Največji v Zdraiwh driavah VflUtttVMldO - . Za pol i«tt • • • • Za N«w York cdo leto celo leto Th* My List slovenskih .delavci rAmeriki tke United States. raTLgal HoKdaya. 75.000 TJU^&TO«: OOJtTLAVDT 367« lotartd m ttooad Matt t, September 2L 1908, at the Poet Office a* New York. R. Y.f nsSar Act of Congrees of Mareh 3, 1879. TSLKTOH: OOftTLJJfD? S87« MO. 195. — fiTBV. 195. NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 20, 1926. — PETEK, 20. AVGUSTA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXTV PRIČETEK PREMOGARSKIH POGAJANJ V ANGLIJI Včeraj to it pričela v Londonu pogajanja za u-ravnavo premogarske stavke. — Stavkarski komite j ni izgubil nobenega časa, d& določi sestanek z delodajalci. — Pričakovati je konca blokade. .. S' ' 1 I ANGLGESKI IN AMERIŠKI UNIJSKI VODITELJI LONDON, Anglija, 19. avgusta. — Današnji dan pomenja najbrž pričetek konca premogarske stavke, ki traja sedaj že šestnajsti teden. Kakorhitro je dobil izvrševalni komitej premogarske federacije na zborovanju delegatov prosto roko, je stopil takoj v stik z oficijelno organizacijo lastnikov premogovnikov ter predlagal sestanek v namenu, da se poišče skupni temelj, na katerem bi lahko sklenili uravnavo. Sestanek je bil določen na danes popoldne ob poltreh. Akcija Cooka, tajnika federacije in njegovih tovarišev je povzročila nekaj presenečenja, kajti domnevali so, da bo izvrševalni komitej premogarske federacije najprej obiskal ministr. predsednika Baldwina ter predloge, naj skuša on prirediti konferenco med zastopniki premogarjev ter zastopniki lastnikov. Ministrski predsednik se je vrnil včeraj v London iz svojega poletnega bivališča v Worcestershire. IJdeležil pa se je te sestanka kabinetnega premogovnega komiteja, kajti Cook in drugi voditelji premogarjev so sklenili, da je najhitrejša pot najboljša pot, da se odredi razprave z lastniki. FJo ostrih kritikah Cooka in drugih ekstremistov njih zadnjo potezo v splošnem razlagajo tako, da se prav dobro zavedajo velikega nezadovoljstva med stavkarji in da bi nad vse radi sklenili urav-havo, še predno bi bila njih avtoriteta resno ali-ce-lo usodepolno izpodkopana. V zadnjem času je bilo opaziti nebroj znakov, da je velika večina stavkujočih premogarjev izmučena in sita stavke. Ce bi se voditelji postavili proti temu razpoloženju v vrstah premogarjev, bi se mogoče popolnoma izjalovila avtoriteta, katero so dosedaj izvajali. Vedno rastoča tendenca-med stavkarji, da se uveljavi distriktne dogovore z lastniki, mesto narodnih dogovorov, za katere se poteza j o voditelji stavke, bi dovedla brez dvoma do kpnea stavke brez ozira na voditelje in proti njih izrecni volji. Cook in njegovi tovariši so videli to vnaprej. Potem ko'so dobili včeraj proste roke za pogajanja, niso izgubili nobenega časa, da se posluž.ij& te polnomoči. Življenski stroški skrčeni v Franciji. Režim črnega kruha je bil v Franciji razširjen. Kabinet razpravlja o dolgem seznamu na-daljnih omejitev, d a zniža življenske stroške. BERLIN'. Nemčija, 19. avgrusta. Danes je postalo znano, da bodo nemške tvrdke postavile stroje v veliko število rovov donskepa premopovnega trusta, največje premogovne družbe v južni Ru-siji. ^____Dosti dogovorov je bilo že skle- Prel par tedni je dospel v Ameriko Ben Tillett clan an- j njenih med nemškimi tvrdkami, gleškega unijskega kongresa ter naprosil ameriške majnarje, |pred vsem Kruppom v Essenu, Nemčija izdeluje stroje za Rusijo. V donskem ozeml ju bodo rabili nemške stroje. Sovjetski trust je sklenil kontrakt s Kruppom in drugimi tvrdkami.— Razburjenje radi pogajanj. PREDLOGI MEHIŠKIH ŠKOFOV Mehiški škofje so naprosili Callesa, naj suspendira postave, dokler se ne sestane kongres. — Škofje trdijo, da so odredbe in ustava proti volji naroda. — Razveljavi jen je cerkvenih postav edina pc& k miru. naj pomagajo svojim angles kim tovarišem. Na desni je William Green, predsednik Ame riške Delavske Federacije. Mati usmrtila 3 otroke in sebe. Mater in tri otroke so našli obešene v angleški vasi. — Bila je že dalj časa ločena od svojega moža. , PARIZ, Francija, 19. avgusta. Ministrski predsednik Poincare, ki se je vrnil včeraj v Pariz, je predsedoval sestanku kabineta, ki je razpravljal o odredbaK, kojih namen je skrčiti stroške v Franciji. Življenski stroški se namreč niso znižali z ojafenjem franka. Posebna odredba kabineta bo prisilila Francoze, da ne bodo smeli zavživati belega kruha pred koncem leta 1927, kajti zadnji dekret, ki določa primešanje desetih odstotkov drugih žitnih vrst k pšenični moki je bila razširjena do konca prihodnjega leta. Na-daljni koraki bodo vprizorjeni, da ne odpravi potrebo velikih uvažanj pšenice, ki bi bila sicer po- trebn« r.di vrnemo MŽA V AH. francoskega pridelka pšenice v tekočem letu. Kabinet bo imel nadaljni sestanek in v petek bo najbrž objav-fjen dolg seznam javnih omejitev Posebne napore bodo vprizorili. da preprečijo špekulacijo z živili posebno pa s pšenico. Razprave glede francoskega dolga v Ameriki so dobile dosti milejši ton in od vlade inšpiri-rano časopisje priporoča ratifikacijo Berengerjeve pogodbe, z iz-'jemo lista Figaro, ki se sicer rav-, zema za ratifikacijo, a z reservai cijo, ki bi vsebovala ekvivalenti varnostne klavzule. Poslanec Outrey iz Končineine je stavil predlog, naj da Francija' Amerikancem na razpolago 'deset milijonov hektarjev v Indokini za proizvajanje gumija. Rekel je, da je podnebje popolnoma primerno za gumijske plantaže ter je prepričan, da bi bila to dobra kupčija za Amerikance, ki bi lahko postali v enem desetletju neodvisni od angleških in nizozemskih £alog surovega gumija. LONDON, Anglija, 19. avgusta. -— Strašna tragedija se je za-vršila v Patmore Heads, Herefordshire. Ko so sosedje vdrli v majhno hišo, imenovano "Chez Nous" (Pri nas doma), so našli štiri prebivalce te hiše, mater in tri otroke, viseče s kljuk v zadnji sobi hiSe. Mati je bila neka Mrs. Halse, zelo izobražena Ženska finega obnašanja in stara kakih petdeset let. Njeni otroci, deček in dve deklici, ki so bili vsi skrajno micne zunanjosti, so bili stari trinajst let, dvanajst in pet. Poklicani zdravnik je rekel, da so bili vsi štirje mrtvi že več dni. Mrs. Halse je bila že dolgo vr-stp let ločena od svojega moža, dobrostoječega trgovca v Newton Abbott. Na mizi so našli tri pisma, kojih eno je naslovil^ Mrs. Halse na coronerja. Pri inkvestu je pričal njen mož, da ni videl svoje žene od leta 1919 naprej in da sploh ni vedel za tretjega otroka, Pattv-a. Na temelju ločitvenega povelja j* dajal ženi denar za njene lastne potrebe ter oba otroka. Povelje je vključevalo določbo, da ima pravico, kakorhitro bosta postala oba otroka'stara devet let, pozvati svojo ženo, da mu pošlje o-ba otroka vsako leto za en mesec. V tekočem letu ji je prvikrat pisal ter prosil za otroka. Določil je dan ter poslal denar za potovanje. Coroner je pripomnil, da je bilo na temelju zavarovalne police, katero so našli v hiši, najmlajše dete rojeno leta 1921, dočim je bil Halse ločen od svoje ž?ne že" leta 1919. . . — Jasno je, ;—■. je dostavil, — da bi mu oba starejša otroka pripovedovala o tnlajši sestri, ko bi prišla k očetu. Vse kaže, da je bil to motiv za to strašno dejaVije. Osem Amerikancev poškodovanih pri zrakoplovni vožnji. En Amerikanec je bil libit in številni nadaljni so bili ranjeni tekom aeroplanske nesreče v Angliji. — Nesreča je zadela francoski potniški aeroplan po poletu preko kanala. LONDON, Anglija. 19. avgusta. Amerikanec Robert Blaney iz Bostona in Italjan Viga Rizzi, vodja londonskega kltibrf, sfa bila ubita, sedem Amerikancev je pa bilo ranjenih, večinoma težko, ko je bil francoski potniški aeroplan, ki vozj iz Pariza v London, v gosti megli pri Aldington, County Kent, prisiljen pristati ter je zadel ob tla. Aeroplan je imel razven pilota in mehanika trinajst gostov na krovu. Aeroplan je "bil tipa Gaieb, ki je stal v redni kanalski zračni službi med Le Bourget^ Francija ter Crovdon, Anglija. Francoski pilot de Liske je med težko ranjenimi. Štiri ženske in pet moških so prevedli v bolnico v Folkstone, kjer se glasilo, da se nahajajo v kritičnem položaju. V nekaterih slučajih so bile potrebne težke o-peracije. Le dve osebi sta ušli težkim po škodbam ter sta mogli potovati naprej v London. Eden teh n> znan, drugi pa je baje lord Nor revs, vnuk Earla iz Abington. ter ruskim premogovnim trustom. Na temelju teh kontraktov bodo nemške tvrdke navrtale nove rove in postavile stroje. Komisija nemških rudniških in-žinirjev, ki predstavljajo Kruppo-ve in druge naprave, se je ravnokar vrnila iz Rusije, kjer je naj-najprej preiskala rove, predno so bili sklenjeni dogovori. R. B. Rechling, ravnatelj trgovske zbornice v Essenu, je izjavil, da so nemški stroji prav posebno prikladni za premogovnike v donskem okraju, ker so skladi premoga v Ruhr okraju in v donskem premogovnem okraju približno isti. PARIZ, Francija, 19. avgusta. Veliko razburjenje je opaziti tukaj vspričo možnosti vrnitve ozemelj Eupen in Malmedv. Glede tega se vrše sedaj pogajanja med nemčijo in Belgijo. Kot ceno navajajo svoto 300 milijonov dolarjev. - Belgija, ki nujno potrebuje denarja za Stabiliziranje svoje valute, je baje zelo naklonjena tozadevni nemški ponudbi. Belgijska vlada je mnenja, da je to o-zemlje predvsem strategične važnosti, da pa je za Belgijo manjšega pomena na temelju Loearno dogovorov, ki jamčijo Belgiji mejo. Oficijelno ni zavzela francoska vlada še nobenega stališča, a francoski diplomati in politiki so odločno proti temu, da bi dobiia obe ozemlji Nemčija. SO JAKI, NAROČAJTE ?E HA GLAS 3TA&ODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDft. Nemčija pospešuje turi-stevski promet. Preprečen beg. CHICAGO, 111., 17. avgusta. — Trije jetniki v tukajšnji okrajni jetnisniei so prepilili železne droge v svojih celicah ter pobili nekega paznika, a neki nadaljni paznik jim je zabranil beg ter jih opravil nazaj v Celice. Trojica, ki je skušala pobegniti- je obstajala iz Daniela, Mc-Geoghana in Miget Fernikesa, ki {pričakujeta oba nsmreenja ter M. 'Hi MEXICO CITY, Mehika, 19. avgusta. — Katoliški episkopat, poslujoč potom nadškofa Mora y del Rio ter škofa Diaza, je pričel z definitivnimi mirovnimi pogajanji s predsednikom Callesom. V imenu ne le katoliškega svečeništva, temveč tudi v imenu vseh. lojalniH mehiškiK katolikov, so predložili načelniki cerkve prošnjo za uravnavo konflikta med cerkvijo in državo, povzročenega vsled zadnjih vladnih verskih regulacij. Škofje izjavljajo, da iščejo rešitev spora ne le v namenu, da dobe nazaj pravice cerkve, temveč tudi radi splošnega miru naroda. Voditelj cerkve so informirali predsednika, da soglaša njih prošnja z njegovimi idejami. Vsled tega prosijo predsednika Callesa, naj se posluži svoje avtoritete, dokler se ne amendira ustave ter razveljavi postav, ki so provocirale konflikt. Odgovor predsednika Callesa na poslanico škofov ni bil še objavljen, in opaziti tudi ni nobenega znaka, kakšen bo. Akcija škofov je popolnoma presenetila mehiško glavno mesto in ves narod. Skof Diaz poudarja, da ni stavila cerkev nobenega predloga, da se sklene kompromis, temveč da skuša dobiti le zajamčen je pravic, katere je priznal predsednik Carranza in katere sta sprejela tudi de la Huerta in Obregon. Episkopat je bil preplavljen s sporočili iz vseh delov latinske Amerike in iz Združenih držav, naj vztraja trdno na svojem stališču in vsled tega je vlada presenečena, da so pričeli v palači nadškofa z gibanjem za mir, kljub splošnim 'zagotovilom podpore in simpatij. V pismu škofov je rečeno, da bi ne mogla biti nobena stvar bolj neupravičena kot obdolžitev, da se je duhovništvo uprlo postavam. Mladiči terorizirali mesto v Coloradu. Proces proti članom obrežne straže. BEACH HAVEN, N. J.. 19. av-gusta\ — Za zaklenjinimi durmi razpravlja sedaj sodišče o obtožbah proti sedmim članom obrežne straže, katere se dolži, da so pu-'ter jima odvela denar stili izkrcati žganje proti odkup- vrednostne predmete. PUEBLO, Colo., 19. avgusta. — Dva mlada bandita, Forest Gon ee, star 18 let in njegov brat Le slie, star 14 let, sta tako terorizirala prebivalce Rye, Colo., poletno bivališče v bližini tukajšnjega kraja, da so številni zaprli svoja bivališča in da bodo ostali v Pueblo, dokler ne bosta begunca prijeta. Dečka sta vprizorila predvčerajšnjem drzen roparski napad Y. M. C. A. taborišče. S pištolama v roki sta oropala člane tabovišca in druge oba mladiča v ozek kanjon v bližini Rye. Dečka sta ušla iz nekega kazenskega zavoda v Colorado. Njuna mati je dospela včeraj iz Garden City, da ju pomaga iskati. m ni. Oborožena posa je zasledovala katastrofo. Velika železniška nesre-ca v INemciji. BERLIN, Nemčija, 19. avgusta. Najmanj sedem ljudi, med njimi pet potnikov, je bilo ubitih in številni nadaljni so bili ranjeni, ko je skočil iz tira Berlin-Kolin br-zovlak v bližini Lehrte. ' Policija poroča, da je neka dosedaj nepoznana oseba omajala tračnice v namenu, da povzroči BERLIN, Nemčija, 19. avgusta Amerikanci, ki prihajajo v Nem čijo, z zapada, ne potrebujejo od sedaj naprej pa do oktobra nobe Jiesra nemškega vizeja v svojem pothem listu, če je razvidno, da je nameraval potnik pri svojem izkrcanju v Evropi obiskati Nemčijo. >!- . Odredbo je izdala vlada, da pospeši furistovski promet. t—- Petnajstletni obsojen na smrt. WELCH, W. Va., 19. avgusta. Porota je spoznala petnajstletnega dečka, Adamsa Buress krivim napada lia neko devetletno deklico, nakar ga je sodnik Strotbers obsodil na'smrt na vešalih. Porota se je posvetovala le pet minut. Zaman je zagotavljal zagovornik dečka, da ni slednji duševno i»or- StuartjL, ki je nptoričen *Jo«rilee.malenin da je še tako mlad. S e z n a m To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega Ali kanadskega denarja nam je tr -w - ** vam GLAS NAHODA, 20. AUG. 1926 >1 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) opis Owned and Published by . BLOYENIC PUBLISHING COMPANT (A Corporation) Frank Qakaer, president. Louis Benedik, treasurer. PIao* of hufiaepi of the corporation and addressee of aboce office«: 82 Cortlandt Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NABODA "Voice of the People' leaned Every Day Except Sundays and Holidayt. Ea eelo leto velja list §a Ameriko t« Kanado________________$6.00 Ea pol leta______________$3.00 Ea četrt leta_____________$1.50 Za New York ea celo leto $7.00 Za pol leta ..._________________$3.50 Za inozemstvo ea celo leto__$7.00 Za pol leta_________________$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Qlas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov. Dcpici bres podpisa in osebnosti se ne pršobčujejo. Denar naj se blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje ______najdemo naslovnika. "GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876* SREČNA ITALIJA Marsikoga bo osupnik gornji naslov. In po pravici, kajti Italija ne zasluži nobenega zavidanja, posebno izza časa, ko jo Mussolini komandir a, Mussolini je zatrl vse radikalno delavsko gibanje. V Italiji nima razen italijanščine noben drugi jezik veljave. y Italiji se ne sme vršiti nobena prireditev brez izrecnega dovoljenja fašistovske oblasti. Če italijanska vlada vnaprej ve, da pri volitvah ne bo dobila potrebne večine, enostavno ne razpiše volitev. Italijanskemu trgovcu, ki ni član fašistovske stranke, je obstoj nemogoč. Mussolini je izdal povelje, da morajo Italijani jesti črn kruh, dokler se ne bo znižal uvoz pšenice. Mussolini je vrhovni poveljnik nad mornarico in armado, nad kraljem, princi in parlamentom, nad pisano in tiskano besedo in sploh nad vsem kar more priti v Italiji do izraza. Nesrečna Italija____ Nekateri Amerikanei pa kljub temu smatrajo za srečno to deželo. Zato, ker je v Italiji vsepovsod naprodaj za majhen denar izbomo vino, dobro pivo in pristno žganje. .Vse te dobrote lahko človek uživa brez posebnega fašistovskega dovoljenja. Belo Moste, Slovenija. Prvega avgusta se je vršilo v Kranju odkritje spomenika kralju Petru I. in sicer na najsloves-nejši način. Četudi je bilo nebo prevlečeno s črnimi oblaki, je bila udeležba vseeno opromna. Dopoldanski vlaki, redni in posebni iz Ljubljane, Jesenic, Tržiča itd. so pripeljali na tisoče ppsetnikov. Kazim tega so bile občinske in okrajne ceste, ki vodijo v Kranj; polne različnih vozil. Jaz sem se pripeljal z jutraš-njim vlakom,, katerj je prišel ob poldesctih v Kranj. Na kolodvoru stala so različna društva kakor Sokoli, Orli, požarni brain-bovci s svojimi zastavami. Začelo je malo pršiti in izgledalo je, d? bo dež slavnost uničil. Krenil sen čez most. pred katrirn so stali št i ri orožniki z nasajenimi bajoneti (Ker je inoste lep, so se menda ba li, da ga kdo odnese). Prva moji' in moje žene pot je bila. da sv*1 se oglasila pri starem Joštarju s katerim sva se pozdravila in po tem odšla na slavnostni prostor Prijetno je bilo videti, tla v me stn samem, ki se je bilo odelo z; to svečanost v slavnostno obleko ni bilo orožnikov z nasajenimi ba joneti. pač pa so vzdrževali red domači požarni branibovei in o režniki brez pušk ter jako vljud no opominjali občinstvo na red. Prišedši na slavnostni prostor izkazal sem se odboru kot poročevalec Glas Naroda, nakar sem bil predstavljen drugim poročevalcem, med katerimi je bila tudi gospodična Stanojcvič, poročevalki beogradske "Pravde". Bili smo v neposredni bližini spomenika in krasno okinčanega kraljevskega paviljona in obširne tribune za tante. Nekoliko po enajsti uri se je za čelo jasniti. Zavladalo je med mnogobrojnimi posetniki boljše razpoloženje. Lepe uniforme navzočih aktivnih in rezervnih oficirjev so prišlo bolj v veljavo, tudi se ni bilo več bati, da bi se ei- Novice iz Slovenije. SPOMENIKI V precej vinjenem stanju in začel razgrajati. Nadlegoval je .sprva Čuden dečko polaganje vencev občin, društev, je brezposelni invaHd bVez stalne_ zvez m drugih korporaeu s P™- ga fcvališča Anton Timpran. primernimi govori. stQjen v Dobrno pri Celju že Zastopnikom razpuščene Orju- pred ,etom dni ga je jc, v ne ni bil dovoljen dostop na pro-' lnžbo kot hlapca ceIjski trpovec stor v bližini spomenika, vendar j ^ik'nr. a ffa jc moral vsled se je enemu izmed Orjunašev, ki rabnogti odpustiti. V torek 3. se jih ie v velikem številu v civi-i . ... 4 . i avgusta po osmin zvečer se je po- lu udeležilo slavnosti posrečilo, j , t> -i 1 J javil pred llavmkarjevo trgovino priti v bližino spomenika, v rgel je zelen vence z državno troboj-nieo in črnim trakom k vnožju spomenika z vzklikom "Razpušče-na Orju na — Petru Mrkonjiču". Orjunašev se je zbralo veliko število za kordonom ognjegaseev in orožnikov ob levi strani Narodnega doma. Med njimi sem zagledal tudi v Ameriki dobro znanega soborilca Petra I. 7ti let starega Aleksandra Tomana. Opomnil sem ga, da bi njemu kot edino še živečemu slovenskemu vstašu iz eta 1S76 in 1877 pod poveljstvom Petra Prvega, postajalo ravno danes častno mesto, odgovoril mi je: "Kaj pa hočeš, saj veš, da sem star revolucij onar". Po dokončanem polaganju ven-•ev se je zahvalil kralj za njemu in njegovemu domu prirejene o-vacije, poudarjajoč, da se mora delo za osvobojen je očetnjave nadaljevati in da upa in je u ver jen. da hočemo izvesti to veliko narodno nalogo. Vršilo se je pot eni defiliranje vojske in društev, nakar sta kralj in kraljica vpisala svoji imeni v — V Radečah je umrla v visoki starosti !)0 let, Ana Gmeiner, roj. Galler. — .V Ljubljani je preminula Frančiška Jeelj, rojena Lončar. — - Na porodu je umrla v Novem Vodmatu Miei Ž*iidaršič, roj. Skodič. Slepar. eter Zgaga Naš Dim! Moj Bog. skoro bi bil pozabil nanj. Pa ine je neka rojakinja o-pozorila na zadnjo številko. Naš Dim je jako poučen in za-i baven list. Objavlja tudi nasvete za hišo in dom. Ker so nekatere tereijalke na- Preteklo leto je vložil na mari- ročene nanj, jim sksuša ugoditi z borsko policijo češki "trgovec", raznimi nasveti, pasante, zmerjal in pretil Ravni- AVeiner pritožbo, da je bil na po-1 Toda nasvet, ki ga je objavil karjn ler dejansko brez vsakega povoda napadel dr. Dereanija. Slednji je videl, da ima opraviti s pijancem in se mu je umaknil v Vodnikovo ulico. Timpran mu je sledil, ponovno napadel zdravnika in ga vrgel na tla. Poklicani stražniki so imeli s surovežem precej o p ca vi ti, predno so sra spravili na varno. Pri tej priliki j ljufije aretiran in se je pri tej se je publika, povečini celjska priliki pokazalo, da so bile tudi nemškutarija, napram službo iz- njegove svoječasne navedbe, da vršujočim stražnikom precej ne-j mu je bilo ukradenih 25,000 do-kvalifieirano obnašala. Policijski larjev popolnoma izmišljene, stražniki so vršili le svojo dolž- tu iz Špilja do Rakeka okraden v Številki, najbrž ne spada in mu je izginilo 25,000 dolarjev. v ta register. Takrat je izjavil, da je celo pot ^nsvet se glasi dobesedno ta-spal in opazili tatvino šele, ko se je prebudil. j e se U°če teliea pojati. se pri- Policija je že takrat močno su- Poroča, da jo privežeš poleg bi-mila o resničnosti njegovih izpo- ka- Sv«'že mleko krave, ki s«- povedi. te dni pa je dospela vest, Ja< nf*ki d"bro sredstvo, da se da je bil Werner radi njegove go- k prisili". nost. ako so hoteli surovega pijanca. pa naj si bo tudi invalid, na primeren način podučiti, da obstojajo tudi zanj isti zakoni kakor za druge državljane. Aretacija bivšega orožnika. V trboveljski kolodvorski čakalnici je bil aretiran 28-letni Jožef Iladolin. bivši orožnik. Nekemu potniku i/. Ljubljane je na-namreč izginil paket. Ko so v ča- snominsko knjigo mesta Kranj in , - - " - ! „ 1 J ^ - kalnici napravili preiskavo, so na- se i»o kratkem razgovoru z raz- ... „ .. . . , - u j»p _ leteli orožniki na mladega moža. ličnimi reprezentati med burnimi ki je držal v rokah sumljiv paket. ovacijami in sviranjenu ; v katerclI1 so našli (1va zavoja uti- himne vrnila na Bled. hotapljenc svile. Orožniki so v ne- Spored je bil okoli pol ene kon- y. starem kraju je izbruhnila nekaka epedimija — epidemija postavljanja spomenikov. Ze pred vojno smo bili Slovenci precej obdarjeni s to nadlogo, po vojni pa nastaja spomenik za spomenikom Ha čast več ali manj slavnim možem. Razpisanih je najmanj petnajst javnih kolekt: za spomenik škofu Slomšku, profesorju Jersinovieu, slikarju Groharju, pisatelju Cankarju, pesniku Kosovelu itd. Te dni so razkrili spomenik dr. Razlagu, jezikoslovcu Miklošiču in srbskemu kralju. Program pa še ni zaključen. Se par odkritij je na vrsti v bližnji bodočnosti. Lepo in pravilno je, da se narod spominja svojih zaslužnih mož. Mrzel kamen ali bron sta pa le slab izraz ljubezni in spoštovanja. Nafci zaslužni možje so si sami postavili neminljive spomenike s svojimi deli in umotvori. Poleg tega pa stane kamnit ali bronast spomenik, če je količkaj dobro izdelan, par deset tisočakov. In ko človek eita poročila, se mu zdi da "narodni, j . ... ' . -i i t- i. ti . iljantnem govoru je slavil zasluge delavci postavljajo spomenike bolj zastran veselic, ki a Petra L Osvobodite0, Ju_ se vrše ob takih prilikah, kot pa zastran spoštovanja in ljubezni do pokojnega duševnega velikana. n . i j i. i i« Podelitev častnega rac- icanstva. JKot tje ixjavil sodnik Oberwa-gtf^ predsednik združenih nemških, drtiitev v New Yorku, bo iz- rožil župan Walker pri sprejemu " • jf • katerega prirede občinske oblasti Misa Gertrudi Ederle, ki je pre-tfml* Ao«lf«ki kanal, pismo, bo podeljevalo pogumni deklici ro New Torta, bo najbrž dospela "Se- can. Šla sva z ženo na kosilo k -Jo-1 star ju, a žalibojr bili so vsi pro-' stori zasedeni. Priljuden stari Jostar, 'oče jr. Benedika, nama je odkazal privatno sobo v prvem nadstropju; kjer sva se z dobrim kosilom in izbornim cvičkom o-krepeala in se potem podala k ljudski veselici v Narodnem domu. Priznati se mora odboru, da je bilo vsejra v obolici,-napaka je lindri, od katerih so bili nekateri. samo ena, da ni nudil obšir-še iz minister Bachove dobe, Ul vrt Okoli Narodnega doma ni-(1854) zmočili. Closedirne v 'sa-'kakc sence, a na drugo stran je Ionskih' narodnih nošah so se o nekega državno himno, častna četa voja- j dru^a> ki je posečal tam gim-kov je med rezkimi vojaškimi po-j nazij0 vidim, da ste bili tam sa-vclji izkazovala svoj pozdrav. ; mo najboljSi'\ p0mignil mi je pri Kral je bil oblečen v general- tem z očesom »in se nasmejal. Miško uniformo, kraljica je pa jako j s]jn) ^ da je tjsti, katerega je sta-Ijuhko izgletlala v slovenski na- j rj 0(-.ka mislil, v New Yorku, ne znancu spoznali Iladolina iz Hrastnika. Njegov paket pa ni bil v nobeni zvezi z onim. ki je izginil. Zgolj nenavadnemu slučaju je pripisovati,. da je bil Iladolin. ki je znan tihotapec s svilo, ponovno zasa-čen. Smrtna kosa. V Dupljah pri Kranju je umrl rodni noši z zlatovezeno avbo na glavi. • Častna dvorna dama gospa Franja Tavčarjeva, minister lV-rič, veliki župan Baltic in župan Pire z odborniki občinskega sveta dr. Sabovcm, Fockom in ravnateljem Sircem so sprejeli kralja in kraljico in ju spremili na nujna prostora na paviljonu. Nato je stopil na governiški oder predsednik odbora za postavitev Spomenika g. M. Fock.. V bri- rengaria" v New York ter bo slovesno sprejeta v City Hall. BISESINGEN, Nemčija, 18. avgusta- — Gertruda Ederle, ki je preplavala Angleški kanal, se je poslovila tukaj od svoje stare matere ter drugih sorodnikov, ka*e-re je obiskal^ v tej majhni svab-ski vasi. .» Njeno odpotovanje je bilo brez dvoma bolj učinkovito kot pa njen prigod- , , Stari materi je obljubila, da .se bo zagotovo vrnila prihodnje le* to, ob easu, ko bodo cvetele češ- goslovanov ter poudarjal, naj bo spominek, kateri bo danes odkrit viden znak. da čaka onstran ju-goslovenskih mej — (Primorje, Istra) — na stotisoče naših krvnih bratov osvobojenja izpod tujega jarma. Na poziv govornika padla je zavesa med slavoklici tisočere mhožice, zvoki državne "himne in častno salvo vajaštva. Repi moram, da so vojaki izvrstno, streljali, četpdi bo mogo: če kdo temu oporekel, rekoč, da za mene je vse dobro, ker sem navajen na salve novomeških "purgarjev",................. V imenu mestne občine je prev-zel nato župan g. Pire spominek v svojo oskrbo. Za tem se je pričalo vem !»a za gotovo. Naj opišem še nekoliko spominek. Spominek, kateri je postavljen pred novim Narodnim domom je delo domačega umetnika Tincta Kosa. Štiri metre visok obelisk stoji na arhitektonskem postavku. Na vrhu je orel iz na-brezins'kega marmorja. Pred obeliskom je simbolična figura 'Osvobojenja*, na njem pa podoba kralja Petra I. portretu i relief v profilu. Potrebovalo se je za kip iu relief .100 kg brona. Tlila je kip "Strojna tovarna in livarna" v Ljublja-nir Lahko se reče, da se mojstersko delo samo sebe hvali in da Jugoslavija tudi glede u-metriiških del ni zadnja. Joža. Težka nesreča pri falski elektrarni. Tedni se je pripetila v poslopju falske elektrarne težka nesreča. ki bi skoro zahtevala življenje ohratovodje Oriesslerja. Obratovo dja je hotel splezati po klinih dolbino pri turbini. Pri ten« se je preslabo oprijel in je omahnil v ilobočino. Padel je skoro 8 metrov globoko na cementna tla. Ker je padel na noge. si je zdro-' bil na stopalih obeli oo«jr kosti, poleg trsra pa j«* še dobil poškod-f be po telesu. Prvo pomoč je nudil ranjencu primarij dr. Mat ko, ki Predsednik kraljevskega vseučilišča za medicino v Edinburgu mora biti jako naštudiran človek. Bavi se z vsemi mogočimi rečmi ter prihaja na dan z odkrit ji, i ki presenečajo svet. j Zadnjič je naprimer to-lr po-gruntal: I — Ako vzamemo tisoč poročenih moških in tiso«" samcev ter jih , natančno zdravniško preiščemo, pridemo do zaključka, da j«' v ti-soču poročenih moških trideset slaboumnih, v tisoču samcev pa petinsedemdeset. Iz lega sledi, da so samci dosti bolj nagnjeni k slaboumnost kot pa poročeni možje. — Hm. — bi rekel človek ter zmajal z irlavo. — Ej, samci niso tako neumni, kot pravi tisti an-je poškodovanca tudi fotografiral 1>rofcsor z roentgenom. Težko poškodovanega Oriesslerja so prepeljali v graško bolnico. Beg iz umobolnice. T z državne umobolnice na Studencu sta pobegnila umobolni Fr. * - Živel je stari Amerikanec. ki je imel posebno maroto za vsakovrstne fajfe. V njegovi sobi je viselo po stenah nad petdeset fajf, malih, velikih. pri prost ill in lepo ir.rezlja- Cirjak. star 2l> let. ki je gluhonem! nih _ mmy ter 38-letni umobolni bajtar Gre-, ,n n;jjr;|j-e j,. z vsakomur go -or Turnšek. iz Smoltna nad . ft kj|j. tobaku jn fajfah Skofjo Loko. Oba sta bila obleče-] j,- pa take nasvete: v visoki starosti 87 let Janez Ver- n;l v bolniško obleko, prvi je bil j dir, posestnik in trgovec p. d. Pe-' «*elo bos. Turnšek je že enkrat pose je "skrival na — Nova fajfa ni za nič. Naj-' j prej mora biti obžgana in okaje-trove. S pokojnikom je lejrel v begnil. Podnevi se je skrival 115,1 IU] (^b/geš jn pa najlažje tako. da grob eden zadnjih nekdanjih ti- polju, spat pa je hodil v Figovčev( ^^ v.|n jo ko--(.k e||kra t<>r jo pičnih gorenjskih tovornikov, ki hlev. Sedaj se oba umobolneža, ^^ nalijeS z nato pa so svoječasno izvažali na Koroško (skrivata bržkone kje v ljubljan- zažpe5 pusti sp bo cuker raz-in celo do Pusterske doline na Ti- ski okolici. stopil in da bo vse žganje pogore- rolskcm z lastnimi konji zakla- razno drugo blago. I Umrli v Ljubljani. ' 1...... Potisek. strojevodja, ne prasit-e in Verdir je bil znan po vsej Gorenj- Ivan ski in poštenjak od nog do glave. let. Kot vesten trgovec je užival ve-| Alojzija Berlot, poštna odprav-lik ugled in so mu zlasti domačini niča v pokoju, ."i.'i let. neomajno zaupali. Dičila ga je ve-] Cecilija Cesar, delavka, 33 let. lika nesebičnost; vsakemu je radi Anton Kolar. dninar, 40 let. pomagal, kjer je le mogel. Marija Gregorač, tob. delavka — V Ljubljani je umrla v sta- v pokoju. 58 let. rosti 70 let Karolina vdova I-rlič, ( Dr. Justo Rožič, inšpektor kon-rojena Orel. j t role mer. 4!) let. — Po daljšem bolehanju je.u- ^ Marija Poznič. žena železniške-mrla v Varaždinu Terezija Krha-1 ga uslužbenca. ."iT let. rje. roj. Pust. vdova po tamkaj- \ Ivan Završnik, pivovarnar, 40 šnjem odvetniku. Pokojnica je let. dosegla starost H7 let in je imela , Pavla Rozman. zasebniea, 48 večja posestva na Humu. kjer je let. bila splošno priljubljena. j Franc Balant. delavec, 87 let. h«. Nato jo pa nabaši s tobakom. > Boš videl — nebeški okus. <*'e ni-— i ' ! maš eukra, «ra lahko kupiš v šta- — V ^lariboru je preminul Josip Boc, davčni nadupravitelj v pokoju. — V Kamniku je umrl Oton Klobučar, brivski mojster. Tereznja Ištenič. žena delavca. 3f> let. Franc Noč. Žagar. 40 let. Jožefa Klavžar. zasebniea. 40 let. ZA DOM SLEfcEV V LJUBLJANI John Zemlak, East Worchester, N. Y., $4.00. Jože Svetek, Kenmore, Ohio, "Denar smo sprejeli ter ga bomo poslali na določeno mesto. ' Uredništvo. Kako zaslužiti brez truda $5. To je kaj enostavno. Naložite pri nas vsak teden na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT* po 4o/c $5.—. Obresti, ki se naberejo do poteka 52 tednov, znašajo nekoliko več kot $5.—. Poleg tega imate na strani $260,— glavnice, znesek, s katerim lahko računate v slučaju potrebe. Sakser State Bank 82 Ctftiandt Street ; ; New York, N. Y. cuni. , * V Ameriki predstavljajo kinematografski film, ki nosi naslov: "Mi ^nio zmapali v vojni". (To se pravi, da so zmagali Amerikanei Angleži se na to predrznost strašno jeze, T-eš, da ^o bili Amerikanei v svetovni vojni takorekoč peto kolo. Zakaj vendar ta jeza, zakaj t? prepir ? Danes ni vprašanje, kdo je ?ina-/«al v vojni. Danes je poglavitm vprašanje, kdo bo vojne stroški plačal. Star borratin je snubil krasnf j mlado deklico. Snubil jo je takole: — Hodi moja. jaz «e ljubim. -Ta^ bi storil vse za te. Ona ga je. pogledala, se zamil slila ter odvrnila: — Ali bi tndi umrl zame? * ( Včasih so imela mlada dekleti j krasne oči in jasne poglede. In kakšni so pa danes pogled mladih deklet. Nejasni in m« gleni. Vzrok te meglenOsti je najbr^ t voda v možganih. J Slišal sem rojaka, ki je po pr< 1 čuti noči takole modroval: j — Hudiča, že trikrat sem pH j štel denar, pa mi manjka pet d^ i larjev. Le čakaj. Dvajset dolaj j jev sem imel vsega skupaj, ko sei šel včeraj zvečer z doma. Pet dj larjev sem zakv^rtal. pet dolarj« i sem z ženskami zapravil in Idolarjev zapil. Pet dolarjev manj ka. Kam sem jih dal ? Ni jih if ni. Oh, gotovo sem jih zapravil kako brex]K>tre"bno in nenmi Btvar . . . uvife".^.«^ i i.-,, GLAS NARODA. 20. AUG. 1926 Nemški militarizem. "Berliner Weltbuehne" je izšel' ko velet vornico za orožje in vojno-članek znajnega pacifista, profe- industrijske produkte, ter da za-sorja Fr. W. Foersterja. Njego-'gotovi, da bodo produkti te tvor-va izvajanja so sposobna, da vzbu-' nice šli v prid Nemčiji, če pride de splošno pozornost po vsem sve-'do vojne, in bi Nemčija takšno je posvetil tudi novo mohamedan- SULTAN 0 ŽENSKI ZVESTOBI Nedavno se je mudil maroški sultan Mulay Jusuf v Parizu, kjer tu, n prav tako smemo pričakovati, da bodo pangermanski agitatorji v kratkem zaradi te objave .tvornico potrebovala. Če pride do*ko mošejo. Pri tej priliki so pri vojne, bo Nemčija podprla zalite- \ redili njemu na čast zabavo, na vo Litvincev, da jim mora Poljska kateri seveda niso manjkali mo- ponovili svoje napade proti Foest- odstopiti Vilno, iztočnoprusko vo- derni plesi ob sviranju jazz god- erju in ga dolžili izdajstva domovine- Foerster je s svojimi senza-cijonalnimi odkritji 'brez dvoma izkazal veliko uslugo človešstvu. Pokazal je s prstom na tajno toda uspešno oboroževanje Nemčije oboroževanje takšne vrste in da-lekasežnosti, da si tega niti misliti nismo mogli. Pristavljamo, da je Foerster na glasu kot resen znanstvenik in publicist mednarodno priznane veljave, univerzitet-in profesor, ugleden pacifist (avtoriteta tudi kot filozof). Iz senzafiijonalnega Foerster-jevega Članka posnemamo ta-le od stavek: Pogodba med tvrdko Fokker in vojnim ministrstvom veže tvrdke Fokker- da dobavi, če treba, 20 do jaštvo pa sme zasesti to tvornico. I be. Sultanu je pariško življenje in ki bo stala nekje ob Njemenu v j vrvenje silno ugajalo, le za naše i?to~ni Litvi. Ta pogodba seveda moderne plese se ni mogel navdu- ni sklenjena med vladama obeli držav, marveč med iztorno-polab-tikim (praškim) in lit vinskim vojaškim plemstvom. General Seeckt in njegovi pajdaši dobro vedo, kako zelo So njihove priprave v skladu z novimi načeli bodočega vojevanja. Sosedne države nosijo še breme staro-kopitnega vojevanja in vzdržujejo starokopitne vojske, katere jih stanejo mnogo denarja, vojaško so celo precej zadaj za ljudstvom katero, kakor nemško, ni razorože-no, marveč le drugače oboroženo. Nemčija poseduje danes elitne čete, najodličneje izvežbane, s te- 30 letal dnevno. Seveda najbrže j mi četami se ne morejo meriti po ne za zabavo gostov v šleskih ko- ' t--1'nične ni znanju dandanea nobe-pališčih. Profesor Wasch, nastav. ne druge. Ta elita lahko vsak čas ljenec velikih anilinskih tvornic, vzame ves nemški narod v svoje je iznašel plin, čigar učinek je ta- roke in pod .svoje ]>oveljstvo, s po-ko strašen, 'la skoraj popolnoma močjo civilnih oblastev, in vojni nadomestuje celokupno nemško materijal je elastično spravljen v izgubo topov in drugih strojev za *klad z novimi vojnimi metodami, metanje eksplozivnih .snovi Po Vojna bodočnosti bo vojna, kate-mnenju nemških kemikov zado-' ro I;o vodila elita tehnično visoko stuje, da pride polovica današnjih izobraženih uničevalcev človeštva, študentov kemije z dveh nemških in ta vojna ne bo naperjena le zo-univerz, da bi zadostovali za pro- per sovražne armad^ marveč zo_ dukcijo dovoljnih količin smrtno- per celo civilno prebivalstvo, žene nosnega plina, tako da bi celo -sa- in deco. zoper vse na role ali ves botaža pacifistov, ki ne bi hoteli narod in zoper njegovo lastnino, na vojno in v vojsko, ne mogla predvsem zoper tehnična podjetja odstraniti proizvajanja tega ino-rilnega plina, naperjenega zoper celokupno človeštvo. Z vsemi temi perspektivami pa že dolgo časa računa tudi tam nemški veliki generalni štab! Zato se s takšno pozornostjo peča z ustvarjanjem nemškega zračnega brodovja in pripravo vseh možnosti v bodoči vojni v zraku. Z vprašanji nemškega letalskega vojnega brodovja se je n. pr. zadnje binkošti pečala izbrana komisija dvajsetorice- V tej komisiji je bilo deset častnikov Reiehi»wehr, en častnik Schu-po, po en zastopnik dveh ministrstev in dva zastopnika "domobranskih društev". Mislite li da. so se menili, kako bi se bolje u-redil letalski promet za potnike med Berlinom in Parizom? O-bra robna društva imajo dovolj vsa kov rs t nega orožja, da se pa ta zaenkrat nezadostni materijal popolni. je poskrbljeno, kajti večje tvornice, u. pr. Wandererwerke. se lahko tekom 24 ur izpremene v velike vojne tvornice! Pred nekaj tedni je vojno ministrstvo oddalo obširna naročila za dobavo naglih avtomobilov za transport čet. Za transport razstrelivnih snovi pa so se naročili avtomobili nove vrste, z lahkimi vzmeti in posebnim načinom, kako se municija vanje naloži. Tvrdka Eiltewagen AG je dobavila v kratkem času že 40 takšnih vozil. Še važnejša je pa vest, ki se je izvedela pred nedavnim v Beriinu v Sozialwissen-schaftlicher Klub, kateremu so bili obenem predloženi doka/.i za to novo vest- Eksistira namreč nem. ško-litvinska pogodba, po kateri se in mesta. Operacijsko ozemlje ni več vojaško, marveč gospodarsko. Pri takšnem načinu vojevanja je seveda odločilnega pomena, da tehnična elina četa sodeluje z umstveno pripravljeno in civilno sijajno organizirano plastjo naroda. Foester nadaljuje, da je najnovejša nota zaveznikov o nemškem oboroževanju vrgla posebno luč na nemško oboroževanje, češ, v zadnji dobi se zopet milijoni mladih Nemcev vežbajo v orožju. O-fiejelni ^emški prevod je besedo "milijoni" nadomestil z besedo "tisoči" ter tako pred lastnim narodom falzifieiral besedilo note. da ga napačno poduči, da prikrije svoje namene in ogoljufa nem. ško demokraeijo.. . šiti. Gledajoč mlade pare, ki so se vrteli in zvijali po vseh pravilih tanga, fakstrota in čarlstona. je ogorčen vzkliknil: — Kako le mo-rejo francoski očetje in bratje dovoliti svojim sestram in hčerkam, da se vrte in zvijajo v objemu povsem tujih moških?! Neki novinar, ki je slučajno slišal to obsodbo ženske svobode, se je približal sultanu ter se zapletel ž njim v razgovor. Med drugim mu je časnikar dejal: — Pa to za nas Evropejce ni nič nenavadnega. To je ravno tako kakor pri vas kjer se nihče ne zgraža nad moškimi, ki imajo po več žen. Prepričan sem, da bi tudi pri vas naši moderni plesi našli obilo privržencev. ako bi se enkrat uvedli. — Sultan je neverno zmajal z glavo. nato pa je v daljšem razgovoru razmotrival o zakonih in o rodbinski sreči pri muslimanih in kristjanih. — Mi muslimani ljubimo mir in udobnost, in to oboje najde najbolj izraza v naši religiji. Vi si ne morete niti predstavljati, kako zelo vpliva institucija harema na naš hišni in družinski mir. Naše žene žive v hišah zaprte, na ulico gredo le z zastrtim obrazom, a vaše? Na ulici in povsod kažejo svo-j je gole roke, noge in še celo iznad j kolen, pod vsako obleko lahko z očesom ugotoviš vse ženske čare. Koliko baš radi tega pridobimo mi in naše žene! Ker imamo žene i zaprte v hiši. se nam ni treba zanje bati, ker vemo. da nimajo prilike, da nas varajo, kakor pa vaše žene, ¥ Prago je pred tedni prispela katere vi naravnost silite k temu. tolpa maročanskih ciganov, ki se Pošiljate jih v kopališča, kjer ponajveč pečajo s spenjanjem kose ves dan valjajo napol gole na brcev. Sedaj potujejo po srednji solncu in prihajajo v neposredni1 Evropi in so .se ustavili v Pragi stik s številnimi lepimi možmi. —| ter si postavili šotore za Dejviea- LOV ZA SREČO. Španska Amerika je dežela loterij in kvartašev. Srečke vržejo državi menda največ dohodkov. Sedaj je prišla avtomobilske družba v Montevideo, prehtolici slavnega nogometaškega Uruguay a-na novo srečno in originalno misel: njeni avtomobili imajo vsi na zadnjem levem kolesu številke kakor ura. Kolo in z njim številke od 1 do 20 se vrtijo, dočim stoji kazalec vedno nepremičen. Potnik, ki'se pasluži avtomobila, se domeni s šoferje mpri vstopu za gotovo številko- l'e bo stal kazalec pri prihodu na cilj na določeni številki, ne plača potnik niti fieka za vožnjo. In baje se odslej vsa loterijska publika vozi v teh av. je Litva obvezala, da postavi veli-1 tomobilov. VELIKANSKI AEROPLAN Ameriški mornariški tetalei nameravajo v kratkem prirediti zrako-plovni polet iz Mew York« v Pariz. V ugodnem slučaju, bo trajal polet 36 ur. V ta nam en gra«|e ogromen aeroplan, koje- U. Če ste se naveličali navadnih... ^ NAČ1LNO je, da se je pojavilo v zadnjih dveh desetletjih na ducate raznih vrst -cigaret, pa so vse izginile, le Ilehnar je povečala svoj oprijem na zvestobo izbirčnega kaddea. Kajti niti čas niti navada ne morete uničiti neprekosljive kakovosti te nenavadno fine cigarete. Seznanite se s Helmar Kraljico izrednih cigaret. Dnevne vesti. Preplave in viharji v Barceloni. MADRID. Španska, 17. avg. - Valetino še vedno v smrtni nevarnosti. Znani kinematografski igralec, Rudolf Valentino, ki leži težko Izvanredno silni nalivi, katere je bolan v Poliklinični bolnici, jc i Opremljala močna nevihta, so se preživel drugega treh kritičnih pojavili v nedrljo nacl Barcelona dni, ki bodo odločili njegovo uso- *** okolico. V malo več kot eni uri do, kot izjavljajo zdravniki. Kon- j jt* padlo več kot pet litrov vode cem dneva ni bilo opaziti v nje-( na kvadratni meter, to je dva-goveni stanju nobene izpremeni- krat več kot kedaj preje poro-be. Temperatura je znašala 103 j čano. Osje Barcelone »o bile v stopinje, in njegovo dihanje je ' najkrajšem času }>od vodo. ker znašalo 26 na minuto. Pulz je u-,sc je izkazala mestna kanalizaei-darjal 108 krat na minuto. ja kot nezadostna. Pritličja šte- Njegovi zdravniki izjavljali, I vilnili poslopij, posebno Španske da bo najbrž v teku enegi ♦odi-.a; banke, so bila preplavljena in ves mrtev, če ne bo tekom tre»jfj:a j promet je bil za par ur ustavljen, dne opaziti nobene izpreuiembe j V pristanišču je odnesla voda v na boljše. To je baje red»:i poh kl morje številne zaboje in zavoje. črevesnega unetja. Koloniziran je visokih okrajev Colombije. WASHINGTON. D. ('.. 1*. avgusta. — Poročila, ki so dospela v delavski department, pravijo, da je bila sklenjena med vlado republike Colombije ter eno velikih živinorejskih družb v Barramjuile pogodba jrlede naseljenja ">0.000 hektarjev zemlje na visoki planoti za Santa Marta. Na temelju pogodbe se je obvezala družba, da bo importirala najmanj 2000 moških priseljencev v starosti od 14 do 60 let. kojih vsaki bo dobil po 2-~> hektarjev zemlje. Nemčija se bo mogoče odrekla Ligi. IZ SODNE DVORANE Prirejate jim plese, ki samo imiti- mi. Njihove žen-ske. oblečene rajo ljubavne kretnje in vzbujajo šarene cape, veljajo v Pragi erotsko poželjenje. In potem se še lattice in vzbujejo povsod splo-pritožujete, da vas vara jo! Prilož- šno pozornost. (Pražani so znani* nost dela tatove, — pravi star pregovor. To velja predvsem baš za ženske. Kar se pa tiče žqpsk samih, sem trdno prepričan, da so naše mnogo srečnejše nego vaše. One žive mirno brez nepotrebnega razburjenja v haremu. Zavedajo se. da imajo nad seboj svojega gospodarja. ne zavidajo drugih žensk, ki so lepše in bogatejše in radi tega tudi nimajo nikakih izrednih želj in poželjenj. Siromašna žena. ki živi v haremu svojega siromašnega moža. je zadovoljna in vesela, če ji mož prinese najneznatnej-šp darilce in ji pokloni se tako ničvredno malenkost. Toda. ali bi o-na bila zadovoljna, če bi prihajala v stike z drugimi in bi videla bogate obleke in darove, ki jih sprejemajo druge žene od svojih bogatih mož? Zato naše žene nikoli ne požele nečesa, kar se jim ne more izpolniti. Vi sicer pravite temu suženjstvo in neenakopravnost, toda jaz bi rad primerjal srečo naših žena in onih. ki so spre jele reforme mladoturkov pod vod stvom Kemal pase! Zame ni nobenega dvoma, da so nase žene mnogo srečnejše od onih. Ideje in reforme. ki jih je uvedel Kemal paša, bodo morda uspevale v Turčiji. kjer imajo več stikov z evropskimi doseljenci, toda pri nas v Egiptu, v Arabiji in v vseh ostalih afriških deželah, koder prebivajo muslimani, se ne bi mogle nikoli uveljaviti. Heznan samomorilec. Nad Blagovico so našli v gozdu približno 20-Jetnega mladeniča s prestreljeno glavo. Poleg njega je ležal samokres s katerim si je končal življenje. Identitete moril- in znani radovedneži, kakor sploh prebivalei vsakega velikega mesta.) Ženske nosijo na .bradicah in na zgornjih ustnicah različne znake lepotičenja- obliže in sliČT.o. in ščiri; trdi. tatvino vendar zapazili in potslali po policijo, je Ali prstan vrnil. K razpravi je pritegnjen tudi tolmač maročanske ciganse-ine. Obtoženec taji da bi bil prstan ukradel ter pravi, da je prstan .samo nekaj časa o^tal v njegovi rt ki. Odvetnik r-ima lahke naloge. Obtoženca zašijejo na 6 mesecev in na izgon. Ko se sodba proglašuje. poskušajo cigani iz hodnika vdreti v razpravno dvorano. Ali llamed pa začne peti dolgo žalostinko in naricati z za-teglimi zvoki. Nato pa se naenkrat spomni, da več ne potrebuje tolmača. in prične govoriti v gladki frančoščini in še celo gladki ru- BERLIN, Nemčija. IS. avgusta. Vsa znamenja kažejo, da so stranke desnioe trdno sklenile, da bodo napravile vstop Nemčije v Ligo narodov odvisnim od izpolnitve francoskih obljub, da bodo skrčili porensko okupacijsko armado na predvojno silo nemških posadk, na takozvane "chiffre normal", v soglasju z obljubami. so bile dane v Loearno dogovorili. Nemška vlada ceni število teh čet na 50.000 mož in zunanji minister Stresemann je označil v svojih povpraševanjih pri francoski vladi to številko kot normalno. a v Parizu se niso nikdar držali tega. pač pa označili še pred kratkim okupacijsko armado 62 tisoč kot najmanjšo ki je mogoča. 1 Predsednik državno-zborskega da je nedolžen, se vsaka je na desnem laktu teto- sklicuje na nedolžno rodbino, pri-virana. Njihova deca p* brez po- javi vzklic. njegova žena pa nari- odseka za zunanje zadeve Oskar mislckov seže za vsako rečjo, ki se ca na hodniku z zateglim petjem Hergt je sklical ta odsek k poseb-le sveti. Če jim vržeš novec, pla- in tuljenjem, se meče na kameni- ni scji avgusta, na katgri ne j o po njem in cela gruča *e pre« sunljivo dsre in kobali. Toda prej« šnji teden je praška policija enega {ta tla, buta s čelom ob tla in si *>o podal dr. Stresemann pojasni raztrga oblačila- kakor v svetem f^de trenutnega položaja v Li pismu. Njeno glasno in zateglo f?i narodov, z vsemi zapletljaji. teh iztočnjakov vzela. Nesrečne« j javka nje odmeva po celi palači.' Hergt. ki je bi preje pruski fi- Tudi deca in vse druge babnice nančni minister ter drugi vodite- in nazadnje vsi cigani naricajo Iji nemških nacijonaleev. hočejo in tulijo. Potem zapuste sodišče kot se glasi, svetovati zunanjemu v dolgi procesiji je Ali Hamed. ki je moral v luknjo zaradi tatvine- Pred preiskovalni zapor so začele prih Jat: maročanske ciganke, njegove družice. in mu prinašati pijač, mandljev in črnega peciva, možakarji pa so mu prinašali cigarete. Ker jetniška uprava teh darov za jetnika ni sprejela, so cigani zagnali neznansko dretje. Dne 12. ril'. ja pa so se zopet pojavili na praškem deželnem sodišču, na hodniku so se enostavno utaborili in pravljati svoje molitve, menda mohamedanske. Neprestane so ne kaj nerazumljivega momljali in držali dlani dvigniene nad glavami, Črna deea pa je kobacala med njimi po kamenitem pločniku in mijavkala. Končno pokličejo in privedejo obtoženca pred senat. Ko zagledajo tovariši svojega obtoženega druga, se zaženo. ga obkolijo in prično vpiti. Ali r>a za plače- Stražniki so obtoženca zopet vze'.i, to-varišija pa se je morala utaboriti bolj zadaj v dvorani. Ali Hamed je obtožen, da je v neki trgovini hotel menjati bankovec za 500KČ, zanj .pa je zahteval dolarje. Ko ga je blagajničarka odpravila, naj gre v menjalneo, jej je ukradel iz predalčka dvesto tKč. Na to je odšel. Odtod se je podal k sosednjemu draguljarju, kjer je kljub največji pozornosti prodajnega o- ki so stali na pomolih. Nevihta pregnala plavalko. CAP ORIS NEZ. Francija. 17. Sredi strašne nevihte je bila Lillian Cannon, ameriška plavalka iz Baltimorja. prisiljena opustiti danes zjutraj poskus, da preplava Angleški kanal, potem ko je bila v vodi dve uri in pol. Trpko razočarana je izjavila, da bo tekom sedanje sezije "še enkrat vprizorila poskus. Amerikanka je dobro napredovala tor je bila ž«* tri milje od brega, ko so se pričeli dvigati visoki valovi. Kmaltt nato je izbruhnila nevihta. Stari mornarji so »izjavili, da je bila to najhujša nevihta v ver* letih. Viharji so divjali preko temnih valov, ki so postajali vedno bolj razburkani. Pojavili so se nalivi in zrak so rezale strele. spremljane od grmenja. Vetiranje plebiscita. MANILA, Filipinsko otočje, 18. avgusta. — Generalni governor Wood je vetiral včeraj že drugič od filipinske Zakonodaje sprejeto odredbo, ki določa splošno ljudsko glasovanje jrlede vprašanja neodvisnosti otočja. Kot v prvem slučaju je temeljito vetiranje na trditvi, da leži taka postava izven polnomoči zakonodaje in da spada v obročje suverene sile. Vsa znamenja kažejo, da bo zakonodaja sprejela postavo preko veta in da jo bo nato predložila predsedniku Coolidgn. Dež končal dolgo sušo. WINFIELD, Kansas. 17. avgusta. — Včerajšnji naliv je končal nadaljšo in najbolj pojrubonosno sušo. ki je znana v zgodovini južnega Kansasa ter severne Olila-hoine. Padlo je poldrugi eol dež- PROČ Z LASULJO! ca doslej ni bilo mogoče ugotoviti. Domneva v. da je beda potiš-j*obja "Kunil" prstan z "hriljan-nila v roko samokres. J tom, vreden 11,000 Kč. Ko so .j _ _______ Vročinski val, ki je pred dnevi preplavil London in vso južno Anglijo, je povzročil pri toli kon_ J zervativnih Britancih pravcato | revolucijo. j Omenili smo že, kako je bilo zad- , njič v spodnji zbornici, ko so poslanci v strašni vročini slekli svoje frake, kar bi v drugih razmerah veljalo skoraj za onečaščenje palače narodnih zastopnikov. Pripetilo se je nadalje, da je sod- ' nik Lawrence nekega odvetnika1 opozoril k redu. ker si je med raz-1 pravo zbog vročine odpel telovnik;' taisti sodnik pa je drugega dne 1 pri razpravi snel vlasuljo in pozval ostale svoje kolege, naj store [ enako- Kdo bi pričakoval kaj takega od angleškega sodnika? Nei drugi sodnik, Ashburg po imenu, se je še huje pregrešil zoper posvečene tradicije: slekel si je med razpravo telovnik, kar je brez dvoma še mnogo huje kakor samo odpet ga. V parlamenta pa se je poslanec Fred McQuilston predstavil i?> obleki, kakršno nosijo tropični raziskovalci in na glavi je imel klobuk iz plutovine. In ga niso vrgli ven! . «-v» > • u d^V - | ministru, naj Nemčija umakne j ja. Bil je to prvi dež v sedmih j svo jo prošnjo za vstop v Ligo, če tednih. J ne bodo zavezniki pred septem-| berskim sestankom Lijre zadostili svojim obljubam ter zmanjšali o- nih mestih tako kupacijsko armado. J cesta. Struga Arkansas reko je bila vsled dol^otrajne suše na števil-suha kot kaka IZ ŠPORTNEGA SVETA Pred kratkim so poklonili T_£sterju Bolstadu iz Mineapolisa, 'Minn., zlat bokal, ker .^e f)ri zadnjih narodnih golfskih tekmah porazil svoje nasprotnike. ■t - 4*»,. ___ ________._=______- ■ _ ______ ■ - ■sSs.-.i. PAR BESED O SPANJU Ko trpite na glavobolih, prebavnih težkočah, pogostih prehladih ali utrujenosti, tedaj .se vprašajte enostavno: "Ali si privoščim redno vsak dan po osem ur spanja?' Zadostno spanje je namreč izredne važnosti za naše zdravje. Spimo, da se od poči jemo. in ravno tekom rfpanja se telesne tkanine obnavljajo in popravljajo od obrabi jen ja |k> dnevi. Telo je sestavljeno iz neštevila Htanic. Skupine Ktanie tvorijo telesne tkanine in organe. Staniče in tkanine se neprestano obrabljajo in, ko so popolnoma izrabljene in nničene, jih obtok krv izganja iz telesa &kozi kožo, pljuča ali (fiuge izločilne organe. Vsaka misel in vsaka kretnja prispeva k obrabi teh stanic. C im težje je delo, bodusi duševno ali telesno, tem bolj ise potrošajo te stanice in kri postaja tembolj natovorjena s strupenimi odpadki obrabljenih stsnic. Da živimo nadalje, se morajo te degenerirane stanice po praviti ali nadomestiti z novimi. Hrana, k jo jemo. in zrak, ki ga dihamo, izvršujeta del teh restavracij. Ali večinoma .->e -popravljanje vrši tekom .spanja in, kar smo tekom dneva |»otrošili na sili in energiji, se tedaj nadomešča. Telo mora izvršiti tekom spanja mnogo potrebnega dela in zato mu moramo privoščiti zadosti časa, da to delo izvrši. Ako mu ue ,damo zadosti rasa, rest a vri ran je ne more biti popolno. Poslediea je utrujen»wt — ki prinaša s seboj zmanjšano energijo in odporno silo — in če je odpornost pomanjkljiva, smo najbolj pristopni boleznim. Število ur. potrebnih za spanje, je sicer nekoliko različno pri po-edincili. ali v glavnem se lahko reče, da je i>otrebno najmanj osem POUČNE KNJIG MOLITVENKi «! KNJIGARNA "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. : : IGRE : : RAZNE POVESTI IN ROMANI (ZA ODRASLE.) ur spanja. Ali dajete svojemu te-'Key of Heaven: MOLITVENIKI: Duša popoln« ................... j._ Marija Varhinja: v platno vezano...............80 ▼ fino platno ................1.00 v usnje vezano ..............1.50 v fino usnje vezano............ 1.70 tajski glasovi: v platno vezano ..............1.00 t fino platno vezano..........1.10 ▼ usnje vezano ............................1.50 v fino usnje rezano....................1.70 Skrbi za dušo; v platno vezano .....„.........80 v usnje vezano..............1.55 v fino usnje vezano ..........1.80 Sveta Ura z debelimi črkami: v platno vezano...............90 v fino platno vez..............1.50 v fino usnje vez. .............. 1.60 Nebesa Naš Dom: v usnje vezano ................1.50 v fino usnje vezano .......... 1.80 Kvišku srca, mala: v fino usnje vez...............1.20 Oče naš, slonokost bela ....... 1 20 Oče naš, slonokost rjava..........1.20~ ANGLEŠKI MOLITVENIH!: (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 Child's Prayerbook: v belo kost rezano............1.10 Key of Heaven: v usnje vezano ....................70 Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano.... 1.20 lesu zadosti časa na razpolago, da i/\rši svoj posel obnove in poprave! Ako ne, tedaj morajo nastopiti neugodne j»osledice- Znaki, da vam preti nevarnost, so glavoboli, slabo prebavanje, zaprtje in večno čustvo utrujenosti. Ako tfte. spali zadasti. se zbudite osveženi in jaki. Toda, če se zbudite z občutkom utrujenosti in nezadovoljnosti, je znak, da niste spali zadosti in treba ta primanjkljaj nadomestiti takoj. Pojdite ta dan rano spat in vstanite, ko se občutite zadovoljne in sveže Za dobro spanje je najboljša dobro prezračena soba, polno lahkih toplih odej in odprta okna. Skozi odprta okna izginejo iz spalnice strupi, ki jih telo izločuje, Istočasno oinogočujejo odprta okna pristop svežega zraka s svojo zalogo kisika, potrebnega za kri. Kadar ne morete zaspati naravnim potom, marveč morate tako-rekoč privabljati spanje, vam pomaga včasih čudovito topla kopel pred spanjem ali hiter sprehod na prostem. Cesto je tudi dobro če .se zavžitje preti spanjem kako lahko jed, kajti prazen želodec ju desetkrat vzrok pomanjkanju spanja. Ali hrana ob takem času mora biti enostavna in lahko prebavljiva, kot n. pr. kozarec prcrrkega mleka, čttša »čokolade ali kakao z enim ali dvema prepe-Čencema. Razburjajoča knjiga ali igra, prt\eliko kajenja ali kave ali p"*, težka jed, zavžita tik pred spalnim časom je dostikrat vzrok, da nc moremo zaspati Dajte torej telesu priliko, da se V spanju odpočije in restavrira. ra. Vaša nagrada bo boljše zdravje. večja odpornost in večja sjx)-sobnost. 1.50 v fino usnje vezano....... Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano..........1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano..........1.40 POUČNE KNJKW: .30 Umni čebelar ................... L_ Umni kmetovalec ali splošni poduk kako obdelovati in izboljšati po- lj® •••••••••••• .• «30 Vošcilna knjižica................. .50 Zdravilna zelišča ................ .40 Zgodovina S. H. S., Melik 1. zvezek.....................46 2. zvezek 1. in 2. snopič.........70 RAZNE POVESTI IN ROMANI: AŠKERČEVI ZBRANI SPISI: Akropolis in piramide............ Balade in romance trd. vez........ broš......................... Četrta zbornik trd. v............. Peti zbornik, broš................. Primož Trubar trd. v............. Amerika in Amerikanei (Trunk) Andersonove pripovedke trda vez. Agitator (Kersnik) trdo ?ez. ...... Azazel trda vez .................. Andrej Hofer ................... Beneška vedeževalka ............ Belgrajski biser ................. Beli rojaki, trdo rezano .......... Bisernice 2 knjigi .............. Brez zarje trda vez.............. Brez zarje, broširana ............ Bele noči (Dostojevski) t. v....... Balkanska Turška vojska.......... Balkanska vojska s slikami........ Božja pot na Šmarno goro........ Božja pot na Bledu .............. Burska vojska ................... Bilke (Marija Kmetova).......... .80 1.25 .80 L— .90 1.— 5.00 .75 1,— 1.— .50 .35 .85 1.00 .80 .90 .80 .75 .80 .25 .20 .20 .40 .25 ALI VESTE — da je zadnja povodmj v Jugoslaviji povzročila za milijone dolarjev škode ter uničila vel'!* de! letošnjega pridelka f Ali veste, da •o Helmars v lepenkastih škat-Ijah, dočim so tiavadne v zavoje- kiht ■ • I NAPRODAJ r A 140 A KROV Abecednik ...................... Angeljska služba ali nauk kako se naj streže k sv. maši...........10 Angleško-slov. in slov.-angl. slovar .90 Boj nalezljivim boleznim ...........75 Dva sestavljena plesa: četvorka in beseda spisano in narisano.....35 Domači vrt, trdo ve*.............1._ Domači zdravnik po Knaipu...... 1.25 Domači žmnozdravnik ........... 1.25 Govedoreja .75 Gospodinjstvo .................. 1._ Jugoslavija, Melik 1 zvezek ...... 1.50 2. zvezek 1—2 snopič 1.80 Kubična računica, — po meterski meri.........................75 Katekizem, vezan .................50 Kratka srbska grajnatika .........30 Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ................ 1.00 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju........50 Ljnbavna in snubilna pisma.......50 Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75 Nemško - angleški tolmač ...... 1.20 Največji spisovnik ljubavnih pisem 80 Nauk pomagati živini.............60 Najboljša slov. kuharica, 668 str. .. 5.00 1 Naše gobe, s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strupenih gob .................... 1.40 Nasveti za hišo in dom; trdo vezana 1.— broširano .....................75 Nemška slovnica ...............60 Nemščina brez učitelja — 1. del .......................30 2 del.........................30 Pravila za oliko...................65 Psihične ir.otnje na alkoholski podlagi ......................... .75 Praktični račun ar.................. .75 Praktični sadjar trd. vez. ........ 3.00 Parni kotel; pouk za rabo pare____1.— Poljedelstvo. Slovenskim gospodar. jem v pouk.................. ,85 Računar v krimski in dinarski veljavi .......................... Ročni slov.-nemški in nemško-slov. slovar Sadno vino ...................... Srbska začetnica ................ Slike iz iivalstva, trdo vezana____ larodna mladina, obsega 452 str. ................ Slovensko-nemiki in nemško-starsn- ski slovar.......f............ .00 J25 1.4$ .75 .60 .30 .40 .90 1.50 CANKARJEVA DELA: Grešnik Lenard t. v............90 Hlapec Jernej ...............50 Podobe tz sanj. t. v...........1.— broširano ...................75 Romantične duše trda vez.....90 Zbornik trd. v...............1.20 Mimo življenja \ v...........1.— broširano ...................80 Cesar Jožef Cvetke .......................... .25 Cerkniško jezero in okolica, s slikami, trdo vezana..............1.40 Ciganova osveta ..................35 Čas je zlato ..................................30 Cvetina Borograjska...............50 Četrtek t. v..................... Dalmatinske povesti .............35 Dekle Eliza .......................60 Dolenec, izbrani spasi.............60 Doli z orožjem....................60 Dve sliki — Njiva, Starka — (Mei- ko) .........................60 Dolga roka .......................60 Devica Orleanska..................50 Duhovni boj .....................50 Dedek je pravil. Marinka in škra- teljčki........................40 Elizabeta ........................ .36 Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45 Fran Baron Trenk ............... .35 Filozofska zgodba ................60 Fra Diavolo ......................50 Gozdarjev tin ...................30 Gozdovnik (2 zvezka) ............1.20 Godčevski katekizem ............ .25 Gruda nmira, trda vez........... 1.20 Gusarji .........................90 Hadži Mnrat, trda ve*. ............80 Hči papeža ....................1.— Hedvika ..........................3E Helena (Kmetova) ...............40 Humoreske, Groteske is Satire, vez. .80 broširano .....................60 Iz dobe punta in bojev.............50 Iz modernega sveta, trda voz.____1.40 Jutri (Strug) trd. t................75 JURČIČEVI SPISI; Popolna izdaja vseh 10 zvee- kov, lepo vezanih............ 10.00 Sosedov sin, broi. ................ .40 5. zvezek; Sosedov lin — Sin kmet- skega cesarja — Med dvema stoloma trd. v. ................ l,— 6. zvezek; Dr. Zober — Tngomer tr. U0 broširano .................. .75 Karmen, trdo vez..................40 broširano.....................30 Kralj date reke in Srna brata.....45 Kriiev pol, trdo vezan ............ 1.— Krvna oSveta ......... .......... j| Kuhinj* pri kraljici g. no*m, franeo- ski romaš ...................40 Lisjakov* ha ................... sff fer JU...... »j* ................. 150 LEVSTIKOVI ZBRANI SPISI: 1. zv. Pesmi — Ode in elegije —-Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač..............70 2. zv. Qtrocje igre v peseneah — Različne poezije — Zabavljice in pušice — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač............... 4. zv. Kritike in znanstvene razprave....................... 5. zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ....................70 Zbrani spisi, trd. vez............90 LJUDSKA KNJIŽNICA: .70 .70 I. in 2. zvez. Znamenje štirih trdo vezana..................1.00 a. z\. Darovana. Zgodovinka povest ....................... .50 3. zv. Jernač Zmagovac. — Med plazovi .......................50 4. zv. Malo življenje...........65 5. z v. Zadnja kmečjca vojska ... .75 7. zv. Prihajač................60 9. zv. Kako sem se jaz tikalj (Brencelj) ....................60 10. z\. Kako sem se jaz likal, (Brencelj)....................60 II. z v. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60 12. zv. Iz dnevnika malega pored- nent^a, trdo vezano ...........60 14. zv. Ljubljanske slike. — (Brencelj) ...................60 15 zv. Juan Miseria. Povest iz španskega življenja...........60 36. zv. Ne v Ameriko. Po resniČ-klh dogodkih.................60 MILČINSKIJEVI SPISI: Drobiž .............................60 Igračke, trda vez. ................1.— broš......................... .80 Mali lord, trdo vezan.............80 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti. Trdo vezano ................ 1.00 Mimo življenja, broširana.........80 Mladih zanikernežov lastni iivotopia .75 Mrtvi Gostač .....................35 Materina žrtev .60 Musolino . ........................40 Mali Klatež"......................70 Mesija .......................... .30 Mirko Poštenjakovič.............. .30 Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) .................. 1.— Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25 Notarjev nos, humoreska..........35 Narod ki izmira ...................40 Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90 Naša Vas, II. del, 9 pov......... .90 Nova Erotika, trd. vez..............70 Naša leta, trda vez ...............80 Naša leta, broširano.............. .60 Na Indijskih otokih ............. jo Na Preriji ...................... .30 Nihilist .......................... .40 Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.60 NARODNA BIBLIOTEKA: Kranjska čebelica.................90 V gorskem zakotju.............. .35 Za kruhom .................... .35 Črtice iz življenja na kmetih...... .35 Babica ..........................L— Berač ...........................35 Elizabeta, angleška kraljica.......35 Amerika, povsod c^obro, doma najbolje ...................... .35 Boj s prirodo, Treskova Urška.....35 Emanuel, lovčev sin ...............35 Spisje ...........................30 Beatin dnevnik ...................60 Grška Mytologija ................ 1-00 Z ognjem in mečem ..............3.00 Nekaj iz ruske zgodovine ........ .35 Božja kazen .................... .3b Napoleon I. .................... .75 Obiski (Cankar). Trdo vecano L40 Oh 50 letnici Dr. Jsnesa E. Kreka JO Ogenj tr. v. .................... 1*30 Pesmi v prosi, trdo vsa. ....... .70 Prigodbe Čebelice Maj* trda *sa.. 1.00 Pabirk* iz Roža (Albrecht!...... .25 Pariški zlatar .................... .35 Pingvinski otok tr. v............. JO Pod svobodnim solncem 1. zv. .... 1.00 Plebanui Joanes tr. vsa. ......*.... 1.— Pod krivo jelko. Porast is kovnjačsv na Kranjsfc Poslednji MahjOtmsa ............. JO Pratijiee H. Msjig Povest o sedmih Obešenih .......... .70 Porasti, Berač s stopnji* pel sr. lflft* .35 Po starani klobuk, trdo vsa......... JO ....................... Praprečanove zgodbo............. J25 Patria, povesti iz irske junaške doba .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu............. .25 Ptice selivke, trda vez........... .75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto .................... .35 Pravljice in pripovedke (Košutnik) 1. zvezek.....................40 2. zvezek .....................40 Rabi ji, trda ves...................75 Robinzon .........................60 Revolucija na Portugalskem ........30 Rinaldo Rinaldini.................60 Slovenski šaljivec .................40 Slovenski Robinzon, trdo vezan.....70 Suneški invalid....................36 Skozi širno Indijo..................60 Sanjska knjiga Arabska .......1.50 Sanjska knjiga, nova velika........90 Sanjska knjiga, mala .............60 Spake, humoreske, trda ves _______ JO Strahote vojne ....................50 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 Strup is Judeje ..........._.......75 Spomini jugoslov. dobro volj ca — 1914—1918 ................ 1.— Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30 Svitanje (Govekar), vez...........1.20 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notburga...................35 Sv. Genovefa.....................50 Sredozimci, trd. ves................60 broš........................40 .35 .50 35 SHAKESPEAREVA DELA: 'Machbet, trdo vez..................90 Machbet, broširana __________________70 Othclo .............................70 Sen kresne noči......................70 SPISI KRIŠTOFA I BUDA: 1. zv. Poznava Boga.......... .30 7. zv. Jagnje .................30 .8. zv. Pirhi...................30 13. zv. Sveti večer.............30 14. zv. Povodenj...............30 17. zv. Brata ................ 30 SPLOŠNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 fet. 2. Rado Muraik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50 Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broi. 105 str« Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broi. Št. 5. Fran Milčisiri: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broš. .........................25 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš. ................ Št. 8. Akt št. 113.......0!' ''' Št. 9. Univ. prof. dr. France We. ber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broi..................70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-noue, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broi...........25 Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broi............35 Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broi............. .30 Št. 13. V. M. Gar din: Nadešda Hi-kolajevna, roman, poslovenil U. tun, 112 str., broi............. .30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na* rodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str-, br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broi.,.......... .45 Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, preval Mirko Pretnar, 80 str.,...............80 Št. 18. Jarosl Vrchlickj: Oporo, ka lukovškega grajŠČaka, veseloigra v enem dejanju, pcfcloveml dr. Fr. Bradač, 47 str., broi......25 19. Gerhart Hauptsnaim: Potopljeni svon, dram J bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Fantek, 124 str., broi........ .50 St. 20. Jul. Zeyer: Gompe& in Komurssald, japonski roman, is češžine prevel dr. Pran Bradač, 154 str., broi................. .45 Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, IL, 73 str., broi..........................25 Št. 23. SophoUes: Antigone, žalna Hfra, poslov. O. Golar, 60 »tr., br. .80 Št. 24. X. L. Bulwer: Poslednji ftasTi Pompejer, L deL 355 str., Š4. 25. _>Po«2*dnji dne^.PoBtniftja j., Št. 26. L. Andrsjenr: Orne aaa .33 .90 .25 .25 .50 Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle. nost in problemi skrbstva sa brezposelne, 80 str., broi......... ^t. 29. Tarzan sin opice ........ £t. 31. Roka roko ................ Št. 32. Živeti .................... Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna a Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broi..................... Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str.......................65 Št. 37. Domače živali.............30 ftt. !19. Tarzan in svet...........90 Št. 39. La Boheme................ 1.— St. 46. Magola ...................40 Št. 47. Misterij duše..............1.—, Št._48. Tarzan o ve živali.............90 Št. 49. Tarzanov sin...............90 Št. 50. Slika De Graje............ 1,20 Št. 51. Slov. balade in romance.....80 Št. 52. Sanin .................... L5C Št. 54. V metežu ................ L— Št. 55. Namišljeni bolnik...........50 .30 .9C1 .90 .70 .8L* .90 .90 .90 $3.25 Št. 56. To in onkraj Sotle ........ 57. Tarzanova mladost ... . r,s. Glad (Hamsun) _________ Št. 61 Golar: Bratje in sestre ... Št 62 Idijot I. del. (Dostojevski) Št. 63. Idijot II del (Dostojevski) Št. G4. Idijot HI. del (Dostojevski) ^t. G"). Idijot IV. del (Dostojevski) V?i 4 deli skupaj.............. SPILMANOVE PRIPOVEDKE: 2. zv. Maron, krčanski deček iz Li- banona .......................23 3. zv. Marijina otroka, povest iz kav- kaških gora.................. .25 4. zv. Praški judek................ .25 8. zv. Tri Indijanske povesti....... .30 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega----JO 10. zv. Zvesti sin. Povest is vlad Akbarja Velikega ........ .25 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, porast .30 12. zv. Korejska brata. Črtica iz milijonov v Koreji.............. .80 13 zv Boj in zmaga, povest........30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30 15. zv. Angelj sužnjev. Brazil j ska povest ....................... M 16. zv. Zlatokopi. Povest...........30 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo ............. JO 18. zv. Preganjanje Indijskih mišjo-narjev....................... JO 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 Tisoč in ena noč, trdo vez..........90 Tik za fronto.......................70 Tunel . .............................1.—, Tatič, Bevk, trd. vez...............75 Tri povesti (Flaubert), trd. ves. .75 Tri povesti grofa Tolstoja.........50 Turki pred Dunajem............. .80 Trenutki oddiha...................40 V oklopnjaku okrog sveta, L del .. 90 V oklopnjaku okrog sveta, n. del .. .90 Veliki inkvizitor................ 1.- Vera (Waldova) broi......... .33 Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagors "Irdo vezano................. .79 broi......................... .60 Vojska na Balkanu, s slikami.....25 Volk epokornik in druge povesti sa mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi......80 Vodnik svojemu narodu ...........23 Zgodba Napol, huzarja veez.......2.—. Zmisel smrti ..................... .60 Zadnji dnevi nesrečnega kralja .60 Zadnja pravda, trdo vezana.......75 Zadna pravda ................... jjo Zmaj iz Bosne.....................70 Zlatarjevo zlato...................90 Za miljoni, , .......... .68 Ženini naše Koprnele .............. .3® Zmote in konec gospodične Pavle .35 Zgodovinsko anekdoti ............. .39 Zločin v Orsevalu 246 str.........1.—, ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo..........JBS 2. zv. Hudo bresdno...............................35 3. zv. Vesele povesti.....................js 4. zv. Povesti in slike . ..................35 5. zv. Student naj bo. Naš vsakdanji kruh ................................................j 8Sstr.br. J5 , NaroČilom Je priložiti denar, hodM e gotovini, Money Order aH poftta po 1 sli 2 centa. Oe pošljete gotovino, komandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v Knjige potil jamo poitasno prosto. "BIAS KAROOA" Oft H GLAS NARODA, 20. AUG. 1926 Paul Oicisty: Testament. % ^ spoda Charriera. Zdelo se mu je, da je iznenadil gospo Laroehe, kakor da bi jo bil spomnil zelo stare zgodbe, katere se ona ne more kar takoj domisliti. — Da, — je dejala skoraj smeje. — Bil je zelo tankovesten, celo malce čudaški, zmeden. — Sijajna duša ! — je usmiljeno povzel gospod Desnoix, da bi ji pomagal. — Brez dvoma. . . brez dvoma. Ampak gospa je, kakor da vidi Njegov gostitelj in stari prija- nihče izvedel in da moja prijatc-^Charriera le še v meglah spomina Ij. notar gos|Hxl Desnoix mu je ljica ne bo slutila te dopolnilne| malomarno pristavila: asno ugovoril : dedščine. Če mi daste besedo, bom — Včasih je bil zelo oblasten. — Vi ste breumni. . i miren odšel. j Gospod Desnoix se je vznemiril. - Ne. . . jaz sem načet. . . že' — Ampak, saperlot, — je po-| Mehanično je položil roko na tisti m kaj me še čaka. Skrinja se vzel gospod Desnoix, — to je res žep svoje suknje, v katerem je i- čudovito! Kako naj pa izvem, aliimeI drugo Cliarrierovo oporoko. Gospod Charrier je skozi od- — Ampak, — je dejal ,— to je prto okno obed nice zdihoma ob- najčudovitejše naročilo, ki ga je jf\ z /urnim pogledom le|>o savi- kdaj dobil kak notar. Vi ne govo- gneullesko dolino, njeno zasenee- rite resuo. . . no rečico in obzorje pogozdenih — Oh, uredite to na papirju, gričev, ki so se mehko spuščali do kakor hočete, izmislite si klavzu- vode. lo, ki jo lahko vknjižite, kaj za to! Najbrž zadnjič opazujem to Zaupam vaši poštenosti in pre- ijino, — je dejal. pričali h&u, da te skrivnosti ne bo, ti je ženska po dolgem roku ohranila za vas vse svoje nagnenje? Vi vendar ne zahtevate, da bi ne je-njala jokati, da bi imela vedno spačen obraz, da bi bila skrušena od bolečine? . . . — Zadostovala bo beseda obžalovanja. . . odkritosrčna beseda. ( — Vrag naj vzame vaš nemir! Ali ni najbolj pametno pustiti človeške zadeve, kakor že morajo iti! Ob kakšni priliki, kdaj in kako naj pa izzovem takšno besedo.' — Prinesli ji boste njena pisma ki jih boste našli med mojimi papirji. di še solidna, pa se drži samo z u-metnimi popravili. Kar hi|>oma bo zakloix italo. Zato sem vas hotel priti še enkrat gledat v Savigne- ulJes. . . Povzel je: — Zdaj, ko sva kot tovariša pokosila, hočem imeti opravka še z notarjem, in sicer z najpoštenej-šim notarjem, kar jih poznam. — Sem vam na razj»olago. . . Ampak, kakor je vaša skrb toli prezgodnja, zakaj se, zlodja, obračate na takšnem skromnega podeželskega notarja kot sem jaz ? — Naši pariški notarji so preveč zaposleni, da bi ne bili nebriž-ni. . . Norčevali bi se iz oporoke, ki sem si jo izmislil. In jaz tudi zaupam samo vam. Ali naj greva v vašo delavnico? — Kar ukažite, dragi moj! Gospod ('harrier je sedel v fo- telj. V polni luči, v kateri sc jc zdaj nahajal, se je gospodu Des noixu zares zdel izpodkopan mož noseč smrt v obrazu. . . — Samo vi, moj dragi Desnoix, ki ste moj prizanesljivi stari pri jatelj, me boste mogli razumeti. .. Sem brez rodbine, to se pravi, zelo oddaljeni sorodniki, ki jih še i-mam, me nič ne zanimajo. Postavim, da zapustim en del premoženja osebam, ki so mi bile simpatične, ali pa v dobrodelne svrlic . . . socijalna dolžnost, dobro. To bo zame formalnost, posmrtna vljudnost. . . V glavnem hočem pa vse, kar še za tako malo časa po sedujem, zapustiti — neki prijateljici. To je vez, ki traja že deset let in ki mi je draga. Po mnogih neurjih sem" našel v njej mič-nost in sladkost okrepčujoče nežnosti. — Če ste ljubili to osebo, — je dejal gospod Desnoix, — je čisto naravno, da mislite nanjo. . . Ali ob ttoji kakšna formalna pravna težkoča? Ali je morda dama poročena ? — Ne, težkoč ni, tudi vzrokov pristojnosti ni. Ona je vdova, in nihče nima pravice, pečati se ž nje niiui zadevami. — Stvar l>o torej zelo enostav- na- kar je v moji moči, da bom pra- — Brez dvoma, toda nisem vam vieen sodnik. Pa saj se nič no muse vsega razodel. Počakajte. . . di. . . Mislim, da mi je odkritosrčno vda- __ O, pač. Prosim vas,"kar takoj na, naklonjeno je namreč skrbela uredite zadevo. zame. Dolžan sem ji hvaležnosti. ALI BO TUNNEY PREMAGAL DEMPSEYA? r. 0 ČOKOLADI Nato je nalahno namrgodil obrvi in skoro neslišno zamrmral: — Iludiča! Ona se mu je zaupljivo izpovedala : — Veste, cesto je bilo težke ž njim. . . Rad je bil čemeren, trim- j ški. . . Bil je eden tistih značaj.' ki radi mučijo sebe in druge. In j strasansko se je včasih ujezil. . j Meseca septembra sc bo moral svetovni šampjon Dempsev spopasti IMDC.WOOO * UNOERWOOD. H. V. čudovito! — Nikar se preveč ne norčujte, stari moj prijatelj. . . Ta ideja me silno muči."Nikdar vam nisem priznal, tla sem bil ljubosumen, da to žensko strastno ljubim. Notar je prijel roko gospoda Charriera in jo nežno, ljubko stisnil. . . — Upam, da bova imela še dovolj časa. Toda, ker zahtevate, u-redi m stvar takoj, kakor hočete. Določiti je treba torej natančno, da bo v izvestnem času gospa. . . — Gospa Laura Laroehe. . . — Gospa Laura Laroehe, ki jo že podedovala en del vašega premoženja, dobila še drugi del dedščine, ker je ostala zvesta vašemu spominu. V tem slučaju ji bom jaz določeno svoto takoj izročil. Sicer pa bom ta znesek uporabil, kakor boste želeli. — Tako je. — In vi določate. . . eno loto za preskusnjo? — Da. — Hm. Prav nič ne dvomim o Gospod Desnoix je nalahno za- kašljal. Vos v škripcih, so jo trdovratno zagledal v fotografijo, na kateri so mu slučajno obvisele oči in ki je predstavljala nekega *dc-gantnega mladega moža. Gospo z izbornini rokoborcem (.»ene Tunnevem. Rokoborba se bo vršila v Philadelphiji. Tunnev je desni na sliki. NEKAJ 0 ŠTORKLJI ! štorklji. Jonova družica in njen i kavalir. Ljudje so takoj vedeli, kaj se je zgodilo. In zdaj stoji Jo- Vi ste že vse poskrbeli. To je j Laroehe jc ta poz<»rnost spravila v t Neki lcodanjski list priobčujc ua v»ak večer na dimniku s pove-" ' zadrego, zato se je urno tako pre- zanimiv članek o rodbinski sreči, i seno glavo. Na usodno močvirje Čokolada, ali bolje reč, »■>«» fea-J kao. je bila Evropi neznana notri do odkritja Meksike. V Meksiki je pa ta pijača že takrat slovela saj so jo bogovi sami človeštvu prinesli, kar jc v neki meksikan ski pravljici še do danes ohranjeno. Ko je namreč bog K veza le« prišel iz paradiža, v katerem pr* bivajo prvi sinovi solnca. j«' seboj prinesel seme kakaovega "boba" Ta bob je 'celo krožil kot plačilno sredstvo. Cortez piše o tem: — To seme je v deželi tako visoko cenjeno, da nadomešča denar m povsod je mogočo ž njim kupčeva t i. — Celo davko so na ta način lahko plačevali in So danda nos je v nekom deln Južne Amerike navada, da s kakao bobi p In čn je j o v domačem prometu. Čokolada se je že nekdaj tako nanravljala. kakor dandanes: — bobe so pražili, zdrobili ter z vročo vodo zakuhali. Izdelovanje čo-. kolade v tablicah je seveda novej-, ši izum. I Ko je Spanec Cortez l<*t;> 151!« Meksiko zavojeval. je cesarju K n -rolu poročal o tej pijači. Špancem se jo t;ilco priljubila, posebno žen-skemu svetu, da so jo celo v cerkev nosili za njimi. Šele v it. veku se je preko Pirenej zanesla n;t UGOTOVITEV PIJANOSTI maknila, da notar ni mogel več videti slike. Potem mu je ljubko in lahkotno pripovedovala o tisočerih stvareh, ki so se polagoma zelo odddaljile od Charriera. Notar se jo dvignil, tla hi so poslovil. Se nikdar ni bil tako zmeden. Kako naj zadevo odloči, da bo pravično izpolnil rajnikovo poslednjo voljo? Boječ se, da pri prvem razgovoru ni mogel točno dognati stvarnega položaja, jo sklonil. da zadevo odloži, da ne bo še izrekel sodbo. Gospa Laroehe ga je spremila tragediji, vdovstvu in ločitvi drugega zakona štorklje Jona. Več let jc že minilo, odkar je priletela štorklja Jona s svojo družino na streho neke zapuščene opekarne. Samec in samica sta si skrbno o-gledala streho, kakor dva zaročenca, ki si hočeta urediti domače ognjišče. Opctovano sta štorklji odleteli in iskali drugje, pa sta se zopet vrnili. Nekega jutra sta začeli delati. Gnezdo sta si posla vi i i la" priobčujc senzacijonalno na vrhu visokega dimnika, iz katerega se pa ni kadilo, ker opekarna ni obratovala. Oskrbniku o pe- ne leta več. Poiskal si je drugo lo-:clvor L»dovikn xm - i" «a dunaj višče, da ne naleti mi nezvesto ženo in njenega zapeljivea. POVROCITELJ SARAJEVSKEGA ATENTATA | ski dvor. Ludvik N1V. pa je bil velik nasprotnik čokolado. Io uje-i gova španska soproga jo je rada uživala, a skrivaj. Učenjaki v početku niso hoteli nič vedeti o tej pijači in hot V sodni praksi je često velikega pomena ugotovitev, da li je bil obtoženec v kritičnem trenotku trezen ali pijan. Zato je zelo važna vest. da se je zdravniški vedi posrečilo določiti metode, po katerih se da točno ugotoviti stopnjo nasičenosti človeškega telesa z alkoholom v času smrti. Ugotovitev alkoholizma pri ubitem lahko zniža obtoženčevo kazen takrat, kadar je ravnal osumljeni morilec v silobranu, torej kadar ga je vinjena oseba napadla, l'ri pijanem človeku pridejo deli hrane često v pljuča, tako da se pijanec zaduši. A ko u got o ve zdravniki v krvi u-mrlcga alkohol, je udeležba druge osebe pri nasilni smrti izključena. Tudi samomor se J.-i pogosto pojasniti s tem. da jc samomorilec izvršil svoje dejanje pod vplivom alkohola. Pri zastrupljenju z alkoholom nastopi smrt tedaj, ako doseže količina v krvi sesti del na tisoč delov krvi. Ako so na tisoč delov krvi štirje deli alkohola, je človek pijan, ako so pa samo dva do štirje doli. je vinjen. Važno je tudi, Š petek 13 avgusta-----S koliko časa je minilo od zadnjega zauživanja alkohola. Pri mrličih izgine alkohol popolnoma iz krvi v 24 urah. Nova žrtev Save v Zagrebu. To dni je našel neki nameščenec mestnega kopališča na Savi v .imj_ 1 Zagrebu pod vrbo obleko 10 — piše poročevalce omenjenega lista — smo poselili bivšo cesarico Žito na njenem gradu v Prangini. Pri tem smo govorili tudi o sarajevskem a-tentatu in omenili, da je treba iskati prave krivce na Dunaju in v Budimpešti. Cesarica ni ugovar- lue sveta mnogo storkljinili po-kolenj. Spodaj se je menjal svet. zgoraj pa jo kraljevala sreča in Jona se je rad oziral s svojo dni-_______ dovoljiti s sorazmerjem. Nikar ne I žico na bližnje močvirje, kjer s ta jaht. Prikimala je z glavo, rekoč: stremimo nikdar preko relativno-j skupaj lovila žabe. Toda sreča je nekako ponižno, — pa določim 0|Stl1 T^l" j*1- niord abroz pravega j nestanovitna in tudi pri štorkljah mesecev. . . Kaj ne, šest mesecev. t prepričanja, ampak rekla je pa .se kolo sreče često obrača. Lani to ne bo preveč? ... j vedar: — Saj je bil revček! — To so napeljali okrog pekarne elek- 15-letnega fantiča. Domneva se, dn je nesrečne/ pri kopanju v Savi utonil. la naj priljubi jenejša pijača bogatejšega sveta, a šele v lf>. stoletju je postala tudi ljudska. — Leta 1024 so je porabilo kakava nič manj kot 125.440 ton. Največ jo porabi Amerika, na drugem mostu pa Nemčija. Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj I ponuja; kdor kaj ku-Ipuje; kdor kaj proda-' ia; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI ' G1 a s N aro vedar: — Saj je bil revček! — Kakšno odgovornost mi tu [ VRokakor beseda obžalovanja nalagate? In zakaj? Ampak. . .' P° «pstib mesecih. . .Pri moji veri, da. . . obljubil sem že. Storil bom. (Po frane. originalu P. K—n.1) ---1-- To je potovo. — Torej? — Nameravam se ji v oporoki oddolžiti za srečo, ki mi jo je naklonila. meni, staremu, malo sitnemu možu, ki ni več mogel nuditi ženski mnogo veselja. Po moji smrti bo že dobila toliko, da bo LJUBAVNA TRAGEDIJA 201etni sin Stepan Žak iz Lak- trični tok. Nekega večera se .jt* vračala . srečna rodbina štorklje Jone z lova. Jona je letel spredaj, žena s potomstvom pa za njim. — In tedaj je nastal tragičen trenutek. Komaj je Jona preletel električno žico, je začul za seboj pok. — To so žalostni spomini, ne govorimo o njih! — Tudi bivši cesar Kari je bil prepričan, da so zasnovali sarajevski atentat mad- I „ žarski politiki in da nosi odgovornost zanj grof Tisza. Tisza je najbolje vedel, kako sovraži Frane Ferdinand Madžare. Vedel je tudi, da namerava Franc Ferdinand s pomočjo vojaštva strmoglaviti madžarski režim in uničiti ustavo ROJAKI: — Tokom letošnjega leta prirejenih izletov se je vdeležila velika skupina naših rojakov, kateri So bili popolnoma zadovoljni bodisi .s kabinami, hrano, po-strežho in pozornostjo, katere so bili deležni med vožnjo. Kot dokaz splošnega zadovoljstva nam prihajajo dnevno vprašanja, ako namerava naš potniški oddelek prirediti to leto še kak skupni izlet. I)a vstrežemo našim rojakom, .smo se odločili prirediti JESENSKI (tretji) SKUPNI IZLET s pa mikom Zabliskalo so je in štorklja je pad-J iz leta 1867, čim zasede prestol. Nekega deževnega popoldne se je gospod Desnoix izkrcal na or-|ščiarske Nove vasi na Slovaškem, leanskem kolodvoru. Čeprav je' bil že dve leti zaljubljen v 16-bilo vreme čemerno in ulice blatletno sosedovo hčerko Ano Ada nine. je šel kar peš v avenijo Tutin. covo. Zadnje čase sta zaljubljenca kjer je imel posla. že resno razmišljala o poroki, to- — Kakšen nalog sem prevzel, da Anini roditelji niso hoteli pri-— jo tuhtal spotoma. — Kako 110- voliti, da bi se tako mlada hčerka dobro preskrbljena. Tako je že doi( ki bom izpolnil to željo Char- j porožila z Žakom, ki se jim je zdel ločeno. Ampak to še ni vse in zato'riera? tudi prenited. Zato je prišlo med ur v tej zadevi sklicujem na va-| Kakor se jc bil domenil z gospo-' zaljubljencema često do burnih se prijateljstvo. V svoji slabosti (doni Charrierom, ki mu je bil prizorov ljubosumnosti. Žak se ni neprenehoma premišljujem, kaj pred smrtjo še ponovil svoje na-j zadovoljil z obljubo njenih starše bo zgodilo, ko me več ne bo. Oh, ročilo. je nepričakovano dospel h šev, da so bosta lahko čez nekaj 1 katero se je seznanil najbrže v E- la z deeo na tla. Električni tok jih je ubil. Jona je letal nekaj časa ves obupan okrog opekarne. Zvečer ie stal na dimniku kraj zapuščenega gnezda in razmišljal o svoji bridki usodi. Ljudje so ugibali, kakšne misli roje štorklji i>o glavi. Naenkrat je Jona. izginil. Odletel je zgodaj, ko Še ni bilo vroče in ljudje so mislili, da se nikoli večne vrne na dimnik. Toda letos spomladi se.je Jona zopet vrnil 111 sicer v spremstvu mlade štorklje, s saj vam priznavam, vidite, da je gospej Laroehe. Ta ga ni mola ta-'let poročila. Ker mu je začelo to to le slabost. Ampak težko se je koj sprejeti, ker se je baš posveto- j odlašanje presedati, je sklenil na-privaditi misli, da se bodo vsi le vala s šiviljami radi nove toalete. Praviti mučni negotovosti konec, norčevali iz mene, ko bom v jami. ki jo je rabila za neko važno večer- Nekega večera je potrkal pri Da, nekaj solz bo najprej že po-' jo. Z ljubeznivo lahkomišljenostjo' Adamcovi na okno in poklical točila Lavra zame. Ampak potem! se je opravičila pri gospodu Des-'Ančko na dvorišče. Ko je stopilo Ali ji bo kaj žal po meni? Kje bom noixu. ker je moral čakati nanjo.J dekle iz hiše. jo je vprašal, da-li v njenem spominu, ko bo poteklo1 — Bože, — si je mislil notar, — se lioee v kratkem ž njim poročiti, eno leto? Ali bo imela še eno sarar to še ne pomeni nič. Vsak človek Dekle je odgovorilo, da roditelji misel zame? ima posvetne obveznosti. Globoka ' ne odgovorijo in da je še dovolj — Kaj hočete torej? - j čustva so od njih pač neodvisna, j časa za poroko. Žak je nato poteg- — Čakajte. . . Naj bo to norča-| Vendar se je razgledal krog se- nil iz žepa revolver in ustrelil svo-vo, toda saj sem se že vnaprej o- bo: salon je bil očarljiv, prijeten, jo ljubico v glavo. Iz hiše sta pla-pravičil pri vas: moja želja je. da poln cvetlic. Sveža jiovota svetlo- nila prestrašena roditelja in zagle-nakažete po preteku enega leta rožastili tapet je pričala, da so dala svojo ljubico vso okrvavlje-moji prijateljici, če bo še malo ža ^ bile pred kratkim prenovljene. j no na tleh. Žak je simuliral spo-lostna in'ginjena, kadar ji bo kdo j — Okus ima, — si je dejal go- četka blaznost ,ko so pa prišli o-o.meni govoril, še drugi, znatni spod Desnoix. — vendar okvir ni- ( rožniki, je priznal, da je izvršil del mojega premoženja, ki naj bo česar ne znači. Študirati moram zločin iz ljubosumnosti. Pozneje dotlej shranjen. In vas, moj dragi le dnšo. J je svoje priznanje preklical in iz-prijatelj, prosim, da naredite to ^ Povedal je gospej, čemu jo je javil, da je ustrelil Ančko po ne- .posetil: prinesel ji je namreč pi- srečnem naključju. Orožniki so gg ■Ursnil. izročili 801WK11111 « « "jutra z močvirja dve .tifMffi «rrO J • . - tor r žjičla v*;1" - •• - giptu, odkoder jo jo pri vedel kot nevesto na svoj daljni severni dom. Mlada zakonca sta se nastanila na opekarni in Jona je bil zopet srečen. Začel je Takoj popravljati staro gnezdo, dočim je letala njegova družica sama na bližnje močvirje, da preskrbi možu kosilo. Ljudje so Joni iskreno privoščili novo srečo. Kmalu se je pa pojavil močvirju radovednež. To je bil mlad, tuj samce, ki je neprestano letal okrog Jone in njegove družice. Stal je na drugem koncu močvirja in zaljubljeno gledal mlado štorkljo. Jona je plaho letal okrog svoje boljše polovice. in kakor vsi zaljubljeni 110-voporočenci. je bil tudi on slep. Te dni so pa ljudje naenkrat o-pazili, da stoji Jona na dimniku zopet sam. Videli so, da sta odlete- Tisza je prav dobro vedel, da mora Srbija smatrati potovanje avstrijskega prestolonaslednika po Dos 11 i in vojaške manevre za pro-vokacijo. Madžarski politični krogi so slutili, da se nekaj pripravlja. Vladni komisar Hrvatske Klo-bučarič jo izvedel, da ^e pripravlja atentat na prestolonasednika. toda od zgoraj so mu namignili, naj se za to ne briga. Opozoril je grofa Tiszo, ki mu je pa naročil, naj zatisne oči. češ, da ničesar no ve. — L: toga sledi, da je bil Tisza o atentatu informiran 111 da je želel, da bi Franca Ferdinanda ubili. — Ferdinandov ordonančni častnik grof Ilarrach je rekel po prvem ponesrečenem atentatu generalu Potioreku, da je izdano povelje, naj dobi nadvojvodov avtomobil močno vojaško stražo. General je pripomnil, da bi rad dal vojaško stražo, da so mu pa dali odzgoraj nasprotno povelje. Gostovanje beograjskih igralcev na Reki. Vodijo se razgovori z upravo gledališča "Fenice" za gostovanje beograjskih igralcev. Vprizorili bi tudi Nicodemijevo delo "Jutro', dan in noč". Beograd je lepo sprejel in počastil maestra Ma-scagnija. Kaj s tore Italijani na Reki? tb r* 64 R A R I S 99 KI ODPLUJE IZ NEW YORKA, dne 11. septembra, t* 1. V to svrho imamo rezerviran poseben oddelek III. razreda v sredini parnika, najboljše kabine z 2., 4. in 6. posteljami. Rojaki, nudi se Vam prilika, da obiščete stari kraj v spremstvu našega izkušenega uradnika, ki Vam bo omogočil brezskrbno potovanje v domovino, da obiščete, stariše, soproge, otroke in sorodnike, ki Vas morda že leta in leta željno pričakujejo. Kdor se namerava vdeležiti tega izleta, naj nam takoj naznani in pošlje tudi aro, da mu določimo prostor na parniku. Čimpreje se kdo zglasi, tem boljšo kabino bo imel na razpolago. Za vsakovrstne informacije in pojasnila stoji vsem rojakom na razpolago naš potniški oddelek. FRANK SAKSER STATE BANK Potniški oddelek. 82 Čortlandt Street : : New York, N. Y. -,V T { m C T. GLAS NAHODA, 20. AUG. 1926 i AVSTRALEC BOKAN IZ ŽIVLJENJA. Za "GLAS NARODA" priredil O. P. \ ne mogel nikdo t okolici meriti z vami. V Hake druge, slične pa so veljale vse njegove 13 . (Nadaljevanje) — Hm, če bi le kaj razumel o celi tej stvari, se bi vam rad stavil na razpolago. Hvaležno mu je stisnila roko. — Dra^i gospod doktor, — in vasi bolniki J Popraskal se je po glavi, a skrajno previdno kot možje, ki nočejo spraviti svojih las v nered. — Da, seveda, ti čakajo name. Ne, jaz vam žalibog ne morem pomagati. Vi pa izgledate slabo, ubožica, — napol bolnik. Pazite, da res ne zbolite. Odkar ste bila otrok, nisem imel še nobenega o-pravka z vami. Ali se še spomnite, kaj je vedno rekla gospodična Lota, če sem prišel preje semkaj: — Ne pokaži stricu doktorju jezika, Dagmar, kajti drugače te bo poslal v posteljo. S tem je hotel dr. Ilartling nekoliko razvedriti konteso. Nasmehnila se je malo ter dobila pri tem vlažne oei. — Moja uboga, mala sestrica. Nanjo ne smem niti misliti. Zame pa ne skrbite, gospod doktor,* jaz vem, da ne smem postati bolna. , — Dobro, vidim, da ste razumna. Sedaj ležite za par ur ter spite. Jaz bom skrbel za to, da vas nikdo ne moti. Sedaj grem še enkat k vaši materi ter vas boni takoj obvestil. — Pustite me iti z vami, gospod doktor. Sama jo hočem še enkrat videti. — No, radi mene. Nato pa spat. Ni vam treba skrbeti za vašo gospo mater. Ona bo hitro premagala bolest ter bo hitrejše gotova kot vi z vsem. Skupno sta odšla k gospej Lepograjski. Ta je pričela zopet stokati in jokati ter je vedno le vpraševala: — Kaj bi postalo iz mene? Zdravnik ni mogel še nadalje poslušati, posebno ko je videl imučeni obraz kontese. Postal je energičen. — MilostIjiva gospa, sedaj pa se morate obvladati. Konočno vam mora biti vprašanje, kaj bo postalo iz vaših otrok, važnejše kot pa vprašanje kaj bo postalo iz vas, — je rekel. Tedaj pa je gospa Helena takoj utihnila. Zdravnik ji je rekel mirno in Odločno, da lahko vstane in da naj skuša spraviti svoje misli v drugo smer. Pred vsem mora skrbeti za to, da bo njena hčerka počivala par ur. ker je prečula celo noč. S tem je odvedel Dagmar ven ter jo prisilil, da je šla spat. Služabnikom je dal navodilo, da se ne sme kontese pod nobenim pogojem motiti in da mora počivati vsaj do večerje. Nato je zapustil dr. Ilartling hišo. da skupaj bi predstavljola lepo, zaokroženo posestvo. Potem bi še raz in mračne Satnijeve oči - _ ne mosre! nikdo v okolici meriti z vami. (predstavljala si ga je, kako se prilike bi se Ralf z unetuo poslužil. Sedaj ^klasja nad njo in jo s svojimi ; misli izključno le kontesi. o kateri je ve- drobnimi rokami privija k sebi in del, da je v zadregi. Brez dvoma je stala pred popolnim polomom, ^radost ji je preplavljala srce, če Od svojega bankirja, Volkmana, je slišal nekoč proipombo, tikajo- je pomislila na svojo nagrado, čo se Lepograjskih. ' , — Lepograjski se počasi pogreza in če je že zapravil premoženje svoje žene, bo potegnil tudi konteso s seboj v prepad, če ni tega že storil. Tako je rekel Volkman Ralfu. Ker je stal slednji izven družbe, ni bil napram njemu posebno previden v svojih pripombah. Kot je vedel Ralf, je imel Volkman p*yo hipoteko na gradu ter poznal vsled tega natančno položaj. Ralf je moral razmišljati o besedah Volkmana. Ali je očem u-ničil tudi konteso Dagmar f Ali jo je spravil ob -celo premoženje? Če se je to zgodilo, kako bo nastopil sedaj baron Korf? Baron je bil brez dvoma obvezan poročiti se s konteso, po besedah, katere je cul prejšnji večer iz svojega skrivališča. Ce je poštenjak, se mora seda j, zavzeti za njo. (Dalja prihodnjih 1 Jules Lemaitre: Tati. (Na robu Herodota.) f Tati je bila hetera in je živela Odreci se svoji slavi, v Memfih tritisoč in petsto let | — A kaj naj storim, da to do-pred našim vekom. Slovela jc ra- sežein? di svoje lepote, svojega duha in J — Razdeni nagrobnik, ki ga je veličastja. Potem, ko si je s svo- postavila darežljivost tvojih Iju-jo obrtjo pridobila veliko boga- bimcev. Nato ukaži, da znosijo stvo, je še prav mlada in še ved- kamenite kocke na tisti kraj meno lepa pomislila na svojo smrt. sta. kjer se zida tempelj bogu'Pta. Hotela si je pripraviti grobnico J Nato prodaš svojo hišo in svoj na-v kateri bi mogla prijetno pre-, kit ip razdeliš izkupiček siroraa-življati sboje drugo življenje in kom. Dokler ne bo storjeno vse to ki naj bi obenem pričalo bodočim me ne boš videla. A ko boš bry: VfllrrtVAlVI n mAIVAMnApf t Vi ^nn n 1 n Z _____I _ 1__X _______• 1 Half Jansen ni šel še dolgo spat, ko je zvečer zapustil svojo mater. Cele ure je sedel pri odprtem oknu ter zrl nepremično v »mer. v kateri je ležal grad Lepograjskih. Vedel je, da se nahaja tam kontesa Dagmar, v družbi barona Korfa ter sredi slovesno vesele množiee. Kako ji je žarela sreča iz oči! Ta sreea pa ne bo trajna, ker ni bila pristna. Mož, katerega je ljubila, je ni bil vreden ter jo bo izdal, ali še predno bo postala njegova žena ali pa pozneje. On, ki bi ji najrajše sklatil zvezde z neba, pa mora stati na strani ter pustiti dogodkom prosti tek. To je bilo najhujše za njegovo naravo. Tiho in udano čakanje mu ni prijalo. Bil je mož dejanja. Ostal je pokonei, dokler se ni pričelo daniti na iztoku ter se boril z bolečino v svojih prsih. Zdelo se mu je kot da se nahaja zo pet sam sredi prostrane pokrajine, popolnoma osamljen, kot se je čutil fakrat v Avstraliji, ko se je ga je lotilo domotožje ter je udaril s krampom po skali, ki je vsebovalo čisto zlato. Pred njim se jc zopet dvigala visoka pečina, nedostopen družabni razred, ki ni hotel priznati sina rokodelca kot enakovrednega. Tudi ta pečina je vsebovola čisto zlato, srce kontese. Dagmar To zlato pa je že pred njim zaplenil neki drugi. Ob jutranji zori je konečno legel na posteljo in proti njegovi navadi so ga mučile tekom spanja mučne sanje. Videl se je prikovanim na skalo, dočim je bila kontesa Dagmar ogrožena od vsako-vmtnih nevarnosti, pred katerimi je ni mogel varovati. Konečno se je prebudil ter skočil iz postelje. Solnce se je že dvignilo na obzorju. Kot ponavadi se je kopal ter preoblekel, brez vsake pomoči. Kljub svojemu velikemu bogastvu se ni mogel odločiti, da bi najel služabnika. Ko se je oblekel, je zavžil zajtrk ter dal osedlati konja. Odja-hal je na polja. Na prostem bo postala njegova glava jasnejša. Svoje matere ni še videl. Zahteval je, da spi zjutraj dolgo. Pre-j«». ko je morala delati od zjutraj pa pozno v noč. si je večkrat želela, da bi se mogla le enkrat pošteno uaspati Sedaj je imela lahko to vsak dan ter je morala to storiti na nujno željo sina. Vsled tega je Ralf vedno sam zavžil prvi zajtrk, ker pe imel navado zgodaj vstajati. Ko se je vrnil s polja, je zavžil v družbi matere drugi zajtrk. Half Jansen bi si lahko ustvaril bolj udobno življenje, posebno ker je imel zelo zmožnega in zanesljivega upravitelja. Ni pa bil narava, ki ljubi udobnost. Vsled tega je odjahal skoro vsako jutro že vekovom, o mogočnosti njene lepote. Od svojih ljubimcev odslej ni več zahtevala ne zlata ne draguljev, temveč po en kamen od vsega in gola kot novorojeno de te, me prideš obvestit o vsem tem. — Najtrše mi je, — je rekla Tati, — odpovedati se razkošju in vsakega za svoj nagrobnik. Ime-1 udobnostim mojega drugega živ-la je kmalu mnogo teh kamnov Ijenja. Včasih, kadar mi je dolg bili so to graniti °li bazaltni bloki j čas, se zabavam s tem, da premi-iz Sijene, oklesani na mestu, nato šljujem, kako mi bo prijetno v ob času naraščanja Nila spravlje ni na podnožje skalnatega puščavskega obrežja. Od teh kamnov si je dala zgra moji lepi grobni sobici. — Verjemi mi, prav tako dobro se boš počutila v najmanjšem grobu iz opeke. diti piramido, res mnogo manjšo, J — A tedaj, kdo bo poznal moj toda lienejšo in skrbneje zgra je- grob ? no, nego so faraonske. Izba v no-1 — Toda, saj se vendar odrečeš tranjosti je bila razkošna in u- slavi! Stori, kar si obljubila. Ču- tila se boš odškodovano že med tem, ko boš delala vse to. Ampak dobro vidim, da omahuješ. dobna in Tati je večkrat zahajala tja počivat in razmišljat. Imela je vse. kar si je poželela : eno najlepših palač v Memfih, j — Ne omahujem, — je rekla obleke, dragulje, sohe, cel zveri- Tati, — kajti ljubim te in hočem njak, posvečenih živali, psov,[te imeti. mačk, ibisov in krokodilov; za j — Bomo virfeli, — je dejal Sat-čas po sijajnem življenju tu na ni. zemlji si je prihranila pokojno j------------ drugo življenje po smrti in čudi- Najprej se Je Tati odrekla zala se je, da nad vsem tem ne ob- bavam in zapj-la je hišna vrata čuti vec zadovoljstva. I ljubimcem iri svojim najbolišim Vendar Tati, ki je darovala to- prijateljicam. Potem je sporočila liko radosti tolikerim moškim, — mestnemu glavarju, da bo daro-svečenikom, pomorskim kapita-jvala bogato gradivo za zgradbo nom ali trgovcem, ni nikdar ljubi- ( Ptojevega templja. Poslala je dela nobenega od njih. A nekega lavce, da so razdejali kamenitne ,dne, ko je srečala Satnija, sina klade, ki so tvorile njeno bazalt-Velikega duhovna Apisovega, je no piramido. Nato so naložili vsak ; začutila ljubezen do njega. j kamen posebej na tovorni voz in Satni, ki je bil mlajši nego Ta-1 ga z bivoli vlekli v mesto. V svo-ti, je imel nežno telo in obraz. — ji veliki gorečnosti je Tati, oble-Vzgojen v templu je bil zelo iz- čena v priprosto platneno obleko, obražen, in to ne samo v verskih šla za vprego, stvareh, temveč je poznal tudi ra-j Sprva ni vzbudila posebne pozne panoge modroslovja. Smejal zornosti, ker so bile ulice kot pose je le s težavo in njegov pogled navadi vse prenapolnjene, toda je bil obenem oster in otožen. j prgV kma]u so opazili spravni voz Vse to je bilo vzrok, da ga je heterin; pripovedovali so njeno Tati vzljubila silno, da se je za-' Zg0<3bo; govorilo se je zaobljubi, klela, da hoče biti njegova, ali ki jo je storila Tati. Občudovali pa da umre. Nekega večera mu je so veličino njenega nagnenja in na pojedini mladih moških in us- gijaj njene pokore. Mladi lahko-lužnih deklin, kamor se je pustil živci? pa tudj starit so stali ob po-odvleči skrivnostni Satni, razkri-|tu> ko je gja mimo. in so jo vila svoje poželjenje na čisto pri- deli v t-kih Okolnostih, se je nji-prost način, kajti bila je preveč, hovo poželjenje po njej znova zaljubljena, da bi mogla biti tu-jzbudilo> Mnogi so ji stavili sijaj- I . Ziuuuiiv. iUiiuui au ji oia viu aij a j- zgodaj, na polja. Imel je namen dokupiti nadaljna zemljišča, kakor-j di spretna. Rekla mu je, da nje- ne ponudbe, ki jih je pa vsa ogor-hitro b. se mu nudila pnlika za to. Svojemu upravitelju je dal po- no čustvo zanj ni tako minljivo.1 čena zavračala vel je, da naj mu takoj sporoči, če bi cul, da je kaj na prodaj. kot so čustva žensk njenega sta-j Ko je bila vs Ponavadi je uredil svoje stvari tako, da je nadzoroval svoje nu, temveč da z vso svojo močjo' ne„a naerobnil ljudi na drugem mestu kot pa upravitelj. Dotičnega jutra pa mu je . želi biti samo njegova, in za ved- vsa zunanjscina nje-I nega nagrobnika odpeljana in ker so bili kamni, ki so tvorili podze-' meljsko sobico manjši, je sklenila ti, če jo tudi on ljubi. J Tatl? da jih bG drugega za drugim Satni je bil začuden in jo je sama odnesla v gubah svoje ob-dolgo opazoval, kakor nekdo, ki' leke. Bili so pa pretežki zanjo in je radoveden in dvomi. Ta pogled-Tati se je mukoma vlekla ž nji- hotel pokazati upravitelj nov stroj in raditega sta se dogovorila, da' no. In pozabila ga je celo vpraša- se bosta sestala. Upravitelj je že čul od svojih ljudi, da se je ponoči ustrelil gospod Lepograjski. ' . » ~. J > Ko je dospel Ralf, je rekel upravitelj: — Vrtna veselica, ki se je vršila včeraj pri sosedu, se je žalost« jo je prisilil, da je nehote morala mi po mestu. Vedno večja mno- no končala. pomisliti na gubice, ki jih je o-, žica se je gnetla okoli nje. Vsa — Žalostno končala? 1 — Da. gospod Lepograjski se je ustrelil. Pravijo, da je na gradu vse narobe. Gospa kriči ter pada v omedlevice in če bi kontesa ne ohranila mirne krvi, bi izgledalo še hujše. Ralf je stisnil svoje zobe. Vedel je. v kakšnem položaju se nahaja kontesa Dagmar, a vendar ji ni smel pomagati. To ga je zelo mučilo. —• Ali se ve laj podrobnejšega? — je vprašal razburjen. Upravitelj je skomignil z ramama. — Gospod Lepograjski pač ni več vedel, kaj naj stori. Brez dvoma je uničen. Naravnost neodgovorno so gospodarili tam. Dame pač ne bodo imele lahko. Eden nas čuje vsakovrstne stvari. Upniki no v zadnjem časn zelo pritiskali. Mislim zagotovo, da bo grad krog svojih oči včasih opažala, premočena od znoja in onemogla kadar je z obraza odstranila lepo- j se je zdela Tati sama sebi vzviše-tilo in se od blizu opazovala v na. zrcalu. In začutila je, da bo že| Ko je bil poslednji kamen nje-vnaprej pokorna vsem njegovim ne grobnice prenesen na stavbi zahtevam. Satni ji je dejal: — Ali sprejmeš moje pogoje? — Da, — je odgovorila. — Pa naj bodo že kakršnikoli? — Kakršnikoli le morejo biti. šče Ptajevega templja, je prodala svojo palačo, pohištvo in svoj nakit ter poslala skupiček mem-fiški mestni gosposki, da ga razdeli med Egipčane tretjega in četrtega razreda, ki so bili gove- — Tedaj poslušaj! Izbriši tvojo*'darji preteklost, kolikor ti je mogoče. [ Od poeetka svoje žrtve je ime- j rodan na dražbi; To bi bilo nekaj za Va* gospod JluSsen. Oba gra-! Odreci se razkošni, nesramnosti! »la neprestano pred očmi »•• - f' ' * Jk « t A ,„ . nežni ob- Proti večeru je šla k njemu. _ Imela ni nobenega dragulja in je nosila na sebi zgolj velik preprost volnen plašč. — Tu sem, — je dejala, — brez vsega in gola kot novorojeno dete. Poglej, Satni. In spustila je svoj plašč na tla. --Prav dobro, — je rekel sin velikega -duhovna. — Toda Tati, jaz te ne ljubim. ; — Ti me ne ljubiš? J —- Ali *em ti mar obečal, da te bom ljubil? — Ampak, potem, — je rekla Tati, ki je vsa prebledela, — kaj naj bo z menoj ? A Satni, še vedno smehljajoč: — Ali te je tako zelo treba po-milovati? Mislim, da se ne dolgočasiš več. Tvoj položaj je sijajen in še slavnejša si, kot si bila ke-daj poprej. Ne bo ti prav nič težavno, da si znova pridobiš bogastvo. Dolguješ mi več naslade in prednosti, nego če bi pristal na tvoje poželjenje. Uživala si, ko te je vse mesto gledalo kot v. gledališču. Povečala si svojo slavo, ki si jo hotela porušiti. Tako popolnoma si izgubila strah pred življenjem onkraj groba, da niti pomislila nisi, da bi si bila zgradila malt centru nagrobnik. Res je sicer, da si se med tem, ko si razdirala svojo grobnico, do kraja postarala in sama sebe skazila, toda spoznala si vzhičenja. ki so to tvojo lepoto, katera se že nagiba proti koncu, napravila še bolj vz-nešeno. Morala bi se mi torej zahvaliti. Toda ljubim te pa ne. Tati. Sploh pa jaz ne maram za ženske. — Preveč imaš duha, — je rekla hetera. Medtem, ko je Satni govoril, je 'ona spet ogrnila svoj plašč; nato pa, po kolenih drsaje, storila kretnjo, kot da hoče objeti mladega modrijana z obema svojima milo prosečima in trepetajočima rokama. . . Toda naenkrat je zgrabila bodalo, ki je je imela skrito v laseh in mu ga je zasadila med o-be rameni. Hretanje parmkov - Shipping Ne*s M. avgusta: Aquitania. Cherbourg: R«Solut«, Cherbourg. Hamburg. 15. avgusta: Pres. Harding, Cherbourg. Bremen. 26. avgusta: Cleveland. Cherbourg, Hamburg. SS. avgueta: Majestic. Cherbourg. <1. avgusta: Pres. Wilson. Trat. t. septembra: Berengaria. Washington, Derfflinger, Bremen. Cherbourg: Cherbourg, George Bremen; 2. septembrat Hamburg. Cherbourg, Hamburg; Andania. Hamburg. S. septembra: "Columbus. Cherbourg, Bremen. 4. septembra: France. Havre; Homeric. Cherbourg; Bremen. 7. septembra: Reliance. Cherbourg. Hamburg. 8. septembra: Mauritania, Cherbourg; Pre*. Roosevelt, Cherbourg. Bremen. I. septembra: Stuttgart. Cherbourg, Bremen; Re- Cherbourg, Ham- public, Cherbourg. Bremen; Westphalia. Cherbourg, Hambui%. 11. septembra: PARIS, III SKUPNI IZLJET; — Olympic. Cherbourg: Leviathan, Cherbourg; Sierra Ven tana, Bremen. IB. septembra: Aquitania, Cherbourg. 16. septembra: Albert Ballln. burg. 18. septembra: Majestic. Cherbourg: Berlin, Cherbourg. Bremen. 21. eeptembra: Resolute, Cherbourg, Hamburg. 22. septembra: Berengarla. Cherboorg; Arable Hamburg; Pres. Harding. Cherbourg. Bremen. 23. eeptembra: Thuringla, Cherbourg. Hamburg. 85. septembrs: France. Havra. 28. septembrs: Muenchen. Bremen. 29. eeptembra: Mauretanla. Cherbourg; Geo. Wash« lngton. Cherbourg, Bremen. 30. septembrs: Martha Washington. Tret; Columbus, Cherbourg, Bremen. samo šest dni preko Z OGROMNIMI PA&NIKI NA OLJB FRANCE 4. SEPTEMRA - 25. SEPT. PARIS 11. sept. — 2. oktobra. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tretjega razreda z umivalniki In tekoCo vede za t« 4 ali • oseb. Francoska kuhinja in pijača. 19 STATE STREET NEW YORK ALI LOKALNI AO E NT J K m........... ..Putujtc pod ameriško zastavo" Znižana cena tja in nazaj do LJUBLJANE samo $198.00 in več preko Cherbourg* 2«i sedaj napravite načrte za potovanje v domovino V prijetni drn«čini svojih sorojakov. Tekom meseca Septembra bodo posebne ugodnosti za Slovence na parnikn, ki je last in pod obratom Združenih držav S. S. REPUBLIC odpluje iz New Yorka 9. septembra ali veličastni in razkošni parnik S. S. GEORGE WASHINGTON ki odpluje 29. septembra. Prostori na vseh parnilcih United Stain Line« «o svetovnoznani. Dobili boste prostorne kabine, pro- gtorne krove in dosti dobre hrane. Za oHplutja brodovja.: S.S. LEVIATHAN 8.S. GEORGE WASHINGTON—S.S. REPUBLIC S.S. PRES. HARDING—S.S. PRES. FOOS&VKLT ■»pras^jte lokalnega agenta ali piiite na ' itecLStates rineš Rad bi izvedel za naslov svojejja brata JOHN NOVAKA, doma j77 iz Kriške vasi pri Višnji pori.' Nekateri ga poznajo pod imenom .John Smith. Pred par leti je bil v državi Colorado. Če kdo kaj ve, naj mi sporoči, ali naj se sam oglasi, ker poročati mu imam nekaj zelo važnega. Anton Novak, Box 783, Kock Springs, Wyo. 45 Broadway (Phone. Whitehall 2800) New York City Kje je družina JOE ZEKOVTČ. ki je bila svoječasno v Allegheny, Pa. Gospa Ana Zekovič je bila rojena Spolarie, Brod na Kupi, ima eno hčer, kateri je tudi ime Ana. Jaz sem nje teta in zato želim izvedeti za njili naslov. Kakor sem čula, so se selili še 1. 1914 nekam v Ohio. Prosim rojake, ee kdo ve, da mi naznani, ali naj se pa sama javi svoji teti. — Ana Anjč, roje na Takšič, 999 Maplewood Ave., Ambridge, Pa. NAZNANILO. Našim naročnikom v državi Pennsylvaniji naznanjamo da jih >o v kratkem obiskal zopet ua« znani zastopnik »fr, JOSEPH ČEBNE jn prosimo, da mu gTedo na ro **o, ter pri njem obnovijo naroc fcino. - UpraTBiJtvo. em svojega sina EDWARDA JAKŠETIČ. Pet let že nisem čula o njem. Če kdo kaj ve, naj mi poroča, za kar mu bom hvaležna. ali naj se pa sam oglasi svoji materi. — Terezija Jak-šetič, Perpčane, štv. 1, P. Bister-ca, Venezia Giulia, Italy. (2x 20,21) POZOR KO JAKI I Prosti pouk giede državljan stra in prišel je vanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. aro zvečer v ljudski ioli štv. 62 Hester & Essex Street. New York City. Vprašajte za zastopnika Legij* za Ameriško OrJuvljamrtvo. Pozor čitateljia Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in 8te z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda'. Pozor rojaki! V calogi Imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je Icrasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company I«« York, . _ m. t. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati stari kraj. Je potrebno, da j« pou-fen o potnih Ustih, prtljagi in dro gtfh stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje V am ml zmnoremo dati ajboljša pojasnila in priporočamo, najboljša pojasnila in priporočamo, nike. Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj. toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit Iz Washington«, btxlisi zsi eno leto ali fl mesecev in se mora delati pro-; fin jo vsaj en mesec pred odpotova-njem in to naravnost v Washing-■ ton, D. C. na genera lega naselni-škega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila t veljavo 31. julija, 193« se nikomur več ne poglje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskati vsak posilec. osebno, bodisi v najbližnji naselni-5ki urad ali pa ga dobi v New Toku pred odpotovanjem. kakor kedo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnike ali svojce 1z starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz- Jugoslavije bo pripuščenih v tem letu 870 priseljencev, toda polovica te kvote je določena za amerigke državljane. ki žele dobiti sem stariSe ln otroke od 18. do 21. leta in pa za poljedelske delavce. Ameriški džavljani pa za m ore j o dobiti sem žene in otroke do 18. leta brez da bi bili Stetl ▼ kvoto, potrebno pa je delati pro&njo v Washington. Predno pod v zame te kaki korak, pišite FRANK SAKSER STATE BANK K CORTLANDT BT„ NEW YORK ADVERTISE in GLAS NABODA li-stA