo potovalo z bolgarskim brzotovornirh vlakom, ki je voziil bolgarsko sadje in zelenjavo v Koln in severna nemška mesta. V Freilassingu pa so voz po najnatančnejši preiskavi preklopila na osebni brzi vlak, s katerim se je truplo vozilo prav do Monakovega.
Na kolodvoru sta žalostnega svidenja s svojo hčerjo, ki bi se nekako v istem času morala vrniti z naročenimi prospekti, pričakovala potrta oče »n mati Brucklacher in njen brat Kari, ki je prihitel iz Hamburga, kjer živi kot lastnik velike kavarne. Na kolodvoru pa je bil tudi sivolasi mojster dr. Leipold, ki je ob pogledu na rakev bridko plakal. Truplo je bilo vpepeljeno včeraj, v soboto 25. julija v monokovskem krematOriju ob 10 dopoldne. Slovesnosti se je udeležila tudi tajnica nemškega kanclerja gdč. Wolf, ki je bila osebna prijateljica pokojne slikarice. Oče Brucklacher se je po g. inšpeiorju Tavčarju toplo zahvaljeval vsem, ki so darovali vence, zlasti pa se je zahvaljeval gosp. ljubljanskemu županu, da je oskrbel taiko reden in hiter prevoz.
Ko je Lufthansa v Berlinu zvedela za nesrečo pri ljubljanskem letališču, je takoj z lelalom poslala svojega zastopnika v Monakovo, da je očetu ponesrečenke sporočil žalostno novico in ga obenem podučil, kaj more ob tej bridki nesreči zahtevati od organizacije zračnega prometa. Po varšavskem mednarodnem dogovoru je vsak potnik zavarovan za 125.000 frakov, ali okrog 20.000 mark, to je približno 360.000 Din (ne 100.000 Din, kakor so listi prvotno pisali.) Brucklacher )e pooblastil inšpektorja g. Tavčarja, da pred jugoslovanskimi oblastmi zastopa njegovo pravico; odškodnino mora izplačati tista organizacija, na katere progi se je nesreča zgodila. Poleg te osebne zavarovalnine j>a mora izplačali tudi za vsak kilogram prtljage 250 frankov, oziroma največ 5000 frankov. Inšpektor g. Tavčar je izterjavo vse te odškodnine poveril g. advokatu in ljubljanskemu županu dr. Adlešiču, sam pa bo sodeloval v tem postopku kot zaupnik m pooblaščenec hiše, oziroma družine. Prav tako odškodnino po istem mednarodnem dogovoru bodo zahtevala tudi dr. Hornovi.
O inšpektor Tavčar pripoveduje, da je nesreča v Nemčiji vrgla na naš zračni promet silno slabo luč. Nemški listi so v prvih poročilih poročali, da je letalo z vsemi potniki in prtljago popolnoma pogorelo. (Iz tega sklepamo, da vest« niso posnemali po slovenskih listih, k« so takoj poročali, da so od letala pogoreli samo nekateri deli). Nemška javnost in tudi časopisje vali krivdo v prvi vrsti na slabe motorje, dočim o megli pravi, do to danes pač ni pomembna ovira zračnega prometa. Če je že megla nad pokrajino, je pač treba iotoko časa počakati, dn se vzdigne, posebno v lem letnem času, ko nikdar dolgo ne leži.
Obrtna razstava v Kamniku
Kamnik, 25. julija.
Obrtno društvo za okraj Kamnik v Kamniku je ojunačeno po uspehih lanske razstave organiziralo tudi letos obrtno razstavo kamniških in okoliških obrtnikov. Obrtniki so pokazali za njo izredno veliko zanimanje, saj se je prijavilo razstavljalcev že za tretjino več, kakor pa jih je bilo lani. Zastopane bodo najrazličnejše obrti: mehaniki, kleparji, orodni kovači, kolarji, pečarji, oblačilna stroka itd. Razstava ima brez dvoma velik pomen ,saj propagira nakup domačih obrtnih izdelkov in sploh domačega blaga. Naši skromni obrtniki nimajo nobene druge prilike, da bi lahko pokazali svoje solidne in cenene izdelke širšemu krogu odjemalcev. Čeprav so že lani nekateri skeptično gledali na obrtno razstavo, je vendar treba priznali, da je dosegla uspeh, kakršnega niti zlepa ni nikdo pričakoval. Pvžrtvo-valnost prirediteljev bo brez d\oma tudi letos našla polno razumevanje, saj so dandanes take razstave nadvse potrebne, ker so vspričo vpadanja konzuma najboljša propaganda za nakup domačega blaga. Naši obrtniki nam bodo z razstavo pokazali svoje zmožnosti in sposobnosti, številni obiskovalci pa Be bodo imeli priliko prepričati, da se morejo izdelki naših obrtnikov kosati z izdelki iz tujine in da jih lahko celo prekašajo.
Kamnik
Roke proč od delavcev. V Podhruški je zaposlenih 35 delavcev pri regulaciji Nevljice na kraju, kjer se je ob potresu 5. februarja vdrl hrib in zasul Nevljico. Polovico delavcev dela na akord, polovico pa po dogovorjeni dnevnici. Banska uprava je postavila poseben posvetovalni odbor treh občanov, ki ima nalogo sodelovati pri dobavah in posredovati pri eventuelnih pritožbah delavcev glede plač, dela ild. Dozdaj je šlo vse v najlepšem redu v zadovoljstvo delavcev in delodajalca. Pa je prišel iz Kamnika bivši okrajni tajnik JNS in ee javil, da bo »organiziral delavce«. Kako in zakaj naj bi jih organiziral, ne vemo, pač pa je eden izmed delavcev izjavil, da bodo potem »lahko stopili v štrajk«. Pri teh javnih delih v Tuhinjski dolini so bile že itak sporazumno določene minimalne mezde in če imajo delavci kakšne prošnje ali pritožbe, jih bodo lahko rešili v sporazumu s tričlanskim odborom, ne potrebujejo pa nobenega mešetarja. najmanj pa takega, ki se je tako proslavil v dobi JNS. Takrat so bili v kamniškem okraju takoj naslednji dan po občinskih volifrvah odpuščeni od dela pri cestnem odboru vsi delavci, ki so volili opozicijo. V ponedeljek ob 10 so že prejeli knjižice in ljubezniv pozdrav, da bodo sprejeti v delo, kadar se izkažejo z legitimacijo JNS. Nič ni pomagalo, Ce je imel delavec kup nepreskrbljenih otrok, gospodje od JNS so znali neusmiljeno vihteti svoj bič in ga prisiliti na kolena. Cestni odbor je zdaj pod novim režimom sprejemal delavce brez ozira na njihove politične legitimacije. Naj h koncu še omenimo, da je gospod bivši tajnik odšel iz Podhruške z dolgim nosom in da delavstvo ni bilo prav nič navdušeno nad njegovo »organizacijo«.
Škotia Loka
Obisk I. obrtno-industrijske razstave je tudi med tednom popolnoma zadovoljiv. Od blizu in daleč prihajajo ljudje v skupinah in si z zanimanjem ogledujejo okusno razstavljene predmete. Večja skupina ljudi, 26 po številu, je prišla ta teden pod vodstvom g. župnika Zrnuta iz sončne Štajerske .in odnesla s te naše prve razstave širšega obsega najlepše vtise. Vseh obiskovalcev je bilo do sedaj že preko 2600 in upamo da bo kmalu prekoračena številka 3000. Vsem, ki dosedaj razstave še niso obiskali, toplo priporočamo, da jo čim prej obiščejo in naj ne zamude izredne prilike, ki se jim nudi za mal denar.
Pasijon, ki ga Ločani z okoličani vred danes zvečer ob 9 zadnjič igrajo, obiščite v obilnem številu, da se boste prepričali, da tudi Loka nekaj premore in da očitek, ki ga radi podtaknejo Loki, da je namreč v zadnjenr stoletju zaostala, ne more držati. Rezervirajte si pravočasno vstopnice v predprodaji pri g. Čadežu Jožetu in pridno segajte po fotografijah pasijonske procesije, ki jih je dobiti v trgovini g. Planine.
Senovo
Občinske voliive, ki so nam prinesle tako častno zmago so za nami. Prevzem jsoslov se je izvršil dne 9. t. m. in je s tem dnem nova občinska uprava prevzela vso odgovornost za bodoče občinsko gospodarstvo, dokler iraja njen mandat. Čeprav ima nova občinska uprava dovolj sposobnosti in volje za izvrševanje vseh težavnih nalog, ki spadajo v njen delokrog, je vendar naletela na velike težkoče. Zlasti zaradi tega, ker ne samo, da je prevzela popolnoma prazno blagajno, pač pa še mnogo dolgov in raznih obveznosti iz prejšnjega poslovanja. Denarja ni za nabavo nHji>otrebnejših pisarniških potrebščin, n« dolgu so plače uslužbencem, najemnina pisarne, ubožne podpore in dnigo. Občinskega proračuna za tekoče leto še ni, ter se je do razdružitve občin gospodarilo z dvanajstinami. Zdaj je najprej treba zadostiti določbam za sestavo novega občinskega proračuna, pri čemur je še marsikaj, kar sestavo preprečuje. Zlasta je predhodno potreben nov šolski proTačun, ki v času razdružit-venega postopka ni mogel biti sestavljen. Zato bo redni občinski proračun mogel stopiti v veljavo šele v kakšnih dveh mesecih. Sele takrat, ko bo uprava imela redni proračun in razpolagala z dohodki, bo lahko pristopila k reševanju svojih nalog Da se to čim prej doseže, je uprava že pokrcnilo vse potrebno na določenih mestih, kjer bo gotovo našla pravilno umevanje njenega tež-keoa položaja. Ker razdružitev obeh občin še ni dokončno izvršena, je to v oviro rednemu poslovanju, ko vodi še vsaka občina nekaj poslov ločeno zase, nekaj pa skupno za obe novi občini.
Gospodarstvo
Naša zunanja trgovina
V prvem polletju je bila naša trgovska bilanca pasivna za 369 milijonov dinarjev
Naš izvoz v mesecu juniju je znašal 246.656 tom v vrednosti 293.76 milij. din napram 251.314 ton in 242.15 milij.. v juniju preteklega leta.
Glavni izvozni predmeti v mesecu juniju so bili (vrednosti v miilij. din): pšenica v vrednosti dim 18-.8, konoplje za 17.26, prešičd za 34.13, svinjska mast za 10.21, jajca ya 11.11, stavbni les 47.15, surov baker 21.77, rude ostale 20.2.
Uvoz v mesecu juniju pa je znašal 67.552 ton r vrednosti 294.21 milij. din, dočim je lansko leto t istem mesecu znašal 69.139 ton v vrednosti 281.95 milij- din.
Po vredonsti smo uvozili največ (v milij. din)i bombaža za 18.02, bombaževega prediva za 25.63, bombažnih tkanin za 10.78, ovčje volne za 10.19, volnenega prediva za 10.45, svilenega prediva za 10.22, železa in raznih železnih izdelkov za 26.72, strojev in aparatov za 22.29, prevoznih sredstev za 11,77, elektrotehničnih predmetov za 10.95.
Izvoz v letošnjem juniju je bil v primeri z lanskim za 51,61 milij. din večji. Narastel pa je, sicer v manjšem obsegu, tudi uvoz, ki je bil za 12.26 milij. večji kot lansko leto. Uvoz v juniju je bil za 0.45 milij. večji kot izvoz in je bila naša trgovska bilanca ta mesec za toliko pasivna, dočim je bila lanskega junija pasivna za celih 39.80 milij. dinarjev.
Dasi je torej rezultat naše trgovinske bilance v juniju boljši, kot je bil lansko leto, je celotni rezultat za prvo polletje slabši.
V prvem polletju je naš izvoz znašal 1.112.178 ton v vrednosti 1.631.5 milij. din, uvoz pa je znašal 479.442 ton v vrednosti 2.000.7 milij., pasivnost trgovinske bilance znaša torej 369.2 milij. dočim je vrednost izvoza v prvem polletju lanskega leta znašala 1.775.0, vrednost uvoza pa 1.746.3, in smo imeli bilanco za 28.7 milij. aktivno. Vzrok letošnje pasivnosti leži predvsem v povečanem uvozu, razlika napram lanskemu letu znaša 254.4 milij., do-
Novi ukrepi za naše hmeljarstvo
Ban dravske banovine je na osnovi 61. 14 pravilnika o kontroli hmelja, namenjenega za izvoz, z dne 10. junija 1932 imenoval na predlog hmeljarskih organizacij in trgovske zbornice za dobo 4 let šestnajstčlansko hmeljsko komisijo za dravsko banovino, in sicer naslednje: iz vrst strokovnjakov inž. Janko Dolinar, hmeljarski nadzornik v Celju, iz vrst trgovcev gg. Vovk Josip iz Žalca, Cukala Maks iz Sv. Jurija ob Taboru, Tiršek Josip iz Polzele, Aubrecht Josip iz Žalca, Oeet Stanko iz Sv. Petra in Ulaga Anton iz Celja ter iz vrst producen-tov Kuder Ljudevit iz Griž, Marine Jeronim iz Bra-slovč, Jelovšek Stanko iz Petrovč, inž. Ježovnik Ivan iz Arjevasi, Steblovnik Martin iz Šmartna ob Paki, Kralj Blaž iz St. Ilja pri Velenju, Langeršek Josip iz Marenberga, Schober Fric iz Mute in Gor-šek Andrej iz Dresinjevasi.
Naloga hmeljske komisije je, predlagati banu v imenovanje člane komisije za znamkovanje hmelja ter poverjenike v občinah in sploh vse ukrepe, potrebne za izvrševanje in izvajanje omenjenega pravilnika. Zelo važna naloga komisije je, da daje mnenja sploh o vseh vprašanjih pridelovanja in trgovine s hmeljem. Kakor je iz tega razvidno, predstavlja banoviriska hmeljska komisija vrhovni hmeljarski svet, ki obravnava vse težnje hmeljarjev, hmeljarskih organizacij in hmeljske trgovine ter daje pobudo, nasvete in mnenja vsem oblastem v vseh zadevah našega hmeljarstva.
Z imenovanjem hmeljske komisije bo končno vpoetavlj&i red v znamkovanju hmelja ter omogočeno tudi znamkovanje izvensavinjskega hmelja pod lastno znamko. Tako je končno ustreženo dolgoletni želji izvensavinjskih hmeljarjev in raznim hmeljskim trgovcem, ki so se bridko pritoževali nad nerazumljivim privilegijem hmeljarne v Žalcu, ki je bilo doslej pridržano izključno znamkovanje hmelja. Zaščiteni pa so v polni meri zlasti interesi Savinjske doline, kei se bo izvensavinjski hmelj moral znamkovati pod svojo lastno, docela drugačno znamko. Pri vsem tem pa Imamo sedaj tudi nekako vrhovno hmeljarsko institucijo za reševanje vseh perečih hmeljarskih vprašanj.
Novoimenovana hmeljska komisija ima v ponedeljek 27. t. m. svojo prvo sejo, na kateri se bo konstituirala in sestavila pravilnik za znamkovanje hmelja. Imena članov komisije nudijo najboljše jamstvo, tla bo njeno poslovanje res nepristransko in samo v prospeh našega hmeljarstva. Znamkovanje hmelja bo ostalo zaenkrat še neobvezno.
Stanje vinogradnikov v ormoško-ljutomerskem okraju
Sv. Bolfenk na Kogu, 23. julija.
Mislili smo, da se bo gorica po lepih, solnčnih dnevih, ki so nastopili po obilnem deževju, popravila, a varali smo se. škoda, povzročena po peronosperi, postaja od dne do dne bolj občutna. Človeka srce boli, ko gre na trio, na kateri se je zasnovala spomladi tako velika množina grozdnih nastavkov, in vidi sedaj, da j« večina teh groz-dekov počrnela, se posušila in deloma že tudi odpadla, Ko bi vinogradnik vedel vnaprej, da bo letošnje leto lako ugodno za razvoj peronospore, gotovo bi nežno trsje že zelo rano, torej pred okuženjem, primerno zavaroval, Četudi ga tlači kriza, ne bi se bal nobenih stroškov in truda, saj je vendar sedaj, ko je žalibog zvečine že prepozno, izdal za modro galico tolikšne vsote, da bi si s tem denarjem lahko za tri normalne vinske letine vinograd pred omenjeno zajedalko zavaroval. Kdo pa je znal, da bo ob času, ko je treba vinski trti za razvoj njenega sadu ugodnega vremena, kdo je vedel, da bo v nevarnem času nastopilo deževno vreme in se bodo nalile preko vinskih goric goste megle in dale tako ugodne pogoje za razvoj bolezni, ki jo povzroča peronospora? — Naši vinarski poklicni strokovnjaki so nas v prejšnjih letih često po dnevnikih opozarjali na pravočasni začetek neobhodno potrebnih vinogradnik del, a letos so ta opozorila — kakor se mi dozdeva — izostala. Tudi je vinogradnikom ostalo vse preveč v spominu lansko leto, ko je v tem pogledu šlo po starem pravilu, češ, ako je bilo lansko leto 2—3 kratno šropljenje trsa in grozdov z začetkom v juniju sigurno varstvo vinske tTte, bo to tudi leto«, s bridko sa ss varaK. Kakor sc je sedaj izkazalo, so si izbrali letos trosi peronospore predvsem cvetje, oz. grozdne nastavke, :n ker mine po ugotovitvi strokovnjakov med oxu-
čhn je izvoz le za 143.5 milij. manjši, kot pa je bil v prvih šestih mesecih lanskega leta.
Izpadek, ki smo ga pri izvozu imeli vsled sankcij proti Italiji, smo nadomestili z izvozom v druge države, ker bi sicer pasivnost morala biti večja, saj je Italija lansko leto v prvem polletju izvozila iz Jugoslavije blaga v vrednosti 363.86 milij. dim. Od povečanega uvoza pa odpade največ na razne tekstilne predmete (bombaž, volna, svila).
JAČI KRI, ŽIVCE IN APETIT
odraslim in otrokom
»Energin« se dobiva v lekarnah v steklenicah od pol litra za Din 35'— po pošti pošilja laboratorij »Alga«, Sušak
ženjem pa do dobe, ko se bolezen opazi 6—14 dni, pogoji za razvoj bolezni pa so bili letos kaj ugodni, zato je bila za časa prvega, oz, drugega škropljenja bolezen že zasidrana, pojavila pa se ie šele čez nekoliko dni. Umevno je torej, da smo se vinogradniki čudili, ker s škropljenjem, ki s'mo ga po našem mnenju pravočasno izvršili, nismo uspeli. Najsibo temu kakor že hoče: za eno izkušnjo so vinogradniki letos bogatejši in ta izkušnja bo vzrok, da bodo prihodnje leto in mogoče v prihodnje sploh trto zelo rano, torej pred okuženjem z glivico primerno negovali, zlasti pa skrbeli tudi za pravilno in pravočasno škropljenje grozdnih nastavkov. Ako prihodnje leto ne bo »suho leto«, bo povzročila glivica perono-sporo, ki prezimuje na odpadlem listju, še večjo škodo, kakor letos. Še nekaj: letošnjo vinogradno katastrofo pripisujejo nekateri tukajšnji vinogradniki modri galici, ki je po njihovem mnenju manj vredna, kakor ona, ki smo jo dobivali prejšnja lela iz Italije. A to ne drži, sicer bi tudi oni vinogradniki, ki so z našo »Zorko« pravočasno škropili, imeli popaljene trte, kar pa ni, dasi so škropili vedno le z \% mešanico, dočim zamudneži z 2 aH celo z 2%% niso imeli uspehov, ker je bila bolezen, kakor rečeno, že globoko zasidrana.
Sploh smo opazili letos pri delu za varstvo trte proti peronospori čudne slučaje: trta stoji poleg trte — silvanec — obe sta dobili enako množino bakrenoapnene brozge, prva trta kaže klaverno sliko, nastavki rjavi, počrneli, druga, sosedna, tik poleg nje, pa se odlikuje po čistem in zdravem grozdju. Kdo reši to uganko?	A. K-i.
Ljubljanska
kreditna banka
Ljubljanska kreditna banka naznanja, da izplačuje v smislu čl. 20 uredbe o-zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, počenši s 1. avgustom 1936 stara dobroimetja pri njej kot sledi:
1.	Vsem starim vlagateljem na tekoče račune dospele obresti za čas od 1. januarja do 30. junija 1936;
2.	vsem starim vlagateljem na vložne knjižice akontacijo na obresti, ki odgovarja polletnim ohreslim za isto razdobje;
3.	vse stare vloge na tekoče račune in vložne knjižice od 2001 Din do 4000 Din, po stanju 26. maja 1932, dočim so bile vse stare vloge do 2000 dinarjev že preje izplačane.
Po 30. septembru 1. I. nedvignjene obresti in vloge do 4000 Din se prenesejo na nove vsak čas razjaoložljive račune.
•
Letina tobaka v Hercegovini. Po najnovejših podatkih bo letos Hercegovina dala okrog 450 vagonov tobaka, ker bo letos vsak strok tobaka dal povprečno 30 gramov suhega tobaka. To bo po količini nekako srednja letina, ker tekom zadnjih let se je v Hercegovini pridelalo največ 635 vagonov tobaka, kar je bilo 1. 1930, najmanj pa I. 1933, ko je produkcija znašala 145 vagonov. Če ostane klasifikacija ista kod je bila lansko lelo, a cene povečane za 20%, potem bo letošnja letina odkupljena jx> povprečni ceni 17 dinarjev za kg.
Carinski dohodki so v času od 10,—12. t. m. znašali 16.64 milij. Din napram 17.55 milij. lansko leto v istem razdobju. Od 1. aprila pa do 20. julija 1.1. so carinske blagajne prejele 224.3 milij., kar j» 9.56 milij. več kakor pa je bilo predvideno v proračunu.
Borza
Denar
25. julija 1936.
Celokupni devizni promet od 20. julija do 24 julija je znašal Din 2,424.457.14.
Curih Belgrad 7, Pariz 20.275, London 15.2525, Newyork 305.876. Bruselj 51.575, Milan 24.125, Ma' drid ne notira, Amsterdam 207.85, Berlin 123 10 Dunaj| 57 30, Stockholm 79.15, Oslo 77.15, Kopenha-f®" 58'^, Praga 12.675, Varšava 57.70, Budimpešta 60.50, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50. Helsingfors 6.765. Buenos-Aires 0.84875.
Mariborski svinjski sejem. Maribor, 24 julija. Na današnjem vsinjskem sejmu so prodajali mlaGč prašiče 5 do 6 tednov stare po 65 do 100 Din 7 do 9 tednov po 115 do 135, 3 do 4 mesece 155 uo ^u, 5 uo 7 mesecev 225 do .520, 8 do 10 mesecev 330 do 510, 1 leto 525 do 830 1 kg žive teže 5 do 6.50, mrtve teže 7.50 do 9.25. Prignanih je bilo na semenj 166 komadov, prodanih 90.
Lepote naše zemlje
Iz planinskega raja
V poletnem času sem krenil nekega sobotnega jutra z vlakom v Kamnik. Jutranje sonce, ki je vzhajalo v vsem svojim sijaju, še predno sem vstopil v vlak, je zanetilo v mojem srcu radostno raz položenje in ker sem imel z nedeljo vred dva dni časa, sem se odločil na pot
na Kamniško in od tam na Kokrško sedlo kjer naj bi prenočil v Cojzovi koči, drugi dan pa šel na Grintovec in nato po grebenu na Krvavec, od tam pa v Kamnik. Za dva dni ravno dovolj za razvedrilo in pomirjenje živcev, česar človek, ki preživi ves teden v zaduhlih sobah, neobhodno potrebuje.
Ko prisopiha vlak na postajo Kamnik-mesto in prideš po ozki ulici na glavno cesto, te prijazno sprejmejo vozniki avtobusov. Popelješ se za 6 din
Z mostu opaziš okoli 20 m globoko in okoli 80 m dolgo izdolbino, ki jo je izdolbla Kamniška Bela. Zelo zanimiv pogled.
Onkraj mostu kreneš na levo in prideš kmalu na križišče nad Predasljem.
Naraven most »Predaselj« je skala, kar niti ne moreš verjeti, ker vidiš leseno ograjo na obeh straneh te skale. Preko 25 m globoko pod to 6kalo, med strmimi in gladko izpranimi, nekako 100 in dolgimi stenami teče modra Kamniška Bistrica, ki se vsled močnega padca sliši daleč naokrog. Od tu imaš samo nekako 10 minut hoje do Kamniške Bistrice.
V 10. minutah si na mostu pred kočo v Kamniški Bistrici. Tu se ti odpre pogled na to prekrasno kotlino, ki je resnično planinski raj zase.
		
		
		t&mJKm S
	ISiM v^UM JLVMHMI	
	iRr r	
		
	BllflffEL. 136»*	
Kamniška Bistrica
do Stahovice ali za 10 din do Kopišča, odkoder imaš še 20 minut do Kamniške Bistrice. Jaz dam vedno prednost gojzercem pred avtobusom in grem kar peš.
V	Kamniku si človek lahko napolni svoj na-hrbtnik.Ko zapustiš Kamnik, prideš po glavni cesti do tako imenovanega »Kitajskega zidu«, s katerim je obdana smodnišnica.
Koj v začetku opaziš lesen most čez Bistrico. Pojdi čez most in naravnost po poti v Mekinje, od tam v Oodič in Stahovico. Ce pa hočeš še lepšo pot, ti svetujem ono ob Bistrici. Zato pa zavij onkraj mostu na levo. Ob zidovju stare smodnišnice pelje markirana pešpot, ki preide onkraj zidovja v stezo čez polja in travnike, vedno mimo Bistrice. Ta pot je najlepša od vseh, ki peljejo iz Kamnika v okolico. Stalno ob žuboreči Bistrici, mimo delavcev »na polju. Pred seboj imaš krasen razgled t Sv, Primoža, obronke Velike planine 1666 m, Planjavo 2399 m, Brano 2253 m. V pičli uri si v Godišu.
Šed)redno prideš v Godiš, opaziš na desnem bregu Bistrice, na prijaznem gričku, prav mično cerkvico. To je vas Stranje. Tu je kamenit most čez Bistrico kot zveza ceste proti Gornjemugradu. Ravno pri mostu prideš na glavno cesto in v nekaj minutah v Stahovico.
V	tej prijazni vasici se snidejo tri doline. Od zapada pride dolina Bistrice, ki izvira pod Kamniškim vrhom, od vzhoda dolina Črna, po kateri pelje cesta v Gornjigrad, od severa pa prihaja dolina Kamniške Bistrice.
Iz Stahovice je prav lep pogled na Kamniški vrh s strmimi senožeti, Krvavec, Veliki Zvok in na strme rebri Velike planine.
Proti Kamniški Bistrici
sta od' tu dva pota. Pri »Korlnu« se odcepi od glavne ceste vozna pot, ki vodi ob levem bregu Bistrice. Onkraj mostu čez Bistrico, pri gostilni »Pri pošti«, pa je izhodišče pešpoti ob desnem bregu, ki vodi do Predaslja. Ako greš kakih sto korakov po cesti proti Gornjemugradu, opziš kapelico svetega Primoža, od katere pelje strma pot na Veliko planino.
Po položni, vijugasti, stari cesti prideš do Du-kičevega kamnoloma. Od tam dalje je nova cesta
Kotlino Kamniške Bistrice zapirajo v polkrogu visoki vrhovi Kamniških planin, na katere pogled mora zamakniti vsakega človeka, pa četudi ni prijatelj narave.
V Kamniški Bistrici imaš dobro oskrbovano kočo SPD. Vstopnine, kot v vseh drugih kočah, ti ni treba plačati. Tu dobiš za mal denar sobo. Poskrbljeno je s cenenim skupnim ležiščem in prav tečno hrano. Na severni strani koče je prav čedna kapelica Matere božje, kjer je skoraj vsako nedeljo sv. maša, da lahko zadostiš verskim dolžnostim, če tega nisi storil poprej.
Do Cojzove koče
Po komaj četrturni hoji prideš v bukov gozd. Med veličastnimi bukvami, ki ti zapirajo pogled na vse strani, se vzpenjaš po razdrtem kolovozu v zapadni smeri vedno strmeje navzgor. Nekako v eni uri prispeš do Žagane peči. To je gladka skalnata stena, ki so jo planinci spremenili v spominsko ploščo Nj. Vel. kralju Aleksandru I. Zedinitelju. V bližini te pečine je ob poti lesena koča, kjer stanujejo drvarji, ki so tu zaposleni. Ob nedeljah pa je koča običajno prazna, ker gredo drvarji v dolino. Tu dobiš v vodnjaku dobro pitno vodo, katera prihaja po žlebu visoko izpod Kalške gore. Od tu se ti nudi krasen pogled na Skuto, Turško goro in Brano. Ali kratek čas, ker kmalu prideš v bukov gozd ,ki ti zapre razgled. Pot, ki pelje proti jugo-zapadu, je od tu dalje vedno bolj strma. Kmalu te zapusti gozd, razgled se ti odpre proti Kamniški Bistrici. S čarobno, zdravimi lepimi koraki, melo-dijozno sigurnim stopanjem divje koze po skalah, stopa turist po razdrapani poti med nizkim grmičevjem navzgor. Sonce neusmiljeno pripeka, da postaja vedno bolj vroče.
Počasi priplezaš na gruščnato pot. Še dobre tri četrt ure je treba sopsti strmo v breg, da zagle-daš najprej strelovod koče in nato šele po malem od zgoraj navzdol kočo, dokler je nimaš pred očmi. Koča leži namreč nekaj nižje na južni strani Ko-krškega sedla, zato je ne vidiš od severne strani, dokler nisi na vrhu sedla.
Cojzova koča leži med Grintovcecm in romantično steno Kalške gore. Ta koča je odprta samo poleti. Ima jedilnico, sobo za skupno ležišče z 12 posteljami in dve sobi z dvemi, oziroma 4. ležišči
do Kopišča. Dograjena je bila leta 1934. Pred tem časom je peljala pot od kamnoloma strmo navzgor in nato po gozdu, visoko nad Bistrico do Kopišča. kjer se zadaj združi v novo cesto. Ta kolovoz je sedaj opuščen. Primoran si po novi cesti, vedno ob strugi Bistrice, med visokimi gorami Kamniških in Savinjskih Alp, ki ti zapirajo razgled na vse strani. Le tu in tam se ti odpre pogled na Grintovec. Vso pot pa slišiš prijetno žuborenje Bistrice, ki ohlaja ozračje, da je v poletni vročini tu vedno prijetno. Po dobri poldrugourni hoji si na prekrasni livadi Kopišča. Na zeleni trati ležita lovska in logarska koča, katerih prebivalci menda ne poznajo poletne vročine. Stopi malo bližje k lovski koči, od tam imaš lep razgled na 1852 m visoko Mokrico, dalje desno 2014 m visoko Kalško goro in najvišji vrh Kamniških Alp Grintovec, 2558 m.
Po nekoliko minutah prideš do lesene koče, v kateri stanujejo drvarji, ki tu opravljajo svoj gozdarski posel." Kmalu nato si pri lesenem mostičku čez Kamniško Belo, od koder pelje pot na Ojstrico.
Grintovec, Češka koča
Na Grintovec
Pot od Cojzove koče do Kalške gore in nazaj
jfi položena z lepim razgledom na Kokrško dolino, Kočno in Grintovec. Niti ne slutiš, kako naporna pot te še čaka, preden dospeš na svoj cilj. Ce nisi še plezal po klinih, te oblije znoj, ko dosfieš pod vrh Kalške gore in vidiš, kako drugi že visoko nad teboj plezajo proti vrhu. Toda ne ustraši se! Ce si vrtoglav, ne glej navzdol, če pa nisi je vseeno, kam gledaš. V 10 minutah si na Kalškein vrhu in greš kar po grebenu proti Krvavcu ali pa na vzhodni strani Kaške gore navzdol ter ob steni Grebena proti Dolgim njivam.
Na vzhodnem pobočju Kalške gore najdeš prav lepe planike, a ne planinke. (Slednje opozarjam, naj pazijo, da jih kdo ne utrga. Mnogi namreč zamenjujejo in imenujejo cvetice planike »planinke«. Planinke pa so v resnici samo ženske, ki po hribih plezajo, moški pa so planinci, enkrat so imenovali vse alpiniste. Niso pa vsi. ki po gorah hodijo planinci. Planinci so samo tisti, ki lazijo po gorah brez opravka, samo zato, ker jim to ugaja. Planinci so samo tisti, ki iščejo v gorah zdravja, zabave, zakonsko polovico. Na drugi strani pa niso planinci: Pastirji, planšarji, lovci, gonjači, graničarji, financarji, orožniki, čeprav delajo ture, s katerimi bi se kak plezalec lahko postavil, ker lazijo po gorah po svojih opravkih.)
Ko smo prispeli po klinih, smo mahnili nav zdol pod steno gore, ker smo se bali z nežnim
V
Vsakemu ni mogoče iti o kopališče,
vendar
more osa k žrtvovati Din 100 — (20—25 velikih steklenic) ter mesec dni piti mesto druge vode našo znamenito
RADENSKO z rdečimi srci!
spolom, ki je bil za nami, preko grebena. S tem je bil marsikomu odvzet največji užitek razgleda z 2223 m visokega Grebena. Pot pod pečinami Kalške gore in grebena je zelo slaba. Pelje te po razpokanih skalah, kjer si stalno v nevarnosti, da zdrkneš v eno tako razpoko, iz katere bi se težko izkobacal.
Po več kot dvetirni hoji po slabi poti, moraš strmo navzgor, dokler ne prispeš na zeleno planino Dolge njive. Tu zavije pot proti zapadu, po položnem grebenu Dolge njive. Nekoliko pred Velikim zvokom je globoka preseka. Vzhodna stran te preseke je strma skala, ki jo moraš pri prehodu preplezati. Zavarovana je sicer s klini in železno vrvjo, vendar potrebuješ nekaj spretnosti za preplezan je te skale, posebno še v zapadni smeri, ker moraš po skalah navzdol, kar je težavnejše kot navzgor
V koči na Krvavcu se osvežiš s hladno vodo, katero pogrešaš vso |iot od Cojzove koče. Napolni si želodec z ostanki, ki so še v nahrbtniku. Vračaš se ali čez Osredek na Stahovco ali mimo Sv. Ambroža v Kamnik.
(Konte Ivan)
99
Sloji, sloji tam Beligrad .. •
u
Iz Cojzove koče držijo na vrh Grinfovca (ri pota. Po nekako 10 minutah hoje v severno smer prideš do razpotja. Na desno pelje od tu markirana pot proti Skuti in Mlinarskemu sedlu, odkoder prideš na Grintovec. Najprijetnejša pa je pot naravnost proti zapadu, po s travo zaraščenem pobočju. Polagoma se vzpenja, navzgor in kmalu si v skalovju, kjer steza izgine in. se moraš ravnati po markaciji. Čimbolj se bližaš vrhu, tem strmejša je pot, da se palica, če jo imaš s seboj, kar prilože.
Neizbrisen mi je ostal pogled na vse vrhove in doline in ko sem se poslavljal z vrha, sem že delal načrt za prihodnjo turo na Grintovec. Hitrejše kakor na vrh, sem dospel nazaj v Cojzovo kočo. Moja želja je bila po načrtu na Krvavec, ker te poti še nisem prehodil. Pridružil sem sc vsled tega skupini več gospodov in dam, ki so imeli isti načrt. Vsi skupaj smo se napotili proti Kalški gori.
Od živahnega nabrežja kraj sotočja Donave in Save do višm zelenih holmov se razteza morje hiš sedanjega Belgrada in se širi daleč proti vzhodu, kjer pripovedujejo prepereli obrambni stolpi starodavne turške trdnjave kot poslednji preostanek že zdavnaj minulih časov, o bojih in vojnih pustolovščinah. Na desni čepijo v mrtvem rokavu Save neštevilni vlačilci in ladje, ki čakajo poprave. Zivordeče in belo se blestijo strehe in dimniki preko vode, ki jo obrobljajo pašniki. Skoraj v središču našega pogleda z vlaka se razteza jo drzni loki novega, visečega mostu, ki veličastno in prav po kraljevsko obvlada ves obseg pogleda na mesto. Ta mogočna mojstrovina moderne tehnike tako priklene nase občudojoči pogled popotnika, da spočetka kar prezre visoke stavbe in krasne palače, ki se dvigajo na obzorju. Šele, ko se bližaš
zraven pa čepi pri tleh ponižna hišica; poleg razkošnega pročelja raznih kinematografov, sc vali dim iznad pečic čevapčičev ali turškega kafed/ija... Mogoče je vj>rav to nasprotje tisto, kar tujca tako privablja in mu zlasti omili mesto?
Novi Belgrad, ki si ga v enem dnevu niti približno ne moreš ogledati, se pa ne razširja samo kraj buljvarjev, marveč tudi vzdolž, na kilometre dolgih modernih cestah, ki jih obrobljajo lične vile. Kalimegdan, ki jc prav za prav »zgodovinska trdnjava Belgrad« — in ki strmo pada proti Donavi, se je v poslednjih letih spremenil v bajni cvetlični vrt. Čudovito je, kar je tu nastalo v letih po svetovni vojni; koliko je tu lepih stavb, spomenikov, okraskov! Krasne promenadne stezice se vijejo zgoraj na vrhu Kalimegdana med blestečimi se vrtovi in železnimi kandclabri, ki se njih luči po-
po številnih, razsežnih tračnicah in vidiš razne prometne pripomočke, se zaveš, kako se je v poslednjih letih spremenilo zunanje lice tega mesta.
Belgrad ima kolodvor, ki je na izhodišču velike srednjeevropske proge in dozdeva se ti, ko da je tu sploh konec železnice. Ta videz je zlasti še izrazitejši zato, ker je toliko ladij in vlačilcev, ki režejo valove. Obrežja Save in Donave, nad katerimi se tako slikovito dviga stari in novi Belgrad, popolnoma pripadajo vodnemu prometu in nared-karski (industrijski) živahnosti. Za vsem tem je velikomestna podoba Belgrada jako v ozadju. Do
Pred Belgradom
noči ko neskončna veriga žarkov mogočno koša-
sežeš ga šele," ko se povzpneš jx> strmih, širokih cestah izpred kolodvora. Na kolodvoru ti mesto ni prav nič všeč. Tu so v precejšnjem neredu številne vrste avtov, hotelskih voz, tramvajev v živo-rdečih barvah. Tu je prag starega mesta, kjer se ni dosti psremenilo. Spremenili se tudi niso veliki hotel »Petrograd«, ki je vprav nasproti, in pa ubožno oblečene, razcapane postave, ki se ti ponujajo za razne usluge in ki spominjajo na slične osebe italijanskih pristanišč. »Molim za hljeb!« ti doni od vsepovsod. To so čistiljci čevljev in skoraj orijentalske postave zarjavelih lic in črnih las, ki ne moreš mimo njih. Tolčejo s krtačami po mojih zabojčkih in povzročajo ko za stavo pravi pravcati peklenski trušč.
Tu je vse neverjetno poceni — izvzemši hotelskih sob in stanovanj v »hišah tretje vrste«. V Belgradu so le najfinejši in najslabši hoteli. Dobiš prvovrstno evropsko razkošje za zmerne cene ali ubožno bivališče, kjer se moraš odreči marsikaki navadi in udobnosti.
Ceste višje ležečega mesfa te prav malo spominjajo, da si v glavnem mestu. Vidiš bazarje in prodajalnice, kjer so razobešene preproge, ceneno, kričeče blago in pisane podobe brez okvirjev. Tudi tlak v stranskih ulicah je še ona zloglasna »kaldr-nia«, ki je prava muka za sleherne, količkaj razvajene noge. V sredini mesta in po buljvarjih so kajpada že široke, asfaltne in celo z lesenimi kockami tlakovane ceste. Tu kipi življenje mesla, ki se razvija v velemesto. Prvi hip te zbodejo v oči številni avtomobili, tramvajski vozovi z dvema, tremi pripregami, živahen promet pešcev in izrazite obleke žensk. Mogočna stavba hotela »Moskve« vlada nad stavbarsko zanimivo vrsto hiš na Terazijah, ki je najlepše središče mesta. Zelena majolika tega hotela je že iz dalje razločno vidna. Tu je poglavitna prometna žila. Kar je za Dunaj »Opernring« ali za Prago Vencljev trg ali za Berlin »Pod lipami« — to so za Belgra Terazije. Zelene trtate obrobljajo asfalt, vodometi žuborijo sredi ljubkih cvetičnih krožkov. Visoke in blesteče se reklame luči pa zlasti na večere polepšajo to sliko.
In vendar je vse nekam drugačno ko po drugih mestih po srednji Evropi. Nekakšen dih iz orijenta veje po zbirki teli cesta, ki ga tujec pri vsakem koraku občuti. Raznašalci časopisov bržkone nič bolj ne kričijo ko po drugih mestih, vendar je vsa podoba mesta zavita v skrivnostno ozračje orijenta: tu se ponosno dviga visoka, lepa palača, koj
tijo po starem obzidju in še dalje po donavskih vodah. Na tistih mestih, kjer je še jasno videli luknje od udarcev krogel in granat v rdečkastem kamenju, so zdaj lagodne klopi, počivališča za gledalce. Le za streljaj daleč so prasketali izstrelki na trdnjavo — saj ni še dolgo odtlej! — in je kri
vojakov curljala v razpoke obzidja ...
★
Ce stojiš zvečer pri oknu kakega hotela ob Terazijah, leži Belgrad v čarobnem blesku tisočero luči pred teboj in nepiopisni odsevi, ki se lesketajo na šumečih valovih Save in Donave, še povečajo krasoto tega pogleda. Z najvišjega dela mesta se leskečejo ponosni orli na vrhovih kraljevskega dvorca in čuječe razprostirajo svoja pozlačena krila nad morjem hiš. Ondi je novi dvorec, ki se je po smrti blagopokojnega kralja Aleksandra I. spre-
Sanenedfžsg
M temveč le omeji. ru?iu?i/wma/ta ed§tra/u sUlf> cUi/l iur ficfti
menil v muzej. V muzeju se jasno zrcali izbran umetniški okus kneza namestnika. Vrli rešetkastih vrat se blestijo zlate črke: »Muzej princa Pavla«. Drugi del, stari dvorec, ki je nastal iz nekdanjega zgodovinskega konaka — se pa dviga na nasprotni strani, ki ga od novega dvorca loči cvetoč vrt. Pred vhodom stojijo junaške postave kraljevih gardistov v rdečih hlačah in modrih, z zlatom prepreženih bluzah in v visokih kučmah in svetlih škornjih. Še zmeraj so tu slavni sprejemi in dvorne avdijence. S strehe starega dvorca pa vihra kraljevska zastava.
Ko se zjutraj zbudiš, začuješ brnenje skozi okno. Ali so brenčeči komarji ali nadležne muhe?
Tedaj pristopiš k oknu in se razgleduješ in zapaziš krivca: to so roji letalcev, ki prihajajo na jutranji sprehod iz Bezanije pri Zenilinu in pozdravljajo ponosno prestolnico mlade Jugoslavije.
(Tako je nedavno opisal neki tujec utise v našem glavnem mestu.)
Janko Cesnik
modna in manuiakturna trgovina
Ljubljana - Lingarjeva ulica
Nudi letne modne novosti v volnenem kot svilnatem in perilnem blagu za ženske obleke, kostume, plašče. Priznano najboljši nakup kamgarna, ševiota, lodna za moške obleke in površnike.
Oglejte si zalogo!
MLADI SLOVENEC
asaa
Majda noče spati
»Zdaj pa spati« je teta Meta Majdici dejala.
>Zgodnje spanje — zdravo spanje,« je zamodrovala.
Majdica pa te modrosti razumeti noče.
V kot se spravi, pretek v usta dfi in joče, joče.
Tudi dobro,« teta Meta si na tihem mi6li in nič več se ne ozira v njen obrazek kisli.
Majdica pol ure sama v kotu je jokala, potlej je oči zaprla in kot snop zaspala.
,Tojme, to bo punčka naša zjutraj se čudila, ko namesto v postelji — se bo na tleh zbudila 1
Čokolada
Skavti so taborili pod Žalostno goro. Martine ie bil najmlajši in je moral vsak dan po živež v najbližjo vas, ki je bila od taborišča oddaljena dobro uro hoda. Tudi danes ga je doletela ta čast. Martine jc lahkih nog stekel iz taborišča, toda kmalu se je upehal in je počasi sopihal dalje.
Na vaškem trgu se je poleg vodnjaka ustavil in potegnil iz žepa popisan list, ki mu ga je dal vodja taborišča France. O Bog, cela gora naročil! Prinesti mora moko, jajca, maslo, čaj, sladkor in bogve kaj še vse Sicer pa, kaj bi si belil
glavo Na listku je vse zapisano in bo že trgovka odmerila, da bo prav Moral je na drugi konec vasi in vstopil je v skromno hišo, na kateri se je z velikanskimi črkami bleščal napis:
TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM.
Z dvorišča je prikašljala stara žena. Povedal je, kaj bi rad. In žena je nosila na kup, ki je postajal vse večji in večji. Plačal je in hotel oditi.
»Počakaj!« ga je starka poklicala nazaj. »Imam še nekaj zate, ker si toliko nakupil.«
Dala mu je kos čokolade boljše vrste Lepo se jc zahvalit in odšel.
Moral je še k mesarju in peku. Ko je nazadnje vse opravil, je krenil nazaj v taborišče. Hodil je zlagoma, ker je moral mnogo nesti. Za vasjo jc obstal in sedel v travo kraj ceste. Oh, saj res, čokolado ima še, se je spomnil. Dolgo je moral brskati po nahrbtniku, preden jo je spravil na dan. Zadovoljno si jo je ogledoval in jo ljubkujoče božal z roko. Kako velika je! In vrh vsega še mlečna čokolada, ki mu je bila najljubša. V resnici so še dobri ljudje na svetu, naj reče kdo, kar hoče. Kaj, ko ba jo takoj r a zlomil in snedel. Lačen jc bil.
Skoro bi že storil, toda nekaj se je oglasilo v njem. Ne, tega ne smem, saj je čokolada vendar skupna last vseh v taborišču. Mar ne kuhajo za vse enako in vsi enako jedo? Zato tudi čokolada ni njegova last m ie ne sme snesti. Nikakor ne! — — —
Neumnost, se je oglasil v njem zapeljiv glas. Kdo ti more braniti, da bi je sam ne snedel? Čokolada je tvoja, zato jo snejl Takoj jo bom načel — je sklenil. Kdo bo tudi opazil, saj je nihče ni naročil. Saj mu je bila kar tako navržena. In zastonj tudi ni treba, da bi hodil za druge po živež. Njegov trud mora biti tudii poplačan Saj res, zaslužil si jo je! Kar snedel jo bo! Glasno se je moral smejati samemu sebi in svojim pomislekom. Neumnost! Toda ovitka čokolade vendarle ni pretrgal
Položil je čokolado poleg sebe v travo in začel z bilko drezati debelega črnuharja, zaspanega murna Sploh pa — je razpredal naprej svoje misli — kdo je dobij čokolado, jaz ali tabor? Vsekakor jaz! Hm! — Stoj, kako pa bi bilo, če bi tabora sploh ne bilo? Potem mi nihče ne bi mogel naročiti, kaj naj prinesem. Torej tudi nakupovati ne bi mogel in tudi čokolade nc bi dobil. Hm, hm . Sicer pa je vseeno. Neumno je vse skupaj. Mar mi ni trgovka sama rekla: »Na, fantič, |>odarim ti I«
Zamišljeno je gledal predse in opazil rjavega hrošča, kako jo je preudarno in počasi mahal čez cesto. Ha, kako pa je bilo pred nekaj dnevi? — se ie domislil. France je dobil z doma pošiljko, zavoj. Klobasa, keksi, sir in še vse polno drugih dobrot je bilo v njem. »Halo!« je za-vriskal. »Halo, otroci! Pridite pogledat, kaj so nam poslali z doma. To bo pojedina!« In je vse razdelil med tovariše.
Se dolgo je sedel Martine zamišljen in bojeval hud boj sam s seboj Nazadnje je odločno skočil pokonci, pograbil čokolado in jo porinil med druge jestvine globoko v nahrbtnik. Nato je nadaljeval pot v taborišče.
Ko prispe v tabor — je tuhtal sam zase —, bo rekel: Najprej imamo tu kos čokolade, ki nam jo je trgovka podarila Pridite sem in vsak naj si vzame svoj del.
Martine se je smehljal, ko jo je s krepkim korakom in lahkim srcem mahal proti domu, za-
svetom.
Metka in krava Metka je prišla prvič na deželo. Radovedno je ogledovala deklo, kako molze kravo. Ko je dekla namolzla polno posodo, jo je Metka naprosila:
»Oh. prosim, nalij mleko še enkrat v kravo in začni od začetka!«
*
Polovica bo zibal. Žena: »Miha. Miha, vstani, da boš zibal otroka. — Mož: »Daj mi mir, zibaj ga sama. — Žena: >Za božjo voljo, saj ga že dve leti zibljem. Otrok pa je vendar na pol moj, na po! tvoj.-* - Mož: i Zibaj tedaj svojo pulovico. moja pa naj počiva.« .
Materina srčna kri
Mesec je svetil skozi okno in zvezde so ee smehljale / neba v prelepi majniški noči.' Vse je bilo tiho, noben listič se ni zganil v vrhovih starih kostanjev. Anica pa ni mogla zaspati. S široko odprtimi očmi ie strmela skozi okno, a ni videla ne srebrnih luninih žarkov ne svetlikazočih se božjih očesc, ki so gledale nanjo z nebo. Ležala je v beli poslelji in morala venomer misliti, kako žalostna je bila danes mati. Anica je bila namreč zelo trmoglava in je vedno hotela uveljaviti svojo voljo. Mati kajpak tega ni mogla dovoliti in potem so Anici od jeze tekle debele solze po licih Zakrk-nila se je sama vase in od same kljubovalnosti ni hotela jesti. Materine oči so zaradi njene trme postale temne in žalostne. Tiho, toda resno je rekla:
»Ce otrok mater žali, odteče zmeraj kapljica krvi iz njenega srca. In če bi vsak dan odtekla samo ena kapljica Krvi, bi jih čez leto dni bilo vendarle mnogo. Materine srčne krvi bi bilo zmeraj manj in manj in ko bi bilo srce prazno, bi morala mati umreti. Tedaj bi ostal hudobni otrok čisto sam na svetu in f>i moral neprestano misliti: Jaz sem kriv, da je moja mati mrtva, kajti ukradel sem ji srčno kri.«
Materine besede so se Anici globoko vtisnile v srce. In zdaj se je že dolgo premetavala po postelji in ni mogla zaspati, ker njena mala glavica ni mogla razumeti, kam neki izgine materina srčna kri. Še nikoli ni videla niti ene same kapljice — bogve, če je res, kar je mati pripovedovala. Trepalnice so ji že lezle skupaj in da ne bi zaspala, se je vzpela pokonci. Pomela si je zaspane oči in tedaj je zagledala ob nogah angela z baržunasto mehkimi, belimi krili. Njegov obraz j® bil nežen in tiha milina je odsevala iz njegovih oči. Glavo mu je obkrožala krona iz krvavordečih draguljev, ki so bili podobni majhnim srcem.
»Kdo si ti? In kaj hočeš od mene?« je začudeno vprašala nekoliko prestrašena Anica.
»Materin angel varuh!« je kakor zvon globoko zadonel angelov glas. »Poslan sem. da spoznaš ljubezen svoje matere.«
Prijel je Anico za obe roki in splaval z njo skozi lahno odprto okno. Lunini žarki so zgradili srebrn most in po njem je stopala Anica ob roki angela naravnost v nebesa. Mali zvezdnati angeli so ju radovedno zrli, ko sta plavala mimo njih skozi' nebesno sinjino, toda rekli niso nič, saj so že tolikrat videli Aničinega angela varuha, kako se joka nad trmastim otrokom.
Pred veliikm srebrnim oblakom se je angel ustavil. S svojo belo roko je napravil znamenje križa in oblak se je razklal v dvoje. Angel je vstopil z Anico v ogromen okrogel prostor. Tla, strop in stene so bile iz kristalnega stekla. "Ob stenah so se druga vrh druge vrstile steklene police in na prozornih ploščah" so stali kristalni vrči iz brušenega stekla, v katerih je bleščala krvavo-rdeča tekočina. Ves prostor je bil ožarjen z rahlo rdečkasto svetlobo. Opazila je, da prihaja svetloba od rdeče tekočine na steklenih policah. Anica je pomislila na topli, mehki odsev večne luči v cerkvi in je bila čisto tiho. Sredi prostora je rastel visoko gor pod obok velik kelih iz najčistejšega, v mavričnih barvah prelivajočega se brušenega stekla. Podoben je bil cvetu lilije, ki razgrinja svoje liste. Skoro do roba je bil napolnjen s krvavo-rdečo tekočino.
»Kje sem?« je Anica liho vprašala svojega spremljevalca.
»V eni izmed zakladnic Vsegamogočnega,« je resno odvrnil angel. »V tej božji zakladnici se zbira srčna kri mater, ki jo žrtvujejo za svoje otroke, da se jim njihova hudobnost ne bi štela v zlo. Vsaka kapljica materine srčne krvi je božji dragulj. Nič se je ne sme izgubiti. Kadar kakšna mati daruje kapljico svoje srčne krvi za svojega otroka, jo zaiamem v zlat vrč in nato izlijem v kristalni kelih, ki pripada tisti materi.«
»In moja mati?« je boječe vprašala Anica. »Ali ima tudi 6voj kelih,«
» Tukaj je!« je pokazal angel na neki kelih, ki je bil skoro do polovice napolnjen.
»Moj Bog!« je prestrašena kriknils Anica. »In toliko krvi je že v njem?«
»Svoji materi si s svojo trmoglavostjo ukradla že mnogo kapljic njene srčne krvi,« je bridko dejal angel. »Olej, da se kelih ne bo več polnil, kajti če kri doseže rob keliha, vzame Bog tvojo mater v nebo in ti ostaneš sama na svetu.«
Anica je zardela od sramu, kajti spoznala je svojo krivdo. Solze kesanja so jo oblile in trdno je sklenila, da bo odslej hrabro kljubovala svoji trmi. Angel je opazil njen dobri namen in se je razveselil. Pokazal je z roko na veliki kelih v f>odobi lilije:
»Poglej ta kristalni cvetni kelih! To je vrč naše ljube Gospe. Skoro do roba je napolnjen, ker Mati božja ob vsem svojem trpljenju pomaga še zemskim materam nositi njihovo bol Polovico srčne krvi, ki jo mati daruje za svojega otroka, natočim v kelih Matere božje. Neskončno dobrotljivi Bog je videl trpljenje ubogih mater in se jih usmilil. Ce bi se vsa srčna kri zemskih mater stekala v njihove kelihe, bi bili kmalu polni do vrha in matere bi morale prezgodaj umreti.«
»Kaj pa, če bi se kelih Matere božje prenapol nil?« je zaskrbelo Anico.
»Se nikoli ne bo! Trikrat vsako leto lahko iz njenega keliha črpam toliko krvi, kolikor je potrebuje niašnik za daritev svete maše. To se zgodi na praznik svete matere Ane, na dan godu svete Monike, ki je mnogo pretrpela zaradi svojega sina, in na praznik Marijinega oznanenja. V zlato posodo zajamem dragoceno tekočino in jo nesem Materi božji. Z njo Mati božja na božično noč pogasi za nekoliko časa žgoči ogenj v vicah, da lahko uboge verne duše pomagajo angelskim zborom prepevati: Slava Bogu na višavah!«
»Kako dobro, da deli Mati božja srčno kri z drugimi materami!« je vzdihnila Anica. »Joj. če bi morala moja dobra mati umreti zaradi mene. Ljubi angel, ne bodi hud. Odslej bom dobra in ne bom svoje matere nikoli več žalila.«
Angel je zaznamoval s križem njeno celo in izginil. Krvavordeča svetloba se je potapljala v temo in Anica je zdrčala po luninih žarkih nazaj na zemljo.
Znašla se je v svoji postelji in si začudeno mela oči. V sobo je že sijalo svetlo jutranje sonce. Mar je vse to sanjala? Toda pri postelji je stala mati in Anica je čisto dobro videla droben odtenek žalosti zaradi prejšnjega dne v njenih dobrih očeh. Anica je spoznala, da materino srce v resnici krvavi. Vrgla se je materi okoli vratu in jo bridko jokajoč prosila odpuščanja. Mati jo je nežno pobožala po laseh in Anica ji je med smehom in solzami pripovedovala, kaj vse je videla v prelepi maj-1 niški noči.
Mati ni ničesar rekla, ampak |e samo gorko pioljubila Anico na rožnata lica.
MLADA NJIVA
HIMItllMIlllf IVtVttttlllMIlItillVIMlIHtlMMMIHtHIIMH IIMMIMIOIIIttllllMIlIVIffllllMIlllMMIlllllHIMMIMIMI
Otrokove prošnje
Jaz revež sem tako ubog, raztrgan ves in bosonog, nikoder nisem več poznan vse moje prošnje so zaman
Zato pa prosim zdaj Boga, naj prošnja mi ho uslišana, da pridem spet tja k mamic ki dolgo mi že v grobu spi
Takrat jaz zopet srečen boni, ko videl bom nebeški tron in svojo ljubo mamico, ki zibala me je ljubč. Ivan Bcrlec. dijak I. razr gimn. v Ljubljani.
Otrok, poglej
Poglej to luč, ki tja v temo hiti I Ta kaže pot ti skozi vse noči, ta kaže ti po zemlji svetlo pot, da ne zabredeš v brezdno temnih zmot
Kot božja zvezda jasno, čisto se blišči, da sveti nam v sedanje temne dni, da za bodočnost črta svetlo pot,
da dobro veš hoditi kam in kod.
»
Svarim, dijak v Ljubljani.
Ni jih na svetu ljudi, ki bi rajši peli, kakor Slovenci, in lepšega daru ne vem, kakor jim čedno pesmico dati Rečem, da je vreden sto centov zlata, ki nam do lepo novo pesem, naj bo to zdra-vica, ali pa sveta, da je le vneta, brez vsega greha. Kdor kakšno lepq pesem zna in jo zapoje, se več obrajta pri poštenih ljudeh, kakor on, ki piti kupuje. Lepa pesem ie zlata, draga reč
A. M. Slomšek
Julijske rože
Julijske rože zopet cveto: bele, rumene, rdeče; kakor kraljice vrta lepo kažejo krone dišeče
Julijske rože zopet na vrt vabijo nas, govorijo: če si otožen ali potrt, one te razveselijo
Julijske rože enkrat samo v šopek lahko S' poviješ; dobo mladosti pa tudi enkrat It v svojem življenju prežiješ.
ST RIC KOV KOTIČEK
*«■*•■■••••(••■•••■*• mniiiiiHii
Dragi Kotičkov striček! — Saj mi ne boš za-meril, da se tudi jaz oglasim. Bojim se pa, da bo moje pismo pohrustal Tvoj požrešni koš.
O naši lepi »Gorenšči« in o Lescah Ti bom drugič kaj več povedala. Zaenkrat Ti svetujem, da se vsaj za en dan ustaviš v Lescah, kadar boš šel na »zomrfriš«. Ce hočeš iti na Bled, tnorafc ,jjak„ na naši postaji izstopiti. Oglej si dobro n^o-,*^, in ■ poišči najdaljšo hišo sredi nje. Pol te hiše je naše. ! Stopi čez prag iti me obišči, drugače Ti borp po-
Za mlade risarie
Če bi v resnici slorili, kar govorimo . ..
PJH
šteno zamerila.
hfihu/oji


»Vzel je noge pod pazduho...«
Danes objavljamo nadaljnji dve risbi. Prvo, ki predstavlja fanta, ko je »vzel noge pod pazduho in bežal«, je spretno napravil Stanko G m o n i k , učenec III. razr. mešč. šole v Ormožu; drugo risbo, ki predstavlja človeka, kateremu je nekdo »podku-ril«, kakor pravimo, če hočemo reči, da smo komu pošteno zagodli, pa je napravil Alojz Krum-b e r g e r, dijak v Črnomlju.
»Podkuril mu je...«
Vse druge posrečene risbe pridejo počasi na vrsto. Sprejemamo pa tudi še nove, in sicer do konca tega tedna. Eni objavljeni risbi bo Kotičkov striček, oziroma blagorodni gospod žreb vsako nedeljo prisodil nagrado. Danes je žreb prisodil nagrado Stanku G m o n i k u za risbo »Vzel je noge pod pazduho«.
Lepo Te pozdravlja Ivanka 2 a ga<r,,.'učenka: V. razr v Lescah.
Draga Ivanka! — Na »zomrfriš« ali po naše: na počitnice, sem jo mahnil pred štirinajstimi dnevi. Izstopil sem na vaši postaji, kakor si mi svetovala, in si ogledal vašo vas tako natančno, kakor da jo hočem kupiti Dve ali tri hiše so se mi zdele enako velike, zategadelj sem vzel v roko meter in začel meriti vse hiše po vrsti, kot so hiše v Trsti, da bi dognal, katera je največja. Pa je bil ves moj trud zastonj. Ko sem namreč izmeril že vse hiše, sem na svojo žalost izvedel, da sem izstopil na napačni postaji: namesto v Lescah —• na Žirovnici. Račka i na vodi, ali sem bil jezen! Takšne smole še svoj živ dan nisem imel. Najbolj me je jezilo to, da so me Žirovčani tako debelo gledali, ko sem z metrom v roki kolovratil od hiše do hiše, kakor da me hočejo požreti z očmi. »Ce pa tale škric ni malo i prismuknjen, potem pa tudi nič nočem!« sem zaslišal za 9eboj posmehljiv glas. Nekdo drugi pa me je zafrknil: »Kaj boste merili hiše, očka; raje si izmerite pamet!« Osramočen do vrha svoje pleše sem jo nazadnje kar peš odkuril nazaj v Ljubljano.
Vidiš, takšne reči se lahko zgodijo človeku, ki hodi na »zomrfriš«. Pa to še vse skupaj ni nič. Najbolj zanimivo pri vsem tem je, da sem šele v tem hipu opazil, da je Tvoje pismo staro že — štiri leta. Pisala si mi ga 27. novembra leta 1932. Medtem si postala že cela gospodična in je zategadelj kar prav, da sem meril hiše v Žirovnici, namesto v Lescah. Ali bi zijal, ko bi stopila pred mene namesto drobne deklice — imenitna dama! Saj pravim, včasih je nesreča za človeka vendarle — sreča.
Pa mi bodi kljub vsemu lepo pozdravljena! — Kotičkov striček.
Francek je milo prosil sestrico, naj mu vendar ponudi vsaj en sladkorček iz svojega škrniclja. Sestrica pa je mirno zobala sladkorčke dalje in ostala za vse bratževe prošnje gluha. Ko se je slad-korčkov nazobala do mile volje, je rekla:
»Francek, če uganeš, koliko sladkorčkov imam še v škrniclju, pa dobiš oba!«
Tri sestre
Ves dan so se dobro imele in niti malo niso slutile .kakšna nesreča jih čaka. Ko se je najstarejša drugega jutra prebudila in vzela v roko skrinjico, ker je jjotrebovala denar za novo obleko, se ni nialo prestrašila, ko je videla, da je prazna. Hitela je k oknu in — lilija je zvenela. Brž je prinesla vode in jo zalivala, toda lilija ni hotela več vzveteti. Njenega bogastva je bilo konec. Cez nekaj dni jc skesano priznala možu. odkod je bilo njeno bogastvo, ki ga zdaj ni več. Mož se je razsrdil in jo nagnal kot čarovnico.
Tako se je zgodilo tudi najmlajši. Zjutraj je odprla omaro in njenih lepih oblek ni bilo več. Cez nekaj dni je moral prositi svojega moža za nove obleke. Možu se je čudno zdelo, odkod ta njena prošnja, saj je doslej vedno sama skrbela za svoje obleke. Tako mu je morala priznati, na kakšen način je prišla do njih. Mož se je razsrdil in jo brezsrčno zajiodil iz gradu.
Najslabše 3e je odrezala druga sestra. Zjutraj se ie pogledala v ogledalo in v njem zagledala tako
Srd in spačen obraz, da se je sama sebe ustrašila, okala je ves dan in se trudila, da bi obudila zvenelo lilijo k življenju, toda vse je bilo zaman. Zaprla se -je v svojo sobo in več dni je ni bilo na spregled. Nazadnje pa se je le morala udati prošnjam svojega moža, mu pokazati svoj obraz in mu vse po pravici povedali. Grof je dejal, da noče več
videti bedaste pasfirice, in služabniki so jo vrgli
čez prag.
Dolgo časa so tavale tri sestre zapuščene okoli, toda nikjer niso imele obstanka, ker so se v svojih dobrih letih že odvadile delati. Zato so se vrnile nazaj v Ljubljano. Mislile so, da bodo našle zatočišče pri očetu, toda zvedele so, da je medtem že umrl in kljub svojemu velikemu bogastvu zapustil še dolgove za seboj. Ker v Ljubljani niso imele več kaj iskati, so odšle nazaj v svoje planine pod Triglavom. Ker niso bile več vaiene težkega dela, so se pretegnile in kmalu umrle. Pastirji so jih pokopali in na njihove grobove postavili tri lesene križe, ki pa jih je vihar že jeseni razklal na dvoje in jih je voda odnesla v dolino. 2e čez leto in dan nihče več ni vedel, kje so bili njihovi grobovi.
Stari očanci pa so mi pripovedovali,« je končal ded svoje pripovedovanje, »da se je bela gospa Lilija tistega dne, ko so tri lilije zvenele, hudo raz žalostila.' Ker s? njeni darovi prinesli nesrečo, je zapustila palačo in se preselila med skalnate stene Zadnjega vrtca, ki ti ga bom še pokazal. Samo še vsakih petdeset let prihaja med ljudi, da ob prvem pomladnem sončnem žarku zasadi tri lilije, ki prinašajo srečo Toda od tistih dob jih ni našel še nihče Njena palača je razpadla in danes niti marmornatih skladov ne najdeš več.«
i Jed je umolknil, jaz pa sem še dolgo zamišljeno ogledoval golo kamenje, ki je raztreseno ležalo
po tleh, kjer se je nekoč razprostiral vrt dobre vile Lilije. Iz zamišljenosti me je zdramil šele dedov glas, ki je priganjal na pot.
Napotila sva se dalje. Skozi ozko stisnjene stene sva prišla v tretji Zgornji vrtec, ki ga je zapirala visoka stena, čez katero še dandanes ni prehoda. Ded mi je pokazal visoko steno, in rekel:
»Vidiš, fantič, za ono steno prebiva sedaj dobra vila Lilija.«
Čeprav najina pot ni šla tod mimo, sem vendarle preprosil deda, da me je po dolgih ovinkih in strmih poteh popeljal v Zadnji vrtec, kjer je bivala bela gospa. Mislil sem, da bom zagledal veliko palačo iz marmorja, toda na mojo veliko žalost je bilo vse pusto in žalostno in tla so bila jjosejana s kamni, ki so se odtrgali od visokih skalnatih sten in zgrmeli v dolino. Le tu in tam je med kamenjem silila skromno na dan kakšna klavrna malina ali zanikrna robidnica.
Ded mi je razložil, da bela gos|ia Lilija noče več prebivati v marmorni palači, ampak se je pred zlobo svela skrila v skalnate dupline, katerih vrata so se za njo zaprla. Samo vodo si je napeljala tod skozi, da ji ne bi bilo treba predaleč hoditi po njo. Zato se še dandanes iz Zadnjega vrtca vije daleč tja gor pod Mrzli studenec globoko zarita, ozka grapa s potočkom Ribščico, ki ponicuie navzdol skozi Pokljuško solesko in se nazadnie izliva v Radovino.	(Konec.)
DRUŽINA
Vselej je boljia kratka sprava ka^or pa dolga pravda
(A. M. Slomiek/
Rože: barve, cvetje in njih rast
Kdorkoli se jc mogel po bliže seznaniti s svojo domovino, je tudi ves osupel dognal, kako jc polno bujnih rož po travnikih, v gozdovih, po puščah in močvirjih, ob morju in gorovju. — Vsa doba življenja enega človeka ni zadosti dolga, da bi se le po malem seznanil s tem, kar proizvaja materinska zemlja cvetja. 2e samo strokovnjak, ki se n. pr. bavi le s kaktejami, se mora več let truditi z njimi, če hoče, da velja za poznavalca kaktej. Tisti, ki goji vrtnice, doživlja s svojimi ljubljenkami zmeraj nova odkritja glede na vonj, obliko in barve. Razne vrste orhidej pa so ko uresničene pravljice.
Ze iz pradavni.nc imamo sporočila, kako so si ljudje zmeraj prizadevali, da bi imeli cvetice pri sebi. — In priučili so se žc davni narodi gojiti cvetjc in krasiti svoje domove z njim. V srednjem veku so zlasti pazili na stroge, geometrične oblike javnih nasadov. Dandanašnji so ti nasadi bolj človeški, rože se morejo razcvitati po mili volji.
Izredno prisrčni pa so kmečki vrtički, ki marsikakega preperelego meščana vendarle toliko ganejo, da se spomni svojih otroških let in se zavč, da je razen papirja tudi še kaj drugega na svetu
Opravek z rožami človeka poglobi. Zatorej najdemo v življenju velikih mislecev, modrija-
nov, velikanov duha — tudi globoko ljubezen do cvctja. Tako imamo v rožah razne pomene za čednosti (lilija — nedolžnost, vijolica — ponižnost, pasijonka — trpljenje, roža mogota — skrivnost duše).
Razni vladarji so si rože vzeli za znak svojih grbov. Francoski kralji so si okrasili svojo zastavo z lilijo, ki je žarela v zlatu Na Angleškem sta se borili dve hudi stranki v znamanju bele m rdeče vrtnice. — Nevesta se okrasi s cvetjem s kito rož, z venčkom. V srednjem veku je plemkinja podarila venec rož, ki ga je sama spletla, svojemu vitezu. In ko se poslavljamo od svojcev, prijateljev, znancev, jim za spomin damo cvetja na grob.
Prav v sedanji dobi, v dobi naglice in brzeče divjosti, ko hrup in trušč gToziita, da uničita vso tišino duše, smo do dna potrebni prijateljstva z rožami. Velika življenjska skrivnost je, da iz če-ščenja vsega, kar je nežno, tiho in preprosto, izvira prava moč, ki more kljubovati viharjem i življenja, ln če se celo rastlini posreči, da iz ta- i ko neznatne, umazane zemlje s potrpežljivo ! rastjo proizvaja čudeže cvetja, tedaj nam s tem daje nauk, da more vztrejno potrpljenje in močna volja spremeniti vse, kar ie zoprno in navidezno vsakdanje, v paradiž samih lepot.
vroče d
n t
V moderni dobi so postale ženske obleke jako preproste. Da le ni nikjer nič zveriženegal Vendar so tudi te preproste obleke lake, da so videti jako zverižene in le nekaj neznatnih drobcev je treba, pa je že obleka spremenjena in ni več preprosta, čeprav je jako preprosta. Tako so temne obleke okrašene s svetlimi okraski ali pritiklinami. Te »pritikline« so nekakšna ljubka muhavost, igra-čarija in vse take prikupne stvarce za na obleke si ženske same napravijo. Če hočemo kako žalostno obleko razvedriti, vzamemo kak šapotelj ali cvetko iz organdLja. Tudi pentlja iz organdija spreminja obleko na živahno plat. In krog vratu, zlasti če je izrez obleke pokvarjen, si denemo bel ovratnik, ki je pod njim šapotelj. Ali imamo telovnik iz belega pikeja ali le naprsnik (plastron). — Temne obleke, bodi črne, modre ali zelene, sc poživijo z belim telovnikom, ki sega še čez pas. To je jako novo in lepo. Tak telovnik, ki je z gumbi zapet, popolnoma spremeni obleko in jo "bolj polepša ko kake dragocene at>kp°ifli pentlje. — Majhen ovratnik iT čipk na temni obleki iz krepa ali ovratnik iz svetle, motne vezenine poudari obleko, da je človek nekam btflj-dlMČen, dostojanstven. Vse take malenkosti in drobnarije moremo na eni in isti obleki večkrat predniga-čiti in obnoviti in vselej bo obleka drugačna, ko da bi imeli drugo na sebi.
(Na sliki je troje lepih kostimov, ki so nekakšen prehod iz vročih v hladne dni. Pomembno je, da je zdaj povsod polno jopic, pod katere večinoma ne oblečemo bluze.)

Plašno - blago za poletje [
Platno je sploh najbolj hladno blago in je bilo poleti zmeraj v modi. Vendar ni bilo že dolgo ne tako na površju ko letos. Letos imamo platno v vseh barvah in jako moderno, da so ženske obleke narejene iz pisanega platna. Letos dobiš povsod svetlomodre in motnozelene kratke platnene kočemajke, vidiš tudi rumene in rjavkaste ali v naTavni barvi platna, ki jih nosimo za k belemu krilu. Tudi celotni kostimi so letos platneni.
Mimo tega pa je posebnost sedanje mode še ta, da imamo na platnenih oblekah mnogo vezenin in uvezenih okraskov. Zlasti bluze so okrašene s pisanimi vezeninami po narodnih vzorcih, kar prav lepo pristoja k enobarvnemu krilu. Posebno za na hribe ali za pešhojo so platnene obleke zelo pripravne. Ženske, ki rade izvršujejo ročna dela, .imajo letos dosti prilike, da si lepo okrasijo svoje platnene bluze in celotne platnene obleke. Lepo je, če je pas okrašen s pisanimi vzorci in je že to dovolj za vso obleko, da je lepo poživijena.
Alt „slovenska moda"?
Po vseh deželah in tudi pri nas se je v poslednjih letih pojavila želja, da bi se glede na ženske obleke osamosvojili, nekam »ponarodili«. Zakaj, saj je res: čim bolj je kak narod željžn, da se na vseh mestih življenja izraža v občutkih in znanju popolnoma po svoje, tem bolj se mu bo upiralo, da bi bil vprav v vprašanju oblek in oblačenju odvisen od tujine. Obleka je tako zelo zrcalo človeka in njegove dobe, da si mora vsako zavedno ljudstvo z.astaviti za svojo posebno na-lOgp, da vsaj v tej zadevi odloča z lastnimi nagibi in besedami.
Kaj jc moda?
Moda je prav za prav to, kar je izraz te in samo te dobe. Moda je pa tudi tista »posoda«, kamor mečemo vse, karkoli nam ne prija glede na svojo obleko ali na trgovino ali obrt. Psujemo in grajamo jo, vsega jo kriva moda, a se vendarle preživljamo z njo.
Moda prav za prav ne bi bila zoprna, če bi ne imela te lastnosti, da se zmeraj spre-m i n j a. Uživalec, še bolj pa — uživalka mode, si zaželi sprememb, ker se jim vsakdanjost že priskuti. Torej mode ne narejajo tvorničarji in trgovci, pač pa — njeni uživalci. Ljudje si želijo tudi sprememb v leposlovju, glasbi, stavbarstvu, športu. Zmeraj je to ali ono v modi, moderno. In tako tudi obleke. Zadeva velepodjetnikov je, da si izmišljajo vedno kaj novega 7,a svoje odjemalce, da zadostijo njih željam. S tem pa že ustvarjajo modo za tiste, ki si želijo mode.
Zakaj Pariz?
Če nam je dandanes Pariz merilo za modo, je to tudi nekam utemeljeno. V Parizu so že kar zgodovinske tvrdke, ki se že od nekdaj bavijo z modo; ondi je izurjeno delavstvo, so strokovnjaki za modo. Pariz je že samo po sebi tako mesto, kjer se poraja moda. Tu je zbirališče »smetane« sveta. Mimo vsega tega so še namišljeni pogoji, ki ves svet vleče v Pariz po zglede za modo.
Kako bi se osamosvojili?
1.	Morali bi imeti svoj posebni zavod za barve, kjer bi določali, katere so za to in to sezono moderne. Tak zavod je v Angliji: Bri-tish Colour Council.
2.	Imeti bi morali posebno vzorčno tržišče (v Belgradu, Ljubljani, Zagrebu? Povsod — ali le v enem izmed teh mest?) Ondi bi morali biti posebni risarji, risarke, ki bi morali seveda imeti tudi zveze s Parizom in izvrševati risbe v zvezi z našo narodno nošo (slovensko, hrvaško, srbsko).
3.	Imeti bi morali zvezo z umetno-obrt-n o tkalnico, ki bi jo morali šele dobiti. Tu bi tkali posebne, naše vzorce za blagove, ki bi jih uporabljali za svojo modo.
4.	Imeti bi morali šoloza naraščaj. Vrsta najbolj delavnih in najbolj uspešnih, praktičnih tvorničarjev bi morala vstopiti v sosvet najboljših šol za modo (obrtne šole) in te šole bi morale biti bolj ko doslej v zvezi z resničnim življenjem. Tudi te šole bi se morale kaj naučiti od Pariza.
Cxrwr0^ I
J MANUFAKTURA |
— Po vsem tem, ali je v Sloveniji, ali v Jugoslaviji že zdaj kaj takega mogoče? — Z »dečvami« ne pridemo nikamor, zakaj »dečva« je le nemška »Dirndl« in ni nikakšna slovenska moda! Narodna noša pa za to dobo ni vgč umestna. Torej?
Da si žejo pogasiš, da se ohladiš... Za to niso mrzle pijače najpripravnejše, marveč bolj gorke ali mlačne. Pij n. pr. gorak čaj, toplo črno kavo — kar te bolj ohladi ko mrzla pijača.
V vročih dneh ne kuhaj ko pozimi... Nc takih kosil z juho in dvema prikuhama! Ne govejega mesa, sploh Čim manj mesnih jedi! Zelenjavo pripravljajmo v teh dneh, sadje, mleko! Ne sprav-ljajmo ostankov! Več škode si napravimo z ostanki, kakor če vržemo dotično jed proč!
Stanovanje v vročini. Zjutraj odprimo okna, kamor ne sije sonce. Popoldne zaprimo okna in pustimo le ozko režo, da je zmeraj malo prepiha. Ves dan uravnavajmo okna, >regulirajinot vročino, da ponoči ne bo soparno v sobah.
NAS DELAVEC
Pravi temelji
Tajnik Krščanske strokovne intcrnacionale P. ). Serarrens jc imel nedavno javen govor, v katerem je izjavil:
»Strokovne zveze so gibanje ki se bori za boljši družabni red, ki se bojuje za pravice; toda proti komu? Nc proti kakemu drugemu razredu, temveč proti vsakomur, ki hoče delavstvu odvzeti njegove pravice. Strokovne zveze predstavljajo gibanje samopomoči. To nas jc učil sam papež Leon XIII, ki nam jc dal celo navodila, naj se združimo, da se dvignemo iz svoje revščine. Strokovne zveze predstavljajo tudi gibanje, ki mora biti samostojno in neodvisno od drugih gubani, zlasti pa neodvisno od političnih strank Govorim tako, ker imam skušnje iz mnogih dežel in vem, da strokovne zveze propadajo, če so mešane s politiko. Imam pravico to reči, ker sem sam senator že sedem let, toda sem v prvi vrsti strokovničar. Mi namreč hočemo novo družbo, nov družabni red v krščanskem duhu.. Mi, ki že dobivamo sive lase, pogosto vzdihujemo: »Slabi časi so.« Toda stari učenjak sv. Avguštin je rekel: »Slabi časi? Pustite nas živeti dobro nn dobri bodo časil Kakršni smo mi, takšni so časi!« Prav zato je mladinsko gibanje delo pri mladih ljudeh, da postanejo dobri, zdravi, čvrsti in moralični, krščanski, v celoti dobri fantje. Ne recimo s Kajnom: »Kaj mc briga moj brati« Vsak naj ve, da ga njegov brat mora zanimati, ker ve, da imata skupnega očeta.«
»Strokovne zveze moratio biti samostojne, nc vztrajajo pa trmasto na svoji samostojnosti, če se naslanjajo na našo mater Cerkev, ker je ta tako modra, da smatra strokovno gibanje za odraslega sina, ki mu daje nasvete, če jc v nevarnosti, da bi kaj napačnega storil, prepušča pa mu polno odgovornost in svobodo dejanja, to pa že zaradi tega, ker Cerkev nc more prevzemati odgovornosti za gospodarske zadeve. Ta naslonitev na Cerkev je dobra in dobro je, če sc jc mladina nauči od strokovnih organizacij ...«
»... Rekel sem, da je nam vsem skupen Oče in Mati, Kraljica mladine, zato moramo svojega brata privesti k Očetu, čc je zapustil Očetovo hišo. Katoliška mladina naj obljubi nebeški Materi, da bo posvetila vse svoje moči, do bo vse svoje brate in sestre združila v gibanju mladih katoliških delavcev. Kakor so časi težki, sc bomo mi, ki tvorimo vsebino časa, borili za-
nje kot Kristusovi borci, borili se bomo za Boga in po njegovi volji zgradili dom na soncu za ljudstvo od jutril«
Krščanski strokovničarji, ki sc zbirajo v društvih Zveze združenih delavcev in nameščencev ler zvezi poljdelskih dlavcev, smo vzeli s hvaležnostjo in vseljem na znanje te prelepe besede, kakršne so na Slovenskem tako redke v delavskih vrstah. Podčrtati je treba celo nekatere točke tega govora Najznačilnejša jc tista o naslonitvi na Cerkev. Te nam je res tako zelo treba, če se hočemo obvarovati v delavskih vrstah marksističnih zmot. Pa vemo, da ravno te naslonitve nekateri nočejo, zametujejo nasvete Cerkve v socijalnih vprašanjih, in govore, do jiih socijakie okrožnice papežev ne vežejo, ampak da so vezani na Cerkev le v verskih zadevah. Govor internacionalnega tajnika je prepojen z globokim katoliškim čutom, ki gn moramo še bolj občudovati, če sc zavedamo, da prihaja Serarrens v stike z najrazličnejšimi ljudmi iz mednarodnega življenja, ki imajo popolnoma nasprotne z brezboštvom navdane nazore. Sedaj se res več ne čudimo moči nizozemskih katoliških strokovničarjev, katerih vodja je Serarrens. V naslonitvi na Cerkev črpajo sile za delo in iz te poze odrejajo tudi slališče do ostalih gibanj. V strokovni organizaciji so strokovničarji, v stranki so politični ljudje; eno je oddeljeno od drugega, čeprav so osebe iste, kar nam nazorno kaže osebnost Serarensa, ki je obenem voditeljski strokovničar in katoliški politik. Prava katoliška miselnost je mogla ustvariti na Nizozemskem Io blagodejno in ustvarjajočo harmonijo Kar se tiče strogo gospodarskih zadev (mezde, delovni pogoji) imaio strokovničarji popolno svobodo, kar je naravno. Proti komu se borimo, se vprašuje tajnik in sam odgovarja, da proti vsakomur, ki jemlje delavstvu pravice. Boj krščanskega delavstva torej ne more biti naperjen proti kakemu drugemu razredu, ne more bih razredni boj, .ki mu je cilj vlada »proletarija-la«, temveč enostavno boj za delavske pravice, ki ne potrebuje spremstva izumetničenih teorij kot so v modi pri onih, ki radi prevzemajo tuja gesla, misleč, da bodo s tem rešili delavstvo ter socijalno vprašanje.
Ko bi imela našo država mnogo krščanskih strokovničarjev Serarrensovega kova in njegove miselnosti, bi bil vpliv krščanskega delavstva vse drugačen kot pa žalibog zaenkrat je
Moč kapitalizma je v
njegovi organizaciji
Kapitalizem ima svoje življenje v krepki svoji organizaciji Zilc njegovega organizma ne segajo samo na gospodarsko polje, temveč segajo povsod, kjer se giblje človek. Povsod ima uveljavljajočo sc besedo in zato vemo, denar ima moč. Moč kapitalizma jc v denarju in ta s pomočjo kapitalizma zmaguje. Gospodarska organizacija kapitalizma se kaže v njenih ustanovah: banke, borze, karteli, trusti. Kapitalizem usužnjuje skupnost in posameznike gospodar-1 sko, obenem seveda kulturno, diktira cene pridelkom in izdelkom, organizira produkcijo, to je: rajši izdelati manj, pa dražje, kakor več, pa ceneje, ne glede na to, (ta ostane zaradi tega ogromno število delavccv brez dela in zaslužka. Pri tej organizaciji nc igra narodnost nikake vloge, saj so v evropskem gospodarstvu židje vodilni faktorji, saj se Evropa organizira ne glede na medvojna sovraštva, ker se boji ameri-kanskega kapitala, saj je kapitalizem zlo vsega sveta. Kapitalizem pa sega še globlje. S svojo denarno močjo zapoveduje knjižnemu trgu, filmom, gledališčem, časopisju, z vsem tem poskuša prekvasiti človeka s svojo dušo, s svojo zlo dušo, da bi tt%bil v njegov rog, da, celo v šole sega njegova roka. Vsa vzgoja je torej v njegovih rokah, zato se ne moremo čuditi, čc vidimo nezavednost delavca, ki ga tlači kapitalizem, zato spoznamo, koliko moči je treba in sil, da damo človeku pravo spoznanje, da ga pripeljemo na pravo pot, da ga vzgojimo taiko, kakor nam je Kristus zapovedal. Enakost, bratstvo in svoboda so parola kapitalizma, ki tolmači: dve sta enakosti, dve sta bratstvi in ena svoboda. Enakost za bogate, enakost za revne, bratstvo za bogate, bratstvo za revne — svoboda pa ena: onim, ki imajo denar in produkcijska sredstva. Moč kapitalizma je v njegovi organizaciji Delavstvo more torej zmagati le z enako silo: z organizacijo in to z gospodarsko in kulturno. Strokovne organizacije na eni, kulturne organizacije na drugi strani. In pa zadruge: Gospodarska osamosvojilev na vseh poljih: knjižnem, časopisnem, konzumnem, kreditnem itd.
Socijalno delovanje belgijske katol, mlad. organizacije
Krščanstvo podredujc telo duši, toda nikakor ne dopušča, da kristjan zanemarja svoje telo in svoje časovne potrebe. Prvenstvo nad ma-terijalroim ftelesnim) življenjem ima pri kristjanih duhovno življenje, pri materijalistih in komunistih pa jc Io načelo obrnjeno. Muterijalisti se pehajo edino za užitki in blagostanjem na zemlji, oni prepuščajo — kakor sc vedno porogljivo izražajo — nebo vrabcem.
Izredno lepo je pravi pojem krščanskega življenja praktično izvedla belgijska katoliška mladinska žosistična organizacija. Ona predvsem, ozir. vsai v veliki meri skrbi za dobro ma-lerijalno stanje svojega članstva. V okrilju svoje organizacije je )CO ustanovila posebne posojilne blagajne, katere dajejo svojemu članstvu posojila z nizkimi obrestmi, povsod se priporoča varčevanje, ustanavljanje »Ccbelic«, da sc mlad delavec že v zgodnji mladosti nauči varčevali od svoje težko zaslužene plače. Ustanovljenih je bilo tudi več ljudskih kuhinj, I« ceneno morejo dnevno prehraniti več tisoč delavccv. Lastni dom v Bruxellesu ima poleg velike kuhinje tudi 250 sob za prenočišče, ki so na razpolago članom organizacije. — Zosizcm se jc odločno zavzel za moralno in matcrijalno zboljšanje položaja delavstva v tovarnah in obratih. Iz rezultatov številnih anket o stanju delavstva je žosi-zem razvil več uspelih borb v dobro delavstva. Najvažnejše borbe so bile: za boljše moralno življenie mladih delavcev in delavk, za večto sigurnost pri delu, za zboljšanje delavskih higijen-
skth prilik, za pamelno izrabo prostega čosa, za bolne dlavce, za delavce vojfkc, za brezposelne delavce itd. Vse te ankete so vzbudile v široki javnosti silno pozornost, tako da jc soc. delo žosizma doseglo velike uspehe. Da je žosi-zem veliko storil za zboljšanje materijalnega položaja delavstva, priznavajo to celo nasprotniki, socialisti in komunisti.
Izreden odmev je uašja skrb žosizma „za brezposelne delavce. Zosistične organizacije so ustanovile vsaika na svojem področju posebne pisarne za brezposelne. Te pisarne so imele nalog, da vodijo evidenco o brezposelnih dclav-cili, da skrbe, v kolikor je to možno, za čim preišnjo zaposlitev, da prirejajo posebne zbirke za najpotrebnejše brezposelne člane, kakor tudi to, da stalno obveščajo javno mnenje o žalostnem in bednem življenju brezposelnih dc-avcev foda žosisti niso ostali samo pri tem delu. V Brabantu (Belgija) so za brezposelne žo-sisie zgradili zavetišče, da se morejo brezposelni delava v tem zavetišču telesno in duševno op omoči. To žosistično delavsko zavetišče je Icm o vzorno zgrajeno in urejevano, da ga je poleg kat. ministra Bus de Warnaffc pohvalil tudi soc natis t minister Ahil Delattre. Za brezposelne delavce izdajajo žosisti poseben časopis. Na pobudo francoskih žosistov je Š1a v Ženevo posebna deputacija delavstva, sestavljena od žosistov, katerim so se pridružili tudi delegati komunističnih m socijelističnih delavcev Pri Mednarodnem uradu dela so s posebno spomenico zahtevali, da se s strani državnih oblasti pod-vza.meio skupni mednarodni ukrepi za 'manjšanje brezposelnosti.	1
D r o b
n e
Zmanjšanje dela s stroji. Dunavska banovina je deloma prepovedala uporabo poljedelcih strojev. To ie storila za to, da deloma omili brezposelnost, ki je nastala tudi med poljedelskim delav-e vom, ker so se pričeli bolj jn bolj uporabljati stroji mesto dclavcev. Ta način boja proti brezposelnosti zgleda primitiven, vendar pa se zdi, da je edino izvedljiv, ker ljudje res nimajo nobenega smisla za korenito odpravo brezposelnih množic. Navsezadn je bo le bolje, da žive ljudje koi pa stroji. Ker človeštvo ne zna uporabiti strojev za službo, temveč služijo le diktaturi kapitala, pomeni- racionalizacija (ujsoraba strojev) sinrt ljudi in vzrok bele kuge.
Podržavljenje vojne industrije. Kot bajke se glasijo ogromni dobički, ki iih prinašajo vojne industrije svojim delničarjem. Velikanske vsote žrtvujejo države za oboroževanje, od katerega pa imajo spet največ koristi vojni industrijalci, ki hočejo imeli vedno upliv na veliko politiko, v kateri skušajo intrigirati z državo proti državi, vsem pa prodajajo raznovrstno orožje. Zalo je razumljivo stremljenje. naj bi se preprečila kapitalistična igra na račun človeških življenj s tem, da bi sc vojna industrija podržavila in bi država izdelovala le (oliko orožja, kolikor ga sama potrebuje. To hočejo storiti Francozi, pa tudi Cehoslovaki Brez dvoma bo prelite mnogo manj krvi. če bo vojna industria izvzeta in interesne sfere zasebnikov in njil,..e dobičkaželjnosti.
Duhovnih in delavec
»V »Slovencu« štev. 163, stran 11, sc nahaja pod nadpisom »Duhovnik in delavec« sledeča trditev: »Krek je bil tisti, ki je potegnil mladega predilniškcga delavca Gostinčarja Jožeta iz marksističnih vrst.« Ta trditev ie neresnična, ker jaz nisem bil nikdar član katerekoli marksistične orga-nizaciic. Dr Krek tega tudi ni mogel storiti, ker so bile moje j»rve besede nasproti Kreku v navzočnosti tovariša Zillerja, daje mogoče ustanoviti kršč. delavsko organizacijo. Tega bi tudi jaz na Krekovo vprašanje ki ga je stavil v nedeljo 17. junija 1804 meni in Zillerju nc mogel odgovorili, če bi bil v marksističnih vrstah. Da sem pa bil na kakih treh shodih marksistov, pa vendar ni mogoče trditi, da sem zaradi tega bil marksist.
Z odličnim spoštovanjem jože UostinCar.
Vižmarje, 22. julija 1036.
Naš domači zdravnik
M. V. — M. Močno kašljanje in težko dihanje,
nastalo že pred enim letom po prehladu, naj vam jaz zdravim na daleč? Kako neki, ker iz vašega opisa ni razvidno, kakšne vrste je bolezen in katero drobje je najbolj prizadeto. Čudim se vaši malomarnosti, da se hočete zdraviti šele po enolet nem bolelianju in po nespametni poti! V vašem kraju je poleg mnogih izvrstnih zdravnikov tudi bolnišnica in protijetična poslovalnica, kjer se ne-premožni bolniki brezplačno pregledujejo in zdravijo. Bojim se, da je že mnogo zamujenega, zato hitite po pravi poti, da rešite, kar se še da rešiti!
N. P. — P. »Volk« je domači izraz za opahke, ki se napravijo na koži, kjer pot ne more izpuh-tevati. Navadno se ta sitnost pojavlja pri zamaše-nih ljudeh, ki se jim koža tišči kože, pri gibanju pa še drgne druga ob drugi največkrat v zadnjični razpoki in med stegnoma. Na stegnih se da ta nerodnost lahko preprečiti z nošenjem pametno skrojenih svitic (gač ali spodnjih hlač) in z bolj razkrečeno hojo. Opahki sami se odpravijo z razredčenim cvetom (navadnim ali francoskim ali silicilovim ali formolovim) in posipanjem s (salici-lovim) smukcem.
N. P. — Lj. Oči se vam vnemajo po kopanju v znanem kopališču, drugod ne? Ali so v tisti vodi kužne kali ali kaj drugega? Težko je kaj določenega reči v tem pogledu. Menim, da bi bila hvaležna naloga higienskega zavoda stalna nadziranje vode v javnih jarinskih (basenskih) kopališčih in sicer, bakteriološko in kemično preiskovanje. V vašem primeru se mi zdi, da očesno vnetje ni kužnega izvora, sicer bi se moralo pojavljati tudi pri drugih kopalcih, kar pa menda ni. Bržkone imate bolj občutne oči. Ce se že hočete nadalje kopati v tistem kopališču, natrite si trepalnice z borovo mažo pred kopanjem, pod vodo pa mežite. Ce to ne izda, naj vam vaš zdravnik zapiše bolj učinkovito mazilo za oči.
Ista. Kumare (bat cucumis sativus) vam škodijo v obliki solate, v obliki omake pa ne; kaj napravite, da vam ta všečna jed ne bo več nagajala? Opustite jo za letos! Prihodnje leto poskusite ku-marično solato, izprva prav na tenko zrezano in dobro otisnjeno in v majhni množini. Tudi jaz ne prenašam več doro nekaterih kumar, dasi so mi zelo ugajale v prejšnjih časih. Kaj hočemo, vsaka stvar ni za vsakega in tudi ne za vselej!
J. B. — Lj. Vodnega zdravilišča nam zares treba, ker ga ni več v vsej državi, dasi je že nekoč bilo pri nas in slovelo daleč naokrog. Čudim se zaspanosti vaših krajevnih rojakov. Zdramite jih, preden jih preseneti prebrisan tujec!
I. G. — V. Vnetje kolenskega sklepa je pogosto in zelo različnega izvora. V vrsti drugih sklepnih vnetij je koleno prizadeto pri naglem in počasnem revmatizmu, protinu in še katerih drugih splošnih boleznih, bolj posamič pa se vnema koleno po poškodbah, pri jetiki in kapavici, pri zadnji navadno ne iz početka, ampak kot kasna posledica zanemarjene bolezni. Kakšne vrste je vaša kolenska bolezen in v kakšni vzročni zvezi je nastala, ni vselej mogoče točno dognati, tudi morebitni izcedek ne nudi vsakokrat dokazilnega izvida, zato so zdrav-
niške razprave največkrat samo domneve. Ce je bil potek vaših bolezni glede zapovrstnosti tak, kakor ga vi opisujete, potem zahtevajte od zdravnika, da popravi svoje prenagljeno mnenje, ki vam je povzročilo nepotrebne nevšečnosti. Ce tega ne napravi, pojdite na oddelek za notranje bolezni v kateri večji bolnišnici ali na kliniko, da se dožene dejanski vzrok kolenskega vnetja.
Isti. Zdravniška molčečnost je po stanovskem redu in splošnem zakonu strogo obvezna, kako je z uradno tajnostjo, je vam znano bolje ko meni. Kakor poročate, se vam je zgodila občutna krivica, razvedele so se stvari, ki škoduje vašemu ugledu in dobremu imenu, dasi bi morale ostati tajne, tudi če bi bile resnične, tembolj ker niso resnične. Posvetujte se s pravnikom, kako se urejajo take nevšečnosti.
F. K. — M.Žuljevka (boo. tencrium chamae-drgo) je ime rastlini, kakor mi je ljubeznivo razpoznal najboljši rastlinoslovec vaš vzorec. Osebno ne poznam rastline in ne vem o nji nič. V neki homeopatski knjigi sem našel, da se uporablja sok njene bližnje sorodnice pri zastarelih vnetjih nosa in golta. Veliki Kneipp rastline ne omenja. V zastarelem zdravniškem slovarju je priobčeno o žuljevki na kratko, da se rabi zavoljo grenila kot krepilo za želodec in sicer v obliki čaja.
I. K. — Lj. Silna žeja in neznosno potenje vam je ostalo po letošnji hripi? Ce ni druge bolezni v vas, zmerite točno, koliko tekočine vživate na dan, potem pa si pritrgujte po eno čašo (okoli 1 dl) vsak dan več, da bo znašala skupna množina vseh redčin na dan njveč 2 do 2 in pol 1! Upoštevti morate kot redčine juho, mleko, kavo in tudi sadje, ki vsebuje okoli 80% in več vode. Ko va mpostane pritrgovanje občutno, nadaljujte je bolj počasi, vsak drugi ali tretji dan znižujte uživanje redčin. Zunanja raba vode vam zelo olajša notranje osuševanje.
M. S. — Z. Katero žitno kavo priporočam za vašega dojenca, ki mu že treba dodatne hrane? Vsako in nobeno; Med mnogimi žitnimi kavami, ki se drže na našem trgu, ni Bistvene razlike glede hraninlnih vrednosti. Domače proizvajanje žitne kave se ne izplača, kjer treba žito kupovati in je potrošnja omejena. Treba namreč izbrano žitno zrnje spraviti do kaljenja in o pravem času pražiti, ko je škrob večinoma spremenjen v slad. Držite se domačih izdelkov!
M. D. — Lj. Kapi se bojite, možganske in srčne? Ker vas prav nič ne poznam in ker ne sporočate nikakšnih podatkov o svojem stanju, se ne morem izjaviti glede upravičenosti vašega strahu. Razgovorite se o zadevi z zdravnikom, ki vas ali že pozna ali more temeljito preiskati. Na splošno lahko rečem, da kup najrajši koga iznenadi in se izogne onemu, ki jo čaka v strahu.
J. C. — M. in A. 2. — Š. Brez izkazila ni opravičila se oba sklicujeta na naročništvo, ki ga uprava zanikuje. Cemu tako slepomišenje! Kdor hoče odgovor, priloži vprašanju dokaz in izrezek ali pa se opraviči! Dijaki, vajenci in slični dobivajo odgovor redno!
Kmetijski nasveti
Plesen grozdja, zlasti na portugalki. V. L. v D.
V Belokrajini imamo vinograd, nasajen z različnimi sortami trt, med njimi tudi portugalko. Vsako leto koncem junija, začetkom julija napade plesen grozlje portugalke, medtem ko so do letos druge sorte trt ostale zdrave. Sedaj pa je plesen prešla tudi na te, zato bo škoda tem večja. Plesen na grozdju sem poskušal zatreti na ta način, da sem takoj po obrezovanju pomazal z žveplom, pomešanim z ugašenim apnom in nato prekuhanim (žve-pleno-apnena brozga). Nato sem trikrat škropil z modro galico. Toda vse to je bilo brezuspešno. Želel bi vedeti, kako je postopati proti plesni na grozdju. — Plesen na grozdju je nevarna in povzroča v nekaterih legah in krajih večkrat prav občutno škodo. Razvija se iz glivice oidium Tu-ckeri, zato jo imenujemo oidij. Napade liste, največ pa jagode, ki zakržljavijo, popokajo, gnijejo in se suše. Proti njej je najboljše sredstvo dobro zmleto, fino rumeno žveplo. Vsi drugi preparsfti so manj zanesljivi. Žveplati moramo tako, da žveplo z žveplanikom tanko razpršimo po grozdju, 'ia leže nanj kot tanka, jedva vidna plast. Prvič žveplamo pred cvetjem, takoj po prvem škropljenju, drugič po cvetenju, takoj po drugem škropljenju. Če je grozdje vzlic temu napadeno, ga žveplamo še tretjič. Žveplati moramo ob lepem vremenu, ko so trte že suhe in rose in dežja. Če po žveplanju sije sonce vsaj dve uri na trte, je učinek zajamčen. Toplo, suho vreme povečuje učinek žvepla. Če pa takoj za tem pade dež, ki odpere fini prah oi grozdov, žveplo slabo deluje in treba to delo takoj ponoviti ob prvem ugodnem vremenu. — Niso pa tudi vse trte enako občutljive za to bolezen. Portugalka je najbolj, zato jo kar kot prvo spomladi žveplati.
Milnica iz pralnice ne spada na gnojišče. —
F. D. W. Pralnico nameravate postaviti blizu gnojišča in speljati vanj milnico. Vedeti hočete, če bi to škodovalo gnoju. — Seveda bi škodovalo, kajti milnica bi gnoj izprala in iz njega odplavila redil-ne snovi, sama pa nima nikake gnojilne vrednosti, ker vsebuje le nekoliko kalija. Vsekakor morate milnico kakor sploh vso pralno vodo odpeljati od gnojišča in gnojnične jame stran, kajti drugače boste dobili sicer veliko »gnojnice«, ki bo pa tako malo vredna, morda celo škodljiva, da se je ne bo izplačalo razvažati po travnikih.
Črvi v pohištvu. I. F. L. — V pohištvu so se vam zaredili črvi v veliki množini. Povsod se opazijo njih luknje, v omari in stolih, v mizi in drugod. Kako bi se znebili tega škodljivca. — Najprej vam moramo pojasniti, zakaj so prišli črvi v les pohištva. Ta les je bil sekan, ko je bil soč-nat. Za napravo pohištva namenje les mora biti sekan samo v decembru, januarju, kvečjemu še februarja, ko življenje v njem počiva. V sočnatem stanju posekan les je malodane vedno podvržen razjedanju po črvih. Tudi pri smrekovem lesu, ki ga posekamo v polnem soku in iz njega napravimo pohištvo, doživimo v par letih, da pride vanj pravi lesni čvrv do 4 cm dolg. — Lesne črve uničimo na sledeči način. Pohištvo, po njem napadeno, postavimo v tak prostor, ki ga lahko neprodušno zapremo. Nato vlijemo na krožnik četrt litra amo-nijaka; ta izhlapeva in njegov hlap prodre v vse luknjice, ki jih je napravil črv, ter tega zastrupi.
iiiiiiiiiimmiininiiiiuimiiiiiimiiiili ODREŽITE ............................mu......m.....
| odgovarja samo na vprašanja, ka- 1 | terim je priložen tale odrezek. 1
| ,SLOVENEC", 26. julija 1936 I
= * =
pllllllllllllll lllllltllllllllllllllllllllllltllllllllllltlllllllllllllllllllltlllllllllllllltlltllltllllllltlllllllllllllll^
Pohištvo se pusti v tem prostoru 24 ,ur. — Še na 'drug način skušamo uničiti tega črva. Napadeno pohištvo položimo tako, da leže lesene plcr.Vve, ki jih hočemo razkužiti, vodoravno. Nato nam. že-mo ali polijemo luknjice, v katerih so črvi, z jedkimi snovmi, ki razvijajo strupene pline: petrolej, bencin, terpentin, katran in slične. Tekočina se vsesa v luknjice in tam pomori črve. Ker je večina teh snovi vnetljivah, moramo paziti, da ne pridejo v dotiko z ognjem.
Rja na pšenci. R. J. S. — Pri žetvi pšenice ste letos opazili precej klasov, ki so bili počrnjeni, kakor da so smetnjavi, vendar so bila v klaskih še docela zdrava zrna, le ne razvita, zakrknjena. Kakšna smet je to? — To ni smet, ampak je rja, ki se je letos zaradi deževnega vremena precej močno pojavila. Je to rumena rja na pšenici, ki se zlasti na plevah klaskov tako razmnoži, da izgleda klas malodane smetjav. Zrnje v njem ostane pa drobno, nerazvito, zakr^jeno in prehitro dozori. Razširila se je ta bolezen najbolj v zadnjem času, ko so bili vroči dnevi in pogoste nevihte. Proti tej bolezni žal ni sredstva; letošnji pridelek pšenice bo zaradi nje ponekod hudo prizadet, zato bo letina v tem oziru mnogo slabša nego smo jo prvotno pričakovali.
Zaiiranje močnega molja. Skladišče za moko sem lansko lefo preuredil v stanovanje. V lem novem stanovanju pa se ne morem znebiti močnega molja, akoravno je stanovanje prezidano, pobeljeno in poslikano; podovi, okna in vrata so novi. Stanovanje je svetlo, suho, zračno in sončno. Poskusil sem uničiti molje s temeljitim čiščenjem in z uporabo različnih praškov proti mTče-su. Pa vse ni nič pomagalo. Svetujte mi, kako naj jih zatrem? M. M. v M.
Kakor ste dozdaj že sami skusili, je močnega fmoknalega) molja silno težko odpraviti, kjer se je enkrat ugnezdfl. Največ uspeha boste še dosegli s pobiranjem in uničevanjem malega, do poldrugi centimeter velikega, svimčenosivega metuljčka. — Splošno je moljem zopem petrolejev duh. Poskusite večkrat premazati vse razpoke in špranje v stanovanju s čopičem, pomočenim v petrolej. Pod preproge in med blago pa vložite s petrolejem navlažen papir.
Ptičji lov. Jeseni mislim loviti ptice in sicer lišeke. Ne znam si pa napravili tiste snovi flima-nicel, na katero se isti lovijo. Prosim za nasvet. Opišite tudi, kako se liščki hranijo, oziroma kako se odgajajo? Zadnjič ste objavili, kako se mravlje uničujejo v stanovanju, pa sem pozabil. Prosim, opišite še enkrat. A. S. - S. p. B.
Z vašo mislijo in namero glede liščka se nikakor ne moremo sprijazniti in strinjati, ker smo splošno, zlasti pa še s kmetijsko-gospodarskega stališča proti vsajkemu .zatiranju koristnih ptic. Vse te ptice 7. lišckom vred opazujte raje v pro-sli naravi in jim nikakor ne skušajte kratiti ljube svobode in njih naravnega življenja. Spoznali boste kmalu, koliko in kako veliko nam morejo koristiti. Pomagajte jim z napravo gnezdišč. Pozimi, zlasti pa v hudi zimi, jim pravočasno priskočite na pomoč z zavetišči in hrano. Le tako postanete ljubitelj naših koristnih ptic in njih dober zaščitnik. — Kako se zatirajo mravlje v stanovanju, je bilo opisano med kmetijskimi nasveti v 143. številki »Slovenca« dne 28. junija 1936. Ako te nedeljske številke »Slovenca« nimate več, pišite upravi »Slovenca«, da vam jo dopošlje.
Da prašiči ne rijejo po pašniku. Kako je mogoče preprečiti, da pfašiči nc bodo rili po pašniku? F. H. - K.
Ako jc pašnik tak, do prašiči ne smejo rili po njem, jim je treba deti v rilec žični obroček. Skozi nosni hripclj vtaknjcna in v obroček uslo-čcna in zavihana žica brani, da prašič ne rije več po pašniku. S takim ravnanjem pa odvzamemo prašiču popolnoma vsako možnost, da bi mogel
zadostiti svoji naravi. Zobročkom v rilcu ne morejo prašiči riti tudi ne tamkaj, kjer bi sicer to lahko delali brez škode n. pr. v tekališču. Kdor privošči prašičem to naravno veselje in navado, ki ni brez vsake koristi, ker si iščejo potrebnih rudninskih snovi itd. v zemlji jim ne da obročka v rilec. Da pa iie bodo delali prašiči škode na pašniku, jih bo puščal na pašnik vedno le ločne. Takšni lačni prašiči ne rijejo, pač pa se pridno pasejo. Šele ko se že napasejo in s pašo nasitijo, potem bi radii tudi rili po pašniški zemlji. Tedaj pa jih takoj odženife s pašnika na tekališče ali pa v svinjak in pašnik ne bo prav nič občutil prašičjih rilcev.
Zadušene čebele. Vaš čebelarski sosed je pripeljal nekaj kranjičev, ki jih je kupil, pa sta se mu dva najlepša panja zadušila, čeprav sla imela zadaj na končnici luknjo. Kaj je vzrok, da so se čebele zadušile? J. Z. — Vn. g.
Vaš sosed je bil nepreviden. Najbrž jih je prevažal v vročini, vehe v pamjičih so bile pre-
majhne, žrelo spredaj pa najbrž neprodušno zaprto. Da so se mu zadušile ravno najlepše družine je razumljivo- ker so najbolj živahne in vročino vslečl tega najhuje občutijo. Da se še vam ne bo kdaj kaj takšnega primerilo, v poletnem vročem času nikoli ne prevažajte čebel podnevi, marveč vedno pri hladu ponoči. Nikoli nd odprtina, skozi katero prihaja v panj svež zrak, pri prevozu prevelika, dostikrat pa občutno premajhna. To velja še prav posebno za prevoz v vročini, kakršna je sedaj. Ako je pa oddušnik zadosti velik, je mogoče prevažati čebele ludi podnevi. Le na to je pazitj, da so panji tako zloženi na vozu, da ima zrak dostop do oddušnika. Pri hudi vročini je treba vznemirjene čebele večkrat izdatno poškropili z vodo, da se ohladijo in odžejajo. Ako kljub lernu razburjenje raste (pri tem se toplima v panju dviga in ko preseže 40 stopinj C, nastopi nevarnost zadušitve) ne kaže drugega, kakor prevoz prekinili. Boljše je imeti nekaj več sitnosti in stroškov, kakor pa priti ob čebele.
Pravni nasveti
Izžrebana srečka. K. A. Ne vodimo seznamov srečk, zato vam ne moremo povedati, če je v dopisu navedena tobačna srečka izžrebana. Vprašajte pri kakšni banki.
Opomin radi plačila obresti. K. Brat vam mora obrestovati dedni delež. Vprašate, če ga morate na plačilo pominjati, ker ne plača. — Ce čas plačila ni določen, mora upnik pred vložitvijo tožbe dolžnika spomniti na plačilo. V vsakem primeru vam svetujemo, da brata prej opominjate, preden morda vložite tožbo.
K. A. K. Po desetih letih ne morete več tožiti zobotehnika radi slabo napravljenih umetnih zob.
Knjižba priposestvovanega zemljišča. A. M. Ce ste zemljišče priposestvovali, zahtevajte od vknjiženega lastnika, da vam izda prepisno dovoljenje. Ce tega ne bo hotel storiti, boste morali tožiti in bo sodišče odločilo, če ste dotično zemljišče res priposestvovali.
Žalostne razmere. K. V. K. Poročen mož je imel znanje z neko žensko, ki je rodila otroka. Na prigovarjanje te ženske, ki je obljubila, da nikoli ne bo zahtevala vzdrževalnine, je priznal pred sodiščem očetovstvo do tega otroka. Sedaj pa, kljub obljubi, zahteva nezakonska mati preživnino za otroka. Ker ima oče le 420 Din mesečne plače ter ženo in zakonskega otroka, vprašate, kdo ima prednost, ali zakonski otrok, ali žena ali pa nezakonski otrok in koliko sme nezakonski otrok v tem primeru zahtevati alimentacije. — Čeprav je nezakonska mati pred priznanjem očetovstva obljubila, da ne bo zahtevala preživnine, taka odpoved ne velja, ker škoduje otrokovi pravici, ki jo i ima i>o postavi, namreč, da zahteva oskrbo pred- ( vsem od očeta, in šele, če ta tega ne zmore, pre- i ide obveznost na nezakonsko mater in po njej na njene starše. Poročeni nezakonski oče je v enaki meri dolžan vzdrževati svojo ženo, svojega zakonskega otroka in nezakonskega otroka. Nezakonski otrok sme po svojem varuhu zahtevati pač lako preživnino, ki jo dejansko potrebuje, vendar mu bo sodišče prisodilo le toliko, kolikor nezakonski oče pri svojih dohodkih in že obstoječih obveznostih zmore. Bo pač morala tudi nezakonska mati prispevati za svojega otroka.
Dopolnitev nujnega dežela. M. R. B. Vaši starši so pred 15 leti izročili posestvo starejši sestri, ki se je zato zavezala staršem dajati dosmrtni prevžitek, bratom in sestram pa bi morala izplačati dedščino ob smrti staršev v določenih zneskih v denarju. Po smrti matere je hotela sestra vam izplačati jKilovico dedščine, vendar ste prejem odklonili, ker se vam znesek zdi premalenkosten v današnji valuti. Vprašate, če lahko zahtevate dopolnitev nujnega deleža sedaj po smrti matere ali pa šele po smrti očeta. — Če je bilo izročeno posestvo solastnina očeta, in matere, potem morate tekom 3 let po smrti matere zahtevati dopolnitev nujnega deleža po materi. Če pa je bilo posestvo samo očetovo, potem smete šele po smrti očeta zahtevati dopolnitev nujnega deleža po očetu. Pri morebitnem preračunavanju nujnega deleža se bo računalo posestvo po vrednosti ob času izročitve, v kronah zapisana, dedščina pa po 4 krone za 1 dinar.
Ugotovitev nezakonskega očetovstva. »Št. 32«. Neki moški je bil leta 1905 obdolžen nezakonskega očetovstva. Ker pa dotična ženska oseba tega pri sodniji ni mogla dokazati, zato dotični moški ni bil spoznan za očeta, niti obsojen na plačilo ali-mentov. Vprašate, kakšno stališče bi zavzelo sodišče, če bi nezakonski otrok sam sedaj zahteval od dotičnega moškega kakšno podporo. — Večkrat se zgodi, da nezakonska mati, v sporazumu z nezakonskim očetom, ne pove, tudi na sodišču ne, imena nezakonskega očeta, ker dobi od očeta prostovoljni prispevek za otroka. V takih primerih sploh ne pride do ugotovitve očetovstva potom sodbe. Če v gornjem primeru varuh v imenu nezakonskega otroka sploh še ni tožil tozadevnega nezakonskega očeta na priznanje očetovstva, potem lahko sedaj že polnoletni otrok sam vloži tako tožbo proti dozdevnemu očetu. Taka pravica, ki izvira iz osebnega prava otroka, sploh ne zastara in sodišče take tožbe ne bi moglo odbiti. Če bi se na ta način ugotovilo s sodbo nezakonsko očetovstvo, potem ima tudi polnoletni otrok pravico zahtevati od očeta njegovi imovini primerno oskrbo in preskrbo, če se ne more še sam vzdržati z lastnim delom.
Trikrat oženjeni mož s penzijo. M. B. Neki mož je bil prvič oženjen po rim. kat. obredu, a je zakon ločen po krivdi žene. Nato se je drugič poročil, pa je bil ta zakon razveljavljen. Nato je prestopil^ v pravoslavno vero in se v tretje poročil. Ker živijo vse tri žene, ki še vedno imajo ime po možu, vprašate, katera ima pravico do pokojnine po smrti moža. — Prva žena, iz čije krivde je bil prvi zakon ločen, nima pravice zahtevati vzdrževalnino od živega, a ločenega moža, zato take pravice tudi po smrti ločenega moža ne bi mogla uveljaviti. Če je bil drugi zakon razveljavljen, ga sploh ni šteti za zakon in ta žena nima nobene pravice do vzdrževalnine, niti za življenje niti po smrti »moža«. Vsled tega bi po našem mnenju pripadala penzija le tretji ženi, katero mož tudi že sedaj vzdržuje. Če bodo po smrti moža vse tri žene zahtevale pokojnino, potem bo pač zavod, ki bi moral pokojnino izplačati, vse tri žene napotil na pot pravde, da dokažejo, katera ima prav in bo torej sodišče v zadnji inštanci končnoveljavno to rešilo.
Stanovanjska pogodba. K. A. M. Imeli ste v najemu dvosobno stanovanje skozi dve leti in ste imeli tozadevno pismeno najemno pogodbo. Nato ste se preseliji v isti hiši v manjše, enosobno stanovanje za nižjo najemnino, vendar niste napravili z gospodarjem nobene pismene pogodbe. Vsled tega ste mnenja, da vas ne veže odpovedni rok, kakor je bil dogovorjen za dvosobno stanovanje in ste sedanje stanovanje odpovedali na krajši rok. Vprašate, če je ta odpoved veljavna. — Čeprav nimate pismene pogodbe, pa vas veže ustni dogovor ob zamenjavi stanovanj. Če je n. pr. gospodnr rekel, ua ostane vse, kot doslej, samo najemnina je nižja in ste vi nato pristali, potem je s tem dogovorom bil prevzet dotedanji odpovedni rok,
ki vas oba veže. Če ni bilo takega dogovora, potem ste vezani na odpovedni rok, ki je v vašem kraju za taka stanovanja v veljavi.
Trta ob meji. J. D. S. Če je sosed pol metra od meje zasadil vinsko trto, mu tega ne morete zabraniti. Isto smete storiti tudi vi. Šele ko bodo korenine trte segale v vaš svet in bi se trta razrasla v vaš zračni prostor, boste smeli korenine izruvati oziroma terto obrezati.
Prevžitev na dražbi prodanega posestva. J. C. M. Na dražbi je bilo prodano. posestvo z vžitkar-jem za 45.000 Din. Za vžitkarja je bilo založeno 24.000 Din, od katerih je vžitkar moral delati mesečno 200 Din. Čez tri mesece je vžitkar umrl. Vprašate, kdo bo dobil ostanek založenega denarja, ali dediči vžitkarja ali pa izdražitelj. — Brez vpogleda v izvršilni spis na to vprašanje ni mogoče odgovoriti. V dražbenih pogojih je moral zahtevajoči upnik predlagati, kako se bo pri prodaji posestva uredilo vprašanje vknjiženega pre-vžitka. Pri domiku posestva na dražbi najboljšemu ponudniku je izdražitelj s podpisom dražbenih pogojev na vse te jiogoje pristal. Svetujemo vam, da vpogledate dražbeni spis, zlasti dražbene pogoje in razdelilni sklep, pa boste zvedeli, komu pripade neporabljeni ostanek. Če pripade ta denar vknjiženim upnikom, ki še niso prišli do kritja, bo itak sodišče izdalo dodatni razdelilni sklep.
Prisilni upravnik in njegove pravice. D. M. Radi dolgov je bila od nekega upnika predlagana prisilna uprava vaše hiše. Od sodišča je bil postavljen prisilni upravnik. Vprašate, če sme prisilni upravnik znižati najemnikom najemnino, čeprav bi najemniki zmogli plačevati dosedanjo. — Čim je hiša prišla pod prisilno upravo, ne more več gospodar ž njo razpolagati, ampak le prisilni upravnik, kateremu je sodišče izročilo upravo hiše. Zato je pa tudi prisilni upravnik dolžan sodišču polagati točen obračun in je tudi sam odgovoren za škodo, ki bi jo povzročil s slabim upravljanjem. Če se vam zdi, da bi kak ukrep upravnika škodoval vašim interesom, ne da bi koristil zahtevajočim upnikom, potem se pač pritožite sodišču in stavite tozadevni predlog. Sodišče bo o tem zaslišalo prisilnega upravnika in zahtevajoče-ga upnika in potem pač tako odločilo, da bodo koristi vseh vpoštevane in zavarovane. •CtojMinafce zanesljivega upnika, ki je pripravljen več plačati, kot sedanji, sporočite to sodišču in uprayoilwj.jjsi bo moral tako ponudba, upoštevati. , q9 jx)q-
Š. V. Z. Po uredbi o zaščiti denarnih zavodov sme vsak zavodski dolžnik pobotati svoj dolg tudi s pribavljeno terjatvijo kakšnega drugega upnika proti zavodu iz hranilne vloge do največ 50% pri vsakem izplačilu ali odplačilu svojega dolga; ostanek pa mora istočasno položiti v gotovini. O kakšnem odbitku uredba ne govori. Vprašajte pri zavodu samem, zakaj so vam dotične procente odbili.
Taksiranje izvršilnih predlogov. F. Z. Takso, ki jo zahteva sodišče, morate plačati. Če mislite, da ste preveč plačali, vložite pri sodišču na finančno direkcijo naslovljeno prošnjo za povrnitev takse, nakar bo finančna oblast odločila, ali je sodišče upravičeno zahtevalo tisto takso. Naše mnenje o upravičenosti ali neupravičenosti tiste takse vam ne more koristiti, zato ga ne izrekamo. Prepustite stvar edino pristojni finančni oblasti, da odloči.
Posredovalnica za službe. A. S. T. Za pisarno za posredovanje dela in služb je potrebna dovolitev upravnega oblastva. Dovolitev se sme dati osebi, ki izpolnjuje obče pogoje za osnavljanje obrta in je zanesljiva glede njegove voditve. Ta dovolitev se ne sme dati osebi, ki je maloletna, ki je pod varuštvom ali v stečaju, zoper katero se vodi sodna preiskava zaradi zločinstva ali prestopka, storjenega iz koristoljubja ali zoper javno moralo ali po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi, ki je v preiskovalnem zaporu radi kateregakoli kaznivega dejanja, ki je obsojena s sodno razsodbo, dokler ne prebije kazni na prostosti, ki je v zavodu za očuvalne odredbe, spojene s kaznijo na prostosti, zoper katero se vodi preiskava zaradi tihotapstva ali ki je obsojena zaradi tihotapstva, dokler ne prebije kazni na prostosti. Obrnite se torej na oboeupravno oblast-vo prve stopnje (okrajno načelstvo odnosno mestno načelstvo).
Bolniški stroški za hčerko. M. I. Uprava bolnišnice čisto pravilno zahteva povračilo stroškov od očeta hčerke, ki se je zdravila v bolnišnici. Ker je banska uprava zavrnila prošnjo za oprostitev stroškov, boste pač morali plačati. Pravico zahtevati povrnitev plačanih stroškov od tretje osebe imate le tedaj, ako je tretja oseba povzročila odnosno zakrivila poškodbo vaše hčerke. To bi pa morali v pravdi, ki bi jo vložili na povračilo sroškov, dokazati. V vašem primeru pa po našem mnenju kaj takega ne bo mogoče, ker se je hčerka pri delu sama s trsko zbodla. Zato tudi ni mogoče govoriti o krivdi vodstva šole, v kateri se je to zgodilo.
Konzorcij. F. I. L. Obrnite se na obrtno ob-lastvo.
Pokojnina za polnoletno hčerko drl. uslužbenca. M. S. Po uradniškem zakonu iz leta 1931 hčerke državnih uslužbencev (vpokojencev), ki prejemajo rodbinsko pokojnino po očetu, ne izgube pravice do pokojnine, ampak jo prejemajo dalje do omožilve. Hčere, ki izgube z omožitvijo pravico do pokojnine, imajo, če obvdove, pravico do rodbinske pokojnine po očetu saino tedaj, če dokažejo, da nimajo pravice do rodbinske pokojnine po možu, niti kateregakoli drugega vzdrževanja. Po uradniškem zakonu iz leta 1923 pa bo tudi hčere, ko so postale polnoletne, izgubile pravico do pokojnine. Izjemoma se jim po tem zakonu izplačuje, če so na rednem šolanju in to do 23. leta starosti. Če so bile ali če so postale pozneje telesno ali duševno nesposobne za pridobivanje, se jim daje po tem zakonu pokojnina, dokler traja ta nesposobnost. Obe izjemi veliata samo. f.p. n p. ugotovi s potrdilom pristojnega oblastva, da nima druge vzdrževalnine.
(Dalje prih.)
Basni z mojega vrta
Trpljenje v izgnanstva
fc
Luksemburške vrtnice, ki jih jako hvalijo, sem dobil. Ker je naša prst zelo težka, 6mo izkopali veliko jamo in jo nasuli s prijetno, lahko, zdravo in mastno prstjo.
Vrtnice iz Luksemburga so pa vseeno nezadovoljne. Cvetejo, ker morajo.
»Kaj pa hočete? Kaj pa zahtevate?* sem jih vprašal. »Ali bi rade več gnoja? Ali razkošnih količkov? Ali kaj? Srebrne vrtne škarje?«
»Ne,« odgovori najstarejši grmiček s tujim obrazom. »Imamo vsega dovolj. A tisti griček tamle nam ni nič kaj všeč. To, gospod, je vse in prav to je bolečina.«
Nekaj za lenuhe
Veliki, močni, zeleni, cvetoči lovor, ki stoji v škafčku, ta veliki lovor, ki ima dovolj listov, da bi ovenčal sto pesnikov, dvajset znanstvenikov, deset atletov, dva zmagovalca tn celo — če hočete — tudi enega političnega govornika, ta veliki, zmagoslavni lovor je, ko je bil še majhen, dve leti prebil kot potaknjenec v neki steklenici.
Trmoglavi vrtnar je od časa do časa spreminjal vodo. Veja je bila sicer zelena, vendar se ni mogla pripraviti do tega, da bi pognala vsaj eno koreninico. A iznenada je lovor šinil kvišku. Zdaj je lovor lepo drevo.
•To basen bi rad posvetil tistim krivičnim za: konodajalcem, ki čutijo, da so poklicani razsojati o desetletnem bebčku. Ne zahtevam, da ima zakonodajalec diplomo ali znanje ali celo modrost; pa, da ima vsaj otroke.
Ubijanje
Iz čebulic, ki jih ureja vrtnar, se dvigne metulj rdečkaste, žametaste barve. Z urno kretnjo ga zthtevam vrtnar ubije.
»Ali je bilo to potrebno?«
Vrtnar me pogleda in odgovori s poudarkom:
»Kdor vrtnari, mora ubijati.« To ni trditev, to je temeljno načelo. Vendar a moram poznati. Tudi jaz ubijam, ko ves svet, jo se pravi, kakor ubija vsak ljubitelj vrtov. Ubijam nekatere trave in živali.
Nerad storim kaj takega. Predvsem pa delam to kar tja v «n dan. So dnevi, ko me pogled na poškodbe m opustošenje silno razjezi. Res je, da so polži nesramni: razgrizejo kako mlado dali jo, m namesto, da bi na tleh ležečo do konca požrli, se lotijo druge dalije. Tedaj pograbim motiko in ja začnem v hudi, silni jezi pobijati.
So pa dnevi, da me obide sočutje, utrujenost, mogoče tudi stud. Zlasti majhni polži 6e mi zasmilijo. Brezvestno požirajo rastline. Prav tako te navdajajo s slabo voljo, ko oni, najbolj požrešni polži Wz hiše. A ti s hišico imajo krasne barve. Tako preprosti so, skoraj elegantni. Prav nič se ne hudujem nanje.	.
Dolgo sanjarim — s polžem med prsti. Ni me volja, da bi ubijal. Resnično: danes bi rad, da bi bili srečni vsi ljudje. Prežet sem z nežnostjo do vsega »veta.
Da bi mi moj vrtnar česa ne očital, zaženem malega polža v drznem loku daleč proč čez mejo .— v sosedov vrt za sočivje...
Zapovedi vrta
Nič več ne boš užival izbranih sadežev in tudi ne svojega najljubšega sočivja: jedel boš, kar ti daje vrt m ničesar drugega.
Niti sonca niti dežja ne boš mirno užival: zahteve vrta so hujše ko tvoji užitki.
Vrt ti bo dajal več upanja ko jabolk. Toda tipanje na jabolka je prekrasen jabolčni mošt, ki te prav lahko upijani.
Tako naduto si bož želel križan tem, da se na perunike še ozrl ne bož.
Vselej v aprilu ei misliš: »No, letos bomo pa vendar imeli dosti marelici« Usoda, ki čuva nad teboj, pa ti bo še dolgo jemala to skromno srečo.
Brez dvoma bo še zmeraj, ko nekoč, ves svet tvoj — če — ne bo tvoj vrt ljubosumen A vsi vrtovi so ljubosumni.
Vladanje vrta
Kolikokrat sem se, hodeč po vrtu tja v en dan, začel brez strahu in skromno izpraševati o bodočnosti naših naprav, o bistvu močne oblasti in o sredstvih, ki jih imamo, da svojo oblast uveljavljamo in utrdimo.
Vrt ni niti velik niti majhen: skozi vse leto zahteva delo enega človeka. Je pa za zgled reda brez nasilja in brez načrta. Čeden je in podeželski. Tu rastejo sočivje, cvetice in sadno drevje.
Kaj bi se zgodilo z vrtom, če bi ga iznenada zapustila vladajoča pamet in skrtme roke?
Na to vprašanje radi odgovarjajo otroci m mladeniči z romantičnim slavospevom na popolno svobodo. Mladina, ki je pravkar brala Hugoja in Zolaja; te preproste duše, ki sanjajo o paradižu,
bi se rade dvignile v take višave. Ce bi mladino poslušali, tedaj bi se vrt, ki bi ee iznebil človeka, razvijal po postavah prirode in bi bil kmalu čudovita podoba sprememb, domišljije, zapravljivosti in drznosti.
Ta mladostna zaupljivost mi seže v dušo; toda — jaz poznam svoj vrt in moje sanjarije so manj prijetne.
Ce bi bil vrt sredi poletja hipoma zaprt in sam sebi prepuščen, bi živel dva dneva, tudi tri dni v samostanski pokorščini. Le dva do tri dni — delj pa ne. Mlade gredice s semeni, na novo posajene rastnine in druge, ki zahtevajo, da jih je treba vsak dan zalivati, bi kmalu poginile. To bi bila
grva žrtev, in recimo, da bi ne bila tako zelo obalna. Cez teden dni bi začelo mnogo nežnih rastlin trpeti in zahtevati nege. Sadeži bi začeli gniti, sočivje bi šlo v cv§t, px? stezicah in potih bi se raz-rastla trava, trato bi prerasel trpotec in plevel. Divja borba bi naščuvala te rastline zoper druge. Otročje je misliti, da rastejo vse cvetice v bratovski ljubezni ko v paradižu, štiri ali pet močnih in trmastih razvrsti bi se polastilo oblasti. Nekaterim pravimo, da so divje. Imajo močne korenine, hrapavo, manj občutljivo zelenje in strahovito živ-ljensko moč. Prepričan sem, da bi slak in divja trta prevzela vodstvo upornega gibanja. A tudi med olikanimi, bogatimi rastlinami je dosti spletkarjev, ki izrabljajo nered zato, da se širijo kvišku in se razšopirjajo. Rumenice in astre bi si kmalu podvrgle druge cvetoče rastline in tudi najbolj soč-nate trave. Ko bi prišla slana, bi na mah uničila enoletnice in zamorila korenike trajnic. Ko bi minila zima, pa ne bi vstajajoča, svetla pomlad videla zmagoslavja življenja (v otroškem pomenu 19. stoletja), niti lepote, predvsem pa ne svobode! Pač bi pa dobila zmagoslavje nekaterih častihlepnih in bresrčnih osebnosti, ki se ničesar ne ustrašijo, le da se prerinejo naprej. —
Cez dvoje, troje let bi bil vrt na milost in nemilost izročen strastem in vojskam peščice obsedenih rastlin, ki bi se neznansko ubijale — ne zato, da bi si preskrbele idilični delež zraka, prostora in prehrane, marveč, da bi se samoljubno polastile vsen dobrin, si povrgle vso svojo okolico in si vse zasužnjile, karkoli se ne da zatreti.
Ta način vladanja ne bi večno trajal. Seveda bi bilo zaman in precej otroško upati na kak upor
za zmeraj uničenih žeranij in dalij. Prazna domišljija bi bila to, če bi mislili, da bi 6e trava kaj kesala in ponižno umaknila pretunijam in drugim čednostnim rastlinam. Oblast malih roparjev bi 6e morala nekoč umakniti velikim barbarom. Naš vrt je obdan z gozdom. Umetnost in čuječnost vrtnarja si je znala pomagati, da je to oceansko silo odrinila do spoštljive razdalje in vrtnar jo je znal krotiti. Vsak dan pritisne gozd v človekovo območje in se na vse kriplje trudi, da bi vdrl vanj. Vsak hip izpuli vrtnar kak majhen hrastič, kak šop akacije, kak leskov grmiček, ki so se prikradli v ograjo, trate in med kamenje, da bi ondi poskusili svojo srečo. A čim bi gozd zapazil, da je vrt v oblasti teroristov, bi takoj nastopil. Počasi, a z nepremagljivo močjo bi gozd pometel agitatorje in hujskače, gospodarje enega leta z vrta. Nekega dne bi vrt izginil v mrmrajoči senci velikih, divjih gozdov. In svet bi bil spet pri svojem temnem začetku.
Nikakor mi ne govorite o prirodi, o njenih neizprosnih zakonih, v predpravici močnejšega! Ves način življenja enega samega vrta nasprotuje teoriji. Umetnost, kako je vladati na vrtu. je dokaz, da moraš prirodo brzdati. Pomeni življenje nekaterih surovežev in smrt ali sužnjost vseh drugih. — Vrtnarjeva umetnost je ta, da ščiti najlepše (ki so tudi vedno najnežnejše) vrste, da določi vsaki svoj prostor, a da tudi omeji, da pomaga slabotnim in brzda predrzneže, da z modro uredbo raznih pravil nadomešča slepe, okrutne sile (ki se prav po krivici imenujejo postave) in da tako doseže ravnovesje in ga tudi ohrani.
Vse v življenju vrta proglaša odličnost načela o avtoriteti. In vse kaj kmalu dokaže, da lo f»o-trebno načelo, samo to načelo, nikoli ne zna vladati svetu.
Pomilujem vrtnarja, ki bi mislil, da more z nasiljem in pritiskom vse doseči. Mogoče, da je s tem kos jeklu, marmorju in granitu. Življenju ni.
Dober vrtnar se zaveda, da rastlinam ni povsod všeč, da nimajo samo vidnih in surovih potreb, ampak da so v njih tudi koprnenja, nagnjenja, lepi nazori, muhaste stranpotice in nejevolja. Dober vrtnar bo nastopal kot gospod, avtoriteta, a previdno, obzirno in skrbljivo. Vsak hip si {»opravi načelo avtoritete z načelom prepričanja. Le tako more živeti kak vrt spričo obličja nebes, in živi, da vsak dan išče pomen pravičnosti, miru in skladnosti.	(Oeorges Duhamel.)
Otrocad
Očka, mamice in lete Nade ni doma. Odpeljali so se na krst k onemu staremu častniku, ki jaha na majhnem sivem konjiču. Griša, Anja, Aljoša, Sonja in kuharičin sin Andrej, čakajoč njihovega povratka, sede v obednici za jedilno mizo in igrajo tombolo. Po pravici povedano, čas bi že bil, da bi šli spat; toda ali je mogoče zaspati, ne da bi zvedeli od mamice, kakšen je bil pri krstu otročiček in kaj so ponudili za večerjo? Miza, na katero sije viseča luč, mrgoli od številk, orehovih lupin, papirčkov in koščkov stekla. Pred vsakim izmed igračev ležita dve karti in kup koščkov iz stekla za pokrivanje številk. Sredi mize se beli skledica z novci po pet kopejk. Poleg skledice leži kos jabolka, škarje in krožnik, na katerega je ukazano odlagati orehove lupine. Otroci igrajo za denar. Stava — kopejka. Pogoji: kdor goljula, z njim takoj ven! V obednici ni razen igračev nikogar. Pestunja Agafja Ivanova sedi spodaj v kuhinji in uči kuharico krojenja, 6tarejši brat Vasja, učenec petega razreda, pa leži v salonu na naslonjaču in se dolgočasi.
Številke kličejo vsi po vrsti, razen Sonje in Aljoše. Radi enoličnosti številk je praksa izdelala mnogo terminov in zasmehujočih vzdevkov. Tako nazivajo igrači sedem — kljuka, enajst — palčke, sede in sedemdeset — Semjon Semjonovič, devetdeset dedek itd. Igra poteka živahno.
»Dva in trideset!« kriči Griša, ko izvleče iz očetovega klobuka rumen cilinderček. — Sedemnajst! Kljuka! Dvajset osem — seno kosimo!
Anja vidi, da je Andrej spregledal 28. Drugače bi ga opozorila, sedaj pa, ko v skledici leži obenem s kopejko njeno samoljubje, se zmagoslavno veseli.
»Tri in dvajset!« nadaljuje Griša. — Semjon Semjonovič! Devet!
»Rus, rue!« kriči Sonja, kazoč na ščurka, ki je tekel preko mize. Ajl
»Ne ubij ga,« govori z basom Aljoša. »Mogoče ima otroke...«
Sonja spremlja z očmi ščurka in premišljuje o njegovih otrokih: kakšni so? Verjetno so majhni ščurki!
»Tri in štirideseti Ena!« nadaljuje Griša, trpeč ob misli, da ima Anja že dve kvaterni. »šest!«
»Tombola! Tombola!« kriči Sonja, koketno dvigne oči in se smeje.
Obrazi partnerjev ee podaljšajo.
»Prekontrolirati!« pravi Griša in s sovražnostjo pogleda na Sonjo.
Griša, ki si je lastil pravice odraslega in najbolj pametnega, si je prisvojil odločilen glas. Kar
hoče, to stori. Dolgo in marljivo kontrolirajo Sonjo, končno se vnaivečje sožalje njenih partnerjev izkaže, da ni goljufala. Zažne se nova igra.
»Kaj sem včeraj videla,« pravi Anja. »Filip Fi-lipovič je tako veke obrni!, da so njegove oči postale rdeče in strašne, kot pri nečistem duhu.«
»Jaz sem tudi videl,« govori Griša. »Osem! Pri nas pa zna neki učenec z ušesi migati. Sedem in dvajset!«
Andrej dvigne oči na Grišo, misli in govori':
»Tudi jaz znam z ušesi migati...«
»No, pomigaj!«
Andrej premika oči, ustnice in prste. Zdi se mu, da migajo ušesa. Splošen smeh
»Ni dober človek, ta Filip Filipovič.« vzdihuje Sonja. »Včeraj pride k nam v otroško sobo, jaz pa v sami srajčki... Tako me je bilo sram!«
»Tombola!« krikne naenkrat Griša in grabi s skledice denar. »Tombola! Kontrolirajte, če hočete!«
Kuharičin sin dvigne oči in prebledi.
»To pomeni, ne morem več igrati,« šepeta.
»Zakaj?«
»Zato, ker .. zato, ker nimam več denarja.«
»Brez denarja ni mogoče!« govori Griša.
Andrej za vsak slučaj še enkrat preišče žepe. Ko ne najde ničesar razen drobtin in zgrizenega svinčnika, zakrivi usta in začne trj>eče mežikali. Takoj zajoče ...
»Jaz dam za tebe!« pravi Sonja, ki ni prenesla njegovega mučen iškega pogleda. »Samo glej, potem mi vrneš.«
Polože denar in igra se nadaljuje.
»Zdi se mi, da nekje zvoni,« govori Anja in dela velike oči.
Vsi prenehajo igrati in začno gledati z odprtimi očmi v temno okno. V temi se vidi odra-žanje luči.
»To se ti je samo zdelo.«
»Ponoči zvone samo na pokopališču...« govori Andrej.
»A zakaj zvone tam?«
»Da bi razbojniki v cerkev ne vlomili. Boje se zvonenja.«
»A zakaj bi razbojniki vlomili v cerkev?« sprašuje Sonja.
»Znano, zakaj: da bi pobili straže!«
Mine minuta molka. Vsi se spogledujejo, drhte in nadaljujejo z igro. To pot priigra Andrej.
»Goljufal je,« spregovori z basom brez vzroka Aljoša.
»Lažeš, ni6em goljufal!«
Andrej prebledi, skrivi usla in liopl Aljošo po glavi! Aljoša zlobno izbulji oči, skoči, pcKtavi eno koleno na mizo in liop! Andreja po licu! Oba dasta še po eno klofuto in zaječita. Sonja, ki ne prenaša takšne groze, začne prav tako jokati in po obednici se razleže raznoglasno rjovenje Toda ne mislite, da se je igra vsled tega končala! Ne mine pet minut, ko se otroci zopet smejejo in marno pogovarjajo. Obrazi so objokani, toda to jih ne ovira, da se ne bi smejali! Aljoša je celo srečen: nesporazum je bil!
V obednico vstopi Vasja, učenec petega razreda. Gleda zaspano, razočarano.
»To je nekaj groznega!« si misli, ko gleda, kako Griša otipava žep, v katerem žvenketajo ko-fiejke. »Ali je mogoče otrokom dajali denar? In, ali jim je mogoče dovoliti hazardno igro. Nekaj groznega!«
Toda otroci igrajo tako privlačno, da tudi on zaželi prisesti in poskusiti srečo.
»Počakajte, tudi jaz sedem,« pravi.
»Stavi kopejko!« i
»Takoj,« pravi in začne iskati po žepih. »Kopejke nimam, toda, evo, rubelj!«
»Ne, ne, ne ... stavi kopiejko!«
»Norci. Rubelj je vendar več vreden, kakor kof>ejka,« tolmači gimnazijec. »Kdor priigra, mi da ostanek nazaj.«
»Ne, prosim! Pojdi stran!«
Učenec petega razreda skomigne z rameni in odide v kuhinjo, da bi dobil drobiž od služinčadi. V kuhinji ne najde niti kopejke.
»Zamenjaj mi tedaj,« zaprosi Grišo, ko pride iz kuhinje. »Plačam ti zamenjavo. Nočeš? No, prodaj mi za rubelj deset kopejk.«
Griša nezaupno poškili na Vasjo: ali ni to kaka prevara, goljufija?
»Nočem,« pravi, držeč se za žep.
Vasja je ves iz sebe, ozmerja igrače z idioti in železnimi možgani.
»Vasja, jaz postavim za tebe,« govori Sonja. »Sedi!«
Gimnazijec sede in položi predse dve karti. Anja začne klicati številke.
»Kopejka mi je padla!« pravi naenkrat Griša z razburjenim glasom. »Počakajte!«
Snamejo luč in lezejo pod mizo, da bi našli kopejko. Prijemajo za pljunke, orehovo lupino, butajo se z glavami, toda kopejke ne najdejo. Začno iskati znova in iščejo, dokler Vasja ne potegne luči iz rok Griše in je ne postavi na svoje mesto. Griša Išče še nadalje v temi.
Končno 60 kopejko našli. Igrači sedejo za mizo in hočejo nadaljevati igro.
»Sonja spi!« pravi Aljoša.
Sonja; ki je položila na roke svojo kodraslo glavo, spi sladko, mirno in krepko, kakor da bi zaspala pred eno uro. Zaspala je nepričakovano, medtem ko so drugi iskali kopejko.
»Pojdi, lezi na mamino posteljo!« pravi Anja in jo odvede iz obednice. »Pojdi!«
Odvedejo jo skupaj in čez kakih pet minut nudi mamina postelja zanimiv pogled. Sonja spi. Poleg nje smrči Aljoša. Griša in Anja sta jioložila glave na njihove no/e in spita. Tu se j-: uredi1 tudi kuharičin sin Andrej. Zraven se valjajo kojjejke, ki so izgubile svojo silo do nove igre.
(A. P. Cehov.)
Brdnišha gospa
(Legenda.)
Tam, kjer se danes nad Brdniškim poljem dviga zeleni grič, ie sini nekoč, v davnih časih, ponosen grad Brdo, lastnino grofov Brdnikarjev. Nedaleč od tega gradu pa je stala na mestu, kjer stoji še danes, cerkev Marije Vnebovzete. Trume romarjev od vseh strani so prihajale v to cerkev, častit Marijo in jo prosit pomoči.
V	gradu Brdq pa je živela ohola gospa Marjeta, ki ni nikoli šla v cerkev. Prosili so jo, naj vendar gre vsaj enkrat počastit vzvišeno Kraljico, kajti bali so se, da bo zadela kazen božja ves okraj, če bo vztrajala gospa v svoji grešni trmi. Ona pa se je porogala in rekla: »Ne grem poprej, da mi s škrlatom pot pogrnete!« Ker se je ljudstvo balo jeze božje, je res kupilo toliko škrlata, da so vso pot od gradu do cerkve pogrnili ž njim A spel se je porogala gospa in se zaklela: »Rajši se v črno kačo spremenim, ko da bi napravila le en korak na pot v cerkev I«
V	cerkev pa ie od dne do dne prihajalo več romarjev. Za Brdo se ni nihče zmenil, s studom in strahom so se ga vsi ogibali Ko je brd-niška gospa to videla, se jc močno razsrdila m rekla: »Vsi hodijo v cerkev, častit Marijo, nikogar pa ni, ki bi se prišel poklonit meni. Lepša sem od Marije in moj grad je lepši in veličast-nejši od njenega svetišča. A napravila bom grad še veličaslnejši, da bo s svojim sijajem zasenčil njeno slavo in dal meni čast pred njol«
In res je dala ves grad prenoviti, dvignila ga je za tri nadslropja, obdala ga z visokimi, prekrasnimi stolpi, vse strehe pa pokrila s čislim zlalom. Kakor sonce se je blestel njen grad, da so začudeno slrmeli romarji v novo čudo. A še
Kulturni listek
Telesne vaje v duhu olimpijske zamisli
V svoji knjigi »Korperformung, R a s -se, Seele und Leibesubungen«. (»Oblikovanje telesa, pleme, duša in telesne vaje«) razmišlja zdravnik, prof. W. Jaensch o poslednjih bio-loško-razumarskih človeških vprašanjih, kolikor so važna glede na telesno-duševno vzgojo človeka.)
»Mimo glasbe je še telovadba, ki moramo z njo vzgajati svoje mladeniče«. Ta Platonova misel je vodila grško vzgojo; z njo je bilo v Angliji skozi desetletja pravilno uvaževano razmerje med duševno in telesno vzgojo. Prav tako pa hoče skoraj vsa sedanja vzgoja sveta s telesnimi vajami vplivati na duha in značaj, da bi bile vaje telesa zaeno vaje duha.
Človeški duh ni nasprotnik duše, marveč je del nje same. Zatorej je smoter sleherne telesno-duševno vzgoje ta, da se obdrži ravnovesje splošne celote telo — duša in je skladno oblikovana. »Olimpijska zamisel« služi skladni povezanosti in preple: tenosti telesa z duhom — dušo, da duša »dozori v ljudskem duhu, se okrepi, ozaljša in zaeno po-plemeniti«. »Ta dodelitev športa k merilom življenja je neobhodna potrebna zdaj nam, kakor je bila
potrebna^Grcijh«^ ^^ vjsoke §Q,e za telesne
vaje« (1920-1936) obravnavajo Jaensch in njegovi soirudniki izsledke, ki so jih dobili n« športnih učencih. Tako primerjajo športna izvajanja z izražanjem ginii' like in podajajo razliko med obema skupinama.
Razločne telesne vaje moramo pojmovati kot izoblikovalno in razsojno dražilo podedovanih živih in plemensko podanih podlag. Te življenjske dražljaje moramo smotreno, vzgojno izrabljati, ker imamo telesne vaje, ki nasprotujejo telesno duševni prepletenosti, in druge, ki jo pospešujejo. Da moramo radi dozorelosti ljudstva na vsak način pospeševati telesne vaje kot razvojno dražilo, spoznamo iz tega, če jjomislimo, da je n. pr. skoraj tretjina vseh otrok in mladostnih oseb v Nemčiji v zaostalosti, da se ne razvijajo in so za vedno otročji. To telesno-vzgojno delno področje je zatorej zadosti važno, da ga resno in temeljito obdelamo. Zakaj telesne vaje so vprav v današnji dobi naši najboljši vzgojni pripomočki, ki moremo z njimi izoblikovati vso celotno zgrajo človeške osebnosti. Kakor se otrok igra, to je, da 6e uri v telesnih vajah in potrebuje to udejstvovanje za življenje, prav tako so vse prave telesne vaje le igra, ki je je tudi odrasel človek potreben za svojo živosf. »Smisel moških telesnih vaj je razvoj moškosti«. »Telovadba nima namena, da bi bilo telo izurjeno, ker je ta namen dosežen sam od sebe; tudi ni telovadba nekakšna .priprava' za vojaški stan — tudi ta namen je 6am po sebi dosežen; marveč je telovadba načistejše izražanje moškega veselja do življenja, ki se more razvijati samo s krepkim telesnim udejstvovanjem in skupnim življenjem s tovariši.« šprartno udejstovanje naj bi se torej raz-cvitalo kot samo po sebi razumljivo izražanje za zmožnosti za življenje in vse, splošne vzgoje. Zatorej je najvišji smoter vsakršne telovadbe ta, da so življenjski smotri poduhovljeni, da so oblike in sleherno dejanje prežete z dušo.
Odtujitev od življenja, za katero ie bolehalo sedanje razumarstvo in vsa naša civilizacija v nasprotju s pomenom resnične kulture, je skoraj zmeraj izhajalo iz zanemarjanja dragocenih lastnosti mladostne bitnosti v šokki vzgoji. Sedanja, mladini primerna vzgoja se bo ozirala na posebnost različnih stranpotic nastajajočega, mladega človeka
glede na telesno in duševno plat in bo vplivala s pristnim, pametnim izpolnjevanjem telesnih vaj, da se bo mladina telesno in duševno-duhovno dvigala. »Sredstvo za poživljajoči vpliv na skupno vzgojo človeka ni mir in tudi ne krepka prehrana, ki se kaj naglo in kmalu porazgubi; marveč je edino sredstvo za to le telesna vaja in okrepitev z gibanjem in udejstvovanjem.« Ce pri tem spiozna vsak za svojo osebo pravilno mero, tedaj se moremo izogniti vsem poškodbam in tudi športno udejstvovanje ne bo razkrajalo zmožnosti učenčeve volje in njegovega hotenja. Telesne vaje so le eno izmed mnogih sredstev na jx>ti za ohranitev zdravja. Zato spada na primer tudi telesna vzgoja ženske k popolnemu razvoju in izrabljanju moči; vendar se je tu izogibati vsega tistega, kar more kvarno vplivati na žensko telo v njegovem najglobljem bistvu. Mlado dekle mora živeli ludi kot športnica iz svojega naravnega ženskega nagona in mora zmeraj ostati prava ženska.
Na ljubezen do športa in na pristno gojitev telesnih vaj naj vedno vpliva človečnost; zmeraj se mora šport duševno izpopolnjevati in naj bo zato v varstvu duhovnih vrednot. Tako služijo pametne telesne vaje ljudski vzgoji, da dobimo borbene in delavoljne ljudi, ki je njih podlaga izrazito junaštvo in iskreno narodna zavest.
Rimske-Toplice
(Slovenija)
Jugoslovanski Gastein. — Sezona od 1. maja do 15. okt. Pavšalne kure: v pred- in poseženi
za 10 dni Din 600'_ V glavni sezon Din 800'_.
Natančne prospekte dobite pri potniških pisarnah ali kopališki upravi Rimske toplice.
- \edetjsko pismo
V čudovili lepoti poletnih dni, ko nešfefi najdejo na počitnicah neskaljeno srečo in mir in se jim morda celo zazdi, da lahko tudi svojega Boga pošljejo na počitnice, ko ga v svojem življenju in veselju ne potrebujejo več —
poudarja Cerkev pri današnji daritvi v glavni prošnji kratko misel: Daj nam, Gospod: ko brez febe ne moremo obsfati, da bomo mogli po lebi, po tvoji volji, živeti!
Ne zdi se mi nujno, da bi sedel in H dokazoval, knko bridko res je, da brez Boga ne moremo živeti. To naj v svojem življenju spozna vsak sam. Pa bo prišel do spoznanja, kakor je sveti Avguštin: »O, poti vijugasle ve! Gorje si ga moji prevzetni duši, ki se je nadejala, dn bo na boljše prišla, ako se od lebe ločil Obračal sem se in zo|>ef obračal, legal na hrbet in zopet na stran, legal na prsi, a vsepovsod Irdo, le v lebi edinem pokojl A glej, že prihajaš, da me rešiš mojih sirotnih zmot in me posfaviš na svojo stezo in me potolažiš. .«
Seveda fo je napisal Avguštin — verujoči In prav fo mislim: ni treba loliko dokazov. Najprej poklekni in izprosi pravo mišljenje in pravo vero. Okrog Boga boš namreč vedno frfotal, a če ne boš veroval, boš v Njem samo našel smrt kakor vešča v plajnenu. Če pa boš veroval, boš našel v Njem mir - in On ti bo luč, brez katere ne boš mogel več obstati. In polem boš fudi rod prosil, dn bi mogel vedno živeli po Njem in hodili za Njim...
Torej - ne v dokazih, na kolenih boš našel vero.
Ne v dokazih, v veri boš spoznal, da nam ni mogoče brez Njega obstali.
On pa že prihaja, da le reši sirolnih zmol ui Ic posluvi na svojo slezo in le potolaži.
Vila I Vodušek.
bolj so se ga ogibali in bali; kdorkoli ga je videl, ga je obšla groza in s še večjo vnemo »o se zaiekali ljudje v preprosto svetišče Marijino. Vedeli so: kazen božja mora priti nod zemskega
človeka, ki se ponaša 's sijajem, kakršen se spodobi le bogu, Mariji in svetnikom.
Ko je gospa to videla, se je še huje razsrdila in poklicalo je predse poveljnike grajske straže »Takoj mi zberite vse hlapce in vojščake in pojdite jutri, ko bo praznik Marijin, tja doli v cerkev, pa jo zaprite in zastražile! A trume romarjev mi z biči pritirajte pred grad! In ko se prikažem, naj padejo na kolena in me časte, kot časte Marijo!«
Še preden je drugo jutro vzšlo sonce, je udrla truma grajskih hlapcev in vojščakov v cerkev, izgnalo Lz nje vse ljudstvo, jo zaklenila in zostražila. Ker je bil tisti dan Marijin praznik, so vrele od vseh strani neštete množice, z molitvijo in pesmijo. A grajski so jih že na poti za-
vrnili in jih tirali pred grad. BrdniSka gospa jc trepetala od škodoželjne sreče in zadoščenja. Z vrha stolpa je zrla v dolino, kjer so se pod biči njenih hlapcev vile proti graidu dolge, nepregledne procesije romarjev, in se glasno krohotala. »Pa zavrni zdaj te trume, če si mogočnejša od mene, Marija, in stori, da ne pojdejo na Brdo, častit mene mesto tebe I Pa jih odpelji v svoj preprosti hrom, če moreil Proč je tvoja slavo I Kakor so doslej poklekale pred te m te častile, tako bodo odslej častile mene in se me bale, ko bodo videle, do me ni strah pred tvojim srdom I«
Komaj pa je te besede izgovorila, se je v cerkvi oglasil zvon, kar som od sebe — in glej, čim bolj so se procesije bližale gradu, tem bolj se je nižal gradi Nižal se je m nižal, dokler ni ves do vrha izginil v globočino. Iz jame pa je srknila ostudna kočo in se skrila v votlino pod zemljo. —	(J. Vombergar).
Strežba bolnikov
Obvezovanje podpazduhe. Kadar to obvezujemo, položimo v sredo rute debelo plast gaze tako, da je zavita v ruto. To prekrižamo na rami, jo potegnemo preko prsi in hrbta pod drugo pod-pa/Jutio in tam zavežemo. Ce konca rute nista dovolj dolga, ju podaljšamo s trakom.
Boke, na primer pri išiasu, obvežemo na sličen način. Poševni rob gre okoli stegna, konca pa okoli pasu.
Kako bvežemo glavo. Sredo poševnega roba rute položimo na čelo :ik nad obrvnv; njen pravi kot visi čez glavo nad tilnikom. Ravna robova j.o-polnoma poK-. ;va;a lase '.n gresta nazaj pioti lil-niku. Pod glavo ju dobre nategnemo, nad pravo kotnim vogalom prekrižamo, zopet obrnemo naprej in spredaj zavežemo. Kar ostane pravokotnega vogala, obrnemo navzgor in pritrdimo z varnostno zaponko.
Take rute se vležejo lepše m drže trdneje, ako poševni rob enkrat zapognemo.
Oči in ušesa obvezujemo z ruto ali s trakom, kar je .^elo preprosto.
Trakovi
S trakom ovijamo bolni ali ranjeni del telesa. Za to uporabljamo platno, gazo, bombažasto bla-
fo, flanelo; tudi z roko pleteni trakovi so dobri, rakovi so različne širine, kakor pač zahteva del telesa, ki ga obvežemo. Najožji je trak za prst, to je 2—3 cm; za laket in meča 5—6 cm, za stegno in trup 8—10 cm. Trakovi iz gaze nai bodo širši, ker se raztegnejo. Dolžina traku je tudi različna. Mali so 2—3 m, srednji 5—6 m, široki do 10 m dolgi.
M traku razlikujemo glavo in konec. Pred uporabo naj bo trak zvit v zvitek; šele potem ga odviiemo.
Najbolje je, da trak odtrgamo, da je po niti odtrgan. Naj bo brez šivanega roba. Kadar obvezujemo z njim del telesa, ga držimo z levo roko, z desno pa ovijamo trak, in sicer enakomerno. Ako bolnik sam ne more držati bolnega uda, naj mu
ga kdo drugi drži (ali dva), če i« treba. Konec traku pritrdimo z varnostno zaponko ali pa s tem, da konec traku prerežemo po dolgem, m nastala dva konca lepo zavozljamo.
Ako je treba trak na lahno, previdno odstraniti, n. pr. kadar ga menjavamo pri zelo občutljivih ranah, ga prerežemo s škarjami. OkoU členkov ovijemo trak v obliki osmice. Trak naj ne bo zvit kakor vrv, temveč lepo ploščat.
Kadar obvezujemo s trakom, se postavimo kraj tistega dela telesa, ki ga hočemo obvezati, držimo zvitek v desni roki in ovijamo v ovojih okoli uda. Z levo roko držimo ud in ovoj. Ovijati začnemo vedno na koncu, ki je od srca oddaljen in ovijamo lepo enakomerno, ne da bi nategovali ,razen če je to treba, n. pr. pri močnem krvavenju iz žile.
Ako bolnik ne more sam držati bolnega ali ranjenega uda, mu ga drži kdo drugi (ali dva), če je treba. Laket držimo tako, da z eno roko primemo s palcem in kazalcem za njegov palec, z drugo pa ostale štiri prste, ne da bi jih na stran sukali. Nogo mu držimo na sličen način: z eno roko primemo peto, z drugo prste in jo dvignemo tako, da tvori noga z meči pravi kot. Navzven ali navznoter je ne smemo sukati. Druga oseba mu drži stegno od spodaj.
Kako obvežemo prst. S trakom začnemo ovijati okoli zapestja, nato ga potegnemo poševno čez nart roke k prstu, ki ga ovijemo na kačasti način do konca prsta. Potem gremo nazaj proti korenu prsta in od tu poševno nazaj k zapestju. To zopet ovijemo, kakor 6mo začeli. Na ta način lahko obvežemo vse prste.	«
Oči in ušesa. Oe obvezujemo uho, začnemo z ovijanjem čela in zaglavja, m sicer za desno nho na levem sencu in od tu nazaj; za levo uho pa na desnem sencu. Nato trikrat poševno čez uho gor, na nasprotni strani dol. Sklenemo s tem, da trak ovijemo okoli čela in zaglavja.
Na isti način obvezujemo oko.
Vsaka obveza naj dobro drži in naj bo tudi lepa in čedna na pogled.
V znamenju olimpijskih iger
Dne 20. julija L L ob 10 po vzhodnem času so v Olimpiji zažgali olimpijsko bakljo, katero nesejo tekači — 3000 po številu — skozi Grčijo, Bolgarijo, Jugoslavijo, Madjarsko, Avstrijo, Češkoslovaško in Nemčijo. 3055 km je dolga pot, katero bodo morali preteči tekači omenjenih držav tako, da pride n vsakega tekača povprečno po 1 km proge.
Start v Olimpiji je bil poseben dogodek, ki ima svoj izvor v starem helenskem ustnem izročilu. Ko je bil prižgan olimpijski ogenj na Aftisu s sončnimi žarki, je pristopilo 15 mladih deklet, ki so prenesle ogenj iz starega Zeusovega templja v »veti gaj in so ga predale prvemu tekaču. Začetek svečanosti so objavili na bližnjih vzpetinah stoječi grški vojaki s trombami. Preden je dobil prvi tekač bakljo, je moral položiti olimpijsko prisego. Obenem je bila tudi prečitana spomenica ustanovitelja modernih olimpijskih iger barona Pierre Coubertina. Nato so fanfaristi razglasili vsemu svetu, da je odšel prvi tekač in da se je začela največja štafeta vseh časov. In tako gre štafeta dalje skozi vse navedene države, dokler ne pride končno na cilj v berlinskem olimpijskem stadionu o priliki otvoritve iger.
Že samo ta štafeta z gorečo bakljo, ki je prvi ■vod r največje olimpijske igre, kar jih je doslej svet videl, je nekaj edinstvenega. Kaj bodo šele prinesli dnevi od 1.—16. avgusta v Berlinu. 2e zimske igre v Ga-Pa so bile na taki višini, da so
zadivile ves svet. In v Berlinu, kjer bo zastopanih nič manj kakor 20 najrazličnejših športnih panog, bodo pa letošnje igre prekašale vse, kar smo jih doslej videli na športnem polju in bodo najbrž presenečeni prireditelji sami.
Še nekaj dni, in oglasil se bo olimpijski zvon z visokih lin stolpa, ki sfoii sredi športnega polja, na olimpijskem stadionu. Pozival bo s svojim glasom mladino vsega sveta, da tekmuje v plemeniti borbi za barve svoje domovine, za visoko olimpijsko čast. Zato ni prav nič čudnega, da se je ves svet za to olimpijado tako pripravil, kot Se nikoli prej, in da je pozornost vsega športnega sveta obrnjena samo na Berlin. Berlin bo v prvi polovici avgusta doživel na športnem polju nekaj, česar doslej še nismo videli, in v Berlinu se bo v teh dneh zbralo toliko športne mladine iz vsega sveta, kakor ie nikdar prej.
Kako se bo kaj Jugoslavija odrezala? Letos bomo prvič tako močno zastopani, saj bo skoraj 100 športnikov in športnic tekmovalo v vseh važnejših panogah, ki se goje pri nas. Naš šport je mlad in zato ne smemo pričakovati dosti od letošnjega olimpijskega nastopa. Bo pa tudi tako huda konkurenca, da bi bil čudež, če bi se kje plasirali za finale. Dokaj močni pa bomo v plavanju (water-polo), veslanju in zlasti v telovadbi, kjer se zna eden ali drugi preriniti v kaki disciplini v sprednje vrste.
S A H
Prihodnjo nedeljo bo v Zemumi redni letni občni zbor Jugoslovanske šahovske zveze. Zelo važna točka dnevnega reda tega občnega zbora bo sklepanje o preureditvi jugoslovanske šahovske organizacije z ustanovitvijo podzvez po posameznih banovinah. Poseben pomen bi imelo to za šahiste dravske banovine, ki so prehiteli ostale in že ustanovili tako podzvezo, ki pa je formalno še samostojna zveza, ker kot podzveza še ni bila priznana. Toda to brez dvoma ne bo nudilo nobenih večjih problemov, ker je bila stvar bistveno rešena že na lanskem občnem zboru Jugoslovanske šahovske zveze v Ljubljani in bo potrebno samo še malo dopiolnilo. Večje težave bodo z ustanavljanjem f>od-zvez v drugih banovinah, ker tla še niso povsod dovolj ugodna. Toda to končno ne bo samo stvar Jugoslovanske šahovske zveze in bo zadostovalo, da reši vprašanje načelno ter da smernice, ostalo bo pa delo šahovskih organizatorjev na področjih, kjer bo podzveza piotrebna. Sedaj pa že lahko pri čakujemo, da bosta podzvezi v kratkem ustanovljeni v savski in zelo verjetno tudi v moravski banovini, ker so tam na to že pripravljeni. Slovensko šahovsko zvezo, katere ime bo najbrž spremenjeno v Slovensko šahovsko podzvezo, bo jjo sklepu njenega odbora zastopil na občnem zbora v Zemunu
njen tehnični vodja prof. dr. Bajec.
★
Turnir v Podjebradih se bliža koncu. Nadaljnji potek tega turnirja je pokazal, da so vsi udeleženci izredno borbeni in da tako imenovanih dogovorjenih remijev ta turnir sploh ne pozna. To je vsa-kakor lepa odlika tega turnirja, da so tudi partije, ki so se končale z remijem, polne oorbe. V vodstvo sta sedaj prišla Aljehin in Flohr, kar je bilo tudi pričakovati. Frydman, ki je izborno začel, se je moral v boju s sedaj zopet silnim Aljehinom ndali. Pire dobro zasleduje vodeče in bo gotovo zasedel lepo mesto. Finish na tem turnirju bo najbrž zelo oster in bo odločil, ali bo zmagovalec Aljehin ali Flohr. Turnir je po6etil proti koncu Capablanca, ki se zelo skrbno pripravlja na boj na turnirju v NoMinghamu v avgustu. V Podjebrady je prišel na oddih. Danes prinašamo iz turnirja v Moskvi naslednjo njegovo odločilno partijo, v kateri je premagal močnega nasprotnika Lilienthala.
Capablanca : Lifienfhal
1. Sgl—f3, d7—d5; 2. (4—«4, «6; 3. b2— b3 (Capabl. sedaj kot beli prav rad igra težke sisteme, kot so Njemcovičeva in Retijeva otvoritev), Lc8—f5; 4. Lcl—b2, e7—e6; 5. g2—g3, Sg8-f6; 6. Lfl—g2, Sb8—d7; 7. 0—O, h7—h6; 8. d2-d3, Lf8—e7; 9. Sbl—d2, 0—0; 10. Tal—cl, »7—*5 (ker črni r središča ne more ničesar začeti, poskuša na damskem krilu); 11. a2—a3, Tf8—e8; 12. Tel—<2 (Capablanca točno sledi Retiju. Ta originalni manever je vedno izvedel Reti t svoji otvoritvi), Lf5— h7; 13. Ddl—al (to je slavni Retijev pritisk na diagonali al—h8), Le7—18 (to je preveč pasivno. Bolj r poštev je prihajalo Le7—d6); 14. Tfl—el, Dd8—bo; 15. Lg2—h3, Lf8-c5; 16. Tel— fl, Lc5 —f8; 17. Tc2—cl, Ta8—d8; 18. Tfl—cl, Lf8-c5; 19. Tel—fl, Lc5—f8 (črni bi se seveda prav rad zadovoljil z remijem s ponavljanjem potez); 20. Lh3—g2, Lf8—d6 (preti e6—«5, česar beli seveda ne dovoli); 21. S43—e5, Ld6Xe5; 22. Lb2Xe5, Sd7 Xe5; 23. DalXe5, St6-d7; 7A. De5—b2, Sd7-f6 (tukaj bi bilo že potrebno c6—c5, ker postane naslednji napad belega na damskem krilu zelo nevaren); 25. b3—b4, a5Xb4; 26. DbXb4! (Capablanca pride sedaj na popolnoma svoj način na damskem krilu v prednost), Db6Xb4; 27. a3Xb4, Td8 —a8; 28. Tel—al (partija je naenkrat postala napeta. BeK ima malo prednost), Sf6—d7; 29. Sd2— d3, Kg8—f8; 30. Tal— «5! (grozi s Tfl—al osvojiti si a linijo), d5Xo4; 31. d3Xo4, Sd7—b6; 32. Ta5Xa8, Te8Xa8; 33. Sb3—a5 (bela prednost je postala polagoma še večja. Črni ima že zelo težko igro), Ta8—a7; 34. Tfl—dl (grozi Tdl—d8—b6), Kf8—e8 (na KfS—e7 bi prišlo Lg2Xc6. Črno dam-sko krilo je naenkrat prišlo v ogenj vseh belih figur); 35. Sa5Xb7! (s tem postane prednost belega še bolj jasna, ker dobi trdnjavo m dva pešca za dve lahki figuri), Ta7Xb7; 36. Lg2Xc6+, Tb7-d7; 37. c4— c5s Ke8—e7; 38. Lc6Xd7, Sb6Xd7; 39. c5—c6, Sd7—b6; 40. c6—c7, Lh7—R (edina obramba proti grožnji Tdl—d8 in c7—c8D, ki p» izid samo zavleče); 41. Tdl—d8 (možno je bilo tudi e2 e4, LS5 gA, !2—f3, Lg4Xf3, Td!-d8 in dobi figuro. Na možnost Le4—b7 pride Td8—b8), e6—e5; 42. Ta8—b8, Sb6—c8; 43. b4—b5 (dva vezana prosta pešca sta velika sila), Ke7—d6; 44. b5—b6
Frtaučku Gustt ma beseda
Kene, de ste že ferbčen, kuku bom jest Neška nazaj za-fnknu, ke me je tku nagraužen zadnč na-hrulila. Prou koker tist mesarsk mojster u Marpurge sojga ksela. Sevede bara-baroba, smrkuc a! pa ušiuc m ni glih rekla, koker je reku tist mojster sojmu ksele. Pol je po sodnik du-gnou, de en mojster žnher reče kej tacga sojmu ksele, ke tu ni rozžalhi. Ampak Buh na przaden, de b en ksd reku sojmu mojstre kej nega, ke tok kset b po to normn gauge zaslužu. No, drgač je bla pa Neška strašen strpena. Sevede jest, ket en vornk kavaliT, se pa na morem z ena dama u špeter spušai. Kuku b pa tu vn vidi? Keder ja bom glih no cest sreču, jo bom holt iz figo u nafa dregnu, pa bo mojo čast oprana brez Schichtuve žajfe, ona bo mela mende pa tud zadost zo enkat. En dom se jo tud ne sme prec use zameri, ke maja zdej gtih tku kratka pamet, koker sa jo mele preh, ke s« nusile še douge lase. Ampak Neška useglih ne sme zavle, tega če ja z rukuvicom potiplem, mislt, de mom pred nenem špičastem jezikom kej rešpekta. Še clouh ne. Jest ket kavaliT s holt mislem: ta pameten more udjojnai. Tku je tud vou reku mesari »n se mu pustu puibit. Tega vkmskega principa se jest že ud nekdej držim, pa ja zmeri dober furam. Kene en čloiik more bit saj tku pameten, koker je en vou, če če pušten izhajat.
Pa kua b jest ukul NeSJfe hodu, ket mačko ukwl vrele kaše? Jesi n raj kar naraunast u ksiht puvem, de mam fesi tud gespudarska pulitka u to malmu mazinc. Pa tud kašneh afer se jest na ustrašem, če prou gre za meljone in meljone. Ce bo Neška kerkot pr kašneh aferah glih nucolo maja purnuč, ji bom zmeri z veselam na razpu-lagajne. Sej ki se ja sanmi ud sebe zastop, de eno ženska res na more sama useh afer tku ub-delat, kokeT je treba. Mejčken preveč jih je zmeri. U putreb nej se kar name ubrne, po bova z božja pumučjo use tku zrihtala, de bo prou. Jest se bom putoiu bi dumačeh afer, ona nej se pa pubriga b! za tiste dol na juge. Mislem, de se nama zavle tega na bo glih treba spušat u kašna umazano konkurenca, koker je zdej u modi. Uba bova mela dost dela. Brezposelna menda na bova nkol.
Razvez
ano snopfe
Prva škofija na Slovenskem
Prva stalno urejena škofija na Slovenskem je bila škofija na Krki, ki jo je leta 1072. ustanovil solnograški nadškof Gebhart. Tam je bila znana dobrotnica cerkve, krška grofica Hema, ustanovila cerkev in ženski samostan, ki ga je bogato obdarovala z zemljiško posestjo. To Heminovo ustanovo je uporabil nadškof Gebhardt, ki je bil eden najbolj vnetih pristašev papeža Gregorja VIL v njegovem prizadevanju za reformo cerkve in njeno neodvisnost od nemške države. S tem je bila jjo več kot 100 letih obnovljena ustanova pokrajinskih škofov na Koroškem, ki so dobili stalen sedež na Krki in katerih nasledniki stolujejo sedaj v Celovcu.
Slovensho-češka država
Slovenci 60 bili s Cehi združeni v eni državi že za prvega slovanskega kralja Sama (623—658), pod čigar nadoblastjo je bil karantanski vojvoda Valuk. Bavarske in francoske zmage nad Avari so to zvezo prekinile. Franki so zavladali tako Cehom kot Slovencem in po prihodu Madjarov se je vrinil nemško-madjarski klin med severne in južne Slovane. Kljub temu se ie čez celih 600 let Samova država nekako obnovila. Ko so za nemškega medvladja izumrle razne nemške dinastije v naših deželah, jim je p>o vrsti zavladal mogočni češki kralj Premysl Otokar II. Najprej je dobil leta 1251 Avstrijo, nato po zmagi nad Ma-djari Štajersko in nazadnje je podedoval po zadnjem Sponheimu, svojem bratrancu, še Koroško in Kranjsko. Toda proti tej slovanski nevarnosti na vzhodu je nastopil novi nemški cesar Rudolf Habsburški. Otokar je bi! leta 1278 premagan in ubit, nakar so 6e Avstrije in slovanskih dežel polastili Habsburžani. Vendar je kmalu nato prišlo do novih političnih zvez. Ko so leta 1306 na Češkem
Skrivalnica
Kam ae je ta lani spet skril?
Kor bova tkula pr aferah zasležila, s bova pa lepu po brotusk raztalala. Tku boja nama afere ubema zalegle. Kašnga naprejmetajna pa lud no bo treba med nama.
Vite, če b se usi fabrikanti pa mojstri rihlal pu najneh principeh, b blu za use velik bulš na svet. Ki po je tu zapisan, de more eden use pu-žrt? Nej ma usak enmal. Buh je vnder svet ustva-ru za use kii, ne po sam za pužeruhe.
No, viš Neška, zdej sva se midva lepu pu-guvorla med saba brez usoego špefera. Zdej pa duvol, de se bom tud z drugem kej pumenu
Koker sem brau, bojo ud zdej naprej mesten uradnki garal spet sam du dveh pupoudrtc. Pol bajo šli pa lohka pud Tivoli šinkučke futrat. Tu je pameten. Sam tu na morem puvedat, a sa se gespude mestnimi puglavari uradnki zasmilel, al tički pud Tibuli. Tu je sploh iešku dugnoL Kene, kdur ma usmHen srce, se mu use smil, člouk m žvau. De maja gespud mestn puglavar res usmi-len srce za enga ket za druzga, sa zdej jasen pukazal, ke sa prvušil uradnkem mal več ud dih a, tičkem pud Tibuli pa pouhne želodčke. Jest sem glih tak. Jest mam pohane piške strašen rad, de b pa kera zaklou, tistga pa ne. Tku usmilen b mogli bit usi Ide na celmu svet, koker sva midva z gespudam mestnem poglavarjem, pa b blu glih tku lušten no svet, koker je u nebesih, škoda de s Ide no dajo tego dupuvedad.
Jest sfem unikat, ke je tista gespudično iz Nove založbe utunila, brau u enmu nocjunalnem dnevnike, de je mela sam peistu dinarju plače na mesec. Tu se tku bere, koker de se s taka plača nubeden ne more navadet plavat. Peistu dinarju res ni velik. Z hiksusautumubilam se res ne more vozet h kupajn. Plava se pa mende lohka, zatu, ke jest ena frajla puznam, ke je pr enmu naojunalnem prvak ari bla u služb, pa ni mela prou nubene ptače, plavat zna pa tku, de ja nubena ribo ne puseka. A sin, petsiu dinarju nima pr plavajn prou nč za upraut. Pa tu ni sam ena. Tist no c junaki prvakar mo namreč usacgo pu leto u soj kancelari taka brezplačno frajla. Jesi sem jih že več puznou, po so use znde plavat. Po nacjunoJen prvakar nubene frojle no prosa, keder ja gor uzome, če zna plevat. On kar prau: pu leta bote tlela pr men prakieciral, sevede brezplačn. Cez pu leto borna pa vidi, če bote za kašna raba. Kirlker je men znan, pa žali-bog du zdej Se ni bla nubena za raba. To bog gespud naojunain prvakar ma že tako strašna smola, de nubene frojle u pu leia ni mogu tku ubrihtat, de b zasležila kašna ploča. A ni tu čuden. Utunila mu pa du zdej tud Se ni prou nubena.	p_ Q
izumrli Premvslovd, je goriSko^tirolski grof in koroški vojvoda Henrik kot svak zadnjega Pre-mysIovca kljub hudemu nasprotovanju Habsburžanov postal češki kralj. Novi kralj se pa na Češkem ni mogel uveljaviti in se je že čez štiri leta umaknil srečnejšemu tekmecu Ivanu Luksemburškemu. Poslej smo ostali Slovenci in Cehi zt vselej ločeni in tudi tako zvanega koridorja med Jugoslavijo in Češkoslovaško nismo mogli dnbitL
Prvi srbski kralj
. Kot Hrvati, so imeli hidl Srbi spočetka dve državici. V notranjosti balkanskega polotoka je bila Raška, imenovana po reki Raški, in nje vladarji so se imenovali »veliki župani«. Druga je bila v Primorju, ob sedanjem Skaderskera jezeru, in se je imenovala Dioklitia ali Duklja po starem rimskem mestu Dioklea, kjer je bil doma rimski cesar Dioklecijan. Tu je vladal v 11. stoletju knez Štefan Vojislav in te spretno otrese! bizantinske nadoblasti. Tn se je širila zapadna rimska cerkev, in Vojislavov sin m naslednik Mihael je dobil od papeža Oregorja VII. kraljevski naslov in s tem priznanje neodvisnosti (okrog leta 1077). Ze prej je bila za Srbijo ustanovljena jx>sebna nad-škofija v Baru, katere nadškof nesi Se danes čast« naslov »primas Serbiae«.
Ludovik XII. o Benečanih
Francoski kralj Ludovik XII. (1498—1515) je o priliki beneško-turške vojne dejal beneškemu poslaniku ali »oratoriu« Loredanu: »Vi Benečani ste modri v svojih sklepih, bogati zakladov in revni duha in moštva v vaših vojnah, tak strah imate namreč pred smrtjo. Mi pa začenjamo vojna podjetja pripravljeni zmagati ali umreti.« — Sicer je pa že srednjeveški pisatelj Salimbene pisal »Benečani so skopuhi, trmasti in praznoverni ter bi si najrašji ves svet podvrgli, če bi mogli.«
Krizanica
						1		2		3	
4		5		6							
						7					
8											
				9			10				
11											
							12		13		14
	15		16		17						
							18				
	19										
							20		i 1		
	21										
(grozi b6—b7), Sc6-e7; 45. Tb8—18 (Capablanca si vzame raje še par pešcev, kot da bi s c7—cfiO in b6—b7 vzel figuro), Lf5-c8- 46. Tf8Xf7, Se7—d5; 47. Tf7Xg7, Sd5Xb6; 48. Tg7-h7, Sb6-d5; 49. Tlh7Xh6+, Kd6Xc7; 50. e2-e4, Sd5—e7; 51. f2 —!3, Kc7—d7; 92. h2-hi, Kd7 cS; 53. Th6 f6, Se7—g8; 54. Tf6-c6 in črni se je vdal. S Tc6-c5 more beli dobiti še enega pešca in borba proti taki premoči bi bila seveda brez izgledov.
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. neumen Slovak, 4. rastlinski oganjek, 7. grško mesto, 8. listnato drevo, 9. važna listina, 11. vas na Kočevskem. 12. podnebno telo-15. druga beseda za ianah, 18. gibanje zraka 19. «i, stilna priprava, 20. oblika tekoče vode, 21. hrib | pri Belgradu.
j Navpično: 1. razmočen prah, 2. velika rastlina, 3. šolska potrebščina. 4 svetovna povodenj, 5. ostanek pri gorenja, 6. maža za vozove, 10. del obleke, 13. merilna priprava. 14. dan v tednu, 15. asovno razdobje, 16. druga beseda za misel, 17. sveta podoba.
Rešile v križanice
Vodoravno: 1. bas, 4. som, 7. obet, 9. kava? 10 reja. 11. umik. 12. Laba, 14, brod, 15. Usora. 17. uta, 18. Saone, 20. stan, 22. azil, 25. Stol, 26. Abil, 28. mimo, 29. vaja, 30. oko, 31. nas.
Navpično: 1. bor, 2. Abel, 3 se'a, 4. Samo, 5. Ovid 6. mak, 8. Tabu 9. kura, 13. Asuan. 14. hrana, 16.0to, 18. salo, 19. Ezav, 20. stik, 21. Tomo, 23. Ihan, 24. Lija, 25. smo, 27. las.
Šport
28 Jugoslovanov dospelo v Berlin,
da sodelujejo na mednarodnem športnem taboru
Odbor ta ievedbo lahkoatlettkih IvomateKov v Ljubljani — iluibeno. V pon«d«Uak prire.ll Olimpijski podgd bor t Ljubljani ob 16.* n« totov«di»6a akeea Sokola v IVoUjo poslovil«) tohkoaUetuko m*-ralltov vsa«n odhajajočim o)Ln»i»iJ«ktra r«pr»T«nUrntooi.
Berlin, M- julije
Potovati v Berlin je te dni najmočnejša želja vsakega športnika. Tej želji se je odzval« do danes ž« 42 narodov, Id so prispili v Berlin k olimpijskim igram. Med drugim se vrši za časa olimpijade tudi veliko taborenije športnih viaokošolcev vseli držav. Na to tab oranje, ki se vrii kot športno-pe-dagoški kongres, so prispeli tudi Jugoslovani pod vodstvom našega sotrudnika. Kongres s« ie pri£«4 danes in bo traial do 17. avjfust«. Namen kongresa je proučevanje telesne vzgoje po edinih narodov in sistematično posečanije vseh olimpijskih tekem.
PRESENEČENJE NA MEJI
Ko j« včeraj poiovala nai* delegacij« nuno
Solnojfrada, je bOa na nemški obmejni postaj v
Freilassingu deležna prvega presenečenja. Vsa vasica se j« zbrala na kolodvoru in nam kot prvim jugoslov. gostom priredila nad vse prisrčen sprejem. S cvetjem, godbo in pozdravnim govorom so nam simpatični vaičairi izrekli prvo dobrodošlico.
V Monako vem smo srečali prv« svoje tovariše, delegate fašistične vieoike šole iz Rima, ki so se kretoli po ulicah v importiramh oficirskih uniformah italijanske mornarice.
Nemci so nas povabili v Kfirastlerhaus, kjer smo imeli skupno večerjo s kitajsko olimpijsko ekipo. Kimalu smo se seznanili z bivšimi kitajskimi slušatelji berlinske visoke šole za telesno vzgojo, ki so nam pripovedovali o lepotah 28 dnevnega potovanja v Berlin.
POTOVANJE BREZ POTNEGA LISTKA
Pomotoma ee je zgodilo, da nam Nemci niso pripravili voznih listkov. V Nemčiji so namreč vsi udeleženci športnega kongresa gosti nemške vlade. Vendar ni bilo nobenih težkoč. »Če nimaite voznega listka, ga bomo poslali za vami...«
Potem, ko smo si v MonaJcovem ogledali znameniti »K&nigsplatz« z učinkovitim spomenikom 1. 1923 padlim hitlerjancem, smo sedli v poseben hrzovlak, ki nas je skupno s 161 Kitajci odpeljal
Francoski ptavači
prvič v Ljubljani
Danes ob 21. M kopališču SK Ilirije
Renomirani Cercle de« Nagettr« de MarseiHe, ki je eden francoskih plavalnik klubov, nastopi v nedeljo zvečer proti naši olimpijski reprezentanci. Za naše občinstvo bo to zadnja prilika, da vili olimpijce pred odhodom v Berlin r ostri borbi z možem ci
Elita naših plaračev, Wilf«n, DefiHpis, Cerer, Gazzari, Ciganovič, bo dokazala, da je vredna zastopati naše barve ▼ Berlin«.
Bogat spored bo gotovo navdušil gledalce, saj f« Ilirija v izpolnitev programa povabil« v Ljubljano še člane zagrebškega ZPK. Na programu so tel« točke: 100 m prosto gospodje, 50 m hrbtno dami, 200 m prsno Soepooje, 50 m hrbtno juniorji, 3 z 50 m mešano gospodje, skoki, 100 m prosto dame, 5x50 m prosto gospodi«, vraterpoloi Reprezentanca Jugoslavije : Cercle des Nageurs.
Cenjeno občinstvo rabimo, da kopi vstopnice v predprodaji na kopališču SK IHrije.
Vsi tisti, ki mnogo sedijo
treba, da preprečijo zle posledice tega načina življenja z rednim pitjem znamenite
ROGAŠKE SLATINE
ki prijetno podpira in pospešuje delovanje prebavnih in odvajalnih organov. F_____Reg. S. br. 9827/«.
v Berlin. Potovanje v ocBičnSi rozovih II. razreda brez voznega listka je bik> užitek svoje vrste...
PRVI VTISI V BERLINU
Anhalterbahnbof je ves v zastarali in vendb. Godbe vrše redno »dežurno službo« in igrajo vesele koračnice, prepletene z državnimi himnami. Zdaj igrajo italijansko, zdaj poljsko, zdaj indijansko, zdaj jugoslovansko.
Po vseh zgradbah vise venci a peterimi krogi, zastave vseh barv in vmes rdeče s kljukastimi križi. Tretje carstvo slavi olimpijado in po njej sadove svoje organizacije. Po ulicah vidite vse narodnosti. Vsi so uaUočmirami, vsi zdravi in veselo razpoloženi.
Z velikimi omnibosi so nas odpeljati t športno taborišče, katero so zgradili vojaki v bližini državnega športnega polja. Ko smo prikorakali v taborišče ,je godba zaigrala državno himno, vodja tabora, univ. prof. dr. Jack, pe nam je izrekel dobrodošlico. Naše močtvo vztraja na vsak korak • svojo
disciplino in lepo uniformo simpatije tujcev.
Tekom današnjega dne so dospela v taborišče že skoraj vsa moštva. Na naS levici so Kanadčani, na desnici Iranci, nam nasproti Indijanci. V taborišču imamo svojo pošto in banko, trgovine, bolnišnico, obednioo, gostilno, kino, stražo itd. Po-edina moštva se skrbno pripravljajo, zaikaj vršili se bodo razni nastopi in tekme.
VEČER V TABORIŠČU
Ko vam to pišem, je že davno legel mrak na zemljo. Sredi taborišča igra vojaška godba, krog katere so se zbrali tečajniki vseh ras in kontinentov. Za našim šotorom so se zbrali Iranci, ki ob mandolinah prepevajo svoje monotone pesmi. Pravkar se je vršila zamena straže. Trdo so prikorakali možje v čeladah, razkoračili so se in čuvajo. Ob 11 se bo oglasila trobenta, znak za obvezno spanje in ob 6.50 bo budnica; ob 7.15 gozdni tek po Grunewaldu in ob 10 jutri slovesna otvoritev kongresa.	Drago Ulaga.
Vsem športnim organizacijam podzvezam in klubom t
V ponedeljek 27. t. m. priredi Odbor za izvedbo lahkoatletskih dvomatehev v Ljubljani ob 18.45 telo-vadišču Ljublj. Sokola v Tivoliju pod našim okriljem poslovilno lahkoatletsko prireditev vsem odhajajočim lahkoatletskim olimpijskim reprezentantom iz dravske banovine. Imenovani odbor je na to prire ditev povabil zastopnike naših najvišjih oblasti: banovine, komande divizije m mesta ter vse ostale olimpijske reprezentante Slovence za sabljanje, boks, plavanje ,kolesarstvo in rokoborbo, kakor tudi. vso jugoslovansko olimpijsko plavalno reprezentanco, ki vrši svoje zadnje priprave pred odpotovatijetn. v " "ikm.
MimpijsVi odbor tem potom vabi vse zvezne,
Ljubljat
Oli
Za obrambo
slovenskega nogometa!
Popolnoma neupravičeno in čisto brez vsake stvarne potrebe je napovedala zagrebška nogometna podzveza (ZNP) vojsko našemu predstavniku v nogometnem športu, »SK Ljubljana«. Seveda moramo povlariti od vsega začetka, da ®e vsi klubi Zagreba in Hrvaške sploh nikakor nočejo inden-tificirati s tem bojem, ki je inscenarina Ie od nekaterih predstavnikov tzv. vodilnih klubov Zagreba.
Tej gospodi namreč, nikakor ne gre v glavo, da naj se v Ljubljani vendarle konča samomorilni dvoboj med SK »Ilirijo« in ASK »Primorjem«. Zdi se jim kar nemogoče, da v bodoče ne bodo mogli izigravati enega proti drugemu ter igrati vlogo tretjega, ki pobira klobuke. Če bi bili pravi športniki, veseliti bi ee morali konsolidacije in dviga nogometa v LjubljanL Mesto tega pa vidimo, da se jih loteva nervoza in strah, ko naša »Ljubljana« od tekme do tekme napreduje in postaja v nogometu činitelj, s katerim bo treba prav resno računati.
Izrinili so »Ljubljano« iz tekmovanja za jugoslovanski kup. Toda s tem so, sicer proti svoji volji, dosegli, da se to tekmovanje sploh ne more imenovati več: jugoslovanski kup, ker ne sodeluje niti predstavnik slovenskega nogometa niti državni prvak. To je tekmovnaje, organizirano od nekaterih veličin pri ZNP in od opozicijonalcev proti bel-grajskemu športnemu klubu.
Ker tej gospodi vsi avtomobilski lovi in posebni ljubljanski posredovalci niso prinesli uspeha, ker jim ni uspel opoloviti in pridobiti ljubljanskih igralcev, da bi tako oslabili »Ljubljano«, se poslužujejo sedaj druge taktike. S formalnimi, za lase privlečenimi argumenti skušajo sedaj izriniti SK »Ljubljano« ne le iz kup-tekmovanja, temveč tudi iz liginega tekmovanja za državno prvenstvo.
Športna Ljubljana ne sme dopustiti, da se takšne nakane posrečijo! Dokazati moramo, da naš nogomet ni inferioren temveč enakovreden, če ne še superioren onim, ki ga skušajo odriniti od tekmovanja za državno prvenstvo.
Odbiti moramo energično ta nešportni napad na naš slovenski nogomet!
Da damo našim nogometom vso moralno podporo, da se pomenimo tudi o potrebni materijalni podpori našega nogometa, se bo sestala vsa naša poštena športna javnost, brez razlike klubske pripadnosti, v torek dne 28. t. m. ob 20. uri v kletni dvorani hotela »Miklič«, na športni konlerenci SK »Ljubljane«, kjer bo razpravljala in' sklenila potrebne ukrepe v obrambo naših športnih pravic in naše športne časti.	L K.
podzvezne, športne organizacije in klube, da pošljejo na imenovano športno, in poslovilno prireditev svoje vrhovne predstavnike in pozove j o svoje članstvo, da ee slednje pohioštevilno udeleži. Olimpijski pododbor v Ljubljani.
Hazena SK Gorenjec : SK Jadran
Danes popoldne ob 16 nastopi na igrišču SK Jadrana v Koleziji simpatična družina SK Gorenjca proti mladi družini SK Jadrana. Ker je to letos prvi nastop hazene v Ljnbljani, ljubitelje tega lepega športa vabimo. Po tej tekmi pa nastopi moštvo Grafike proti moštvu Jadrana. Oba kluba bosta preizkusila nekaj novih mladih moči. Vstopnina za hazeno-tekmo minimalna.
REKA: ZAGORJE. V nedeljo ob 17.30 se bo vršila na igrišču Reke prijateljska tekma med zgoraj imenovanima kluboma. Zagorčani so prvaki Zasavja in igrajo lep nogomet, kar so pokazali zlasti v prvenstvenih tekmah. Tudi Reka je že prebolela krizo ter bo nuetila Zagorju trd odpor. Zaradi tega ue obeta lepa tekma dveh izenačenih moči.
IV. mednarodni table-tenis turnir na Bledu
Pod pokroviteljstvom Njegovega kraljevskega Visočanstva kraljeviča Andreja, priredi
ŠPORTNI KLUB ILIRIJA LJUBLJANA Dne 27. In 28. julija v Park Hotelu.
Discipline« 1. Single gospodov za prvenstvo
Bleda 1936. — 2. Double gospodov za prvenstvo Bleda 1936. — 3. Single gospodov kail. B. open za letoviščarje. — 4. Single dam za prvenstvo Bleda 1936. — 5. Miksed-double open. — 6. Single-juni-orjev open. —• 7. Single dečkov do 14. leta open samo za letoviščarje. — 8. Handicap-snngle open. — 9. Turnir moštev po Daviš cup sistemu open.
Prijavnfne: Za disciplino 1, 4, 6 20 Din, — Za disciplino 2, 5 Bin 25. — Za disciplino 3, 7, 8 15 Din. — Za disciplino 9 30 Din.
Določila: Tekmuje ee z »New Vlila« žogami po cup sistemu na dva dobljena eeta. V disciplinah 1 in 2 se tekmuje na tri dobljene sete. V diaci-lini 1 tekmujejo zadnji štirje vsak proti vsakemu, [andieap single se igra na en set do 60 točk. Turnir moštev se vrSi po Daviš cup sistema. Moštvo tvorita dva igrača. Turnir se vrši dovoljenjem in po pravilih Jugoelovanske table tenis zveze v Zagreba.
C as igranja: Igra se oba dneva od 9—12 In od 14—19. Turnirsko vodstvo si pridržuje pravico, da v primeru velikega števila prijav turnir za en dan podaljša. Tekmovanje se vrši v gornjih prostorih Kazine.
Nagrade: Prvi in drugi, pri zadostnih prijavah tudi tretji, prejmejo darila. Zmagovalec discipline 1. prejme naslov: »Zmagovalec IV. mednarodnega turnirja na Blodu 1936« in pa prehodni pokal, ki st ga osvoji po trikratni zmagi. Pokal in naslov brani g. Karlo Stein, član Žagrebačkog Klizačkog Društva Kraljice Marije.
Prijavnine je nasloviti na naslov: Ernst Nngy, Bled, Park Hotel (pripisati table tenis turnir). Sicer se prijave lahko oddajo do pričetka turnirja vsak dan od 11—12 in od 16—19 v Kazini. Žrebanje se bo vršilo dne 26. julija 1996 ob 21 v gornjih prostorih Karine.
Turnirski komite: Inž. Stanko Bloudek, predsednik, cand, iur. Ernst Nagy, vodja turnirja in handicaper, cand. Inž. Dušan Zeleznikar, vrhovni sodnik.
s ir Relrn v »ntn "J. t m nh 19 m «» vrli » Mtlh-«ki gu.rrt«rr»bi taredma do.la livrnvnega oHImra. Odborniki brea tajamo vnil	vtur.no! — IMočiasmo s<wtan«k vwli
igraJccrv (ludi jiilllorjevj. Z:i vse obvr/.uul
Zrnat Vi ftlui popolnejše in -raornoji« lovedbe •Uulnje jo v«i UuMjanalof lahko»tlol«ki Uobl utaviM aa rampo-lavro r«UtolJ«ivo, ki sicer: ASK Prtinorje 10, SK Ilirija 10. 2SK UanueH 5, SJt KoroUun i, SK Jadran i, SK Pta-ntiM J In SK Slovan i. BedtiaUI m tamjo javi« atat-bodočemu o«l,borovoin«i fuTvkeiotiarJn Savi 8anc'iz>a n« tahiviuMAini naoaxwn«>e ob 16, Po enoga blwajmika m anoga blldcterja «t»vHj\ na ran polnem SK Ilirija In ASK IVimorje. OWo^iw>an odbor m pomiva, da pride n« telo-v^nliA'0 v poivodedjnk ob IS, <la fomil uwlnje pirtpraiTe u prtr«dlit«T. PnedAndutic.
Zbor UiMtoatletMhih todnlkov. Na MukoatlsteiM md tta#r, ki ee rrii v. ponedeljek 27. t. m. na telovadi K n Li'tbljain»k«*a tvAola t MvoRJu e priSetkom ob b.4s, se odreja tule »odniaki s bor, Trhovnl '»odmik: Oorlemc, vo (kltakj toku«rw«nJa: Kermarvmer, starter: I/uVn, sodniki In fasanterilei: Wtod*wh. Brada« Meemtar. Orttofelri, Polajnar, Cimp«rm«n, HvaJe, Kodam, TVtmlk, Premori!, Oiidorman, S. Suneta,	odbvra »e vrši Isti
dan ob 31 v rONtaivmcIdi SJ aurvirt. Udolažba obvor/.rm.
P1
H;
Radio
Programi Radio Ljubljanai
Nedelja, M. *>**>.- M0 Same poskoAne - ...
okrogle (M airlstrav bvartet) 9.4S Oho, poroftlila, sporod 9.00 RrtUjwol: s-ullta (iplošfte) 9.15 Pi-bimb cerkvone frlasb« 1» trnovske oorkive 9.15 Venski govor (p. dr. Itonimn Tonrinoe) 10.00 Koncert taanburjidkaga dmfttva «KoJ(x in Trbovelj 1344 Prorn«nail«l koncert ipodib« 4S pp. Trt-Jarvnkfur« (preno« s oklngona na paJaAi Kreditne ban e) lfi.OO Cos. vreme, aporod, obvestil« 18.00 PloM« po aljah naročnikov 17.00 Kmetidulia ura: O prijateljih in Bo-vra-fcnLk iti v nakani vrtinainstvu (g. SliroUelj JobIip, naidmorniik AodHkdh vrtov T p.) 17.30 I.ajhikiJi no<t naokrop — Stari ln novi piesd (,plo«6o) 18.00 Dobrobit. PravlJIAn« ijvoCn« Isra. Napisal Ermest A(Uun»S. Israjajo <Moni i ad. iiTTB.lHke dnižtae. Vodstvo:	P«i«x»v Ivan 19.00
Cas, vrome, pnroCMoi »porod, obvoHtlla I9.S0 Nac. um: Sodelovanje Juiroslavje na XI. cdiumipljadt (.lanukovtč ii Zagreba) 19.50 PloKe 30.00 8ollwti/ni koncert Sodelujejo: g. prof. Pavel Skvic (Jdlavir), smW. Vanda Zihar (.pege), I. prot. Mnrjau IApovSek (spromljava) 21.20 Podoknioe na |>l<»Wah) 22.00 Cns, vreme, poro&iil«, spored 22.20 ""cmni za ples (Miokjr — jw.|.
Ponedeljek, V. julija: IB.flH F.mn.| nmitje rnninh opnr (■liloSče) 12.46 PoroftMa, vrome 18.00 »]K,i-ral obve«tiln I8JS ValAkii (iplošie) 14.00 Vreme, bnr'/,a 111.lin f'a«, vreme, poroi>iila, S|>oreil, obv<wti,la 19.:W Nac. ura: Šnikik Stana (dr. S. KajtorMi« te Beltrra.da) le.fill (ilav.imov: Stonika Haam, Himfoničina slilka (iplofifo) 20.10 Kulturna kroniika: Marija BaSkirfiova (g. tir. Niikola Proobra-ien«k'ijl 20.30 Za 7.abavo iin oddiihl Veiar lahike plaslie iu vesolih pesnili. Sodelujmo: gg. AnlmioirM in HarSla« (dnet kitar), g. Malnso Hiil Okniplati) Vn ploft^e 21i.no Crns, i-rmne. pororila, upo^ed 32.20 SohiDber.t: Simfonija v h mota (iplofiče).
in želeji
OpaScta
Navad«« «awjt«fc
t k; msmehds, a
pftlliss
• Din 4-—
Navodila dobite pri Vašem trgovcu.
Razpošilja Dr. A. Oetkcr, Maribor
NO VO!
Ravnokar j« izšel nov adresar »Industrija in obrti v dravski banovini 1936«. Knjiga vsebuje najnovejše podatke o industriji in obrti in sestoji iz 16 poglavij. — Vsako večje podjetje in vsak poslovni človek si mora nabaviti to knjigo. Knjiga stane s poštnino \rred 40 din, po povzetju »li denar naprej. — Založba «Reklema Saturn«, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 5. —
Drugi programi*
Nedelja, K. julija: Belgrad I.: ».flfl Bohomuki
večer 22.00 Prenos te kavarne 22.r>0 Plr*iiie pkrftOe — Belgrad II.: 19.00 Jufroslaiv.tj« lin film (dr. Sctiaeht) — Zagreb: 30.00 Oolo '211.311 1'kiSre 20.15 Vo«el večer 22.14 Lahka gilasba - Dunaj: 20.3S Prenos oenkvenejra kon c.nrta ta SotaoRTada 21.45 Plošč« 22.20 S«prom in klavir 2S.10 Plesna srlasba — Budimpešta: 20..Vi Violina 21 JO Jaza 'J2.30 Voja«ka Rodl>a — TrsLMilan: 17.000 Ijahka »laisba 20.40 Pirandcllova komedija 21.30 Prenos te Vair-S;uve 22.00 Sianfoničn koncert 23.1S Plesna »l<wba — Rim-Bari: 20.40 Fcirrarijftve gJn^bona komefltja ^linjj prro-lrfjani« — Praga: 20.05 Snippejava komedija «Booeaclo< 21.10 Sketoh cZalJnbljenčev «rd« 31.30 Glasbeni sproliod po IVratiBlaivi 22.35 Plo^č« 23.00 Prenos te Tater — Var-Sava: 18.3f> Veliki dunajski potpm-i 20..W Vo«eli prenos ta r,vw« 21.30 R.iidniirtknea fmita .Zandice. 22.20 Plesna ITla-sba — Berlin: 20.00 Simfonični k<incort — V»a Nemčija: 20.00 Prano« s kon«rnsa v Hamburgu 21.10 I«Jvk« ta prtoma gloHba (te Borilna), rut" «*v.....
, B' Ponedeljek, «. julija; Belgrad /„■ 19.50 Narodne
imil 20.30 Maasonrtova opera iManon« — Belgrad II.: .00 Zahod' sonca b« H vam (MfHAM*) — Zagreb: 20.00 T^if.cViniijova opera <Madama Bmitlerfily« — Dunaj: 30.00 Vojaška godba 22.20 Cigamska glanba 21.00 Venlljeva otpora	23.30 Jam — Trst-Milan: 17.15 Plesna
Klnelba 20.40 O. StraiienavA opereta »Vailfikov č«r«, naito plosna plašim — Rim-Bari: 20.40 Pele 21.30 Vokalni koncert 22-.K). Plesna »lasba — Praga: 20.50 Koncert č«-5ke futiarmonije 22.16 Plošče — VarSava: 10.00 Klavirski koncert :1.00 Orkester vojn p mornarice 22. IS Sim-foniini kxmoert poljMke ga«sbe 23.00 Plesne plošoe — Berlin: 30.10 Pewter večer — Psa Nemčija: 15.15 Prenos ta Topole: olimpijska balklja dospe na Oiplonoe 20.10 Preino« s kongresa v Hambnrrpu 22.30 Bnlelma gil««ba ('ta K5niigswui»t«rhnimnn) — Beromilnuler: 19.25 Prantnr platfbeni program 20.10 Shawova komedija «I)oklor na ra/ipotjTic.
/On
BOSCH-SERVICE
izvršujem vsa popravila magnetov za avtodynaine, za-ganiače (Anlasser) ter vso električno napeljavo na avtomobilih in motociklih. Lastne naprave za polnenje akumu latorjev. Vedno v zalogi vse tovrstne Bosch - proizvode.
J. KRALJIC
Ljubljana, Gosposvetska c. 13. Tel. 2535.
Umrla nam je naša 'iraga soproga, mama, *t«r« mam«, sestr«, tašč« in teta
Rozino Race roj. lager
Pogreb drage pokojnice bo ▼ nedeljo, dne 26. julij«, ob 15 iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Franc, soprog. Danica, Lidija, Božo, Rado in B<Wis, otroci. Matilda in Agica, sestri. Silvo Grgič, zet. Vesna roj. Ska-ljer, snaha — vnuki in ostali sorodniki.
Oskrbite si
za Vaše leposlovne, > znanstvene in druge knjige primerne preproste ali fine
Poslužite se
za vezavo revij: Dom in Svet, Mladika, Dustracija, Zena in Dom
trpele vezave orlgmaSmh p&atnic
katere Vam nudi
Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne
I, L I O. I. •
Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/TL
NAZNANJAM T03NO VEST, DA M1S JE ZA VEDNO ZAPUSTILA MOJA NAD VSE LJUBLJENA SESTRA, GOSPODIČNA
ANA EBERLE
ZASEBNICA
POOREB BLAOOPOKOJNE BO V NEDELJO, DNE 2«. JULIJA 193« OB « POP. IZ HlfiE ZALOSTT 8TRELISKA ULICA AT. 7 NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU SV. MASA ZADURNTCA SE BO BRALA V TOREK, DNE 2S. JULIJA 1036 OB 7 ZJUTRAJ V FAItNI CERKVI SV. PETRA V LJUBLJANI, DNE 25. JULIJA 1»M
V TMENU ŽALUJOČIH :
JUVELIR JOSIP EBERLE
Železnica Št. Janž-Sevnica
12 km nove proge - 5 tunelov - 9 hm proge za 12 milijonov Din - 900 delavcev ima delo in zaslužek - V avgustu licitacija za drugi odsek
Pogled na železniški most čez Mirno, kjer se začenja nova proga nekako tam, kjer se odcepi na nasipu steza
Po Mirenski dolini
Že obstoječa proga Trebnje—Krmelj, ki meri 20 km in 740 m, je bila zgrajena leta 1908, torej istega leta, kakor lokalna Kranj—Tržič. Zadnja proga, ki smo jo dobili pred svetovno vojno pa je bila proga Novo mesto—Črnomelj (leta 1914). Nova proga se odcepi od dosedanje med postajo Pijavice in Krmeljem. Postaja Pijavice leži 16 km 300 m po progi merjeno od Trebnjega. 700 m naprej od postaje Pijavice se že začenjajo v dolžini 800 m prva gradbena dela, ki imajo namen Ie ublažiti prehude ovinke dosedanje proge. Pri 17 km 850 m stare proge Trebnje—Krmelj pa se bo od-ccpila nova proga proti Sc vrv. ci. To mesto leži takoj ob drugem železniškem mostu čez Mirno, torej že bližu Tržiča. Odtod bo šla nova proga na-
E
rej in se takoj razširila v novo postajo TriliSe. 'ostajno poslopje v Tržišču leži 650 m od začetka nove proge. Odtod naprej zavija nova proga v dolino Mirne, dočim gre stara ob dolini Hinje proti Krmelju. Nova proga se seveda ves čas drži doline Mirne in stalno pada proti Savi. Cesta po Mirenski dolini gre ves čas ob desnem bregu Mirne, že-
- i™
Levi opornik pri mostu čez Kamenico. Tu bo železniški nasip zelo visok
leznUka proga pa gre po Cevem bregu, najprej mimo vasi Vrhek, nato mimo vasi Gaberje, ki sicer leži na nasprotnem bregu, nato mimo Jelovca in Boštanja, odkoder bo zavila po velikem dovoznem nasipu na savski most in v Sevnico. Na tej 12 km dolgi progi bo padla za približno 40 m, vendar bo 3roga imela največ 8% palca. Že obstoječa že-ezniška mostova čez reko Mirno bo treba temeljito popraviti, nato bo treba ob postaji Tržišče ostaviti še most čez Hinjo. Kake 4 km naprej pa o stal še en most nad potokom Kamnico. Značilno za progo je, da bo na 12 km dolžine imela skupno 5 tunelov, to pa zaradi tega, ker Mirna izredno vijugasto teče po dolini, v katero se z obeh strani spuščajo precej strmi grebeni. Mirna se zvija v hudih ovinkih in ker more železnica v dolini slediti le v blagih ovinkih, ni ostalo drugega, kakor za-viti s tuneli skozi grebene. Nova železnica se gradi kot proga drugega reda.
Dve postaji — regulacija
Na novi progi bosta samo dve postaji. Prva postaja bo nekako pol km od odcepa nove proge pri Tržišču, druga bo približno 6 km naprej v Jelovcu. Postaje so postavljene tako, da bo med Sevnico, Jelovcem in Tržiščem približno po enako dolg odsek proge.
V zvezf z gradbenimi deli na progi bo treba izvršiti tudi več regulacij. Prva večja regulacija bo pod Tržiščem, kjer bo v Mižini postaje Tržišče regulirana Hinja, tako da bo mesto po dosedanjih številnih meandrih tekla le tako, da bo imela njena struga obliko velike črke S. Nadaljnja re*'j1a-cija bo potrebna med Vrhekom in Gaberjem kjer
V skalo vsekana rova ob vhodu v tretji tunel
napravlja Mirna številne meandre (vijuge) po dolini. Tudi tu, približno 3 in pol km od začetka nove proge, bodo napeljali Mirno po na novo izkopani strugi.
Na obeh straneh doline Mirne se dvigajo prir bližno 500 m visoki griči, dočim teče proga po Mirenski dolini, ki leži pri Tržišču 228 m, ob Savi pa 186 m nad morjem. Pičla 2 km stare proge bosta torej odpadla od sedanje nove zveznice na Sevnico. Ta kos progi, ki se odceoi izpred postaje v Tržišču in vodi do Krmelja, bi ostal še nadalje v rabi kot industrijski tir.
Veliko delo — še večje številke
Ker gradijo progo na dolžini vseh 9 km hkrati, človek niti ne dobi pravega vtisa o velikem številu delavstva, niti ne o vseh ogromnih pripravah in potrebah za tako graditev. Le nekaj številk naj nam pove, kako velikansko je to delo. Že sedaj porabijo na dan približno 1 vagon cementa, nadalje 70—80 kg razstreliva in pol km zažigalne vrvice. V enem dnevu pozidajo okrog 6000—7000 kosov opeke in pripeljejo iz Save in Mirne 50 do 60 m* gramoza, čeprav nadrobi tudi drobilec kamenja v enem dnevu precejšnje množine grušča. Dva velika tovorna avtomobila dovažata ves dan od Sevnice potrebščine, pa včasih dovoz še zaostaja. Za celo sedanjo progo bodo porabili 350 vagonov cementa ter bodo zazidali v železobetonske zgradbe nad 60.060 kg železa. Gramoza za beton, za nasipe in drugo, bodo porabili okrog 13.000 kubičnih m, kar da približno 100 vlakov po 25 vagonov. Ob vsej progi bodo zgradili veliko število opornih in podpornih zidov, v katere bo šlo 6000 m:l betona. S to množino bi lako zazidali v betonirani strugi Ljubljanice 50 m struge do vrha. Nadalje bo poleg večjih mostov, zgrajenih v sedanji progi 63 manjših mostičev, propustov in betonskih kanalov za odtok vode pod progo. Za uravnavanje in izpeljavo proge bo treba odkopati in preložiti nad 100.000 kubičnih metrov kamenja in gramoza. Razumljivo je, da se zato enodnevno uelo na progi, čeprav dela danes že 900 delacev, na zuna) ne pozna skoraj nič.
Vozel pod Tržiščem
Sprehod po progi nas takoj ob Tržišču privede na najbolj zanimivo mesto, ki ob sedanjih delih popolnoma spreminja vnanjost doline pod Tržiščem. Malo naprej od mesta, kjer grade novo postajno poslopje in postajo za Tržišče, teče potok Hinja v hudih in številnih ovinkih. Ker potrebuje postaja sama precej prostora, je bilo treba preložiti strugo Hinje. Zaradi tega sedaj na travnikih kopljejo novo strugo in pripravljajo temelje kar za tri nove mostove. Čez regulirano strugo bo šel novi železniški most za novo progo. Ker se pa že pred Tržiščem odcepi stara proga proti Krmelju, bo tudi ta dobila nov most čez Hinjo. Takoj ob i tem mostu pa bo še zgrajen drug most za banovin-! sko cesto. Ta regulacijska dela zahtevajo v resnici mnogo priprav, ker bo treba sedaj še dvigniti poleg obeh prog tudi banovinsko cesto. V Tržišču bo postaja precej razsežna in bo imela štiri tire, postajno poslopje, dve dvojni čuvajnici, stanovanje za nadzornika proge, skladišče in druge pritikline. Dolžina postaje z uporabnimi tiri bo znašala 680 metrov. Stavbe na postaji so večinoma že dograjene in grade sedaj ostrešje.
Sprehod ob progi
Iz Tržišča zavija proga večinoma v zasekih po dolini Mirne. Večja gradbena dela so v dolinici, v kateri se izteka potok Mirne v Mirno. To je kake 4 km od začetka nove proge. Tu bo morala iti proga čez dolinico, ki jo napravlja Kamnica v približno 6 m visokem nasipu. V sredi nasipa bo 15 metrov širok most, pod katerim bo ▼ sredi tekel potok, na eni strani potoka pa bo šla pod mostom občinska cesta, na drugi strani potoka pa še poljska pot. 5 in pol km od začetka nove proge pa nastopa že prvi 314 m dolgi tunel pri Gaberju. Ta tunel gre skozi greben, ki se dviga nad progo kakih 100 m visoko in ki v glavnem sestoji iz laporja in škriljavca. Za prvim tunelom leži v nekoliko razširjeni dolinici druga postaja nove proge: Jelovec. Na tej postaji je glavno postajno poslopje že zgrajeno in pokrito; svet je deloma že uravnan. Gradijo še dve čuvajnici in dovozno rampo. Postaja bo imela tri tire s 650 m koristne dolžine. Takoj za postajo se pri 7 km in 130 m začenja drugi 273 m dolgi tunel, ki gre skozi lapor. Kmalu za tem pa se pri 7900 m nove proge začenja ie tretji 192 m dolgi tunel pri Hruševju, ki gre skozi do-lomitno skalo. Odtod naprej gre proga večinoma v zaseku do 9. km, kjer se sedanja dela končavajo.
Vrtanje tunelov
Dela na progi sami obstoje v glavnem Iz od-kopavanja, uravnavanja in nasipavanja. Po nekod morajo večje kamenite gmote tudi razstreliti. Bolj zanimivo pa je delo v tunelih. Že v mesecu maju so bili vsi trije tuneli prevrtani s tako zvonim smernim rovom, ki je bil seveda manjši, kakor pa bo pravi tunel. Smerni rov je širok približno 2 m in prav toliko visok. Ko je bil prvi smerni rov izvrtan, so izvrtali nad njim še en tak podoben rov, tako da_ je v dolžini vsega tunela šel ror nekako po pritličju in po prvem nadstropju. Ta dela so opravljali večinoma minerji iz Hrvatske in iz Like. Vrtali so z ročnimi dleti, tako da pri teh delih stroji niso imeli mnogo posla. Potem, ko so bili izkopani dvojni rovi skozi tunele, so jih začeli razširjati. Po spodnjem rovu so položili industrijski tir, izvrtali v stropu med obema rovoma luknje in začeli razširjati zgornji rov. V zgornjem rovu nakopano kamenje so zmetali skozi luknjo v spodaj nastavljeni voziček, s katerim so nato potegnili grušč iz tunela. — Prav tako razširjajo sedaj še prvi in tretji tunel. Razumljivo je seveda, da je povsod tam, kjer ne gre tunel skozi popolnoma zivo in trdno skalo, treba take rove temeljito podpreti. Da se rov ne sesuje, je ponekod tako na gosto podport, da stoji bruno poleg bruna. Kakovost skalne gmote sama določa, kako debeli moralo biti leseni podporni stebri. Navadna debelina teh tramov znaša 25—30 cm v premeru.
Betoniranje tunelov
Drugi tunel je že razširjen na pravo obliko in ga seda; betonirajo. Oblika tunela je taka, da ima strop polkrožen lok, ki se naslanja na stene, ki gredo proti dnu navznoter. V drugem tunelu betonirajo tunel po tako zvanem avstrijskem novem načinu, ki obstoji v tem, da betonirajo po 6 m dolge tako zvane prstane ali obroče, ki segajo od stropa do tal. Zbetonirani tunel ima največjo višino 6 m, največjo širino pa 5 m. Kakovost skale
Postaja Jelovec. Slične so zgradbe v Tržišču
same določa tudi, kako debelo mora biti betonsko zidovje v prstanih tunela. V dolomitu zadošča jo 30 centimetrov debeli zidovi, v laporju in škriljevcu pa je beton debel 50 do 60 cm. V tretjem tunelu bodo v kratkem začeli tudi betonirati, vendar po drugem, tako zvanem belgijskem načinu. V tem primeru razširjajo najprej tunel pod obokom stropa in obok zabetonirajo, nato pa šele odkopljejo in zabetonirajo stranske stene in dno. — Dočim je zunaj izredno vroče, je v tunelih precejšen hlad in tudi voda kaj na gosto kaplja od stropa. Navadno se drži v rovih megla, posebno vztrajen pa je dim, ki se dolge ure po razstreljenvanju še zadržuje v rovih. Sedaj veselo ropotajo pnevmatični svedri in delavci se tako okretno gibljejo med ozkimi rovi, katere zastavljajo napoljeni vozički, da se pri vsakem koraku viJi, da so že dolga leta pri tem poslu. In večinoma so v resnici vsi ti mi-j nerji že delali po Turčiji in Franciji, pri podobnih delih.
Slovenija je pred vrevratom imela s svojim obstoječim železniškim omrežjem razmeroma prav ugodno zvezo z morjem. Nekdanja južna železnica je vezala slovensko ozemlje z naravnim pristaniščem — Trstom, na katerega je težilo tudi Slovensko primorje. Od Št. Petra na Krasu pa se je odcepila druga proga, ki nas je vezala z Reko v najkrajši črti skozi Istro. Žal, smo po svetovni vojni zadobili hudo rano v naše narodno telo, s čemer smo hkrati izgubili vse samostojne in najbolj naravne zveze z morjem. Do Sušaka nam je ostala le dolga ribniška bližnjica čez Novo mesto— Karlovec—Delnice, ki prej nikdar ni imela nikakršnega prometa iz Slovenije. V vseh 18 letih po osvobojenju tudi sicer nismo dobili posebnih novih železniških zvez, izvzemši leta 1920 6 km dolge ozkotirne železnice Konjice—Žreče, leta 1924 39 kilometrov dolge proge Ormož—Ljutomer—Murska Sobota in leta 1930 21 km dolge zveznice Rogatec. —Krapina.
Začetek železn. zveze z morjem
Tako moramo sedanjo gradbo železnice Št. Janž—Sevnica smatrati kot prvo večje gradbeno delo za popravo naših železniških zvez z morjem. Sicer ta zveza sama še ne predstavlja zveze z morjem, pridobila bo pa ogromno na svojem pomenu takrat, ko bomo dobili tako zaželjeno zvezo Črnomelj—Vrbovsko, za katero je prav sedanja vlada pokazala veliko razumevanja. S to zveznico bo olajšan ves promet, ki teži iz štajerskega dela Slovenije proti morju, ker se bo izognil ovinka okrog Ljubljane ali okrog Zagreba.
Uhlažitev preostrega ovinka stare proge. V sredi
je odkopan grič v smeri preložene proge
Huda konkurenca Iicitantov
Proga, ki se sedaj gradi, je bila izlicitirana na dražbi 25. sept. 1935. Ta proga še ni celotna zveza med št. Janžem in Sevnico. Meri le 8750 m in je bila nakdnadno podaljšana še za 570 m, zato, da je pri sedanjih gradbenih delih mogoče odvažati nakopani materijal. Vsa proga od odcepa pa do mosta čez Savo pri Sevnici meri 12 km in 10 m. Zadnji kos, ki sedaj še ni v delu in kateri meri 2800 m, bo prišel na licitacijo 12. avgusta 1936. Za most čez Savo pa se pripravljajo načrti in bo licitacija za most, ki bo prav gotovo veliko gradbeno delo, za katero bo treba najbrž žrtvovati več milijonov, prišel na licitacijo prihodnje leto. Zanimivo je zlasti dejstvo, da se je prve licitacije udeležilo nad 10 gradbenih podjetij iz vse Jugoslavije in da je bil skoraj 9 km dolgi prvi odsek proge proračunan na nad 18 milij. Din. Veliko število Iicitantov je seveda dokaj zbilo ceno in tako je dobilo gradbeno podjetje inž. Dukič, ki je ponudilo 30% popusta, delo za 12,280.000 Din. Licitacija je bila odobrena 26. novembra 1935, nakar je podjetje začelo z vsemi pripravami in že v zimi, ki je bila izredno mila, začelo graditi progo. Rok, v katerem mora biti ta odsek proge dograjen, znaša 18 mesecev, tako da bo moralo podjetje progo dovršeno izročiti 26. maja 1937.
Pogled v delavsko kuhinjo, kjer se v velikih kotlih pripravljajo obedi za 30—40 oseb
Za delavce je poskrbljeno
Veliko število delavcev, katerih je sedaj že nad 900, se na dolgi progi kar porazgubi. Izvzemši 150 minerjev, ki so Hrvatje in Ličani, so vsi drugi težaki in obrtniški delavci Slovenci. Med njimi je velika večina okoličanov, ki spijo na svojih domovih. V avgustu bo število zaposlenih delavcev gotovo preseglo 1000, ker podjetje hiti, da izkoristi ugoJno vreme. Plače so za delavstvo ugodne, če upoštevamo, da jim gradbeno podjetje tudi sicer pomaga. Najmanjša plača znaša za delavce, ki še niso stari 20 let, 2.50 Din na uro. Nad 20 let stari delavci dobivajo najmanj 2.75 Din na uro, tisti, ki delajo t akordo, pa zaslužijo več. Te plače veljajo seveda za delo na prostem. V tunelu pa znaša zaslužek na uro najman 3 Din, minerji dobivajo 4 do 4.25 Din, zidarji pa po 5.25 Din na uro. Posebno vprašanje je seveda oskrba delavstva s potrebno prehrano. Čez dan jim med delom na vseh delih proge donašajo posebni nosači vodo, dočim je prehrano tistih, ki ne žive pri svojih domačih, omogočilo podjetje. Podjetje je namreč postavilo posebne barake z adela\ _ -e kuhinje, daio na razpolago kuhinjsko orodje in plača v teh kuhinjah kuharja in pomočnika. Kuhanje samo so delavci prevzeli v lastno režijo, tako da vodijo kuhinjo sami. Prehrana v teh kuhinjah stane 6 Din na dan, pri čemer dobijo delavci zjutraj kavo s polento ali z žganci, opoldne kosilo z juho, prikuho in mesom, zvečer pa še večerjo. Pri vseh teh obedih
V ospredju betoniraa prstan, ▼ ozadju mogočna lesena konstrukcija, ki drži ogrodje, za katerim bodo začeli betonirati nov betonski obroč
pojedo povprečno še za 2 Din kruha, tako da stane delavca življenje na dan 8 Din. Za posebno žejo si na večer lahko privoščijo jabolčnika po 2 Din liter, ali pa cvička po 4 Din liter. Vendar je značilno, da so vsi delavci zelo solidni, da ne pijan-čujejo in da hranijo denar za hujše čase. Tuji delavci spijo večinoma pri kmetih in po barakah, domači spijo seveda doma in hodijo v kantine kvečjemu na kosilo, navadno pa nosijo hrano s seboj. Delavci imajo v lastni režiji 5 kuhinj, v katerih se hrani povprečno po 30—40 oseb. Tudi privatni podjetniki so postavili več kuhinj zlasti ob tunelih, kjer nudijo delavcem tudi ceneno hrano za 7 Din na dan, za 1 Din pa še prenočišč© na skupnih ležiščih.
Ker tudi drugo kmečko prebivalstvo dobi dosti dela, zlasti s prevažanjem, je razumljivo, da bo ta gradnja precej koristila tamošnjemu prebivalstvu, ki bo v letošnjem letu lahko marsikaj prihranilo na izrednem zaslužku, ki ga je sicer na kmetih tako malo. Ker bodo gradbena dela trajala še precej časa, bo za Mirensko dolino ta železnica že v gradbi velikega pomena, ne glede na to, da bodo tudi potem, ko bo proga otvorjena, vsa zemljišča pridobila na vrednosti. Hkrati pa bo proga omogočila popolnoma drugačen in lepši gospodarski razvoj Mirenske doline in razsežne okolice.
Dieselov
motor 4
225 obr./min., z jermenico z elektr. generatorjem za isto-smerni tok 160/115 V, 1380 obr./min., vse v najboljšem stanju, se ugodno proda. Vprašanja na Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani.
Tinček in Tonček korf detektiva
U4.
Kaj je Tonček videl skozi daljnogled
Medtem sta Tonček in gorila splezala na streho splavne hišice in Tonček je pokukal skozi daljnogled, da bi boljie »idel, kaj se bo zgodilo z njegovim prijateljem Tinčkom.
»Le kaj naj storim?« je brundal predse. »Pomagata mu ne morem, to je jasno koit bela dan. Kakor vse kaže, je izgubljen. Morski kiti eo že zavohali pečenko. Od vseli strani ga oblegajo.
Tinček pa se ni tako hitro sprijaznil z mislijo na smrt. Začel je tuhtati, kako bi se rešil iz neprijetnega položaja. In jo je nazadnje res iztuhtal.
Ko sta se orjaška ptiča čez nekaj časa vrnila in zgrabila še vsak po eno podgano, je Tinček nenadoma skočil pokoncu — in tedaj se je zgodilo nekaj tako čudovitega, da je Tonček, ki je še vedno kukal, skozi daljnogled, kaT zazijal od presenečenja in vzkliknil:
»Da bi ga koklja, ta je pa ptiči Meni niti na misel ne bi prišlo kaj takega!«
Kaj je Tinček v tem storil, boste videli prihodnjič!
Kolesa in otroške Vozilke kupite poceni pri
Albin Adami* & Co.
Ljubljana, Igriška ulica 3
(za dramskim gledališčem)
Vljudno naznanjam cenj. čitateljem, da sem svojo
novo trgovino
zalotila z raznovrstnim galanterijskim in vsakovrstnim manufakturnim blagom kakor: moški kam-garni, volneno žensko blago, crep maroceni. crep dešini, deleni in drugim modnim blagom • Velika izbira omogoči vsakomur, da kupi blago po svojem najboljšem okusu, ter najnižjih cenah • Stalno imam v zalogi ostanke blaga, kar je za vsakogar zelo ugodno, ker se za malo denarja že lahko obleče • Zato hitite vlile v novo trgovino!
PAVLA - RABK KRANJ
Glavni trs - v hiši s. Kocbeka
ter se boste prepričali, da
kupite tu blago najcenejše.	' ■
HALO!
Halo! Čevljarji! Pozor!
Tudi za Vas sem bogato založila trgovino z vsa kovrstnim usnjem in čevljarskimi potrebščinami po najnižjih cenah • Blagovolite torej tudi Vi
posetiti novo trgovino
PAVLA RADIČ - ICRAN3
kjer boste točno in vestno poitreženl v Vaše popolno zadovoljstvo.
Kupujte
CHAMPION
samo v teh originalnih ikatljah, da se zavarujeta pred žc rabljenimi «v«čicam[i
CHAMPION l
Glavno zastopstvo ln skladišče ROBERT WEINBERGER, Zagreb - OnnduUAeva ulica 16
Nabirajte polže!
malih oglasov, o katerih gre glas po Sloveniji, da imajo vselej najpopolnejši uspeh. — Mali oglasi v >Slovencu« so najcenejša in najuspešnejša reklama za vsako stroko trgovine in obrti.
Vsakdo more zaslužiti lep denar, če si napravi
polževa zbirališča.
Brošuro s tozadevnimi obširnimi na vodili pošilja resnim interesentom
Fridolin Bischof
Maribor, Melje, Kacijanerjeva ul. 22
Takoj tudi prevzame in kupi polže za svoja zbirališča v Mariboru.
Motorna kolesa
Harley-Davidson in B.S.A. najnovejši modeli prispeli kakor rezervni deli, auto in motor pribor. Glavno zastopstvo motornih koles Harley-Davidson in B.S.A., Plinovka, Araal, Amao, Binks, B & B, Lucas-magneti, diname, svetiljke, akumulatorii, rezervni deli vedno na zalogi
ŠTRBAN - Zagreb, Ilica 164
jadimmsca i'io'fiinm>.i>.$w$Ai;
Dnevna brza pnrobrodna nln/ba 8 Sušaka za Dalmacijo In obratno. z odhodom n SnAaka ob 16 url.
Dnevne redne parobrodeke zveze t t»b »meri ln zn vsa kopališka In letovlftka mesta Jn-£ohIoyuiiHkr obale. Prijetna turlKtovskn potovanja za Dalmacijo, nadalje y.a Dalmacijo ln Grško, vključno vožnja. brana ln postelja, po zmernih e e n a h.
Dvakrat ledennko brza prora Iz Benetk za
Dalmacijo In ohrntno. Redna parobrodna nhr}.l>a za prevoz potnikov In tovora h Suflnka, Iz Truta In ltenetk, za Dalmacijo, Albanijo In Grško. Prvorazredni parnlkl — dobra kuhinja ln
poRtreiha. Zahtevajte prospekte!
POJASNILA DAJE DIREKCIJA NA SUSAKU, NJENE AGENTURE, VSI URADI »PUTNIKA« IN DRUŠTVA »WAG0NS-L1TS/C00K«
ZAHVALA. — Vsem, ki ste naši prerano umrli
MIC/
lajšali gorje v njeni težki bolezni, vsem, ki ste jo pokropili in molili zanjo, in vsem, ki ste ji jioklonili toliko lepega cvetja — prisrčna zahvala.
Najsrčnejša zahvala našemu srčno dobremu zdravniku g. dr. F. Misu za njegovo jx>žrtvovalno in ljubeznivo lajšanje bolečin, nadalje g. primariju dr. V. Guzelju, g. dr. Vidmarju, direktorju Poštne hranilnice za vso naklonjenost, Združenju poštno hranilniških nameščencev, bolniškemu fondu, gg. tovarišem, tovarišicam, prijateljicam, jiosebej še gdč. Mari Lavren-čičevi, katera ji je stala ob strani ves čas njene bolezni s največjo dobroto in ljubeznijo, g. tov. Ditzu za iskreno slovo ob grobu, g. tov. Porekarju za prijazen nekrolog, vsem gg. nosilcem cvetja, čč. duhovščini, posebno g. dr. Demšarju, čč. sestram usmiljenkam za vso tolažbo, vsem znancem in dobrim sosedom, ki ste sočustvovali z nami, in prav vsem, ki ste našo nepozabno Mici spremili na njeni zadnji poti.
ŽALOSTNI KERŽICBVI
Zahvsla
Za izraze globokega sočutja, ki Bem jih prejela ob smrti nepozabnega, ljubljenega
Simna Zaletela
■dravnika v Celju
izrekam vsem najiskrenejšo zahvalo. Posebej pa naj vetja še zahvala predsedniku Zdravniške zbornice dr. Meršolu in primariju celjske bolnišnice dr. Steinfelserju za tolažilne nagrobne besede, dalje njegovim stanovskim tovarišem, ki so delili z nama veliko trpljenje, pevcem za ganljive žalostinke, vsem onim, ki so okrasili grob s cvetjem in ki so dragega pokojnika spremljali v tako velikem številu na zadnji poti ter se ga spominjali z molitvijo. Bog povrni vsem!
Žalujoča zaročenka
mmm
Alja Rahmanova:
13
Tovarna novega človeka
Roman.
In tudi v godbi jo varujem pred vsem, kar je robato, težko, pretresljivo. Veste, da ne poznam nič višjega, kot je umetnost. No, in moja hčerka naj postane moja umetnina, tako popolna, kakor je morda ni ustvaril še noben umetnik.
Vem, da se bo večina izrekla proti moji vzgoji. Rekli bodo, da je barbarstvo, nasilje nad naravo. Toda le poglejte sami: Ali ni Tamara srečna?«
Oči vseh gostov so se obrnile k Tamari. Pred njo so »tale druge jedi kot pred ostalimi. Jedla je lahko sočivje, sadje in angleški beefsteak, zakaj ostala naj bi nežna in vitka.
>Oh, popolnoma srečna sem!« je izpregovorlla Tamara. Na njenih nekoliko bledih ustnah se je prikazal čuden smehljaj, ki je bil skoraj nekoliko žalosten, tako vsaj se je zdelo Vitaliju Vladimiroviču.
>Tamara mojo misel zelo dobro razume,« je nada-ljeva Trofimov. >Dobi tri sto tisoč rubljev v gotovini; ve pa, da je to premalo za življenje, ki ga mora živeti. Sicer Ji bom navrgel letno prav lepo vsoto, ali kljub temu se more poročiti le z zelo bogatim možem, ki ima sredstva, da more dostojno ravnati s tako umetnino.«
Na Tamarinih ustnicah se je pojavil zopet nasmeh in zopet se je zdelo Vitaliju Vladimiroviču, da govori ta nasmeh prav za prav nekaj drugega, kakor pomeni navzočim Popolnoma ie pozabiL da je hotel iti po obedu v knjižnico* in sklenil je, da bo obdržal vedno le njo v očeh in da bo zvedel, je li v resnici »rečna. Vzbudilo je
njegovo pozornost, da je bila videti drugačna kakor v preteklem poletju, ko jo je zadnjikrat videL Izraz njenega obraza se mu je zdel mnogo manj hladen in v njenih očeb se je svetilo nekaj kot ogenj trpljenja.
»No, in danes boste spoznali ženina, ki sem ga izbral za Tamaro,« je govoril zdaj stari Trofimov s slovesnim glasom. »Aristarh Petrovič Seremetevski je. Seveda ni več mlad, je pa zelo bogat in se je že prvič, ko je videl Tamaro, zaljubil vanjo. Tamari je mož prav za prav potreben le kot okov dragulju. Strast ni zanjo. Ona naj bo ljubljena, ali sama naj ne ljubi. To je skrivnost žene. Sicer si pa tudi nikakor ne morem predstavljati moža, ki bi bil vreden, da ga Tamara ljubi. Ona mora ostati kot bela lilija, čista in brez strasti!«
>Vi ste pač pravi romantik!« se je oglasil eden izmed gostov. »Bojim se, da boste s svojo teorijo doživeli velik neuspeh. Človek sicer ni konj, pa tudi ne roža! In človeškemu srcu ne moremo ničesar predpisati.«
Spet so vsi pogledali na Tamaro, a ta je bila takih pogovorov menda že vajena. Saj ni bilo prvič, da je njen navdušeni oče predaval o njej.. .
Po obedu so napravili izlet na otok sredi jezera. Družba se je razkropila in Vitalij Vladimirovič je pohajkoval sam okoli, dokler ni sčdei ob vznožje skale pod preperelo bukvijo. Ugajal mu je mir in čudoviti pogled na jezero. Večer se je bližal in temna vodna modrina se je počasi prelivala v toplo, rdečkasto vijolično barvo. Pravljično so plavale na vodi bele lilije. Vitalija Vladi-miroviča so spominjale na Tamaro.
Nenadoma je zaslišal izza skale lahno, razburjeno Šepetanje.
»No, pri tein ostane. Nocoj zbeživa. Ne morem več dalje živeti kot umetnina. Te osladne sonate, ti romani,
ki govore o vsem, le o resničnem življenju ne, te mlečne kopeli, kako sovražim vse tol In kako so mi zoprni moji starši, ki so me zaprli v to ječo! Meni ni do harmonije v srcu! Živeti hočem! Trpeti hočem! In ljubim Te!
Danes pride baje k nam ta milijonar in potem je z menoj pri kraju. Omožili me bodo z njim in potem mi bo še slabše, kakor mi je že itak bilo pri mojih starših. Zbeživa nocoj! Čakala te bom s svojo spletično pri starem kopališču!«
Po glasu je Vitalij Vladimirovič takoj spoznal Tamaro. Bil je otrpel od strahu. Kakšna razburjenost, kakšna strast je zvenela v vsaki njeni besedil
»Moja ljuba Tamara! Ljubim te,« se je tedaj začul drug glas; »toda reven sem kot cerkvena miš!«
Vitalij Vladimirovič je takoj spoznal, da je z njo govoril študent Fedja, domači učitelj najmlajšega Tro-fimovih.
»Saj mi jo papa vendar obljubil posestvo in tri sto rubljev gotovine, če se poročim!« je trmasto odgovorila Tamara, ki ni bila vajena, da ji kdo ugovarja.
»To pa dobiš le, če se poročiš po njegovi volji! Ne bojim se revščine, ti veš, da sem v njej zrasel. Vso zimo moram prebiti s tem, kar zaslužim poleti. Od česa naj potem živiva oba?«
»Oh, saj jem tako malo! Sama bom delala, sama kuhala, čistila tla in prala perilo.«
Vitalij Vladimirovič je slišal, kako se je Fedju tiho zasmejal in tudi sam se ni mogel ubraniti smoha.
»Ce me danes ne odpelješ, potem je najina ljubezen pri kraju!« je razburjeno šepetala Tamara. »Ali nisi slišal očeta, da vodno pravi: Mož, ki mu je sreča naklonila, da me sme ljubiti, mora biti neizmerno srečen?«
(8
a a U
s i (8
g o D)
■S,g **
S
il
\,» N«
j2<o * t*
Q QS
C o u
m <M<M
e	•
b	a
cd	ce
n	n
U	u ►
M	M
fl 13 C
IM
s
»u o S ►
(D -h.
B 3
i a
M
TO
a
B o •o
A
(0 a
M
C
<0 >
o
m
tn 0 0) S
(S
C *■
4)
m* 0
Z o
_Q O
tsjtt
aii
V malih oglasih velja raka beseda Din 1'—; ienltovanjskl oglasi Din S*—. Najmanj« mesek ia mali oglas Din 10*—% Mali oglasi sa plaSaJejo takoj pri naročila. — Pri oglasih reklamnega značaja so računa enokolonska, S mm visoka petttna vrstica po Din 2*30. Za pismena odgovora gleda malih oglasov treba priložili znamko«
Sluibodobe
Kmečko dekle
pošteno, čisto, ▼ pomoč gospodinji, sprejmem. Takojšen nastop. Ponudbe: Grčman, Zidani most (b)
Zastopnike
ra prodajo posnemaloIkov, brzoparitnikov itd., iiče do. »Persons«, Ljubljana, poStni predal 307. (b)
Prodajalka s kavcijo
■e takoj sprejme. Stanovanja, hrana r hiši. Pla Ca 400—500 Din. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Kavcija«, (b)
Išče se
tehničar
■ dolgoletno prakso v tehničnih ln administrativnih poslih. Ponudbe poslati na : Fabrlka Oružja 1 Mu-nlclje, Užlce.
Dva hlapca
Ba vsa gospodarska dela sprejmem. Anton Keber, Poljanska cesta 44, Ljubljana.	(b)
Kapelnika
ea mestno godbo Išče Glasbena matica v Ptuju. Prošnje s potrebnimi dokazili sposobnosti ln pogoji je vložiti do 10. avgusta. — Odbor Glasbene matice v Ptuju.	(b)
Oženjen viničar
ki zna tudi vsa druga kmečka dela, doM službo ■ 1. septembrom. Vpra-tatl pri podružnici »Slovenca« ▼ Trbovljah pod »Viničar« St. 1066«. (b)
Trgovski pomočnik
■ dežele, pošten, nekadilec, s kolesom, se takoj sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor Stev. 108». (b)
Žagarja in mlinarja
ir eni osebi sprejmem v službo takoj. Starost od fS let naprej. 2aga je na ▼odo. — Vogrlnec Ivan, Hrenova S7, Nova cerkev prt Celju.	(b)
čevljarskega pomočnika
za zblta eksportna dela sprejme Logar Franc Suha 4, nad Kranjem, (b
Vei slikar, pomočnikov
sprejme Kresal Pavel, Rožna dolina cesta IV It 4.	<b>
Stavbni arhitekt
ali lnžener, nezaposlen, se sprejme r stalno zaposlitev. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Arhitekt« »t. 10820. (b)
16-18 letnega fanta
vajenega kmetskega dela, sprejmem. Zaloška cesta 72, Moste.	(b)
Hlapca in deklo
vajena kmetskega dela, takoj sprejmem. Zorman Janez, Šenčur IS. (b)
Potnika
sprejme takoj tovarna hranil. Rajon: Slovenija. Avto na razpolago. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Avtovozač 26« 10852
Plačilno natakarico
za vodstvo boljše rostav racije, s znanjem nemškega jezika, do SS let staro, sprejme takoj hotel »Evropa«, Karlova«.
Fanta
pridnega, poltenega, do 20 let starega, sprejme za tekača »Promet« (nasproti krlžanske cerkve)
Služkinjo
pošteno, pridno, vrnjeno dobro kuhati ln sa vsa hlSna dela, sprejmem za takojšnji nastop. Ponudbe: Vrtač Martin, Visoko St. (, p. Šenčur pri Kranju.	(b)
Šteparica čevljev
ra fina dela, hitra ln pridna, se sprejme za stal no delo. Naslor ▼ upravi »Slovenca« pod It. 10927
Hlapec
ki zna vsa kmečka dela, se sprejme. — HlebS Fr., Zadobrova SI, p. D. M. v Polju.	(b)
Sprejme se dekle
ki zna vsa kmečka dela. Josip Keber, D. M. Polje St. 22.	(b)
Sobarica
ki zna likati in nekoliko šivati, se sprejme takoj na graščino na Dolenjskem. Naslor se Izve v upravi »Slovenca« pod St. 10864.	(b)
Sprejmem hlapca
ia vsa kmečka dela. Jota Babnlk, Dravlje 44. (b)
Zakonca-uradnika
z enim otrokom, ▼ Šmarju pri Jelšah, sprejmeta ▼ službo pošteno dekle, veSčo kuhanja ln nekoliko šivanja. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod št 10607.	(b)
Mlinarskega pomočnika
samskega, ki dobro razume sortiranje moke — sprejmem. Plača po dogovoru. Valjčni mlin Radeče pri Zidanem mostu.
Vrtnar
39 let star, samski, z 20 letno prakso, išče stalno službo za takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod St 10672.	(a)
Dobro izurjeno pletiljo
sprejmem takoj. — Anica Prek, Karadžičeva, Kolliej, Trnovo.	(b)
Šoferja
■ avtom Iščem za potniške vožnje. Ponudbe s ocrao upravi »Slovenca« pod »Avto vožnja« 10818.
Mizarskega pomočnika
veščega pohištva ln dobrega politlrarja — sprejme Sitar, Smihel, Novo mesto.
Družabnika
lsče manufakturna trgovina v sredini mesta, na zolo prometni točki. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zelo ugodno« St 10900. (b)
Šoferja
k tovorni Skodl na sesalni plin, antlalkohollka, •nočnega, mehanika — SSčem za takoj. Ponudbe: Ivo Račlč, »India«, Zagreb.	(b)
Frezerja
■ večletno prakso sprejme takoj tovarna čevljev. Ponudbe na: And. Jakll d. d., Karlovac.	(b)
Prodajalka
mm. mesne Izdelke — se ■prejme. St. Petra cesta ■t «1. (b)
Za Izdelavo cementnega strešnika sprejmem ▼ delo Izurjenega
sfrešnikarja
CIHLAft Ljubljana, Tyrševa H
Služkinja
poštena, pridna, vajena gospodinjskih del — se sprejme. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10897.	(b)
Plačilna natakarica
kavcije zmožna. Išče službo ▼ boljši restavraciji ali gostilni. Je simpatična ln ima tudi veliko dobrih gostov. Vzame tudi na račun ali v najem podjetje. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Plačilna s kavcijo« St. 10892. (b)
Zastopnike in zaupnike
v vsakem kraju, za prodajo Šivalnih strojev, koles, radio aparatov, tudi na obroke, sprejmemo pod ugodnimi pogoji. Neuve-dene v branžl uvedemo po naših organih. Pripravno tudi kot postranski zaslužek. Vsestranska podpora pri delu od tovarne. Ponudbe z natančnimi podatki na upravo »Slovenca« pod »Jugo-strojorganlzaclja« 10870.
Mlado kmečko dekle
bi se rado Izučilo kuhanja. Nastop takoj. Ponudbe podružnici »Slovenca« Trbovlje.	(a)
Diplom, tekstilni tehnik
išče primerno službo. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod St 1066S.
Mesto vzgojiteljice
prosi učit. ablturljentka. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vzgojiteljica« št 10728.	(a)
Šivilja
popravlja obleke, izdeluje in krpa perilo, gre na dom, v kak hotel ali tudi v Dalmacijo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 10727.	(a)
Šofer
trezen in zanesljiv vozač, z večletno prakso ln prav dobrimi spričevali, lsče službo za takoj ali pozneje. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St 1072«.	(a)
Zakonca brez otrok
ISčeta mesto hišnika. — Razumem se tudi na avto ln vrtnarijo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 107 47.	(a)
Pasar in galvanizer
lsče dela; prevzame tudi kako drugo delo. žerjav Karol, Bolgarska 24. (a)
Potnik
ki potuje po bivši Kranjski, lsče zastopstva. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »KarkoM« St. 10812.
D A H E1 Katera še nima ▼ svoji garderobi dežnega plašča, ki se nujno potrebuje na potovanju in deževne dneve, bo istega najlažje izbrala iz ravnokar došle pošiljke pri
F. I. Goriiar. Ljubljana
Sv. Petra cesta Stev. 29
kjer ima največjo zalogo v teh artiklih v Ljubljani. Na zalogi krasni modeli v vseh velikostih, v vseh modnih, svetlih in temnih barvah, poplinasti. satinirani in trpežni svileni. Cena istih od Din 180'— do 450'—.
Otroške dežne pelerine vseh velikosti od 55 cm do 110 cm. Cena od Din 65'— naprej.
il
Dekle
pošteno, staro 22 let, lSče službo r pošteni gostilni. Pomaga v gostilni tn pri gospodinjstva. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 10856.	(a)
Dekle z deželi
izniena llvanja, lite slnftbo v dobri hi«. Ponudbe npr. »Slov.« pod »Marljiva« St 1078J.	(.)
| Brivsko-frizerski vajenec
s triletno učno prakso, išče za nadaljnje eno leto učno mesto. Gro tudi na deželo. Brije ln striže ter Je vešč trajne in vodne ondulaclje ln nekoliko tudi železne. Nastopi lahko takoj ali po dogovora. — Florjančlč, Mestni trg 18/1, LJubljana. (v)
Samostojna gospodinja
ki sna fino kuhati, gre k boljši manjši družini. Naslor r upravi »Slovenca« pod »t 10907. (a)
Ekonom
z dobrim spričevalom — želi mesto oskrbnika, er. praktlkanta na relepose-stm. Najraje k sadjarstvu. — Naslor r upravi •Slovenca« Maribor pod St 1117.	(a)
Kuharica
■ dobrimi spričevali, ki je že nekaj let služIla v župnISču, Išče primerno mesto. Naslov r upravi »Slovenca« Maribor pod St 1114.	(a)
Mesto vzgojiteljice
lSče učit. ablturlentka. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vestna« 10928.
Upravo nepremičnin
aH nekaj ur dnevne zaposlitve sprejme upokojeni sodniški uradnik, vajen tudi davčnih zadev In strojepisja. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10830.	(a)
B
Vajenci
n
Inteligentnega učenca
za trgovino, po možnosti malo maturo, sprejme Veletrgovina Trgovski dom, Maribor.	(v)
Vajenca (-ko)
z najmanj tremi razredi srednje Sole, Iz dobre ln poštene rodbine, sprejme knjigarna ln papirnica Ponudbe upravi »Slovenca« pod St. 10718. (v)
tfanoianja
IŠČEJO:
Dvosobno stanovanje
snažno, lsče tričlanska mirna stranka brez otrok. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Točen plačnik« St 10037.	(c)
Dvosobno stanovanje
snažno, lSče tričlanska mirna stranka brez otrok za oktober ali november. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Točen plačnik« št 10645.	(c)
Družina treh odraslih
oseb išče 2 sobi s prltlkll-naml. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod St. 10739.
Enosobno stanovanje
s shrambo, vrtom — išče mirna štiričlanska družina za september Bežigradom ali v Sp. Slški. Ponudbe upravi »Slovcn-ca« pod »Točen plačnik« št. 10831.	(c)
ODDAJO:
Enosobna stanovanja
kuhinjo ln pritlklino po 180 ln 160 Din v Novih Jaršah 43 ln 69, v bližini šole, 20 minut od carinarnice, se oddajo solidnim strankam. Prednost Imajo državni ln občinski uslužbenci. Nadaljnja pojasnila pri upr. Rozman Iv., Poljanska cesta 16-VIII/9.	(č)
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam avgusta. Bolgarska St 1*.	(■)
Dijake in dijakinje
sprejmem. Nudim dobro domačo prehrano ln skrbno nadzorstvo pri učenju. Schoss, Ljubljana VII — Zibertova 30.	(s)
Soba
Gosposvetska cesta, čista, sončna, novo opremljena, se odda dvefna osebama. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 10798. (s)
Svetlo sobo
poseben vhod, pripravno za delavnico, takoj oddam. Ivan SvetelJ, Bohoričeva ulica 9.	(s)
Separirano sobo
samsko ali pisarniško, oddam za avgust v »Grafiki«, poleg glavnega kolodvora. Pojasnila: pisarna »Grafika«.	(s)
Oddam dve sobi
souporabo kopalnice. — Naslov v upravi »SI.« pod št. 10783.	(s)
Večja soba
s Štedilnikom se takoj ugodno odda plačila zmožni stranki. Ižanska cesta 116.	(s)

Deklica
poštene krščanske družine. ki Je dovršila štiri razrede meščanske Sole ln maturo, želi mesto kot učenka r trgovini ali pa kot začetnica r pisarni. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Slfro »Učenka« št. 10717.	(v)
Vajenko
z meščansko šolo za trgovino z mešanim blagom ISčem za takoj. Ponudbe prosim na tvrdko Kari Koželj, Tržič.	(v)
Cerkveni slikar
sprejme učenea. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Talent« St. 10844. (v)
16 letno dekle
s t razr. mesč. Sole želi kot učenka v trgovino. Naslov v upravi »Slovenca« pod It. 1082«. (v)
Mlinarskega vajenca
poltenega, vzamem takoj. Vsa oskrba r hISI. Alojzij Bizjak, Moste-Zlrov-nlca.	(r)
Slikarskega vajenca
takoj sprejmem. Glavan Ivan, Vodovodna cesta 44
Dvosobno stanovanje
s prltlkltnaml oddam v centru. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 10696.
Stanovanje
4 sobe, vse prltikllne ln vrt oddam za mesečno 1000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod 10740.
Dvosobno stanovanje
novo, s kopalnico ln vsemi prltlkltnaml se odda maloštevilni' čisti stranki tik Rimske ceste. Ponudbe pod »Komfort« 10826 upravi »Slovenca«. (č)
Enosobno stanovanje
se odda. Milčinskega ulica 7.3, Sp. Slška.	(č)
Dvoje stanovanj
1 večje ali 2 manjši - oddam takoj r vili x vrtom. Naslov v upravi »Slovenca« pod It. 10775.	(g)
Trisobno stanovanje
s kopalnico takoj oddam. Tržaška cesta 29/1. (č)
. IŠČEJO: V najem vzamem gostilno
na prometnem kraju Gorenjske. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gostilna« št. 10881.	(m)
ODDAJO: Svojo trgovino
z mešanim blagom, do bro vpeljano, dam v najem proti prevzemu vse ga blaga. Trgovsko dobro Izkušena priletna dama brez lastnega obrtnega dovoljenja ima prednost. Ponudbe prosim na upra vo »Slovenca« pod Stev. 10726.	(n)
LETOUIŠGR
Gostilna »Ljubljana«
v Slbenlku (na obali) Izvrstna kuhinja, ob vsa ki url tople In mrzle Jedi, prvovrstna vina, sobe sa tujce. Cene zmerne. Pen zlon 28—36 Din. Prlpo roča se FranJa ln Andrej 2uljan.	(L)
Upokojenec
ali upokojenka dobi sta novanje event hrano pri samostojni gospe r leto viščarskem kraju. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10721.	(L)
/enitbe
Gospod
dobro sltuiran, poroči go spodlčno ali vdovo z ne kaj dote, nad 30 let Po nudbe upravi »Slovenca pod »Srečen dom« 10850
Ženitna ponudba
Samostojen obrtnik, 28 let star, želi znanja v svrho ženltve s poštenim de kletom od 21 do 30 let s primerno doto. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 10861. (ž)
Dekle
38 let stara, neomadeževa-ne preteklosti, z 12.000 Din premoženja, poroči dobrosrčnega krščanskega gospoda. Ponudbe opravi »SI.« pod St. 10778.	(ž)
Dobro vpeljano trgovino
s trafiko, na deželi, dam takoj v najem, eventuel. dam tudi koncesijo. Po nudbe upravi »Slovenca« pod »Pošta« št. 10660. (n)
Delavnico
takoj oddam v sredini mesta. Poizve se pri hišniku, Selenburgova 6. (n
Lokale
za trgovino ln obrt po ceni oddam. Emonska cesta 2.	(n)
IŠČEJO: Stalna stranka
!!6e zdravo, prazno sobo do 200 Din. Ponudbe pod šifro »Centrlčno« 10679 upravi »Slovenca«. (s)
Vajenko
sprejme krznar Kenk, Židovska nI. 1, Ljubljana. (▼
Kleparskega vajenca
sprejme Mihelič in drug, Tyr8eva 41.	(t)
Vajenca
poštenih kmetsklh staršev, za jermenarsko In torbarsko obrt sprejmem takoj. Hrana In stanovanje proti majhni odškodnini v hlSl Jakopin, tor-bar, Kranj.	(V)
Fant
zdrav ln močan, z enim razredom meSč. šole, 14 let star, se želi Izučiti mehanične obrti. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor It 111«.	(v)
Prazno sobo
svetlo, suho, sončno, v bližini bolnišnice — Išče za september ali oktober TomSIč Marija, drž. urad-nlea, Llplčeva ulica St. 3.
Miren in soliden gospod
Išče lepo, zračno ln mirno sobo, po možnosti v vili v okolici Tivolija. Ponudbe upravi »Slovcnca« pod »Soliden« St. 10909.
ODDAJO:
Dve opremljeni sobi
s posebnim vhodom, ena suterenska, ena v prvem nadstropju, oddam. Frl-Skovec «.	(s)
Opremljeno sobo
mirno, sončno — oddam dvema osebama. Reber 7.
Gostilno
pri Ljubljani, dobro vpe ljano, lepo nrejeno, oddam. Prednost imajo upokojenci, katerih žena je dobra kuharica. Ponudbe npr. »SI.« pod »Stalni gostje« 10777. n
Vinogradniki pozor!
Vinsko skladišče se odda takoj s kompletnim ln ventarjem v najem ali se vzame tudi štajerska ln dolenjska vina v komisijsko prodajo pod garancijo. Velik uspeh zajamčen. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vinogradi dobro vino« št. 10891. (n
Lep lokal
pripraven za specerljo — in pritlično stanovanje, se ugodno odda ob Tyrševl cesti. Poizve se: Flgar, Vošnjakova 8.	(n)
Gostilna!
V najem dam dobro Ido-čo gostilno blizu tovarne v Zg. Bistrici. Alojz Rozman, Zg. Bistrica, poŠta Slov. Bistrica.	(n)
II
Živali
ii
Dobermana
rujavega, nepodkupljivega čuvaja, prodam. Drago Jeretlna, Domžale. (J)
Prikrojevalni tečaj
za
damska in moška oblačila
se bo vrSll od 2. avgusta' do 22. avgusta 193 6. Cena tečaju znižana za 40% Prijave sprejema do 80. Julija 193«
Teodor Kune
lastnik krojne Sole, LJubljana, Sv. Petra cesta 4/II Za odgovor priložite znamko 1
irerereii
Priden tretješolec
išče vso oskrbo pri krščanski (nemški) družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod šifro »Posten« št. 10748.	(D)
Dijaka ali dijakinjo
sprejmem na stanovanje in r vso oskrbo. Naslov pove uprava »Slovenca« Maribor St 1104. (D)
osna
na vložne knjižice daje Slovenska banka, LJubljana, Krekov trg 10. (d)
Vaše terjatve
pri hranilnicah In posojilnicah vnovčujem hitro ln pošteno. Obrnite se na edino oblastveno dovoljeno pisarno ln priložite znamko. — Rudolf Zore, LJubljaan, Gledališka ulica 12, telefon 38-10. (d)
Bančno kom. zavod
MARIBOR, Aleksandrova St 40, najbolje vnovčuje terjatve pri vseh denarnih zavodih. Za odgovor 8 Din v znamkah.
Vrednostne papirje
vseh vrst kupim. Slovenska banka, LJubljana. Krekov trg 10.	(d)
Ureditev dolgov
potom sodnih In izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseb drugih trgovsko • obrtnih poslih. Strokovne knjigovodska revizije, sestava in apro-bacija bilano.
Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranja istih.
Vsi posli kmečke zaščito.
Edina koncesij on irana komercijalna pisarna:
Lojze Zaje,
Ljubljana, Gledališka ul. 7. Telefon 38-18.
Hranilno knjižico
Mestne hranilnice Ljubljana, v znesku 20 do 40.000 Din rabim kot posojilo na dobro ldočo trgovino, na mesečno odplačilo po 2000 Din, ali sprejmem tihega družabnika. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod Slfro »Dober uspeh« St 10871. (d)
Posojila
vezana na Itednjo ln večletno mesečno odplačevanje. Brezplačno zavarovanje za slučaj smrti.
Banka in 9tediona d. d. Kraplnske Toplice. Glavni zastopnik za dravsko banovino RUDOLF ZORE, LJubljana, Gledališka ul. 12. Pismeni odgovor 8 Din r znamkah.
Tvrdka A. & L Skaberne
LJUBLJANA, javlja, da jemlje do preklica v račun zopet
hranilne knjižice
Mestne hranilnice, Ljudske posojilnice.
Kupimo
hruinne knjižice hranilnic Clanle Zadružne zveze ln plačamo takoj v gotovini. Cena po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod It. 10835.
15.000 Din posojila
proti vknjižbi na prvem mestu Iščem. Obresti po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod St. 1098.	(d)
Poravnave
plafanja dolgov
posredovanje kreditov .... In gotovine
(tudi na vloge ln vredn. pa-fljjs), naložbe Kapitala, za-"B«"'!8. dnvtne napovedi in vse druge trgovsko gospodarske posle izvede ln izvednlSka mnenja oddaja konceeljonlrana
Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani,
Cesta 39. oktobra (Rimska cesta) fiter. 7.
Na hišo
vredno 800.000, iščem posojilo 170.000, vknjižba na prvem mestu, obresti 6W%. — Naslov v upravi »Slovenca« pod It. 10806.
Vse denarne posle,
terjatve vseh, tudi podeželskih hranllnlo ln posojilnic kupujem po najvišji ceni takoj v gotovini. Izposlujem posojila na hranilne knjižice, nakup ln prodaja vrednostnih papirjev Itd. Alojzij Planinšek, ag. za bančne ln kreditne posle, LJubljana, Beethovnova ulica 14/1. Telefon 86-10. Znamke za odgovor.	(d)
Hranilno knjižico
Mestne hranilnice ljubljanske, z vlogo 300.000 Din, takoj prodam po dnevni ceni. Naslov r upravi »Slovenca« pod št 10862. (d)
Hiša z gostilno
blizu farne cerkve r LJubljani, se takoj odda najem proti 70.000 Din posojila; vknjižba na prvo mesto. Naslov v upravi »Slovenca« pod 1089«.
Hranilne knjižice
Vzajemne posojilnice v LJubljani in Hranilnice kmečkih občin kupimo. Al. PlanlnSek, Ljubljana, venca pod »Popolna var-
Posojilo
pol milijona dinarjev — ISčem proti vknjižbi na prvo mesto ter obrestu-em po 8%. Vrnitev v obrokih v petin istih. Ponudbe prosim upravi Slo-
Beethovnova ulica 14/1. | nost« št. 10889.
(d)
Kupimo
.mumiMi
Pohištvo
Za poletje in vroč« dneve!
Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn
Stavbna parcela I Enonadstropna hl5a
976 m*, na Mlrju, Heldrl-	n« prometnem kraju na ohova ulica, usodno na-	Mariborski cesti ▼ Celju prodaj. Ponudbe upravi	naprodaj. . Informacije: »Slovenca« »130«/1083I. p	Anton LeOnlk, Glavni trg. -—	Celje.	(P)
Zamenjam
svojo lepo hlSo za posestvo, vilo ali stavbne parcele v Ljubljani. Nahaja se blizu dolenjskega kolodvora ln Ima ugodno lego. Cenjeno ponudbe prosim pod Šifre »Razlika se doplača« upravi »Slovenca« pod St. 10833. (P)
Vsakovrstna
(IM® NIZKI CINK TOgS&r
Wr- JkB dvokolns, otrolklh V V-/ JB Igračnlh, Invalidskih Mhsbbv	vozičkov, prevo/.nlb trioikljev, Slver
'	niti Rtrojev. Cenik franko.
,TRIHUNIIU F, BATJEl. UUBLJANA, Knrlovtka oest« 4 Podružnica Maribor. Aleksandrova opsU Ji!
Oroben oglas v "Stoffni*> posestvo ti hitro proda; če ie ne * gotovim denarfm pač kupca ti s kniiirco tla.
brez napak, pristnoharvni. • Paket serija S« vsebina: 15—21 m orima okslordov, tourinfiov in celiriev za moSke sraice. vsak kos naimani 3 m dalje -Paket Seriia S'o« mtotako 15 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve iDimdll. t najlepših barvah, predpasniki itd — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno -Paket seriia P« vsebina 15 do 20 m platna, posteljnina, žensko, moSko in namizno perilo barvasto ter »Paket seriia P 1« tO do 15 m Istega najfinejšega belega blada • Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam Dalje najcenciše blago za vsa moška in ženska oblačila - Vzorci
brezplačno »Kosmos«. razpošilialnica ostankov, Maribor, Dvo-fakova cesta St. 1.
Dvodružinska hišica
■t vrtom, primerna za upokojenca, Ljubljana -Stožlce, naprodaj za Din 69.000. Polzve se v gostilni pri Urbančku. (p)
po naiviijjb cenan CERNE. tuvelir, Liublans Wolfova ulios U. 3.
Telefon 25-57
Tri stavbne parcele
100—150 m od glavne ceste Domžale, po ugodni ceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 10427.	(p)
Nakup pšenice in živinske hrane za vojaštvo
Za potrebe poveljstev IV armiske oblasti se
bo v kratkem začel nakup pšenice in živinske hrane neposredno od proizvodnikov. Posebne vojaške komisije bodo nakupovale živinsko hrano v vseh stalnih garnizionih, pšenico pa samo v sledečih mestih: Mariboru, Varaždinu, Čakovcu, Osi-jeku, Virovitici, Bjelovaru, SI. Požegi in SI. Brodu.
Z nakupom se začne: 20. julija seno, 5. avgusta oves (ječmen) in slama, 20. avgusta tega leta pa pšenica.
Natančnejša navodila o mestu, kjer bodo vojne komisije delovale, v katerih dnevih v tednu in v katerem času, kakor tudi o kakovosti artiklov in O cenah, po katerih, se bo nakupovalo, bodo razglasili narodu Komandanti, divizijakib oblasti po občinah.
Denar za odkupljene artikle se bo takoj izplačal.
Zainteresirani proizvodnlki naj prednje vpo-števajo.
Iz pisarne intendanture štaba IV. Armijske oblasti E. St. 9120 od 9. julija 1936 leta.
VINA
Kovaško kladivo
(Federhammor) št. 1 ali 2 — kupim. Ciril Trobec, p. Šenčur, Voklo. (k)
vseh vrst kupite najugodneje pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
Dvostanovanjsko hišo
vlsokoprltllčno, v LJubljani prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 10848.	<P>
Manjše posestvo
pripravno za upokojenca ali obrtnika, prodam. Polzve se v Katoliškem domu, Sv. Jurij ob Juž. žel.
vsakovrstno Z1 Si t O,
srebrne krone in
<n zlatnike po
zvlianih cenah. is popravUa ae priporočam
F. Čuden
Prešernova ulica 1.
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se -lobl na malo ln veliko v lekarni dr. G. P I c c o 1 Ljubljana, nasproti «Ne botlčnlka«
dvodružinska, komfortna, tudi plin, vrt, skrajna bližina nove cerkve, naprodaj. Gotovina, knjižice, hipoteka. Moste, Cl-glarjeva 15.	(P>
prodam 1500 m» veliko stavbno parcelo za 7000 dinarjev. Informacijska pisarna Sokll«, Bled. (p)
ZamEVAJlEBREZPtACEN CENIKI
MEiNEl'HER0lD^
|W0mKE6WBl MARIBOR it 101
Majhno hišo
r LJubljani, bližina centra, prodam. Potrebna glavnica 50.000 Din. ostalo po dogovoru. Pripravna »a duhovnika ali upokojenca. — Naslov pove uprava »Slovsnoa« pod št. 10843.	<P>
t bližini Celja ali v	Savinjski dolini kupim.	Informacijska pisarna	So-kllč, Bled.	(P)
prvovrstna znamka, skoraj nov, takoj naprodaj. Na vpogled: Maribor, Cankarjeva 14/11, vrata 7 od 3—3 ln od 6—7 zve-4er.	(g)
malo rabljeni, vseh znamk poceni naprodaj pri »PROMET« (nasproti krlžanske cerkve).
krojaške odrezke. itari papir, tekstilne odpadke, ovčjo volno, kupi vsako množino
Arbeitsr. Maribor.
Dravska 15.
tosan, rezan In olilan, po naročilu, ter razno kurivo nudi po nlnkl ceni parna žaga Troboc. Ko-zarJe-Dobrova pri Ljubljani.	(1)
Majhno posestvo
pol ure od Celja prodam ali dam v najem. Vprašati pri: Slrol, Sp. Hu-dlnja 44, Celje.	(p)
Staro zlato, zlato zobovje
in srebrne krone
kupuiem oo najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFE2 ur ar
Ljubljana. Miklošičeva 14
Prodam parcelo
v i smeri MS m«, na Kodeljevem, Mk PovSetove ceste. Naslov ee polzve v upravi »Slovenca« pod »t 10141.	(P)
Okovje za stavbe ln pohištvo, klej itd.. Izberete najceneje tudi na hranilne knjižice pri
Uster, buret. kaSa, v odlični Izdelavi dobite poceni pri P r e s k e r 1 u 4 Sv Potre oosta 14.
v predmestju Ljubljane dam v najem za obresti onemu, ki posodi 50.000 dinarjev. Hlio tudi prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 108»4.
MUZIKA UAHeU/M
Prodaja klavirje, muzlkaUčn« Instrument«, stran«, gl&sbll-ne potrebščine. Popravlja ln Dglaiuja vsa glasbila atro-kovnJaSko la najceneje.
Nogavice, rokavice
ln pletenine Vam nudi » veliki Izberi najugodneje In najceneje tvrdka Kart Prelog, Ljubljana. Židovska ulica ln Stari trg (1)
Ljubljana, Stari trg.
z majhnim posestvom ali vrtom, v letoviškem kraju. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Hita« 1086«.
Prodam
lepo stavbno vogalno parcelo na prometnem kraju v SiSki. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 10678.
Jesenov les
rezan, za smučI ali kasneje tudi okrogel, kupi Kolb & Predallč, LJubljana, Kongresni trg 4.
Dvostanovanjsko hišo
sllčno vili, m vrtom, prodam. Parket. vodovod, pralntoa. Pod rožnik oesta
VII »t. 81.	(P)
f Najboljše tambnrlce
la mojstrske kitare ln mandoline s Jamstvom priporoča slovita rokodelska tvornlca tam-boria
Stjepan
br. 14, Jugoslavija. Oglejte si vallkl ilustrirani cenik tamburie, ki ga na laktevo poflljem vsakemu breiplaS-ao. Odlikovan s tremi zlatimi kolajnami ln diplomami. Dobavitelj tamburlo za vsa sokolska druttva v driavl kakor tudi vsa naSa društva ▼ Ameriki, Avstraliji ln Kovl Zelandiji
Dvostanovanjska vila
lepa, popolnoma nova, moderno zidana, pet minut od postaje Rače, takoj naprodaj. Cena 45.000 dinarjev. Informacije v trgovini Magdalene, Rače pri Mariboru. Posredovalci Izključeni.	(p)
Kupim
rabljen vodovodni Stavec (100 mm). — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 10932.	(k)
Vzorec pošilja brezplačno
RADIOSAN *. Zagreb, Duklianinova br. 1
Tristanovanjsko hišo
na lepi sončni legi prodam. Cena ugodna. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1085«.	(P)
Tristanovanjsko hišo
v Trnovem prav ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca«' pod It.'10853.

Majhno posestvo
sončna lega, pol ure od HdravUU&i Dobrna, naprodaj. Vprašati )e v hotelu »Triglav«, Dobrna pil Celju.	(P)
Brivnlca na deželi
hlUu Maribora naprodaj ali se da v najem za 1000 Din. — Vprašati v upravi »Slovenca« Maribor pod St. 1112.	O)
Naznanjam cen j. ob5in«tvu, da sem otvorila
¥ Maribora -Aleksandrovo cesta 19, specllalno trgovino z dežniki
Potrudila se bom, zadovoljiti stranke s prvovrstnimi dežniki lastne izdelave. POPRAVILA izvrSim TOČNO IN SOLIDNO l
Se priporoča
Vila z vrtom
v LJubljani, naprodaj. Ponudb« upravi »Slov.« pod »Hipoteka« 10774.	(p)
f
Novozgrajeno vilo
na deželi, ob železniški postaji, pripravno m. upokojenca, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 10890. (p)
ob glavni cesti, pripravno za trgovino aH obrt, oddam v najem ali takoj ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 10741.	(P)
po 5 ln 6 Din se že dobi v Trpinovem bazarju — Maribor, Vetrlnjska ul. 15
Razne spalnice
od 6600 Din naprej v orehovi korenini s 6 letno garancijo. M a 1 e n S e k , Dravlje, pri tramv. postaji »Slepi Janez«. (S
Košnjo trave
nddam blizu Sv. Križa. Polzve so: Sv. Petra cesta 34.	(1)
Kupim manjšo hišo
v Ljubljeni. Opis s navedbo cene na: Andrej Okorn, StrellSka ulica 18 (pritličje).	(p)
Moško perilo
gotove srajce do St. 46. pižame, spodnje hlače v vseh velikostih, dobite po najnižjih tovarniških cenah pri »Kreko«, Tavčarjeva ulica 3,	(1)
Specijalna trgovina z dežniki
Večja hiša
solidno zgrajenai, v een-tru LJubljane, naprodaj. Cisti donos 7%. Ponudbe prosim na upravo »Slovenca« pod »Naložba kapitala« St. 10888.	(p)
malo rabljena, nova, v večji Izbiri, poceni naprodaj pri »PROMET« (nasproti krlžanske cerkve) .
Brezplačno
pošltemo fnteresantno brošuro o uspešnem zdravljenju žolčnih kamnov.
Apoteka Sv. Ivana, Zagreb, Kaptol 17.
Naprodaj modem hotel
z restavracijo znanega Jadranskega kopališča, dobro ldoč, popolnoma nastanjen z boljšimi domačimi ln Inozemskimi gosti. Novozgrajen, s tridesetimi sobami, komfor-tom, tekočo vodo, llftom, volllto restavracijsko dvorano, ogromno gostilniško teraso z vsemi potrebnimi stranskimi prostori, zgrajen tik ob morskem kopališču na iglasto-gozdnem kompleksu s ca 3000 kvadratnih metrov. Krasna eksistenca agllne-mu hotelirju. Serloznl Interesenti dobijo lnforma-olje: Poslovalnica Pavle-kovlč, Zagreb, Illca 144.
Posestvo
popolnoma renovlrano: hisa ln gospodarsko poslopje, v bližini trga Velenje, tik banovlnske ceste, naprodaj. Primerno za obrtnika. Vprašati: Kauče »t. 5, pri Velenju.
Spalnice,
kuhinjske oprave In	razno pohištvo dobite	najceneje pri Andlovlc,	Ko-menskega ulica 34.	(S)
Špecerijska trgovina
v mostu takoj naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 10597. (1)
Krasna hiša t Ljubljani
poceni naprodaj za Din 110.000. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 10861.
Prodam novo spalnico
Iz trdega lesa za 2500 Din v gotovini. Vodovodna eesta 39.	(6)
prenovljen, takoj ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovcnca« pod St. 10742.
drva, oglje dostavlja na dom
Bartol Anton,
TyrSeva 46, teleton 35-4«.
Bukov gozd
14 oralov (Johov), s sečnim dovoljenjem, ki se da tudi deliti, kakor tudi prvovrsten travnik, 4 orale, takoj naprodaj. Naslov : Oto Svarftnik, posestnik, HajSperg, srez Ptuj.	<»)
z gospodarskim poslopjem ln vrtom prodam. V plačilo aprejmem vlož-ne knjižice Mestne hranilnice Maribor. Studenci pri Mariboru, Bokoraka ulica 42.	(P)
prodam za ugodno ceno
Žive piščance
mlade, 76—86 dkg težko, komad * Din, zaboj 2« komadov — razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1)
Ce avto svo/ stan proau/uS aT motorja bi znebil urad liri kupcev ti mnogo prižene Stovenčev naimani!? inserat
za več oseb tudi naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 10895.
intervencije
v vseh zadevah pri vseh oblastvth ln ministrstvih lzvrSuJe hitro ln uspešno Gospodarsko - pravna pisarna, LJubljana, 8e-lenburgova 7/1.	(r)
kolesa
Večje gozdno posestvo
nad Velunjo pri Šoštanju, obstoječe ls kmečke hlSe, gospodarskega poslopja, njiv, travnikov ln obsežnega lepega smrekovega gozda, zaradi bolezni takoj ugodno naprodaj. Iz-mera do 60 oralov. Cona 75.000 Din. Pojasnila daje Martin Hočnlk, posestnik v Zavodni pri Šoštanju.	(pl
Motorji »Sachs«
najmodernejši, damskl In moSkl — kolesa, kro-mlrana, pontkljana, že od 660 Dtn dalje. — Romee Oskar, Dolenjska cesta 6.
Velik oleander
In Ivonlmus prodam. Dolenjska cesta 33.	(1)
Motorno, kolo »Puch«
tipa 32. naprodaj. Tram-puS, mehanik, Črnuče 9!
Manjše posestvo
na Brezjah (Marija Pomagaj) — prodam. Ciril Jelene, Maribor, Slovenska 18.	(P)
Vojaške informacije
za ureditev osebnih zadev daje najhitreje: Informacijski zavod, Ljubljana, šelenburgova ulica St. 7/1. — Za Informacijo priložiti 12 Din v znamkah.	C)
prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 108G7.
Osebni avto
Stirlsodežnl, dobro ohranjen, pod plombo, naprodaj za 6000 Din. Domžalska cesta 13, LJubljana.	(f)
Hišico ter krasno parcelo
tik kolodvora prodam za 27.000 Din. Sarfer, Llm-buS pri Mariboru. (p)
kupite ugodno pri
S. REBOLJ & DRUG
Ljubljana, Gosposvetska 13
onovpro7.no, dotiro obrnjen na, naprodaj. — A. Roman Radovljica.	(1)
Hišo z gostilno
ln vrtom v Mariboru, zaradi bolezni prodam ali zamenjam za privatno hlSo. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Hiša z gostilno«.	(p)
Kupim v Ljubljani
okoli centra hlSo. novozgrajeno, od 600.000 do 700.000 Din. Plačam v gotovini brez posredovalca. Ponudbe upravi »Slovenca« pod St. 10701. (p)
Ugodno prodam
dobro obrnnjpno Stlrlpro-daluo registrirno In 2 Wort-helmakl blagajni. Ponndbe pod Šifro »Blagajne« 10770 upravi »Slovenca«.	(1)
pontkljana In pokromann. zaradi direktnega uvoza Iz Nemčijo naprodaj po neverjetno nizkih conah. Nova trgovina. TyrSevn cesta 36.	(1)
Šivalni stroj
pogrezljlv, nemskt fahri-kat, z okroglim čolnlč-kom, ki tudi Stika, poceni naprodaj. Nova trgovina, TyrSeva 36. (1)
Eksistenco si zasigurate
z odkupom strojev za Izdelovanje živilskega pred-metn. Naslov v upravi -Slovenca« pod St. 10K9S.
ElBhtromotoPiiTni^avBn
napetosti vedno v veliki Izbirna proda). LaBtna delavnica za previjanje ln popravljanje dtnamov, avtodlnam, eloktro -motorjev ter vseh elektro-aparatov. — Izvršujem vse električne Instalacije za razsvetljavo ln pogon.
BLBKTROPODJETJE
Fr arijo PerClrtllč
Ljubljana, OoaposvatBka 16.
poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 10910.	, (D
Informacije, inkaso
hitro IzvrSujo: Informacijski zavod, Ljubljana. Selenburgova ulica in. r
Tea barve
oleandri — posebnost — In dva rdeča, mlada, nad 2 m visoko, prodam. Naslov v upravi »Slovcnca« pod St. 10893.	(1)
VVertheim blagajno
majhno, s pultom, pisalne mizo ln Stelaže. oto-mane In razno pohištvo ug-odno proda ABC, Ljubljana, Medvedova cesta 8, telefon 24-44 (poleg gorenjskem« kolodvora 1 — Ogled neobvezen, vsak dan.	(i)
dvosedožen, v brezhibnem stanjn, ugodno proda delavnica, Maribor, 'rančlskanska ulica 11.
Prodam veliko Lul/ peč
ln daljnogled. Oghdiill v skladišču Flgovuo. (1)

18115—1129
Lahki, udobni kopalni čeveljčki iz gumija, neobhodno potrebni za vroči in ostri pesek na plaži
Elegantni kopalni čevlji iz gumija z nizko peto, črne, modre in bele barve
35644-31	_
Ve . št. 35 — 38. Za turiste, bicikliste, skaute, za vsako delo na polju in za živahne otroke je najmočnejša, najudobnejša in naj-sigurnejša naša »Sportka«, izdelana iz krepkega platna z gumijastim nazobčanim podplatom. Znižali smo ceno od Din 35 — na Din 29"—, da damo vsakomur možnost, da si jih nabavi. Otroške od št. 30—34 prej Din 29'—, stanejo sedaj samo Din 25'—. Moške od št, 39—47 prej Din 39'—, sedaj samo Din 35 —
Najnovejši model. Čeveljčki iz belega lane-nega platna, modno kariran vzorec. Prej Din 49'—, sedaj samo Din 39'—•.
59-
69895 —4845
Sik čeveljček iz grobega lanenega platna, beli in rjavi pepita vzorec z drap paspulo
69995-1159
Za odpočitek nog, lahek, udoben in eleganten letni čeveljček iz belega lanenega platna. Znižali smo jim ceno od Din 59 — na Din 49'—
2395-14224
Model z Jadrana. Krasen čeveljček iz belega nubuk usnja z usnjenim podplatom. Sedaj jih lahko kupite »amo za Din 59,— dočim so stali prej Din 79,-
2995-16593
Lepi, udobni letni čeveljčki za izprehode in za ulico iz perforiranega belega usnja z usnjenim podplatom in polvisoko peto
69-
3395—14224
Model iz Nizze za elegantno damo, Prej Din 79'—, sedaj samo Din 59'—
1195—9552
Za družbo, popoldne in večer. Kombinacija lanenega panama in modrega semiša. Prej Din 79,-—, stane sedaj samo Din 59.—,
1437—2727	..........
Trpežni in lahki moški letni čevlji iz sivega platna z lakastimi okraski in s krepkim usnjenim podplatom
2027—24884
Elegantni, udobni in zračni moški čevlji iz perforiranega sivega usnja z usnjenim podplatom, Prepotrebni jr dneh pripeke,
Prosimo tihega sožalja!
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, da nas je naš edini in preljub"-ljeni sin
BORIS
učenec VII. razreda realne gimnazije v LJubljani
danes v polnem cvetu mladosti, star komaj 16 let, za vedno zapustil.
Na zadnji poti ga bomo spremili v ponedeljek, dne 27. julija ob 6 popoldne iz sanatorija Leonišče na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Ljubljana, Zagreb, Beograd, Šibenik, Slum, Trst, dne 25. julija 1936.
TONČI in TONČKA TOMAŽIČ, starši. MARIJA CERKVENIK in URŠULA TURK, stari mami. FRANJO, RUDI, DRAGO, JOSIP in KARLO, strici.
IVANKA, MIRA, PINA in ANČI, tete - in ostalo sorodstvo.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Čefi.
Izdajatelj: Ivan Rakove«.
Orednik: Viktor Čenči?,