"'■Sr.
DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
I - a
No. 229
CLEVELAND, OHIO, . MONDAY MORNING, SEPTEMBER 28TH, 1936
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
Popularni sodnik
. letnem banketu, ki ga je Mela sinoči Democratic Cosmopolitan League v Swiss dvorani, ln je bila dvorana nabito polna, so bili predstavljeni vsi demokratski državni in okrajni kandidati, med njimi tudi governer države Ohio Martin L. Davey. Naš sodnik Frank J. Lausche je dobil izmed vseh kandidatov največji in najbolj gromki aplavz izmed vseh navzočih.
(ene živilom so se v zadnjih treh letih dvignile za 20 odstotkov. Pričakuje se, da bodo živila letošnjo zimo še dražja
Zanimive vesli iz življenja ameriških Slovencev
40-letntco zakonskega življenja sta praznovala v Jolietu Mr. in Mrs. Mihael Hočevar v družbi veselih in naklonjenih prijateljev. Istotam sta praznovala srebrno poroko Mr. Math in Mrs. Barbara Vranešič.
V	Braddocku, Pa., je umrl rojak John Slane, star 56 let in doma iz Rosalnic pri Metliki. Zadela ga je kap na možganih. Zapušča ženo in sedem odraslih otrok.
Vlak je ubil rojaka Franca Ujčiča v Buenos Aires, Argentina. Bil je star 34 let in doma iz Velikega Brda pri Jelšanah na Primorskem. V Argentini zapušča brata, v stari domovini pa ženo in otroka.
V	New Yorku so preteklo nedeljo priredila skupni piknik slovenska in hrvatska podporna društva. Piknik je izredno dobro uspel, ko vidimo sledeče po-rc-čilo: udeležencev je bilo nad 2,000, stočili so nad 80 sodov piva, spekli 60 jancev in prodali so več sto funtov klobas. Dobiček bo enakomerno razdeljen med vsa društva, ki so se udeležila piknika.
New York, 26. septembra. Od leta 1933 je narastla cena živilom za nekako dvajset odstotkov, kar je zlasti znano hišnim gospodinjam. In dočim so nekatere industrije v istem času zvišale delavske plače, pa je še več milijonov delavcev, ki delajo za skoro isti denar kot pred tremi leti, ako sploh imajo delo.
Cene obleki, perilu in enakim potrebščinam zadnja leta niso toliko narastle. Računa se, da znaša zvišanje nekako 15 odstotkov. Bolj je pa narastla najemnina, ki je za 20 odstotkov višja kot pred tremi leti.
Recimo, da je bil v letu 1933 vaš dolar vreden en dolar, je danes vreden 85 centov, če kupujete cbleko, in 80 centov, kadar plačujete rent ali kupujete živila. Omenjene številke so nekako povprečne za vso Ameriko, dasi so ponekod višje, drugje zo-
pet nižje.
Kot pišejo eksperti ekonomije v newyorških časopisih jim ni znano, če se bodo cene oblačilu podražile, toda prerokujejo pa, da se bodo cene živilom in najemnini stanovanj še dvigale.
Glede najemnine stanovanj pa ni povsod enako. Renti se n. pr. niso dvignili v mestih New York, Baltimore, New Orleans, St. Joseph, Cincinnati. V nekaterih mestih, kot na primer v Buffalo, N. Y., so se renti celo znižali.
Toda v večini ostalih večjih mest so se renti malce dvignili, dočim so se v nekakih 30 mestih dvignili za 20 do 50 odstotkov.
Cena premogu je skoro ista kot v letu 1933, in današnja cena je nižja kot je bila v letu 1934, dočim se je cena plinu in elektriki znižala za dobrih 6 odstotkov.
časopis "Naprej," ki izhaja v Pittsburghu, in ki pravi ,da je "glasilo slovenskih naprednih delavcev v Ameriki in Kanadi, piše glede Cankarjeve ustanove v svoji zadnji številki sledeče: ''Jaz (Geo. Witkovich, urednik "Napreja"), sem napisal članek, ker se čutim, da je moja dolžnost kot zavednega Slovenca, da povemo osebno mnenje o Kristanu, ki je tudi mnenje drugih v za-padni Pennsylvaniji, ki poznajo nekaj neprijetne zgodovine iz oziroma na Kristanovo prošlost, posebno na ono periodo, ko je bil Kristan v Jugoslaviji in ko je bil zapleten v politiko, ki ni, po mojem mnenju, nobena čast Kri^ stanu, še manj pa zavednim ameriškim delavcem. Po mojem mnenju je baš on največ kriv, da se je delavsko gibanje ameriških Slovencev pričelo razpadati, ker so po-stali mnogi popolnoma razočarani nad Kristanom.
"Kristanova prisotnost nikakor ne bo koristila Cankarjevi ustanovi, kajti Kristan se ni še podal nazaj med delavce, ko je bil prost spon z jugoslovansko
Pričevanje pred senatnim odsekom dokazuje, kako so kapitalisti izkoriščali unije
Washington, 26. septembra, rial, da ga predloži kongresu ali Pred senatnim preiskovalnim od- pa velikim porotam na zveznih sekom je včeraj pričal A. E. sodnijah in da javnost enkrat Lawson iz Youngstowna, Ohio, spozna, kdo povzroča nemire teki je bil svoječasno višji uradnik j kom delavskih štrajkov, dočim pri dveh velekapitalističnih pod- se je delavce v največ slučajih po jetjih.
Lawson je pripovedoval, da so se kompanije vedno trudile, da širijo med delavci propagando proti mestnim elektrarnam, nadalje, da so si kompanije vedno prizadevale, da se ustanavljajo kompanijske unije. V tisočerih slučajih so bili delavci prisiljeni pristopiti v kompanijsko unijo, ker bi bili sicer odpuščeni od dela, kar je proti ustavnim pravicam ameriškega državljana.
Nadalje je pričal pred senatnim odsekom tudi C. M. Kuhi,
krivem dolžilo nasilja.
--o-
Umorjeni Novak
Kot smo že poročali v nedeljo je umrl, oziroma je bil umorjen Anton Novak, star 40 let. Pokojni je živel v Ameriki 25 let. Doma je iz št. Jurija, pošta Loka, na štajerskem. Pokojni za pušča tu soprogo, hčerko in enega sina, v starem kraju pa brata in dve sestri. Pogreb ranjkega se bo vršil v torek zjutraj ob 9. uri iz hiše žalosti na 19201 Lo cherie Ave., Euclid. Ker je v toki je bil svoječasno lomilec štraj-j rek praznik, ne more biti pokov. Pripovedoval je, kako sojgrebne maše. Zato se bo brala mu dajale visoke nagrade kom
Gen. Johnson odgovarja na napade Lloyd Georga. Amerika je rešila vso Evropo, da ni postala sužnja Nemčije. George baje laže
Protest mladine
Uredniki vseh časopisov, ki jih izdajajo višje šole v Clevelandu, so protestirali proti nameravani odpravi od strani družbe cestne železnice takozvanih "djaških tiketov." — Pozvati so vso srednješolsko mladino, da protestira proti tej nameri. Kompanija je naznanila, da bo pričenši s 4. oktobrom odpravila vse šolske "pase." Vpeljana bo samo ena voznina in sicer osem centov za eno vožnjo ali pa 7 tiketov za pol dolarja. Radi kompanijske odredbe bodo najbolj prizadete revne družine. Študenti so dosedaj lahko kupovali tikete po 50c, ki so bili veljavni za ves teden za neomejeno število voženj, dočim so mlajši otroci se lahko vozili v šolo za 2 centa.
.-o-
Morilec Steffeta je že priznal umor
Zadnji teden smo poročali o barbarskem umoru Chas. Steffeta. Policija je kmalu potem, ko je bilo najdeno truplo prijela nekega Joseph Csonka, 24 let starega papirarja, ki je po daljšem zasliševanju priznal, da je umoril Steffeta radi 19 letne Katarine Bunjevac, za katere ljubezen se je poganjal. Steffetovo razbito truplo, povezano z žico m obloženo s težkim konkretom, so našli - pretekli četrtek v fiekem potoku v Mesopotamia, O. Miss Bunjevac je ljubila Steffeta, toda njeni starši so jo silili, da poroči Csonko. Slednji jo je neprestano silil, da ga poroči, česar pa Miss Bunjevac ni hotela storiti. Csonka je pripovedki policiji: Preteklo sredo sem zvabil Stef-i Coughlina pripravljajo baje v feta v avtomobil. V avtu sem ga! Vatikanu drugo svarilo in ukor, toliko časa tolkel z železnimi tež- ker je na prostaški način napadel
New York, 26. septembra. Lloyd George, ki je bil minister-ski predsednik Anglije tekom svetovne vojne, je te dni izdal svoje vojne spomine, v katerih očita Ameriki, da je bila neuspešna v vojni, da njeni poveljniki so bili nezmožni, in da je Amerika jako malo prispevala k zmagi.
Georgu odgovarja sedaj bivši general Hugh Johnson, ki je bil načelnik ameriških transportov tekom svetovne vojne. Gen. Johnson imenuje Lloyd Georga lažnikom in mu očita, da namenoma potvarja fakta.
Pravi gen. Johnson: zadrževati bi se moral kot ledenik, imeti bi moral potrpežljivost spomenika in krščansko ljubezen sv. Frančiška, če ne bi odgovoril na očitanja Lloyd Georga.
"Ko je Amerika stopila v svetovno vojno je bila Anglija absolutno bankrotna, Francija je bila bankrotna in popolrioma iz-"rpana. Kajzer je bil na vrhun-iu zmage. Rusija je nehala z vojno, Mackensen je pogoltnil Romunsko, Srbija je ležala na tleh. Italija je bila smrtno tepe-na pri Kobaridu !
"In vi, Lloyd George, ste tedaj prišli in nas na kolenih prosili, da vam pomagamo. Zatrjevali ste nam, da je nemška zmaga matematična gotovost.
ste prosili, da edino zaupanje zaveznikov je — Amerika.
"In kdo se je prvi zahvalil za našo pomoč, ko je Woodrow Wilson skoro preko noči ustvaril silno ameriško armado v Ameriki, ki dotedaj ni poznala militarizma? Lloyd George je izjavil, da brez Amerike bi zavezniki ležali na tleh — mrtvi z zmagujoč Nemčijo.
Za slepce in siromake
Columbus, Ohio, 26. septembra. Država Ohio bo v bodoče ' začela izdatno podpirati slepce in zapuščene otrdke, zlasti sedaj, ko je iz Washingtona dospela vest, da bo tudi zvezna vlada prispevala svoj delež. V Ohio je danes kakih 5,000 slepih ljudi, ki so navezani na javno podporo. Zanaprej bodo dobivali po $30.00 na mesec, dočim bo država plačevala za zapuščene otroke po $18.00 na mese^. Takih otrok je nekako 40,000 v državi. Dočim bo v glavnem prispevala j podporo država Ohio, pa bo
"Ali ste tekom vojne zahteva-jzvezrLa vlada iz Washingtona li eno samo stvar, da bi vam Iletno Prispevala $2,000,000 v isti Amerika ne bi dala. Odprli smo »anten. Podpora se bo začela de-vse zvezne blagajne in vsipali Kti Približno tekom enega me-milijarde v Evropo. Cvet ame-. -seca-riškega naroda smo poslali na-	0
fronto Poslali smo več vojakov Postili mOjS^ V AlttO-
3,000 milj daleč preko morja kot j jih je pa tekom vseh štirih let postavila Anglija, ki je imela; vojno pred nosom!
"In ali ni resnica, da smo vas rešili smrti lakote? Vi in Francozi bi poginili lakote, da ni Amerika odprla vse svoje žitni-ce in se je morala sama zatajevati, da ste imeli vi vsega v izobilju !
"Nikdar v življenju še nisem slišal o tako zločinsko nehvaležnem človeku kot ste vi, Lloyd George! V zahvalo, ker smo vas rešili suženjstva in gotove smrti, ste ram ostali dolžni šest milijard dolarjev in se smejete Ameriki v brk! Zgodovina vam bo Jokaje pritisnila pečat sramote!" O
V Vatikanu baje pripravljajo oster ukor za Rev. Coughlina radi napadov na predsednika
Rim, 26. septembra. Za Rev. tore Romano ob priliki, ko j<?
vodil "gorile" mesta, kjer so
vlado
Na svojem domu v Milwaukee lezi že precej časa Mrs. Charles ' fn°vršnik, katero je pred krat-,lm zadel mrtvoud. Istotam se .močno pobila 19-letna Ana
"°cUesek.
Mrs. Carolina Pieman, Chica-je zadela na tako imenovani ''bank night" v bližnjem gledališču svoto $700.00. Torej sreča tudi okoli Slovencev hodi. To je druea Slovenka zadnje dneve, ki se veseli tako izrednega dobit-Ka.
panije, da je (•stavkolomce) v se vršili štrajki.
Včeraj je pričalo tudi kakih 40 bivših štrajkolomilcev, ki so bili najeti od kompanij, pri katerih se je vršil štrajk, kot "stražniki." Povedali so, da so dobili povelje, da nalašč zanetijo nasilnosti in poškodujejo privatno lastnino, tako da di stavkarji prišli v slabo luč.
E. J. McDade iz Chicage je pripovedoval, da je bil najet leta 1931 tekom mlekarskega štrajka v Clevelandu, da je po-nesnažil hišo k o m p a nijskega uradnika, da bi se to pozneje lahko očitalo štrajkarjem kot vandalizem.
Zopet drugi so pripovedovali, kako so bili najeti, da dobijo pod napačnimi pretvezami linijske karte. S temi kartami so potem dobili dostop na seje unij-skih delavcev, kjer so navadno zanetili prepir in začeli s pretepom, da bi unija zgubila kredit.
Kadarkoli so bili kompanijski hlapci aretirani, so bili tudi takoj izpuščeni na priporočila kor poracijskih odvetnikov. Pričalo se je nadalje, da je American Legion dobila 150 stavkolomcev tekom štrajka v New Jersey pri gradnji mostov. To se je zgodilo leta 1931.
sv. maša v sredo zjutraj ob 7. uri v cerkvi sv. Vida. Pogreb se vrši pod vodstvom Frank Za-krajšek. Bodi ranjkemu mirna ameriška zemlja. Preostali družini izrekamo naše globoko so-žalje!
V spomin Richmanu
Pretekli petek popoldne se je zbralo 2,500 uslužbencev Rich-man Bros. Co. v tovarni na E. 55th St. in so na slovesen način izročili krasen plaket uradnikom kompanije v spomin dobrodelnosti pokojnega Charles Rich-mana, enega izmed ustanoviteljev kompanije, ki je vedno skrbel za blaginjo uslužbencev. Plaket so izročili Viktor Drobnič, Marie Martinec, Marie Barna in Paul Lucht. Denar za plaket so uslužbenci sami prispevali v malih svotah.
želite k vojakom?
U. S. Army Recruiting Office v Clevelandu. nas prosi, da pri občimo sledečo notico: Zvezni rekrutni urad v Clevelandu, ki se nahaja v prvem nadstropju starega poštnega poslopja, je do bil naročilo, da dobi večje števi lo novincev za armado. Služili bodo v Fort Hayes, Columbus, Ohio. Priglasijo se lahko fantje od 18. do 35. leta. Sprejemajo se samo samci, ki so dobrega moralnega značaja. Vsi, ki so sprejeti, se morajo zavezati, da
<i
Senatni odsek nabira ta mate- bodo služili tri leta.
kimi kleščami, cla je bil mrtev. Potem sem pa truplo peljal v mojo garažo. Tu sem truplo povezal z žico in pritrdil konkret okoli trupla, nakar sem truplo odpeljal proti Trumbull okraju, kjer sem truplo vrgel v vodo. Po tem je pa najprev vršil svoje delo in zahajal k Miss Bunjevac na E. 76. cesti.
-—o-
Mr. Filipovič umrl Včeraj popoldne je naglcma preminul odličen Jugoslovan in pionir v Clevelandu, Bogdan Filipovič, predsednik srbske pravoslavne cerkvene skupščine na 1556 E. 36th St. Umrl je na de-za narod, ravno ko je skončal govor na seji, ki se je sešla, da se uredijo računi o veliki proslavi, ki se je vršila ob priliki odkritja spomenika Njeguša v Ju-goslov. ' kult. vrtu, kjer je bil ranjki predsednik vse manifestacije. Filipovič je govoril; ^^ zbranim na seji in končal slede-1 če: "Prosim vas, da me razbre-j menite predsedniškega posla, ker vidite, da pešam. Tajnik, preči-tajte zapisnik!" . . . Mož se je na to vsedel in — umrl. Nadaljne podrobnosti poročamo jutri. Pogreb se vrši v četrtek popoldne ob 2. uri pod vodstvom A. Gr-dina in Sinovi.
Vest iz domovine Mr. Valentin šuštaršič iz Canon City, Colo., je dobil iz domovine žalostno vest, da mu je v Smledniku umrla ljubljena mati v visoki starosti 9.3 let. Ranjka zapušča enega sina v Coloradi, enega pa v Kansasu, v domovini pa dve hčeri. Bodi ji rahla domača zemlja!
predsednika Roosevelta, katerega je nazval, da je antikrist, dasi je znano, cla je Roosevelt vsako nedeljo v cerkvi.
Vatikanski prehiti so mnenja, da se mora v vsaki polemiki spoštovati avtoriteta. Coughlinov govor isedaj natančno študirajo, da doženejo, kako daleč je šel radio pridigar v svojih napadih.
Vatikanski krogi povdarjajo,| Gallagher, ki je predstojnik da je vatikanski časopis Osserva- Coughlina.
--o---
Rev. Coughlin nazval predsednika Roosevelta lažnikom, dal Coughlinu oster ukor.
Dasi se je Coughlin tedaj opravičil in prosil odpuščanja, pa ga je vatikansko glasilo še napadalo.
Enoglasno je mnenje v vatikanskih krogih, da je papež skrajno nevoljen radi neprestanih napadov na predsednika Zed. držav, toda zaenkrat ne bo ničesar ukrenil, dokler se tozadevno ne izjavi detroitsku škof
Relif in brezposelni
Iz Warren, Ohio, se poroča, da so tam okraj nji komisarji odredili, da morajo vsi brezposelni, so na relifu, začeti delati na
farmah, kadarkoli se jim delo ponudi, ali pa ne bodo zanaprej dobivali relifa. Oni, ki dobijo en dolar na dan za delo na farmah in hrano, bodo še zanaprej dobivali relif, a ostale se bo črtalo iz
Ubogi policisti
Policijski načelnik Matowitz
Poskusno glasovanje
Poskusno predsedniško glasovanje, ki ga vodi časopis "The Press" v državi Ohio., je dosedaj prineslo sledeče rezultate: za Roosevelta je glasovalo 24,744 ljudi, za Landona 15,353, za Lemketa 3,012, za Thomasa (socialist) 264 in za Browderja (komunist) pa je bilo oddanih 114 glasovnic.
Denar ali počitnice?
The Industrial Rayon Co. v Clevelandu je naznanila vsem svojim uslužbencem, da bodo
je zapovedal, da morajo policij- dobili v decembru mesecu dvoj-
1	.	I V ___ ___/S^V no \rA r\
1
ski precinktni poveljniki skozi tri dni vsak dan trikrat citati policijsko pravilo št. 222, ki pravi, da policisti, dočim so v službi, ne smejo pokusiti nobene pijače, niti navadnega piva ne. Policistom je prepovedano zahajati v pivnice, bodisi podnevu ali ponoči, razven ako so poslani tja po uradnih opravkih.
Državljanka
Mrs. Emilie Silbitzer, 10513 Reno Ave. je dne 22. julija postala ameriška državljanka in ji čestitamo!
no plačo za en teden, če pa kdo ne želi dvojne plače, tedaj si lahko vzame počitnice s plačo za en teden. Kompanija ima zaposlenih 2,500 delavcev. Kompanija je silno zaposlena in je daleč zadaj z izvršitvijo naročil. Zvišane plače Postal Telegraph Co. naznanja, da bo zvišala vsem uslužbencem plače za 4 odstotke. Julija meseca leta 1932 je kompanija znižala plače za 10 odstotkov, toda julija meseca 1933 jim je vrnila 6 odstotkov, a sedaj še ostale štiri odstotke.
nu je prodajal kompa-nijam plinske bombe
Washington, D. C., 26. septembra. Ko je bil A. D. Carter poštni ravnatelj v Akronu, O., je obenem vodil tudi zastopništvo Man vi He Manufacturing kompanije, ki izdeluje plinske bombe, s katerimi navadno policisti napadajo delavce ob času štrajka.
Carter je postal uradni zastopnik. omenjene družbe aprila meseca 1935. Kakor hitro je vlada v Washingtonu dobila nekoliko podatkov o tem, je moral Carter nemudoma iz urada. Carter je bil republikanec.
Takoj, ko je Carter bil prisiljen zapustiti poštni urad je za-<*el izredni senatni odsek preiskavo glede njegovega poslovanja. Senatni odsek je dobil na razpolago več pisem, katera je Carter pisal Manville Co.
Naročil je plinske bombe za General Tire & Rubber Co. in za Firestone Tire & Rubber Co. V pismu je napisal, da naj bombe pošljejo čim najhitreje, ker so kompanije mnenja, cla bodo delavci začeli s štrajkom . . . Pod administracij o predsednika Roosevelta pride marsikaj zločinov na dan.
--o-
Umor Steffeta Policija je aretirala nekega mladega moškega, da dožene, če je v zvezi z barbarskim umorom Steffeta, katerega zvezano truplo z razbito glavo so našli zadnji petek v nekem potoku v Trumbull county. V ozadju avtomobila dotičnega aretiranca so dobili krvne madeže in policija bo skušala dognati, če prihajajo ti madeži od Steffeta.
Dohil $1,250.00
Pretekli petek je dobil na Velik jezerski razstavi neki upokojeni kontraktor po imenu Philip Fishel, star 63 let, izplačanih $1,250.00 tekom takozvanega bančnega večera. Fishel je izjavil, da še nikdar v življenju ni ničesar "zadel,' in da bo vporabil denar, da plača svoje dolgove.
Šerifov sin
John Sulzmann Jr., sin šerifa Sulzmanna, je bil obsojen preteklo soboto, da mora plačati $100 svoji raz poročen i ženi tekom dveh tednov, ali pa bo moral v zapor. Sulzmann je obljubil plakati.
Ilirija ml.
Pevske vaje zbora Ilirija ml. se vršijo vsak pondeljek popoldne po šoli. Za one pa, ki hodijo v javne šole, se pa vršijo vaje ob pondeljkih ob 5. popoldne.
"AMERIŠKA DOMOVINA
) »
AMERICAN HOME
6117 St. Clair Ave.
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
Published dai'y except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna Številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year.	Sing'e copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
No. 229, Mon., Sept. 28, 1936
Bogotajci modernih časov
Diktatorji modeme Evrope, Hitler, Mussolini, Stalin in drugi, ki gospodarijo danes v Evropi s pomočjo krute sile, tekmujejo eden z drugim, ne, kako bi pomagali svojim narodom v gospodarskem dvigu, v kulturnih ozirih, pač pa kako bi odpravili vero, Boga in vpeljali starodavni pagani-zens med svoje narode.
Tozadevno je napisal Rev. James M. Gillis, urednik znamenitega časopisa "The Catholic World" sijajen članek, v katerem pravi, da moderni diktatorji in uredniki žvižgajo in svirajo, dočim se svet pogreza. Članek se glasi:
"Poganski svet je odšel z smehom v svojo pogubo. Gostje pri orgijah kralja Baltasarja so divjali in nečistova-li, dokler se ni na steni prikazala usodepolna pisava. Izraelci so žrli in pijančevali do dneva, ko je očak Noa stopil na barko.
"Rimski cesar Nero je sviral na gosli in se smejal, ko je gorelo mesto Rim. Francoska kraljica Maria Antonia in njene dvornice so v "Malem Trianonu" igrale vlogo kravjih dekel, dokler niso vdrli v palačo rdečkarji in jih pomorili.
"Zgodovina je prenapolnjena z dokazi, da mogočneži niso hoteli videti, so poginili v svoji lastni blaznosti. In, ali je danes položaj kaj drugačen na svetu?
"Na svetu imamo punte in revolucije. Vsak izmed teh puntov je nekako svarilo, da prihaja splošna katastrofa. Toda blazni ljudje ne vidijo in slišijo ničesar. Kot Burbon-ci, ki se nikdar ničesar niso naučili. In tudi med nami imamo precejšno število Amerikancev, ki nikakor ne morejo čitati znamenja časov.
"Vzemimo na primer gotovo ameriško časopisje. Podlago vseh novic v tem časopisju tvori revolucija v Španiji. Tu smo primorani čitati cele strani o klanju v Španiji, pri-morani smo zreti na cele strani slik in pojasnil.
"Mesta padajo, enkrat zmagujejo "lojalisti," enkrat uporniki. Bruhal divja po ulicah, armade se ljuto borijo. Duhovne in redovnice se strelja na krut in barbarski način, in to delajo napol odrasli otroci, ki korakajo pod rdečo zastavo. Po cestah nosijo obešene na drogovih glave duhovnov. Zgodovinske cerkve, samostani in drugi verski in kulturni zavodi se zažigajo, ker tako zahteva surova želja rdeče druhali.
"In kaj dela ameriški narod v očigled vseh teh grozot, ki deloma pretijo tudi Ameriki sami? Za odgovor se lahko ozrete v kolone ameriških časopisov.
"Prvič: pojavilo se je nepopisno politično sovraštvo in mržnja. Dočirn visi civilizacija vsega sveta na niti, pa imamo v ameriškem časopisju dovolj prostora, da na dolgo in široko opisujejo kolonije nagcev, slike šerifov, ki vabijo javnost naj pride in si ogleda pravkar vjetega morilca. . .
"In zopet: ameriško časopisje prinaša dnevno slike igralk iz Hollywooda, ki se norčujejo iz svetosti zakona, slike igralk, ki so bile pravkar izpuščene iz zaporov, kamor so bile poslane, ker so vozile avtomobil, ko so bile pijane, več kot napol nage babure, ki vzbujajo strasti in podžigajo že itak slabotno človeško naravo.
"Ti blazni moderni, popolnoma podobni starodavnim poganom in pred-revolucijskim Francozom, se niso ničesar naučili. Ves svet se trese in stoji pred strašnimi spremembami, toda uredniki modernih časopisov svirajo nemoralne gosli, dočim gori svet okoli njih in se človečanstvo; pogreza v zemljo. Brez pomena je pripovedovati to modernim urednikom. Zatajali so Boga in sedaj iščejo opojnosti v krvi, nenravnosti, puntib in se vesele, kadar morejo kolikor mogoče več poročati o prelivanju nedolžne človeške krvi . . .
"Ljudje so sedli za mizo, da jedo in pijejo," pravi sv. Pavel, "in vstali so, da se igrajo, dočim je propadalo rimsko cesarstvo . . . Hvala Bogu, da imamo med seboj civilizirano manjšino, ki vidi, sliši in razume. Toda ali je ta manjšina dovolj močna, da reši večino pred pogubo?
"Vsa zgodovina govori, da kadar narod zavrže Boga, tedaj zavrže samega sebe. Poglejte v zgodovino, pazno jo čitajte, pa boste primorani priznati, da imamo prav!" ---o--
Kaplan Rev. Jager ima prav!
Cleveland, Ohio.—K a d a r gre za fakte ene ali druge zadeve, takrat ne sme molčati nihče, ki se zaveda, da se to tiče tudi njega in njegovega prepričanja. Gospod Matija Jager, kaplan fare sv. Vida in neustrašen ter prepričan borec, ki je tako rekoč od naših duhovnikov določen, da odgovarja na krivične napade napram veri in da pojasnjuje katoličanom, kaj je resnica ali neresnica, kaj je varno ali nevarno za katoličane, je že večkrat zadel na odpor pri onih, katere njegovi članki zadenejo.
Seveda, kadar se mački stopi na rep, ista zacvili, prav tako
je tudi sedaj, je bilo' in bo. — Borba pa je bila ir* bo tudi glede verskega vprašanja. Kjer ni borbe, tam bo versko vprašanje hiralo in umiralo, le borba ga bo ohranila, kakor je tudi preganjanje Cerkve Cerkev vselej
nico. Danes se stvari nekaterim vidijo drugačne, s časom pa bodo postale zopet drugačne in takrat mi bo v zadoščenje, četudi sedaj kdo odmaja z glavo.
Rev. Jager je posegel v žerjavico ali v gnezdo sršenov, ko je opozoril katoličane na to, da naj se varujejo "Cankarjeve revije" ali nove ustanove, ki ni nič drugega kakor novo gnezdo sršenov, kjer bodo pomagali pikati katoličane. Rev. Jager je povedal čisto resnico! Ne glede, kdo in kako da zagovarja to novo ustanovo, ta ustanova ni nič drugega kakor zgoraj omenjeno. Kar je že Rev. Jager, je A. D. in drugi borci kot Rev. G. M. Trunk, dr. Hugo Bren in še mnogi drugi pribili, da je to ustanova, ki bo na vse načine delovala, da bo katoličanom kljubovala, versko prepri čanje zatemnjevala in storila vse, da razširi, kjer le mogoče, verski odpad. To je že sam us-stanoVitelj te revije večkrat izjavil in je vsakemu, ki ima le razum in pamet, jasno, namreč, da ustanova ne more imeti drugačnega prepričanja kakor ga ima njen oče in ustanovitelj.
Ta ustanova se .je pojavila v sredini med nami v naši slovenski metropoli. Ta nezakonski otrok, ki se je rodil iz sovraštva napram spomeniku škofu Baragi, hoče priti do življenja med nami katoličani, ker brez podpore katoličanov sploh računati ne more. Kdo ni ali kdo se ne šteje za katoličana? Če izvzamemo par onih, ki se javno bahajo, da so odpadniki, je 99 odstotkov ostalih ljudi, kateri se smatrajo, da so katoličanje in se kot taki tudi poslužujejo cerkve v vseh ozirih, kadar potrebe na-nesejo. In tako pride tukaj moj dopis do svojega namena, namreč: Na Rev. Jagra se sklicujejo zagovorniki Cankarjeve revije, češ, da se zelo strinjajo ž njo ne glede, kaj o tem Rev. Jager iti drugi pojasnjujejo. Tu nastane sedaj vprašanje: Ali smo še katoli-čanje; ali smo čenče? Ali smo eno ali drugo? Ali smo z odpadnikom Jontezom ali smo z Rev. Jagrom, katoliškim duhovnikom! Na to vprašanje je treba odgovoriti! Oboje hočemo biti, kaj ne? Danes se zaženemo za tem, jutri, ko bo nam neslo, bomo šli pa za onim.
Pardon, saj ni res, da smo taki, ne, nikakor ne, dobri smo in vse radi podpiramo. Radi ljubega miru damo nekaj za Barago in nekaj za Cankarjevo ustanovo, tukaj pa ni dvoje eno. Naj mimogrede še nekaj posebno pojasnim, namreč: za Cankarjev spomenik, ki je v zvezi s Kulturnim vrtom, za katerega so tako zva-ni napredujaki odrekli prispevati, zbirajo naši katoličani denar, da bo njegova soha postavljena v vrt, za kar je bila poslana odboru Jug. kulturnega vrta iz Ljubljane. Cankarjeva revija je pat kakor je bilo že prej omenjeno, izrodek sovraštva iz vrst nekaterih redkih oseb, ki so se prevzetno dvignile polne napuha, češ: "Kaj bomo mi s temi kieče-plazci delali za kulturno naprednost!" Odtod je , porod sovražne revije, ki je prišla kakor, zvita kača iz grma in se prav lepo lesketa in pravi: — "Zelo potrebujemo take ustanove, vsi, ki ste naprednega mišljenja, podpirajte nas!"
Prav je zapisal dopisnik in že več drugih, namreč: Volk je prišel v ovčji obleki in bo hodil prav priliznjen naokrog, bi jih več pridobil za se-
moči. Pa recite, da to ni res! Katoličani so pričeli prispevati za to ustanovitev, prispevajo kljub temu, da so isti ustanovitelji te revije naravnost hujskali v svojih člankih, da se ne sme dajati in podpirati kulturnega vrta! Kulturni vrt, ki je ustanova najvišjega ideala za narode, da pokažejo, kako se zanimajo za kulturo med Amerikanci! Na kulturne vrtove je ponosen danes vsak olikan človek, vsi narodi se zanimajo zanje in zbirajo denar, vlada naše Unije pri-
ličani, za katerim grmom tiči zajec? Kdor tega ne vidi, je slep, in če katoličan kljub tolikim opominom in svarilom vseeno podpira, bodisi v društvih ali posamezno, bilo v zborih ali drugače, je tak katoličan grobokop svojega verskega prepričanja, pa naj bo še tak veljak ali karkoli drugega. Jasno kakor beli dan je to, da je Cankarjeva ustanova sovraštvu rojen nezakonski otrok, ki je poklican na ta svet v namenu, da bi vsaj deloma pokril sramoto onim, ki so sa-
blatijo vaše zakramente in delajo samo razdor v naselbini in sramotijo ves narod pred svetom. Izven treh jednotnih glasil imamo v Clevelandu samo eii dostojen list in to je — Ameriška Domovina.
-o-
Huda osveta ljubosumnega moža
speva v to idealno svrhot z ve-lmi iz nevoščljivosti napram
likimi slovesnostmi se vrtovi odpirajo, po vsej Ameriki se slavi Cleveland radi te ustanove, pa se pojavi par odpadnikov ter kriči in beleži v časopisu "E:" Nikar ne prispevajte za Kulturni vrt, pač pa podpirajte našo ustanovo! — Vprašal bi jih: kdo pa ste vi in odkod ste, kaj iščete v tej ustanovi? Kaj pa je zadej za tem? A, poznamo vas, žal pa, da vas še mnogi ne poznajo in vam slede. Žal, da vam sploh katoličani sledijo in vam prispevajo! Katoličan, ki podpira tako ustanovo, koplje jamo sam sebi in svojemu prepričanju! Za kulturni vrt vpijete, naj narod ne prispeva za ta vrt! Oho, narod pa naj daje za ustanove, ki bodo katoličanom v sramoto! Aha, tako! Ali se zavedate, vi kato-
katoličanom zakrivili, ker niso ob času pristali k sodelovanju za Cankarja v Jug. kulturnem vrtu, kamor so bili vabljeni in kamor je bila njih sveta dolžnost pristopiti.
Končne moje besede pa naj bodo te-le: Vi ustanovitelji nove revije, ki ste apelirali na narod, da naj nikar ne prispeva za vrt, jaz pa apeliram na katoličane, katerim je kaj na tem, da so v resnici katoličani, naj nikar ne pomagajo gadu v gnezdu do življenja, ker jih bo ob najhujšem času ravno ta gad pikal in sramotil, če ne njih, pa njihove otroke — ko bodo oni vere in njenih sadov najbolj potrebovali! Tako jaz zagovarjam, kar pišejo drugi veliki možje z gospodom kaplanom Jagrom vred.
Anton Grdina.
V pojasnilo mojim volivcem
Cleveland, O.
Dovolite nega klerka, kateri urad plača
mi( da odgovorim na poziv, ki je bil priobčen v tem listu pred nekaj časa in katerem me vprašujete, zakaj sem volil z republikanci pri seji mestne zbornice 14. septembra.
Predvsem je moje mnenje, da tako zatrdilo ni samo za-vajalno, ampak tudi napačno, ker resnici na ljubo moram podati izjavo, da sem jaz volil za demokrata, ker je bil predlog Mr. Reeda, in Mr. Reed je demokrat, da se drži izpraznjeno mesto v mestni zbornici odprto do poznejšega časa in ker do takrat se nisem sestal z nobenim predlaganim kandidatom, zato se mi je zdelo edino pravilno, da se odloži imenovanje na izpraznjeno mesto mestnega odbornika na poznejši čas.
Danes se čutim zadoščene-
$2,800 na leto. Ta urad zahteva dr. Owens za svoje ljudi, da bodo imeli več zastopstva.
Torej, če bi bil jaz takrat volil za dr. Owensa, bi bil s tem izgubil zadnjo priliko, da priborim dotično mesto v uradu mestnega klerka za enega naših ljudi iz 23. varde. Ne vem, če je komu znano dejstvo, da se jaz borim že od prvega dne nastopa mojega urada kot mestni odbornik, da bi dobila naša 23. varda enega izmed del v uradu mestnega klerka, ki plača $2.800 na leto, kot že omenjeno. In s tem bojem ne bom odnehaj dokler naša 23. varda ne dobi tega dela.
Zdaj ni pred menoj drugega vprašanja, kot da se ali borim za svojo 23. vardo, da dobi priznanje in omenjeno
ga, da sem volil za
Reedovldobro plačano delo, ali pa da
predlog, ker tri dni po tisti seji sem imel priliko sestati se z dr. Owensom iz 18. varde, ki je bil kandidat za izpraznjeno mesto v mestni zbornici. On mi je tekom razgovora povedal _ da če bo on nominiran na izpraznjeno mesto, da bo bo tudi zahteval, da bo dobil eden izmed njegovih ljudi iz 18., varde službo v uradu mest-
glasujem za "drugega" coun-cilmana, ki bo morda navaden slabič. Toda zagotavljam vas, da v tem boju ne bom odnehal, da se bom boril za pravice svojih volivcev in za svojo 23. vardo, da dobi priznanje, ki ji gre. S pozdravom ostajam vaš
John M. Novak, councilman 23. varde.
dvignilo. To nam priča njena! zgodovina. Katoličani jo mbra-li50j) dokler ne bo dobil moči, mo poznati in vedeti, če je kaj j da bo vporabil silo z zobmi in za vero in njeno vrednost. !zgrabil katoličane. Vendar je Namen tega dopisa je, da se'pa ta volk vsaj toliko pošten, pridružim Rev. M. Jagru, da'da je že vnaprej povedal, da potrjujem, kar on zagovarja, bo s katoličani delal obraču-Ni namen politika, ne mislim;ne. Povedal je drugod, v dru-nikognr žaliti, če zadene katere-jg-jh časopisih, da ne bi v Cle-ga je to le fakt resnice in nič velandu prehitro zvedeli za drugega. Zavest bom imel, da'njegove nakane, dokler od ka-sem ob času borbe povedal res-|toličanov nabere denarne po-
List "E" je zadnje čase začel rovariti na vse mogoče načine proti katoiičanstvu; proti cerkvi; proti Bogu. Čudno, da si ti gospodje toliko domi-šljujejo. Če cela cesarstva s svojimi vojskami, z ognjem, z mečem in z vsemi svojimi sredstvi niso opravila nič proti Cerkvi in Bogu in katoiičanstvu, tudi slovenski odpadniki ne bodo opravili bogve kaj. Vse njih rovarenje .je podobno prašičkom, ki v podnožju Gibraltarja rijejo, da bi ga porušili. Lahko se človek, ki ne pazi, spodtakne in pade na to svinjarijo. Gibraltar — Bog, Cerkev, vera — pa se ni in se ne bo porušila. Ivar je nerazumljivega pri vsem tem rovarenju in cviljenju, je to, da nekateri ljudje, ki hočejo velati za katoličane, podpirajo liste, ki bogokletno pišejo proti vsemu, kar je božjega in
jega nazadnjaštva ni nikjer, kot je ravno pri odpadnikih, ki se hočejo povrniti nazaj več tisoč let v poganstvo, ki je vladalo pred Kristusom. — Kdo naroča in plačuje proti-verske časopise, .je sam kriv tistega bogokletstva, ki ga ti listi mažejo teden za tednom na svoje pole. Popolne odpadnike mi pomilujemo, toda Več spoštovanja imamo zanje kot za polovičarje. Popolni odpadnik ima vsaj nekaj principa, četudi ni pravi. Polovičar, ki danes hodi s katoličani in se jim prilizuje, jutri pa z odpadniki vred smeši, kar je božjega; polovičar, ki skače od Boga k hudiču in od hudiča
Ljubosumnost spada med tiste sorte bolezni, ki so skoraj nezdravljive. Ni ga zdravila, ki bi povsem izlečilo ljubosumnega človeka. V napadih te bolezni počenjajo ljudje čudne stvari, ki jih po iztreznjenju skoraj sami ne morejo verjeti. O takšni ljubosumni zadevi kroži te dni govorica po Mariboru. Odigravala se je v želez-ničarskih krogih ter se .je v resnici dogodila, magari zveni prav neverjetno.
Živi v Mariboru zakonski parček še razmeroma mladih let. Žena mladostna in poskočna, mož pa nekam čemeren in počasen. Pri tako izrazitih na-gpvrvtjjh je v zakonu težko naj-ti pravo harmonijo in tudi v tem primeru jo pogrešamo. Mož je ženi čestokrat zamerjal njeno veselo razpoloženje ter jo dolži1 — ali po pravici ali krivici, tega ne vemo — da se rada ozira tudi po drugih. Prišlo je večkrat do nastopov, ki so se pa vselej zaključili z obojestranskim sporazumom. Ženica se je skesala, mož pa je odpustil in za nekaj časa je bila sreča zopet tu. Letos sta se oba zakonca že dolgo pripravljala, da si privoščita daljši izlet. ' Plače imajo sicer železničarji majhne, pa hvala Bogu, imajo še režijske vožnje in vsa.i potovanje jih skoraj nič ne stane. Odločila sta se za sončno Dalmacijo ter se pred nekaj dnevi odpeljala. Potovanje je bilo lepo, tudi morje in živahno mesto ob morju je oba navdušilo. Zlasti ženica se je dobro počutila in postala prešerna. Kar nevede in nehote so začele švigati oči okrog ter obvisele na stasitem neznancu, ki je našel priložnost, da se .je s podjetno izletnico skušal spoznati. To pa je bilo možu že dovolj. Vse veselje, ki ga je imel z izletom, se je na mah skalilo in v srce ga je zagrabila silovita jeza.
V navalu ljubosumja se je mož nad svojo ženico hudo maščeval. Šel je na policijo, ovadil ženico, da se je pripeljala v Dalmacijo po nečednem poslu (seveda ni povedal, da je to nj.egova žena), potem pa se je obrnil, šel na vlak ter se odpeljal. Vzel pa je s seboj tudi ženino legitimacijo ter zadnji dinar tako, da je ostala reva brez legitimacije in brez sredstev za povratek. V stiski ni vedela, kam naj se obrne Znanca ni imela.v tujem mestu nobenega, ko se je zatekla na policijo po pomoč. Tam pa jo je čakalo nenavadno presenečenje. "Zelo lepo, da ste prišli sami, saj smo vas že iskali," so jo pozdravili ter ji predočili namišljene grehe, ki jih je pripovedoval policiji njen ljubosumni soprog. Ženica še je branila na vse kriplje, zatrjevala je svojo nedolžnost. Policija pa je že takšna ustanova, bolj ko kdo trdi, da je nedolžen, bolj ji je sumljiv in tako tudi prestrašeni ženski niso ničesar verjeli, temveč jo spravili v luknjo—.
Dalmatinska obala ima v poletnem času, ko se razcvete tujski promet, posebno privlačnost za. mlade lahkoživke, ki prihajajo tja dol od vseh vetrov, da bi bile deležne blago-dati razsipnih tujcev. Policija
celo kajbico takih lahkih ptičje. Ko so jih zbrali zadostno število — bilo jih je ravno za cel vagon — so jih vse skupaj vkrcali na vlak ter poslali "per šup" proti severu. Med njimi je bila tudi soproga hudega ljubosumneža. Gotovo se ni dobro počutila v taki družbi, pa je imela vsaj zastonj povratek. Skoraj na vsaki večji postaji> kjer se je vlak ustavil, je policija izvagonirala kakor ptičko in tako se je njihovo število do Maribora znatno skrčilo. V Mariboru je preostanek prevzela kolodvorska policija v svoje varstvo ter jih odpravila zastražene na komisarijat. Tu se je šele pojasnila zadeva nesrečne ženice, za katero se je vesel izlet v Dalmacijo tako tragično končal. Svobodna je lahko šla domov, kjer jo je soprog nestrpno in ves preplašen pričakoval. Pekla ga je vest zaradi dejanja, ki ga je napravil v ljubosumnosti. Kakšno je bilo svidenje med zakoncema, o tem kronika molči.
Če verjamete alf pa ne
"Zamašek za silo," (veste, to je Jontez, kot mu je obesil dr. Bren), se jezi, ker France Barbie ni za Cankarjev glasnik. Jaz se Barbiču nič ne čudim, če je proti, ker Barbič preklemansko dobro pozna "zamašek za silo" in tudi ve, kdo si teše ko~ ritce s tem. •
Barbič ne "lajka" "zamaška za silo," čeprav sta po prepričanju oba enake barve. Ampak naj bo Barbič rdeč ali pisan, eno pa je, dober delavec je, unij.-'ki delavec in si ves čas, kar je v Ameriki pošteno in s trdim delom služi svoj kruh, medtem ko se "zamašek za silo" samo vrti sem in tje in skuša živeti na koži drugih. Take ljudi Barbičev France sovraži, kot jih sovraži vsak pošten delavec.
Barbič dobro ve, komu bo Cankarjev glasnik v korist, zato pa tudi pomiluje vse tiste, ki nasedejo na lim takim delomrz-nežem, kot je "zamašek za silo." Slednjemu pa svetujem, naj nikar ne draži Barbiča, da se France zares ne razkači in bo povedal javnosti marsikaj zanimivega od tega klopa, ki rešuje slovensko delavstvo s tem, da pije n,a njegov račun.
Saj veš, France, naše ljudi se da še vedno potegniti. Saj mili naš narod rad da za "zatirano maso," ki v Ameriki še ni dobila drugačnega žulja na rokah kot od kozarca.
A
Jontezu se strašno milo zdi, ker Mussolini izganja iz cerkva v Julijski Benečiji slovenski jezik, To je res žalostno in krivica vpije do neba. Ampak, čudno pri vsem tem je to, da se ravno Jontez nad tem tako bridko joče, ko smelo lahko trdimo, da že ni slišal božje besede ne v slovenskem ne v kakem drugem jeziku dolga, dolga leta. če je Jontezu toliko za slovensko božjo besedo, zakaj bi ne stopil kako nedeljo v eno slovenskih cerkva v Clevelandu, imamo štiri, pa bo slišal božjo besedo v lepem slovenskem jeziku. Prav dobro bi ti storila ena taka slovenska pridiga.
k Bogu, to ti je gnusna stvar,
o kateri pravi sam Zveličar: ima nad njimi budno oko in ka-
"Začel te bom bljuvati iz svojih ust!" Ljudje, bodite pametni in ne pljuvajte v svojo lastno skledo s tem, da plaču-
svetega. Cc delajo to vsled|jete protiverske liste, ki sme-tega, da bi veljali za "napred- šijo vaše prepričanje in se ne," potem naj vedo, da več- norčujejo iz vaše molitve ter
dar jo začnejo le preveč lomiti, pa napravi med njimi racijo in jih kar povprek zapira in izT ganja v domovinske občine. Prav takrat, ko se je pripetila ta neprijetna zgodba mariborski izletnici, so imeli v zaporih
DEKLETA IN ŽENE!
Ker se blago draži, zalo vam svetujem, da si izberete fino, moderno in čisto volneno "Sterling" suknjo ali Fur Coat, prej ko mogoče, direktno iz tovarne in to po veliko nižji ceni, kakor kje drugje.
Prosim, oglasite se, ali telefonirajte, da vas peljem naravnost v tovarno, kjer si lahko izberete fino in trpežno suknjo po vaši Volji in ceni.
Če naročite suknjo, plačate nekoliko takoj in drugo pozneje. Se vam priporoča
BENNO B. LEUSTIG 1034 Addison Rd.
ENdicott 3426
S
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po nem&kem Izvirniku K. May*
kajt pa vsaj v kratkem."
Denar —? Denar imam! David* Lindsay bej ima toliko."
"Izvrstno! Veste, da sem bil zelo v zadregi radi kupca! Torej dobro, zadeva je reše-
na

Tlesknil sem v roke in koj je kaj kupca, ki bi imel toliko de-prišel sluga, tisti, ki je pred ne-jnarja koj na razpolago, take-kaj urami tako neprijetno iz-'ga bi menda težko našel v kusil moč Lindsayevih mišic. Bagdadu.
Povedal sem mu, da sem me- Toda — kako pa bo pri vas sto age jaz odslej njegov gospo-;z denarjem? Mirza bo hotel dar-	imeti gotovino, če že ne ta-
"Gospod, povej, kako te naj imenujem!"
"Mene imenuj emirja, tale mirza pa je bej. Skrbi, da dobim obed!"
'česa želiš, emir?"
"Kar imaš. Ne pozabi na svežo vodo!"
"Takoj ti bom postregel, emir!"
"Ti si torej kuhar v tej hiši?"
"Da, emir! Upam, da boš z menoj zadovoljen."
"Kako si pod agom gospodaril?"
"Kupil sem, kar se je potrebovalo, in vsak drugi dan mi je dal denar."
"Dobro, pa naj tako ostane. Pojdi!"
Ni bilo dolgo, pa mi je postregel z bogato izbiro najboljšega, kar je tistikrat nudil Bagdad za želodec in za grlo. Gladen sem bil, krepko sem posegel po ponujenem in tudi sir Lindsay je pomagal.
"Ste se iznebili tistega lopova, tistega age?" je vprašal.
"Da. Ostal je pri svojem gospodu. Zdi se mi pa, da misli na maščevanje."
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
OKTOBER
.mladinskega pevskega zbora v
Pa to je šele ena polovica njegovega premoženja, druga pa je tisto, kar je aga prepeljal čez mejo. Tudi tisto je naprodaj."
"Kje je blago?"
"Tule v hiši, spodaj v pritlični sobi."
"Je mnogo?"
"Bom šele jutri pogledal. Dal mi je zapisnik, odprl bom jutri zavoje in blago ocenil, oziroma dal oceniti. Potem šele vam lahko povem, koliko bo znašala cena." "Lepe reči, kaj ?"
3.—Podružnica št. 50 SŽZ priredi plesno veselico v avditoriju S. N. Doma.
3.—Društvo	Brooklynske Slovenke št. 53 SDZ priredi veselico v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave.
4.—Dramsko	društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju S. N. Doma.
4.—Oltarno društvo sv. Kristine priredi vinsko trgatev v dvorani sv. Kristine.
10.—Klub O-Pal, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
10.—Društvo	Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi banket v Slovenskem domu na Holmes Ave.
11.—Skupna	društva Slovenske Dobrodelne Zveze v Lo-rainu priredijo koncert v S. N. Domu v Lorainu.
11.—Oltarno društvo fare i Marije Vnebovzete priredi ban-
"To se razume. Tule, po-jj^ v Slovenskem domu na glejte zapisnik! Na primer: Holmes Ave.
verižni oklepi, saracensko de lo, trije kosi, redkost za vsako zbirko, meči iz lahorskega jekla kovani, še dragocenejši ko pristni damascenski, potem polne steklenice čistega pristnega1 rožnega olja, zlati in srebrni brokati, pristne perzij-
"Pshaw —! Strahopetnež! )ske prepr0ge> Pa veste, kaj bova po obedu|celi svežnji najredkejšega sVi-
perzijski šali,
počela? V Bagdad se peljava s;,enega blaga> in tako dalje konjsko železnico in si kupiva novo obleko!" "Izvrstna misel! Potrebna
i same starine neprecenljive in I velike vrednosti. Tisti, ki bo ■ sva|vse to kupil in na zapadnih trnove obleke! In tudi obriti se boLih p0 kosih prodal, bo shra-treba!"	; ail bogat dobiček."
"Yes! Jako treba! In ostri- "Dobiček? Oh! Ah! Mi či!"
"Med potom pa lahko poizve-va še o nečem drugem, kar je še bolj potrebno in nujno."
"Kaj bi bilo tisto?"
"Še ne veste, da sem postal
trgovec —!"
trgovec -širokimi usti
"Veletrgovec! Mislite si! "Well! S čim pa tržite''"
-?" me je gledal s
ne
misel ne pride dobiček. Za sebe bom kupil !" "Vse, sir?" "Yes!"
"Pa pomislite, sir to bo stalo ogromno premoženje."
"Ogromno? Za vas morebiti, za David Lindsayja pa ne. | Ali veste, koliko imam?"
"Seveda ne. Vas še nikdar nisem vprašal po vaših pre-
16.—23d	Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. D.
17.—Slovenske	Sokolice št. 442 SNPJ, plesna prireditev v avditoriju S. N. Doma.
17.—Zabavni večer in ples priredijo Kanarčki v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
24.—Društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
Slovenskem domu na Holmes Ave.
NOVEMBER
8.—Samostojni pevski zbor Zarja priredi opero v avditoriju S. N. Doma.
8.—Pevski zbor "Cvet" priredi koncert v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
15.—Društvo Euclid št. 29 SDZ ima plesno veselico v Slovenskem društvenem domu.
14.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, prireditev v avditoriju S. N. Doma.
15.—Collinwood	Hive 283, T. M., banket ob priliki 20-let-nice v S. D. Domu na Waterloo Rd.
15.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert v S. N. Domu na 80. cesti.
21.—Društvo	George Washington št. 180 JSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
22.—Koncert	pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
22.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju S. N. Doma.
22.—Podružnica št. 41 SŽZ obhaja šestletnico obstanka s proslavo v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd.
25.—Interlodgk liga, plesna veselica v avditoriju S. N. D.
29.—Dramsko društvo Ivan Cankar ima predstavo v avdi-
9.—Interlodge	League, ples v avditoriju S. N. Doma.
10.	— Koncert mladinskega zbora Kanarčki v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
13.—Klub društev S. N. Doma, ples v avditoriju S. N. Doma.
17.—Obletnica S. N. Doma. Proslava v avditoriju SND.
23.—Društvo Cleveland št. 126 SNPJ proslavi obletnico v avditoriju S. N. Doma.
30.—Društvo	Soča št. 26 SDZ, veselica v Sachsenheim gornji in spodnji dvorani.
31.—Društvo	Carniola Tent št. 1288 T. M. priredi proslavo 25-letnice v Slovenskem narodnem domu.
FEBRUAR
6.—Društvo	France Prešeren št. 17 SDZ, plesna veselica v avditoriju SND.
7.—Dramsko	društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju SND.
MARC
21.—Jugoslovanski Pasijon-ski klub, predstava v avditoriju S. N. Doma.
28.—Prosvetni klub S. N. Doma, šolska prireditev v avditoriju S. N. Doma.
APRIL
4.—Podružnica št. 10 SŽZ proslavi desetletnico svojega obstanka v obeh dvoranah Slo. venskega Doma na Holmes Ave.
-o--
j Nekateri farmer j i deva j o ko-'njem na komate električne sve-
tilke, da se jih avtomobilist
Za varstvo potnikov
24.—Slovenska zadružna tor«u S" N" Doma-
DECEMBER 20.—Slovenska mladinska šola S. N. D. priredi božienico šo-
"Z zlatnino, srebrnino, sta-J moženjskih razmerah.
zveza priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes
Ave.	______
25.—Mladinski pevski zbor , ie v avditoriju S. N. Doma. Slavčki, koncert v avditoriju S. j 20.—Novi pevski zbor Slo-N. Doma.	j van priredi svoj prvi koncert
25.—Društvo Združene Slo-:jn pies v S. D. Domu na Wa-venke št. 23 SDZ priredi pro-jterloo Rd.
slavo 15-letnice obstanka; slav- 27.—Društvo sv. Helene št. nostna večerja in ples V Sloven- 193 KSKJ priredi igro "Neve-skem delavskem domu na Wa-jsta iz Amerike" v Slovenskem terloo Rd.	j domu na Holmes Ave.
31.—Društvo Vodnikov Ve-	JANUAR
nec št. 147 SNPJ, plesna vese-j 2.—Društvo Napredne Sloven-
naj kar
rim perzijskim orožjem, perzijskimi preprogami in drugim takim blagom."
Debelo me je pogledal.
"Ne razumem vas!"
"Perz mi je naročil, prodam njegovo imetje, ga je rešil čez mejo. Njegov tovor je Selim aga pripeljal sem v Kadhimen. Nekaj tovorov je shranjenih v tejle hiši, drugo pa sva pravkar s Halefom pritovorila iz tabora." "Zakaj prodaji
s j "Torej bodite tiho!
Moje
premoženjske razmere so dobre, zelo dobre, izvrstne. Yes!"
"Lahko si seve mislim, da ste milijonar, toda tudi milijonar si mora premisliti, dobro premisliti, preden bo v ta-kele neplodne reči naložil milijone."
"Nič ne de. Vrednost je da-i na. Sicer nimam tolike t de-jnarja pri sebi, da bi koj pla-jčal, pa poznam ljudi v Bag-"Napoti mu je. V Hadra-jdadu- ,Bo™ napisal pisma in maut potuje, pa noče vlačiti podpisal David Lindsayja za seboj velikega tovora." ! dobl1 denar kolikor ga "In vam je naročil proda-1 potrebujem Well, jutri si j0v>»	i ogledava blago.
<'iri t, . ,	i "Dobro! Cisto nepristran-
Da. Poiskati mu moram	/ .
kupca "	'sko bom P°st°Pal> kajtl V1 Kie
"Kupca? Ah, kaj je v tistih!P^v tako moj prijatelj k*-
tovorih?"	ikor mirza" Poiskal bom zve"
«o ' i	.. • i, r! dence, dal blago oceniti in na-
Same dragocenosti m red- UCI1^C»	„
kosti. In pol zastonj jih daje. 10 se Plodiva. ^	T , 1 i-	"Prav Sedai pa v mesto,
Ce bi bil človek bogat, bi vse mv'	' „1
sam kupil."	'da se Prenovf .	' ,
it ,	• m •	"Dobro! In potom opravi-j
Vzel sem zapisnik m mu ga vvuiv.	i
Prebn 1	iva se en poseL	-	i
Oh! Ah!" je vzklikal. "InI	Kateri? Se kak-,
koliko stane''"'	:5na kupClja"
Pr ^ 7	i "Ne, stanovanje moram po-
^ovedal sem mu ceno.	•	„;0,rrsvn'
"Je toliko vredno?"	fatl Za mirzo	in	,ljeg0V0|
"Med brati dvakrat toliko, jdrubn^	^
pravim, pol zastonj."	^ .	h .	, .	T p
"Well! Lepo! Vam ni .treba1 .	za	* (
^kati kupca! Vem sam zad*da bo ~.lv,Ke\b® ° " f yse b0 kut)iii»	«pet sem vrnil. In dame ostft-
ga vse bo Kupi.	njegovim romanjem
bi bi|?»a V6Ste ZanJ ? Kd° PU v Bagdadu v mojem varstvu »|
"David Lindsay, yes!"	! "Srečen človek! Pa poj-|
Njegova ponudba m* je seve^^ v mesto!
,„__.........."Vzemite cibuk s seboj, sn ! J
Obiskala bova bazarje prav poj
muslimansko, s cibuki v ustih."
Obvestila sva še Halefa, da
se vrneva do večerje, in šla
na konjsko železnico.
(Dalje prihodnjič)
lica v avditoriju S. N. Doma. j ke št. 137 SNPJ imajo plesno 31.—Obletnica in koncert veselico v avditoriju SND.
Angleži so hladnokrven in trezen narod. V svojem primeroma majhnem ozemlju imajo na cestah natrpane avtomobile, ki kakor drugod, ogrožajo pešce. Zato so pa v Londonu in drugih angleških mestih poskušali uvesti razne varnostne naprave, ki bi varovale pešce pred avtomobili. — Kot v Ameriki je tudi na Angleškem vse polno avtomobilskih nezgod na cesti in oblasti si na vse načine prizadevajo zmanjšati to število na najnižjo točko.
Zlasti veliko nezgod se prigodi na deželi, kjer avtomobi-listi povozijo konje in govejo živino. Po vaseh so napravili vidne napise, ponoči razsvet-ljene_ ki oznanjajo avtomobi-listom, da hodi po tej poti živina in se prosi avtomobiliste, da vozijo počasi.
lahko izogne. Drugi zopet pri-vežejo konjem na kolena bele ploščice, ob katere odseva luč avtomobila in voznika tako opozarja, da ima uprežno živino pred seboj.
V promet je prišla druga varnostna naprava za pešce. Na desno ramo si pritrdijo malo ogledalce, v katerem vidi pešec pot za seboj in se tako lahko ogne za njim prihajajočemu avtomobilu. Ponoči pa obsevajo luči avtomobila od tega ogledalca in tako je avtomobilist pravočasno opozorjen, da hodi nekdo pred njim po cesti. To je zlasti važno za ceste na deželi, kjer ni obcestnih svetilk.
Angleški avtomobili imajo vodilna kolesa večinoma na desni strani. To je veliko bolj nerodno kot pri avtomobilih, kjer sedi voznik na levi strani. Zato so pa Angleži upeljali posebne signale za avtomobile, ki vozijo za njimi, namreč, da da dajo znamenje, kam bodo obrnili: na levo ali desno. — Vozniki imajo posebne rokavice, na katerih so všita precej vidna znamenja. Ce hoče voznik obrniti na levo, iztegne roko iz avtomobila in voznik za njim vidi na roki črko j "L," torej ve, da bo avtomobilist pred njim obrnil na levo. Na dlani rokavice pa je črka "R" (right), desno, kar pomeni, da bo obrnil na desno. S tem se je izdatno zmanjšalo avtomobilske nezgode.
Policisti, ki regulirajo promet, imajo bele obleke, ali preko uniforme bele trakove, da so bolj vidni in da so avtomo-bilisti že od daleč opozorjeni nanje. V nekaterih krajih pa imajo prometni policisti gumbe na uniformi, ki so razsvetljeni po mali bateriji v žepu. -o-
Pokolj se nadaljuje
Bilbao, španska, 26. septembra. Anarhistična druhal je danes enostavno zaklala kakih 60 desničarskih talcev, potem ko so uporniški zrakoplovi bombardirali mesto in je bilo več državljanov ubitih. Druhal je zahtevala še več' krvi, ko so bili talci poklani. Begali so po cestah in kričali, da ubijejo slehernega desničarja ali fašista. V raznih vladnih poslopjih se nahaja do 4,000 uporniških talcev, katere bo skušala druhal pomoriti. -o-
Haile Selassie je premagal Mussolinija
Geneva, 27. septembra. Bivši abesinski cesar Haile Selassie je doživel zmago nad Mussolini jem, ko je generalni odbor Lige narodov odglasoval, da imajo zastopniki Abesinije končno veljavno pravico, da prisostvujejo kot pol-nomoeni delegati na zborovanju Lige narodov. 38 zastopnikov raznih narodov je glasovalo za to pravico in samo štirje so nasprotovali. Proti Abesinijr so glasovale sledeče države: Ecuador, Madžarska, Avstrija in Albanija, katere države so brez pomena.
IZ DOMOVINE
—Smrtni padec z voza. V petek 28. avgusta je Markelj Ignacij, posestnik v Rtiži vasi pri Št. Vidu na vozu tlačil, ko so nakladali reso, katero so nakosili za steljo živini. V voz sta bila vprežena vola, ki sta nenadoma premaknila voz, ne da bi Markelj za to vedel. Padel je v znak raz voz in si |zlomil tilnik. Prihodnji dan je že izdihnil svojo dušo. Zapušča deset otrok.
—Cerkniško jezero je suho. Po nekaj lepih dnevih se je Cerkniško jezero te dni posušilo in so ljudje lovili ribe kar vse vprek. Da pa že nekaj let ni ribji lov tak, kakor bi lahko bil, so krivi ljudje sami, ker polove vse, kar jim pride pod roko ali pa v mrežo.
DNEVNE VESTI
MESTNE VESTI
Za lovce
Še malo in lovska sezona bo otvorjena. Vladni lovski oddelek sporoča sledeča navodila za lovce v državi Ohio: sezona za lov na veverice se odpre 1. oktobra. Sezona traja do 15. oktobra. En lovec me ustreliti le štiri veverice na dan. Lov na zajce se odpre 15. novembra in traja do vključno 1, januarja. Pet zajcev je dovoljeno posamezni osebi ustreliti na dan. Lov na prepelice traja od 15. do 25. novembra, in največ sme lovec dnevno pobiti štiri prepelice, lov na fazane traja od 15. do 25. novembra. Le dva fazana sta dovoljena na lovca na dan. Lov na rdeče lisice je pa odprt celo leto, ker se je nadležna zverjad preveč razmnožila.
-o-
Prizor iz parade legijonarjev v letu 1920 v ClevelOndu, ki so imeli zadnji teden konvencijo v Clevelandu.	______________________
silno iznenadila pa tudi razveselila. Kako da že nisem mislil na njega?
"Je mogoče, sir? Vi bi ku-Pili? Resno mislite?"
"Yes! Cisto resno!"
"Težke skrbi me rešite. Za-
Kelly
Doheity
Baker
Smith	Melton Colmcry
Leading candidates to succeed the Legion's national commander, J. Ray Murphy, are Raymond J. Kelly, Detroit; Daniel Joseph Doherty, Woburn, Mass.: John Lewis Smith, Washington; Quirnby Melton, Griffin, Ga.-: and Harry \V. Colmcry, Topeka, Kan. Newton D. Baker is honorary c'n:iirt:->"ii cf ' • • <-. ;•< r.iion. The top picture \ shows the Legion p; . .(i. •	; ,A'M Priscilla Eveleth,
inset, judged lart yr	' 1 °n hand again.
Francija bo ustavila eks-port zlata
Paris, 25. septembra. Tekom prihodnjih štirinajst dni bo francoska vlada izdala dekret, da se ustavi eksport zlata, kar pomeni toliko kot da bo končno tudi Francija zapustila zlato valuto. Francija bo tudi naprosila Zedinjene države, da prenehajo z akcijo glede devaluacije francoskega franka s tem, da zmanjšujejo količino zlata v dolarju.
Politčne stave
Prve politične stave so se pojavile te dni v Clevelandu. V mestu stavijo $1,500 proti $1,000, da bo Roosevelt zmagal, nadalje $1,000 proti $3,000, da Wm. Lemke, Coughlinov kandidat, niti v eni državi ne bo izvoljen, $100 proti $100, da bo Landon zmagal v Ohio in $100 proti $100, da bo Ed. Barry prihodnji šerif v Clevelandu.
—-o-
Ne bo plače Mestni čistilci cest, ki so morali delati čez ure, da so dnevno čistili mesto tekom konvencije American Legion, bodo morali dolgo čakati za plačo. Direktor Evan a je sporočil, da v fondu ni nobenega denarja, in mestna zbornica ne more najti novih virov dohodkov.
MALI OGLASI
Delo dobi
delavec za na farmo, ki obsega 13 akrov. Delo ima vse leto. Vpraša se na 3047 St. Clair Ave.
(230)
V najem
se da gasolinska« postaja, na vogalu 78. ceste in Union ave., v osrčju slovenske naselbine v Newburgu. Jako dober pro-Iz Francije je bilo zadnje čase I met. Prodaja se Blue Flash
eksportiranega toliko zlata, da gasolin.__(229)
znaša danes francoska zlata re-;
zerva samo še $55,000,000, do-eim je še lansko leto znašala $2,500,000,000. Ameriška vlada je že ugodila prošnji Francije. —-o-
Štiri sestre postanejo štirje bratje
Hiša naprodaj
Ima 6 sob, za eno družino. Hiša se nahaja na 19008 Chi-casaw Ave. Ena spalnica spodej, dve zgorej. Cena je $3800. Takoj $800.00, ostalo je Home loan. La Salle Realty, 838 E. 185th St. Tel. Ken-
more 0153-W.
(280)
....	MuKnhy
K a, sliki vidite tudi kandidate za načelnika Ameriške legije za eno leto. Izvoljen je bil Harry Golmery iz Topeka, Kans.
Feretre, Italija, 25. septem- r___
j bra. V tukajšnji bolnici se . na-	Delo dobi
hajajo štiri sestre, stare po 3, 5,! dekle za hišna opravila. Nic pra-7 in 9 let. Sestre pričakujejo | nja ali likanja. $5.00 ha teden, j operacije, ki bo spremenila njih 31'91 Oak Rd. Tel. FAirmount | spol iz ženskega v moški.	' 536S-W.	(231)
lyM ■ :¥ 'i '

zen
kakor plamen, ki je obliznil in sežgal boljši del mene, da to lahko obdržim v svojem srcu. Bodi pravičen in zvest in zadovoljna bom."
"Zvest do smrti, ljubica!" je strastno zašepetal. "Ali morem biti drugačen, ko si mi bila ti poslana, da me storiš takega?"
Pogledala ga je in skozi solze se je smejala.
"In Petru boš prizanašal, kaj ne?" je prosila.
"V njegovi moči ne bo, da bi me razjezil," je odvrnil. — "Tudi to ti, prisegam. Ali veš, da me je baš danes — udaril?"
"Udaril? Tega mi nisi povedal!"
"Da. Toda moja jeza ni veljala njemu, marveč malopridnežu, ki ga je' poslal. Njegovemu udarcu sem se smejal. In kako ne? Mar mi ni njegova oseba sveta?"
"Ah, on je dober po srcu, Oliver," je prosila mladenka. "Napočil bo čas, ko se te bo naučil ljubiti, kakor zaslužiš, in ti boš spoznal, da je tudi on vreden tvoje ljubezni."
"Saj je je vreden že zdaj, in sicer zaradi ljubezni, ki jo tebi posveča."
"In ti boš mislil zmerom tako kakor zdaj, še ta kratek čas, ko morava čakati, dokler ne bova za vselej združena?"
"Nikoli ne bom mislil drugače, ljubica. Med tem pa se mu bom izogibal, in da ne bi nastala kaka neprilika, če mi prepove vaš dvorec, sem se namenil poslej sploh izoatati od tu. Prej kot v letu dni boš polnoletna, nakar ti ne bo mogel nihče več narekovati, kaj smeš in česa ne smeš. In kaj je leto dni, če ima človek take upe pred seboj!"
Deklica ga je pobožala po licu. "Vselej si mi bil zelo dober, Oliver," je nežno dahnila. "In nikakor se te ne morem predstavljati, da bi bil napram komu nasilen, kakor pravijo, da si."
"Ne poslušaj jih!" ji je odvrnil. "Morda sem bil enkrat res vse nekaj tega, kar pravijo, da sem bil, toda ti si me očistila, Rose. In kako naj bo mož, ki te ljubi, drugačen kakor ne-
?" Vstal je in jo poljubil. "Zdaj bo najbolje, da odidem," je rekel. "Jutri zarana bom šel ob obali proti Trefusis Pointu: In če bi bila ti enako razpoložena. . ."
Deklica se je zasmejala in tudi stala: "Že prav, že prav, Oliver! Tudi jaz bom tam!"
"Poslej bo najbolje tako," je rekel smeje in se poslovil.
Ona mu je sledila do stopnišča in zadivljenih oči je zrla za ravno, stasito postavo tega močnega, moškega ljubimca.
Tretje poglavje
Modrost Sira Oliverja, da je prvi sporočil dogodke onega dne Elozamundi, se je izkazala še istega popoldne, ko je Master Peter Godolphin prispel
no odločena, da se kljub vsem zaprekam ž njim poroči. Toda vse to ni potolažilo njenega brata. Ker pa je svojo sestro zelo ljubil, je končno vendar V toliko odnehal, da je obljubil, da stvari ne bo tiral dalje, če Sir John ozdravi. Toda, če Sir John umre — kar je prav lahko mogoče — tedaj je dolžan svoji časti, da ga maščuje.
"Jaz čitam tega moža, kakor odprto knjigo," je dejal mladenič. "Zvit in prevejan je ko sam satan, vendar mene ne bo ukanil. Ko je udaril Killi-grewa, je s tem udaril in zadel mene. Ker te ljubi, Ro-zamunda, se ne drzne udariti mene, pa naj ga še tako izzivam; on prenese vse, prav vse, saj sem šel celo tako daleč, da sem ga udaril. Za tisti udarec bi me bil prav lahko ubil, toda ker je vedel, da bi to povzročilo nepremostljiv prepad med njim in teboj, tega ni storil. O, ta človek je pretkan ko sam Lucifer!. In tako je, da bi izbrisal madež sramote, ki sem mu ga povzročil jaz s svojim udarcem, napadel Killigrewa, misleč, da
liko potolažila ob misli na Sir Oliver j evo prisego, ki ji je obljubil, da mu bo oseba njenega brata Vedno sveta, pa naj se zgodi karkoli. In ob teh mislih je naraslo njeno spoštovanje do tega močnega moža in zahvalila je Boga, ki ji je dal za zaročenca takega titana med možmi.
Toda Sir John Killigrew ni umrl. Nekako sedem dni je
domov. Šel je naravnost k|bo to obenem tudi svarilo zasvoji sestri, kateri je mrko in'me. . ." Tako je dalje raz-kratko javil:	jpredal svoje misli ter polnil
"Madame, Sir John bo mor- njeno nežno dekliško srce s
da umrl."
Odgovor, ki mu ga je dala, ni mogel dvigniti njegovega potrtega duha.
"Vem," je odgovorila, "in menim, da je tudi zaslužil to, kar je dobil. Kdor drugim jamo koplje, se Sam vanjo zvrne."
Peter jo je pogledal z jeznim pogledom, končno pa je njegova jeza izbruhnila v kletvicah in obdolžitvah, češ, da jo je oni garjevi pes, Oliver Tressilian, začaral.
"Sreča je," mu je ona mirno odvrnila, "da je bil on tu pred teboj in da mi je sam povedal o stanju stvari." Nato pa se je njen navidezni mir umeknil razburjenju. "Oh, Pe ter, Peter," je vzkliknila skoraj obupana, "upam, da bo Sir John okreval. Zelo sem nesrečna zaradi tega dogodka! Toda bodi pravičen, prosim te. Sir Oliver mi je povedal, kako neusmiljeno je bil pritis-njen ob zid."
"Še trše bo pritisnjen, kakor mi je Bog priča! Ce misliš, da bo ostalo to njegovo dejanje nekaznovano. . ."
Sestra se je vrgla bratu na prsi in ga prosila, naj nikar več ne nadaljuje tega nesrečnega prepira. Povedala mu je o svoji ljubezni do Sira Oliverja in pripomnila, da je trd-
strahom in grozo, ko je videla, da se sovraštvo med tema dvema človekoma, ki ju je pod božjim soncem najbolj ljubila, še vedno veča, mesto da bi se manjšalo. Naj se zgodi, da eden ali drugi umori druge
kolebal med tem in onim svetom, nato pa se mu je pričelo obračati na bolje. Oktobra meseca je bil zopet na nogah, vendar ga je biia zdaj le še senca nekdanjega moža.
Eden njegovih prvih obiskov je veljal zdaj Godolphino-vemu dvorcu. Šel je, da bi odsvetoval Rozamundi njeno poroko s Sirom Oliver jem, kar je' storil na poziv in prošnjo njenega brata. Toda njegovi^ ugovori niso imeli one sile, kakršno je RozanHmda pričakovala.
Izredno dejstvo je bilo, da je Sir John, ko je visel med življenjem in smrtjo in ko je gledal mrzlim dejstvo v obraz, spoznal, da ni dobil ničesar drugega, razen tega, kar je za-služli. Spoznal je, da ni ravnal pravilno in da je bilo orožje, s katerim se je boril proti Siru Oliverju, nevredno gent-lemana. Ugotovil je, da sta pri vsem tem tudi ljubosumnost in nevoščljivost igrali veliko vlogo. Sir Oliver jeva velika udejstvovanja na morju so mu -prinesla bogastvo, s katerim je zopet pozidal Tressi-
tero 'je zdaj grozilo zasenčiti slavo Killigrewovega Arwena-cka.
Pa kljub temu v uri svojega kesanja vendar ni šel tako daleč, da bi si priznal, da bi bil Sir Oliver pravi mož za Roza-mundo. Ona in njen brat sta bila postavljena po svojem očetu pod njegovo varuštvo, katerega je on iskreno in vest-ino izvajal, dokler ni postal
Peter polnoleten. — Njegovo čuvstvo do Rozamunde je bilo mešano nežno čustvo ljubimca, vendar pa je bilo neprestano držano v svojih pravih mejah po čuvstvu očetovstva. Roza-mundo je skoraj oboževal in do Oliverja Tressiliana je občutil tako 'mržnjo, da mu je bila že sama misel, da bi postal Sir Oliver njen mož, odporna.
Predvsem je bila tudi	ta slaba Tressilianska kri —	no-torično slaba, kar se je	posebno izkazalo v slučaju	po-
kojnega Ralpha Tressiliana. Bilo je torej nemogoče, da bi Oliver izbegnil dediščini te krvi, ki se je pretakala po žilah njegovega očeta; niti ni Sir John videl nobenega znamenja, da je bilo drugače, kakor je sodil. Sir Oliver je namreč očitoval tradicionalno Tressi-liansko naturo. Bil je strasten in brutalen in piratska obrt, kateri se je bil zadnje čase posvetil, je bila kakor nalašč ustvarjena zanj. Bil je nasilen in ponosen in se ni pomišljal teptati pod svojimi nogami čuvstev drugih ljudi. Ali je torej tak človek — sa, je vpraševal Sir John — pravi mož in drug za Rozamundo? Ali sme zaupati njeno srečo' rokam takega moža? Nikakor ne!
Kakor hitro je torej za silo okreval, se je napotil k Rozamundi, kar je smatral za; svojo dolžnost in kakor ga jej
tudi naprosil Master Peter. — Toda, ker je dobro poznal svojo misijo, je bil skrajno previden.
(Dalje prihodnjič) -o-
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE!
SEDAJ JE ČAS!
Sedaj lahko instalirate novo plumbingo parne ali na gorko vodo furueze na 36 mesečna od-plnrtila potom viadne FHA.
Mi tudi popravljamo, odpremo odvodne cevi in denemo bakrene vodne cevi, kopljemo samo Ce je potreba.
A.J.Rudnick&Co.
PLUMBING & HEATING
6707 St. Clair Ave.
Tel. HEndcrson 3289
976 E. 250th St.
Res. KEnmore 0238-M
ga, ne bo mogla nikoli več po- lianov dvorec in posestvo, ka-
gledati preživelega.
terega je stari Tressilian tako
Končno se je vendar neko- lahkomiselno zapravil in ka-1
Nci farmi Williama Chapmana blizu Ar gyle, Wis., je na hlevu naslikana lepa pokrajina in je to največja slika v Zed. državah. Dolga je 150 čevljev.
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PUODAJA parobrodne listke za
vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle. •
Hollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke
Rochelle Hudson, filmska igralka, prednaša oleusno jesensko modo za dijakinje višjih šol.
^llllllllllllllllllllllllllMIlilllllllllllllllll^
1 ZDRAVO, IZVRSTNO |
I DOMAČE VINO
S po zmernih cenah dobite ji
vsak čas pri
I JERNEJ RNAUS jj
1052 E. 62nd ST. ?iiiiiimimimimiiimiimiimiiHimmir
čistimo in likamo vsakovrstne obleke
Pridemo iskat
ROGEL DRY CLEANING
6526 St. Clair Ave.
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. HEndcrson 2978
Nad
SVEŽI ZRAK-VEŽBANJE -SOLNČNA LUČ - in lahka kaja!
Vi, ki hočete skrbeti zase, pa tudi ljubite prijetnosti življenja - tukaj je cigareta, baš napravljena za vas. Kaja finega tobaka z bogatim okusom - ki je pa tudi pri-jazna z vami. Lahka kaja. Lucky!
Kaja, ki prav ravna z vami!
Vi, ki se zanimate za sport ... in vi, ki se ne . . . oba imata vzrok, prav ravnati s seboj . . . 8QČi po lahki kaji . . . Lucky. Kajti lahka kaja je prijazna z vami. Prijetna za vas, ko vdihavate. Dobrotna za vaše grlo. In odkar je vaš Lucky . . . lahka kaja . . . napravljena iz izbranih srednjih listov tobaka, ima tudi dober okus, akoravno kadite ves dan. Zatorej je za kajenje, ki z vami prav ravna, pametno poseči po Lucky. In pomnite, zaščite slavnega "Toasting" procesa se vesele le oni, ki kade Luckies.
SWEEPSTAKES" NOVICA!
1760 ton papirja, kupljenega dosedajJ
Odkar so sc začeli Vaši Lucky Strike "Sweepstakes", je bilo kupljenih več kol 1760 ton papirju za tiskanje "Sweepstakes" vstopnic. Le pomislite na to! To je dovolj papirja za napolnitev 88 tovornih vagonov.
Ali ste ri že pristopili? Ali ste dobili svoje izborne Lucky Strikes? Naravnajte na "Your Hit Parude" — ob sredah in sobotah zvečer. Poslušajte, sodite in primerjajte melodije — potem poskusite svoje Lucky Strike "Sweepstakes." In če še ne kadite Luckies, kupile danes zavojček in jih tudi poskusite. Mogoče ste nekaj pogrešali. Cenili boste prednosti Luckies — Lahke Kaje bogatega, zrelega dela tobaka.
BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA - "IT'S TOASTED"
Copyright 1980, Th» Anieriran Tobacco Company