\ \ 33. številka. .^dlnocf z t&ift enkrat d« razuv • » rstcifci-.*. on 4. uri N&rojaiaa luaia : ca ceio leto........ 34 )i» ta pol ieta .........12 - ;k Sctri leta ........ i *k ea mesec........ 3 krosi «i-o:!i5no -e pi*6e*ati naprej, ."»a iia-f " • bret prfiriaiie a'j-»finin( *e B€ .rirs». _____ *1 toMikarn&h v I;n:u se prodajajo po-■aatfsre Sterilie po 6 siociiik .'3 bt£.>• i j'G* T ;» pa p^ 8 «:mint [A Telefon Str. H76. ^ Trst, v ponedeljek 10. februvarija 1902. Glasilo političnega društva „EciiBOgt" za Primorsko. \ edinosti je m oš! Tečaj XXVII Ofjkst računajo po Tritab v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popuntom Poslana, osmrtnice in javne zahvale do-oaaći oglasi itd. se računajo po pogodb« Vel dopisi naj se pošiljajo arednlfttv« Sofrankovani dopisi se ne sprejemajo Bokopiei se ne vračajo. Naročnino, reklamacije m oglase spr«-f mi apravnlltvo. Naročnino in oglas* j« plačevati loco Trsi. . Credalitvo In tiskarna se nahajata V ■iici Oarintia Siv. 12. V pratnlŠUo, in sprejemanje Inscratov v ulici Moli« piccoio §tv. 3, 11. na v ir c* pišejo o • i icirsk^m plesu v »Narndnem domu«: - S čutili iskrene radosti in »sreću-jorc^a zadoščenja beležimo preveseljo 1 o j* od I) o v zgodovini slovenskega so-eijalneLja življenja v Ljubljani. V »Na-rodiietu domu« se je vršil oficirski ples. S Tem seje izkazala »Narodnemu domu« izredna rast i n bi«'-; k tega počesčenja pada a a vse. ki so bili deležni nenavadne •»reče, da so se smeli solnčiti v sijaju oficirskih uniform... \ tem vidimo dokaz, da nas oficirji ne smatrajo več za socijalno manjvredne. S tem smo postaii na-posled polnopravni državljani, zakaj četudi je tti in tam kak oficir zanimal že za kako -lovensko «ros|Hxiično iti njeno doto, to veu->e ni bil dokaz, da smo v resnici p o 1 n o v r e d n i. Sedaj smo i to dosegli in zato nas prešinjajo čutila iskrene radosti i n o s r eč u j o r e g a z a d o šč e nja. Oficirji so nas p o v z d i gnili, k sebi v svetle v svoje viša v e, a kdor ne u v i d e v a velikanskega pomena in izredne časti tega dejstva, ne umeva duha sedanjega časa. Crno^lcdi narodnjaki sieer brusijo jezike in -e ujedajo, ali to nas nikakor ne sine moriti, ker ti ljudje ne pojmijo novodobnega nazi-ranja ter ne spoznajo, kal; o s naturu i to je z<* k* -s >7 otenskt narod. da so oficirji plesa t i r ; Atij-ii n< doma . Ti starokopitneži zabavljajo, da - > je na plesu samo nemško govorilo, pa ne pomislijo, kako n e o 1 i k a u o bi bilo, če bi se v/pričo nemških otieiijev, ki so v e č i n o in a še nemško n a e i j o n a 1-mišljenja, govorilo s love n-- k i. Ti starokopitneži tudi zabavljajo, češ, a je »Narodni dom« zgrajen za slovenske narodne prireditve, ne za oficirske plese nemškega značaja, da, čuj«* s«' celo nad vse predrzni irlas, da Slovenci ne |>otrebujemo emškili oficirjev, da naj ti pleš«*jo koder h<»-ejo, < da mora slovensko socijalno živ-ljenje imeti slovenski značaj, ker le v tem slučaju ima naroden ]>omcn. Tu se vitli tisto starokopitm» narodnjaštvo, ki se je hvala Bogu že preživelo, (Prosim, to se v istini nahaja v Novicah!! Potem se de vajo v nič »staro- mec več? Praksa mu ponuja več, nego mu morejo nuditi vee jezikovne o d r e d b e. V Švici se mora človek zavezno naučiti treh jezikov, če hoče dospeti do gotovih ne p o z n a m o \ služeb. in smo s>vfV/y. ! (V Avstriji pa ee Nemci nočejo učiti slo- kopitni« naro»lnjaki, ki mislijo da mora imeti socijalno življenje v Slovencih narodni značaj in da je X a r o d n i doni za n a r o dn e prireditve, na katerih se naj govori slovenski, češ, to sr- je --hvala liogu že preživelo-.) »M i na plesišči! nobene narodnosti dn so nas oprirji sjn-rjrli turi/ ,s»\ S)Wt>i ; vanskih jezikov, ker so — Herrenvolk.) smo tvrfi, ker jf prišlo tolil-o nemških cir-ili- ! Kirchbaeh vprašuje : Sedi sme narodu stor, Vspo Murnikovo. Sedaj so na (Mi pa smo tega menenja, da ne, če se dru- iijth o/rs f o stopili ofieii*ski plesi, nn katere go-narodne smatra jednako vredni mi in jedna-s** drenjamo ttko lil»eralci kakor klerikalci«, kovrstnimi in če vladni sistem ni popolnoma Kone«*: »To jf relilcanski napredek in kdor ! pravičen. To vidimo mi na Hrvatskem. Hr« s*' tega ue resrii. je bal a k iu šovinist«. : vatom je zajamčena jednakopravnost v šolah Ko sem prvič čital Ui članek, sem ga | in v uradu. Hrvatje imajo materinščino uve-smatral za — preti pustno Ijnirkou In ne bila deno v učiliščih, od ljudske š(»le do vseuči-bi >laba!! Krasna ironija, ostra satira vejejliača, in jo rabijo v uradih. Ker pa Ogri in iz teh vrstic. Ce je pa vse to resno ( pogojno : hrvatski vladni kimovei razpolagajo z dohodki, tonejl), le tedaj opuščamo vsako kritiko, ker' ker nasprotniki Hivatov gradijo železniee, bi efekt samo kvarila. Kaj tako pristno be- , kakor je po volji Ogrom, ne pa Hrvatom, pa dastega človek ne najde kmalu v žurnalih, | nasprotniki naroda ob vsej jednakopravnosti tuli v »modernih« ne! To je res »velikan-j na papirji, v šolah in uradih, drugi narod ski napredek« ! ki ga nikdar pojmili ne! lahko spravijo na rob finančnega groba; bomo, smo »l»edaki in šovinisti«. Pise«* tega; blagostanje se lahko polagoma uniči. Tukaj članka v »Novicah«, iu oni, ki ž njim resno i ne sodi, kazati na Švico. Vsi tam živeči soglašajo, nočejo biti »bedaki in šovinisti«, j trije narodi imajo mogočno zaslombo na so-Dobro! imenujejo naj se adekvatno vsebini 1 rodnih plemenih in gotovo ne pride na mi-te^a članka »šovinisti č m rce se je zaril no/, zakri-;i.a je bolestno in se jokaje vrgla na divan. Zena je bila sploh lahkoverna, tembolj, ko ej je srce ginevalo za možem. Klara ni vpraševala, kdo je pisal fo in jedi vse to -sniea : \ ržena i-?kia je razvnela njeno dušo, n kakor je hila že strastna, ni videla drugega nego plamen. Mržnja, strali, jeza, prebiranje. maščevanje, obup: vse se je na - ratke hipe menjavah) v njeni duši. Zopet je skočila |M) koncu, in zopet prečitala pismo do - raja, prečitala dva-trikrat, ali vsikdar je našla tiste nesrečonosne besede in Čim večkrat j h je videla črno na belem, tem • erjetneje so se jej zdele. Da, tako razburjena .e bila, da je tudi svoja otročiča [»ogledavala i zgledom, iz katerega je odsevala mržnja. Otroka sta tistega izdajice, jej je šepetalo njeno srce. »Oh, povedati mu hočem, kar mil gre^, je rekla Klara ia je, vzemši pero in papir, Za'*e'a pisati. »Lacko«, je začela pisati, »roka se mi trese, ko pišem to, glava mi gori, kri videla, da ni resne nevarnosti. V ostalem naj mi kipi: tudi tebi, tebi, morda kipi kri v Bi ne beli glave radi tega, ker jej strogo za-naročju tvoje miljenke — ti si me izdal — , branjuje priti k njemu ; naj si radi njega ne sramotno izdal!« — — »Pa je-li to resnica ? dela skrbi, ker ljudje jako lepo skrbe zanj Ni li to laž?« — je skočila Klara za hip in da je okolo njega dovolj brige in pater raztrgala zapričeto pismo. Iu drugo, in žnje. tretje je začela in raztrgala. Sedaj se je je; Klaro je pretresla ta vest do dna srca. polastil dvom, tista ljuta kača, ki rije v srcu, Neopieno čutstvo je zavladalo v njeni duši. tisti strašni črv, ki rije po možganih. ,Po V dnu srca je dremala ljubezen do moža, ki dnevu je blodila po hiši kakor omamljena, po je bil ranjen. Bala se je za njegovo življenje, noči se je valjala brez spanja po svoji po- Ker pa sta s::m in dvom spremljala vse stelji. Klara je sklen la, da ne bj pisala misli njene, odkar je prejela tisto nesrečno možu, dokler ne pride od njega pismo, anonimno pismo, drhtel je v njej vsaki živec, j Tretji dan je prišlo pismo iz Požuna, ali ni da, vsaka besedica je vzbujala v njej sum. Že ; bilo od Lackove roke. Trese se je Klara je hotela pisati, ali bojazen, da bi se mogla odpirala piemc. Jela je je citati, prebledela, pokazati zla resnica, zaustavila jej je pero. Pa zgrozila se. Dobranič jej pravi v šali, da ga tudi ženska radovednost, ki je najbolj živa v je zadela mala nesreča, ki mu zabranjuje, najkritičnejih časih, tista želja, da pride po d.a ne piše sam pisma, ampak je mora nare- ovinku do vse resnice, jej ni dala mira, ali kati svojemu prijatelju v pero. Pravi, da se jej je tudi branila, da se ni zaupala možu. je bil spri z nekim baronom in vsled tega da Pa tudi njegovo pismo ! Koliko je tu neja-sta se dvobojevala na sablje. Ranjen je lahko snih, neumljivih besed! Bil se je. S kom? na desno roko, a baron hudo v lice. Pravi Z baronom. Ni-li morda to mož, zapuščeni tudi to, da jej je hotel vse zamolčali, ali da od tiste nesrečne baronice ? Zakaj se je bil ! se je premislil, kajti o tem se itak izve v ( Spri se je žnjim. Morda radi svoje miljenke! Zagrebu za nekoliko časa, pa bi si potem < >na naj ne pride k njemu! Zakaj? Morda mogli domišljati Bog ve kaj. Naj torej Klara se boji, da ne bi zalotila ljubice! Ljudje pa-od ujega najprej izve to vest, tako bo vsaj zijo nanj, ga negujejo. Ljudje? So-li to možki, so li to ženske ? Je-li to žena ? Tako se je Klara vpraševala brez konca in kraja. Razdražena ženska fantazija jej je gradila najživeje kombinacije, misli so se križale po teh ženskih možganih kakor strele. To je rulo, kopalo v njej, to jo je davilo, kakor kadar jugovina pritiska možgane. Da si se le dotaknil Klare, stresla bi se bila od prepla-šeaosti; da si jej v roko potisnil nož, ubila bi bila moža, deco, sebe; da si jo samo pogledal ostrim očesom, bila bi se usula na te kakor oblak, poln ognja. V njeni duši je bila prenehala razlika med sumom in prepričanjem, med lažjo in resnico, med čutstvom in razumom. A slednjič je bila Klara Dobra-nićka v duši še vedno Klara Klemenieeva, tista čudna smes krepkosti in vrtoglavosti, Bvojevolje in nehanja, ki ti poljublja, ali s poljubom zastruplja. Visoko je povzdignila glavo, kakor cesarica, ki pozablja, na-se, na svet, na hišo, na pristojnost in je rekla krepko : »Veli mi, naj ne pridem k njemu. Ali jaz hočem iti. To pravico mi daje najin dogovor«. (Pride še.) pomirili, ker so dobili od g.a Korberja pomirljivih pojasnil. — Nam ne gre to prav v glavo. Nočemo pa delati rekriminacij in otežati zastopnikom položaj. Sploh smo za to, da se v takih kritičnih treootkih poverja stvar poslancem in jim podelja popolna svoboda akcije. Za to pa morajo nositi tudi odgovornost. In zato smo bili tudi nevoljni te dni, ko je »Slovenec« navalil na po3l. Ploja, češ, da je tudi on kriv, da je glede na Celje tako pr»šlo. V takih hipih ne prihajamo z medsebojnim obtoževanjem. »Slovenec« je sicer naslednjega dne preklical svojo vest, ali tudi, ko bi to, kar je trdil, odgovarjalo resnici, ne bi bil smel baš v tein hipu iznašati na dan. Će je kdo naših res kaj zagrešil bo že pocneje čas za rekriiuinacije in obtožbe. V takih kritičnih trenntkih moramo biti vsi složni proti drugim, ki so kaj zakrivili nanašoškodo! Ničesar nočemo torej očitati našim poslancem in m senca dvoma ni v nas na resničnosti komunikeja o razgovoru, ki so ga imeli v so botozg. ministerskim predsednikom. Ali nam ne gre nekaj v glavo. Komunike pravi, da iz pogovora, ki je trajal nad 1 uro, so zadobili naši p< -lanci prepričanje, da dispozicije vlade niso take, da bi morali ju goslo v anki klubi že sedaj poseči po n a j s k r a j n e j i h sredstvi h. Gospod Korber da je dal panja z vojaki ; obsojala stroge kazni, ki so se naložile onim, ki so na vojaških kontrolah odgovarjali v Češkem jeziku mestu nemškem in sta izjavila, da bosta glasovala proti zakonskemu načrtu. Med govorom gosi. Zazvorke je nastal med poslanci, ki so sedeli blizu njega, nemir, ker se je raznesla govorica, da se domobranski minister pogaja z ministerskim predsednikom glede tega, da bi se skrajšala razprava o tem predmetu. Z oziroin na to je vskliknil posl. F r e s 1 : »To je škandal, to je komedija ! To ni parlament, temveč hiša sužnjev! Predsednik je pozval govornika radi tega vsklika na red, kakor tudi posl. Zazvorko radi nekih izrazov v njegovem govoru, katere je predsednik smatral žaljivimi za vladarja. naj (III. kolegij, V. kurija). Da preprečijo to eventuvalnost, so se gospoda dali izvoliti in morajo torej na Dunaju ostajati v dotiki z avstrijsko vlado. Po logiki dejstev so torej Italijani zašli v tako neugodno položenje. Položenje v Pri -morju je bolno, nenormalno. Voditelji italijan-stva so tako vzgojili svoje pristaše, da me-nij«*, da je Pnmorje v i r t u a I e n del Italije. Oni sami pa se vedejo tako, kakor da Istra realno pripada k Italiji. Tu seveda ne more izostati razočaranje. Realna resničnost kaže volilcem, da Primorje pripada k Avstriji in da mora računati z Avstrijo. To stanje je tako bolestno, da bo morala vlada gledati, da je ozdravi. V to ima jako priprost«*, dobro in naravno sreilstvo: zidosti naj ljub \V e i n g a r t e n, uradnik »Ljubljanske kreditne banke«, z gospico G u-s t i k o H 1 a n u š e v o. Novoporočencem n3Še najiskreneje čestitke ! Je-li hrvatski gimnazij v Pazinu na pravem mestu l! To vprašanje je povod pravdi med nami in italijanskimi politikom'. Pravda je zaključena za vse razsodne in pravične ljudi in moremo inrotulirati akte z vsklikom: gimnaz'j je na pravem mestu in pravdo je dobila — resnica-pravica. No, ker smo gospoda državnega poslanca Rizzija, ki se je toliko potil za dokaz, da v Pazinu hrvatski gimnazij ni na svojem mestu, že zadnjič apostrofirali, zakaj da nič ne govori o ogorčenju, ki taktično vlada v italijanskem Rovinju ravno radi tega, ker je mec princesinje Alojzije Koburške, Leopolda II., kralja Belgijcev. opravičenim aspirac'jam Hrvatov in Sloven Posl. Daszvnski je govoril o znani j cev. Ako se vlada ne more odločiti pravo realni gimnazij v Pazinu (!!) in smo apostrofirali aferi poročnika Matasica, kateri je bil ljubi-1 časno za to sredstvo, zadobi b<»lažen kroničen g. Rizzija, naj skrbi raje, da bodo njihovi hčere značaj in razje vse javno življenje v Pri- lastni učni zavodi na pravem mestu : Pojašnjeval mnrju. Razsulo je tudi že pričelo, le na Du- Pa smo si prihranili za danas še eno je obširno to afero ter zatrjeval, da je bi 1 ■ naju nočejo videti tega. ker se namestništvo apostrofo do g. Rizzija. Zakaj ni nič Matasič po nedolžnem obsojen samo radi tega, ' v Trstu ne more odločiti, da bi razkrilo govoril o dejstvu, daje vse pa da vojaška sodnija izkaže uslugo belgijskemu resnični položaj, dvoru ter visokim vojaškim krogom. — Na i podlagi tega dogodka, je dejal Daszvnski, se da najlažje dokazati absurdnost vojaških sodnij. Italijanski poslanci na Dunaju. Pod tem zaglavjem se bavi »Agramer Tag- deputaciji ludi zagotovilo, d a se s 1 o v e n - blatu s proslulo in te dni od glave do tal skemu naiodu ne dogodi nobena o-mešeno italijansko delegacijo na Dunaju. Z a N O v i 8 v. A n t o n v z i n s k o prebivalstvo, ne i z v-z e m s i italijanskega, uprav nestrpno pričakovalo ustanovitve hrvatskega gimnazija?! 1 zlmti italijanskim meščanom so bili vzroki tej želji naravni — izvirali so iz zdravega egoizmu ! nosti« je a bi pa mogel g. Korber zadostiti našemu resničnemu in ob enem tudi tistemu »pravu«, ki so si je Nemci konstruirali do naše lasti — to je izključeno. Če dajejo nam zares pomirljiva pojasnila , je Radikalnemu »Indipendente«-ju so ital. poslanci preslabotni ter drže z vlado in nič ne delajo: konservativcem so prestrastni in ne-modri, in zato da niso v stanu braniti tiste ton. čutstvovanju '? ! Z lastno pametjo se je skregal oni, ki trdi, da sem koga žalil s tem, da sem mu storil to, kar je — hotel ! ! Maskarada slovenske tržaške in sv. Sedaj je prišel na vrsto Novi Sv. An- Jakobske mladine. Ta maskarada, ki se je Na tržaškem magistratu je že davno vršila sinoči v elegantnem gledališču »Armo- (7 vrst zapljenenik.) namišljene pravice italijanskega prebivalstvu ; »Avanti« pa jih označa naravnost kakor pro- odpravijo vse slovenske pobožnosti. dane ljudi, ki nimajo nikakih načel in ki mislijo le za svoje osebe. Toda »Agramer Tagblatt« meni, da ki jo je svoj čas sestavil sedanji kapitularni polno življenja ; vse je vrvelo, V3e se smejalo in veselilo. Bila je to maskarada, kakor smo kadar prireja »Sokol« sklenjena stvar, da se iz Novega sv. Antona nir«, povspela ae je, kakor smo pričakovali, do pravega splošnega sestanka vsega t r -Temu so se pridružili vsi naši italijan- žaškega Slovenstva. — Po ložah, ski Bvečeniki. V oni zloglasni S p o m e n i c i, po dvorani, hodnikih, v bifeju, povsod je bilo ogenj v strehi Nemcev; če pa dajejo Nemcem vzrok tej nezadovoljnosti je vedno isti. 11 a- vi °gajanja, da bi mestni magistrat prevzel zaključka plesa kar trlo plesalcev, tako, da naju pa ho d i j o mimo razgraja - patronat nad cerkvijo Novega sv. Antona in je bilo skoraj nemogoče plesati. Videli smo Komunikč pravi, da so poslanci naši go- če v in zato nočejo priti zlate je c. kr. namestništvo v principu s tem bilo tudi mnogo prav lepih mask. Koliko parov spodu Korberju povedali v lice, da se ne g o r e, k i s o j i h i s t i obljubljali zadovoljno. Treba je samo pravega trenutka je plesalo četvorko, nismo mogli našteti, kajti dajo vstrašiti in da se hočejo z vso silo dalje Ijoriti za obstanek osporednic v Celju. — To besedo, povedano g.u Korberju v lice. pred volitvami. _ Vzlic naklonje- — ko mesto župnika pri Novem sv. An- plesalo jih je toliko, kolikor jih je sploh moglo nosti vlade zgublja italijanstvo na terenu in tonu prazno. Sedanji župnik je namreč pravi J dobiti prostora v obširni dvorani; istotako je vzlic nesrečni politiki vlad se Hrvatje in katoliški svečenik, ki ne dopušča, da bi bilo z lancieres. Nehote smo se vprašali, kako naj izvršujejo v praksi, pa ne le glede Celja, Slovenci uveljavljajo bolj in bolj. Vsaka slo- . Židje in iredenti stični svečeniki podili vernike bo toliko ljudstva moglo najti prostora v bo-ampak {»ovsodi in za vsako mrvo našega venska beseda spravlja italijanske duhove v njegove župne cerkve. Torej lahko re- dočem »Narodnem domu*? In že prava. razburjenje, vsaki hrvatski napis se jim zdi čemo: po njegovi smrti je odklenkalo tudi v naprej bi hoteli gospode, ki imajo stvar v Državni zbor. Zbornica poslancev je suirtea udarec za italijanstvo v Primorju, imela sol>oto zopet sejo. Med došlimi spisi, Tu omenja »Tagblatt«, kako je njega ki so -e prečitali je bila interpelacija posl. članek, priobčen te dni (in posnet tudi v Pommerja glede j>ostopanja častniškega Čast- »Edinosti«) radi »Kopra« in »Mdj«, zadel v nega sveta proti baronu Koberju, topničar- živo italijansko gospodo v Trstu. Iz vsega skemu generalu v pokoju, radi neke afere, delajo gospoda kapitalna vprašanja, ali vsi v kateri je Kol>er pred sodnijo, v civilni protesti ne koristijo nič. Dvojezični napisi slovenskim pobožnostim pri Novem sv. Antonu. Magistrat, vlada in škofijski ordinarijat imajo v tej stvari že sklenjene račune. Priprave so že začele. Kedor pozna starega kapelana g. Pacor-ja, zna, česa imajo pričakovati Slovenci. Saj je že na dosedanjih italijanskih propovedi h udrihal po Slovencih. Mož pa tudi ne zna slovenski. Zato pride na- obleki in v civilni zadevi, nekaj izpovedal; na novi istrski železnici ostanejo vzlic »dob-, , .. * .. i c? L« • i * *. r\ x i i sedaj na sveto, vzvišeno mesto v cerkvi dalje interpelacija posl. Sidi«»aererja in tova- rim vestem« z Dunaja: na trgovinskem J rišev. v kateri interpelantje vprašujejo vlado, i sodišču, kjer se dosedaj ni čula slovenska be-! me9t° lePih slovenskih propovedi, kako m sli opravičiti svoje postopanje glede seda, se pledira sedaj slovenski ; Rizzi potega, takoimenovane spravne konference, ne roča o svojih govorih in resolucijah, ali nikdo da bi bila prej isposlovala, da se nemški mu ne veruje, da bo hrvatski gimnazij od-jezik splošno pripozna državnim jezikom v pravljen iz Pazina. Vsi so razočarani in se Avatriji. Potem je bila še interpelacija posl. vprašujejo, kako je to, da njihovi Demosteai Dotza in tovarišev, ki povprašujejo vlado, nimajo toliko moči, da bi strmoglavili vlado, koliko je resnice na govorici o zbliževanju ki ne potopi v m >rju vsacega Hrvata in Slo-Avstrije in Rusije v politično carinarskem venca, ali ga vsaj odpošlje preko Velebita, pogledu : in slednjič inter[»elacija poslanca V o I i i c i ne morejo irredentov-Daszvnskega in tovarišev radi znane afere v s k e politike, ki se vodi v T rstu, dunajskem Jockev-klubu, kjer je neki polj- spraviti v soglasje z ono, kijo vodijo na Dunaju. O tej poslednji se trdi sicer tudi, da je opoz.cijonalna in radikalna, ali volilci ne morejo uvideti, da je to res irredentovska politika. Taka je dispozicija in poslanci čutijo to. Ali to dispozicijo so ustvarili sami. Ako bi se ravnali po svojih načelih, bi morali biti pasivni in se izogibati vsaki dotiki z avstrijsko vlado. Ali tako pasivno vedenje bi omogočilo izvolitev mož druge politične smeri i n ne bi bilo izključeno, da bi ona prostaška govorica, ki se rabi po hlevih in mesnicah. To je darilo, ki ga je pripravil škofijski ordinarijat za tržaške Slovence. t (15 vrst zaplenjenih.) milijon na ha- ški knez izgubil jeden zardni igri. Zbornica je na to prešla k dnevnemu redu in sicer v razpravo o zakonskem načrtu, rčočern se kontingenta novincev. Češka poslanca Forinanek in Z a z v o r k a sta se pritoževala proti vojaški upravi, pobijala trozvezo, ki nalaga zaveznim državam toliko žrtev za militarizem ; pritoževala sta se, da se vojaška uprava o dobavah za vojsko premalo briga za koristi poljedelstva in male obrti ; pritoževala sta se radi slabega poito- Trst postal dva Slovenca na D u Židje, framasoni, iredentisti, pa tudi svečeniki iz »Lege nazionale« ne bodo gospodarili našim dušam in naši vesti ! Zato ne odnehamo, dokler se ne odpravi krivica, ki se nam je zgodila pri Novem sv. Antanu, pri Sv. Vincenciju in sploh po vsej tržaški škofiji, odkar je na vladi mons. Petronio ! A vdobiti moramo tudi zagotovilo, da se take stvari ne bodo ponavljale več..... (S vrste zaplenjene.) Poroki. Na Gočah pri Vipavi se je poročil dne 8. t. m. tamošnji gospod učitelj in posestnik, Fran M e r c i n a. z gospico Hermino Z g u r, hčerjo pokojnega župana Leopolda Zgurja. V Zagrebu pa ae je poročil g. Slavo- rokah, prositi iskreno, da dobimo v »Narodnem domu« prostore, zadostne za velike ra-prezentazicijske plese, kakor so »Sokolove maškarade« in kakor je bila sinočnja maskarada slovenske mladine ! Podati verno sliko sinočnje maskarade, bilo bi skoraj nemogoče in bi trebalo napraviti v to cel feljton, če^ar pa se od poročevalca, neposredno po maska radi, ne more zahtevati. Videlo pa se je na vsem, da je tržaško Slovenstvo uprav nestrpno pričakovalo, da se, kakor druga leta, tudi letos sestane v tem lepem gledališču in poda zopet nov dokaz o svojem obstanku in neprestanem napredovanju. Ker je letos — iz znanih vzrokov, ker temu društvu, kakor prononsiranemu, ne dajo gledališča — običajna in toli priljubljena »Sokolova maskarada^ morala izostati, prihitela je sloven. mladina, da odpomore nedostatku, kar se jej je popolnoma posrečilo ;n na čemer jej čestitamo. Plesni veneek, prirejeni minolo soboto po pevskem društvu »Kolo«, in združen z Brivčevim večerom, je izpal nepričakovano dobro. V mali dvorani se je nabralo nad 25<> udeležencev, mej katerimi smo imeli tudi dragih gostov iz Rodika in drugih, o katerih pa ne vemo, od kodi so došli. Prvo četvorko je plesalo parov ! Brivec in njega pomagači, kakor tudi Kolaši so skrbeli, da se ni nikdo dolgočasil. liefl je vladal tak, da srao bili pohvaljeni cel<5 od naših nasprotnikov Italijanov — in vse to brez vsakega nadzorstva od strani redarstva ! Veleli nas, da se nam izdajajo slična spričevala od odličnih laških strank. Pohvala na uzornem redu je pa temveč pomenljiva, ker velja Slovencem sploh. Ob 4. uri zjutraj smo se — kakor običajno — podali v »Trgovsko kavarno«, kjer se je završil zadnji del te skromne, a, lahko rečemo, družinske zabave. Za »Narodni dom« so darovali včeraj v gledališču »Armonia«: Gregorovič Matko 40 Htot., Miloš Kamuščič 1 K, I. I. 1 K, Peter Tavčar 11 K, Iv, M. Vatovac 5 K, I. I. 1 K, I. L 2 K, Ana Heurih 1 K, pekovski odsek I deputacija) 2 K. Fran < arga •J K, »Trgovsko izobraževalno društvo« 5 K. dr. G. Gregorin .') K, Ignacij Bačer 40 st., Mate Mandič 2 K. Anton Vrabec 1 K, Vrtovec 1 K, Novak 1 K, Candolini 4 K, »Tržaško podporno in bralno društvo« 4 K, Kože 1 K, Bogomir Žagar 50 st., Pavel Pi-stotnik 40 st., Lovrenc Štokel 40 st., Josip Vatovac 2ludn« S0.- C.° — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 754,-— Danes plima ob b.48 predp. in ob 9.43 pop.; oseka ob 2 A* predpoludne in ob ^54 popol ud ne. kosi vse od tega društva dosedaj prirejene. Nadejamo se, da nas slavno občinstvo počasti v obilem številu. Odsek. »Zveza tržaške slovenske mladine« vabi na zaključno maskarado, ki jo priredi ua pustni torek, dne 11. febr. 1902 v dvorani »Tersicore« (ulica Chiozza 5). Sviral bo močan oddelek vojaškega orkestra peš-polka štev. 97. Vstopnina za gospode 1 K 20 st., za dame 80 st. Začetek plesa ob 9. uri trajal ples do 4. ure zjutraj, udeležbo uljudno vabi niško s številko kaznjenčevo je vrgel od sebe. Pri njem so našli okrog 269 K, nekaj znarati in kolekov. Sumi se, da je on pokral v žup-nišču v Trbojah in morda še kje drugod. Vklenili <»o mu roko in nogo tako, da ni mogel več ubežati. zvečer in bo — Na obilno Odbor. Vesti iz ostale Primorske. X Iz dež. zbora Goriškega. Poslanec dr. Dottori, zastopnik kmečkih občin gradiščanskih, je položil svoj mandat. Vzrokom je navedena visoka starost. Dr. Dottori je baje že v 85. letu. Dr. Dottori je izvrševal svoj mandat 42 let. X Odprto pismo g. Andreju Vrtovcn, učitelju v Tolminu. Nisem pričakoval, da se na moj, glede na žaljiv napad v 19. št. »Edinosti« popolnoma opravičen odgovor, Vesti iz Koroške. -f- Zasluženo počaščen je. Občinski odbor občine Bistrica pri Pliberku je v svoji seji dne 27. deeembra 1901 izvolil častnim občanom gg. Vekoslava Legata, poslovodjo tiskarne družbe sv. Mohorja v Celovcu, dr.a Alojzija K r a n t a, odvetnika v Kamniku in Antona Svetino, c. k. notarja v Pliberku. Čestitamo iz srca. Žlindre (večinoma Toma M) ve) 3« >.<>77 «j z Italijo, čilski soliter, Burovi 632.831 «j is Cili, solnih gnojil 234.698 <| i/. Nemčije, raznih drug h umetnih gnojil 699.6«>2 tj iz Nemčije, kostne moke 181.368 iz Nemčije. Gospodarstvo. £ Trgovina z najvažnejimi poljskimi in gozdnimi pridelki med Avstrijo in inozemstvom leta 1901. Sladkorja se je uvozilo 1.60J <| iz Nemčije, w „ „ izvozilo 6,997,989 4 na Angleško, oglasi mož, od katerega bi pričakoval vsakdo ^^ se je uvozilo 2 l92 6l0 q iz Ru toli omike in pravega takta, da ne napade človeka zahrbtno in v tonu, kakor se ga je munije, n „ „ izvozilo 129.977 q na Nemško, ravno posluževal. Sovražtvo in gola zavist pa, se ^ uyozilo 246.866 «A iz Rumunije, katero gojite do moje osebe od dneva, ko sem _ izVozilo 1.616 q na Nemško, prišel službovat na Tolminsko, Vas nekoliko MmeM ge je nymilo 211.713 c, iz Srbije, opraviču je, ko strastno uporabljate vsako pri- izvozilo 3,243,014 q na Nemško, liko, da bi mi prišel do živega. Dovolite mi se £ u'vozilo 421 951 q iz Rumunije, torej, da Vas predstavim čitateljem kakor ^„ilo ^^ ^ ^ Xemško svojega tekmeca, sicer bi sodil svet kriv.čno pšenice ee je >u4 657 <} iz Srbije. po Vašem nastopu. izvozilo 212.370 v veliko jezo in togoto — meni v posebno skrb mlekarstva in planSarstva na Tolmin- „ izvozilo 1,682.102 q na Nemško. skem. Jaz pač nisem kriv, če ste zato tlako 0 . - ,f|CQ(. - p„ •• 1 ' . Socivja se je uvozilo 49.b8b <[ iz K u sije, delali — kakor ste se že takrat javno bla- „ izvozilo V>09 634 na Nemško. govolili izraziti - vzrok, da niso poklicali ^ ^Jj ^ je 4^ q jz Ru_ \ as na to mesto, mora pač biti toli tehten, da si še sami ne smete staviti vprašanj. Ne- mogoče je torej zahtevati objektivne sodbe o mojem delovanju na strokovnem polju od ^ ge ^^ ^ U1 Vas, ki se spominjate mojega imena kakor bi Vas kača pičila. Pri vsem tem — pa samo munije, izvozilo 843.988 q na An-glešKO. iz Angleške Indije, izvozilo 6.417 4 v Hamburg. zavoljo tega, ker se v strokovnih razpravah k; ^ ge je nvozilo 220.744 q iz Italije, ne bojim Vašega cepca - vsprejemam dvo- 320.639 na Nemško. ■ mm f * J« t) * . Vi » 9f f? ff boj in zadeva bodi 3. in 4. točka Vašega programa, ker je bilo to vprašanje že enkrat ventilirano v > Edinosti« in v obliki, ki me živo spominja na Vašo pisavo. Sprejemam to polemiko tem raje, ker lahko označim svoje stališče glede uvaževanja goveje živine, ob Sadja se je uvozilo 415.740 . uri popoludne. Vabilo na sijajno maskarado, katero priredi plesni odsek »Trgovsko izobraževalnega društva€, v torek dne 11. febr. v prostorih »Slovanske Čitalnice« ulica S. Francesco štev. 2. Pričetek točno ob 8. uri zvečer. Sviral bo orkester peš-polka št. 97. — Vstopnina : 1 krona. Člani, dame in maske 50 st. Kakor ^e pričakuje, bo zabava jako prijetna in pre- Vesti iz Kranj ske. * (>o*ka afera pred najvišim sodiščem. »Slovenec« poroča, da je najviše kakor kasacijsko sodišče na uloženo pritožbo Vina in mošta se je uvozilo 6o8.:»80 q iz Nemčije, „ „ izvozilo 418.495 q na Nemško. Sena se je uvozilo 51.841 q iz Italije. „ „ „ izvozilo 478,547 q na Nemško. Volov se je uvozilo 44.805 glav iz Srbije, „ „ „ izvozilo 76.451 glav na Nemško. Krav se je uvozilo 4.190 glav iz Srbije, „ „ .. izvozilo 42.736 glav na Nemško, Ovac se je uvozilo 16.051 glav iz Crnegorc, n „ „ izvozilo 82.433 glav na Fran- cozko. Prašičev se je uvozilo 108.574 glav iz Srbije, „ „ - izvozilo 12.921 glav na Švicarsko. Konj se je uvozilo 3.788 glav iz Rusije, » „ „ izvozilo 58.945 glav v Italijo. Mleka se je uvozilo 65.485 q iz Nemčije, izvozilo 51.961 tj na Nemško. Jajec se je uvozilo 420.688 q iz Rusije, r „ „ izvozilo 1,058.849 «j na Nemško. Masla se je uvozilo 667 q iz Nemčije, „ - izvozilo 74.744 q na Nemško. Piva (v sodčkih) se je uvozilo 70.745 q iz Nemčije, » „ „ izvozilo 915.^41 q na Nemško. Brzojavna poročila. Nadvojvoda Fran Ferdiiiaud v Fetro-gradu. PETROGRAD 8. (B.) V koncertni dvorani zimske palače je bil nocoj-gala diner nj. c. in kr. visokosti nadvojvodu Franu Ferdinandu na čast. Navzoči bo bili vsi veliki knezi in vse velike kneginje, m;nister za vnanje stvari Lambsdorf, vojni minister Ku-ropatkin in mnogo drugih dostojanstvenikov. Nadvojvoda je sedel na desni carice udove. Car Nikolaj je izustil nastopno zdravijco : »Srečen da Vas vidim v našej sredi, napijam na zdravje Nj. Vel. cesarja iu kralja Frana Josipa in na zdravje Važe cesarske visokosti«. Dvorna kapela je zasvirala [avstrijsko himno. Kmalu na to se je dvignil nadvojvoda Fran Ferdinand in je sledeče odgovoril : V imenu Vel. cesarja Frana Josipa in v svojem imenu, zahvaljujem se Vašemu carskemu veličanstvu i/. V3ega srca na ravnokar izrečenih ljubeznjivih besedah. Globokoganjen po milostnem vsprejemu, ki se mi je priredil, pijem na zdravje Vašega Veličanstva in niiju veličanstvi caric Marije Feodorovne in Aleksandre Feodorovne, kakor tudi vse carske rodbine. Na to je godba svirala rusko himno. PETROGRAD 9. | B.) » Novoj e Vremje« ; povdarja, kako da nadvojvoda Fran Ferdinand uživa odkritosrčno ljubezen vseh pripadnikov avstro ogerske monarhije, in sicer to ne le radi stališča svojega, I- a kor prestolonaslednik, ampak tudi radi svojih svoj ste v. , Rečeni list poroča, da je prijateljstvo z Avstro-ogrsko za Rusijo jako dragoceno posebno zato ker je od njega odvisna ohranitev svetovnega miru, po katerem streme vsa prizadevanja ruske politike. »Novoje Vremja« vidi v tem obisku nov dokaz o trdnosti tistih prijateljskih odnošaiev, ki spajajo sosednji državi Rusijo i in Avstro - ogersko in njiju vladarske hiše. PETROGRAD 10. (B.) Nadvojvoda I Fran Ferdinand je vsprejel včeraj ob 2. uri popoludne odposlanstvo mesta petn>gajskega, ki je po ruskem običaju nudila nadvojvodi I soli in kruha. Na to je nadvojvoda vsprejel ministra za vnanje stvari, gr^fa Lambs-dortta. liivši poslanec Karlon umrl. GRADEC 9. (B.) Bivši državni p^lanec Karlon je umrl. KKKKKKKKKXKXKXttX X MIZARSKA ZADRUGA 7 GORICI z omejenim jamstvom JC naznanja slovenskemu občinstvu, da 3C je prevzela x prvo slov. zaloe pohištva X 3t Antona Ćernigoj-a X Katera se nahaja J v Trstu, Via Pi&zza vecchia X (Rosario) št. 1. ^ na de (stl strani cerkve st. Petra). JC Konknrenot nemogoča, kor Jo blago It Is prvo rok«. iz odlikovanih in svetovnoznanih to varn v Solkanu in Gorici X K X X X X X X X X X X X X X X razpravo na Italije, _ izvozilo 162.45o v 1 iMr. T'i77P >ffr*ij>Kli ?i W I ICt \J . priporoča slavnemu občinstn svoje nepregorljive mrežice irettine) „Meteor-1 in vse druge priprave za plinovo luč -Au^r " Anton Šorli Kavarne. priporoča svoji kavarn »Commercio« in »Tedesco« ki Bti shajališči Slovencev. Na razpolago »o vsi slovenski in mnogi drugi časniki. 55 SLOVENKA", Oslje in drTa. Muha Incin v ulici del Torro *tev'15t ■»lUlICl JUOlp priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koks. trdega lesa itd. Svoji k svojim ! glasilo slovenskega ženstva, VI. letnik. Vsebina Številke za Januar 1902.: 4 tanki : X : rčiteljica na deželi; J. Ferfolja: Dekliški liceji, Žensko časopisje na Oešknii ; Sava: Ženske v javnem družabnean življenju; tterta 1'appenlieim-Leda : Socialni temelji nmvstva. Leiioslovj^: 8ienkiewicz-Marjan : JWi blagoslovljena-; 1'tva-: Na obali, Pesem; Ž. i j. Mozirski : Slika; -I. »rfolja : Nekoliko aforizmov žen: Fran Žgur : Ko s sanjami svitlimi . . . Kaj gleda* me tako hladno ? A, S. Maehar-Ant. Dermota: Magdalena, I. spev. Listek : Nove knjige : Magdalena. Beležke. Naroča se pri upravnistvu ,,SLOVENKE4' v Trstu ul. Molin piecolo 11.. kjer se dobe tu
  • K za pol leta. „SLOVENKO" prodaja v Trstu le tobakarna ga. Lavrenčiča na trgu Caserma. Pohištvo. izdelovalnia in za loga zaznovrstnega Prva slovenska pohištva lastnega izdelka Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fmo in trpežno, eene brez konkurence Z* mnogobrojne Daročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim - Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia adej c. kr. deželne sodnije.) ak. Perhauc Ulica Stadion št. '20, pe karna in sladčičsrna. ■vež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Pekarne in sladcičarne. HO*!!*!**! Piazzetta S. Giacomo 5t. 3 (Corso ■ OlIUICI ima veliko pekarno in sladčičanio. Vedna zaloga vsakovrstnih tort, krokaD lov, konfVtov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih bi&kotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcun v razprodajo. Domač malino vee po nizki ceni. Stroji in tehnični predmeti vsake vrste iz nnjl>oljših tovarn se vdobivajo po to-varnški ceni v */alogi tvrdke Schivitz & Comp., inže nirja Živica v Trstu ulica tihega 10 nasproti kavarne Fabri?. , Kupi se Slovenec jeden izvod povesti ..Ratimir". Po-prušati je v nameni uredništvu. priporoča svojo veliko prodaj Inico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink. ulica S. Daniele št. 'J. ^ Ponte della Fabbra št. 2. vogal ul. Oalcirini.Torrente Podružnica „Alla cittk di Londra" z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nu^ve 3. »Brunerjeva hiša). Zaloga izgotovljenih oblek za n.oške in dečke. Velik izl»or oblek za moške od g. 6.50 do 24. za dečke od gl 4 do 12. suknene jope v velikem izl»oru od gld. 3. do S. zimske močne in podšite jope z ovratnikom od astrahana od gld. 5 — 14. ravno ts:ke pod-ite s kožuhovino po gld 12. — Površne suknje v velikem izboru od gid 1« — 32. Jopice za dečke v raznih oblikah in barvali, volnene hlače od g!d. 2.50 — 4.50, tinejše od gld. 5 — 9. Velik izimr oblek za otroke in dečke od 3 — 12 let od gld. '2.1 0 — 10. Haveloki za moške in dečke po najiižiih cenah. Hlače od moleškina fzlodjeva koža) za delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko v Kormiuu. Crtane močne srajce za de avce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške obleke na meter ali tudi za naročbe ra obleke, ki se izgotovi z največjo točnos'jo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnici v ulici Prste nuove se zprejemajoizdelovanja obleke po meri ter se še posebno vdobiva vsakt- vrste oblek v razi.ih risanicah in merah za moške iu dečke Ustanovljeno 1S<7. Zaloga strojev iu zelezja. SCHNABL k Co. - TRST Via tel e Fate \ccch e (ogal Via Vienna). - Glavni zastop železja in tovarniških strojev. - Naprava obrtnih podjedb vsake vrste. Initalacija strojev in parnih kotlov. Motori na plin, bencin in petrdej sestava „Otto." Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd. Zaloga cevij za vodo, plin in par. V Materijal sa stebišče. Vj Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseli sestavov. Odri za stroje iu kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti od gome. Zeleze traverse in kolesa. Cement »Portland« in »Romano«. Olja za kolesa in masti. ln v obče vsi predmeti za obrtna podjetja. Tvrdka je izvršila dosedaj nad >00 obrtnih naprav, med kojimi: žag za obdelovanje leea in pripravljanje dog-36 vodnih napeljav. 17 tiskarn in karanotiskarn. 13 mehaničnih delavnic. 31 podjetij za čiščenje in j»ečenje kave. 7 naprav za izdelovanje praha proti mrčesom in drog. 16 naprav za kurjenje z gorko vodo in parom. 12 sladčičarn, pekarn, tovarn za biškot in konfete. 32 napeljav električne luči. Kakor tudi: Tovarne za kože, Tovarne za obleko itd. Perilniee, Predilnice, Tovarne za paratin in cerezin, » sardine, Mline, Podjetja za napravijanje soli, Tovarne za delati zamušKe, Stiskalnice olja, Naprave za vodno silo, Tovarne za šumeče vode, D i stil eri je, Podjetja za čiščenje in nakladanje žita. V ta litien je bilo rcstavljecib: 151 motorje? ta plin iu petrolej in 65 parna strojev Prodaja vina „Ai Maestri" v ulici Valdirivo št. 17. Slavnemu občinstvu se naznanja. da ^e od danes naprej točijo sledeča vina: refošk črn po nove., bela rebnla iz Brd po 2S novč- Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa po 28. novč Za obilen obisk se priporoča ter že v naprej zahvaljuje. Vsak zamore moja vina analizovati in ako jih vdobi ponarejena" vdobi 1UU gld. nagrade. Anton Breščak v Gorici. Gosposka ulica št. 14 in ulica Vetturini ima v zalogi v veliki ;zberi pohištvo vseh slogov za vsak stan od najboljšega izdelka. V zalogi ima: podobe na platno in šipe. ogledala, žime palatno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obroke. Spoštovane slovenske lospUinje! Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Giril-jtfetodijevo cikorijo. 3van jfingeli ulica Canale 5 zraven cerkve sv. Antona novega je edini tovarnar čopieev vseh vrst in seetk, nahajajoč se 11a tržaškem trs;u ter zamore konkurirati l vsakomur. VELIK IZBOR velikih ščetk od grive ali korenik tudi malih. Angieske ščetke za čistiti obuvala, neprelomljivi amerikanski glavniki, angležke sčetke za zobovje čistiti, specijalitete za parlnmovanje angleškega in domačega izdelka vse po jako znižanih cenah. XXXXKXKKKKKKttKKK Važno oznanilo! Podpisani smatrajo si v dolžnost javiti slavnemu občinstvu, da ro dalmatinska, črna, bela, Opolo in istrska vina. ki se prodajajo v njihovi zalogi v Trstu, ulica delle Legna it. i» (v dvorišču), analizovana in stavljena pod stalno kontrolo zavoda za kemično analizovanje, ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva. za notranje stvari. Zato se stavlja na vse s .de in boteljke kontrolna in garancijska znamka za pristnost vina. To določbo je izdalo visoko c. kr. ininisterstvo za notranje stvari radi pregostega kvarjenja vina, ki stavlja v resno nevarnost ljudstvo. Kdor si torej vkupi vino v naši zalogi,, je gotov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, nego da je vino čisto in naravno, da se sme z mirno vestjo dajati bolnikom in in konvalescentom, vsled česar se mora zahtevati vedno le garancijsko znamko. Z vsem spoštovanjem Braća Buj, Split-Trst. Po nizki ceni. Via jftiova, nasproti lekarne ZanettL Velikanski izbor naočnikov in malih očal najnovejše-in najmodernejše oblike z najbolj čistimi lečami in od pravega kristala ;o nikeljnastih, jeklenih, zlatih in srebernih ' okovih, zdravniško predpisani od 2f> nč. naprej.. Velikanski izbor daljnogledov za gledališču, kraje in morje z a k roma ti čin i lečami, kakor tudi barometrov, termometrov za meriti vročino človeke ali zraka od 3i> nvč. naprej. Izbor povekševalnih leč in velikanski izbor modernih lorinjet (očala » rocem za ženske| od 1 gld. naprej. Prodaja na debelo razprodajaicem. C> ne jako ugodne. — Sprejemajo se poprave 4 tašljii ii Kataru kakor tudi proti - - hripi (influenci) - - naj se uporabljajo edino le katramne pasti!je liavasini škatljica po 80 stotink. Proti zagrljenju in grlobolu se priporočajo Ravasinijeve pastilje z=z oD ogolunjene sladke skorje škatljica po 60 stotink. Vdobiva se v LEKARNI RAVASINI v Trsta, Piazza della Stazione št. 3. kakor tu«H v lekarni Piruiola .l-rnuiti, Luciani, vi-tali A Vardalia>-«»; v Heki : lekarna PnNlana ; v Gorici lekarna Cri*tofoletti in Pontoni. ► Prvo primorsko podjetje za razjošiljaiijc iu prevažanje pohištva j-- Rudolf ESsner Konrad Jacopich Odlikovan z dvemi zlatimi in bro- Trst. — Via della Stazione VMM — Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše 4 hišo po celem mestu ali okolici 3 patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije. Sprejemanje posameznih kevčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje. Sprejemajo se pošiljat ve vsake vrste in kamor si bodi. trgovec z jedilnim blagom v Trstu,. Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jestvin. kolo-I nijalij, navadnega in najfinejšega olja, najfinejše te-; stenine, nadalje moke, otrobov, žito, ovsa itd. po j«ko ! nizkih cenah. Razpošilja naročeno blago tudi na de-: želo na debelo in drobno. Ceniki franko. Operateur kurjih očes (kalist) nastimi kolajnami Fran Hlayaty ulica Ginlia št. l/A. Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cen j. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. W Popravljanje starega obuvala. Dijak išče siužbo za pisarja ali kaj sličirgu. Xa slov se izve pri upravi Fdinosti«. za eno osebo je oddati v neki narodni drtižini. ulica Kossetti. Več se izve v naši tiskarni. diplomalični speci j al i s -Giordani ima svoj ambut latorij na Koran -t. 11. < )rdinuje od 8. predp. do. i>. pop. Izvršuje odstranitev kurjih očes in zaraslih uohtov tudi v najbolj kompliciranih slučajih na poseben način in brez ai-kakoršnih bolečin. Pekarna in sladčičarna jtu« v Trstu, ulica Seue Fontane št. 13. priporoča 3 krat na dan svež hruh in velik izbor sladčic. Sprejema v pecivo bodisi testo za navaden kruh ali sladčice. Za-oga moke iz prvih ogerskih mlinov. Skladišče vina 23. Prodaja vina v sodih in buteljkah, Fine paštne in dezertne vina na debelo in drobno, franko na dom po najugodnej-dh in konkurenčnih cenah. Železna blagajna Srednje velikosti, čisto nova. izvrsten izdelek iz tovarne NViese se proda takoj I pod ceno in po jako ngodnih posojili.