PLAČE IN ŽIVLJENJSKI STROŠKI v letu 1956 in 195? Indeks nominalue in realne plače štiričianske delavske družine Lanshi ukrepi za stabiliinciju tržlšča in ustvariten pogo-jev za pooečanje žioljenjskega standarda so že dali določene rezuitate v 1.1956 in v z&ielku letožnjega leta. TržUče je oečinoma dobro zaloieno, posebno z izdelhi za osebno po-tro.injo, in to zaradi pooečanja proizDvdnje d drznm in uvoza. Zaradi takcgu položaja na tržišču so se cene med letom gibale v.e\o umirjeno. !; s; izdclki niniajo cnake oeljdoe d osebni putrošnji-^ekateri so nepogrcimi in jim moranio kupooati, kot rui primer hrano, st&narino. medtem ko pri drugih ni strogn določeno, kdaj jih moraino kupiti. Ce tako gledamo na živ-Ijenjske stroške. jih lahko razdelimo na mesečne, ,letne in ifcčleine. Mcsečni zivljenjski stroški so zaznamooali o l. 1956 in 1957 najbolj žiDahno gibanje. Toorijo skorftj ?5 odstoikoo D?eh stroškoD in zato najmočneje oplivajo na skupnc slroške. MESECNI ZIVLJENJSKl STROSKI (ponprečje za 1-1956 = 100) 1956 1957 junij 104 jaauar % 105 julij 102 februar 98 103 avg-ust 96 marec 99 102 september 97 april ' 100 oktober 99 maj 105 novemier 101 december 102 Stroški z& prehrano kaiejo v l. 1956 in 195? precej ži-vahne spremembe. To je izniralo predmem iz zn-atnejHh premikov cen kmetijskih iiDilskih predmctoo. Cene indusir'j-skih iiDilskih proiznodon in osnovnih žioilskih proizoodoo, kakor so kruh, mast, sladkor, so bile stalne. Tako se na primer cene kruh-a stalno gibljejo d po-oprečju okrog 45 din, doinača suinjska rnast se je skoraj izenačila v ceni z uvoženo mastjo. ki so jo prodajali po 330. Cena sladkorja je bila stalno na 145 din in kuhinjske soli na. 56 din. Zaradi lanskega slabega pridelka v kmetijstDU je obsia-jal določen prifisk nn tržišče kmetijsko-živiJskih prmzx>odov. tako da su cene sadja in ortnin večinoma naraščale. Odkupne cene žine žinine so se n zadnjih treh mesecih lanskega lcla občutno znižettale in so se zaio zniievale tudi cene mesa i> nadrobhi prodaji, mediem ko so o začelku letošnjega leta v poraslu. Do oečjega porasta je prišlo v marcu pri svinjskem mesu. Zadnje mesece lanskega leta sn rpne jajc zaradi zelo slabe pohudbe dosegle soojo najoUjo (Nadaljevanje na 4. strand) PLAČE IN ŽIVLJENJSKI STROŠKI v letih 1956 in 1957 (Nadaljcvanje s 3. strani) točko. Jafca so d clecembru prodajali pooprečno po 2S din. Z intervencijo iz uooza se je cena o začetku letoinjega leta znižala na 18 din, n-ato pa se je zaradi blage zime pouečala ponuclba in danes se giblje cena jajc okrog 12 din. Stroški za prehrano so zaradi takega gibanja porasli v primerjam z /. /955 za 63 ochtoika, kar pa je oendarle manj, kakor je znašal porast v l. l'J5j, ko je dosegel 19"/». Stroški za. pijačo, ki jili prao tako štejemo med mesične stroške, so" zaznamooali določen porast, medtem ko ge cene tobaka niso spremenile. Prav tako se niso spremenile tt%na-rine in stroški za. razsoetljaoo. Letni stroški, ki obsegajo predosem stroške za oblačmje, za usluge in kulturne potrebe kakor tudi za potroini ma-lerial o gospodinjstou, se v l. 1956 skoraj niso gpremenili. medtem ko so se pooečali o razdobju januar-mdrec ietos za 1 °/o, in to predosem zaradi pooečanja cen nbrtnih uslug za 6 °/o o primerjam s pooprečjem 1956. Cene lignita so bolj ali nianj oslale enake, zato pa so bile o porastu cene dro. Zaradi pocenitve električne energije o termične namem se potroHnja toka povečuje, znatno pa se zniiuje potroinjadrv. Večletni strokki predstanljajo nakupe. ki imajo ddgo-ročni značaj, kakor nakup pohištoa, tekstila za gospodinj-stoo (odpje, posteljnina. preproge itd). >m podrnčju oblačenja pa zimski plašč. Ker gre za nakupe industrijskega blaga na področju, na katerem je bila že dosežena znatna ustalitev cen, so ti stroški od l. 1955 stalni. INDEKS ZIVLJENJSKIH STROSKOV Z.4 STIRIČLANSKO DELAVSKO DRU21NO (l. 1955 je ozeio kot 100) pooprečje 1956 marec 195? mesečni stroški 106 110 Ietni stroški 103 104 po nanienu potrošnje: večletni stroški ' 100 100 obl-ka 101 101 Indeks žiuljenjskih stroškov in njihovo gibanje samo zase nista pokazatelj žioljenjskega standarda. Šele ko jih primerjamo z nommalno plačo (denarni znesek preiemkov). dobimo realno plačo. ki je eden izmed pokazateljeu žiolj?nj-skega standarda, kajti kolikor večja je realna plača, toliko več je mogoče kupiti proimodon in uslug. INDEKS REALNE PLACE 1956 (l. 1955 je ozeto kot 100) življenjski stroški 105 nominalna plača 107 realna plača 101 Pofemiakem se je n letu 1956 nominalna plača (denarni znesek plače) bolj pooečala kakor iivljenjski stroški in je tako bila realna plača za 1 °/o oišja. Tak porast sam zase nima oečjega pomena za življenjski standard, vendar pa razen drugega tudi ta porast kaže. da je osebna potro&nja usialjena in da so bili ustoarjeni pogoji za njeno nadaljnje posiopno povečevanje.