; Po*nmozno SteTlIke» Ka» S S Tadne Din —‘50, ob no* ■ ■ d el j ah Din 1«-. Z n %TAB0B* lchaja Tsafc dan, mven 3 3 nedelje in praznikov, ob 18. uri z ■ « da.umom nanlednjerra dne ter stane 3 3 mesečno no pošti D 10*—, za ino- * ■ ••»hIto D 13 —, dostavljen n* dom ■ 3 D U* —, na izkaznice D 10*—« ■ « Inserati po dogovoru« 3 Naroča e« pri upravi -TABORA", ■ " MARIBOR, Jurčičeva ulica štev« A, ■ : lOiiaBiiMiaiiaiianaantaiiM PoSfnTn« otečena v ©otevlnt S • fmt»mc*ne Sterilferi S «a4nr Din ~ *50, #b q« • Jelj.ih Din l‘—, 3 ORKONloi , o ne uaiujn v Mari* ■ »oru, Jurčičeva ul. št. 4, 1. nad* m a.ropje. 'iVeiun interarb. št. 3 OPRAV A «e nth.ija v Jurčičevi ■ ulici št. 4, pritličje, d««no. Tele* 3 on št. 24. SlIS poštnocokovui i>- ena štev, 11.787. 3 Na naročila brez dtinarja a« ne ■ ^zira. — Rokopisi se ne rraoaje. m «W MMmUl • r «n*v- V« ■ • « »Hl MggggggggiHigBg v ttarafiflMraMM« ■> ■ ismm&sKmtamssBSRZi Leto: III. Isribor, nedelja 3. septembra 1922. Pred socialno krizo na Češkem. Praga, koncem avgusta. September prihaja, jesen trka na ?ta xn v daljavi se prikazujejo silhuete ostre, zasnežene zime... Kdo } v skrbeh, kako bo čez dolgo zimo? ivimo v časib, ki šo vedno niso nor-ma. v sak dan gime kaka presene-; rxja’ ^ak zapletljaj, ki nas pretrese zaskrbi. Praška in marijanskolazen-pogajanja so bila kakor mehek, Slovesna otvoritev II, velesejma. L j o b 1 j a a 0^nem obsegu in češka trgo-jj a Pi.megla tožiti o slabi konjunktu-• -Aktivnost Češko industrijsko lil tr-i hrihr° b^ance imela blagodejen j 5e ^ a-,a vsc državno in javno življem > češkoslovaška ni čutila na sebi; strijvf^3, nezaposlenosti, ki je v iudu-' 'iških državah ena najtežavnejših vi prisotnih preko 60 zastopnikov trgovskih in obrtnih organizacij, kon- Številka: 199, hotni; njihova moč pa utegne narasti kakor hitro bo porušeno sedanje razredno premirje. Socialna kviza je komunistom prava blagodat, ki jo vedo kar najbolj izkoristiti za svoje namene. Če so na Češkem res razvije odločna socialna borba, tedaj je skoraj izključeno, da bi mogle socialistične stranke ostati v vladni koaliciji. Ni treba preveč poznati bistva in psihologije delavske politike, pa človek uvidi, da je delavskim zastopnikom težko sedeti pri isti vladni mizi, kjer sede zastopniki onih slojev, s katerimi se delavstvo bori za golo eksistenco. Zato se ni čuditi, če sioer trezni voditelji češke socialistične stranke grozo z o-strirni represalijami in svare javnost pred izzivanjem državne krize. Če se situacija v zadnjem trenutku ne izboljša, imamo pričakovati težkih! azstava • zapletljajev v našem političnem živ-talemu li0nia občinstvu. Kralj Aleksander pri Prag a, 1. sept. (Izv.) Kralj Alek- obzirnega fiasaryku. nadaljevanja vojne proti socialnega življenja. U“— r * * sander je danes ovenčal podaljšanje Avstriji- Predsednik Masaryk je prire-zvezne pogodbe med Jugoslavijo in dil visokemu zavezniku na čast zaju-Češkoslovaško s svojim privatnim po- terk, ki so se ga udeležili tudi minister setom predsednika Masaryka v pred- Jankovič, adjutant kapetan Pogačnik, sedmi kovom gradu v Lani. Predsednik min. predsednik dr. Beneš, kanoelar dr. dr. Masaryk je vpoznal kralja Alek- Šamal, leg. svetnik Jan Masaryk' in sandra že o priliki sestanka leta 1916. polkovnik Hope. Cel sestanek jo imel v Londonu, ko jo takratni regent raz- izredno prijateljski in prisrčen zna-pravljal z angleško vlado glede brez- čaj. Vojna med Turki in Grki. Turkf zmagujejo. da bi zadržali zmagovite Turke, a za- Politične vesti. * Radič in Novačan utrjujeta narodno jedinstvo. Dolgo časa je Radič dokazoval, da so Hrvati kot narod ne-, kaj čisto drugega kakor Srbi, po priliki tako kot Angleži in Irci. Še manj seveda spadajo v to zajednico Slovenci, ki so po Radičevi pameti najbrž ža nekaj takega kakor Angleži - Irci « Finci. Novačan je bil še do letos prepričan, da med nami pravzaprav ni take razlike, da bi ne mogli postati en narod. A letos je tudi njega razsvetlil isti duh kakor Radiča in je postal izza '^rPMKtolika sv. Jožefa »anno Damini« 1922. hud slovenski separatist in republikanec. Pa neprijetno vreme je pri- Pariz, 1. sept. (Izv.) Turška ofen- ___________________ j _ _ _ r i živa proti Grkom v Mali Aziji se na- man. Izgube so na obeh straneh zelo oba lisjaka v eno luknjo: Radi- is! "Sm aJ- J* M j6 abka, Jla socMnih! Sfi-ss&rfts-K‘t ^ r“"-i VSfSSS. vojni materija!. Njihova bojna s- 2 njimi1? Še d«ne«”veni ! v ost ° ?avzetiu Eski Sehirja se potr- je razbita na treh točkah. ^io. da ve&t: Kč v Curihu 18 75 ni ta-i3"50, ,Padec mesta 3.e bil P«W«dica ne- A n gora, 1. sept. (Izv.) Po najno- ° vesela, kakor a'_iu da stoje k1a'ko'r ua 1® v< ^®k le brezplodno i ^Odjetie 7., in ok vsel 1>0ini FO skrajno sr- Ijerije. it??« toži. dali vJSioSLea *“• GrIti 60 ***** d i Havba poročil, da se žilo odvodnice za-Treba je omejiti obrat, od-, ^ delavstva in znižati mezde. He]jT+ • ffroze> bodo zaprli tovarno; v« „ , 1,se hočejo celo izseliti v drža-® slabo valuto. ^^iUnevisožktafelriiifnl.fla - ^ ....- --- - ——— v t«mm ^ize ° nevaTIlos,ti i*esne socialne Masaryka sestali člani izvrsevalnega dneh pred plenarno sejo sveta Zveze POGAJANJA ZA NOVO VLADO NA ČEŠKEM. Prag a, 1. septembra. (Izv.) Kakor poročajo brnske »Lidove Noviny« so ______ ________________________ se včeraj v prisotnosti predsednika Ogrskem bodo prišla .približno v osmih! ^ AT . . ir -i: jiioni jv.TrršAvjilnpr-a —j _i i tt. ! Nove konference v Mar, MEJE NA BURSKEM IN ,V PREKMURJU. Ženeva, 1. sept. (Izv.) Pogajanja glede regulacije meje na Zapadnem j ra+„ r,l- OffTskflim ______Mm«-------------:v i mia lsto’ 111 lstO*“ bratca sta začela pisati, da imata br-vatski ie slovenski kmet natančno ista bolečine in težave, in da bi jih »ozdira« vila«, utrjujeta narodno jedinstvo. —« : Slovenslti republikanec čitaj hrvataSei republikanske pesmice, hrvatski čov-ječanski mirotvorec pa zajemaj mo. dicst iz široke Novačanove sklede. Malenkostna razlika med obema jezikoma se premosti na ta način, da Novačan’ , dostavlja nekatea-im slovenskim bese-dam hrvatske inačice. Radič jn Nova* čan delata isto, kar delajo najradikalnejši »centralisti«. Seveda, če dva de- LazniH žl 'n mogla, postati tudi državna odtera koalicijskih strank pn mm. narodov. Jutri dopoldne bo predsed-! Po končani praski konferenc! j-* Omejitve v tovarnah so vedno; predsedniku. Razpravljali so v glav- nik razmejitvene komisije major Jo- ■ Ceskoslovaslco^ in_ Jugoslavijo na to >,ž?3sei število nezaposlenih rapid- ' nem o vprašanju postopanja pri sesta- card podal svetu svoje poročilo. i 0X11 61' JuSos'lavioo in Poljsko na drugi sWaj « a- rfn®s.so visoki valuti; vi nove vlade, na čije čelu bo stal po- DtPi. U U^UOlctVVJV 1X1 JL Lfijc strani. Pogodba med našo in češkoslovaško se bo sklenila najbrže za krajno aa lsti tišini, kakor so bili pred elan ec Šveehla. Domnevajo, da bo po- s vaško se bo sklenila najhrze za krajšo 1 slanec Šveehla v tem zmislu pospešil TISKARSKA STAVKA V AVSTRIJI dobo, da se omogoči pristop Poljske « . ovezn - , . i,™:. w;„x t.™,! /-< . , Malo antanto. Značilna ie vest »Na- .ženili, da bodo odpovedali ozirom na pritisk socialističnih torijcev XTO«la po: »voj. Proddeto da p. so to MM> temu Srad.,, 1. a,,..) v Avstriji! Sihlfa££ dlt KONČANE STAVKE. (Izv*.) Kak 01 vršilo včeraj v Var* šavi viharno zborovanje poštnih in brzojavnih uslužbencev, na katerem so soglasno sklenili zahtevati povišanje dosedanjih prejemkov- Za slučaj pa, da vlada tej njihovi zahtevi ne ugodi, so sklenili, proglasit za dne 6. septembra generalno stavko in ustaviti ves poštni in brzojavni promet tako dolgo, da se vlad? ukloni njihovi zahtevi. H a v r e, 31'. avgusta. (Izv.) Stavku- . razyeljavijo, je jasno, da se mo-j še ni padla ^ v l obnoviti. Razlika je ta, da s ho rfe,,001 lučaju nastopilo organiziva-5vaw . ve^T° -na vsej črti. Delavstvo kjg, »Požarja, da ne dovoli zniža-v®olci x le draginja na tako s °'l>ati kakor je sodaj. Očita ai’ski.m krogom, da se hočejo o-^?aacjih težkoo na račun delav-i° že- ®no .ie gotovo: Mj s]° v ofenzivo, ki bo tem- 66 vi.er 1)0 omajano' tudi sta-v. Jaono »pjetke«. Cešk>- • sto :?v, m'7'vC™ iruamo precej- Komuni-hbi t;s,f;a'?? aGraj'0 z dobro u rojeva-i. Danes so ti komunisti sla- ČEŠKD-AVSTRIJSKA FIN AN ONA POGAJANJA. BORZA, Zagreb, 2. septembra. (Izvira;.-,.) Iz- -i r x m v venborzno. Pariz 7.25, Švica 17.75, Ber-Praga. 1. sept. (Izv.) To dni so so lin 8 Dunaj 0.13i Praga 3.15> Milan :i,la ■maojrl Irvvcidrurvn * »tt ^>T-ncsffr»i •l.a.lr nv» ? . ^ v« 4.12, dolarji 92, Budimpešta 4.50, Lon- vršila med Ičeškiimi in avstrijskimi H uui bančnimi ravnatelji pogajanja glede ^'4.15 udeležbe češkega kapitala pri ustanovitvi novo avstrijske emisijske banke. Curih, 2. septembra. Pariz 31.15, Za- Do Itakega rezultata ni prišlo, ker so Kicb 1-40, London 23,49, Berlin O.13, imela posvetovanja, samo informativen Prasa 17,25, Italija 23.20, Newyork joči se polagoma .vračajo na delo. V, značaj. Čehe so zastopali: bivši finan- 526.—, Dunaj 0.00%, Budimpešta 0-24, | pristanišču je zaposlenih zopet normalno čni minister dr. Rašin, ravnatelj Ziv- Varšava 0.06%, Sofija 3.-nostenske banke dr. Prej« in generalni tajnik zvezo industrijalcev dr. Hodač. število delavcev. Tudi v drugih’ strokah so se delavci večinoma žc vrnili na 'delo. Politično obzorje. ZLATI ČASI NA MADŽARSKEM. Dočim S9 ostala Srednja Evropa trudi, kako bi se rešila pred katastrofo, ima Madžarska dovolj časa za viteške idile,, ki so si jih mogli privoščiti v onih časih, ko je imel Franc Jožef I. lepo mlado brado... Seveda, extra Hungariam non est vita... Na Madžarskem se stari fevdalci igračkajo z ljudsko voljo, zato si lahko dovolijo take komedije, kakor je bil slavnosten sprejem madžarskih vitezov-junakov. Slavnosti je predsedoval državni upravnik Horthy. Asistiral mn je »oče Madžarov« Jožef Habsburg. Prisotni so bili člani vlade in vodje glavnih državnih uradov. Seveda je bila najprej slavnostna maša, ki jo je celebri-ral katoliški vojaški škof, patron »Društva prebujajočih se Madžarov« Zadravec (magyar ember!). Tako je baje tudi Bog rosil blagoslov na madžarske viteze. Pred opasovanjem vitežkega meča je govoril Korthy. Njegove besede so bili skrajno šovinistične. Na to je šlo tnimo njega 70 novih vitezov z izdrti-mi meči. Horthy so je dotaknil vsakega meč- s svojim »kraljevskim mečem«. Novopečeni vitezi so večinoma častnici prejšnje avstro-ogrske armade, med njimi pa je tudi več pustolovcev, ki so se zatekli na Madžarsko iz vseh pokra-, jin bivše monarhije in delali tu za madžarski »preooro d «• Čez 70 Madžarov, Nemcev. Čehoslo-, Morda bi tudi Slovenija onfcrjL.^ nika, Javornika Triglava vala vsaj M N tfahoorTU' sdpreftnn-a T5A.. Stran 9 — Zopet kaznovane banke« Zaradi SedovoJj, prodaje deviz in valut in rani kršenja pravilnika o deviznem prometu je fin. minister zopet moral nalomiti sledeče kazni: Diskontni banki v Zagrebu 300 tisoč, banki Sever v Za-200 tisoč in Mercurju y, Zagrebu ?00 tisoč dinarjev. Oskrbnina v bolnicah se 3© s 1. Septembrom zvišala in sicer v Mariboru na 20 din. (HI. razr.), 75 din. (II. *ažr.), in 100 din. (I. razr.); v Ljubljani bolnica) na 20'din., 75 in 100 din.; v Ljubljani (otroška. bolnica) na 18, W m 100 din.; v Sto-:enjgradcu na 18, on £ 100 din,; v Brežicah na 16, 65 in ^ dan.; v Morski Soboti na 16, 65 in »0 £in:; v Ptuju na 16. 65 in 90 din.; v ^elju na 20, 75 in 100 din.; v Topolšici Wra>jljšče) na 50 din. (II. razr.) in 90 (L razr.); na Studencu (blaznica) 18 in 50 din. . Pri celjskem okrožnem sodišču _1ipade tudi jesensko porotno zasedajo, 'ker so .bili na Vrsti samo 3 slu-M, od katerih je višje sodišče odsto-Ri!-t° a Plar>borski, enega pa ljubi jan-i Porota. _ Kakor je videti, so nrebi-v cpliskoga okrožja počenja po-“^Ijsevati. v ~~ Celjske novice. Z gradnjo ene anovanj-ike hiše prične mostna obči-a celjska že tekom nekaj dni in bo hi- * se leto« pod streho. Druga projekti-a stanovanjska hiša so bo zidala ehda šele prihodnje leto. — V bolni-^.lourarl nadučitelj Jakob Pukmei-_ r 'l7- Sv. Jederte r.ad Laškim. ,*». 7" Požar na Bnčah. 'Na Bučah pri ^ 'ojeni jo posestnici Tereziji Bevc Sorcla. hiša, svinjski hlev, vse pohišt-obleka. Škodo jo čez 200.000 K. žgali,so mali otroci, j. t~7 Srečke »Prvega zagrebškega dobskega društva«. »Prvo zagrebško Vo c"ca^° d,ruštvo« je kupilo, v proslava h iH'00 °bstoja. hišo, namenjeno jj ^Ja-vski dom. —Da more poravnati . Pniao, je izdalo'v to svrho potrebno j .0Zl'po srečk, ki se bodo žrebale dne 7'JllnWa 19*23. Skupna svota dobitkov 25 Onn c^n- glavni dobitek din. SjLv._ Posamezna srečka stane 5 din. ir,.0.,0 razprodaja mostni magistrat Saborski n mostni uradnih urah sobi 'VspT~ Tiskars!(a stavka je izbruhnila v j* \ tiskarnah Avstrije. Danes niso iz-“H nobeni listi. ^7"• jk°"'ate;iši človek na svetu jo Je Vi ?^eo„R°®kof©iler. Pred 20 lori le 8^,rn° Se »kralj petroleja«. Te dni Ja C°T?A ^ let. Predniki Rockefeller-K. 'He,i se :'e imenoval Rokfoj) ?o bili ^et,iniC^ hugenoti,, ki so« e v 17. stoki _ izselil i v Ameriko. Njegov cčo je &hi farmer. Njegov mlajši 2® izučil kot strojevodja. "vcsa med Grško in Jugoslavijo ves^i iz Aten podaljšana v ^ času za dobo enega leta. OfceT r«*.v rudniku. Iz San Fran-5'ud:n;i'laV1l;iajo' c'a v kalifom i jakem U i Japež udeležil poskušale vožnje, avtomobilom s* bo — kakor po- $ tern Pa[ udeležil poskusu jo vožnje. ^7 ^TnobLlf>ni m bo — kakor po &a. Kčnf' alijanski listi — peljala mesečin tudi lateranska Marija v 4v^obll 66 b° Mar*ja vozila z ^ia, ^^lirana madžarska redak. bneobraznega hujskanja ^p<( j. , ceSa madžarskega lista »Hir-^'KošlrJ^mi9®uja Orjuna (Organizacija ^ nacW°Balis,^°v) šla v ^ de-nwp ,'fca’ konfiscirala rokopise 3e čin v!o'a. ^dakcijo. Prebivalstvo b • i 'zra,z samoobrambo naroda zopor državo simpa ) i ^ NUdska knjižnica t>osiujar0dnl dom» •• nadstr. : in ni fdeljah °d VaiO.—Va 11. ure etrtluh od Vfl19.—V220. ure nakl odde]ek ob sobotah od 1.8. do IB. ure> Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru. (Od S. do 17. septembra.) Dela na razstavnem prostoru se bližajo koncu. Gledalce naravnost presenetijo krasno in umetno izdelani paviljoni na vrtu Dijaškega doma. Omenimo naj le umetniški izvršeni paviljon za vrtnarsko razstavo, ki bi vsakemu mednarodnemu velesejmu delal čast.. Razen tega je še osem krasnih paviljonov, kjer se bedo podajala o-krepčila, razstavila vina in likerji, slaščico itd. Nad vso originalna bo kmečka hiša, ki prestavi obiskovalce iz živahnega mestnega vrvenja v mirno zatišje kmečke hiše. V bivšem otroškem vrtu je pisarna razstavnega odbora, razstava vin in vajeniških clol ter policijska stražnica. V bližini je paviljon Rogaško Slatine, kjer bo »izviral« zdravilni »Donatijev vrelec«. V telovadnici dekliško meščanske šole, ki meji na razstavni prostor, bo nameščena razstava slik umetniškega kluba »Grohar«. Ker jo Gotzova dvorana premajhna za vso prijavljene razstavljalce, je moral razstavni odbor dograditi na Gotzovem dvorišču še posebno lopo, kjer bodo nameščeni razstavni produkti, kakor težki vozovi, kamnoseška dela, razni stroji itd. 2e iz tega je razviden velik napredek od lansko razstave. Fotografiranje na razstavi. Kakor lani, je tud; letos poskrbel razstavni odbor za to, da lahko dajo razstavijal-cisvoje prostore fotografirati po ofici-jelncm fotografu. Posnelo se bo tudi živahno življenje na razstavišču ter bodo to umetniško izdelane razglednice posetnikom razstave pri prodajalcih na razstavš.ču proti mali odškod-cih na razpolago. Event. čisti dobiček jo namenjen za »Vajeniški dom«. Vsako fotografiranje razstavnih prostorov brez predhodnega odobrcnja razstavnega odbora je strogo prepovedano. Oficfjelni razstavni katalog bo v-sebdval razen podatkov o razstavi vse, kar jo za za posetnika obrtne razstave, ki je v mestu tuj, potrebno. Pri točnem seznamu razstavljal cev in razstavnih predmetov bo naveden tudi natančen naslov, tako, da bo katalog dober or i jen taci jeki pripomoček za vse industrijske, obrtniške in trgovske kroge, nič manj pa tudi za obiskovalce, ki se zanimajo za naše narodno gospodarstvo in gospodar&kir azvoj ob naši severni moji. Stanovanjski cdsek razstavnega odbora preskrbi vsem zunanjim obiskovalcem prenočišča ter bo vos čas razstave vršil permanentno službo. Pri prijavah naj se navede število sob oziroma postelj in za katero dobo. Prostori za lepake. Na razstavnem prostoru je še več sten, ki so na razpolago za reklamne lepake. Interese,ntje naj se oglase v pisarni na razstavnem 'prostoru, kjer dobo natančnejša pojasnila in navodila- Poljedelci najdejo na Pokrajinski obrtni- razstavi, ki so vrši v Mariboru od 8. do 17 septembra., poleg industrijskih in obrtnih izdelkov, vse. kar rabijo za svoje gospodarstvo in bo ta razstava najboljša prilika za nabavo raznih gospodarskih potrebščin. _ poljedelskih strojev, raznega orodja in drugega vsakovrstnega blaga. Legitimacije, s katerimi ima vsak obiskovalec pravico do polovično vožnje na vseh progah v naši državi, se dobe pri vseh obrtnih društvih, večjih trgovinah itd., ter pri razstavnem odboru v Mariboru ter stanejo samo 5 dinarjev. Poljedelci, ne zamudite ugodne prilike Za vinogradnike bo letošnja razstava no glede na vinsko razstavo še posebno zanimiva, kor bo na njej prvič razstavljena nova stiskalnica za sadje in grozdje, izum slovenskega vinogradnika g. Rudla. Stiskalnica je urejena tako, da stiska neprestano, s poljubno težo od 10 do 10.000 kg. Doslej je bila v rabi domača stiskalnica na vzvod. Ta stiskalnica je, vsled marsikaterih prednosti, uspešno ki uho val a raznim novotarijam, ki se niso mogle udomačiti. Bistvo njene posdbne uporabnosti obstoja: 1. v vzvodu, 2. pa v prosto viseči obremenitvi »drevesa«, ki učinkuje s pomočjo listne teže v 1 dvojnem oziru: elastično (gibčno) in neprestano. Ta. stiskalnica (domača »preša« na vzvod) pa ima samo eno hibo: za njeno zgradbo je treba veliko lesa in veliko prostora. Gospod Rud.1 je prednosti stare stiskalnice uporabil z velikim uspehom v novem sestavu svojega izuma. Stiskalnica g. Rudla je v svojem bistvu še bolj elastična, nego stara preša, hkrati pa deluje s pomnoženo silo, ne da bi rabila toliko prostora, kakor njena prednica. Možnost pritiska je odvisna od poljubne vpostavitve vzvoda. Morebitna popravila lahko izvrši vsak tesar. V tej o-kolnosti leži brez dvoma največja prednost Rudlove stiskalnice. Pri drugih zlasti železnih konstrukcijah, mora popravljati mehanik, kar pri novi stiskalnici ni potrebno. V ostalem pa si naj ogleda vsakdo, ki se za stvar zanima. to stiskalnico na obrtni razstavi, kjer bo interesentom pod posebno streho na vpogled. Vrtnarski oddelek. Odbor je nakazal vsem vrtnarjem razšla vi jaleein zahtevani prostor na razstavi ^vrtnih pridelkov. Do 7. septembra zvečer morajo biti dodeljeni prostori popolnoma urejoni. Do nedelje dne 3. septembra naj se v pošljejo oziroma oddajo v pisarni razstavnega odbora seznami razstavnih rastlin s pravilnimi latinskimi ozir. slovenskimi imeni. Po teh imenikih bo preskrbel odbor na stroške razstavljal cev enotne napisno tablice. V nedeljo dne 3. septembra ob 9. uri se vrši na razstavnem prostoru važna odborova seja. h kateri so vabljeni tudi razstavljalci, ki niso odborniki. Opromljonje prostorov. Vse razstavljalce, ki so sprejeli obvestilo o dodeljenem prostoru, nujno opozarjamo, naj nemudoma opremijo svoje prostore. Najkasneje do 5. septembra mora biti vsa oprema dovršena. Prostori, ki bi do toga časa ne bili opremljeni, bo dal razstavni odbor opremiti na stroške razsituvljalca. V lastnem interesu vsakega razstavljale a Pa je. da opremi svoj prostor čim prej in kar najbolj okusno. Na obrtniški kongres, ki se vrši dne 10. septembra ob 10. uri dopoldne _ v Narodnem domu, še enkrat opozarjamo vsa obrtna društva ter prosimo, da se kongresa korporativno udeleže. Poslužujte se legitimacij Pokrajinske obrtne razstave za polovično vožnjo na vseh progah naše države in pridite polnoštevilno. Cim več nas bo, tem več bomo dosegli. Zato vsi obrtniki na plan za svoje pravico in naše skupno cilje! Mariborske vesti. Maribor 2. septembra 1922. m Hisnsn. Danes sc je v magdalen-ski cerkvi poročil g. Ciril Hočevar, učitelj v Murski Soboti z gdč. Marico Drakslerjevo, učiteljico istotam. Mlademu paru ki uživa zlasti v sokolskili vrstah posebne simpatije, naše najiskre-nejše čestitke! m Himen. Dno 31. avgusta t. 1. sfa so poročila g. Anton Pšeničnik, železniški uradnik in gdč. Leopoldina Lapuh. Bilo srečno! m Praktičen prispevek k potrebi Mariborske oblasti. Meseca majnika t. 1. je ministrstvo za socialno skrbstvo nakazalo iz fonda za preskrbo pasivnih krajev Uradniški menzi v Mariboru ^ 20.000 dinarjev brezobrestnega posojila, da bi si menza mogla nabaviti za uradndštvo primerno zalogo živil v času nižjih cen. Glasom tozadevnega ministrskega odloka bi morala posojilo izplačati gospodarska družba SKS »Ekonom« v Ljubljani. Ko pa je menza po dolgom čakanju na denar zahtevala pri »Ekonomu« nakazilo, jo končno zvedela, da se »Ekonom« brani izplačati posojilo, češ. naj izplača »Zadružna zveza« v Celju, katera pa od ministrstva ni dobilajnikake dispozicijo. Akt je nato rajžal nazaj v Beograd in menza še do danes posojila ni dobila, in tudi nikakega obvestila od »Ekonoma«, kam jo bila dotična svota 20.000 dinarjev nakazana. — Koliko takšnih primerov bi še lahko našteli! m Izvanredno eneržijo, vrodno boljše stvari, kaže pl. Zagorski s svojo gospodarsko »»neodvisno« stranko. Za 1. t. m. je zopet sklical »ustanovni« shod, katerega se je udeležilo z vladnim komisarjem .vred 10 oseb. Baje bo imeno- val Zagorski svojo stranko ne več »slovensko« ampak »jugoslovensko«- Seveda, pri tako ogromnem številu pristašev ne gre drugače! m Stari avstrijski časi se vračajo v Mariboru. Tako vedo povedati nekateri ljubljanski listi. Dopisnik teh listov je baje slišal po Mariboru popevati »Die Waeht am Rhein« in klical na pomoč železno roko, ki bo napravila v Mariboru red, ker sta g. župan in okrajni glavar na dopustu. Mislimo pa, da bi bil dotični dopisnik bolje storil, če bi bil — ako je res slišal tako petje — prijavil krivce policiji, kakor pa da je na tak način napada. Kakor smo se informirali, policiji o tem ni ničesar znano in so tudi vsa poizvedovanja o-stala brezuspešna. Bilo bi torej dobro, če bi dotični dopisnik prišel z imeni na dan, tako neumestno napadanje državnih organov pa v bodoče opustil, kei več škoduje, kakor pa koristi. Pa bre* zamere! m Zglasitev optantov za Nemška Avstiiio in nemških državljanov. Po naročilu ministrstva pravde ima mestni magistrat predložiti oddelku za se-kvestro v Ljubljani Datančen seznam nemških državljanov in optantov za Nemško Avstrijo, ki posedujejo kako posestvo, trgovino, obrt ali industrijsko podjetje. Da se zamore sestaviti ta seznam, se poživljajo vsi prizadeti, da se v lastnem interes« rglase osebno v času od 5. do 12. sept. 1922. pri mestnem magistratu, soba št. U v uradnih' urah. m Opozarjamo na predavanje m a* riborske podružnice »Pravniškega društva«, ki bo no^oj 2. septembra ob 8. uri zvečer v mali dvorani Narodne« ga doma. Predava okr. glavar otujskl go»p. dr. Pirkmajer o »samoupravi w splošnem in njenem delokrogu v I)* doči oblasti.« m Koncert v mestnem parku. !V5 nedeljo od 11. do 12. ure dopoldne _ m vrši v mestnem parku koncert vojaške godbe s sledečim sporedom: Brodil Kralja Petra marš; 2. Flotov Uvertura iz op. Stradela; 3. Seh&nberT It Slovenskih krajev; 4. Bradač. Hrvat* ske igre br. 1. 2.; 5. Brodil Pozorišto i zabava; 6. Dvorak Legenda br. 1; 7» 'Ktnfcl Potpuri iz op. Evangelist; C Vaakar »Šobaj« marš. m Velik shod proti draglnii sklicu* cuje za jutri 3. sept. ob 9. uri dop. VI Gambrinovo dvorano v Mariboru soc-dem. stranka. m Porotniški imenik za tretje rai« no zasedanje porote. Golob Vinko, po» sestnik, Močna 21; Drozg Ivan, posest* na Ravni; Hlade Franc, gost. in trg* z losom. Jurski vrli 5; Purgaj Josip, pos., Dradučova; Rebernik Rxrdolf, najem, in gost., Brezno 6; Kralj Ivan* pas., Pavlovci 4; Bolnar Gabrijel, poa« Ročica 4; Gracej Jožef, pos., St. Vid; Torič Franc, pos.. Frankovci 28; Brez« nik Jakob, pos. Radvanje 9; VerdnflS Franc, pos. in trg. z lesom, Sl. Bistrica) 74; Darviš Ivan. pos.. Zg. Gasteraji Ramuta Dominik, pos., Sv. Martin pr| Vurborgu; Veršič Franjo, pos.. Nova vas 48; Volmaier Ivan, jpos., Selnica; Likovec Jernej, pos., Trčova; Zemlja* rič Jožef, pos. in župan, Zabovci 47} Papež Lorene, pos., Sp. Hoče; Sinič F, pos. in mlinar, Zg. Hoče 36; Leber Fr« pos., Jelovnik 26; Ploj Anton, pos. Mestni vrh 80; Mak Franc, pos.. Vodole; Draž Franjo, pos.. Št. Ilj; Kuha« rič Ludvik, trgovec, Ormož 31; Polla* netz Ernst, pos. in lončar, Sv. Le« nart; Petek Ivan, pos., Hardek 16} Vrabelj Fran, pos. in gost., Brano* slavci; Iliado Janez, pos. in lesotržec, Jelovec 34; Wrlčnik Franc, pos., Mure« tinci 17; Mahorič Franc, pos., Ptujl Gorjak Jožef, pos., Cezanjevci 14; Roj ko Jožef, pos., Sp. Duplek; Hiter Hin* ko, pos., Jelovec 18; Kričej Janez, pes* Št. Janž II. št. 8; Venger Janez, pos., Vajgen 27; Zamolo Stanislav, mes, ia gost.. Št. Lenart. — n. Nadomestni porotniki: Šerec Josip, trgovec, Maribor; Novak Rudolf, mizar, Maribor; BožiŠ Ignac, posestnik, Maribor; Prohaska Franc, gostilničar. Maribor; RatzeK Jožef, dimnikar, Maribor; Grossman® Martin, gostilničar, Maribor; Guze^ Leopold, trgovec, Maribor: Kuhar V., trgovec, Maribor; Troha Karl, po« hiš in zcmlj., Maribor. m Kavarna v mestnem parku. Danes nedelja dne 3. septembra 1922. pri lepem vremenu prodpoldanski koncert, od 10y«.~12yL am. m Hotel HalbwKU. Danes 2. sep?. m jutri v nedeljo, 3. septembra jutranji in večerni koncert v, lepem zavetnem vrtu. 1567 m Vdova s petimi nepreskrbljenimi otroci prosi usmiljena srca nujno podpore, da zamore opremiti otroke za šolo. Naslov v našem uredništvu, kjer se sprejemajo tudi darovi. m Velika kavarna. Najmodernejša d&tavama v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti. m Hiromant, psihografolcg in fizio-nomist p. J. Sadluckj je dospel v Maribor in sprejema obiske dnevno v hotelu »Pri Zamorcu« od 10. do 12. in 2. 'do 7. ure. Pride tudi na dom po 7. uri b 20. uri v gledališču v svrho defini-ifcivnega razgovora. • < :; ■*< , , Naše šolstvo. Pričetek šolskega leta 1922-23 na državnem moškem učiteljišču, v Mariboru. Na tem zavodu se vrši vpisovanje v vadnico im v I. letnik v pondel-jek, dne 11. septembra. Novi gojenci v višje letnike se sprejemajo, v kolikor dopuščajo prostor, v torek, dne 12. septembra popoldne. Bivši gojenci in gojenke zavoda se vpisujejo v sredo, ftne 13. septembra od 10. do 11. ura — •Ravnateljstvo. Kultura in umetnost s Zgodovinska razstava slovenskega slikarstva, ki je za časa letošnjega ljubljanskega velikega semnja (od 2. io 11. septembra) odprta v drž. obrtni £oli v Ljubljani, naj obišče vsak obiskovalec velikega semn ja- Razstava je pravi kulturni dogodek za vse Slovence v mejah in izven mej Jugoslavije, kajti na nji so zbrane naše umetnine fz celih zadnjih treh in pol sto let. Slovenci bomo pokazali svetu, da smo ifculturni narod, čegar kultura ni iz-umetoričena, ampak temelji na mno-gostoletni zgodovini. Devet v ta namen umetniško prirejenih prostorov je napolnjenih z odličnimi slikami, večinoma velike oblike, ki so z velikim trudom pridobljeno iz vseh krajev slovenskega ozemlja in so last cerkev, sa-mostanev, dež, muzeja in zasebnikov. Vstopnica za ljubljanski vel. semenj Velja tudi za zgodov. razstavo, ki jo ie priredila »Narodna galerija« s podporo velikega semnja. »Narodna galerija« je izdala za vel. semenj tudi katalog svoje galerije moderne slov u-metnosti, krasno delo z 37 umet. reprodukcijami. Katalog, ki je znamenit tost prve vrste in stane 30 dinarjev, se lahko tudi naroči na naslov: »Narodna galerija« v Ljubljani. s Nove knjige. Prejeli smo v recen-'jo sledeče knjige: Vzor človek ali Osebnost kgt ideal. Spisal dr. J. Jeraj. Maribor. Tisk in založba tiskarne sv. Cirila v Mariboru. O knjigi izpregovo-rimo o priliki kaj več. — Zgodovina katoliške cerkve. Za višje razrede srednjih šol spisal dr. Anton Medved, kr. ginmazijqski profesor v Mariboru. Pokrajinska uprava z Slovenijo je a-probirala^ drugo predelano izdajo na vedene učne knjige ki jo je spisal znani cerkveni zgodovinar g. prof. , dr. Medved. Avtor in knjiga sta tako dobro znana, da je vsaika kritika odveč. V predelani izdaji bo knjiga le še bolj ustrezala svojemu namenu. Izven Šele bo dobro rabila kot priročnik onim, ki so zanimajo za zgodovino največje verske organizacije, v okvirju katere se je odigral tudi precejšen kos naše narodne zgodovine (reformacija — protireformacija itd.). x Nova Evropa. Ravnokar smo prejeli 1. zvezek VI. knjige »Nove Evrope«. Posvečen prezidentu T. G. Masa-ryku in češkoslovaški republiki, prinaša v prilogi krasno reprodukcijo T. G. Masarykove slike, ki jo je izvršil znani češki, mojster M. Švabinsky. Po u-vodniku urednika C. je natisnjen prevod Masarykovega članka »Sloveni v Novi Evropi«, ki ga jo spisal za prvo število angleške »The Slavonic Re-view« (urednik Set on Watson in dr.). Znani angleški slovanofil in publicist odličnega stila g. R. W. Seton Watson objavlja članek o prezidentu Masary-ku, v katerem iznaša nekoliko osebnih reminiscenc izza vojnega časa, ko je roko v roki s sedanjim prezideniom RČS širil v anglosaškem svetu umevanje za problem češkoslovaškega osto-bojenja. Odlični slovaški politik in publicist g. Milan Hodža piše o češkoslovaškem kulturnem jedinstvu. Zanimiva je Kršičeva študija o češkem realizmu. To je bil oni kulturni in politični pokret. čegar spiritus agens je sedanji prezident Masaryk. G. prof. M. Murko piše o Pragi kot kulturnem središču Slovanstva, g. A. Hajčman pa o trgovinskih vezeh med kraljevino SHS in RČS. Lopo je pismo znanega borca za Jugoslov. Sokolstvo g. dr. Laze Popoviča o Vsesokolskem zletu v Ljubljani. ■ .. . • •; Iz življenja in sveta. na Trgovina, obrt in industrija. Centralno tajništvo industrijalcov. Glasom sklepa industrija! cev na sestanku na Bledu se ustanovi v Beogradu centralno tajništvo, ki naj daje potrebna obvestila vsem organizacijam industrijoev. Kakor se poroča, 'rz Beograda, bo začelo centralno tajništvo v kratkem poslovati. Otvoritev ruske borzo za efekte. — Ljudski komisarijat za finance je v principu, odobril ustanovitev efektne borze v Moskvi. Borzi bo načeloval posebni borzni syet, ki bo pod vodstvom državne banke, ter bo sestavljen iz zastopnikov državo in zasebnikov. Na borzi bo dovoljeno samo trgovanje s stalnimi vrednostnimi papiri. V prvi vrsti prihajajo v poštev obveznice žitnega posojila, novčanice itd. Nemška zunanja trgovina. Nemčija je izvozila v prvi polovici tega leta blizu za 130 milijard mark, uvozila pa blaga za 142 milijard mark. Nemški jekleni trnst je zopet povišal cene železa in jekla po kakovosti na 17, 24 in 34 tisoč mark za met. stot- Objave. § Vrtna veselica Prostovoljne požarne brambe na Pobrežju so vrši nepreklicno v nedeljo dne 10. t. m. v prostorih gostilne Reibenšuh v drevoredu z mnogebrojnim sporedom. — Načelstvo. § Pevski odsek pekov, priredi !• oktobra ob priliki svoje 251etnice veliko jesensko veselico v vseh prostorih Gambrinove Ggstilne, na. kar že danes opozarjamo društvu naklonjeno občinstvo. § Slov. trgovsko društvo v Mariboru vabi na redni mesečni trgovski sestanek, ki se vrši v torek 5. septembra t-1. ob 8. uri zvečer v Narodnem domu. Sestanka se vdeleži tudi tajnik obrtne zbornice, dr. Mohorič, ki bo predaval o splošnem trgovskem položaju. Z ozirom na važnost sestanka, je pričakovati, da se ga vdeleže vsi člani. § N. O. Sestanek torek 5. septembra ob 8. uri zvečer v društvenih’ prostorih. Udeleži* v«žpo>ti Pbjezjia, ESPERANTO Te dni se je vršil v Helsingforsu Finskem mednarodni es>perantski kongres, katerega so se udeležili zastopniki najrazličnejših narodov od Japoncev gor do malega letskega naroda. (Žal da na kongresu ni bilo slišati niti besede o Jugoslaviji, ker iz našo države ni bilo nobenega delegata.) Na lielsingforskem kongresu so bili sprejeti važni sklepi, katerih u-dejstvitev pomeni velik napredek es-perantskega gibanja, na drugi strani pa nov korak k zbližan ju vseh narodov našega planeta. Esperanto je pri nas malo znan. Doslej smo bili preveč zaposleni z golo eksistenčno borbo, da smo si obranili pravice, ki jih mora imeti vsak, če se hoče razviti kulturno in gospodarsko. Sedaj, ko je naša nacionalna borba končana, ko imamo v svobodni narodni državi vse pogoje za velik napredek v vseh smereh narodnega življenja — je tudi naše razmerje napram drugim narodom izpremenjeno. Sedaj nas spoznavajo narodi, ki niso niti vedeli, da obstojamo. In zopet prihajamo mi sami v stike z raznimi narodi; ti stiki bodo v bližnji bodočnosti še pogostejši in trdnejši kakor so sedaj- Po vojni se na vseh koncih in krajih opaža težnja, da se narodi — tudi najbolj oddaljeni in tuji — zbližujejo med seboj in skupno rešujejo velike probleme človeštva. Važen pripomoček spoznavanja pa je jezik. Kako naj se sporazumemo na pr. z Japoncem, ko smo celo v zadregi pred Angležem, Francozom, Špancem it d-? Vsakdo no more biti poliglot, sicer pa današnje življenje zahteva toliko izobrazbe in znanja, da se moramo pečati z najrazličnejšimi predmeti, med katerimi je jezikovno znanje le neznaten del. Odtod nastaja živa potreba, da se iz dolge vrste jezikov izbere najprimernejši jezik. V starih časih je bila mednarodni jezik latinščina. Njene tradicije je zlasti v diplomatskem in trgovskem svetu prevzela francoščina. Kljub temu, da je frncoščina zelo lep in elastičen jezik, ki z lahkoto izraža vse pojme, vendar ni mogla udomačiti tako, kakor bi bilo treba za uspešen razvoj mednarodnih stikov. Razni učenjaki so se pečali s tem, da bi sestavili umeten jezik, ki bi bil enostavnejši in lažji kakor je pravzaprav francoščina. Največji uspeh je dosegel varšavski zdravnik' Lj. L. Zamenliof, ki je izdal leta 1887 prvo brošuro o svojem mednarodnem jeziku. Po njegovem psevdonimu dr. Esperanto (da*, upajoči) je dobil novi jezik svoje ime. Odslej se je začela borba za in proti novemu jeziku. Kakor povsod, ni iudi tu manjkalo ostrih nasprotnikov, . ki so ga pobijali z navidez uspešnimi argumenti. Ker je jezik umetna tvorba, jih je bilo mnogo, ki so ga hoteli iz-premeniti: tu kaj dodati, tam kaj odvzeti. Slednji so bili morda celo nevarnejši kakor načelni nasprotniki. Tako je nastalo par različnih esperants-kih slovnic, a. danes je tudi že ta faza premagana. Nov jezik se je vstali! na temeljih Zamenhofove slovnice, število prijateljev esperanta je neprenehoma rastlo. Začeli so izhajati številni esperantsti listi, potem knjige itd, Danes imamo v esperantskem prevodu največje svetovne pisatelje. Esperantisti so organizirani v močnih mednarodnih organizacijah', ki si pridobivajo vedno več vpliva. Nekatere države začenjajo uvajati esperanto v šole, v mednarodne urade; velike eksportne tvrdke potrebujejo korespondentov za esperanto. To gibanje gre po vsem svetu in je malo verjetno, da bi zaspalo, kakor še vedno prerokujejo pesimisti. * Ravnokar bo Zveza narodov razpravljala o vprašanju, kateri jezik naj i sa postavi a a pivo mesto kot razprav; "i ni jezik: francoščina ali esperanto. ."fa je jasen dokaz, da si je novo gibarge pridobilo ogromen vpliv in sedaj ga b? težko načelno negirati in podcenjevati. Tudi na Francoskem so esperantisti zelo močni, kar je najboljši dokaz, 6r’1hanentno poslovati v pritlič-Wk°Ve pa-*a^° .Ljubljanske kreditne ^atn ° na ^uaaJKLi cesti ter je že iz-^ ° ^Poslen s preskrbo stanovanj Pril J"** 1 jal cc in njihovo osobje. Po Že * ^i.®? mu s strani posetmikov J16’ moremo upati na sija- t'e.6n°tne prireditve indu-^ato .gmrine in obrti v kraljevini %i vsakdo, kdor namerava pose-Ost-T. Ljubljanski veliki semenj in ;RraLlvPre3ro noči v Ljubljani, obrne ^ °°asno na stanovanjski urad, da , Poskrbi primerno stanovanje j0 pisana v precej ostrem tonu. Učite-za nje knjiga s sedmimi pečati. _ j lji pravijo, da se s psi v sovjetski Rth Toda v enem so ruski boljševiki od- f siji boljše postopa kakor z učitelji«, nesli rekord: v enem jim ostane hors * Njihove obitelji so morale zapustiti to concours. To je način boljševiške agi- j ozemlje, da bi se rešile pred smrtjo tacije. Nad »ruskim domom«, to nemo j vsled lakote. Učitelji so stali na svojih’ pričo razkroja gospodarskega življenja; mestih in preživljajo vse strahote gla* ene največjih svetovnih držav — sta 2e ponovno eo prosili »Narkom-ponosno plapolali dve veliki rdeči za-1 pros« (kratica za prosvetni komisari-stavi. V samem domu je vzbujal po- jat. Boljševiki so namreč uvedli celo zornost velikanski Leninov portret, o- vrsto takih kratic, ki so prej podobne zaljšan z ravnoisto naivno spoštljivost-‘ kitajščini kakor mehki, milodoneči m* jo, kakor zaljšajo »buržuji« slike svo- gčini. Op. ured.), toda komisarijat po-jih prvakov. Posebno pa je Nemce za-; polnoma ignorira njihove zahteve- S nimalo nenavadno visoko število raz- tem. da so ostali na svojih mestih, iz-nih »delegatov, ekspertov« itd. ki so bili vršujejo velevažno službo in zaslužijo odposlani v Nemčijo- Odkod tol vpra- j vsaj skromen košček kruha. Učitelji šuje berlinsli zamerno te jo hotela napraviti lepo gesto in jo mesecev, pri tem si lahko pridrže od poslala kar največ svojih reprezentan- j plače toliko, kolikor izdajo za kruhu tov, katerih stroški se krijejo iz tako- linski »Rul«, iz katerega pov-1 prosijo sovjetsko vlado, naj jim da te podatke. Boljše viška vlada: kruha in plača vsaj za poslednjih G zvanega zlatega budžeta. Zlati in papirnati budžet, dve skrivnosti komunistične gospodarsko-finan-čne organizacije! Prometna obnova. Ruski inženerji so začeli izdajati v Londonu revijo »Mehaničeskij trans- Sovjetski tisk že sam priznava obupni položaj šolstva v sovjetski Rusiji, »Izvjestja« pišejo v posebnem članku, da kmalu »v Rossii ne budet škol« in da se prosvetno delo nahaja v popolnem razkolu. Tudi »uspehi« boljševiške revolucije! Sprejemov eo se udeležili vsi sloji, moški jn ženske, pevska in druga društva, šolska mladina., vojaštvo, sveče-ništvo. Povsod so visele zastave, celo vlake so (izven programa) ustavljali i,n nudili prigrizke. Ponekod je bilo ginjenosti do solz. Dolžnost vseh Slovencev je, da. ob teli dneh no zaostanemo, da se pokažemo vredne svojih bratov Srbov, im da jim gremo povsod z; vso resnično občuteno prijaznostjo in bratsko požrtvovalnostjo čimbolj na roko. — Centralni odbor za sprejem srbskih kmetovalcev v Ljubljani. Darujte za ,Sk3ad otroške bolnice1 v Mariboru. razstava y Celju. Nova grupacija držav po svetovni vojni zahteva z brezobzirno doslednostjo novo orientacije v pogledu naša sadne trgovine. Z brezprimermo vstraj-nostjo in žilavostjo zasledujejo sosedje v inozemstvu samo en cilj: Kako pridobiti za svoje sadje častno in trajno pozicijo na svetovnem trgu, kako zvišati domačo produkcijo ter postati ne* odvisni od sosedov. Tudi naše sadjarje čakajo težki boji in velike naloge! Vreči se moramo nemudoma na delo. da izvo ju jejmo prestiž v tekmovalni borbi ter zasigu-ramo našemu sadju eno mesto na svetovnem trgu. katero mu pripada. Maribor. 3, septembra 1922. Kot’ prtvl Korale K femu velikemu 'cilju naj bo sadna razstava za vso Slovenijo, ki 6e vrši od 8. do vid j učljivo 15'. oiktoibra t. 1, v. Narodnem domu Sr Celju. Ta razstava naj pokaže sir j i javnosti, osobito pa sadnim trgovcem tu- 'in inozemstva, kaj premoremo, prepriča jdli na;j o izborni, žo ponovno na svetovnih razstavah' z najvtišjimi priznanji odlikovani. neprekosljivi kakovosti našega sadja. Ona naj bo živa knjiga, iz koje bo posnel naš producent-fcadjar, katerih smernic se bo moral držati v bodoče, da doseže najvišji čisti donos in gospodarski uspeh v svojem sadjarstvu. Ker je samo še mesec dni časa, je Ireba brez odlašanja na delo! Pokažimo, da zamoremo tudi v tej kratki dobi nelčaj ustvariti! Vsakdo, ki so želi udeležiti sadne razstave, se naj obrne nemudoma, na uredništvo »Slovenskega Sadjarja«. Ljubljana, da se mu dostavi program in prijavnica za razstavo. Vse podrobne podatke bo lahko posnel iz razstavnega programa. Soort. : PO LJ. NPS. Jesenske prvenstvene tekme. Pri včerajšnji seji pododbora se je določil sledeči termin za jesenski prvenstvene tekme: 10. sept. MAK : Svoboda (Rapidovo igrišče), 17. sept. Maribor: Rapid (Rapidovo igrišče), 24. sept. Rapid: : Svoboda (igrišče Maribora), 1. okt. Maribor : Svoboda (igrišče Maribora), 8. oktob. Rapid : MAK (igrišče Maribora),, 15. okt. Maribor : MAK (igrišče Maribora). Vsak klub mora k prvenstvenim tekmam postaviti 5 rediteljev, ki se pismeno javijo, od Pododbora določenemu nadzorniku. V protivnem slučaju se kaznuje klub s 50 dinarjev globo. Prva tekma Mak : Svoboda se ttšI ob 16. uri. Sodi g. Valčeki. Nadzornik g. Franki. Tajnik’. Gospodarstvo. g Enodevni tečaj za obiranje, spravljanj« in shranjevanje sadja so vrši dne 14. sept. t. 1. na. drž. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk, ki jo ■brezplačen, se vrši teoretično in praktično od 9.—12. in od 14.—17. ure. — Vspričo letošnje ugodne sadne letino je na j večjega pomena, da se bogati sadni pridelek primerno spravi, shrani in vnovči. Na omenjenem tečaju se nudi vsakomur najlepša prilika, pridobiti si ono temeljno znanje, brez katerega je vsak uspeh v sadjarstvu izključen. Podala se bodo tudi važna navodila z ozirom na sadno prodajo. Zanimanci obojega spola naj prijavijo svojo udeležbo z dopisnico najpozneje do 10. sept. ravnateljstvu vinarske in sadjarske šole v Mariboru. g Hmeljarji! Letos smo gledo hmelj-ske kupčije prišli v neprijeten položaj! Kaj nam jo storiti? Hmeljsko društvo je dognalo, da znašajo pridelovalni stroški za hmeljarja-kmetovalca 100 do 120, za hmeljarja-nekmetovalca pa 150 do 160 K za 1 kg hmelja. Pri prodaji hmelja imejte to prod očmi!! Hmeljarsko društvo vam svetuje sledeče: 1. Ostanite mirni in no razburjajte se radi prodaje. 2. Društvo ne reče: Držite in ne prodajajte hmelja! — Svetuje vam pa: Ne silite s hmeljem preveč na trg! 3. Manjše kot. je popraševanje po hmelju, manjše mora biti tudi ponujanje. 4. Prihodnje leto opustite slabe in ne delajte novih hmeljskih n a sad o v V Vodstvo Hmeljarskega društva za Slovenijo v Žalcu. g Na zagrebškem živinskem sejmu 30, avgusta je padla eenia konjem in svinjam, poskočila pa je cena goveji živini. g Čebelarska razstava* Čebelarje in interesente za med in vosek še enkrat opozarjamo na jubilejno čebelarsko razstavo v Ljubljani od 3. do 10. septembra t. 1. ob priliki, ko bodo posetili velesejm, naj ne zamude ogledati si tudi čebelarsko razstavo v Marijani-šču. Posebno zanimiv bo sejem za med in vosek na Malega šmarna dan (petek 8. septembra). Sejem se začne ob 9. uri dopoldne na razstavišču v Marijanisču in bo trajal ves dan. Kapci za med in vosek bodo lahko sklepali kupčije neposredno s čebelarji, ki bodo imeli uzorce medu in voska na razstavi. Obiskovalci razstave in sejma lahko dobo izkaznice za polovično vožnjo po državni in južni železnici, ako se nemudoma zglaso zanje pri Čebelarskemu društvu za Slovenijo v Ljubljani. g Tečaj za konzerviranje sadja in zelenjave se vrši dne 18., 19. in 20. sept. na drž. vinarski šoli v Mariboru. — Pouk je teoretičen m praktičen fer traja od 9.—12. in od 14.—17. ure dnevno. Zanimanci in zanimanke naj prijavijo svojo udeležbo potom dopisnico najpozneje do 16. sept. ravnateljstvu zavoda. g Dobava sena. Komanda dravske divizijske oblasti sporoča, da sprejema ponudbe na vsako množino prešanega in neprešanega sena od sladkih in kislih trav. Natančnejši pogoji so razvidni iz »Oglasa« na občinski deski. g Prodaja starega železa. Dno 10. 9. 1922 prodalo se bode na javni ustmeni licitaciji pri komandi 4. pijonir-skega. bataljona Ptuj v opremnem slagalištu približno 3500 kg starega že leza in 2000 kg železne pločevino. Natančnejši pogoji so razvidni iz »Oglasa« na občinski deski. K vprašanju jugoslo-venskd-nemških odno-šajev. V zadnjem času sta izšli dve nemški knjigi, posvečeni vprašanju nemško-ju-goslov- odnošajev. To sta: Dr. Nawiaski, »Das Grenz- und Auslandsdeutschtum« in dr. O. Gesemann »Das Dentschtum in Siidslawien.« Mi obeh knjig še nimamo, zato prinašamo danes le to, kar poroča »Prager Pressc« z dne 28. t. m. Zdi sc nam zelo važno, da naša javnost v obmejnih krajih po možnosti zasleduje nemško literaturo o našem medsebojnem razmerju v preteklosti, sedanjosti in bodočnosti. Ne smemo pozabiti, da imamo med Nemci Hermana Wendela, a tudi dolgo vrsto javnih delavcev, ki so daleč od WendIovega duha. »Prager Prcs-se je tako objektiven list, da mu nikdo ne more očitati »germanofobskih ten-} dene-« V založbi dr. Fr. Pfeiffcra in tov. v 'i Split, naj mu oblastva takoj Monakovem je začel prof. dr. Nawiaski koliko živil potrebujeta ti dve " izdajati vrsto spisov: »Das Grenz- und jini. Auslandsdeutschtum«. Tretji in četrti) —o— zvezek je posvečen Nemcem ob jugoslo-; jjqj pjjoj-j T)]jAGlNJI V Bor lin, 1. sept. (Izv.) V svrboJ£ gvrlio ' vzelo cclo vrsto korakov. Kakšen : uspeh, so še ne da določiti. | Berlin, 1. sept. (Izv.) V_ > preprečen ja nadaljnjega padanja m* ‘ ke je izdala vlada stroge nar e a ! katerimi hoče preprečiti uvoz V -* ! količkaj nepotrebnega blaga. I —''' . ! AMERIKA IN SOVJETSKA KOSIJA- Waslilngton, 1. sept. ameriške vlado s sovjetsko-glede ^ potovanja peiskovalne komisi.ie v sijo so končana. Zedinjene drza\ ■ odklonile zahtevo sovjetske viad ■ je zahtevala, da pošlje rusko prei 1 valno komisijo v Ameriko. venskih mejah. Prof. dr. Leopold Wen- ger z monakovskega vseučilišča, rodom1 -boči in, x. sumu '•“‘V' • vk' 0()j; Korošec, razpravlja o »Nemštvu na Ko-. Mažitve^ gospodarske^ bede ^ roškem«. Njegovemu delu pa zelo škoduje neznanstvena terminologija, ki jo večkrat uporablja; kdor anno 1922 govori o »Feindland«, • si sam pritisne pečat. Marsikatere njegove zgodovinske trditve so sporne; tako na pr. ona o »miroljubnem nemštvu«, kakokr da nemški fevdalizem ni bil obešen navrat slovenskega kmeta in kakor da ni zapustil težkih posledic- Sploh pa prof. Wengerju nedostaja razumevanja za nacionalno gibanje Slovencev in se očividno ne zaveda logičnega nasprotja, čc trdi, da je izid plebiscita odločila ljubezen koroških Nemcev in Slovanov do njihove ožje domovine, dočim v celoti razpravlja o nemštvu in nemških interesih. (Toliko »Prager Presse«. Knjigo bomo skušali dobiti in posvetimo izvajanjem dr. W. obširnejši članek.) Gesemannov spis se bavi v prvi vrsti s švabskimi naselbinami v. Vojvodini, posveča pa. tudi zadostno pozornost Nemcem v Sloveniji. O Švabih pravi, da so močno telo brez 'glave, brez jasne socialne strukture, ki ljudstvu šele omogoči, da lahko izkoristi vse svoje moči.« Opisuje dobo madžarizacije, prehaja k najnovejšim pojavom: ustanovitvi »Kul-turbunda« in »Partei der Deutscheri« naglaša, da leži »ideja Stare Srbije in sedaj tudi nove države res na pravi demokratski podlagi, ki sega tudi v ljudsko dušo ter na naravni toleranci in sklepa, da morajo biti nemške naselbine posredovalec med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Nemčijo.« Knjigo preveva prava sosedska prijaznost, neko toplo čustvo, ki gaje čutil že Goethe, ko je občudujoč §rfrsko narodno dušo, pisal »naših južnovzhodnih sosedih.« Brzojavna poročila PREHRANA DALMACIJE IN HERCEGOVINE. B o o g t a d, t. sept. (Izv.) Mostarski škof je danes posetil ministra za notranje pošlo Timotijevica in mu je slikal položaj v Dalmaciji in Hercegovini, ki je nastal vsled pomanjkanja živil in krme. Po tem poset.u je minister takoj brzojavil v Sarajevo in NEMŠKI COSKIM FRAtf* —o— PROTEST PROTI .. ČETAM NA SAARSKE« OZEMLJU. ‘ j Berlin, 1. septembra-Nemška vlada je vložila pri Zvezi ^ dov ponovno protestno noto zoper . stanjevanjc francoskih čet v saars; ozemlju ker vidi v tem kršenje ver ske mirovne pogodbe, ki pravi, a 0, vzdržuje red v tem ozemlju lokali’ , ftidi rožništvo- Razen tega pa smatra 11 . glasova* neprimerno, da se nahajajo v nem ozemlju čete one sile, ki tersirana na izidu glasovanja. je zalo- CRNCI V PORENJU. N e w y o r k , 1. septembra. ^zv ygSi gete J Iz Washingtona poročajo: Z ozir-na o zločinih, ki so jih baje izvršile črne f v Porenju jc izjavil demokratski se vja. Hitchcock, da ie dolžnost ameriške ^ de, opozoriti Francijo, naj zameni j cc z belimi vojaki. Zahtevajte v vsaki stihu abot SS NJIGOV MARIBORSKE TISKARNE D. 1 KI JE NAJMODERNEJŠE UREJENA, Sffi PRIPOROMA CENJENEMU OBČINSTVU, OBLASTVOFfl IN URADOM. PREVZEMA VSA V KNJICtOVESKO STROKO SPADA-3 JOČA DELA s IZVRŠBA EPUPNAl CENE ZMERNE 1 •t* Scrnhard Kellermann: (47) Roman. (Daljo.) Tačas jc Maud sedela v svoji temni sobi vsa sključena; roke so ji ležalo na krilu, zrla je s prestrašenimi OČmi predse na pod in šepetala: »Sramota — sramota — o Mac, Mac!« In je jokala nema in skesana. Nikoli več ne bo mogla Allanu pogledati v oči, nikoli več. Mora mu povedati, mora izvesti ločitev, da, to mora! In Edith? Res, lehko se ponaša s svojo materjo, prav res! Ustrašila se je. Spodaj je Sel Hobby. Tako lehkot-no stopa, je pomislila, korale mu je tako Iehck. Srce ji je bflo v vratu. Ali naj vstane, zakliče: »Hobby, pridi —!« Obličje ji je žarelo in vila je roke. O nebesa, nikar — sramota — kaj jo nekkl trapi? 2e ves dan so ji po glavi rojile nespametne misli in zvečer kar ni mogla pogleda odvrniti od IIobbya in je premišljala —-da, zdaj pa že hoče biti čisto poštena! — kako bi bilo, če bi jo poljubil. . . Maud je. še v postelji jokala od žali in kesanja. Potem se je pomirila in usrčila. »Macu povem, ko pride, in ga poprosim, naj mi odpusti, prisežem mu. • Ne puščaj rne tako same, Mac, mu porečem. Pa je le bilo lepo — bogme, Hobby se je prestrašil do dna srca. ter pomislil, kako lepo se ji svetijo lasje in kako » Naj zaspim, spim, prespim! je spričo lahne zardelosti in zmedenosti in ijso^ Drugo jutro, ko se jc kopala z Edith’o, je čutila sa- dobra in zvesta, in da ga je ta poljub .veljal štiri dolarjev. Never mind! flnis^ »Pobiralčki Iopk so že prišli, ali zaigrava ten y Tako sta zopet bila nekdanja prijatelja mo še rahel pritisk v srcu, in te^a je čutila tudi ko ni prav nič mislila na snočnji večer. Vse bo spet dobro, ni dvojbe. Zdelo sc ji je, da ni ljubila Maca nikoli bolj .............................................................. ^ vroče. Samo tako zanemarjati bi je ne smel! Le kdaj! Maud včasi ni mogla drugač nego da je l10 pa kdaj se je zatopila v misli in je strmela predse z .■ spomnila s pogledom, da imata skupno tajnost nič motrečimi očmi, misli pa so ji bile vroče, bežne, ............................... __ - I- .b{eŽ* nemirne. Cc pa jo Ilobbv vendarle resnično liubi? Hobbvja ni bilo tri dni. Po dnevi jo delal kakor vrag, zvečer pa je bil v Ne\v Yorku in je kvartal- in pil whisky. Izposodil si je štiri tisoč dolarjev, in jih jc za-kvartal do zadnjega centa. Četrti dan mu je Maud poslala, pismo, 'da ga za zvečer pričakuje z gotovostjo. Da mora ž njim govoriti. Hoby je prišel- Ko ga je uzrla, je Maud zardela, a ga je sprejela bodro in smeje. »Nikoli ccč ne storiya slične neumnosti. Wobby!« jc dejala- »Cuješ? O, koliko sem si očitala! Ni.mi dalo spati, Hobby. Ne, nikoli več. Kriva sem Jaz, ti nisi, kaj bi si lagala. Najprej sem mislila, da se moram izpovedati Macu, zdaj pa sem se odločila, da mu ne povem. Ali meniš, da naj bi vendarle?« »O priliki lehko poveš, Maud. Ali pa mu jaz —« »Nikar, ti ne, da veš, Hobby! Dobro je, o priliki —- prav praviš. Odslej pa hočeva zopet biti nekdanja verna druga, Hobby!« »Ali right!« je pritrdil Hobby in jo prijel za roko Mac Allan je stal nad zemljo kakor bič prikazen in jc priganjal k delu- Ves svet jc pazljivo zasledoval upehalno be . ^ pod morskim dnom. Novine so uvedle stalno J' v6s: in vanjo so se najprej upirale vse oči, kakor z bojišča. a !l V prvih tednih sedmega gradbenega leta Allana dohitela usoda. V ameriških rovih sc je ^ dila velika oktobrska katastrof^, ki je resno og njegov storilo- . p«' Manjše nezgode in rušitve so bile vsakdani ' rjP lavce je zasipala vdirajoča sc hribina, so cern ^ razstrelbe, so razmečkavali vlaki. Smrt ie bila $ doru doma.in je unašala predorjane, ne da bi se t0\\V kaj obotavljala. Zdaj je vdrlo v ta, zdaj v oni rO l0 j vode, da so jo črepalnice iztiskale sa m velikim naporom in je bilo na tisoče ljudi v-neva da utonejo- Ti junaki so včasi do prsi stali v v t mnogokdaj je to vdirajoče' yodo.vje poparjalo mmmmmassmma /faiibui, č>. sepltimbia ii>22«, trop in fZj/viUll i( kakor vroči vir. Seveda so se velike - le bilo , i na.y.aano daIe določiti poprej, tako da j' fejenim^nSnr ,^se P°frebn°- Z nalašč za to na-! •.Pripravami ki so bile podobne pošiljalu brez-; žičnega ^brzojava^ so gnali vjirib na način, ki ga je j prvi nnV.,,Vi ! . i v 1,1 JU 11,1 način, Ki g< love t;P?vy. Gottingen, električne x. > i so se odbijali in z izposlanimi valovi križali, va- je 7a«>,f * 0 vo40vja (ali rudišča). Zopet in zopet ‘Vsekdar°r,Vir^'ine s*r°i® 1:1 of3 takih nezgodah je bilo niti v - t° m,^V_ih. Zakaj kdor ni mogel ubeg- -se unc^'’ -’e zdrobljen. Zastrupitev z - okisom. malokrvnost sta bili vsakdanji po- novo bolezen, podobno Zahtevajte sedal pH nakupu TOP©! iZTQZttQ MA6BI r\ Jjeve staroERana I Izdelke 8! S* vitfli oznanila. Konloristka (ne začetnica) sejŠIvalns stroje in dvokolesi mmmmmmmmmmttms. i Ijevo iav Pri? .IS0m'f malokrvnost sta bili vsakdanji po-kesoneir! Sri36 .i ustvaril novo bolezen, podobno 5o zanoli • nl’ er0 ie ?Pazovati pri delavcih, ki . bend^L ii,.Vx^-esoni!l; s0 io imenovali »the j Praviti />S^*JUCI1I.C0«- Za te čudne bolnike je Allan dal j praviti pri morju posebno okrevalnico. j ^e£ 'žrf»S6 v^up Predor ni ugrabil v šestih letih kai i Človek J-6?0 drUK1 tehnični veleobrati. Skupaj 1713 j veshih življenj, razmeroma nizko število. j ‘Alians eti ok,tober semega gradbenega leta pa je bil’ dobe se v vseh špecerijskih trgovinah. \ V Ali Crni * ‘ ‘ Glavno razpečavanje na debelo za državo SHS: kledovanip3^vsako,-I,e-t9 v okt°hm glavno pre- FRAN K. LESNIK, Maribor, Cankarjeva ul. št 28. dnj r"i"le a|neriskega gradihsca, kar je trajalo po več nji dan<; J1 in uradniki so rekali, da ie prišel »sod- j te p?nLl' °t-ubH j,e Pr,e2ledoval svojo *city«. Hodil \ ^h. Pri^L^V- i1 J? ; klavnicah, kopališčih in bolni- j % vpcbeJ Je v. Maudino okrevalnico in Maud je ; lenemu , !! ,raz “rJena. Ko pa je izrekel priznanje i Maci ,°^stvU'_ Jo je oblila škrlatna rdečica- i { Sradivtfi i n‘Je , -’e Pregledoval pisarniška poslopja,1* ,° MV0,re.m strojnice, kjer so v brezkončnih j sesaInJ * gibale in drsketale dinamke, delale brzo- i J*°ščevalke 111 trojače, jamske prevetrovalke in t ter in?Il,■na-<‘> se,Je °dpeljal s Hobbyjem, Harrimanom j zenjerjem Barmannom v predor. !:: 'Allan r hreščavi glasovi kiklopov, ki so se divje pre-Hi^n’p,a se je celo zdelo, da se razločno slišijo posa-$o bili - . ; ^°. rovih je gavdral krohot in naposled le ti čudni in grozotni zvoki ujedinjeni, predor d%a > nruščal, se drl in vlak je zavozil prav nena-dam .grmljavo rezkih jekov in truščavega bobnenja, ino^ razu.meti ni lastne besede. Štirideset ki-v5likanX-Za vrtalnim strojem je predor bučal kakor ^Ukai l 0Ynov.X°g- na katerega trobi sam pekel-bein 'v 0 dealvišča bleščila od luči in obsevala kakor Varece talilne peči. leteč; eS^’ ^-a Je ^^an v predoru, se je raznesla kakor Prai,u let. star, definitivno nastavljen. išče mesto hižnika. Ponudbe pod „štov. 300“ na upravo. 1485 2—2 Vstopim kot družabnik v reelno podjetje z več[im kapitalom. Ponudbe pod »Trgov, akademik" upravi. Ib43 2-2 Dreseur vzame pse v dresuro. Pustito naslov v upravi lista 1530 2—2 Sprejme se več gospodov na lirano. Samostanska ulica 13. 1537 2—2 Dijak gimnazije se sprejme na hrano in stanovanje. Klavir na razpolago. Aleksandrova cesta ii, II. nadstr., Gorup. 1558 Stanovanje v Mariboru, obstoječe it 3 sob, kuhinje in kopalne sobe se lamenja proti doplačila za stanovanje z i sobami. Ponudbe nn upravo pod št. 1512. 1512 3-3 popravlja autodelavnica Josip Jug, Maribor, Tržaška cesta št. IG. 1535 2—2 V nedeljo 3. septembra 1922 se otvori vinotoč pod veja Flucher, Meljska cesta 9. 1571 Stektenlce od 5 do 10 littov na prodaj. Lekarniška ulica št. 2. 156P GSasovir (Salonfliigel), zelo dobro ohranjen, se po ugodni osni proda. Pojasnila daje na-lednik Bračko, Dravska vojašnica. 156? Dve leti staro žrebe na prodaj. Spod Piadvanje 34. 1568 Lepa soba se odda za dva gospoda s hrano v bližini ko-lodvura. Prisojna ulica št. 2, Meljski breg. 157) Radi odhoda iz Maribora prodam pohištvo za spalno sobo m kuhinjo. Linhartova ulica št. 15. 1563 2—1 Lepo posestvo z gostilno in pet orali zemlje na prodaj. Pojasnila daje: Franc Prista-nik, Hoče pri kolodvoru. 1562 Posestvo pri Poljčanah, 4l/i oralov zemlje z hiSo, za 120.000 kron na prodaj. Hiša pri Mariboru, K 320.000K, na prodaj. 1564 Realitetna pisarna „Rapid“, Maribor, Gosposka uU 28. Dobro mleko, surovo maslo in sir se dobijo v mlekajat Ivana Geleb, Slovenska ni. 16. 1551 10-2 Suhe gobe, lipovo cvetje, brinjevo olje in poljske pridelke plača najbolj« tvrdka Sirc-Rant, Kranj, telef. int. št. 9, in nudi po najnižjib cenah na debelo sladkor, riž, olje, kavo itd. Prosim za ponudba gob z vzorei. 1493 Jermenarp, sedSarji, tapetnlki, kolarji, košarji in torbarji ne pozabite si ogledati na Ljnbljanskem Telesejmn paviljon H, mesto št. 324, tvrdke R r\Y* rr^T|P*»'°«a. 3 ^**ied r,i-i.SV?3im ljudem priljubljen- Bil je ko kdorkoli ., . , »4^ “ W tvarine, čeprav stoterno vel- I Kp. &v©m® specBScija ii ali cežigosane. Ponudbe pod ) .Rente* na pisarno ,Rapid“, Gosposka ulica 28, kjer se daje tudi osebne informacije. 1549 2-2 | Fot. aparat, 0x12, Zeiss Ana-stigmat, 6 kaset, stativ in dr. na prodaj. Vpraša se: Orožn. poitaja ŠL lij. 154S 2-2 bijo ll™ “I’*, ?,° re^al>' »o. Mac je gad —!« To je 2] ’ Pa.3e bilo najvišja pohvala-^PomnlLn^20v? ^deljske avdijence« so v mnogem i^ali nnni i , njegove popularnosti. Tudi o njih so %cu Y ^l.je irnela tole vsebino: »Napiši vrstico %avi? x !ar?]° skrbi. Pravičen je in naš. Še bolje 2,lani n-a „ stopiš predenj v nedeljo pri avdi.ienci- Po-^eVa rini-, i °dpravi te, preden te ni zaslišal. Mac u-»V • srce.« jr°ii so. kljekall !n brneli električni zakovnf ?0tie]’o T ^°Pe °b največji jakosti plina, železo je ' Kompletno, moderno, l Zblectp!!,) , j je delavstvo pelo. Očesna belina \ spalno sobo iz hr ePali 12 zamazan>h obrazov, usta so se raz- aKomerno, glasu pa ni bilo slišati nobenega- (Dalje prihodnjič.) Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. novo hrastovega leja, ena nsva kabinetna soba iz mehkega lesa, nova kuhinja in skoraj nov Šivalni stroj se proda, eventuelno se odstopi ako potrebno tudi stanovanje, oddaljeno 20 minut. Naslov v »pravi. 1540 3—2 »ORIENT mednarodna trg. sped. in sklad. d. d. v MARIBORU Zbira poštne pakete potom svojih zvez in sicer: August Dworschak na Dunaju IV., Favoritenplatz 3, cechoslavia d. d. medn. sped. v Pragi I. Rybna ul. 18, Fratelll Gondrand, Trst, Via S. Lazzaro, Allgemelne Transportgesellschaft m. b. H. v Berlinu N. W. 5. Vagoni se odpremljajo vsaki tretji dan in je tako točna in hitra dobava osigurana. Vsa tozadevna pojasnila se dajejo brezplačno. Hm Mn izdelka l’V komisijska zaloga pri Betki Lešnik Gosposka ulica 14 V nedeljo, dne 3. septembra 1922 se vrši v gostilni »MARiCS1*, Meljska cesta štev. 85 1559 Tovarniška zaloga češkega Fn angleškega iaassai«RiHiiu.ijK Ui«p sc dobi po najnižjih cenah pri 5. TRPIN, WAK8B@R Glavni trg št. 17. — 1473 v celih serijah iz lepenke, po modernih kopitnih oblikah ali amerikan-j skih oblikah izrezane, dobavlja za tovarne obu-I vala in čevljane. Apartne elegantne oblike. Velikanska izbera novitet za vsako sezijo. Z^ofk5q dete izdelujem iz od naročnika rni doposlanega materijala prvovrstno, hitro in po ceni. Posebna delazmožnost v montiranju zgornjih delov za tovarno ©feavala Nakup, reparatura in prodaja čevljarskih s3ro£cw Zahtevajte prospekte od Ralph r. Richter, Subotica VI. Poučevanje .- v vseh strokah moderne, y mehanične izdelave obuvala. — Zahtevajte prospekt edružen s pojedino praženih piščancev (komad 70 K), dobre svinjske pečenke in raznih kiobas. — Točilo se bode izvrstno Klopinsko vino in sveže pivo. — Koncertira priljubljena Felzerjeva kapela. — Vstop prost. Za obilen obisk se priporoča gostilničarka ,MARKS‘. Singer igle Singer c in niti, svila nadomestni ___ Ustna ijltilll Pf0da mehanična na delavnica, ©bfOk SSstger aSvalni sSrojl SoMrrae © Newif( Otroška postelja (lesena, •/ ograjo in predalom) se proda v Stolni ulici 1, I. nadstrop.. desno (Špindler). * 3—1 V nedeljo, dne 3. septembra 1922 se vrši v gostilni ,MBR*, Frankopanova ul. št. 25 Za obilen obisk se priporoča gostilničar, l Podružnice: M&BJaB©®, Šolska ulica štev. *> 13 Zagreb, Karlovac, Varaždin, Osijek, Vinkovci, El Sij var, Brod na Savi, Subotica, Novi Sad, Ljubija > |3 Sarajevo, Mostar, Banjaluka, Tuzla, Dubrovnik. * ° . H gorica, JSeograd, KruSevac. Niš, Skoplje, * Bitolj, Kragujevac, Zaječar in Stip. || ===== Zastopstva so v vseh večlih mestih, amamummmmmmmmamamassasssB^ Pisarn, pohištvo Posteljna oprava eno, slamo, drva, premog, x$So, krompfr, sadje in druge deieine pridelke kupuje in prodaja ANDRSJ > OSET, Marib O r, Aleksandrova cesta št. 57. Telefon št. 88. 1328 Posteljno porje Izvanreta nizko cm ? zalogi poliižtra I. speci Jalna in pisar- trgovina s pi~ niškimi po- salnimt stroji trehššinami Slovenska ulica7 MARIBOR Telefon št. 100 Samoprodaja pisalnega stroja ,,Continental* *, pomnoživa lnega aparata , ,Rapax* *, , ,veloma* * -luknjača (Lochapparat) in rednika pisem sistem ,tIndus* * . lastna delavnica za popravila pisalnih strojev vseh sistem. 1517 Ljubljanski velesemenj paviljon II, ko Ja 291. trgovsko izobražena gospodična, starejša f sprejme v večjo trgovino. Vsa oskrba v hiši* po dogovoru. Kje pove upravništvo „Tabora“ se le na gospodično z večletno prakso spričevali. 155' Gosposka ulica 90 FlrohiBov* Ut*. SSST Svobodoa egteaU Cartlki braspta6no1 Podpisana naznanjava, da nisva plač jinega sina Henrika Ravnjak. Martin in Antonija 1548 2—2 Trutenica št. 3£ Prva mariborska podružnica MARIBOR, Gosposka u«. št. 24 Telefon ravnatelja 317 Telefon menjalnice 318 USTANOVLJENA LETA 1846 izdeluje po najnižjih cenah vse v to stroko spadajoče predmete, kakor: zamaške vseh vrst, vložne podplate, kolesarska držala, vsakovrstna držala za pisavo in pasove za plavanje i. t. d. Popravljajo se po najnižjih cenah tudi vsakovrstne pipe z vložit" ...... vijo nove plutovine. •••«•■ 1533 EslniSi;? glavnica K 200,000.000-— Rezervni zaklad K 130,000.090* VLOGE: K 2„500,000.000- Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brod n/S, Celje, Crikvenica Čakovec, Daruvar, Delnice, Djakovo, Gjurgjevac, Ilok, Karlovac, Kraljeviča, Križevci, Maribor, Mitroviča, Nova Gradiška, Oguli«: Osijek Gor. grad, Pakrac, Požega, Rijeka, Seni, Sisak, Skoplje> Subotica, Sttšak, Sv. Ivan Zelina, Varaždin, Velika Gorica, Vinkovci, Virovitica, Vukovar, Zagreb Iliča 117, Zemun. — — — —** Ekspositure: Osijek Dol. grad, Vinica kod Varaždina, Menjalnica: Zagreb, Iliča 5. — — — — — Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvori! v lokalu — Tattenbachova ulica štev. 2 (vogal Glavnega trga) — Prevzema vloge na vložne knjižice in na tekoče račune. Eskomptira menice in devize. Prevzema v inkaso tu- in inozemske menice. Izdaja 4 y2 % založnice, koje imajo pupilarnost, varnost in jam-čevno sposobnost. Izdaja uverenja čekov in kreditna pisma ter izvršuje izplačila na podlagi akreditivov na vsa tu- in inozemska mesta. Izvršuje borzne naloge vestno in kulantno. — — ~“ Izdeloval bodem najmodernejše kostume in plašče po prvih modemih francoskih in angleških modelih. Moderniziranje vseh v žensko stroko spadajočih toalet. — Delavnica za moške obleke po najokusnejših modelih, kakor vsa popravila in moderniziranja po najnižjih cenah. - Za obilen obisk se priporoča Vzdržuje zvezo z vsemi prvorazrednimi bankami v Parizu, London«, Ziirichu, Berlinu, Dunaju, Budimpešti, Bukarešti, Pragi i. *• ^* Brzojavni naslov: PRASTEDIONA STOJKO IVO, lastnik m izdajatelj: Konzorcij »Tabor« — Tiska: Mariborska tiskarna d. d.