©M^MoMESGLAS
Leto XLIV - št. 93 - CENA 25 SLT
Kranj, torek, 26. novembra 1991
MERKUR
Merkurjeva pravljična dežela
GORENJSKI SEJEM KRANJ
od 30.11. do 4.11
VELIKA IZBIRA POHIŠTVA ZA OPREMO STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV UGODNI KREDITI IN POPUSTI
V SALONU POHIŠTVA
JAK&B
NAD PIVNICO EVROPA V KRANJU Tel. (064)216.661
ZIMA, ZIMABELA
Gorela
Milana Kučana je na obisku v kranjski Savi spremljal tudi kranjski župan Vitomir Gros, segla sta si v r°ke, kar je bilo pred letom dni nemogoče. Foto: Ivan Draškič
2. december
Živimo v času datumov, bolj ali manj prelomnih. Najbolj cinični pravijo, da nam je navada zlezla po kožo, ko je revolucija še kar trajala in smo bučno praznovali pok prve puške itd. In da je pri vseh naših tegobah še najbolje sklepati stave, bo 2. decembra za Slovenijo ukinjena gospodarska blokada EGS ali ne, ter jih tako po-plakniti s kapljico dobrega vina.
Gospodarska blokada EGS je drugi šok, ki ga je slovensko gospodarstvo doživelo v sorazmerno kratkem času, saj se še osvestilo ni dobro po udarcu, ki ga je prinesla hrvaška meja in z njo administriranje, ki pretok blaga podaljša na štiri do pet dni, prej pa je šofer sedel v tovornjak zjutraj in se vrnil zvečer. Nerodnost je namreč v tem, da so druge republike bivše Jugoslavije v zakonih postale prava tujina, dejansko pa po vezeh, ki so bile stkane v sedemdesetih letih, to še niso in ne morejo biti Ker vsi slovenski zakoni niso bili pripravljeni, smo povzeli jugoslovanske, zato je za izvoz blaga na Hrvaško potrebnih prav toliko papirjev kot za izvoz v Avstrijo, čeprav je carina simbolična. Prihaja pa do takšnih banalnosti, da imamo blagovne kontingente celo za blago, ki ga pri nas nihče ne izdeluje, zaradi slovenske pravovernost pa administracija zahteva
izpolnjevanje nekaterih določil, za katere se v bivši Jugoslaviji nihče še zmenil ni več.
Te stvari se bodo seveda počasi uredile, verjetno se bodo počasi vsaj deloma povrnili južni trgi, saj že danes niso redki direktorji, ki pravijo, da bo sodelovanje s srbskimi podjetji še živahno. Da bi se hitro obrnilo na bolje, pa tako nihče ne verjame. Zato je toliko bolj pomembno, da bi se za Slovenijo hitro iztekla gospodarska blokada EGS, zato je 2. december, govorijo pa tudi o 4. decembru, tako pomemben. Blokada je namreč prav za Slovenijo največji udarec, saj sorazmerno največ izvaža na te trge. Mesečno izgublja 10 do 15 milijonov dolarjev, kar seveda ni mačji kašelj. EGS drugače seveda res ni mogla navezati stikov s Slovenijo, kot da jih je najprej prekinila z bivšo Jugoslavijo. Če je posredi samo to, potem bo 2. december res prelomni datum, če razvita Evropa preizkuša slovensko potrpljenje in vzdržljivost, potem bomo verjetno čakali nov datum in vse bolj spoznavali, da še zdaleč nismo plačali vse cehe vojne v Sloveniji in da jo plačujemo tudi za strah pred evropsko neenotnostjo prav na začetku za Evropo tako pomembnega leta 1992. • M. Volčjak
Savi se ni treba poceni prodajati   Vlada zahteva zaupnico
Sava zaradi ukrepov EGS izgublja 500 tisoč dolarjev
Kranj, 22. novembra - Kranjsko Savo je obiskal predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan, spremljal ga je predsednik gospodarske zbornice Feri Horvat, na popoldanskem pogovoru z gorenjskimi direktorji se je pridružil podpredsednik slovenske vlade dr. Andrej Ocvirk. Predsednika Kučana je na obisku v Savi spremljal tudi kranjski župan Vitomir Gros.
Po ogledu tovarne se je nameravajo odreči, pospešuje-Predsednik Kučan najprej po- jo izvoz, na tuje prodajo že 60
Sovarjal z vodstvom Save, ki je predstavilo poslovanje tovarne in predvideno Conti-"entalovo vlaganje v tovarno avtopnevmatik, kjer ima Sem-perit že 28-odstotni delež. Sava 'etos beleži 3-odstotno rast Proizvodnje, oktobra žal ne yeč, računali so na 20-odstotno Povečanje izvoza, vendar bo 'tekaj manjše. V letu dni so zaposlenost zmanjšali za 208 dedcev, odkar so jo začeli žrnanjševati že za 700 ljudi in Produktivnost torej narašča.
Izpad južnih trgov je tudi v ^avi občuten, nikakor se jim ne
odstotkov izdelkov, vrednih 100 milijonov dolarjev. Ukrepi EGS so velik udarec, saj so se jim carinske stopnje s 4,9 povečale na 12 odstotkov, mesečno tako izgubijo približno 500 tisoč dolarjev.
Svetovna industrija avtopnevmatik se podobno kot avtomobilska združuje, trenutno jo obvladuje šest velikih družb, stvari pa se gibljejo v smeri štirih, ena od teh je zahodnonem-ški Continental, ki je pred leti že priključil avstrijski Sempe-rit. Continental želi postati večinski lastnik Savine tovarne
mesečno.
avtopnevmatik, Sava pa naj bi
kot ekskluzivni zastopnik tržila Continentalove izdelke na trgih bivše Jugoslavije, na sredozemskih ter na srednje in vzhodno evropskih trgih. Pogajanja so zaradi sesutja jugoslovanskega trga zdaj zastala, k sreči se pretirano ne mudi, saj se pogodba s Semperitom izteče leta 1997.
V Savi gre torej za dokapita-lizacijo, saj pravijo, da se jim ni treba poceni prodajati, ker ima med viri lastni kapital kar 75-odstotni delež, v Continental se vključujejo enakopravno. Odlašajo pa tudi zaradi nerešenega vprašanja družbene lastnine pri nas, saj donedavna ni bilo povsem jasno, kako bo pojmovan dokup, ki razredči, se pomeša z družbeno lastnino. • M. Volčjak
Kdaj bo glasovanje, mora odločiti vodstvo parlamenta
Ljubljana, 25. novembra - Na današnji tiskovni konferenci po celonočni seji slovenske vlade je njen premier Lojze Peterle obvestil novinarje, da bo vlada vztrajala na glasovanju o njeni zaupnici v slovenski skupščini, kar pomeni, da je bil le zaradi obrazložitve zadržan sklep s četrtkove seje. V kakšni obliki in kdaj bo glasovanje potekalo, vlada prepušča vodstvu skupščine, saj je to že četrti zahtevek za preverjanje njene zaupnice (doslej so ga vložili Socialistična stranka, Libe-ralno-demokratska stranka ter Zbor združenega dela slovenske skupščine). Vlada se opira na štiristoti člen ustave, v katerem zaradi ovir pri uresničevanju pomembnih politik lahko zahteva takšno preverjanje, rekonstrukcija vlade in državne uprave pa je načrtovana šele po sprejemu ustave.
Gospodarski in socialni načrt ter proračun za naslednje leto v vladi še ni usklajen. Znižani družbeni proizvod v prihodnjem letu (po oceni 6,5 odstotka) zahteva izredni napor, saj je potrebno večje potrebe nove države pokriti z manj sredstvi. • Š. Ž.
Suverenosti ni brez lastne hrane
Bled, 25. novembra - Včeraj se je v Festivalni dvorani na Bledu začel dvodnevni posvet kmetijske svetovalne službe o razvojnih in tržnih možnostih slovenskega kmetijstva. V uvodnem predavanju je republiški minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc predstavil strategijo razvoja kmetijstva v Sloveniji. Dejal je, da mora Slovenija pridelati toliko hrane, da je drugi ne bodo izsiljevali in da ni politične suverenosti, če si narod sam ne pridela vsaj strateških količin hrane. Stopnja samooskrbe v Sloveniji se sicer povečuje, vendar je struktura zelo neugodna: imamo velike presežke perutninskega mesa, prašiče redijo predvsem na velikih farmah, ob tem pa ne pridelamo dovolj sadja, zelenjave in vina, za kar imamo odlične pogoje. Kmetijska politika mora biti sožitje naših naravnih danosti in predvsem srednjeevropskih izkušenj. Čeprav je velika razdrobljenost kmetij velika ovira za nadaljnji razvoj, pa zaradi brezposelnosti in nizkih plač ni mogoče računati, da bi se polkmetije oziroma mešane kmetije odpovedale zemlji v korist čistih kmetij. Po zadnjih statističnih podatkih se je število aktivnih kmečkih prebivalcev zmanjšalo že pod 100.000, to pa pomeni, da mora vsak povprečno pridelati hrano še za najmanj 20 prebivalcev Slovenije. • C. Z.
Radovljica, 22. novembra - Dobro leto potem, ko so na Jezercih pri Radovljici zakopali gradbeni stroji, je bil
°grajen novi objekt Zavoda Matevža Langusa. V njem se bodo kot štiri desetletja doslej v Kamni Gorici sposabljali za življenje duševno prizadeti otroci. Gradnja je bila v skladu z republiškim sporazumom o grad-.J*h in adaptacijah vzgojnih zavodov dogovorjena že leta 1986, vendar so čas in zapleti prehitevali načrte. Po JjnaŠnji vrednosti je gradnja stala 170 milijonov tolarjev, gradilo je domače podjetje Gorenje, opremljala pa •?Urka, smo slišali na petkovi slovesnosti ob otvoritvi novega zavoda. Slavnostni govornik na prireditvi je bil i predsedstva Republike Slovenije dr. Matjaž Kmecl. Med drugim je dejal, da ravno s skrbjo za otroke, s "erimi se je nedoumljivo poigrala usoda, kaže država svojo pravičnost, svobodo in demokracijo. Predsednik tdovljjške skupščine Vladimir Čeme pa se je zahvalil vsem, ki so prispevali, da imajo otroci Langusovega *yoda nov, sodobnejši dom. - Foto: G. Šinik
L
Vam svetuje:
- pri podjetniških odločitvah
- pri Vaših finančnih naložbah in transakcijah
- pri gospodarsko - pravnih zadevah v obrti in podjetništvu
6*000 Kranj, Blelvveisova 4 (064) 211-320 211-337 Nakup In prodaja nepremičnin:
- parcel, stanovanj, hiš in poslovnih prostorov
Vam nudi:
- raziskave tržišča
- svetovanje na področju marketinga in trženja izdelkov in storitev
- iskanje in izbor strokovnjakov in poslovnežev
- pomoč pri realizaciji Vaših podjetniških idej in načrtov
ODNO PO TEČAJU TOLARJA'  PRVI KORAK V POSLU - VAŠ OBISK ALI TELEFONSKI POGOVOR
Planica, 22. novembra - Od prejšnjega torka naprej so se naši smučarji skakalci pripravljali na prve tekme letošnjega svetovnega pokala v domači Planici. Žal niso imeli sreče z vremenom, saj je večino časa snežilo in deževalo, vendar pa so na opravljenih izbirnih tekmah v soboto in nedeljo določili naše zastopnike za prve tekme svetovnega pokala v Thunder Bayju. To so: Franci Petek (SSK Stol), Janez Debeljak (SSK El. Ilirija), Andraž Kopač (SSK Alpi-na Ziri) in Samo Gostiša (SSK EL. Ilirija). V. S., Foto: J. Cigler
t
mmmsmMiGLAs 2. stran
NOVICE IN DOGODKI
Torek, 26. novembra 1991
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
MIHA NAGLIC
Srbija proti četrtemu rajhu
Zadnjič smo skušali razložiti, kako se Srbiji njena preizkušena nanira, po kateri svoje vojne vojuje na tuj račun, to pot ne bo ob-esla. Ali bo tudi res tako, bomo še videli (za zdaj jim ne gre prav slabo); da pa so ti velebizantinci na tuj račun računali tudi pred cdanjo vojno, se ve že zdaj. To je dejstvo, na katerega je prejšnji eden v svojem govoru pred poslanci slovenske skupščine opozoril naš zunanji minister, dr. Dimitrij Rupel: "Dovolite mi, da vas ob m spomnim na morebiti že pozabljeno teorijo o četrtem rajhu, ki pripoveduje o zanimanju nemškogovorečih dežel za prodor na naše ozemlje. S tem v zvezi je še bolj pozabljeno dejstvo, da je prva izjava o takšni nevarnosti prišla iz nekaterih zahodnoevropskih struktur. Le-te so še nedavno tega podpirale enotno Jugoslavijo oziroma Veliko Srbijo, kot protiutež tevtonski nevarnosti in morebiti tudi kot protiutež povezovanju dežel med vojno poražene koalicije v srednjeevropsko krščansko skupnost. Da bi preprečili ohranjanje takšnih ali drugačnih zvez na srednjeevropskem prostoru, so se omenjeni kabineti ukvarjali z mislijo o uporabi latinskoameriškega gospodarskega in političnega koncepta in z mislijo o ekonomski in lastninski šokterapiji, ki bi preprečita ohranitev značilne srednjeevropske ureditve. Povrhu tega so nekateri najvplivnejši atlantski krogi prepričani o škodljivosti separatizma in samoodločbe."
Izjave generala Kadijeviča, ki kar naprej ponavlja trditev, da brani Jugoslavijo pred četrtim rajhom, potemtakem niso zgolj besedičenje utrganega boljševika. Opore niso imele le v zdaj že odstavljenem kolegu Jazovu, ampak tudi v nekaterih severnoat-iantskih krogih. V nekem smislu jih je mogoče celo utemeljiti. Ko je bila Evropa še razdeljena na oba bloka, je v njej vladalo čisto solidno ravnotežje. Po 1989 se je le-to zamajalo in se ni več ustalilo; vzhodni blok se je sesul, sredi Evrope pa je nastala združena in (pre)močna Nemčija. Če si ta z ekonomskimi vezmi priredi (da ne rečemo podredi) še svoje sosede na vzhodu in na jugu, potem srednja Evropa znova postane zloglasna Mitteleuropa in že smo v razmerah, kakršne so bile ob začetku obeh svetovnih vojn: spet dobimo ekspanzionistično, k razširitvi na nova tržišča (to pot brez ozemeljskih zahtev) ležečo Nemčijo na sredi med evropskim vzhodom in zahodom in proti njima. Seveda je ta položaj za zdaj še pod "če" in zdi se, da se vsa Evropa z Nemčijo vred - razen Srbije
- zaveda, da jo more in mora preprečiti. Evropa si - z izjemo Srbije - ne želi vojne na lastnih tleh, vrh tega pa lahko le kot gospodarsko in politično trdna in povezana celota zmore spoprijem z obema konkurenčnima asociacijama na svetovnem trgu: severnoameriško in daljnovzhodno (Japonska, Južna Koreja, Tajvan, Singapur...).
Nadaljevanje integracijskih procesov je torej conditio sine qua non evropskega preživetja. Zato vsak, ki to povezovanje onemogoča, zadene ob prevladujoče evropske interese. Tako je z narodi, ki se hočejo osamosvojiti brez soglasja partnerjev in sosedov
- in s tem hote ali nehote spodbujajo še druge "nezgodovinske" narode, da storijo takisto. Te vrste je tudi slovenski primer. Dokler bo Gorbačov, za katerega so sedanja dogajanja v Jugoslaviji moreč spomin na lastno prihodnost, zagovarjal ohranitev nekakšne Jugoslavije in dokler bo Cyrus Vance govoril o možnosti, da se Jugoslavija ohrani vsaj kot carinska 'unija ali kaj podobnega -vse dotlej bodo v Beogradu z razlogom vpili, da smo Slovenci in Hrvati razbili Jugoslavijo in da Srbi branijo tisto, kar je ostalo od nje - pred nevarnostjo četrtega rajha.
Kdo je potemtakem tisti, ki v očeh Evrope ravna manj evropsko: Slovenija ali Srbija? Če bi sodili po sankcijah ES, ki zaenkrat bolj prizadevajo prvo kot drugo, potem je to naša republika!? Kakorkoli že: zdaj je treba vztrajati do konca in se pri tem opirati ne države in regije z območja četrtega rajha"...
Jesenice, 25. novembra - Občina Beljak je občini Jesenice poklonila tri radijske postaje za zdravstvo v vrednosti 50.000 avstrijskih Šilingov. Direktor Zdravstvenega doma Jesenice dr. Alojz Novak ocenjuje to darilo kot zelo pomembno za Zdravstveni dom, saj bodo s pomočjo treh prenosnih l'KW postaj v rešilnih vozilih zdravniki dosegljivi ne le v vsakem trenutku, ampak tudi povsod, kjer se bodo nahajali. Dragocene so tudi zato, ker relejna postaja pri Valvasorju večkrat odpove, aparati pa so povezani z isto frekvenco, ki bo obsegala tudi GRS in gasilsko službo. V Zdravstvenem domu so zato nadvse hvaležni in se zahvaljujejo predsedniku občine dr. Božidarju Brudarju, saj so te radijske postaje dobili prav zaradi njegovega prizadevanja in po njegovi zaslugi. Na sliki: dr. Alojz Novak in dr. Božidar Brudar. D. S. -Foto: Gorazd Šinik
Brezplačni prenosi kapitala
Ustvarjanje pogojev za divjo privatizacijo?
Dr. Rajko Pirnat na javni tribuni Lastninjenje po domače: "Stanovanjski zakon
ni pravičen!"
Radovljica, 22. novembra - Slovenska demokratična zveza - Narodna demokratska stranka je v petek pripravila v Radovljici javno tribuno "Lastninjenje po domače", na kateri so na vprašanja zbranih odgovarjali predsednik stranke in republiški minister za pravosodje in upravo dr. Rajko Pirnat ter republiška poslanca Andrej Ster in Anton Toma-žič.
Dr. Rajko Pirnat je dejal, da je najpomembnejše vprašanje privatizacije, ali družbeno lastnino enakomerno razdeliti vsem, ki so jo ustvarjali, ali dopustiti, da jo poberejo tisti, ki so v glavnem na podlagi pripadnosti prejšnji partijski eliti ali vsaj dobrim zvezam z njo pridobili pravico upravljanja z lastnino oz. so, povedano po domače, pri koritu. Vlada se zavzema za to, da bi premoženje čimbolj enakomerno razdelili državljanom Slovenije, vendar pa se temu po Pirnatovih besedah upirajo tisti, ki hočejo na podlagi sedanjih upravljalskih pravic dobiti tudi velike lastninske deleže.-
Ne gre za nikakršno gonjo proti "rdečim direktorjem", ampak le za to, da bi bila privatizacija pravična in nadzorovana, je dejal dr. Pirnat in poudaril, da je slovenska skupščina že sprejela en nepravični lastninski zakon - namreč stanovanjski zakon. To. da smo vsi plačevali stanovanjski
Prihajajo novi "graščaki"
prispevek in da zakon daje samo nekaterim, še ni tako narobe; hujše je, da daje možnost poceni nakupa tudi tistim tovarišem in tovarišicam, ki so prišli do izjem-
Andrej Šter je dejal, da privatizacijskemu zakonu najbolj nasprotujejo tisti, ki jim sedanji položaj brezpravja najbolj ugaja in jim tudi sicer ni za to, da bi ustvarili normalni trikotnik: lastnik - upravnik (manager) - delavec. Kot primer "lastninjenja po domače" je navedel Gorenjsko turistično zvezo, v okviru katere se je oblikovalo zasebno podjetje Gorenjska biro d.o.o. Ko se je biro kot komercialni servis zveze odločil za osamosvojitev, je poslovnim partnerjem poslal dopis, s katerim jim je sporočil novi naslov in žiro račun in jih še zaprosil, naj odslej vse obveznosti, ki jih imajo do zveze, nakažejo na novi žiro račun. Zveza je zdaj v položaju, ko nima likvidnih sredstev, ima pa po Šterovih besedah še devet zaposlenih, ki pa delajo za biro. Zasebno podjetje zato vsak mesec nakaže zvezi denar za plače, ki jih potem zveza (društvo) izplača delavcem.
Anton Tomažič je dejal, da so delavci v podjetjih, kjer so se odločili za divjo privatizacijo, brezpravna "raja", in za primer navedel sevniško Jutranjko, kjer je enajst vodilnih delavcev nameravalo ustanoviti zasebno podjetje, ki bi se ukvarjalo z isto dejavnostjo kot Jutranjka, in kjer so štirje delavci že dobili odločbe o suspenzu. Eden zato, ker je na sestanku delavcev vprašal, ali bo dr. Stanič tO, da bo ponovno prišel v podjetje, posebej zaračunal, ali bo to plačano z denarjem, ki ga je že prejel; drugi zato, ker je z izjavo, da naj se direktor vozi v službo s kolesom, na Senovo pa z avtobusom, sramotil delavce s posebnimi pooblastili...
Almira prodala grad Grimšče
Radovljica, 22. novembra - V radovljiški Almiri so se zaradi velikih finančnih težav odločili, da prodajo vse premoženje, ki ni nujno potrebno za proizvodnjo in za ohranitev petsto delovnih mest. Na licitaciji, ki je bila v sredo, so za 1,8 milijona mark prodali grad Grimšče na Bledu in štiri hektarje zemljišča. Novi "graščak" je Slovenec, doma iz Podkorena, ki pa živi v Avstraliji.
Ratomir Kafol, v.d. direktorja Al-mire, je povedal, da je bilo za grad, v katerem so Almirina trgovina Z visokokakovostnimi izdelki, muzej, poročna dvorana in bife, pred licitacijo veliko zanimanja, na licitaciji pa sta se pojavila le dva kupca - poleg Omana še radovljiška občina. Novi "graščak" ne želi spreminjati objekta, nasprotno: z javnim razpisom in z dobrim plačilom želi pridobiti nazaj tudi opremo, ki je nekdaj bila v gradu. Dogovorjeno je, da bo Almira v gradu obdržala treo-
vino in da bo ta še naprej poslovala pod starim imenom.
V Almiri, kjer so s prodajo gradu Grimšče in zemljišča ob gradu pokrili približno polovico svojih dolgov, pripravljajo tudi predlog za prodajo trgovske hiše Pristava na Bledu. Pri tem morajo najprej razrešiti nekatere lastniške probleme, težave pa pričakujejo tudi zato, ker je Almira
Ratomir Kafol, v.d. direktorja: "Nekateri nas že obsojajo, da prodajamo premoženje, ki so ga delavci ustvarili z žulji. Ko smo se odločali o tem, smo dali na tehtnico: ali odprodati del premoženja in ohraniti 500 delovnih mest ali pustiti, da podjetje propade. Odločili smo se za pno možnost. S prodajo premoženja bomo pokrili večino dolgov, število zaposlenih bomo zmanjšali za 130, s preoblikovanjem v delniško družbo želimo pridobiti svež kapital in če bo šlo vse po načrtih, bomo februarja začeli normalno poslovati. Dela imamo dovolj, okrog 60 odstotkov proizvodnje pa prodamo na tujih trgih."
no velikih stanovanj, hiš in vil na podlagi svoje funkcije. Po ten1 zakonu bo hišo v Murglah, vredno 200 do 250 tisoč mark, mogoče kupiti že za 20 do 25 tisoč mark.
Kar zadeva divjo privatizacijo, je "lastninski model" takšen: najprej je treba (z dokapitalizaci-jo) družbeno podjetje preobliko; vati v mešano in si s skromnim1 vložki pridobiti veliko upravljanja (primer Lama), nato pa ustanoviti obhodno, vzporedno podjetje, prek katerega se iz družbe; nega podjetja pridobivajo veli«! dobički (primer Novoles - Novo-line). Poseben problem so brezplačni prenosi družbenega kap>-tala iz enega podjetja na drugo, je dejal dr. Pirnat in za prime1" navedel nekatera radovljiška in jeseniška turistična podjetja, ki so prenesla kapital na novogon-ški HIT Invest. Ker so takšni prenosi skregani z ekonomsko logiko, jih je mogoče razumeti le kot ustvarjanje pogojev za prvo faz° divje privatizacije oz. za spremembo upravljanja nad družbeno lastnino. Vinko Marolt, direktor hotela Kompas Bled, je dejal-da so povezave s HIT-om dobile prizvok nepoštenosti in da doslej na vprašanje, kaj je narobe, še ru-so dobili odgovora. Problem Je po Maroltovih besedah v tem. da se nekateri predstavniki občine in krajevnih skupnosti istovetijo s poslovnim skladom podjetij. Ta kapital pa je družbeni (neodvisno od tega, ali je v lasti Kompasa ah HIT-a), v vsakem primeru bo podržavljen in ga bo treba odkupiti' Predsednik radovljiškega izvršnega sveta Jože Resman je dejal, da v občini tovrstnih kapitalskih povezav ne podpirajo in da zdaj še ne vedo, kakšen je njihov končni cilj. • C. Zaplotnik
obnovila Pristavo v sodelovanju z drugimi podjetji, ki pa so se odrekla lastništvu v korist 10- do 30-letne brezplačne najemnine-Prodali bi tudi počitniški dom v Kraljevici pri Crikvenici, vendar ga verjetno ne bodo mogli, dokler ne bo znano, kaj bo s premoženjem slovenskih podjetij v drugih republikah. Prodaja 88 stanovanj poteka za zdaj bolj slabo. Lc približno trideset odstotkov stanovalcev se je odločilo za odkup, med njimi pa je bolj malo takih, ki bodo zmogli kupnino poravnati v enkratnem znesku. Precejšnja razbremenitev za podjetje bo tudi odpustitev 130 delavcev: tridesetim naj bi dokupili leta. sto pa jih bo presežek. Neizkoriščeno premoženje je še prazna proizvodna dvorana v kleti tovarne, ki pa bi jo tudi radi koristno izrabili.• C. Zaplotnik
Denarja ni, teptalni stroj pa je nujno potreben
Priložnost zamujena...
Škofja Loka, novembra - Mnogi Škofjeločani že dobrih dvajset let vsak prost zimski dan izkoristijo za smučarijo na bližnjem Starem vrhu. i Skromne zime s snegom in vedno bolj prazne denarnice so to navado malce »razredčile«, pa vendar je ljubiteljev smučarije še toliko, da si zim brez smučanja ne znamo zamisliti. Zato je mnoge razburila vest, da se lahko v kratkem zgodi, da najbolj priročni smučarski center postane kup železja.
<	AVTO SOL A Bogunlita 10, Kr.n|
	TEČAJ ■ VSAK PONEDELJEK
J J	® 216-245
»Znano je, da smo imeli na Starem vrhu le dva stara teptalca za sneg, enega starega enaindvajset let, enega devetnajst let, tretji pa je TAM-ov, ki je vedno v okvari. S temi pa je nemogoče vzdrževati smučišče, saj je smučanja, kljub dejstvu, da je pri nas vozovnica relativno poceni, letos res velik izdatek in ne moremo si privoščiti, da smučišče ne bi bilo urejeno, kot je treba. Tega smo se zavedali že lani januarja, ko smo dobili zelo ugodno ponudbo proizvajalca Leitnarja, od katerega smo po sistemu leasing že tri leta nazaj kupili teptalni stroj za smučišče na Soriški planini. Proizvajalec nas je poznal in zaupal, mi smo vedeli, da stroj nujno potrebujemo in da je cena zelo ugodna. Marca je bil stroj na smučišču. Takrat smo že urejali možnost plačila, kar je bilo pozi-
mi 230 tisoč DEM - oz. 2 milijona din, vendar se z občino, ki naj bi dala kredit (garancija naj bi bila dotacija, ki nam jo dajejo), kljub sprva pozitivnim mnenjem, ni uspelo dogovoriti. Računali smo, da bomo nekaj denarja dobili še do konca sezone, vendar pa je stvar (plačilo) ostalo nerešeno do danes... znesek pa se je medtem povzpel z dveh milijonov dinarjev na več kot enajst milijonov tolarjev. Mi tega seveda sami ne moremo plačati, nekaj možnosti je, da dobimo kredit (občina bi morala biti garant za plačilo) za osemnajst mesecev, ki je za nas neugoden, vendar če hočemo na Starem vrhu obdržati smučarijo, ne gre drugače. Sicer pa bo teptalni stroj proizvajalec odpeljal, mi pa bomo morali plačati 20 odstotkov vrednosti, ker je stroj pač star eno leto,« pravi
direktor podjetja Sport in rekreacija Niko Rant.
Marsikdo bi v teh, za naše gospodarstvo težkih časih, sicer lahko rekel, da smučarija in teptalni stroj pač nista najpomembnejša, pa vendar je jasno, da tako lepega smučarskega centra, kot je Stari vrh, ne gre zapirati zgolj zato, ker ga ni moč vzdrževati. Investicija je bila predraga - obrestovala pa se je že v mnogih lepih rezultatih škofjeloških športnikov in mnogih urah užitkov na snegu. In tudi v težkih časih bomo potrebovali tako vrhunske športnike kot malce sprostitve ob rekreaciji. In če je bila ugodna priložnost nakupa teptalnega stroja zamujena, naj zaradi dolgotrajnih dogovarjanj vsaj smučišča ne propada.
V. Stanovnik
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN OPREMO d. o. o. Sp. Besnica 81
- domači, tuji proizvajalci
- popusti, krediti, prevoz, montaža
- nagrade
! EKONOMSKA | IPROPAGANDAf
obiskali vas bomo ^►pokličite 218-463 M
Srečanje sindikatov in Cerkve
Reševanje socialno ogroženih
Ljubljana, 21. novembra - Predstavniki slovenske katoliške Cerkve pod vodstvom dr. Alojzija Šuštarja so se sešli J delegacijama dveh slovenskih sindikatov: z delegaciji Neodvisnosti - Konfederacijo novih sindikatov Slovenije in delegacijo Zveze svobodnih sindikatov. Menili so, daje treba pri z?' ščiti delavcev upoštevati evropske standarde, prav tako pa Jc sindikalni pluralizem temelj demokracije. Zaščiti delavcev Je treba posvetiti večjo skrb in tu so tako sindikati kot Cerkev za sodelovanje. • J. K.
-/
(S®B        ' GLAS
Ustanovitelj in izdajatelj:
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ
Iredniska politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Uirektor in glavni urednik: Mam
Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Danica Dolenc. Helena Jelovčan, Jože Kosnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, v»£q ca Zavrl-Žlebir, Andrej Zalar, Štefan Zargi / Oblikovanje: Igor Pokorn / Tehnično urejanje: Ivo Sekne, Mirjana Draksler, Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gorazd Sinik / Tisk: Podjetje U^/ - TČR, Tisk časopisov in revij. Ljubljana / Uredništvo: Mose Pijadeja I, telefon: 211-860, 211-835,lelefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16, telefon: 218-463 telefax: (064) 215-^, Mali oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7 -13 30, ob sredah do 16.30 / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena izvoda 23 3 Naročnina: trimesečni obračun   naročniki imajo 20°» popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Časopisje oproščen plačila prometnega davka (Uradni list RS. 7/91). ^
Z   SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Vlada je že v četrtek terjala glasovanje o zaupnici
Bučar preložil glasovanje na ta teden
ffedsednik vlade Lojze Peterle je predlagal, da bi o zaupnici ali nezaupnici vladi glasovali že v četrtek popoldne, vendar Je predsednik skupščine to zavrnil in terjal od vlade pisni predlog. Dogovorili so se, naj bi bilo glasovanje ta teden na iz-r*dni seji.
Ljubljana, 21. novembra - V če-
trtek popoldne je bilo v slovenski skupščini slišati, da vlada že od *adnjega Demosovega sestanka v P°ljčah razmišlja o sprožitvi po-slopka za glasovanje o svoji neza-uPnici ali zaupnici. Interpelacija Poslancev Liberalnodemokratske s'ranke glede renominacije oziroma rebalansa letošnjega republiškega proračuna, ki naj bi bil po sodbi stranke narejen na nezakonit način, brez razprave v skupini, je v tem pogledu prišla vladi celo prav. Tudi sama vlada je !*a četrtkovi seji menila, izjema Jebil le zunanji minister dr. Di-mitrij Rupel, da je glasovanje Urn-estno. Med posameznimi polivki je slišati mnenje, da morebit-na menjava vlade za Slovenijo ta trenutek ne bi bila dobra pred-vsem zaradi zunanjega sveta in *adnjih potez pri doseganju med-narodnega priznanja. Stranka demokratične prenove meni, da bi
bilo boljše oblikovati ekspertno vlado, ki bi uresničila bistvene naloge tega obdobja, vanjo pa naj bi vključili tudi ljudi, ki bi jih predlagala   opozicija. Poslanec
Novi slovenski prazniki
Skupščina je v četrtek sprejela Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. Po novem bomo praznovali: 1. in 2. januar, 8. februar, 27. april, dan upora proti okupatorju, 1. in 2. maj, 25. junij, dan državnosti, 31. oktober, dan reformacije, 1. november, dan spomina na mrtve in 26. december, dan samostojnosti. Dela prosti dnevi bodo še velikonočna nedelja in ponedeljek, binkoštna nedelja, Marijino vnebovzetje (15. avgust) in Božič.
Poslanci sprašujejo in predlagajo
Na vsakem zasedanju parlamenta ne manjka poslanskih vprašanj in predlogov. Barbara Zupan je vprašala, kakšne pristojnosti ima ministrstvo za obrambo pri razpolaganju z objekti JLA. Andrej Murn je predlagal, da bi imeli brezposelni popuste pri nakupu mesečnih vozovnic in enake ugodnosti, kot jih imajo študentje, invalidi in upokojenci. Ivan Bizjak je predlagal spremembo zakona o davkih na promet z nepremičninami v smislu večje zaščite stanovanjskega sklada, Franci Feltrin pa je predlagal, da skupščina in odbor za zdravstvo obvestita mednarodni Rdeči križ, da v Sloveniji manjka cepiva za otroke. Spomenka Hribar pa je predlagala, da bi morali tudi v Sloveniji sprejeti zakon o popravi krivic bivšim političnim zapornikom. Hrvaška je to že uredila.
Zelenih dr. Stanko Buser je menil, da bi kazalo v vlado vključiti predsednika vlade v senci Emila Milana Pintarja.
Javnomnenjska raziskava De-love agencije Stik, ki je vključila 804 telefonske naročnike, je pokazala, da se jih je 347 odločilo za glasovanje o zaupnici vladi,
267 jih je bilo proti, 190 pa jih je bilo neopredeljenih.
Kakšen bo izhod v skupščini, je težko napovedati. Posebno zato ne, ker tudi notranja razmerja v Demosu niso povsem jasna in tudi po zadnjem sestanku v Polj-čah koalicija ni nič bolj čvrsta, kot je bila zadnji mesec. • J. Košnjek
STRANKARSKE NOVICE   STRANKARSKE NOVICE
Milan Kučan med kranjskimi prenovitelji
Evropa se bo morala odločiti
pokrića, 22. novembra - Potem ko je predsednik predsedstva Slovenije pilari Kučan preživel dan v kranjski Savi in med gorenjskimi direktorji- se je odzval tudi vabilu Stranke demokratične prenove iz Kranja, ki * zvečer na Kokrici prirejala strankarsko srečanje.
Dvorana kokriškega kulturnega doma je bila kar pretesna za vse krajane in okoličane, ki so prišli na srečanje s predsednikom. Uvodoma sta gosta pozdravila predsednica kranjskih prenoviteljev ^'enka Kovšca in krajevni župan, zatem pa je odgovoril na nekaj na-vprašanj v zvezi z mednarodnim priznanjem Slovenije. 2al odgo-v°ri niso bili posebno spodbudni, saj mednarodna skupnost prizna-De naše države povezuje z mirom v (bivši) Jugoslaviji. Po ponovni tropski mirovni konferenci, ki bo 9. decembra, pa se bo Evropa ^ndarle morala odločiti, kako bo s Slovenijo, je dejal Milan Kučan, *' se je srečanja z nekdanjimi strankarskimi kolegi udeležil v premo-ru med Češkoslovaško in Italijo.
Na srečanje sta prišla tudi strankina prvaka Ciril Ribičič in Mi-ran Potrč, ki sta odgovarjala na vprašanja o ustavi, lastninjenju, vlad-n' krizi in prihodnosti stranke. Sicer pa je bil večer lahkotnejše nara-Ve. z narodnozabavno glasbo in humorjem, ki ga je radodarno stresla B°vezovalka večera, igralka Alenka Bole - Vrabec. • D. Ž, foto: G. 8inik
socialdemokratska unija
*ej vojni ni videti konca
Ljubljana, 21. novembra - Na časnikarski konferenci, ki jo je or-8an-izirala Socialdemokratska unija Slovenije, sta drugačne poglede ?a prizadevanja za mir na Hrvaškem in na vojno nasploh predstavila I vetlana Slapšak, članica ženskega in mirovnega gibanja iz Beograda, U dr. Milorad Pupovac, eden od ustanoviteljev Srbskega demokratima foruma. Slapšakova je med drugim dejala, da bi morala biti ^•ovenija diplomatsko agresivnejša, saj- bolje pozna razmere in ima iCc ljudi z znanjem in znanstvi po Evropi. Sedanje ravnanje jim povišuje pot do mednarodnega priznanja. Dr. Pupovac je prinesel s Seboj plakat, ki poziva k izgonu vseh Srbov iz države Hrvaške, z nji-J^' Pa je oblepljeno vse mesto. Letak je na pisan v imenu pobitih Hrbtov, zrušenih mest in požganih vasi. Vendar je po njegovem ključ *a rnir na Hrvaškem rešitev srbskega vprašanja, ki pa je v rokah hr* ^Skega in ne srbskega naroda. Hrvati bi se morala ravnati kot demo-*ratična politična večina, Srbi pa kot politična manjšina, sedaj pa so '°ge obrnjene: Hrvatje se vedejo kot netolerantna politična manjši-Srbi pa kot vsiljiva večina, zato vojni še ni videti konca. Poseg ^""ovnih sil je nujen, ob tem pa nadzor nad vsemi, ki imajo v rokah Orožje.
^°venski krščanski demokrati
Obveznice za devize
v. Ljubljana, 21. novembra - Kako rešiti problem zamrznjenih dednih depozitov slovenskih državljanov pri Narodni banki Jugosla-v'-)e- Slovenski krščanski demokrati menijo, da bi morali izdati držaje obveznice, ki bi se glasile na devize in bi jih lahko občani do 1. •Wila prihodnje leto v bankah zamenjali za devize po borznem teča-Vir za zamenjavo obveznic naj bi bil neto devizni priliv, namen-*' devizni del za družbene potrebe in denar, pridobljen pri lastninam preoblikovanju podjetij. S tem bi obnovili zaupanje varčeval-v v slovenski denarni sistem.
Anton Požar, predsednik Liberalno demokratske stranke Jesenice:
Kadrovske in programske priprave na volitve
Jesenice, 24. novembra - V Liberalno - demokratski stranki Jesenice so že začeli s pripravami na nove volitve. Njen predsednik Anton Požar pravi:
»V Liberalno - demokratski stranki Jesenice smo že ustanovili volilni štab in sprejeli okvirni program dela za čas pred volitvami. Ta teden volilni štab začne z delom in če bodo volitve drugo leto jeseni, bi bili nanje radi tako kadrovsko kot programsko temeljito pripravljeni. Vsekakor bolje kot na prejšnje volitve.
Tako, kot je bilo pred minulimi volitvami, tako bo tudi v našem sedanjem predvolilnem programu poudarek na gospodarskem razvoju jeseniške občine. Vendar bomo poiskali tudi ljudi, ki bodo znali zagovarjati in ki bi bili kasneje tudi sposobni uresničiti gospodarski program, izhajajoč iz tega, da je stanje v občini takšno, kot pač je. Ne glede na to, kaj bo po novi ustavi z občinami - bodisi, da bodo ostale take, kot so, bodisi, da bo v prihodnje več manjših občin - bomo v predvolilnem programu opredelili dva razvojna koncepta jeseniškega prostora: turizem kot razvojna perspektiva zgornjesavske doline in industrija za mesto Jesenice z okolico. Že v našem prejšnjem predvolilnem programu smo se zavzemali za ta dva koncepta, tudi za to, da se železarna podržavi in že tedaj smo rekli, da mora za razvoj turizma skrbeti posebna strokovna skupina.
Čeprav je bila na minulih volitvah naša stranka dokaj uspešna -dobili smo 22 odstotkov - smo danes v jeseniški občini kot edina opozicija popolnoma odrezani od odločanja, saj so kadri večinoma iz vrst prenoviteljev in krščanskih demokratov. Pred volitvami pa ne mislimo v nobeno koalicijo: lahko se zgodi, da kakšne dele programov drugih strank podpremo, novih koalicij pa ne bomo sklepali. Po volitvah pa je odvisno od volilnih rezultatov: pripravljeni bomo sicer na določene konsenze in kompromise, vendar od svojih temeljnih usmeritev nikoli ne bomo odstopili.
Po mojem mnenju na novih volitvah tistih emocij, ki so bile značilne za prejšnje volitve, nikakor ne bo več. Verjetno pa bodo volilni rezultati posamezne stranke v občini precej podobni volilnim rezultatom, ki jih bo stranka deležna na ravni države. Na Gorenjskem se liberalni - demokrati v vseh občinah povezujemo, sodelujemo in koordiniramo delo in tako bomo koordinirano nastopali tudi v predvolilnem boju.« • D. Sedej
Demokratska stranka Tržič
Kontinuiteta SDZ
Tržič, 24. novembra - Konec preteklega tedna se je v Tržiču sestalo vodstvo dosedanje SDZ, ki se je, kot smo že večkrat omenili, odločilo, da izstopi iz SDZ - Narodno demokratske stranke in z ustanovitvijo Demokratske stranke ohrani kontinuiteto nekdanje SDZ. O tem so obvestili vse svoje člane in doslej izstopnih izjav niso dobili. Na četrtkovem sestanku so novo (v občini) registrirano stranko konstituirali in se dogovorili za konkretne naloge in akcije do republiške konference (kot naj bi se ustanovitveni kongres DSS imenoval). Posebno pozornost bodo namenili informiranju, k včlanitvi in sodelovanju pa povabili ljudi, ki jim je program SDZ sprejemljiv. Kakšni so odnosi med SDZ - NDS in DSS v ustanavljanju, priča že dejstvo, da so jim blokirali žiro račun in prepovedali uporabo prostorov in opreme. S predsednikom tržiškega Demosa Borisom Tomazinom so se dogovorili za nadaljnje sodelovanje in uporabo prostorov. Tone Kramarič pa je imenovan za regijskega koordinatorja te stranke. • Š. Ž.
Stranka demokratične prenove
Referendum ni rešitev
Ljubljana, 21. novembra - Tako menijo v Stranici demokratične prenove in v vladi v senci. Referendum bi vse skupaj še bolj zapletel, saj vsebinskih vprašanj ne bi razrešil. Rešitev je v kombinaciji vladnega in Ribnikarjevega modela privatizacije, kar je uresničljivo. Predvsem bi morali preprečiti podržavljanje vsevprek, ampak naj bi se lastnina razdelila petim skupinam: upnikom, ki bodo za dolgove dobili lastniške deleže, državi, ki naj dobi toliko, kolikor je vložila, bivšim lastnikom v obliki deležev, delavcem in pokojninskemu skladu. Delavci naj bi dobili tretjino vrednosti podjetij, pokojninski sklad pa petino. Tudi ta naovi zakon lahko pripravi Umekovo ministrstvo za planiranje. • J. Košnjek
GORENJSKI KOMENTAR
ŠTEFAN ŽARGI
Zakon po sili
Pretekli teden bo zagotovo šel v anale prve slovenske demokracije kot teden, ko se je zamajala zmagovalna in zato vladna strankarska koalicija. Teden se je začel z neuspešnim sestankom poslanskega kluba Demos v Poljčah, katerega najboljšo, sicer grobo oznako, je povedal slovenski premier Lojze Peterle: "nategovanje", nadaljeval pa z raznimi bolj ali manj odmevnimi izjavami raznih strankarskih prvakov v skupščini in izven nje. Za pretrese sta v bistvu dva vzroka: tako imenovana "blokada" ZZD pri sprejemanju lastninske zakonodaje v skupščini in odločna volja poslancev nekdanje SDZ, da le pogojno in "po svoji glavi" sodelujejo v Demosu, in ki so pri lastninski zakonodaji odrekli poslušnost. V razmerah, ko se je bilo v slovenski skupščini od skupno 95 zakonov sprejetih v dobrem letu in pol le za 4 do 5 zakonov doseženo skoraj splošno soglasje (v sodobnem političnem jeziku mu pravimo konsenz), vsi drugi pa so bili sprejeti po kvantitativnih merilih demokracije (torej s preglasovanjem), je negotova parlamentarna večina za vladajočo koalicijo hud udarec. Besede dr. Jožeta Pučnika, da so argumenti (moči) skupščinske večine normalna metoda, konsenz pa boljševistični izum, zbledijo ob podatku, da v nemškem parlamentu kar 97 odstotkov zakonov sprejmejo s soglasjem, preostali trije pa so okrašeni s strankarskimi prerekanji in preglasovanjem.
Toda vrnimo se na Gorenjsko, ali natančneje v Kranj. Nič posebnega ni kazalo na prenašanje slovenske politične nervoze na občinsko raven, saj razen odstopa liberalnih demokratov z vseh občinskih funkcij (očitno naveličanih, da so povsod preglasovani in izigrani okrasek demokracije) v kranjski javnosti večje zanimanje, zgražanje in posmeh vzbujajo prestopi nekaterih vidnih nekdanjih funkcionarjev in dmgih "uglednikov" k vodilni stranki pozicije. Torkovo zasedanje občinske skupščine je bilo za pozorne opazovalce, ki niso "posvečeni" za vedenje o zakulisnih političnih dogajanjih, pravo presenečenje. Ne samo neizvolitev podpredsednika občinske skupščine, tudi presenetljiva glasovanja posameznih odbornikov (povsem v nasprotju s pričakovanji, saj so doslej glasovanja narekovala predvsem strankarska zavezništva) so dodobra utemeljila lucidno ugotovitev enega izmed njih, da so taka glasovanja pomemben način strankarske projilacije. Če prisluhnemo govoricam o pomembnem sestanku političnih strank (za zaprtimi vrati) z namenom drugačne razdelitve funkcij, bi lahko prej navedeno ugotovitev dopolnili s tezo, da je tako glasovanje pomembno tudi za nove koalicije. Seveda predsednik Vitomir Gros ne bo v koaliciji s SDP (to je v torek po enem od glasovanj, sicer v smehu, tudi posebej poudaril), vendar vse skupaj jasno potrjuje misel enega od vodij poslanskih klubov (objavljene v predzadnjih Odprtih straneh), ki je dejal, da morajo stranke kdaj pa kdaj tudi trgovati Kaj nam ta nova "tržnost"pripravlja, bo kmalu znano, očitno je le, da bo pretresla vso kranjsko oblast in da poguma (in odgovornosti!) v nasprotju z republiko, da bi to počeli javno, ni.
Na moje vprašanje, kaj se dogaja, pa mi je eden od vplivnih strankarskih mož odgovoril: "Stoletja so se sklepali zakoni po volji strašev in milijone deklet je svoje može spoznalo na zaroki. Starše so vodili znani materialni interesi in ob tem so le upali, da se bosta mlada, ko se spoznata in zbližata, tudi vzljubila. Žal se - tudi v starševsko nesrečo - to ni vedno zgodilo."
V Poljanah pripravljeni na samoprispevek za dograditev šole
Samoprispevek naj bo prednostni kriterij
Poljane, 25. novembra - Krajani Poljan, ki jih podpirajo tudi sosedje iz Javorij in z Loga, so pripravljeni s samoprispevkom spodbuditi začetek gradnje prizidka k štirirazredni podružnični šoli v Poljanah. Menijo, da je tudi pri tovrstnih naložbah, podobno kot pri asfaltiranju cest, treba dati prednost tistim, kjer ljudje pomagajo občinskemu proračunu z lastno soudeležbo.
Dograditev poljanske šole, kjer bi zadoščalo pet učilnic z garderobo, da bi prerasla v popolno osemletko (stroški so ocenjeni na 800.000 mark), je škofjeloška skupščina spomladi sicer podprla, vendar pa je pred njo nekaj drugih nujnejših gradenj; nove zdravstvene postaje v Zireh, vrtca v Železnikih, rešitev prostorskega problema škofjeloške knjižnice. Ko so Poljanci včeraj na zboru krajanov pritiskali na predsednika izvršnega sveta, naj med kriteriji za prednostni vrstni red upošteva tudi pripravljenost določenega kraja na denarno soudeležbo, jim tega seveda ni mogel obljubiti. Obljubil je le, da bo razpravo o tem odprl na seji vlade, ki bo nato, če bo pobudo sprejel, oblikoval predlog za skupščino.
Poljancem je tudi svetoval, naj razmislijo o bolj skromnih in cenejših začetnih korakih k preoblikovanju podružnične šole v popolno osemletko. Strokovno bi veljalo pretehtati možnost vpeljave dvo-izmenskega pouka, preureditve podstrešja v dodatne učilnice, morebitno preselitev dveh oddelkov vrtca v drugo primerno stavbo, če bi jo našli in še kaj. Pobudi so krajani prisluhnili, o morebitni uvedbi samoprispevka pa niso mogli reči zadnje besede. O samoprispevku bodo odločali (na referendumu), če bo samoprispevek vstopnica za premaknitev dograditve šole na prednostni lestvici gradnje družbenih objektov v občini. V nasprotnem primeru je denar za gradnjo, ki bo verjetno prišla na vrsto šele po letu 2000, nesmiselno zbirati. Toliko bolj, ker se jim hkrati obeta tudi samoprispevek za izgradnjo kanalizacije, ki jo sicer postavljajo na drugo mesto, za šolo. • H. Jelov-čan
-— f
Gorenjski GLAS in PPC GORENJSKI SEJEM KRANJ
KUPON ZA BREZPLAČNI VSTOP NA SEJEM V KRANJU, vrednost: 50 SLT
otroci do 15. leta - prost vstop
MIKLAVŽEVI NAKUPI
od 30.11. do 4.12. 91
NOVOLETNI SEJEM
od 13. do 22.12. 91
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: ANDREJ ŽALAR
Prometno urbanistična ureditev Lesc
Še zadnji odsek - Med obiskom septembra letos v krajevni skupnosti Jelendol v tržiški občini je predsednik sveta krajevne skupnosti Janez Kavčič ugotavljal, da so edina krajevna skupnost v občini, ki še nima asfalta do središča. Takrat je manjkala ureditev še 350 metrov dolgega odseka. Morda bolj za šalo, pa tudi zares, je Janez Kavčič glede tega odseka rekel, da bo načelniku oddelka za prostor in okolje v tržiški občini kot predsednik KS dal mir, ko bo ta odsek enkrat urejen. Že nekaj časa pa zdaj potekajo dela tudi na tem odseku ceste. Med zadnjim pogovorom o stanju in uresničevanju letošnjega programa gospodarske infrastrukture v tržiški občini je Ivan Eler rekel, da bo ta odsek ceste urejen predvidoma še letos. - A. 2.
Izpolnjevanje obljub
Eden od predsednikov večjih krajevnih skupnosti na Gorenjskem mije pred dnevi razlagal, da resno razmišlja, da odstopi. Bil sem presenečen, saj je nenazadnje v tej krajevni skupnosti v zadnjem obdobju leta in pol bilo marsikaj narejenega. Na komunalnem področju bi lahko ugotavljali, da je bilo narejeno celo več, kot so načrtovali.
Ne gre za to, kaj smo naredili več, je razlagal. Gre za to, da nismo naredili tistega, kar smo na začetku, če hočeš, še pred volitvami obljubljali. Tisto, kar smo takrat postavili kot najpomembnejše in prednost pred vsem, prav tisto zdaj ne gre. In ko razlagam, da gre za program, kije imel nenazadnje široko podporo in tudi obljubo od zunaj, da mora biti in da bo uresničena, lahko zdaj ugotavljam, da tudi tam. od zunaj, ostaja le pri besedah. Se več, opažam, da nekaterim postajam nekako nadležen, še včeraj pa sem jim bil. da ne rečem kar naš program v krajevni skupnosti, všeč in sprejemljivo simpatičen.
Kaj pa krajani? vprašam. Saj ravno zato gre. Pred leti bi bilo najbrž čisto vseeno, če bi jim na zboru povedal, da naloge pač nismo mogli uresničiti, da se je zataknilo in da zato ostaja glavna naloga še naprej, ki jo moramo uresničiti. Zdaj pa je drugače. Obljuba, da nekaj bo, da bo tako, ima danes večjo težo, kot prej še tolikokrat poudarjena in zapisana naloga. • A. Žalar
Ohranitev povezave med obema deloma
V prostorih, kjer je sedež krajevne skupnosti Lesce, so v petek odprli razstavo natečajnih nalog o prometno urbanistični ureditvi Lesc.
Ureditev Bobovka
Priprave se nadaljujejo
Kokrica pri Kranju, novembra - V začetku minulega tedna so se v brunarici Turističnega društva Kokrica v Bobovku na ponovnem sestanku (dogovor na prvem sestanku) zbrali predstavniki krajevne skupnosti, društev v KS, Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj in Kompas Designa iz Ljubljane. Dogovorili so se, da Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj pošlje pisna izhodišča o ureditvi jezerc v Bobovku in da bodo predstavniki Zavoda še naprej sodelovali pri vseh postopkih za pripravo ureditvenega načrta. Kompas Design bo pripravil predlog o primernem izboru dejavnosti na tem prostoru, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine pa bo skušal poskrbeti za urejevalca ureditvenega načrta za celotno območje Bobovka. Pregled svoje dosedanje dejavnosti bo pripravilo tudi Turistično društvo Kokrica. Udeleženci sestanka so si tudi ogledali območje okrog jezerc in se seznali s problemi, kot so spremembe namembnosti površin, ureditev poti, obrežij, parkirišč, bobovška kanalizacija in drugi. Dogovorili so se tudi, da bo naslednji sestanek 16. decembra v brunarici v Bobovku. • A. Ž.
Cesta v Tamar - Rateče - Planica - V domu v Tamarju, ki je last Planinskega društva Medvode, so se minula leta vrstili najemniki. Zdaj pa so obiskovalci, predvsem planinci in nedeljski gostje, zelo zadovoljni z novim oskrbnikom Vinkom Brce-tom, ki je dom vzel v najem. Dom, ki bo odprt vso zimo, je čist, postrežba pa zelo dobra. Novi oskrbnik tudi zgledno skrbi za okolico.
Največja težava pa je še vedno cesta od Planice do Tamarja. Zdaj je v obupnem stanju, kajti nihče noče biti njen lastnik in je nihče noče popravljati. Prej je bila v upravljanju republiške uprave za ceste, ta pa jo je iz plana vzdrževanja izločila. Zanjo bi zdaj morala poskrbeti jeseniška občina. Cesto vzdržuje in popravlja - kolikor pač more - le oskrbnik sam, vendar vsega sam le ne zmore. • D. S.
mmmmm$mmm
Besnica Kranju - Obisk v hotelu Creina v Kranju v soboto zvečer sicer ni bil pretirano velik, vendar so Besničani uresničili napoved, da Kranjčanom za 500-Ietnico župnijske cerkve pripravijo zabavni večer. Za prireditev so se odločili, ker je Besnica letos praznovala 700-letnico obstoja. Dva jubileja pa sta bila hkrati tudi priložnost za trenutek dobre volje, ki naj prežene vsakodnevne težave. Na sobotni prireditvi je igral ansambel Šum iz Besnite, prijetno, družabno srečanje pa so popestrili tudi z igrami, plesom in nagradami. - A. Ž. - Foto: J. Cigler
Lesce, 25. novembra - Križanje ceste z železnico v Lescah že nekaj časa opredeljuje mnenja krajanov krajevne skupnosti Lesce pa tudi v občini. Da bi dobili čimboljšo, strokovno in za vse tudi ustrezno rešitev oziroma iztočnico zanjo, so se v občini odločili za natečaj, ki je bil razpisan v začetku julija letos. Naloga je bila potem predstavljena v začetku septembra. Za natečajne podloge se je takrat zanimalo 13 kandidatov, do 21. oktobra pa je prispelo 8 natečajnih del. Zdaj so v prostorih, kjer je sedež krajevne skupnosti Lesce, v petek odprli razstavo nagrajenih in odkupljenih del. Natečajna komisija oziroma urejevalci prostora pa pričakujejo, da se bodo odzvali tudi krajani in povedali svoja mnenja.
Devetčlanska natečajna ko- dobrodošle (odkup) pobude iz-
%f»C    f0> <*W
misija, ki je bila sestavljena ta ko, da so bili v njej zastopani vsi deli stroke s področja urejanja in varovanja prostora, je opredelila nekatera izhodišča za vrednotenje prispelih nalog.
Tako je poudarila, da mora med obema deloma Lesc ostati cestna povezava, pri čemer naj bo tranzitni promet skozi staro vaško jedro Lesc čimbolj izločen. Poudarek mora biti na razvoju centra z avtobusno in železniško postajo, vendar naj ureditev ne povzroči onesnaženja okolja. Nasprotno, zmanjša naj ga na čimmanjšo možno mero. Prav tako rešitev ne sme posegati v tako imenovano identiteto kraja oziroma središča. In nenazadnje je komisija upoštevala tudi racionalnost prometa oziroma prostorske izvedbe. Njena odločitev, da so
vajalcev naloge tudi o rešitvah, razmišljanjih izven prometne ureditve centra Lesc, je povečala in obogatila "ponudbo", s katero bo poslej razpolagala ob nadaljnjem načrtovanju in urejanju prometa in prostora v krajevni skupnosti oziroma v tem delu občine.
Skrbnik natečaja in svetovalec v upravi za urbanizem občine Radovljica Renato Repše je pred petkovo otvoritvijo razstave v Lescah povedal, da je bila tako za tiste, ki so se naloge lotili, kot za komisijo, to težka naloga. "To seveda Še niso konkretni predlogi oziroma dokončne rešitve. Prva nagrada sicer ni bila podeljena, bili pa sta druga in tretja. Odkupljenih pa je bilo tudi šest ponujenih rešitev. Osnovna iztočnica je bila, da Lesc ne smemo deliti oziro-
Današnji problem Lesc
Klic iz radovljiške gasilske zveze
Zmanjkuje denarja za preventivo
Poljče, 22. novembra - Na današnjem posvetu v organizaciji medobčinskega območnega sveta Občinskih gasilskih zvez Gorenjske so se gasilski funkcionarji sestali z načelniki uprav za ljudsko obrambo in načelniki civilne zaščite. Spregovorili so o skupnih nalogah na področju zaščite in reševanja, pri čemer so postavili v ospredje financiranje gasilstva. Kot izgleda, imajo s tem največ težav gasilci v radovljiški občini.
V prvem delu posveta je udeležence seznanil z nekaterimi novostmi direktor uprave za zaščito in reševanje pri obrambnem ministrstvu Republike Slovenije Bojan Ušeni-čnik. Kot je poudaril, bo ena glavnih funkcij sistema zaščite in reševanja širše razvijanje dejavnosti za preprečevanje raznih nesreč, pri čemer bo imela pomembno vlogo tudi gasilska organizacija. Kot eno od izvajalk zaščitno reševalnih nalog jo bodo povezali z novim informacijskim sistemom, ki naj bi ga zgradili postopno, prve gasilske enote pa bi iz baze podatkov dobivale informacije že v letu ali dveh. Glede organizacijskih sprememb je direktor Ušeničnik napovedal, da bo največja novost pokrajinsko organiziranje, kjer bo pri upravah za ljudsko obrambo delovala tudi služba za zaščito in reševanje. Enote bodo razvijali na temeljni ravni, v občinah. V krajevnih skupnostih predvidevajo ukinitev posebnih enot civilne zaščite. Te sile naj bi delovale v okviru gasilskih društev, ki jim bo treba nuditi pomoč tako pri financiranju kot pri kadrovanju in usposabljanju.
Prav tem vprašanjem so posvetili največ pozornosti v nadaljevanju srečanja. Ob osnovni zahtevi prihodnjega razvoja, da bo treba ustvariti čim-boljše razmere za preventivo, je razprava o sedanjem položaju gasilske organizacije opozorila na dokaj velik razkorak pri tem. Kot so poudarili predstavniki OGZ Radovljica, jim zaradi visokih podražitev zavarovalnine, goriva, popravil in drugega že zmanjkuje denarja za preventivo. V drugih gorenjskih občinah razmere še niso tako zaostrene, vendar letos nikjer niso mogli uresničiti načrtov za obnovo opreme.
Nekaj neusklajenosti je tudi pri prerazporejanju gasilcev z vojaških dolžnosti na gasilske naloge. Glede tega je poveljnik Gasilske zveze Slovenije Tone Sentočnik dejal, da so v občinskih zvezah dolžni pripraviti spisek ljudi za te naloge, za drugo pa bodo poskrbeli v upravnih organih za ljudsko obrambo. Za usposabljanje je ocenil, da ga bo treba razvijati po vzoru zahodnih držav z izobraževanjem za posamezne specialnosti v skupnem centru za zaščito in reševanje. • Sto-jan Saje
Takole rešitev nakazujejo v drugonagrajeni nalogi (prva nagrada ni bila podeljena) avtorji Andrej Ravnikar, Gorazd Ravnikar, Bojan Vavpotič in Jernej Urbanija
ma ne prekiniti cestnega stika. Bile so sicer tudi takšne naloge oziroma ponudbe v njih, vendar so le-te prav zaradi izven naloge nakazanih rešitev oziroma razmišljanj zanimive za nadaljnje opredeljevanje in pri oblikovanju ter urejanju prostora. O drugi nagradi pa naj rečem le to, kar je že ugotovila komisija.
Ta rešitev daje še najbolj ugodno povezavo med obema deloma Lesc s podvozom na rekonstruirani Železniški cesti, ki obenem pomeni notranjo razbremenilno cesto. Tranzitni promet se v tej rešitvi izloča iz centra (z Alpske ceste) in z rešitvijo nakazuje tudi podaljšek regionalne ceste iz Krope na magistralko. Ne daje pa naloga rešitve prometnega • urbanističnega vozlišča ob železniški postaji. Mnenje pa je tudi, da bi moral biti podvoz bolj humaniziran ("privlačen") za pešce."
Sicer pa tudi ni bilo zamišljeno, da bi že ta trenutek bila zna* na dokončna rešitev tega prometno prostorskega problem8 Lesc. Kvaliteta odločitve za natečaj se kaže pravzaprav v prispeli strokovni ponudbi. V nadaljnjem postopku se bo ob upoštevanju vseh pripomb in ob morebitnem dopolnjevanju z nakazanimi rešitvami iz drugih nalog, lahko izoblikovala čimbolj vsestransko strokovno pravilna podoba Lesc. Ta pa se ne bi
smela odraziti kot boleč poseg * prostor in kraj. Le "prijazna" rešitev bo tudi dejansko dopadljiva. Z deli iz natečaja pa bo to moč prav gotovo lažje doseči« kot bi bilo morda zgolj z eno samo strokovno "predlogo", na kateri bi potem načrtovali, izoblikovali in začeli nato tudi izvajati ta zahteven poseg v prostor Lesc* A. žalar
KRATKE GORENJSKE
Modna revija - Kranj - V domu Društva upokojencev v Kranju se je letos zvrstilo že šestnajst prireditev. Prva je bila ob novem letu silvestrovanje, sledile pa so potem pustovanje, ocenjevanje pirhov, obisk Franca Koširja, revija harmonikarjev, šaljiva pošta, vinska trgatev, podelitev priznanj športnikom in še vrsta drugih prireditev. Zadnja je bila v petek, 22. novembra, zvečer, ko je predsednica za kulturo v društvu Dragica Komenič skupaj s članicami pod vodstvom profesorice Pelkove pripravila modno revijo. Bilo je lepo, zanimivo in nenazadnje tudi veselo. Na citre je igral Rado Kokalj, pela pa je Romana Krajnčan. Vsi v polni veliki dvorani so po končani reviji, na kateri so bile prikazane ženske obleke za starejše, izrazili željo, da bi bilo pozimi v domu še več podobnih prireditev. • (ip)
Pestrejša ponudba - Radovljica - Po nedavni otvoritvi sodobne delikatesne prodajalne Miška na Prešernovi cesti v Radovljici, ki je bogato založena z delikatesnimi izdelki in pijačami, se je trgovini potem kmalu pridružil tudi kava bar Metulj. Novo pribežališče žejnih bo precejšnja konkurenca drugim podobnim lokalom v Radovljici. Za zdaj je bilo v Radovljici odprtih šest podobnih trgovin oziroma lokalov (vključno z dvema na Linhartovem trgu), do konca leta pa bo odprta tudi pizzerija v lokalu, ki je lani konec leta pogorel. Konec leta pa bo obnovljena tudi velika in najsodobnejša samopostrežna trgovina Živila na Gorenjski cesti-Radovljiškim kupcem in gostom se torej ni bati za dobro trgovsko in gostinsko ponudbo. • (jr)
Pripravljajo Svatbo med gorami - Pisali smo že, da 21 člano* dramske skupine Kulturnega društva Preddvor že od septenibr* pripravlja igro starih običajev, plesov, pesmi in prikazov življenja« ki so ga živeli naši predniki, pod naslom Svatba med gorami. Igr° je napisal Slavko Prezelj, ki se bo tokrat, po prvi igri pred tremi leti Večer pod gorami, predstavil tudi kot režiser in igralec. Delov"8 in uigrana skupina 21 igralcev (skupaj pa jih pri predstavi sodeluj* 28) ima vaje v dvorani kulturnega doma v Preddvoru dvakrat na teden. Z brezplačno uporabo prostora za vadbo jim pri pripravi ig^ na ta način pomaga tudi krajevna skupnost. Premiera igre bo 1*' decembra ob 19.30 in ponovitev pa v nedeljo, 15. decembra, ob I"' uri. Potem pa bodo z njo gostovali po različnih krajih. - A. Ž-
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR
Nova stanovanjska razmerja porajajo radovednost
Kupim ali najamem bivše družbeno stanovanje!
je ni bilo, potem gre za podna-jem celotnega stanovanja, s tem so dani odpovedni razlogi. Vprašanje je tudi, ali gre za dve leti ali več. Skratka primer zahteva tehtno presojo.
Tudi na naš drugi odprti telefon v zvezi s stanovanji ni zmanjkalo vprašanj. S področja odkupa, o čemer smo ob pomoči stanovanjskih strokovnjakov izčrpno odgovarjali v začetku tega meseca, smo jih želeli preusmeriti k vprašanjem najema. Veliko je namreč ljudi, ki si odkupa vsem popustom navkljub ne bodo mogli privoščiti, zaradi česar so v negotovosti, ali bodo v prihodnje še imeli streho nad glavo. To stisko so skušali izkoristiti nekateri »dobrotniki«, ki bi prek imetnikov stanovanjske pravice njihova stanovanja kupili zase. Kdor stanovanja ne bo kupil, bo pač ostal najemnik, njegov položaj se ne bo poslabšal, zato nikar Zibertova iz Kranja: stanujemo pretiranega strahu pred brezvestnimi bodočimi lastniki stanovanj! Tovrstnih vprašanj to- v hišniškem stanovanju v šoli. krat na naš odprti telefon ni bilo veliko, bralci so še vedno vztrajno spraševali po nakupu in Mož bo šel v pokoj, stanovanja podrobnostih v zvezi s tem. Tako danes spet st režemo raznovrstni radovednosti, spet s po- pa ne moremo odkupiti. Kam se ■nočjo strokovnjakov kranjskega Domplana, svoj lonček pa so primaknili še nekateri drugi
Se lahko stanovanje odkupi tudi in pristali na določene pogoje, s kreditom, če se odločim za ta- Če bo pravica odkupa vam od-kojšen odkup z enkratnim plači- klonjena, lahko lastnik pravico
lom?
Lahko, vendar je z brezobrestnim posojilom, ki ga daje prodajalec, neprimerno ugodneje, kot če bi se obrnili na drugega posojilodajalca, ki odplačilo kredita revalorizira. Bolje kot najemati posojilo z realno obrestno mero je stanovanje odkupiti na 20 let.
Tebi stanovanje, odpravnina
meni
Sem imetnica stanovanjske pravice in graditeljica. Lastnik stanovanja, v katerem živim, je podjetje. Ko sem se nanj obrnila z željo, da se iz stanovanja izselim in tako pridobim 30-odstot-no odpravnino, so dejali, da to absolutno ni mogoče. Ali to drži? Če že ne morem dobiti odpravnine, mi gre menda vsaj soudeležba, plačana leta 1982. Pravijo, da jo lahko dobim najprej v dveh letih. Ali prej ni mogoče?
Če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi po zakonu o stanovanjskih razmejih ne obstajali vzroki za odpoved stanovanjskega razmerja brez zagotovila najnujnejših prostorov (lastništvo hiše je eden od njih), načeloma ni zadržka za izplačilo odpravnine. Od lastnika zahtevajte točno pojasnilo za zavrnitev vašega predloga, ker lahko obstajajo drugi razlogi. V vsakem primeru pa vam pripada valorizirana lastna udeležba. Zakon ne predpisuje roka za vrnitev lastne udeležbe. Menimo, da bo vrnjena tedaj, ko bo lastnik pridobil sredstva od prodaje stanovanj, v vsakem primeru pa ob vrnitvi stanovanja.
Kdo plača 30 odstotkov razlike v kvadraturi pri zamenjavi stanovanj, denimo, pri selitvi iz manjšega v večje?
Vprašanje ni natančno in ni jasno, kakšna zamenjava je rnišljena. Če gre za spremembo lastništva, razliko nosi tisti, ki Pridobi stanovanje večje vrednosti. Če pa je mišljena odpravnina, pa jo lastnik vrednejšega stanovanja izplača imetniku stanovanjske pravice v višini 30 odstotkov razlike v vrednosti stanovanj in ne v razliki kvadrature. Slednja je brezpredmetna.
Srečko Mohorič, Železniki: mi Pripada 30-odstotna odpravnina,
odkloni tudi vašim družinskim članom.
Kako ravnati v primeru, ko sem že vložila vlogo za odkup stanovanja pri Zavarovalnici Radovljica, lastnik stanovanja pa je SPIZ. Pravijo, da so vlogo poslali naprej. Kako naj ravnam?
Kupci stanovanj bi morali najprej ugotoviti, kdo je lastnik stanovanja in šele nato oddati popolno vlogo lastniku. Napake kupca pri oddaji vloge zaradi gneče ni mogoče ugotavljati. Priporočamo, da preverite, ali je bila vloga posredovana naprej. Če je bila, ne bo nikakršnih problemov pri upoštevanju takratnih pogojev prodaje. Kalan s Planine: imam Iskrino stanovanje, v katerega sem veliko vložil. Ali imam pravico do »pretočkovanja«? Zanima me za primer odkupa, oziroma obračuna stanarine.
Na vprašanje ne moremo odgovoriti, ker ne vemo, za kakšna vlaganja gre. Priporočamo, da se oglasite v Domplanu, da ugotovimo, ali so bili posegi v stanovanju funkcionalne narave ali pa le zavoljo želje po lepšem stanovanju.
S samoudeležbo smo postali solastniki
Kako je z vračilom samoudelež-be, če stanovanje vrnem ali grem v odkup? Februarja 1983 sem plačal 230.000 dinarjev in nisem dobil še nič vrnjenega. Dobil naj bi po 10 letih, torej leta 1993. Za samoudeležbo sem najel kredit.
Če greste v odkup stanovanja, se bo upoštevalo revalorizirano udeležbo, enako velja, da bo vrnjena revalorizirana soudeležba, če boste vrnili stanovanje. V prvem primeru se udeležba odšteje od skupne vrednosti stanovanja, v drugem pa je vrnjena, ko so pri lastniku sredstva zagotovljena. Leta 1984 sem za stanovanje plačal 20-odstotno samoudeležbo od vrednosti stanovanja, zneska se ne spomnim. Se mi bo pri obračunu vrednosti zdaj odštel 20-odstotni delež?
Pri vračilu lastne udeležbe se ta valorizira s količniki, ki jih objavi republiški upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve. Vrnjena dobite vplačana sredstva s priznano vso inf-
novanjih. Če je bila stanovanjska pogodba sklenjena za nedoločen čas, bo enako tudi z najemno.
lahko obrnemo za drugo stanovanje?
Če je hišniško stanovanje v šoli službeno stanovanje, bo obveznost za dodelitev drugega stanovanja   na ustanovitelju.
, lacijo, ne pa odstotek vrednosti *e izpraznim družbeno stanova- stanovanja, »je? Mi «b izselitvi pripada re- Emil iz Kranja: se udeležba od-
yalorizirana lastna udeležba?
V primeru izselitve vam pripadata tako 30-odstotna odpravnina kot revalorizirana lastna udeležba.
Bizjak iz Radovljice: imetnik stanovanjske pravice sem in gradim hišo. Za gradnjo sem pred 'eti dobil posojilo v višini 35 takratnih osebnih dohodkov. Ta kredit sem kasneje v naglici odplačal. V pogodbi ob kreditu pa J1' zapisano, da se iz stanovanja v S letih izselim. Kljub temu sem vb>žil prošnjo za odkup stanovanja. Ali mi odkup lahko odklonijo, glede na to, da sem kredit ^plačal in da praktično nisem !*stnik novogradnje (do vselitve J* lastnik stanovanjska zadruga). Ali lahko stanovanje odkupi sin, ki ni obremenjen s »premoženjskim stanjem«? . Sami navajate, da ste svoje "netništvo stanovanjske pravi-Ce uredili v pogodbi o kreditu
števa, preden se vrednost stanovanja množi z 0,60 (pri takojšnjem odkupu)?
Od vrednosti stanovanja se najprej odšteva soudeležba, šele nato popust 60 odstotkov. Popusta ne moremo računati na celotno vrednost stanovanja, na katerem ste zaradi vplačane soudeležbe že solastnik. Milena Jekovec je imetnica stanovanjske pravice, ali lahko stanovanje odkupi mož?
Lahko, če z izjavo o odstopu odkupne pravice prepustite to možu. Mesto overovitve izjave je ali občina ali sodišče.
Najemnikov ne bo nihče podil_
Jože Božek: kaj se bo zgodilo s tistimi, ki stanovanj ne bodo mogli odkupiti?
Sklenili bodo najemne pogodbe z lastniki in ostali v sta-
Imam dvosobno stanovanje. Ali drži, da moram v šestih mesecih skleniti najemno pogodbo?
Zakon določa, da mora lastnik v šestih mesecih od veljave tega zakona skleniti z najemnikom najemno pogodbo. To bo moral urediti lastnik, izvod pogodbe pa bo šel tudi občinskemu upravnemu organu. Greta Černe: sem imetnica stanovanjske pravice. Kako se bo obračunavala najemnina? Imam dvosobno stanovanje in sem sama. Če zamenjam stanovanje za manjše, ali izgubim stanovanjsko pravico?
Stanarina se bo obračunavala v skladu s podzakonskim aktom, ki ga bo izdal republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora. Če zamenjate stanovanje za manjše, ne izgubite stanovanjske pravice. Se več, lastnik vam mora izplačati odpravnino v višini 30 odstotkov od razlike vrednosti obeh stanovanj.
Bralka z Bleda: zakaj povsod upoštevajo vrednost točke za odkup na dan popolne vloge, samo v radovljiški občini ne?
Občina Radovljica enako priznava vrednost točke na dan popolne vloge, to smo preverili pri radovljiškem Alpdomu, ki odprodaja občinska stanovanja. Ne vemo pa, kako so se odločili drugi lastniki stanovanj v občini, denimo podjetja. Kranjčanka je dve leti živela z nekom v izvenzakonski skupnosti, nosilec stanovanjske pravice je bil on. Pred dvema letoma se je odselil. Kako naj zdaj ona odkupi stanovanje? Živi v Kranju, on pa na Jesenicah. Ali ima to kako težo?
V vašem primeru je potrebno razčistiti vrsto vprašanj. Če bo lastnik stanovanja ugotovil, da je prejšnji imetnik stanovanjske pravice to izgubil, vi pa bi jo pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona lahko pridobili, boste stanovanje lahko odkupili. V primeru, kot je vaš, stanovanjski zakon postavlja pred lastnike zahtevo po skrbnem pretehtanju primera pred odklonitvijo možnosti odkupa stanovanja ali sklenitve najemne pogodbe. Skratka, da bi lahko odkupili stanovanje, morate prej postati imetnica stanovanjske pravice, se pravi ali so dani pogoji za odstop pravice do odkupa formalnega imetni-štva stanovanjske pravice z moža. Kje kdo živi in koliko časa, je tudi pomembno pri presoji primera. Prvi problem, ki tu nastopa, je, ali bo moč dokazati izvenzakonsko skupnost. Če
Ker nam ni znano, v kateri šoli se stanovanje nahaja, vam ne moremo odgovoriti, na kateri naslov se obrnite. Če gre za osnovno šolo, je ustanovitelj občina, če za srednjo, republiško ministrstvo za šolstvo. Zoran Vukadinovič: ali lahko s potrdilom o državljanstvu RS odkupim stanovanje? Do kdaj bo točka ostala ista?
Kupec mora biti državljan republike Slovenije. Točka je bila spremenjena 19. novembra, sicer pa se nanovo določa vsak mesec.
Ziherlova iz Kranja: stanujem v družbenem stanovanju, last Zveze borcev. Kako se obračunava cena za takojšen odkup, kako na 20 let in če plača 10 odstotkov takoj? Če se za nakup ne bom mogla odločiti, kakšen je postopek, da lahko ostanem v stanovanju?
Tudi stanovanja, ki so last Zveze borcev, se vrednotijo kot ostala. Vrednost stanovanja je ne glede na način odkupa vedno enaka. Če.stanovanja ne boste odkupili, boste z lastnikom stanovanja, ki je poslej Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, sklenili najemno pogodbo in ostali v stanovanju kot doslej.
Jeseničanka: mož je dal vlogo za odkup stanovanja. Ali mora biti državljan RS, ali lahko stanovanje odkupi polnoletni otrok, ki je slovenski državljan?
Kupec družbenega stanovanja mora biti državljan republike Slovenije. Odkupno pravico lahko prenese na ožjega družinskega člana.
Ali se bodo občinska solidarnostna stanovanja komu prodala, sprašuje Zlata iz Kranja?
Sedanji način prodaje velja tudi za občinska solidarnostna stanovanja. Po zakonu velja,
da mora v roku treh let od uveljavitve zakona občina določiti, katera od njenih stanovanj so socialna. Če bodo ugotovili, da bi vašega prodali, je ta možnost prepuščena občini. Najkasneje v treh letih mora biti to jasno. Ni rečeno, da bodo vsa občinska stanovanja ostala socialna, tista boljše kvalitete najbrž ne. Podzakonski akt o načinu dodeljevanja teh stanovanj bo predvidoma narejen decembra, januarja in se bo postopek podobno izvajal kot doslej, seveda do roka treh let.
Bralka: družbeno stanovanje smo te dni že odkupili. Pogodba je že podpisana. Zdi se, da je prišlo do napake pri točkovanju.
Se je sploh mogoče pritožiti? Kakšen je postopek?
Naše mnenje je, da,če ni bilo na napačno točkovanje opozorjeno pred ali ob sklepanju pogodbe, je pogoba veljavna. Robert iz Kranja: živimo v nacionalizirani hiši. Kaj bo z nami, če bo lastnik zahteval hišo nazaj, stanovanja pa nam ne bo hotel prodati in bo zahteval izselitev? Ali lastnik lahko postavi svojo ceno za odkup?
Lastnik ne bo dolžan stanovanja prodati. Ostaja pa enakovredna pravica imetnika stanovanjske pravice do najema stanovanja, ne glede na to, ali bo lastnik to želel ali ne. Eno leto potem, ko je bilo stanovanje vrnjeno, lahko prejšnji imetnik stanovanjske pravice uveljavlja pravico do nakupa, če se lastnik strinja s takim načinom prodaje. Imetnik lahko uveljavi vse popuste, lastniku pa to vrednost nadomesti zavezanec za vrnitev stanovanja. Če je bila občina lastnik, je ona zavezanec, ona torej kompenzira lastniku razliko zaradi popustov, pod katerimi je imetnik stanovanje kupil. Janja iz Kranja: kdo plačuje 2-odstotni prometni davek ob odkupu stanovanja? Kaj storijo v zvezi s tem tisti, ki so že sklenili pogodbo in poravnali kupnino?
Prometni davek plača prodajalec, ki kupca ne more prisiliti v nakup stanovanja s takim pogodbenim določilom. Obstajajo pa lahko drugi dogovorjeni ugodnejši pogoji, na osnovi katerih je bila pogodba sklenjena. S prodajalcem lahko to uredita z aneksom k pogodbi. V občini Kranj je bilo približno 100 sklenjenih pogodb s takim določilom in se bo vprašanje davka uredilo z aneksom.
Janez Lužan: oddali smo že vlogo za odkup družbenega stanovanja, ki ga ima mama. Napisali smo ga na brata, ta pa že ima hišo, in sicer pet let. Ali res v tem primeru ne morejo odkupiti? Mama ne bo odkupovala stanovanja. Ali lahko naredijo tako, da ga odkupi drugi brat? Ta sicer živi v družbenem stanovanju, a je nosilec stanovanjske pravice žena.
Premoženje ožjega družinskega člana ni ovira za nakup stanovanja, zato vaša mama lahko prenese odkupno pravico na vas ali vašega brata. Branko Žmitek: imam Iskrino stanovanje, vendar je majhno. Odkupil bi večjega, denimo, 2-sobno. Kako to lahko storim? Ali obstaja možnost morda z zamenjavo?
Imetnik stanovanjske pravice lahko v dveh letih od uveljavitve stanovanjskega zakona zamenja stanovanje. Na Domplanu v Kranju trenutno nimamo nikakršne vloge za takšno zamenjavo, ker praviloma vsi interesenti iščejo večje stanovanje.
Družbeno stanovanje bi odkupil mož, a nima slovenskega državljanstva. Naj prenese stanovanjsko pravico in kako?
Ne prenaša se stanovanjska pravica, temveč pravica do odkupa. Kupec stanovanja mora biti državljan RS. Prenese se lahko samo na ožjega družinskega člana, ki je državljan RS. Prenos se izvede z izjavo, ki jo overite na občini ali sodišču.
Službeno stanovanje bi zamenjal za večjega družbenega ali službenega. Ali je to mogoče?
. Soglasje za zamenjavo službenega stanovanja daje lastnik, ki je praviloma tudi delodajalec. Službena stanovanja bodo dana na uporabo za določen čas, vezano pač na opravljanje določene službe. Marija iz Kranja je že podpisala stanovanjsko pogodbo, v kateri
je bil vštet tudi davek. Ali se da pogodbo kako razveljaviti, glede na to, da mora davek plačati prodajalec in ne kupec?
Zavezanec za plačilo davka na promet nepremičnin je prodajalec. Ker je lastnik stanovanja to dolžan prodati, kupcu pri sklepanju pogodbe ni potrebno pristati na tako pogodbeno določilo, razen če se prodajalec in kupec zaradi morebitnih drugih olajšav nista dogovorila drugače. S prvimi kupci stanovanj občine Kranj je bila sklenjega taka pogodba in se bodo stvari uredile z aneksom k pogodbi.
Cilka Bogataj, Begunje: če vza-meš stanovanje na odplačevanje 20 let, ali so obroki revalorizirani in za koliko?
Obrok se mesečno revalorizira tako, da se upošteva rast vrednosti DEM po menjalniškem tečaju ali indeks rasti kupoprodajnih cen. Izvršni svet Slovenije oceni, kateri način je primernejši za določanje vrednosti točke. Ta je ena od postavk za izračun vrednosti stanovanja. Mesečni obrok odplačevanja mora ves čas predstavljati enak delež vrednosti stanovanja.
Marija Vilhar iz Kranja: poleg imetnika stanovanjske pravice hoče stanovanje kupiti tudi zakonec. Ali je potrebno z izjavo prenesti stanovanjsko pravico? Ali morata zahtevo za odkup stanovanja dati imetnik in zakonec?
Imetnik stanovanjske pravice lahko z izjavo prenese pravico odkupa na ožjega družinskega člana. Na občini ali sodišču overovljeni izjavi mora navesti, kolikšen del stanovanja bo kdo od njiju kupil. Zahtevo za odkup v tem primeru vložita oba. Smiselneje po našem mnenju pa je, da stanovanje odkupuje en sam, tako ne bo dvojnega odplačevanja, čeprav bi na ta način hitreje odplačali stanovanje. Toda hitrejše odplačilo se lahko uredi tudi drugače, namesto na 20 let ga vzamete na 10 let odplačevanja in imate pri odkupu še 15-od-stotni popust. Solastništvo pa urejate kasneje (ko je stanovanje odplačano) z darilno pogodbo.
Ivanka iz Kranja: mama ima stanovanje, staro 29 let, ki je v evidenci podjetja Iskra DSSS, ki je v stečaju. Dali smo zahtevek za odkup, ki je sedaj na sodišču. Kakšne so možnosti za odkup, kajti stečajni postopki dolgo trajajo? Kakšna je potem
vrednost točke?_ _
Načelno ni zadržkov, aa ne bi stečajni upravitelj odredil prodaje v skladu s stanovanjsko zakonodajo. Kdorkoli bo novi lastnik, vam mora stanovanje odprodati z vsemi možnimi popusti. Priporočamo, da vložite popolno vlogo, po 30 dneh pa, če ne bo odgovora, preprosto tožite. Sicer pa v Kranju večidel vsi stečajni upravitelji stanovanja prodaja-
&_._
Savnikova iz Kranja: stanujem v borčevskem stanovanju, stanovanjsko pravico ima mama. Stanovanja ne nameravava odkupiti. Kdo je lastnik stanovanja, kam se je treba obrniti v zvezi s podpisom pogodbe?
Po stanovanjskem zakonu je lastnik Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Najemno pogodbo boste sklenili z njo.
Irena Krmelj iz Tržiča: hiša, v kateri stanujem, je bila po vojni nacionalizirana. Ali po sprejetju zakona o lastninjenju po denacionalizaciji od lastnika lahko zahteva, da se stanovanje (hiša) odkupi?
Od lastnika, ki je v tem primeru dobil hišo vrnjeno, ni mogoče zahtevati, da stanovanje (hišo) proda. • D. Z. Zle-bir
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava del slikarke Mirne Pavlovec, v kletnem razstavišču pa je odprta razstava udeležencev slikarske kolonije v Premanturi. V galeriji Mestne hiše je na ogled fotografska razstava Pokrajina 91. V galeriji Lipa v Mestni hiši razstavlja Izidor Jalovec. V Prešernovem gledališču bo jutri, v sredo, ob 19.30 večer šansonov - nastopila bo pevka Vita Mavric za izven. V četrtek, 28. novembra, ob 19.30 bo PDG Nova Gorica uprizorilo predstavo Pierra de Marivauxa Zmagoslavje ljubezni - za abonma četrtek in izven. Predstavo bodo ponovili za abonmaje in izven tudi v petek in v soboto. V Pionirski knjižnici Kranj bo v sredo, ob 16. uri ura pravljic. V petek, ob 19.30 bo v gradu Kieselstein literarni večer z Boštjanom Sokličem pod naslovom Otroški bog. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Kraji jeseniške občine in Jeseničani v literaturi. V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava likovnih del članov likovnega kluba Dolik.
RADOVLJICA - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 Branko Čušin govoril o Ajdni glede na etimološke in druge sledi iz davnine. V galeriji Brigita v Lancovem so na ogled najnovejše slike akad. slikarje Brigite Požegar. V Šiv-čevi hiši je na ogled razstava Tisnikar - 25 let kasneje. V fotoga-leriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava mladih fotografov Gorenjske Pokrajina 91.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji ZKO - Knjižnica je na ogled razstava keramik Keramoslike Jožeta Stroška. Danes, v torek, ob 17. uri je v knjižnici ura pravljic. V četrtek, ob 18. uri bo FKK v večeru z diapozitivi predstavil Francijo. V Groharjevi galeriji razstavlja akad. slikar Klavdij Tutta. V mini galeriji občine Škofja Loka razstavlja akvarele Boris Štrukelj iz Ljubljane. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure.
TRŽIČ - V galeriji Kurnikove hiše razstavlja risbe, akvarele in olja Iz sveta živali avtorja Jurija Mikuletiča. DOMŽALE - V Likovnem razstavišču Domžale razstavlja akad. slikar Franc Novine.
MEDVODE - V atriju BC LOKA Medvode bo v soboto, 30. novembra, ob 19.30 koncert Slovenskega okteta.
VEČER ŠANSONOV
Kranj - Sredin večer bo namenjen šansonom, tistim, ki jih prepeva prva dama slovenskega šansona, Vita Mavric. Rojena Ce-ljanka, ki živi v Zagrebu, prepeva besedila slovenskih pesnikov, glasbo za njene nastope pa največ piše Urban Koder. V kratkem se obeta že njena druga kaseta in prva plošča s šansoni, v sredo pa ji boste lahko prisluhnili v Prešernovem gledališču, ob 19.30 uri. • M. P.
Tržič - V prostorih Kurnikove hiše so konec minulega tedna odprli razstavo risb, akvarelov, olj in plastik na temo živalskega sveta avtorja Jurija Mikuletiča. Avtorja poznamo doslej po večjem številu samostojnih razstav, pa tudi iz knjižnih ilustracij in slik objavljanih v raznih revijah pri nas in na tujem. V šolah pa poznajo njegove stenske učne slike Domače in tuje živali, prvi tovrstni učbenik pri nas. Razstavo z naslovom Iz sveta živali je minuli petek odprl v Kurnikovi hiši tržiški župan Peter Smuk, v kulturnem programu pa so nastopili Gorenjski lovski rogisti iz Škofje Loke. V spremnem besedilu k razstavi je Janez Šter med drugim zapisal: "Pripoved slikarja Jurija Mikuletiča Iz sveta živali je pripoved o življenju in gibanju; je refleksija spretnosti, moči, urnosti, neponovljive elegance in igrivosti, a je obenem tudi pripoved o boju za obstanek in z njim zvezana sla po lovljenju, sledenju in begu. Že poklicna usmeritev posveča ustvarjalca živalske motivike Jurija Mikuletiča v pravo pravcato psihološko obravnavo - torej ne samo anatomske preciznosti - in se sem in tja spremeni omenjena pripoved v humoreskno obrnjene vloge basnopisca. Slikar in kipar vidi v upodobljenih živalih samostojni svet, neke vrste živalsko civilizacijo, ki nosi v sebi tudi prvine naše. Saj v bistvu celo v živalskem vrtu ne vemo, na kateri strani ograde je pravi opazovalec..." Foto: Jure Cigler
Fotograf Franci Kolman
riMk i KMi M
«.E*UINK IT H IN(.
KONJ JE NASLEDNJA TEMA
Jesenice - Pred kratkim je na Javorniku razstavljal Franci Kolman, kandidat za mojstra fotografije iz Begunj.
Franci Kolman se že več kot 40 let poklicno ukvarja s fotografijo, ki je bila njegov poklic in hkrati tudi konjiček. Pot ga je vodila od samostojnega fotografa, potem je postal fotograf jeseniške Železarne, 20 let je bil tudi fotograf begunjskega Elana. Na začetku svoje poklicne poti je predvsem sprejemal naročila in ni izbiral tem. V njegovem delu je prevladoval portret. Tudi Železarna mu je dajala določen okvir, vendar pa je prav znotraj postavljenih meja dozorel v umetniškega fotografa. Elan ga je prestavil v svet športa in njegove tekmovalnosti.
Statične, težke, moške figure železarjev so zamenjali bliskoviti, mladi, barvito oblečeni vrhunski smučarji na elegantno oblikovanih Elanovih smučeh od Stenmarka do Križaja, boreč se s časom za zmago.
Po upokojitvi Franci Kolman še bolj zbrano nadaljuje svoje delo in mu išče globlji smisel, s svobodno izbiro motivov.
Franci Kolman pravi, da se je vseskozi prilagajal različnim tematikam, ki so bile potrebne za izpolnitev službenih obveznosti. Ob tem pa je zaživela tu-
di njegova izpovedna osebna iniciativa, nenehno iskanje motivov...
»Obdeloval sem vse mogoče tematike, ker sem nekako univerzalen fotograf. Hitro sem se prilagajal različnim trenutkom in zahtevam od dela, športa, portretov, osebno pa krajine... Kamera me spremlja vse življenje in če jo imam pri sebi, nisem nikoli sam! Nenehno razmišljam in iščem, tako pa se rojevajo tudi teme. Ne bo držalo, da so bile vse teme spontano pogojene... Skozi nagnjenje in službo sem se imel možnost srečati   z   različnimi motivi.
Vlaga zapira depoje
NEDOSTOPEN ARHIV
Jesenice - Kulturni svet se še danes s strahom spominja poplav v
Benetkah, ko je voda zalila arhive, knjižnice, muzeje, uničila znamenito kulturno dediščino, obenem pa je bila to priložnost, ko
so se znali izkazati restavratorji. Pred leti so imeli podobno izkušnjo v Novi Gorici, ko je voda do vrha zalila tamkajšnji arhiv.
Razlogi, zaradi katerih je od začetka tega tedna zaprt arhivski depo Zgodovinskega arhiva Ljubljana, enota za Gorenjsko,
ki ima del svojih skladišč tudi na Jesenicah, seveda niso tako dramatični. Toda voda, ki je pricurljala skozi streho prizidka, je z mokroto in posredno tudi z vlago ogrozila okoli 300 arhivskih metrov gradiva v teh prostorih. Zato so kovinska stojala z dragocenim gradivom zavili z nepremočljivimi ponjavami, jeseniškemu Dominvestu pa naročili sanacijo strehe nad prizidkom. Vodja Zgodovinskega arhiva, enota za Gorenjsko, Janez Kopač sicer upa, da se plesen, ki se v vlažnih prostorih rada loti uskladiščenih listin, še ne bo razširila. Če bi se to zgodilo, bi tam shranjenemu gradivu grozilo delno uničenje, če ga že z dolgotrajnim in tudi dragim restavracijskim postopkom ne bi uspeli zaustaviti. Dokler ne bo streha popravljena, tudi ta arhivski depo ne bo dostopen; to pa pomeni, da nekaj časa jeseniškim uporabnikom ne bodo mogli pomagati z zgodovinskimi listinami, med drugim tudi s prav zdaj aktualnimi dokumenti potrebnimi nekdanjim razlaščencem o njihovi lastnini, in podobno. • L. M.
Dekada kulture, umetnosti
VONJ OSEMDESETIH
Ljubljana - Če ste se belili glavo, kaj pomeni naslov Ljubljana, Ljubljana oziroma, zakaj se mesto v naslovu ene najzanimivejših knjig o kulturi pri nas ponavlja, je zdaj vse jasno: eden od dveh avtorjev knjige, dr. Air.", Erjavec je na nedavni predstavitvi knjige (še v okviru letošnjega Slovenskega knjižnega sejma) povedal, da sta se s soavtorico Marino Gržinić zgledovala po znameniti podvojitvi imena New York, New York (znamenita pesem iz znamenitega filma). Tako zdaj veste.
Sicer pa knjiga, ki ima podnaslov Osemdeseta leta v umetnosti in kulturi, razen te rahle značilnosti nima z New Yorkom seveda nobene zveze. Ima jo pač in to zelo veliko s slovensko kulturo, predvsem s področja gledališča, glasbe, arhitekture. Avtorja knjige, ki jo je založba Mladinska knjiga predstavila že na letošnjem frankfurtskem knjižnem sejmu, sta se na ta področja osemdesetih let pri nas "ozrla" na zanimiv, svež način: nastala je knjiga, ki je ne le nekaj posebnega, pač pa tudi svojevrsten dokument časa, ki se je zapisal v zgodovino takoj, ko je minil zadnji december 1990. Avtorski prerez osemdesetih let v umetnosti in kulturi je predstavljen tako, da se dopolnjujejo besedilo, fotografije in opombe.
Seveda se lahko vsakdo ob listanju te zanimive zgodovine osemdesetih let, ki je resda locirana le na Ljubljano, toda v centrih se, kot vemo, vedno dogaja najpomembnejše in najodločil-nejše tudi v kulturi, sprašuje, ali sta avtorja zadela vonj časa. Pri izbiri kulturnega utripa desetletja namreč namenoma nista hotela izbirati za predstavitev vedno le najboljše in tudi ne vse po vrsti, pač pa sta sledila dogodkom, ki so nekako že določali vse tisto, kar je res novo in pomembno za razvoj. Pred bralcem se vrsti neke vrste kulturno zgodovinski film, ki v povezavi s političnimi dogodki (slovenska pomlad!), ekscesi na tako imenovani alternativni kulturni sceni pomenijo vsekakor temelj, na katerih bomo čez desetletje lahko razumeli in razlagali devetdeseta leta. Sicer pa, kot je tudi na predstavitvi menil umetnostni kritik Stane Ber-nik, je obravnavanje umetnosti po dekadah tudi v svetu nekaj običajnega: Ljubljana, Ljubljana je knjiga, ki je nastala brez časovne distance, a ji brez dvoma aktivnega dialoga z vsem, kar se na enakem področju tudi v Evropi dogaja, pač ne gre odrekati. • L. M.
Športno fotografijo sem razširil, saj sem kot Elanovec imel dostop do vrhunskih športnikov. Namreč dobrih športnih posnetkov ne moreš narediti brez dobrih ustvarjalcev športa, ki so osnova, pri tem pa moraš realizirati tudi svoj pristop in ideje,« je povedal Franci Kolman.
Dejal je, da mu fotografija pomeni veselje in duševno zadovoljstvo ter nenazadnje tudi zdravje, ker ga sili k iskanju, nenehnemu gibanju v naravi, v bistvu je vseskozi na fotografski poti...
Fotograf Franci Kolman je dolgoletni član Foto kluba Andrej Prešeren z Jesenic in je sodeloval na več kot 200 skupinskih razstavah in 12 samostojnih razstavah. Zadnjo tematiko fotografij je posvetil motivom Beneških mask, to je ciklusu fotografij z Beneškega karnevala. »Serije Beneških mask sem se lotil načrtno po ogledu reportaž na avstrijski televiziji. Začelo me je zanimati in v treh zaporednih letih sem zbral estetske in izrazne fotografije,« je povedal Franci Kolman, kandidat mojstra fotografije.
Ciklus Beneških mask je avtor predstavil v domačem razstavišču Galeriji Avsenik v Begunjah na Gorenjskem, z njim pa se bo predstavil še po drugih krajih Slovenije. Ob tej priložnosti je Maruša Avguštin, ravnateljica Radovljiških muzejev dejala, da je Kolman fotograf in človek z veliko začetnico. V sebi nosi veliko poštenost fotografa in senzibilnost človeka. Prav v ciklusu Beneških mask je preko te izjemne fotografske profesionalnosti preskočil v izraznost, ki je likovna. »Ciklus črno-belih in barvnih fotografij z beneškega karnevala, zgovorno potrjujejo svobodno izbiro motivov in hkrati kaže na nadaljevanje tistih motivnih prizadevanj, ki jim je bil avtor vseskozi najglo-
blje zapisan - na portret, čeprav močno različen od prejšnjih rešitev. Kolmanova predstavitev so izbrane posamične in skupinske figure, ki razkrivajo svetlobo, barvno in oblikovno bogastvo draperije in nakita, elegantnost poz in kretenj še posebej ženskih likov in vznemirljivo igro med »mrtvo« masko obraza in živimi očmj osebe, ki masko nosi. Oči skozi odprtino maske zro v svet, kot bi nam sporočale čisto določeno resnico o sebi... Daje avtorju v karnevalskem vrvežu na Markovem trgu v Benetkah uspelo najti toliko intimnosti, je moral biti izjemno iznajdljiv in spreten, saj pri mnogih maskah občutimo, da nastopajo prav zanj,« je povedala Maruša Avguštin.
»Za dobro fotografijo je pO; trebno več pogojev,« pravi Franci Kolman, »pomembna je svetloba v naravi ali efektne luči v studiu, kar omogoča izrazitejše posnetke.«
In kaj bo naslednja tematika fotografa Francija Kolmana?
»Že vrsto let razmišljam, <ja bi se likovno lotil teme konja kot del narave v vseh oblikah od kmečkega dela do športnega tekmovanja,« je povedal Franci Kolman in zaupal še, da je v njem že nemir po izpolnitvi zastavljenega cilja...
Za svoje delovne dosežke je Franci Kolman prejel številna priznanja - prvo in tretjo nagrado Tri dežele, tretjo nagrad0 Reus v Španiji, prvo, drugo in tretjo nagrado Zlato oko na mednarodni fotografski razstavi v Novem Sadu ter prvo in drugo nagrado 20. oktober % Beogradu. Med številna priznanja sodijo še vidnejša: naziv Hon Zlato oko, bronasta Kidričeva plaketa, zlata plaketa Janez Puhar, Čufarjeva plaketa in imenovanje s strani Foto zveze Jugoslavije za Kandidata mojstra fotografije.
Drago Paple'
KONCERT SLOVESA
Kranj - Enaindvajseti letni koncert APZ France Prešeren KranJ je bil nekaj posebnega iz več razlogov. Ne le, da je Ja najbolj*1 kranjski pevski zbor, ki sodi tudi v vrh slovenskega pevskega p0' ustvarjanja, za svoj letni koncert in s tem kot uvod v novo pevsk" sezono izbral glasbo Jakobusa Gallusa; med oba dela koncerta' motete in madrigale glasbenika, ki se ga letos še posebej spom.1' njamo, so umestili svojstveni glasbeni hommage Gallusu, ki ga J z Bukoliko za Gallusa napisal slovenski sodobni skladatelj Jako0 Jež. Skladatelj je tudi prisostvoval kranjskemu koncertu v dvor3' ni Gimnazije.
Tokratni koncert kranjskih apezejevcev pa je bil obenem W di poslovilni koncert dirigenta Tomaža Faganela. Dirigent odr>3' ja po enajstih sezonah, brez dvoma uspešnih, saj je v tem čas? zbor med drugimi priznanji prejel Prešernovo nagrado Gorenj' ske, enako nagrado pa Tudi Tomaž Faganel. Strokovno del° zborom je prav pod Faganelovim vodstvom pripomoglo k temj1! da ta kranjski pevski zbor zavzema tako visoko mesto v slovensk pevski kulturi. Dirigentu, ki bo poslej vodil pevski zbor Rad' Slovenije, so se zahvalili s priložnostnimi darili, zapeli pa so rn lepo slovensko Škrjanček poje. Tomaž Faganel, sicer muzikol°*> na Inštitutu za muzikologijo pri SAZU, je tudi že predlagal zb? ru svojega naslednika, ki bo kot dobro podkovan zborovod). lahko kranjski pevski zbor vodil vsaj tako dobro, kot so ga vod' dosedanji dirigenti. t
Glasbeni nastop APZ France Prešeren je bila tudi priložno za podelitev glasbenih priznanj ZKO Slovenije, zlatih, srebrn1 in bronastih Gallusovih značk, ki jih je pevcem z najdaljšim st žem v zboru podelil predsednik ZKO Kranj Matevž Oman. KO"1 certni program je s prebiranjem verzov povezovala Alenka Bo Vrabec.• Lea Mencinger, foto: Katja Premru
OBLAČILA ZA MLADE!
LJUBLJANSKA 1 KRANJ
(ZA HOTELOM JELEN) ® 211-466
PESTRA PONUDBA
SVETOVNO ZNANIH
PROIZVAJALCEV:
REPLAY
AMERICANINO
DIESEL
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Verjetno EGS ni mogla spremeniti odnosa do Slovenije, kot da ga najprej prekine z Jugoslavijo
Ključno bo pridobivanje novih trgov
Če ne bi bili samostojni, bi se naši otroci borili v Vukovarju, je dr. Ocvirk spomnil, da smo nekaj vendarle že dosegli.
Kranj, 22. novembra - Pri nezadovoljstvu z vlado so interesi čudno prepleteni, v naslednjih petnajstih dneh se odloča o naši usodi, zato bi se lahko temu izognili, to je bilo mogoče prej, mogoče bo doseči 1 novimi volitvami, po normalni poti, brez velikih političnih konfliktov, ki puščajo boleče rane, je v razgovoru z gorenjskimi direktorji v kranjski Savi dejal Milan Kučan, predsednik slovenskega Predsedstva.
Po ogledu tovarne in po razgovoru z vodstvom Save je regionalna gospodarska zbornica pripravila pogovor z gorenjskimi direktorji, poleg Milana Kučana sta sodelovala podpredsednik slovenske vlade dr. Andrej Ocvirk in predsednik zbornice Feri Horvat. Udeležba je bila izredno dobra, direktorji so dr. Ocvirku zastavili vrsto vprašanj, priznajte, boril se je častno, je njegove odgovore malce šaljivo pokomentiral Milan Kučan, ko je ob koncu Povzel besedo.
Predsednik Milan Kučan je obširno spregovoril o prizadevanjih za mednarodno priznanje Slovenije, ki postaja odločilnega pomena za preživetje. Naši problemi s tem sicer ne bodo rešeni, toda s priznanjem bomo dobili možnost, da jih rešujemo. Stvari so zdaj slabše, kot smo pričakovali pred volitvami ob ter po njih, vendar slaba volja ne pomaga, ne bi bilo smotrno, da bi tekmovali v dramatičnosti ocenjevanja, temveč
Odmevi v tujih zbornicah so pozitivni, nemška zagotavlja, da bodo njihovi uvozniki dajali garancije našim izvoznikom. Pri tem računajo, da tega ne bo treba plačati. Italijanski zaračunavajo tudi prelevmane za uvoženo meso, Avstrija se ukrepom EGS ni pridružila, je povedal predsednik gospodarske zbornice Feri Horvat.
Dokapitalizacija ni način razprodaje družbenega premoženja, prisluhniti bi morali tudi Grosovemu predlogu o lastninjenju manjših podjetij. Bolivija je vendar drug svet, tudi poljska izkušnja bi nas lahko kaj naučila. Vprašanje je, s kakšnim namenom so Markoviću zakone pisali isti ljudje, ki jih zdaj pišejo v Sloveniji, je dejal Milan Kučan in imel pri tem verjetno v mislih Jefreyja Sachsa.
se vprašajmo, ali zmoremo v mladi Sloveniji negativne trende obrniti na bolje, odgovore pa je treba najprej poiskati v vladi, ki je za to sistemsko odgovorna, in nato v parlamentu. Oblikovati je potrebno strategijo razvoja in tekočo ekonomsko politiko, ki je bila letos spremenjena, nova koncepcija pa v parlamentu v celoti ni bila sprejeta. Bistvena razlika je v tem, da je prva izhajala iz elastičnosti in postopnosti prilagajanja slovenskega gospodarstva, za drugo pa je značilna šok terapija, ki v celoti niti ni bila izpeljala, vprašanje je, ali jo slovenska družba prenese.
Ključen je boj za nove trge, saj se v drugih republikah načrtno ruši, Srbija uvaja dodatni prometni davek, Hrvaška se zapira, novo dejstvo predstavlja prisvajanje Metalke v Zagrebu, za sodelovanje je zainteresirana Makedonija in del Bosne, vendar so problematične prevozne poti, dražji je postal trg EGS, kar bo najbolj prizadelo Slovenijo, je tako rekoč našteval podpredsednik slovenske
Boris Bregant, direktor jeseniške Železarne je dejal, da je obseg proizvodnje res zelo padel, izguba pa ne narašča hitreje kot prej, bistveni problem je zdaj trg, saj se jugoslovanski krči, trenutno največji problem pa je prevoz. Franc Bajt. direktor blejskega LIP-a je dejal, da bo promet z lesom prihodnje leto davčno prav tako obremenjen kot žganjekuha in predelava nafte, predlagal je davek na etat, gozdne površine ali posek ter takse za izvoz lesa v Italijo, kjer ta uvoz spodbujajo. Kubični meter lesa v predelavi namreč pomeni deset ur zaposlitve za delavca, 100.000 m3 bi torej pomenilo 5.000 zaposlenih ljudi več. Jakob Piskernik, direktor kranjskega Merkurja pravi, da je po osamosvojitvi Slovenijo zadelo veliko administrativnih ovir, tudi na področjih, kjer jih prej ni bilo, denimo, pri blagovnih kontingentih celo za blago, ki ga pri nas ne izdelujemo. Probleme imajo tudi zaradi administrativno postavljenega tečaja dinarja. Kristina Kobalova, direktorica Gorenjskega tiska, sodi, da bi nekaj škode lahko preprečili, če bi bili direktorji bolje obveščeni. Problemi nastajajo tudi zaradi tega, ker smo z osamosvojitvijo prevzeli nekaj jugoslovanskih zakonov, ki jih nikoli nismo izpolnjevali. Niko Bevk. direktor Iskre Števci, je dejal, da od vlade pričakujejo, da bo pravočasno sklenila ustrezne trgovske sporazume, tudi z drugimi republikami, da se bodo podjetja lahko ravnala po njih.
vlade dr. Andrej Ocvirk in dodal, da bo morebitni naftni embargo najbolj udaril Slovenijo in Makedonijo, ki nimata lastnih virov. Problemov je veliko, vendar navzkrižna primerjava pove, da smo zanesljivo v boljšem položaju, kot bi bili, če bi ostali v Jugoslaviji, navsezadnje, tudi naši otroci bi se borili v Vukovarju, EGS pa verjetno ne more drugače spremeniti
odnosa do Slovenije, kakor da najprej prekine stike z Jugoslavijo. Dr. Ocvirk je spregovoril tudi o tekoči ekonomski politiki, ki jo mora označevati obvladovanje inflacije, kljub temu da niso intervenirali pri obrestih, je spodbuden podatek, da je po 21,4-odstotni oktobrski
inflaciji novembrska 18,3-od-stotna. • M. Volčjak
Foto: Ivan Draškič
Planika se južnim trgom ne bo odpovedala
Čakajoč na sredo decembra
Vsa predelovalna industrija je v dirki s časom, z ukrepi, ki ga podaljšujejo, si počasi pišemo smrtno obsodbo.
Kranj, 22. novembra - Za kranjsko Planiko so južni trgi zelo pomembni, zato se jim nikakor noče odpovedati, saj ima v drugih republikah bivše Jugoslavije še vedno približno sto prodajaln, na 11 r-v»škem tri kooperantske tovarne: v Čakovcu, Karlovcu in v Koprivnici. Nič manj težka niso vprašanja, ki jih porajajo ukrepi EGS. Pogovarjali smo se z ANTONOM G ROSOM, glavnim direktorjem kranjske Planike.
Kaj se dogaja na južnih trgih?"
. "Poslovanje je postalo neracionalno, saj je obtok blaga za štiri do pet dni daljši in s tem Seveda vezava kapitala, na takšnih osnovah je dolgoročno vprašljivo. Težko je reči, za ko-nko se bo zmanjšalo, za polovico, morda še več, vsekakor pa slovenska podjetja s tem izgubljajo."
"Se bo Planika selila nazaj v Slovenijo?"
"V teh nemirnih časih je to težko reči, naredili bomo vse, °-a sodelovanje ostane, saj za Paniko v tej kooperaciji to pomeni 8.000 parov dnevnega Prometa."
"Kaj se dogaja s prodajalnami?"
"Kot veste, smo v Srbiji izgubili vse, blago in prodajalne, v °osni so razmere glede na po-^niezne pokrajine različne, na •"irvaškem smo ustanovili mešano podjetje. Ostalo nam je še Približno sto prodajaln, glede na to, kar zdaj doživljamo, je 'ežko prerokovati, kaj se bo godilo."
"Kakšna je njihova prodaja?"
"Kupne moči ni, prodaja je padla, popravila se je v zadnjem času, saj se je na Hrvaškem proizvodnja v zadnjem času obupno zmanjšala. Iz dela Bosne pa denarja tako ni."
"Za nakup mariborskega Lileta se zanima večja slovenska tovarna, je to Planika?"
"Ne, zadnje razgovore z Li-letom smo imeli maja lani, ko smo nameravali Lilet postaviti na noge s pomočjo firme Ga-bor iz Rosenheima, vendar na licitaciji nismo uspeli, saj veste, kdo je. Po tistem nismo imeli več stikov."
"Ali nakup ni več aktualen?"
"Ne več, zdaj je aktualno vprašanje, kako bomo zadržali obseg proizvodnje in s tem delovna mesta, kako bi obdržali 16.000 parov dnevne planiške proizvodnje in vsaj del dodatne, ki je na Hrvaškem kooperativno vezana na našo z 2.500 parov dnevno, deloma pa z njimi delimo program, daje zunanja ponudba celovita."
"Kako velik udarec so ukrepi
EGS?"
"Če bo Slovenija spet dobila status, kakršnega je imela Jugoslavija, potem bomo s pospešenim izvozom sedanji obseg proizvodnje lahko zadržali in Planika bo izvozila 80 odstotkov proizvodnje, od 12 do 13 tisoč parov dnevno. Če bodo sedanji ukrepi obveljali, se bo vse začelo rušiti, ne morem reči, kje se bo začelo."
"Kakšne so reakcije zahodnih partnerjev?"
"Eni so prepričani, da se bodo stvari kmalu uredile, drugi niso, počakati moramo do srede decembra, da vidilmo, kaj bo. Nekateri razmišljajo o delitvi carinske stopnje, vendar ne pride v poštev, ker kalkulacija tega ne bi prenesla. Drugi problem je v tem, da je danes vsa predelovalna industrija v dirki s časom in z vpeljavo sistema, ki podaljša čas od naročila do izdobave, si počasi pišemo smrtno obsodbo. Slovenija je za zahodno Evropo zanimiva, ker je pred njegovimi vrati, in ker smo se prilagodili zahodnemu sistemu poslovanja, zaradi birokratskega pristopa se zdaj to začenja rušiti."
"Kakšna je konkurenca vzhodnoevropskih držav?"
"Vse večja, delo je še vedno nižje vrednoteno, trenutno na Poljskem za 30 odstotkov, na Čehoslovaškem za 20 odsto-
tkov, na Madžarskem za 15 odstotkov, v Sovjetski zvezi kar za 50 odstotkov. Vendar pa je konkurenca vse večja, ker se zdaj tehnološko približujejo, saj imajo cenejši kapital in nižje carinske stopnje." "Kaj bi morala napraviti slovenska vlada?"
"Postaviti makroekonomsko politiko, saj vsega z monetarno ni moč rešiti. Predvsem podjetja, ki bi se močno obrnila na Zahod, takšna pa imamo, ne bi smela priti v položaj kot v času Markovičeve reforme. Izravnave bi morali iskati med zadnjo državo v EGS in prvo izven nje, primerjati bi se torej morali s Portugalsko, Turčijo in Grčijo, ne po posameznih programih, temveč globalno, saj jih moramo obdržati zaradi zaposlenosti, saj prevelika brezposelnost privede do socialnega kotla. Prestrukturiranje gospodarstva pa ne more biti deklarativno, vlada bi morala podpirati prelivanje k tistim, ki dosegajo večjo akumulacijo in višje plače, to je stara formula, tudi Nemčija je tako napredovala." • M. Volčjak
GOSPODARSKI KOMENTAR
MARIJA VOLČJAK
Zamrznjene plače
Kljub dvomom, da sleherni zamrznitvi vselej sledi eksplozija cen, plač itd., in da pravih učinkov torej ne prinese, je slovenska skupščina sprejela vladni predlog o zamrznitvi plač. Vlada ga je dolgo pekla in ga končno spekla, čeprav je še v osnutek programa gospodarske in socialne politike za prihodnje leto zapisala, da pri plačah zakonske omejitve niso predvidene in da je kar nekaj njenih mož izjavilo, da se nam zamrznitve plač ni treba bati. Ravnali so torej kot naši bivši politiki, ki zdaj bolj ali manj mirno uživajo pokoj, kajti vedno, ko so začeli govoriti o razbremenitvi gospodarstva, so se obremenitve povečale. Oblast se torej ni spremenila tako, kot si želimo, saj uporablja orodja, ki smo jih bili navajeni pri prejšnjih jugoslovanskih vladah.
Zamrznitev ne velja za vsa podjetja, temveč le za tista, ki so imela septembrske plače za 45 odstotkov nad povprečjem gospodarstva, kar pomeni, da se je njihovo povprečje sukalo okoli 16 tisoč tolarjev, najvišje plače pa se morajo ustaviti pri 106 tisoč tolarjih. Zamrznitev torej toliko bolj smrdi po uravnilovki. Vendar pa so že prva preštevanja pokazala, da takšnih podjetij ni veliko, sklepamo lahko, da so to predvsem takšna, ki imajo zaradi kadrovske sestave višje povprečje in je torej kazen zanje neupravičena. Že nekaj časa pa se je šušljalo, da imajo zelo dobre plače v nekaterih javnih podjetjih, menda v Petrolu, in je potemtakem zakon sprejet predvsem zaradi njih. Podobno so v zadnjem času vse bolj glasno šušljali o izredno dobrih plačah nekaterih direktorjev in si prav tako s tem lahko razlagamo omejitev najvišjih plač.
So torej najvišje plače "porezali" zaradi javnega mnenja, ki v vse večji revščini povprečnega Slovenca težko prenaša govorice o astronomskih plačah nekaterih, saj je težko verjeti, da bodo tako uspeli zmanjšati inflacijo. Prav v podjetjih, ki imajo specifično kadrovsko sestavo, bodo verjetno znali poiskati kakšno bližnjico, še bolj smo tako lahko prepričani o direktorjih, ki "bolehajo" za izjemno visokimi plačami. Saj ni treba vsega denarja vendar dati v plačilno kuverto ob koncu meseca, sami sebi lahko vendar podpišejo kakšen potni nalog več ali pa jih firma kot menedžerje življenjsko zavaruje in se bodo tako spretno izognili tudi "pretiranemu " poračunu dohodnine.
Sicer pa inflacija, kot vse kaže, pada, po oktobrski 21,4-od-stotnije novembrska 18,3-odstotna (merijo jo od 20. do 20. v mesecu). Že se torej kažejo rezultati omejitvene denarne politike, saj je tolarjev vse manj in tudi cene bodo to morale "razumeti", razen monopolnih seveda. Če je torej vlada rekla A pri (monopolnih) plačah, bo morala reči B tudi pri monopolnih cenah, saj sicer ne bo dosledna.
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Slovenci lahko uveljavijo lastnino na Hrvaškem
Hrvaška po 8. oktobru uresničuje proces razdruževanja od bivše Jugoslavije, vendar še veljajo nekateri stari predpisi, tudi za tujce, ki so lastniki nepremičnin na Hrvaškem. Za nove primere zakon določa, da morajo imeti tuji državljani stalno prebivališče na Hrvaškem ali tam opravljati gospodarsko in drugo dejavnost. Svetovalec pri reški Gospodarski zbornici Božidar Stevanovič je za STA povedal, da državljani drugih republik, predvsem Slovenci, ki so lastniki nepremičnin na Hrvaškem, ne bodo imeli težav pri uveljavljanju lastninske pravice, kar pa ne velja za državljanje Srbije. Ministrstvi Hrvaške in Slovenije se bosta o tem še dogovarjali, Stevanovič pa svetuje, naj lastniki počitniških hišic pospešijo sprejem ustreznih zakonov s prošnjo hrvaškemu ministrstvu za zunanje zadeve. Za počitniške prikolice pa veljajo drugačni predpisi, saj jih je potrebno prijaviti in ocariniti. Uvoz rabljenih avtomobilov na Hrvaško je prepovedan, da vozniki iz Slovenije ne bi plačevali bencina v devizah, lahko avtomobile na Hrvaškem registrirajo začasno.
Pobotanje večje kot aprila
SDK je 14. novembra izvedla obvezno večstransko pobotanje obveznosti med pravnimi osebami v Sloveniji. Pobotanje je bilo tokrat izvedeno zelo hitro, saj je SDK po svojih enotah prijave zbirala 12. in 13. novembra, že 15. novembra pa so bila podjetja obveščena o rezultatih pobotanja, torej v treh dneh, medtem koje aprila letos postopek trajal 12 dni, torej štirikrat dlje. Tokrat je pobotanje izvajala firma Hermes Softlab Ljubljana.
Svoje obveznosti je v pobotanje prijavilo 3.130 pravnih oseb, medtem ko jih je aprila prijavilo 2.812 pravnih oseb. V pobotanje so prijavili 19.616 milijonov tolarjev (aprila 14.820 milijonov dinarjev), od tega s področja gospodarstva 18.865 milijonov tolarjev, s področja negospodarstva 532 milijonov, banke 210 milijonov in zavarovalnice 9 milijonov tolarjev. Po-botanih je bilo 3.659 milijonov tolarjev, kar predstavlja 18,7 odstotka prijavljenih obveznosti, v primerjavi z letošnjih aprilom pa je bilo pobotanih za 1.521 milijonov tolarjev več.
SDK bo naslednji pobot opravila 12. decembra.
Vse več blokiranih računov
Pri SDK ima vse več pravnih oseb blokirane račune, konec oktobra je bilo takšnih kar 981 pravnih oseb, od tega 889 s področja gospodarstva in 92 z negospodarstva. V teh podjetjih je zaposlenih več kot 200 tisoč ljudi. Podjetij, ki so zrela za stečaj SDK, ne prijavlja več, saj je bil julija sprejet moratorij, lahko pa jih prijavijo občine ali upniki. Julija bi morali za stečaj prijaviti 76 podjetjij, avgusta 90, septembra 51 in oktobra 55, skupaj torej 272. Lani so vse leto prijavili 119 podjetij.
GLAS
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Opel astra
Potem ko je opel astra, naslednik upokojenega kadetta, doživel uradno predstavitev na frankfurtskem avtomobilskem salonu, smo premiero prejšnji teden dočakali tudi v Sloveniji. Potem ko je bila ljubljanska Avtotehna ob zastopniško pogodbo za ople, je prodajo prevzelo podjetje CM Jugoslavija s sedežem v Beogradu, Avtotehna pa je ustanovila novo podjetje Avtotehna Vis d.o.o.
2. ljubljanski pohištveni sejem
Pohištvo na osnovi slovenske kulturne dediščine
Ljubljana, 21. novembra - Na letošnjem pohištvenem sejmu je razstavljalo kar 125 razstavijalcev: iz Slovenije 118, pet s Hrvaške in po en razstavljalec iz Italije in Avstrije. Na sejmu naj bi prikazali, kakšne so slovenske zmogljivosti na tem področju, vrhunske tehnološke in oblikovalne dosežke, ponudbo bivalnih ambientov (domače in poslovno bivalno okolje), ocenili le nove izdelke in programe in v ta namen podelili Ljubljanski veliki kristal, ki naj bi pomenil maksimum pri vrednotenju prikazanih kreacij. Ker še vedno premalo spoštujemo slovensko kulturno dediščino in je največkrat niti ne poznamo, je letošnji prvi poskus izdelave slovenske turistične sobe lep korak naprej. Lanskoletna pobuda ljubljanskega ministra za turizem in skupno delo strokovnjakov, je obrodilo prvi sad: projekt Kamra.
Koliko je vreden tolar
Na tečajni listi Banke Slovenije so bili 22. novembra doseženi naslednji srednji devizni tečaji:
Avstrija
Nemčija
Italija
Švica
ZDA
Jugoslavija
100 ATS 100 DEM 100 ITL 100 CHF 1 USD 100 DIN
492,1545 3.464,1689 4,5779 3.893,8991 55,0734 80,0000
Opel astra je del letošnje poplave novih vozil, ki so jih predstavili tako evropski kot tudi japonski proizvajalci. Tako bo kadettov nadomestek za tržno pogačo tekmoval s prenovljenim nissanom sunnvjem, citroenom zx, hondo civic, predvsem pa s Volkswagnovim golfom tretje generacije. Gre za povsem nanovo zasnovano vozilo z vsemi sodobnimi tehničnimi rešitvami za varno in ekonomično vožnjo, sicer pa je astra na prvi pogled precej podobna kadettu, zadek pa še najbolj spominja na citroenov zx. Paleta opreme in izvedb je bistveno večja kot pri predniku, saj v tovarni ponujajo kar devet različnih izvedb poleg treh osnovnih izvedb motorjev (1.4 in 1.6 litrski bencinski, ter 1.7 litrski dizelski) pa je možno naročiti še 1.8 in 2.0 litrskega, slednjega tudi s 16 ventili, ter 1.7 litrski turbodizel. Limuzin-ke izvedbe imajo lahko tri ali pet vrat, karavanske pa pet
vrat. Vsi bencinski motorji imajo seveda elektronsko vbrizgavanje goriva in katalizator, vse izvedbe pa so serijsko opremljene s petstopenjskim menjalnikom, ter bogato opremo, med katero sodijo po višini nastavljivi varnostni pasovi, asimetrično deljiva zadnja klop, halogenski žarometi in odbijači z integriranimi spojlerji in ostali dodatki za lažjo in varnejšo vožnjo. Pri Avtotehni Vis bodo astre prodajali v štirih limuzin-skih in dveh karavanskih izvedbah z 1.4 litrskim motorjem in osnovno GL opremo, prihodnje leto pa bodo verjetno dobili zastopniško pogodbo za Slovenijo in s tem tudi razširili ponudbo.
Zal na predstavitvi nove astre Avtotehna Vis ni mogla zagotoviti preizkusnih vozil za novinarje, zato bomo novo vozilo verjetno lahko podrobneje preizkusili ob koncu decembra ali pa takoj v začetku novega leta. # M. Gregorič, foto: Jure Cigler
Kamra je program pohištva, ki je kreirano na osnovi slovenske kulturne dediščine in prilagojeno sodobnim zahtevam in potrebam. Takšno pohištvo naj bi uporabljali za opremljanje kmečkih turističnih sob v kmečkem turizmu in hotelih. Projekt je načrtovala arhitektka Anika Logar iz Sore Medvode, izdelali pa so ga v Zlitu Tržič. Anika Logar se je pri načrtovanju tega pohištva srečevala predvsem z enim problemom, namreč slovensko pohištvo kot tako sploh ne obstaja zaradi izredne raznolikosti našega področja. Zato je poskušala poiskati osnovne skupne značilnosti, pri delu pa se je naslonila na strokovno pomoč etnologa, dr. Janeza Bogataja. Pohištveni program Kamra je izredno preprost in izdelan iz naravnega masivnega materiala. Kakšna je cena tega pohištva, žal še^ni-smo izvedeli, ker je bil dosedaj izdelan le prototip, njegovi izdelovalci v Zlitu pa so na okrogli mizi s turističnimi delavci nakazali tudi možnost kompenzacijskega plačila v lesu za tiste kmete, ki bi si svoje turistične sobe opremili s tem pohištvom. Projekt Kamra je pomemben
driatic - zavarovalna družba d. d. Koper
"udi v varnosti
konkurenčnost in prilagodljivost
Temelji dogovorne ekonomije pri nas so se zamajali in začeli smo se učiti jezika konkurenčnosti. Zavarovalna družba Adriatic d.d. Koper je potrebovala prav to za svoj nastanek -čas, ko odločata konkurenčnost in prilagodljivost.
1. januarja 1991 je bilo konec Območne enote Koper, ki je bil do takrat močan člen v slovenskem zavarovalnem sistemu Triglav. Nastal je Adriatic - prva slovenska zavarovalna delniška družba, ki so jo pospremili na pot njeni delničarji. Začetni cilj je bil: nenehna rast. Tako je najprej svojo mrežo začel razširjati v hrvaški Istri, kjer danes prek pooblaščenih agencij pokriva že celotno področje; predstavništvo ima v Buzetu, v Puli pa je njegova poslovna enota. Mreža se je hitro "hitro prijela" tudi na kraških tleh. Kmalu je začelo z delom predstavništvo v Sežani, potem pa je odziv na Adriaticov prihod na Tržaško cesto v Ljubljani presegel vsa pričakovanja. Ljubljani je sledilo Celje, Celju pa Kranj.
V Kranju je Adriatic - zavarovalna družba d.d. Koper odprl poslovno enoto 28. oktobra na Blei-weisovi ulici 4 in sicer v prvem nadstropju prostorov Ljubljanske banke, Gorenjske banke (pri nebotičniku). Poslovna enota je za sklepanje vseh vrst zavarovanj za fizične in pravne osebe odprta vsak dan od 7.30 do 15. ure, ob sredah pa od 7.30 do 16.30. Poleg informacij o posameznih vrstah zavarovanj pa vam v poslovni enoti tudi svetujejo, kakšno zavarovanje bi bilo za vas najbolj primerno. Sicer pa informacije dajejo tudi po telefonu in sicer na številki (064) 211-866.
Poslovna enota Kranj pa ima tudi zasebne agencije, ki so pooblaščene za dajanje informacij, posredovanje in sklepanje vseh vrst zavarovanj. Te agencije so PAM d.o.o. za področje Jesenice, Radovljica, Tržič (telefon 064/801-212), SVETI NG d.o.o. za področje Kranja z okolico (telefon 064/43-346) in DEMA d.o.o. za
Polona Strniša   Matej Herlec
področje občine Skofja Loka (telefon 064/621-961).
Avtomobilsko zavarovanje pa lahko sklenete vsak dan tudi v tehnični bazi pri AMZ Kranj. V zvezi z avtomobilskim zavarovanjem pa je treba tudi takoj pojasniti, da niso resnične informacije, da v Adriaticu ne upoštevajo različnih bonifikacij iz tega zavarovanja in popustov po policah, ki so bile sklenje pri drugih zavarovalnih hišah. Iz trte je zvita tudi tista razlaga, da v tujini ne veljajo zelene karte z oznako Adriatic.
" Adriaticova organiziranost je v našem prostoru novost. Naša osnovna značilnost pa je, da sledimo razmišljanjem sodobnih zavarovalnic. Lastno mrežo poslovnih enot in predstavništev krepimo s podjetji oziroma pooblaščenimi agencijami, na katerih sloni tudi veriga zastopnikov z ekskluzivnim Adriaticovim pooblastilom. Takšno mrežo organiziramo tudi prek omenjenih agencij na Gorenjskem. Že ta teden bodo naši agenti začeli obiskovati stranke po Gorenjskem," je povedal direktor Adria-tica - zavarovalne družbe d.d. Koper, Poslovne enote Kranj Matej Herlec.
Sicer pa v zvezi z zavarovanji v Adriaticu lahko govorili predvsem o ugodnostih. V Poslovni enoti v Kranju je odgovorna za
sklepanje vseh vrst zavarovanj Polona Strniša. "Trenutno beležimo pri nas največ avtomobilskih obveznih in kasko zavarovanj. Do 1. decembra odobravamo pri sklenitvi obveznega avtomobilskega (AO) zavarovanja 5 odstotkov popusta, za vsa ostala zavarovanja pa 10 odstotkov. Poleg 5-odstot nega popusta pa dobi zavarovanec AO zavarovanja tudi kupon za brezplačni preventivni pregled vozila (luči, zavore), ki ga lahko opravi kadarkoli med letom, le na tehničnem pregledu ne. Nagrada za vse, ki imajo 50-odstotno bonifikacijo, je podvojitev zavarovalne vsote za obvezno zavarovanje vozila. Zakon določa kritje za 2 milijona, mi tem voznikom dodamo še 2 milijona. Sicer pa za 10-odstot-no doplačilo podvojimo zavarovalno vsoto vsem, ki se za to odločijo. Pri plačilu zavarovanj pa sicer odobravamo 10-odstotni popust za takojšnje plačilo. Možno pa je tudi obročno plačevanje; razen pri obveznem avtomobilskem zavarovanju. Sicer pa večino zavarovalnih vrst sklepamo s tako imenovano devizno klavzulo."
V Adriaticu zavarujejo na primer tudi računalnike z bazami podatkov. Za zavarovanje živali prav tako dajejo kupon za enkratni brezplačni pregled živine med letom. Kolektivno nezgodno zavarovanje je pri Adriaticu prav tako moč skleniti z devizno klavzulo, medtem ko za življenjska zavarovanja nasploh velja, da se sklepajo le z devizno klavzulo. Njihovo geslo je, da se vedno skušajo prilagoditi željam in potrebam zavarovanca. Posebnost, ki jo pripravljajo, pa je Paket zavarovanj za obrtnike in mala podjetja.
In še bi lahko naštevali. Zato naj raje velja: Oglasite se v Adriaticu - v Poslovni enoti Kranj ali pokličite eno od njihovih pooblaščenih agencij na Gorenjskem.
tudi zato, ker je po besedah dr. Janeza Bogataja, "prvi pristop v zgodovini našega naroda zgrajen s sodelovanjem stroke in izvajalcev". Kamra pa bo lahko tudi pomembni sestavni del promocije Slovenije.
Komisija, ki je podeljevala nagrade razstavljalcem, se je odločila za sedem enakovrednih Kristalov 91, ki so jih dobili: Alples pohištvo Železniki in Alples Razvojni inženiring, za omarni program Klub; Alpos in avtor Žare Presinger za Sklop opreme za športno prodajalno ; Gorenje notranja oprema in avtorja Sonja Jančič in Tomaž Kržišnik za kopalniški regal Pinokio in prikaz uporabe kompozicij keramičnih ploščic v ambientu; Javor Pivka in avtor Viktor Udovič za garnituro Biona; Lesna inud-strija Bor (Laško) in avtor Biba Bertok v sodelovanju s teamom Bor za pohištvo Kot; Lesna industrija Idrija in avtorji Andreja Ravnikar, Gorazd Ravnikar in Bojan Vavpotič za Colletion Di ter Zlit Tržič in avtorica Anika Logar za jedilni kot in posteljo programa Kamra. • M. Peternelj
Tečaj dinarja je še naprej določen in se uporablja pri izkazovanju rezultatov poslovanja z republikami, kjer je dinar plačilno sredstvo.
Vrednost marke pa se je na petkovi tečajni listi spremenila, za-okroža se na stotinke tolarja. Gre za novo metodologijo, po kateri se vrednost marke glede na tolar izračunava na podlagi obsega transakcij na medpodjetniškem deviznem trgu. Tako se je marka podražila za 2,64 tolarja in velja 34,64 tolarja. Po sklepu sveta Banke Slovenije bi morale na določanje tečaja vplivati tudi transakcije na medbanč-nem deviznem trgu, ki pa še ni zaživel, prav tako še ni določeno, kako naj bi potekalo. Po enem od predlogov, naj bi se ta oblika deviznega trgovanja odvijala na Ljubljanski borzi, vendar banke na to niso pristale. Vsekakor bo poslej vrednost tolarja glede na nemško marko vsak dan drugačna, kar pomeni, da bo vladal drseči tečaj, kakor je že pred časom napovedala Banka Slovenije in res se je to zgodilo takoj po 20. novembru.
Čmi trg: Na ljubljanski tržnici sov soboto, 23. novembra, ob 13. uri obveljali naslednji devizni tečaji:
		nakupni	prodajni
Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA	100 ATS 100 DEM 100 ITL 100 CHF 1 USD	580 4.200 5,4 4.500 65	590 4.300 5,5 4.550 66,5
V Ljubljanski banki na 23. novemora, ob 12. uri dosegi		Šubičevi 2 v Ljubljani so v soboto, i naslednje devizne tečaje:	
		nakupni	prodajni
Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA	100 ATS 100 DEM 100 ITL 100 CHF 1 USD	575 4.150 5,15 4.480 63,80	605 4.320 5,60 4.725 67
Nagrajene drsalke
Na 40. svetovni razstavi inovacij Eureka 91 v Bruslju je sodelovalo tudi enajst slovenskih inovatorjev, kar se je zgodilo prvič v zgodovini samostojne in neodvisne Slovenije. Prejeli so štiri zlate, tri srebrne in dve bronasti medalji, srebrno je prejel tudi inovator Janez Jenko z Jesenic za specialno drsno ploskev na drsal; kah, o njej smo pred časom že pisali. Slovenija pa je prejela še tri zlata priznanja za pomoč inovatorjem, za kvalitetno delo jo je prejela Patentna pisarna v Ljubljani in Marijan Štele iz Kamnika za razvoj informacijskega sistema za inovacije ter za povezovanje z evropskimi centri. Marijan Štele je prejel tudi zlato plaketo svetovne organizacije za industrijsko lastnino, s čimer je bila nagrajena organizacija izobraževanja strokovnjakov na področju industrijske lastnine.
-;-—i
PROIZVODNO, TRGOVSKO iN GOSTINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA p.o.
AKCIJSKA PRODAJA
VINO kak. T0KAJ 0,71, Goriška Brda
VINO PENEČA REBULA 1/1 Goriška Brda
VINO RIBIČ beli 1/1, Vino Koper
SADJEVEC 1/1 ALK0
BRANDY MINISTER GREGOR 1/1 ALK0
SIR EMENTALEC1 kg
Bonboni ŠUMI MIX 450 g Žito-Šumi
BALI desert 100 g, Žiro Gorenjka
J0LY prašek 3/1, TKI Hrastnik
Maloprodajna cena
79,30 SLT 136,80 SLT
39,70 SLT 127,00 SLT 160,10 SLT 215,30 SLT
67,90 SLT
25,20 SLT 315,60 SLT
UGODEN NAKUP JE PRI
NAKUP
Minule dneve smo se ze dodobra naveličali dež-ta in slabega vremena. Želimo si ven, v naravo. Kljub težkim časom, ko na vsakem koraku premišljujemo, kaj si bomo v prihodnje še lahko privoščili, težko čakamo zimo, sneg in sonce. Čakamo, da spet globoko zajamemo zrak, da se vsaj za trenutek sprostimo na sneženih bregovih, na tekaških progah, na smučeh, na saneh, na ledenih ploščah....
Vremenoslovci napovedujejo, da bo letos huda zima, bogata s snegom. Ta je minule dni v višjih krajih že zapadel, tudi na nekaterih naših smučiščih so se že zavrtele smučarske naprave. Žičničarji vedo, da bo vedno manj tistih, ki si bodo še lahko privoščili smučarijo. Zato so v primerjavi z lanskimi cenami (v DEM) letošnje precej znižali. Vendar pa so cene še vedno takšne, da bo treba iskati popuste, dobro izračunati, kdaj in kam bomo odšli na smučanje. Temu je tudi namenjena tokratna, sedaj že kar tradicionalna smučarska priloga, ki pripravljamo pri Gorenjskem glasu. Tudi letos vam skušamo predstaviti Čimveč naših smučišč, nji-
\
Zima spet trka na vrata
hovo ponudbo, novosti in cene. Morda je pri pripravi priloge prišlo tudi do kakšne napake, saj se je vmes spremenil devizni tečaj in nekateri žičničarji pravijo, da se mu bodo sproti prilagajali. Drugi bodo cene zviševali glede na povpraševanje. V prilogi smo vam pripravili tudi nekaj zanimivosti iz ponudbe športnih trgovin, svoje nasvete za varno smučanje pa je prispevala Zavarovalnica Triglav.
Prijetno branje in veliko užitkov na snegu vam želimo!
Goreljek 103, 64260 Bled, tel.: 064/77-027
smučarski tek priprave športnikov tenis igre, alpinizem
prenočišča kavarna, savna restavracija
1
gobarstvo pohodništvo izleti v gore, lov
SMUČARSKA SPREHAJALNO TEKAŠKA ŠOLA POKLJUKA
Smučarski center Kobla
Velike ugodnosti
za šolarje
Smučarski center Kobla, ki leži nad Bohinjsko Bistrico, mnogi smučarji poznajo kot smučišče, na katerega se je moč pripeljati z vlakom. Smučišče je eno tistih, kjer je zima navadno bogata s snegom in tudi letos je že zapadel. Dež ga je kasneje spodaj "pobral", vendar pa po novem sneženju najbrž niso daleč prvi smučarski dnevi. Na smučišču so tri dvo-sedežnice, tri vlečnice in baby lift, smučišča pa se razprostirajo na 70 hektarjih smučišč in 20 kilometrov smučarskih prog s 6 tisoč metrov dolgo družinsko progo in 3800 metrov dolgo smuk progo. Poleg tega je v Bistrici in na Ravnah urejenih 32 kilometrov tekaških prog.
"Znano je, da smo imeli v zadnjem času nekaj nesporazumov z lastniki zemljišč, sedaj pa lahko povem, da se ta problematika rešuje v skupno zadovoljstvo vseh in upam, da bo tako tudi rešena. Sicer pa smo na letošnjo sezono pripravljeni, cene smo v primerjavi z lanskimi (glede na marko) znižali in jih bomo tudi preko zime oblikovali glede na povpraševanje. Ima-
mo tudi ugodno predprodajo v Radovljici na sedežu PLANUM SCT KOBLA na Gorenjski cesti 26, ki poteka od 19. novembra do 2. decembra vsak dan od 12. do 15. ure, v Bohinju na blagajni SC bo predprodaja do 8. decembra vsak dan od 12. do 15. ure, prav tako so vozovnice v predprodaji v poslovalnici Slovenija-turista v Novi Gorici, cenejši nakup pa bo mogoč tudi na sejmu SKI EXPO v Ljubljani. Velike ugodnosti pri nakupu ponujamo šolarjem, poleg belega vlaka pa bo na smučišče vozil tudi beli avtobus," pravi direktor SC Kobla Dušan Gorišek.
Sicer pa so trenutne cene v predprodaji: 500 SLT stane dnevna vozovnica za odrasle, za otroke pa stane 400 SLT. Poleg tega je moč kupiti tudi terminske, tri in šest dnevne vozovnice, ter sezonske vozovnice. Za odrasle stane sezonska vozovnica 8 tisoč SLT, za otroke (1. 1977 in mlajše) pa 6.800 SLT. Ugodno pa je moč kupiti tudi sindikalne dnevne vozovince (nad 50) po 440 SLT.
PETRO
PETROL Ljubljana
TOE KRANJ
AVTOMOBILISTI!
ZIMA JE ŽE POKAZALA SVOJE ZOBE V naših trgovinah v Kranju, Medvodah in Tržiču ter na vseh 33 bencinskih servisih na Gorenjskem smo dobro založeni z vsem potrebnim za vaše vozilo pozimi:
• snežne verige
• hladilne tekočine
• ustrezna olja in maziva
• tekočine in razni-spreji proti zmrzovanju
• razna strgla za led in še marsikaj
M0 m/// 4W&p0
jmučarski center Cerkno
Enodnevna smuka ali počitnice v Cerknem
Smučarski center Cerkno, ki urejeno tudi 1500 metrov dolgo 'eži na pobočjih Črnega vrha, si tekaško progo, na smučišču pa je v prejšnji zimi pridobil mno- organizirajo tudi smučarske tek-8e občudovalce. Tudi z Gorenj- me, smučarsko šolo in izposoja-ske strani, saj ima dve pomemb- jo smučarsko opremo, ni odliki - blizu je, pa tudi cene Kot na večini drugih smučišč smučarskih vozovnic niso preti- so se odločili cene smučarskih rane. Tako se je moč na Crni vrh Pripeljati preko Škofje Loke in Železnikov ali prek Sovodnja. •am je lepo urejeno smučišče, ki je primerno tako za učenje, saj sta dve vlečnici postavljeni °b zelo lahko progi, kot za boljše smučarje, ki lahko uživajo na razgibanem delu smučišča. Vsega skupaj je namreč 47 hektarov urejenih smučišč z dvema se-dežnicama in štirimi vlečnicami. Smučarski  center  ima vedno
vozovnic določiti v DEM. Tako je cena dnevne smučarske vozovnice za odrasle 15 DEM, pol-dnevne 10,5 DEM, tedenske 80 DEM in sezonske 230 DEM. Za
otroke do 10. leta starosti so cene polovične. V predprodaji, do 15. decembra, je moč kupiti sezonsko vozovnico 10 odstotkov ceneje. Precej nižje pa so cene tudi za goste hotela Cerkno, do katerega je iz smučišča 10 kilometrov - možno pa se je peljati z osebnim avtom ali Ski busom. Bogata hotelska ponudba (plavalni bazen 25 x 13 metrov, trim kabinet, savna, dvorana z biljardi, salon, restavracija...) omogoča prijetne počitnice v Cerknem, ki jih je moč združiti s smučarijo. Prav tako v hotelu pripravljajo silvestrovanje. Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu 065/75-111.
CENIK HOTELSKIH STORHEV (polpenzion v DEM, uradni tečaj)
21.12.91 - 4.1.92 8.2. - 29.2.
25.1.- 8.2. 4.1.- 25.1.
1/1          32 30
1/2          28 25
21.12.91 od 29.2.92
28
23
Krvavec
Bogata ponudba našega najbolj urejenega smučišča
Smučarskega centra Krvavec ljubiteljem zimskih radosti iz Kranja in okolice ni treba posebej predstavljati. Na smučišče pa prihajajo tudi smučarji iz vseh drugih koncev Slovenije in še od dlje, saj za smučišča na Krvavcu prav gotovo lahko trdimo, da so se z gosto mrežo naprav približala ponudbi znanih smučarskih središč v tujini. Letos bo smučarje, ki se bodo s kabinsko žičnico pripeljali na Krvavec, tam čakalo 6 vlečnic, 5 dvosedežnic in ena enose-dežnica. Na površini 110 hektarov je moč urediti 33 kilometrov prog, smučišče pa je na višini od 1450 do 1971 metrov. Smučati je moč tudi na progi z neteptanim snegom, dobro pa bo poskrbljeno za ljubitelje monoskija, snovv-boardarje, tekače na smučeh in sankače. Poleg tega je na smučišču tekmovalna proga z elektronskim merjenjem časa, servis smučarske in športne opreme in mini trgovina. Parkirišča ob spodnji postaji dostopne žičnice so brezplačna,
organizirani pa sta tako zdravniška kot reševalna služba. Med gostišči in prenočišči je treba omeniti Dom na Krvavcu, Gostišče - apartmaji Kriška planina, Brunarico z depandanso, Planinski doma na Gospinci ter bifeje Snežek, Ke-kec in Kladarica, ki so na smučišču.
Cene smučarskih vozovnic so pripravili v tolarjih, vendar se bodo sproti oblikovale skladno s spremembno menjalnega razmerja SLT/DEM. Tako dnevna vozovnica stane 700,00 SLT, dnevna otroška vozovnica (6-14 let) stane 550,00, prav toliko pa stanejo tudi dnevne vozovnice za dijake in študente, starejše občane in skupine. Popusti so tudi pri nakupih družinskih vozovnic, za člane SZS, ZVUTS, GRS, invalite, TO in policijo. Popoldanska vozovnica stane 500 SLT. Sezonska vozovnica stane 14.400,00 SLT, poleg tega pa je moč kupiti tudi terminske vozovnice.
Wbu - ŠPORT, Tavčarjeva 31
-Olh^j NAJVEČJA IZBIRA ŠPORTNE ZIMSKE KONFEKCIJE NA GORENJSKEM
_ Modne, kvalitetne, dražje športne bunde!__
1. JA\L±2»&<XA;'5sASČ.
GLAS 10. STRAN
ZMA,ZMA
Torek, 26. novembra 1991
SMUČAJMO NA SLOVENSKIH SMUČIŠČIH
potovalna
agencija
CENE ENODNEVNIH SMUČARSKIH PAKETOV
VRSTA PAKETA
KRANJ LJUBLJANA
RADOVLJI- ŠKOFJA
CA
LOKA
ALPETOUR
TRŽIČ
			VISOKA SEZONA			
KOBLA	A	740	750	660	740	740
	B	610	620	550	610	610
	C	610	620	550	610	610
			NIZKA SEZONA			
KOBLA	A	680	690	600	680	680
	B	580	590	520	580	580
	C	580	590	520	580	580
KRVAVEC	A	650	690	700	700	700
	Đ	630	650	660	660	660
	C	630	650	660	660	660
SORIŠKA	A	590	620 '	640	550	610
PLANINA	B	500	520	530	470	520
	C	410	430	440	380	430
STARI VRH	A	550	560	590	510	570
	B	470	480	500	440	480
	C	380	390	410	350	390
			VISOKA SEZONA			
VOGEL	A	960	970	890	960	960
	B	830	840	770	830	830
	C	830	840	770	830	830
			NIZKA SEZONA			
VOGEL	A	810	820	740	810	810
	B	700	710	640	700	700
	C	700	710	640	700	700
ZATRNIK	A	480	530	420	480	460
	B	440	480	390	440	430
	C	340	380	300	340	330
CENA VKLJUČUJE:
VISOKA SEZONA:
NIZKA SEZONA:
A cena paketa po osebi za skupine odraslih
(minimalno 40 udeležencev) B cena paketa po osebi za skupine srednješolcev in študentov
(minimalno 40 udeležencev) C cena paketa po osebi za skupine osnovnošolcev
(minimalno 40 udeležencev)
— KOBLA, KRVAVEC in VOGEL do 14. leta starosti
— SORIŠKA PLANINA in STARI VRH do 15. leta starosti
— ZATRNIK do 10. leta starosti
V PRIMERU MANJŠEGA ŠTEVILA UDELEŽENCEV SE CENA USTREZNO ZVIŠA!
• avtobusni prevoz na smučišče in nazaj
• dnevno smučarsko vozovnico (veljavno s seznamom od ponedeljka do petka)
• stroške organizacije KOBLA
21. 12. 1991-05. 01. 1992 + 25. 01. 1992-15. 03. 1992 VOGEL
21. 12. 1991-03.01. 1992 +OD 25. 01. 1992 DALJE KOBLA
06. 01. 1992-24. 01. 1992+ OD 16. 03. 1992 DALJE VOGEL
04. 01. 1992-24. 01. 1992
POPUSTI: — KOBLA: prosta vozovnica za vodjo skupine nad 25 oseb.
— KRVAVEC: prosta je vsaka 21. vozovnica in prosta vozovnica
za vodjo skupine.
— SORIŠKA PLANINA
in STARI VRH: vsi smučarski vaditelji, učitelji ali trenerji z organizirano skupino nad 15 oseb brezplačno.
PO ŽELJI IN PROTI DOPLAČILU LAHKO ZAGOTOVIMO TUDI ENOLONČNICE!
OPOMBE: — PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE CENE V PRIMERU ZVIŠANJA CENE PREVOZA ALI DNEVNE VOZOVNICE!
— NAŠI SPLOŠNI POGOJI SO SESTAVNI DEL PROGRAMA!
DODATNE INFORMACIJE LAHKO DOBITE V VSEH NAŠIH POSLOVALNICAH!
• KRANJ tel. 211-083 • RADOVLJICA tel. 74-621 •
• ŠKOFJA LOKA tel. 621-755 • TRŽIČ tel. 52-370 •
PRIJETNO SMUKO VAM ŽELI
ALPETOUR Potovalna agencija Kranj
Mladinsko puhovko dobite za 4.997 SLT, žensko pa za 18.580.20 SLT.
Malo smo prehiteli, kajti pri PEKU se za pravi naslov trgovine za Globusom, ki bo namenjena le prodaji vsega za šport, še niso odločili. Naj bo nekakšen delovni naslov PEKO ŠPORT. Te dni je že vsa posvečena smučanji. Izložbeni okni sta polni smuči, pancerjev, smučarskih kombinezonov, bund, palic...
Pa pojdimo lepo po vrsti. Najprej smuči. Pri Peku za Globusom so te dni izredno dobro založeni s smučmi ELAN, vseh kakovostnih razredov in dimenzij, od otroka - začetnika do najbolj zahtevnega smučarja, od ULTRA do MBX. Tudi iz uvoza je dosti izbire. Tu so smuči DI-NAMIC, ATOMIC, SALAMON in vezi Tvrolia, Salamon, Mar-ker in ESS VAR, ki so zelo podobne Atomicovim. Seveda pri smučariji ne gre brez čevljev: na Pekovih policah boste te dni našli dokaj bogato izbiro smučarskih čevljev Alpina, Salamon, San Marco in Munari. Smučarske palice gredo seveda tudi zraven; tu so prav tako palice vseh večjih proizvajalcev smuči, Salamon, Elan in Atomic. Za vse velikosti so na voljo, seveda. Le zložljivih, ki jih že nekaj časa obljubljajo, še ni. Od očal so na voljo UVEX očala in CARRERA. Za otroke imajo še posebno ugodno ponudbo: očala Carrera dobite zanje že samo za 267 Sit. Prav tako ugodne cene so za
najmanjše otroške smučke, za prve korake na snegu. Dobite jih že za samo 271 Sit!
In če bo vse lepo in prav, si letos lahko obetamo teke na smučeh tu v dolini. Tudi s tekaškimi smučmi so pri Peku kar dobro založeni, in tudi z vso potrebno opremo. Vse tiste smučarje, ki vas vleče v turno smuko kam na Komno, pod Triglav, naj opozorimo na turne smuči pri Peku. Le vezi trenutno ni na voljo.
In ko že razmišljamo, kaj položiti v Miklavžev pehar, v Božičkovo rdečo vrečo ali na sani dedka Mraza, poglejmo še malo k smučarskim športnim oblačilom: na Pekovih policah (za Globusom) imajo dokaj bogato izbiro trenirk, bund, jaken in tudi nekaj pletenin po zelo ugodnih cenah. Naj mimogrede omenimo, da otroški pulover od 6 do 12 let dobite že za 299,60 Sit, otroške (mladinske) smučarske hlače že za 990 Sit, mladinski kombinezon, nepremočljiv, zračen, a vendarle topel pa za 2.900 Sit. Izredno ugodno prodajajo tudi tople otroške jeans jakne, podložene z umetno ovčko: za 1.450 Sit jo že dobite, otroško bombažno srajco pa za 250 Sit.
Seveda pa je tu na voljo tudi kup smučarskih drobnarij, kot so kape, volnene rokavice, volneni trakovi, spenjalni trako-
Obiskali smo PEKO ŠPORT za Globusom
Bele strmine že vabijo
Kranj, novembra - Izložbeno okno PEKOVE športne trgovine za Globusom v Kranju je povsem v znamenju smučarije. Kako tudi ne, saj so vršaci vsenaokrog beli in po nekaj letih "smučarske suše" se nam obeta spet bela opojnost... Pred nami so prazniki, Miklavž, Božič/ Novo leto, zakaj ne bi svojim najdražjim poklonili nekaj za šport, za zdrav
način življenja!? Zakaj ne bi bila to smučka, smučarske vezi, palice, očala, smučarska bunda...?
Za v dež so najboljši nepremočljivi gumijasti čevlji, toplo podloženi; v Peku za Globusom jih dobite za 1.250 SLT.
Ugodni plačilni pogoji
Pri PEKU sprejemajo za plačilo vse vrednostne papirje, kreditne kartice, večje zneske pa lahko poravnate tudi z več čeki. Odobrijo vam potrošniški kredit na 4 obroke z največ 12-odstotnimi obrestmi. Podjetja, društva lahko ob posebni izjavi za oprostitev prometnega davka dobijo izbrano blago brez obračunanega prometnega davka. Sindikati podjetij pa lahko na osnovi posebne pogodbe kupijo blago na 3 obroke brez pologa, ali povsem brez obresti ob pologu 1/3 celotnega zneska.
Ženske drsalke, dekliške in fantovske drsalke dobite že od 1.750 SLT naprej.
vi za smuči in podobno, brez česar pri smučariji tudi ne gre.
Med konfekcijo moramo posebej omeniti športne kombinezone, bunde in smučarske komplete Adidas, Edelvveiss, Koflach, Atomic. Najrazličnejše kvalitete, od navadnih sintetičnih materialov do najboljših nepremočljivih in nadvse toplih in udobnih bund - puhovk. Cene se vrte od 1.800 do 15.000 Sit. Posebno ugodna je ponudba mladinskih bund - puhovk: dobite jih po 4.900 Sit. Med ponudbo v izložbi smo opazili tudi tako zelo priljubljeno usnjeno jakno nevvvorškega šerifa McClauda; iz ovčje nape je in podložena z naravnim krznom. Zanjo boste morali odšteti 27.000 Sit.
Pogledali pa smo tudi za obutev, ki jo obujemo po smučanju. Nekaj je je že tu, Apres ski in Ski boots, posebno slednje dobite vseh velikosti, otroške, ženske in moške, pričakujejo pa dobavo zelo iskanih GO-RATEX podloženih nepremočljivih gležnarjev v otroških in ženskih številkah. Od 1.100 do 2.000 Sit bo cena zanje.
Še vedno pa so pri PEKU za Globusom dobro založeni z razno gumeno obutvijo za v dež in snežno brozgo, ki vam bo vaše noge lepo varovala pred močo. Ker je skorajda ne'dobe več z jugoslovanskega trga, si po-
magajo z uvozom s Češkega. Tudi tu velja posebna ponudba: odličen gumiran moški škorenj, toplo podložen z umetnim krznom, dobite že za 1.250 Sit.
No, da vas ne bomo zavedli. Trgovina sedaj seveda ni namenjena izključno alpskemu smučanju, turnemu smučanju, smučarskim tekom in drsanju -saj res, naprodaj so tudi ženske, dekliške in fantovske drsalke -temveč dobite po malem vsega za vse športe tudi čez zimo. Tako so pri PEKU še vedno dobro založeni s tenišlo,o loparji (tenis je vendar šport za vse leto), kolesi in drugim. Vse to pa dobite po konkurenčnih izvensezon-skih cenah. Pridite, poglejte in se sami prepričajte. Pri PEKU imajo odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 7.30 do 13. ure.E OŠe eno presenečenje pripravljajo v PEKU ZA GLOBUSOM: promocije in svetovanja. V goste bodo občasno povabili katerega od naših vrhunskih športnikov, ki bodo kupcem svetovali pri izbiri Športnih rekvizitov, opreme in oblačil. Kdo bo prvi, bodo že pravočasno sporočili. Verjetno pa bo smučar!
PEKO TUDI NA MIKLAVŽEVEM SEJMU V KRANJU
ELkN
COMMERCE, d.o.o. Begunje
E}an ima na Gorenjskem tri svoje trgovine: v Begunjah, na Bledu j*jv Kranju
Do novega leta posebna ponudba
^Omaj dve, tri zime nazaj smo v mesecu pred Hpvim letom množično hodili v Elanovo trgo-^no v Begunje. Zadnje leto spričo draginje in Vedno bolj praznih žepov nakupi nove športne pPreme niso več tako množični, zato so se v ~*anu odločili, da svojim kupcem ponudijo ne-*a) posebnega. S to posebno ponudbo so zače-*e minule dni, zaradi velikega zanimanja pa iN* odločili, da jo podaljšajo vse do novole-^»h praznikov.
j.   Seveda pa nam po nakupih ni več nujno v
egunje, saj je Elan pred kratkim odprl svojo trgovino tudi v starem delu Kranja (nasproti Cerkve), že od poletja pa je moč kupovati tudi v Elanovi trgovini na Bledu. V trgovinah pa se-Veda ne ponujajo le smuči, temveč tudi vezi, s"iučarske palice, smučarske čevlje, konfekcijo smučanje in prosti čas, pa hokejske palice,
fiovvboarde... Miklavž, Božiček in dedek Mraz Pa bodo gotovo veseli bogate ponudbe sani
^di takšnih z naslonjalom za najmlajše) in dr-Bt Po posebno ugodnih cenah je v Elanovih
r8ovinah moč kupiti Uvexova očala, ki jih je m izbiro cela vrsta, saj ima Elan tudi zastop-fiW) za Uvex. Ne gre pa pozabiti tudi na pose-
er> kotiček s teniško opremo, od Elanovih loparjev MBX, do vse druge opreme in oblačil za
^nis. Čeprav na zimo navadno kupujemo zim-
*° opremo, pa je pomembno omeniti, da je te Mesece nakup teniških loparjev še pod poseb-
0 ugodnimi pogoji.
jj In kaj je tisto, čemur so v Elanu dali naziv "osebna ponudba Elanove prodaje? To je v pr-Vl vrsti menjava smuči po istemu staro za no-
v°- Naprimer: prinesete smuči iz lanske kolek-Clje in kupite nove MBX smuči. V račun vam
vzamejo stare smuči in pri novem paru prihranite 3 tisoč tolarjev. Seveda je možno zamenjati tudi bolj stare in celo najstarejše smuči - s tem - da za starejše modele prihranite pri nakupu nekaj manj. Druga prednost posebne ponudbe je tako imenovana paketna prodaja. Naprimer: kupite alpske smuči in smučarske čevlje - brezplačno dobite smučem pripadajoče smučarske palice. Podobno je pri nakupu smuči in vezi, pri nakupu tekaške opreme (smuči, vezi in čevljev) pa dobite brezplačno tekaške palice. Ker pa je pri nakupu smučarske opreme še kako pomembno, da kupimo takšno, kot je za nas najprimernejša, je pomembna novost Elanove posebne ponudbe tudi svetovanje. Zato vam Elanov strokovnjak v Begunjah daje nasvete o nakupu smučarske opreme vsak dan med 16. in 19. uro. Vsak petek od 16. do 19. ure pa je v Begunjah tudi strokovnjak San Marca, ki vam oblikuje notranji čevelj po obliki noge.
Skratka - nasled nji mesec se oglasite v Elanovih trgovinah in presenečeni boste nad izbiro in ugodno ponudbo.
Najnovejša pridobitev med Elanovimi trgovinami je trgovina v starem delu Kranja, ki so jo odprli ta mesec. Junija so odprli trgovino nasproti kavarne hotela Toplice na Bledu, še vedno največja pa je trgovina v Begunjah. Povsod je v teh prednovoletnih dneh velika izbira za smučarje, tekače, sankače, hokejiste, tenisače in vse ostale ljubitelje športa.
^varovalnica Triglav delniška družba Ljubljana Jbrnočna enota Kranj
j bo smuka prijetna Hi vama fr-
^•čanje je tudi pri nas postalo množičen šport. Na smučiščih pa [g °gajajo tudi nesreče, poškodbe ali pa pride do materialne ško-{' Zadnjo zimo, ko je bila smuka po nekaj letih spet ugodnejša, se 119 gorenjskih smučiščih poškodovalo več kot 500 smučarjev.
H 'i prav zato se je treba pred (ječami in nezgodami na smu-'h zavarovati. Zdaj vsa go-v Jska.smučišča urejajo zavaro-^n'e smučarjev in smučišč z |j| varovalnico Triglav d. d. Ljubiva - Območno enoto Kranj.
smučiščih pa danes veljajo 1 yrste
zavarovan).
^varovanje potnikov na si-^Uh žičnic in vlečnic, ki velja Vse, ki so kupili karto za pre-
Sb*' je obvezno. To zavarovanje ePa upravljalec naprav.
sUi ar^ in tekmovalci na k piscih so za nezgode, ne-i^no smrt, trajno invalidnost ju Povračilo stroškov reševanja i^dravljenja zavarovani že z v^uPom smučarske karte. Za-^ °valne vsote, ki so določene veP°samezen primer, pa se pošljejo z rastjo oziroma s ceno ^carskih kart. Ce na smučišče ^r'.^e d° nesrece ali poškod-\ r^eyalec že pri reševanju na sr ^cisču izpolni karton o pone-1jeCencu' ko Pa zdravstveno sta-pr-. *° omogoča, ponesrečenec |>J?vi nezgodo zavarovalnici. 1^ . 0vanec Je P°leS odškod-^pfe 'z zavarovanja na smučišču vs ?v'čen do odškodnine tudi iz ^ru8m sklenjenih osebnih v); ar°vanj (kolektivno ali zimsko zavarovanje).
^retja vrsta zavarovanja pa je fpvanje   odgovornosti na
c,sčih. Pri zavarovanju od-
govornosti upravljalca žičnice je s plačilom zavarovalne premije krita škoda, ki jo potniki na žičnici ali smučarji uveljavijo proti upravljalcu (zavarovancu) zaradi nenadnega, presenetljivega dogodka (nesreče), ki pa je povezana z njegovo dejavnostjo. Upravljalec namreč ni le dolžan, da  smučarja  prepelje, ampak mora skrbeti tudi za njegovo varnost in mu povrniti škodo, do katere je prišlo zaradi okvare, zdravja, poškodbe ali smrti; razen, če je bil potnik sam kriv za to, da je prišlo do škode, ali pa je do nje prišlo zaradi nenadnega dogodka in škode oziroma nezgode ni bilo moč preprečiti. Upravljalec  je  odgovoren za škodo tudi, če ni poskrbel za zavarovanje pred plazovi, če ni postavil zaščitnih ograj ali zaščitnih oblog ob stebrih, opozorilnih znakov in obvestil o tehnični urejenosti smuščič. Upravljalec je odškodninsko odgovoren, kadar ne ustavi naprav ali ne zapre smučišča, ko grozi nevarnost plazov, v gosti megli, ob močnem vetru, visokem in ne-steptanem snegu. V slednjih primerih je potrebna tako imenovana fizična zapora proge. Zgolj objava ali napis, da smučarji vozijo na lastno odgovornost, pravno ne /držita odgovornosti, ki zavezuje upravljalca.
Da bi bilo nesreč in škodnih zahtevkov iz zavarovanja odgovornosti na smuščiščih čim man j,
Bela Zelenica vabi
Letos smučarija bo
Ljubelj, novembra - Zadnji mrzli dnevi so pobočja Zelenice in njena široka melišča že pobelili. Smučišča, kjer je svoje prve uspehe dosegalo toliko Tržičanov, med njimi tudi naš smučarski as Bojan Križaj, bodo zdaj zdaj oživela. Za letos se obeta dolga, mrzla zima, torej, smučarija bo in z nakupom smučarskih vozovnic kaže pohiteti; v prednakupu so pri Smučarskem centru Zelenica vedno cenejše.
Naj vas malo spomnimo na zeleniške proge. Smučišča niso le na progah, ki se vidijo z Ljubelja, lepo zlikane, široka in za hitre smučarje "kot pesem". Družinske proge in smučišča za bolj "nedeljske" smučarje so zgoraj, okrog zeleniškega planinskega doma, kjer se prečudovito upre sonce in se vrte krajše vlečnice za otroke, začetnike in vse tiste smučarje, ki si ne žele brzin, kot jih nudi Zelenica v smeri proti Ljubelju. Izredno lepa daljša smučarska proga je z vrha Zelenice speljana pod obronki Begunjščice in Vrtače proti žirovniški strani. Si zamislite smučanje med samimi dvatisočaki? Prelepo je. Zelenica nudi bele užitke na 23,5 hektarja smučišč, njene proge pa so dolge 3,75 kilometra. Na njena smučišča vas pripeljejo 2 sedež-nici in 3 vlečnice; njihova zmogljivost je 2700 smučarjev na uro. Smučišča Zelenice imajo kar 700 metrov višinske razlike.
Zelenica velja pri nas za smučišče z najdaljšo smučarsko sezono, saj traja povprečno od 21. decembra do 1. maja, če pa so snežne razmere ugodne, njene žičnice obratujejo že ob vikendih decembra in še kakšnega maja. Za letos predvidevajo, da bodo žičniške naprave pognali že 7. decembra, če bodo le uspeli pravočasno zaključiti dela na izboljšavi elektro energetskih naprav.
Zagotovo vas zanimajo cene letošnje smučarije na Zelenici. Navadno so nižje, kot drugod pri nas in tudi tokrat so. Sezon-
ska karta za odrasle bo stala 250 DEM, za otroke do 15 let pa 200 DEM. Dnevna vozovnica za odrasle bo 15, za otroke do 15 let pa 12 DEM. Popoldanska vozovnica za odrasle bo 12 DEM, za otroke pa 10 DEM. Za tedensko vozovnico bodo odrasli odšteli 75, otroci do 15 let pa 60 DEM. Športna društva in sindikati dobijo z nakupom več kot
10 kart 20-odstotni popust, šole pa za organizacijo športnih dni ali smučarskih tečajev kar 30-odstotni popust. Če pa se boste za nakup vozovnic   smučarske   sezone 91/92
odločili prej, to je od 25. novembra do 20. decembra, bodo te še 10 odstotkov cenejše: dnevna vozovnica za odrasle stane v tem času 420 Sit, za otroke do 15 let pa 330 Sit. Popoldanska vozovnica za odrasle velja 330 Sit, za otroke do 15 let pa 280 Sit. Za tedensko vozovnico boste odšteli 2.100 Sit za odrasle, za otroke do 15 let pa 1.680 Sit. Sezonska vozovnica, če jo boste kupili sedaj, vas bo stala le 7.000 Sit.
Tako, z nakupom smučarskih vozovnic Smučarskega centra Zelenica, ki posluje pod okriljem KOMPASA - Mejni turistični servis d.d. Ljubljana, Poslovna enota Ljubelj, se torej splača pohiteti. Te dni jih že dobite v obračunski pisarni Kompaso-ve Restavracije na Ljubelju.
Vogel
se je ze
Zavarovalnica Triglav preventivno sofinancira urejanje smučišč, izgradnjo zaščitnih zidov, nabavo radijskih (povezovalnih) aparatov za reševalno službo in službo prve pomoči. Sofinancira ureditev zaščitnih ograj, mrež in opozorilnih tabel za večjo varnost smučarjev, tekmovalcev in drugih obiskovalcev smučišč. In tudi delavce na smučiščih lahko spoznate po zaščitnih oblačilih z znakom Zavarovalnice Triglav d.d. Ljubljana.
Smučarjem in upravljalcem žičnic in smučišč želimo belo zimo. Naj bo snega na smučiščih dovolj, smuka pa prijetna in predvsem vama! Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana,
Območna enota Kranj
Tisti, ki pozimi prihajajo v Bohinj, imajo prav gotovo radi mir, belino, smučarijo. Ni čudno, da so Bohinjci v svoj katalog o predstavitvi oaze Alp zapisali: "Ni lepšega kot zimska smuka na Voglu, prešerno vijuganje v svežem pršiću tik poa žarečim Voglom." In vsi, ki so že kdaj bili na Voglu, vedo, da je to res.
Na letošnjo sezono so se v Bohinju pripravljali že poleti, saj so lani zgradili novo dvose-dežnico "Zadnji Vogel", pri kateri je bilo treba opraviti še nekaj zaključnih del. Ta pridobitev je na Voglu dopolnila že prej bogato ponudbo, ki so jo sestavljale enosedežnica "Orlove glave", enosedežnica "Sija", vlečnica "Križ", vlečnica "Kratki plaz", vlečnica "Storeč", vlečnica "Konta" in vlečnica "Brunarica". Na smučišču je že vrsto zim organizirana smučarska šola, pa izposoja smuči, urejene so tekaške proge, organizirano je vodenje turne smuke, in še in še.... Mnogi smučarji pa najraje obiskujejo Vogel zaradi Zagarjevega grabna, ki zaradi dolžine in razgibanost nudi še posebne užitke tudi najzahtevnejšim smučarjem. Značilnost smučišča je še, da ga navadno ne pesti pomanjkanje snega, saj leži na nadmorski višini od 1524 do 1792 metrov. Tudi letos so se prejšnji teden smučarske naprave že zavrtele.
Pri Žičnicah Vogel so letos pripravili cenik v markah, seveda pa boste smučarske vozovnice plačali v tolarjin - po srednjem tečaju marke. Sezono so razdelili v predsezono in glavno sezono ter postavili različne cene. Tako stane dnevna karta v predsezoni 20 DEM, v sezoni pa 25 DEM, za otroke je dnevna karta 14 DEM
1
Dvosedežnica "Zadnji Vogel" se je prvič zavrtela v lanski zimi, v eni uri pa lahko na 150 sedežih prepelje 1200 smučarjev.
v predsezoni, v sezoni pa 17,5 DEM. Poldne-vna karta v predsezoni je 14 mark, v sezoni pa bo 17,5 marke, otroci pa bodo zanjo v predsezoni plačali 10 in v sezoni tolarsko protivrednost za 12 mark. Smučarji bodo lahko kupili tudi terminske karte, pri katerih so zlasti privlačni popusti za družine (četrti član dobi prosto karto). Popusti bodo tudi za najavljene skupine odraslih in najavljene šolske skupine. Prav tako pa je moč kupiti tudi letno smučarsko karto, ki v predsezoni stane 360 mark, v sezoni
1       i I
ŠKOFJA LOKA BLAGOVNI CENTER MEDVODE tel.: 061/611-100
BC LOKA MEDVODE VAM NUDI:
- na oddelku obutve in športa celotni izbor zimsko, športno in smučarsko obutev ter smučarsko opremo in športnih oblačil,
- na tekstilnem oddelku bogato izbiro za hladnejše dni, vključno s široko izbiro bund in zimskih plaščev,
- na tehničnem oddelku širok izbor televizorjev: Gorenje 56 cm ekran že od 29.252,00 SLT dalje; ugodne cene telefonskih aparatov, bele tehnike in električnega ročnega orodja Iskre in Black & Deckerja,
- v marketu vam poleg široke izbire živil in izdelkov za dom in gospodinjstvo nudijo nakup po reklamnih cenah proizvode iz programa Paloma.
Bliža se Miklavž, darila za vse priložnosti si lahko izberete v BC LOKA MEDVODE.
Prodaja na čeke brez obresti. Možnost nakupa po ugodnih kreditnih pogojih.
Pričakujemo vaš obisk!
LOKA ŠKOFJA LOKA IN SLOVENSKI OKTET prirejata v avli BC Loka Medvode 30.11.91 ob 19.30 koncert SLOVENSKEGA OKTETA.
Predprodaja vstopnic v BC Loka Medvode.
Stari vrh in Soriška planina
Stari vrh je blizu, Soriška vedno zasnežena
Smučišče Stari vrh je ljubiteljem smučanja znano po razgibanih terenih, po tem, da je bilo tam že veliko najrazličnejših smučarskih tekmovanj, predvsem pa ga radi obiskujejo zato, ker je zelo blizu in lahko dostopno. Ker pa je smučišče na nadmorski višini med 580 in 1216 metri, je bila zadnje štiri zime smučarska sezona na Starem vrhu zelo kratka ali je sploh ni bilo. Letos upajo, da bo drugače. Da bo zima spet bela in da bodo ljubitelji smučanja prišli na svoj račun.
Na Soriški planini je drugače. Smučišče je višjeležeče in če kje, potem je sneg na Soriški planini. Navadno od sredine novembra pa vse do prvomajskih praznikov. Tudi letos je že zapadel. Na svoj račun pa ne bodo prišli le alpinci, temveč tudi tekači, kajti tudi zanje že urejajo tekaško progo.
"Kljub draginji skušamo z našimi ugodnimi cenami privabiti na smučišče čimveč smučarjev. Letos smo posebne popuste pripravili za dijake in študente pri nakupu sezonskih vozovnic, poleg teh pa veljajo vsi običajni popusti, od tistih za starejše smučarje do skupinskih popustov. Poskrbimo tudi za izvedbe različnih tekmovanj v veleslalomu in smučarskih tekih, na Soriški planini pa bo stalno postavljena proga, na kateri bodo posamezniki in skupine lahko merili čas (self timer)," pravi direktor Sporta in rekreacije v Skofji Loki Niko Rant.
Te dni je v Škofji Loki (v prostorih dvorane na Podnu) že moč kupiti sezonske vozovnice po 8.100 tolarjev. Tisti, ki so z nakupom pohiteli, so jo lahko
V Alpini dobro pripravljeni na sneg
, tekaški čevlji, ... •
Letošnja novost Alpininih pancerjev so sponke, ki so nadomestile vstop od zadaj, z njimi se čevelj bolje oprime noge.
Alpinina prodajalna na Kraigherjevem trgu v Ljubljani, v podhodu Metalke, se ponaša z dvema zavidljivima rekordoma; je najuspešnejša po prometu v Sloveniji in vodilna po prodaji obutve za smučarijo v vsej Alpini ni (jugoslovanski) trgovski mreži.
Skrivnost uspeha nikakor ni samo v tem, da je prodajalna sredi Ljubljane, najmočnejšega centra kupne moči Slovencev. Nasprotno, skrito v podhodu v vrsti drugih trgovin bi jo nepo-znavalec kaj lahko zgrešil. Zasluge gredo predvsem strokovno usposobljeni prodajni ekipi in poslovodji Stanetu Tušu, ki z dobro založenostjo oziroma pestro izbiro obutve skrbi, da noben resen kupec ne odide praznih rok. Njegova ekipa vsako leto sodeluje tudi na sejmu Ski-expo, s smučarskimi čevlji opremljajo učitelje smučanja, trenerje, tekmovalce.
Na prihajajočo zimo so v Alpini in njeni ljubljanski prodajalni dobro pripravljeni. Na kupce čaka okrog 1500 parov različnih pancerjev, od najkvalitetnejše alphe do manj dragih čevljev za nedeljske smučarje in začetnike.
»Smučarske čevlje delimo v tri razrede. Alpha je namenjena zahtevnejšim smučarjem, tudi tekmovalcem. V servisih v Ma-x iju in v Mostah jim po izbiri nabrizgajo notranji čevelj, da se uleže po nogi. Ta način oziroma model je sicer v rahlem upada-
nju, največ ga prodamo na sejmu Ski-expo, kjer sta tudi naša serviserja. Modela pancerjev AX in SP sodita v srednji razred, svetujemo ju boljšim smučarjem, rekreativnim tekmovalcem. Začetnikom in nedeljskim smučarjem priporočamo čevlje iz serije TM in TL, ki so lahki
in kar seda udobni. Letošnja novost Alpininih pancerjev so sponke, ki so nadomestile vstop
od zadaj; kupci so jo zelo pohvalili. Sponke omogočajo, da se Čevelj bolje oprime noee. Razen tega so za kolekcijo značilne tudi sveže, modne barve, ki se skladajo z barvami smuči in oblačil za smučarje,« pravi poslovodja Stane Tuš.
Čeprav se imamo Slovenci za smučarski narod, pa se vrste tistih, ki jih omamljajo alpska smučišča, tuja in domača, zaradi vse bolj tankih denarnic zadnja leta redčijo na najbolj zagrete. Številni drugi iščejo zadoščenja na tekaških smučinah, ki jih je, če je seveda sneg, polno v okolici mest. V Alpini upajo, da bo letošnja zima radodarna s snegom tudi v niži-
kupili na tri obroke, sedaj pa jo je moč kupiti na dva obroka.
Otroci do petnajstega leta imajo 30-odstotni, dijaki in študentje 20-odstotni, člani SZS in smučarke nad 55 let oz. smučarji nad 60 let pa 10-odstotni popust. Sezonske smučarske vozovnice lahko kupite vsak dan od ponedeljka do petka med 7. in 14. uro, ob sredah pa do 17. ure na upravi podjetja (Podlub-nik lc), kjer so vam na voljo tu-
di vse dodatne informacije.
Cene smučarskih vozovfl1 so v tolarjih, vendar se bod spreminjale v skladu z menj* nim razmerjem med marko 1 tolarjem. Tako je cena dnev"1 vozovnice 450 SLT, poldnev^ vozovnice pa 300 SLT. Otraš*j dnevna vozovnica (do 15 'e stane 300 SLT, poldnevna ?' 200 SLT. Kupiti je moč tudi minske vozovnice in točkoV1
vozovnice.
nah. Za tekače so pripravili pestro izbiro čevljev, nekateri modeli sodijo v sam vrh svetovne
kakovosti; v tujini se zlasti dobro prodaja visoki čevelj. Razen tekaških čevljev za tekmovalce je v Alpinini paleti ponudbe dovolj izbire tudi za re-kreativce in otroke.
Poleg alpskih in tekaških smučarskih čevljev so v Alpinini "snežni" ponudbi še nepogrešljiva, udobna, lahka in topla obuvala za po smučanju.
Izbira teh čevljev je v trgovini trenutno še rahlo nepopolna, zlasti za otroke; otroške pričakujejo iz tovarne pred Miklav-
»Prodaja smučarskih čevljev se je že začela v drugi polovici oktobra,« pravi poslovodja Stane Tuš. »Kupci zelo pohvalijo naše modele, posebej dobro so sprejeli izboljšavo pancerjev s sponkami. Upam trditi, da tolikšne izbire pancerjev, kot je imamo v naši prodajalni, v Ljubljani nihče ne bo imel. Čeprav niso ravno poceni (lansko zalogo smo razprodali), so še vedno
cenejši in po moji presoji " j manj kvalitetni od uvoženih« , jih imajo nekatere druge trg"*. ne. Dobro smo založeni tud' tekaškimi čevlji. Če bo sneKr zima, računam na dobro pr°" jo.«
Alpinina trgovina v P0^ du Metalke je odprta od osij1
zve«
zjutraj do pol osmih
Prodajalci niso zgolj pr'J3^-ustrežljivi, ampak tudi str%-vno dobro poučeni. Ravno f nes Alpina spet prireja sem'j^ za prodajalce, na katerem ^ do serviserji razlagali, smučarsko obutev stroko* prodajati.
»Naši prodajalci so že ■•J poučeni, tudi sam pancerje gosto prodajam,« pravi S'' j Tuš. »Prodajalec mora ve kakšen model bo za določen^, kupca najboljši. Kupec tega ^ no ne ve. Laganje samo boš prodal, pri pancerju oe *9t Nedeljski smučarki, denin^'pfi kaže ponujati alphe, tu&1 j> otrocih, ki so navdušeni P ^ vsem nad barvo določcneg8 javlja in zaradi tega celo zafl1^iii' jo, da jih tišči, je treba P8 Pancerjev ni enostavno pr°fl ti.«
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Draško Veselinovič v Klubu Dvor
Skromni, toda spodbudni začetki
Ni i j
* ljubljanski borzi kotira 30 vrednostnih papirjev, med njimi so le m delnice.
?.rd° pri Kranju - Klub gorenjskih
'rektorjev se je tokrat iz Predira preselil na Brdo, Emil Milj" Pintar pa je pripeljal v goste i.r*šk» Veselinoviča, direktorja
JUbljanske borze, ki se pri nas (!e_ uveljavlja, saj marsikdo niti l***jnice še ne zna dobro brati, na j$s* bomo nedvomno hitro nava-ko bomo množično postali
I "jčarji, kar nam obeta lastni-
*DJe družbene lastnine.
u nas je bilo veliko dilem, vslanoviti borzo ali počakati, endar je bila pred letom in pol ^anovljena, njeni začetki so yKrorrini, toda spodbudni. Draško *se!inovič pravi, da borza priliva k likvidnosti trga, kar je v L**fh, kaotičnih razmerah toliko ^ J pomembno, borza poskrbi podatni red. Tako se je že zgo-'lo- da so se "opekli" tisti, ki ni-. šli na borzo, Veselinovič je ž h"'' Rr'mer gasilskega društva , dolenjskega, ki je "pod roko" .uPilo obveznice, in ugotovilo, j? 2a 15 odstotkov dražje. Posle-:^ pritožbe gasilcev je bila, da 0, Horal borzni član, ki jim je J|veznice tako prodal, gasilcem Ravnati škodo.
J^jrtivnih brokerjev
v *~e želite kupiti ali prodati ednosti papir na borzi, se mo-ie obrtniti na borznega posred-
l ' ki mu pravijo broker. Na rznem sestanku, ki je javen in
0 Sa torej lahko udeležite kot jPazovalec, je običajno navzočih ji brokerjev, aktivnih pa je v geniji 80, izpite pa je napravi-j. 200 brokerjev. Na Gorenj-0,e,Ti sta aktivna dva brokerja, la iz Gorenjske banke v Kra-jjiU' ki je članica Ljubljanske
1 [*e- Sestankov se udeležujejo l brokerji iz Slovenije, na začet-j. Jih je bilo nekaj tudi s Hrva-
e in eden iz Srbije, saj so borzo , sJavili jugoslovansko. Morda *°do kdaj Se prihajali, saj to za I *v'ti svet ni nič nenavadnega, ur1 bivši socialistični svet upora-
la možnost sodelovanja na tu-
jih borzah, kar je pripravno zlasti, če še nimajo svoje. Tako denimo na dunajski borzi kotira šest madžarskih vrednostnih papirjev.
Provizija brokerja je 1,5-od-stotna, broker mora borzi odšteti 0,3 odstotka. Pri poslih, večjih od 10 tisoč mark, je provizija 1-odstotna, vendar je takšnih malo.
Glavnino stroškov predstavlja tisk obveznic
Kako na začetku smo pri nas, pove dejstvo, da 90 odstotkov stroškov pri izdaji obveznic predstavljajo tiskarski stroški, saj se ne lotevajo raziskave trga, tudi propaganda je običajno skromna, še najbolj se trudijo pri novomeških. Zato ni čudno, da se tudi zmotijo, najboljši primer je vsekakor Gorenje, ki je nameraval izdati za 50 milijonov mark obveznic, vendar je bilo prodanih le 3,5 milijona mark, deloma so z njimi poravnali račune, zato jih je za 1,5 milijona mark odkupila banka in emisijo obveznic so zaprli pri 5 milijonih mark.
Pri nas tudi še ni investicijskih bank, kakršne poznajo na Zahodu (Ljubljanska si je le nadela takšno ime, sicer pa je to običajna poslovna banka), ki prevzamejo celoten posel, od raziskave trga do odkupa celotne emisije vrednostnh papirjev, s čimer izdajatelj hitro pride do denarja in ga investira, emisija pa se proda postopoma in tako dosega enako-
merno ceno, borza pa ne nastopa kot prodajalec emisije. Ker pri nas takšnih bank še nimamo, borza nastopa kot prodajalec, kar se je, denimo, zgodilo z obveznicami mesta Ljubljana, ki so zato imele na začetku zaradi veliko večje ponudbe zelo nizko ceno, nato pa je zrasla. • M. Volčjak
Obrtniki odjavljajo podjetja na Hrvaškem
Zaradi davčnih olajšav so imeli slovenski obrtniki podjetja registrirana na Hrvaškem, najpogosteje v istrskih občinah. Tako je bilo v Buzetu registriranih kar približno 100 avtoprevoznikov in podjetij z gradbeno mehanizacijo. Po osamosvojitvi Slovenije jih množično odjavljajo in jih prijavljajo doma. V Buzetu pravijo, da se to dogaja, ker hrvaška davčna politika ni več ugodnejša, visoki so zlasti prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Celo slovenski obrtniki v Buzetu, ki so zaposlovali po 40 do 50 delavcev, odjavljajo tam svojo dejavnost. Do tega pa prihaja tudi zaradi zapletenega medrepubliškega plačilnega prometa po osamosvojitvi Slovenije.
Merkurjeva kartica
Kranjski Merkur je 15. novembra uvedel posebne kartice, ki so jih poimenovali "Merkurjeva kartica zaupanja". Dobil jo bo vsak kupec, ki bo kupila za več kot 5.000 tolarjev blaga. Nato pa bo imel pri vsakem nakupu za gotovino, na posojilo ali z naročilnico stanovanjske zadruge 5 odstotkov popusta. Dodatnih 5 odstotkov popusta bo imel pri akcijskih prodajah. Za kupce s kartico bodo pripravljali nagradna žrebanja, redno jih bodo obveščali o prodajnih akcijah Merkurja. .
Teh ugodnosti so deležni tudi delavci Mekurja, ki jim zdaj delijo osebne kartone, s katerimi bodo prav tako lahko kupovali ceneje, ne bo pa jim treba izpolniti pogoja o nakupu v vrednosti 5.000 tolarjev.
S pomočjo kartic zaupanja v Merkurju seveda skušajo povečati promet, pri tem pa v Sloveniji niso prvi in verjetno tudi zadnji ne. • M. V.
NOVEMBRA CENEJE...
... v Merkurjevih prodajalnah!
kolesa klasična in športna 20 % ROG gorska 15%
9fl 0/ trezorji PRIMAT in vsi <U /0 izdelki ARMAL in UNITAS
vsi izdelki KRKA, SIPOREX, OPEKARNA (Novoterm, silikatna in druga opeka)
'0
Ifi 0/ vsi izdelki IZOLIRKA
'v /0 (protipožarna vrata, hidroizolacija,
trakovi,...) NOVOLIT (kombivol,...) v_ in tervol TERMO
Samo do 28.11., za takojšnja plačila nad 2.000 SLT in člane stanovanjskih zadrug.
Novo konstrukcijsko jeklo
Jesenice, 18. novembra - Železarna Jesenice je v svoj proizvodni program uvrstila novo konstrukcijsko jeklo TIVANIT 500. Jeklo se uvršča v skupino jekel s povišano mejo plastičnosti in dobro sposobnostjo varjenja.
Prednosti tega jekla pred drugimi jekli enakega trdostne-ga razreda je v tem, da z ustrezno tehnologijo izdelave in predelave jekla dosežejo na pločevini ustrezne mehanske lastnosti brez naknadne toplotne obdelave. Jeklo je namenjeno za srednjo in debelo pločevino, posebej primerno pa je za izdelavo hladnooblikovanih profilov.
V sodelovanju s švedskim partnerjem so bile toplotno obdelane prve količine obrabno-odpornih jekel. Pločevina debelin od 100 do 150 milimetrov je namenjena kupcem v jugovzhodnem delu Evrope. • D. S.
AVTOc^ŠOlA
Cene rabljenih vozil na kranjskem avtosejmu dne 24. 11.1991
Tip vozila/Letnik	1990	1989	1988	1987	Starejši
IMVR-4	8.000		6.400	3.800	
Golf		14.500		12.000	
Yugo 45	7.000		5.500		
Yugo 55		6.200		5.800	85/3000
Zastava 101		6.700	6.500		
Zastava 128					
Opel kadet		16.000			84/9000
Opomba: Navedene so povprečne cene s sejma rabljenih vozil v Kranju z dne 24. 11. 1991 in so v DEM. Podatke pripravlja podjetje Praktikum Gorenja vas, d.o.o., ki izvaja kranjski avtosejem vsako nedeljo od 6.—14. ure.
V Abanki v Kranju so v ponedeljek, 25. novembra, ob 12. uri veljali naslednji devizni tečaji:
VIC - MUO VO/MK KOflOSKB 5 ( HOTCl Of*INR )
tel. 213-160 .m aia
528 60B
- Taonttttno In praktično tobraavvonja
Izposojo osebnih avtomobilov. vožnje porok z voznikom In Vktoo kamaro.
- R€NT - fl - CRR -
		nakupni	prodajni
Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA	100 ATS 100 DEM 100 ITL 100 CHF 1 USD	580 4.160 5,35 4.455 65,20	610 4.320 5,60 4.715 68,50
V Stanovanjsko komunalni banki v Kranju so v ponedeljek, 25. novembra, ob l 2. uri veljali naslednji devizni tečaji:			
		nakupni	prodajni
Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA	100 ATS 100 DEM 100 ITL 100 CHF 1 USD	591,0699 4.160 5,5080 4.687,2077 66,7866	610,9543 4.300 5,6933 4.844,8921 69,0334
In kakšne
KRANJ Nova trgovina
MINI METRO (Bivši DEKOR) MAMLJIVO NOVOLETNO NAGRADNO ŽREBANJE!
z malo sreče bo vaša želja morda izpolnjena
Udeležen bo vsak kupec!
1. nagrada: glasbeni stolp
2. nagrada: kar trije radiokasetofoni
3. nagrada: avtomat za črno kavo -capucin z dvojnim nastavkom
4. nagrada: garnitura kuhinjske posode
5. nagrada: poslovni kovček SAMSONTTE
Žrebanje bo 30. 12. 1991 v naši trgovini. Rezultati bodo znani takoj in tudi objavljeni v časopisu Gorenjski glas.
ZADNJO SOBOTO V MESECU JE TRGOVINA ODPRTA VES DAN.
SUPE* TRG INA
I, 8
Fotokopiranje KARUN na Gregorčičevi 6 v Kranju (za Globusom) praznuje te dni 11. obletnico delovanja. V petek, so odprli novo trgovino, v kateri prodajajo šolske potrebščine, pisarniško opremo, material in pohištvo. Od 1. 12. dalje odprto od 8. do 14. in od 16. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Vse ostale informacije dobite po tel. 213-162.
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Kam s svinjskimi kožami?
Tudi stoodstotna podražitev ne pomaga!
Kranj, 21. novembra - Čeprav se pri nas zadnje čase vse hitro draži, pa je bolj malo izdelkov, ki bi se naenkrat podražili za sto odstotkov. Svinjske kože so se! V Koteks Tobusu so jih še pred kratkim odkupovali po 2,50 tolarja za kilogram, zdaj pa jih po pet tolarjev. Tisti, ki se bolj malo razumejo na kmetijstvo, bodo spet zagnali vik in krik, češ - tako visoko (enkratno) podražitev je izsilila kmečka stranka oz. kmečki lobi, ki mu Peterle že dolgo časa popušča. No, pri tej podražitvi lobi in Peterle nimajo nič! Stoodstotna podražitev - to se dobro sliši, odkupna cena pa je kljub temu še vedno smešno nizka. Če vemo, da je koža povprečnega prašiča težka devet kilogramov, je mogoče hitro izračunati, da kmet dobi zanjo le 45 tolarjev. Za ta denar si lahko kupi le nekaj več kot liter bencina, približno kilogram sladkorja, dobra dva kilograma moke... Ob takšni ceni ni mogoče pričakovati (in zahtevati), da bo, na primer, kmet z Jezerskega pripeljal kožo z avtom v Kranj in jo prodal, verjetno jo bo raje odvrgel v Kokro (pa ne, da bi koga s tem spodbujali!) in pustil, da jo bo proti Kranju odnesla Kokra. Kože resda niso posebno nevarne za širjenje kužnih bolezni, pa vendarle ne bi smeli dopustiti, da bi jih odmetavali na gnojišča, v vodotoke, v gozdove, grape ali kam drugam. Lani so nas občani nekajkrat opozorili na to, da v gozdu smrdi in ko smo šli pogledat, se je izkazalo, da smrdijo kože. Bo tudi letos tako?
Povejmo še, da so goveje kože dražje (po 26 tolarjev za kilogram) in da se jih bolj splača odnesti v Koteks Tobus kot svinjske! Povprečna goveja koža namreč tehta štirideset kilogramov. • C. Z.
Moralno zadoščenje
Ljubljana, 21. novembra - Ko so zbori republiške skupščine na zasedanju 20. novembra sprejeli zakon o denacionalizaciji, je Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka sprejela posebno izjavo za javnost, v kateri poudarja, da je s sprejetjem prvega izmed lastninskih zakonov izpolnjena ena najpomembnejših programskih točk kmečke zveze. Združenju lastnikov razlaščenega premoženja, Liberalni stranki in Slovenski kmečki zvezi -Ljudski stranki pomeni sprejem zakona ob političnem uspehu tudi moralno zadoščenje za velika prizadevanja. "Naredili bomo vse, da bo uresničevanje zakonov s pomočjo podzakonskih aktov potekalo čimbolj tekoče in brez zapletov," so še zapisali v izjavo za javnost. % C. Z.
MEŠETAR
"Spoštovani Mešetar! Opažam, da posredujete različne cene strojev in krmil, nikoli pa še niste navedli cene sena. Upam, da boste to storili vsaj dvakrat na leto!" je v pismo, ki ga je naslovil na uredništvo Gorenjskega glasa zapisal bralec J.K. iz Gorij. Pisma smo bili veseli, želimo pa, da bi nas tudi drugi opozorili na to, katere cene pogrešajo v rubriki Mešetar.
Pa izpolnimo prvi del obljube bralcu iz Gorij! Da so cene sena različne, kot je tudi različna kakovost, ni treba posebej poudarjati. V kmetijski zadrugi Sloga v Kranju so nam povedali, da so zadnjo "pošiljko" sena kupili v okolici Cerknice po ceni 4,40 tolarja za kilogram in da je kupca (kmeta) stal kilogram (skupaj s prevoznimi stroški in zadružno maržo) 5,30 tolarja. Sicer pa bodo cene sena bolj aktualne spomladi, ko bodo kmetje že vedeli, ali jim bodo zaloge sena in druge krme zadoščale do začetka "zelenega krmljenja".
• • •
V zadnjem času se je precej povečala ponudba kmetijskih zemljišč in gozdov. Prodajajo jih predvsem nekmetje, razlog pa je v tem, da potrebujejo denar za enkratni odkup družbenih stanovanj. In kakšne so cene? Različne, odvisne od kakovosti zemljišča, lege parcele...
V Bohinjski Cešpjici prodajajo travnik po ceni 13,90 tolarja za kvadratni meter, na Jereki naj bi kupec plačal pašnik po 160 tolarjev za kvadratni meter. Lastnik, ki ni iz Bohinja, ponuja v katastrskem območju Bohinjske Cešnice pašnik šeste kategorije po ceni deset mark za kvadratni meter (po borznem tečaju), medtem ko je zemljišče uradno vredno nekaj manj kot 15 tolarjev za kvadratni meter. Da je med ponujeno in ocenjeno vrednostjo tolikšna razlika, gre pripisati temu, daje zemljišče v območju, kjer je precejšnje zanimanje za gradnjo počitniških hiš. V Spodnjih Gorjah prodajajo travnik četrtega razreda po ceni 60 tolarjev za kvadratni meter. Lastnik z Bleda prodaja gozd četrtega bonitetnega razreda ob Savi Dolinki po ceni 35 tolarjev za kvadratni meter, medtem ko je uradna cena za takšen gozd še enkrat nižja - 17,50 tolarja. V katastrskem območju Lancovo je naprodaj parcela, ki je po kulturi pašnik, v naravi pa travnik, ki leži v prvem območju in je razvrščena v tretjo kategorijo kmetijskih zemljišč. Cena - 100 tolarjev za kvadratni meter! Blejec zahteva za njivi, ki sta po kmetijskih kartah v prvi kategoriji in v prvem območju, dinarsko protivrednost tri marke za kvadratni meter. Lastnik z Mošenj prodaja v katastrskem območju Srednja vas parcelo v strmini in zaraščeno s starimi sadnimi drevesi in gozdnim drevjem po ceni 150 tolarjev za kvadratni meter, po uradni cenitvi pa je bila ocenjena na vrednost 58 tolarjev za kvadratni meter.
HOTEL
JELOVICA
BLED
C SVOBODE 5 C4260 BLED
SLOVENIJA JUGOSLAVIJA
SINDIKATI, PODJETJA
Za vaša prednovoletna srečanja nudimo bogat izbor menujev po ugodnih cenah, Kapacitete do 450 sedežev. Glasba petek, sobota, ostale dni po dogovoru.
V našem bistroju nudimo izbor 21 odličnih pizz. Kegljišče ponovno obratuje.
REZERVACIJE TEL. 064/77-316, FAX 77-267
Janez Ponikvar, vodja gozdarske enote Preddvor
Četvero oči vidi več kot dvoje
Večina lastnikov pred posekom zaprosi za pomoč pri odkazilu.
Preddvor, 22. novembra - Čeprav formalno še vedno velja stari zakon o gozdovih, pa je gozdarstvo še pred sprejetjem novega zakona doživelo precejšnje spremembe. Veliko gozdnega drevja se poseka brez odkazila, prodaja lesa je prosta, gozdarskih temeljnih organizacij kooperantov ni več, postopno se oblikuje javna gozdarska služba, spremenil se je način financiranja, število zaposlenih se je zmanjšalo - in še bi lahko naštevali.
Janez, nekdaj ste bili direktor TOK-a, zdaj ste vodja gozdarske enote Preddvor.
"Čeprav likvidacija temeljne organizacije kooperantov še ni končana, TOK-a dejansko ni več. Na območju preddvorske-ga TOK-a sta v skladu z usmeritvami republiškega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že nastali dve enoti - Preddvor in Kranj. Prva ima sedež v Preddvoru in je razdeljena na tri revirje (Jezersko, Preddvor, Naklo), druga pa v Kranju in ima štiri revirje (Besnica, Žabnica, Šenčur in Senturška gora). Celotno območje gozdnega gospodarstva je razdeljeno na pet enot oz. na skupno dvajset revirjev."
kano povprečno petdeset kubičnih metrov drevja. Čeprav je šlo za posek starejšega drevja, pa so goloseki problematični na parcelah, kjer ni podmladka, ali tedaj, če poseku ne sledi obnova. Kaj pomeni hitra obnova, si je mogoče najlažje ogledati na Možjanci, kjer so po vetrolomu 1984. leta eno parcelo pogozdili, drugo pa ne. Razlika je zdaj velika: na eni raste grmovje, na drugi pa so gozdna drevesca visoka že dva do tri metre."
TOK-a ni več. Kaj je z zaposlenimi?
"Od štirideset delavcev, kolikor jih je nekdaj zaposloval TOK, jih je ostalo osemnajst. Deset jih dela v javni gozdarski službi, trije odkupujejo les, peterica pa (za določen čas) izvaja gojitvena dela. Od 22 delavcev, ki so zapustili TOK, se jih je nekaj upokojilo ali si poiskalo druge službe, ostali pa so brez zaposlitve in so se prijavili na zavod za zaposlovanje."
So to že zametki javne gozdarske službe?
"Gozdarska služba za zasebne gozdove izdeluje gozdnogo-jitvene načrte, opozarja lastnike na nujnost gojitvenih in varstvenih del, označuje drevje za posek, nadzira, spremlja dogajanje v gozdu in posreduje podatke kmetijsko-gozdarskemu ministrstvu, organizira, po potrebi pa tudi izvede, in nadzira nujna gojitvena in varstvena dela, s pomočjo posebne službe odkupuje les... Pri označevanju drevja za posek upošteva etat, rastiščne zmogljivosti gozda ter potrebe lastnika in zahteve trga. Ker je gozd tudi dobrina splošnega pomena, priporočamo gozdnim posestnikom, da sečnjo priglasijo svojemu področnemu gozdarju."
Slovensko javnost so precej razburkali podatki o poseku brez odkazila in o sprejemljivem in nesprejemljivem poseku. Kakšni so ti podatki za območje pred-dvorskega TOK-a?
"Lastniki gozdov so v prvih letošnjih desetih mesecih posekali (bruto) 26.800 kubičnih metrov drevja, od tega 21.900 kubičnih metrov na podlagi
odkazila, 4.900 kubičnih metrov pa brez odkazila. Ko smo gozdarji pregledali gozdove, kjer je bilo drevje posekano brez odkazila, smo ugotovili, da je bilo 3.580 kubičnih metrov sprejemljivega poseka, 970 kubičnih metrov nesprejemljivega in 350 kubičnih metrov goloseka."
Lahko navedete nekaj primerov nesprejemljivega poseka?
"Za nesprejemljiv posek smo ocenili ravnanje lastnika, ki je zaradi debeline oz. trenutnih koristi posekal tudi tisto, kar omogoča nadaljnji razvoj sestoja. S tem je načel trajno funkcijo gozda. Drugi primer: lastnik je posekal le najboljša drevesa; tistih, ki niso vitalna in bi jih bilo treba najprej odstraniti, pa ni. In še tretji primer: lastnik je "preskočil" eno stopnjo - namreč svetlitveno redčenje, ki bi omogočilo razvoj podmladka - in opravil končni posek." Goloseki?
"Opazili smo jih na sedmih parcelah, na vsaki je bilo pose-
Pri razpravah o novem zakonu o gozdovih je osrednje vprašanje, ali lastnikom zaupati, da povsem sami odločajo o poseku v svojem gozdu. Kakšno je vaše mnenje?
"Na območju preddvor-skega TOK-a je šest tisoč gozdnih posestnikov, od tega jih je 900 kmečko zavarovanih, 1100 je polkmetov, ostalo pa so nekmetje, ki se malokrat pojavljajo v gozdu in imajo zato o gozdu malo znanja in izkušenj. Prav to se najbolj "tepe " s poudarjanjem splošnih koristi gozdov. Lastnike pa bi razdelil v tri skupine: v prvo sodijo tisti, ki imajo pravi odnos do gozda, drugo sestavljajo taki, ki smo jih že doslej morali spodbujati, da so v gozdu opravili najnujnejša dela, tretji pa tisti, ki le špekulirajo in iščejo v gozdu trenutne koristi."
Odkazilo je zahtevno, še strokovnjaki si včasih niso enotni0 tem, kaj odkazati." Kakšno je stanje gozdnih cest'
"Razmere so vse slabše. Ne' kdaj smo na leto zgradili dv? kilometra gozdnih cest in dvaJ' set kilometrov traktorskih vla* medtem ko letos nanovo nisi*1 gradili, ampak smo se ukvarja' le z vzdrževanjem. Za to s? namenili le približno deseti"0 nekdanjih sredstev. Ali b°ifl0 do konca leta še kaj dobili. P za zdaj ne vemo." Kaj pa gozdnogojitvena dela?
"Na območju preddvorsjj?' ga TOK-a smo zaradi poslej vetroloma vsako leto oprav.!1 gojitvena dela na 650 hektar^ gozda, sicer pa bi bil norma'11 obseg 400 do 450 hektarjev. ^ letos načrtujemo dela na 3-> hektarjih, od tega smo jih d konca oktobra opravili že " 82 odstotkih površine. 40 o* stotkov del naj bi opravili na' delavci, 60 odstotkov pa lastn|' ki. Ker do julija nismo vede jj ali bo denar tudi za p'a^' lastnikov, bodo delavci nared}' li nekaj več, kot je bilo predV' deno."
Iz podatkov, ki ste jih navedli, je razvidno, da lastniki dokaj pogosto kličejo pri odkazilu za gozdarsko pomoč. Kako si to razlagate?
"Zdaj prisile ni več, gozdarji sicer svetujemo lastnikom, da naj nas pokličejo za pomoč pri odkazilu, vendar pa je pobuda na njihovi strani. Da nas prosijo za pomoč tudi lastniki z Jezerskega in iz Kokre, ki živijo od gozda in o gozdu tudi nekaj vedo, si razlagamo s tem, da četvero oči več vidi kot dvoje.
Kaj če zakona o gozdovih f§ nekaj časa ne bo?
"Pri gozdnogojitvenih &e' lih bi še nekako šlo z rešit*0' mi, kakršne so veljale letos-Precej več problemov bi bm pri vzdrževanju gozdnih cest-težave pa bi občutili tudi p0' robniki lesa. V brezvladju f težko delati, to jemlje voljo< sicer pa bi bilo treba hkrati*, zakonom o gozdovih uredil tudi davčno politiko."
Prodaja lesa je že prosta. Ko'1' ko lesa odkupi gozdno gosp0' darstvo? „ ,
"Doslej nam je uspevalo0"' kupiti približno dve tretjini 'e sa, ostalega pa so pokupila & sebna podjetja in lesno-pred lovalni obrati."
• C. Zaplotni"
Za zdravje ljudi in živali
Mlečna mrzlica (II)
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Pravilno hranjenje: Da preprečimo nevarnost mlečne mrzlice, se je treba varovati med suhostajem, to je 6 - 8 tednov pred porodom, krme bogate s kalcijem. To dosežemo le, če krmni obrok ne preseže 15 - 25 g kalcija na kravo dnevno, torej ne sme biti tudi osnovni obrok prebogat s kalcijem.
Pomembno je tudi, da uporabljamo mineralne mešanice v ozkem razmerju Ca - P (1 : 1).
Oskrba z več kot 25 g kalcija dnevno povzroči, da se obšči-tnica, ki krmili izmenjavo v kosteh, poleni in je s tem premalo vzdražena za mobilizacijo kalcija. Če so žleze zaradi stalnega viška kalcija postale lene, potem niso več v stanju, da bi skladiščeni kalcij mobilizirale iz kosti in ga nenadoma dale na razpolago za produkcijo mleka po porodu. Tako pride kljub veliki oskrbi s kalcijem preko hrane do pomanjkanja kalcija v krvi in s tem do mlečne mrzlice.
Po porodu pa v krmnem obroku dvignemo količino Ca : P v razmerju približno 2:1. Dolgoročno deluje preozko razmerje Ca : P pod 1,4 : 1 škodljivo, kajti presežek fosforja se izloča preko ledvic, pri čemer tvori spojine z Na, K, Ca ali Mg in tako še te elemente odteguje organizmu.
Poleg pravilnega krmljenja pa lahko uporabljamo pred porodom preventivno tudi zdravila.
Oskrba z vitaminom D2: Nadaljnja možnost je v dodajanju večjih količin vitamina D 2 3 - 7 dni pred telitvijo med krmo ali dodajanje vitamina D3 z injekcijo 2 - 8 dni pred porodom.
Težave v dodajanju D-vitaminskih preparatov je v tem, ker jih moramo dodajati v določenih časovnih obdobjih, ponovitve pa lahko dovedejo do presežka, ki lahko povzroči tkivno poapnenje (podobno kalcinozi).
Kot najbolj enostavna metoda brez škodljivih stranskih učinkov je dodajanje preparata CaCl 24 ur pred porodom, takoj po porodu in še enkrat 12 - 24 ur po telitvi. (konec)
Tone Plestenjak, dipl. vet.
Kmečka zveza se sestaja z Demosovimi strankami
Pogovori o strankarskem sodelovanju
Na srečanju z liberalci so opozorili, da so drobno' prodajne cene mesa za sto odstotkov višje od od' kupnih.
Ljubljana, 21. novembra - Vodstvo Slovenske kmečke zvez« ' Ljudske stranke se bo v dveh tednih sestalo s skoraj vsemi ne" mosovimi strankami: prejšnji torek so se z liberalci, v četrteM narodnimi demokrati, danes, v torek, se bodo s Slovenskimi krS' čanskimi demokrati, jutri, v sredo, pa še s socialdemokrati. Vse' bina pogovorov je v glavnem enaka: opredeljevanje do trenutni"1 političnih in gospodarskih razmer in dogovorjanje o nadaljnje"1 medsebojnem sodelovanju.
Na srečanju vodstev Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke in Slovenske demokratične zveze - Narodne dern0' kratske stranke je predsednik narodnih demokratov dr. Raj* Pirnat opozoril predvsem na dvoje: na nevarnost, da bi prf _ vsem majhni narodi v Združeni Evropi izgubili svojo ident'te' to, in na pojave divje privatizacije, s katerimi naj bi tisti, kis bili nekdaj politično privilegirani, zdaj prišli še do lastnin^ Vodstvo kmečke zveze se je zavzelo za sprejetje antimonop0 J ne zakonodaje in za prevetritev monetarne politike, na km.e tijskem področju pa predvsem za oblikovanje družinski kmetij. Predsednik kmečke zveze Ivan Oman je tudi dejal, d. je slovensko kmetijstvo sposobno ob primerni zaščitni pol'1' ki konkurirati zahodnoevropskemu.
V petek se bo sestal upravni odbor Zveze slovenske kmečke mlad' ne. Razpravljal bo predvsem o programu zveze in o akciji Ktntf) Živimo z gozdovi.
Na skupnem srečanju vodstev kmečke zveze in liberal"^ stranke - bilo je prejšnji torek - so se zavzeli za to, da b) 0 lastninski blokadi sprejeli vsaj zakona o denacionalizacij'..1 o zadrugah. Stranki sta podprli vladni predlog privatizacij/ kmečka zveza pa je podprla tudi predlog "male privatizac je", ki so ga pripravili liberalci. Ko so govorili o kmetijst^ ' so poudarili, da so prodajne cene mesa za sto odstotkov vi*.' od odkupnin in da torej ne drži očitek, da so cene visoke z to, ker si kmetje kujejo mastne dobičke. Cene so visoke ■ di marž, ki jih zaračunavata predelovalna industrija in na, marže pa so visoke zaradi izredno visokih obresti, ki si J zaračunavajo slovenske banke. # C. Z.
T°rek, 26. novembra 1991
PISMA, PODLISTEK
15. STRAN
GLAS
Zaradi čedalje večjega zanikanja bralcev za sodelovanje " rubriki Odmevi in Prejeli Sft*o, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravi-c°. da predolge prispevke "strežno skrajša tako, da ni bistoeno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo "'ti podpisani s polnim imenom in naslovom.
Uredništvo
bor Župi
ismo tržiških cev
nijskemu Uradu Tržič
, Ob poimenovanju ulic bi rad *0' župnik tržiške župnije povedal svoje mnenje: ' do svojih prednikov se vedemo nespoštljivo,  če razmišljamo, kako bi imenovali ulice v sta-tem mestnem jedru. Imenovati Ve morajo tako, kot so jih imenovali naši predniki. ' Tiste, ki imate pomisleke in želite ohranjati še naprej imena, ki nas spominjajo na najbolj mračnjaške čase slovenske zgodovine, pa vabim, naj premislijo, kaj nam je prinesel komuni-Jfm in njegova lažna svoboda. Q\naj res ostaneta še naprej v 'ržiču "Trg svobode" in "Partijska ulica"?
Franc Maček
Pred seboj imamo »Oznanila« iuPnije Tržič, št. 7 z dne 27. ok-'°bra 1991. Malokdaj in malok-^ se lahko na borih dveh lističih °z- dveh odstavkih soočiš s tako "Udo dvoličnostjo, spreneveda-nJem, podtikanjem in še čim. Polono nas prizadene tisti stavek '!} v njem izraženo Vaše mnenje *°( župnika tržiške župnije - ob Poimenovanju ulic. . Smo tisti, ki imamo pomisleke 'na nas se obračate) in želimo Uranjati še naprej imena, ki Ifs spominjajo na del naše zgo-"°W/ie. Čeprav je ta po Vašem Mnenju mračnjaška, sta le toliko
zablodi, da jo še kar naprej opisujete le komunizmu. Pa tu-
' sicer ste v zgodovinski zmoti. yr niste domačin, nekaj dejstev v Poduk.
, ^ Tržiču je okupator leta 1941
*vršil zločin nad domačini. Iz-*naf je tiste najbolj napredne,
e?"»a nekomuniste, župnik med
Jimi prav gotovo ni bil komu->?'■„ Pa Je z njimi bil izgnan. *'očin je bil storjen v času, ko Partizanov še ni bilo. Borci, ki so £ temu nasilju, tem zločinom,
Q$neje uprli pa so bili partizani.
eseda »partizan« (italijanske-?Q oz. francoskega izvora) ni
Urn komunistov. Skozi veke Jjpdovine so bili partizani vsi ti-ki so se uprli nasilju. Bojevali
0 se na poseben (gverilski) na-
čin v zaledju sovražnika. Partizani so prostovoljni borci za svobodo, proti okupatorju oz. sovražniku.
To definicijo lahko preberete v kakšnem boljšem leksikonu. Pravni položaj partizana kot borca pa je urejen oz. napisan v mednarodni haaški konvenciji iz leta 1907 in ženevski konvenciji iz leta 1949. Nemci in Italijani, v Sloveniji pa skupaj z njimi belogardisti in domobranci do tedaj veljavne mednarodne konvencije o partizanskih borcih in udeležencih upora niso priznavali. Zato toliko žrtev med borci in civilnim prebivalstvom kot njihovimi pristaši. Če ne veste, naj Vam povemo, da je bilo v Tržiču nekaj sto aktivnih udeležencev narodnoosvobodilnega boja. Organiziranih v dajanju vsakovrstne pomoči nekaj tisoč. S simpatijami pa je bila na naši strani večina. Prav gotovo pa je, da vsi udeleženci na strani NOB niso bili komunisti. Veliko je bilo vernih, nekaj deset komunistov, pa nobenega klerikalca, ker so se potuhnili ali pa so bili na drugi strani. Res pa je, da so bili prvi padli partizani Pod StoržiČem 5. avgusta 1941 komunisti. Padli so zaradi izdaje.
Menimo, da naše partizanstvo v vsem prej opisanem obsegu, z vsemi udeleženci, padlimi in preživelimi vred upravičuje, da se ena tržiških ulic imenuje še naprej Partizanska ulica. Na žalost ob preimenovanju ulic ne bo več tistih z imeni po padlih borcih. Kajneda, da je cena življenja danega za svobodo majhna. Raje bomo pisali ime tujca, ki so mu tlačanili naši pradedje.
Teh dejstev ne moremo zatajiti. Ali naj se obrnemo po prerokbi »preden bo petelin dvakrat zapel, me boš ti trikrat zatajil«? Zakaj nam očitate, da želimo ohranjati spomin po Vašem na najbolj mračnjaške čase? Ko sprašujete v »Oznanilih«, ali naj res ostaneta še naprej v Tržiču »Trg svobode« in »Partizanska ulica«. Po krivici očitate ime Partizanske ulice.
Tudi beseda »svoboda« ni izum komunizma in komunistov. Od nekdaj je svoboda temeljna prvina človekove misli in tudi večno napadana še posebej od časa inkvizicije naprej. Nič čudnega, da Vam niti v imenu Trg svobode ni všeč.
Zakaj ste se ravno ob ti dve poimenovanji spotaknili? Zakaj ravno Vi kot župnik pomagate podžiganju strasti, ki so vselej žal spremljevalke tistega, ki je na oblasti.
Mi partizani in naša organizacija nikdar doslej nobenemu Vašemu predhodniku niti Vam nismo dali nobenega povoda zato. Brez podžiganja strasti smo preživljali in še želimo sožitje.
Ne potrebujemo opravičila. Kot župnik si tega podžiganja strasti ne bi smeli po vseh spravnih mašah privoščiti. Po tej poti prav gotovo ne pridete do zmage, ki je omenjate na prvi strani »Oznanila«.
Za napisano v »Oznanilih« ste zapisali, da odgovarja gospod župnik Franc Maček.
V Tržiču, dne 30. oktobra 1991 Občinski odbor ZZB NOV Tržič
Preds. Anton Stritih
Precejšnje nezaupanje do sodelovanja s HIT-om
K razmišljanju me je spodbudil v naslovu omenjeni članek v Gorenjskem glasu z dne 1. novembra 1991, katerega tema se ponavlja v vseh naslednjih številkah časopisa.
Bohinjski Alpinum, blejski Golf, Park in Kompas ter jeseniška Gorenjka so se z izvršnim svetom občine Radovljica dogovorili, da bo informacija o »sodelovanju« z novogoriškim HIT-om označena kot »poslovna tajnost«. Zanima me, kakšne so to finančne transakcije, za katere javnost ne sme izvedeti? Česa se bojijo? Javnosti delavcev ali nekaterega tretjega?! Ali pa gre dejansko za finančne transakcije, ki jih navaja g. Ludvik Toplak v svoji odstopni izjavi, ki so po Markovičevem zakonu o podjetjih dopuščene, škodijo pa zaposlenim in gospodarstvu? Kakšno korist prinaša finančna transakcija, v kateri podjetje brezplačno prenese del poslovnega sklada na podjetje HIT, ta pa naj bi polovico zneska vrnil kot posojilo,' drugo polovico pa vložil v novo družbo. Tako bo čez nekaj časa denar porabljen za plače, kredit pa bo nekdo moral vračati. Solastniki novoustanovljenega podjetja HIT-Consul-ting s sedežem v Ljubljani pa bodo sedanji poslovodniki v Ljubljani, ki bodo skupaj s svojimi potomci imeli zagotovljeno delo in lagodno življenje. Druge koristi od tega »sodelovanja« ne vidim. Ali pa bo podjetje HIT iz Nove Gorice zjutraj odpeljalo utrujene goste igralnice v Bohinj, v Kranjsko Goro ali na Bled, kjer bodo prenočili, zvečer pa jih bodo že čakala odprta vrata igralnice v Gorici, kjer bodo s svojim hazardom nadaljevali do jutra, in tako naprej. Jih ne bodo peljali v bližnjo Lipico ali Postojno, kjer je vse več hotelov že zaprtih, in kjer je turizem prav tako - če ne bolj, razvit kot v oddaljenem Bohinju, Bledu ali Kranjski Gori.
Seveda predstavniki gorenjskih turističnih podjetij niso pozabili povedati občinskemu vodstvu, da se ne sme vtikati v gospodarstvo ter v organizacijsko in finančno povezovanje. Zato čim manj trušča! Saj vendar vse delajo za blagor delavcev! Zdaj so ti delavci le na »čakanju«, ko pa bodo ostali brez vsakršnega vira za preživetje, bo staro vodstvo zmignilo z rameni in ugotovilo, da so njihove obveznosti in
odgovornosti do njih izpolnjene in končane.
V republiškem zboru združenega dela pa imajo tudi svoje ljudi, ki bodo zavirali sprejetje lastninskega zakona toliko časa, da bodo »finančne transakcije« uspešno in dokončno opravljene.
Zdaj pa še k podnaslovu članka »Ker ne pomaga država, turizem sam išče rešitve«.
Od 1. julija 1991 dalje so imeli skoraj vsi omenjeni hoteli 90 odstotkov zaposlenih delavcev na čakanju na delo. Kdo jim je takrat pomagal, če ne država s svojimi olajšavami pri plačevanju dajatev? In končno me zanima, kakšna so ta vodstva podjetij, ki tretji dan nezasedenosti izdajo odločbe o čakanju na delo, ker si z minulim poslovanjem niso ustvarila niti toliko rezervnih sredstev, da bi pokrili nelikvidnost vsaj za mesec ali dva.
Predstavnike turističnih podjetij skrbi, da ne bi kaj prišlo v javnost. Mene pa tudi skrbi, kdo so ti ljudje, katerih še kar družbene finančne transakcije nosijo oznako »poslovna tajnost«. So pošteni, sposobni? Kakšna bodo podjetja, kijih vodijo, čez mesec ali dva?
Če so v radovljiškem izvršnem svetu ljudje, pri katerih besedi čast in dobro ime še nista izgubili vse veljave, potem bo ta tema morala še kdaj priti na prvo stran Gorenjskega glasa - ne po naključju!
Silvo Simončič, Kranj
Radovljiški občinski praznik in Janez Globočnik
Medobčinski svet ZZB NOV za Gorenjsko je na svoji seji v mesecu oktobru 1991 obravnaval tudi problematiko, ki zadeva nekatera praznovanja občinskih praznikov na Gorenjskem.
Medobčinski svet ZZB NOV za Gorenjsko meni, da je pristop nekaterih posameznikov odkrito sovražen do vseh vrednot narodnoosvobodilnega boja. Pri tem se kaže tudi popolno nerazumevanje pomena narodnoosvobodilnega boja.
Posebno opazen je bil izpad zgodovinarja Janeza Globočnika iz Radovljice in njegov napad na Ivana Jana, znanega zgodovinarja.
Na seji smo bili mnenja, da je bil napad s strani Janeza Globo-
čnika tudi žaljiv ter presega raven kulturnika, pedagoga in zgodovinarja.
Ivan Jan je dosedaj napisal že številna zgodovinska dela: o Cankarjevem bataljonu, Kokr-škem odredu, Dražgoški bitki, o tragediji v Okrogelski jami in Udinem horštu. Sodeloval je tudi v raznih edicijah, tako da lahko trdimo, da je širši krog gorenjskega prebivalstva in drugje spoznal in tudi upošteval vrednote NOB na Gorenjskem. Člani sveta so bili mnenja, da je Ivan Jan eden zaslužnejših piscev o NOV na Gorenjskem in da ga bomo še naprej podpirali v teh prizadevanjih in mu pri tem dajali tudi vso moralno podporo.
Ivan Jan je bil tudi aktiven udeleženec NOB in je zato še toliko bolj upravičen do pisanja zgodovine NOB.
Želimo le, da bi Ivanu Janu sledili tudi mlajši pisci - zgodovinarji in si tako vsi skupaj prizadevali za čimbolj objektivne prikaz tega najtežjega obdobja naše zgodovine.
Na Jesenicah, 20. novembra 1991
MS ZZB NOV za Gorenjsko
»Tudi gospod Šter laže«
V tretjem dnevniku TV Slovenije dne 20. novembra 1991 je bil objavljen tudi posnetek izjave
gospoda Štera z naslednjo vsebino:
»Ni res, da deset vodilnih iz Novolesa skuša organizirati podjetje No voli ne. Torej to res ni res. Ampak res pa je, da jih je enajst.«
Iz posnetka je bilo razvidno, da g. Šter to povezuje z izjavami dr. Pirnata o »črni privatizaciji«, kamor je vključeval tudi Novo-les, in z našimi demantiji.
Obveščamo javnost in poslovne partnerje, da tudi to ni res. Gospod Šter laže, ali pa razširja nepreverjene informacije. Tako ali drugače škodi posameznikom ali podjetjem.
Ponovno poudarjamo, da v Novolesu izvajamo zelo uspešno sanacijo in da je danes Novoles v poslovanju zelo stabilen subjekt. Tako se poslovnim partnerjem, javnosti in delavcem v No-volesovih podjetjih na take ali podobne izjave ni treba ozirati.
Gospoda Štera pozivamo, da imenuje enajst vodilnih ljudi Novolesa, ki naj bi po njegovih besedah skušali organizirati Novo-line, in ki naj bi bili smiselno vpleteni v privatizacijo Novoleso-vega premoženja. Upamo, da bo g. Šter to storil ažurno, tako kot je hiter v svojih izjavah.
S spoštovanjem. V Novem mestu, 21. novembra 1991 Podjetje Novoles,
lesna industrija Straža, p. o.: generalni direktor Milan Bajželj
Krisma tudi na Codešiču
Na Codešiču, poleg Lokine samopostrežne trgovine, sta Polonca in Branko Šubic v petek opoldne odprla že drugo zasebno trgovino (prva je v Ljubljani) s keramiko, granitom, kamini in kristalom Krisma. Odprta bo vsak dan med 9. in 18. uro, v sobotah med 8. in 12. V lepo urejenem lokalu so na izbiro graniti, kamini vseh vrst, poseben poudarek pa je na keramiki oziroma kompletni opremi za kopalnice, namenjeni zlasti zahtevnejšim kupcem. Precej izdelkov je uvoženih. Kot zanimivo novosti je treba omeniti stropove arm-strong nizozemske firme iz negorljivega materiala, ki so "hit" na našem trgu, zelo primerni predvsem za opremo lokalov.
V firmi Krisma pa ne bodo prodajali samo izdelkov; ponujajo celoten inženiring za opremo lokalov in stanovanj. Dovolj je, če kupec pride z gradbenim načrtom; v Krismi mu bodo svetovali, ponudili najboljše rešitve in opremo.
Na sliki: petkova otvoritev trgovine na Codešiču je bila v stilu tradicije; trak ie slavnostno prerezal sin Boštjan, ki bo čez leta, kot upata Polonca in Branko Subic, nadaljeval njuno delo. • Foto: A. Gorišek
zajček.
TRGOVINA ZA OTROKE
Ulica Janka Puclja 7, Kranj, tel.: 064/325-103
PO UGODNIH CENAH vam nudimo igrače vseh vrst: LEGO KOCKE, AVTOMOBILČKE, PUZZLE...
in
oblačila t kozmetiko • ortopedsko obutev Petejan t šolske potrebščine • vozičke • stajice • hojice t nahrbtnike • avtosedeže • previjalne mize...
eter Čolnar
39
drevesa v gozdu
lovori Jana Koch
k   V začetku septembra leta 1942 so nas obvestili, da vozijo BPŠi v »otroško sprejemališče« v Sisak transporte dojenčkov in a otroci umirajo v velikem številu. S kolegico Vero Lukič naju Je lJa poslal Rdeči križ.
... Takoj po prihodu v Sisak sva naleteli na dr. Najžarja, zdravja »otroškega sprejemališča«.
^   »Otrok pravzaprav ni. Je nekaj bolnih na šolski poliklinki in v?*šnih deset v Solarni. Tisti v Solarni so pravzaprav čisto zdra-• Ne verjamem, da jih boste danes našli, ker hodijo otroci ob željah na razkuževanje in na sprehode na obali Kolpe.«
^šolska poliklinika«
u   Prišli sva v »šolsko polikliniko«. To je bila nekakšna zgradil 2a otroke iz »sprejemališča«. Stavba je bila obdana z bodečo v c°i pred njo pa je stala ustaška karavla - na stavbi je bila zasta-Rdečega križa.
,j. Tistih »nekaj bolnih«, kot je rekel dr. Najžar, ni bilo nič j^nj kot 160. Ležali so na golih tleh v visoki temperaturi, v last-Seni blatu in vodi, zavlečeni pod trohljive odeje, pod katerimi so Cj poskušali skrivati pred roji muh. Bili so pretežno majhni otro-ln nekaj dojenčkov.
Otroci pod cunjami so začutili, da je nekdo vstopil, vendar niso pogledali izpod navlake. Večji so žalostno in nemočno zacvilili:
»Kruha... prinesi vode,« medtem ko so ležali dojenčki nemočni in komaj zaznavno nekaj jecljali.
Solarna
Šli sva pogledat tudi v Solarno. Takoj pri vhodu je bila majhna stavba, v kateri je bila »pisarna evidence«, poleg nje pa ustaška straža. Globoko v spodnjem delu dvorišča je bila velika zidana baraka - bivša solarna, katere dvorišče je drugače služilo Sisku za smetišče. Ob dvorišču je tekel kanal zelene gnojnice, ki je pritekala iz velike stavbe v bližini solarne. Vse dvorišče je bilo ograjeno z bodečo žico.
Že od daleč sva slišali vpitje, tarnanje in otroški jok. Okoli 250 majhnih otrok, starih od 3 do 5 let, napol golih, je bežalo v strahu pred ustaši, ko so se vračali s »sprehoda ob obali Kolpe«.
Zbrali smo otroke in jih odpeljali v solarno.
Solarna - prazna, popolnoma prazna betonska stavba, neprijetno mrzla. Na tleh ni bilo niti mrvice slame. Zidovi, ki so bili leta in leta zasičeni s soljo, so izparevali težko vlago, ki je grizla v oči in grlo.
Čeprav je bilo že popoldne, okoli 15. ure, otroci tega dne še niso nič jedli. Bili so polni gnojnih ran in hrast. Vsakemu je tekel iz nosu gnoj, po katerem so lezi črvi. Ubogi otroci so nepopisno zaudarjali. Njihove oči so bile vnete in iz njih se je solzilo nekaj gostega.
Otroški jok v hladni in prazni solarni je grozno odmeval po pustih zidovih.
V taborišču sva našli še nekaj nad 400 otrok, od 4.000, kolikor jih je moralo biti tu po informacijah, ki sva jih dobili v Za-
grebu. Nisva spraševali za otroke, ki so manjkali, ker sva morali najhitreje poskrbeti za te, ki sva jih našli žive. Popolnoma jasno nama je bilo, da je treba otroke čimprej odpeljati iz Siska...
Drugi obisk v Sisku
S štirimi kolegicami sem šla oktobra zopet v Sisak. Prišle smo na povabilo »zbirnega taborišča« v centrali Rdečega križa v Zagrebu, da bi prevzele vodenje ambulante v taborišču za ženske.
Na koncu velikih travnikov, daleč iz mesta, je bil postavljeno taborišče. Takoj smo odšle v tako imenovano »ambulanto«, ki je bila v umazani baraki, polni smolnatega vonja, ki je izpare-val iz desk. Na golih tleh so ležale ženske. Vse so imele visoko temperaturo. En dan prej, zjutraj, so jim vzeli dojenčke in sedaj so se pritoževale zaradi bolečin v dojkah. Med njimi je bilo tudi precej visoko gravidnih.
Nekaj dlje od ambulante se je razlegal žalosten otroški jok. Tu so imeli ustaši, tako kot v ambulanti ženske, nameščenih okoli 400 otrok. Bili so novorojenčki, dojenčki, stari po nekaj tednov ali mesecev pa vse do deset let. Otroci v otroški baraki so neutolažljivo jokali in klicali matere, ki so bile oddaljene od njih le nekaj korakov...
Slovesa
Nekako nam je uspelo, da smo v noči od 10. na 11. oktober, ko smo morali odposlati otroke v Zagreb, lahko omogočile, da so se matere še poslednjič sestale s svojimi otroki. To je bil za nas, sestre RK, eden izmed najhujših doživetij v življenju.
Matere so lahko zadnjič nadojile svoje otroke, da bi jih s tem umirile in jih potem morda za vedno zapustile...
GLAS 16. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
UREJA: VILMA STANOVNIK
Torek, 26. novembra 1#J
Tor
Tekači so se pomerili v Planici
Planica, 24. novembra - Minuli konec tedna so v Planici pripravili tekmovanje v smučarskih tekih za naše najboljše tekače in tekačice. Vreme je bilo slabo, med člani pa se je najbolje izkazal Kavalar, ki je zmagal pred Kerštajnom (oba Planica) in Kordežem (Kranj). Pri dekletih je Andreja GrašiČ odstopila, zmagala pa je Fečurjeva (Logatec) pred Lačnovo (Črna) in Mohoričevo (Kranj). Pri mladincih je bil najboljši Globočnik. • (vs)
Začel se je svetovni pokal v smučanju
Naši prvič pod SLO
Kranj, 24. novembra - V soboto in nedeljo sta bili v Park City-ju na sporedu prvi tekmi v veleslalomu in slalomu letošnje sezone svetovnega pokala v alpskem smučanju za moške. Tako v slalomu, kot veleslalomu je oba dneva zmagal Italijan Alberto Tomba. Naši v veleslalomu niso uspeli usvojiti točke, medtem kot je Kranjskogorčan Jure Košir na slalomski tekmi osvojil s petindvajsetim mestom prvih pet točk za ekipo SLO. • (vs)
Hitropotezni turnir
Tržič, 19. novembra - Delavci v Šahovskem društvu Tržič so pripravili redni mesečni hitropotezni šahovski turnir, ki se ga je novembra udeležilo 15 šahistov. Prvo mesto so si razdelili trije mladi igralci Srečo Mrvar, Matej Keršič in Martin Aljančič, ki so /brali po 11 točk, za njimi pa sta se uvrstila Andrej Loc z 10 točkami in pol ter Kranc Škrjanc, ki je zbral 9.5 točke. Prihodnji turnir bo v začetku decembra
J. Kikel
Zlati cepin Štremflju in Prezlju
Kranj, 25. novembra - Francoska alpinistična revija Mon-tagnes magazine je na filmskem festivalu v Autransu skupaj z organizacijo vrhunskih alpinistov izbrala najboljši alpinistični dosežek v letu 1991. Ta laskava ocena in priznanje Piolet d'or (Zlati cepin) 1991 sta pripadla navezi Andrej Štremfelj - Marko Prezelj za prvenstveni vzpon po jugozahodnem razu južnega vrha Kangčendzenge (8476 m) od 26. do 30. aprila letos.* S. S.
Šah
Vodi Osterman
Kranj, novembra - Od oktobra do decembra poteka ob sredah in petkih prvenstvo šahovske sekcije ŠKPD Tomo Zupan Kranj. Igra 20 igralcev. Turnir se igra 9 kol po švicarskem sistemu z igralnem časom 2 uri za 40 potez in dodatkom 30 minut do konca partije.
Odigrana so bila 4 kola. Rezultati 4. kola: Rudi Osterman -Aleš Drinovec I : 0, Zlatko Jeraj - Boštjan Markun 1 : 0, Matej Sušnik - Anton Praznik remi. Drago Rabič - Emil Muri 0:1, Ivan Komovec - Marjan Butala 0 : 1, Milan Golja - Blaž Kosmač remi, Martin Kovačič - Tomaž Rogelj remi, Bojan Planinšck - Peter Ko-vačič remi. Maja Šorli - Matjaž Šlibar 0 : 1, Niko Praznik - Klemen Klavčič 0:1.
Stanje po štirih kolih: Osterman 4, Jeraj in Muri po 3, Markun, Drinovec, Praznik A., Sušnik in Butala po 2,5, Golja, Rabič, Kovačič M. in Kosmač po 2. Kovačič P., Komovec, Klavčič, Rogelj, Planinšek in Šlibar po 1,5, Praznik N. 0,5 in Šorli 0.
V 5. kolu. ki bo 27. novembra ob 17. v prostorih šahovske sekcije, se bodo sestali: Praznik A. - Osterman, Muri - Jeraj, Butala -Sušnik, Drinovec - Markun. Kosmač - Rabič, Kovačič M. - Golja, Rogelj - Šlibar, Klavčič - Planinšek, Kovačič P. - Komovec in Praznik N. - Šorli.
A. Drinovec
Matjaž Tilinger, trener odbojkarjev Triglava
Čari in zagate
Kranj, novembra - Odbojkarji kranjskega Triglava so z letošnjo sezono dobili novega trenerja, Matjaža Tilingerja. Letošnja sezona je njegova prva, prva, ko se bo preizkušal kot trener. Zadnja tri leta je igral v ekipi Kamnika, v zvezni ligi. Začel je v ekipi Triglava, kot izredno uspešen igralec pa bo kmalu odšel na Bled.
"Nekoč sem sicer že poskusil kot trener, toda šele letošnja sezona bo tista, prava trenerska. Spomladi so iz kluba naslovili name prošnjo za trenerja, takrat so tudi marsikaj obljubili, od prostora do denarja (za delo ekipe). Zastavili smo tako, kot je treba, začeli zelo dobro avgusta, na priprave smo se odpravili kar na Krvavec. Težave so se začele takoj, ko smo se preselili v telovadnico. V športni dvorani na Planini sta tedensko prosta le dva termina, ki sta za nas primerna. Dolga leta se je odbojka igrala, tam so bili k/>„- tudi treningi, na osnovni šoli Matije Čo-*»L.X pa. lani pa so ugotovili, da je svetloba v njihovi telovadnici kar trikrat slabša, kot bi morala biti. Jezi me, ker je cel kup mladih fantov, ki bi se radi naučili igrati odbojko, tudi sam imam dovolj igralskih izkušenj, da bi jim pomagal. Klub ima npr. tako malo denarja, da si ne more privoščiti profesionalen-ga trenerja, ne more plačati dvorane, niti tekem za trening."
Kako bi ocenili svojo ekipo?
"V prvi ekipi so ostali samo trije iz lanske postave, veliko je novih igralcev, večina brez izkušenj. Kol sem že omenil, si tekem za trening ne moremo privoščiti, trening dvakrat tedensko je premalo. Zdi se mi, da je odbojka in nasploh šport v Kranju zapostavljen. V našem klubu je npr. samo en človek. Tone Sajovic, ki kaj priskrbi. Vsi drugi delajo po načelu - tako, kot bo, pa bo. Za kvalitetno odbojko bi potrebovali več pionirskih ekip, več dela z otroki na osnovnih šolah. Kolikor vem, se trenutno samo na eni osnovni šoli dela z mladimi odbojkarji. Samo z eno člansko ekipo in brez zaledja - tako ne gre..." Na kakšno uvrstitev "računate"?
"S takimi pogoji, kot jih imamo, bo uspeh, če bomo peti." Ocena tekmecev v II. SOL?
"Liga je precej močnejša, kot je bila. kar kaže na splošen dvig kvalitete odbojke. Prvi štirje so zelo izenačeni. Ce bi imeli pošten trening, bi se tudi sami lahko potegovali za vrh. Tako pa, premalo treningov, premalo denarja, slabši uspehi, ni sponzorjev, če ni sponzorjev, ni denarja itd. Skratka, začarani krog." Veliko težav, pa vendar, v čem je za vas čar odbojke?
"Odbojka je kolektiven, izredno hiter šport. Kdor enkrat začne, ne more več nehati. Ce hočeš uživati v njej, pa moraš nekaj znati. 2e po dveh letih resnega treninga je igra lahko v užitek. Upam, da bomo kljub vsemu uspeli rešiti klub, saj trenutno naše delo le polovično." • Mojca Peternelj, foto: J.Cigler
Vaterpolisti kranjskega Triglava uspešno nastopajo v ligi Alpe Jadran
Triglavani lahko postanejo mednarodni prvaki Avstrije
Kranj, 21. novembra - Sredi novembra seje začela nova sezona tudi za kranjske vaterpoliste. Precej drugačna sicer, kot so načrtovali lani po uvrstitvi v 1. A zvezno hokejsko ligo, pa vendar takšna, kakršna je v trenutnem položaju Slovenije in našega vaterpola edina mogoča. Vaterpolska zveza Slovenije si je namreč prizadevala, da za svoje člane (klube) poišče ustrezne nadomestne načine tekmovanja. Tako so Kranjski vaterpolisti že začeli tekmovati v ligi Alpe -Jadran (kjer so dosedaj nastopali brez poraza), kmalu jih čakajo nastopi v avstrijskem prvenstvu, nato pa še v slovenskem državnem prvenstvu.
Z odhodom trenerja Bruna Siliča v grško Glifado je mesto prvega trenerja ponovno prevzel Rado Čermelj, ki pravi: »Z ustanovitvijo tekmovanja v ligi Alpe - Jadran je prišlo do hitre spremembe v pripravljanem obdobju, vendar je za našo ekipo dobro, da odigramo nekaj tekem, ki pomenijo uigravanje v avstrijsko ligo. Iz ekipe so
odšli Tukič, Jurčevič in Dvornik, njihova mesta pa so zapolnili mlajši igralci, ki so bili kot igralci prvega moštva do sedaj zapostavljeni. Kot kaže, nas čaka dolga in naporna sezona, saj po ligi Alpe - Jadran začenjamo z avstrijskim prvenstvom, nato pa z državno ligo. Kot trener pričakujem od ekipe čimveč, to pa je, da osvoji-
mo prvo mesto v Alpe - Jadran ligi, da skušamo doseči čim boljšo uvrstitev v avstrijski ligi (nasprotnike poznamo slabo) in seveda, da osvojimo naslov prvega državnega prvaka Slovenije.«
Ekipa vaterpolistov Triglava pa ima v novi sezoni tudi drugega kapetana. To je Uroš Ča-dež. »Mislim, da bomo zaupano dolžnost izpolnili korektno. Na vseh tekmovanjih, na katerih bomo nastopili pričakujem prvo mesto. Če bo potrebno, pa bom tudi sam motiviral igralce, da bodo redno obiskovali treninge in dali na tekmah od sebe kar največ,« razmišlja Uroš Čadež. Predsednik kluba Marko Troppan, ki med drugim skrbi, da bo ekipa zbrala
Ekipa vaterpolistov Triglava s predsednikom kluba Markom Trop-panom in trenerjem Radom Čermeljem. Foto: J. Cigler
Velika prireditev v dvorani na Podnu
Večer loških športnikov
Škofja lx)ka, 22. novembra - Ob zaključku velike športno rekreativne manifestacije - 11. delavskih športnih iger občine Škofja Loka - bodo organizatorji priredili svečan zaključek z razglasitvijo rezultatov iger, podelitvijo Bloudkovih značk in plakete »sponzorju leta«. Prireditev, ki se bo po svečanem delu nadaljevala z zabavno - družabnim delom, bo v soboto, 30. novembra, v športni dvorani Poden. Za ples bo igral ansambel »Obvezna smer«, organizatorji. Športna zveza s svojim društvom SK Alpe-tour in odbojkarsko sekcijo Partizana, pa bodo poskrbeli za zabavo z družabnimi igrami in bogatim srečelovom. Povezovalec programa bo Borut Mencinger, organizatorji pa pričakujejo okrog sedemsto športnikov, športnih delavcev, navijačev in drugih ljubiteljev športa.
Na letošnjih DŠI je imela tudi tokrat največ uspeha med moškimi vrstami LTH Škofja Loka, pri ženskah pa je bila drugič najboljša ekipa Zdravstvenega doma, ki je - čeprav maloštevilna -očitno zelo kakovostna. Poleg najboljših udeležencev DŠI bodo priznanja podeljena tudi uspešnim športnim delavcem za dolgoletno delo. Bloudkove značke bodo prejeli: bronasto - Emil Rant (ŠD Polet Sveti Duh), Feri Horvat (odbojkarska sekcija Partizan Škofja Loka), Stane Urbinc (RK Šešir) - zlato - Peter Konfidenti (Kinološko društvo).
Kot najbolj razumevajočega sponzorja pa so ŠZ letos poklonila plaketo podjetju Marmor iz Hotavelj. Omenjeno podjetje v zadnjem desetletju izdatno pomaga športu tako v domačem okolju kot v občini.
Organizatorji so vstopnice poklonili vsem udeležencem DŠI, ostali, ki so prav tako vabljeni na prireditev, pa jih bodo lahko kupili pri vhodu v dvorano.
toliko denarja, da bo lahko & moteno nastopal na tekmoV njih pa pravi: »Kljub dejst^ da smo dobili v najem park|rJ\ prostor ob gimnaziji in s t*J redni priliv sredstev od Paf*j nine, bo to le veliko manj & potreb. Za sedaj nam z manj* mi zneski pomagajo sponzor? naš cilj pa je dobiti general^ ga sponzorja, kar nam zaenkr* še ni uspelo. Z nastopom v 3'Pj ski ligi smo postali zanimivi za reklamiranje, zato poziva1' podjetja, ki pri takem sponZ°. stvu vidijo tudi svoj interes, * sodelovanje. Hkrati pa bi se** hvalil IS Kranj in Domplafl* ki sta nam omogočila prav'^ do uporabe parkirnega pro«' ra pri gimnaziji.« A J. Marink
Danes se začenja državno hokejsko prvenstvo
Za prvaka osem ekip
Kranj, 26. novembra - Z zanimivimi obračuni med najboljšimi slovenskimi hokejskimi ekipami (eden takih bo tudi v Kranju) se danes začenja prvo državno hokejsko prvenstvo Slovenije.
V prvenstvu bo nastopilo osem ekip, od teh kar polovica z Gorenjskega. To so: Acroni Jesenice, Bled Promolinea, Triglav, mlada ekipa Jesenic, Cinkarna, Slavija Beton, Olimpija Hertz in mlada ekipa Olimpije. V nekaterih klubih je že prišlo do sprememb v sestavi ekipe, prestopi pa bodo (ob pridobitvi potrebnih soglasij) mogoči tudi med sezono. Do 14. januarja naj bi bila zaključena tekmovanja po dvokrožnem sistemu, končnica pa naj bi se začela 11. ferbuarja.
V prvem kolu se bodo danes pomerile ekipe Acroni Jesenice in Olimpija Hertz, kar bo derbi kola. Tekma se bo začela ob 18. uri v dvorani Pod me/a kija. Zanimivo srečanje se obeta tudi v Kranju, kjer domača ekipa Triglava gosti ekipo Bled Promolinea. Triglav bo nastopil že z okrepitvami iz Češke, Bled pa ima od alpske lige tudi malce spremenjeno ekipo. Ta tekma bo v dvorani Gorenjskega sejma ob 17.30 uri, gledalci z navijaškimi rekviziti in mladina do 14. leta starosti pa imajo vstop prost. V Ljubljani se bosta pomerili mladi ekipi Olimpije in Jesenic, v Zalogu pa bo tekma med domačo Slavijo Beton in Cinkarno. • V. S.
V Dobrni so podelili Bloudkove nagrade
Priznanja najzaslužnejšim
Dobrna, 22. novembra - Minuli petek so v zdravilišču Dobrna podelili najvišja priznanja na športnem področju za letošnje leto v Sloveniji. Tradicionalne Bloudkove nagrade so prejeli tudi trije Gorenjci: Franci Petek za vrhunske dosežke v smučarskih skokih, Nataša Bokal za vrhunske dosežke v alpskem smučanju in Lojze Gorjanc za dolgoletno uspešno strokovno delo s smučarskimi skakalci in organizacijo smučarskega sklada. Poleg njih so nagrade dobili še: Tjaša An-dree - Prosenc, Milan Jerman in Rokometni klub Celje - Pivovarna Laško. Podelili pa so tudi plakete devetnajstim posameznikom in eni organizaciji. Med njimi so jih dobili tudi: Roman Pogačar, Iztok Čop in Denis Žvegelj. V. S.
LIGAŠKI IZIDI
NOGOMET
Slovenska nogometna liga
Maribor - Maribor Branik : Živila Naklo 4:1 (3:0)
1. slovenska košarkarska liga - moški (zelena skupin'
Domžale - Helios : Triglav 62:77 (36:41)
I. slovenska košarkarska liga - ženske
Ljubljana - Mavrica Ilirija : Odeja Marmor 78:84 (42:43) B0? ška Slatina - Kozmetika Afrodita : Kranj 95:77 (46:40)
II. slovenska košarkarska liga - moški Kranj - Kokra Lipje : P. Črnomelj 81:70 (42:30) Jesenice - JesC ce : Radovljica 64:78 (26:47)
nT ROKOMET
Superliga moški
Kranj - Preddvor : Omnikum Rudar 22:26 (11:12)
Superliga ženske
Maribor - Branik : Kranj 16:23 (7:10)
SRL - moški
Radeče - Radeče Papir : Šešir 23:18 (9:7)
Superliga - ženske
Maribor - Paloma Branik : Bled 3:0 (10, 0, 13)
Prijateljski tekmi
Bled - Bled Promolinea : Acroni Jesenice 6:4 (2:0, 1:3, 3:1) J«*1 ce - Jesenice : Triglav 3:0
Državno prvenstvo - mladinci Kranj - Triglav : Slavija 8:6 (2:4, 1:1, 5:1) Državno prvenstvo - ml. pionirji
Jesenice - Jesenice : Triglav 10:2 (5:0, 2:0, 3:2)
t
H- KEGLJANJE
As liga - ženske
Kranj - Triglav : SCT 2412 : 2388
1. liga - moški
Kranj - Triglav : Rudar 5280 : 5151
/l NAMIZNI TENIS
Super SNTL - moški
Murska Sobota - Sobota : Merkur 8:1
I. SNTL - moški
Jesenice - Jesenice : Gorica 5:4 Jesenice - Jesenice : Semedela
I. SNTL - ženske
Ljubljana - Kajuh Slovan : Merkur 6:3 Ljubljana - Vesna : H( niče 1:8 Ljubljana - Kajuh Slovan : Jesenice 6:3 Ljubljana -sna : Merkur 1:8
II. SNTL - moški a
Preserje - Preserje : Škofja Loka 6:3 Sevnica - Sevnica : Sava 'j, Velenje - Tempo : Križe 3:6 Sevnica - Sevnica : Križe 3:6 Vel«" - Tempo : Sava 2:7
Turnir Pri Krvinu
Tržič, 19. novembra - V okrepčevalnici Pri Krvinu na SlaP^ nad Tržičem je bil drugi turnir v biljardu, ki se ga je udeležilo kj'j 23 igralcev. Tako kot na prvem turnirju je bil tudi tokrat najbolj* Andrej Pogačnik s 16 točkami pred Tonetom Zavrlom 14 in A1 Sem Megličem 12. Za njimi pa sta se uvrstila Sašo Simič in Da^ jan Ahačič s po 5 točkami. •
Ker je turnir imenitno uspel, so se organizatorji odločili P. 1 praviti novoletni turnir, ki bo 21. decembra 1991 v okrepčevaln' Pri Krvinu. Pripravljajo tudi turnir za prvaka občine Tržič, kam J se bo uvrstilo osem najboljših igralcev s šestih kvalifikacijskih^ nirjev. J
:g SAMSUNG
SAMSUNG
IZKORISTITE PRILOŽNOST NAKUPA NA DVA OBROKA
HI Fl STOLP: CD gramofon, digitalni radio. ura. budilka, spomin dvojni kasetofon navadni gramofon, daljinsko upr        SAMO 22.990,00 SLT
televizor^, ekran 70. 51 cm. z ali brez TTX
za takojšnje gotovinsko plačilo 5 % POPUST
do peth«
9 do 17 od is do
CENTER KP C. Talcev 3
tel.: 212
3*7
rek, 26. novembra 1991
KRONIKA
UREJA: HELENA JELOVČAN
17. STRAN
"GLAS
Mati zverinsko Pretepala hčerki
"r»nj, 25. novembra - Primer, ki je tako grozljiv, da Je normalnemu človeku ko-l^aj dojemljiv in verjeten, je '* vasi Paloviče v tržiški ob-:ln_i- Tržiški policisti so pre-Mi obvestilo, da mati, ki ne *asluži tega imena, zverin-*o pretepa 14-letno hčer-*°: Potrditev je bila več kot ?titna. Policist je našel obokano deklico, psihično P°vsem na koncu, ki jo je "lati več kot eno uro s pest-0,1 tolkla po obrazu, ramah, f°kah in zapestjih, s težko 'n Polno šolsko trbo pa mahala po vsem telesu. Dekli-00 je odpeljal v tržiški Nravstveni dom, kjer je pravnica ugotovila pogodbe in dejala, da bi bilo "Jeno življenje lahko v nemarnosti. Policisti so o do-!°dku obvestili center za cialno delo, pri sosedih ™ na centru pa zvedeli, da ■I* pred kratkim odšla v za-vod v Ljubljano njena leto Jarejša sestrica. Zaradi dolgoletnih in neprestanih ""altretiranj matere je dekli-^a zbolela na živcih, v zavodu bo lahko v miru končala °semletko. Tudi njo je mati Potepala, celo z vilami in večkrat je, tudi pozimi, ispala zunaj. Ker mati ni ^hala, je hodila po hišah " prosila za hrano, se pri Usedih pogosto tudi umikala in večkrat dejala, da °° zaradi nevzdržnih razmer doma napravila samomor. • H. J.
prej že kupovala po trgovinah v Ljubljani in okolici in na tuj račun zapravila 200.000 tolarjev. Ko so jo v Kranju prijeli, se je predstavila tudi kot lastnica dragega mercedesa 250 die-sel, v preiskavi pa zanikala, da bi bil avto njen.
Pri podvigih je Jesni Š. pomagal tudi brezposelni B. N. Delovala sta na območju Ljubljane, Novega mesta in Kopra. Na ukradene osebne izkaznice sta najemala rent-a-car vozila, za katerimi so kasneje izginile vse sledi. Med drugim sta si ga "sposodila" tudi pri Alpetouru, v Globtouru na Bledu pa, razen avta, ukradla tudi precej kaset. V Šentjerneju je
Jasna Š. na ukradeno naročilnico firme Mikroprom nakupila za 100.000 tolarjev blaga, vnovčila pa je tudi 16 čekov Ljubljanske banke, kajpak ukradenih. V preiskavi poleg UNZ Kranj zato sodelujejo tudi uprave z drugih območij Slovenije. • H. J.
osebe ter uničenja poslovnih listin.
Metod G. je osumljen, da je v letih 1989 in 1990 fizično ali s stornarijo uničil gotovinske dobavnice, denar, sprejet od različnih znanih in neznanih ljudi, pa zadržal zase. Zaenkrat so mu dokazali, da je na ta način pridobil 703.000 tolarjev. Osnova za krajo v podjetju je bilo finančno, ne materialno neskladje. Nabavljenega materiala (cementa, opeke, žela) je bilo za šest milijonov tolarjev več, kot gaje bilo dejansko v trgovini.
i
Oskrba na plečih lastnikov
K*«, 23. novembra - Pred dnevi je prispelo v uredništvo našega ča-Jj8* obvestilo o nezavidljivem položaju vodnikov lavinskih psov v Gorske reševalne službe v Tržiču. Da bi zvedeli več o tem ^jemu iz prve roke, smo zaprosili za pogovor enega od štirih jj "ikov. Janez Kavar ocenjuje, da podcenjevanje njihove pripravnosti za prostovoljno humanitarno delo nikakor ni na mestu.
reševanju ponesrečenih v plazu. Še posebej pri nas, kjer med planinci, alpinisti in turnimi smučarji ni razširjena uporaba elektronske naprave za odkriva-
*lzkušnje tujih in domačih reševalcev so doslej po-
u<c, da je ne glede na razvoj ■ "'Čnih sredstev lavinski pes v*dno najbolj učinkovit pri
M SONČNI STRANI ALP
V X
Priporu Jasna S.
^ezposelna živela na JJki nogi
i r,nj, 25. novembra - V priporu 30- le t na Jasna Š. iz Ljublja-?» ki so jo policisti prijeli v tr-v'ni Ona - on v Kranju, kjer je građeno kreditno kartico Eu-^*rd nakupila več blaga. J Pokazalo se je, da je Jasna 1^ sicer brezposelna, tičica pra-I vrste. Z omenjeno kartico je ■JTfeč   najmanj dvajsetkrat
Spolno nadlegoval dečke
Kranj, 25. novembra - V priporu je 26-letni Dušan S. iz Bohinja. V soboto so ga prijeli blejski policisti, utemeljeno pa je osumljen spolnega nasilja nad otroki.
Dušan S. je na območju Bleda in Radovljice zva-bljal v svoj avto dečke, stare do štirinajst let. V avtu jih je začel otipavati in jih silil, da so mu izkazovali "nežnosti". Doslej je znanih najmanj pet primerov njegovega spolnega nasilja nad mladoletniki. • H. J.
Prefrigani poslovodja
Kranj, 25. novembra - V oddelku kriminalistične službe UNZ Kranj so poslali tožilstvu kazensko ovadbo proti 36-letnemu Metodu G., lastniku zasebnega podjetja Breza d.o.o. v Podbrez-jah. Kot bivšega poslovodjo Mercatorja, trgovine z gradbenim materialom v Hrastjah, ga sumijo kaznivega dejanja zlorabe položaja in pravic odgovorne
Koga še je ogoljufal?
Kranj, 25. novembra - 34-le-tni Marjan Tomažič iz Gorenje vasi, ki je zaradi goljufij "odsedel" že sedem let, je očitno neprevzgojljiv barabin. Prve prijave o novih goljufijah so začele deževati na oddelek milice v Gorenji vasi. Možak je ljudem obljubljal poceni avtomobile, razne stroje in pre-kupčeval z drugim blagom, pobral denar, tu pa se je njegov "posel" tudi končal. Po doslej znanih podatkih, ki so jih zbrali kranjski kriminalisti, je oškodoval šestnajst ljudi za blizu 200.000 mark. V zagovoru zatrjuje, da avtomobilov ni uspel dobiti iz Zagreba, da je nekdo drug ogoljufal njega in podobno.
Kriminalisti vabijo ljudi, ki imajo morda tudi slabe izkušnje z Marjanom To-mažičem, da pokličejo po tel. 212-171, int. 423.
finski psi tržiških gorskih reševalcev
j^lna voda izpod Krvavca
*nj, 22. novembra - Problem kalnosti vode iz zajetij pod Krvav-^ po večjem deževju že nekaj časa skušajo razrešiti delavci r "jskega in domžalskega vodovoda. Pred dobrim tednom so od-uj^li napako na glavnem cevovodu. Pripravljajo tudi ločitev spod-V8 zaJeTJa °<i zgornjega vira, kjer naj bi z novimi globinskimi vr-
zagotovili več vode. k Prebivalci kranjske občine pijejo dokaj kvalitetno vodo, javlja Niko Andromako, vodja sektorja upravljanja pri Vodo-%u Kranj. To trditev utemeljuje s podatkom, da okrog 60 od-l0rl •V vsen k°''č'n sestavlja gravitacijska voda iz višje ležečih ji^nih virov, okrog 40 odstotkov pa jo pridobijo s črpanjem. Ve-*&r^e-' VO(*e zagotav'JaJ° lz vodovoda izpod Krvavca, ki ga je Ladila v šestdesetih letih Vodna skupnost za oskrbo Cerkelj, d-^ende, Vodic in Mengša, njegov sedanji upravljalec pa je italski vodovod. S tamkajšnjimi delavci zato tudi skupno re-Jejo nekatere probleme v zvezi s kakovostjo vode, ki se pojato zadnji čas.
Ker se je ob večjem deževju voda iz zajetij pod Krvavcem
|>0 'a, so najprej speljali površinske vode stran od teh objektov. d0Crn so na zgornjem zajetju naredili nove vrtine in speljali vo-$0 'Z VecJih globin v zbiralnik. Zaradi ponovnega kaljenja vode
nje zasutega v plazu, tako imenovane lavinske žolne, je pomen lavinskega psa toliko večji. Tega se zavedamo že zaradi zgodovine plazov na našem področju tudi v postaji GRS Tržič, kjer smo štirje vodniki lavinskih psov,« ugotavlja Janez Kavar, katerega pes Ibor je najbolj usposobljen, Janezovo članstvo v postaji pa je po letu 1983 prepleteno tudi s skrbjo za zveze.
»Tehnični opremi v gorski reševalni službi smo doslej posvečali mnogo več pozornosti kot našim zvestim pomočnikom, lavinskim psom,« nadaljuje sogovornik in razmišlja: »Vseeno nas je precej reševalcev, v Sloveniji kar 27, ki imamo usposobljene pse za reševanje iz plazov. Seveda pot do tega ni niti kratka niti lahka. Vodnik mora predvsem dobro poznati psa in njegove sposobnosti, ki jih razvija na tečajih od osnovnega iskanja do zahtevnega reševanja ponesrečenca iz globokega plazu.
Po pridobitvi najvišje kategorije s C izpitom sledi vsako leto praktično preizkušanje znanja. Stroške usposabljanja in urjenja krije od letos odseku lavinskih psov pri GRS slovensko obrambno ministrstvo, dosežen pa je bil tudi dogovor o sofinanciranju oskrbe lavinskih psov. Za hrano teh živali naj ni vsak
U^eiskali glavni cevovod in odkrili napako ob zgornjem toku vodnik dobil iz občinskega pro ll,d;e- Poškodovano cev so 13. novembra zamenjali, potekajo pa  računa po pol nemške marke na
'h
|fy večja dela za ločitev spodnjega zajetja od zgornjega. To je l$vrebno, kot je pojasnil Tomo Vavtar iz enote vodovodnih stori-Lv Komunalnem podjetju Domžale, ker je površinska voda ne-li(j tr°lirano pronicala v drenažo spodnjega zajetja. Dodatne ko-t|jj?e vode bodo zagotovili iz novih globinskih vrtin pri zgor-VjJ11 zajetju, kar naj bi končali še letos. Tako bodo ob kaljenju ^e Po nalivih lahko izključili spodnje zajetje in porabnikom
°vili dovolj kakovostne vode iz glavnega zajetja. • S. Saje
dan. Kljub pismeni vlogi in prošnjam naše postaje za to pomoč doslej nismo dobili še niti tolarja. Šele dan ali dva nazaj sem zvedel, naj bi dobili naročilnico za šest tisočakov, kar ni niti za šest vrečk pasje hrane za tri pse GRS. Mislim, da gre v tem pri-
V petek okrogla miza
Spolni napad na otroka
Kranj, 25. novembra - V petek, 29. novembra, ob 10. uri prireja oddelek kriminalistične službe UNZ Kranj javno okroglo mizo na temo Spolni napad na otroka - kako poiskati pomoč? Na okrogli mizi bodo sodelovali predstavniki zdravstva, šolstva, sodstva, policije in skrbstvenih organov, dobrodošli pa bodo tudi vsi občani, ki jih ta vse bolj žgoča problematika zanima. • H. J.
Cestnemu podjetju speljal naročila
Kranj, 25. novembra - Konkurenca med podjetji je sicer zdrava, nezdravo je le, če delavec družbenega podjetja temu podjetju spelje posle v lastno zasebno firmo z enako dejavnostjo. To se je zgodilo v Cestnem podjetju Kranj. Vodja priprave del in kalkulacij Jože Š. je odprl firmo Bonus d.o.o. in naročila pretakal na svojo firmo. Ker je bil konkurenčen s ceno, mu je kar uspevalo, vendar ni dolgo trajalo. Zaslužil je le 53.000 tolarjev. V Cestnem podjetju so ga namreč ujeli že po treh "krajah" in ga suspendirali, kazenska ovadba, ki so jo kriminalisti naslovili tožilstvu, pa ga bremeni kaznivega dejanja zlorabe položaja odgovorne osebe. • H. J.
^   Želite kai sporočiti to Gorenjkam in Gorenicem'?^ m Izberite M
tNAJUČINKOVITEJŠI ■ način OBJAVO M
v Gorenjskem glasu^^ <^ fax 215-36^<^
Janez Kavar ima pri oskrbi psa Iborja dobrega pomočnika, sina Andreja - Foto: S. Saje
mera za podcenjevanje prostovoljnega humanitarnega dela domačinov, saj drage postaje nimajo takih težav,« poudarja vodnik Janez Kavar.
Med pogovorom tržiški gorski reševalec večkrat ponovi, da so vodniki predvsem ljubitelji psov, ki jih bodo oskrbovali tudi naprej iz lastnega žepa, če ne bo šlo drugače. Ni jim žal denarja niti za hrano in vitaminske tablete niti za cepljenja in drugo veterinarsko oskrbo lavinskih psov, saj eno samo rešeno življenje pomeni več od vseh stroškov. Janez, ki je s psom Iborjem pred leti rešil zasutega prijatelja iz plazu pod
Košuto, to govori z vso iskrenostjo. Obenem ne pozablja na nevarnost za svoje otroke in vse druge smučarje na Zelenici pa na plazove pod Storžičem in v Jelendolu. Zato se strinjamo z njegovo trditvijo, da bi v Tržiču morali spodbujati zanimanje gorskih reševalcev za rejo in vzgojo lavinskih psov.# Stojan Saje
NESREČE
Umrl v gnojni jami
Zg. Lipnica - V soboto, 23. novembra, popoldne je 63-letni Jože Golmajer iz Zg. Lipnice odšel v hlev krmit živino. Seno je nosil v košu iz senika nad hlevom po strmih lesenih stopnicah. Pri tem mu je spodrsnilo, izgubil je ravnotežje in padel v gnojno jamo, v kateri je bilo 30 cm vode. Od padca očitno nezavesten je obležal v jami z glavo oziroma obrazom navzdol in se zadušil.
Evropski opazovalec povzročil nezgodo
Predoslje - V nedeljo, 24. novembra, ob 6.50 je Francoz Jean-Marc Grabovvecki, star 27 let, član evropskih opazovalcev, s terenskim avtom peljal od Britofa proti Kokrici. Pri hiši Predoslje 57 je zaradi utrujenosti in močne doze alkohola (vso noč je bil v discu Skala v Preddvoru) vozil po levem pasu. Tedaj je iz nasprotne smeri z golfom pravilno pripeljal 22-letni Tomo Polajnar iz Britofa. Vozili sta čelno trčili. Francoz je bil lažje ranjen, Poljanarja in njegovega sopotnika, 23-letnega Roberta Novaka iz Tupalič, pa so huje ranjena odpeljali v UKC. Novak je v življenjski nevarnosti.
Mopedist v avto
Kranj - V petek, 22. novembra, ob 22.30 je 21-letni Marko Kalan s Planine z mopedom peljal po C. Staneta Žagarja proti Cesti JLA. Pri hiši št. 1 ga je na mokri in spolzki cesti začelo zanašati. Sopotnica Anka Valentar, stara 18 let, iz Savske loke je padla z mopeda, voznik pa se je zaletel v parkirani avto. Huje ranjenega so odpeljali v UKC. Foto: J. Cigler
Zaradi dolgih luči s ceste
Bled - V petek je 57-letni Herman Maver iz Celovca z volvom peljal z Bleda proti Lescam. V bližini mostu nad Savo je, kot je zatrdil, nasproti pripeljal voznik avta neznane znamke in večkrat zapored "požmigal" z dolgimi lučmi. To je Maverja zmedlo, volan je zasukal v desno, nato sunkovito v leto. Volvo je zdrsnil s ceste in se enkrat preobrnil. Med prevračanjem je iz njega padla sopotnica na zadnjem sedežu 16-letna Marjanca Sukič iz Zg. Gorij in obležala hudo ranjena. Voznik in druga sopotnica sta jo srečno odnesla. • H. J.
Tihotapca živega "blaga"
Kranj, 25. novembra - Tomaž 2. in Milan H., oba iz Ljubljane, sta v hotelu Turist v Ljubljani od "neznanca" prevzela osem filipinskih državljanov, da bi jih ilegalno prepeljala prek slovensko-italijanske meje v Italijo.
Karavana je s kombijem krenila proti mejnemu prehodu Rateče. V bližini prehoda so vsi, razen voznika, izstopili. Tomaž Ž. je Filipince peljal prek meje po stari železniški progi, Milan H. pa je prestopil mejo z avtom. Približno kilometer od prehoda na italijanski strani je skupino spet naložil. Namenjeni so bili v Udine, kjer naj bi tihotapca dobila tudi plačilo. Na njihovo nesrečo so kombi pred Trbižem ustavili italijanski policisti. Ker Filipinci, razen enega, niso imeli potnih listin, so jih zadržali na policiji in naslednji dan celo skupino na prehodu v Ratečah predali kranjskogorskim policistom. Kriminalisti UNZ Kranj so proti Tomažu Z. in Milanu H. napisali kazensko ovadbo, v kateri ju dolžijo kaznivega dejanja prepovedanega prehoda prek državne meje. • H. J.
Slovo v slogu
Kranj, 25. novembra - Nedeljko Sakan, tesni sodelavec Dra-giše Marojeviča, je odšel iz Slovenije v velikem slogu. Najprej je pri VIC Mladi voznik najel rent-a-car mazdo, ki so mu jo zasegli, kot je trdil in celo dokazoval s potrdilom, v Kninski krajini, potem pa iz Kranja izselil še družino. Stanoval je v družbenem stanovanju, iz katerega je odpeljal vse, kar je bilo njegovo in kar ni bilo in je sodilo k opremi stanovanja. • H. J.
POSKRBITE ZA SVOJO POSTAVO!
SAI.ON
oJlender Q/ou
064/218-323
JfS©IEEGLAS 18. STRAN
MALI OGLASI , OGLASI
Torek, 26. novembra 1991
MALI OGLASI
^217-960
APARATI STROJI
Prodam nov 4-nitni, namizni OVERLOCK %f 216-15?_18459
Prodamo čistilni avtomat za talno Čiščenje, dve vrteči krtači s takojšnjim vsesa-vanjcm. širina 60 cm. Hribar, Planina 3, Kranj, g 323-666_21315
Ugodno prodam malo rabljeno VIDEO KAMERO <gp 215-212_21585
OVERLOCK Pfaff - entlarico, novo, prodam, g* 215-650_21590
Prodam PRALNI STROJ za'500 DEM, nov, gj1 310-738_21598
Ugodno prodam Štedilnik na drva s pečico, g1 218-941__21601
Prodam PEČ in ŠTEDILNIK na trda goriva. U 212-191_21605
PRALNI STROJ E Niš, malo rabljen, prodam. ^ 4/-281_21615
Prodam TRAKTOR T. Vinkovič. 18 KS. g 70-009_21622
Prodam čelni nakladač za traktor IMT 533 "gf 70-009_21623
Prodam TV SPREJEMNIK Gorenje, flf 241-752_21636
Prodam VIDEO PLAYER Samsung Hf 312-044_21638
Prodam električni ŠTEDILNIK. 30 °/o cenen-       242-772_21661
Prodam krožno ŽAGO, fi 45, 25 °/o ceneje *g 312-259_21662
Prodam GRAMOFON Akai s 100 plošča-mi. Bistrica 13, Podbrezje 21675
LIC i HI SHOW ugodno prodam, 8 x 500 VV, reflektorji, filtri, tri stojala in tran-sportna embalaža,      323-084 21682
Ugodno prodam ŠTEDILNIK 2 + 2 in KORITO. Ur 622-950_21685
Prodam glasbeni STOLP Sanyo z zvočni-ki. qf 631-552_21694
OLJNO PEČ Emo 8 prodam za 1.200 SLT flp 41-828_21703
Prodam VILIČAR 2.5 t Pilar, Beleharje-va 15. g 41-284_21709
Prodam KIPPERSBUSCH PEČ, nemško. BI. Dobrava 88/a. flf 85-045 21723
KASETOFON Nakamichi BX 100, pn> dam /a 400 DEM       81-352 21728
Prodam rabljen PRALNI STROJ Gorenje Kocrt ing. flf 66-156 21732 Črno-bcl TV poceni prodam. ^ 325-857, zvečer_21733
Prodam PEČ /a ogrevanje garaže ali delavnice. Ur 421-538_21737
Prodam vzidljiv ŠTEDILNIK na drva. ■jf 64-132_2)746
Prodam ŠTEDILNIK 4 + 2 in RADIATOR 300*9, g 622-182_21752
Prodam Vihar BOJLER na drva za 5 000 SLT. flp 061/722-346 21761
Prodam rabljen ŠTEDILNIK (4 + 2) za 2,500 SLT. g 061/722-346_21762
Prodam PLETILNI STROJ Pfaff. 2-redni.
flr 81-441, int. 25-10_21767
Prodam industrijsk i ŠIVALNI STROJ Ve-
ritas. jjf 77-782'_21769
Prodam PEČ Lokalerm. flf 65-325 21776
Prodam ŠIVALNI STROJ Bagat z omarico, flf 622-974 21779
TERMOAKUMULACIJSKO PE<!\ 3 KW in 2 mikrofona, g 632-333 21783
Ugodno prodam novo PEČ Emo Central 2? «g 691-378_21791
Ugodno prodam PE Č, 17 K in ŽELEZO, fi 10, g* 422-716_21792
Prodam PISALNI STROJ UnisTBM Ur 221-321 int. 32-60_21795
Prodam VIDEOREKORDER Proteck. star pol leta flr 49-316_21802
Nov ŠTEDILNIK Iskra Corona, prodam <g 44-628_21808
Ugodno prodam HLADILNIK / /.MR-ZOVALMKOM g 802-081 21810
Prodam VIDEOPLAYER, 3.000 SLT,
ceneje. & 323-131_21818
Ugodno prodam malo rabljen barvni TV Gorenje. 64 cm, PRALNI STROJ in HLADILNIK Uf 312-005_21828
Prodam prenosni PISALNI STROJ, flf
51-024. popoldan 21836
Prodam KIPPERSBUSCH za 3.000 SLT. g 31 1-468_21844
POPRAVILO pralnih stroj, Ur 79-932
21848
Prodam POMIVALNI STROJ po delih, nemški.      43-268_21850
Prodam CB POSTAJO in ORGLE Hoh-ner. -g 215-897_21853
Prodam OBRAČALNIK, 165 cm. rabljen
eno sezono.
74-859
21857
JEAI5 cm
KRANJ, KOROŠKA C. 16. tel.:212-249
Prodam skoraj nov MOTOR APN 6 flf 45-368_21819
Prodam PONYEKSPRESS za rezervne dele. «tt 622-770 21876
OBVESTILA
Prodam GARAŽO v ulici M. Pijade, za pošto. Cena 8.000 DEM. flf 217-630 __21626
Prodam TRAVNIK. 2 ARA, lahko za vikend, "g 329-470_21630
Prodam zazidljivo PARCELO na Trsteni-ku. g 328-410 21632
Ugodna prodaja elektronskih aparatov, z
zaščito proti rjavenju avtomobilov. Za- ^_
slopstvo: Optim d.o.o.. Selca 125, g in Prodam GARAŽO fax 66-490 20355
Prodam GARAŽO, Šorlijeva, tripleks. flfr 218-825 _21635
primerno tudi za manjši lokal, g 216-308 21648
©MSffiSHlSIElI GLAS
Poceni prodam zamrzovalno SKRINJO. 380 litrov, g 620-408_21886
OVERLOCK Pfaff, nov. z garancijo, prodam, g 215-650 21899
ČESTITKE
Pavlini Štirn - Tomazin iskrene ČESTIT-KF. ob 80-letnici. Brat Stane_19664
GLASBILA
Ugodno prodam TERMOAKUMULA-CIJSKO PEČ g 45-433_21859
TERMOAKUMULACIJSKO PE?\ 3 KW. ugodno prodam, g 215-743 21861
Prodam TV Philips 55 E. Matjaž. Frank. nas. 6, Sk Loka_21863
Ugodno prodam skoraj nov HLADILNIK in rabljen PRALNI STROJ <&
241-241 21865
Ugodno prodam novo etažno "PEČ 231. Prem. Kamna gor. 51 21866
Za 90 DEM prodam barvni TV. 51 cm. g 213-36^ 21867
Prodam nov KIPPERSBUSCH štedilnik.
"Jf 48-636_ 21873
Ugodno prodam barvni TV v manjši okvari, g 77-054_21877
i B !iii> prodam nov TOASTER Autotna-iic. <gr ''8-385 21883
VAMAHA DSR 2000, odlični ritmi in zvoki, prodam.g 46-137__21702
KLAVIATURO Solton project 100, ugod-no prodam. %f 77-736_21715
HARMONIKARJA - klaviaturista potrebujemo, g 633-222_21742
KLARINETIST - BOBNAR rutiner, prost, g 633-222_21743
Prodam HARMONIKO, 40 basov Zupan. Jezerca 6, Radovljica 21832
GRADBENI MATERIAL
Ugodno prodam 1000 kom. modularne opeke. Planina 3, Hribar, Kranj 21314
Prodam smrekove PLOHE. Ur 79-405 _21592
ALU FOLIJO za izolacijo. 170 kvad. m.. prodam, g 77-080_21722
Ugodno prodam KABEL, 50 m PGP, 5x6 mm. g 421-259_21749
Prodam suhe smrekove DESKE, 2.5 cm.
Ur 57-872_21830
Prodam 2.000 kosov ŠPIČAKA g 52-327, Papler, Tržič 21835
OBNOVA trakov za tiskalnike, g 061/576-078_20637
IZOLIRAM cevi centralne kurjave z aluminij pločevino in mineralno volno, hitro in poceni, reg. obrt. g 061/485-360, /večer_21051
POPRAVLJAM električne gospodinjske aparate, g 57-695_21150
IZDELAVA stopnic in MONTAŽA vrat in oblog, g 46-032 21425
Varujte svoj žep in okolje! Nastavitve-umerjanje ter popravila oljnih gorilnikov vam opravi SERVIS OGREVALNIH NAPRAV:g311-060_21532
IZPOSOJA videokamer, uporaba enosta-vna. g 241-265_21593
RTV SERVIS Porenta. Breg ob Savi 75. g 40-347_21612
RTV Servis Baltič. Sr Bitnje 65 g 325-589__21654
Iščem SOIGRALCA za igro Fairplay. g 216-676_21657
POLAGAM   keramične   ploščice g
65-705_21724
Grafično OBLIKOVANJE na računalniku, g 82-287 21740
TIPKAM vse vrste besedil na računalni-ku "g 82-287 _21741
Uspešno poučujem IGRANJE harmonike, g 310-291 21747
V AMD Šenčur je odprta MEHANIČNA DELAVNICA, g 41-079_21787
VODO v hiši (strojno "štemanje") tudi POPRAVLJAMO, tfr 218-427 21793 RTV SERVIS Gorenje. Oprešnikova 82, Orbiter. g 216-945_21816
Montaža "A" kanala in POPRAVILO anten tt 215-146_21822
Krovsko - kleparska dela OPRAVUA-MO kvalitetno, g 79-043 _21880
MONTIRAM centralne kurjave flf 65-817, zvečer 21887
OBLAČILA
IZOBRAŽEVANJE
instruiram matematiko /a OŠ in an-gleščino. g 620-560_21579
INSTRUIRAM angleščino zn OŠ in SS Bled, 'gr 76-476_21587
INŠIRU IRAM matematiko za vse stop-nje. g 310-803_21589
Matematiko in fiziko za OŠ INSTRUIRAM, g? 325-328_21595
INSTRUIRAM angleščino, g 214-816 _21609
INSTRUIRAM   matematiko  in fiziko.
Uf 214-816_21610
Na vašem domu INSTRUIRAM matematiko in kemijo, g 50-826 21628
INSTRUIRAM matematiko ta SŠ, g 311-471__21639
INŠTRU IRAM francoščino za I in 2, le-   Ua 1 ALU
tnik SŠ g 326-669 21672 _
INSTRUIRAM matematiko in računalništvo, g 312-392 21691
INSTRUIRAM matematiko. Humar La-ra. Korilenska 9, Bled 21812
Prodam črn krznen PLAŠČ - perzijanar. št.42-44.g 325-328 21594
Krznen PLAŠČ, stepski volk, ugodno prodam Hf 621-053_21773
OTROŠKA OPREMA_
Ugodno prodam otroško POSTELJICO. qt 241-752 21644
Prodam otroško POSTELJICO z jogijem. flf 21 1-403 21721
OTROŠKI AVTOSEDEŽ (H pas, sprememba položaja), g 691-442 21725
Baby PHONE, proizvajalca Chicco, pro-dam g 622-31 1 _21772
Prodam otroško STAJICO, g 73-881
Prodam O I ROŠKI VOZIČEK »Tribuna« /a dvojčke. Gorice 7, Golnik
Prodam POSTELJICO in STAJICO. Noč, Dežmanova 4, Lesce 21809
KUPIM
Kupim več TELIČK simentalk. težkih 100 kg. g 422-719_21658
Kupim staro HIŠO v okolici Ljubljane. g 802-086_ ' 21720
Valovite SALONITNE PLOŠČE, kupim. g 70-202_21770
Kupim KRMILNO KORENJE g 329-006_21794
Gradbeno PARCELO med Kranjem in Ljubljano, kupim.g 802-086      " 21797
Kupim okrogli LES za ostrešje g 41-633, zvečer_21855
Kupim novo IZPUŠNO CEV za Hrošča VW 1200. g 723-634_21868
Kupim leve novomeške KRAJNIKE, 15 kosov, g 68-650 21874
LOKALI
Oddam 3 PISARNE s sanitarijami, na Je-senicah. g 82-311_21716
Gostinski KIOSK v obratovanju na odlični lokaciji na Jesenicah, prodam, g 802-545 21845
Oddam ženski del FRIZERSKEGA SA-LONA pod pogojem odkupa nove opreme, šifra: TAKOJ II 21892
MOTORJI KOLESA
Prodam dobro ohranjen APN 6, za 15.000 SLT, 1 49-442 21705
APN 6 ? motorjem F. 90, prodam za 800 DEM. g 218-644 21729
Prodam moško KOLO na 5 prestav g 620-981 21730
KAVVASAKI GPZ 500 S je naprodaj /a 6.500 DEM, g 311-6P 21807
Prodam SODE, nove, 200 SLT za kos, 200 litrov g 212-191_21604
Prodam komplet grafično tablico NO-
MUNICS. g 421-821_21607
Prodam suha bukova DRVA. g 45-550
Nudimo svečane PRTE. Pošiljamo po povzetju, g 241-694 21617
Kupim 10 kg PLINSKO JEKLENKO, •gf 312-309 21642
Prodam GABEZ proti revmi in mast. Kidričeva 57, Kranj 21687
ZADNJO VEČERJO prodam za 9.000 DEM, g 310-588_21689
Oglejte si STARINO Tupaliče 28 flf 45-427, Preddvor__21698
Prodam BUKOVA in suha KOSTANJE-VA DRVA "g? 73-038 21704
Prodam originalno gorenjsko kmečko SKRINJO, g 45-372_21708
Ugodno prodam novo stikalno URO. Mi-količ. Kam Gorica 3B 21763
Prodam STARINE (kolovrat, pegle itd). g 324-096_21777
Prodam ZEMLJO za presajanje rož, po 70 SLT. g 242-686_ 21814
Prodam ZEMLJO za tople grede g 242-686_21817
Prodam uokvirjen GOBELIN (Dekle, ki bere), *gr 327-293_21882
PRIDELKI
Prodam jedilni KROMPIR Dezire Bit-nje. 422-770_21739
Prodam RDEČO PESO, RDEČE KORE-NJE, ZELJE v glavah in jedilni KROMPIR, g 215- 101 21839
Prodam SENO in OTAVO. več ton. Cena 5 SLT. g 74-859_21841
P 6 SLI prodam JEDILNI KROMPIR Poljšica 4, g 70-164_21858
Prodam KRMILNI KROMPIR Sp Br-nik 25, Cerklje 21890
POSESTI
V šorlijevem naselju prodam GARAŽO v kleti, g 216-443 21195
Prodam GARAŽO na Planini, g 327-864_21688
GARAŽO v Kranju na Vrečkovi ul. dam v najem, g 43-502__2)701
Prodam 166 kvad. m., zazidljivo vikend
PARCELO.g 212-525_21748
Prodam HIŠO, 126 kvad. m. z 600 kvad. m vrta,     214-370_21755
Prodam zazidljivo PARCELO - Sovo-denj. g 692-552, zvečer_21768
Oddam GARAŽO za štiri mesece, g 622-667_21778
Prodam GARAŽO v Vrečkovi ul. na Planini, g 324-328_21786
Prodam GARAŽO v šorlijevem naselju. g 212-150_21798
GARAŽO na Jesenicah prodam za 8.500 DEM. g 84-733 21805
Prodam BRUNARICO v okolici Tržiča. ■g 52-348. popoldan_21806
GARAŽO na Planini ob kotlovnici, pro-dam-jg 40-692_21825
Prodam GARAŽO na Novem svetu, g 620-842__21885
STAN. OPREMA
Ugodno prodam notranja VRATA s pod-hoj i g 631-420 _21580
Prodam MIZO in KLOP, naravni les. Bled g 76-484_21584
Prodam dnevno SOBO in PISALNO MIZO g* 217-975_21597
Prodam novo okroglo jedilno MIZO, temna, g 310-738 __21600
Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO in Sunhcam. g 329-058 21616
Ugodno prodam rabljena OKNA in VRATA, g 323-163 _21620
Ugodno prodam kovinska VRATA, 3x4 ni.f 325-143_21641
Prodam Termopan balkonska VRATA in POLKNA. g 241-752_21643
Prodam KAVČ in jedilni KOT. g 216-308_21650
Ugodno prodam KOPALNIŠKO novo OPREMO (tuš, banja s kabino, školjka in trodelni lijak) v bordo rjavi barvi, g 67-047, popoldan_^_21674
Raztegljiv FOTEU ugodno prodam flf 325-857, zvečer_21734
Prodam VRATA s podbojem in nadsvel-lobo. 9 622-182_^_21751
Prodam 10 gostinskih STOLOV in tel. števec, flf 622-182 21753
Prodam OMARO, POSTELJO, MIZO in STOLE, g 214-370_21756
Prodam STARINSKO POHIŠTVO, g 214-370_21757
Prodam notranja VRATA, lužen hrast, ugodno, g 324-164_21760
Ugodno prodam francosko SEDEŽNO GARNITURO g 329-061_21821
Prodam JEDILNI KOT, SEDEŽNO GARNITURO in MIZO. g 73-012
_21834
Prodam starinska VHODNA in NOTRANJA vrata.g 51-024, pop 21837
Prodam starinsko unikat OMARO g 84-544, zvečer_21849
Prodam ŠKOLJKO in UMIVALNIK, oker barve, flf 211-607 21851
SPORT
TRG0VCI,G0STINCI!
Ugoden nakup registrskih blagajn, salamoreznic ter elektronskih tehtnic. Tel. 064/633-447.
STANOVANJE 3 + 2, menjam za 3 + 0, z doplačilom g 326-014_21862
Prodamo STANOVANJE v Planini pod Golico, g 74-663_21872
Zamenjam družbeno 1-sobno STANOVANJE, 42 kv.m. «f 329-961 21884
HITRO, SOLIDNO, POCENI!
MARČUN
RADOMLJE PRI DOMŽALAH
IZDELUJEMO VSE VRSTE IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI ZA OSEBNE AVTOMOBILE
informacije 061/727-924
VARSTVO
Ob vsakem času nudim varstvo otrokom. m 329-241_21611
VOZILA DELI
ZAGANJAČ motorja za Jugo 45 ugodno
prodam, g 632-924_21624
Ugodno prodam AVTORADIO in vlečno KUUKO. g 46-735_21637
Poceni prodam GUME 10x15 za trosilec. g 421-739 21663
Prodam 2 zimski GUMI s platišči za R 4 za 3.000 SLT. Bistrica 13_21676
Za S1MCO 1100 prodam luči. platine itd. g 633-222 _21744
GS rezervni DELI. Kopač, Dobračevska 28, Žiri_21759
Prodam malo rabljeno avto PRIKOLI-
CO g 70-202_21771
Prodam vetrobransko STEKLO za Škodo
105, 120. g 75-595_21775
Prodam športno KRMILO za Golfa. J.
Aljaža 33. Mojstrana_21838
Prednji ODBIJAČ za Lancio 10 Fire. pro-dam. g 83-055_21871
Prodam ARMATURNO PLOŠČO za R 4. g 79-043_21881
Prodam UPL1NJAČ za Z 1300. Papler. Sp. Besnica 137 21889
Kupim ženske DRSALKE, št. 41 tf 43-586_21583
Poceni prodam moške DRSALKE, št 40 g 329-470 21631
Prodam počitniško PRIKOLICO g 216-308_21649
Ugodno prodam BI1JARD g 49-442 _21706
Prodam jadralno PADALO, rezervo, va-
riometer. g 82-3 11_21717
Ugodno prodam brako PRIKOLICO in ŠOTOR za 4 os. *g 75-202_21738
Prodam rabljene DRSALKE, ženske, št 36 in 39* 216-814 21745
STANOVANJA
STANOVANJE oddam ženski, g 48-621 _21228
Menjam družbeno 2-sobno STANOVA-NJE za večje, g 329-418 _21578
Prodam ali oddam enosobno STANOVANJE, g 215-522 21602
Najamem GARSONJERO v Kranju g 311-546_21647
STANOVANJSKO PRAVICO /a odkup manjšega, lahko tudi starejšega družbenega STANOVANJA na območju škofje Loke, kupim. Ostalo po dogovoru fljf 622-959_21677
Iščem starejše ljudi namesto katerih odkupim STANOVANJE in jim nudim na-daljno oskrbo, najraje v škofji Loki g 061/182-282 int. 120. Erika, dopoldan
_21710
Menjam l-sobno STANOVANJE za 3-sobno. g 70-691 21718
Kupim 3 oz. 4-sobno STANOVANJE g 214-370_21754
Sprejmem ŠTL1DENTKO na stanovanje. Planina 2. g 326-134_21815
Zamenjam 1-sobno STANOVANJE za večje, -a? 73-012, pop. 21833
HALO ORLI
DOSTAVA S\W)LJŠIHPlZZS.\DOti VSLlŽBOAUPRIJETSODRliBO
VSAKDAN RAZEN NEDELJ* od 9 - 2 J/i
POKLIČITE HALO ORLI IN SE PREPRIČAJTE
VOZILA
DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ
organizira: Tečaj SHIATSU MASAŽE
Informacija: 217-481
Prodam ARO 4x4, letnik 1988, registriran, zimske gume. ^ 212-716 20944 VW kombi 8 + 1 prodamo ali menjamo za manjši avto, letnik 1987, prevoz. 80.000 km, registriran do avgusta 1991. Ogled Planina 3, poleg Iskra servisa, Hribar, ® 323-666. dopoldan_21312
GOLF JXB. letnik 1986, 39.000 km, pro-dam.g 312-367_21362
Prodam SCHIROCCO GTL letnik 1977. Starelova 27, Čirče_21372
Z 101 Skala, letnik 1991, prodam ali menjam.^ 75-090 21550
ZDRAVSTVENI DOM KRANJ
Gosposvetska c. 10
Preklicujemo objavo prostih del in nalog šoferja-reševalca z dne 15.10.1991.
r
RADIATORJI JUGOTERM
IN OSTALA OGREVALNA TEHNIKA PO ZELO
UGODNIH CENAH
KIKA ŽIRI TEL. 692-036
kemična industrija, po sevnica
7uG0TANIN
ODKUPUJE LES
PRAVEG KOŠTANI
Les odkupujemo prek: • območnih gozdnih
gospodarstev t območnih kmetijskih zadrug
Za vse informacije se obrnite na našo komercialno službo,
telefon 0608/81-349 oziroma na naslov: Jugotanin, Hermanova 1, 68290 Sevnica
trgovina Velika izbira gumbov, zadrg, sukancev, prej in drugega šivilskega materiala. V mesecu novembru ugodna
V IMA       prodaja zadrg vseh barv in deljivih dolžin že od 2 SLT za cm naprej. Montiramo tudi stiskače (fiocchl)
v Reševi ulici - Pnmskovo      Odprto vsak dan od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12, ure.
545
PIZZERI3A PQB GRADOM'
TRŽIČ, Koroška 26,
tel.: 52-055 stari del mesta • 200 mod cerkve naprej 16 vrst PIZZ iz krušne peci
Odprto: od 12.-22. ure nedelja od 17.-22. ure PONEDELJEK ZAPRTO
Prodam Z 850, 7+ l za 900 DEM. Dobra-čevska 28, Žiri_ 21758
Prodam CITROEN GS 1.3, letnik 1980. g 622-525, popoldan 21764
Prodam Z 101, letnik 1977, registriran do 6/1991. gf 691-390 21765
Prodam DAIHATSU TS Charade, letnik 11/1991, registriran do 11/1992. "£f 216-841_21766
VOLVO 343 C i L. letnik 1982, prodam ali
menjam, <g 328-079 _21774
Prodam ali menjam OPEL Kadelt 1.3
Berlina. Sv Duh 107_ 21781
Prodam Z 101. letnik 1979. Finžgarjeva 4'a st.27. Lesce _ 21784
Prodam JUGO, letnik 1982. Rezek. Alp-
iNam R 4 m PRIKOLICO do 800 kg. ^61/579-394 21577
L4, letnik 7/1991 in 11/1981, prodam. ^^224_21581
£*GTL, letnik 1982 za 2.300 DEM, pro-S^jS1 47-1)57 2 1586
*GTL star 2 leti. prodam . ® 7^-l«9
jk.___21588
.'303 J. letnik 1975. prodam /a 3.300 j^Mg 75-610_21591
S^am HONDO Civic 1.5 G L, letnik Vsi® 59-152 21596 J^am PASSAT, letnik 1979. ugodno jv!^mi. 'gf 3IO-73S_21599
K^amo in vgradimo rabljene dele VW S^'2-191 21603
HTTt--•-—-
K, v.ampus. letnik 7/1991, prodam "Sf y^28 21606
2,'^arn ŠKODO 136 LS, letnik 1991 ® ^48_21608
Ejdam nov FORD Kombi bus diesel. 145-550
21613
Bpn DAIHATSU Charade TS, letnik 216-672_21618
J0' Skala, letnik 1991, prodam ali me-Ev* 75-090
618
me-21619
45, letnik 1991, dodatno oprem-
• Prodam. ® 632-924
21627
ht(^am DAIHATSU Sharade diesel, le-
1991. 40-143
21633
lunjam ali prodam HONDO Civic 1.6 ^311-492 _21634
ll^am SPAČKA, registriran do ^92. Tenetiše 42, Golnik 21640
j^m rdeč R 5 Campus, letnik 6/1991. 5326-756 2
1645
Inj
um CITROEN GA, letnik 1982, ne-1^'striran, FORD Escort, registriran do i„l992, DIANO, letnik 1979, registriran », 'SO. pravkar registrirano, ugodno. £SU39__^_21646
«[^am podvozje za R 4 GTL, poceni. 120-738
21652
tOd
»m AUDI 100 LS, letnik 1978 gf
21653
5^97
^am Z 750, letnik 1985. "g 84-571
jJ^am Z 101 GTL in GARAŽO na Pla-fr^jg 328-310 21656
«L°dam Z 750. Ribič. Deteljica 8, Tržič. ^5(^288__21665
/°<lam CITROEN GS, letnik 1978, gara-K?. ® 51-458 2l668
&*m R 4- 'etnik 1989- Prvi jsl^n. 28.000 km. ® 328-66
lastnik, ga-) 21670
s?°°am JUGO 45 AX, letnik 1987, regi-fc'ran do oktobra 1992, cena 3.200 DEM. •5L()32-070    • 21671
r0(lam PASSAT, letnik 1980, registri-21673
'in r/mfti, ie sMS" 061/444-692
H 5 7T--
Dr v«mpus, letnik 1988, rdeč, garažiran, 70-706 21678 S^am ALI O 33 1.5 TI, letnik 1/1987.
j^M:r70_21679
|Him R 4, letnik 1988. registriran do fc'992. Stare Milena, Dragočajna 10, ^£[^583, dopoldan_21681
i^arn 126 P, letnik 1981. g 51-145
Av"7;--—
C CITROEN RE, letnik 1988. 35.000 )iv registriran do 11/1992, prodam za
DEM. gf 44-654, Denis 21684
•193
ot^am JUGO 45 A, letnik 1987. dobro
^C^jen-g1621-827_21693
INam cx 2000 Break ali zamenjam za
ft^Uvto.^ 58-093_21696
I°dam nv 1 5 Rb 90 Ks |etnik i989 21699
KW»IIl BX 1 547.802
ska 76. Lesce	21	78S
Ugodno prodam	Z 750, registriran	dO
10/1992. 'Sf 77-731
!I788
ŽIVALI
ami26P, letnik 1982. U 311-800
1^ LADO 1600. Zg. Duplje 20 a.
Nam GOLF JGL, letnik 1982. C. J.
^arja2, Cerklje _21713
)7^«m JUGO 45. cena 1.800 DEM. «8" frv^popoldan_21714
l^arn Z 101, dobro ohranjeno, letnik 73-186 21719
Uftp---■-
%> , < roza barve, letnik 1980, prodam
21727
^am~LADO Karavan 1200 K. letnik SL» 45-243 21731
lniw 1m HYUNDA1 Pony limuzina, le-l)^J991. <gf 632-610_21735
Va(d.a"i JUGO Koral 55, letnik 1991. Ko-(^^"drej, Suha 48, Kranj_21736
S^"" prodam GOLF JXD, letnik 1986. ^<is-2ll 21750
• KARAMBOL!RANI AVTOMOBILI
vseh letnikov
• RABLJENI NADOMESTNI DELI SUPER CENE
BUGAJSKI, Velden,
Oberjeserz 39,
tel . 9943-4274-4111_
Dobi se kozje MLEKO. V 328-858
Prodam Z I0I GT 55, letnik I984, 64.000 km. ® 58.(11)9 2 I 789
Prodam OPIT. Kadett 1.3 S, letnik 19X7. 5 vrat. bele barve, cena 12.500 DEM gf 802-545 21796 Prodam Z 101. letnik 1982. Mengeš. ® 061/737-284_21799
Prodam OPIT Kadeti B Karavan, potekla registracija, vozen, motor v odličnem stanju, cena 400 DEM. g 76-173 21801
Prodam FORD Fiesta, letnik 1991 in LA-DOSamaro.gf 242-686 2181 i
Prodam FIAT 126 P, tetnilc 10/1987. # 57-658 21813
Ugodno prodam Z 101. letnik 1984. g? 422-759 21823
Prodam SAAB 99, letnik 1978. cena po dogovoru, gf 40-270 21827
Prodam Mini Morris, letnik 1976, 1300. <gf 74-851 21829
Prodam GOLF. letnik 1982, benzinar, registriran do 6/1992, cena 4.800 DEM "S" 41-845. popoldan__21831
Prodam R 5 Campus, star pol leta ®
85-235, popoldan_21842
Prodam JUGO 55, letnik 1989 (nekaj do-datne opreme). gf 211-317 ali 061/556-118 21843
Prodam Z 750, letnik 1976 gf 59-101. popoldan 21846
Poceni prodam VW K70, za rezervne dele. ® 242-718_21852
Poceni prodam JUGO 45 Koral, letnik 1990. gf 631-364 21854
CITROEN BX 16. star 5 let, prodam /a 8.300 DEM.g 328-626_21856
Prodam R 12. registriran do 6/1992. J. Platiše 3. Kranj   ' 21860
Prodam VVARTBLIRG 1.3, star 2 leti. "S? 75-090 21869
Prodam AUDI 50. letnik 1975. Tavčarje-va 14, Jesenice 21870
CITROEN GA, letnik 1981, prodam. Kopač, Tržič. *gf 50-186_21879
126 P, letnik 1987, garaziran. Koseze 15,
Vodice_21888
Prodam LADO RIVO 1.3, odlično. Sebe-nje 49/d. Križe_21891
LANCIA Thema, letnik 1986, centralno zaklepanje, električno odpiranje stekel, prodam ali menjam za cenejši avto. Zari-ška 13, Kranj - Drulovka_21893
JUGO Koral 45, letnik 1989, 18.000 km. ^ 73-948 21894
Prodam SUZUKI Svvifi I 3 GRX, star 8 mesecev. V račun vzamem R 4, # 84-176_21895
Prodam R 5, letnik 1986, registriran do 10/1992. g 218-072_ 21896
Ugodno prodam GOLFA, benzinar. slar 8 mesecev, g 310-731_21897
Prodam VOLVO 244, registriran do aprila 1992. g1 215-014. popoldan 21898
ZAPOSLITVE
V dopoldanskem času honorarno zaposlim DELAVCA do 30 let, za srednjetež-ko delo v Kranju, na obrtniških strojih. Šifra: PLAČILO PO DOGOVORU 21621
Zaposlimo pridnega fanta, ki bi se rad izučil za PEKA, g 217-935 21667
Neomejen ZASLUŽEK nudimo s prodajo otroškega programa, flf 84-662 21669
Iščem DUET za igranje v Švica. Nastop takoj ali po dogovoru. Cena po dogovoru. Obvezno znanje igranje harmonike fraj-tonarice. g 73-679 od 19. do 21. ure
Zanimiva prodaja, ugodno, plačilo takoj. <g 323-147 _21695
Caffe Pepino, Jožef Razinger, Sant Jakob 59, išče NATAKARICO, pogoj pasivno obvladanje nemškega jezika. g 99-43-42-538-323_21726
ADMINISTRATORKA išče redno ali honorarno zaposlitev, g* 50-8S2n 21790
Bi radi tudi doma kaj ZASLUŽILI? In-formacije na flp 217-644, (Vesna) 21826
Iščem DELO. Imam B, C in E kategorijo. «g 68-255_21875
Iščem kakršnokoli DELO, razen akvizi-terstva. «* 77-609 21878
21692
Prodam pol JUNCA za v skrinjo, flp
70-765__21697
Oddam mlade KUŽKE. g* 41-021 21700 Prodam PAVE. /elo poceni. Zupane, Za-
log62. Cerklje_21712
Prodam PSA mešanca, starega 15 mesecev. g» 242-691_21780
Prodam polovico BIKA in pasjo UTO. Eržen. Žabnica 59__21782
Prodam črno-belo T ELICO  Rogelj, Za-
poge 24, Vodice_21803
Prodam TELIČKA, starega 14 dni Rogelj,
Zapoge 24,Vodice_21804
KOBILO Hallinger, brejo, staro pet let,
prodam.g* 692-761__21820
Kupim TELETA simentalca, 120 kg za rejo -g? 79-938_21824
Prodam četrtin,. KRAVE g 57-937 Prodam KRAVO po izbiri. <£• 51-010
Prodam KRAVO s TELETOM. Zupane, Zalog 62 21864
Prodam PRAŠIČA ZA ZAKOL. 200 kg. Gorice 7. Golnik
ZAHVALA
Ob izgubi naše ljubljene hčerke, žene, mame, stare mame, sestre in tete
MARIJE JENKO
roj. Janhar
se lepo zahvaljujemo vsem, ki ste ji pomagali v času njene bolezni, posebej pa dr. Beleharju in patronažni sestri Silvi Jenko. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje, nam kakorkoli pomagali in stali ob strani, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in cerkvenim pevcem za zapete žalostinke. Bog poplačaj vsem.
VSI NJENI
Srebrno-sivo PUDUICO z rodovnikom, prodam, gf 50-789_21340
Prodam KRAVO simentalko po izbiri. Žiganja vas 31, Duplje_21398
Ljubitelju živali oddam PSIČKA mešanca. gf 422-291_21582
Prodam 6 mesecev brejo TELICO simen-talko"ter prašiče, težke po 40 kg. ^ Sitar, Ženčurska pot 27, Šenčur 21625
Kupim BIKCA simentalca, starega od 7 • I4dni.g42l-47S_21629
Prodam BIKCA, 100 kg, Podlesnik, Stra-hinj 76,pri cerkvi 21659
Prodam čistokrvne NEMŠKE OVČARJE brez rodovnika, stare 8 tednov. ^ Suha 24, Sk. Loka, gf 631-494__21660
Prodam TELIČKO, težko 100 kg. gf 422-171 21664
Prodam PAPAGAJA skobčevko in KLETKO, g 061/841-314_21666
Prodam plemenskega KOZLA, starega 2 leti, srnaste pasme, gf 51-080, od 6. do 14. ure 21680
za zveste kupce +
za zveste kupce
v prodajalnah MAJA in JOŠT
izredna ponudba modnih in kvalitetnih ženskih in moških pletenin!
(Vse iz ovčje volne)
dooJRŽIĆ NCVC!
trgovina vse za vaš dom I\JC?
v avli Gorenjskega sejma v Kranju
s pohištvom ^C^Jot*
najbolj znanih ^tS6 proizvajalcev
Ugodnosti: 15-40 % GOTOVINSKI POPUST, plačilo na 3 CEKE brez obresti, brezplačni nasveti na domu. Odprto: od 9. - 11.30 ure in od 14. - 18. ure, sobota od 9.-12. ure, tel. 222-268
		
		ZAHVALA
		Ob smrti naše drage
		ANE
		REMIC
		iz Šenčurja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani - sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, nam izrekli sožalje, podarili cvetje in jo spremili na zadnji poti. Hvala pevcem za pesmi slovesa in šenčur-skemu g. dekanu za poslovilni obred.		
		VSI NJENI
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša upokojena sodelavka iz Tovarne Profili in cevi
IVANA VIDIC
Od nje smo se poslovili v ponedeljek, 18. novembra 1991, ob 15. uri na pokopališču v Kranju.
DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega sina, bratca, nečaka in vnuka
SAŠIJA DRAGANA
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje in njegov prerani grob zasuli s cvetjem. Posebna hvala sestrama Branki in Olgi ter dr. Pešaicovi, za njihove obiske na domu in lajšanje bolečin. Hvala tudi pevcem in g. župniku.
VSI NJEGOVI
V SPOMIN
Življenju vzeli mladost je, kakor letu vzeti pomlad! ( Perikles)
SAŠU DRAGANU
učenci Iskre - srednje šole Kranj Učenci in učitelji Iskre - srednje šole Kranj
	V SPOMIN
	Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt Te vzela je prerano, a v srcih naših boš ostal. 26. novembra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš
	FRANC
	ZEVNIK
Vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, ste zanj darovali svete maše, prižigate sveče ter postojite ob preranem grobu, iskrena hvala.	
VSI NJEGOVI	
Orehek, novembra 1991	
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame
PAVLE LEBAR
se zahvaljujemo za izrečeno sožalje sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Hvala tudi g. župniku ter pevcem za zapete žalostinke.
ŽALUJOČI: sin Franci, hčerka Milena z družino in hčerka Vida
		
		ZAHVALA
		Ob smrti drage mame, stare
	iBf-'	mame, sestre in tete
		MARIJE
	1 y	SODNIK
		Murnove mame
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in pomoč. Posebej se zahvaljujemo inštitutu bolnišnice Golnik in Dr. Beleharju. Topla zahvala tudi TSD Iskra in Gradbincu Kranj. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za lepo petje.		
		VSI NJENI
Adergas, Kranj, Šenturška Gora, 15. novembra 1991		
OD PETKA DO TORKA
Slovenija in svet
Francija priznala slovenske potne liste
Seveda pa je še naprej potreben francoski vstopni vizum, ki ga je mogoče dobiti na najbližjih francoskih konzulatih v Benetkah in na Dunaju, ker je generalni konzulat v Zagrebu zaradi vojne zaprt.
Francija svoje odločitve ni hotelo obešati na veliki zvon. Zunanje in notranje ministrstvo sta sklep sprejeli že konec oktobra, vendar sta ga držali v precejšnji tajnosti. Državljani Slovenije, ki bodo s slovenskim potnim listom zaprosili za francoski vizum, bodo na konzulatu dobili posebne liste z vstopnim dovoljenjem, na osnovi katerega bodo lahko prestopili francosko mejo. Dovoljenje na osnovi slovenskih potnih listov bo veljalo samo za bivanje v Franciji do treh mesecev oziroma za turistična potovanja, za daljše bivanje ali za začasno nastanitev v Franciji pa bodo morali državljani Slovenije še naprej imeti jugoslovanski potni list.
Bo Slovenija izjema
Evropski parlament je sprejel konec preteklega tedna novo resolucijo o Jugoslaviji. Resolucija se zavzema za gospodarske ukrepe zoper Jugoslavijo oziroma proti tistim njenim delom, ki niso vpleteni v vojaški spopad in zagovarjajo mirno rešitev spora. V razpravi so bile izrečene kritike na račun nejasnih in premalo odločnih ukrepov zoper Jugoslavijo. Pomembno je stališče parlamentarne komisije za gospodarske odnose. Ta predlaga, da bi bila Slovenija pri ukrepih izjema, saj si ves čas konflikta prizadeva za obnovitev miru, kar 70 odstotkov slovenske trgovine pa je vezane na države Evropske skupnosti, zato naj bo Slovenija izvzeta iz paketa sankcij proti Jugoslaviji-
Obiski, sprejemi
Na povabilo predsednika slovenske skupščine in izvršnega svela dr. Franceta Bučarja in Lojzeta Peterleta prihaja na obisk v Slovenijo predsednik komisije za obrambo argentinskega senata dr. Horatio Felix Herrera Bravo. Argentinski gost bo obiskal tudi Hrvaško. Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je v Budimpešti srečal z madžarskimi politiki, ki so mu zagotovili, da je njihova država za priznanje Slovenije, sodeloval pa je tudi na srečanju ekonomistov. Slovenijo je včeraj obiskala delegacija severnoatlantske skupščine, ki je parlamentarno telo NATO pakta. Na daljši obisk v Nemčijo pa je odšla delegacija slovenskega ministrstva za znanost in tehnologijo pod vodstvom ministra dr. Petra Tanciga.
Novo Ruplovo popotovanje
Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je bil konec preteklega tedna v Strasbourgu, kjer se je pogovarjal s predsednikom mednarodne arbitražne komisije za Jugoslavijo Robertom Ba-dinterjem, političnim direktorjem Sveta Evrope Hansom Petrom Furrerjem in generalno sekretarko Sveta Evrope Catheri-ne Lalumiere. V nedeljo pa je slovenski zunanji minister dr. Rupel odpotoval v Združene države Amerike in Kanado. Razen z ameriškimi politiki in javnimi delavci se bo srečal tudi z novinarji, voditelji slovenskih društev v Združenih državah Amerike in Kanadi ter poslovneži.
Organizirana promocija Slovenije
Promocija države Slovenije je večplastna in interdisciplinarna zadeva. Najmanj, kar mora izvršni svet storiti, je to, da uskladi odnose in različne akcije med ministrstvi. To nalogo sem prevzel in jo trenutno usklajujem. Po moji oceni je razen našega še devet ministrstev, katerih delo je na področju promocije treba uskladiti, je dejal republiški minister za informiranje Jelko Kacin. Slovenija ima perspektivo, da se svetu predstavi kot urejena demokratična država, kot perspektivni partner in kot kulturni narod. Minister Kacin je povedal, daje ena od oblik promocije državna razstava Slovenije, ki bi morala biti sestavljena iz treh delov: iz kulturnozgodovinskega, njene sedanje osebne izkaznice in predstavitve njenih gospodarskih subjektov. • J. Košnjek
Večina je odločila
Poljanci poslej brez krajevnega praznika
Poljane, 25. novembra - Na včerajšnjem zboru krajanov krajevne skupnosti Poljane so navzoči sprejeli predlog sveta, da se krajevni praznik ukine. Doslej so Poljanci praznovali 19. decembra, obletnico poljanske vstaje.
Svet krajevne skupnosti, ki namerava finančno pomagati samo še dobrodelne prireditve, praznovanj s kakršnokoli vsebino pa ne odreka nikomur, je za mnenje o krajevnem prazniku vprašal ljudi. V anketi se jih je sicer 35 opredelilo, da praznik ostane, 29 jih je bilo za ukinitev, 17 pa za praznovanje ob drugi priložnosti. Svet krajevne skupnosti je seštel "jabolka in hruške" in ugotovil, da imajo predlogi za ukinitev in praznovanje ob drugi priložnosti večjo težo od predlog, da praznik ostane. Kljub temu je zboru krajanov ponudil odločitev vseh treh predlogov. Na včerajšnjem zboru so bili krajani domala enoglasni za ukinitev krajevnega praznika.
Na zboru so govorili tudi o preimenovanju štiriletne osnovne šole v Poljanah, ki nosi ime po borcu Rudolfu Robniku. Turistično društvo in delavci osnovne šole Ivana Tavčarja iz Gorenje vasi, katere podružnica je poljanska šola, so sicer predlagali poimenovanje po slikarju Ivetu Šubicu, ki je šoli zapustil veliko umetnino, fresko, vendar so se krajani opredelili za "nevtralno" ime: osnovna šola Poljane. • H. Jelovčan
Nakupovalni izlet na Koroško
Društvo upokojencev Kranj obvešča člane, ki niso dobili sedeža v avtobusu za nakupovalni izlet na Koroško, ki bo 5K. decembra, in so vpisani samo evidenčno, da bo zanje nakupovalni izlet na Koroško v ponedeljek, 2. decembra. Odpeljali se bodo ob 7. uri izpred kina Center v Kranju. V sredo, 27. , ali v petek, 29. novembra, naj pridejo vplačat stroške prevoza na sedež društva, Tomšičeva 4. Lahko pa bodo vplačali tudi ob odhodu avtobusa.
25. december je zadnji rok
Odločajo naj korenine
Tržič, 23. novembra - Demokratska stranka Tržiča je v torek organizirala razgovor na temo KAKO DO DRŽAVLJANSTVA RS. Razumeti je treba, da se ljudje o svojem državljanstvu v naših razmerah težko odločajo, zato naj se odločajo pač za državljanstvo, kjer se počutijo bolj zakoreninjene, je svetovala Nada Končina z UNZ Ljubljana. Vsak se pač mora odločiti sam.
1005, to je dve tretjini delav- ma bodočimi državami podpi-cev iz drugih republik, ki žive   sana konvencija o preprečeva-
in delajo v Tržiču, je že vložilo prošnjo za pridobitev slovenskega državljanstva na Odseku za notranje zadeve tržiškega matičnega urada, okrog petsto pa jih s prošnjo še odlaša. Razumeti je treba, da se je težko odločiti, je razlagal svoj problem v torek zvečer eden od njih, v Bosni je rojen, v Tržiču živi 20 let, tu sta rojena njegova otroka, ki se počutita povsem Slovenca. Morali bi jim dati daljši rok za odločitev ali pa jim vsem dopustiti dvojno državljanstvo. Vendar dvojna državljanstva so v svetu redka, je obrazložila. Nada Končina, kajti vse države ga omejujejo, kolikor se le da, ker vsaka država zahteva zase celega človeka, tudi kot vojaškega obveznika in podobno. Lahko bodo imeli trenutno dvojno državljanstvo, vendar le dotlej, dokler ne bo med sedanjimi jugoslovanskimi republikami oziro-
nju dvojnega državljanstva. Takrat se bo vsak moral dokončno odločiti.
25. december velja kot zadnji rok za pridobitev slovenskega državljanstva in sicer pod ugodnejšimi pogoji - trenutno je taksa za pridobitev odločbe za družino oziroma posameznika 600 tolarjev in 15 tolarjev takse na osebo za vlogo. Po 25. decembru bo taksa za odločbo veliko višja, obetajo 6.000 tolarjev na družino oziroma posameznika, ker se bo pač dvigovala z vrednostjo točke. Družina zaprosi za eno odločbo in za vsako osebo plača le po 15 tolarjev takse za vlogo, torej 4-članska družina plača trenutno na primer 660 tolarjev.
In kakšne dokumente mora imeti prosilec za slovensko državljanstvo? Rojstni list in potrdilo o dosedanjem državljanstvu. • D. Dolenc
Naklo - V nedeljo popoldne je bila v naklanski župnijski cerkvi tr*' dicionalna pevska revija cerkvenih zborov dekanije Kranj. Na revij1 je trinajst pevskih zborov predstavilo pevsko poustvarjalnost zad' njega časa. Na reviji so sodelovali tako odrasli, mladinski in otro; ški pevski zbori, vsega skupaj je nastopilo okoli 300 pevcev. Pevsj" nastop so zaključili s skupnim nastopom, ki ga je vodil prof. J0** Trošt. Foto: Jure Cigler
Počastitev pesnika Balantiča
Kamnik - Ta konec tedna se bo v kamniški občini zvrstilo več p11' reditev, na katerih bodo počastili spomin na dolgo zamolčani pesnika Franceta Balantiča. V četrtek, ob 18. uri bodo v razst2' višču odprli razstavo o življenju in delu Franceta Balantiča, °" tem pa bo tudi predavanje prof. Franceta Pibernika in recital B8' lantičevih pesmi. V petek, ob 18. uri bodo v razstavišču Veronik* predstavili novitete. Mohorjeve družbe o Francetu Balantiču $ zamolčani literaturi. V soboto, 30. novembra, pa bodo na Noveli trgu ob 17. uri pesniku, kamniškemu rojaku, odkrili spomeni^: Pred tem bo spominska maša v župnijski cerkvi, na Srednji R. Maistra pa slavnostna akademija.• L. M.
Denacionalizacija
Pričakujejo goro zahtevkov
S skupščine GTZ
Turistična društva v senci
Kranj, 23. novembra - Skupščina Gorenjske turistične zveze je še enkrat potrdila, da bi se morala ukvarjati predvsem z osnovno dejavnostjo, to je s turizmom, z razvojem turističnih društev, gospodarsko dejavnost pa osamosvojiti. - Zaradi nečistih računov pri osamosvajanju^komercialnega dela GTZ v Biro Gorenjska nadzorni odbor ni mogel podati popolnega finančnega poročila; sklicana bo izredna skupščina. Za predsednika GTZ je bil ponovno izvoljen Andrej Babic.
Čas je že, da se GTZ preneha ukvarjati sama s seboj in se posveti osnovnemu poslanstvu - širjenju mreže turističnih društev, jim nuditi vso pomoč, predstaviti Gorenjsko Evropi, spodbujati ljudi za turistično dejavnost ter ojačati promocij-sko-agencijsko dejavnost in dati še večji poudarek turističnemu podmladku, so poudarili poročevalci in delegati v svoji razpravi. Gospodarska dejavnost, ki je dosedaj preveč okupirala delavce in organe GTZ, naj se osamosvoji na primeren, pošten način. Z ustanovitvijo Biroja Gorenjska so, kot kaže, sredstva GTZ nekontrolirano prehajala na novoustanovljeno zasebno firmo. Na to je opozoril nadzorni odbor skupščine GTZ, ki ni mogel narediti popolnega poročila, kajti podatki so bili dosegljivi le do letošnjega polletja.
Skupščina GTZ, ki je prav zaradi dvomov in nejasnosti v odnosih med GTZ in Birojem Gorenjska potekala v precej razburjenem ozračju, je na sredini seji sprejela nov statut in izvolila nove organe: za predsednika GTZ je bil ponovno izvoljen Andrej Babic, za podpredsednika pa Janez Kuhar in Zdravko Črv. Novi upravni odbor šteje 13 članov. Stari nadzorni odbor bo za izredno sejo skupščine, naredil novo poročilo. Skupščina naj bi bila sklicana takoj, ko bosta poslovanje
Bahajski nauki v Kranju
Kranj, 25. novembra - V petek, 29. novembra, ob 19.30 uri bo v sobi 9 kranjske občinske skupščine predstavitev bahajske vere, ki je morda malo manj znana, v Ljubljani pa ima že kar veliko privržencev. Bahajska vera je ena izmed svetovnih religij, utemeljena v Perziji, v bahajski veri pa ni duhovnikov, ampak vsak vernik širi nauk. Bahajska vera priznava osnovne resnice in verske nazore, ki so jih učili utemeljitelji vseh velikih ver sveta. Značilnost vere je načrt za svetovno skupnost in svetovno kulturo, baha-ji pa verujejo v čudovito prihodnost človeštva.• D. S.
GTZ pregledala tudi SDK in UNZ in bo stari nadzorni odbor predložil novo, popolno poročilo o finančnem poslovanju GTZ do 20. novembra 1992. • D. Dolenc
Jesenice, Radovljic, Škofja Loka, 25. novembra - V tri gorenjske občine smo povprašali, kako ocenjujejo posledice sprejetega Zakona o denacionalizaciji. Na Jesenicah so doslej zbrali 450 popolnih ali nepopolnih zahtevkov za vrnitev premoženja, ki so jih pred sprejemom zakona zbirali kot priglasitve na posebnem obrazcu, da bi dobili približno sliko stanja. V Radovljici je bilo takih zahtevkov 193, v Škofji Loki pa okroglo 300.
V jeseniški občini so med večjimi objekti, ki so bili po vojni nacionalizirani, hotel Triglav v Mojstrani, hoteli Razor, Slavec in Erika v Kranjski Gori, podko-renski hotel Vitranc, Lip Mojstrana, jeseniška hotela Pošta in
Koratan itd. V Radovljici so Icj? vloge za denacionalizacijo pop? ne, vračilo nekdanjega prem o* nja zahtevajo bivši lastniki gost ne Vrba v Radovljici, ene od r* dovljiških trgovin in prostora nC kdanje Merkurjeve trgovine Linhartovem trgu. Med upra^' čenči, ki so v Radovljici vloz' zahtevke, je približno deseti"., tujcev. V Škofji Loki pa nekdaj lastniki oziroma njihovi ded' zahtevajo vrnitev svojih neko njih nepremičnin, med kateri"1, so Livarna, stara Odeja, Predil11 ca na Trati, relativno malo paJ zahtevkov  za  vračilo krneč* zemlje. V občini je namreč vecj del kmetijskih zemljišč že v Z? sebni lasti, kajti le 4 odstotke J družbenih. # D.   S., C. Z., H-J
Vse male in velike otroke vabiva, da naju obiščete od 30. novembra do 4. decembra v MERKURJEVI PRAVLJIČNI DEŽELI na Gorenjskem sejmu. Skupaj bomo gledali risanke, se sladkali, vsako popoldne pa nas bodo zabavali:
• Neca Falk in Mačja godba
v soboto, 30. novembra, ob 17. uri, t Spidi & Gogi (Čudežna polja)
v nedeljo, 1. decembra, ob 15. uri in ob 17. uri,
• Romana Krajnčan
v ponedeljek, 2. decembra, ob 17. uri,
• Desa, Jos in Vlado Kreslin
v torek, 3. decembra, ob 17. uri,
• Romana Krajnčan v sredo, 4. decembra, ob 17. uri.
Zagotovo pridite!    Janko in Metka
MERKUR