Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Vejja za m leto . . .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
celo leto	$7.00

__
—-
GLAS NARODA
r
Ustislovenskiludelavcevv Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 headers.
1

C0RTLANDT 2876 — STKV. 88.
Entered as Second Clasi Matter, September 21, 1903, at the Pott Office at Hew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: C0RTLANDT 2876.
NEW YCSg, SATURDAY, APRIL 14, 1923. — SOBOTA. 14. APRILA, 1923.
VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.
SENATOR BORAH JE OBSODIL .VOJNO'OIMOVNK USTKLH
Rekel je, da je vojna zločin, izvršen v velikanskem obsegu. Tudi je mnenja, naj spravi Evropa svoje zadeve v red ter preneha z neprestanimi šikanami. — Pred narodom je treba priprosr^o in odkrito govoriti. — Zakaj se narodi obrožujejo.
New York, i:». aprila. — S«-imt«»r Korali j<- imel v«Vraj zv« « na l<*tti«'iii banketu Auiericau Pajwr and "1*111 j> Asso-• -iati«»n v Waldorf-Astoria h«»tfln nagovor. v katerem j<» i «-k«*l. da ii»«»ra j»riti svot koiiH-notlo stM>znanja. <la lii vojna ni.Vsiu* ilmp'^a k«»t zl«M*in v velikanskem oHse^u in da '»•i nio^f-I 11 m *• 1 narodi zavladati rvsiii«-eii mir šol«- j>otem, ko I*.do |»i*i>li do	v-j k »znanja.
<«-nati»r . •• omenil > (ar !»••>•'-d*mi m i j.» Urdu lUb.rta ('»ril.
j»riiel semkaj. da ajritira za L uarmlov t«-r za ameriški \sT.»j» v Lijjn. KekH je, «Ia imajo p isr jr \/ <1 r litrih dežel pravico d«> polne iti odkritosrčne obrazložitve »fn- rijik«*p» >tftliš<**;i.
I>\«'ij».I . f. i »i š.rli Evropa miru. •'•!• l>i zahteval tak inir po-
Lfti
poin« k a/ i je bil
n.<k<—t in prav.co m v «i<»--iili t in 1 i t »* v j»« oineuil, da v zadnjih treh letih v Evropi dvajset vojn.
Ko »i- je zavzel za prosto in javno razpravo pbde vseh vprašanj, tikajoeih se mini, .j«' rekel:
I >!«»kre«l ;t iruni ri««-m izražanja. k.»terenu jx»lužuje dipio-mar i .i. ima v- v »-dno svoj«* mc-kj«-r Ma prikrivanj«- in varati ■ il«-! ijrre. a pred narodom, ki
ii......at i resnico. moramo frovo-
riti pripmsto in »idkrito.
V na«!al.in«*m poteku svojega }_'. vora jr rekel senator florah:
—	V tej naši deželi imamo danes /«•!.. <Mlli«'>n«*tra polemika. lorda * ♦•«• !a. moža, o katerem >em prepričan. da jr odkritosrčen za-povornik miru. Pred par dnevi je •rovoril v trm motu ter nam nu-d 1 zel«) zanimivo razpravo, tika-j« »•"•.» m- miru. Prvi d«*l njegovejra pnvora pa je opisoval razmere v Kvropi \ *edanjem času in >icer gletle oboroževanja, jrlede velikanskih vojaških naprav ter >mr-tonosne^ra orožja, katero izdelujejo trr izpolnjujejo v namenu, «la izvrie umore v ma>ah. Opozoril na- j«' na dejstvo. da jr Evropa \ današnjih dneh ver je oboroženo taborišče kot pa je bila v pri-eetku svetovne vojne, katero so bajr vojevali. da o Ipravijo enkrat za vselej vojno ter bedo. ki j«- na-ravna posledica vojne.
—	Kakor je prišlo do tepa Kdo j» uveljavil te velikanske vojaške naprave* Kateri narodi so se nanovo težko borožili, l*>lj kot so bil. kedaj oboroženi! Gotovo ne narodi. s katerimi smo se vojevali. T«* velikanske vojaške naprav«- so uveljavili zm a palci v velikem boju. Proti kateremu pa -e obračajo ta velikanska oboroževanja? (Jotovo n»' proti Avstriji in tudi ne proti .Madžarski. Tudi preiti Nemriji če upoštevamo njen srd an j i jndozaj. l*roti kat«1-rim nar^nlom se torej oborožuje-joT 1'roti onim. s katerim so bili zvezani v svetovni vojni. Vsako «lrup«» pojasnilo je izključeno.
—	Edini temelj za mednarodne zadeve v današnjih dneh je sila. nasilje, in če pomislimo, da smatraj«* uar>»di sveta vojno za edi-iieira razsodnika v mednarodnih zadevah, moramo tudi spoznati vzrok, zakaj «e narodi oborožuje-jo, brez ozira na to. če imajo kakega sovražnika ali ne. C"e je edini razs<*lnik sila. če je konečna odločitev odvisna od uspeha orožja. se bodo narodi sveta še nadalje oboroževali.
NEMŠKI KANCELAR SNUBI SOCIJALISTE
Kancelar Cuno išče pomoči socijalistov v krizi glede Ruhra. — Liberalci pa se boje stikov med načelnikom kabineta ter nacionalistično stranko.
SVOJEGA ŽUPNIKA
Prijatelji ustreljenega župnika domnevajo, da je bil morilec blazen. — Morilec je bil kaplan ter izvršil grozno dejanje pri obedu.
Kalamazoo, Miclt. 13. aprila. —
Včeraj zvečer je 1»i 1 aretiran Rev. <"harles Uillon. pomožni župnik St. Aujru-itane katoliške cerkve, obdolž«»n. da j«* ustrelil Rev. Henry O'Xrilla. župnika. Prijatelji umorjenega župnika izjavljajo, da je bil morilec najbrž blazni v ea-><i. ko j«* izvršil umor.
1'mor je bit izvršen pri večerji v župtiišču tn edina priča tnifre-dije je bil Rev. Mae Culloph. na-daljni duhovnik iz tukajšnjega o-kraja. Dillon jr oddal štiri ^strele ki so v.s.i za<l«'li.
Priča izjavlja. «la je padel ustreljeni župnik na tla ter vzkliknil: — Ustrelil me je. — Par trenutkov pozneje je bil mrtev. Morilec je nato potegnil iz ž^pa ste-kleničieo s svetim oljem ter zahteval. da naj podeli McCulogh n-
miraiočemu zakramente za ;lmi-
$
rajoče. Morilec je šel nato k telefonu ter hladno pozval policijo In c or oner ja.
Soglasno s priznanjem, katero
KEMAL PAŠA IN NJEGOVA NEVESTA.
Berlin, Nemčija. 1:1. aprila. — Nemčija je pričela |>očasi čistiti p<ditično jK>z«»rnico za pogajanja.
Dvomljiv«. j»-. če 1m» m o pel kancelar Cuno ijrrati ulo«ro p«»rtHlo-Valca tako dobro kot se mu je posrečilo postaviti zid pasivnega odpora v Porurju. Na v>e mogoče načine <«i prizadeva spraviti zdru-ž«-nr socialist«' v obširno koalicijo. ki bi <;a f>odpirala. a socialisti se boje njegov iti >tikov z nsckioa-
jeza, kajti župnik llalfferieh. ki ustrajata pri svoji {	^ Ž
zahtevi, da se ne smejo vršiti ni-kako poirajanja. dokler ne l>o Pr>-rurje izpraznjeno.
S-H^rijalisti na drugi strani ter tudi industrijalci in njih pred-stavitelj, Streseman, pa so mnenja, da je led prebit ter razlagajo napore I>»ucheurja kot znak. <la j.- Francija prij»ravljena sesti za zeleno mizo.
Dernhurg. zastopnik demokratske vtranke. i»ravi v Tageblattu. "tla je nemška sovdeležba pri ne-ofieijelnih posvetovanjih neizo-iribna iji «la v moramo na vsak način izogniti obdolžit vi. da molčimo. ko bi morali govoriti."
Dernburg pa vidi v nadaljnem, da je krmčna rešitev mogoča le v slučaju, da sprejme Francija na-črt ameriškega državnega tajnika Hughesa. Tnli pa kljub temu, da nr smejo industrijalci in delavci izgubiti nobenega časa pri otvorjenju ofenzive, ki naj bi do-vedla do kon<"ne rešitv«^. brez ozira na to. kaj delajo kabineti.
Nobena tajnost ni več, da iina \!ada pripravljene predloge, a vsebina teh pre«llo»ov se ne razli-kujr d«»sta «wl zadnje ponudbe, ki je bila poslana v Pariz, a ne ob-javljena. Neizpremcnjena je ostala skupna svuta vojne mlškodni-ne v znesku tridesetih tisoč milijonov zlatih mark.
Kot se je izvedelo sedaj, bo ta predlog nanovo otvoril vprašanje varnosti in jamstev, in Nemci zahtevajo definitivne obljube Francije proti novim invazijam ter u-porabi vojaške sile. Oe bodo Francozi privolili v to. bo Nemčija pripravljena napraviti iz porenske neodvisno državo v z^ezi z nemško državno federacijo.
Slika nam kaže voditelja nacijon alističnih Turkov. Kemal pašo, in, njegovo nevesto, ki ga sprem lja na vseh vojnih pohodih.
MOKRE NOVICE IZ
SUHE AMERIKE
Kot že poročano, so napadli v Philadelphia zvezni pro-hibiciiski agenti 80 gesti-len in salonov ter zaplenili velikanske zaloge žganja, vina in dobrega piva.
NAMERAVAN ATENTAT NA MUSSOLINIJA
Tekom zadnjih par dni sta bila vprizorjena dva atentata na laškega ministrskega predsednika B e n i t a Mussolinija.
Pariz, Francija, 13. aprila. —
Philadelphia, Pa.. 13j aprila. I ltaljanski ministrski predsednik je podal Rev. l>illon policijskemu i Zvezni prohibicijski uradniki, ki i Mussolini je bil zadnje dni dva-načelniku. okrajnemu pravdniki j so pričeli v sredo 4iosuševati;* i krat v smrtni nevarm»sti. Nanj sta in šerifu, ga je dovedla <lo umora ! Pliiledelphijo. so napadi; več kot je baje grdo j osemdeset, salonov, gostilen Iti ! drugih prostorov, kjer so baje
i>ila vprizorjena dva atentata.
Vest o atentatih je zadržala laška cenzura. Tako že vsa zatrjuje
— ITavnal je z menoj brez re- j prodajali opojne pijače. Danes 1 neki tukajšnj ilist.
zjutraj so prenehali s svojimi ju-i Najprej ga je hotel usmrtiti v
»pekta. <Klkar sem prišel p.«\ trinajstimi meseci semkaj iz St. Pbil-lipsa pri Rattle Creeku. — le rekel morilec. — Zavzel je proti ž"a,1JH* vlna ln pravega piva s«» j Krogle so zgrešile cilj.
zaplenili ter aretirali večje število V tej palači se je vršila kabi ljudi. V večino slučajev dolže netna seja.
naškimi napori, da si privoščijo fiiglia palači vojak kraljeve stra-malo počitka. Na tisoče galon | že. Vojak je večkrat ustrelil nanj.
TURKOM NE UGAJA FRANCO SKI PROTEST.
AMERIŠKI POSLANIK V ANGLIJI BO NAJBRŽE ODSTOPIL
Washington, D C.. 13 aprila. — V tukajšnjih dobro informiranih l»olitičnih krogih kroži ve«t, da Ih> ameriški podanik v Angliji Hanrev. najbrž odstopil. kVr hoče podpirati Tlan 'nga j»ri w>petni izvolitvi.
J
Carigrad, Turčija, 13. aprila. — Turška nacijonalistična vlada v Anpori je baje mnenja, da je francoski protest proti koncesijam, podeljenim Chesterju in tovarišem. povsem neutemeljen.
Nacionalistični komisar za javna dela pravi, da ni prejšnja turška zbornica nikdar odobrila koncesij, ki so bile leta 1914 podeljene Francozom in da nima vuled tega v tem o žiru nobenih postavnih obveznosti.
meni stališče carja.
—	Postopal -e. z menoj kif 7 n Vidinim dečko;a t»*j nii ni i! o volti obiskovati dri:^'4! župnij ali se 1 a kak dru«ri :ne»a vdeležrti živ L' nja cerkvene oi,c ne. Opravljati sem moral le r i.-nižja d -i;..
—	Zaman son protestiral :'j včeraj zvečer, tekom večerje, k.) sva se prepirala rn Vi tega, i.ii j«; rekel, naj pobom svoje stvar": ter se izgubim.
—	Odšel sem v svojo sobo, a r;i -em pričel spravljati skupaj s--f,-j'h .^tvari. pač [M poiskal sv J ,-e-vt •*. er. Vzel s :u tudi steklena o s svetim <»ljem ter cdsel zop.t. v.z-zdol, kjer sta jo«Ua O'Noil l in Rev. ('oullf>gh.
—Hotel sem nuditi Rev. O'Neil-lu priliko. «la se skesa in izpove, predno bi <za ubil, a ko sem stopil v sobo, in j«' videl on v moji roki revolver, je prijel za solnico ter jo hotel vreči vame. Tedaj pa sem ustrelil enkrat in nato še dvakrat. Ne spominjam se dobro. — kaj se je zgodilo p«>zneje.	,
Rev. O'Neill je postal župnik št. Augustine cerkve, ene največjih župnij v Ameriki, leta 1921. Prej je bil župnik v Dotvapiacu.
Charles iilanev. neki faran, je : rekel:
—	Kilo je splošno znano že dlje časa. da je Rev. Dillon duševno zmeden. To svojo zmedenost je kazal na različne načine. Škof Gallagher ga je poslal semkaj, ker je domneval, da mu bo bivanje v tem kraju koristilo.
slednje, da so skušali uničiti do-kazilni materijah
Detroit, Mich.. 13. aprila. —
Drujri atentat na Mussolinija je bil izvršen v rimskem pr«fl-mestju. ko se je peljal ministrski
Pomožni okrajni pravdnik Kent,	predsednik v avtomobilu na iz-
ki vodi sedaj preiskavo glede	prehod.
domnevanega podkupovanja po-	Nanj je prežal vojak, ki je pri-
licije v Detroitu. je dobil o«l Rev.	čel streljati iz kratke razdalje,
Pearsona. člana detroitskega cerkvenega sveta sporočilo, da po-
a ga ni zadel.
Mussolini je odgovoril z ognjem
zna pastor Griffith dobro strašne ter ga težko ranil.
De- Napadalca so aretirali.
razmere, ki prevladujejo v troitu.
Kent je nato jKivabil k sebi pastorja, ki mu je povedal naslednje:
Zanaprej hom bolj previden,	-
kadar bom govoril z duhovnimi; Washington, I>. <\, 13. aprila, gospodi, daz nisem začel preisko- Slavni oče prohibicijskc postave
VOLSTEAD SE JE VRNIL DOMOV.
SPLOSNA SITUACIJA BLEDE PORURJA
Angleži sicer ne odobravajo okupacije Ruhr okraja, vendar pa pričakujejo, da bodo Francozi ostali tam, dokler ne bo storila Nemčija prvega koraka v smeri proti miru. — Kdaj se bodo čete umaknile in kako hitro se bodo umaknile.
London, Anglija, 13. apriln. — < V]»ra\ an^li >ka vlada ne odobrava fraiu-osk<*sja zasedanja Kai i ♦ ki-.; a. kajti k«.r vlada praktično mislečega naroda 1 •«■ \	i >«•. »la l»i I'mi-
c-ija dosti dobila iz tiulira. a olx*n<m • lai onja. ne bo Francija toliko časa zapustila iiulii :i. d*.kl» i- ji \ >- l>.. za^otovl.jeno primerno oJ-j.lačt vanjt- v.-jm- «Mt>U..«liiiii
To se<lan.p» iiiiziranje aiiirl«»>k*»ir:» kal»ii . a.	! »
je slednji sporočil f'ran«*osU«'inu ]»«»slauii^;i. uv.d'u «l«- Sitanl-a.ire tekom ueke^a pojmov«ira. ki s«- j«- vr.-il m« <! p«.slai>ik. •!■ an angleškim ministrskim ]>i*ed>«Mliiit;om. Ii.»nar La\v«>in.
Pogovor je trajal približno ^..d 111»' 11 kl^ul* nap a« -dovanjem v d<divo informn-anili kio-i! . n; mm .11../.i! lV:i* coski diplomat nobeneofa novega na« i ta dr reparaci j. Castiikai'ski-poročevalec jr nasprotno izvi «'<d. <la s«» i p. nili ver j i del sestanka resni napori fra umskega diplom 1-ta. da dobi polne infornun-ij« Bonar Lavva.
Angleški ministrski predsednik^ je baje govoril povsem odkritosrčno ter rekel. <la se 7.d; anub-š-ki vladi ]>rofrre^ivno "zr . ,i/r nje. v slučaju, da Nem«"i;a 1 !; '•;■. in kr»t dogovorjeno na brusel jski konferenci, povsem primerno, a dve važni stvari v zvezi s tem i-« treba definitivno objaviti, predno j bo mogla angleška vlada •• i .britij politiko. Prvič, v kakem obsecrn: bodo čete umaknjene, in drug""-.! s kako naolico.
Angleški ministrski pr< 1 i-uik je soglašal s .iiik.-rn/ '•! "mora priti prva p * >;-a za i!i:r iz1 Berlina. Ko 1». -tuvil t Nemčija
konkretno ponudi) . o«, autrb-ška ' j
vlada pripra vlj-n;, r.iz-.iravl jat' o njej, •/. ostalim i /av--/tiiki. V o: -cijelnih krojrib ••'•. vladnje d ji — litis, da se ne čut' fra» --ki ministrski ])redsednik P.«!neare v-tako varnim ti : svoj. tu >t"I**k'i in odkar je ime! važn-- koufer.-n — 7. Belgijo, si n:i vs.- mog<>-"«» načine prizadeval l >irv;<Ti važne na-
!<ujr sr<I;ni irira
Edina stvar, i/ katere lahko ■■;•]>\ Point-are nekaj ut'he. je trdit -v, da morajo A mrl* ži k>>t pameten :rtrov^ki nar- d priznati završ-^no df.^'V", namr.-r* <ia se Kranc-zi v polne mpolastili Ruhr "kr:ija in da n - bodo šli domov, dokler
• bili
od Xetii-
tie bodo ti
jamstev, da bo piaeaia \ skodnino, d<>l«"'-euo o<l repara *k«» k .nr-Y drucih f»/!rih je ostalo s?ališ«"e angleške vi nei/nremen ii'no.
polnih
JACK DETVTPSEY. ZNANI PRETEPAČ, JE POSTAL PREM0-GARSKI EAR0N.
Sal L ke City, rr.di. 1
^iliain IIarri> retepač. ki j( eh impioii,T > •1 sedaj mr l kajti zairo
• .i
1. aprila. >n Demp^ev, znani
•z van s v i .borbi.
z
K-irar-si je emosr«
k .nt rolo >vni!"i '•e Gre ji i
zore an«rlešk" \	H'I«	*. Izvedeti bo-	Western	< al Min»s Co..	ki o!..-
ee. ee je kaj r> -	■iiii"	• • na irot'.\i'	jr-i pribil	-! -(X) a krov	pr, n.
poroeilih. ki ^	|»!-i	~!a i/ fratu-' •-	L- >vniko\	in '/ i a. Dem j	»veva
kili virov in v	\.'<! •	-rili s»* je tri	si.ila cel	a s? va r n * ■ 'm k < >	poldni-
silo, <la Anglija		laj odobrava.	m i I jo n df	darjev. Tudi nj<--	»o v v ■
pustolovstvo Ki-	»nco/ov v Pornr-		najr'-r, J	- pri za det pri t	.i L-11 •. J Kili'
ju. —			riji.		
Vsle<l teira je	bi	!o povsem r.t 1 -	Pravi.	» sirer. da -e	ne !•.
loT'no in odkriti.	I"'	jasnjeno fran-	Dernp-fv	V<• •'* p!'i• * ••*>,■; 1. a	nirovi
eoskemu poslnni	kii.	da n i Anglija	intimni	• *ij;!*"l.ii trdijo. <	la j.' Šn
nikdar odobrava	tla	zaseden j a P	vedno p	rif>r:;vlj'»n nasto	»it*. >e
rurja in pra tn<!;	nikdar ne bo. —		/. i	lob.-r d.-nar.	
vati slabih razmer v tem mestu. Ilotel sem imeti pivo, ker ga rad pijem. Prohibiciji nasprotujem, ker jo smatram za povsem napačno odredbo. Dobro pivo sem dobil v najmanj dvajsetih lokalih ter ga pil po gostilnah tekom poletja v Detroit it.
BUTLEGARJI SO UKRADLI PROHIBICIJSKEMU ŠEFU AVTOMOBIL.
LENIN SE BAJE ZOPET BOLJŠE POČUTI.
Motkv*, Rusija. 11. aprila. — Danes je bil ofieijelno objavljeno, da se je zdravstveno stanje min. predsednika Lenina tako izboljšalo. da bodo zanaprej objavljeni buletini vsakih par dni.
Današnji buletin pravi, da se Lenin boljše počuti in da je njegov živčni sistem normalnejši kot je bil dosedsj. Telesna grorkota je normalna. Tiuli njegov tek se je L if boljšal.
Washington, D. C., 13. aprila. Drzni butlegarji so včeraj zvečer ukradli avtomobil prohrbieijske-ga komisarja Havnesa. Tako vsaj zatrjuje komisar Havnes. Avtomobil je bil ukraden, ko je bil komisar v gledališču. Pozneje so dobili avtomobil sto milj vstran od "\Vas,hinptona.
Butlegarji so najbrže v avtomobilu prevažali opojne pijače.
KOMPLOT PROTI SOVJETSKI VLADL
Kodanj, Danska. 13. aprila. — V Moskvi so oblasti aretirale 150 članov neke tajne družbe, ki je nameravala strmoglaviti sovjetsko vlado.
Tako poročajo iz Helsingforsa. Oblasti so baje tudi zaplenile tajno skladišče orožja.
V zaroto so bili zapleteni tudi vladal uradniki,,
— Andrew Volstead je danes odpotoval iz Washingtona. ker ni bil zopet izvoljen v kongres. Fotografom se ni pustil slikati.

TRIJE IZ ISTE DRUŽINE NAENKRAT ZBLAZNELI.
Chicago, 111., 13. aprila. — Izvedenci jrlede živčnih bolezni se zelo zanimajo za slučaj, katerega je objavil neki zdravnik. Trije člani j Collinsove družine so istočasno zblazneli. Vsi trije blazni so bratje. Zdravniške oblasti bodo natančno preiskale ta slučaj.
DENARNA IZPLAČILA
y JUGOSLAVIJI, ITALIJI JN 7ASED33NEM
OZKMX.ni
fcaakc ItmhjeJ« s<ut«*ijfVv9. Wtra la nirfcSh
POGON NA IRSKE REPUBLIKANCE.
Dnblin, Irska. 13 aprila. — Čete proste irske države so baje ujele odlične republikanske voditelje, med temi grofico Markie-witz. Mary MeSwiney ter grofa Plunketta.
DEMOKRATJE ZA MOKROTO.
Washington, D. C., 13. aprila. V tukajšnjem demokratičnem glavnem stanu je bilo objavljeno, da bo nastopila demokratična stranka pri prihodnjih narodnih volitvah z odločnim mokraškha
▼•aval m Uit aafta ttti: r?!«4*4«' Jagoda vi ja:
Ilj» ca aadaje pofte ln lspiaftije ' JCr. p^Atni «ekoml nrs4 h: "Jadran«k» banka" ▼ LJubljani, Zagrt-to. Beograda. Kranja. <'oiJt. hit-ilbora, Dubrovnika. Splita. Sazaj^rc rdi drczcd. kier j« •« i:trr« Maiilo najTicodatSi.
S 1.30 S 2.40 S 5.GO $11.10 $22.00 $54.00
100	Din.
200	Din.
500	Din.
1000	Din.
2000	Din.
5000	Din.
X K K K K
400 800 2.000 4,000 8,000
K 20.000
EtaHJa Ca sasadaa« umi]«:
palt* te fa»!afa5l »Ja£raa>M taala" k Ttafn,
OpatUl te UOru.
50 Hr	................$ 3.00
100 lir	................$ 5.70
300 lir	................$16.20
500 lir	................$26.50
1000 lir	................$52.00
'Zm paiUjatve, Id presegajo inesek pet tiso* dinarjev ali po drati*o£ lir dovoljujemo po mogočnost še posebni popust.
Vrednost dinarjem in liram sedaj nI stalna, menja večkrat ln neprl-Bakovano; iz tega razloga nam ni mr<ro<"-e podati rjatan<*ne cene vnaprej. t Računamo po ceni oneza dne, ko nam dospe poslani denar v roke,
teptetfl v —crttkih dolarjih glejte po>^bm~oclaa v Um Ilata.
j« poslati aajbolj« p« DommU« Honey Order all pa Wow
V. 7.
rftAIX BAK8CS STATE BAJTK
HtmC	Kaw
CBaimo nttopaiHro Jadranska Banka.
CACverUsementj
iPlpapilPipipHi^V^M^^	' • P!......JJWIIW.M.I+wusa^
1
=s

GLAS NARODA

A Corporation)
MKttn
LOUI« BKNKDIR.
etac« 3* U C«rt)«MI ttrtat.
tho Corporation u« ■orotieh of Manhattan,
Mow York CitVi M. V.
« k A • NARODA*'
frLAS XARODA, 14. APR 1021.
Dopisi.
»«u<« l»f) Da> gjieopt Sunday anš
ca cok otc »oim i tot u A urlto
1» Canao«	m I . r
Co poi >ota —.......m	_
»•'" H. .................. HJI
Za NOW York u Mto lato
BO pol loto .
Za Inoaamatvo aa
»ubtrlpfto«! Voorty M-00
A«v«rtiMm*nt on A Qfottni ant*
-.».i««"' izhaja »aafcl dan lxv»omil noOolJ m jroawlfcoo.
»r»a pudpiM la ooabuooU m no prtobčuJ«)o. D »nor ► ♦ Mfbw Orfl«. ITI (prtBtmM krajo uarotelkov. »v pr«;«T?J* btrolioet naznani, da bltrejo najdamo
-O I. A a NARODA-tenuo*> o« Manhattan.
T«iephona: Cortlantft B71
Va»«. M. V.
Herminie, Pa.
Dflavske razmere so bile zadnji čas take, da niso l»ile vredne pi-škavega oreha. Tudi sedaj nimamo upalija, da bi .so obrnilo ua bolje. Tako m; ne splača hoditi sem dela iskat oni tu, ki s« bre/ njega. To velja pri prenuogovili rovih. J*o t tovarnah, katcrili pa pri na-s ni. pa pravijo, da *e delo lahk«« dobi. Seveda v tovarnah je manjša pla-^ ča iu tu in talil tudi težje delo. SSJi Nekje se nekdo spvdtika nad
_ dopisnikom iz Homer City, ker je
- nekoč pisal v tem listu, da Homer
1'itv pomeni Kladivo mesto. Well, bil sem tam lia Homer City par let, vsi smo si tako tolmačili, čeravno smo vedeli, tla ni pravilno, .so nam i»e aelti Angleži tako pojasnjevali. .Mogoče oni sami nisi vedeli. ali so pa nas za norae imeli. Homer City izvira najbrže — kot čitamo v zgt»doviui — od gKkega pesnika Homerja, ki je
I spesnil Odi.sejo in Ilijado. Da bi to pomenilo kak židovski mernik. S^E^SffSF	ni znano. Ni treba dopisnika
* \ \\ 11 ims»»ri«»ki*H in m iiH»u«M*«Miui>iti pravice, trdi	■
. . '	1	.	grajati v sled tepra ter mu jemati
-.•!». ralm^a prav«luika ult-dv procesa proti pre- k.wajw» dopisovanja.
■ i . is. Ih-rrma v Illiiioisu, ki *<> obtoženi umorov. Različnih novic je tukaj dovolj,
, «\ državnega pravilnika 1"» našla mojjore odmev I vcwlar jtfi pa ne tom opjsaval. Cv
Il _<»\>klil zhoniif-ail deželi*. pri vseli stavkokazill, | V!ieh m* zapišete. bi ne bilo prav,
j. t ura li, ki se pečajo z najemanjem skebov in ako ]Wt jlh' ™lf> preveč prostora. AI<mla l« »Ur temu ali onemu
m* bile po godu.
V prostem easu se pridno zaba-1 I Tirana j«\ da imajo porotniki v Mariouu j varno iii skrbimo za izobrazbo. Ci-liaravni rut za pravjeo kot ua iliui generalni; tauio razne knjige in časopise. kakor tudi Pros veto*' in njene razmere"\ kar nam

; trades f-^t v.0UMC.^>
PRAVIČNOST DRUGE VRSTE
tiorisevaleili delavstva. ini;<a prebivalstva pa je |>ovsem dingaeiiega
Opazovalce.
i 11 "Tli
i 1
la
lena
. s«■ Uiinoi> in njegov štab, ki je gnal svoje
t^iMranski pni viri tako daUM', da je sprejelj'družinsk<	.
,,,	,	i - -	: nudi trotovo dovolj 44rzobraz.be
/i "t ruler llhnoisa denar za iskrit je proee-; Poedrav! Morda prihodnjič kai k«»v. < udi a pravira jr, ki spus«*a svoj srd eno- Ve<". i raviM-jraiir, napadene delavee. branilec svo-
niest, svojih življenskili možnosti in življenja!	Wc»t Frankfort, HI.
•	i «■»!• ni pa > < - i t i izzivajoče stavkokaze trr brutal-; West Frankfort je znan, ker >•;« ni«' -krbskr stražnike.	! Undje tu iz vseh vetrov. Tti je
• pravdiiik ni nio-el dokazati, da so se udeleži- tudi ^	kar *iih jc
...	, -	,	I v južnem lJbnojsu. Tukaj je S ve-
'	izgredov m mas;tkra. Izpovedim liklh wwowv< lzmed kate.
i i.-, ki so nio^Ie le malo navesti iz svojih lastnih rili so onega zaprli, drujn paobra-s.. l>ile same prerej sumljivo pristranske ]>ii-hujejo bolj poniabm. 2—dni :ia i i- ialiko stavilo zairovornist vo naS]»roti vp-|ted«Ti. l*remopirjev pa tudi ne V " dobrih pri<-, ki SO |H>i»iIr trdil ve državnih prie primanjkuje, ker vedno prihajajo
'	mi. .'»ju. da bi imel državni pravdiiik zanrsl ji-i " ^h krs^v. siove„,,v je tu-
,	, ,	, - ,	;di ze veliko tukaj, kateri veemo-
r -r, ; rirljiv«- dokazr za krivtlo te^a ah onega llia vsi letujejo svoje domove.
1 ! n,u skrajno težko prepričati poroto, da Oital sem dopis iz Waller, Tex.
• 1 -'ir« b«Mi.	Resnica je, kar poroča dopisnik o
i' , ■' m vo Williamson okraja vidi or i vidno vse to- slovw,ski olJrii družJii. .Jaž želim,
0	.--dk. \ iM>vsrm tlru^ačni luči kot pa državni!^ 1>ri<!e ,l° 1>olJ v javiu>st- Mi" . trgovska zborniea ter prr<lsrdnik liardinp, kilS^V?
,	,	,	1	^ korist nam delavcem, rake <lruz-
■ I« o /lraza v nekem sporočilu na kon-res na be še ni bilo ustanovljene kot ie 'i.m madežem na p-lui države Illinois".	ta. Družba s^^toji iz samih lastni-
N I i r t : l. uit i trgovske zbornice niso imele pri'kt>v zeniJ.ic- Na« .ie 14 Slovencev A —■ - * 1 * iinportiraiija stavkokazov. ljajemanja obo- iu 8 doniaCblov'	12. Ltfih-
•	-titov, ki >o luistojKtli kot -rovski stražniki" ^ bi,i ^ S,lovenei,v 1družbi' i , ,	.	. , „	ko lu ne brli nekateri dah svoje
■m.	mnora dveh Mavkarjev ml plaranrevLMllIje v llajVm tlniai k(>lin>ajliru
'tv, \ m ti zahtevali, z drzavimn pravdnikomj Res je bilo veliko truda, da se je nje pn-mo^arjev. ki S«» s,, dvignili, da pre- družba ustanovila. ]*t vseeno t;re
•	■■ mi lovske paznike in ki so se poslužili v svo- dol>ro J,®pr«*j. Kar m; tiče do\o-
1	«.»d: um«»ta dv«-h svojih t«»varišev svtopisemske	in P°^tavc- i* vst- preskrh-
< »ko za oko, zob Zii zob.	ljeno iiti potrjeuo eni države Texas.
, ..	. ,	, , ,	Kakor hitro prodazno zadostno del-
I. rnk. niso hoteli pravice, le osveto, in dnsavni|nie. b..mo pričeli z vrtanje,„ do v ., .Mili Je sel pokorno na roko.	olja. Za prodajo delnic nimamo
I ' • iki iz Williamson okraja niso hoteli postati sle-i1Tikakil1 a~p,lt0fvt ker to je naša n M t. 'tfžcljuoMi. Xjiii pravoreknam kaže da'dHavska <lritžl>a ™ ^k dr-« « žna masa prebivalstva trga okraja solidarna z de- ^	sai"vzeti
•	da zna pravilno rrniti in presoditi njih nastop , ] ^ K"a.d1H,,,cai 10 ■	,T •	-	* , ' Jwatup. dolarjex-. vzame jih pa Ialiko eno
i porotnik«« v Manonu in prav Tako za državnega ali več.
:« r za njim stojree izkoriščevale«- ni bil ta pro-j Želim, da bi se še kaj razprav-< is-:..;" iiuiividualne krivde ali nekrivde tega ali j ^j®'0 ° teui «a«em podjetju v listu /.< n«-ua. Med velikim številom umora obdolže-j Naroda« kf,T to .ie naš edini ni' carjev jih je bilo brez <Ivoma nekaj, ki so se-ilist* ki ^ "a	n">s*tu za
i i	iii	i	r«. *	nranen m »a m.« naw^.l
asKoka na skebsko trdnjavo. Ja ali oni med .:«• brez dvoma mldal strel, ki je upihnil življenje
i «.n.'ga rovskega stražnika. P«»djetniki, katere ie	-	- , . .
:o državno pravd,hmvo, pa niso hoteli kaznovanja } J1™''P"-
\T teinve;4 uvcljavljenje vzgleda ali ekseniplaj ksti naj svet najde svojo pot »iHavee. ki naj bi s«^ tem potom naueili. da je živ- do tebe.
ski-b..v sveto, tločini nima življenje stavkarjev!--—-
■ \ rednosti.
SHRANITE TA LABEL
UPORABLJAJTE
MAGNOLIA
IN
STAR MLEKO
V VAŠI KUHINJI V SVRHO KUHE IN PEKE.
HRANITE LABELNE ZA DRAGOCENA DARILA.
PIŠITE NA KATERIKOLI NASLOV NA DRUGI STRANI LABELNA ZA ILUSTRIRAN SEZNAM DARIL
"Izplača se hraniti tabelne".
SHRANITE TA LABEL
S	agnoua
	
Par besed o ljubezni želodca.
Staro pravilo, da gre ljubezen moža skozi želodec, je potrjeno. Kaj ugaja temu in kaj onemu. Pojavil se je celo kot bela vrana, odvetnik, ki zato ljubi ie. no, ker ne zna kuhati.
X;
eiez ini
?a a
pravico in za naš narod.
John Kukmaiu
Žena, ki jc prva skovala pregovor, da gre ljubezen moža želodec, je bila gotovo zelo razočarana /.»Tiska. V .»'kakor pa j imela prav in je 1«- vprašanje. zak;ij j«' temu laku. Angležinja Lidija IIai«r je moškim stavila vprašanje f ' Kaj eenite najbolj pri kuharici iu posebno na kuharski nirtef-n«»<ti svoje žene?" O-ltrovori so bili različni in dajejo marsikako jM>ja-MnIo o ''ljubezni močnejšega spola.
Izmed domačih čednosti nn-prlašali vsi zlastiti točnost južin. Trije moški so izjavili, da jim je največ ležeče na t eni. da imajo jed pravočasno na mizi. Dva druga hvalita radodarnost kuharrc iu zdi se. da imajo ty.«li skoro vsi zakonci posebno veselje na tem, ako je miza obložena bogato in z nenavadnimi jedili. Moški, ki se ne brigajo dosti za jedila, so zakonski polovici posebno hvaležni. ako so opozorjeni na čudeže njihove kuharske umetnosti. lajiki. ki nimamo pojma o kuhanju". je rtdcel nekdo, "smo svojim ženam zlasti hvaležni, ako nam reško sporoče, pri katerih jedilih imajo največje napore in kaj naj posebno občudujemo". Neki drug jc imel zopet največ-tj»* zadoščenje v tem. ako mu je njegova žena nudila priliko, da je mogel pohvaliti njeno kuharsko umetnost. Nekemu bančnemu uradniku se je posebno dopadlo, kadar mu je kuharica prinesla na mizo jedila, o katerih ni imel niti pojma. Neki odvetnik — bela vrana — pa je imel nad svojo ženo največje dopadenje. ker ni znala kuhati. Sovražil je namreč vse ženske s kuharsko pametjo in je bil prepričan, <la kuhinja škoduje ženskemu značaju.
Kakor vidimo, gre ljubezen, ki vodi skozi želodec, zelo različna pota, in da je položaj, kakor povsod. tudi tu močno zapleten.
\ H. "i nu so s.- izjalovili vsi tozadevni napori izko-! ris."-- v alskili pod jet nikov. Prebivalstvo je pregledalo na-; liIm m namen«' oblasti. Mnenja je. da bi bilo boljše, re bij sp:*avii državni pravdiiik na zatožno kloj> morilea obeh! M.i\ kar jev t. r |»o\ zroritel ja eelegra krvojuelitja. Take vr-m«» praviea pa ni \»> okusu državnega pravdnika in ixkI-| Jetnikov.
i •• i ore j »ov«,rinio o praviri v Williamson okraju ali J- •• druood v Ameriki, moramo vedno pomisliti, kakšne« vrsf,. pravico mislimo s tem. Delavstvo dežele je prepn-j • ano. da iso mo^li porotniki v Marionu nastopiti druga-i re Kot so nastopili.
Primanjkljaj evropskih železnic, jonov holandskih forintov, »vicar-Ne le v Jugoslaviji, ampak tu- ske 73 milijonov švicarskih fran-! di v drutrih evropskih .lržavah iz- kov, francoske 1100 milijonov! ka/u.jt jo državne in privatne že- francoskih frankov, kaljanske 2 lewrice ogromne primanjkljaje. | milijardi lir, danske 26 milijonov Tako imajo primankljaja na pri- j danskih kron, angleške zasebne mer holand*ke železnice 20 mili- 1431 milijonov fiuitov.

t
Vsem, ki bi jih utegnilo zanimati, naznanjam, da mi jc umrl dne 28. marca brat —
FRANCE BENEDIK,
posestnik in gostilničar ▼ Kranja. Star je bil 57 let. Doma je zapustil neutolažno vdovo in petero otrok; očeta, brata in sestro. Kdor ga je poznal, ga bo imel v blagem spominu.
Za njim žalujoči:
Ludvik Benedik;
Marija Benedik, rojena Lovšin, svakinja ; Ludvik, Božidar, France in Mildred, nečaki.
Mew York, N. Y„ 14. aprila 1923.
L
Peter Zgaga
3uguslmmuHka
Ustanovljena L 1898
iKatui. Sritanta
Inl:eri<>rirar.a 1. l'J0»
GLAVNI URAD v ELY, M?NN.
Glavni •dbornikl.
Pr«dae<lclk- RL'DOI.P BERbAN. HI E. lt&th Bt..	O
fodprwtoedDik. LuUW Balant, )h>i iof |'««xi Ay.. LgraUb O. T»Jnlk: JOSEPH PISIII.ER. Ely. Minn. Btacmjnik: GEO. L. UKOZICH. Elv. »lino.
layjatk	amrtnin: JuUN kovean. «11 _ lltk At«. IM
Dulutk, Mina.	_____» -
Vrhovni siravnlk* Dr. JO«. V. GKAH1K. MS ■ Oklo Btmt. N. I , flttatarffe. r«.
NiOeml adbor:
ANTON SBASnIK. Room IH Bak*w*U Bid«., mor. Olwoal	Ormai
(širpeta, nttsl-urgb. Fa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. IS Btr«»Z. Chlcaco. m.
rEANK SKRABKC. 4121 WaabinrtoQ Btrnt D«0f«r. Osla.
Paretnl »šbor. UONARD Bl^ABODNTK. Bos ««0, KI7, **!■■
ORsy:on j. PORENTA. piark numoci wUb VRAN K CORICH, »17 BL Clair At«., ClevaiaaC O.
Zdrutcvainl otfbor. ▼ALESTIN PIRC, TM London Ud., m. m..	O
PAULINE ERMEXC. (H — lrd Btrett. Pall®, m
JO8IP PTERLE, 404 E. M^m Av«nu». I^eblo, CoW, ANTON" CELAKC. 638 Market Street. Wtukwn. I1L
Jcdnotluo andno flaillo: "Glas Naro4a'>.
\l 1'hieage mi poroča dragi rojak:
V naši sredi imamo strašni polM./nejra pečlarja. I*cčlar je za-lo ker ima v starem kraju ieno in ' otroke. Ker mu je pa pečlarski
preveč sauiutcu, iu ker člu- ^ vek ni z nudim zadovoljen, j»* vzel k sebi dve pobožni ženski. Pravi, da je >edaj povsem prerojen. Bati Ne je. da bosta tudi dv« začeli bolehati na želodcu kot je zbolela una punca, katero je pred d verni leti privedel iz starega1 kraja.
* * *
Xajprej sem mislil rojaku ročiti, naj jHtšlje svojt« |»oročil<> v
Pros vet ine'" "Družinske razmere
*'lVo>veta** je menda edini »o-c-ija lističu i 1 i—t na svetu, ki >kuša {Hitom družinskih razmer spraviti proletarea k blagostanju.
Narod se pa temu odločno upira. Vse do gotove meje.
Xarodu že presedale pretesne družinske razmere, izpregovoril je svojo odločno besedo, in vsled-tega ne uživa danes '"Proletaree" . blagostanja.
* • • _
le jim slučajno manjka snovi «1	-it i 1 . ,	i	v-
..... , ,	Glavni napadalec na kandidata . l . ..i t' vam v mii.'.I.'1vvii m \ e-
za družinske m zakonske razora-	•• -	i	j
.	. ,	1	Dlmitriievica.	! i i st . . / «radnjo s-- priene
ve, bom v naslcvlnjem navedel par	,	.v	i!
;.„. i. i .. .. , n liana« lu na z.-m j.i-a. Sk.--	ur:nliijo je odobrea
izrekov slavnih in<>z m nekaj ne- - ,,.'...."	... r ; .. i
... - J • kandidata l>inutnjevič:i. .	!•• > 111 j d iiarjev. A rh
ro lne modrosti; . , ' , -	t \
. i/.vršil v p<.sl..pm okraju. ira -	t* -:1 i" " 'na ru\unui \ Al-
111 -rskl J* ^va ; Rogatici v Bosni	««	n tako, da bo mogla pre-
* se P*,rtM-u Je J,inak vsch ju- rodilu radikaUk.-va < kr.	'	„ » k:'«^ram<.v i -
,,akoV-. Fal,T- ki -rc k l>orf,ki. je i v-Uvarja m v njeg>v: nav/.--M J	V-. -.,va...... Kodo op,,-:.,-
je bolj junaški kot pa vojak, ki' p.^w-a • l*M-»-ia l-ki l	n ::.' . *11"	' n-j- ini stroji.
se odpravlja v vojno.	"naslednje iv-sjimez:..-t i: -liand...!	-
• * . ... i ♦	je iziMlvvar: ii I) ni;''	a n '
1'avel j,, izjavil; m« /.Nail« rrf.n,. i I I "LekfflTStVO bQ StafO 700 M.
Jvdor se poroei. napravi dobro.	l»ati i.e. <» uater«-:ii n.c . <l " j
kdor ostane sam»'c, še boljše. u ' im-b-diije informae-je; T»» ;•• •
* ^ «	telesno zeln razvit človt \ in .'-:st."
v i • . -i - -	,	navaden ec-stui raz!»<»iuik ki — -
.Neki nemški pisatelj pise do-	,	. . .	-Iio-m
,	. ,	,	Ialiko iila. a s k../,;»i.....m zirati :a a . ' - 1 • '' 1
siovn«»: hilorsr noee pametno po-	,	,	', ,	• - , «r . ,
. .	1	1	za\o]eni t.-i»aka. da >"a d-.li'- '>*"■'' r r de- il. i/dal s\«j slavni
roeati. mora zkra.li skupaj vso *v„	|„vt;.I>,.> fv,.(, V(ijn(| jt	r;!,-|	s l!Mri;„ j,- napravil !e-
pamet, da napravi to veliko M<1 t.,.stii mfM{ Sarajevo,,, j; e„ ! - -t , .r d -I...........V ha
nr,n,,,K>^- in Viš..grad««u i« j.- govoril, da I i' - - vztrajali k -Ii^i ra/.edi *	.......W	K lekarnarjev. Friderik ie
V— itnrt tikajoč® m uradnih sadev kakor tudi	denarua »oAUjatr«
ma] m poftiljajo nm, ilarne^a tajnik«. V« piitoSbe naj	p>IHJa na prad-
Mdclka porotnega odbora. ProAnJ« arrejem norih	čltno* ln bolnKka ■plčevala na] a« poSUJa na vrhovr.ega »dravnika.
Jugoslovanska Katollik* Jednota. m prtporo^* Tietn JuffoalOTanoa Sa Obilen prlPtop. Kdor 'eli postati f!an te orKanlzcclja. nal ae sal&el tajnika Wltn]*t» društva J. 8. K. J. Za ustanovitev novib CruAtev N pa obrillt« ®a |L tajnika. Novo druitvo m lahko vstanovt a a Alani ali HanitusL
Iz Jugoslavije.
i* ii...inj.- . •. i..,
-aznovdlo Z-iaeile., j,.»ril
niški kralj in r
i .1 '» I ..I
in Vi^'graihou ill je govoril, da * "	p- ea s irgoviao »visij. K>> /
Kant jiravi: Žena postane v za- bruhnila ^vet..\na v-.iaa. -«' je a konu svobodna, mož j»a izgubi v \ i komanda!;'u :m^»ta . IV. zakonu vso svojo prostost.	v ' nudil, da > i/da! v>".	.i"
* ^ *	mu j" znano .» > - ; r'-nairan ki ;
t.-sv. ;;t. V-1 if ullagi' k: ji m<>[ianie<iaiisk° u<"» nei
ij li
1 sit n p » ^eltj j;i Ad zaiirmiva <<-»bnost. Njegov .sieilijattski • I \"
I išče um t vene de!av:io-jaiisk > kakor t udi /• k>\ -
... . . v laiii'fsnini <ra i Na o-.tlla^i •»<•	ni -;ianie«iansK- iiernei
e ll«*ll sVOJe llee||- .	•	.. v- >•
.	.	4 71 |i-iro\ ;li izpo'v<-4p» i.- !. 1. tak -i ' "	............. \ .\at.oljn j.-
j ne kesa kot po-	.. '	" .	i , , ,	, - . . .
1 zaprtih na stot :n- • ■•/ h n.» ui v-\- ■ v :t v.-.-/.» t-.- j.- U | «I1 -• . ! ....> ... •.:. !. i.....,......
SI ari Sokrat je učil svoje učen-ee: Nihče se bolj
m Idi otrok	iz -arajev^ketra. ro«at i-' 1	! v za--ii'itk slavne zdravui-
* * I skega in	\ išeirvadskejra ok:a.i;i n ' "	" " v Salerno. 7<mi ei je m:-
Ciorki pravi: Zakoni se sklepa-I mm.»j	reveže v s., bik p.-;'	1 » : dam > j.- ane-i ika l-karna
jo v nebesih. C<■ >e sklenejo dobro ali slabo, je pa nebesom stranska at var.
#	a *
lia bind ra nal ii Ta«^ore pravi: \ saka zmaga v zakonu poiuenja
poraz družinske sreče.
*
Zakonec je jako {>o<leIal neki cinični Franeoz z besedami;
ZaJconei nas vabijo v zakonski jarem. jZakouei se mi zde kot pla-vaiei. ki od mrazu šklepetajo z zobmi, nas vabijo v vodo in pravijo. kako .i<* *rorka.
Tudi naslednja definicija je preeej značilna: Zakon tvorita dve ]xdoviei: moški in ženska. Pametna ženska pa že poskrbi, da je mož vreden manj kot polovico.
*	a *
Po mojem mnenja bi ljudje še \ ediio živeli v paradižu, če bi Bog ne rekel Evi:
— Xe jej od te^a drevesa!
C'e i»i ji rekel: Ne j«!j od tega drevesa, kajti to ni moderno, bi so gotovo nikdar ne dotaknila prepovedanega sadu.
Z;i vse nadaljue infonuaeije glede zakonskega, pečlarskega. moralnega in nemoralnega življenja je pa na razpolago slavno u-redništvu "Prosvete"*.
-tr-djeni ijii .	]■,.•■
. pos<.bn<> leta 1**1 4. piv.
kar v resna-' :.me **a]v»tli )., --1.
im*n njeno gr-•" t>-r italjan-
r»jNko'' gosjx.dari !i v lio^ni. t::'-. x • '-s.-i -■ t-j.i uaoire'-: da je bila im-d Pra.v, i!t Pa'-, ne-!"'* '' zal-./ena t ■•»■ iviua *K v... koliko dni otvorjena apm-idea. a- [ '■ 11 <diM\:k. ,i j;!, tam prekaten. s,J "uit !I m " Avstriji . ■• '	• spada : Ti :erje-. . t, ni k., tali Sr-b.ske že :e i'i i.lroke v x • J'' n-nadkr 'v o zdravilo ua podlagi tlciiuiieijaeij tega N ;a j ' '■ T"k. zaprtje g\-,v .Im»|, Hatiuiča. In to zver v e!oveš';i }>"- 11 iu p .-l -bue /»-lodetie th»bi. ki bi ga mora; i p. ~.tavi: i j !,,/t,i : Tr nerjev Liniment zoper preti S' n | ■ š<*-e i 11 na veša la. aje-, /••n\ >u revral^ijo. Triner-majo radikal'-;, da napada in mre-|-;"' ^litde- Kašlja ter tudi razni vari njihove politične nasprotni-l- !/1' "*"' i/I elk i kaki»r Trike:" Kes. lepe razmer;-: m-rj-va Zobaa Krema. Triiierj-v
| Tek- -i šam;»u. Trinerjeva K'tH'ua Avstrijski industrijalci žele gra. 1: " Ma Vprašajte s\ j.-j.-i diti tvornico sladkorja v Subotici. " "'* ,ir,a !"' daj.il-a zdravil
I/an.ie ter j 'n ]»oskuMite. Za vsikn
Iz iSeograda {>oročajo. da je konzorcij več dunajskih imkistr:-)
lllt'
rij » 1-1 1111II <1 [S Kill I	|s; ;- (
jaleev naprosil ju^oslovau<ko nr-'""'' 1 ►»»tk.iiv . fhiaago.
I	t iHv
ntstrstvo trgovine, da i d >\ !ij zirraditi Ivurn'ci sh.'dkorja v S'i- m
aejjo pi-ite na .Joseph Tri-ir(». J])
( AdvBrti*fm»nn
botiei. Konzorcij obljublja, tla bi bfla ta tvor a-a najimnli*:	u-
rejena iu najv.-e.ja \ dnu - ji. .MmistTstvo proU<"ll i'* p'.^< je.
Defravdacija v tobačni UDravi.
Sarajevska p-dje-ia vodi preiskavo zaradi vek ;e defravdacije v tamkajšnji toba.'-'ii upravi, p.,-iie\:-rj.-na svta znaša nad ."»O.ihmj I>:n. Sumil ja b-ti na UVadnka Ko-rošica, ki je i/.Lr;'ii! iz Sii!-ajeva.
Nove tobačne tvcmicc.
Iz l»»-ograda ]H»ro."ajo: V gene-j ralni monopohski upravi izde-i lani načrti za gra«lnjo novih to-
C w'\
O JAKE o po-zarjam o, da B&3 je cena za "Slovensko-Am eri-kanski Koledar" i-sta za Jugoslavijo kot za Ameriko — 40 centov.
Pošljite" nam svo-to in naslov svojega prijatelja v starem kraju in poslali mu bomo knjigo naravnost.
NOVA ZANIMIVA KNJIGA
NA KRVAVIH POLJANAH
Spisal Ivan Matičič
$1>
K PLEN J K in strahote v. bojnih i>oho(l»iv bivšega slovenskega planinskega p<»lka.
V knjigi so jiopisiini vsi b«»ji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. T/. Oalieije. 7. Dobenloške plaiiote. z gorovja s Tirol. Fajt-jega hriba. Hudega Lo^a, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem nporu ter nj^^a zaklet vi.
Knjig* jc trdo vezana, vsebuje 270 strani in 25 slik iz vojne. '6LA8 NARODA" 82 Cortlandt Street, . New York, N. Y.
OLAS NARODA, 14. APR. 1923.
Ljubice Habsburžanov.
Izvršitev smrtne obsodili v Mariboru.
(Nadaljevanje.)
Stublovili nekdo pozvonil, in tež-
--ko pričakovani Janez Orth se po-
V po/ncjftiii vojnah je povelje- javi. slavnostno pogrnjena miz^ val leta 1 H 3. avstrijskim rezer- je bila že pripravljena in gospa
vam in je prisilil trdnjavo Huenin-«en h kapitulaciji. Nato se je u-meknd »»pet v zasebno življenje in
rvublova je zbrala vso svojo u-metnost. da bi gostu predložila kar najbolje pripravljeno večer-
jo živel največ v alj>skih deželah, j jo. Takoj po večerji je Janez Orth pos-bno na Štajerskem, kjer sesedel h klavirju, da zaigra. kakor je / glavnem mestu Gradcu pečal' j« bil obljubil, svoj balet. Milka z naravoslovnimi in zgodovinski-1— tako so jo doma ponavadi kli-
mi študijami ter ustanovil muzej.
Janez Orth.
Mlada druščina z Dunaja, sestojema i/, starejšega gospoda, — starejše dame in treh mladih deklet. je sedela v jrozdu na Sem-luerinjru. zabavajoč se z veselim kramljanjem. Naenkrat jih je vznemiril in preplašil strel in takoj nato je skočil iz gošče srnjak
ca!i — ni spustila oči ž njega in po končani igri sta se dolgo raz-govarjala. Dekle je srce Janeza Ortha naravnost očaralo, in tudi ona si ni mogla prikriti, da se zanima zanj — —. Ivo sta se poslovila. sta oba že vedela, da se ljubita. in obljubila »da si. da se bo-*la kmalu in večkrat videla.
Ta ljubezen je nadvojvodo zelo osrečila in razveselila. Saj je ki je nedaleč <»d njih omahnil na naše! dekle, ki se je vnelo v Iju-
tla.
Med tem JLu so si deklice pravkar ustreljeno žival ogledovale, se j»* pojavil lovec in kakor je že navada v takih slučajih, se je raz-predel takoj fmmenek in rodbina je prostodušno dala pa znanje, da bi ji bilo v veliko veselje, če bi ostanek dneva prebil v njeni dru-
bezni zgolj do nje«jbve osebe, ne da bi slutilo njegov stan in rod. ker se jr izdajal za inženirja.
ja. kateremu sem zvesto vdan, zahtevam le zase tiste pravice, ki mi gredo!
Margareta Toskanska je videla da ne opravi nič. Stisnila mu je roko in dejala:
— Naj se zgodi. ka*r hoče; moj sin boš zmerom in boš ostal tudi po tem.
(Dalje prihodnjič.)
i J ratifikacij a morilca Lichtenwal lnerja. — Iz življenja pokvarjenega zločinca. — Prihod krv nika. — Zadnjikrat pred svojimi sodniki. — Zadnji poskus za govornika. — Zadnji večer in zadnja noč. — Od zločina do zlo čina. — Prvi umor. — Ločitev zakona. — Usodni večer. — Dva krat pred poroto — mu tec. — Krvnik Mausner.
I; življenja d'Annunzija.
Edini boji, ki jih je izvojeval ta junak, so bili pri ženskah, starih in mladih. — Sedaj, ko ima plešasto glavo, se je odrekel vsaki slavi. — Pravi, d aga je sram, ker je sploh kdaj slavo iskal.
2t>. marca ob 7. je zazvonil mr-! čine ter je pred obsodbo in tudi tvaški zvonce svojo ječceo pesem, pozneje opetovano simuliral, da zavržeucu. nad katerim je stro- duševno ni popolnoma zdrav, gost zakona izrekla svojo najhuj- • Njegov zagovornik dr. Škapiu je šo obsodbo. Na dvorišču okrožne- še v zadnjem hipu poskušal dosega sodišča je bil obešen 52-letni j či odložitev justifikacije. čevljar Andrej Liebteuwallner, Obsojenec, ki preje že več ted-večkratni morilec. prototip po- nov ni spregovoril, je po na/na-kvarjenega s uro veža. Sel je v nilu smrtne obsodbe spremenil smrt brez kesa in brez vidnega svojo ta-ktiko. Ko sta prišla k nje-znaka strahu. Šele. ko ga je za- mu zdravnika dr. Zorjan ln dr. grabila krvnikova roka, je vztre- Zukrajšek v spremstvu zagovor-
petal . ••
Justilikaeija
nika, je mož zopet spregovoril in Uchtemvallnerja govoril ptrtein do smrti. Zdravni-
Kakor meteor se je hipoma zasvetil na italijanskem literarnem nebesu Gabriele d'Annunzio. A
Dokler je imel nadvojvoda do- obenem se je posvetilo ime velike m»st. je bil pri Stublovili vsak-1 umetnice Eleonore I>use. Ta žena
dan.ii gost. Ko pa je moral oditi je posadila dotlej neznanega in v l.ine. kjer je bil v posadki, se nepriznavanegš poeta iz teme na
najžarkejše solnce. Duše je dvigala njegove papirnate, a jezikovno in stilistično krasne drame do
v samoto. d'Annunzio pa je živel podeseter-
je razvilo med njima živahno dopisovanje. Različne prilike, med
ščini. Neznani lovec je rad ustre-	drugimi neka kirka. so opozorile
gel tej žel ji, saj s.. l»ile neznane	dvor na razmerje nadvojvode in I največjega uspeha. Ko se je za-
dekliee v resniei lepe in najuilaj-	plesalke. Na najvišjem mestu so čela starati, jo je ostavil, oplen-
ša od njih se je posebno odliko-	nadvojvodo neprijazno gledali! j«-no in literarično osramočeno,
vala z nenavadno prikupnostjo,	zaradi njegovega vojaškega pisa- Duše se je umaknila
l*red sta vi v,, je torej rodbini: —	teljevanja. To ljubezensko raz
Janez Orth z Dunaja.	merje pa je razpoloženje proti j jeno.
Po medsebojnih poki onih je	njemu še zvišalo. Osar ga je po-
tdedilo predstavljanje rodbinskih	k 1 n*«' k sebi. da mu razodcnl* svo-
članov: — Imenujem se Stubel,	j■ ► nevoljo zaradi njegovega rav-
to je moja soproga in to so moje	nanja.
he«*rke. L-.rinks, Ivanka in Ljud- Ni"i pr«*stob»nasledniku se ni
mila.	(»osrečilo izpremeniti nevolje dvo-
Jane/ <h-th ve je smehljal.	ra nasproti nadvojvodi Janezu.
— Stubel? Dauie so pri gledali-	Zaman je poizkušal Rudolf pr*-
Znal si je pridobiti kliko. ki mu je delala hrupno reklamo, in celo največji kandali so se mu izpr« minjali v uspehe. Italija je neprestano govorila in čitala o "božanskem" Gabrielu. Ljubice je menjal hitreje nego kravate, dvobojeval se je in tožaril z za-
* u, kajne da? — Imeniten slučaj praviti svojega prijatelja, da bi , konskimi in samskimi možmi, da-zame. Jaz s.-m \elik prijatelj gle- pustil Milko Stublovo. Zaman mu me in ženske so se javno pričkale
j in pretepale zanj. pisarilo se je o i njegovih dolgovih in pustolov-
Jiš<a in seni za gbslišče tudi ž» zložil nekatere malenkosti.
je razlagal, da dekle vendar ne ! l»o /; htevalo. <la se ž njo oženi. —
To priznanje je zbudilo takoj Njegova razlaga je tem bolj utr- * ščinali. a Oabriel je bil vedno dru-v<diko radovednost. Ljudmila ni .lila v Janezu odpor; dejal mu je j gačv;i vitez, trubadur ali umet-
j »/.alula vprašati. kakšne vrste | da i ikakor ne namerava varati . . . . ... .... ... j s » omenjeni umotvori, m £r«»s|>od Milke, ki je itak zaradi njejii že j
Stubel. če v,, /e kam oddani za ' davn » zapustila gledišče. Tu m proizvajanje. Ko s,, L/.vedeli. da preostalo Rudolfu nič drugega gre za balet, ki je bil že predložen dvomi operi v oceno, se je zanimanje /\ išalo tembolj, ker je b»-
kot poudariti, da je dvor o tem že obveščen in da je tam natanko /nan da občuje s Stubloviiui
la Ljudmila gledališka plesalka, pod drugim Imenom, da je Milki <; spod Orth se je ponudil, da jim obljubil zakon itd. Na dvoru t<* bo pr> Inašal svojo skladbo, kar'ni bilo nič nenavadnega: tam ni
uik. Postaral se je. dobil je plešo, postal je grd kakor opira, a ostal zanimiv. Ženske so prenehale noreti za njim. Ni dolgo tega. ko s« ga našli pred neko vilo v nezavesti in vsega krvavega. I.isti so poročali sila romantično. Nekateri pa so trdili, da je padel pijan z balkona, ko je bil pri neki dami. ali da ga je dama sama vrgla z
je po prevratu prva smrtna ob- koma in zagovorniku je izjavil, sodba, ki je bila izrečena v ožji da je že obračunal s samim seboj domovini Sloveniji. Naj se o smrt-i in ve, da mu je usojeno, končati ni kazni misli, kakor se hoče, dej-' na vislicah, kar pa ga baje niti stvo je. da so se v zadnjem času malo ne razburja. Zdravnika sta prav posebno v maribor. okrožju javila sodnemu dvoru, da je ob-kar vrstili strahoviti slučaji u- sojenec normalen, morov, ki so v svoji bestijabii su-	* * *
rovosti kar kričali, da jih člove-j . Ves popoldan jc bil obsojenec ška družba osveti z vso ostrino miren. Proti večeru ga je obiskal zakona. V vojni propadla morala j duhovnik .frančiškan, da ga to-zahteva na jenergičnejse zaščite j iaži. Morilec je vsako duševno in v vseh državah vidimo, da se tolažbo oklonil. češ. z Bogom se sodna oblast zopet zateka k naj- že sam spravi in ne potrebujem skrajnejšim sredstvom kazni inJ nikogar. Ko so ga vprašali, ali ostrašitve.	t ima še kako željo, je izjavil, da
Lichtenwallner je bil prototip nobene. Tudi je odklonil, da bi onih izmečkov človeštva, ki se obvestili njegove sorodnike, češ. zlasti po vojni pojavljajo pred nočem videti nikogar. jZa večerjo porotami kot brezvestni uniee- So mu prinesli zrezek, potico in vale i življenja.	vino. Spočetka ni hotel nič zaužl
*	ti in šele na prigovarjanje nad-
21. marca je prispelo v Mart- svetnika Stergarja je vzel malen bor uradno sporočilo, da minister : kost. češ: "Vam na ljubo, da ne pravde kralju ni predložil pomi-jboste ravno zastonj nosili.'* Po-lostitve Andreja Lichtemvalle- noči je precej spal. Proti jirtru so nerja in da naj se postopa z obso- je dolgo nemirno premetaval, ho-jenenn v smislu zakona. Takoj jc dil po celici, zopet nekaj časa se bil obveščen krvnik Seifert v Sa- del in le tu pa tam je spregovoril rajevu. ki pa sam nei zvršuje več besedico. Ko so mu ponudili za-strasnega posla. Mesto njega je jutrek. je odklonil. Že zgodaj je prišel njegm* namestnik Florijan prišel k njemu zastopnik zago-Mausner. s še enim pomočnikom, vornika dr. Šnuderl. da ga po-Kablja sta prispela v Maribor vpraša po zadnjih njegovih željah
bil leta 1871 v Jastrebcih, pristojen na Kog pri Središču, kjer je izvrševal čevljarsko obrt, katere se je izučil v Zagrebu. Bil je od nekdaj surov nasilnež. Svojo prvo ženo je mučil in trpinčil na vse mogoče načine. Grozil ji je eelo s iourtjo. tako da je bil že leta 1911 radi nevarne grožnje proti svoji ženi obsojen na 3 mesece težke ječe. Marea meseca 1920 je bil njegov nesrečni zakon ločen, nakar se je Lichtemvallner, preselil k neki prilcžuici. * * * "
Lichtemvallner je bil mnenja, da Jiujskajo viničarji Piutariči ljudi proti njemu in jili je zato na velikonočni ponedeljek 191f> zvčer kratkomalu počakal s puško na cesti ter streljal na nje iz neposredne bližine, tako da je bil Jožef Pintarie smrtno zadet, Ljudmila težko ranjena in /atleta tudi Marija. Radi tega jc bil Lichtemvallner obtožen liudodel-
5EVERQVA ZDRAVILA VZQRZUJEJQ
ZDRAVJE V DRUŽINAH.
JiaJtife
5EVERA s E S K □
AqfTscpfTcqo Hjdlilo
Priporočljivo Zd odpotrjoč pri zdruvdjeqjb srbečice ?n ndzrph kozqlfl bolezrp.
C£NA SOc Vpru šdjte pri vbšeit) Ic^oejU.
W. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS, IOWA
zati nenormalnost s tem. da skozi
j pet tetillov ni besede izpregovoril.
! Ko pa so mu nekega dne prinest va dovršenega in poskušenega i: i i - i	-i
rr t . .	° slabo juho. <e mu je jezik ne-
j nadoma razvezal in je potem na-
brulil paznika, (iovoril je — do
. i porotne razprave. Pred porotnki samo radi hudodelstva uboja na • •	. - , •, ,	,
J v je zopet izgubil <lar govora, kar
umora. Toda ^ izjemno si»diš«"*e v ilariboru. ki je med vojno poslovalo mesto porote, ga je obaodiloj
č let težke ječe. Lichtemvallner se jc hotel tedaj še pritožiti proti visoki kazni, njegov lastni zagovornik pa mu je rekel, naj se zahvali sodnikom, da ga niso radi umora obsodili na smrt. nakar je Lichtenwallner kazen sprejel.
Ko je Liehtemvallper sedel v i ječi. je začel simulirati slaboum-
pa mu ni nič pomagalo. Zdravniki so *ra spoznali duševno zdravega. odgovornega za njegovo dejanje. nakar je bil po soglasnem izreku porotnikov v razpravi dne 11. decembra 1922 obsojen na ve-šala.
» ^ #
„ . i -i.iii	. i Rabelj Florijan Mausner je iz-
nost. kar je hotel dokazati s tem. .......
,	,	-	.. vršil justitikacij<i v svoji vsak-
tla po cele mesece ni spregovoril, i ... . .
i .	-i	.-I dan.ii civilni obleki, celo brez ro-
Med tem mu je doma umrla ze-
.i-i ,. 1 kavie. kot tudi njegov pomočnik, na. sosedi pa so s strahom čakali ;	° '
Njegov mojster znani Seifert je
i pristopal k vislicam vedno v čmt
• ■t *>. z na v. I ušeii jem sprejeli in i niko i zmanjkalo klečeplazov. ^vf balkona, ker se je uverila. da Je tftL -j i- ll -čili za t>. prihodnji dan. 1 so v Jiunili. zasledovali in splet- jKKilež. Nič mu ni koililo imel je M' Item je priš. l k družbi sprem- karili. da bi se prikupili in okori- j \c novo reklamo. Nato je stopil
ljevalee goKixxla Ortha. Ta mu je k pogledom naznačil. da ne želi
dil i.
v samostan in hotel nekaj dni os-
*p<»da Stubla.
Ker -t je že približal večer, se Toda tudi to ga ni genilo; ostal je poJala cela druščina na pot je pri svojem rekoč: — Nič ne
ter je bil pod njunim nadzorstvom in naročilih. ''Nimam ničesar nana dvorišču okrožne sotlnije po-|roča:i"\ Ponovno je tudi odklo-
st avl jen močan steber s kljuko nil duhovnika, ki pa je navzlic te-na vrhu ter malimi srtopnjicamt. : mu vztrajal pri njem.
Vislice so bile pripravljene
Tik pred 7. uro je clošlo sporočilo, da je čas. Lichtenwallner je mirno vstal iu odšel na mori-šče.
• * *
Na dvoriču okrožnega sodišča
Rr.dolf je r<»til Janeza, naj vsaj tati menih - spokornik. Toda prebiti spo/nan. in mu naročil, naj • zaradi cesarja napravi konec svo- mislil se je in meti vojno je bil ».pravi srnjaka v stanovanje go- jcniu ljubezenskemu razmerju, in letalec ter je baje preletel tudi
tudi na mater ga je spominjal. — Ljubljano. Takrat se je vsak čas
slišalo o njegovih junaštvih. In potem je ih»stal glavar na Reki. proti , lv m u. Janez Orth je jkuiu- pomaga. Rudolf. Milka Stublova generalisim italijanskih srdito v. dil r -ko Ljudmili. Bilo jima je. bo postala moja žena. Rajši ne go- vladar, ki je izdajal neprestane kak r bi se davno poznala, in vo^Ha o t ni!	proklamacije. ki se je vsak dan z
lahen st vk r ke je Ljudmila brev., Nad nadvojvodom so se zbira- balkona širokoustil in je izumi* pomisleka vrnila. Prekmalu je li adaj temni oblaki in za vihar prekrasni bojni klic 4iEja, eja,1 prila družha na kolodx'or. odko
der se je <m!peljala na Dunaj.
se je kmalu našel vzrok v kršitvi alala"! — Potem je bilo tudi te i vojaških predpisov: na[x>til se je pustolovščine konec in Gabriele
Po.| imenom Janez Orth se je v prosincu v London, ne da bi bil se je vrnil v Italijo. Zdaj je izdal
novo knjigo, v kateri pravi: —
Medtem ga je poklicala k Sebi -Obrnil sem hrbet vsakršni slav*, mati. Hitel je. da se odzove, za- Xič več ne ljubim slave in sram
[Higosto zgodita, katerega ni uikoli I
neizprosen, in to mu je svidenje j niti slave, nez Traun ali Janez Traunstein. zelo oteževalo. In bilo je tudi ge-
druga njegov* imena, kakor Janez T
Ihinajčanj dobro poznali.
nljivo svidenje, ko mu je mati
Nad\ojVi»da je čutil, da je de- padla v naročje, in solze so mu kliea nanj napravila globok vtis stopile v oči. ko ga je nežno in ob-
torej zopet v novi vlogi. Poslednja še ni!
skrival nadvojvoda Janez Salva- zapr-e.il dovoljenja, tor navadno, če se je srečal z neznanimi ljudmi iz ljudstva, kar i«e je pr inj»'g'»vi priljudnosti prav kaj njo je zelo častil in vroče lju-;me je. da sem jo kdaj iskal. Za-Ta psevdonim, bil. Kljub temu je bil globoko pre- kaj zdaj vidim, da se udaja slava izdal, je ostal pričali, da niti nji na ljubo ne mo- tudi nizkotim. podlim bitjem. Nič poln tna neznan, medtem ko so re odnehati, temveč mora ostati vec nisem častihlepen, lie maram
niti bogastva. Revež sem se vrnil z Reke in sem razdelil svoj plaač in meč med poslednje svoje spremljevalce. —
Komedijant Gabriele nastopa
in da njegovo zanimanje zanjo ni enem otoztio ogovorila: — Sin **»iio trenutno, kakor je to j»ogo- moj: — In nastal je med obema sto pri v;v<»kih gospodih. Sporni- genljiv trenotek. Stara nadvoj-njal se je posameznih dogodkov v.wlinja mu je razodela. kaj tr-prav kar minulega večera, toda ob- pinči njeno materinsko srce, in enem se mu je pojavila v duhu poskušala je na vse načine s po-vi«okostoječa vojaška «»seba. nad udarjatijent njegovega rodu. da katere imenom je plavala krona, bi ga odvrnila od nje<^»ve namere }M»stava nadvojvode — in i>olcg in mu je obenem pojasnjevala. — lije plesalka mečanskega rodu. kaj mu grozi v njegovem viso-
LjudmUi je na dan po srečanju kem stališču, v gozdu močne bilo srce. Pride a- Janez je samo zmajal z glavo li ne pride? Določenega časa kar in dejal:
ni mogla pričakati. Njena aestra.	Vse je zaman, draga inati^
ki je imela prej razmerje s kne- Vem dobro, kaj me čaka. Rudolf com Egonom Fuestenbergom. jo mi je |*ovedal že vse. A nikakor je dražila a trditvijo, da je za- s«, ne uklonein. ker hočem biti že ljubljena, sa kar je Ljudmila vsa! vsaj tako svoboden kakor zadnji
eardevala.
Slednjič je proti veeern pri
podanik njegovega veličanstvi. Nikrkor nočem a tem jeziti eesar-
Ne trpite vsled Revmatizma9
živčnega trganja, bolečin v prsih,
otrplih mišic
Vdrgnite
PMN-EXFEUERI
na bolečo površino, da boste začutili žarenje, in adobna, pomirljiva pomoč | bo sledila. Pristni Pai Ezpeller nosi SIDRO]
2-"». marca ob pol 10. dopoldn« se je zbral v porotni dvorani sodni dvor. da sporoči obsojencu j izvršitev smrtne obsodbe.	j
Na ukaz predsednika so štirje i se je zbralo nekaj občinstva, ki je orožniki z nasajenimi bajoneti bilo pripuščeno. Blizu zidu je stal pripeljali v dvorano Andreja debel steber z železno kljuko na Lichtenwallnerja. Predsednik soa vrhu in z majhnimi stopnjicami nega dvora mu je prečital še en- • spretlaj in zadaj. Točno ob 7. uri krat smrtno obsodbo ter mu spo-! so stopili na dvorišče sodniki v ročil. da ni pomilošeen in da saj svojih talarjih. Oez par minut so bo smrtna obsodba izvršila drugi (se odprla široka vrata jetnišnice.
odkoder so prišli zastopnik zagovornika dr. Šnuderl, frančiškan in gologlavi Lichtenwallner z zvezanimi rokami v spremstvu štirih orožnikov.
Obsojenec je mirno korakal proti vislicam, za katerimi je stal krvuik s svojim pomočnikom. Ob stopnicah je Lichtenwallner trenutek obstal. Obrnd se je proti dvorišču in s stojičniin mirom gledal preko občinstva, tja nekam v daljino. Stopil je nato po stopnjicah ob steber. In že je z druge strani rabelj spletno mu ovil vrv okoli vratu, pritrdil jo čez kavelj, pomočnik je dvignil Lichtenwallnerja. smrtnobledi o-braz obsojenca se je žalil s krvjo. slišati je bilo trenutek lahno hropenje . . . Krvnikova roka je segla za tilnik . . . Trenutek nato je rabelj pokril obraz obešenega z belim prtom. Telo ^je še nekaj časa drgetalo. Preteklo je nekaj minut. Krvnik je »topil pred predsednika sodnega dvora ter javil, da je obsodba izvršena . . .
Sodni zdravnik je konštatiral, da je natopila smrt.
Sodni uslužbenci so razdelili smrtno sodbo s kratkim (»opisom obešenčevih hudodelstev. Počasi se je razhajalo občinstvo.
Truplo so kmalu nato sneli z vislic ter ga prepeljali v mrtvašnico. kjer je bilo obducirano. Nocoj so pokopali hichtewallnerja na^pobreškem pokopališču . . .
varstveno znamko*
dan v ponedeljek ob 7. zjutraj.' Andrej Lichtewallner ni spregovoril niti besedice. Le na vratu so se napele žile in mišice v obrazu so pričele krčevito drgetati___
Obosojenec se je molče priklonil sodnikom ter se ž«- hotel obrnite. Naenkrat je zapazil med navzočimi člani mariborskega okrožnega sodišča nads vet nika Stergarja. Blisk spoznanja je šinil preko njegovih lic, okoli ustnic je zaigrala nova. skoraj blaga poteza, oči so mu postale kakor vlažne. Lichtenwallner se je nadsvetniku Stergarju globoko in pomembno poklonil. Vsi so razumeli pomen
tega poklona.
• » »
Bilo je skoraj natančno pred 7. leti. Takrat je stal Lichtenwallner pred mariborskim izrednim sodiščem (leta 1915. v vojnem času) obtožen hudedelstva umora. Obsojen je bil radi uboja na pet irt. Po izročeni sodbi je takratni njegov sodnik, nadsvetnik Ster-gar. kakor bi bil vedel, da bo Lichtenwallner Nadaljeval svojo strašno pot. dvignil roko in de-j«l:
"Dobil si samq pet let. Bojim se. da končaš še na vešalih*\
Bile so proroške besede in Lichtenwallner se jih je dobro spomnil.
Mitno je obsojence v spremstvu orožnikov zapustil dvorano. Prepeljali so ga v celico, v kateri je čakal na svojo zadnjo uro. * » *
Lichtenwallner se je pred sodiščem hranil na vse mogoče na-
šo posest.
POZOR ROJAKI
l*re«-ejšiie število rojakov >e je zjilasi lo iu poslalo aro za pa mik
66
Paris" za ,6- mai*
Lichtenwallner jevo življenje nam nudi žalostno sliko Človeka, ki se je približal averini- Bojen jc
njegove vrnitve. Ko je končno zapustil kaznilnico, si je že po par,	. .
. __- , . ,	.	salonski suknji m novih rokavi-
mesccth poiskal drugo ženo v o-j
, , - ,	.-i , „ i • • 1 f*ab. katere je imtem zavrgel. Sei-
sebi vdove Matilde Zoreč, ki jc . ... .	.
i	, ,	l tert živi sedaj v pokoju, novemu
imela iz prvega zakona dva otro-tl	. 1
i • _ .	, , 4	krvniku i»a baje naša država ne
ka m malo posestvo, katero je, . .	.
-j	-i« i	! plačuje toliko, ila bi si lahko na-
ocividno mikalo starega ženina i [ ,. ,
» - i	,,	... bavl.ial službeno "pripomočke .
Lichtenwallnerja. Čeprav ni imeli _r	1 1
- .	...	Mausner menda ni preveč rahlo-
niti ficka premoženja, jc vendar , „	1
t-, j - j	- , ! čuten. Po obešen ju si niti rok ni
izsilil od zene, da ga je vzela na .,	, .. .
I umil. ampak jih je b-po utaknil v
*	_	žep in se malo tresel, ker jra je ^ ** '
i zeblo v borni tanki obleki. Za Matilda jZorcc jc bila vzorna I vsakn jllstifikacijo dobiva krvnik žena in skrbna gospodinja, kate- j J>ol^ p,a-e jn tiij,., _ 1(J(} dj. ro so vsi hvalili. Le Liehtemvall-j Mur j,.v.	j v .ing»>slaviji o-
ner je ni mogei trpeti in že po pr- t,esi! - 111<>rik.,.v. razven v M;.ri-vih dveh dneh po poroki jo je za- i I>orM t,uH -e v uaujaiuki. Travni-čel pretepati in naenkrat tudi j klI xeVesinju in v Zagrebu Alia-očitati nezvestobo. Grozil ji je. ^ Kat Seifertov pomočnik pa da jo bo kmalu ubil. rekoč: "Me- je prisostvoval iN justifikacijam. ni je vseeno, danes ali jutri*'. Po-novno jo je polnago pretepal in ko je hotela iti na Vseh svetnikov dan 1921 na pokopališče molit, jo je prisilil. da je pokleknila prod njim iu molila kes. on pa jo je pri tem tolkel z železnim drogom. Ker uboga žena tega trpinčenja ni mogla več prenašati, je surovega moža ovadila sodišču. Bil je takoj aretiran in obsojen
na 6 mesecev težke ječe.
*	* *
Žena je nato vložila tožbo na ločitev zakona, ki jo je tudi dosegla. ko je Lichtenwallner ravno odslužil kazen. Lichtenwallner pa se kljub ločenemu zakouu ni hotel odstraniti iz hiše. in je morala žena poklicati na pomoč sodnega eksekutorja. ki je prišel dne 12. junija, Lichtenwallner pa se je ioopet vrnil in nato celi dan hodil krog fiiše ter kričal nad ženo. ki je zunaj delala, naj mu da jesti. Žena se je šele zvečer vrnila ; v hišo. Lichtenwallner je pritekel za njo. jo zgrabil v veži za vrat. J vrgel v klet in jo tam tako dolgo' nan njej kleče davil za vrat. da se ni več branila. Njen 12-letni sin je v postelji slišal materino kričanje in je tekel klicat sosede na pomoč. Sosedje pa so bili pravi junaki. Tako so se bali suroveža, da si nihče ni upal blizu. Ko sc je Liehtenwall/er v kleti prepričal. da je žena izdihnila, je šel sam k orožnikom in izjavil: "Konec je. svojo ženo sem zadavil." * • *
Lichtenwallner se je radi tega zločina dvakrat zagovarjal pred poroto, kjer je prvič svoje dejanje hladnokrvno priznal. Le njegov zagovornik je bil z o žirom j na izredno surovost dejanja mne- * nja. da Lichtenwallner najbrž ni) normalen in so zato prvo porotno j racpravo preložil L da sodni psi-hiatri preiščejo- njegovo duševno stanje. Zdravniki so ga par mesecev opazovali v jetnišniei. kjer je skušal Lichtenwallner zopet ka-
in :tko je še kateri, ki želi teiiaj |m»-tovhti, naj nam nemudoma |M»šlje $T/).<jO aro za II. razred ali $10.00 za III. razred, ker l»i želeli dobiti poseben oddelek, eisto zase na par-niku za n;iše i*rrfitk»". zato je skrajni čas za priglasitev. ]»oscbno za one, ki žele potovati v drugem razredu.
Frank Sakser State Bank
New York
Potovanje v Jugoslavijo.
Kdor namerava potovati to spomlad v stari kraj na obisk aU za stalno, priporočamo, da se odloČi za parnik "PARIS", največji ln najnovejši parnik francoske pa robrodne družbe, ki odpluje ls New Torka
16. maja 1923.
Ker je železniška zveza preko Francije, Švice in Avstrije celo izboljšana, je za Jugoslovane potovanje najbolj pripravno po francoski progi, zlasti pa'fee s parnl-kom "PARIS'* in se pride t devetih dneh ▼ Ljubljano; oni pa, ki potujejo v zasedeno ozemlje, se peljejo iz Pariza naravnost t Trst.
S tem pomikom potuje tedaj (odi naš uradnik, ki bo spremljal potnike do Ljubljane, in bo i»a-zil tudi na prtljnso, da t>o Sta naprej vedno z istim vlakom, kot pomiki.
| Vsi potniki III. razreda so nastanjeni na tem i»arnlkn v kabinah po 2-4-41 t eni kabini: kedor žeti potovati takrat na tem parnik«. naj nam »toposlje fini prej
fin.no sro za IIT. razred ln |K0 za ilmzi razred, da mri preskrbimo dotiro kahlno že sedaj, da ne hndn boljS! prostori vsi oddanL
Frank Sakser State Bank New ToHc, N. T.
XARODA, 14. APR. 1*23.

SKARAMUŠ
i . —
&
Spini
•if S f
CHm Naroda'
O. F.
(Nadaljevanje.)
UDOMO POTOVANJE
V EVROPO
ParalU j
po cesti, osvetljeni od septembrskega solnca. Postal je bolj samo- U Q Y A. L M A. I L. zavesten in navdala, ga jc slutnja, da bo zmagal v bojo. Mesto da bi se bal spopada v ponedeljek, si je želel, da bi se zavrsil eimpreje. Ta spopad mu bo nudil sredstvo, da napravi enkrat za vselej konee temu zasledovanju, kojega žrtev je bil toliko časa. Zdrobiti hoče to nesramno in ustrajno bolho, ki ga je ugriznila ob vsaki možni priliki. Ker je postal na ta način bolj upa poln, se mu je prikazala tudi njegova zadeva z Alino v bolj ugodni luči.
(Dftija prihodnji*.)
Slava* "O" panika "ORBITA** la "ORDUNA", sedaj izpremenjena v eno-rurotaa ta tntj« kablnak« pamlkm. nudita izvaoradno ugodnost sa Hamburg runi SU9 m ni.
Kretanje pomikov - Shipping News
U. Maurctanta: Mauretanta. Cherbourg; Chicago, Hit-
sat
Dva Iz borna nova parnika
"OHIO" i mala 1.. 2. in 3.
"ORCA"
razred.
It. aprila:
j Franca, Havre; Tork, Bremen; Prea
I Garfield. Ctwrbourf: Bdscnlsod. Cher-
ln bourg; Tyrrhenla. Cherbourg In Ham-
Iz Slovenije.
Prijatelji de la Tour d'Azyrja so izgledali resni, vznemirjeni. Bilo je res naravnost nevrjetno, da se je ta veliki gospod tako da-leč spozabil, da se je spustil v prepir :» kanaljo zakotnega odvetnika in sabljaea. Še Inijse pa je bilo, da se je s tem prepirom osmeitl.
— Jaz sem se jim postavil nasproti? — je rekel Andre-Louis j osumljena gostilniška kuharica zanuieno. — Oprostite. gospod markij. oni so se mi postavili na- j Marija Kern, rodom iz Iloteniaž
Detomorilka.
Mrtvo dete so iiaSLi v podstrešju dvoriščnega poslopja gostilne To-iovie v Zagrebu. Detomora je bila
I praktikante »so imenovani: na lir-
' /In \1 asfHri Tivitiiap I- Ptii m li-On
ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY
•ANDCRSON A CON. Inc. AGENTJE 9» Broadway, N. Y. aU lokalni agent]«.
Jejte In
Ham-
sproti in sieer tako bedasto. Suvali so me. me klofutali, mi stopali po {irstih ter me obkladali z grdimi priimki. Kaj za to. če sem borilni mojster.' Ali se moram raditega izpostavljali vsem načinom grdega |>ostopanja od strani vaših prijateljev, ki nimajo nikakfh manir.' O bi bili preje izvedeli, tla sem borilni mojster, bi bile'njih uianire najrbž boljše. Nikakor pa se ne sine dolžiti mene za to. Kakšna krivica!
—	Komedijant. — je rekel markij zaničljivo. — Ali izpremeni t o eelo zadevo! Ali vi bili možje, ki so vara stopili nasproti ljudje, žive tf\ meča kot vi i*ami*
—	Ravno nasprotno, gospod markij. našel sem. <1;» so to možje, ki presenetljivo Ialiko po« i ne jo od meča. Ne morem si predstavljali, <1 a bi želeli pridružiti se njih številu.
—	In zakaj, če smem vprašati*
Lit-e markija je bilo rdeče kot škrlat.
—	O. je rekel Andre-I»uis. ki je pri tem dvignil obrvi ter pričel počasi in s povdarkom govoriti. — Ker imate rajše lahke žrtve, gosjmd Lagrone in Vilmorine tega sveta, priproste ovčiee za vaš mesarski nož. Kaditegs.
Tedaj pa ga je miaril markij v lice.
Andre lxniis je stopil korak nazaj. Njegove oči so za trenutek žarele. V naslednjem trenutku pa je smehljaje zrl v lice markija.
—	Torej nič boljši kot ostali! Dobro, dobro! 1'rosim vas. zapomniti- si. »la se Agodovina {»»navija. — /.gotovim izpremenibami. Ker ui mogel ubogi Vilmorin prenesti pmlle laži. katero ste mn zabrusili v obray, va* udaril. Krr ne morete prenesti vi enako potile resnice. kateri sem dal i/ra/a. ste me u«larili. Podlost pa je v vsakem ■lučaju ua vaii struni. V onem kot Tem slučaju je za onega, ki je udaril . . . PreneUal jr, - Zakaj govoriti? Vi veste, kaj j« to. Vi »auii sta napisali ;o onega dne z ostrino vašega preveč ročnega meča. »e li«>čeni z \iiuii. če želite, gospod.
—	Kaj drugega uii*.lii«-. da ž»*tlm* Govoričiti?
AiHlre-L<ouis >*- jr obrnil proti svojim prijateljem tt-r vzjjlinil:
-— Torej nadaJjni Lzprebod v Bois. Izak. bodi ta:ko jjrijazen ter s« douieui /. ^nim t**b prijateljev gospoda markija ter določi za deveto uro jutri zjutraj, kot ponavadi.
—	Ne jutri. - - je rekel markij na kratko Le C lia pel ierju. — [mum »estauek ua deželi, katerega ne morem preložiti.
Chapeliri- ne j«- ozrl na Andre-Louisa.
—	Potem v nedeljo zjutraj ob isti uri. v večjo udobnost gospoda markija.
—	Jaz se ne borim v nedeljo. Nisem ]H»gan. da bi kršil sveti dan.
—	Dobri Bog gotovo ne bo zameril kavalirju markijeve kakovosti radi take malenkosti. Pa odredi za j>onedeljek. Izak. če ne bo kak praznik ali če ne ho iiuel gosj>od markij zopet kak opravek na deželi. Vse prepuščam tebi.
Priklonil se je z izrazom človeka, katerega trapijo take podrobnosti. Prijel je Kerdaina jmhI pazduho ter odšel.
—	Moj Bog. moj Bog. — je stokal pošteni Bretonee, ki ni mogel razumeti obnašanja Andre-Louisa. — Kakšne trike imate!
—	Seveda jih imam. Naučil sem se jih oil njih.
Andr-LouLs se je zasmejal. Bil je izvrstne volje. tem pa jc
bil tudi Kerdain pridružen skupini onih, ki so domnevali, da je Andre-Louis človek brez srra in vesti.
V svojih '' Priznanjih" pa nam ]»ripoveduje, «la je i>adel onega ve?era na kolena, da -tojii v duševni stik s svojim dragim mrtvim prijateljem Filipom in da pokliče njegovega duha za pričo, da je pripravljen storiti zaduji korak v izvršitvi prisege, kalero jo pri-aeffel nail njegovim mrtvim truplom v Gavrillaeu pred dvetni leti.
Deveto poglavje. RANJEN PONOS
t * s.
shujš£yte
V. de la Tonr d Azyrjev opravek na deželi na dotieno nedeljo j« bil sestanek r. M. de Kercadioujem. Zgodaj zjutraj se je odpeljal v Meud«»n ter vzel s seboj zadnjo številk* "Ives Aetes des Apotres", list«. kojega dovtipi ua naslov novotarjev so zelo razveseljevali gospoda iz Gavrillaca. Dvakrat
tekom i*retekl'"£a meseca je de la Tour d'Azvr obiskal de Kereadi« ja v Meudomi in pogled na Alino. tako svežo in aladko, je vzbudil v nov plamen vsa stara k o pni en ja. Hrepenel je po njej kot hrepenimo mi be nebesih. Domnevamo, da je bila ta najči-•tejia strast njegovega življenja. ("> bi se ga bila brtila preje v ®j©ffovem življenja .bi bil mogoče |x»v.sem drugačen človek. Najbolj kruta rana. katero je dobil t*-kom »vojega sebičnega življenja, mu je bila zadana, ko je nm je sporočila po oni aferi v gledišču Feydau. «la ga ne uore jkkI nobenim pogojem sprejeti. Z enim samim udarcem je bil oropan ljubice, katero je čislal ter žene. ki mu je poeta la potrebna kot je potrebna človeku duša sama. Veren svoji besedi, katero je dal madami de Sautron, je prekinil vse stike z Binetko, a moral takoj nato spoznati, da je prekinila Alina vse stike
z njim S« [irpdno p<« j«- iimpel ja.siio misliti ter se uživeti v svoj novi položaj, pa je Binetka izginila in nikdo ni vedel, kam je odšla.
Vaegm tega pa je delal krivim Andre-Louisa. Ta nizko-Tojeni provmetjalni <-epec |ya je za-sledovai kot Xe.mesis ter postal dejan-aki ali genij njegovega življenja. In bližal se je poleg tega ponedeljek ... Ni rad miftlil na ta ponedeljek. N*i se ravno bal smrti. Bij je prav t^ko pogumen v tem pogledu kot m» ljudje njeipoveira ra*-erda. preveč junaški v navadnem smislu besede in preveč uverjen o evoji izurjenosti o boren ju. da bi le izdaleka mislil na možno« smrti v dvoboju. Trapi I a ga je le misel, da obstaja možnost, da pogine i zrok človeka, ki ga je tak<» neusmilejno 'zasledoval. Skoro je lahko čul newramni. a vendar Sladki glas. ki je objavljal Zbornici aaart de U Tour d 'Azvrja v ponedeljek zjutraj.
flku&al je otresti te mM i. Chabrillane m ae la Motte-Royau ^a bila aieer irvrstna sabljača, a noben teh dvt% «e ni mogel niti iadaleka primerjati a njiaa. Pojavila ee je reakcija, ko ee je peljal
v kranjskem okraju, ki se je bila ponoči nagloma oddaljila iz službe. Kemova je na poKeiji dejanje priznala ter aja\"i!a, da je dete potožila v podstrtnje na tla; kaj se je nadalje zgodil« ž njim. ji ni znano. Oddali no jo v bolnico; ko ozdravi, jo izroče »jdišču.
Moderno motorno avto-brizgalno
je <lobila Ljubljana, kar )>omenj& neprecetiljiv napredek v razvoju gasilstva v Ljubljani. Vodo brizgajo lahko naenkrat «tiri brizgalke. ki ima vsaka svojo konstrukcijo. Ena meče vodo 30 m visoko.
Posledice izvoza prašičev.
" * .J > it ni * * pišejo: Izdelovalci kranjskih klobas in drugih mesnih izdelkov občutijo naravnost katastrofalno te posledice. Tozadevni obrati ]k» veliki veČini počivajo. Zaradi }*onianjkanja prašičev se cene Htim gorostasuo dvigajo, tako da staave kilogram mes;i po večni i že od 38 do 30 Din. v si od česar seveda tudi tozadevni pristni mesni izdelki postajajo že uarav-noNt Kpeeialrteta in v kratkem morda nidi še rariteta (redkost).
Narodni dom v Kranju.
Iz Kranja poročajo: Neke \Tste Ijutk^m ne da Narodni dom mh-uoi»a ^>aiija. Zaganjajo se pri vsaki pri Irk i ob to veliča-stno stavbo, ki bo kmalu v vse-j nvoji velik<«?ti zrla na te smešne pritlikavce. Naj vendar ne mislijo, da s svojim bevskajijeni morejo še kaj škodovati". Ti upi so jim že lanj splavali j mi vodi in sedaj si lahko privoščijo popolen mir, ker so na kmetih glede smrek tudi že opravili svoje delo, ki prav lepo karalc-tdrrzira nje in njihove zapeljanee. V koliko pa je v tem podjetju našla! zastoj, bodo pa aami imoH priliko uverlti se lia licu mesta, če jim še ni znano, dči se pozimi ne /.ida. Nameni, kojim bo stavba Narodneiga doma, čim bo dovršena, posvečena, pa so prevzvišetii, da bi jih napram obsknrnim pišočem hoteli pojasnjevati alt celo zagovarjati. In" to naj velja enkrat jca vselej !
Odlikovanje zaslužnega moža.
Iz Št. Vida pri Ljubljani. Bivši naš šolski vodja Janko Žirovnik, s»xiaj v Borovnici, je bil pred kratkim odlikovan z redom .sv. Save. prosvotitelja jugoslovanskega naroda. Njegovo odlikovanje je vzbudilo v naši občini med vsemi p^tcTio mirfe^iuii veliko zadoščenje. Možu, ki je posvetil vse ^voje življenje pTocvitu naše mladine, ki jo je poučeval v svojih prostih urah v petju, kmetijstvu, vrtnarstvu, družabni obliki ter narodnih in človeških vrlinah, iskreno čestitamo k temu odlikovanju in to tumHulj. ker ao ga v d<^bi. ko je vla^lal na Kranjskean črni kle-rikalizem, v zaJtvalo za njegovo neumorno delovanje takorekoe kazensko prestavili iz Št. Vida in ga iztrgali svojun ljubljenim u-čeneem. Kraljevo odlikovanje je
sedaj oliscxlilo njegove preganjalce, ki sramežljivo ij>ove5ajo glave. Njegovi učenci pa ntu pripravljajo siavno^. da bo ^>rnala tudi mla j« generacija, kdo je bil pri-ljubljeni oče m ^-aKoj^tclj Št. Vida. Klieeruo mu: Na U»ii«*ga leta!
Ispretnembe v dilavhi slnfbi-
V davčni službi eo imenovani: VTinko Prenik za \-iš.j«ga davčnega iipravitHja v Krškem, Vinko Pir-nat za davčnega Upravitelja pri davčnem okrajnem oblastvu v Kranju. Zdravko Stolfa za davčnega upravitelja v Kočevju, Matija Mavrovič za davčnega upravitelja pri davčnem okrajnem oblastim v Kočevju, Karel Grah za davčnega ofieutla v Celju, Mi jo Fajt za davčnega oficiala v Mariboru, Vajem Vovk za davčnega enta v Eoijaa Za
du Martin Trojner. v Ptuju Ivan Vovk. v Velikih Laščah Rudolf Zrimšek. v Novem Mestu Jakob
Kose! j. v Radovljici Vinko Bez- ;^ To £ uUr* trmMm-	t-
... . , .	, . , . d* modeme metod« zrn. odpravo m»HS?N
nik m davčnem okrajnem ob-;s© omogoin« ta iarek.
last vil V I.juWjaui Pnm Ru.ar. ' ^ XTt^";*^;; u.
Stalno SO VTpokojenit ^šja davč-i*nu hočete shujšati za par funtov, ato-
na nnravitell i ITInko T>ivMi»k v !rtte to: P°jdit« k »vojemu lekarnarju (ali na npid. ireija natso L>i\eiuk \ ^ pi4ite nai Marmola Company. 4C12
Ljutomeru ill .fo^ip Boe v Mari- Woodward ^ve.. Detroit. Mich.) ter ma bom*.
19. apHli:
Taonnlna, Genoa; liaccburla,
bars: Bayern, Hamburg.
ti. aprila:
Majestic. Cherbourc; Free. Booaavalt, Cherbourg In Bremen; Ohio. Cherboora
ln Hamburg' Antonia, Cherbourg.
Bremen. Breman. H. aprila:
Cherbours;
Canoplc. Bra-
S. aprila:
Pnrla. Havre: ZeeUnd. Cherbourg: Prea. Adama. Cherbourg.
28. aprila: Mount Clay. Hamburg; Flnnland. Cher-
i	i . •	T	dajte (ali poUJite) en dolar. Za to smer-
j lx>ru. davčni ohcial Anton Jennail no avoto vam bo lekarnar pokaaal pot d«
28. aprila:
na Brdu, powtno-brzojavui urad-tMnm^šm	fer« rtawT
...	,, ...... .	ipoatavl. DaJ vam bo zavoj Marmola Pred- Bca,oe*>e. Itoehambeau. Havre; Prudent
nik l.eopokl lkrzic in postila upra- piaanlb Tablet < Marmola Prescription' Arthur< Cherbourg; Albania, Cherbourg
; Tablet*) sestavljenih po Marmola Predpisu. Eno morate vzeti po vsaki jedi in Zdravko 1 pred počitkom, da boste pričeli izgubljati
Stolfa	Iv .iT-.-viy	i«-.. *»*«obo stalno in lahko, rotem se zdra-
>ttH!d JC IZ Kočevja začasno l>lt'-!vlte do	tele. Marmola Predpia-
ne Tablete (Marmola Prescription Tablets so neškodljive ter dobre za sptoftno zdrav-i ja NI vam treba stradanja In veSbanJa.
Jejte kar se vam ljubi, vežbajo naj se at-'leti. toda vzemite malo tableto s .zaupa-
viteljiea Marija Uran. Davčni upravitelj
meščen nekam v Dalmacijo.
In Hamburg. 1. ma|a:
Aaultanla. Chrbour*; Reliance. Cherbourg ln Hamburg.
2. maja:
Lapland. Cherbourg: Hannover. IJremen. 3. maja:^
Thuringia. Chcrlourg in Hamburg;
Strašna draginja.
Iz Sel a pri Kamniku poročajo: t njein. Brez dvoma bopreobito meslohltre j Mongolia. Cherbours in Hamburg V Markovem v Plaliutju i" straž- j1«*4""«- ^ ***** ** 05,?a"	raven ; 5. maja:
I i« j i " » ,0po P°krIt • tTdlm 18 ■loki- Homeric, Cherbourg: Ia Savoie. Havre; na draginja, nstl dan, ko SO do- ml mi«eaw»>._} pre„. Fillmore. CherbourB in Bremen;
brli ' ta mlado" v hišo. so prodali, ,	.	, ... Orbita. Cherbourg in Bremen; Veend.im,
'	Imenovanja v postni službi. • Boiougn«.
in Dremen; Koler-
8. maja:
Mauretania,
Cherbourg.
Harding. Cherbourg dam, Boulogne.
15.	maja:
Berengaria, Cherbourg: IMttsburgb. Cherbourg.
16.	maja:
I'irls. Havre: BelseolanJ. Cherbourg;
Conte llosso. Ucuoa; tieydiitz, Bremen;
Saxania. Hamburg.
17.	maja:
Kroonland. Cherbourg ln Hamburg; Hansa. Hamburg.
19. maja:
Olj-mpic. Cherbourg; Roussillun. Ha\Te; Geo. Washington. Cherbourg in Bremen; Orduna. Cherbourg in Bremen: Volen-dam. Bolougre: i-axo:iia. Cherbourg; Andania. Cherbourg.
22.	maja:
Aquitanla. Cherbourg.
23.	maja:
Frame, Havre; Zpeland. Cherbourg; Th>-rrhenia. Cherbourg in Hamburg, York. Bremen.
24.	maja: _
Manchuria. Cherbourg in Hamburg; Mount Clinton. Haml»urg.
26. maja:
Homeric, Cherln»Mrg. I "res. lli-osevelt. Cherbourg In Bremen.
29.	maja:
Mauretania. Cherbourg; llellancr, C'her-t«>urg in Hamburg: Canopic. Cla-rbourg; Bremen. Bremen.
30.	maja:
La|>land, Chrrbourg.
31.	maja:
Bochambeau. Havre; Kinlan-1. Cherbourg in Hamburg: Bayern. Hamburg.
2. Junija:
Majestic. «"h«*r<M.urg: Ij S.i\»if. Havre; C>hin. Cherlmurg in Brenn-i:: Ameri>-a. Cherbourg tn Bremen; New Amsterdam, l^oulugne.
Cherbourg; C«
eneffa I>etelina za celih 146 t kron.
To ie drairinja. da ji ni para! \ l>ri celjskem po&tno-telejrraf-	______________ __________
I A --| s kern uradu je Tvan Ledenik ime-S	9 maJa.	^te^-ngarta
1 A ti II w rtovsin za začasaiega nr^ištarja l?u:a	Ameriea. Genoa: St. 1'aul. Clterbourv:; Genoa.
■■ ■■ w , i Gothlajid. Hamburg.	, .
m—razr^nla	6- iu«"Ja:
.v . . v	10. maja:	Paris. Havre; Pt. Paul. Cnerl
hvgeil Križaj. \ Ojtell rueelnek!	Pres. Wilwn. Trst: Minnekalida. Cher-	Pre«. Fil!m» rc. Cherbourg in V..
iu Karel Tl^bančlč so imenovani i in Hamburg; Mount Carroll. Ham-	Albania. Cherbourg in nrenu n.
ŽELODČNA
GRENjCIC A
nil..., —.
>11 rg;
mi-n:
Dela jo In spravlja v steklenica v
ZADRU (DalmacfJaj
od leta 18C1
ROMANO VLAHOV
Naprodaj po vseh
Lekarnah, delikataaah in flrocerljah.
] burg.	_ .
za kontrolorie 1. razreda pri	^ maJa:	L^nii^Cherbourg in Hamtmrg. Mount
liobrzojavni direkciji V L-jubljani. I Majesric. Cherbourg: l^ifayette. Havre. Clay. CherlxKirg in Hamburg. Mongolia. -——--— 'Orca. Cherbourg in Hamburg; {»resident Cherb«>urg in Hamburg.
Rdlnl acentl za Zdra-tena drtave.
V. LANGMANN, Inc.
»7-99 Sixth Ave.. V New York. N. Y.
MOŠKI! Zaščitite
Proti ulcxraju
NahaTit^*) najbaljiaai lito
PREPREa-BA za MOSKC
Veltka tak. Ik. Kit («'») «1 V« lakamarpaii
San-Y-Kit Dept: B 92 Seek man St.. New York PHite za okrainieo.
Knjiga za dolge zimske večere.
. Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
m leto 1923
192 strani povesti, poučnih člankov in razprav, pesmi, slik, iale in raznoter oatL
Cena samo 40 centov. Naročite ga ie dane«.
SLOVEN IC PUBLISH I NO CO. m Cartlantft St.. Na* York
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
VELIKE važnosti ss potnika Je,
da Jc natanko poučen o potnih tistih, prtljagi in drugih stvareh, ki so t zvezi s potovanjem. V sled dolgoletne iskučnje nam je mogoče o vsem tem dati točna pojasnila.
Priporočamo vedno tudi samo najboljše parnike.' ki Imajo kabine t III. razredu.
Ako ste se namenili potovati t stari kraj, nam piši*^ ker do to v VaSo korist.
Tudi oni, ki is ntao amariikl državljani, amejo potovati v atari kraj na oblak in fim Je dovoljsno vrniti se. Na tel jo dajemo vsakemu to« zadevna pojasnia.
Kdor fell dobiti sorodnik« ali znsnee is stsregsJcrsjs, naj nam pl-
Se za navodila, kajti Število priseljencev je omejeno.
Za potne stroške izplučnje po na-Bem naroČila Jadranska banka tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
8t Cortlandt Street	New York
Glavno zastopstvo Jadransko banko.
V IN IZ JUGOSLAVIJE
14 ogromnih hitrih potniških pamikov
plove m progo
Canadian Pacific
Neposredna služba
HAMBURG
Cherbourg Southampton
Glasgow
Antwerp Liverpool
Kadar potujete v Jugoslavije, ali ako želite dobiti katerega svojih rojakov ali prijatejev k sebi, obrnite se na CANADIAN PACIFIC
KRATKA MORSKA PROGA V EVROPO -ŠTIRI DNI NA ODPRTEM MORJU
SAMO
Za potne listke in nadaljna pojasnila, se obrnite na lokalne
agente, ali na glavne agente Canadian Pacific, ki se nahajajo v vsakem veijem mestu.
Canadian Pacific Steamships
Potrebna knjiga za pravilno pri* učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan.
Stov.-Angieška Slovnica
Obsega sledeče:
Prvi del: OLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji de1: VAJE.
Četrti del; POGOVORI IZ VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA. Peti del; SLOVEN.-AS^LEŠKI BESEDNJAK. Sesti del; VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora mati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja.
* Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakem« priučiti se angleščine brez učitelja.
rpSiaicHilNF
Edino direktno spomladno odplutje PRESIDE NTE Wl L SON, 10 maja; 7. jul.
Otvoritvena vožnja znanec« MARTHA WASHINGTON - 21. julija
v Dubrovnik ali Trst »102.50 in $5. Želoznina v notranjost zmerna. Nobenih vi-se*ev Vorstajte pri MiSojent aarentu ati pri PHELPS BROS. A CO.. 2 W««t St., N- Y.
Kad bi izvede! za AN DR K-J A SE-DEJ, (loma r/. Nove Oslico. Lansko l«'t»> sva bila skupaj na Ar-<l**ii Mines; takrat bil n:i ]><>ti v Burgettstown. <hI takrat mi ni znano, kj*1 nahaja. Pr< sim cenjene r»>jake. ee ako kat»-ri \'<'. da mi naznani njejr«»vo bivališče. ali naj se pa shjji javi. — Andy Do4iuar, P. 0. Box 47?), Washoigtw, Pa. H5-14—4>
ADVERTISE K "GLAS NARODA"
NAZNANJAM SLOVENCEM
v okolici La Salte, lit . 'f;i jH'Miam !)' j ali 10 akrov /.einljf, Mj»<»si»biu' xa vi-1n;trstvo, oddaljene 1 miljo od mesta, tovarno, rudnika, l.ast-
uik Jf*s. Se lice k, 709 VVelr^-i- Si.. Ottawa. 111.	(11!-1> I)
DR. KOL E R
638 Peno Ara., Pittsburgh, Pa.
L»r. Kolt-r J- najntarej-li slovenski rdravnik-Speci^alist vPitiatnirahu.
Zsstrupljenjo krvi iflruvim s Jtlusovltim C06 ki aa Je izumel dr. r»rof. Krlith. imate mozolje ali mehurčke po telesu; v grlu; izpadanj"!aa: bolečine v kosteh, pridite in lačistli vam bom kri. No čakajte: ker ta bolezen naleze.
V»e moške bolezni zdravim po okrajftanl metodi. Kakor hitro opazit^, Ua vam pre-
nehuje zdravje ne čakajte, temveč pridite in Jaz vam ga bom zopet povrnil.
Hydro sol o ali vodno kito ozdravim v 88
urah ln slc»-r br<»z operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročajo t»ole£ine
v križu fn hrbtu in vfaaih pri pufičanju
vode. ozdravim z »rotovostjo.
Revmatizem. trganje, bolefiine: otekli-
Ine; srbeMca, Skrofle 1n druge hoine bolezni. ki nastanejo valed nečiste brvi. .ozaravlm v kratkem Caau ln ni potrebno
{letati.	-
Uradna ure: Ob delavniku od 9 do 8.
Ob nedeljah od 9 do 2.
Je trdo Tesana,
cena s poštnino
2B0 strani,
Slovenk Publishing Company Cortlaadt Street	H«
DR. LORENZ
642 Perm At»m ?ITT8BUH0H, PA.
«dtni lUvnoKo tovomCi muvmi
iraeuALwr ■rttmw aoi.azNi. Maja iMO adravijMila akutalk In kroatlafh fciMaiil. Jaa ® lit liit®fii ffcuSn^t ^f ^Mft botacnih i tokar znam alaifnaha. aata vaa ami ■— psastnsma -anaaatl mit Mmn. it vas ozdravim in wniam fticfe In »jravja. Skrrl ft lat pri aiaranljanja Mikih Mam. Zato m< maja .akf* pa ja. vaa papolnjina aa