ČASOPIS S PODOBAMI ZA SLOVENSKO MLADINO.
Štev. 5. V Ljubljani 1. maja 1883.	Leto XIII.
V	resn(ci lop si, kranjski Bled, In zini te na široko svét 1 Otok. svetišče in jezéro
Jijudij sklicuje tisoèéro.
l'spènja*) bil je svètli dan, Deviei v slavo praznoviin ;
V	ta gód ondii je vsako léto Krdelo rómarjey ne&této.
Tam v böüjeni linimu zvón visi : Kdor mòli, kadar z njim zvoni, Molitvo njega v svétej hiši Ob vsakej ari Bog usliši. Prevédno póje zvón glasnó, Da vérnih pr6šenj stó in stó GoreČedušnih brez telusa
V	procésiji hiti v nebésa. Tu žena mòli za moža,
Naj Bog mu ljubo zdravje dii ; Za déte.o oča tam vzdehuje, Da svet jih nikdar ne otrtìje.
•) Uspe nje =* vnebovzetje Marije
molitev.
Starfk, o pdlico oprt, Le rad i mM bi srečno smrt ; Marija se z nebd ozfra, In vrata prOšnjam vseh odpira. Mladenič, evo, tam je čil Vso mnòiieo krepkó prerìl, Za zvon potegnil srédi gneče, Vzdehiül k Mariji hrepeneče : „Ti rèi, Marija, in tvoj sin, Da rés od srčnih globoč/n Želim se vama v službo dati : Nagni ubò mi, blaga mati ! Oh, kakor r ta visóki dàn Prepliil sem véren k tebi v stan, Kder ti v podòbi nam prebivaš,
V	nebesih večno čast uživaš : Takó me iz valóv sveta
Naj tvója milost prevesla
V	duhovskih opravil zavetje, Kder klije rajskih vrtov cvétje I
A kakor cérkev ta jp zdàj Molitvam kraj in prošnjam kraj : Sri'à naj bode mi svetišče Ljubezni božje le ognjišče !
In kakor tukaj zvón brenči. Jedino tebe da časti : Bagri èasté oì) vsakem časi In tebe lé naj mAji glasi !"
Takó mladenič pròsil tàm. Vzdihiival k tvrtjim je nogiim : Kralj lea mila ! ti uslfši, Kar vnet je molil v tvöjej hiši !
F. Kfk.
Slavka.
1.
riilj ;iho je bilo ta večer v ..slavce vem gaji." Mesee se je čudno ^•r|ua nebeškem oboku, na katerem je le sèni ter tja blestela kak 'HJsyWiea. Nehó so prepregali sivi oblaki... .Mesee se je skril za
čudno lesketal kaka zvez-
prej»regali sivi oblaki... Mesee se je skril za oblake vpili ter se le zdaj pa zdaj pokazal v svojej bledej svitlobi. da bi malo po-sijal po zelenem logu... Ob „slavčevem gaji" je tekel mirni potoček, kakor da bi žuboreč hotel pripovedovati. da odhaja in s seboj nese neko posebno skrivnost. Veter je prepihaval in vznemirjal drevje in listje po tléh... Ko veter male prestane. zašumelo je suho listje ondu od stare lipe sem. Bilo je. kakor bi nekdo hodil. In res. polagoma je stopala mlada deklica, kaeili petnajst let stara, ondu mimo stare lipe in sedla na tla ob potoku. Oči je imela polne solza, jokala je iu zrla na oblačno nebó. Ne dale«* vo&. !>e UUa vvletl toi&i, kd<w i/j.	sIä^wsJä.. üJJL. vtteua shižila-
Vsak večer je prišla tn sèm v „slavčev gaj." da bi se njeno srcé razgovarjal» tajno z žuborečim potočkom in hladno pihajočimi sapicami, ki so jo polj ubo-vale v njena mlada, nežna lica.
Takó jo vidimo tudi nocojšni večer. Objokana je prišla, da bi jokal», in kar je še več. da bi se poslovila od „slavčevega gaja." BUA jej jo zelò težko pri srci. da bode morala zapustiti ta toliko jej priljubljeni kraj. Slavce je pel na bližnjem drevesu svojo ponoćno pesenco takó milo. da s<> njegovi nežni glasovi globoko segli deklici v srce in neka še večja bridkost se je polasti, ko so jej ti srcetopeči glasovi doneli na uho. Zdelo se jej je. kakor da bi tudi on tožil po njej. ker bode njemu samemu zapustila ta samotni krajin kdo je ta deklica?
Joj si ga otroku, kateri ne vé za svoje stariše ! Tak otrok je na teifl svetu žrtva velikemu trpljenju, katero ga večkrat uže zgodaj pahne v hladni grob. Tak otrok je popotnik, ki hiti za zvezdo sreče... Iščejo, misli si, da jo vidi, hoče jo prijeti, ali žal — ko se jej približa — vidi. da drži v robi svečo, katera mu od viharja vsak čas ugasne. Takrat bridko zastoka in išče, išče. dokler mu no izgori sveča. Bedno hodi potem brez luči. brez nade. — Takó je bilo tudi z našo deklico. Ali ona je bila še le popotnica, ki je iskala zvezdo sreče. Ona jo bila otrok, ki ne vé. ali mu še žive ali ne starisi, bratje iu sestre. Znala je. ria je ubožna in zapuščena ter je do sili
dob imela uže mnogo imén. Vsak gospodar jej je dal drogo ime. Ta jo je klical _najdenko.u drugi rsiroto," a tretji sam Bog vedi kakó. Mi jo bomo imenovali Slavko, ker jo vsak večer vidimo v „slavčevem gaji."
Slavka je ta dan iz službe stopila v graščini K. ter sklenila iti v kak samostan, da bi ondu preživela v svetej samoti vse svoje življenje. O uboga deklica !... Čim bolj jo srce boli. čim bolj joka, tem žalostnejše poje slavec svoj rtio, tio. tio!" dokler ne omolkne in tudi ona ne zaspi...
Skozi gaj je peljala ozka stezica, po katerej je korakal nek kmetski deček. Listje pod nogami mu je šumelo in deklica se je prebudila. Hitro vstane in kliče za dečkom. Deček je iz začetka mislil, da je to kaka Vila, o katerih je uže dostikrat slišal pripovedovati, da bivajo v tem gaji ; zatorej se jr nemalo ustrašil. Nu deklica ga je prijela za roko in ž njim iz gaja idoč, izpraševala ga je. če ve, kje je kak ženski samostan. Deček jej na to vprašanja ni vedel kaj povedati ter reče. da mora hitro v bližnjo vas k gospodu župniku. dn mu objavi smrt ueeega siromašnega starčka. Deklica ga prosi, naj bi jej povedal vse. kako je s tem starčkom. Deček jej pripoveduje:
..Tam na ónostran gozda je majhena sjromašna koča iz grmovja in praproti spletena, v katerej uže dolgo živita mož in žena. Žena je slepa, in mož, kateri jo je do zdaj okrog vodil, ravno je umrl. — Uboga slepa žena nima zdaj nikogar, ki bi jo po svetu vodil in morala bo od gladi umreti. Zatorej grem gospodu župniku povedati ta prigodek, naj bi poskrbeli, da bi dobri ljndjé starčka vsaj pokopali in slepo ženo pomilovali.u
To rekši. izmakne se jej deček iz rok in urno otide. Deklica kliče za njim. ali zaman; deček jej je bil uže izpred oči. Rada bi tekla za njim, ali predaleč je. da bi ga dohitela.
Domóv prispevši, leže v postelj, izmoli gorečo moliteveo za ljube stariše. bodi si. da so še na svetu ali pod zemljo, in tudi zase prosi Boga, da bi jej ne odtegnil svoje milosti in svojih dobrot. Vso noč jej srcé ni dalo miru, ter je mislila, kako bi pomogla slepej ženi, ki je ostala brez pomoči na svetu Sklenila je. da pojde k njej, in jo bode sama vodila po svetu. Da-si jo je uže hotel spanec premagati. vender vstane, pokriža se in napravi. da gre iskat rečene koče po bližnjem gozdu. Vzela je s seboj óno malo stvari, kar jih je imela, nekaj čistega perila, nekaj kruha in denarja, kar si ga je prihranila. poslovi se od gospodinje in odšla je ravno z večer, ne vedoč ne kod ne kam.
Vso noč in dan je hodila po gozdu a našla ni, česar je iskala. Približal se je večer, in v njenem žepu je izmanjkalo krulia, kar si ga je bila s seboj vzela. Bila je bleda in tresla se je po vsem životu, ko je prišla na kraj gozda. Predno je šla iz njega, ugledala je na desnej strani gozda nekako svitlobo. podobno ognjenim iskram. Pohiti dalje v noč in se skrije kraj koloróznega pota za neko drevo ... Ta skrivnostna nočna prikazen jej izvabi solzé iz oči, vrže se na zemljo in se začne jokati od strahu. — Za nekaj časa se spónine, kaj je to. Sprevod se je pomikal proti njej. Starček iz vasi je nesel križ naprej, na katerem je vihrala bela rjuha, za njim je stopal duhovnik moleč molitve za mrtve, a za njim zopet štiri vaščani, ki so nesli krsto z mrličem,
a za krsto ni šel -»— nihče. Kadar duhovni gospod zaslišijo jok, rečejo, da naj sprevod postane... Takój ugledaj o deklico. ki je padla pred njih na koleni, rekoč : „Jaz sem. ki hočem od zdaj voditi ubogo slepo ženo p«) sveto h Vsi se temu začudijo, ugledavši lepo mlado deklico, ki se ponuja slepej starej ženi za vodnico. Nato pristopi za krsto ter moti ves čas za dušo nijneog* siromaka.
n.
Solnce je denes nenavadno hudo pripekalo. Prah se je po cesti valil, da ni bilo mogoče popotniku po cesti, da bi mu ne bil prah v oči naletavah Bilo je poletje. Suho in polno žitno klasovje je pokalo od vročine na polji in se pripogibalo k zemlji. Kraj ceste, ravno nasproti neke graščine, sedeli ste dve ženski : slepa starka in Slavka. Starka je ravno jemala kruh iz pros-jaške torbice, katero je Slavka nosila ob vratu, a Slavka je premišljevala zeleno travo, na katerej je tako mirno sedela. Gledala je vesele metulje, ki so leteli po pšeničnem klasovji in premišljevala različne drobne žuželke, ki so si zna* šale živež v svoje hrame. Mislila je na bučele, katere okolo nje brné ter se bodo skoraj zbrale doma okolo svoje matice. In óna ? — óna je ubogo zapuščeno dekletce ! — Ona ue poznà nikogar nego ubogo slepo starko, katero vodi uže leto in dan po svetu. — Mislila je tudi na óni prijetni ..slavčev gaj.M katerega je uže davno zapustila, in kateri je daleč, daleč od tukaj. Slepa starka jo je imenovala svojo hčerko.
„Hčerka moja ljuba," reče starka, „daj poprašaj tega 'človeka, ki ga slišim po cesti mimo naju iti. kako se imenuje ta kraj. v katerem sve zdaj.w
Slavka popraša in človek jej odgovori: „To je graščina gospoda grofa V."
„Nu. ako je teinu takó, potem mi je ta kraj znan : medve uže tri dni nisve nič gorkega jedle, oudu v graščini bove dobile vsega dosti. Tam je dobra gospa in gospod, ki imata rada siromake."
Slavka pelje staro slepo ženo pred graščino, kjer je bila uže pripravljena miza za prosjake. Na vratih je stala ravno grotinja, katera takój pelje obó za mizo in jima sama prinese v skledicah tečne, gorke juhe. Grofinja je opazovala starko in zdela se jej je nekoliko znana, zatorej jej reče :
„Starka, zdi se mi, kakor da bi vas poznala: ali vas ni poprej vodil neki starček?"
„Da, vodil me je, vodil," reče starka in se začne jokati, „ali on jo umrl, in zdaj me vodi to pošteno dekletce, katero me mater imenuje." — V tem priskočita dva zala dečka, vstopita se pred Slavko in vsak jej daruje po krajcarji. — Slavka je takó ganena, da se začne jokati.
„Kakó ti je imé, ljuba moja?" vpraša grotinja Slavko, ki je bila jako zala deklica.
„Ali jaz, milostiva gospa grotinja ?"
„Dà, dà, ti !" odgovori grofinja.
„Ne vem, kako mi je imé"---
„To bi bilo čudno, da bi tega ne znala ;" reče jej grotinja in jo prime za roko. Slavka, katerej je srce od britkosti pokalo, jela je zopet jokati.
„Jaz nimam nobenega pravega imena... Nekateri mi pravijo „najdenka." drugi zopet „sirota" in sam Bog vedi, kako vse, a nobeno teh imen ni pravo,
Jaz ne poznam svojih starišev in tuđi ne vem. kje so. Glejte, to staro, slepo icno »>m si vzela za mater."
Grotinja obledi in pokliče svojega m oži. Ko ta pride, pokaže mu nautico. katero je nosila Slavka v desnem ušesu, in je bila podobna nanšnicam. kalote je nosila tudi njiju Ivanka.
Grof otide... Za nekaj časa se vrne in prinese iz gradu naušnico, ki j,, bila popolnem taka. kakor una v Slavkinein ušesu. Zdaj jima začne srce hitreje biti in pred očmi se jima začne svitati misel, ali bi ne bila to njiju ukradena Ivanka. \ znala vender še nista pravega. Slavka si je bila obrisala »dzć iz oči ter je pogledala grofu in grolinji v lice. Obi sta jo začela glodati m kmalu sto spoznato. Aa je njiju rfattosfi jilsn -pu&ifmk. "Say.«sJö\ j» yxs.t'a. izpraševati. ako se spomina, kje je bila najprej?
Slavka jima odgovori, da se še nekoliko spomina, da je bila z druzimi otroci v nekem gradu, dokler se ni iz grajskega vrta izgubila, in ljudje, ki sil jo našli, odpeljali so jo dalje. Tudi reče. da so jej ljudje pozneje pripovedovali, da je bil« ukradena svojim starišem ....
V leni trenutku padeta grof in grotinja v Slavkino naročje ter vpijeta : .Ivanka ! uboga Ivanka ! o ti najina zala hčerka !" Otroci, ki so vse to videli iu slišali, začeli so tudi objemati Slavko — svojo ljubo sestro — kričeč po vsem dvorišči: „Ivanka, naša Ivanka je prišla!"
Stara, slepa žena je vse to slišala in začela jokäti od veselja nad previdnostjo božjo, po katerej je sirota deklica našla zopet svoje ljube stariše.
V gradu je bila pripravljena velika gostija. Ud vsoh staimi je prišla gwjriWht na kosilo. Grof jim je pripovedoval, kako je našel svojo ljubo hčer. katero so mu v boji pred desetimi leti uplinili njegovi sovražniki, a mati je objemala in poljubovala najdeno hčer. Ne pred gostijo je bila slovesna sv. maša. pri katerej je Ivanka v prazničnej obleki sedela med svojimi starisi, brati in slepo starko, katero je vedno spoštovala. Ko so bili na gostiji vsi najboljše volje, vstane mladi grof J. ter prosi Ivanko za svojo ženo.
Minula so leta, in stara slepa žena leži po svojej zadnjej želji v grobu [wieg svojega moža blizu „slavčevega gaja." Nadgrobni spomenik jima je dala narediti Ivanka, katera je bila zdaj soproga mladega grofa J. — Na spomeniku so bile zapisane sledeče besede: rTa spomenik v cvetočem gaji je postavila dvema siromakoma, po katerih je srečna postala — Slavka."
Glejte otroci ! Ivanka je bila ukradena svojim starišem. Ali bi bila ona kdaj videl» svoje ljube stariše, ako bi ne bila ljubila siromakov? In. ali bi bili njeni starisi dobili kdaj svojo hčer zopet nazaj, ako bi ne bili imeli nsmi-Iji'uega srca do prosjakov? Zatorej ljubite vsacega siromaka, bodi-si da bi bili še takó bogati ill delite jim radi od svojih ust, da jim utolažite glad in bedo. Pomislite, kako je po starej depej beračiti po previdnosti božjej našla Ivanka svoji' preljube stariše ! —	(Ffrvotikl napuni Ti», MilakorAL)
Nedolžno veselje.
i'vurjrv Mihec prisedÄi önega (ino iz iole domóv. vrže torbico v kot ter jo naglo pobriše na vrt. Tu dobi sestri Katarinko in Jelčico in tudi blatim Ferkota, ki sn pasli jagujička ter se prepirali, kdo bode nežno živalico peljal na lepšo in boljšo paso.
Mihec pogladivài jagnjićka. videlo si1 inn je. da ni danes truden, kakor drugekrati, kajti prijel ji- vso troje otroEičev za roke tor jib odpeljal v bližnji sadovnjak. Tn jim je dolgo nekaj razlagal in pripovedoval. Katarinka so jo jela smijati. Jelèiea skakati a Kerko jo t roki pleskal, dokler niso zopet vsi štirje ođ&i k svojemu jagnjičku na vrt in od tukaj v hišo k materi ill očetn.
Otroci so dobro znali, kaj jili raka v hiši. Kos dobroga roženega kniha. namazanega s putrom, — ej. kako se to prilega lačnemu otroku 1
Po večerji, ko so otroci odšli spat. pripovedoval je oče materi, da so oju je danes Älihee zdel posebno pameten. Opazoval ga je namreč z cesto, kakó je svojima sestricama in bratcu nekaj razlagal, kakó jo z rokama pleskal ter naposled vse troje v vesel smeh pripravil.
To je očetu godilo, a godilo je tudi materi tem bolj, ker jej jo pretočeno nedeljo gosp. učitelj povedal, da ima Mihec bistro glavico ter je ž njim jako zadovoljen.
Tako je tudi treba, otroci! Prizadevajte si. da budo vaši starisi samó dobro slišali o vas.
*
* *
Druzega dne zjutraj, ko je mati hotela prinesti zajutrek na mizo. ugleda, ila ni nobenega v hiši. In predno je mogla poklicati očeta, da bi ga vprašal»
po otrocih, sliši na dvorišči glas piščalke, veseli krik in vik Katarinke, Jelčico ili razposajenega Ferka. Katarinka je obesila oh levo ramo košarico, a v desnej roki je imela punico ; Jelčica je nabrala v zastorcek sveže travice, da jo nese svojemu jagnjičku. a Ferko se je poprijel Mihca in mn izpremljal piščalko z yeseliin krikom, držeč svojo kapico k višku. Vse je bilo veselo, vse je poskakovalo od radosti in veselja. Tudi jagnje je to jutro veselejše beketalo. ko mu je Jelčica ponudila nekoliko sveže trave.
Mati. držeč najmlajšo sestrico v naročji, pohiti na vrata gledat, kaj da je. Tudi oče je pritekel iz drvarnice, kjer je drva eepal. da vidi, kako veselje j«- doletelo njegove otroke.
„Otroci, otroci. — Mihec. Ferko. Jelčica — klicali so starisi, ali zaman ! Otroci so skakali in razsajali po dvorišči in Mihec prav resnobno zapoje rmajnikovo pesen," katero se je naučil v šoli :
„Kamor koli zrè okó, Vse je oživljeno, Vse je lepo iu mlado. Kakor prerojeno ; Zlati majuik vse budi, 1'ajskih nam prinaša dni."
Zdaj so stariši znali, kaj to veselje pomeni. Oče se je spomnil, da je včeraj Mihec v sadovnjaku otrokom nekaj pripovedoval in razlagal. Pripravljaj jih je na to prijetno zabavo, daial jim dotične naloge, katere so v veselje očeta iu matere takó izvrstno izpeljali.
„ Živio, Mihec! Živili otroci!" zavpijeta oče in mati. gledajoč jih kako veselo skačejo in poj«) okolo hiše. Naposled jih pokličeta v sobo, kjer jih je uže čakal dober zajutrek.
„In ker je danes prvi majuik/ rečejo oče materi, zatorej se hočeva tudi midva veseliti z otroci. Zakólji in izpeci kopuna ter vzemi iz dimnika še ónih par klobasic. pa bomo šli po póludue s kumom Orešnikora na pristavo."
In takó se je tudi zgodilo. Na pristavi je. bilo po póludne pravo in živo veselje, kije trajalo do poznega večera. Kum Orešnik, da-si uže prileten, plesal je iz pristave domóv gredoč oil veselja.
Med potjo je sosed Jasenovce pripovedoval otrokom marsikaj lepega. Rekel jim je. da se prvi dan meseca majnika zaradi tega slavi, ker se ž njim začenja najugodnejši mesec vsega leta. V tem meseci se vsa narava lepó razvija. Vse zeleni : gozdi, logi in gaji se oživljajo s ptičicami pevkami, vse j«' veselo, vse je živo. vse je kakor prerojeno. Mesec majnik je prava podoba žive in vesele mladosti. Ta mesec, ki je najlepši v vsem letu. posvetila je katoliška cerkev v posebno slavo problažene Device Marije. Pa tudi šolskej mladini se navadno daje jeden dan tega veselega meseca, da se raduje in navžije vzpoinladanskega veselja.
Radujte se otroci vesele vzpomladi, radujte se življenja, ali pazite na to, da je vaše veselje vselej nedolžno in lepo. kakor je lepa vesela vzpomlàd !
L}. T.
fOponašavi Blažek.
skedqji so véjali na vejnik lanéno seme. Poleg hlapcev sta bila tam tudi Blažek in babica.
Po poti mimo pridejo gosp. župnik z novomašnikom. Babico zvedavost f spravi na skednjeve stopnice. Poluka za gospodoma, nato se umakne naglo iz strahu in tudi, ker se to zijanje ni spodobilo.
Ko otideta gospoda, jame Blažek oponašati smešno vedenje habičioo. Živali in ljudi je oponašal in s posebnim veseljem tedaj, èe so se mu smijali. Pa tudi babici ni prizanašal.
Gre torej strahoma po stopnicah doli takisto kakor babica. Ozrè se zvedavo po poti, koder sta šla gospoda, malo pogodrnja po babičnej navadi, potem gre z hrbtom nazaj v pod, kakor poprej babica.
A ni bil Še dobro v skednji in uže ga je imela kazen v pesteh. Z hrbtom nazaj hodeč, prekopicnil je vrečo, ki je nezvezana stala na podu. polna semena. Daleč na okolo se je izsulo seme. Moral ga je zmesti in pobrati Blažek sam. In tisti starikavi hlapec z ónim sivim rogom na čelu dejal je, da naj bode vesel, da očeta ni, češ, šiba bi pela.
Dobrovoljna babica pa so se nasmehnili in rekli: „Lej. Bog te je kaznil. Res je, da imamo stari ljudje nekaj smešnega in otročjega na sebi, to sama dobro vem; vender ni lepó. da bi se naše slabosti nosile na beli dan ter se podsmehivale. Le one povesti o starčku Elizeji se spominajl*
In potem so povedali vso povest, kakor uam jo pripoveduje sv. pismo. Blažetu V svarilo.	Jos. Graddtan,
r tic drobnih petje brezi konca traja, Zelèn je 16g, zelena zopet gòra.
Ko zarndi na nebu zlata zòra, Yié hladna ròsa travnike napaja, In rožic duh sladak prijetno vstaja K Bogii v daljavo Širnega prostora.
Ti. ki probudil si natòro spečo, Ti, ki prebivaš v domovini Ičpi ! O spolni željo mojo pregoréòo :
Modróst in čednost v sree moje vcepi, I»a hodil pot do Tebe bodem pravo, Le tebi v čast. in dolžno vččjo slavo.
Y z p o m 1 a d.
(Sonet.)
budila se iz spanja je natòra, Poljublja solnčni žar cvetice maja,
Jatip Prosen.

Cigani.
igodorimt ciganov je takó temna, kakor barva njihove kože. Cigane 3 vidimo v prijetnem počitku ali pri veselem plesu okolo veìicega ognja v kakem samotnem temnem gozdu : večkrat jib vidimo tobak pnšiti. pečenega janjca jesti iu se veselo zabavati. Kakor hitro se zdani, aie zopet so na potovanji s svojimi ženami, otroci, konji, osli in psi ter gredó v divjih tolpah (množicah) čez gore in planjave ob največjej vročini hodeč do pozne hladne noči. ljudje jih milujejo. občudujejo, pa se jili tudi zelò bojé in to po pravici.
Imo iu prvotna domovina ciganov nam se denes ni povse znana. Domovina ciganov, tega pravega nomadskega ljudstva, morala bi biti glede njihovega
jezika hi običajev tam nekje v Aziji, ali mnogo jih je se danes, ki pravijo, da jo lo čudno ljudstvo domi v Afriki in v Egiptu. Podolgasto okroglo lice, rumenkasta polt, velike črne oči, majhena usta, lopóbeli zobjé. temni lasje, vitka rast ciganov, vse to so lastnosti Tatarov. Tudi neka posebna nagnenost do telesnega lepotičenju, pisana in rezka obleka, ljubezen do psov. konjev in orožja nahaja se pri Tatarih. A cigani so tudi jako plahi in boječi, umazani in nadležni ljudje: nikjer niso stalni ter povsod, koder hodijo, prosjačijo in nadlegujejo ljudi, in to so zopet lastnosti Indijanov. Zatorej .je težko določiti njihov pravi rod : tudi cigani sami ga ne vedo. Kakor da bi bili iz zemlje pririli. bilo jih je naenkrat na tisoče po vseh krajih Evrope, ne razločevajo w uiti po obleki niti po šegah niti po nravi. Povsod se vlačijo raztrgani in umazani po vaséh, trgih iu mestih.
Vem. da l»i tudi radi znali, kaj so cigani in kaj delajo?
Cigani so kočujoči ali pastirski narod in delajo vse. kar jim isti trenutek ukazuje. Oigan je kovač, ključaničar, drvar, piskrovezee. görlec. plesalec, ghtmač. konjski in pasji iznrjevalec, v novejšej <IAhf, posebno po oddaljenih krajih, tudi krčmar, konjski trgovec in konjederec. Povsod in zrni raj pa je bil eigan in bode — tat. Njegov prigovor pravi: -Krasti ni sramota, a za-sačen biti, kadar kradeS, to je sramotno. In drugi prigovor: r Krasti je lagijfi nego delati." Pripoveduje se. da je sedel nag cigan v najhujšej zimi pod ribjo mrežo, da bi ga varovala mraza. Skozi mreži no oko je pomolil prst. a takój ga je zopet nazaj potegnil, rekoč : rIIu. kako je mraz zunaj !J — Od necega druzega cigana se pripoveduje; da ni imel hleva, kamor bi bil konja spravil. Zima je bila ostra in mraz hud. da je drevje pokalo. Kaj stori cigan ? Vzame slame in ovije ž njo konja vsega od glave do nog ter ga priveze k svojemu šatoru — a zjutraj najde konja mrtvega. _ Konju je bilo prevroče, zato je poginil." reče cigan, sede na konja in ga začne dreti.
Da cigani neinajo nikjer pravega obstanka ter se vedno okolo klatijo, o tem pripovedujejo ogerski cigani naslednjo pripovedko : „Ko je Kristus visel ua križi. šla je tolpa ciganov memo njega, t 'igani ne samó. da niso imeli nobenega usmiljenja do božjega sina. nego nekoliko jih je še celò splezalo na križ ter mu pobralo še óno malo obleke, kolikor je je imel božji sin. 0 te,ni nečloveškem dejanji se je Kristus razsrdil in proklel cigane. Vsled tega prokletstva se morajo vedno klatiti po svetu ter ne najdejo nikjer stalnega miru/
N.
^	Otroci, vstajajte zgodaj.
troei radi spé in pa dolgo; tega jim ne sinemo zameriti, kadar bodo starejši. ne bodo spali toliko. ( Urokom je tudi treba daljšega spanja. v&m ker se njih moči razvijajo, a zopet ni dobro, ako spijo predolgo. Deset do petnajst let starim otrokom zadostuje, ako spé sedem in pol do osem in pol ure. Ako bi zdravi otroci dlje spali, kakor smo tukaj rekli, gotovo bi jim to škodovalo. Nu. pa tudi tukaj so izjeme, n. pr. bolehni otroci, upehan), trudni in taki, kateri so dolgo hodili, spijo, kav je po vsem naravno, dljé nego li zdravi in izpociti.
Noč je čas počitka : zatorej kakor hitro se zmrači, takój se spravljajo živali k počitku, a tudi mnogo rastlin se odpočije, stisnivši svoj cvet in listke. Dnevni ropot iu vrisk preneha in po vsem svetu zavlada mir in tihota, da človek tem slati kej e spi in se laže zazibljc v sladke sanje, v to najboljše, zdravilo vseh trudnih, bolelinih in tacili ljudi, katere mori in muči težka skrb. žalost in bridkost,
Takó je Človeku uža po naravi odmerjeno in temu se mora upokoravati. Otrokom je potrebno, da gredó užo pred deveto uro v mehko posteljico spat; jedna sama ura spanja pred pulunočjo je zdatnejša, nego dve uri po pollinoci.
Zjutraj je vsaka ura zlata vredna, zatorej vselej rano vstajajte. A tega si ne smete tolmačiti takó, kakor da bi tistemu, kateri zgodaj vstaja, padali zlatniki (cekini) v žep. To je treba takó umeti, da tisti, kateri zgodaj vstaja, si mnogo zasluži in prihrani. Zjutraj vsak človek laže in hitreje dela, ker »o I
njegove telesne moči izpočite ter je zjutraj svežega duhä in mu gre vse nekako boljše in hitrejše izpod rok. Po dnevi mora človek na različne stvari misliti, ter ni tako zbran kakor v jutro. — „Kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja."* pravi prigovor; to si morate tako razložiti, da tisti, kateri rano vstane, ima več časa za delo. nego óni. kateri dolgo spi. Naj vam tukaj navedem nekoliko vzgledov, kateri vam kažejo, da tudi posvečene in plemenito glave, cesarji, kralji, vladarji in učenjaki zgodaj vstajajo.
('itali ste gotovo v kjižiei „Cesar Franc Jožef !.. katero ste 1879. leta dobili v roke. da je Nj. Veličanstvo naš presvitii cesar jeden prvih, kateri v prestolnem mestu na Dunaji zgodaj vstaja. Po leti ob štirih, a po zimi ob petih zjutraj. Kadar so pa po leti vojaške vaje. vstanejo naš cesar užč ob dveh po polnnoči ter delajo ves dan. Dokler imajo delati. ne dado si nobenega počitka.
Friderik Veliki, kralj pruski, vstajal je tudi vsak dan ob štirih zjutraj. Ako je zaspal, moral mu je služabnik na obraz položiti mokro ruto. in takój je vstal.
Buffon, sloveči prirodoslovce iu pisatelj 18. stoletja, vstajal je tudi jako zgodaj. Morali so ga vsako jutro zgodaj zbuditi, naj bi bilo tudi s silo.
Vinkelman. sloveči starinoslovec. spal je sedeč v stolu naslonjaču. Kadar je delal, privezal si je na nogo zvonec, in če je zaspal, vzbudil ga je zvonec, če je le količkaj premaknil nogo.
Voltaire (čitaj Voltér). sloveči francoski učenjak, pil je obilo črne kave samó zaradi tega. da si je pregnal spanje ter bi ne spal dlje nego po navadi, naj si je bil še takó truden.
Vsi. kateri zgodaj vstajajo, doživeli so visoko starost. Kdor zgodaj vstaja, podaljša si življenje. Kdor si pa dan pretvarja v noi- ali naopačno. morn »že zgodaj v hladno zemljo. Nihče naj se ne zanaša na svoje zdravje, misleč si. da je zdrav. krepak iu močan. ker lehko se človek prevari in moral bi obžalovati svojo nepremišljenost, kar bi pa bilo uže prepozno. Posebno zdravo je za slabotne ljudi. ako se zjutraj zgodaj izprehajajo v zdravem in čistem jutranjem zraku.	m. k.
É	Zakaj ni matere slnšal.
uašej vasi so rezali slamo sè slatiioreznieo. Osemletni sin gospodarja K.
je imel mnogo opraviti okolo stroja. Mati gaje svarila, rekoč: rIzidorček! «ms proč od slamoreznice. lehko se ti kaka nesreča [»ripeti. Ali Izidorček iyl ui sluša! matere. — Ko je slarnoreznicn mirno stala, vtaknil je neposlušni deček slamnato bilko v luknjo ter jo je hotel na drugej strani zopet izvleči. Ali glej. ko je levico v stroj porinil, prišla mu je med dva kolesca. Kazalec, leve roke bil mu je pretrgan, samó za kožo je še obvisel. a na sredincu se je kost lehko videla.
Zdravnik je kmalu prišel. Ni rnu sicer kazalca odrezal, a nekaj malih kosti mu je le moral izdreti. in prst mu ostane vsled tega za vse njegovo življenje nepregibičen.
Bolečin je Izidor mnogo prestal. Ako bi bil mater slušal. nikoli bi se mu ne bilo kaj tacega pripetilo. Otroci slušajte svoje staršie ! Drayoslnr !'
Prirodopisno ■ natoroznansko polje.
Gozdno drevje.
lOglPilo je meseca majuika. Lep. krasen dan. kakeršnogu so si otroci uže R§gj davno želeli. Po póludno vzamejo gospod učitelj boljše učence s seboj ^^ v bližnji gozdič. v katerem je rasti o različno gozdno drevje : radi bi jim ga bili pokazali, kakor jim so bili to ir>.é davno obljubiti.
Ali jedva so zunaj pred šolskimi vrati. uže vprašajo gosp. učitelj svoje učence: „Kateri izmed vas. otroci, poznii óno drevo, ki dela takó lepo senco našej učilnici?* — „To je lipa!" odgovore učenci jednoglasno. — Učitelj: „Res veličastno, a tudi jako koristno drevo je lipa. Njeno dehteče cvetje nam daje zdravilni čaj: iz njenega mehkega lesa izrezujejo rezbarji podobe, kakeršne vidite v cerkvi na oltarjih: njeno ličje rabijo sadjerejci iu vino-gradniki pri vezanji, a oglje od lipovega lesa služi risarjem mesto svinčnika.
—	Predno idemo dalje, zapojte mi pesen o lipi l" — Za dobre četrt ure pripelje jih pot po zelenih travnikih do prijaznega gaja. po katerem so se živahne voge glasile. „Kdo pozna to drevje?J vprašajo gosp. učitelj. „To je lira-stovje!" oglasi se mladina. — lTčitelj: Hrast (dob) je košato, jako čvrsto in koristno drevo. „Hrast daje svinjam mast," pravi že stara prislovi ca. Kakó umejete to? — Želod je hrastov p I Ad. Kaj še raste na hrastu? Oimu so ježiće? — šiške? — Kako nastanejo prve? — druge? Cinra je hrastova skorja? - Kaj so izdeluje iz hrastovega lesa? — hrastovega plemena sta tudi c ór ali gruden in pa pluteo. PI u tèe v a skorja daje prožno pluto za zamaške (zatiče)." — Za gajem jo učitelj iu šolska mladimi zavijó po kolovoznem potu naravnost proti gozdiču. kateri pokriva prijazen hribček, na katerem stoji pódfarna cerkvica (portdružniea") in nekaj hiš. Otroci, vsi zamaknoni, že od daleč vlečejo na uho ljubko petje drobnih ptičje, ki so si zeleni holmec izbrale v svoje prebivališče. Kriku, kliku ! — Grii, gru, gru !
—	Cicifuj. cicifuj, čindarara ! — Oicicicipé. eicicielpe! — Cink. cink, činda-rara, čin na griču! — in drugih tacili glasov je odmevalo iz gozda. „Kaj mislite otroci, katerih dreves je v tem gozdiču največ?" vprašajo učitelj svoje učence? „Bukovih!" reče večina otrok. „Odpoeijino se malo. da potem lehko jedno pesenco zapojemo." rekó učitelj in kmalu se je razlegala Slom-šekova mična pesen : „Preljubo veselje, o j kje si doma," iz mladih navdušenih grl. — A jedva so storili gosp. učitelj jeden korak naprej, zagnali so se že vsi otroci v zeleni gozdič. da bi si poiskali jedno najbolj košatih bukev, kakor se jitn je ukazalo. Kadar učitelj ta veseli otročji roj ugledajo, nasmehnejo se nehotó. ker vse seje tiščalo okolo mogočne bukve, katero je že mah obraščal. „Prav lepo drevó ste poiskali !" pričuo gosp. učitelj razlagati . — Jz te bukve bi se dobilo najmanj It» kub. metrov drv. dala bi pa tudi lepega oglja, katerega žgo (kuhajo) ogljarji. Ciiuu so močne bukove deske? — Kaj se še nareja iz bukovega lesa? — Bukvin plòd je bukvica, iz katere tu pa tam mastni sòk iztiskujejo ; temu sóku pravimo
bukvić no olje. ki nam služi v razsvitljavo. Bukvica je tudi izvrstna p K* a svinjam, katere v jeseni „v žir" pofcenó, kjer se hitro opitajo (odebelé). Mnogo taeega plòda izluščijo tudi polhi: zato so v jeseni tako debeli in mastni. Zimo prespijo ti glodalci v votlih bukvah ali tako zvanih polsi nah. — Bukvi podoben je gaber s svojo „plesnjivo kožo." Kje vidite gabrovo živo mejo?" —
IL
fìlejte. ondu se pa nekaj belega sveti: kaj h je to?a — vprašajo gosp. učitelj. — „To je breza iM odgovori hitro Hrastnikov Mihec. „Dobro jo poznaš/ pohvalijo ga gosp. učitelj, — „ali pa tudi veš, zakaj je breza bela?"1 — „Breza ni samó krasno, nego tudi koristno drevó. Njeni žilavi les rabijo kolarji, tanjše veje nam so za obroče, a vejice za metle in — pbrezov o olje" priporoča sv. pismo za malopridne otroke. Dà, dà! brezovka je že marsikaterega ozdravila ter ga nesreče in sramote obvarovala. rSiba novo mašo poje," pravi prigovor."
„Tukaj pa je drevó z velikim, zohčastim. ostrim listjem, najbolj grozdnim listom podobnim ; kilo ga pozna '? Ali uikdo ? — Pri katerej hiši pa imate belo, jävorovo mizo?" — „Pri nas!" odgovori naglo Zabukovškova Julka. .Vidite otroci," reko učitelj, „tako drevo je treba po zimi posekati, okléstiti in deblo na žago zapeljati, ako hočemo dobili javorovi h d e stik. Kakó bodete tedaj imenovali to drevo?" — „Javoru podoben je mak len ali klen. Kdo mi zna pokazati belo topolo? — Z njo je v rodu (trepetlika (topolovka) in pa laška topol, katero sadé ob gradovih i u mestih- — Kakó pa je hné ónemu visocemn drevesu z drobno razpokanim, črnikastim luhoiu Ui z velikim» košatim vrhoiu, ki .(o nekaj posebnoga zato, ker so listi na tenkih vejicah dvostransko obrneni ?" — „Naš oče pravijo tacemu 'drevesu brest," oglasi se Lipovškov Tone. „Prav si povedal, ti mladi kovač, reko gosp. učitelj. „Listi so jajčasti in dvakrat napiljeni. Brestovi na je bela in trdna, zató je mizarjem jako všeč. — Taka je pa tudi jesénovina. Kdo pozna j<5sen?" — „V našem gozdu jih imamo mnogo/ reče tiabrščkov Tinče. „Tudi v tem prijaznem gozdiču jih je nekaj/ reko učitelj, „le potrudite malo okolo sebe! — Jésen ima ravno in gladko deblo, a Usti so skoraj taki, kakor trnjeva akacija ondu na farovškem dvorišči/ —• „Tukaj je ! tukaj je ! in pa gnezdo na njem/ vpijeta s prstom kazaje Breznikov Flori j;i nek in Topolovšfiekov Ciril na drevo, ki je imelo gnezdo v vrhu. Vse gleda v lopo drevo. — „Tega drevesa tukaj pa ne poznam/ reče radovedna Bre-zovnikova Trška. „To je jereb i k a" rekó učitelj, „v jeseni visé na njc\j rudeči grozdiči, kateri so pticam v hrano. Jereb i ki podoben je s k ur 8, ki ima, kakor ste že slišali, hruški podobno, užitno sadje/ — Tako ogledujoč in nagovarjajoč pomikali so se otroci s svojim učiteljem vedno naprej po zelenem gozdiču ter so dospeli do cerkvice sv. Ožbalda, da niti vedeli niso kdaj. Pri eorkveuiku okrepili so se s kruhom in mešanico (trbovsom), kar so jim bili šolski dobrotniki na tihem pripravili, potem so si ogledali obe poleg cerkve stoječi drevesi, pri katerih so gosp. učitelj omenili, da os tane ti tudi po zimi zeleni — in predno so se vrnili domóv, zapeli so še pesen „P op o t va nje. bratje, je naše življenje/
-Jini.
Od zelenega gozdiča s« posJovivSi. vprašajo gnsp. učitelj: „Katero drevó je smreii podobno?" — „Hojka. ali jelka. — bór. —mecésen." — uglašajo se troei postone«. Oospod učitelj jih ustavijo, rekoč: „Hoj k a ali jelka je drevo, katero varaste više nego li smreka: ima pepelasto lubje in ptóske igle. Krenite zdaj na desno za menoj, kmalu «no med zelenimi hoj kami'" In rés : na sovernoj strani zelenega luMmea se razprostira tetani gozd samih jelk: le tu pa tom je katera smreka vmes. „("'inni je jelovino?
—	Ali je to drevo tukaj z raderò razpolovno in smolnato skorjo tudi jelka ?" vprašajo goap. učitelj s palico kaziye. „Né, to je bór! — moja mati si svetijo v kuhinji s tacimi freskami," reče Rmrekarjev .lakec. „Čimu pa je smola, ki se iz hora ali borovca cedi?" vprašajo zopet gosp. učitelj. — V tem so otroei že primahali v Tibi dol. po katerem teče urni potoček „ftre-brnica" imenovan, in oh katerem pelje gladka stezica nazaj proti učilnici. — i ifrtlQÖ opozarjajo gosp. učitelj učence na visoko in ravno drevo ob strani 1'laninškovega mlina. Ker otroci molče, rekó gosp. učitelj : „thio drevo je me-cosen, ki se pa v nižavab redko kje nahaja. Mecesnovi gozdi so le na vi-soc.ih goräh. Mecesuovina je imeniten les, ki se ralii za pohištva, vzlasti za povodne stavbe, podzemeljske cevi, vodovode i. t. d. Smreka, hojka. bor in meceseu imajo seme v storžih ali češarkih za luskinami: imenujemo jih zato tudi storinjake."
„Otroci, kateri mi zna povedati drevesa, ki rastó tukaj za Srehrnifo?"
—	„Verba, jelša, bela jelša, čemž (črens)," rekli so otroei. drug za drugim. „Kdo pri nas zna jerbase in koše plesti ? — Od kod pa dobi pleteničar rumene in gladke Sibife (pvotjel? — Od kod traku podobne vitre?
—	Kdo izmed vas je že poskušal tako delo ?" — Taka in jednaka vprašanja 80 dajali gosp. učitelj šolskej mladini. dokler niso prišli do razpotja pri Sve-drčevem križi, kjer so še zapeli „kak 1 ep o se solnce ozira" in se potem razšli vsak na svoj dom.
Drugi dan so gosp. učitelj v učilnici iz neke podolgaste škatle izsuli na mizo veliko zbirko mladik različnih gozdnih dreves ter so dajali vsako posebej otrokom v roke vprašajoč od katerega drevesa je ta vejica, a jeden boljših učencev je v tem zapiaaval dotična drevesa na šolsko talilo, katera so si otroci pozneje v svoje zvezke prepisali.
Vesel ji' bil lft. dan meseca avgusta sa učence izletnike. Po naročilu gosp. učitelja prinesel je vsak po jedno vejico od onih gozdnih dreves, katera so se učili poznavati i'inega lepega majnikovega dne. ko so šli z gospodom učiteljem v Lesarjev gozdič, ki stoji ua griču sv. Ožbalda. (iospod učitelj so prinesene vejice, pričenši z lipovo, razpolovili na prednjoj klopi. — Ob p. uri sfa jo šotsfca mMina — dečki z fipovo vejico za klobukom, a deklice s šopkom na nedrijah — v cerkev k sv. maši molit za blagor in srečo našega dobrega, presvitlega cesarja, katerega rojstni dan se goduje vsacega leta ob tem dnevu.
Fr. Jnmtek.
Eazne stTra-xi.
Drobtina.
David Li v in g stone, o katerega inienn imate na zadnej starani de-našnjega lista zabavno nalogo, bil je angležki misijonar in jako sloveč popo-tovalec. Porodil se je bil 1817. leta v Blandyre Works pri Glasgowu. L. 1840. je stopil v službo misijonske družbe v Londonu in je šel v notranjo Kaplandijo. Leta 1840. je prepotoval puščavo Kali-bari in 1853. do 1856. leta je. prepotoval vso južno Afriko od Loande do Qiiilimane. V domovino se vrnivši, bavil so je s popisovanjem svojega popotovanja ter je izdal dve knjigi, ki ste bili 1857. I. natisnem v Londonu. Njegovo ime je znano kot jako slovečega popotovalca najnovejše dobe.
Pametnice.
*	Iloti i miren in krotđk kakor ovca. Mirnega in pohlevnega človeka imajo vsi Ijndjé radi.
*	Ne ranči živali, ker to je nečloveško ; kdor kaj taeega stori, kaže, da ima hudobno in neusmiljeno sreé.
*	Prenašaj voljno vse nadlogo toga svetil, kajti popolnem zadovoljnega, mirnega in srečnega človeka ne najdeš na vsem svetu, naj bi tudi jedel s srebrno žlice in pil iz zlatega kozarea.
(Posebni spomini meseca maja.)
X 1. dan maja 1218. leta rodil se je Rudolf Habsburški.
V	2. dan maja 1335. leta pripade Koroško Avstriji.
V	5. dan maja 1821. leta umrje Napoleon I, na otoku sv. Helene.
V	G. dan maja 1192. leta se združi Stirsko z Avstrijo.
V	9. dan maja 1805. lete umrje v Weimaiju sloveči nemški pesnik Friderik Schiller.
T 10. dan maja 1881. leta se poroči cesarjeviČ Rudolf z belgijsko princezo Štefanijo.
V	12. dan maja 1803. 1. rodil se je jeden največjih kemikov sedanjega veka: Just Liebig v Darmstadtu.
V	13. dan maja 1717. leta se je porodila premodra cesarica in velika do-brotnica vzlasti priprostemn ljudstvu : Marija Terezija.
V	17. dan maja 1749. leta se je porodil sloveči zdravnik Ed vin Jenner, iznajdenik cepljenja kòz.
V	20. dan maja 1859. lota umrje bar. Josip Jelačie, ban hrvatski.
V	23. dan maja 1618. leta upor v Pragi proti svétnikoma Martinica in Slavati , kar je bilo povod tridesetletne) vojni.
V	24. dan maja 1543. leta umrje zvezdoznanee Nikolaj Kopernik. •— Kavno tega dne 1848. leta umrje Stanko Vraz, jugoslovanski pesnik.
V	27. dan maja 1703. leta položi ear Peter Véli ki temelj Petrograd n, ki broji dandanes uže nad 1 milijon prebivalcev.
V	28. dan maja 1641. leta fee rodi Vajkard Valvazor, slavni kranjski zgodovinar.
V	31. dan maja 1859. 1. prevzel je cesar Fran Josip T, p o-velništvo proti Francozom in Sardincem na Laškem. a. o.
Kratkočasnica.
* (Velik razloček.) V gostil-nici sta se pogovarjala dva gosta to in ('•no. Prvi pravi : „čudno je, Ha jaz mesó brez lirena ne morem jesti." — A drugi mu reče : „Pri meni je ravno narobe, ker jaz hrena brez mesa jesti ne morem."
Zabavna naloga.
Ii i v i n X h I o n p L 1 v i n g h i • n li i T i n K h t o Ii 1 v 1 u k h t I, i » i il j; h I. I » i n k L I v I n Ii I v i Ii i v Ii I L
Čitajte zgoraj stojeće iraé slovečega an-gležkega misijonarja in popotnika ter povejte, kolikokrat se to irne bere v gorenjem tri-vogelniku, ako začnete vselej pri jednem L in berete do črke e, ki stoji v desnem kota trivogelnikovem. Začnite najpred po ravno-lexnem (vodoravnem) redu od leve na desno in potem berite od spodaj navzgor vedno proti desnej strani ido«. Radovodui smo, kdo to ugane?
(ReSitev in imena rniilrer v prihodnjem lista.)
Skakalnica.
(Sestavil Lav. Cvotnič.)
Slovstvene novice.
•	N arodne Biblioteke snopiMlI., j ki obsega nadaljevanje „Kranjske Čebelica*
prišel je te dni na svitlo in se dobiva po 1 15 kr. zvezek.
•	Školski vrt u selu. Üdesio Da" vorin Trstenjak, ravnatelj više djevo* iačke učione u Karlovcu. Sa 119 slika. Za* lofU hrvatski pedagogijsko- književni sbor u Zagrebu. — To je uaslov novej knjigi i hrvatskem jeziku, ki obdeluje šolski vrt n» kmetih. Knjiga ima 119 jako ličnih podob iz vseh strok vrtnarstva. Ta knjiga je tak >5 Ziinimiva, da je ne moremo zadosti pripor»* čiti vsem našim ljudskim učiteljem, posebno onim. ki se pečaio z vrtnarstvom in poljem delstvom. «'ena knjigi je 1 gld. 40 kr. S poštnino 10 kr. več.
•	Učitelj u Ja buko ve u. Ph'poviedfci za mladež. Napisao Josip Klobučar. Sa 32 slike U Zagrebu. Založil brv. ped* knjiž. sbor. 1883. — Tudi to knjižico, ki razpravlja sadjerejo v lepej pripovesti, priporočamo vsem önim. ki so hrvaščine zmožnih Cena jej je 45 kr, — Tukaj naj še omenimo, da ste obe knjižici pisane v lahkoumevneia hrvatskem jeziku, ter ju bode vsak izobražen Slovenec lenko razum il.
liiMiiiica.
		ni-	krog	soln-	J«	sve- 1	Pl	■-i	
) </	«ki	to		tfi-	V	čl- 1	Ivo-	j®	■q
ca	i	-	f i_	t se-	i.	ko	lepu	nstó	i
be-	S	V/	'ala-	si	u	>		be«	
neb«		Y	V			le-		ih>-	«m
^		ko	£		...	po	r	br-	nebó _
J	nebó	V	be-	£	ti	veény	P«		Sko
ve» '	ka- V—	rf	si	>		J	i..	neb<>	C
ce		la	vstva-	lt.-		ni'		je	*
	ril	si-		la-	le			ca	
J. E. v K.: Vaia povest „Vojska" ne ugaja nsftinu lì.-un : idoli bi kaj bolj doniaiega. — D. I'. v 81. : Va!l rebusi, sestavljeni iz irk. «e ne dado sea tari ti. kakor jib ate narisali ; treba M. p. «Uli «tusl i«®.. ». «a W. w stalo mnogo denarja, katerega pa nI' mamo. l'oäljite nam rajSe kaj druzega-— Fr. v Ät. J.: Va*« črkovna na-. toga Jo premalo zanimiva ; sntorej «m«> jo zavrgli. — M. S v Uornjemgradu ' Vaiej želji. gledi'- skakalnice, no moremo nitrcii ; aa podobo odgonetki treba bi nam lesorezca, a tog > nimam)* v Ljubljani. - V. Č. v K. : Vala roSi" tcv skakalnice, priobčene v 3. „Vrlče-rem" Številu, nam Je došla, ko je bi1 list nie nnUsnen; tedaj prepozno! ZskrSki v K.: Anonimnih spisov nfl Hprejemijetno v „Vrtec." Uredniitvoi bodi *l katerega koli lista, mora svojo sodelovalce po pravem imena poznali' tako tudi mi. — DevojAn v Lj. : Prid« na vrsto, kar jo dobrega srna. Kakor hitro nam bode mogoče, pismeno.
(ReSiter in imena reSUcov v prihodnjem 1
BC Ker ne je urednUtmo „ Vrtimo* preselilo na mestni try hiimo itev. JP.'I (k liluvej krogli), proximo, da M nam odslej tu tòta poSiljajo vita naročila in roh»pi»i.
Ured. »»Vrtéevo.*'
„\rter." izhaja 1. dui vsacega meseca, in atoji za vse leto I gl. 60 kr. ; sa pol leta 1 gl. 30 kr< Sapi s: Uredništvo „Vrtievo," mestni trg, Itev. iS v Ljubljani (Lalbuh).
Izdatelj, založnik in urednik Ivan Tonéió. — Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani.