8 !:>!:> 4 A A
60i00200
OSREDNJA KNJIŽNICA
P.P.i26
66001 KOPER
PRimuhtSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini „	.
Abb. postale I gruppo t j0Ha 400 llF
Lelo XXX vm. Šl. 96 (11.224)
TRST, torek, 11. maja 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v lrstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 2t». novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v uovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra J944 do 1. maja 1943 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
KLJUB DIPLOMATSKIM PRIZADEVANJEM PREKINJENO KRHKO PREMIRJE
Britanske ladje in letala so ponovno bombardirali argentinska oporišča
V nedeljo je kraljeva vojska napadla vohunski ribiški čoln, včeraj pa uničila argentinski helikopter - V Stekleni palači niso pesimisti
BUENOS AIRES. LONDON, WA SH1NGTON — Medtem ko se v Stekleni palači OZN v New Torku nadaljujejo prizadevanja generalnega sekretarja /d' uženih narodov I>e Cuellarja za miroljubno rešitev argentinsko-britanskega spora na južnem Atlantiku, je britanska vojska včeraj in tudi v nedel.io spet bombardirala argentinska oporišča na Falklandskih otokih.
Britansko obrambno ministrstvo je sinoči objavilo sporočilo, v ka terem je rečeno, da je napad boj nih ladij in «sea hamerjev* na le tališče v Port Stanleyu povzročil ♦znatno škodo*. Glasnik ministrstva .ie izjavil, da je raketa, ki jo je izstrelila britanska ladja uničila argentinski helikopter Obenem so tudi potrdili. da ie lovski bombnik harrier v nedel.io napadel ribiško ladjo «Narval», in sicer 66 mor škili milj od Port Stanleya. Britanci trdijo, da ie šlo za vohunsko la
djo, ki ie resno ogrožala varnost kraljeve ladijske odprave. Vojaki so tudi ujeli vse člane posadke, mod katerimi je bil tudi neki častnik argentinske vojne mornarice, ki je na skrivaj poveljeval ribiškemu čolnu. Med napadom je bil en argentinski mornar ubit. Na «Nar-valu* so Britanci baje zaplenili ob sežno gradivo, ki naj bi dokazova lo, da je ribiška ladja, ki se je včeraj za posledicami napada pa topila, v resnici nadzorovala britansko floto. V sporočilu britanske ga ministrstva je končno tudi omenjeno, da se .je včeraj potopil tudi rušilec «Sheffie!d», ki ga je bila zadela raketa «exocert», izstrelje na iz argentinskega letala. Po.ško dovano ladjo so z vlačilci skušali prepeljati do britanskega oporišča na otoku Asunciou. vendar pa je med potjo skozi ogromno luknjo v pod palubi vdrlo toliko vode. da so lamisel morali opustiti.
Krhko nedogovorjeno premnje na južnem Atlantiku je britanska «task force* prekinila tudi vcerai opoldne. Kot je izjavi' obrambni mini ster Nott želijo Britanci še naprej vzdržati nadzor nad območjem 21X1 mil.jske blokade in preprečiti, da bi dobave orožja in opreme dosc gle argentinske čete na otočiu. V Londonu so namreč priznali, da je kljub škodi, ki so jo napadi povzročili na falklandskem letališču, nekaterim letalom z zasilnimi pri Stanki na travnikih uspelo urino l.iati na otočje nekaj opreme, isto pa so počenjali tudi or inska transportna letala, - ki so opremo spuščala s padali;
Navkljub uradnim opravičilom za napade pa so številni opazovalci prepričani, da konservativna vlada Thatcherjeve še naprej načrtuje izkrcanje marincev na otočje, da bi tako utrdila svoj položaj pred začetkom pogajanj. V Londonu so še
Britanski ladjedelničarji v rekordnem času dograjujejo novo sodobno raketno križarko »Liverpool* za okrepitev vojne mornarice	(Telefoto AP)
vedno prepričani, da .je Argentina pristala na De Cuellarjev predlog le z namenom zavlačevati položaj na Atlantiku in izmučiti, z dolgo trajnim premirjem, britanske mornarje, ki že skora j mesec dni plujejo po razburkanem morju. Tudi dejstvu, da so se Argentinci odpovedali načelnemu priznanju njihove suverenosti nad Falklandskimi otoki kot prvi pogoj za umik čet ni spremenil mnenja «jastrebov» v londonski vladi.
Kljub ne preveč spodbudnim ve stem, ki prihajajo z »bojne fronte* pa je včeraj v New Yoiku prevladovalo zmerno, a trdno optimi Stično razpoloženje. De Cuellar se je ločeno sestal s stalnim britanskim predstavnikom pri OZN An-thonyjem Pci-kinsom in argentinskim podtajnikom za zunanje zadeve Enriquejem Rosom. Kot zna no se generalni sekretar OZN za vzerna za takojšnji umik obeh vojsk in izoblikovanje začasne vlade na Falklandskih otokih. Vzporedno s temi pobudami na.i bi se začela tu di neposredna pogajanja med spr tima državama. Šele v naslednji fazi naj bi se dotaknili temeljnega vprašanja suverenosti, kateri se obe državi nočeta za nobeno ceno odpovedati. Nott je sicer v izjavi za tisk dejal, da se njegova vlada predvsem bori za uveljavitev mednarodnega načela, ki nasprotuje agresijii in invaziji tujega ozemlja, vendar ni dvoma, da ie Thatcherjevi zaradi vse večjega pritiska britanske javnosti in volilnih koristi predvsem do vzpostavitve londonske oblasti na otočju. O tem zgo vorno priča tudi dejstvo, da so naj novejši pregledi javnega mnenja pokazali, da Britanci podpirajo vlado »železne dame* in opravičujejo
Danes izvolitev predsednika KD
RLM — Danes se bo prvič sestal vsedržavni svet krščanske demokracije po kongresu, ki se je zaključil prejšnji četrtek. Na meveem redu je predvsem izvolitev predsednika Krščanske demokracije, funkcije, ki jo je doslej kril Arnal-do Forlani in za katero je najresnejši, oziroma edini kandidat do sedanji tajnik stranke Flaminio Piccoli. Zanj se bo izrekla vsa koalicija, ki je glasovala za Ciria-ca De Mito in ki je izvolila vsedržavni svet. Se pravi, da bi Piccoli moral na glasovanjih za izvolitev predsdnika prejeti približno 65 odst.
Do pred dnevi je marsikdo mislil, da se bo za funkcijo predsednika potegoval tudi Arnaldo Forlani. Vendar je ta po porazu, ki ga je doživel na kongresu, že zapustil svoj urad na sedežu stranke na Trgu del Gesu.
Kako bodo šle volitve v vodstvo stranke se ne ve, vendar pa se govori o izvolitvi upravnega tajnika, ze'o odgovorne funkcije, za katero obstaja kandidatura furlanskega senatorja Tonuttija, ki sodi v Zao-cagninijevo strujo. Na današnjem zasedanju ne bodo govorili o ime novanju namestnikov tajnikov. Pri tem je treba vsekakor poudriti, da je De Mita, še pred svojo izvolitvijo za tajnika podčrtal, da se ne bo pustil vplivati od raznih struj, temveč da bo namestnike tariika izbral sposobne ljudi, ki bodo z njim tvorno sodelovali.
PO DIJAŠKI DEMONSTRACIJI NA CELOVŠKI ŽELEZNIŠKI POSTAJI
Kancler Kreisky je odpovedal srečanje s koroškimi Slovenci
S to odločitvijo je reagiral na protestno akcijo približno 70 slovenskih dijakov, ki so šest nr vztrajali pred prodajnimi okenci in zahtevali dvojezične vozovnice
CELOVEC — Avstrijski zvezni kancler KreisUv je včeraj za ne določen čas odložil že napovedano srečanje s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. V brzojavkah osrednjima manjšin skima organizacijama ie navedel kot razlog »sobotne dogodke na celovški glavni železniški postaji*.
Ta dan se je pred prodajnimi okenci železniške postaje zbrala sku pina približno 70 slovenskih dija kov in zahtevala vozovnice v slo venskem jeziku. Kot že nekajkrat prej so uradniki to odklonili in zaprli okenca. Vendar tokrat so dijaki vztrajal pred okenci in začeli deliti potnikom letake, v katerih so jih prosili za razumevanje in jim razlagali vzrok za demonstracijo. Pri tem so opozarjali na narodnostno diskriminacijo in na zaničeva len odnos železniških uradnikov dc njihovih upravičenih zahtev.
Ob devetih, uro po začetku de munstracije. se je v vhodni d\o rani postaje pojavila policija, ki .ie skušala s silo odriniti dijake od prodajnih okenc. Pri tem je prišlo do incidentov, predsednika Koroške dijaške zveze., Karla Vouka, so odnesli iz bale, enega od dijakov so vrgli na tla in ga obrcali, trije so dobili lažje poškodbe, kar potrjujejo tudi zdravniški izvidi. Ko so policisti sprevideli, da dijakov ne bodo spravili iz železniškega pošlo pja. so se omejili na stražen.je za silr. ga okenca. Dijaki so vztrajali pred okenci vse do dveh popoldne, ko se .je protestna akcija mirno končala.
Omenjeni dogodek je doživel ne pričakovano publiciteto v avstrijskih sredstvih javnega obveščanja, kar povezujejo na eni strani z na povedanimi razgovori s kanclerjem Kreiskvm, na drugi strani pa s tre-
iiiiiiiiiMiiiiHiiiiKiiiiiMiiiiniiiiMiitiHiiiiiiiiiiiitimHiiiiiiiiiiMiiKiHniiiiiiiMiiiiiHMiimiiimiimiimiiiiiiiMiimtiiiiiiiiiiir iiimiiifiiiiittiiiiiiittiimHiiimniiii«
INTERVJU MILKE PLANINC BEOGRAJSKI «POLITIKI»
Stabilizacijo je treba uresničevati v skladu z osnovami samoupravljanja
Bodoča predsednica ZIS ne soglaša s 13. členom predloga o novem zakonu o zunanji likvidnosti Jugoslavijo
BEOGRAD — Beograjska »Politika* je objavila pogovor z Milko Planinc, ki je, kot piše časopis, v svojem prvem intervjuju kot bodoča ,	.....	,	.... .	predsednica ZIS pojasnila svoja sta
tudi nadalm o izgubo zivljeni v sj>' . $šča o najbolj perečih vprašanjih padih na Atlantiku.	...	.•	. .. i. vT	■ _L
Kljub «bo.ievitosti» Britancev je včeraj londonska vlada izročila De Cuellar.ju vrsto novih predlogov (njihova vsebina sicer ni znana) za miroljubno rešitev krize. Da Cuellar je o poteku pogajanj! dejal, »da bpleži nekaj bistvenih napredkov, da pa bo treba številne točke še osvetliti*.
razvoja Jugoslavije, časopis poudarja, da je Milka Planinc tako kot vetrno govorila umirjeno, skoncentrirana na bistvo vprašanja, o katerem je bil govor, pri čemer se ni izogibala povedati svojega mnenja tudi o najbolj občutljivih vprašanjih. Vztrajala je na poudarkih v zvezi s skupnostjo jugoslovanskih narodov in narodnosti in enotnosti Jugosla-
tn
■■iiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiipiiiiiiiiiMHiiiiimiHiiiiHiiiiiHiiiTiiiiiHiiiimifiiiiiiiiiliiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimfiiii.........................................nuni........................................................................................................................................
V NEDELJSKEM GOVORU NO UNIVERZI EUREKA
Nov Reaganov predlog o zmanjšanju oborožitve
S Z ponuja pogajanja o krčenju zalog medcelinskih raket za tretjino • Pohvale od zaveznikov, nezaupanje v Moskvi
WASHINGTON - Predsednik ’Da Ronald Reagan .je v nedeljo Povsem nenapovedano, ob priložno-ki je bilo tako «neuradna», kot njegov govor na univerzi Eureka v Ulinoisu, kjer je diplomiral pred ®9 leti, pozval SZ na nujno obno-v'tev pogajanj za zmanjšanje jedrce oborožitve in je že tudi dal konkretne predloge, o čem naj bi Se pogajali. Obrazložil je namreč nov načrt, ki naj bi se izvajal v o ceh fazah: najprej bi obe državi tenanjšali število svojih jedrskih konic na celinskih raketah za tretji n°. v drugi fazi pa naj bi obe ve *®sili vzpostavili ravnotežje v vsem strateškem orožju, s tem, da bi o Mejile skupne zaloge na nižjo ra Ven od sedanje.
Ameriški predsednik je povedal, ”a je naslovil s tem v zvezi pismo “režnjevu. Pogajanja bi se po njegovem lahko začela že pred ljon Corn junija brez vsakega prejudi kalnega pogoja, a bi bilo treba Poskrbeti, je poudaril Reagan, za točen postopek nadzorstva, ki naj “i jamčil za spoštovanje sporazuma. ki bi ga dosegli na pogajanjih. “°jal je tudi, da so ZDA pripravljene proučiti vse svoje predloge ,n izrazil prepričanje, da moreta V('tesilj doseči sporazum, ki naj u-?tavi naraščanje strateške oborožitve in odpira pot daljnosežnejšim frakom v prihodnosti. Svoj pred-‘°g je označi) za «začetek nove do-be k mirnejšemu in varnejšemu avetu».
. Nenadejana Reaganova pobuda •!e seveda vzbudila takojšnje reakcije tako v ZDA, kot v SZ in drugod P° svetu. Opozicijski politiki, zlasti Venator Kennedy in bivši demokra-t'cni zunanji minister Muskie, o-P°fekajo Reaganu neresnost in ga Pozivajo, naj rajši poskrbi za odo Pritev sporazuma Salt 2, ki ga a-r^eciški senat še ni ratificiral. Iz £rogov zaveznikov v Evropi pa pridajo v glavnem pohvale.
Ngodne komentarje so že izrazili Ji glavnem štabu NATO v Bruslju, Pozitivne ocene so že izrekle tudi ‘talijanska, holandska, zaliodnonem-
ška, belgijska, in angleška vlada, ki si obetajo, da bi po morebitnem sporazumu o medkontinentalnih izstrelkih tudj laže iskali sporazum o raketah srednjega dometa v Evropi. Pozitivno oceno je izrazila tudi japonska vlada. Sovjetske oblasti še niso uradno odgovorile na novi Reaganov predlog, uradna ti skovna agencija Tass pa zatrjuje, da »ne daje nobenega dokaza, da se zavzema za obojestransko sprejemljive rešitve, ampak kaže na poskus. da bi dosegel enostransko vo riško prednost*.
Belgija pripravlja umestitev «evrora.ket»?
BRUSELJ - Kljub izjavam o brambnega ministrstva, da belgijska vlada še ni odločila umestitve jedrskih »evroraket*. je predsednik belgijske socialistične stranke Guy Spi-taels v radijskem intervjuju dejal, da oblasti že pripravljajo njihpvo u-mestitev v južnem delu države v pokrajini Naniur.
Danes razprava o reformi odpravnin
RIM — V komisiji za delo poslanske zbornice se bo danes začela razprava o zakonskem osnutku o reformi odpravnin, s katerim naj bi preprečili referendum, ki je napo vedan za 13. junij. Gre za pravcato bitko s časom, saj so se v ožji skupini poslanske zbornice dogovorili, da bistveno spremenijo besedilo, ki ga je odobril senat, kar pomeni, da bo moral nato zakon ponovno v odobritev v senat. Glede na dejstvo, da radikalci že napovedujejo obstrukcijo ni mogo če predvidevati, če bo zakon pravočasno odobren ali ne.
PRED ODLOČILNO BITKO V IRAŠKO IRANSKI VOJNI
«Strateški umiki» ob Šat-el-Arabu Iranska vojska obkolila Horamšar
Padec Horamšarja bi za Bagdad pomenil popoln vojaški in politični poraz
TEHERAN, BAGDAD — Predsi nočnjim se je ob šat-el Arabu začela tretja faza iranske ofenzive »sveto mesto El Kuds* (Jeruzalem), s katero bi morala iranska vojska osvoboditi mesto Hormšar. Teheranski radio je sporočil da je iran ska vojska že 5 kilometrov pred mestom, da dokončujejo obkoljevanje in da bi lahko Huninšar, kot so Horamšar preimenovati lahko vsak trenutek padel.
Iraški vojni komunikeji ne o menjajo spopadov ob tem pomenih nem pristanišču temveč le omenjajo »strateške umike* zahodno od reke Karun. Časnikarski viri tudi obveščajo, da se je iraška vojska umaknila iz mest Hamida in Ho veizija. Po vsem sodeč se Iračani umikajo iz pokrajine Ahvaz in Su-sangerd, da bj lahko vzdržali pritisk pri Horamšarju.
Deset dni trajajoča iranska ofenziva se torej izteka. Končni cilj je strateško in politično pomembno pristanišče Horamšar, ki ga bodo skušali Iračani obdržati za vsako ceno, saj bi njegov padec pome nil popoln vojaški in politični poraz, Irak se bi namreč znašel na izhodiščnih položajih, ki jih je imel pred začetkom spopada pred skoraj 20 meseci.
V teh za Horamšar in za vso fronto ob Šat el Arabu odločilnih u-rah pa Tran ponovno ubira pot izvoza iranske revolucije. Predsednik Ali Homenei je pozval po teheranskem radiu iraške vojake, naj se uprejo svojim poveljnikom, ker jih bi lahko jutri iraški voditelji uporabili proti ljudstvu, proti bratom in sestram v Iraku, da bi utrdili baasistično oblast*.
Če so vesti s fronte skrajno proti ■slovne in iz propagandnih razlogov dvomljive, je pa na dlani, da ni [Iraku uspelo streti iranske revolu 'cije, da slednja še vedno grozi Zalivu. Ob tem se samo po sebi za stavlja vprašanri, ali se bodo iran ske enote ustavile ob iraško - iranski meji, ali pa bodo nadaljevale prodor tudi na iraško ozemlje, da bj strle »satanski baasistični re žim».
vije, na temeljih krepitve zgodovinske vloge delavskega razreda, na e-nakopravnosti odgovarjajočih pozicij repubbk in pokrajin. Iz daljšega po govora z Milko Planinc objavljamo nekatere poudarke.
»Nimamo drugega izhoda, kol da stabilizacijo uresničujemo na razvo ju samoupravljanja, na združevanju proizvajalcev s celotnim dohodkom na snremembo viškov dela v potrebno delo. Videli ste te izhodiščne te melje. Sknpaj smo jih oblikovali in ta usmeritev je bila sprejeta kot e-dina možna. Vendar pa je bilo po časopisih, pri vas v «Politiki» in d-ugje, videti tudi drugačna stališča, ki rešitve vidijo v nekakšnem sebi lastnem tržišču v lastnem za služku. V tem ne vidim izhoda. Moramo združiti proizvajalce s sredstvi, ki jih ustvarjajo.
Če mene vprašate, kaj je potreb no narediti, bi dejala: treba je med drugim preprečiti pretakanje obratnih sredstev in dolgoročne naložbe. To sta največja vzroka za razmere, v kakršnih smo sedaj. Če si resnično želimo in lahko delamo na tem področju, potem moramo skupaj z drugimi odpravljati vse vzroke, saj sicer dolgoročno ne bomo zaustavili inflacije.
ZIS se mora še bolj ograditi v skupščino. Brez delegatske skupščine ne bo rezultatov. To je ena od naših temeljnih usmeritev. Menim, da ni dobra inercija, ki je do sedaj silila ZIS na pretežno sodelovanje z izvršnimi sveti republik, manj pa s skupščino. Preizkusili bomo to naše globlje vgrajevanje v skupščino.
Zdaj se v skupščini «prepira.jo* o-koli zakona o zunanji likvidnosti države. Lzgleda tako, kot da sta Slovenija in Hrvaška na eni, vsi drugi pa na drugi strani. Videla sem predlog tega zakona in moram vam povedati po svoji komunistični zave-
deviznega sistema, kakršen nam je potreben in da ne sodi vanj.
Izgloda, da želijo z različnimi u-krepi detronizirati celoten sistem, za katerega se je Jugoslavija v času Kardeljevega . življenja opredelila, če bbdo od mene zahtevali, da de leeacijo Hrvaške v skupščini SFRJ pregovorim, naj sprejme ta člen 13, tega ne bom na.edila, saj bi to lahko bil vzrok spora. Vse drugo, kar pa je resnični problem likvidnosti države, bo Hrvatska sprejela*, je med drugim dejala Milka Planinc.
(dd)
nutno »trdo linijo* koroškega de-iehiega glavarja. Predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zv-itter .je na primer dejal, da so očitno na Koroškem na delu d> ločene sile, ki hočejo preprečiti zmanjšanje napetosti. Zsvitter te sile vidi v listih krogih na Koroškem, ki trdijo, da ie člen 7 izpolnjen, medtem ko demonstracija sama potrjuje. da ni. Demonstracija .je demokratična pravica v Avstriji, ura-vi predsednik ZSO. Glede trditev, da .je Celovec nemško mesto na opozarja, da .je Celovec glavno mesto vse Koroške, kjer so na raznih uradih dovoljene slovenske vloge. »Ali s tem hočejo reči. da bi tudi tam radi ukinili slovenščino?*, vprašuje dr. Zivitter in dodari: »Če .i* tako je mladinska demonstracija tanko boli upravičena.*
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Grilc pa v svoji izjavi glede zaostritve ozračja na Koroškem obtožuje koroškega deželnega glavarja VVagnerri Oljenem pravi, da bodo morali koroški Slovenci ponovno obvestiti mednarodne dejavnike o neupoštevanju manjšinskih pravic in jih seznaniti z razmerami, v katerih živi slovenska narodnostna skupnost.
Predsednika obeh osrednjih organizacij sta zveznemu kanclerju Kreisketnu poslala brzojavko, v kateri sta izrazila začudenje (n razočaranje zaradi odložitve srečanja in obrazlo/.ila soboino protestno akcijo. Pri tem sta navedla, da elav-ni vzrok za odpoved razgovora ni demonstracija, ampak vedno močnejši pritisk manjšini sovražnih sil na Koroškem.
Mladinski zbor iz Maribora drugi v Prat«
PRATO — Mladinski pevski zbor iz Maribora je na II. mednarodnem tekmovanju mladinskih pevskih, zborov. ki ga prireja zborovsko združenje Guido Monaco s sodelovanjem občine, dosegel častno drugo mesto za češkim zborom iz Brna.
KA TRGU REVOLUCIJE PRED KULTURNIM DOMOM
V Ljubljani odkrili Cankarjev spomenik
Or. Matjaž Kmecl o pomenu I. Cankarja v slovenski zgodovini
LJUBLJANA — Sinoči so v Ljubljani ob prisotnosti najvišjih političnih predstavnikov repuolike in številnega občinstva odkrili spominsko obeležje Ivanu Cankarju. Stoji na Trgu revolucije pred kulturnim domom, ki nosi njegovo ime. Izdelal ga je akademski kipar Slavko Tihec. Spomenik je odkril predsed nik republiške konference socialistične zveze Mitja Ribičič. V kratkem nagovoru je orisal misel in delo Ivana Cankarja, vizionarja Jugoslavije, kakršno so zgradili jugoslovanski narodi pod vodstvom Tita in Kardelja. Spomenik sam po sebi se zdi skromen, je rekel Mitja Ribičič, vendar bo postal veličasten, če bo skupaj z domom, ki nosi ime največjega slovenskega pisatelja,
Skupina iraških vojnih ujetnikov med sedanjo Iransko ofenzivo
sti, ne glede ali sem v Zagrebu ali I postal’ stičišče naprednosti in slo-v službi v Beogradu, da člen 13, ki I venske, jugoslovanske ter svetovne ga ponujajo, pomeni udarec bistvu | kulture.
.....................miMllll""<"niiiiiiiiiiiliiiiimiiiiiiiiiiliiHiiiiHllilmiiiiiHmiii.......
Vse je izgubljeno razen časti!
V sredo je italijanski krožek za kulturo posvetil večer zadnji knjigi Diega De Castra ■aTržaško vprašanjem. Gre, kot veste, za zajetno delo tega znanega avtorja, ki je imel redki privilegij, da je neko zgodovinsko dobo najprej pomagal oblikovati kot diplomat in jo potem v številnih študijah še opisal.
Ne bom razpravljal o knjigi, ker bom o njej spregovoril drugje in v drugačnem to nu. kakor je primeren za te glose. Pač pa bi rad nanizal nekaj vtisov o večeru samem, ali bolje o debati, ki se je razvila med avtorjem in poslušalstvom, saj se mi zdi zanimiva kot pokazatelj neke kulturne stopnje in nekega poznavanja slovenske stvarnosti, o kateri je, hočeš nočeš, stalno tekla beseda.
Iz vprašanj občinstva, še bolj kakor iz avtorjevih odgovorov je vela neka nenavadna, rekel bi prvobitna zamera do Slovencev, da so, da si upajo biti in postavljati kakršnekoli teritorialne, politične in kulturne zahteve. A reči Slovenci je preveč: treba je govoriti o Slovanih, ki so zdaj prikazani kot grozeča in brezoblična masa, zdaj kot spretni in lokavi diplomati, zdaj kot potuhnjeni pri tepencl, ki se s svojo biološkiur silo z vseh strani zajedajo v tujo zemljo. Tej obljubljeni deželi se pravi Venezia Giulia, ime, ki je že
od rimskih časov v rabi (po trditvah fašista Giunte in verjetno po prepričanju večine ude ležencev večera), a o kateri ne veš pravza prav, kje se začne in kje sp konča. Gre za današnjo Julijsko krajino? Gre za tisto, ki jo je oblikovala Italija po prvi svetovni vojni in je segala vse do Postojne? Ali za kakšno drugo širšo enoto, ki je obstajala — vsaj po De Castrovih besedah — že leta 1914? Na vsak način je v tej deželi medu in mleka bil tistega usodnega leta «slavizem» v polni ofenzivi, tako da je celo ogrožal avtohtono italijansko prebivalstvo. Pozneje je, kot zna no, to pronicanje rimska vlada z uspešnimi uredbami zaustavila, toda nesrečna vojna (o kateri iz spodobnosti ni bilo govora), nespretnost domačih politikov, bizantinska prefri ganost jugoslovanskih diplomatov, topoglavost zavezniških vojaških sil, nevednost in neobčutljivost tvashingtonskih in londonskih uradnih krogov, mu je spet dalo zagona. De Castro iz svojega zornega kota, ki ga pogojuje že častitljiva starost in z njo pridobljena od maknjenost, lahko prerokuje (»nadvse žalostna prerokba* — komentar udeleženca), da se bo v Julijski krajini vrnil čas, ko bodo sicer Italijani v večini, a poleg njih tudi močni, premočni Slovani. To iz čiste demografske da-
nosti: Slovani tokraj meje mu sicer ne delajo skrbi, ker njihova rast ni drugačna od italijanske, pač pa Slovani — mlad narod — onkraj meje. človek se kar čuti počaščenega: vsaj eden, ki vidi v dejstvu, da smo Slovenci v zadnjih sto letih zrasli za tristo tisoč enot, znak nezadržne demografske eksplozije.
A pustimo zbadljivke ob strani: raje se zamislimo nad dejstvom, da nihče v dvorani ni znal omisliti kvalitetnega skoka v odnosih med Slovenci in Italijani na teh tleh. Jaz mu pravim medsebojno poznavanje, sporazumevanje, skupno kulturno in gospodarsko napredovanje. O tem niti besedice. Pač pa na primer dosti samozadovoljstva nad uspehom, ki je bil dosežen leta 54 z Londonskim memorandumom. V tej. na srečo nikoli ratificirani pogodbi, je bil Trst razdeljen po vzorcu starih avstrijskih okrožij, ki so ločila okolico od središča. To pa zato, da se ubrani center pred dvojezičnimi napisi, ki naj bi bili dovoljeni samo tam, kjer je najmanj 20 odstotkov prebivalstva slovenskega jezika. S tem trikom je zagotovljeno, da bo via Carducci na vekomaj ostala via Carducci in ne tudi Ulica Carducci Aleluja! Vse je izgubljeno, razen časti!
JOŽE PIRJEVEC
Na slovesnosti ob otvoritvi spominskega obeležja, ki predstavlja lik Ivana Cankarja, je govoril tudi prof. dr. Matjaž Kmecl. Ocenil je, da so bile 60-letne priprave za postavitev spomenika Cankarju v Ljubljani, nenehno pod bremenom, da so vse zamisli premajline, da bi bila vsa predlagana obeležja p e-revna. Končno pa je nastal spomenik, ki sploh ni samo spomenik, marveč je osrednji dom slovenske kulture: to je spomenik, v katerem se kultura vsak dan znova dogaja, in potrjuje slovenska svoboda, je bela krizantema sredi Ljubljane, in pred njo posvetilo, ki je bilo sinoči odkrito.
Dr. Kmecl je večplastno orisal Cankarjev lik. Na prvem mestu je poudaril, da je bil za Cankarja boj za slovensko kulturo isto kot boj za svobodo, boj za svobodo pa mu je bil boj za kulturo. Razredni in narodni boj sta mu bila v vprašanjih slovenske na-odne prihodnosti tesno združena. Od tod izvira tudi Cankarjeva vera v poštenost, svobodo medsebojnega zaupanja pobio prihodnost od tod pa tudi v Cankarjevo misel in delo globoko vsajeno najgloblje slovensko samozaupanje. zaupanje v bodočnost s'o-venskega naroda. »Vse te preroške misli in besede pri Cankarju niso bile samo več slutnja zarje kot še nri Prešernu, bile so že jasen, u-daren. zavezujoč program. Pognale so iz slovenske preteklosti, iz sanj o skupnem jugoslovanskem življenju, o osvobojenem slovenstvu, kot uresničevanju najglobljega demokratičnega in kulturnega bistva narodove usode* je na koncu dejal dr. Matjaž Kmecl.
Rfddy končal obisk v Jugoslaviji
SPLIT — Predsednik republike Indije Sandjiva Reddy je včeraj končal petdnevni uradni in prijateljski obisk v Jugoslaviji. Od visokega gosta in njegovih sodelavcev se je na splitskem letališču poslovil predsednik predsedstva SR Hrvatske Jakov Blaževič.

VOLILNA KAMPANJA PREHAJA V VSE ŽIVAHNEJŠE OBDOBJE
Jutri zapade rok za vlaganje kandidatnih list Modiano prvi kandidat KD za občinske volitve
Kandidatne liste je doslej vložilo le malo strank - Nastopila bo tudi grupacija Movimento Trieste, ki združuje radikalce, ekologiste in predstavnike združenja Srednjeevropska omika • Danes bodo socialisti predstavili kandidate in program
Jutri ob 12. uri se bo nepreklicno zaključil rok, v katerem morajo stranke vložiti kandidatne liste, če hočejo nastopiti na junijskih volitvah, ko bomo obnovili občinski, pokrajinski in rajonske svete. Ko so včeraj zaprli volilna urada na občini in na sodišču, je bilo stanje naslednje: za občinske volitve so kandidatne liste že vložile KPI, mi-sovci, Revolucionarna komunistična zveza, PRI in včeraj Lista za Trst in DP. Za pokrajinske volitve so doslej svojo prisotnost najavili KPI, misovci in PRI, za rajonske svete pa KPI, misovci, PRI in LpT (slednje tri včeraj). Pričakovati je torej, da bo večina strank svoje liste vložila v to'-i današnjega dne in jutri do 12. u. j.
Nosilec liste Revolucionarne komunistične zveze je Giuliana Vlacci, na listah LpT in PRI pa so kandidati predstavljeni po abecednem redu; na listi melonarjev ponovno kandidirajo skoraj vsi bivši občinski odborniki z županom Cecovini jem na čelu, med glavnimi kandi dati republikanske stranke za izvo litev v občinski svet pa je edini strankin predstavnik v prejšnji mandatni dobi Paoor. Nosilec liste stranke Democrazia proletaria, ki se je doslej prijavila le za občinske volitve je Licia Chersovani, med kandidati pa je tudi Marko Marinčič. Med glavnimi točkami, ki označujejo volilni program DP je tudi zaščita prebivalcev slovenskega jezika, ki pa je ne gre doumeti kot golo podporništvo, ampak kot ponovno ovrednotenje etnično - kulturne bitnosti. da bi na tak način prišlo do utrjevanja meje miru. v antitezi z vse bolj pogostimi nevarnostmi mednarodne napetosti. V zvezi s predstavitvami list pa je zanimivo, da LpT še ni predložila svoje za pokrajinske volitve, saj se v njenih vrstah še bije ostra bitka glede imen kandidatov, ki bi se morali predstaviti v okrožjih, kjer imajo največ možnosti za izvolitev.
Na volitvah bo nastopila tudi stranka Movimento Trieste, ki bo združevala radikalce, ekologiste in predstavnike združenja Srednjeevropske omike. Vsedržavni zvezni svet radikalcev, ki se je v nedeljo zaključil v Chiancianu. se je namreč odločil za to obliko sodelovanja na junijskih tržaških volitvah: ker gre za novo grupacijo, mora leta zbrati okrog 500 podpisov, da se volitev sploh lahko udeleži. Na sedežu Srednjeevropskega gibanja v Ul. sv. Frančiška 2 bodo podpise zbirali še danes dopoldne, in sicer od 7. do 11. ure. Med nosilci liste pa bi na listi Movimento Trieste morali biti radikalec Busdachin, predstavnik združenja Srednjeevropske omike Parovel in predstavnica ekološkega gibanja Donatella Ermar cora.
Kandidatne liste SSk. na katerih sta bila kot nosilca potrjena Harej za pokrajino in Lokar za občino, so že pripravljene, stranka pa je morala v teku včerajšnjega dne izpolniti še nekatere notarske formalnosti. Stranka najavlja, da bo v soboto. 22. t.m., prišel v naše mesto senator Fontana ri (PPTT), ki je v senatu vložil zakonski osnutek SSk o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti« o njem bo govoril na tiskovni konferenci, ki bo v časnikarskem krožku. Sinoči se je sestal izvršni odbor SSk in razpravljal o pripravah na volitve; z zadovoljstvom je ugotovil, da se jp g’ede zbiranja podpisov v nekaj dneh odzvalo več stotin somišljenikov, kar je omogočilo izpolnitev zakonskih obveznosti v zvezi z vložitvijo slovenske liste. V drugem delu seje je izvršni odbor SSk. o ka-tprem bomo še poročali, obravnaval s°danji politični položaj v Trstu, kjer se tudi v volilni kampanji pojavlja izrabljanje manjšinske problematike in protislovenskih kompleksov v strankarske namene — je rečeno v tiskovnem poročilu stranke — kar je moralno in politično povsem nesprejemljivo.
Svoje kandidatne liste in program, s katerim se bodo predstavili na junijskih upravnih volitvah, bodo socialisti javnosti predložili danes; na strankinem sedežu v Ul. Galatti 24 bo namreč danes ob 11. uri, ti-
skovna konferenca, na kateri bo govor o vseh teh vprašanjih, o posameznih detajlih v katerih je vodstvo stranke razpravljalo tudi na sinočnji seji.
Čeprav jih še ni vložila v pristojnih volilnih uradih, je KD včeraj predstavila svoji kandidatni listi in pa volilni program. Nosilec liste za izvolitev v občinski svet je evropski poslanec in predsednik trgovinske zbornice Marcello Modiano, njemu sledi bivši načelnik svetovalske skupine Richetti, ostali kandidati pa so predstavljeni po abecednem redu. Od bivših občinskih svetovalcev iz zadnje mandatne dobe so potrjeni de Banfield (neodv.), Bartoli, Cantoni, Capecchi, Chersi, Cividin (neodv.). De Luca, Favotti (neodv.), Orlando, Piemonte Sauli, Ponis in Scarpa. Tokrat niso kandidirali A-bate, Sai in neodvisna Padoa in Hausbrandt; na listi za izvolitev v občinski svet sta prisotna bivša pokrajinska odbornika Cernitz in Pen-'o. med ostalimi kandidati pa velja
'beležiti še predsednika krajevne '.dravstvene enote Pangherja.
Nosilec liste KD za izvolitev v pokrajinski svet je Dario Locchi, ki kandidira v okrožju Čarbola-Co-stalunga; skoraj zagotovljene možnosti za ponovno izvolitev imajo bivši odborniki Sbisa, Bran in Can-none ter novi kandidati Carloni Mo-cavero, Badiali, Russo Cirillo in Bensi; kot že rečeno, bivša odbornika Cernitz in Penta kandidirata za izvolitev v občinski svet, ni pa ponovno se predstavil sedanji rektor tržaške univerze Fusaroli.
Na včerajšnji tiskovni konferenci je KD predstavila tudi svoj volilni program, o katerem bomo še spregovorili; naj le povemo, da je po uvodnem delu, kjer se v enakem stavku omenja, da bo moral državni zakon zagotoviti slovenski etnični manjšini bolj organsko zaščito. ki naj potrdi mirno vzdušje sožitja, program KD razdeljen na šest poglavij, v katerih se obravnavajo vprašanja gospodarstva, stanovanjske politike, kulture, ostarelih, športa. mladih in prostega časa ter turizma.
Minister Rognoni počastil spomin /Uda Mora
Tudi v našem mestu je v nedeljo Krščanska demokracija počastila spomin na strankinega voditelja in državnika Alda Mora, ki je prav pred štirimi leti padel pod streli rdečih brigadistov. Ob prisotnosti notranjega ministra Rognonija so v
jutranjih urah sekcijo KD v Ul. Re-voltella uradno poimenovali po Mo-ru, v mestni cerkvi sv. Vincenca pa je bila maša zadušnica v spomin na ubitega demokristjanskega voditelja.
Minister Rognoni in drugi tržaški voditelji KD pa so se nato udeležili slovesne komemoracije Morovega lika in njegovega idejnopolitičnega poslanstva, ki se je odvijala v dvorani v Ul. Ananian. Uvodoma je spregovoril pokrajinski tajnik KD Coslovich, osrednji govor pa je imel minister Rognoni, ki je svoj poseg osredotočil na borbo proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, večji del svoje pozornosti pa je posvetil aktualnosti Morove politične vizije v luči družbenega razvoja italijanske družbe.
Danes tri ure brez avtobusov
Uslužbenci medobčinskega avtobusnega podjetja ACT bodo danes od 16. do 19. ure stavkali, zaradi česar bo avtobusni promet tedaj ohromljen. Stavka sodi v vrsto protestnih pobud enotne sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL, ki hoče z njimi doseči od pristojnih dejavnikov, da pristanejo na podpis nove delovne pogodbe. Sindikati so v ta namen oklicali 10 ur stavke od 7. do 14. t.m., prvi obrok stavke je bil v petek, drugi bo, kot rečeno, danes, a tretji v petek, 14. maja, ko bodo avtobusi na Tržaškem mirovali od 10. do 14. ure, v goriški, videmski in pordenonski pokrajini pa od 8. do 14. ure. V petek bodo stavkajoči uprizorili demonstracijo pred sedežem deželnega odbora v Carduccijevi ulici, potem ko se bodo sešli ob 10. uri pred Tržaškim arzenalom - Sv. Markom, od koder bodo v sprevodu obšli mestno središče.
Jutri (kakor že v ponedeljek) bodo prekrižali roke uslužbenci ACT, ki se združujejo v desničarskem sindikatu CISNAL, vendar stavka ne bo bistveno prizadela avtobusnega prometa.
MCD OBISKOM PREDSTAVNIKA KPI V TRSTU
POSLANEC G. BERLINGUER 0 PSIHIATRIČNI REFORMI
Omejitev psihiatrične reforme, ki jo predvideva nedavni vladni dekret ministra za zdravstvo Altis-sima, je bila osrednja točka včerajšnje tiskovne konference posl. Giovanriija Berlinguerja, odgovornega za šolska vprašanja pri KPI, med njegovim obiskom v našem mestu. Posl. Berlinguer je ostro kritiziral predlog, pa čeprav je minister pred nekaj dnevi prav v našem mestu zagotovil, da le ta nima za cilj ponovnega odprtja psihiatričnih bolnišnic. Nevarnost predloga tiči v tem — je dejal govornik — da ustvari v zdravstvenem sistemu posebne zaprte sektorje, ki naj bi skrbeli za duševne bolnike. Taki sektorji bi bili oddaljeni od družbene stvarnosti, v bistvu bi se kaj kmalu spremenili v umobolnice starega kova.
Posl. Berlinguer se je zatem zaustavil pri izvajanju psihiatrične reforme. Ugotovil je, da je Trst, kar se tega tiče, v avantgardnem položaju s svojimi sociosanitarnimi službami (dopoldne se je med drugim srečal s psihiatričnimi operaterji, oskrbovalci in uporabniki cen-
IIIIIIIIMIHIIIIIIIinilllllllllllllllllMIIIIfllllllllllllliimiiiiimiiilllMlllMllliililliiiiiiiiMIMlIMlIllllliliMliMliniiiliiMMMIlIllliiiiiiMnillllllllllllllllfUlllllllllllimillllia
ZAKLJUČEN TRIDNEVNI POSVET ISDEE
Naša dežela pomemben dejavnik za razvoj odnosov z Obdonavjem
Minister Capria: gospodarsko sodelovanje je najbolj razvito z Jugoslavijo Albanija okleva z vzpostavitvijo redne trajektne zveze med Dračem in Trstom
Z nastopom ministra za zunanjo trgovino Nicole Caprie se je v soboto v našem mestu zaključil tridnevni posvet o odnosih med EGS in Italijo na eni ter deželami Jugovzhodne Evrope na drugi strani, ki ga je pod naslovom »Evropa, Italija, Jugovzhodna Evropa» organiziral tukajšnji Inštitut za proučevanje in dokumentacijo o Vzhodni Evropi ISDEE.
V	svojem posegu je minister Capria naglasil, da je zemljepisno območje, ki ga pojmujemo kot «Ju govzhodna Evropa* in ki gre od Avstrije do Turčije ter obsega vrsto obdonavskih in balkanskih dežel, tako politično kakor tudi gospodarsko precej heterogeno in kljub pomenu, ki mu ga Italija pripisuje, ji doslej ni uspelo, da bi v zadostni meri razvila svojih gospodarskih odrpjsc^ s, .posameznimi deželami. Za to je treba iskati krivdo v tem, da je italijanska zunanja gospodarska politika še vedno pomanjkljiva, deloma pa tudi v omejitvah, ki jih delovanju posameznih članic na tem področju postavlja Evropska gospodarska skupnost.
V	največji meri se je gospodarsko sodelovanje razvilo z Jugoslavijo — je naglasil minister — s sosedno državo je Italija sklenila prvi spora-
DOUNCANI LE DELNO USPELI IZPEUATI PROGRAM
Okrnjena letošnja majema zaradi nenaklonjenega vremena
Razstava domačih vin • Danes zvečer bodo maj podrli
V soboto, nedeljo in ponedeljek je Dolina slavila svoj največji praznik. Toda majenca se tudi letos ni obnesla po želji dolinske mladi ne, ki jo je organizirala, zaradi sla bega vremena. Po dolgih tednih suše se je prav v dneh majence ulil dež in neusmiljeno motil potek prireditve.
Nenaklonjeno vreme .je motilo tudi otvoritev razstave domačih vin. ki .jo je dolinska občinska uprava letos organizirala že šestindvajseta. Otvoritve so se udeležili številni gostje iz občine in pokrajine. med njimi predsednik deželnega sveta Colli, vladni komisar Mar-rosu, konzul SFRJ Aleksander Nikolič, tajnik SKGZ Duško Udovič, predsednik Kmečke zveze Bukavec. zastopniki sosednjih občin predstavniki političnih strank, kulturnih
društev in športa. Po pozdravnem nagovoru župana Švaba je odbor-
..........................................................
Ar na Ido Bressan v Društvu slovenskih izobražencev
IVAN CANKAR AMBASADOR SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI
Sinoči je bil gosi Društva slovenskih izobražencev pisatelj in prevajalec Arnaldo Bressan. ki je pred. nekaj meseci predstavil v Milanu svoj drugi rvelikh prevod Ivana Cankarja, in sicer Martina Kaču rja, ki ga je izdala znana italijanska založba Mondadori.
Bressan je številnemu občinstvu govoril predvsem o svoji posredovalni vlogi med slovensko in ita lijansko kulturo in analiziral mož nosti in težave, ki označujejo tak šno delo. Poudaril je, kako važno je, da prevod slovenskega dela pride v širok, vsedržavni distribucijski in seveda založniški obtok Hkrati pa je opozoril na razdaljo (ki je nrei kulturna kot kilometrska) med Milanom in Trstom, Milanom in Ljubljano.
Govornik je poudaril, da je prevod Jerneja naletel na ugodna tla. tudi Kačur je šel v prodajo, manj-
kal pa je pravi odmev pri kritiki in v reklamiziranju del. To si je Bressan lazlagal tudi zaradi tega, ker je italijanskim kulturnikom slovenski svet neznan in naletijo ob posameznih delih na razumi ive te žave. Med debato pa je prišla na dan tudi resnica, da založniški in distribucijski tokovi igrajo v Itali ji izjemno vlogo in so večkrat p ra vi razsodnik. Dobro delo lahko uničijo, slabo pa lahko na ves glas reklamizirajo in tako ustvarijo lažne vrednote.
Bressan je govoril nato o svojih osebnih odnosih s slovensko kulturo, rodil se je v Izoli, in kako se je od te kulture, ko je prišel po vojni v Milan, oddaljil, se ponovno z njo srečal in postal eden izmed najtvornejših posrednikov med dvema knjižgvnostima. Med drugim je na fakulteti v Ljubljani več mese cev predaval o sodobni italijanski književnosti.
nik za kulturo Boris Mihalič raz glasil zmagovalce. Prvo nagrado za belo vino .je prejel Zoran Parovel iz Mačkol.j, drugo mesto je zasedel Nacjo Ota iz Doline, tretje pa Karel Sancin prav tako iz Doline. Za črno vino niso podelili prve na grade, drugo nagrado je prejel Zdravko Kocjančič iz Doline, tretjo pa Nacjo Bandi iz Prebenega.
V nedeljo popoldne, ko bi moral praznik doseči višek, pa so morah organizatorji zaradi hudega naliva prekiniti kulturni program. Zgodaj popoldne je sredi vasi, pod majem, zaigrala godba na pihala Breg. ki jo vodi Viljan Slavec. Sledil je nastop go.jencev godbene šole ki so zaigrali nekaj slovenskih motivov Ko pa je začela svoj nastop mla dinska folklorna skupina KUD Karol Pahor iz Pirana, se je ulil dež in razgnal gledalce in nastopajoče. Odpadel .je seveda tudi napovedani krajši koncert moškega zbora Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela.
6 mraku, ko je naliv prenehal, pa so pod maj prikorakali letošnji parterji in parterce: Silvana Sancin, Marija Pancrazi, Nataša Pra-šelj. Nadja Smotlak, Elena Hlab-jan, Nevja Prašelj, Arianna Pra šel j in Vilma Canziani ter Franko Pečar, Lucio Insinga, Claudio Strain, Ezio Kocjančič, Elvis Hacin, Dejan Kozina, Claudio Cher-bancich in Florjan Žerjal. Spremljala jih .je godba Breg. na čelu pa .je korakal letošnji župan fantovske Robi Foraus Zvečer, za ples, pa je namesto ansambla Ot-tavia Brajka zaigrala skupina mladih domačih inštrument alistov. ki so z razumevanjem priskočili ma-jenci na pomoč.
Slabo vreme Je spremljalo ma jenco tudi včeraj, kljub temu pa se je v Dolini zbralo lepo število gostov predvsem iz sosednjih vasi. Zadržali so se predvsem okrog kioskov. Zaradi dežja pa je odpadel ples.
Danes zvečer na bodo v Dolini maj podrli. Ob 18. uri bo nastopila godba Breg. ob 19. uri pa bo krenil sprevod po Šiii in dekleta, fant.je in možje bodo še zadnjič zapeli Eno drevce mi je zraslo. Skupaj z majenco pa se bo zaključila tudi 26. občinska razstava do mačih vin. (ris)
zum o industrijsko - tehničnem sodelovanju (leta 1964). V okviru tega dogovora so bili že doseženi vidni rezultati in še večji razmah sodelovanja bo lahko zagotovljen v prihodnje, in sicer tudi v luči novega sporazuma med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo. S svoje strani pa bi Jugoslavija lahko pospešila sodelovanje, ko bi spremenila nekatere člene sedanjega zakona o tujih naložbah, ki postavlja po mnenju italijanskih poslovnih krogov preveč omejitev. Tudi na trgovinski ravni so bili z Jugoslavijo doseženi najboljši uspehi, saj je vrednost te izmenjave v lanskem letu dosegla 2.074 milijard lir ter je bila za 14 odst. večja kakor v letu 1980.
Sodelovanje z drugimi deželami Jugovzhodne Evrope se razvija znatno bolj počasi, je še pristavil minil ster. DolbČene uspehe beleži Italija v tem pogledu v odnosih z Avstrijo, Madžarsko, Romunijo in v zadnjem času tudi z Bolgarijo, gospodarski odnosi pa so še vedno šibki z Grčijo (čeprav je tudi ta država članica EGS), s Turčijo (leta 1977 je ta zamrznila račune s tujino in s tem občutno prizadela tudi Italijo) ter z Albanijo: kljub temu, da sta v kratkem časovnem presledku kar dva italijanska ministra za zunanjo trgovino obiskala to deželo (najprej Ossola in pred kratkim sam Capria), jima ni uspelo niti vzpostaviti redne trajektne zveze med Dračem in Trstom, za katero se vendar že dolgo zanimata tako Italija kakor tudi Albanija.
Zlasti v sedanjem gospodarskem trenutku — je zaključil minister — si mora Italija prizadevati za liberalizacijo trgovinskih tokov tudi na tem območju ter za okrepitev raznih oblik gospodarskega sodelovanja. V tem okviru pripada deželi Furlaniji - Julijski krajini, to je deželi, ki se nahaja na samem stičišču med EGS in Jugovzhodno Evropo, vloga povezovalnega, raziskovalnega in pospeševalnega dejavnika.
Pred tem so v splošno razpravo posegli še številni domači in tuji strokovnjaki, med temi predstavnik rimskega inštituta »Gramsci* Guer-ra, docent z muenchenske univerze Gumpel, predsednika italijanskega in jugoslovanskega dela mešane
V soboto, 8. maja, sta si v Slivnem obljubila večno zvestobo
SAVINO in ANA
Vse najboljše na novi življenjski poti jima želijo
tiskarji ZTT
zbornice Zuccoli in Delevič ter predsednik in ravnatelj inštituta ISDEE Calzolari in Favaretto.
Sen. Gerbčeva v Barkovljah o globalni zaščiti Slovencev
Na pobudo barkovljanske sekcije KPI «Matjašič» je v soboto slovenska komunistična senatorka Jelka Gerbec govorila v prostorih KD Bar-kovlje o globalni zakonski zaščiti Slovencev v Italiji. Gerbčeva je seznanila prisotne z razpravo o osnutkih za zaščito Slovencev v senatni komisiji za ustavna vprašanja, ki se je začela marca letos, nadalje je razčlenila in primerjala vsebinsko med seboj posamezne zakonske predloge.
Tržaško porotno prizivno sodišče je včeraj oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov tri ameriške mornarje, (Davida Williamsa, Stevena Allena in Douglasa Ashbyja), ki so bili obtoženi, da so 29. maja 1979 z nožem zabodli Tržačana Diega Bortolina, ker jih je bil opeharil pri razpečevanju mamila.
tra za mentalno higieno v Barkovljah, medtem ko minister za zdravstvo Altissimo pred dnevi ni čutil potrebe po takem obisku). Dejal pa je tudi, da je drugod po Italiji izvajanje te reforme še zelo počasno; ponekod se sploh še ni začelo.
Namesto tega je vlada izdala predlog, s katerim hoče v bistvu pomakniti vse na staro. Ta predlog — meni posl. Berlinguer — ni samo nevaren. Že sedaj je škodljiv. O predlogu bodo razpravljali v parlamentarni komisiji za zdravstvo, predno bo do tega prišlo pa bo minilo — po predvidevanjih — še precej časa. Ves ta čas bo izvajanje reforme v bistvu ustavljeno, saj bo «pričakovanje» novega zakona o psihiatrični službi služilo konservativnim silam kot alibi z njihovo inertnost.
Praznik bratstva med občinama Buje in Dcvin-Nabrežina
Predvčerajšnjim se je v Novigra-du odvil tretji praznik bratstva in prijateljstva med občani pobratenih občin Devin-Nabrežina in Buje. Na sporedu so bile kulturno-umetniške in športne prireditve. Nagajal je sicer dež, vseeno pa se je množična družabnost ob zvokih devinsko - na-brežinske godbe in godbenikov od Babičev zaključila čezvse uspešno.
Novi predsednik občinske skupščine Miro Pajic in devinsko-nabrežin-ski župan Albin Škerk sta v priložnostnih nagovorih poudarila izrecni pomen takih snidenj v skupnih prizadevanjih za še nadaljnjo poglobitev stikov in sodelovanja, in to ne le med pobratenima občinama in njunimi občani, marveč med Italijo in Jugoslavijo nasploh.
Med bodočimi pobudami upraviteljev bujske in devinsko-nabrežinske občine bo srečanje med predstavništvoma slovenske narodne skupnosti iz največje okoliške občine v tržaški pokrajini in italijanske narodne skupnosti, ki biva v občini Buje.
Minister Altissimo zaključil obisk v našem mestu
S kratko tiskovno konferenco je minister za zdravstvo Altissimo zaključil svoj dvodnevni obisk v našem mestu. V soboto zjutraj je minister uradno predal namenu novi TAC, najmodernejšo aparaturo za hitro izdajanje diagnoz, v otroški bolnici Burlo Garofolo. Na srečanju s časnikarji je med drugim ponovno zagotovil, da s svojim zakonskim osnutkom za spremembo zakona o psihiatrični reformi nikakor ni nameraval doseči ponovnega odprtja umobolnic, ampak le bolj smotrno apliciranje obstoječega reformnega zakona.
•liitiiiMiliBniuMMiHHiiiiHtHtiMtiiimiiiiitttiiiHtiimifMiiiiiiimiimitiiiMifiiiMiiiiitmiiiiimiitiiliimiiniM
STANOVANJSKI MIŠI SPCl NA DCIU
V preteklih dneh tatovi obiskali enajst stanovanj
V	preteklih dneh so se stanovanjske miši spravile nad lastnino številnih Tržačanov, ki so bili trenutno ali za več dni odsotni iz svojega stanovanja. V petek, soboto in nedeljo je bilo namreč prijavljenih na kvesturi enajst tatvin v stanovanjih, v katera so tatovi vdrli vedno s podobno tehniko: ali skozi okno ali skozi vhodna vrata, ki so jih prej spravili s tečajev.
V	petek so obiskali družino Sfor-zina v Drevoredu XX. septembra, družino Rovina v Ul. Commerciale, družino Lupo v Ul. Pasteur ter E-milia Signanija in Gisello Parma, ki stanujeta v dveh stanovanjih v petem nadstropju stavbe v Ul. Cri-spi 72. V soboto pa so si agenti ogledali okradena stanovanja družine Mascolin v Ul. San Cilino, Ragheba Mansourja na Reški cesti 283, Francesca Muhe, ki stanuje zraven Mansourja, ter Roberta Gaeta na Lonjerski cesti 124. V nedeljo so tatovi obiskali stanovanje Fioreja De Biasija na Rebri za Greto 9. vdreti pa so hoteli tudi
v stanovanje družine Crisanaz v Scala dell’Erica 30/1. Med delom pa jih je zasačil bližnji stanovalec in dva mladeniča, stara približno 25 let, sta bliskovito pobegnila.
• Komisija deželnega sveta za prevoze in turizem, ki ji predseduje svetovalec Štoka, bo obiskala Slovenijo in Koroško, kjer bo imela pogovore o problemih v lastni pristojnosti. Program predvideva med drugim obisk letališča na Brniku in turističnih struktur Kranjske gore.
OBVESTILO BRALCEM
Za naš Izlet na Češkoslovaško od 20. do 26. junija se je osvobodilo pet prostorov. Morebitne interesente za izlet v Prago vabimo, da telefonirajo na uredništvo našega dnevnika ali pa direktno potovalnemu uradu »Aurora* — Ul. Cicerone 4, telefon: 60-261.
Uredništvo
■iHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiimiiMiHiMmiiMiiiiiiiiMiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiininf
Konzul SFRJ Banko v našem uredništvu
V	spremstvu generalnega konzula SFRJ v Trstu tov. Štefana Cigoja, se je včeraj, v okviru svojih nastopnih obiskov, mudil v našem u-redništvu novi konzul konzulata SF RJ v Trstu tov. Marjan Banko. U-glednega gosta je v imenu uredniškega kolektiva pozdravil in mu izrekel dobrodošlico glavni urednik Jože Koren ter ga nato seznanil z zgodovino, vlogo in tudi s težavami, s katerimi se soočata ne samo Primorski dnevnik in Založništvo tržaškega tiska, ki dnevnik izdaja, marveč ves zamejski slovenski tisk. Prav tako se je novi konzul v Trstu seznanil z delom in vlogo agencije Alpe-Adria. Konzul tov. Banko je pokazal veliko zanimanje za vlogo in probleme obeh informativnih medijev, kakor tudi zelo dobro poznavanje splošne problematike naše manjšine in razmer v Italiji in pri nas. V svojem izvajanju je še posebej poudaril, da se čuti tesno povezanega z našo zamejsko skupnostjo ne le kot uradni predstavnik matične domovine, marveč tudi kot sosedni istrski rojak.
V	prijateljskem razgovoru, v katerem so sodelovali tudi generalni
konzul tov. Cigoj in člani obeh u-redništev, so bila nato osvetljena še druga vprašanja trenutnega narodnostnega in političnega položaja.
Collijeve čestitke Vinku Hafnerju
Predsednik deželnega sveta Colli je brzojavno čestital novemu predsedniku skupščine SR Slovenije Vinku Hafnerju ob izvolitvi in mu zaželel uspešno delo. V brzojavki se je Colli tudi zavzel za nadaljnji razvoj prijateljstva in sodelovanja med obema skupščinama v skupnem interesu narodov obeh držav in kot pozitiven zgled mednarodnih odnosov za utrjevanje miru.
Ukinjena še ena davčna olajšava
Zyeza industrijce\M|^aške po
!a krajše
£veza inausin.icc kriijfce .je sinoči poročilo, v katerem izraža zaskrbljenost tukajšnjih poslovnih kro-
gov ob vesti, da je finančno mini strstvo odpravilo ugodnost, ki .jo je svoj čas uvedla zavezniška voja ška uprava m ki jo je pozneje ita lijanska vlada potrdila do leta 1985. Gre za ugodnost po kateri je bil doslej uvoz strojev na Tržaško oproščen carinskih davščin. Po vsem tem — pravi nadalje poročilo indu strijcev — estane za naše območ je v veljavi le še davčna olajša va, po kateri .je dohodek od novih industrijskih naložb oproščen za 10 let plačevanja davka ILOR. In ker vse kaže, da bo ILOR v kratkem sploh odpravljen, bo naše območje. kar se davčnih dajatev tiče, praktično izenačeno z ostalo Italijo.	______^
Jutri občni zbor zadruge «Naš Kras»
Zadruga »Naš Kras* vabi člane na občni zbor, ki bo jutri, 12. t.m., ob 21. uri v Kraški hiši v Repmu. Na dnevnem redu poročila predsednika, blagajnika in nadzornega odbora, razprava in razno.
Spet nezakonito vdrli na zasebna zemljišča
Od zemljiških lastnikov iz Rovt, s Katinare in iz Lonjerja, ki morajo žrtvovati zemljo hitri cesti pomol VII - Padriče, smo zvedeli, da so tehniki gradbenega podjetja nezakonito vdrli v njihove parcele: zabijati so pričeli razmejitvene količke in kjer jim to zlepa ni šlo od rok, so požagali drevje. Tehniki pripadajo očitno podjetju Palmieri, zadolženemu za izgradnjo tistega odseka hitre ceste, ki bo povezoval vozlišče pri boljunški tovarni GMT z državno cesto 202 nekje blizu Ključa.
Podjetju torej, ki je razlaščencem iz dolinske občine nedavno v besedah izpričalo določeno razumevanje za njihove potrebe, ki pa sedaj enako ravna kot podjetje Plače Moulin, katerega osebje je ravno tako nezakonito vdrlo na kraška zemljišča, po katerih bo speljana hitra cesta Padriče - Sesljan. In vendar je zakon jasen: razlastitelj sme na zemljišče šele tedaj, ko ima razlaščenec že v rokah razlastitveni odlok prefekta.
Nadaljuje se torej brezobzirni kolonialistični odnos do slovenske zemlje, na prizadetih pa je, da ob zaslombi naših strokovnjakov primerno nastopijo: vdiranje na zasebno lastnino in povzročanje gmotne škode je po zakonu kaznivo. Razlaščenci tudi upravičeno pričakujejo odziv političnih strank, ki so jim načelno zagotovile oporo, ki p>a še niso vse prešle od besed k dejanjem, in tu ne gre le za zagotovitev takojšnje pravične odškodnine, ampak tudi za zajamčenje kmetijskega razmaha in trajnih protivrednosti celoviti slovenski narodni skupnosti.
Kino
Ariston 15.30 - 17.40 - 19.50 - 22.00 »Momenti di gloria*. Barvni film za vsakogar.
Rit* 17.00—22.15 »Paradise*. Barvni film za vsakogar. Jutri 15.30.
Eden 18.00 »Delitto sotto il sole*. Barvni film za vsakogar. Jutri ob
16.00.
Grattacielo 17.00—22.15 »Sballato, gasato, completamente fuso*. E. Fenech, D. Abatantuono. Barvni film.
Fenice 17.00 »La guerra del fuoco*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 16.30 »Le svedesi eros love*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Un lupo mannaro a-mericano a Londra*.
Cristallo 16.30 «Piu bello di cosl sl muore*.
Moderno 15.00 »Conan il barbaro*. A. Schwerzenegger. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 14.45 »Giocchi per-versi di una signora bene*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 16.30 »La signora della por-ta accanto*.
Vittorio Veneto 16.00 «11 tempo del-le mele*. Jutri ob 15.30.
Mignon 16.00 »il diritto di cronaca*.
Radio 14.30 «L’Emiro, le mogli... le concubine*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.30 «L’ultima onda*. Film za vse.

Včeraj-danes
Danes, TOREK, 11. maja ŽIGA
Sonce vzide ob 5.39 in zatone ob
20.24	— Dolžina dneva 14.45 — Luna vzide ob 23.43 in zatone ob 7.55.
Jutri, SREDA, 12. maja PANKRACIJ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 15,1 stopinje, najnižja 13,8, ob 18. uri 15 stopinj, zračni tlak 1016 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 90-odstotna, dežja je padlo 8 mm, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 12,3 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Michela Jugovac, Marco Furlan, Valentina Zogovich, Luca Fiorucci, Sally Petronio, Diego Kolenc, Lorenzo ‘ Zueča, Salvatore Germano, Helen FachiH, Michele Laureni, Massimiliano Mihich.
UMRLI SO: 70-letfii Emilio Danieli, 87-letna Giovanna Raccar vd. Cnez, 84-letna Anna Clai, 82-letna Italia Centazzo vd. Scamperle, 62-letna Maria Marassi, 83-letna Gilda Hermolj vd. Vuicic, 46-letna Anna Cocini, 69-letni Andrea Valentino, 73-letna Nerea Vecchi, 64 letni Car-lo Luin, 60-letni Mario Umek, 74-letni Alfieri Marchesan, 68-letni Nerone Coslovich, 86-letna Maria della Valle vd. Sterni, 64-letni Luigi Spanghero, 20-letna: Mariagrazia Bo-nivento, 80-letna Fanny Conegliano, 82-letna Giovanna Perossa vd. Germani, 85-letni Ferdinando Buda, 61-letna Giuseppina Rotta vd. Fonta-not, 73-letna Maria Cernecca vd. Cipriotto, 82-letna Emilia Pellizza-ro vd. Bratina, 65-letni Luigi De-forza, 87-letna Maria Mršnik vd. Bonetti, 64-letni Giuseppe Vigini. 88 letna Giuseppina Costanzo vd. Cal-zi. 72-let,na Olga Husu por. Toma-selli, 78-letna Giovanna Sardoč por. Lucca, 68-letna Vanda Črnigoj vd. Maddaleni.
OKLICI: inženir Diego Micheli in učiteljica Serena Mari, bolničar Fa-bio Fabi in študentka Rossella Alberti, delavec Fabio Sabadin in u-radnica Maria Canale, uradnik Wal-ter Pinato in prodajalka Cristina Scognamillo, uradnik Luigi Messina in otroška negovalka Luciana Cinel-lo, inštalater Silvano Tosolini in u-radnica Roberta Nadalin, uradnik Giovanni Palmegiano in uradnica Patricia Collassero, delavec Gian-franco Presbiteri - De Lassis in gospodinja Ajrija Mustafa, delavec Plinio Guštini in uradnica Tiziana Favero, delavec Gianfranco Pirina in gospodinja Lucia Majcen, delavec Duilio Bartole in uradnica Eli-sabetta Smaila, trgovec Nilo Steli in uradnica Rosanna Paliaga, prodajalec bencina Giuliano Kodan in
frizerka Rita Varesano, inženir Roberto Sasco in uradnica Maria Luče Leone, podjetnik Giorgio Santa Mauro in uradnica Antonella Colus-si, uradnik Giuseppe Spiezia in solnica Irene Giannella, natakar Fer-nando Zaccagnini in natakarica An-tonietta Carbone, financar Antonio Iannotta in solnica Giuseppina Ren-zi, financar Michele Rosario Nac-ca in uradnica Luisa Cavasso, šofer Boris Žagar in pomočnica Terza Ostrugnaj, državni uradnik Gian-piero Cicchella in v pričakovanju zaposlitve Mirella Orciari, varilec Armando Matelich in uradnica Ful-via Stepancich, finančni stražnik Raffaele Carrino in prodajalka Giuseppina de Venezia, uradnik Peter Vatentin Arbogast in prevajalka 'Serena Pozzecco, delavec Alessandro Muran in uradnica Elisabetta Pie-trobelli, uradnik Dario Rizzo in u-radnica Laura Patat, mehanik Franco Stocovaz in uradnica Corinna Gurian, papirni tehnik Andrea Fratnik in gospodinja Gabriella Chitti, delavec Dino Mottica in uradnica Tiziana Novacco, uradnik Mario Ca-pitani in stevardesa Patrizia Col-laone, prodajalec Bruno - Silvano Pustiam in prodajalka Nella Jurise-vic, delavec Marino Cleva in delavka Marisa Edomi, podčastnik vojske Vincenzo Rescigno in študentka Fe-licia Tavani, trgovec Flavio Ambro-si in uradnica Marina Delnegro, natakar Claudio Coloni in prodajalka Almira Skrij.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Cavana 1. Trg Giotti (Ul. Sv. Frančiška) 1, Trg Osoppo 1, Ul. Zo-rutti 19. Prosek, Milje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Oberdan 2 in Ul. T. Vecellio 24.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Obe-dan 2, Ul. T. Vecellio 24, Prosek, Milje.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001: Prosek, tel. 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200 121: Sesljan: tel. 209 197; žavlje: tel. 213 137; Milje: tel. 271 124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽB Nočna služba od 21. do 8. ur tel. 732 627, predpraznična od 14. d 21. ure in praznična od 8. do 21 ure, tel. 68 441
Prijatelji Kmečke zveze in Kolon-kovca izrekajo Justu Karisu iskreno sožalje ob izgubi drage Ane.
Dne 3. maja je po kratki in mučni bolezni preminil v Švici naš dragi
MARIO PIRC
Žalostno vest sporočajo starši, brata z družinama, hči Sonja z družino ter žena z otrokoma
Salež, Los Angeles, Ziirich, 11. maja 1982
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega moža in očeta
EMILA DANIEUJA
se iskreno zahvaljujemo nosilcem krste, darovalcem cvetja, pevcem ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
DRUŽINA
Kontovel, 11. maja 1982 (Pogrebno podjetje Zimolo)
—
V SOBOTO, ENAJST LET PO USTANOVITVI ODDELKA PRI ITALIJANSKI J0Z/
Slovesno poimenovanje poklicnega zavoda po slovenskem znanstveniku Jožefu Stefanu
Pozdravni nagovor ravnatelja šole inž. Rudeža in slavnostni govor ravnatelja ljubljanskega Fizikalnega instituta cjožef Stetan» ■ Po odkritju doprsnega kipa kulturni program dijakov
»Slovesno poimenovanje poklicnega zavoda za industrijo in obrt po znanstveniku Jožefu Stefanu bo o-Stalo z velikimi črkami zapisano v, zgodovini naše šole. Slavnost ob poimenovanju je namreč njen pravi rojstni dan, ob katerem mi vsi ču tirno, da je končalo tisto težavno obdobje našega začetnega razvoja, ki fli bil enostaven, ampak plod trdega dela in vztrajnosti nas vseh* — s temi besedami je ravnatelj našega poklicnega zavoda inž. Pino Ru-dež v soboto dopoldne odprl proslavo ob poimenovanju šole po velikan znanstveniku in leposlovcu, našemu koroškemu rojaku Jožefu Stefanu. Sobotno poimenovanje je imelo prav ta pomen: z uradnim pečatom je podčrtalo uspeh prizadevanj, trde volje in boja celotne naše skupnosti, da si pridobi polnopravno in moderno šolo, ki bi pripravljala in strokovno usposabljala naše dijake v tehničnem in kulturnem izpopolnjevanju ter jih pravilno napotila v delo in življenje.
Ta boj ni bil kratek: začel se je pred več kot enajstimi leti z ustanovitvijo slovenskega oddelka pri i-talijariskem poklicnem zavodu Gal-vani. Nadaljnji cilj mu je bila osa niosvojitev šole, saj je bila avtonomija šole bistveni pogoj za njen nadaljnji razvoj. Pred štirimi leti je bilo po številnih manifestacijah, protestnih akcijah, zahtevah, posredovanjih pri šolskih in političnih o-biasteh tudi to doseženo. Šola je nato dobila svoje prostore v kompren-zprlju bivše psihiatrične bolniš:iice Pj'i Sv. Ivanu, izpopolnjen je bil učni kader, tudi vprašanje primernih u^bdnikov je bilo s; časom rešeno,, kar 'je vse pripomoglo k razvoju in razširitvi zavoda. Letos obiskuje šolo 166 dijakov in dijakinj, ki so porazdeljeni v tri oddelke, in prav letos bodo tudi na tej šoli dijaki prvič polagali zrelostne izpite. kar je po noven dokaz »polnoletnosti* našega poklicnega zavoda.
O vsej tej prehojeni poti so dijaki in profesorji pripravili na hodniku šolskega poslopja bogat, dokumentarno razstavo, ki so si jo lahko Številni gostje sobotnega praznika ogledali. Med drugim so se poimenovanja udeležili sen. Jelka Grbec, deželna svetovalca Iskra in Štoka, namestnik šolskega skrbnika De Rosa, podprefekt Ravalli, jugoslovanski konzul v Trstu Nevenka Kovačič, pedagoški svetovalec iz Slove nije Fatur, predstavnik občinskega komisarja, Camerlengo, predsednik SKGZ Race, msgr, Škerlj, ravnatelj zavoda Galvani Piazz,a.; in skupina profesorjev in dijakov te šole, pod-uavnatelj psihiatrične bolnišnice Damjani, župan nabrežinske občine Škerk, ravnatelj slovenskih • višjih in nižjih srednjih šol, didaktični ravnatelji in drugi predstavniki političnih in šolski)] oblasti in gostje.
Slovesnost se je zaradi slabega vremena odvijala na hodniku šole, ki je bil pretesen, da bi lahko sprejel vse udeležence. Po pozdravu tn- nagovoru inž. Rudeža (zahvalil se je med drugim slovenski javnosti za pomoč, ki jo je nudila šoli, da se je lahko toliko razvila, opozoril pa ie na nekatere še odprte probleme kot so prostori, laboratoriji, popolnejša-knjižica) je o Jožefu Stefa nu spregovoril ravnatelj istoimenskega ljubljanskega fizikalnega instituta dr. Boris Frlec. Govornik je orisal življenje in delo koroškega znanstvenika, ki se je proslavil po vsem svetu s svojimi odkritji iz e-lektretehnike, njegova dela pa zajemajo raziskave toplotne prevodnosti plinov, sevanja, difuzije, svetlobe, akustike, elektrike in magne tizma. Po njem nosi med drugim i-me avstrijsko elektrotehnično društvo, kemično fizikalno društvo pa mu je dve leti po njegovi smrti postavilo v arkadah dunajske univer ze spomenik, delo kiparja Schmid gr liber ja. Odlitek glave tega spomenika je ljubljanski institut pokloni) poklicnemu zavodu.
: Po pozdravih namestnika šolskega skrbnika De Rose, pedagoškega svetovalca iz Slovenije Faturja, Prof. Lokarja in sen. Gerbčeve je sledilo prav odkritje doprsnega kipa pred vhodom v šolsko poslopje. Kip je odkril ravnatelj zavoda inž. Ru-det ob ploskanju gostov.
V skrajšanem kulturnem programu je nato nastopil oktet dijakov Poklicnega zavoda, ki je pod vodstvom dijaka Darija Miliča zapel štiri pesmi, med pesmimi pa so dijaki Ivo Tul, Silvana Sancin in Nikola Filipčič recitirali poezije Gradnika, Kosovela in Zupančiča. Sledili »a glasbeni točki ansambla Andromeda in pevk učiteljišča Slomšek, program pa se je zaključil z nagrajevanjem zmagovalcev odbojkarskega turnirja m°d tržaškimi višjimi sredujimi šolami, ki so ga priredili <f> poimenovanju šole. Tako v žen-<|ki kot V moški konkurenci sta zmagali ekipi trgovskega tehničnega zavoda Zois. Pri ženskah je šlo drugo •pesto znanstvenemu liceju Prešeren. pri moških pa poklicnemu zavodu. Nagrajena sta bila tudi naj-lioljša posameznika in sicer Rada Gergol med ženskami in Diego Batič pri moških.
"V soboto in nedeljo je bila v šolskih prostorih odprt", razstava roč-hih del dijakov treh oddelkov zavode, monterjev RTV, orodnih meha-hikov in kmetijskih operaterjev, fto 'a je ob poimenovanju izdala tudi spominsko brošuro, v kateri je obsežen življenjepis Jožefa Stefana in bris njegovih dosežkov, nadalje vsebuje publikacija daljši dokumentarni- članek o prizadevanjih za osamosvojitev šole, imepski pregled učne la in neučnega osebja ter dijakov ki so obiskovali in še obiskujejo šoto in članek o Sv. Ivanu, četrti, v kateri deluje poklicni zavod »Jožef Stefan*.
Ravnatelj inž. Pino Rudež odkriva doprsni kip Jožefa Stefana
l DVODNEVNEGA SEMINARJA KROŽKA «G. SALVEMINl»
Urbanistična vprašanja Trsta je potrebno reševati v upoštevanju posebnosti mesta
Na seminarju PSI so sodelovali številni strokovnjaki in podali podrobno analizo najnujnejših problemov
Peticija KPI za novo stanovanjsko politiko
Zbiranje podpisov se je že začelo - Vrsta konkretnih predlogov za izhod iz vse hujše stanovanjske in gradbene krize
Dvodnevni senvnar krožka «G. Sal-veminb o predlogih PSI za upravljanje urbanističnih vprašanj in posegov v tržaški pokrajini, ki se je zaključil v soboto, je prinesel s strani govornikov in diskutantov vrsto predlogov, predvsem pa je pomenil široko razmišljanje o urbanističnih problemih našega mesta. Na seminarju so sodelovali Gian-paolo Robustelli, Giuliano Bettari, Roberto ITAmbrosi, Dario Jagodic. Jacopo Kos-dni,.Gianlhabco Fgti ter Nevo! ■ Querci, odgovorni za sjtanpr vanjska vprašanja pri ysedržynema vodstvui Pil .,i»,;pa Lopiapp,-Seme rani, načelnik urbanistične komisije pri pokrajinskem vodstvu PSI
Prisotnost strokovnjakov je dala seminarju razsežnost, ki je presegla predvolilno dejanje, hkrati pa je bilo laiku včasih težko slediti posameznim posegom, posebno, ko je šlo za podrobnosti. Vsekakor pa lahko povzamemo nekatere osnovne probleme, ki jih je seminar nakazal.
Vsi so ugotovili, da je Trst tudi s stališča urbanistike posebno me sto. Označujejo ga majhno zaledje, demografični padec in visoka povprečna starost prebivalcev, veliko število neoddanih stanovanj ob hkratnem povpraševanju bivališč po dostopni najemnini. Ob vsem tem ne gre pdzabiti na etnični problem. | saj kot je dejal Jagodic, je večina i zemlje, ki tvori zaledje, last Slo- I vencev. Ih prav Slovenci so pri | raznih posegih plačali najvišjo ceno, glej razlaščanje zemlje. Jagodic .ie nadaljeval, da je treba rešiti vprašanje protivrednosti, treba pa: je načrtovati posege, ki bodo upoštevali vse kraško področje na Tr- j žaškem in ki morajo pohieniti prebivalstvu korist in ne samo škode, j Tu se odpre vprašanje intenzivne- j ča poljedelstva, agreturizma in mi- 1 krogospodarstva nasploh. Omenjene probleme so obravnavali tudi ostali govorniki. Marsikatera 'kritika je padla tudi glede tega. da obstaja v Trstu vrsta infrastruktur, od luke pa do industrijske cone, ki bi Morale najti pravo povezavo in se u-sklajevati v nek splošen načrt bolje kot dosedaj.
Ob vseh teh problemih in protislovjih ostaja seveda stanovanjsko vprašanje. V tem smislu je bil zanimiv poseg Quercija, ki je prika-
zal položaj v različnih predelih Ita- namerava baje Tržaški Lloyd raz-
lije. Jasno je bilo, da je stanovanj sko vprašanje nujno, če že ne dramatično. pojavlja pa se na različne načine. Ob tej ugotovitvi je jasno, da urbanistični posegi ne smejo biti le sprotno mašenje lukenj, hkrati pa se ne sme pozabiti na specifičnost posameznih področij. To velja tudi za Trst, kjer bi bilo skrajno škodljivo, če bi se reševali problemi v korist enega in v škodo drugega .(Slovenci vemo, kaj to pomeniti! 'Treba je torej-utira v Ijati t jasno 'pohtično voljo in seveda s strokovnim znanjem. Nekdo izmed govornikov je poudaril, kako je tržaška občina v tem smislu popolnoma nepripravljena, saj je le par ljudi (trije), ki vodi urad, ki bi moral reševati ogromna vprašanja.
Tudi Tržaški Lloyd pred okrnitvijo?
Že pred časom so se v "dobro informiranih* krogih na Tržaškem začele širiti Vznemirljivi vesti, da
V primeri z aprilom 1981
Življenjski stroški narastli za 17,4%
Statistični urad tržaške občine je včeraj objavil običajni pregled o gibanju cen na Tržaškem. Iz pregleda povzemamo, da so se življenjski stroški v preteklem aprilu dvignili za 17,4 od sto v primeru z aprilom lanskega leta. Posamezne komponente ustreznega pokazatelja izkazujejo v preteklih dvanajstih mesecih naslednje gibanje: stroški za prehrano so se dvignili za 15.6 od sto: stroški za o-blačila so narasli za 16,4 od sto; stroški za električno energijo, plin in trda goriva so narastli za 19,6 od sto; stroški za stanovanje so se dvignili v največji meri, to je za 22,3 od sto; drugi stroški pa so poskočili za 18,1 od sto.
premili nekaj ladij, češ da je njihovo poslovanje nerentabilno. Predstavniki deželnega tajništva enotne sindikalne zveze CGIL - CISL -UIL so se včeraj v tej zvezi sestali z vodstvom pomorske družbe, kj je v bistvu potrdilo utemeljenost vmenjenih vesti. Tržaški Lloyd namerava dejansko odžagati nekatere «suhe veje* kakor se je izrazilo vodstvo družbe, ni pa jasno po vedalo ali jih misli nadomestiti z novimi dejavnostmi, ali je to le prvi korak na poti, ki utegne pokopati še eno, doslej zdravo, ekonomsko dejavnost na Tržaškem. Sindikalna zveza je zahtevala sklic nujnega sestanka s predsednikom in upravnim svetem Tržaškega Llovda, da bi zvedela, kakšni so dejanski nadaljnji programi družbe.
Deželna KPI je dala pobudo za zbiranje podpisov pod ljudsko peticijo z zahtevo po novi stanovanjski politiki. Peticija, ki jo bodo poslali predsednikoma senata in poslanske zbornice, izhaja iz ugotovitve, da se stanovanjska kriza vsak dan zaostruje, kot je tudi v krizi gradbena industrija, zadnji vladni ukrepi pa ne pripomorejo k učinkovitemu reševanju sedanjih perečih problemov. Potrebna je, po mnenju KPI, nova stanovanjska politika, ki jo peticija nakazuje s celo vrsto konkretnih predlogov in načelnih zahtev.
Te predloge in zahteve sta na sobotni tiskovni konferenci orisala predstavnika KPI Ezio Martone in Giorgio De Rosa. Poudarek je seveda na javnih posegih, ki naj zagotovijo izgradnjo ali popravilo najmanj 10.000 stanovanj letno. Država, ki z davki na stanovanje pritegne v svoje blagajne na tisoče milijard lir, mora zagotoviti financiranja in kredite, še posebno za zadruge, katerih člani imajo srednje in nizke dogodke. Tudi dohodke od odbitkov GESCAL, ki v letošnjem letu znašajo 1.400 milijard lir, je treba nameniti gradnji stanovanj.
Peticija predvideva nato nekatere ukrepe za pridobitev gradbenih področij in za preprečevanje špekulacij, kot tudi za hitrejše in bolj učinkovite postopke pri načrtovanju za zaščito interesov državljanov in skupnosti, predlaga pa tudi reformo zakona o pravičnih stanarinah, ki s preveliko lahkoto dovoljuje stanovanjske izgone. Med drugim bi moral zakon uvesti obvezo lastnika, da da v najem po pravični stanarini stanovanje, če jih ima na razDolago Več kot dve.
Treba je tudi reformirati Avtonomni zavod za ljudske hiše (IACP) in njegovo imovino zaupati občinam, ki naj jo unravljajo na de-centriran način. KPI predlaga tudi znižanje dvkov na stanovanja in odpravo INVIM ter obnovo in spremembo gradbene industrije s pomočjo desetletnega načrta za stanovanjske gradnje ter končno zaupanje sredstev in pristojnosti ob cinam za učinkovito upravljanje nove stanovanjske politike.
Drugi del tiskovne konference je bil posvečen problemom okrog o-snutka deželnega zakona o stanovanjskih gradnjah, ki ga bo deželni svet začel obravnavati v začetku prihodirega tedna. Po začetni nepopustljivosti je sedaj deželni od bor zavzel bolj ohlapno stališče, ta-
ko da obstaja možnost, kot sta pou darila Marton in De Rosa, da bi sedanje besedilo znatno izboljšali in odpravili nekatere zelo hude. pomanjkljivosti. Prav ob tem zakonskem osnutku se je razvila zanimiva razprava, v katero so posegli tudi zastopniki lastnikov stanovanj, najemnikov in IACP.
SLOVENSKI KLITF V TRSTU Ul. sv.
Frančiška 20/2
vas vabi danes, 11. maja. ob 20.30 v Ul. sv. Frančiška 20/11 na
predavanje
DAVORINA SAVNIKA
o modernem industrijskem oblikovanju po svetu in v Sloveniji.
Izleti
Sekcija KPI «J. Verginella* iz
Križa prireja od 8. do 17.8. izlet v Sovjetsko zvezo (Moskva. Kijev in Leningrad). Informacije ob uri kosila na tel. 220-213, vpisujejo pa vsako nedeljo med II. in 12. uro v kriškem Ljudskem domu. Število mest na razpolago je omejeno.
Zveza borcev Boljunec priredi dvodnevni izlet 29. in 30. maja v Reg-gio Emilio, Cainpagnolo in v Carpi. Vpisovanje v baru Marija v Boljun-cu. Cena 70.000 lir. Na razpolago je še nekaj prostih mest.
Partizani In aktivisti z Opčin organizirajo 12. in 13. junija 1982 tro-dnevni izlet na Sutjesko. Vpisovanje od danes, 11. do vključno sobote, 15. maja v trgovini pohištva Renar - Proseška ul. št. 3, Opčine od 18. do 19.30. Pri vpisu plačilo.
Državmi poklicni zavod za industrijo in obrt
mrm lrrR1--!	• Mon
JOŽEF STEFAN
BARI
CAGUARI
FIRENCE
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
LOTERIJA 69 46 66 11 17 65 62 10 85 24 22 37 58 2 78
69 84 88 33 51 46 51 84 30
69
50
3
18
67
27
16
67
58
4
89
54
9
43
69
72
X X 2
«^f*.v
ZAHVALJUJE

staršem za izredno sodelovanje in vsem ustanovam ter podjetjem, ki so z denarnimi prispevki omogočili uspeh slovesnosti ob poimenovanju šole.
n
GLASBENA MATICA TRST
V četrtek. 13. maja 1982 ob 18.30 v Gallusovi dvorani, UL R. Manna 29
KVARTET VIOLONČEL
Miloš Mlejnik, Matija Lorenz, Stanislav Demšar, Edi Majaron. Na sporedu: Franck. Škerjanc, Barberov, Ramovš, Villa-Lobos.
Gledališča
Predavanja
davanje živinozdravnika dr. Lea Kralja na temo: »Nevarnost gozdna stekline*. Predavanje bo opremljeno s filmom deželne zdravstvene enota o steklini. Vabljeni vsi!
SPOT prireja v okviru svoje predavateljske sezone v četrtek, t3. t. m, ob 2n.OO v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) pre-
Hranilnica in posojilnica na Opčinah razpisuje usposobljenostih izpit — v smislu člena 4 kolektivne delovne pogodbe — za sprejem v službo dveh -treh uradnikov prve kategorije.
Pogoji za pripustitev k izpitu:
L diploma višje srednje šole
2.	opravljena vojaška služba (za moške)
3.	popolno obvladanje slovenskega in italijanskega jezika
4.	starost: max. 35 let
Rok za predložitev prošenj zapade 15. maja 1982.
Za vsa nadaljnja pojasnila se interesenti lahko obrnejo na tajništvo hranilnice.
Upravni odbor
ROSSETTI
Jutri, ob 20.30 bo gostovalo Stalno gledališče iz Turina z delom, ki ga je napisal Dario F o «L’Opera dello Sghi-gnazzo*. Za abonente 20-odst. popust.
Potovalni urad
oAURORAi
prireja naslednja potovanja:
11. — 16. junija z letalom v Pariz. Cena 487.000 lir.
13. — 29. junija na Kitajsko.
Cena 1.970.000 lir.
20. — 24. junija v Budimpešto.
Cena 282.000 lir.
3. — 10. julija z letalom v Atene in z avtobusom pa Grčiji. Cena 565.000 lir. Vabimo tudi na izlet na otok Krk 15. in 16. maja ter na Mali Lošinj od 14. do 16. maja.
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu »AUROFA*, Ul. Clcerone, 4' - tel. 60-261.
f Čestitke
tllinHinilMIlfMlimitHIHIMIIIIHIIIIIIIIIIIimmiUIIKIIIIIIIIIIIHtHIIIMIimiUHIIItlHMIMIIHIIHHmilllllinltll
V ZGONIKU IZPRIČALI ZVESTOBO IDEALOM NOB
Slabo vreme je letos znatno oviralo občinsko proslavo 37-letnice osvoboditve, ki jo je v Zgoniku priredil enotni pripravljalni odbor v katerem sodelujejo poleg občinske uprave, tudi vsi krajevni družbenopolitični dejavniki. Tako spominski pohod mimo spomenikov padlim od Samatorce do Zgonika, ki ga je na predvečer priredil ŠK Kras, kot nedeljsko osrednjo proslavo pred občinskim spomenikom v Zgoniku, je motilo, vendar pa ne preprečilo deževno vreme.
Ob polaganju vencev je o pomenu vsakoletne proslave spregovoril župan Jpsip Guštin in dejal, da slovesnost noče biti le obujanje spominov na težke in junaške čase naše polpretekle zgodovine, temveč naj bo tudi opomin mladim rodovom, da se taki časi ne smejo povrniti. V tem trenutku nas navdajajo občutki zaskrbljenosti zaradi kalitve svetovnega mirto in številnih vojnih žarišč. Tudi pri nas mračnjaške sile niso še premagane, kar je prišlo še posebno do izraza v tem zadnjem obdobju z izbruhom protislovenske in nacionalistično obarvane narodnostne mržnje. V takem ozračju je težko graditi bratstvo in so žitje med tu živečima narodoma. Z večjo zavzetostjo se moramo zato vključiti v enoten boj vseh slovenskih in italijanskih demokratičnih sil da pridobimo najosnovnejše praviče za globalno zakonsko zaščito.
Proslavo so obogatili kulturni nastopi številnih skupin. Koračnice In borbene pesmi je pod vodstvom Slavka Lukše izvajala godba na pihala s Proseka, z bogatim programom pa so se predstavili tudi osnovnošolci. Učenci slovenske, osnovne šole »Lojze Kokoracev - Gorazd* iz Saleža in «1. maj 1945» iz Zgonika so recitirali odlomke o domovini in partizanskem boju, ob spremljavi harmonikašev Ide Bitežnik in Elene Cuk. pa so zapeli. yenpejc priložnostnih pesmi. S kratko recitacijo so nastopiti tudi učenci italijanske - šole »Emilio Gornici*. Program sta dopolnila še mešani pevski zbor Rdeča zvezda, ki je pod vodstvom Janka Simonete zapel tri pesmi in pa recitatorska skupina mladinskega krožka iz Zgonika. (B. S.)
ENALOTTO 2 12	1 1 X 1 2 X
KVOTE 12 — 14.890.003 lir 11 —	470.400	lir
10 —	43.500	lir
Razna obvestila
KD Primorsko Mačkolje vas vabi na slavnostno razvitje društvenega prapora in obuditev tradicionalne majske šagre 15. in 16. maja v Mačkoljah. Program: 15. maja: ob 18. uri odprtje kioskov, ob 19. uri otvoritev razstave Fotokrožek Trst 80; 16. maja, ob 18. uri slavnostno razvitje prapora in kulturni program. Nastopajo Godba Breg. mešani pevski zbor Jadran iz Milj in moški zbor F. Venturini od Domja. Oba večera od 20.30 dalje ples z ansamblom Pomlad. V primeru slabega vremena bo prireditev v Srenj-ski hiši.
V	šempolaju bo 15., 16. in 17. maja prva vaška šagra s tekmovanjem v briškoli in skrlah. Vsak večer ples.
V	Cankarjevem domu v Ljubljani bo v četrtek, 13. maja ob 19. uri (po krajevnem času) koncert zborov, ki so dosegli najboljše uspehe na tekmovanju «Naša pesem 82» v Maribčru. ZSKD organizira ob tej priložnosti avtobus. Prijave na sedežu ZSKD v uradnih urah. Odhod avtobusa z Opčin ob 17.30.
Pripravljalni odbor za poimenovanje osnovne šole v Cerovljah, po pesniku. skladatelju in narodnemu buditelju Miroslavu Vilharju obvešča, da bo slovesnost poimenovanje šole v nedeljo 23. maja ob 16.00 na šol skem dvorišču. Vabljeni vsi ljubitelji slovenske šole!
VZP1-ANPI sekcija Križ. Opozorilo izletnikom v Mazzuno Valle Ca-monica - Brescia. Zaradi premajhnega števila vpisanih odpade četrti avtobus. Prosimo izletnike, ki so se vpisali, da poravnajo vpisnino najkasneje do 15. maja. Odbor VZPI-ANPI Križ.
Včeraj je v Ricmanjib praznovala URŠKA HRVATIC 87. rojstni dan. Dragi uoni čestitajo in želijo vse najboljše Vinko ter Lili in Nadja z družinama.
Danes praznuje 25 let skupnega življenja MAKIJA in SILKO GRGIČ, še mnogo srečnih let jima želita Suzana in Stojan.
Danes praznuje na Kontovelu rojstni dan naša draga mama LOJZKA. Da bi še mnogo let bila med nami zdrava in čvrsta Ji iz srca želijo hčere Marija, Milena in Zvonka z družinami.
'tir
T tur
p/r DARWIL
KUPUJE
TUDI RABLJENO ZLATO
in plačo do 14.000 lir za gram karali - na|večja resnost -odkup polic
TRST
Trg Sv Aniona 4 (Z. nadstropje)
Gorica Prosta cona dajamo v najem urade, prostor za trgovino ali laboratorij, skladišča in zmrzovaine celice s prostorom in bankinami za raztovarjanje za avtoprevozna sredstva in železnico primerni za trgovsko dejavnost na debelo in na drobno, za predstavništva, uvoz - izvoz, obrtniško dejavnost, servisno dejavnost itd. Upoštevab' bomo tudi eventualne ponudbe za finančno udeležbo. Prosimo, da telefonirate v uradnih urah na (040) 631-688.
GLEDALIŠČE W V TRSTU
KULTURNI DOM
FEDERICO GARCIA LORCA
KRVAVA SVATBA
Režija: Zvone Šedlbauer
Jutri, 12. t.m., ob 20.30 — A-BONMA RED D — mladinski v sredo
V	četrtek, 13. t.m., ob 17. uri - ABONMA RED I - mladinski
V	četrtek. 13. t.m.. ob 20 30 — ABONMA RED E - mladinski v četrtek
V	petek, 14. t.m., ob 17. uri — ABONMA RED H - mladinski
V	soboto, 15. t.m., ob 14. uri — IZVEN ABONMAJA
V	soboto, 15. t.m., ob 20 30 — ABONMA RED F - druga sobota po premieri
VICTOR LANOUX
ODPIRAČ
Režija: Mario Uršič
Danes, 11. t.m., ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu
Jutri, 12. t.m., ob 20.30 v Nabrežini
V	četrtek, 13. t.m., ob 20.30 v Dolini
V	petek, 14. t.m., ob 20.30 v Bazovici
V	soboto, 15. t.m., ob 20.30 v Repniču
iiHiiiitiiiiMiiMitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiimaiuimiMHniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiMiiiiiimiiiiiHtiiii
Mali oglasi
PRODAM lancia fulvia berlina 1300 v zelo dobrem stanju po ugodni ceni. Telefonirati v jutranjih ali večernih urah na št. 040/231-081.
PRODAM zazidljivo zemljišče na Krasu veliko 1700 kv. m — lahko tudi razdeljeno na dve parceli. Telefon 010/226-294.
DNE 7. maja sem pozabil v telefonski govorilnici v Boljuncu agendo. Poštenega najditelja prosim, da telefonira na št. 040/910-370.
V BLIŽINI Kulturnega doma v So-vodnjah smo našli zlato otroško zapestnico. Podrobnejše informacije na tel. 0481/882179.
PRODAM tovornjak ford - transit diesel ali zamenjam za avto die-sel iste vrednosti. Telefonirati na štev. 417-498.
ŠD POLET išče primemo osebo za upravo bara v športnem krožku Poleta na Opčinah. Interesenti naj sporočijo svoj naslov in telefonsko številko na oglasni oddelek Primorskega dnevnika, tel. 794672 int 28.
POD zelo ugodnimi pogoji prodam tri stanovanja (eno je primemo tudi za urade) v centru Gorice, blizu sodnije. Stanovanja bodo vseljiva v prihodnjem letu. Za
telefon (040) 79 46 72
podrobnejša pojasnila poklicati po telefonu (0481) 882178.
TV COLOR vam omogoča slediti športnemu dogodku leta:	sve-
tovno nogometno prvenstvo v Španiji, 70 ur prenosov, 46 tekem, intervjuji in reportaže na I. in II. programu RAI, TV Ljubljana, TV Koper, TV Švica in TV Montecar-lo. Sedaj je pravi čas, da kupite barvni TV sprejemnik po ugodni ceni. Strokovno pomoč namestitve tv antene in servis vam nudi Aldo Colja, Kontovel 134. telefon (040) 225471.
PRODAMO komfortna sončna stanovanja v skoraj dograjenem majhnem stanovanjskem objektu. Odobreno posojilo, ugodnosti pri plačilu. Območje Domjo. Telefonirati po 17. uri na št. 040/827636
MARE ŠPORT — Sesljan tel. 299231, plovila acguaviva, motorji suzuki, prikolice vseh znamk, rabljeno raznih znamk in vrst.
ZAVAROVALNA agencija Italia As-sicurazioni SpA išče zunanjega sodelavca tudi le ob prostem času. Zaželena višja izobrazba. Ugodni pogoji: stalni prejemki in povračilo potnih stroškov, Ul. Cicerpnr 8, tel. 630674 v uradnih urah.
ZSKD
priredi v nedeljo, 16. maja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu
REVIJO OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV
NAŠA POMLAD
Predprodaja vstopnic na sedežu ZSKD. Ul. sv. Frančiška 20/n od četrtka 13. t.m. dalje.
POHI

3i0VblC
TRST — Ulica San Cilino 39 — Tel: (040) 54-390
JlfiiV«
Odloči se in odpravi svojo naglušnost na najboljši način. Enkrat za vselej.
Danes lahko, ker ti pomaga Maico.
Da se prepričaš, ti je dovolj pol ure.
Takoj boš ves vesel občutil, da slišiš vse... in popolnoma, kot drugi.
Ta servis je zastonj.
Izkoristi ga.
v TRSTU
naš urad
	Ul. Maiolica 1 tel. 793490	vsak petek in soboto
i	v SESUANU	Lekarna dr. Furigo Narodna ul. 43 tel. 209 197	v torek, 11. in 25.5.82
v BOLJUNCU I •	Lekarna Val Rosandra tel. 228-124	v sredo, 12. in 26.5.82
I	v ZGONIKU (Božje polje)	Lekartta dr. Budin tel. 225-596	v četrtek, 13. in 27.5.82
na OPČINAH |	Lekarna Obelisco P:zzle Monte Re 3 tel. 211-011	v ponedeljek, 17.5.82
v MILJAH j	Ambulanta dr. Stener Ul. S. Giovanni 1 tel. 271191	v ponedeljek, * 24.5.82
URNIK: OD 9. DO 12. URE
AVTOMOB9LSKO ZAVAROVANJE
STANE MANJ
S POLICO «4R»
4p
bHe
MAKSIMALI STANDARD
100/30/10 mi!i|onov vključeni tretji potniki
FRANSIŽA
odgovarja 50% letne premije tarife, in se lahko zniža na 40% po dveh letih brez nezgod, In na 25% po nadaljnjih dveh zaporednih letih brez nezgod.
EVIDENČNE TABLICE: GO
TIP POLICE	FISKALNE KM				
	do 10	10-12	12-14	14-18	nad 18
4 R	79.500	118.500	125.700	159.100	211.600
Bonus Malus	111.601	166.278	176.229	223.095	296.181
PRIHRANEK: 28y7%
V letu 1982 je ugodnost police «4R» znatnejša, saj lahko sedaj s to polico prihranite kar 28,7% na zavarovalni ceni RCA. Polica «4R»: za tistega, ki zna voziti.
Llovd i
Adriatico
poiščite v rubriki »PAGINE G1ALLE* agencijo Lloyd Adriatico. ki vam je najbllžja
S.p.A.
ZAGOTAVLJA, DA MISLI NA VAS
Pod|et|e pooblaščeno zo zavarovalno dejavnost z dekretom ministrstvo za lndustrt|o, trgovino In obrt z dne 20. majo 1948 (G. U. 5/7/48 N. 148)
DOBILO JIH JE 460 UČENČEV NAŠIH ŠOL
Praznično vzdušje v Kulturnem domu ob podeljevanju Bevkovih bralnih značk
Skupni nastop i'ec sto mladih pevcev na velikem odru • Pozdrav mladim bralcem so prinesli literati Ljubka Šorli - Bratuže va, Miroslav Košuta in Branka Jurca
Bralno značko ki nosi ime našega goriškega pisatelja Franceta Bevka je v soboto v Kulturnem domu dobilo 460 učencev slovenskih o-snovnih šol na Goriškem. Niso je dobili vsi, pridobilo pa si jo je večina učencev naših šol, približno osemdeset odstotkov. Otroci so se pošteno potrudili v teku šolskega leta, da so prebrali več del iz slovenske mladinske literature. Da je bila značka zaslužena so dokazali z bogato razstavo spisov in knjig, ki smo jih lahko občudovali v preddverju Kulturnega doma. V nekaterih primerih so bili v mapah posameznih učencev samo po ena risba in en kratek spis. v drugih pa smo lahko zares občudovali daljšo raziskavo o slovenskem slovstvu in na prvih straneh zvezkov smo lahko ugotovili, da so se učenci zares potrudili v branju slovenskih knjig. Vsa čast našim učiteljem, ki so tudi v to akcijo za pridobitev bralne značke vložili toliko truda prav do konca, da so izpeljali tudi to zares zahtevno prireditev. Saj ni lahko spraviti na oder skoro pol tisoč učencev.
Kulturni dom je bil premajhen, da bi sprejel vase vse, ki so želeli v dvorano. To so pravzaprav napolnili do kraja njih starši, učitelji, profesorji, gostje, drugi, ki jdm je pri srcu kulturna rast naše mladine.. Resnici na ljubo moramo reči, da Slovenci na Goriškem nimamo take dvorane, ki bi ob priliki podeljevanja značk sprejela vase tisoč ljudi. Ne v mestu ne na podeželju. Lanska prireditev je bila v Sovodnjah, na prostem. Tudi če bi letošnjo priredili kje na prostem se ne bi mogla vršiti, kajti v soboto je deževalo. Kulturni dom s svojimi večnamenskimi prostori pa je dobro služil svojemu namenu Prihodnje leto bo prireditev skoro gotovo v Doberdobu in upati je, da bo tistega dne vreme prijazno.
Na prireditev v Kulturni dom je prišlo, kot že omenjeno, zelo veliko ljudi. Poleg staršev, ki so seveda želeli videti svoje otroke na odru, so bili v dvorani prisotni osnovnošolski učitelji, profesorji in ravna-, tel ji drugih šol, precej drugih ljudi. Prišli so tudi zastopniki iz Slovenije s pisateljema Branko Jurco in Ivanom Bizjakom na čelu, predstojnik zavoda za šolstvo v Novi Gorici Miroslav Nakrst in še vrsta drugih. Prišlo je tudi zastopstvo učencev osnovnih šol iz Nove Gorice in u-čenka jč vse zborovalce prijetno pozdravila! V prvi vrsti pa smo o-
JAVNA DRAŽBA PRI BLAGAJNI GORIŠKE HRANILNICE
Na sedežu urada za zastave pri Goriški hranilnici v Ulici Carducci, bo v četrtek, 13. maja 1982, s pričetkom ob 10. uri javna dražba.
Predmeti na dražbi bodo na ogled občinstvu v prostorih agencije št. 1 v Ul. Carducci pred pričetkom dražbe.
Skupni zbor učencev slovenskih osnovnih
Goriškem
POUDAREK NA NEDELJSKI RAZPRAVI
Tržiško pristanišče ima možnosti razvoja v koordinaciji s pristanišči severnega Jadrana
Tržič ne sme biti v tem odvisen od Trsta, je dejal župan Blasig - Uporabnikom so izročili novo tehtnico, ki bo omogočila večjo manipulacijo tovorov
Dež ni pregnal najbolj navdušenih
r ?■' .
Tržiško pristanišče ne sme biti odvisno od tržaškega in od odločitev, ki se bodo sprejemale v Trstu v izključno korist tamkajšnjemu pristanišču. Mora se sicer razvijati skladno s tržaškim in z onim v Porto Nogaro, ohraniti pa mora svojo avtonomijo. To je dejal trži-ški župan Luigi Blasig na nedeljskem shodu o pomenu manjših pristanišč, ki ga je v Tržiču priredila goriška trgovinska zbornica.
V nedeljo so v tržiškem pristanišču izročili uporabnikom tudi novo veliko tehtnico, dolgo 18 metrov, ki lahko odtehta tovore do 80 ton, in novo poslopje carinske uprave. Za vse to so porabili 713 milijonov lir, od katerih je precejšen del prispeval Goriški sklad pri trgovinski zbornici. Tržiško pristanišče je tako pridobilo nove naprave, ki so potrebne njegovemu nadaljnjemu razvoju'. V sedmih letih je deželna uprava dala tržiškemu pristanišču Portorosega nad 10 milijard lir. Denar pa so dobili tudi iz državnih sredstev.
Tržiško pristanišče se je v zadnjih letih lepo razvilo. Blago, ki ga tu raztovorijo je namenjeno številnim industrijam v več krajih naše dežele, kar precej pa je petroleja oz. premoga, ki je namenjen tržiški termoelektrarni.
Razni govorniki, tako strokovnjaki kot politiki, so poudarili, da imajo manjša pristanišča v Italiji velik pomen, čeprav je v državi samo deset pristanišč z letno zmogljivostjo nad 10 milijonov ton letnega prometa. Manjša pristanišča, teh je 62, pa beležijo promet do 2 milijonov
ton letno. Med te sodi tudi tržiško. V naši deželi bodo v prihodnjih letih namenili trem pristaniščem, tržaškemu, tržiškemu in v Porto Nogaro, 50 milijard lir. Tržičani pa želijo koordinacijo med pristanišči, vendar ne v taki obliki, da bi bili odvisni od Trsta. Prav tako nasprotujejo, tako je dejal tržiški župan, gradnji velike termocentrale na premog, ki naj bi po mnenju ENEL bila zgrajena na področju Schiavetti, to je prav za načrtovanim pristaniščem jaht pri štarancanu. Okolje bi taka termoelektrarna onesnažila, vrh vsega pa bi tudi pristanišče v Tržiču bilo nasičeno z ladjami, ki bi prevažale premog. To bi pomenilo dodatni vir onesnaženja.
Po obširni razpravi so zborovalci v Tržiču bili soglasnega mnenja, da je treba od vlade zahtevati konkretnejši pristop k reševanju vprašanj ki tarejo pristanišča.
Obisk sodelavcev Inštituta za narodnostna vprašanja
V soboto se je mudila na obisku v Gorici delegacija Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, katero je vodil Silvo Devetak. Člani delegacije so si najprej ogledali Dijaški dom, nato pa Kulturni dom, ker so se tudi srečali s predstavniki Slovenske kultumo-gospodarske zve-
ze. Predsednik TO SKGZ dr. Mirke Primožič jim je orisal trenutno stanje Slovencev v Italiji, s posebnim poudarkom na goriške razmere. S. Devetak pa je podal pregled delovanja ljubljanskega inštituta ter pri tem se podrobneje zaustavil pri pobudah, ki jih namerava, v povezavi s Slorijem, izvesti v zamejstvu. Ljubljanski gostje so prisostvovali v Kulturnem domu tudi šolski prireditvi podeljevanja bralnih značk.
Delegacija Inštituta za narodnostna vprašanja se je mudila v zamejstvu že v petek. Isti dan se je namreč srečala s predstavniki Slovencev v Kanalski dolini in v Bardu, v soboto zjutraj pa v Čedadu.
GORIŠKA HRANILNICA
Prispevki ustanovam ki sodelujejo na socialnem področju
Upravni svet goriške hranilnice je te dni odobril za 50 milijonov lir prispevkov v korist ustanov in združenj. ki opravlja .jo pomembno vlogo na socialnem področju. Med prejemniki denarne podpore je predvsem združenje ANFASS, goriška sekcija italijanske unije za boj proti mišični distrofiji, psihopedagoški zavod v Medeji, zavod Centro Sociale In-contro iz Romansa itd.
Upravni svet je odobril tudi denarni prispevek v korist ustanove Unione Ginnastica Goriziana.
Deževno vreme je oviralo pohod po sovodenjskl občini
Kljub skrajno neprimernemu vremenu, se je v nedeljo zjutraj zbralo na prireditvenem prostoru na Peči, kjer je bil start in obenem cilj 3. pohoda krvodajalcev, okrog 150 najbolj navdušenih (in najbolj korajžnih) ljubiteljev peš hoje, takih, ki se niso ustrašili niti gostega dežja in ki so se na okrog 10 kilometrov dolgo pot podali celo brez dežnika in druge vremenu primerne opreme. Na pot je odšlo devet organiziranih skupin in precej posameznikov. Med najbolj številnimi je bila skupina ŠZ Soča s 23 udeleženci. Dež jo je prirediteljem tudi drugače zagodel. Ponoči je namreč spral prejšnji dan z apnofh zarisane znake na cestnem tlaku in tako se je marsikdo od udeležencev znašel v težavah glede orientacije. Nekateri so celo zgrešili progo.
Pohod bodo menda ponovili v prihodnjih tednih.
Razprava o alkoholizmu
V sodelovanju s krajevnimi zdravstvenimi enotami iz Gorice, Vidma, Palmanove in San Daniela, bo 15. maja v goriškem avditoriju «Club
Pesnika Ljubka Šorli - Bratužev« in Miroslav Košuta
........................................................................................................................................................................................m..........
3. OBČNI ZBOR DRUŠTVA SLOVCNSKIH LOVCCV
pazili zamejska pesnika Ljubko Šorli.- Bratuževo in Miroslava Košuto.
Po pozdravu didaktičnega ravnatelja dr. Milovana Brešana so se na odru zvrstile učenke in učenci naših osnovnih šol. Izvedli so recital Šorli-jevih in Košutovih pesmi, ki jih je izbrala učiteljica Zora Saksida. Sodelovali so učenci več šol. Na lep oder, ki je bil poln cvetja, so potem prikorakali učenci vseh šol na Goriškem, vsi nagrajenci. Tako velikega števila ljudi na odru Kulturnega doma še nismo videli. Skoro ga ni bilo kotička na odru praznega. Pod vodstvom učitelja Iva Bolčine so člani številnega zbora zapeli nekaj pesmi. Našim bralcem lahko povemo, da so se učenci ločeno učili na svojih ioloU- iste- 4>e srni in da so na odru nastopili ne da bi bili Smeli skupne vaje. Pa je šlo, Tudi zaradi-, tega -gre zahvala učiteljem in dirigentu.
Na oaer so potem stopili pesniki Ljubka Šorli - Bratuževa, Miroslav Košuta in Branka Jurca. Ljubka Šorli - Bratuževa je izrekla pohvalo nad takim prazničnim vzdušjem v Kulturnem domu. Miroslav Košuta je izrazil željo, da bi mladi še vnaprej prebirali slovenske knjige. Branka Jurca pa je dejala, da ni nikjer v Sloveniji, na podobnih praznikih, imela v rokah tako lepih zvezkov, kot so ti, ki jih je videla razstavljene v preddverju doma.
Sledilo je nagrajevanje. Otroci, starši in učitelji so se potem še več časa zadržali v vseh prostorih Kulturnega doma.
Taka srečanja so pozitivna, saj pridejo skupaj učenci vseh krajev Goriške, škoda le, da je deževalo, sicer bi se lahko učenci tudi drugače pogovarjali med seboj.
Novogoričani so v dar prinesli več slovenskih knjig. Kar se razstave tiče je po našem mnenju zares zanimiva. Ne bi bilo zato odveč, da bi jo lahko kje videli, vendar v trenutku, ki bi bil mirnejši od sn hotnega.
MICHELUS
MARINO
V znamenju prizadevanj za primemo zastopstvo v pokrajinskem odboru za lov
V načrtu podpis dogovora o sodelovanju in organizacija meddeželnega prvenstva
z Zvezo lovskih družin Nova Gorica v streljanju z malokalibrsko puško

GORICA
Ul. Don Bosco 104
telefon: 81941

FERRARI
V Gorici smo izključni zastopnik za svetovno znane motokultivatorje FERRARI od 5 do 14 KM in za vse priključke.
Pri nas so cene najugodnejše.
VELIKA IZBIRA KMETIJSKIH STROJEV
|i BOLTERIARREDAMENTI
OPREMA ZA DOM - URAD • TRGOVINO - SKUPNOST ZASTEKLITVE IN PREMIČNE STENE IZ ALUMINIJA
Ulica Trieste - nasproti letališča v Gorici Telet. 0481/83873
Člani pred šestimi leti ustanovlje neg*	lovcev Fur-
lanije - Julijske krajine «Doberdob* so se v nedeljo zbrali na 3. rednem pbčnerrr-zbortr,“-pregtedaii opravljene naloge v minulem dveletnem obdobju, se pomenili o nekaterih o-snovnih vprašanjih bodočega delovanja, zlasti o ustreznejši organizaciji, o zastopstvu društva v pokrajinskih odborih za lov, o sodelovanju z lovskimi družinami in lovsko zvezo SRS.
Skupščina je bila v Kulturnem domu v Sovodnjah, ob polnoštevilni u-deležbi članov ter v prisotnosti u-glednih gostov, Bojana Škrka, predstavnika Lovske zveze Slovenije, Veljka Varičaka, lovskega svetnika, generalnega konzula SFRJ v Trstu Štefana Cigoja in predstavnikov lovskih družin in združenj iz Kopra in Nove Gorice. Zasedanja sta se udeležila tudi doberdobski župan dr. Lavrenčič ter župan repentaborske občine Colja ter predsednik KD So-vodnje Fajt.
Slovenska lovska organizacija bo morala v bližnji prihodnosti rešiti pomembno vprašanje ustreznega zastopstva v pokrajinskih odborih za lov, (posebej v goriškem pokrajinskem odboru), to je v organih, ki imajo široko pristojnost odločanja na področju lova v pokrajinskem merilu. Doslej je bilo vprašanje zastopstva društva «Doberdob* za silo rešeno, vendar se je vzdušje v pokrajinskem odboru za lov, zlasti pa v nekaterih lovskih združenjih, v zadnjih mesecih pokvarilo do take mere, da obstaja resna nevarnost, da bodo slovenski lovci v prihodnje ostali brez svojega predstavnika.
In prav reševanju tega kočljivega vprašanja so na občnem zboru namenili kar največ pozornosti, čeprav dokončnih odločitev še niso sprejeli. Predsednik društva Jožko Pahor je na nedeljski skupščini povedal, da je goriška lovska federacija, ki je doslej omogočila zastopstvo društva Doberdob v pokrajinskem odboru za lov, tako sodelovanje za bodoče odpovedala. Pahor je na občnem zboru tudi povedal, da sta dve drugi združenji (Enalcacci in Arcicaccia), ki imata po zakonu pravico imeti svoje predstavnike v pokrajinskem lovskem odboru ustno ponudili predstavniku društva Doberdob mesto v omenjenem organu. Ob tem velja zapisati, da so v tržaškem pokrajinskem odboru za lov kar štirje predstavniki društva Doberdob, kar je povsem utemeljeno, saj slovenski lovci upravljajo večino lovišč na Tržaškem.
Glede bodočih pomembnejših nalog, velja vsekakor omeniti že začeto reorganizacijo društva ter pod pis dogovora o sodelovanju z Zvezo lovskih družin iz Nove Gorice.
Na nedeljskem občnem zboru so izvolili tudi nov odbor, ki se bo sestal še v tem tednu ter porazdelil odgovornosti.
Osem članov odbora je z Goriške ga (Janko Cotič, Arnaldo Ferfolja, Jože Florenin, Branko Juren, Miljan Maraž, Jože Pahor (Jamlje) Jože Pahor (Tržič), Severin Zotti, štirinajst pa s Tržaškega (Fulvij Bonaz za, Marij Contri, Karel Furlan, Karel Grgič, Karel Milkovič, Rado Kralj, Aleš Mikol,. Evgen Pahor, Rudi Pahor, Angel Stafc, Ivan Škabar, Žarko Šuc, Jurij Ukmar in Edi Velise.
Novi odbor se bo moral že kmalu spoprijeti tudi z organizacijo pomembnejših 'prireditev. Tako naj bi društvo v prihodnjem letu, tudi v sodelovanju z zvezo lovskih družin iz Nove Gorice, priredilo meddežel-no tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško. Tako tekmovanje bo letos V Pliberku na Koroškem, sodelovali pa bodo tudi člani društva Doberdob.
Jutri občinski svet v Doberdobu
Občinski svet v Doberdobu se bo sestal jutri, ob 15. uri. Na dnevnem redu zasedanja je razprava in odobritev proračuna za letos ter nekaj drugih vprašanj finančnega značaja.
V	Tržiču razstava o dunajski secesiji
V	Tržiču je v teh dneh odprta zanimiva razstava o dunajsKi secesiji. Razstava je v dvorani nekdanjega hotela Roma v Ulici S. Am bropio, priredila jo je tržiška občin ska uprava. Odprta bo do 20. maja. V okvir te razstave sodijo tudi predavanja o tem gibanju, ki je dalo svoj pečat na kulturnem pod ročju ne samo Dunaju marveč vsej Avstro-ogrski v dvajsetih letih pred prvo vojno.
Razstavo v Tržiču je pripravil profesor na beneški univerzi Carla
de Incontrera. Uporabil je precej slikovnega materiala, ki je bil razstavljen pred dvema letoma na beneškem bienalu, poslužil pa se je tudi precej slik in dokumentov tržaških muzejev.
Na razstavi vidimo nekaj sto ek sponatov. V glavnem gre za fotografije raznih stavb na Dunaju, v Trstu, v Gorici in drugih krajih tedanjega cesarstva, saj secesija najbolj izstopa prav v arhitekturi. Med razstavljenimi slikami so tudi te o stavbah Maxa Fabianija v Gorici in v Trstu.
Na sliki je tudi goriški Trgovski dom. Poleg tega pa so razstavljeni tud’ številni plakati, ki vabijo na prireditve, razglednice, knjige. Obiskovalci si lahko ogledajo tudi nekaj sto diapozitivov.
Revija glasbenih šol jutri v Novi Gorici
Jutri, v sredo, 12, maja, ob 17. uri (jugoslovanski čas) bo v Kulturnem domu v Novi Gorici revija glasbenih šol Primorske. Na reviji sodelujejo tudi gojenci šol Glasbene matice iz Gorice in Trsta.
Pastirčkov dan v Steverjanu
n. 33 Amicizia» priredil širšo razpravo o alkoholizmu. Na srečanje pride tudi prof. V. Hudolin iz Zagreba.
Razna obvestila
Goriško županstvo namerava sestaviti prednostno lestvico za morebitno začasno zaposlitev pomožnih uradnikov. Rok za predložitev prošenj poteče 25. maja. Za podrobnejša pojasnila interesenti lahko zaprosijo v uradu za osebje.
Cesta od Zagraja do Martinščine in do križišča Cotiči v bližini Vrha bo v popoldanskih urah v soboto, 29. maja (od 12.30 do 21. ure), in v nedeljo, 30. maja, ves dan (od 7. do 21. ure) zaprta za vsak promet, ker se bo na tej cesti odvijala avtomobilska dirka za pokal «Cop-pa altopiano carsico*.
Posvetovalna komisija za vprašanja slovenske manjšine pri javnem večnamenskem kulturnem središču vabi na posvet o Slovencih s Trži-škega, ki bo v petek, 14. maja, ob
20.30	v občinski sejni dvorani v Ron-kah. Uvodno besedo bo imel prof. Karel Černič, ki bo spregovoril o dosedanjem opravljenem delu. Z razpravo pa bo posvet postavil temelje za nove oblike dela in pristopa vprašanju, ki se v tem okraju specifično poraja.
Stcverjanski mladinski zbor na Pastirčkovem dnevu
• Zaradi del na odseku Tržaške ceste med Ul. Duca d’Aosta in Ul. Trivigiano, cesto so včeraj zaprli za ves promet, so začasno ukinjena tudi postajališča mestnega avtobusa na omenjenem odseku. Tako sporočajo z ravnateljstva občinskega podjetja.
Veliko otrok in njihovih staršev, bralcev mladinske revije Pastirček, se je v nedeljo zbralo v Sedejevem domu v Števerjanu, na tretjem Pastirčkovem dnevu. Prišli so bralci iz raznih krajev Goriške in Tržaške. O pomenu branja slovenske mladinske literature in o reviji sami je spregovoril eden njenih urednikov, učitelj Ivo Bolčina. Zatem so skupine bralcev nastopile z bogatim programom pevskih točk, glasbenih točk in raznimi prizorčki. Nastopili so otroci iz goriške in tržaške pokrajine. Zaradi slabega vremena pa je odpadel tekmovalno -rekreacijski program na prostem.
Danes sestanek s tovarniškim svetom podgorske predilnice
Predsednik goriške pokrajinske u-prave, prof. Silvio Cumpeta, se bo danes opoldne srečal s predstavniki tovarniškega sveta podgorske tekstilne tovarne ter jim poročal o vsebini pogovora, ki ga je imel včeraj z deželnim odbornikom De Carli jem,
RES KRIVO SAMO SPOLZKO CESTIŠČE?
V nedeljo in včeraj vrsta hudih prametnih nesreč na Goriškem
Silovito trčenje včeraj dopoldne v Dolu - Pridržana prognoza za priletna tržaška avtomobilista * V videmski bolnišnici se zdravita žrtvi dveh drugih prometnih nesreč
Neugodne vremenske razmere, predvsem pa spolzko cestišče, so včeraj botrovale vrsti hujših in lažjih prometnih nesreč na Goriškem. Najhujšo so zabeležili nekaj pred 11. uro v iiolu, v bližini Palkišča, kjer sta trčila dva avtomobila, pri tem pa so bile ranjene tri osebe; za dve so si zdravniki zaradi težkih poškodb in razmeroma visoke starosti pridržali prognozo, tretja oseba pa bo ozdravela že v nekaj dneh. V tržaško bolnišnico so prepeljali 70-let-nega Luigija Covro iz Trsta ter 73-letnega Francesca Zeriala. Za oba so si zdravniki pridržali prognozo, medtem ko bo 29-letna Fulvia Pe-tronio iz Tržiča, ki so jo prepeljali na zdravljenje v tržiško bolnišnico, ozdravela že v desetih dneh. Nesreči je po vsej verjetnosti, kakor smo že uvodoma zapisali, botrovalo mokro cestišče. Oba potnika v tržaškem avtomobilu pa sta zadobila resne poškodbe, ker je njuno vozilo, fiat 132, po trčenju z minijem, v katerem se
je peljala Petronijeva, zletela s ceste, nekaj metrov niže.
Črn dan so na goriških cestah zabeležili tudi v nedeljo. V prvih jutranjih urah se je v Mošu, ulica Olivers, hudo ranil 25 letni Mauro Bressan iz Ločnika, ki so ga v bolnišnici sprejeli s pridržano prognozo. Z avtomobilom je silovito trčil v cementni drog električne napeljave, od tam pa se je vozilo, alfa GT, odbilo na drugo stran cestišča, v ograjni zid. Voznik se je pravočasno izvlekel iz razbitin, preden je avtomobil, oziroma to, kar je od avtomobila ostalo, zajel ogenj.
Druga huda prometna nesreča pa se je zgodila v nedeljo zvečer na Majnicah, v neposredni bližini znanega gostišča. V nesreči je zadobil hude telesne poškodbe 27-letni podčastnik Narciso Rando, ki so ga po prvem pregledu in prvi zdravniški poiiroči v goriški splošni bolnišnici prepeljali na oddelek za oživljanje in intenzivno nego videmske bol-
nišnice. Rando je upravljal renault 5, v katerem je sedela tudi 19-letna Alessandra Silvestri, ki pa je v nesreči zadobila le lažje poškodbe. Potek nesreče še ni v celoti pojasnjen, vendar se zdi, da je prišlo do čelnega trčenja med renaultom in al feto, s katero se je iz nasprotne strani pripeljal 23-letni Enrico Milano. V nesreči sta bili ranjeni poleg Randoja in Silvestrijeve še dve drugi osebi.
Občni zbor konzorcija za zaščito briških vin
V nedeljo, 16. maja, ob 19. uri bo v dvorani goriške trgovinske zbornice v Gorici letni občni zbor konzorcija za zaščito tipičnih briških vin. Na dnevnem redu so poročila predsednika in odbornikov o delovanju konzorcija v prejšnjem letu 1981. V drugem sklicu se bo ob čni zbor začel ob 10. uri.
o razreševanju dolgotrajne krize v tem največjem goriškem podjetju. Sestanka naj bi se udeležili tudi predstavniki političnih strank, zastopanih v pokrajinskem svetu. Tako je predsednik Cumpeta poročal na sinočnji seji pokrajinskega sveta, ki naj bi bila namenjena pretežno obravnavi finančnih dokumentov, tako pokrajinske uprave, kakor pokra-jinsega prevoznega podjetja. V resnici pa se razprava sploh še ni začel, čeprav se naglo približuje rok, do katerega je treba proračun odobriti.
Izleti

Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 16. t.m.,i vzpon na Svinjak nad Bovcem. Odhod (z lastnimi sredstvi) ob 6. uri s Travnika. Tura ni prezahtevna — približno dve in pol ure hoje do vrha in približno prav toliko za povratek. Informacije pri Ivotu Berdonu.
DEŽURNA LEKARNA V GORIC)
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna v štandrežu, tel. 85-136.
DEŽURNA LEKARN/ V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolč, U-lica 1. maja, tel. 73-328.
Bfflu33a—
Namesto cvetja na grob Danilu Devetaku darujejo za ŠD Sovodnje Aldo, Dragica in Zlatko z družinami ter oče in mati 50.000 lir.
-Kino
Gorica
city
pazza
VERDI 18.00—22.00 «Atlantic USA*. B. Lancaster.
CORSO 18.00—22.00 «L'angelo della vendetta*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA Danes zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 «1 porno zombi*.
Principe 18:00—22.00 «La
sto-ia del mondo*.
JXova Gorica in okolica
SOČA ft.00—20.00 ^Kaskader*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00 - 20.00 «Skrivnost indijanskega zlata*. Nemški film.
DESKLE 19.00 «Bruce Lee super-star*. Hongkonški film.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Irene Salvatore, Daniela Tommasini, Marino Mar-chesi, Serena Pastore, Benedetta Aschettino, Dennys Simone.
UMRLI SO: 77-letni Srečko Rejc, 81-letna Amalija Gorjan, 90-letna Pacifica Ferrara vd. Petterini, 83-letna Maria Elvira Puntin, 51-letni Danilo Devetak, 85-letna Justina Markočič vd. Dornik, 86-letna Olga Kodermac, 89-letna Amalia Can-dutti, 50-letna Lucia Tomasi Luis, 94 letna Angelina Picotti vd. Pez-zarini.
OKLICI: Antonio Bruno Zapparoli in Patrizia Cardegna, Vincenzo Re-scigno in Felicia Zavani, Sergia Pandin in Renata Valent, Gaeta-no Demarchi in Arianna Peteani, Alberto Cecchetti in Caterina Dai-done, Ilario Vozzo in Liliana Can-dido, Giacomo Arduino Clauter in Daniela Gonano, Marco Bressan in Rosita Attilia Monai, Walter Polo in Verena Maria Schmid, Jiri Lasky in Donata Sussi.
POROKE: Domenico Carbone in Alessandra Steffani, Flavio Milotti in Maddalena Feola, Alessandro Marcuzzi in Nadia Nadalutti, Walter Berloso in Sabrina Temil.
Ob tragični smrti Antona Tomšiča izreka sovodenjska sekcija SSk iskreno sožalje svojcem.
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega
DANILA DEVETAKA
se toplo zahvaljujemo tistim, ki so nam v težkem trenutku pomagali, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Žena Iva, sin Fabio, hči Mavra, mama, sestra in sorodniki.
Sovodnje, 11. maja 1982
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
ANTONA TOMŠIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njegov spomin.	•
Franclll in Dragica z družinama
Sovodnje, 11. maja 1982

ČE NOČEŠ KUPITI ŠKODE Sl JO VSAJ OGLEJ
Avtoagencija CLAUDIO
Ul. della Geppa 8 - TRST — Tel. 62640 Ekskluzivni zastopnik — cene ključi v rokah
105 L 4.950.000 120 LS 5.450.000
šuma @
Stane 3 milijone manj kot je njena vrednost
ZAVAROVALNA AGENCIJA E. PRELEC
Ul. Cicerone 8 — Trst — Tel: 630-674
Nudi vse vrste zavarovanja
POSEBNO SPECIALIZIRANA V ZAVAROVANJU PREVOZA BLAGA: V CESTNEM, POMORSKEM IN LETALSKEM PROMETU
Zavarujemo komercialne kredite v notranjem in izvoznem poslovanju.
URARNA - ZLATARNA
Se Vam priporoča za nakup in obisk!
OPČINE Proseška 6 — Telefon: 211-465

REBELOT
B0UTIQUE RABLJENEGA
TRST - UL. UDINE 10
Tele{. 421262
i *neL ........
..... —
,.*jfljpsrs*',- -
NAJRAZLIČNEJŠE \ SENČNE ZAVESE
za stanovania, viie, trgovine, bare, restavracije itd.
2 RIELLO t AERMEC
X	m SV *EUO COO/ONATOflf
CENE?
ISTE KOT LANI
HABITAT
OPREMI VAS DOM
Drev. Verdi 40/42 (vogal Ul. Roma), TR2IC Tel.: 0481/40148
g..-:	[ LANDIS & GVR)
c o &-) B I L L M A N
W	3A197 Tr«t
<D
ena
<o
34127 Trst Ul. F. Severo 42 Tel. 56920/02
Agraria
Stokovac
TRST
Ul. Maovaz 36 Borgo S. Sergio Tel.: 818-186
Bogata izbira semen, rastlin, gnojil, kmečkega orodja. Parkirni prostor.
ARNIEL
s.n.c.
•	OTROŠKA OBUTEV
•	2ENSKO SPODNJE PERILO TRST — ULICA S. CATERINA 11
TEL. 631277
VSE MODNE NOVOSTI USNJENE GALANTERIJE IN KONFEKCIJE
TRST - Ul. San Lazzaro 18 Tel. 68-124
:L<ar»li<
La jcarfioreca
j'^:
TRST - Ul. Battisti 23 - Tel. 723206 GORICA - Ul. Arcivescovado 8 • Tel. 32089
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/e Tel. 20-03-71
keramične PLOSCICE SANITARIJE
■ I rT 'r"~	" '•	' :	'H"
Avtoagencija CLAUDIO
TRST - Ul. Geppa 8 - Tel. 62640
EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK V TRSTU
JAVITA
MOTOR JAWA 350
Ključi v roke 1.500.000 lir
MOTOBECANE
razni modeli
TAKOJ
NA RAZPOLAGO
ZLATARNA URARNA
«Svizzera»
dl A Sorace
SEIKO
DOXA
T R S T
Ulica S. Spiridione 12 Tel. 60-252
DRAGULJI
IZREDNA MAJSKA PRODAJA OD 8. DO 31. 5. 82

CONCESSIONARIA AUTO RICAMBI VENDITA ASSISTENZA TRIESTE 34147 trieite vi* caboto 22 mtrjd Tel. UH. 820484 Off. 823065 Mag.823418
CARVAT s p. a.
Ulica Caboto 22
uradi tel. 820484 — meh. delavnica tel. 823085 —
skladišče tel. 823415
Razstavni prostor v Ul. Raffineria 7/c
CARVAT nudi vsem svo|lm klientom, ki v tem roku kupilo nov avtomobil alfa romeo: stanovan|e v na|em za 1 teden pri mor|u ali v hribih za 2 ali 3 osebe, ali |adralno desko, ali enoletno zavarovan|e RC, ali 200 litrov bencina.
■ OSfi/s///’ k
i/f	~
.//'j/
M/6/W7
TRST drevored Campt Eli«! vogol ui.d^lvlano e □
POPUST 33% - PLAČAŠ 2 VZAMEŠ 3 EDEN JE ZASTONJ
koruzno olje olita
1 liter
po 2190 lir, 3 litri lir
4380
vložene gobe merlini
285 g
po 1620 lir, 3 kosi lir
3240
10 kock liebig
odločen ali nežen okus
po 690 lir, 3 škatje lir
1380
zelene oljke la colombe v vazi 370 g	po 810 lir, 3 vaze lir	1620
tun rio mare s fižolom ali z grahom no g	po 975 lir, 3 kosi Ur	1950
4 hrenovke wiiber 100 g	po 510 lir, 3 ovitki lir	1020
«tortellini / raviolini> 250 g	po 920 lir, 3 ovitki lir	1840
kava bossanova v vrečki 200 g	po 1490 lir, 3 vrečke Ur	2980
bomboni ambrosoli v vrečki so g	po 370 Hr, 3 vrečke Hr	740
colussi gran rubino 360 g	po 860 lir, 3 škatle Hr	1720
spalmella v kozarcu 190 g	po 990 Kr, 3 kozarci lir	1980
pivo kenner M. 3 stekleničke po 1/3 0	3 steklenička 1150 Hr, 9 stekleničk Nr		2Štib
brandy napoleon riserva 75 cl	po	3675 Hr, 3 steklenice Hr	7350
whisky vvinston 5 let	A 75 cl	po 6150 Ur, 3 steklenice Hr j?		I2300
abrasivo scala veliki formal z limono	po 690 lir, 3 kosi Hr	1380
naftalin kroglice 300 g	po 480 lir, 3 kosi Hr	960
milo cadum 270 g	«duetto bagno> po 820 lir, 3 kosi Hr	1640
CENE
DRUŽINSKE
ZALOGE
pozor na cene družinske zaloge!
so zelo ugodne cene, ki omegočajo velik prihranek pri nabavi artiklov za celotno družino
semensko olje topazio
5 litrov lir
4940
riž maratelli erik	5 kg Kr 1]	1990
10 paketov sladkorja	vsakpolkglir S	1850
frollini bea velika škatla	.... .. 7 2800 g lir J	1995
milo perla belo	g kos#v 2400 g nr 2	1800
	^	*	KAROSERIJA liRilll	♦	MEHANIČNA DELAVNICA V/IlVIV/	^	CESTNA POMOČ
anusa	
Poverjeni predstavnik m mehanična delavnica	PADRIČE - TRST - 226161
Prodaja novih in rabljenih avtomobilov — SERVIS	
10 banana
z 2000 Kr na
1600
10 muchacho
z 2900 lir na
10 ghiacciolo
z 1450 lir na
2520
1160
10 fortunello
z 2900 nr na
2320
4 tortic
z 2550 lir na
2040
AVTOMOBILIZEM
DIRKA ZA VN BELGIJE
Pod vtisom Villeneuvove smrti zmagal-Watson pred Rosbergom
Kanadčan je preminil za posledicami sobotne nesrečo - Dirkači niso pokazali večjoga sočutja * Lauda zbrisan s končne lestvice
Nedeljska peta dirka avtomobilov formule 1 v Zolderju v Belgiji je potekala pod vtisom smrtne nesreče, katere žrtev je bil znani ferrarijev pilot Kanadčan Gilles Villeneuve. Kljub sobotni smrti pa so dirkači vseeno tekmovali, ne da bi se mnogo ozirali na usodnost trenutka ali pa razmišljali o pomanjkljivih varnostnih ukrepih na dirkalni stezi. Še cvetja niso prinesli ponesrečenemu Kanad eanu. nanj so se spomnili le po dirki. Današnji vrtoglavi in donosni svet formule 1 pač ne pozna čustev, gre 7.6. prireditev, okrog katere je preveč vsakovrstnih interesov, d' bi človekovo življenje še kaj pomenilo.
Villeneuve se je ponesrečil na sobo nih poskusnih vožnjah, ko je skušal osvojiti najboljše izhodiščno metlo za nedeljsko dirko. Točno ob
13.30,	sedem minut pred koncem u-radnih preizkušenj, pa je prišlo do usodnega dogodka. Villeneuve je zasledoval čim ugodnejši čas. na nekem delu proge pa mu je stal spredaj Nemec Mass, ki se je skušal umakniti na desno, da bi pustil Kanadčanu prosto pot. Le ta pa je za čel prehitevati na isti strani, s prednjim levim kolesom ferrarija je »za-jahal* zadnje desno kolo marcha, tako da je bilo trčenje ob 260 km na uro neizbežno. Kerrarija je vrglo v zrak. Villeneuve pa je kot peresce zletel šc na sedežu čez vso cesto in udaril v plastični diog, ki je držal varnostno mrežo. Takoj je bilo jasno, d . jc vse končano, saj se je pilotu glava skoraj odtrgala od ostalega telesa. Pomoči ni bilo več, kljub hitrim posegom, tako da je Kanadčan preminil v bolnici ob 21.12. Za seboj pušča ženo in dva otroka.
In v takem vzdušju, ki pa je bolj zadevalo televizi jsko občinstvo, ki je večkrat videlo na malih ekranih incident, se je začela nedeljska preizkušnja v Zolderju, ' i je kljub vsemu poskrbela za nekaj prvovrstnih presenečenj. Najprej je takoj po startu povedel Arnoux, njegov renault pa je zdržal na čelu samo štiri kroge, saj je kmalu imel vrsto tehničnih težav, kot po drugi strani tudi renault Prosta, ki še vedno vodi na lestvici za svetovno prvenstvo. Vodstvo je tako prevzel Rosberg, kateremu je sledil Lauda na mclaren u. Od takrat je dirka tekla bolj lagodno in zdolgočaseno, če izvzamemo nekatere odstope. Niti divja dirka Watsona ni segrela gledalcev, pa čeprav je An-pVŽ prehitel svojega tovariša Laudo. V zadnjih osemnajstih krogih pa preobrat: VVatson je začel s svojim rnilarenom zniževati zamudo, stalno sef jfc bližal Rosbergovemu william.su,
ki je imel težave z zavorami in zadnjimi gumami. Vse je bilo v pričakovanju končnega razpleta: in res, dva kroga pred ciljem je Watson dohitel Rosberga, ta je povrh napravil še hudo napako, tako da ga je Anglež prehitel in si zagotovil prvo mesto, medtem ko je bil Finec drugi. Kot tretji je privozil na cilj Lauda. tu pa presenečenje — žirija je Laudov mclaren diskvalificirala, ker je ugotovila, da tehta dva kilograma manj od predvidene regulamentar-ne teže, tako da Laude ni zaslediti niti v končni razvrstitvi,
VRSTNI RED
1.	Watson (VB) mclaren. ki je prevozil 298 km v 1 uri, 35’ 41" 995 s poprečno hitrostjo 187 km na uro.
2.	Rosberg (Fin.)	po	7"268
3.	Cheever (it.) t lbot po 1. krogu
4.	De Angelis (It.) lotus po 2. krogih
5.	Piquet (Braz.)
brabham	po	3.	krogih
6.	Serra (Braz.)
fittipaldi	po	3.	krogih
Lestvica za svetovno prvenstvo 1. Prost 18 točk; 2. Matson 17: 3. Rosberg 14; 4. Lauda 12; 5. Alboreto 10; 6. Pironi 10; 7. Reutemann fi itd.
NOGOMET
POKAL POKALNIH PRVAKOV
Jutri finalna tekma
BarceloM-Slandard
Liege
V okviru tekmovanja za pokal pokalnih prvakov bo jutri v Barceloni finalna tekma med istoimensko enajsterico in Standardom iz Liega. Ob tej priliki je predviden izkupiček kakih dve milijardi lir, kar je vsekakor rekord v okviru teh tekmovanj. Tekmo si bo namreč ogledalo kar 125 tisoč gledalcev, na istem terenu pa bodo čez dober mesec odigrali otvoritveno tekmo svetovnega prvenstva.
Barcelona je v jutrišnjem srečanju favorit, ker igra pred domačim občinstvom in ker razpolaga s prvovrstnimi nogometaši, tako da imajo Belgijci le malo možnosti za presenečenje. Kaže, da bo tekmo neposredno prenašala tudi italijanska TV.
KOLESARSTVO
DIRKA ALPE ADRIA
V. MARN KONČNI ZMAGOV ALK
V zadnji etapi najboljši Sovjet Čerardov - Sava ekipno najboljša
LJUBLJANA - Mladi, komaj 19-letni Kranjčan Vlado Marn je presenetljivi zmagovalec letošnje 16. mednarodne kolesarske dirke Alpe - A-dria. Mladi Kranjčan je oblekel rumeno majico po peti etapi v Kranju, ko je privozil skozi cilj za Pavličem (Rog Ljubljana), a pred klubskim tovarišem Lampičem.
Končni zmagovalec letošnje izredno naporne etape, saj so kolesarji vozili dve etapi skozi domala vse štiri letne čase — ob dežju, megli, vetru, sem in tja se je prikazala tudi kakšna snežinka — je v zadnji etapi naskok še povečal pred nekaterimi nevarnimi zasledovalci z odlično vožnjo na kronometer od Kranja do Tacna. Bil je namreč odličen drugi za Čerardo-vom iz Tbilisija in zastal samo za pičlih 8 sekund. Uspeh domačega kolesarja pa so dopolnili še Janez Lampič (Sava Kranj), Jure Pavlič (Rog Ljubljana) ter Andrej Žavbi (Rog. Lj.), ki je bil končni zmagovalec letečih ciljev. Poudariti velja še velik uspeh kranjske Save, ki je slavila tudi v ekipni konkurenci. Na o-dličnem drugem in tretjem mestu sla češkoslovaška kolesarja Mašek in Berka. Prvič so letos nastopili na tej dirki tudi zastopniki iz SZ, in sicer ekipa iz Tbilisa in njihov kolesar čerardov je osvojil več kot dobro 4 mesto na končni lestvici. Odlično se je držal tudi Tržačan Riccardo Tar-

NOGOMET
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
Za državni naslov še dodatna tekma?
Juventus je igral neodločeno doma, Fiorentina pa jo zanesljivo premagala moštvo Udineseja * Na spodnjem delu lestvice šo nekoliko zapleteno
Tudi predzadnje kolo italijanske ga prvenstva ni rešilo vprašanja: Juventus ali Fiorentina? Turinča-nom ni uspelo na domačem igrišču premagati Napolija, Fiorentina pa je z veliko lahkoto odpravila videmskega prvoligaša, tako da sta obe ekipi ponovno skupaj na čelu lestvice.
V prihodnjem kolu bosta obe e kipi igrali v gosteh proti nasprotnikoma, ki sta sicer neugodna, toda menimo, da bi morala tako Juventus kot Fiorentina premagati še zadnjo oviro. Ce bo tako, bo o letošnjem državnem prvaku odločala dodatna tekma med omenjenima e-kipama. Menimo, da je ta rešitev še najbolj pravična, saj sta obe e-kipi dokazali, da sta si enakovredni,
Predzadnje kolo pa je dokaj razrešilo položaj na dnu- lestvice. Kot kaže, bodo izpadli iz lige Como, Mi-
MMiiMMiimniMiimMimuiiHmiiiiHimimiiiiiHMniHiiiMaimiMiiiiitiiiuMitiiiMiiiiitiaiMtiiMiMMNMimMMi
VATERPOLO
^Turnir prijateljstva»
Tržačani pred Rečani
S turnirjem v Trstu se je končala i šampion niza zmage kot na tekočem letošnja mladinska prireditev v va- traku, tokrat si je privoščil prvo me-tei polu za »Turnir prijateljstva*, na — —--A ’	°°n''
kateri so nastopila štiri moštva (va-1 terpolisli do 16 let), in sicer dve iz Trsta (Triestina in Edera) ter Triglav iz Kranja in Primorje z Reke.
Zmagovalec letošnjega turnirja je moštvo Triestine, ki je sicer v nedeljo v zadnji tekmi izgubilo proti ekipi i-eškega Primorja, Tržačani pa s<J'bili na prvem turnirju na Reki daleč najuspešnejši, tako da tudi z enim porazom si niso mogli zapraviti prvega mesta.	}-" ”
Na drugo mesto se je uvrstilo Primorje. ki je v poslednjem srečanju po dokaj lepi in izenačeni tekmi premagalo Triestino. Rečani pa so iz Trsta odnesli se en pokal, to je za najboljšega igralca turnirja, ki ga je zasluženo prejel Stokič.
Triglav iž Kranja je V nedeljo poskrbel za lep podvig, saj je igral neodločeno proti Primorju, nato pa je še zanesljivo premagal najslabšo ekipo tega turnirja, tržaško Edero. Žal. pa so vaterpolisti iz Kranja izgubili tekmo prot* Triestini b-ez borbe, ke so prepozno prišli na tekmo.
Turnir prijateljstva je tudi letos na splošno uspel. Kot pa nam je dejal predstavnik Triglava, bi lahko ta prireditev zajela še večje število moštev, kar bi bilo za mlade vaterpoliste še kako spodbudno in tudi po-treboo. Mladi vaterpolisti tako v Trstu kot v Sloveniji in na Hrvaškem nimajo večjih možnosti, da bi pogor sto igrali. Le z igranjem pa si lahko naberejo potrebnih izkušenj.
IZIDI TURNIRJA V TRSTU Sobota: Primorje - Edera 20:7: Triestina - Triglav 6:0 (brez borbe) Nedelja: Triglav - Primorje 6:6; Triestina - Edera 15:3; Triglav -Edera 11:5; Primorje - Triestina 11:10
Končna lestvica
1.	Triestina 10: 2. Primorje Reka 9: 3. Triglav Kranj 5: 4. Edera Trst brez točke, (bi)
TENIS
Jugoslavija v drugem kolu
VARAŽDIN — Jugoslovanska teni ška reprezentanca si je z zmago nad Norveško priborila pravico do na-stppa \ drugem kolu tekmovanja za Davisov pokal. Jugoslovani so svoje nasprotnike premagali s čistim; 5:0, glavna junaka srečanja pa sta bila Ostoja in živojinovič. V naslednje kolo sta se poleg Jugoslavije, uvrstili tudi reprezentanci Portugalske in Grčije.
sto na mednarodnem turnirju asov v Forest Hill.su. Lendl je v finalu v manj kot petdesetih minutah od pravil Američana Dibbsa s 6:1, 6:1. ■lcdleni ko je v polfinalu premagal Argentinca Clerca s 6:2, 7:5. Dibbs pa je v polfinalu napravil senzacijo, ko jc izločil Američana McEnroa s 7:6. 6:3. McEnroe je igral slabo, tudi zato, ker ima težave s poškodbo na gležnju.
KOLESARSTVO
Hinaultu dirka na kronometer
NEUCHATEL — Bernard Hinault je spet v središču pozornosti, saj je njegova sobotna zmaga v etapi na kronometer v okviru dirke po Ro-mandiji utišila marsikatere skeptike, ki so menili, da francoski as ni nared za italijanski «Giro*.
Sicer pa je končni zmagovalec dirke Norvežan Wilmann, ki je na končni lestvici prehitel Šveda Pri-ma, Italijana Con*inija in Hinaulta.
lan in verjetno Bologna. Milanu ni uspelo premagati Torina, tako da je njegova pseda takorekoč zapečatena. Bologni pa je sicer uspelo premagati Inter, toda glede na to, da sta tudi Genoa in Cagliari zmagala, je njen položaj še vedno zelo težak, saj Cagliariju in Genovi zadostuje še točka, da se matematično rešita. V pokalu UEFA pa bo prihodnje leto verjetno igrala Ro ma.
IZIDI 29. KOLA
Avellino - Cagliari	1:4
Bologna - Inter	3:1
Como - Cesena	2:1
Fiorentina • Udinese	3:0
Genoa - Catanzaro	2:0
Juventus - Napoli hWiWr Torino	0:0
	0:0
Roma - Ascoli	2:1
.. "i LESTVICA.
Juventus, Fiorentina 44; Rema 36; Napoli 34; Inter 33; Ascoli 30; Catanzaro 28; Česen a, Avellino 27; Torino. Udinese 26; Cagliari, Genoa 24; Bologna 23; Milan 22; Como 16.
PRIHODNJE KOLO (16.5.)
Ascoli - Bologna; Cagliari - Fiorentina, Catanzaro - Juventus, Ce-sena - Milan, Inter - Avellino, Na-poli - Genoa,. Torino - Como, Udinese - Roma.
2.	ITALIJANSKA LIGA
IZIDI 33. KOLA
čini z 2:0. Tekma je bila v prvem polčasu lepa in hitra, Jugoslovani so prevladovali na igrišču, izkazali pa so se v neučinkovitosti, saj so zapravili vsaj pet stoodstotnih priložnosti. Romuni so sicer dokaj srečno povedli v 38. min. z golom Vojtusa, večjih priložnosti pa niso imeli. V drugem polčasu pa se je slika popolnoma spremenila: Jugoslovani so igra li zelo neambiciozno, kot bi bili na izletu, Romuni pa so svoje napore kronali še z enim zadetkom, ki ga je j v 75. min. dosegel Nicsa.
Na splošno so Jugoslovani zapustili bled vtis in Miljanič lx> imel veliko preglavic, da lahko koga <d nastopajočih vključi med 22 za Španijo. Si cer pa je Jugoslavija nastopila v po stavi: Vlak (Pudar),*- Hadžiči Obra-dovič, Živkovič. Borovnica, Drižič, Z. Marič, Bručič, D. 'Savič, (Majsto-rovič), B. Džurovski, Mlinarič.
lao, ki je obtičal na devetem mestu. Potem ko je Italijan Moravio Piane-conda nekaj dni nosil rumeno majico, je povsem odpovedal na kratki e-tapi od Borovelj do Kranja, zašel v krizo in zdrknil močno navzdol na končni lestvici.
IZIDI
4.	etapa (Vlllaorba - Borovlje 153 km
1.	Somogyi (Bupimpešta) 3.24'52 s poprečno hitrostjo 39,520 km na uro;
2.	Cerri (Fossano) po 3'; 3. Szucs (Budimpešta); 4. Kasakov (Tbilisi);
5.	Vida (Domus) vsi po 3’19’Mv
5. etapa (Borovlje - Kranj 41 km) 1. Pavlič (Rog); 2. Marn (Sava);
3.	Lampič (Sava) vsi 1.10’41” s poprečno hitrostjo 34.890 km na uro; 3. Berka (Inter B "a1 i slava); 5. Wolf (Liechtenstein); 6. Mašek; 7. Klepar-nik (oba Bohumin) vsi 22" zaostanka
Zadnja etapa na kronometer (Kranj - Tacen 28 km)
1. Čerardov (Tbilisi) 35’50" pop. hot. 47,070 km na uro; 2. Marn (Sava) po 8"; 3. Lampič (Sava) po 55”;
4.	Tarlao (Carnica) poTOS"; 5. Cla-vedetser (Lieeht.) po 1*09; 6. So-mogyi (Budimpešta) po 1'33”
Končni vrstni red 1. Mam (Sava) 14.31'47”; 2. Mašek (Bohumin) po 1*41”; 3. Berka (Inter Bratislava) po 2’02; 4. čerardov (Tbilisi) po 3’41”: 5. Lampič (Sava) 4'16”;	6. Clavaditsher
(Lieeht.) 4'21”; 7. Pavlič (Rog) 5’24"; 8. Kleparnik (Bohumin) 5’31”; 9. Tarlao (It.) 6’U”; 10. Pianegonda (Corbettese Milano) 6'46”
Ekipno
1. Sava Kranj; 2. Bohumin ČSSR;
3.	Inter Bratislava ČSSR; 4. Tbilisi SZ; 5. Liechtenstein
Moser pred vsemi
MONTECATINI - Večkratni italijanski kolesarski prvak in eden najboljših kolesarjev v Evropi France-sco Moser prihaja v vrhunsko formo. To dokazuje tudi njegova sobotna zmaga na krožni dirki po Toskani, kjer ie Moser prispel sam na cilj z več kot 3 minutami prednosti pred drugouvrščenim Baronchellijem. Vsekakor sr to dobri obeti za «Giro», ki se bo začel v četrtek.
Arroyo končni zmagovalec
Španec Angel Arroyo je končni zmagovalec krožne dirke po Španiji,
MOTOCIKLIZEM
SP V MOTOKROSU
Belgijec Everts prvi v Orehovi vasi
OREHOVA VAS — Belgijec Harry Everts je zmagovalec pete preiz-
kušnje za svetovno prvenstvo motokrosa v razredu 125 ccm. ki je potekala pod obronki Pohorja. Največja letošnja spomladanska motoristična prireditev v Sloveniji je lepo uspela, saj se je kljub muhastemu vremenu ob progi zbralo nad 10 tisoč gledalcev.
Po sobotnih kvalifikacijah se je pa glavno nedeljsko dirko uvrstilo 40 dirkačev iz 15 držav, med njimi tudi Jugoslovan Bernard Urbanija. V prvi vožnji je že po startu prišlo do množičnega padca, katerega žrtev je bil tudi vodilni v skupni oceni za SP Belgijec Gebocrs, tako da se je oddaljila trojica, ki so jo sestavljali Italijana Maddi in Rinal-di ter večkratni svetovni prvak E-verts. Prvo vožnjo je osvojil prav Belgijec. V drugi vožnji je spet najbolje starta] Italijan Rinaldi. kateremu so tesno sledili vsi favoriti. Kmalu se je v ospredje prebil Belgijec Velkeneers, ki vodstva ni izpustil vse do konca in se je tudi v skupnem seštevku za SP prebil na prvo mesto. Drugi v drugi vožnji je bil njegov rojak Everts, ki je tako zmagovalec letošnje prireditve v Sloveniji.
Vrstni red za svetovno prvenstvo je zdaile tak: Velikeneers 104 točk, Geboers in Rinaldi 83, Maddi 76, Everts 73 itd.
V MALI DVORANI PROSVETNEGA DOMA NA OPČINAH
Predavanje dr. Pavloviča
Tudi tokrat, žal, udeležba naših trenerjev ni bila zadovoljiva
V petek zvečer je imel v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah zanimivo predavanje dr. Mi-lutin Pavlovič, ki predava na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani. Po predavanju prof. Draga Ulage je bilo to drugo in temu bodo sledila še številna druga, ki jih je pripravilo ZSŠDI za naše trenerje in športne delavce.
Tudi tokrat moramo poudariti, da odziv naših trenerjev ni bil najboljši, kar sami stroki ni v prid in še toliko bolj dobra spodbuda za trenersko delo, ki postaja vse bolj zahtevno iz številnih zornih kotov. Poleg tega pa je bila tema dr. Pavloviča izredno zanimiva, saj bi mo ral biti osveščen o novih prijemih in izsledkih pri osnovah športnega treniranja in metodah vsak trener, ker edino tako lahko pričakujemo še večji razmah,. in uspehe naše telesne kulture, i ■■	:
Ob prvem obisku pri nas bi moral dr. Pavlovič predavati o «Metodali športnega treniranja* toda prvi večer je! izkoristil, da je poslušalcem povedal nekaj več samo o «Teoriji športnega treniranja* in najavljena tema to na vrsti v petek, 21. t.m.
Predavatelj je poudaril, da danes prihaja pri samem športu do prave znanosti. S testi pridemo do merskih instrumentov, ki zanimajo in so izredno važni tako za teoretike
V ORGANIZACIJI ŠPORTNE ŠOLE
Na sobotni reviji skoraj 135 otrok
kot tudi praktike. Sam test se prične pri razgovoru in seveda še z drugimi meritvam, kar je osnova za začetno stanje pri treniranju ali, kot se strokovno imenuje, načelno stanje, ki nas pelje do finalnega stanja.
Če prve informacije niso dobre, delamo preveč na pamet in si ne moremo ustvariti smotra in ne poznamo značilnosti vsakega posameznika ali skupine, šele ko to spoznamo, se prične transformacijski proces preko vadite ali treniranja.
V svetu danes dobro poznajo glavne činitelje, ki so dominantni za uspeh v določeni športni panogi. Pri treningu samem je najprej važna vsebina, kaj treniramo. Ali smo pri sami pripravi treninga upoštevali glavne činitelje, kako torno trenirali ter kakšen bo obseg samega treninga. Zadnje čase se obseg treninga povečuje pri vseh športnih panogah celo pri sprin-lerjih. To pomeni pri procesu treniranja je količina energetske komponente občutno v naraščanju, pri informacijski komponenti pa prihaja pri vadbi vse bolj v poštev situacijska, kar pomeni, da trening, in to predvsem pri športnih igrah, vs« bolj približamo igralni situaciji.
G. Furlančič
NOGOMET
3. ITALIJANSKA LIGA
Na stadionu «1. maj* v Trstu to v soboto, 15. maja spet živahno. Odvijala se to namreč 1. revija najmlajših telovadcev in to predšolskih otrok, ki vadijo v Športni šoli. Letos poteka tretje leto, odkar so ustanovili oddelke za predšolske otroke. Napočil je čas, da Športna šola samostojno priredi revijo najmlajših, kakor je že v tradiciji za osnovnošolske otroke z otroško olim-piado, ki bo tudi letos konec maja. Cilj revije je Športna šola, da pokaže ožjim sorodnikom in ostalim prijateljem otrok rezultate svojega celoletnega dela ‘z vsemi skupinami. Rezultati pa niso tekmovalnega značaja.
Program to obsegalMnastop otrok od 2. do 6. leta starosti, ki bodo prikazali del običajne vadbene ure. Na vrsti bodo igrice,!C!Ki;so otrokom tako priljubljene, premagovanje o-
.Cavese - Bari	0:0
Palermo Brescia	2:0
Lecce - Catania	2:1
Piša - Lazio	1:1
Cremonese Pescara	3:1
Verona - Pistoiese	2:1
Spal - Rimini	0:0
Reggiana Sampdoria	1:1
Foggia - Sambenedettese	0:3
LESTVICA	
Verona, Sampdoria, Piša 41; Bari	
* Lendl »pet zmagal s
t NEW YORK — Ivan Lendl je ponovno slavil. Ta češkoslovaški teniški
39; Varese, Palermo 38; Perugia, Lazio 35; Sambenedettese, Cavese, Catania 33; Pistoiese, Lecce 32; Reggiana 30; Foggia, Brescia 29; Rimini, Cremonese 28; Spal 27; Pescara 16. Varese in Perugia sta odigrali tekmo manj.
Poraz Jugoslavije B proti Romuniji
ALBA IUL1A — V prijateljski nogometni tekmi B reprezentanc Romunije in Jugoslavije so zmagali doma-
MiiiiiiiiiiiMiiMMitMiniiiMiMiiimiiiiniiiiiiiiiiNiMiiiifiiimiiiuMiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiitimMMiMHMMiiMiiiiuiiimiiiiiiiiMiimiiiiiiiitiiiiMHMiiiiimTiiimiiitiiiiiiiiiiif
NA PETKOVEM OBČNEM ZBORU ŠI GAJA IZ PADRIČ IN GROPADE
K. Grgič: Z zadovoljstvom se iahko ozremo na naše preteklo petnajstletno delovanje
Pri društvu uspešno delujejo tri sekcije, no 30 met na, teniška in balinarska
»Naše društvo je mlado, saj je bilo ustanovljeno šele pred petnajstimi leti, vendar lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je v tem času izpolnilo naloge, ki si jih je zadalo,* je na petkovem občnem zboru ŠZ Gaja. ki je bil v prostorih osnovne šole »K. D. Kajuh* v Gropadi, uvodoma poudaril predsednik društva Karel Grgič.
V svojem posegu je predsednik Grgič nato podal kratek pregled delovanja ŠZ Gaja ki sedaj šteje 200 članov. Omenil je vprašanje objektov, glede katerih je društvo res veliko naredilo, kot je tudi v veliki meri odpravilo kampanilizem med obema vasema, ki ga ni več čutiti v taki meri kot v preteklosti. Zaustavil se je tudi ob finančnih težavah, ki jih ni malo, vendar je pri tem pripomnil, da z optimizmom gleda v prihodnost, saj so odborni-
........................................n..............................................................
PO NEDELJSKI ODLOČILNI TEKMI
nogomet
Pro Gorizia zaslužena v C ligi
Pro Gorizia — Opitergina 1:1
(0:1)
PRO GORIZIA: Calligaris, Grazzo-lo, Marassi, Lazzara, Sabbadin, Co-misso, Codarin, Zanetti, Colomto, Truant (Bertoia), Modestini (Fale-sciiin).
OPITERGINA; Gurian, Patron, Marcelli (Davanzo), Cagnin, Costel-da, Nobile. Colla, Amadio, Casetta, Faloppa, Žigoni.
SODNIK: Bettini iz Forlija
STRELCA:	Amadio v 45. min.;
Lazzara v 51. min.
Po 28 letih amaterskih prvenstev je Pro Gorizia ponovno med profesionalci. Za ta velik uspeh gre pohvaliti vso ekipo in vodstvo s predsednikom Zaninom na čelu, ki so skozi, vse pr venstvo pokazali, da so najmočnejše moštvo. Zanimivo je namreč, da je Pro Gorizia vodila na lestvici že od prvega kola in to vodstvo obdržala do zadnjega. Vsekakor dokaz solidnosti goriške ekipe.
Čeprav je vreme bilo malo naklo njeno, se je na Rojcah zbralo več kot
2.000	gledalčev, ki so burno navijali za domačine. Več pa je bilo tudi navijačev iz Oderza. ki so prišli navijat
za svoje, ki, če so želeli napredovanje, so morali zmagati za vsako ceno (Opitergina je namreč imela točko zaostanka za Goričani).
Odločilno srečanje se je pričelo v znamenju enakovrednosti. Razvidno je bilo, da obe ekipi se nista hoteli izpostaviti napadom nasprotnika. Po začetnih minutah pa so gostje za-čeU oštreje pritiskati, saj je bil njihov cilj zmaga. Predvsem po zaslugi dveh bivših prvoligašev Falop-pe in Zigonija, je Opitergina pripravila Goričanom nekaj nevšečnosti pred Calligarisovimi vrati. Ob izteku srečanja pa sta se Pro Gorizii ponudili dve dobri priložnosti za gol.
Prednostni zadetek za goste pa je padel prav v 45. minuti po zaslugi Amadia. ki pa si je pred strelom popravil žogo z roko. Sodnik očitno tega ni videl.
V drugem polčasu pa je srečanje z.gdobilo na borbenosti in odločnosti. Goričan* so namreč dobro vedeli, da tak rezultat bi jih ne popeljal v C2 ligo, zaredi česar so začeli napadati z vsemi svojimi močmi. In rezultati so bili že tu. V 6. minuti je namreč Lazzara z lepim strelom ukanil vratarja Opitergine. Odtlej pa se je go-
ste polastila živčnost, tako da so o-pravili več grobih napak nad Goričani. V sled tega so bile tudi sodnikove odločitve pravilne, saj je izključil 4 igralce (3 iz vrst gostov ter enega Goričana) ter 6 opomnil.
Tudi zaradi številčne manjvrednosti je Opitergina skušala priti do drugega gola le z nepovezanimi akcijami; Goričani pa so dobro izkoristili praznino v obrambi in s hitrimi protinapadi prišU do gostujočega vratarja, kjer pa so se slabo izkazali.
Ob končnem žvižgu pa je bilo veselje v goriškem taboru nepopisno, številni navijači so z zastavami in napisi obkolili igralce in vodstvo ter pričelo se je slavje.
V slačilnicah so bile scene veselja med Goričani velike. Predsednik Za-nin ni hotel dajati nobenih izjav za naslednjo sezono, trener Burlando pa je prvenstvo ocenil kot izredno težko, zmagala pa je ekipa, ki je največ pokazala. Istega mnenja je bil tudi igralec Opitergine Žigoni (to je bila njegova zadnja tekma!, ki je povedal, da si je srečanje zaslužila zmagati njegova ekipa, prvenstvo pa Pro-Gorizia, saj je bila v 30 tekmah najboljša. (Rudi Pavšič)
ki mladi in globoko občutijo, da delajo za svojo stvar.
V poročilu upravnega odbora je nato tajnica Magda Gojča nanizala pregled delovanja v zadnjih dveh letih, in sicer pri nogometni, teniški in balinarski sekciji. Pri nogometu sta v sezoni 1980/81 delovali začetniška in članska ekipa (zadnja je nastopala v 3. AL, kjer ji je za las spodletelo napredovanje). V letošnji sezoni so začetnike zamenjali naraščajniki, članska e-kipa pa je tudi na dobri poti, da si pribori prestop v višjo ligo, kar bi društvu seveda ob velikem zadoščenju naložilo tudi novih obveznosti.
Pri teniški sekciji, ki razpolaga z dvema igriščema (na žalost nepokritima) je trenutno okrog 100 članov, od katerih deset redno tekmuje, in trije mladinci. Gojčeva je pri tem dejala, da bodo verjetno že letos začeli z gradnjo še tretjega teniškega igrišča.
Precej aktivna je tudi balinarska sekcija, v katero je vpisanih okrog 20 igralcev.
Tajnica Magda Gojča je še naglasila, da bodo v okviru praznovanj 15-letnice ustanovitve društva priredili več,jo manifestacijo s športnimi turnirji in kulturnim sporedom.
Sledilo je blagajniško poročijo Mire Grgič, iz katerega je razvidno, da se tpdi to naše društvo ubada s precejšnjimi finančnimi težavami, zatem pa je Karel Guštin v imenu nadzornega odbora dal razrešnico staremu odboru.
Po volitvah novega odbora so s« na občnem zboru, katerega je v i-menu športnega združenja Sloga leden od njegovih ustanoviteljev je tudi Gaja) pozdravil predsednik Josip Grgič, načeli razne praktične probleme, kot npr. odkup nekega zemljišča, vprašanja okrog teniških igrišč, dotrajane mreže in obnovitve travnate podlage na nogometnem igrišču in še zlasti morebitnega pre-
stopa članske nogometne ekipe v višjo ligo ter poudarili, da treba večjo pozornost nameniti rekreacijski dejavnosti. Vsa ta vprašanja sedaj čakajo novi odbor, ki se to na prvi seji sestal v ponedeljek, 17. t.m. ob 21. uri v prostorih Gozdne zadruge.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Borovci zmagali
IZIDI 25. KOLA Stella Azzurra - CUS	95:69
Barcolana - Ferroviario	82:64
Polet - SGT	64:68
Kontovel - Z&S	neod.
Scoglielto - Časa del Frigo 88:84 Inter Milje - Bor	85:92
Don Bosco - GMT	84:75
ZAOSTALI SREČANJI Ferroviario - Bor	100:76
Z&S - Polet	85:75
LESTVICA
Scoglietto 42: Ferroviario 38; Barcolana 34; Z&S in Don Bosco 30; Stella Azzurra 28; SGT, GMT in Bor 26; Kontovel, Časa del Frigo 20; Polet 16; Inter- Milje 10; CUS 0
vir, raznovrstne spretnosti, posnemanje živali, gimnastične vaje z orodjem ali brez in izvajanje z glasbo. Vsaka skupina to torej pokazala nekaj svdjega, tako da živahnosti, spontanosti, smeha in dobre volje res ne bo manjkalo.
Taka oblika srečanja se je zdela organizatorjem najbolj primerna in s strani otrok čustveno najbolj doživeta. Videli smo namreč preveč prireditev, pri katerih so se otroci dolgočasili, ker program ni bil prilagojen njihovemu znanju in ga čustveno niso doživljali. Smoter organizatorja je neprisiljeno in sproščeno izvajanje raznih vaj in igric, kot pač delajo pri rednih vadbenih urah	* -*», .mi •»> ■
______g fh* t. i- ._____<v >*v 'v i
sP°,r.fJ)a Mi TrsJh P
prireja REVIJO NAJMLAJŠIH, ki bo v soboto, 15. maja, ob 15. nri na stadionu »Prvi maj* v Trstu, Vr-delska cesta, 7.
Sodelujejo vse skupine predšolskih otrok, ki vadijo v športni šoli.
Vabljeni!
Na reviji to prisotnih 9 skupin (približno 135 otrok). Kot prva se bo predstavila skupina najmlajših ■srnini* telovadcev starih 2 do 3 leta, ki vadijo skupno s starši. Sledile bodo naslednje skupine: Dijaški dom, škedenj, Ul. Conti, Greta, Sv. Jakob, Barkovlje, Sv. Ivan, revijo to sklenila skupina iz Milj.
Na revijo bodo vabljene tudi ravnateljice, ravnatelji in vzgojiteljice otroških vrtcev, ki sodelujejo v Športni šoli. Organizatorji Športne šole so hoteli tako izkoristiti to priložnost za srečanje z osebjem otroških vrtcev. Le-temu se moramo namreč zahvaliti za sodelovanje in razumevanje, saj se vadbene ure odvijajo v glavnem med rednim urnikom vrtca.
V prostorih «1. maja* bodo razstavljene tudi fotografije, ki so jih posneli starši med vadbenimi urami.
Starši naj se zberejo ob 14 45 in prepustijo otroke vaditelju oz. spremljevalcu skupine. Otroci naj bodo že oblečeni v običajni telovadni opremi (zelo važna je majica športne šole!). Ob koncu revije pa čaka vse otroke prijetno presenečenje. (L. K.)
Začelo se je poletno prvenstvo Jugoslavije. V prvem kolu so dosegli naslednje izide:
Rijeka - Zagreb	3:1
Velež - Sarajevo	2:3
Željezničar - Slotoda	0:0
Osijek - Vojvodina	2:1
Budučnost - Partizan	1:0
Beograd - Radnički	1:2
Vardar - Teteks	2:1
Odlična igra Tržačanov
4:1
Triestina — Modena
(1:1)
TRIESTINA:	Nieri, Costautini,
Schiraldi, Leonarduzzi, Mascheroni, Marozzi, De Falco, Mitri, Dreolini (22’ Gregorič, 66' Rossi), Zanini, Ascagni.
MODENA:	Minguzzi, Bombardi,
Codogno (75’ Francisca), Tormen, Cresci, Scarabelli, Scarpa, 'Tosetto, Vernacchia (37’ Poli), Aguzzoii, Rabitti.
SODNIK: Testa izPrata. STRELCI: v 1’ Dreolini, v 40* Rabitti, v 58' De Falco, v 74’ Poli, v 76’ in 77’ Ascagni.
Triestina je v nedeljo ponovno dokazala, da ji predvsem po lastni krivdi ni uspelo napredovanje v B ligo, saj je tudi v tekmi z Mo-deno dokazala, da je povsem enakovredna ekipam, ki se sedaj borijo za napredovanje. Res je, da si je po tem porazu Modena verjetno zapravila dober del možnosti napredovanja, toda ne gre pozabiti, da je to res dobra ekipa, ki je doslej doživela le en poraz.
Triestina je igrala res izredno in tekma je bila prava nogometna poslastica. Že v prvi minuti je Dreo-lini izkoristil napako obrambe in ponesel Tržačane v vodstvo. Sledil je učinkovit «pressing» gostov na vrata domačinov, ki pa so v nekaterih protinapadih resno ogrozili vratarja gostov. V tem delu tekme nas je precej navdušil bivši igralec Milana Tosetto, ki je kljub letom dokazal, da je še vedno odličen igralec. Modeni je pred koncem polčasa uspelo remizirati.
V drugem polčasu se je položaj na igrišču precej spremenil. Triestini je uspelo kmalu preiti v vodstvo z zelo lepim zadetkom De Fal-ca. Modena je iztisnila iz seto zadnje zaloge fnoči in remizirala V 74’ minuti po zaslugi Poiija. Tedaj pa se je začel «show* Ascagnija. Najprej je s pravo bombo iz kazenskega strela v tretje premagal nasprotnikovega vratarja, minuto kasneje pa je zelo spretno preusmeril z glavo podajo Leonarduzzi ja in dosegel še četrti gol. Tekma je bila seveda s tem zadetkom končana. Tudi to-, krat je stopil na igrišče Gregorič, ki pa je igral nekoliko pod svojimi sposobnostmi. (I. P.)
IZIDI 31. KOLA AlfSssandria - Sanremese F.mpoli - R.hodense Forli - S. Angelo Mantova - Treviso Padova - Atalanta Parma - Monza Piacenza - Fano Trento - Vicenza Triestina - Modena
0:1
0:0
2:0
3:1
0:1
0:0
2:2
1:2
4:2
LESTVICA
Atatoita 46; Monza 44; Modena 42; Vicenza 41; Triestina 38; Pa-, dova 36: Trento 31; Fano 29; Parma. Forli, Piacenza 28; Treviso 27;, Empoli. Mantova, Sanremese 25; Rhodense, Alessandria 24; S. Angelo 17.

NOVI ODBOR
Karel Grgič, Walter Milkovič, Magda Gojča, Mira Grgič, Boris Rismondo, Karel Gabrieli!, Branko Grgič, Peter Grgič, Ladi Milkovič, Renato Grgič, Maks Grgič, Karel Rudež, Marko Rismondo, Karel Guštin, Silvan Grgič, Severlo Salvi, Vladimir Kalc, Sonja Palčič.
Posnetek z občnega zbora ŠZ Gaja 1» Padrič la Gropada
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NAMIZNI TENIS
NA DRŽAVNEM PRVENSTVU
Bron za Krasovo dvojico
Osvojili sta ga Doljakova in Sedmakova - Miličeva na dobrem 5. mestu
Državno absolutno namiznoteniško prvenstvo, ki se je v nedeljo zaključilo v Livornu, je Krasu navrglo bronasto kolajno ženske dvojice Doljak-Sedmak. Med posameznicami je Miličeva osvojila zadovoljivo 5. mesto.
Tekmovanje v posamični konkurenci je bilo dolgo in naporno, saj so 16 igralk razvrstili v štiri kvalifikacijske skupine po štiri, vsako tekmo pa so igrali na tri dobljene sete. Sonja Milič, ki je imela teoretične možnosti za osvojitev državnega naslova, je imela smolo, da je že v svoji kvalifikacijski skupini naletela na najnevarnejšo tekmico Bevilacquo, ki je bila v Livornu odlično razpoložena in je prikazala svojo najboljšo igro v letošnji sezoni. Njun medsebojni dvoboj je potekal v znamenju zagrizene in tehnično kakovostne igre. Naša predstavnica pa je osvojila le tretji set in je klonila z 1:3. Paola Bevilacqua je v svoji kvalifikacijski skupini premagala še Ursichevo in Stucchije-vo. V finalnem krogu pa je po vrsti porazila še Cergolovo, Vignolovo in Zampinijevo, tako da je povsem zasluženo ponovno segla po naslovu državne prvakinje, ki ga je prvič osvojila pred štirimi leti prav v Trstu. Tržačanka Marina Cergol je pristala na končnem tretjem mestu.
Miličevi Ursicheva in Stucchijeva nista delali preglavic, tako da je zasedla drugo mesto v svoji skupini m je dobila pravico, da se poteguje za uvrstitev od petega do osmega mesta.
Tudi Sonja Doljak je v svoji skupini igrala solidno in je osvojila drugo mesto, saj je premagala Scarto-nijevo in Bocalovo, proti odlični Scampinijevi pa je klonila sicer z 0:3, vendar z minimalno razliko v Posameznih setih.
Sedmakova je naletela na zelo težko skupino in je bila brez moči proti igralkam kot so Strino, Vignola in Busnardo.
V finalnem delu tekmovanja za Osvojitev petega mesta je Miličeva gladko premagala Masijevo, Strino-
					
		11 Ji			i j
1.	—	1.	Old Country	1
Z.	Teofane	1
2.	—	1.	Abe Non	X
Z.	Allieva	1
3.	—	1.	Nashville	1
Z.	Iunco	X
4.	—	1.	Acquista	Z
2.	Aplus	2
5.	— 1. Oyen Va , ^	,	X
2.	Cldonio	Z
4.	—	1.	Rideau Bi	1
Z.	Gorzano	X
KVOTE
IZ — 9.835.600 lir 11 —	430.000 lir
10 —	42.500 Ur
vo in Doljakovo, ki je pristala na osmem mestu, čeprav je proti Stri-novi že vodila z 2:0 v setih, v tretjem pa je bilo stanje 19:19.
V	mešanih dvojicah so vse tri Kraševke, ki so imele za partnerje italijanske igralce, izpadle že v drugem kolu.
V	ženskih dvojicah pa sta Sonja Doljak in Damjana Sedmak nekoliko nepričakovano osvojili tretje mesto. Po odstopu para Milič - Mau-riello (ker se italijanska igralka ni predstavila na igrišču) sta Doljakova in Sedmakova postali nosilki skupine št. 3 ter sta se prebili do polfinala, kjer sta po treh setih igre klonili dvojici Cergol - Scartoni; to
je pa pomenilo osvojitev bronaste kolajne, kar je več kot zadovoljiv dosežek za mladi Krasov par.
V drugi kategoriji je Sedmakova naletela na slab dan in je izpadla že po uvodnih nastopih.
B. S.
TENIS
Svetovni pokal
DUSSELDORF - ZDA in Avstralija sta finalista moštvenega teniškega svetovnega pokala. ZDA so v polfinalu izločile Argentino z 2:1, Avstralija pa Španijo prav tako z 2:1.
BOKS
NA SVETOVNEM PRVENSTVU
Labudovic v polfinalu
Na svetovnem amaterskem boksarskem prvenstvu v Munchnu si je v lahki kategoriji Jugoslovan Labu-dovič z zmago proti zahodnemu Nemcu Schoferju zagotovil uvrstitev v polfinale, medtem ko je v težki kategoriji Sovjet Jagubkin gladko (s 5:0) odpravil drugega jugoslovanskega zastopnika, Peci ja.
Tudi Jugoslovan Buzoli si je že zagotovil eno izmed kolajn. V četrtfinalu je namreč po točkah s 3:2 premagal Bolgara Slavčeva.
Davisov pokal
V tekmovanju za Davisov pokal so v preteklem tednu dosegli tudi te izide:
Naše odbojkarske šesterke v raznih prvenstvih
Paragvaj - Kanada	4:1
Indonezija - Japonska	4:1
Grčija - Turčija	5:0
Portugalska - Tunizija	5:0
Jugoslavija - Norveška	5:0
ŽENSKA C-2 LIGA (9. kolo)
Skupina za napredovanje Sloga — Ausa Pav	3:1
(15:17, 16:18, 15:7, 15:2)
SLOGA: Čuk, Maruška, Mira in Neva Grgič, Hrovatin, Kalan, Lučka, Milena in Tiziana Križmančič, Vidali.
Sloga je v soboto pred rekordnim številom 200 gledalcev odpravila Auso in se ji tako maščevala za poraz iz prvega dela prvenstva. Slo-gašice so tokrat igrale zbrano, motivirano, preudarno in borbeno in so tako z učinkovito igro ob mreži in polju popolnoma onesposobile svoje nasprotnice. Zmaga naše ekipe bi bila lahko še izdatnejša, saj je le za las izgubila prvi niz. Verjetno so naše igralke preveč «spoštovale svoje nasprotnice* in jim tako ni uspelo takoj vsiliti svojega ritma i-gre. Ko so se pa v nadaljevanju razigrale, za Auso ni bilo več pomoči. Za zmago zaslužijo pohvalo
prav vse igralke, zlasti pa bi tokrat omenili mlado Valentino Vidali. S to zmago je zdaj Sloga na prvem mestu (Ausa je sicer odigrala tekmo manj) in ima tako še veliko možnosti za napredovanje. (Inka)
IZIDI: Vivil - Colloredo 3:1, Sloga - AUSA Pav 3:1, Breg - Julia 1:3.
LESTVICA: Sloga 14. AUSA Pav 12, Vivil 8, Breg in Colloredo 6, Julia 4.
Skupina za nazadovanje
Kontovel — Donatello 3:0 (11, 5, 13)
KONTOVEL: Ban, Čemjava. Ma-riza in Nataša Daneu, Maver, Pra-šelj in Regent.
SODNIK: Gioppo.
Kontovelke so v svojem zadnjem domačem nastopu izbojevale proti skromnemu Donatellu lahko zmago. Tekma je bila nezanimiva in na dokaj nizki tehnični ravni. Kontovelke niso igrale najbolje, vendar je bila
razlika med šesterkama tolikšna, da nasprotnice niso mogle pripraviti presenečenja. S to zmago so si domačinke zagotovile obstanek v ligi.
IZIDI; Kontovel - Donatello 3:0, Rivignano - Agi Gorica 3:0, Fon-tanafredda - Volley club Trst 3:0.
LESTVICA: Kontovel in Fonta-nafredda 14, Volley club Trst 12, Rivignano 10, Donatello in Agi Gorica 2.
T. C.
MOŠKA D LIGA (9. kolo)
Skupina za napredovanje N. Pallavolo TS — Olympia Terpin 3:0 (2, 13, 3)
OLYMPIA: Špacapan, š. in M. Cotič, Dornik, Černič, Terpin, Kuštrin.
Kljub pričakovanemu porazu proti vodeči tržaški ekipi, je 01ympia odbržala na lestvici 2. mesto. Sedaj pa bo o končnem drugem mestu odločalo sobotno srečanje v Štandrežu proti Juventini Belca.

NOGOMET
V 1. AMATERSKI LIGI
NOV PODVIG KRIŽANOV
Kljub novima, dragocenima točkama pa obstanek v ligi še ni tudi matematično zagotovljen
Vesna — Torviscosa 4:1 (2:0)
VESNA: Bubnich, Purič, Peresut-ti, Acquavita (v 12. min. Basciac-co), Pribac, Zucca, Bruno, Pipan, F. Candotti (v 62. min. R. Can-dotti), Germani, Sodomaco.
TORVISCOSA:	Mario, Zanaro,
Regeni, Zaniello, Vianello, Filiput-ti, Favaro, Musiello, Buso, Peloi. Barbetti.
STRELCI: v 5. min. in 22. min. Bruno, v 51. min. Pipan, v 67. min. Peloi (11-metrovka), v 89. min. Zucca.
Na težkem in blatnem igrišču je Vesna popolnoma nadigrala goste, kj pa niso nikoli popustili in so se borili do poslednje minute. Moramo takoj reči, da je Vesna odigrala eno boljših tekem tega prvenstva in tako še enkrat potrdila, da je sedaj res v vrhunski formi. Vsi so odlično opravili svojo nalogo, v napadu pa je kot vedno Bruno bil neustavljiv. Dosegel je dva izredno lepa gola in bil vedno prisoten v vseh akcijah. Izredno dobro pa je tokrat igral tudi Pipan, ki je dosegel gol, kakršnih le malokrat vidimo, ne samo na naših igriščih. Okoli teh dveh «stebrov» pa so vsi dali svoj doprinos, tako da je Vesna naredila še korak naprej v borbi za obstanek.
Kljub temu da je vzdušje na višku, pa trener Finotto pridiga ponižnost: «Res je, da v zadnjih časih igramo dokaj dobro. Igralci se zavedajo, da je rešitev pri roki. Toda matematično nismo še rešeni. Zato prosim, najprej igralce, da bi še v dveh preostalih tekmah pokazali isto vnemo kot v zadnjih srečanjih in nato še naše navijače, da bi do konca pomagali mo-
jim fantom, ki si to veliko pomoč res zaslužijo.*
IZIDI 28 KOLA	Fabio
Isonzo Turjak - S. Canzian	4:0
Sovrana - Lucinico	2:1
Vesna - Torviscosa	4:1
Fortitudo - Gradese	1:1
Lignano - Muggesana	1:1
Sangiorgina - Palmanova	3:0
Portuale - Ronchi	0:3
S. Giovanni - Costalunga LESTVICA	2:2
Isonzo Turjak 45; Lucinico 40; Portuale 32: Sangiorgina 31; Co-stalunga, Torviscosa in Palmanova 29; Fortitudo in Sovrana 26; Vesna 25; S. Canzian 24; Lignano in Gra dese 23; S. Giovanni, Muggesana in Ronchi 22.
NOGOMET
_____	___ V NEDELJSKEM, ZADNJEM KOLU V 2. AMATERSKI LIGI
Po šestih letih Brežani nazadovati v 3. AL
Zarja in še zlasti Kras sta se z lepo igro poslovila od svojih navijačev - Primorje ob koncu igralo brez vneme
Breg - Čampi Elisl Prlsco 4:1 (3:0)
BREG: Micor, Rodella (v 15. min. d. p. Tul), Pinzin, Perossa, Pavletič, Visintin, Kraljič, Albertini, Mondo. Klun in Sterni.
C. ELISI:	Fornasaro, Coffoli,
Kocman, Sverzi, Jurinčič, D’Aloja, Pugliese, Cristofaro, Petanja, Pe-trobelli in Ritossa.
STRELCI: v 9 in 14. min. d.p. z 11-metrovko Visintin. v 26. in 35. min. p.p. Albertini ter Cristofaro v 35. min. d. p. za Čampi Elisi.
SODNIK: Barletta iz Gorice.
Bregu ni uspelo ostati v drugi a materski ligi. Po zadnji prvenstveni tekmi so Brežani na 14. mestu
lestvice, kar pomeni izpad v tretjo amatersko ligo.
V nedeljo so se Brežani spoprijeli na izredno blatnem igrišču s tržaško ekipo Čampi Elisi in star-tali na vse ali nič Trener «pla-vih* je poslal na igrišče pomlajeno ekipo.
Mladi Brežani so se lepo izkazali in so nadigrali Tržačane. Povedli so že v 9. min., potem ko je sodnik upravičeno dosodil 11 me-trovko. Od tedaj dalje je vse postalo lažje in tako so dali tri gole po zaslugi Visintina in Albertiniia (dvakrat). Sodnik je dosodil 11-metrovko tudi gostom, tcda z izvrstnim posegom jo je Micor u-branil.
2. AMATERSKA LIGA		KONČNA LESTVICA				48:21	
	STOCK	30	17	12	2		44
Prvenstva je konec. Stock si je	CGS	30	13	12	5	49:32	38
zagotovil prestop v 1. AL, Roiane-	ZAULE	30	13	10	7	38:31	36
se, Olimpia in Breg pa izpadejo v	PRIMORJE	30	12	11	7	49:37	35
3. AL. To je končni obračun letoš	OPICINA	30	9	15	6	42:35	33
njega prvenstva, ki je potekalo v	OP. SUPERCAFFE’	30	13	7	10	41:36	33
znamenju očitne premoči Stocka.	S. MARCO ZARJA .. j	30 ,30	9 ’ 10	H 11	-.„7, 9	32; 28 31:23	32, 31
IZIDI 30. KOLA	KRAS	1o	11	9	10	49:44	31
Domio - Olimpia	1:0.,	CAMPANELLE	30	8	13	9	28:31	..29.
Breg - Čampi Elisi	4:1	LIBERTAS	30	7	13	10	25:24	27
Kras - Opicipa	1:0	DOMIO	30	10	6	14	32:38	26
Zarja - Stock	1:1	ČAMPI ELBI	30	8	10	12	25:35	26
Roianese - Libertas	0:4	BREG	30	9	7	14	26:38	25
Zaule - Primorje	2:0	OLIMPIA	30	6	9	15	37:48	21
CGS - Campanelle	2:1 Op. Supercaffe - S. Marco	2:1	ROIANESE	30	3	7	19	19:68	13 B. R.
Brežani so se tako poslovili od svojega občinstva z zmago, katera pa ne zadostuje za obstanek v ligi.
I T.
Zarja — Stock 1:1 (1:1)
ZARJA: Racman, Grgič, Sossi, Benčič, Makor, Križmančič, Fabio Ražem, Damjan Fonda, Tognetti, Mahnič (v 70. min. Egon Fonda), Vojko Ražem, 14 Pucer.
STOCK: Zadel, Mersich, De Pel-legrin, Lacota, Savron, Podgornik, Prelaz, Beorchia, Ciclitira, Monzo-ni (v 70. min. Mafrici), Naldi.
SODNIK: Devetak iz Gorice.
STRELCA: v 26. min. Naldi, v 33. min. De Pellegrin (avtogol).
Nogometaši Zarje so zaključili letošnje prvenstvo z dobro igro in se tako delno oddolžili navijačem za slabe nastope v zadnjih kolih. Zarjam so tokrat stopili na igrišče š trdnim namenom, da odnesejo pozitiven rezultat, čeprav so igrali proti ekipi, ki je bila v letošnjem prvenstvu najboljša.
Uvodoma je imela Zarja rahlo premoč na sredini igrišča, ni pa nikoli resneje zaposlila vratarja gostov. Nasprotno, prav Naldi in Ci-clittira sta bila nekajkrat zelo nevarna v protinapadih. V enem izmed teh je Naldi (z glavo) tudi premagal Racmana. Po golu .ie Zarja nekoliko pritisnila in v 33. min. izenačila po zaslugi De Pelle-grina, ki je nesrečno premagal lastnega vratarja.
V drugem polčasu so gostje imeli nekaj več od igre, medtem ko so Bazovci poskušali presenetiti nasprotnika s protinapadi. Kljub te-
^laaaaaa viaaf f aaf vaaavif ia taaaiaaa aaaiaatt iBaaiaaami vaaitaaaaaaa aaaaaaa at vaiaava aaaaa aaiaaa aaa vaai*a.aa aBaiaaBBaiaia»miiiiaiBB»aB8ffct8aBtia»aiiiaBaaaaaa»i8BiaBBiiiiaBBiaiaaaaiaatifiBaaaiiBaaiaaa aaaaaiMa a aavvaaaaaaaaaaaa aai aaaaa aiaa a»a aaavaaaaaaaaaaaaaav*aaa a aaatf*ai a aaita avaaaaaiaaaaaaaaaaaaiaaaiaaaaaaaaiaiaatiaaaaaa aa a*aa *»*a a aaaaiaaiaaa>>BaaaaaaaaBaaaaaaaaiaaaaaavMaaBaaaaaaBaaaaaaaaavataaaaaaaaaatataav
NOGOMET
V 3. AMATERSKI LICI NA GORIŠKEM
Lepa, vendar (nekoristna?) zmaga Sovodenj
Mladost potrdila, da sodi med boljše ekipe - Juventina delno razočarala
Piedimonte — Sovodnje 0:3
(0:0)
SOVODNJE: Cabas (Bensa), R. Petejan, Pahor, Marson. Kovic, E. Petejan, Kodrič (Gomišček), Zearo, Butkovič, Florenin, Šuligoj.
PIEDIMONTE: Bordin, Špacapan, Terpin, Stambul, Codermaz, Tomizza, Vitale, Nanut, Deiuri, Marega, Bizzai STRELCI: Gomišček v 55. in 70. hiin., Butkovič v 80. min.
V	nedeljo je bilo r.- Goriškem predzadnje kolo tretje amaterske lige. Sovodenjci so igrali v Podgori proti solidni ekipi Fiedimonte, kateri je v Prvem delu prvenstva uspelo odnesti iz Sovodenj obe točki.
Čeprav se je prvi polčas končal pri fezultatu 0:0 to ne pomeni, da nevarnih akcij ni bilo.
V	drugem polčasu je Gomišček zamenjal Kodriča, ki se je v prvem delu igre sicer dobro izkazal. Sovodenjci so tedaj zaigrali hitreje in t® je spravilo večkrat v hude težave Nasprotnikovo obrambo. Prva zadetka za Sovodenjce je dosegel Gomi-soek, ki je spretno zaključil dva oitra protinapada; pri tem se je tudi tekma praktično končala, saj domačini niso imeli »več toliko* moči, da oi lahko nadoknadili dva gola za ostanka. Pred končnim žvižgom so *belo-modri» dosegli še tretji gol in sicer po zaslugi Butkoviča. ki je z močnim in nizkim strelom premagal Nasprotnikovega vratarja. P. I.
®razzanese — Mladost 1:2
(0:1)
MLADOST: Gergolet D. in L. prandolič, Černič, Šuligoj, Marizza, Visintin, E. Gergolet, Kobal, Semolič. Lavrenčič,
STRELCA za Mladost: Kobal in
Lavrenčič
Mladost je tudi na gostovanju v
Krminu potrdila, da je ena najmočnejših ekip prvenstva. Proti ekipi Brazzaneseja so namreč Ferletičevi varovanci igrali vseskozi v napadu in neštetokrat ogrožali njena vrata. Čeprav končni rezultat tega ne pove, so si Kraševci povsem zaslužili zmago
Srečanje se je pričelo z Dober dobci v napadu, tako da je domača obramba imela polne roke dela. V tem delu tekme je tudi padel prvi gol za Mladost.
Igra se v drugem polčasu ni spre menila, saj so bili še vedno gostje tisti, ki so držali vajeti igre v svojih rokah, zato je tudi razumljivo, da je Mladost prišla do drugega zadetka, medtem ko so domačini dosegli gol le ob izteku srečanja.
Juventina — San Lorenzo 1:1
(0:0)
JUVENTINA: Businelli, Travagin, Ligovich, Medeot (k), Furlan, G. Russo, F. Russo (Varacchi), Klanjšček, Radikon, Lauri, Niti (Cinger-li).
Juventina je svojo zadnjo tekmo pred lastnim občinstvom igrala neodločeno. Srečanje je bilo na nizki tehnični ravni. Nobena izmed ekip ni namreč pokazala borbenosti in jasnih idej in zato sta si končni izid zaslužili obe ekipi.
Velja omeniti, da je trener Mo-setti poizkusil vse igralce na razpolago z očitnim namenom, da izbere ekipo za prihodnje prvenstvo. V štandreškem taboru namreč upajo, da bo prihodnje prvenstvo tisto, ki bo privedlo do prestopa v drugo a-matersko ligo. (David)
Zmaga Evertove v Perugii
PERUGIA — Na mednarodnem ženskem turnirju v Perugii je v
finalu Američanka Chris Evert premagala Čehoslovakinjo Hano Mand-likovo s 6:0 in 6:2.
OBVESTILO
Športna šola Trst
obvešča, da bo zadnja seja glavnega odbora pred olimpjado v petek, 14. t.m., ob 20. uri v Ulici sv. Frančiška 20.
NOGOMET.
V 3. AL NA TRŽAŠKEM
Izredno dragocena zmaga gajevcev
Primorec tokrat iztržil le točko v gosteh pri Unionu
S. Anna — Gaja 2:3 (1:1)
GAJA: Kante, M. Grgič, Križman čič, Gabrielli, Rismondo, V. Kalc, Vrše, Zippo, Bolcich (S. Kalc), B. Grgič, Slavec.
STRELCI za Gajo: v p.p. Gabriel-U z enajstmetrovko; v d.p. B. Grgič in Slavec.
Gaja si je z nadvse pomembno zmago nad S. Anno skoraj gotovo priborila prestop v drugo amatersko ligo. Blatno igrišče in dež, ki je ves čas močno motil igralce, sta povzro-
čila precejšnje težave obema eki parna, ki pa sta se kljub tem nevšečnostim odločno vrgli v boj za točke. Igra tako ni bila dolgočasna, nasprotno, od časa do časa je bila celo privlačna, čeprav nismo zabeležili resnejših priložnosti. Obrambi obeh ekip sta imeli težko delo prav zaradi težkega igrišča, zato je vse kazalo, da bosta moštvi šli na počitek pri belem izidu. Toda domačim igralcem .je v 40. min. uspelo presenetiti obrambo «zeleno rumenih*. Re
.. ............... ............
Naše enajsterice v 3. amaterski ligi
NA TRŽAŠKEM Tekme 13. povratnega kola so potekale v znamenju slabega vremena. Osrednji dvoboj dneva, Giariz-zole - Esperia SG, so zaradi blatnega igrišča celo odložili. To je izkoristila Gaja, ki je v gosteh premagala S. Anno in s tem uspehom povišala prednost pred omenjeno dvojico.
Slabo pa je tokrat šlo Primorcu ki si je zapravil točko.
IZIDI 28. KOLA
S. Anna - Ga ja	2:3
Aurisina - S. Sergio	1:2
Chiarbola - Rabuiese	0:0
Union - Primorec	1:1
Giarizzole - Esperia SG	odi
S. Vito - GMT	2:1
S. Andrea - S. Luigi	0:0
LESTVICA
Gaja 40; Giarizzole 35; Esperia SG 33; Aurisina in S. Vito 32: S. Luigi 31; S. Sergio 30; Primorec 29; GMT 26; S. Anna 23: Rabuie-se 22; S. Andrea 19: Chiarbola 16:
Edera 12; Union 10.
PRIHODNJE KOLO (16. 5.)
Edera S. Andrea, S. Luigi - S. Vito, GMT - Giarizzole, Esperia SG - Union. Primorec - Chiarboia, Ra-buiese - Aurisina, S. Sergio - S. Anna. (R.B.)
NA GORIŠKEM
Vse kaže, da je vprašanje napredovanja eno kolo prea koncem prvenstva že odločeno. Težko je nam reč verjeti, da bo Audai v zadnjem srečanju klonil pred domačim občinstvom proti Brazzaneseju ter bo istočasno ekipa iz Sovodenj brez večjih težav odpravila Sagrado, ki je prav v nedeljo premagal vodeči Isonzo.
Doberdobska Mladost je tudi v zadnjem srečanju v Krminu potrdila, da spada med boljše ekipe prvenstva
Delno razočaranje je svojim navijačem pripravila Juventina,
IZIDI 29. KOLA
Italcantieri - Romana	1:1
Poggio • Begliano	2:0
Azzurra - Audax	0:2
Juventina - San Lorenzo	1:1
Piedimonte - Sovidnje	0:3
Capriva - Vermegliano	2:0
Sagrado - Isonzo	1:0
Brazzanese - Mladost	1:2
LESTVICA Isonzo 46; Audax 42; Sovodnje 40; Capriva 37; Sagrado 34: Mladost Italcantieri 32; Juventina in Piedimonte 29; San Lorenzo 28; Brazzanese 27; Vermegliano 26: Be-gUano 23: Poggio 17; Azzurra 14; Romana 10.
ZADNJE KOLO
Vermegliano - Italcantieri, San Lo renzo - Azzurra. Mladost - Poggio, Romana Capriva, Sovodnje Sagrado, Begliano - Juventina, Isonzo - Piedimonte, Audax - Brazza nese.
NAIBOLJŠI STRELCI Tesolin (Audax) 32; Kobal (Mia dost) 22; Butkovič (Sovodnje) 18. Klanjšček (Juventina) 17. (pr)
akcija gajevcev je bila takojšnja, par minut kasneje so domači branilci zrušili v kazenskem prostoru Valterja Kalca in sodnik je bez pomisleka pokazal na belo piko,
V drugem delu srečanja je bilo takoj videti, da so igralci S. Anne v prvem delu potrošili preveč moči. Telesno boljši gostje so postopoma prevzemaU vajeti igre v svoje roke. Tudi priložnosti za zadetek je bilo tako več kot v p.p. Za gol je tudi tokrat poskrbel B. Grgič, ki se je lepo otresel nekaterih domačih bra nilcev ter zatresel mrežo. Mladi Sla vec je nato z lepo in duhovito akci jo še tretjič premagal domačega vratarja.	M. D.
Union — Primorec 1:1 (1:0)
PRIMOREC: Germani, Valter Mil kovic, Igor Milkovič, Husu, Franko Kralj, Mauro Kralj, Franko Milkovič (v 75. min Finessi), Edvin Kralj, Križmančič, Marko Kralj, Mule.
STRELEC za Primorec: v 55. min. Križmančič (11-metrovka)
Oba gola so dosegli z 11-metrovko, kar priča, da je bilo na igrišču skoraj nemogoče igrati. Vseeno sta ekipi igrali borbeno in požrtvovalno.
Primorec se je takoj v začetku pognal v napad in je stalno ogrožal Unionova vrata. Nasprotno, pa so prav domačini povedli v 35. min. z 11-metrovko, ki jo je zakrivil Franko Kralj. Trebenci so pritisnili na vrata Uniona, a na remi je bilo treba čakati vse do 55. minute, ko so v kazenskem prostoru zrušili Edvina Kralja. 11-metrovko je uspešno streljal Križmančič. Primorec se je nato z vso vnemo trudil, da bi dosegel zmagoviti gol, a napadalci so bili zelo netočni pred vrati domačinov. Pet minut pred koncem je bila edina boljša priložnost za domačine, a žoga se je odbila od prečke Bruno
mu pa se rezultat ni več spremenil. Naj omenimo še da je sodnik Devetak iz Gorice zelo dobro opra vil svojo nalogo. (Big)
Kras — Oplcina 1:0 (0:0)
KRAS: Paulin, Sugan, Štoka, Pa scutti, Darko Škabar, Villalta, Rudi Purič (v 75. min. Drago Purič), O-livo, Ferfolja, Guglia in Lanza.
OPICINA: Pin, Gaeta, Gherzil, Gerin, Bassanese, Gabrielli, Botteri, Borroni, Volo, Cutrara, Privileggi. STRELEC: v 50. min. Olivo SODNIK: Cataruzzi iz Passian del Prato.
Nogometna enajsterica Krasa se je na najlepši način poslovila od letošnjega prvenstva in si z zmago nad Opicino še bolj utrdila položaj na sredini lestvice.
Kljub razmočenemu repenskemu igrišču je bila nedeljska tekma borbena in privlačna. V prvi polovici polčasa so imeli gostje dve ugodni priložnosti a vratar Paulin je bil na pravem mestu. V tem delu srečanja so Openci imeli rahlo premoč, vendar niso mogli priti do živega Krasovi obrambni vrsti.
V	peti minuti nadaljevanja je O-livo preigral branilca in s približno 20 metrov s krasnim strelom v levi zgornji kot premagal solidnega vratarja Opicine. Odtlej so imeli domačini nekoliko več prostora v napadu in Lanza se je v 22. minuti predstavil sam pred vratarja, pri zaključevanju pa ni bil dovolj odločen. Ne smemo pa prezreti nekaj ugodnih priložnosti, ki so se ponu dile gostujočim napadalcem, katere pa je zaustavil odlični Pavlin, ki je tudi najzaslužnejši, da so domačini odnesli obe točki.
Z. S.
Zaule — Primorje 2:0 (1:0)
ZAULE: Canciani, Mondo, Kirsich, Tiemul, Muiesan, Cattonar, Bianco, Veglia, Umek, Milanese, Edomi.
PRIMORJE: Adamič (v 69. min. Zettin), Tomizza, Vasilij Pertot, Al-gileri, Samese, Caharija. Skibizza, Dibenedetto, Debernardi, Bortolotti (v 50. min. Antoni), Vidali.
STRELEC: v 30. in 66. min. Umek. SODNIK: Feleppa iz Gorice.
V	zadnji tekmi prvenstva je pro-seško Primorje nerodno izgubilo v gosteh proti Zaulam in se tako mora zadovoljiti s četrtim mestom. Na blatnem igrišču je demotivirana pro seška ekipa igrala daleč pod svo jimi sposobnostmi, tako da je izid srečanja nedvomno pravičen, saj so imeli domačini vseskozi rahlo premoč nad rdeče-rumenimi.
V	vrstah proseške ekipe je tokrat poleg Vidalija in Antonija odigral svoje prvo prvenstveno srečanje v prvem moštvu tudi mladi vratar Zettin, ki je v drugem polčasu zamenjal standardnega vratarja Adami ča. Njegov nastop kot tudi nastop drugih dveh mladincev je bil pozitiven.
Nasploh pa lahko rečemo, da je s četrtim mestom Primorje doseglo lep uspeh, zlasti če pomislimo, da so Prosečani še lani igrali v tretji amaterski ligi.	H. V.
Juventina Belca - Gold Fassl 3:1 (15:5, 15:9, 13:15, 15:10)
JUVENTINA:	Plesničar, Černič
I., Černič II., Faganel, Petejan, Mučič, Mervič, Juren.
Juventina Belca je odigrala v soboto eno svojih najlepših tekem v tem prvenstvu. Goričani so z zanesljivo igro osvojili prvi in drugi set. V tretjem setu so nekoliko popustili, tako da so ga Tržačani s tesnim izidom osvojili. V četrtem setu pa so naši fantje pokazali vso svojo borbenost in voljo do zmage. nasprotnika so spravili večkrat v težave in osvojili set s 15:10. Za doseženo zmago je treba pohvaliti vse igralce.
Ivan Plesničar
IZIDI: Nuova Pallavolo Trst * 01ympia Terpin 3:0. La Talpa -Italcantieri 3:1, Juventina Belca -Gold Fassl 3:1.
LESTVICA: Nuova Pallavolo TS 18, 01ympia Terpin Gorica 12, Juventina Belca štandrež 10, La Talpa Trst 8, Gold Fassl Trst 4, Ita-cantieri Trst 2.
ŽENSKA D LIGA (9. kolo)
Skupina za napredovanje
Bor C — Pierls 3:1	(15:18,
15:12, 11:15, 15:12)
BOR: Furlanič, Montanari, čač. Ukmar, Jazbec, Godina, Tomšič, Vodopivec in Kralj.
Vsa štiri letošnja srečanja med Borom in Pierisom so bila precej izenačena, na koncu pa se je sreča vedno nasmehnila Tržačankam, ki so temu nasprotniku odvzele vse točke. Tako je bilo tudi v zadnjem obračunu, vendar gostje tokrat niso naletele na najboljši dan. Borovke tudi niso igrale tako kot znajo, a končna zmaga ni bila nikoli v naj-matšem dvomu.
Po tem uspehu ima slovenska še-sterka lepo priložnost, da osvoji tretje mesto na končni lestvici, to pa zaradi slabšega količnika v setih, ker bo imela tudi drugouvrščena e-kipa enako število točk. (G.F.)
IZIDI: Sangiorgina - Killjoy TS 3:0, Bor - Pieris 3:1, Libertas Mar-tignacco - Solaris 3:0.
LESTVICA: Libertas Martignac-co 14. Sangiorgina in Bor 12, Killjoy Trst 10, Pieris 6, Solaris Trst 2.
Skupina za nazadovanje IZIDI: Gold Fassl - Inter 1904 0:3, Breg - Sloga 3:2, Lucinico -Italcantieri Tržič 3:2.
LESTVICA:	Italcantieri Tržič,
Lucinico in Inter 1904 Trst 12, Breg in Sloga 6, Gold Fassl Trst 4.
1. MOŠKA DIVIZIJA VB Cormons — Olympta 2:3 (10, -8, -11, 10, 15) OLYMPIA: Devetak, Sirk, B. in A. Košič, Špacapan I. in S., L in R. Cotič.
1. ŽENSKA DIVIZIJA Olympta — Tradicart 3:1 (8, 11, 9)
Ol.vjnpia: Klanjšček, Olivo, K. in M. Bertolini, Mažgon, Šuligoj, Perše, Testa, Primožič. Vrtovec.
UNDER 15 (Zenske)
Inter — Kontovel 0:2 (5, 8)
KONTOVEL: Antoni, Nataša in Silvana Daneu, Garsini, Pertot. Pra-šelj, Ukmar.
Čeprav so Kontovelke nastopile v okrnjeni postavi so zanesljivo premagale šesterko Interja. Tržačanke so se borile zagrizeno, vendar so bile naše igralke tehnično vsaj za razred boljše in se niso pustile presenetiti. Po tej zmagi ostajajo Kon-tovetke najresnejše kandidatinje za osvojitev končnega prvega mesta.
T C
Sokol — Inter 1904 0:2 (3, 3)
SOKOL: Jazbec. Antonič, Rudež, Gruden, Legiša, Radetič, Perdec.
Sokol
Sloga 2:0 (5, 12)
Avellino - Cagliari	2
Bologna - Inter	1
Como - Cesena	1
Fiorentina - Udinese	1
Genoa - Catanzaro	1
Juventus - Napoti	X
Milan - Torino	X
Roma - Ascoli	1
Cavese Bari	X
Perugia - Varese	Nev.
Reggiana - Sampdoria	X
Parma - Monza	X
Triestina - Modena	1
KVOTE
12 — 6.395.100 lir 11 —	241.100 lir
TURNIR POIMENOVANJA
OBA POKALA ZOISU
S finalnima tekmama v ženski in moški konkurenci se je v soboto zjutraj na stadionu «1. maj* v Trstu zaključil odbojkarski «Turnir poimenovanja*. katerega je pripravila šola J. Stefan. V obeh konkurencah je zmagal trgovski strokovni zavod Zois. ki ima trenutno med svojimi dijaki največ odbojkarjev. V obeh konkurencah je bila zmaga »trgovcev* povsem zaslužena, čeprav je bila raven igre pri dekletih bolj izenačena kot pa pri fantih.
Dekleta
Zois — Prešeren	2:1
(15:11, 14:16, 15:13)
POSTAVI:
ZOIS: Slavec, Vidah, Legiša. Benčina, Grgič, Klemše, Smotlak, Košuta, Leuz, Maver, Stoper, Keber.
PREŠEREN: Cergolj, Kocjančič. Žerjal. Mauri, Pečenik, Ota, Pertot, Milič, Škabar, Hrovatin, Ukmar Fantje
Zois — Stefan	2:0
(15:10, 15:8)
ZOIS: De Walderstein, Tul, Sgu-bin. Rauber. Tognetti, Poljšak, Gra-hcn.ja, Križmančič.
STEFAN: Batič, Legiša, Ukmar, Kalc, Pertot, Jarc, Slavec, Germani.
SODNIK: Sosič, stranski Koren; zapisnikarica Kalan.
Poleg najboljših šesterk je prireditelj nagradil tudi najboljša igralca turnirja: pri dekletih je bila Rada Cergolj (Prešeren), pri fantih pa Djego Batič (Stefan).
Juacl CASABAZAAR

■Cf ,I'riR'

jd< @iue>4 4,feifrm3
Uredništvo, uprava, oglasni oddala*
TRST. Ul Montecchl 6, PP 559	Tol. (040) 79 46 72 (4 linijo) TLX 460270
Podružnico Gorica, Drevored 24 moggio 1	Tel. (0461) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 8 000 lir — celoletno 59.000
V SFRJ Številko 6.00 din. ob nedeliah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900,00 din. za organizacije in podjetio mesečno 120,00. letno 1200,00.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8
PRIMORSKI DNEVNIK
Oglasi
11. maja 1982
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Ob deluvnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm> 32400 lir. Finančni 1.100. legalni 1.000. osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda,, Ob praznikih: povišek 20% IVA 15% Oglasi iz dežele Furlanije-Julijska kraiine se naročaio pri oglasnem oddelku ali upravi iz vseh druaib dežel v Italiji pri SPI.
■rd.i.LJzrr
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	iniuk»F yrst 2<i0znikov FitG
VELIKA udeležba kljub nenaklonjenemu vremenu
Proslava ob 40. obletnici ustanovitve slovenskih narodnoosvobodilnih brigad
S sobotne proslave ustanovitve narodnoosvobodilnih udarnih brigad na Trgu republike v Ljubljani
V ČEDADU PROSLAVA OB 200. ŠTEVILKI NOVEGA MATAJURJA
Glasnik volje beneških Slovencev za uveljavitev narodnostnih pravic
Novi Mrtajur mora se nadalje pozorno spremljati vsa dogajanja in zastopati stališča vseh beneških Slovencev - Bogat kulturni spored
ČEDAD — Proslava dvestote številke Novega Matajurja je v nedeljo izzvenela kot potrditev hotenja beneških Slovencev po obstoju in po razvoju v sklopu celovite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, brez diskriminacij glede na pokrajino. Ta misel je bila večkrat poudarjena na nedeljski proslavi tega sicer skromnega. a pomembnega jubileja. Sicer pa Novi Matajur ne izhaja samo deset let. Že dolgo pred njim, leta 1943, je bil v ilegali tiskan prvi Matajur, v povojnih letih pa je dvajset let izhajal Matajur, preden se je preimenoval v Novi Matajur. Glavni urednik Novega Matajurja Izidor Predan je na nedeljski svečanosti povezal te tri liste v eno samo nit, nit hoja beneških Slovencev za lastne narodnostne pra vice.
O pomenu tega jubileja je spregovoril grmiški župan inž. Fabio Bonini, ki se je zaustavil pri sedanjem stanju v Beneški Sloveniji in dejal, da se je po desetletjih za
tiranja politično stanje spremenilo in da obstaja sedaj formalno pristajanje na upravičene zahteve be neških Slovencev, kar pa v resnici ne daje konkretnih rezultatov. «Ta-ko je danes stanje še težje kot včeraj. Pred odkritimi in deklariranimi pritiski vsakdo, tako posameznik kot skupnost, jasno reagira. To pa se ne zgodi, ko gre za farizejsko obnašanje. Taka je nova stvarnost, v kateri dela Novi Matajur,* je dejal Bonini, ki se je nato vprašal, kakšna naj bo politična opre delitev tega lista in poudaril, da mora Novi Matajur osiati sredstvo vseh slovenskih političnih komponent v Benečiji, kajti nespametno bi bilo, da bi prišlo do delitve že itak skromnih sil.
V imenu Slovenske kulturno go spodarske zveze je nato prinesel pozdrav in čestitke ob 200. številki predsednik Boris Race, ki je poudaril, da je Novi Matajur viden in otipljiv dokaz prisotnosti in pripravljenosti beneških Slovencev, da se
LJUBLJANA — V Ljubljani je bila v soboto velika proslava ob 40-letnici ustanovitve prvih sloveti škili narodnoosvobodilnih udarnih brigad in partizanskih odredov. Pro slava je bila združena s sklepno prireditvijo 26. pohoda «Po poteh partizanske Ljubljane* in je bila kljub slabemu vremenu zelo dobro obiskana. Pred spomenikom revo luci.je se je zbralo okrog 2.500 bor cev in delegacij, borčevskih orga nizacij iz vse Slovenije in zamejstva. aktivistov iz Trsta, Beneške Slovenije, Rezi.,e. Koroške in Hrva žka. Pridružili so se iim mnogi na.iuglednejši predstavniki družbenega in političnega življenja Slove ni,*, s predsednikom predsedstva Viktorjem Avbljem na čelu.
Na proslavi so prebrali sklep o podelitvi najvišjega priznanja Zve ze rezervnih vojaških starešin Ju goslavije — plakete - ki io bodo ob Dnevu vstaje slovenskega na roda. ob 40 letnici svojega obsto ja, prejeli Belokranjski. Dolenjski, Vzbodnodolenjski. Dolomitski. Go renjski. Kočevski, Krimski, Krški. Laški. Notranjski. Pohorski, Savinjski in Sorški odred. II. grupa odredov ter slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Tone Tomšič, Ljubo Šercer, Matija Gubec in Ivan Cankar.
Slavnostni govornik ie bil član predsedstva Slovenije France Po pit. Poudaril je, da ie do usodnega preobrata v razvoju slovenskega o)x>roženega boja prišlo zaradi od ločnega vodstva s komunistično nar-t'jo na čelu. zaradi izjemne mno žipnosti in aktivnosti Osvobodilne fronte. Ko je govoril o sedanjih razmerah, je izhajal nrav iz izro čila osvobodilnega boia. Velike ide je so saMo tiste, ki so uresniči ji ve. uresničljive na so le. če iili sprejmejo množice kot svoje cilje in naloge. Omenil je težke aktual ne naloge, ki so v dobri meri povezane s krepitvi io plačilne spo sobnosti Jugoslavije S tem ie n<: vezano vprašanje kvalitete gospo darjen.ja, upravljanja z. družbeno lpstnino. povezovanja vsega jugo slovanskega gospodarstva.
% Letošnje praznovanje Dneva zrna ge je bilo kljub neprijaznemu vre monu prav tako množično kot dru ea letaj V soboto so se> že ob 6. pri zjutraj tisoči odpravili na do hode Po poteh partizanske Ljubija ne, po potgh. kjer je med vojno Žica. obdajala herojsko Ljubljano. Med udeleženci ie bilo največ nda dih Računajo, da se ie pohoda fideležilo okoli 50 000 ljudi, v 20 letih, odkar potekajo v Ljubljani ti množični pohodi, se ie število vseli udeležencev povzpelo že krepkp rez milijon ljudi
pb: združitvi tega tradicionalne ga praznovanja Dneva vstaje in proslave 40 letnice usianpviive slo venske partizanske vojske, so so po dolgem času spet srečali šječll ni borci in aktivisti Olga Janeti Zmaga, nekdanja borka Spodnjevi pavske čete ie povedala takole:
oživela sem na Primorskem pod Italijo. Bili smo zavedni Slovenci, očeta so že pred vojno preganjali fašisti. V partizane sem šla leta 1942. ni mi bilo še 16 let. ' Nisem se težko odločila, vedela sem za kaj se norimo. 41) letniea ustano vitve naših prvih udarnih brigad je pomemben jubilej Ob težavah, s katerimi se srečujemo zadnje ca se. smo včasih kar preveč kritični, pozabljamo na to. kar smo rare dJi med voino in v novi Jugosla viji. Borci ne zgubi>amo zaupanja v našo'Jitgoslavro. tudi naša mla dina ga ne izgehlia »
JURE PENGOV
<1 llltll lili I666866l68«>llf9tl II til I lil I lili lili III111 lllillllllll MII II Hill llllll 111 lllllllllillliIH I llttl 11 Itlllll I HI IJIIII lil I > III Ut lil 11 MII Silili ll|||||||,l»|,|||| || ||, |t,|,| 8818811188 BISMIIIIIII Irtlll IIM UlHIIIIHIIIIIIIIHIIIIfllHnMH llllll, 818881, Ml lllft
Dr. Vospernik novi predsednik FUENS
STRASBOURG - Pretekli teden so se, v tem mestu zbrali na 29. kongresu Federalistične unije evrop skih narodnih skupnosti zastopniki skoraj 30 evropskih manjšin. Za novega predsednika FUENS je bil imenovan dosedanji podpredsednik in predstavnik koroških Slovencev dr. Reginald Vospernik, kar je prav gotovo pomembno priznanje za nje gova dolgoletna prizadevanja za manjšinske pravice širom po Evropi.
Vospernikova izvolitev pa bržkone pomeni tudi moralno in politično podporo narodnim skupnostim v Avstriji v boju za enakopravnost in končno izpolnitev avstrijske državne pogodbe. Na kongresu je zopet prišlo do izraza, da trenutno stanje ne dopušča ugodne ocene polo ža/a avstrijskih manjšin. Zastopniki manjšin so bili seznanjeni tudi s položajem gradiščanskih Hrvatov, za katere velja, da So na šolskem področju danes na slabšem kot v preteklosti, ogrožen pa je tudi ob stoj gradiščanskih Madžarov.
Na kongresu .je prišlo do izraza tudi prizadevanje FUENS za vzpostavitev stikov z evropskim svetom in parlamentom. Kongresa se je u deležila tudi delegacija druge naj večje manjšinske organizacije AID LCi\l. ki se zavzema še zlasti za to, da bi leto 1984 razglasili za leto manjšin. Zastopniki obeh manjšinskih organizacij so se tudi domenili za poglobitev sodelovanja.
NA POBUDO PROSVETNEGA DRUŠTVA «TRTA»
RAZPRA VA 0 DVOJEZIČNOSTI V ŽITARI VASI NA KOROŠKEM
Medtem ko si politiki prizadevajo dokazati nepomembnost dvojezičnosti, se med pedagogi in ljudstvom razširja prepričanje o njenem pomenu
CELOVEC — Medtem ko se ob činski in deželni politiki prizadevajo. da slovenščina ob nemškem u radnem .jeziku ne bi dobila uradne ga značaja, se med strokovnjaki pedagogi in tudi «navadnimi» ljudmi vedno bolj razširja preTjričanje o vrednosti in pomenu dvojezičnosti. To nrepričanje je opazovalec lahko dobil uk štirjujni podi.isk: diskusiji o pomenu dvojezičnosti, ki je bila v soboto zvečer v ljudski šoli v Žit ari vasi.
Slovensko prosvetno društvo «Tr ta» je povabilo pedagoške strokovnjake. vabilu so se odzvali univ. prof. dr. Peter Gstettner in univ. doc. dr. Dietmar Larcher. oba s celovške univerze, direktor oedago ške akademije v Celovcu dr. Eivald Krainz in ravnatelj žitra.jske l.jud ske šole Franc Kukoviča. Na prireditev je prišlo malodane 200 ljudi. med njimi skoraj polovica Ži trajcev. z odsotnostjo pa so ble
steli občinski politiki z županom Po-sodom na čelu.
V razpravi, ki jo je vodil dr. Via dimir VVakounig. se je k besedi javilo poleg podi.jskih govornikov okoli dvajset diskulantov. ki so z različnih vidikov osvetlili problematiko, imenovano dvojezičnost, ki pa je bol.j problem vrednosti in pomena slovenščine v dvolaaičniti krajih južne Koroške. Vsi trije strokovnja ki so poudarili pomembnost učenja materinega .jezika, predvsem za tiste otroke, ki niso prijavljeni k pouku slovenščine.
Tudi ravnatelj dr. Krainz je dejal, da dvojezičnost na noben način ne more škodovati, dodal pa je. da mora vzdušje biti pozitivno razpoloženo za drugi jezik, torej za slovenščino. Najpozneje tu se je videlo. da vprašanje dvojezičnosti ni toliko vprašanje jezikovnega pouka, temveč veliko bolj vprašanje tega, kakšno vrednost pripisujejo jeziku.
NEDELJSKI POSVET O KRIZI IZDELOVALCEV STOLIC
Težave industrije v Furlaniji
Obrtniki v težavah zaradi pomanjkanja likvidnosti
Oblak vulkanskega pepela nad Kalijo
RIM - Posebne naprave razisko-lnega inštituta za elektromagnet-e valove s sedežem v Firencah so višini med 17 in 21 tisoč me-nad italijanskim zračnim pro-jcom zaznale prisotnost obsežne-oblaka vulkanskega pepela, ki je stal po strahovitem izbruhu mehi-ega ognjenika El Clunchonal.
VIDEM — Tudi obrtne dejavnosti so občutile gospodarsko krizo, ki .je zajela vso državo in še posebej velike industrijske obrate, vendar pa obrtniki bolje obvladajo poiožaj in se lažje izmažejo iz težav, ki so skupne vsem vejam italijanskega gospodarstva. Vendar pa so tudi obrtniki v težavah zaradi [»manjkanja likvidnega denarja in tudi zato ker sami s težavo izvažajo svoje izdelke. Združiti se morajo zaradi tega v prodajne konzorcije, ki bodo lažje obvladali zunanja tr žišča, združiti pa se morajo tudi takrat ko nabavljajo surovine. To .je povedal deželni odbornik za industrijo in obrtne dejavnosti De Carli na nedeljskem posvetu o kri zi gi je zajela izdelovalce stolic v Furlaniji. Posvet ie bil na sejmi šču v Vidmu, kjer je v teh dneh odprt 6. sejem stolic, priredila pa ga je deželna ustanova za razvoj obrti ESA. De Carli je v nedeljo industrijcem. obrtnikom in sinrii kalistom dejal tudi. da se morajo produktivni sindikati zavzeti za spremembo novega zakona o finan siranju na potresnem območju. Dve sto milijard namenjenih razvoju produktivnih dejavnosti ie prema lo. preveč pa je tristo milijard na men;enih infrastrukturam. Območ .je, na katerem izdelujejo stolice pa .je izven potresnega območja, zato ne bo dobilo denarja iz teh skla dov Izdelovalci stolic naj se v še večji meri posluži.io sredstev i' za voda FRIE.
Na nedeljskem shodu ki ea je vodil predsednik ESA Di Natale, je bil prisoten tudi minister za zuna njo trgovino Capria, ki je sprego voril o težavah italijanske zunanje trgovinske bilance.
Še prej pa je ravnatelj ESA inž. Selan orisal obsežno anketo, ki jo je v letih 1980 in 1981 ESA izvedla med podjetji, ki izdelujejo stolice, tako v videmski kot v goriški do krajini. Takrat so 'e pričeli čutiti krizo, kasne.ie pa je ta postala akutnejša. V tej dejavnosti prevladujejo obrtniki, le malo je večjih industrijskih podjetij. Vseh podje ti.j je 793. zaposlovala so 8.602 ose-
bi. Všteti so, to velja zlasti za obrtnike, tudi lastniki obrtnih delavnic in njih družinski elani. Sedaj pa je približno ena desetina vseh teh ljudi brez dela. Ne bomo tu omenjali posameznih podatkov o prodaji, velja pa reči, da nam uradni podatki povedo, da so v letu 1980 izdelovalci stolic iztržili 364 milijard lir za svoje izdelke. Bo lovica blaga ie šla v izvoz, v ZRN, nadaljnja četrtina v Francijo, mani pa v druge države.
V razpravo so segli številni za stopniki društev in ustanov. V glavnem so se pritoževali, ker jitu ne gre v tem trenutku tako dobro kot nekoč. Spregovoril pa ie tudi indu strijec Patriarca, ki ie dejal, da ie treba k izvoznim številkam prišteti tudi tiste stolice, ki jih take tovar ne kot so njegova kupujejo od izdelovalcev stolic, in ki gredo v izvoz s kompletno stanovanjsko opre mo. Povedal pa je. da bi se mo rali izdelovalci stolic bolj oosluže vati že obstoječih zakonov in fi nančnili zmogljivosti, ter da bi morali skrbno preučiti tako ;avx>nski kot ameriški trg. ki lahko sprejme ta precej njihovih proizvodov
Povejmo še, da iz že omenjene ankete ESA izhaja, da prihaja vsak dan na delo v stolični trikotnik Manzano San Giovanni al Natiso ne Corno di Rosazzo kar 357 delavcev iz krajev v Beneški Sloveniji. Niso seveda sem všteti tisti, di so se dokončno priselili v dolino.
Sejem stolice je bil v nedeljo od prt tudi publiki. Vendar je razstav ljavce boli zanimal obisk trgovcev iz tujine, ki so se prišli zanimat /a najnovejše modele stolic. Na raz stavišču .je bil tudi zgodovinski prikaz razvoja slamnate furlanske stolice, prikaz sodobnega izdelova n ja stolic na Danskem, prikaz sto lic /.a handikapirane osebe. Od prihodnjega leta dalje bo videmski se jem stolice imel mednarodni zna čai
MARKO VVALTRITSCH
CELOVEC — V Domu umetnikov v Celovcu so sinoči olvarili razsta vo fotografij mojstra fotografije
Petra Kocjančiča. Razstavo sta pripravila Slovenska prosvetna zveza in Društvo umetnikov na Koroškem. Ob prisotnosti 87 letnega slovenskega pionirja fotografije je razstavo otvoril celovški svetnik za kulturo Siegbert Metelko, medtem ko je o umetniku spregovoril umetnostni kritik Mirko Kambič. Razstava, kjer so razstavljena predvsem dela umetnika iz zadnjih let, bo odprt- še do 22. maja. (Sindok)
konkretno slovenščini, v javnosti. Pri tem je bila poudarjena vloga sredstev javnega obveščanja, ki na Koroškem nikakor ne ustvarja javnega mnenja v korist slovenskega jezika. Ob tem je dr. Gstettner podčrtal, da se ustvarja mnenje, češ da so manjšina in njeni zastopniki agresivni in brezmerni, če izrazijo svoje interese in zahtevajo svoje pravice, in da pogosto od zativanih zahtevajo najprej razumevanje za zatiralce. Več diskutantov je o po zorilo na to, da se je problem začel zaostrovati, ko so odpravili ob vezno dvojezično šolstvo in ko so prijavljence k slovenskemu pouku predvideli takorekoč za «sonderbe-handlung* in jili s tem etiketirali kot «čuše». V tej zvezi je bil govor tudi o pevvertiranja pravice staršev, zaradi česar v svojem celotnem razvoju trpijo predvsem tisti otroci s slovensko materinščino, ki iz tega ali onega vzroka niso prijavljeni k pouku slovenščine.
Splošen zaključek razprave je vsekakor bil, da je treba najprej u-stvariti ozračje zaupanja, takšno ozračje torej, kjer bo slovenščina sprejeta kot enakopraven in enakovreden jezik, kjer bo torej priznana tudi v javnosti
(Sindok)
BONN — V Zvezni republiki Nem čiji lio končno kazensko preganjan vsakdo, ki se bo oblekel v polvo-jaške ali vojaške uniforme in bo na sebi nosil znake propadlega tre tjega rajha. Sklep je sprejelo za liodnonemško ustavno sodišče, ki ie zavrnilo priziv nekega neonacista
Na Dunaju tiskovna konferenca ob obletnici državne pogodbe
CELOVEC — Prvič v tej sestavi se bodo manjšinske organizacije hrvaške. madžarske in slovenske manjšine v Avstriji na Dunaju predstavile tisku. Prihodnji petek, 14. maja 1982, ob 11. uri prirejajo namreč v mednarodnem tiskovnem centru na Dunaju skupno tiskovno konferenco ob obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe, kjer bodo zavzeli stališče do aktualnih vprašanj posameznih narodnih skupnosti, ker je avstrijski zvezni kancler Krei-sky povabil zastopnike koroških Slovencev za 19. maja 1982 na razgovor o aktualnih problemih, bo tiskovna konferenca brez dvoma še posebej zanimiva. (Sindok)
spoprimejo s tistimi silami, ki hočejo priznati, da so del slovenskega naroda v nič manjši meri kot katerikoli drugi njegov del. «Smo v prelomni dobi, kar zadeva celotno našo manjšino v Furlaniji -Julijski krajini, je dejal Race in nadaljeval: Ni še premagano trmasto vztrajanje tistih, ki bi nam hoteli vsiliti omejeno zaščito, vas pa potisniti na zadnjo stopnjo narodnostnih pravic, čakajo nas še hudi boji, zato da bomo dobili, kar je neobhodno potrebno, da se kot slovenska manjšina ohranimo in da bomo vsi Slovenci v deželi uživali enake pravice. Zalo je tudi Novi Matajur v tem obdobju pred velikimi nalogami, za katere želimo, da bi jih dobro opravil;* Ob koncu je Race čestital kolektivu Novega Matajurja ob 200. številki, glavnemu u-redniku Izidorju Predanu pa ob njegovi 50-letnici.
Novemu Matajurju in Izidorju Predanu je nato čestital glavni u-rednik Primorskega dnevnika Jože Koren, ki je bil med ustvarjalci Matajurja. ciklostiliranega lističa iz leta 1943. Dejal je, da je bil že tisti listič glasnik novih časov in sedanji Novi Matajur je glasnik istih teženj in istih hotenj, odraz volje beneških Slovencev, da postanejo res enakopravni Slovenci na tem koščku zemlje pod Matajurjem. V spomin na 200. številko je uredništvu Novega Matajurja poklonil mapo Pal-čieeve serije Ikarus.
V bogatem kulturnem sporedu sta najprej nastopila dva pevska zbora. zbor iz Topolovega, ki je bil prav pred kratkim ustanovljen, in zbor Pod lipo iz Gorenjega Barnasa. Sledile so recitacije, ki so jih podala tri dekleta iz Fojde. ki so gojenke dijaškega doma v Gorici, nato pa so nastopili gojenci glasbene šole Antona Birtiča iz Mečane. Dvajset mladih harmonikarjev je pokazalo, kaj so se naučili v kratkem obdobju, kolikor se pač učijo harmonike. In reči je treba, da je rezultat res zavidljiv. Ob koncu .je nastopil še ansambel Beneški fantje pod vodstvom Antona Birtiča, ki je tudi po koncu uradnega dela slovesnosti skrbel za res prijetno vzdušje.
Izraelska letala bombardirala palestinska taborišča v Libanonu
BEJRUT — Najmanj 12 mrtvih in 40 ranjenih .je prvi obračun izraelskega nedeljskega letalskega napada na južni Libanon. Po izjavah libanonskih policijskih oblasti se bo število žrtev po vsej verjetnosti v naslednjih dueli, ko bodo odstranili ruševine, še povečalo.
Pripadniki palestinske osvobodilne organizacije so med bombardiranjem izstrelili nekaj protiletalskih raket, ki pa niso zadele cilja. Ka sneje so iz svojih postojank v južnem Libanonu štiri ure s katju-šarni obstreljevali gornjo Galilejo. Po izraelskih virih je približno 150 raket, ki je padlo na izraelsko ozemlje, povzročilo večjo gmotno škodo, ni pa zahtevalo človeških žrtev.
Zaradi zaostritve ozračja na izraelsko - libanonski meji se je včeraj dopoldne sestala na izredni seji izraelska vlada. Po štiriurni seji, na kateri so bili prisotni tudi najviš.ji predstavniki vojske, niso objavili nobenega uradnega poročila. V Bej rutu so komentirali, da je izraelska vlada razpravljala o možnostih za nov. tokrat kopenski napad na pa lestinske postojanke v Libanonu.
ADEN — Trideset oseb je izgu bilo življenje v letalski nesreči v Južnem Jemenu. Potniško letalo, ki je letelo na notranji relaciji Mukala - Aden, je namreč strmoglavilo v morje nekaj minut pred pristankom v Adenu. Od 49 potnikov in članov posadke se jih je rešilo 19, med katerimi sta tudi [idiot in sopilot.
iiiiiiiiiiiiiritiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiaiiMiiiiinMiiiiimiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliinoiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiniiifiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin

Priprave na koprski občinski praznik
KOPER — V spomin na dan. ko so se pred 61 leti hrabri istrski delavci in kmetje v Marezigah pri Kopru uprli fašističnim nasilnikom, prebivalci koprske občine praznujejo občinski praznik. Letos ob občinskem prazniku v občini .Koper ne bodo odprli kakega večjega industrijskega objekta odprli pa bodo dispanzer za diabetike. Uspeli so skorajda h koncu pripeljati urejanje območja ob Ulici JLA in tako naprej.
Tudi gospodarili so v minulem letu relativno uspešno, saj so začeli naloge postavljati CIMOS, ki ima sedež v Kopru, iz Tomosa za enkrat ne prihajajo slabe vesti, v luki spet bijejo bitko za preseganje realno zastavljenega plana itd. Tudi v kmetijstvu se zastavljenim načrtom obetajo boljši časi. V koprski občini bo torej ob prazniku slovesno.
V soboto bodo na slavnostni seji občinske skup ščine pregledali dosežke v minulem letu, štirim ob čanom oziroma organizacijam bodo podelili občin ska priznanja z zlatim žarkom, desetim priznanje občine s plaketo in trem nagrade 15. maj. Po seji občinske skupščine pa se bodo delegati odpravili skupaj z gosti še na ogled sejma pobUtenih mest. ki ga bodo odprli dan pred občinskim praznikom v koprskem Ekspdrtcentru. ob Ulici JlA. Po zad
njih podatkih se bo sejma, medsebojno pobratenih mest Jajce, Nikšič, Prilep, Zadar, Valjevo in Koper ter s Koprom pobratenih mest Bosanski Brod, Milje, Dolina in Ferrara, udeležilo nad 80 organizacij združenega dela.
Pri sejmu pobratenih mest, ki ga nekateri sicer zmotno enačijo s «preminulo» Primorska razstavlja, gre med drugim tudi za to, da bi se gospodarske organizacije iz pobratenih mest medseboj no kar najbolj spoznale in od protokolarnih prijateljskih stikov prešle h gospodarskim stikom, eko ' nomskemu sodelovanju kot rečeno.
Dejstvo je namreč, da je struktura gospodarstev pobratenih mest, ki se bodo predstavila na sejmu v Kopru relativno heterogena, zato pa dopolnju joča se. Marsikak problem v zvezi z oskrbo z re promateriali pa tudi s končnimi izdelki bi bilo moč premostiti, če bi se tudi pobrateni medsebojno dovolj ali pa bolje poznali. Zato sejem nima namena biti kakšna protokolarna ali pa zabavna zade va-pač pa prireditev, ki bi morala ob zadovoljivem dati tudj primerne poslovne rezultate. In res je po dosedanjih prijavah sodeč prisoten
DUŠAN GRČA
ta u»
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Sedem čudežev sveta
13.30	Italijanske kronike
13.25	Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK
14.00	Giacinta, 2. nadalj.
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Pravljice
15.00	Onstran planetov, vzgojna oddaja
15 30 Vsi za enega:
Rdečelasa Ana, risani Film
16.00	Happy circus
17.00	DNEVNIK 1 - Flash
17.05	Astroboy, risanka
17.30	Vsi za enega
18.00	Čudoviti cirkus morja
18.30	Programi pristopanja
18.50	Colorado:
Veter velikih planot, 2. del
19.45	Almanah
20.00	DNEVNIK
20.40	Pomembni datumi:
Leto 1935
21.45	Petdeset let ljubezni,
6.	nadalj.
23.05	DNEVNIK -Danes v parlamentu
23.30	Izbirajmo si poklic
Drugi kanal
12.30	Opoldanski spored
13.00	DNEVNIK 2 -Ob 13. url
13.30	Danes vam predlagamo
14.00	Popoldanski spored
14.30	Moja draga zaročenka
15.25	Scene iz «Zaročencev»
16.00	Program za mladino Svet v vesolju — variete Galaxy Express 999 Helzacomic
17.45	DNEVNIK 2 - Flash
17.50	DNEVNIK 2 - šport -Iz parlamenta
18.05	Program za mladino Dokumentarni film Indijanci Severne Amerike
18.50	Dober večer z... Milvo Vremenske napovedi
19.45	DNEVNIK 2 — Poročila
20.40	Velika ljubezen, ki velja 50 dolarjev, film
«Velika ljubezen, vredna 50 dolarjev*. Gre za film, ki ga je 1974. leta Mark Rydell napravil po romanu, ki ga je napisal Darril Ponicsan. V izvirniku je delo nosilo ime «Cinderella Liberty», kar bi po naše pomenilo eSvoboden izhod vse do polnoči*. Dejansko pomorščak, ki ga igra James Cann, izkoristiti to svojo ^svobodo do polnoči*, odide v mesto in se v cirkusu sreča z le pim dekletom, v katerega se zaljubi.
32 35 Filmske novosti
22.40	Kako naj zavarujemo okolje proti požarom
23.30	DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
Treni kanat
17.25	Drugo gledališče
18.30	Lorecchiocchio, glasbena oddaja
19.00	DNEVNIK 3
10.30	DNEVNIK 3 -Deželni programi
20.05	Otroško čtivo
20.40	Beneški bienale 1981
21.45	Človeško razmnoževanje v svetu, ki se spreminja
22.30	DNEVNIK 3
23.05	Turin: Sabljanje
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano
10.00	in 11.05 TV v šoli
11.00	in 18.20 Poročila
16.55 Šolska TV: Življenje na mehkem dnu, Zimskj šport. Zaloge energije
13.25	Slovenske ljudske pravljice
18.40	Luigi Boccherini:
Plesna šo'a
19.00	Pustolovščina, otroška serija
19.30	Obzornik
19.45	Oddaja za madžarsko narodnostno skupnost
20.00	Knjiga
20.15	Risanka
20	24 TV in radio nocoj 20.23 Zrno do zrna
20.30	Dnevnik in Vreme
21	00 Skupno
22.05	Alpska saga, nadalj.
23.50	V znamenju
Koper
13.30	Odprta meja
Danes bodo v okviru odda je »Odprta meja* med drugimi na sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — Predstavitev kandidatne liste Krščanske demokracije in zbiranje podpisov za stranko, ki jo skupno sestavljajo radikalci, mittelevropsko giban je in ekologi ČEDAD — Obisk delegacije Inštituta za narodnostna vprašanja ČEDAD — Prireditev ob izidu 200.
številke Novega Matajurja GORICA — Podelitev bralnih značk
SOVODNJE — Občni zbor lovcev PEČ — Pohod krvodajalcev DOLINA — Majcnca in vinska razstava
in na koncu še športni pregled
18.00	Z nami pred kamero
18.05	Dnevnik — Vesti
18.30	TV šola
19.00	Ta leta, ti dnevi, dok. oddaja
19.40	Z nami pred kamero Stičišče — Dve minuti — Kulturne prireditve
20.15	Dnevnik danes
20.30	Boks, svetovno prvenstvo
22.00	Dnevnik danes
22.10	Povej to sodniku, film Igrajo: Rosalind Russel, Robert Cummings...
Odprta, meja
Zagreb
18.30	Napoved sporeda
18.45	Otroška oddaja
19.15	TV koledar
19.45	Prijatelji glasbe
21.00	Pogovor z D, Dragosavcem
22.05	Bemadette. film
ŠVICA
18 50 Draga moja ljubljenka — TV film
19.20 Ob opravljenih računih
20.40	Tretje življenje
22.00	Portreti in teme
TRST A
7.00,	8.00. 10.00. 13.00, 14.C0. 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Dogajanja iz polpretekle dobe: 8.45 Glasbene skice; 9.30 Ali ste že prebrali?;
10.10	Oddaja za otroški vrtec; 10.20 Koncert: 11.30 Poldnevniški razgledi: Izbrani listi; 12.00 Kulturno pismo, Beležka - vmes lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14 10 Otroški kotiček: «Naj-lepše bajke za najmlajše*: 14.30 Pesmi brez besed; 14.55 Naš je zik; 15.00 Glasbeni magaz/n: 16.00 Pripoved partizanskega časnikarja: 16.35 Evergreeni; 17.10 Mi in glasba: Z besedo o glasbeni u-metnosti; 18.00 Georg Btichner: <;Vojček»; 18.45 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovenski program)
7.00,	7.30, 8.25, 14 00, 15.00 Poročila; 7.10 Glasba za dobro jutro; 7.45 Cestne razmere; 8.15 Radijski televizijski in filmski sporedi; 14,00 Na valu radia Koper; 14.15 Kinospored; 14 30 Reportaže - zanimivosti; 15.10 Predstavitev oddaj, glasbene želje poslušalcev po telefonu; 15.30 Iz zborovskega arhiva: moški zbor Varnost iz Kopra; 16.00 Dogodki in odmevi: 16.30 Glasba po željah;
1.7.00	Primorski dnevnik aktualna tema; 17.30 Zabavna glasba.
KOPER
(Italijanski program)
7 30, 8.30.	13.30,	16.30,	19.30
Dnevnik; 9.30, 10.30, 11 30, 12.30,
14.30,	15.30, 17.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.15 Koledarček: 8.15 Horoskop; 9 32 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Knjiga na radiu; 10.45 Mozaik; 11.10 Šola, otroštvo, vzgoja; 11.20 Flash; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.00 Na prvi strani;
12.05	Glasba po željah; 14.33 Lestvica popularnih popevk; 15.00 Glasba danes; 15.33 Miren popoldan; 10.00 Kantavtorji; 16.45 Poje zbor italijanske skupnosti; 17.00 Glasovi naših dni; 17.15 Aasambel Casadei; 17.32 Crash; 17.55 Koledarček: iz sveta kulture in u-metnosti; 18.00 Jugoslovanska pop scena; 18.30 Poje Samantha Sang;
18.45	Radijski oder; 19.15 Juke box.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00. 17.00, 19.00 Poročila; 6.10, 7.40, 8.45 Glasbena kombinacija; 6.44 Včeraj v parlamen-
tu: 9.02 in 10.03 Radio anch’io;
11.10	Pisan spored; 11.34 Skrivnostni agent, 12. nadalj.; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.25 Kočija; 1335 Master; 14.23 Glasba in povesti; 15.00 Errepiuno, popoldanski spored; 16.00 Tl Paginone. zvočna rubrika; 17,30 Master Un-der 18;	18.05 Glasbeno razve-
drilo; 18.38 Programi pristopanja: 19 30 Radio 1 jazz; 20.00 Radij ski oder; 20.48 Srečanje z...; 21.00 Folklorna glasba; 21.25 Štirje kosi jabolka; 21,25 živeti po člo veško: 22.22 Avtoradio flash; 22.27 Audiobox: Animal loquax; 22.50 Danes v parlamentu.
RADIO 2
6.30,	7 30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30,
13.30,	15.30, 16.30. 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 6.00 - 8.00 Dnevi; 7.2() Minuta zate; 9.00 Zbogom o rožje, 12. nadalj.; cb koncu poje George Benson; 9.32 in 10.13 Radio 2 - 3131; 10 00 Posebna oddaja o športu; 11.32 A kot abeceda; 11.56 Tisoč popevk; 12.10 in
14.00	Deželni programi; 12.48 Tako sem začel; 13,41 Sound - Track, glasba in kino; 15.00 in 15.42 Radio 2 - 3131, 2. del; 16.32 šest deset minut; 17.32 Priznanje nekega Italijana; 18.45 Sončni krog; •9.50 Massmusic; 22.00 in 22.50 Mesto ponoči: Milan; 22.20 Parlamentarna panorama.
LJUBLJANA
7.00,	7.30. 9.00, 10.00, 12 00, 13.00,
15.00,	20.00 Poročila; 7.10 Prometne razmere; 7.20 Rekreacija;
7.45	Prometne informacije; 7.50 Dobro jutro, otroci; 8,25 Iz naših sporedov: 8.30 Z radiom na poti; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9 35 Tz glasbenih šol;
10.05	Glasbena matineja; 11.05 Rezervirano za.„; 12.05 Ali poznate; 12.85 Naše pesmi in plesi; 13.10 Danes smo izbrali; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače;
14.00	Iz naših krajev, iz naših sporedov; 14,30 Priporočajo vam;
15.05	V korak z mladimi; 16.00 Dogodki in odmevi; 16 50 Radio danes, radio jutri; 17.00 Vrtiljak;
19.00	Sotočja; 19.45 Glasbena medigra; 20.35 Lahko noč, otroci;
20.45	Minute s ldaviaturistom Miho Kraljem: 21.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.30 S solisti in ansambli JRT; 22.05 Radijska igra; 23.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini;
23.25	Iz naših musicalov in glasbenih revij; 00.05 Lirični utrinki; 00.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev; 1.05 Nočni program.