Leto LXIX Štev. 196 a V Ljubljani, v petek, 22. avgusta I94I-XIX Pon*um pmom t gotovini. prezz0 — Cena L 0.70 Naročnina ntiein« 12 Lir, ee inozemstvo 30 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate, Podrožnicai Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tnjega izvora: Unione Pubblicita italiana S. A- Milano. VENEC Izhaja viak dan zjntref razen ponedeljka la dneva po praznika. s Uredništvo la a preval Kopitarjeva 6, L|nbl|ana. g I Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva 6) Lubiana. i | Telefon 4001—4005. I Abboaameotit Mete 12 Lirei Eatere, me-ee 30 Lire, Ediaione domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. P4 Lubiana 10.650 per gli abbo-oamenti: 10.349 pe« le interzionL Filiale! Novo za e< t o, Concessionaria esclnsiva per la pnhbllcitS di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A- Milano. Vojno poročilo št. 443: Preprečena ofenziva Angležev iz Tobruka Včeraj so britanska letala izvedla napade na A v g u s t o. Med prebivalci je bilo nekaj ranjenih, materialna škoda pa je bila v celoti majhna. Protiletalsko topništvo jo takoj začelo streljati in je zbilo eno napadajorih letal. Severna Alrika: Na fronti pri Tobruku je takojšnja in uspešna akcija naših oddelkov zaustavila ofenzivo nasprotnika. Točni topniški streli so zadeli pristaniške objekte in povzročili požare v sovražnikovih napravah tega kraja. Mesto Bengnzi je bilo na novo bombardirano po angleških letalih. Ni bilo nobene žrtve, le nekaj zgradb je bilo poškodovanih. V z h o d n a Afrika: Na raznih frontah gondarskega ozemlja jc bila intenzivna delavnost naše pehoto v ofenzivi in protiofenzlvi. ki je izvedla poizvedovanja za silo in ohrezuspešila razno poskuse, katere so podpirale zračne akcije. Sovražnik je bil odbit z znatnimi izgubami. V v z h o dn cm Sredozemlju sta dve naši zračni torpedovki, katerim sta poveljevala častnika pilota poročnik Cesare Graziani in podporočnik Aldo Forzinetti, opazovalec pa je bil poročnik bojne ladje Pietro Riva. zadeli in potopili petrolejsko ladjo s tovorom 10.000 ton. Napadi na Malto Rim, 21. avgusta. AS. Danes zjutraj so italijanski lovci izvršili napad na letališče Halfar na Malti. Italijanska letala so napadla številna sovražna letala, ki so bila na tleh. Dva velika dvo-motornika sta bila zadeta po zažigalnih kroglah in uničena. Ostali aparati so bili hudo poškodovani. Dva angleška lovca, ki sta bila v zraku nad otokom, se nista hotela spustiti v borbo. Angleži morajo priznati izgubo podmornice »Cachalot« Ri'in, 21. avgusta. AS. šele po 16 dneh se je britanska admiraliteta odločila priznati izgubo velike podmornice »Cachalot«. pa še to zelo oprezno. Komunike pravi namreč, da se podmornica še ni vrnila in da jo je smatrati za izgubljeno. V resnici pa je bila ta podmornica potopljena 4. avgusta po italijanski torpedovki »Papa«, kakor je to poročalo vojno poročilo 426. Elan italijanskega ekspedicijskega zbora na Vzhodu Ukrajinsko bojišče. 21. avgusta. AS. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: »Naše čete korakajo soncu nasproti. Ponoči se ustavljajo v taboriščih, da 6i pripravijo toplo jed in da počivajo. Zjutraj krenejo spet na pot. To ni pohod, je dirka med enim in drugim spopadom, med eno in drugo prasko, med enim in drugim bojem. Sovražnika hočejo držati na uzdi. Nočejo izgubiti stika z njim. Hočejo, da bi njegove vrste redčil ogenj letalskih napadov, topništva, strojnic, pušk in oklepnih vozil. Ko so bile strte črte odpora, po uničevalnih bitkah sovjetskih sil, ki so ostale po žepih na širnih, ogromnih predelih ozemlja, hočejo in morajo zasledovati nasprotnika, ga morajo napadati posebno tam, kjer kaže namen, da bo uredil predel odpora ali novo razlastitveno črto. Naše čete, poklicane na nove važne naloge, napredujejo proti vzhodu, korakajo proti soncu. Do včeraj je prizorišče za operacije sil italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji bil predel zahodne Ukrajine. Potem so pa oddelke, ki se vozijo na avtomobilih, vrgli v novo akcijo vzdolž Buga in sicer ob sodelovanju z nemškimi silami. Italijanske čete so nastopale skoraj do ustja Buga, da bi prijele nasprotnika izza hrbta in preprečile, da bi pri poskusu bega in iz obkolitve dobil kak prehod čez reko. Italijanske čete so se hrabro borile ter sijajno rešile nalogo, ki jim je bila zaupana. Bil je dan trdih in krvavih bojev. Sovjetske tolpe so nenadoma stale pred italijanskimi četami in so skušale vdreti v naše vrste, jih streti, da bi si priborile prehod čez reko. Napadene so bile z bokov in spredaj. Sovjetski poskus se ni posrečil in ie bil strt. V prvem boju se je uspeh nasmehljal hrabrim in neutrudljivim vojakom. V trdem boju so pozabili napor dolgih pohodov med približevanjem sovražnika. Topniški ogenj, plohe krogel iz strojnic, nastop sovjetskih oklepnih voz, to je povzročilo, da so pozabili na V6e. Ognjeni krst je naše hrabre vojake spravil v navdušenje. Poraženega sovražnika so potem preganjali in pritiskali z ognjem od vseh strani, potem pa so ga uničile razbijalne akcije nemških sil, ki napredujejo od juga, od zahoda in od severa. Bitka pri Gomelu končana V Južni Ukrajini so Nemci zavzeli Kerson Berlin, 21. avgusta. AS. Izredno poročilo, ki ga ie objavil stan Hitlerja, poroča, da je severno od Gomela končana bitka s porazom sovjetskih sil. Deli dvanajstih pehotnih divizij, ena motorizirana divizija, dve oklopni diviziji in konjeniški, kakor tudi dve brigadi letalonosnih čet so bile poražene in ujete. Skupno je bilo ujetih 78.000 ujetnikov, 144 oboroženih voz, 600 topov in dva oklopna vlaka, Ba so bili zaplenjeni. (Gomel se nahaja vzhodno od njepra in 200 km severno od Kijeva.) Rim, 21. avgusta. AS. Nemška zmaga, dosežena na ozemlju Gomela, je predmet komentarjev italijanskega tiska, ki podčrtuje, da je Gomel središče za trgovske in prometne zveze, ki je najvažnejše vsega okoliša, ki se razširja od Pripjet-skega močvirja do bregov Dnjepra. To mesto se nahaja na pol fiota med Smolenskom in Kijevom, daje svoje ime novemu nemškemu uspehu. Berlin, 21. avgusta. AS. Zadnje izdaje jutranjikov objavljajo v velikih črkah na prvem mestu izredno poročilo, ki ga je to noč objavilo vrhovno poveljstvo ter poveličujejo zmago pri Gomelu. Listi pišejo, da je mesto Gomel središče, prometnih zvez ter najvažneje gospodarsko središče ozemlja, ki se razteza od Pripetskih močviri j do b repov Dnjepra. To mesto se nahaja na pol poti med Smolenskom in Kijevom. To ime predstavlja nov nemški uspeh, ko se še ni polegel odmev zmag doseženih v zapadni Ukrajini. Letalski boji na vzhodu Berlin, 21. avgusta. AS. DNB poroča, da je eskadrila nemških lovskih letal 17. avgusta dosegla v južni Ukrajini v sodelovanju z oklopnimi silami velike uspehe. Bilo je mogoče ne samo prisiliti k begu 3 eskadrile sovjetskih bombnikov, temveč tudi zbiti vseh 25 sovražnih bombarderjev v eskorti. Za časa teh bojev sta dva podčastnika vsak zase dosegla po pet zračnih zmag. Nemška lovska eskadrila ni utrpela nobene izgube. Dne 19. avgusta so drnge nemške zračne formacije povzročile številna razdejanja prometnih zvez v Ukrajini, posebno vzhodno od velikih prehodov čez Dnjeper. Uničena so bila tudi oborožena sovjetska vozila in 100 tovornih avtomobilov. Sovjetski letalski napadi na Nemčijo Berlin, 21. avgusta. AS. V zadnji noči so nekateri sovjetski bombniki izvedli napade vzdolž obal Baltskega morja do severne Nemčije, pri čemer so preleteli nemško ozemlje, ne da bi dosegli kakšne uspehe. Nekatere vržene bombe so padle na široko polje ter jiovzročile neznatno škodo. Boji v in nad Kanalom Berlin, 21. avgusta. AS. V noči na 20. avgust so nemški motorni čolni napadli britanske trgovske ladje, ki so plule v kanalu La Manche. S torpedi je bila potopljena ena cisternska ladja s 5000 tonami in druga tovorna ladja s 4000 tonami. Berlin, 21. avgusta. AS. Z zadnjimi izgubami, ki jih je britansko letalstvo pretrpelo v pretekli noči, je RAF zgubila skupno v štirih dneh 72 apa- ratov. Poleg tega so nemška bojna letala kot poroča DNB nadaljevala 19. avgusta svoje napade na otok in na britansko plovbo ter dosegla pri tem nove uspehe. V Afriki so druga nemška letala stalno zbijala plovbo v bližini obal in 60 izvedla nov napad na pomorsko oporišče v Aleksandriji, kakor poroča današnje vojno poročilo. Priprave za napad na francosko Afriko Lizbona, 21. avgusta. AS. Poročila, ki prihajajo sem iz Londona, pravijo, da sta francoska generala VVevgand in Nogues odšla pregledovat obrežne utrdbe v francoskem Maroku. V pristanišču Dakarju potekajo z vso naglico dela za pripravo obrežnih topniških postojank in letališč. VCashington, 21. avgusta. AS. Včeraj je Roosevelt izjavil voditeljem demokratske skupine v kongresu, da morajo Zedinjene države čim hitreje odločiti se za zasedbo Cap Verdskih otokov in mesta Dakar. Ta izjava je povzročila veliko začudenje v wasliingtonskih krogih. Atentati francoskih komunistov V i c h v , 21. avgusta. Pariško policijsko ravnateljstvo je objavilo oklic, v katerem pravi med drugim. da so zadnje čase komunisti skušali izvesti atentate na prometne zveze in na železniške naprave. Ta nasilna dejanja predstavljajo nevarnost za državo. Francosko prebivalstvo naj pomaga pri preganjalnih in kazenskih ukrepih zoper atentatorje. Vsem osebam pa, ki bi pomagale prijeli povzročilce atentatov, je določena nagrada milijon frankov. V Marseilleiu je policija prijela 21 komunistov, med njimi nekaj krajevnih političnih voditeljev ter urednika skrivnega komunističnega glasila. (Piccolo.) Drobne ■ Tokio, 21. avg. AS. Vsi listi objavljajo obvestilo, da je_ vsa trgovska mornarica podvržena kontroli države. S prvim septembrom so uvedene izred ne omejitve za porabo bencina. Stockholm, 21. avgusta. DNB. Poveljnik švedske mornarice je sporočil nova minska polja za olajšanje švedske nevtralitetne straže v švedskih teritorialnih vodah. Ta |w>lja so med 36 stopili j in 19.5 minut severne širine in 50 slo-j»in j in 19 minut severne širine." Ladjo so |m>-svarjene, da ne bi vozile |«> minskih poljih. Navodila za plovlio v prostem kanalu pa bodo dale stra/.no ladje. Pariz, 21. avgusta. DNB. Za včeraj napovedana seja ministrskega sveta je bila zaradi doslej še neznanih vzrokov preložena na kasnejši čns. Newyork, 21. avgusta. Predsednik kanadske vlade Mackenzie king je prišel z letalom v London. Lisbona, 21. avgusta. AS. Lastniki lisbonskih garaž sporočajo, da bo s prihodnjim mesecem razdelitev goriv zmanjšana za 50% v primeri s prejšnjimi meseci. Sunek proti Leningradu Napredovanje nemških čet med Pejpuškim in llmenskim jezerom Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 21. avgusta. Vrhovno poveljstvo nemških vojnih sil poroča: V južni Ukrajini so odredi oboroženih SS-sil zavzeli pristaniško in industrijsko mesto Kerson oh izlivu Dnjepra. llitka v prostoru okoli iu severno 0 o m e I a je nehala, kot je že povedalo posebno poročilo, s hudim porazom sovjetske vojske. Pehotne, motorizirane in oklepne divizije s sodelovanjem letalstva so potolkle, uničile ali ujele dele sedemnajstih strelskih divizij, petih konjeniških divizij, dveh oklepnih divizij in ene motorizirane divizije, kakor tudi dve padalski brigadi, ki sta bili privedeni s pohodi po suhem. Krvave izgube sovražnika so zopet zelo hude. Število ujetnikov je naraslo na približno 84.000. število zaplenjenih topov na 848. Poleg tega je padlo v naše roke 144 oklopnih avtomobilov in dva oklopna vlaka. Med llmenskim in P c j p u š k i m jezerom je bila po večdnevnih vročih bojih prebita črta, katero je sovražnik zelo utrdil in izredno trdovratno branil. Mesta Novgorod, Kingisep (Jambnrg) in Nnr-va so zavzeta Naše čete se nahajajo v nadaljnjem zmagovitem napredovanju. Odredi letalstva so prizadeli sovjetskim četam, ki bože iz Odese in Očakova čez morje, tor sovražnim kolonam vzhodno od Dnjeprovega kolona zo|>et hude izgube. Potopili so v Črnem morju transportno ladjo s 6000 tonami in poškodovali pri nadaljnjem napredovanju velike trgovsko ladjo. Pri prodoru proti britanski obali so hitri čolni napadli zelo zastraženo sovražno spremljavo in pot<>|)ili tankovsko ladjo s 5(HK1 tonami in tovorni parnik s 4-ziva prebivalstvo, naj vzame v roke orožje za obrambo mesta prod nevarnostjo, ki mu preti in naznanja ustanovitev nacionalno milice, v katero so lahko vpišejo vsi državljani obeli spolov in katere koli starosti. Napadi in protinapadi med čiščenjem v Ukrajini Berlin, 21. avg. AS. Nemški [poročevalski urad izpopolnjuje včerajšnje uradno vojno poročilo z naslednjimi podatki: Iz pregleda dogodkov, ki so se razvijali v Ukrajini zadnja dva tedna, je videti, da so sovjetske sile razpolagale z obilnimi vojnimi potrebščinami ter s kar najbolje oskrbljenimi četami, katerih namen je bil pripravljati se na napad proti zasedeni Poljski. V teh bitkah je bilo uničenih ali zajetih nad 2500 oboroženih voz ter čez 3700 topov. Množice sovjetskih čet so se prav tako malo znale upirati nemškemu pritisku, kakor množice vojnega materiala. Večia vrednost nemških bojevnikov je bila tudi na tem bojišču odločilna za izid bitke, kakor v vseh poprejšnjih. Berlin, 21. avg. s. Na osrednjem delu vzhodnega bojišča so Sovjeti včeraj izvedli več napadov s podporo oboroženih voz. Vsi napadi so bili odbiti in Sovjeti so imeli zelo hude izgube. Na enem izmed preostalih mostišč pri Dnjepru So Sovjeti včeraj izvedli protinapad s podporo oklepnih edinic, da bi zadržali napredovanje zavezniških čet. Prišlo je do spopada z nemškimi oklepniki in boj se je končal z uničenjem nasprotnika. Le malo se jih je rešilo čez reko. Boji, ki so se zadnje dni razvijali okoli Kijeva, so nasprotniku prinesli strašne izgube. Med napredovanjem so nemški vojaki v enem samem kraju našli 2000 trupel, malo naprej pa druge tisoče na robu velikega jarka, ki jih Sovjeti niso utegnili pokopati. Včerajšnji ogledniški poleti so ugotovili, da se je nekaj vojnih in prevoznih ladij, zadetih v ode-škem pristanišču, potopilo, druge pa še gore. Ugotovljeno je bilo, da so docela neuporabne glavne pristaniške naprave, med njimi trije veliki pomoli, in da je že tudi uničena nova železniška postaja v luki. Sklepi romunske vlade glede uprave v Bukovini in Besarabiji Bukarešta, 21. avgusta. AS. Romunska vlada je imela včeraj sojo in je sprejela važrie sklepe glede uprave v zasedeni Besarabiji. Vlada je sklenila do nadaljnjega prepovedati sleherno delovanje odl>oru ukrajinskih beguncev v Bukarešti. Odlior bo mogel obnoviti delovanje samo po posebnem dovoljenju vlade. Popis bitke za Ukrajino Dopisnik turinske »Stampe« v Berlinu Felice Bellotti jiojiisuje v »Stampic, večerna izdaja z dne 21. avgusta, boje na južnem sektorju vzhodne Ironte. Poročilo pravi med drugim: Po petnajstih dneh najhujših borb med armadami maršala Rundstedta in maršala Budjenija za posest zahodne Ukrajine, se bliža boj svoji zadnji epizodi, kijevski. Dne 3. avgusta so nemške čete, podpirane po madžarskih in romunskih, po štirih dneh intenzivnega topniškega pripravljanja, zračnega bombardiranja začele svoj napad. Nas|>roti njim je bilo v odlični obrambni poziciji pet skupin armad maršala Budjenija: ena v Kijevu, druga v Umanu, trelja med Tiras|>olom in Odeso. Ostali dve skupini sta bil kot rezerva postavljeni v ozadje. Budjenijev sklep, da reši na vsak način prestolnico Ukrajine Kijev, je zahteval jiorabo najboljših sil ene izmed armadnih rezervnih skupin. Moskovska taktika dati vse sile na to, da bi preprečila nemškim armadam doseči projjagandislič-ne uspehe (največji med njimi so zavzetja velikih mest), je dal slutiti nemškemu poveljstvu, da bo kol Kijev tudi Odesa hranjena za vsako rono. Zaključek tega je bil, da je bila ena rezervna armada uporabljena v kijevskem sektorju, druga |>a < bo najbrž jx>slana na pomoč Odesi. Končno pa j bil najvažnejši zaključek ta, da bo na središču ; ukrajinskega sektorja mesto, kjer bo najmanj odpora. Ne da bi zmanjšali pritisk proti Kijevu, da ne bi dovolili spremembe v razporeditvi armad, ko so čete |>od poveljstvom maršala Antouesca prišle čez mesto, je središče nemških vrst začelo z ofenzivo proti enemu najvažnejših objektov, Umanu. Budjeni ni imel časa, da bi izvedel proti-manever. Vkljub vztrajnemu, vrednemu in obupnemu odjioru 114. in 80. armad nega zbora so nemške čet zavrnile krila in jim je uspelo obkoliti vso skupino armad, ne da bi armade, ki so bile z vso brzino poklicane z juga, mogle uspešno prispevati k odporu. Tako sta končali XII. 111 VI. sovjetska armada. ki sta pustili v nemških rokah nad lOO.tKIO ujetnikov in vso svojo oborožitev. Ko je bil žep pri Umanu uničen, so se nemške čete razdelile v tri skupine: ena skupina je šln ob Bugu s končnim ciljem Nikolajev, druga jo Sla proti Kirovem, Krivemrogu in Nikopolju, tretja pa proti Cerkasom. Sovjetsko čete, ki so ušle iz žepa pri Umanu, in maloštevilne okrepitve niso mogle dati znatnega odpora, v strateškem smislu, dočim je bil v taktičnem oziru odpor izredno trdovraten in obupen. Nemške kolone so prodrle 400 do 600 km globoko in so doseglo svojo cilje. Na severu in na jugu, Io je pri Kijevu in pri Odesi so nemške čete ter romunsko nemško čete naletele na močen odpor. Končno je polom čot na Bugu in pader Nikolajeva nagnal maršala Budjenija, da je začel s poskusom rešiti, kar se da še rešiti. Odpor je bi! kmalu uničen ir. danes Odesa ne predstavlja več kot epizodo manjše važnosti v splošnem okviru operacij. Tako je preostalo končno rešiti še problom Kijova. Mesto so še brani in po vesteh, ki so doslej prišle, še ni pričakovati njegovega padca vkljub napredovanju, ki so ga izvedle na jugu nemške čete. Razširjeno je mnenje da bo usoda glavnega mesta Ukrajine zvezana z razvojem operacij, ki so v teku |iasu reke Teterev iu bolj severovzhodno pri Gomelu in Berijansku. Vendar je polom sil maršala Budjenija, katerega skoraj štiri petine čet so vržene iz boja, uspeh velikega pomena. Ta zmaga na ukrajinskih bojnih poljih je gotovo najvažnejša zmaga sedanje kampanje. Silo, ki so bile na razpolago maršalu Budjeniju, so znašale sku|ino 1,200.000 do 1,300.000 ljudi, mod katerimi je gotovo najmanj en milijon nevtraliziran. Glede sovjetskih izgub pravi poročevalec, da je v okrogli številki drug milijon ruskih voijakov izven boja, kar pomeni, da so od 22. junija dalje štirje milijoni sovjetskih vojakov ujotniki, mrtvi, ranjeni, ali kakor koli izven boja. Volika Rusija lahko po najbolj optimističnih računih da 12 milijonov vojakov. Zato zaključuje člankar, da jo pri-približno ena tretjina teh možnih efektivov sedaj za vedno izgubljena. Kaj dela Chautemps v Ameriki Pariz, 21. avgusta. DNB. Dnevnik >Oeuvre' opozarja na delavnost bivšega francoskega ministrskega predsednika tor notran. ministra Chau-tempsa v Zedinjenili državah. List piše, da se nahaja Camille Chautemps, čeprav ima Francija svojega velejioslanika v Wasliingtonu, v oficielni misiji v Zedinjonili državah. Ravnokar pa je izšlo njegovo ime v uradnem listu v skupini framaso-nov visokih skupin. Chautemps prejema še danes veliko vsoto od veleposlaništva v VVashingtonu in njegova tajna |>oročila 110 gredo uradno pot skozi velepoHlnniitvo. Chautemps je anglofil in dola v tem smislu. Okoli njega so zbirajo oniigrirani houlevarski pisači, ki delajo proti temu, da bi so Francija vključila v novo Kvropo, poleg toga imajo tudi ozke zveze z intervencionisti v Zedinjenili državah. List zaključuje, da ta komedija ne do-prinaša k dvigu prestiža Francije v inozemstvu pa tudi ne k vzbuditvi zaupanja v Evropi v vichvj-sko vlado. Japonski opomin Sanghaj. 21. avgusta. Veliko pozornost io vzbudil članek, ki ga prinaša glasilo japonske vojske na Kitajskem. V njem je prvič jasno izrečeno svarilo Sovjetski Rusiji, naj pazi. kai dela. List pravi, da Japonska resno premišljuj o vseli možnih posledicah posvetovanj, ki iili bodo imele Anglija, Rusija in Amerika v Moskvi. (Piccolo.). Združene države hočejo biti Anglije Rim, 21. avgusta. AS. V severnoameriških Združenih državah je še vedno živahna polemika med pristaši intervencije in izolacionisti. Zadnji sestanek Roosevelt-Churchill je povzročil nove časopisne bitke ter govorniške dvoboje. V obeh taborih pa ugibajo o bodočih namenih predsednika. Na eni*Tiruni zatrjujejo, da pripravlja predsednik direktno intervencijo v najkrajšem času, drugi pa nasprotno mislijo, da do tega še ne bo prišlo, ker da hoče jiredsednlk dati na razpolago Angliji in .Sovjetski Rusiji vse industrijske sile Združenih držav. Toda vsi so mnenja, da morajo Združene države imeti maksimum dobičkov od direktne ali indirektne intervencije in da morajo postati dedič britanskega cesarstva, pa naj bo to cesarstvo zmagovalec ali ne. Ob tej priliki je pripomniti, da severni Amerikanci pri svojih računih ne upoštevajo dveh činitcljev. katerim ne morejo zanikati važnosti, to sta Os in Japonska. Prva jc vnesla vojno v zemljepisno središče angleškega cesarstva. Zmaga nad Rusijo ji bo omogočila ne samo oprostiti Evropo smrtne nevarnosti in uničiti kontinentalno blokado, katero je proglasila Anglija, temveč se tudi približati velikim strateškim pozicijam Anglije. Zahvaljujoč se sodelovanju Anglije in Sovjetov je na^la Os po-zori.šče za celinske operacije, kjer ji Ihi mogoče Iireningati kombinirane napore angleške pjilto-tracije in komunizma in zaljosli življenjske točke britanskega cesarstva. Intencije Japonske so jasno označene po tokijski vladi in po javnem mnenju. Cesarstvo vzhajajočega sonca ne Ihi trpelo nobenega vmešavanja v svoj življenjski prostor in «e ne bo dalo odvrniti od cilja, katerega hoče doseči: Ustvaritev novega reda v vzhodni Aziji. V ostalem je minister /a zunanje zadeve Tovoda izjavil brez vsega pridr/.ka, da Ihi japonska akcija vedno v hatmoniji i akcijo ostalih držav, podpisnic trojnega pakta. Ameriške spremljave za Anglijo Sreu>uork. 21. avg. DNB. Dopisnik >Asso-cinted Press«. Toni Morgan, poroča z neke nedavno zasedene ameriške predslraže, najbrž z Islandije, o prihodu neke velike spremljave v varstvu ameriških vojnih ladij, med katerimi je bila ludi neka nosilka letal. Morgan se je peljal na krovu neke ameriške patrolne ladje in zakasnelo poročilo je datirano z dne t>. avgusta. Morgan ie sporočil, da je spremljava vozila po lainih poveljih, ladje so vozile križema in ponoči sploh niso imele luči. Njih radijski aparati so nehali delovati, da ne bi izdali sovražniku pozicije številnih ladij. Številna letala so bila v zraku za poizvedovalne namene in poveljnik spremljave je izrazil svoje zadovolistvo nad ugodnim potekom vožnje. Washington, 21. avgusta. DNB. Nadomestni vodja zveznega kontrolnega urada za bencin spo. roča, da je pomanjkanje bencina postalo akutno, ker zadostujejo zaloge le za 10 dni. »Associated Press« javlja, da bodo storjeni bolj drastični ukrepi kot doslej, da se izvede omejitev pri dobavah. Ameriško posojilo Rusiji Ncivuork. 21. avgusta. DNB. Zvezni ravnatelj za posojila Jesse Jones je na neki konferenci časnikarjev izjavil, da je ameriška vlada pripravljena Rusijo podpirati s posojilom za nakup vojnega materiala v Zedinjenih državah, če bi bila ruska denarna sredstva izčrpana. Cenik za tiare kovine Kje naj pride ameriška pomoč Rusiji Zadržanje Japonske je jasno Tokio, 21. avgusta. DNB. Japonski listi poročajo. da so tri ameriške petrolejske ladje in dve' sovjetski ladji odpotovali v Vladivostok. Natovor-jeni sta bili z bencinom za aeroplane. V San Franciscu in Los Angelesu nalagajo druge petrolejske ladje. Pravijo, da se bodo vse ladje, ki so že odšle, na visokem morju združile z naslednjimi ladjami. Tokio, 21. avgusta. DNB. Japonski listi komentirajo amerikanske prevoze nafte v Vladivostok in list »Kokumin Simbun« izjavlja, da Japonska nikakor ne more biti ravnodušna do prevozov ladij, ki so natovorjene z vojnim materialom, po vodah, ki leže tako blizu Japonske. List poziva vlado, naj ukrene ostre ukrepe, da se prepreči kršitev miru na Daljnem Vzhodu. Taka pomoč za Sovjete je najbrž namenjena zato, da bi okrepila ruski odpor proti Hitlerjevim armadam v Vzhodni Evropi, toda iz britansko ameriškega koraka bo sledilo razširjenje evropskih sovražnosti na Daljni Vzhod. List poudarja, da morajo ladje, ki se vozijo proti Vladivostoku, voziti eno naslednjih cest: 1. preliv Cugaru med otokom Ho-kaidom in Japonsko, 2, Soja preliv, ki leži med Hokaidom in Sahalinom in 3. Cušima preliv med Japonsko in Korejo. List posebno podčrtava, da je najbližja pot skozi Soja—Cugaru preliv, razen če nameravajo Zedinjene države odpreti novo morsko pot skozi Tatarsko ožino (med Sahalinom in celino.) Nemška sodba o sovjetskih bojnih vozovih V listu »Volkischer Beobachter« popisuje bleinz Bach sovjetske- bojne vozove ter pravi; < V kratkih obrisih naj podam pregled sovjetskih okfcjinih vozil, kolikor smo jih videli na fronti ali pa že v .Španiji. Vozovi so razdeljeni v tri skupine, ki naj jih na kratko razložim: I. NPP — to so vozovi za neposredno podporo pehote; DPP — daljnja podpora pehote; 3. DD — daljnevo deijstvjja — delovanje na daleč. Kako se ti vozovi taktično uporabljajo, sledi že iz imena. Vozovi NPP naj bi s pehoto tesno sodelovali. Tega načina so se zavezniki že med svetovno vojno posluževali v tankovskih bojih. Naloga vozil DPP naj bi bila nastopati ločeno od pehote ter uničevati topniške postojanke sovražnikove. Dalje je njihova naloga glolioko v glavnem bojišču postavljene protitankovske topove jK)bijatj ter zadrževati napade sovražnih tankov, da topniške baterije, ki spremljajo tanke, morejo dobiti prosto pot ter se primerno postaviti. Njihov namen pri tem mora biti, da /a sovražnikovim hrbtom napravijo zmedo, nakar bi nastopili vozovi DD ?. največjo hitrostjo ter vdrli sovražniku za hrbet, kjer bi s pomočjo bojnih letal preprečili sovražni dovoz. To je teorija. Kaj se je s temi visokimi načrti zgodilo, to spada že v zgodovino. Oklepni vozovi, ki jih lvomo opisali, so bili narejeni vsi na podlagi tujih patentov ter s sodelovanjem tujih inženirjev in strokovnjakov. Sovjetski bojni voz ima tri tipe, izmed katerih nas zanima zgolj težki oklepnik Fordovega patenta. Tega so porabljali že v Španiji. Voz je posajen na vozno ogrodje, kakršno je sploh v navadi. Vodilo je preprosto ter za nazaj nima naglice, kar je njegova vojaška napaka, katero pa odtehta dejstvo, da ga je mogoče v množinah izdelovati v preprostem načinu. Če na zadnja kolesa dobi verige, se lahko giblje tudi po neprimernem ozemlju. Ta voz spada tudi k 1)1) te t je njegova naloga sodelovati s plavajočim oklepnim vozilom Kordovega patenta, ki je tako narejen, da- lahko povsod naprej pride. Tretje orožje oddelka DD je brzi bojni voz »Kristie Ruski 34« in njemu podobni tipi. To so vozila na verižnem kolesju, ki se zdi, da ustreza jo zahtevam modernih jiotreh. Toda vojna resničnost je o njih že izrekla svojo sodbo. Za izsiljevanje in razširjevanje predorov sko-si sovražno fronto so bili namenjeni sila težki prodorni tanki, ki so si od njih obetali velike uspehe v odločilnih bitkah. Kakšni pa so ti uspehi v resnici bili, o tem nam zdaj govore poročila poročevalcev tiskovnega stana iu pa tedenske slike. Sovjeti so pri izdelavi svojih najtežjih tankov hoteli doseči naglico, strelno silo ter varnost. S pomočjo županjih patentov so to v tehniki tudi dosegli. Te tanke so spuščali v boj s hitrostjo 20 kilometrov na uro. Podpirali so jih nagli bojni vozovi ter bojni letalci. To dejstvo nam lahJve, je ta voz bil delan po angleških vzorcih. Ta voz je različno oborožen: ima pa vrteč se stolp, v katerem je 4.7 cm top ter ena strojnica. Poleg tega sta dva vzporedna stolpa, ki ima vsak po eno strojnico, na desni pa stolp z 2 cm topom. Je. pa na zunaj neroden, kar se je že v Španiji pokazalo. Najbolj posrečen je sovjetski plavajoči bojni voz »Vickers-Ruski AT 33«, ki je mnogo boljši, kakor pa njegov angleški vzornik. Iz vsega tega vidimo, da so si boljševiki znali z velikanskimi žrtvami ljudske sile napraviti oklepno orožje, katero je ogromna sila njihovega orožja, ki je vsaj po svojem številu pomemben činilec, kateri bi bil vpričo vsakega drugega sovražnika razen Nemčije bil prišel do polne veljave. Toda drzni nemški napad, boljše nemško vodstvo, hrabrost nemških vojakov in njihov pogum, da jih še bolj nepričakovan položaj ne zmede, vse to je v nekaj tednih vzelo sovjetskim oklepnim vozilom njihov nimb, s katerim je moskovska propaganda to sovjetsko orožje že toliko: let ogrinjala. Končna sodba bo vsekakor mogoča šele po vojni. Toliko pa je že danes gotova stvar: stroj sam, najsi je še tako važen in najsi še tako določa obraz današnje vojne, vendar le prav nič ne premore brez človeka. Glovek šele da stroju dušo, ga poživi ter mu da smer ter silo napada,- Iz Hrvatske Zagreb, 21. avgusta. AS. Hrvatska državna banka je prepovedala, da bi potniki, ki prihajajo iz inozemstva v Hrvatsko, prinašali s seboj' bankovce po 1000 in 500 din, ker ti bankovci, niso več zakonito plačilno sredstvo. Vsota, ki io lahko potnik prinese na Hrvatsko, ne sme liiti višja kot 500 din v bankovcih manjše imenske vrednosti. Glede tujih valut bodo obmejne; carinske oblasti izdale potniku potrdilo, kjer bo označena vsota, ki se uvozi in to potrdilo se mora predložiti pri izhodu iz države. Zagreb, 21. avgusta. AS. Zagrebška občina je zaključila pri državni hranilnici posojilo 230 milijonov kun, katerega donos bo služil za konverzijo dosedanjih dolgov. Javna dela t Hercegovini. Iz Zagreba poročajo, da se bodo v Hercegovini v kratkem začela javna dela. Nadaljevali bodo z bonifikacijo Imot-skega polja. Na ta način bo pridobljenih 4550 hektarjev nove zemlje, ki bo uporabna že čez dve leti. Prav tako bodo tudi začeli graditi higienske cisterne v Bosni. Hrvati grade obalno cesto. Minister za javha dela je pred nedavnim obiskal delavce, ki grade tako imenovano obalno cesto na Hrvaškem. Pri delih za to cesto, ki bo dolga kakih 600 kilometrov, je sedaj zaposlenih okoli 2000 delavcev. Ti delavci so bili prej zajiosleni pri gradnji proge Črnomelj-Vrbovsko, ki naj bi bila najkrajša zveza Slovenije z morjem. To progo je gradila bivša Jugoslavija. Hrvaški listi pišejo, da jo je gradila bivša Jugoslavija iz vojaških namenov proti Italiji. Drobne Kopenhagen, 21. avgusta. AS. Razna angleška letala so prejšnjo noč letela čez Dansko in so vrgla nad Jutfandijo nekaj bomb. ki pa niso fKivzročile niti škode, niti žrtev. Eno letalo je bilo sestrel jeno. Kopenhagen, 21 avgusta. AS. Na Danskem je razpuščena komunistična stranka. Parlamentu je predložen zakon, ki prepoveduje kakršno koli komunistično delavnost na Danskem. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podstavi naredbe it. 81 z dne 9. maja 19+t-XIX naslednje najvišje cene za staro železo in druge stare kovine (za stot): I. Staro železo (jeklo); Kat. I. Obroči, novi nerabljeni izstrelki, odre/.kj in drobci pločevine, kovaški, tiskarniški ostanki, delavniški odpadki, novi ne zarjaveli, ki se dobe pri obdelovanju v podjetjih, tračnice, tudi v celotni dolžini, manjši deli železniške in tramvajske opreme, v kosih za M/S peči, debelih 8 mm ali več, 39.90 lire. Kat. II. Razbitine železa (jekla), težke, iz delavnic in druge, vštevši srca, kretnice, križišča in prečnice, deli razdrtih mostov, železniško in podobpo gradivo v kosih za M/S peči, debelih 5 mm in več, drobci izstrelkov, 36.40 lire-Kat. 111. Razbitine železa (jekla), težke, na-birki starega kmečkega železa, vojaške lopatke, ne preveč zarjavele, v kosih za M/S peči, de-belili 4 mm in več. 34.40 lire. Kat. IV. Razbitine železa (jekla), lahke, nove, odrezki bele in črne pločevine ali tudi drugi, ki se dobe pri delu, ne zarjaveli, v kosih za M/S peči. debelih manj ko 4 mm, 31.90 lire. Kat. V. Razbitine železa (jekla), stare lahke, nabirki, v kosih za peči M/S, debelih do i mm, 14.40 lire. Kat. VI. Železni (jekleni) ostružki, novi, čisti, ne zarjaveli, brez tujih primesi in ne v blokih, 7.90 lire. Kat. VII. Železna žica, odpadki pri vlečenju žice, izvzemši jiocinkano, 7.90 lire. Pripombe: Za razbitine IV. in V. kategorije v balah, hidravlično ali mehanično dobro stisnjenih, se pribije po 2 liri. Za razbitine I., II., lil. in IV. kategorije v kosih, ki se dajo nakladati z lopato, in če se pošiljajo v celih vagonih, se pribije po 1.80 lire. Dobavni pogoji: Blago za M/S peči mora biti v kosih, velikih največ 150X150X50 cm in težkih po 500 kg. Za razbitine v kosih, ki še niso za M/S peči, se cene znižujejo takole: če .jih je treba rezati s škarjami, 2.50 lire; če jih je treba rezati z avtogenim plamenom. 6 lir. Prj vseh kategorijah je treba izvzeti pocinkano, preperelo, pološčeno, pokositreno, po-bakrcno, jiosvinčeno, pomedeno tvarino, sumljivi pobrani vojni material, kakor tudi vsakršno drugo tvarino, ki ni železo ali jeklo. Določene cene je razumeti za prebrano blago franko skladišče trgovca, pooblaščenega zbiralca, ki je najbližje imetnikovemu skladišču. Blago se mora prevzeti v iinetnikovem skladišču in obremenjajo prevozni stroški imetnika. ki pa lahko oskrbi prevoz tudi na svoj račun. Za staro blago, ki ga odda imetnik v celih vagonih (vsaj 100 q), se cene zvišajo za 3.50 lire pri q po železniški nakladalni teži ter po kakovosti kakor jo ugotovi topilnica. Zavodom, ki delajo nepretrgoma in pošiljajo vsak mesec cele vagone:, se računajo za 5.50 lire pri q višje cene, vselej po železniški nakladalni teži i-n do kakovosti kakor jo ugotovi topilnica. II. Staro lito železo; 1. Stare strojne litine 1. Kategorije (deli razdrtih velikih strojev) 62.50 lire. 2. Stare strojne litine 2." kategorije (razni drugi stroji, vštevši cele kose) 59.50 lire. 3. Drobci izstrelkov iz sive litine 54.50 lire. 4. Stare komerčne litine 1. kategorije (oporniki, cevi itd.) 52.50 lire. 5. Stare komerčne litine 2. kategorije (razne nabrane) 49.50 lire. 6. Stare litine, ožgane, bele itd. 27.50 lire. 7. Za razbitine zlitin iitega železa. ki se prodajajo po analizi, se k zgoraj navedenim cenam dodajo pribitki po količini in kakovosti dragih kovin, ki jih vsebujejo. Določene cene je razumeti za prebrano blago in pripravljeno za peči franko skladišče trgovca, fiooblaščenega zbiralca, ki je najbližje imetnikovemu skladišču. Blago se mora prevzeti v imetnikovem skladišču in obremenjajo prevozni stroški imetnika, ki pa lahko oskrbi prevoz tudi n« svoj račun. Za blago, ki ga odda imetnik v celih vagonih (vsaj 100 q), se navedene cene zvišajo za b lir pri q po železniški nakladalni teži in po kakovosti, ki jo ugotovi prevzemajoča iivarna. III. Ostružki litine: 1. Izbrani ostružki litine, novi čisti, ne zarjaveli brez tujih primesi 30 lir. 2. Malo zarjaveli ostružki litine, ne v kepah, brez tujih primesi, 23 lir. Cene je razumeti franko skladišče trgovca, pooblaščenega zbiralca, ki je najbližje imetnikovemu skladišču. Blago se mora prevzeti v imetnikovem skladišču in obremenjajo prevozni stroški imetnika. ki pa lahko oskrbi prevoz tudi na vsoj račun. Za ostružke, ki jih odda imetnik v celih vagonih (vsaj 100 q), se navedene cene zvišajo za 6 lir pri q po železniški nakladalni teži in po kakovosti, ki jo ugotovi prevzemajoče podjetje. IV. Še uporabno staro železo; Cene, določene za imetnika: 1. Kosi železa, okroglega, štirioglatega, ploščnatega, 110 lir, izvzemši blago sledečih kakovosti, ki ga je šteti kot blago za peči: s premerom ali stranico do 79 mm in dolžino pod 500 mm, s premerom ali stranico do 159 mm in dolžino pod 350 nun. s premerom ali stranico od vštetih 160 mm navzgor in dolžino pod 200 mm. 2. Kosi profilnega železa 110 lir, izvzemši kakor zgoraj: z višino ali stranico do 149 mm in dolžino |>od 500 mm. 3. Kosi gobastih železniških tračnic 150 lir. izvzemši kakor zgoraj: v teži pod 21 kg na dolžinski meter in dol/jini pod 500 mm. 4. Tramvajske tračnice na zarezo iz rabe. 90 lir, izvzemši kakor zgoraj: v teži pod 32 kg dolžinski meter. 5. Kosi platišča železniških osebnih in tramvajskih voz, železniških motornih strojev, vagonov in tovornih voz, 130 lir, izvzemši kakor zgoraj: v dolžini pod 2(X) min. 6. Tramvajske železne vzmeti: poiža-ste. spiralne, ločne. 150 lir. 7. Druge vzmeti drugačne uporabe 110 lir. 8. Cevi. ki niso več uporabljive, 160 lir, izvzemši kakor zgoraj: z zunanjim premerom do 50 mm in dolžino pod 500 mm, z zunanjim premerom od vštetih 50 mm navzgor in dolžino pod 300 mm. 9. Kosi členastih verig 120 lir. izvzemši kakor zgoraj: s premerom člena pod 35 mm in dolžino pod 2000 nun. 10. Pločevinasti odpadki v debelini pod 4 mm 130 lir, izvzemši kakor zgoraj: če je ena stranica krajša od 200 mm. It. Pločevinasti odpadki, debeli od vštetih 4 mm navzgor 110 lir, izvzemši kakor zgoraj: če je'ena stranice krajša od 200 mm. 12. Fremovljiva pločevina 85 lir, izvzemši kakor zgoraj: če je eoa stranica krajša od 200 mm. Te cene je razumeti za prebrano blago franko skladišče trgovca, pooblaščenega zbiralca, ki je najbližje imetnikovemu skladišču. Blago se mora prevzeti v imetnikovem skladišču in obremenjajo prevozni stroški imetnjka, ki pa lahko oskrbi prevoz tudi na svoj račun. Ob neposredni prodaji ix>trošniku Sme imetnik pribiti k zgoraj navedenim cenam še največ 5 lir pri q za dobavne stroške. P o t r o š n e q e n e : Pri prodaji za potrošnjo Iz trgovčevega skladišča se dovoljuje na zgoraj določene cene pribitek, ki -pa nikakor ne sme presegati 40 lir na stot. Za gradivo, ki ni razjx>rejeno v noben^ Izmed zgornjih kategorij, ne smejo trgovci nikakor računati višje cene ko 130 lir za stot. V. Druge stare kovine: Svinec 5, cink 2.30, bron 6.50,baker 8, med 6, aluminij 8 lir za kilogram. Cene je razumeti za blago, oddano franko skladišče pooblaščene tvrdke. Ljubljana, 9. avgusta 1941-XIX. Popravek iz Uradnega lista. V naredbi Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino z dne 12. julija 194l-XIX, št. 66, se členu 1. dodaja kot drugi odstavek: »Prepoved, točiti alkoholne pijače, izrečena v drugem odstavku čl. 2, naredbe z dne 15. maja 1941-XIX, št. 25, ostane v veljavi.« Gospodarstvo Določila za direktni pisemski promet t inozemstvom. Dokler bo trajala vojna, veljajo kakor poroča liet »II Sole«, naslednja določila za direktni pisemski promet z inozemstvom: 1. Prepovedano je pošiljanje razglednic v inozemstvo; ni dovoljena uporaba podšitih ovojev za pisma. V pismu je prepovedano dajati fotografije o panoramah m krajih vojaškega značaja, izrezke iz časopisov, cigaretni papir, papir ali ovoje za bianco pisma, znamke, papirnat denar. Dovoljena je uporaba naslednjih jezikov: albanskega, amarskega, arabskega, češkega, bolgarskega, kitajskega, korejskega, danskega, francoskega, japonskega, grškega, portugalskega, romunskega, ruskega, srbohrvaškega, slovenskega, španskega, švedskega, nemškega, turškega ukrajinskega, madžarskega. — 2. Priporoča se pošiljatelju, da nalepi znamko v zgornjem desnem oglu in da na pismo oziroma na dopisnico napiše svoje ime, priimek in naslov. Italijanska papirna industrija. V primeri z nekaterimi drugimi državami je italijanska papirna industrija še bolj skromna. Nekaj manj kakor pol milijona ton znaša njena letna proizvodnja, docim je izvajala francoska papirna industrija pred vojno nekaj nad 1 milijon ton, nemška z nekaterimi priključenimi pokrajinami pa proizvaja nad 3 milijone ton papirja. Domača italijanska papirna industrija sedaj krije notranjo uporabo pisemskega, risalnega papirja, papirja za knjige in časopise in ilustracije ter za industrijsko in trgovsko uporabo. Prav tako se doma izdelujejo vse vrste kartona za škatlje, tube, tuljave, posode itd. Uvaža se odslej iz tujine le nekaj specialnih vret papirja, ki ga izdelujejo skoraj izključno v Nemčiji. Uvoz tega j a-pirja velja nekaj desetin milijonov lir na leto. Ta vsota pa se skoraj krije za izkupiček, ki ga dobi Italija za izvoz svojega papirja v razne sredozemske, balkanske in južnoamerikan6ke države. Italija je že v 10. stoletju izdelovala papir v Fabrianu in je bila potem vodilna v papirni industriji vse dotlej, dokler se ni začela uporabljati -v papirni industriji celuloza. Ko je inozemstvo uvedlo ta način izdelave papirja, se je morala tisočletna italijanska papirna industrija boriti za svoj obstoj. Tudi ona se je preorientirala in začela uporabljati nove surovine in je v zadnjih letih tako napredovala, da v glavnem krije notranje domače potrebe. Sedaj obsega italijanska papirna industrija okoli 1000 večjih, srednjih in manjših podjetij z mnogimi podružnicami; ta podjetja so posejana naokrog jto vsej državi in nadaljujejo svojo staro, izkušenj piolno tradicijo. Največ papirnih podjetij je v Lom-bardiji, Beneški pokrajini, Emiliji, Laciju in provinci Marche. Okoli 50 podjetij ima tudi lastno proizvodnjo celuloze in lesnega Ideja, okoli 400 je papirnic v pravem pomenu besede, drugih 500 tovarn pa je specializiranih za razne vrste predelave jjapirja, ki ga pripravljajo za domačo potrošnjo in za izvoz. Raznih delniških družb, udeleženih v papirni industriji, je v vsej državi okoli 150. Njihov celotni osnovni kapital presega 600 milijonov lir. Pred sedanjim fašističnim redom jih je bilo 33, ostale pa so bile ustanovljene v tej eri. Samo v zadnjih petih letih je bilo ustanovljenih 40 takih delniških družb. Med leti 1929—1940 6e je italijanska produkcija papirja tako kvantitativno kakor kvalitativno skoraj podvojila. Nacionalni dohodek in državne finance. Banka za mednarodna plačila je objavila študijo, iz katere je razvidno, da so danes bremena za vojno večja kot so bila v zadnji svetovni vojni. Nemčija in Velika Britanija dajeta sedaj okoli 70% narodnega dohodka za javne dajatve, nevtralne države okoli 40%. Nemčija in Anglija krijeta 40% vseh javnih izdatkov z rednimi dohodki in ostanek s posojili na kratek in dolg rok. Davčne dajatve same dosegajo v Nemčiji 35%, ravno toliko tudi skoro v Angliji, v Zedinjenih državah in na Švedskem 22% in v Švici 20%. Bolgarija je nvedla monopol na Izvos oljnih semen in njih derivatov. S sklepom ministrskega sveta je bilo ustanovljeno v Bolgariji ravnateljstvo za izvoz oljnih semen in njih derivatov. Pravico za izvoz tega blaga bo torej imelo v bodoče samo to ravnateljstvo. Ta korak utemeljujejo s tem, da bo tako vlada lahko neposredno nadzirala celotno zunanjo trgovino oljnih semen in njihovih derivatov in bo lahko vplivala na cene v notranjem prometu in določala količino blaga, ki se lahko izvozi. južnoameriške države proti »črnim listam« Našim čitateljem je že znano, da so izdale Združene države Severne Amerike tako zvane »črne liste«, t. j. sezname tistih tvrdk. ki v Ameriki, bodisi v severni ali južni, trgujejo z osiSčnimi silami. Izdale so jih z namenom, da bi jih povsod bojkotirali in tako gospodarsko uničili. List »Noticias graficas« v Buenos Airesu pa sedaj ponatisku je neki članek iz lista »Newyork Timesa«. ki popisuje velike težave, v katere so zašli trgovci v Združenih državah, ker ne morejo izpolniti obveznosti, oziroma ne morejo dobiti svojih terjatev od raznih argentinskih ali brazilskih tvrdk, ki so na teh črnih seznamih. List »II Sole« poroča tudi iz Rima. da so prišli severnoameriški izvozniki v spor z zakoni južnoameriških držav, ki niso in nočejo ttriznati veljavnosti »črnih list«. Turizem in planinstvo na Notranjskem Da je Notranjska, čez katero so prodirali Rimljani v Posavje in Podravje in so hrumela ljudstva ob preseljevanju narodov, bogata na zgodovinskih spomenikih in narodopisnih posebnostih, o tem ne smemo dvomiti. V pokrajinskem pogledu pa naj zapišem najprej tole splošno oceno: Gore ne kipe visoko, Krim je pravi velikan; vode v zemljo padajo globoko, zopet pridejo na dan. Temni gozd tam tla pokriva, ž njim Notranjec pridobiva; on še dele kamenite naredi si plodovite. Pokrajinski značaj Notranjske je drugi ko i)olenjske. V severnem delu se zvrščajo hribi ob dveh visokih planotah, to je v Logaški in Rakitniški planoti, katere najvišji vrh je mo- Sočni Krim (1106). Ta dela s svojimi sosedi od akilne do Kureščka pravo gorsko kraljestvo, ki so mu zadnji podložniki do 500 metrov visoki holini, raztreseni po ljubljanskem Barju. S Krima kot središnje ležeče gore uživamo ogromen razgled na planine, na Dolenjsko in Notranjsko. Pod nami pa se širi čudovito Ljubljansko Barje, ki se zajeda s svojimi dolinicami na vse strani v obrobne gore in daje prostora svetlim naseljem ter zelenim gozdičkom in poljanam, segajočim od obzorja do obzorja. Na severni strani tega Barja je razprostrta med brdi v slikoviti legi bela Ljubljana. Jugovzhodno od Krima sta Mokric (1058) in Kurešček (833). Prvi je zadobil svoje ime po vlažnih gozdnatih tleh, drugi pa iz boljšega naslova. Z njegovega vrha, ki ga krasi široka travnata ploščad s cerkvico Matere božje ob malem gozdiču, so v davnih časih kurili kres, ko je prihajal Turek v deželo. S Kureščka je diven razgled tudi na Alpe od Triglava člo Ojstrice. Biser zase v kroni kralja Krima pa je Iška. Ta gorska soteska se vleče ob razmeroma visokih grebenih več ur daleč. Ti so v spodnjem delu pokriti redoma z zelenimi gozdi, v srednjem in gornjem delu pa prehajajo v skalnate, večinoma porastle stene. Sprva je Iška široka do-ilina s polji in hišami, pozneje pa se docela zoži. V duu pa šumi in bobni, padajoč čez skale in pragove potok, ki se tudi naziva Iška. Iška je prelep košček romantične gorske divjine. Kar se imena tiče, sem osebno za to, da se opusti naziv Iški Vintgar, saj znači tudi ime Kamniška Bistrica dolino in vodo (Iška se naziva tudi malo naselje v spodnjem delu doline). V stvari bo priobčen daljši članek v Planinskem Vestniku. Prebivalcev je v gozdnatem Krimovem ob- je ■ „ močju malo. Nekaj več jih je postavilo svoje Tržaški izprehodi: idilične domove v Rakitni (789), ki čepi sredi širnih gozdov in košenic. Južno obeh gori omenjenih planot stoje zgoščeni grebeni in vrhovi (Vinji vrh, 984, Osredek, 753, Krvava peč, 806), ki se pno doli do Cerkniško-Loške doline. Na njih blišče bele cerkvice (Sv. Vid, Sv. Trojica, Sv. Miklavž), iznad pobočij in v dolinah pa se svetijo ljudski domovi in strnjena naselja' (Logatec. Rakek, Cerknica s prečudnim jezerom, starodavni Lož). Tam v dalji ležita Javornik in Snežnik (1796). Pojdimo nazaj proti severu! Tam v Peklu za Borovnico skače Borovniščica v divnih slapovih črez skalne stene, hiteč v nehvaležno ravan, ln slednjič Vrhniški hribi, ki se dvigajo na zapadnem robu Ljubljanskega Barja od Ljubljanskega vrha do Sv. Treh Kraljev. Ljubljanski vrh sam, lepo oblikovani stražar Vrhnike, ne nudi razgleda, tem lepši razgled pa imamo po Ljubljanskem barju in po obrobnih gorah s Korena (525) in v Planine (Gradišče, 770) nad Staro Vrhniko in Vrhniko ter vseobsežen razgled (centralna lega med Gorenjsko in Notranjsko) s Sv. Treh Kraljev (884). Od Bohinja do Tuhinja tam planine sive so v daljavi, s predgorij spuščajo se k nižavi. Oko ti objema Notranjsko, Trnovski les, Ilrušieo, Nanos, Ljubljansko Barje je razprostrto v vsej prostranosti in mnogoličnosti pod teboj. Notranjska leži v območju Krasa. Poleg širnih gozdov so izrazita kraška tla z okroglastimi dolinami in podzemnimi jamami. Borba za obstanek je trda, to pa je ravno izklesalo trden, odločen kraški značaj. Tudi glede Notranjske so prišli v zadnjih časih v liste članki in notice, SPD pa jo je vzelo še posebej v zaščito, pripravilo zavetišča in organiziralo izlete. To je upravičeno, saj ima tudi ta deželica poleg naravnih zanimivosti in krasot izpolnjene že mnoge druge pogoje za razvoj tujskega prometa in planinstva. Kakor vidimo iz včerajšnjega in današnjega članka, zaslužita Dolenjska in Notranjska polno našo pozornost. Da pa bosta trajno primerno obiskovani in upoštevani, bo treba izpopolniti tujsko-prometne in planinske naprave ter širiti stalno propagando, ki pa ne sme bitj pretirana. K sodelovanju na polju dolenjsko-notranjskega turizma in planinstva so poklicane razen zasebnikov zlasti tele organizacije: Slovensko planinsko društvo, Tujskoprometna društva in občine. Ti, planinec in turist pa, kadarkoli izbiraš in boš., izbiral ture po našem božjem svetu, spominjaj se vedno, da tudi: Dolenjska te vabi, Notranjska te kliče v prelepe doline, v prijazne njih griče. Dr. F. O-n. V tržaških pristaniščih Življenje v tržaških pristaniščih je vedno živo, posebno v »starem pristanišču«, kjer pristajajo manjši parniki obrežne plovbe, številne jadrnice in ribiški čolni. Izprehod po pristaniščih je zelo zanimiv, saj šele takšen ogled nazorno pokaže vso ogromno razsežnost pristanišča ter dokaže pomen Trsta kot gospodarskega izhodišča. Novo pristanišče Če si hočeš ogledati vsa tržaška pristanišča, rabiš za to nekaj dni. Začeti pa moraš daleč gori na severozapadu, čisto na robu mesta, skoraj v Barkovljah. Tam je pričetek »novega pristanišča«, zgrajenega v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja. Imenuje se »Punto Franco (svobodno pristanišče) Vittorio Emanuelle III.«. Je to res celo mesto samih skladišč, ogromen labirint modernih mehaničnih pristaniških naprav. Ker so ga gradili na še nezazidanem svetu in se ni bilo treba graditeljem ozirati na stare pristaniške pomole in zgradbe, je zgrajeno enotno, v najoolj prikladnem načinu, zato je tudi ena zgradba podobna drugi. Štirje nasipi, ki jih ščiti pred vetrovi in valovi dolg in močan valobran, tvorijo prostorno sidrišče za največje tovorne parnike. Vzdolž obale pa se vrstijo v treh vrstah sama skladišča za spravljanje blaga, ki prihaja in odhaja po morju. Če se približaš eni širokih cest, ki peljejo med skladišči, imaš vtis, da si prišel v mesto velikanov. Najprej misliš, da se nahajaš med ogromnimi stanovanjskimi poslopji, šele železniški tiri, polni vagonov, nakladalne rampe, nešteti žerjavi in stroji ti pokažejo namen vseh teh stavb in naprav. Najbolj mogočen vtis napravi pot ob obali in na molih, pod neštetimi žerjavi, ki se opirajo na železne noge, zasidrane na vsaki strani ceste. Njihove ogromne roke lahko brez miru in počitka dvigajo in spuščajo tovore sedaj v ladje, potem v skladišča. Ti žerjavi pretovarjajo najtežja bremena z lahkoto in eleganco, kakor da so to velikanska živa bitja. En sam človek, sedeč v mali kabini, lahko vodi te stroje z nekaj ročaji in gumbi. Vse delo v tem pristanišču je mehanizirano. Čudovito zanimivo življenje se razvija tu. Letalsko pristanišče Novo pristanišče se proti jugovzhodu zaključuje z veliko moderno stavbo, ki so jo zgradila jeklena krila Italije, hangar za vodna letala letalske prometne družbe »Ala Litoria«. Pred hangarjem stoji velik žerjav, ki s čudovito lahkoto potegne jeklenega ptiča iz hangarja ter ga nežno in rahlo spusti v vodo. Letalo privežejo na sidrišču, eleganten bel motorni čoln pripelje potnike, motorja letala zagrmita in že reže ptica modro gladino, da se voda peneče zgrinja za trupom. Nekaj sto metrov drsi po morju, pa se nenadoma odlepi in svobodno dvigne v višave. Tržaški kanal Iz letalskega pristanišča sega daleč v osrčje mesta slavni tržaški Kanal. Leta 1750 so na zgradili na prostoru, kjer so bile poprej soline, v daljavo 400 metrov in v širini 28 in pol metra. Namenjen je jadrnicam, da bi do-važale svoje blago bliže mestnih vrat. Toda mesto mu je naglo rastlo nasproti, ga Obdalo od treh strani, ga presekalo s številnimi mostovi in ga nazadnje občutno skrajšalo, da je napravil prostor za novo cerkev sv. Antona in lep trg pred njo. Danes ima komaj tretjino svoje nekdanje dolžine ter služi samo še kot sidrišče manjših ribiških čolnov. Potniško pristanišče in ribarnica Za Kanalom pridemo na obalo »Riva 3 Novembre«, kjer stoji Kapitanerija, 1800. leta zgrajeno poslopje pristaniškega poveljstva. Tu je bazen sv. Jurija, v katerega sega »Molo Audace«, krščen na ime italijanskega tor-pedolovca, ki je 3. novembra 1918 pripeljal v Trst italijanske čete. Ta bazeh je zbirališče malih jadernic, ki prihajajo vsakodnevno iz bližnjih istrskih mestec in vasi ter dovažajo na trg najrazličnejše domače pridelke in njihove prodajalce. Bazen sv. J usta meji na zapadli na največji trg tržaškega mesta »Piazza delPUnita«, kjer stoji mestna hiša v ozadju ter guvernerjeva palača na eni in palača Tržaškega Lloyda na drugi strani. Za bazenom sv. Justa pridemo do »mola Bersaljerov« — v spomin prvih italijanskih vojakov, ki so se 1. 1918. izkrcali v Trstu. Na njem je bila 1. 1930. zgrajena moderna pomorska postaja z mostovi, s katerih vstopajo potniki na največje parnike. Tu pristajajo tudi potniške ladje, ki prevažajo potnike iz Milj, Kopra in Pirana. Obala, ki sledi nato, nosi ime istrskega junaka Nazarija Saura. Ob obali stoji leta 1913 zgrajena ribarnica, največja v Italiji, s prostrano, svetlo in hdgienično urejeno notranjostjo. Ribarnici je priključen zanimiv akvarij, ki vsebuje vse živalstvo in rastlinstvo Jadranskega morja. Ob »ribiškem molu« pristajajo parniki obalne istrske plovbe. Med molom Venezia in molom Fratelli Sartorio, ob obali Riva Grumula je pristanišče najbolj živo. Tu pristajajo stotine malih jadrnic in čolnov, tu imajo svoje sedeže in klubske domove veslaški in jadralni klubi. Ob cesti Ottaviano Augusto pridemo do postaje Campo Marzio, kjer se končujejo proge iz Istre in Gorice ter do stare »Lanterne« — leta 1833 zgrajenega in 33 m visokega svetilnika. Za svetilnikom je pristanišče in sedež finančnih pristaniških oblasti. Največje kopališče Dve najelegantnejši tržaški kopališči »Au-sonia« in »Savoia', združeni v en sam ogromen, blesteč in v poletni vročini vedno prenapolnjen kopališki etablisement, sledita ob obali. Tu se vrste v poletju velike plavalne športne prireditve. Najmodernejše pristanišče Dolga cesta »Sv. Andreja« nas popelje za kolodvorom vzdolž najmodernejšega tržaškega pristaniškega dela, ki ga je zgradila Italija po svetovni vojni in ga imenovala »Porto Duca d'Aosta«. Pristaniške naprave zavzemajo velik prostor ter se končujejo šele pod Skednjem. Moli in bazeni se vrste z ladjedelnicami, arze-nali in skladišči. To novo pristanišče bo igralo v gospodarstvu nov« povojne Evrope veliko vlogo. Razsežno lesno pristanišče z velikimi skladišči raznovrstnega lesa, ležeče ob koncu prijazne dolinice tik pod Skednjem, zaključuje vso to ogromno in prostrano razsežnost tržaških pristanišč, šele za njim se obala oprosti kauienitega in jeklenega pristaniškega oklepa, pa samo za hip, da da prostora tovarnam in industrijskim objektom, ki si sledijo skoraj ob vsem zalivu tja do Milj. Takšno je to tržaško pristanišče. NaroČite ..Slovencev koledar" I Svečar Jernej Kopač 80 letnik Svež, prožen, prijazen, uslužen, veder, toplih besed, ki jih spremlja ljubezniv nasmešek ali res-noba moža, ki mu jo jc življenje s svojim delovnim dnevom sku-šenj in preizkušenj dalo — lak je bil Jernej Kopač, ko sem ga spoznal pred tridesetimi leti v razgibanosti goriškega življenja, in tuk je tudi danes, ko praznuje v Ljubljani svoj živ-ljenski jubilej kot — osemdesctletnik. Kopačev jubilej ni samo njegova osebna in dr užinska zadeva. S svojimi svečarskimi izdelki je sloves naše slovenske obrti ponesel v širni svet, doma pa je bil i>oleg lega vedno in povsod mož, ki ni plašil se znoju, ni strašil se boju, ker je vedel, da »dolžan ni samo, kar veleva mu stan,« temveč da »kar more, to mož je storiti dolžan«. Mogel je pa mnogo s svojo uvidevnostjo, s svojimi tehtnimi nasveti, s svojimi izkušnjami in odprto roko, ko je šlo za razne ustanove, ki naj bi koristile posamezniku in skupnosti. Zato se tudi »Slovenec« danes z vsem spoštovanjem spominja za slovensko obrt in za vse dobro navdušenega in zaslužnega jubilanta. Jernej Kopač se je rodil 22. avgustu 1861 v Žireh, kjer se je že v prvi mladosti navdušil za — čebele, ki so mu vzbudile tudi ljubezen do poklica, kateri je z njimi v zvezi. Čeprav niso bili starši nič kaj zadovoljni, je odšel 1878 v Ljubljano k Oroslavu Dolencu, pri katerem se je učil svečarske obrti. Svoj uk je vzel od vsega početka resuo in ni zapravljal časa. Ni mu bilo dovolj, ko je šlo za izobrazbo, da je poslušal svojega mojstra in obiskoval tedanjo obrtno nadaljevalno šolo, temveč se je hotel vsestransko izpopolniti. Zato je stalno hodil k vsem prireditvam Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov, v katerega je bil 12. novembra 1882 tudi sprejet kot član. Društvenega življenja, ki mu je nudilo toliko koristnega, pa ni mogel dolgo uživati. Že prihodnje leto je odšel v Gorico k Baderju, ki je imel slovito svečarno. Tu se jc Kopač izkazal s svojim znaujem. Leta 1888. je izdelal pri Baderju dve veliki okrašeni sveči za — vatikansko razstavo, na kateri sta bili odlikovani z diplomo in zlato svetinjo. Po tem odlikovanju je začel misliti Kopač na samostojnost. In res, leta 1890. je ustanovil v Gorici lastno svečarno, katero je od skromnega početka s svojo pridnostjo in solidnim delom dvigal od leta do leta tako, da je zatemuil Baderja, ki s Kopačevimi izdelki ni mogel več konkurirati. Kopačeva svečama v ulici svetega Antona je dobivala vedno širši delokrog. Ne samo po Go-rišlcem, Tržaškem, po Istri, Kranjski in Dalmaciji, tudi po Hrvatski, po Koroški in Tirolskem ter drugih pokrajinah so bili znani in priljubljen Kopačevi izdelki. Nič čudnega, saj so bile njego.ve sveče medtem odlikovane 1900 v Gorici z zlato in srebrno kolajno, v Vidmu 1903 z zlato, prav tako istega leta v Rimu z zlato kolajno in zaslužnim križcem. Sredi najlepšega razcveta Kopačeve svečar-ne je izbruhnila svetovna vojna, ki tudi Gorici ni prizanesla. Leta t9t5 je zaradi obstreljevanja mest« Kapač prenesel svoje zaloge v Ljubljano, kjer je naslednje leto začel nadaljevati svojo obrt. Leta 1921. je v Ljubljani na Celovški cesti št. 14 ustanovil družbo »J. Kopač & comp.c ter sezidal za razširjenje obrata primerne prostore, leta 1929. pa svečarno »l'ax« Kopač & Štele, d. z o. z., ki še danes vzorno obratuje. Kakor je bil Kopač v Gorici ves čas zavzet za vse gospodarsko in kulturno življenje, je tudi ob svojem povratku v Ljubljano z zanimanjem zasledoval vse pojave naše razgibanosti. Tudi na svojo prvo organizacijsko ljubezen ni pozabil: zvest je ostal Katoliškemu društvu rokodelskih pomočnikov in zvest Društvu mojstrov, katerega je tudi kot predsednik agilno vodil. Ko smo tako na kratko pokazali življensko pot jubilanta Jerneja Kopača, želimo s čestitko in voščilom, da bi ga Bog ohranil še dolgo v zdravju in sreči, naj bi nam ne ostal dolžan svojih spominov, ki bi bili za zgodovino našega obrtništva in vsega našega življen ja v preteklosti ne samo zanimivi, temveč tudi važni in potrebni. Huda napaka Med naše velike narodne napake moramo šteti tudi pijančevanje. Koliko je o teh rečeh bilo pri nas že pisano! Človeku se na prvi mah zdi, da je bilo vse zaman. Itekli smo enkrat ie. da treznostim gibanje pri nas vendarle ni bilo brez dobrih »adov. Vkljub temu pa je treba prizadevanje po večji treznosti v našem narodu nadaljevati. To terja od nas skrb ta gospodarski, inuralui, kulturni in sploh narodni blagor. Morda v preteklosti ta prizadevanja niso bila vedno prav zastavljena, morda — lahko pa tudi rečemo: prav gotovo — naša družinska vzgoja ni storila svnje dolžnosti, morda naša šolska vzgoja te ali one smeri ni storila svoje dolžnosti. Rcs-nica je namreč, da je i bojem proti pijančevanju treba začeti že takrat, ko se mladina pričenja razvijati. Vzgoja, ki jo podpira lep vzgled vzgojiteljev, lahko čudeže dela pri mladini. In na to smo mnogo premalo mislili. Ko govorilno o alkoholizmu med našim narodom, moramo povedati tudi to resnico, ki se v tej zvezi zdi morila čudna, ki pa bo kmalu jasna: Malokje človek vidi toliko pijanih ljudi kakor pri nas. Pijanost pa rudi surovost in druge razbrzda-nosti. In vendar je spet resnica, da je mnogo narodov v Evropi, ki razmeroma več popijejo kakor naši Slovenci. 1'a tisti narodi ne uživajo žalostnega slovesa, da bi bili tam dnma pijanci. Ne bomo navajali vzgledov, saj za t« danes ne gre. Kako je torej mogoče, da drugi več pijo, pa so manj pijani? Sloveč slovenski mož je po svojih skušnjah, ki si jih je bil nabral po svetu, prišel do prepričanja. da Slovenci sploh piti ne znajo, medtem ko drugi znajo. Hotel jc povedati, da pri nas — to ve skoraj vsak otrok — večina ljudje pije, kadar ima denar ali ga nima. da le pije, dokler ga več ali manj ne čuti pod kapo. S tem je namen dosežen. Drugi pa, ki »zna piti«, zraven prigrizujc in si tako sproti »dela podlago«, s čimer znatno omili učinke alkohola. S tem v zvezi bodi tudi povedano, da naš človek pije, tudi če jc Inren, drugi pa pije le, če sc jc prej dobro najedel. Zato naš človek mnogo bolj občuti posledice pijače kakor drugi, ki »zna piti«. Zato je pri našem človeku pijača bolj nevarna kakor pri onem drugem, dasi sc tudi oni drugi ne more bahati s kako treznostjo. Pa vsaj zunanji videz v narodu ni tako grd kakor je pri nas. Zunaj v svetu je vsaj v mirnih časih bila navada, da so marsikje pivcem brezplačno postregli s prigrizkom. Naš pivec bi pa tak prigrizek omalovaževaje odklonil, feš: V gostilno hodimo pač pit, ne pa jest! To je pijanska baharija, ki pa izvira prav gotovo iz mnogo skromnejšega načina življenja, ki je v navadi pri nas, inadtem ko drugod hodijo v gostilne jest in seveda tudi pit. Zato tudi naše podeželske — pa tudi marsikaka mestna krčma — skoraj nikoli nimajo nič za pod zobe, marveč strežejo gostom lc s čim močnejšo pijačo. Le taka »oštarija« kaj velja, ki se ga v njej naglo nalezeš za male denarje. Zato be vsekakor treba misliti tudi na relormo naših gostišč, če bomo hoteli govoriti o načrtnem treznostnem gibanju med našim narodom. Brez ozira na reformo gostiln pa mora treznostim gibanje začeti smotreno delo zlasti v vzgoji mladine, ker je pijančevanje velik« narodno in moralno zlo vsakega naroda, najsi že tisti narod »zna ali pa ne zna piti«. Pijanost je nezmernost ter kot taka ne le grda, marveč tudi greh za vsakega posameznika. Kadar pa tak greh rodi v narodu svoje vedno žalostne sadove, je skupna narodna zadeva, tak greh iztrebiti. Ko govorimo o svoji narodni prihndnjosti. tega vprašanja nikakor ne smemo vnemar puščati. I K razstavi Gaspari—Smerdu—Dremelj v Jakopičevem paviljonu m F, & g ijS^lg« 1 | i \ Iti 1 * Bk ''t.^JSMsM k ¥ - m Dremelj: Plaketa deklice. i Spori Ljubljanski plavalci v Rimu Rim, 20. avgusta. Dočim še ni urejeno vprašanje plavalcev iz dalmatinskega ozemlja, je že prišla vest, do so Branko Žižek, Pelhun Ciril. Močan in plavalka VVerner izrazili željo priti v Italijo in sicer v Rim, da bi nadaljevali vseučiliške študije. Razumljivo je. da bo za rimski plavalni šport na splošno, posebej pa za vseučilišče to velik napredek, da lahko računa na te mlade elemente, katerih časi nimajo primere v Italiji. Ko žele italijanski listi, da se najde praktična rešitev v glavnem mestu za /.cljo, ki so jo izrazili ljubljanski plavalci, navajamo nekatere čase navedenih plavalcev: Žižek 1500 m 19.40, 400 m 4.50. Pclhan 100 m hrbtno 1:11. Močan oa m 21.20 in NVernerjeva 2U0 m prsno 3.18. Lahkoatletske tekme v Julijski krajini. Športni Dopolavoro je imel pretekle dni lahkoatletske tekme v Trstu. Udeležili so se teh tekem mnogi Športniki iz Julijske krajine. Rezultati so naslednji: Tek na 100 m: 1. De Ciilia (Gorica) 11.4; 2. Smoquina (Iteka); 3. Sacchi (Gorica); 4. Men-diko (Trst). Tek čez zapreke 110 m: 1. Mazzoli (Trst) 17.4; 2. Filipu (Id.); 3. Cosmai (Reka. Tek na 15000 m: 1. Ghizzoni (Trst) 16.45,4; 2. Piroma (Id.); 3. Codiglia (Id.). Tek na 1500 m: 1. Ciuffa-rin (Trst) 4.27,6; 2. Medeot (Gorica); 3. Gherlani (Trst). Met krogle: 1. Delli Compagni (Trst) 11.5; 2. Cesare (Reka); 3. Rusian (Gorica). Skok v daljavo: 1. Botazzi (Gorica) 6.33; 2. Calci (Reka); 3. Smoquina (ld.). Skok v višino: 1. Fonzani (Trst) 1.70 m; 2. Ainodeo (Id.). Met kopja: 1. Rus-sian (Gorica) 50.40 m; 2. Lantieri (Trst); 3. Setto-mini (Id.). Met diska: 1. Delli Compagni (Trst) 40.35 m; 2. Blasi (Id.). Štafeta: 400 krat 300 krat 200 krat 100 m: 1. Trst 2,05.5; 2. Trst; 3. Reka; 4. Gorica. Skupna ocena pokrajinskega Dopolavo-ra: 1. Trst 96 točk, 2. Gorica 44 točk, 3. Reka 34 točk. Kolesarska tekmovanja Italija—Madžarska. Revanžne kolesarske dirke med Italijo in Madžarsko so določene za 14. september, in sicer v Budimpešti. Tudi v preteklih letih so bile na velikem stadionu v Budimpešti te dirke, za katere je bilo pri obeh narodih vedno mnogo zanimanja. Zadnja kolesarska dirka med Italijo in Madžarsko je bila velik uspeh za Italijane, saj so zmagali z 22 točkami proti 10. Švicarske lahkoatletske tekme. Tekmovanja za državno prvenstvo so bila v Bernu pretekle dneve. Doseženih je bilo nekaj prav lepih rezultatov; Metzger je izboljšal rekord nieta diska na 43.93 m, Winterthur pa je presegel švicarski državni rekord v teku na 10.000 m s časom 32.55,7. Mlada švicarska prvakinja Pfenning je zopet izboljšala svoje dosedanji skok ter je skočila v višino 1.57 m. Najvažnejši rezultati so: Troskok: Studer 13.17 m; tek na 1500 m: Franz Thomen 4.04.9; met diska: Metzger 43.93 m; tek na 10.000 m: Utiger 32.55,3; skok ob palici: Geiflinger: 3.70 m; tek čez zapreke 110 m: Anei 14.8; met krogle: Buhlmann 13.56 m; tek na 5000 m: Utiger 15.23,3; tek na 100 in: Seeger 10.9; tek čez zapreke 400 m: Christen 53.8; tek na 800 m: Merckt 1.55.7; tek na 300 m: Seeger 22.5; met kopja: Lehner 58.76 m; skok v daljavo: Studer 7.08 m; fikok v višino: Eggenberg 1.80 m; niet kladiva: Hoch 41.74 m. Nogometna tekma SK Ribnica : SK Kočevje. V petek, na Veliki Šmarin, je bila v Ribnici re-vanžna tekma med SK Ribnico in SK Kočevjem, ki se je zopet končala z zmago SK Kočevja z rezultatom 9:1 (2:1). — V prvem polčasu sta bili moštvi še precej enako močni. V drugem polčasu pa so Hočevarji pritisnili z velikim elanom in po-tresli mrežo SK Ribnice kar sedemkrat. Moštvo SK Ribnice je igralo preveč raztrgano, visokega poraza pa je bil kriv njihov vratar. SK Kočevje je to pot prvič nastopilo pomlajeno s petimi juni-orji. Najboljša igrača sta bila Horvat in Smolč. Prvi je igral desno krilo, drugi pa je bil vratar. SK Kočevje bo v kratkem priredilo pokalni turnir, katerega se bodo poleg SK Kočevja udeležili verjetno še SK Novo mesto, SK Bela Krajina iz Črnomlja in SK Ribnica. Pripravlja se tudi interni miting. 3\oj&h& novice Koledar Petek. 22. avgusta: Hipolit. škof in mučenec; Timotej, mučenec; Marcijal, mučenec. Lunina sprememba: mlaj ob 19.34. Herschel napoveduje lepo vreme ob severu, mrzlo ob jugu. Sobota, 23. a\t a: Filip Beuicij, spoznavalec; konec pasjih dni. Novi grobovi + V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Gerta baronica Lazarini roj. Knsler. Pogreb bo v petek, 22. avgusta, izpred kapele pokopališča pri Sv. Križu, kjer bo položena začasno v groh-nico. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje! + V Banji Luki je 5, avgusta umrl g. Štefan Tinta, upokojeni finančni preglednik iz Kanala pri Gorici v starosti 66 let. Zapušča 3 žalujoče nčerke: Dragico, Valerijo in Zoro. Bodi mu ohranjen blag spomin! Prijava presnega in kuhanega masla Po odredbi Prehranjevalnega zavoda Vis. Ko-misariata za Ljubljan. pokrajino stopi racionira-nje presnega in kuhanega masla v veljavo v četrtek 21. avgusta. Zato se počenši s tem dnem ta dva proizvoda smeta konzumentom prodajati samo za odrezke živilskih nakaznic za maščobe. Ker je po tej odredbi predpisana tudi prijava presnega in kuhanega masla, vabi mestni preskrbovalni urad vse izdelovalnice masla ter trgovce na debelo in na drobno, da morajo najkasneje do petka 22. avgusta naznaniti vse zaloge presnega in kuhanega masla po stanju z dne 20^ avgusta. Prijave naj oddajo v II. nadstropju Mestnega doma, soba št. 3 med uradnimi urami od 7.30 do 14. — Sprejemi pri sv. Očetu. Skoraj sleherno nedeljo ali praznik, dostikrat pa tudi ob delavnikih, sprejme sv. oče številne romarje in obiskovalce. Preteklo nedeljo je sprejel več kakor 1500 ljudi, katerim je podelil 6voj blagoslov. Posebno velike so skupine novoporočeneev in vojakov, ki prihajajo z bojišč na svoje domove, pa se mimogrede oglasijo v Vatikanu, da prejmejo papežev blagoslov. — Na škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani (Poljanska cesta 6) bodo popravni izpiti dne 26. avgusta od 8. ure dalje, vpisovanje bo od 1. do 4. septembra. Za vpis mora prinesti vsak učenec lansko šolsko izpričevalo in vpisnino (40 lir) za kolek, zdravstveni 'klad, knjižico in učila. — V peti razred se morejo vpisati le učenci, ki na dan vpisa še niso izpolnili 17 let, v sedmi razred, ki niso izpolnili 10 let. Prošnjo za spregled starosti do dveh let naj naslovijo na Visoki komisariat in vlože takoj pri ravnateljstvu. — Ravnateljstvo. — V Serafinski kolegij 00. frančiškanov v Ljubljani sprejemamo tudi letos gojence, ki čutijo v sebi redovni poklic. Zadnji termin za vlaganje prošenj je 25. avgust. Sprejemamo le dijake od 1. do 4. ginin. razreda. Prošnje naj vlože tudi gojenci lanskega leta. — Vodstvo kolegija. — Pokrajinski odbor Rdečega križa v Ljubljani bo priredil s pomočjo Visokega komisariata brezplačno počitniško kolonijo na Rakitni v času od 1. do 21. septembra pod pokroviteljstvom P. N. F. Zveznega poveljstva mladinskih organizacij Ljubljanske pokrajine in vodstvom Higien.-kega zavoda in sicer za osnovnošolske otroke v starosti od 6. do 14. leta onih staršev, ki so se priselili v Ljubljano. Prošnje sprejema in pojasnila daje glavna pisarna Rdečega križa, Gosposvetska cesta št. 211. od 21. do 25. t. m. dalje med 10. in 12. uro dopoldne. (Telefon štev. 21-29). Število kolonistov je omejeno na 70 oseb. — Učiteljska šola v Ljubljani. I. Ponavljal-nj izpiti bodo 26. avgusta od 8 dalje po razporedu, ki je na oglasni deski. 2. Sprejemni izpiti za I. letnik bodo od 28. avgusta dalje Jio razpo-redu, ki bo 2'. avgusta razglašen v šolski veži na oglasni deski. Prošnje, kolkovane s 3.80 lire, naj učenci in učenke vložijo pri ravnateljstvu, lahko tudi po pošti, najkasneje do 26. avgusta. Prošnji je treba priložiti: a) krstni list (v poštev pridejo učenci, rojeni 1924—27), b) originalno spričevalo, in sicer gimnazijci o nižjem tečajnem izpitu in meščansko-šolski učenci in učenke, ki so z odličnim ali prav dobrim uspehom dovršili meščansko šolo, spričevalo o završ-nem izpitu. Za primer, da krstni list ni kolko-van, mora biti kot priloga kolkovan z 1.52 lire. Sprejetih bo 40 učencev in učenk. Učenci(-enke), ki so sprejeti v I. letnik, niso s tem še vpisani. 3. Vpisovanje za učence in učenke učiteljišča in obeh vadnic je 5. septembra od 8—10.30. Plačila so ista kot lani. Šolnina na podlagi davčnih potrdil, 7.60 lire za zdravstveni fond in po 3.80 lire za fond dijaške knjižnice in učil. 4. Otvoritvena služba božja bo 22. septembra ob 8 v cerkvi Srca Jezusovega, odkoder odidejo učenci (-enke) v svoje razrede. 23. septembra se prične redni pouk. — Ravnateljstvo. — Vpisovanje na vseh šolah Italije. V ponedeljek t. septembra se začnejo vpisovan ja na vseh šolah v Italiji. Vse prošnje morajo biti opremljene z listino, kj dokazuje plačilo taks. — Spomenik obmejni straži na Bogatinu je bil svečano odprt dne 20. t. m. Spomenik je postavljen na vrhu Bogatina na točki 2.200. Svečani otvoritvi so prisostvovali zastopniki predvsem alpinskih vojaških enot in obmejne milice. Spomenik je postavljen v spomin obmejnim stražam, ki so padle v izvrševanju svoje dolžnosti. Po blagoslovitvi spomenika je spregovoril še poveljnik obmejnih straž videmskega sektorja. — Kubanski konzulati v Italiji zaprti. Ker je kubanska vlada zahtevala dne 13. septembra, da se do 3. septembra odstrani italijanski generalni konzul s jiodročia republike, je dne 18. av- §usta italijanska vlada zahtevala, da se istega ne zapro kubanski konzulati v Italiji. — Grom in tresk ponoči. Vreme zadnjih pasjih dni je spremenljivo. V sredo je bilo ozračje vse revolucionarno. Razne zračne struje so se vrtele in skušale dobivati nadmoč. Po zapiskih metereološkega zavoda je začelo v sredo ob 18.40 močneje deževati. Sprva lahno, mirno In enakomerno. Ponoči so se vrstili močnejši nalivi in Dkoli 3 v četrtek je zelo grmelo In treskalo. Tre-Ičilo je v smeri južne strani Ljubljane. V četrtek *malu po 8 se jc počasi začelo jasnill. Nastopilo pa je po dežju hladnejše vreme in je bila popol-Ine dosežena najvišja toplota 22.5 C. Po visokih »iribih je zapadel nov sneg, ki je segal globoko v nižino, — Velik požar t Preiidu. Lepo vas Prezid je v petek pretekli teden obiskala huda požarna katastrofa, ki bi lahko uničila celo, zelo obsežno vas, da nis« priskočili na pomoč tam garnizirani italijanski vojaki z vsemi močmi, domača požarna brizgalna in gasilci iz. sosednega Bobnega polja. Na pomoč pa so bili poklicani celo gasilci iz Loža, Starega trga in Pudoba s svojimi motornimi briz-galnami. Delo gasilcev je bilo zelo otežkočeno zaradi pomanjkanja vode, V vasi je še mnogo lesenih hiš. Požar je upepelil 6 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji. Škodo cenijo na okoli 100.000 lir. — Omejena hitrost za avtomobile. Z dnem 21. avgusta ie stopila v veljavo hitrostna meja za avtomobilska vozila, ki je naslednja: avtomobili in motoeikli podnevi 60 km, ponoči izven prebivališč 30 km. v prebivališčih 30 km; tovorni avtomobili do 2 toni podnevi 50 km. ponoči izven prebivališča 30 km, v prebivališčih 30 km; tovorni avtomobili od 2—3.5 tone brez ali z dodatnimi vozili podnevi 40 km, ponoči izven prebivališč 40 km, v prebivališčih 30 km: tovorni avtomobili nad 3300 ton podnevi in ponoči 30 kilometrov. Trgovska hitrost za avtobuse izven mest 30 km. v mestih pa 20 km podnevi in ponoči. Ti zakonski predpisi ne veljajo za gasilce, cestno milico, javno in zasebno pomoč, toda samo v primerih nujne pomoči in za vozila, ki so v preizkušnji, za kar daje dovoljenja policija za statične in dinamične preizkušnje gume. — Za 28.3 milijona prodanih hiš in zemljišč. Letos do 15. avgusta je zemljiška knjiga okrajnega sodišča ljubljanskega zaznamovala že 902 kupni pogodbi, s katerimi so bile v Ljubljani in okolici prodane razne hiše, vile, stavbne in druge zemljiške parcele v celotni vrednosti 28,334.518 lir. V juliju in v prvi polovici avgusta je bilo hkratu zaznamovanih 32 kupnih pogodb, pri katerih je bila kupna vrednost v celotnem znesku 917.760 navedena v italijanskih lirah. Zadnji čas je v kupčijah 7. nepremičninami opažali nekak zastoj. Naprodaj je še vedno mnogo stavb, hiš. vil in raznih parcel. Cene zemljiškim parcelam v mestu in na periferiji, kakor tudi v bližnji okolici so splošno stalne in nespremenjene. Ravnajo se po lepi parcel, kajti svet ob glavnih prometnih žilah je še vedno drag in ohranja svojo ceno. ker vsi računajo, da se no vrednost ob teh žilah še vedno dvigala ali pa ohranila dosedanjo višino. — 2000 letnica rojstva rimskega zgodovinarja Tita Livija. Italijanski zavod za raziskavanje rimske zgodovine je prevzel letos organizacijo proslav ob dvatisočletnici rojstva znanega rimskega zgodovinarja Tita Livija. Središče proslave bo v Padovi, kjer je bil rimski zgodovinar rojen. Pado-vansko vseučilišče je razpisalo več nagrad za svoje študente, ki bodo napisali najboljše znanstvene razprave o zgodovinskem delu Tita Livija. — Iz kinematografske lože padel, pa se ni nič pobil. Nenavadno srečo v nesreči je imel 14-letni dijak Leonidas Scotton iz Verone, ki je šel s svojimi tovariši ▼ kinematograf. Dobil je sedež v loži drugega nadstropja in zaverovan gledal v platno. Nenadoma pa je izgubil ravnotežje in te-lebnil iz lože v dvorano. Ob njegovem' padcu so se ljudje razburjeni začeli zgrinjati okrog njega, misleč, da se je nesrečnik ubil, ko je padel več metrov globoko na trda tla. Toda fant se je naglo pobral, medtem pa je že pridrvel reševalni avtomobil, ki 60 ga poklirali preskrbni zaskrbijenci. Fant se je bil le nalahno pobil po nogi, drugega pa nič. — Ipred okrajnega sodišča. Pred okrajnim sodiščem v sobi šl. 28 je kazenski sodnik razpravljal in sodil o raznih prestopkih, ki zadevajo prekoračenje določil uredbe o cenah. Sodil je tudi nekatere obtožence iz okolice, ki so junija prodajali govejo živino raznim mesarjem po previsoki ceni. Obtoženci so se zagovarjali, da niso vedeli za vsebino uredbe o cenah in da so bili še vedno trdno prepričani, da njih ne zadevajo maksimirane cene za prodano živino. Potrebno je opozoriti okoličane, da so cene za govejo živino že od 12. marca t. 1. maksimirane in kdor je živino prodajal po višji ceni in je bil sodišču prijavljen, bo primerno kaznovan m njegov izgovor na nepoznanje uredbe je pred sodiščem neveljaven. Nekateri okoličani so prodajali živino po 11.40—11.78 lir kg žive teže. Bili so obsojeni na denarne kazni od 300—500 lir. Kupci — navadno razni mesarji — pa bodo še odgovarjali pred sodiščem zaradi nakupa živine po višji ceni in zaradi prodaje mesa čez maksimirano ceno. Ljubljana I Zdravniška pomoč ponoči. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja zavarovance, naj zahtevajo zdravniško pomoč samo podnevi. Z ozirom na omejitve nočnega prometa, je v interesu članov in zdravnikov, da se zdravniški obiski na domovih vrše samo podnevi. Uradovi zdravniki so v nočnih urah dolžni odzvati se samo v zelo nujnih in neodložljivih primerih. 1 Na I. dekliški1 meščanski šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani bodo v soboto 30. avgusta ob 8 popravni izpiti. Vpisovanje učenk bo 1., 2. in 3, septembra od 8—12. Učenke naj si preskrbe pravočasno davčna potrdila. Otvoritvena služba božja bo 22., redni pouk pa 23. septembra. — Upravitelistvo. 1 Na II. dekliSki meščanski šoli v Ljubljani (Sp. šiška) bodo popravni izpiti v soboto 30. avgusta. Vpisovanje bo 1., 2. in 3. septembra od 8. do 12. ure. Po službi božji, ki bo 22. septembra ob 8, se zbero vse učenke v šolskem poslopju. Redni pouk bo 23. septembra. Podrobna pojasnila so razvidna na šolski oglasni deski. 1 Bolničarke in bolničarji Rdečega križa se vabijo na strogo obvezen in nujen sestanek v petek 22. avgusta ob 18.30 na liceju, BIeiwei-sova cesta. I Opozorilo in navodila posestnikom v Zg. Šiški. Mestna občina je že pred letom dni, pozneje pa še večkrat, v dnevnem časopisju pozivala posestnike, naj zamejičijo svoja posestva na vsen lomih in mejah, kakor jim je bilo še j^osebej sporočeno z okrožnicami in po geometrih, ki novo meritev izvršujejo Večina posestnikov se je tem pozivom odzvala, vendar jin je pa še mnogo, kateri tega zamejičenja kljub zapadlemu roku do danes še niso izvršili. V smislu zakona o katastru čl. 12. in pravilnika k omenjenemu zakonu III., č!. 55. morajo posestniki ta zamejičenja na poziv izvršiti. V slučaju pa, da tega do sedaj še niso izvršili, bosta to napravila po mejah, ki so v naravi vidne, prevzemnika nove izmere za k. o. Zg. šiška, geomelra Pele Zvonimir in Brcikvar Janez, oziroma njuni pooblaščenci na stroške posestnikov. Te stroške bo od prizadetih posestnikov izterjala mestna občina. V stroške zamejičenja se vračuna poleg mejnikov, dela figurantov in honorarja geo-metrov tudi zamuda časa, katero bo s tem celotno delo trpelo. Zaradi tega opozarjamo posestnike, da je ta način zamejičevanja precej drag in naj to zamejičenje, v kolikor ga geometri še niso izvršili, takoj izvrše. V primeru, da meje v naravi niso vidne in geometer sam ne more zamejičiti parcel, se te parcele ne bodo snimale in ne bodo prišle zaenkrat niti v kataster niti v zemljiško knjigo. V lo svrho se bodo vršila naknadna merjenja, povsem na stroške prizadetih posestnikov. Ravno tako padejo stroški na te posestnike za merjenje spornih mej, bodisi po odločitvi, sodišča ali pa sporazumno. Opozarjamo tudi, da morajo biti parcele zamejičene s pravilno obdelanimi mejniki ali pa z betonskimi, katerih je minimalni format 10x10x60. Mejnike je ukopati tako, da gledajo iz zemlje ca 10 cm. Vsa nepravilna zamejičenja se bodo popravila na stroške posestnikov. Dalje še opozarjamo, da mejnikov ni treba jx>staviti na lome mej, kjer stoje poslopja v posestni meji (ne kapi!) ali pa betonske, oz. zidane ograje in so 'i prelomi jasno vidni. Mejniki pa se morajo postaviti ob lesenih plotovih, živih mejah, jarkih in podobno. V gozdu se lahko vzame kot mejnik drevo, ki stoji točno na meji, če se pa jx>zneje tako drevo poseka, se ga mora odsekati 1 m nad terenom. Mejniki morajo biti tudi v ravnih črtah, le toliko eden od drugega, da se lahko dogledajo. V gozdovih pa je napraviti od mejnika do mejnika preseke. Po teh navodilih naj posestniki, ki še ni60 ali pa so nezadostno izvršili zamejičenje, takoj zamejičijo svoja posestva, da se izognejo velikim in nepotrebnim stroškom. 1 Vse dame in gospode, ki bi bili pripravljeni v bodoči sezoni sodelovati v opernem zboru obveščamo, naj se zgla6ijo v soboto 23. t. m. ob 11 dopoldne v Oj>eri. — Oni pa, ki so sodelovali že v pretekli sezoni v pomožnem zboru, naj se zgla-sijo isti dan t. j. v soboto 23. t. m. popoldne ob 16. istotam. 1 Namesto venca na krsto blagopokojne gospe Elizabete Koprivnik so poklonili stanovalci hiše Vošnjakova ulica št. 7 Rdečemu križu 120 lir. — Iskrena hvala. 1 Dve zanimivi uprizoritvi v ljubljanski Drami. V soboto 23. t. m. bodo igrali v režiji Petra Malca, John Knittlovo dramo »VIA MALA«, izredno učinkovito, od začetka do kraja vseskozi napelo igro. Dramatizacijo tega dela je odlično oskrbel avtor sam po svojem svetovnoznanem istoimenskem romanu, v katerem pretresljivo in razgibano riše družino Laurecovo, ki mora zaradi usodnega naključja trpeti in prenašati silne notranje boje. V vlogi Sylveli bo to pot nastopila Branka Rasbergerjeva, v vlogi poblaznele matere pa Elvira Kraljeva, nadalje bodo igrali glavne vloge: Starčeva, Nakrst, Košič, Košuta i. dr. — V nedeljo 24. t. m. pa bodo ponovili nadvse zabavno veseloigro O. Scheinp-flugove »OKENCE«, v kateri nam avtorica na originalen in duhovit način prikazuje privatnega docenta Johanka, ki zaradi nenavadnega dogodka izgubi za eno noč spomin (okence — vrzel v spominu). Ta usodnost privede do najrazličnejših komplikacij, ki se na odru zapletajo in razpletajo na moč zabavno. Docenta Johanka igra Jože Kovič, ki je delo tudi zrežiral, nadalje bodo nastopili: v večjih vlogah: Kraljeva in Rasbergerjeva ter Nakrst, Skrbinšek VI., Blaž, Kovič P. in dr. Obe predstavi, ki sta imeli ob koncu sezone zelo lepe uspehe, toplo priporočamo. Opozarjamo na začetek, ki bo obakrat ob pol 20. uri. 1 Ura pred justično palačo. Po prizadevanju uprave justične palače je bila sedaj že dobrih 30 let tam stoječa ura temeljito prenovljena in popravljena. Sedaj zopet funkcionira in redno gre. Ta ura je za mnoge stranke in tudi sodnike zelo merodajna. Res je bila potrebna temeljita reparatura ure. Na justični palači je še druga novost. Na pročelju palače so v torek pritrdili napisno, elipsasto, lepo barvano desko z novimi naslovi v italijanščini «1 slovenščini glede okrožnega sodišča, Gledališče Drama. Začetek ob 19.30. Sobota, 23. avgusta: »Via mala«. Izven. Znižane cene. — Nedelja, 24. avgusta: »Okence«. Izven. Znižane cene. Radio Ljubljana Petek, 22. avgusta. 7.30 poročila v slovenščini — 7.45 lahka glasba. Med odmorom ob 8 napoved časa — 8.15 poročila v italijanščini — 12.30 poročila v slov. — 12.45 operetna glasba — 13 napoved časa in poročila v italijanščini — 13.15 uradno vojno poročilo — 13.17 radijski orkester pod vodstvom Draga Marija Šijanca: operetna gl. — 14 poročila v italijanščini — 14.15 orkester pod vodstvom mojstra Manna — 14.45 poročila v slov. — 17.15 popevke in romance — 17.40 pestra gl. — 19 tečaj italijanščine, vodi prof. dr. Stanko Leben — 19.30 poročila v slov. — 19.45 komorna glasba — 20 napoved časa in poročila v itaiij. — 22,20 komentarji k dnevnim dogodkom v slov. — 20.30 himne in koračnice pod vodstvom mojstra Storacija — 21 predavanje v slovenščini: Nicotera: »Razlaga fašizma slovenskemu narodu« — 21.15 radijski orkester pod vodstvom D. M. Šijanca: operna gl. — 22 simfonični koncert pod vodstvom mojstra Morellija — 22.45 poročila v slovenščini. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Poizvedovanja Izgubila se je denarnica z raznimi dokumenti in vplačilnimi knjižicami na poti od Iške-ga Vintgarja do Vrtače v Ljubljani. Pošten najditelj se naproša, da denarnico z vsebino izroči proti nagradi na naslov: Ivan Žlender, splošna bolnišnica, Ljubljaiia. Iz Goriške pokrajine Dve smrtni nesreči s smrtnimi posledicami. V Budanjah, prijazni duhovniji v rebri pod Angelsko goro, sta se v kratkih presledkih primerili dve nesreči, ki sta končali s smrtjo. Pri obiranju hrušk je tako nesrečno padla kmetica Ivana Božič iz Dolge poljane, da je jx>dlegla ranam. Bila je dobra gospodinja in skrbna mati. Zapušča številno družino, od katere sta dva sina pri vojakih. Naj ji sveti večna luč! — Poseslnik Franc Sever se je na roki ranil z žebljem. Cez teden dni ga je začela roka boleti in je poiskal zdravnika, ki mu je naročil, da mora takoj v bolnišnico, ker j« zastrupljen. Bilo pa jc že prepozno! V bolnici mu niso mogli več fK>magati in je tamkaj izdihnil. Zapušča mlado vdovo. Naj počiva v miru! Obema družinama iskreno sožalje! Goriški izvozni sadni trg. Naj v naslednjem podamo kratek pregled poslovanja na izvoznem sadnem trgu v prvi polovici tega meseca. Skoraj edino sadje, ki je prišlo v tem času na trg, so bile breskve. Teh je bilo dnevno okrog 30 do 40 kvintalov in sicer skoraj samo vrste »waddol«. To je zelo sočen in okusen sad; ni polna koščenica, kot so bile vse dosedanje breskve, ampak spada ftapol že v vrsto mehnic-krojenic, ki se začnejo sedaj in so najboljše in najplemenitejše breskve. Uradno določena nakupna cena v teh 14 dneh je bila za blago I. vrste 2.30, druge 1.90, Iretje 1.60 lir. Izvoz ie šel, kolikor ga je bilo, v Nemčijo, največ v nekdanje avstrijske dežele. Razen breskev ie v teh dneh prišlo na goriški trg nekaj hrušk, ki so se prodajale po 1.75 do 1.95 Tir za kg; pridelek je pa letos skrajno pičel. Cešplie prihajajo v malih množinah, ker še ni zrelega blaga. Cena se je gibala med 1.40 do 1.80 lir za kg. V zadnjih dneh so se pojavile večje količine paradižnikov, vendar jih je za izvoz premalo, za domače potrebe je bil pa trg zadostno založen. Izpod Črne prsti. V Stržiščih, prav čedni gorski vasi v pobočju Črne prsti, so pretekli teden po daljšem presledku zopet dobili lastnega dušnega pastirja. Pred prilično letom dni je bil za izpraznjeno duhovnijo imenovan nov »gospod nune« v osebi novomašnika g. Franca Felca iz Cekovnika pri Idriji. Preden je pa g. Felc prišel na svoje prvo službeno mesto, je ostal sosedni Nemški Rut, ki ima staro župnijo, brez duhovnika in g. Felc se je nastanil v Nemškem Rutu in je odtam upravljal tudi Stržišče. Sedaj se je pa v Nemški Rut zopet vrnil prejšnji upravitelj g. E. Bandelj in g. Felc se je stalno naselil v Stržiščih, kjer je bil na predvečer pred Velikim šmarnom z veseljem sprejet. — Letina obeta še precej dobro. Sena jc bilo zadostno, pšenica, katero smo pravkar poželi, je večinoma lepa in tudi krompir kaže dobro. Iz Spodnje štajerske Posebna odredba za zaščito reda m varnosti na Spod. Štajerskem. Z ozirom na nekatere primere sahotažnih dejanj, ki so bili vsi kaznovani s smrtjo, je šef civilne uprave za Spodnje Štajersko izdal še poseben razglas, s katerim napoveduje zelo stroge ukrepe za pobijanje sabotažnih družin in ljudi, ki bi nosili še nadalje orožje. Razglas med drugim poudarja dobesedno: »Kdor se udeleži oboroženega zbora, bo kaznovan s smrtjo, kakor tudi tisti, ki članom take družbe nudi podporo ali vzdržuje stike. Vse premoženje puntar-jev, njihovih pomočnikov in družin se zapleni. Kdor take družbe ne prijavi, bo najstrožje kaznovan. Kdor ima orožje brez dovoljenja, bo kaznovan s smrtjo, prav tako tisti, ki bo izvrševal sabotažo ali zažigal letino. Osebe, ki so po 6. aprilu 1941 zbežale s Spodnjega Štajerskega ali pa so se izselile in se brez dovoljenja spet vrnejo, zapadejo strogi kazni. V težjih primerih se lahko izreče smrtna obsodba. Prav takšnim kaznim zapade, kdor brez veljavnih papirjev za prestop meje prispe iz tujine na Spodnje Štajersko. Obmejnim organom je naročeno, da s streljanjem preprečijo vse poizkuse pri prestopanju meje. Vsi obrato-vodje morajo neupravičeni sestanek delavcev takoj prijaviti bližnji varnostni postaji, sicer bodo kaznovani.« Razstava spodnješfajerskih slikarjev v Mariboru. V prostorih mariborskega gradu so odprli razstavo nemških slikarjev na Spodnjem Štajerskem. Razstava ima predvsem cilj, da bodo lahko voditelji štajerske dom. zveze nakupili umetniške slike za prostore te organizacije. • C POSTNI PILOT »Naprej, črviček!« se je zarežal Štrcelj. ' Mišek je stisnil zobe. »Naj bo, kar bo,« si je dejal, »ampak pokazal pa ne bom, da se bojim!« Ni se bal pogledati v neizmerno globočino treh tisočev metrov pod seboj, dasi ga je močno grabilo pri srcu. Ko sta Štrcelj in Svetožrc videla, da se nič ne boji, sta se jako začudila in jima to ni bilo prav nič všeč. Mišek se je poslovil od njiju, za-mahnivši z roko in se je živahno zasmejal, rekoč: »Na svidenje, razbojnika! Zahvalim se vama za vajino prekrasno gostoljubnost!« In se je z glavo navzdol vrgel v brezdanio globino. Onadva sta osupla obstala pri ograji. Ko je Mišek z glavo navzdol padal v globino, mu je tisoč misli rojilo po glavi. Bil je še med oblaki in njegova pot je trajala komaj nekaj minut. »To je zdaj moj konec,« si je dejal. >Ko bi se bil vsaj za večno poslovil od Miške! Zadnjikrat, ko sva se videla, sem bil tako vesel, saj sem se odpravljal na svoj prvi polet kot poštni pilot! Miška je bila tako prijazna in me je poljubila za slovo." KULTURNI OBZORNIK Zofija Kossak: Križarska vojska Del II., knjiga 3. in 4. Izšel ie drugi del velike knjige, obsegajoč epopeje »Križarska vojskaznane poljske pisateljice Zofije Kossakove, naslednice Sienkie-wiczeve poljske zgodovinopisne tradicije. Velika pisateljica je napisala že precej del iz poljske zgodovine, pa tudi bližnje sodobnosti, saj je njeno slikovito pisateljsko moč zbudila svetovna vojska s svojim požarom (»Pozoga«) v ruski revoluciji, ko ie bežala iz krajev, kjer sedaj divja še večji požar, v zlato svobodo (Zlota vvolnošč). Po poljski zgodovinski snovi ter po domorodnih romanih iz njene nove šlezke domovine se je kot izrazita zgodovinarka, potomka slavnih poljskih batalističnih slikarjev Kossakov in tudi sama adeptka slikarske umetnosti, lotila velikega batalističnega platna križarskih vojska srednjega veka. Vzela je za snov /. križarsko vojsko, ki se je končala leta 109!) z osvojitvijo Jeruzalema ter ustanovitvijo Jeruzalemske kneževine pod Godfrvdom Bouillonskim. To ie čas visokega srednjega veka. ko so medsebojno živeli najrazličnejši elementi, poleg največje aske-ze tudi velika nemoralnost, ko pa je nad vsemi vendar le prevladovala enotna verska navdušenost, ki je bratila vse evropske narode ter jih pognala družno na prvo veliko kolonialno vojsko v Azijo na osvobojenje Jeruzalema pod geslom, ki ga je dal cerkvenemu zboru v Cler-montii papež Urban II.: »Bog tako hoče!« V prvih dveh knjigah, ki sta izšli pred meseci, spremlja pisateljica skupino poljskih političnih izgnancev iz domovine na božjo pot v Provanso, kjer se priključijo prvi križarski vojski ter predstavljajo poljski element v tem vrvenju zapadnih evropskih narodov v boju za svetopisemske kraje proti muslimanski invaziji proti Evropi. Prikaže nam voditelje posameznih pohodov, ki od petih strani prihajajo vsak s svoio avanturo in usodo v Bizanc, kjer naj bi prevzel vrhovno vodstvo škof iz Puva Ademar de Monteil, Druga knjiga je vsa posvečena bizantinski perfidnosti, ki je opisana v tako močni zgodovinski podobi, kot je redko kdaj vidimo, ter se zaključi z zmago križarjev pri Niče ji, novem dokumentu grške verolomnosti. Pričujoči II. del velike epopeje, ki je izšel sedaj na 460 straneh, obsega 3. knjigo: Stolp treh sester, ter zadnjo, 4. Jeruzalem osvobojen. Spremljamo križarsko vojsko v njeni notranji razdvojenosti skozi peščeno morje pustinje Sahare, kjer čutimo neizmerno in grozotno opisano bolečino žeje, ter smo priče zmagi pred Dorvlejo, ki zopet za nekaj časa združi obe krili vojske, normansko in provansalsko. Vidimo, kako se človek v strahu za življenje. ne ustraši tudi nečastnih dejanj, ki so jih zagrešile taborske ženske, zaradi česar pridejo pred velik proces, ki se zadovoljivo reši. Nato se vojska pomakne- deloma proti morju, deloma z Baldvinom proti Edessi, v glavnem pa proti Antiohiji. glavni, zapreki pred Jeruzalemom. Ta boj za Antiohijo pomeni središče • in največjo napetost v?e epopeje, sai je tu zbrala pisateljica vse momente, ki naj njeno umetnost pokažejo v močnih svetlobnih kontrastih: razkošnost in bedo, razvrat in askezo, lenobo in borbeno navdušenje, krščanstvo in mohamedimstvo, vse odtenke vseh glasnih prvin, ki vodijo človeka: glada, sle in oblasliželjnosti ter poželenja Boga in zaupanja vanj. Borba za Antiohijo in z njo zvezani dogodki napolnjujejo to knjigo z mogočnimi scenami in širokimi platni v ostrih kontrastih svetlobe, ki je ena glavnih kompozicijskih in umetniških sredstev pisateljice, ki tudi psihološki razvdj posameznih značajev gradi na tej kontrastni gradaciji (Peter Eremit — vojskovodja — blaznež — strahcmetec — pa zopet junak: ln tako vsi junaki!) Šele z izdajo se posreči Boemundu Tarentskemu zavzeli mesto, ki postane v nadaljnjem še bolj usodno za križarje. O tem pa govori četrta knjiga, ki opisuje nove težave v mestu zaprtih križarjev ob prihodu nove mohamedanske vojske ter njihov brezupen položaj, iz katerega . jih reši samo zgodovinsko izpričani čudež s sv. sulico, ki se — zaradi kontrasta — pozneje zopet izkaže za podvržek! Iz obupne askeze pol mrtvih križarjev, obsojenih na počasno smrt, planemo v najvišjem verskem navdušenju v slavo-epev zmage, da »e ta enotnost zopet razbije v do- mačem prepiru ter v lenobi in nedelavnosti, v kateri propadajo ljudje in ideje. Šele smrt škofa Ademarja združi razprte viteze, ko je trpela vojska ogromno moralno in strateško škodo, da udarijo končno z zadnjimi ostanki sil na Jeruzalem v ponesrečenem napadu. Šele z žrtvijo morskega razbojnika, ki je dal ladje za napadalne ovne in stolpe, se posreči osvojili Jeruzalem, v katerem se potem križarji krvavo maščujejo za vse trpljenje. Zadnja poglavja so posvečena utrditvi oblasti, ustanovitvi Jeruzalemske kneževine ter zopet malenkostnim osebnim intrigam, zadnje pa vrnitvi edinega poljskega viteza iz prve skupine Ibrama, v domovino. Tam se zaradi notranje moralne krivde nad smrtjo žene zapre v molk in se zdi, da se kljub vsem, ves tedanji svet pretresujočim dogodkom, ni zgodilo ničesar. Tako se ta epopeja ogromnih razsežnosti in napetosti ter slikovitih panoram in vojaških podob ter psiholoških kontrastov izgubi v novem kontrastnem odtenku — v tiho pozabo. Oba zvezka skupaj dasta skoraj .900 strani ob-segajočo ogromno sliko enega največjih vojaških pohodov v zgodovini, golovo pa najčudovitejšega kolektivnega nastopa srednjeveških narodov, zedinjenih pod enim samim geslom verskega navdušenja. To kolektivno gibanje se je Kossakovi na vsak način posrečilo prikazati v napetih slikah, ki vplivajo bolj kot mozaik, kakor pa enotna zgodba, in to mozaik, ves se spreminjajoč v barvah, odsevih in nasprotjih, prav tako v razvoju posameznikov kakor tudi celega kolektiva. Ni tu mesta za podrobnejše obravnavanje umetnostne metode Zofije Kossakove, ne njene posebnosti v primerjavi s Sienkiewiczem, gotovo pa je, da po stvarnem opi- su ter resničnosti zgodovinskega gradiva prekaša velikega mojstra predhodnika, ki pa bolj zna zajeti srce in pritegniti bralca z romantiko zgodbe, česar Kossakova ne zna in tudi noče. Je realistka, ki teži po naturalističnih podobah morda bolj, kakor pa po idealizaciji nečesa, kar se je šele pozneje spremenilo v legendo. In to bo morda edina spotika kakšnemu bralcu, ki je bil doslej navajen gledati na zgodovino križarokih vojsk z drugačnimi očmi. Toda Kossakova je dala podobo uelike idealistične vojske od naturalistične bližine (in vojske še nikdar niso bile lepe!) —, toda poudarila je močno nadtvarni cilj križarske vojske ter njen preroditveni pomen za vso Evropo. Tako torej ta roman daje v podrobnostih realistične podobe posameznih oseb, sledi in dobiva njih napake in vrednost; ima velike opise nenravnosti poleg velikih etičnih dejanj, kar je lastnost vsake vojske, toda kot kolektiv je i«rižarska vojska pridvignjena v veličastno podobo usode vsega človeštva, ki trpi, se bori in umira z veliko vero v onostranstvo in /loga, v Križ, ki odrešuje, in katerega nihče križarjev nikoli ni izdal. V tem je epopeja gotovo veliko koto, liiko delo brez ozira na to, da je pisateljica vidna poljska katoliška kulturna delavka ter je v izvirniku izšel roman v poljski Mohorjevi družbi, v Družbi sv. Vojteha v Poznanju v I. 1930. Povest kaže ogromno podobo srednjega veka v vseh njegovih sestavinah, in to še posebej podobo zapad-nega katoliškega viteštva, bizantinskega razkolni-šega cezaropapizma in blaziranosti, ter podobo arabskega, muslimanskega sveta. Kot čtivo pa bo gotovo zajelo vsakega z veliko sugestivnostjo kulturno zgodovinskih in batalističnih množičnih platen ter skoraj pustolovskih dogodkov. Kot zgodovinski roman, sem prepričan, se uvršča med ene največjih sodobnih zgodovinskih del ne samo po obsegu, temveč tudi po notranji sili in umetniški vrednosti . Kar pa se tiče slovenskega prevoda, ki ga jc z dovoljenjem pisateljice priredil iz poljščine Tiiie Debeljak, ne gre sodba meni, ki izid te velike križarske epopeje samo naznanjam po vsebini in oznaki. Cena tega zvezka (II. del, knjiga 3. in 4.), v lepi originalni vezavi po načrtu arh. Gajika, je — 57 lir. td. Iz Trsta Proslava godu A'j. Vel. Kraljice Helene v Trstu. V ponedeljek je imela Nj. Vel. Kraljica in Cesarica Helena svoj god. Trst je proslavil imendan priljubljene vladarice zelo slovesno. Vse hiše so bile v državnih zastavah, ki so vihrale tudi z ladij v pristanišču, s tramvajskih vozov, z zastavami so bila okrašena tudi vsa javna poslopja in mnoga okna zasebnih stanovanj. Na ta način je pokazal Trst svojo veliko patriotično vdanost priljubljeni Vladarici in Savojski hiši. Mnoge ženske in materinske organizacije so priredile še posebne patriotične proslave. Opasilo na Repentabru. Po vsem Krasu najbolj slovi opasilo na Bepentabru na praznik Velike Gospojnice dne 15. avgusta. To je res pravi kraški praznik, ki privabi na romantične repentabrske pečine tisoče in tisoče ljudi od blizu in daleč, s Krasa in iz Trsta. Tudi letos ie bilo tako. Krasno vreme je sijaj praznika še povzdignilo. Zbrali so se mnogoštevilni romarji, da repentaborska cerkev vseh teh množic ni mogla sprejeti pod streho. Okrog cerkve, na zeleni trati med svetiščem in župniščem, pod senco starih brestov in m'udih lip se je razvijalo pisano romarsko življenje, ki se vidi samo na Bepentabru. Zunaj taborskega obzidja, na terasah, ki se nahajajo med pečinami na obeh straneh repentabrskega griča, so se razvrstili sami šotori. Tu se je točil pristen kraški teran, tam so prodajali znameniti ovčji sir ž Nanosa, v soseščini spet kraški pršut in druge kraške dobrote, zlasti sadje, vmes pa so se mešali šotori zgovornih prodajalcev razne druge sejmske robe. Kakor na velikem, pestrem sejmu, tako so valovale množice sem in tja, da je izgledal Repentabor kakor ogromno mravljišče. Šele proti večeru so se začeli ljudje razhajati na domove in ponoči je Bepentabor spet osamel, njegovo samotno romantiko bodo motili do prihodnje cerkvene proslave samo še številni izletniki in turisti, ki to prelepo točko našega Krasa tako radi obiskujejo. Velika romanja na Krasu. Na praznik Velike Gospojnice so proslavile mnogotere cerkve na Krasu, posvečene Mariji, svoj cerkveni pa-trocinij. Mnoge od teh slovijo kot božja pota. Letos so Kraševci romali v izredno velikem šte- ; vilu. Vse ceste in pota na Krasu so bila že na predvečer, zlasti pa še na praznik zjutraj, polna romarjev. Tudi v avtobusih se je to poznalo in pa na železnici, s katero so se vozili romarji na Sveto goro pri Gorici. Trst na počitnicah. Ferragosto — prvi avgust — je v italijanskih mestih beseda, ki prevzame vsakogar, ker ga spomni na dolgo pričakovani in težko zaželeni letni dopust, v avgustu gre tukaj vse na dopust, trgovci zaprejo syoje trgovine, obrtniki svoje lokale, na počitnice pošljejo svoje pomočnike in nastavijence, sami odidejo z družinami iz Trsta, na vrata zaprle prodajalne pa obesijo napis »Zaprto zaradi i počitnic«. Takih napisov in zaprtih lokalov je s^daj v Trstu vse polno. Splošne počitnice pa so bile od petka — na praznik Velike Gospojnice — do nedelje. Vse tri dni so bili vsi lokali v Trstu — razen gostiln, brivnic in živilskih trgovin — zaprti, v vseh tovarnah ie delo počivalo in vse ie praznovalo zaslužen oddih. Tudi drugod v Italiji je tako. Ljudje so na to že od nekdaj navajeni ter se v teh dneh podajo na potovanje. Naval na železnice v Trstu je bil ogromen. Na vseh postajah so morali ojačili kompozicije vlakov, da so sprejele ogromne množice izletnikov in turistov, ki so se podaiali na pot, oprtani z nabasanimi nahrbtniki in drugo prtljago. Največ liudi ie iz Trsta odšlo na Kras ter so bila vsa kraška letovišča prenapolnjena. Veliko jih je šlo tudi v planine, drugi so se spet peljali domov v razne kraje stare Italije. Od nasprotne smeri pa ie privrel val obiskovalcev v Trst — s podeželskega zaledja, iz Ljubljane, iz Italije. Mesto je bilo polno tujcev, ki so si ogledovali njegove zanimivosti, pristanišče ter napolnili tržaška kopališča. V ponedeljek pa so se te splošne počitnice spet nehale, mesto ie dobilo svoj navaden obraz, večina lokalov je odprla svoja vrata, tovarne in obrati so pričeli z delom, le tujcev je še precej ostalo med nami, pa tudi ti se polagoma razhajajo. Krasno vreme je veliko pripomoglo, da so letošnje splošne počitnice tako lepo izpadle. aaaaaaaBaaaaaaBaaaaaBaBBaaaBaaa* Naročajte »Slov. koledar« Proslava 225 letnice bitke pri Petrovaradinu Nemška narodnostna skupina v neodvisni državi Hrvatski in v Banatu, ki spada pod 6rbsko ozemlje, je v zadnjem času organizirala več velikih spominskih zborovanj na veliko bitko med armado princa Evgena in turško vojsko, ki je bila pri Petrovaradinu pied '225 leti. Glavna proslava je bila v samem Petrovaradinu. Udeležili so se je zastopniki nemške in hrvalske vojske ter številni zastopniki nemške narodnostne skupine. Druga takšna proslava jo bila pred dnevi v Pančevu, kjer se je zbralo nad 3000 Nemcev. Navzoč je bij tudi zastopnik nemške vojske ter voditelj narodnostne skupine dr. Kepp Janko V svojem slavnostnem govoru je dr. Janko poudarjal, da nemška narodnostna skupina ne slavi v princu Evgeuu samo prvega maršala nemške vojske in vojskovodje ter državnika temveč tudi kot na6eljevalca nemških kinelov, ki so tekom stoletij bili branik pred vsako nevarnosljo in so s 6vojo pridnostjo napravili Banat za najrodovitnejšo zemljo v Evropi. Če kdo misli, da so Nemci v teh krajih jedli tuj kruh, je treba poudariti, da so vedno jedli samo svoj kruh in da 6o goprebivalci drugih narodnosti pokrivali svoje potrebe v prehrani iz žetve nemških kmetov. Po govoru je voditelj nemške narodnostne skupine položil venec na grobove pomor.jenih Nemcev. Z mimohodom in petjem princ Evgenovih pesmi je bilo nato slavlje zaključeno. Zahvala Zgornjega Banata Pod tem naslovom objavlja »Donauzeitung poročilo iz Velike Kikinde o veliki nabiralni akciji zgornjebanaških Ncmcev za ranjene nemške vojake s Krete, ki sc zdravijo v bližnjem mestu. Nabiralna akcija, ki se je začela na pobudo okrožnega voditelja Nikolaja Djuritschcka, je v vsakem oziru uspela. Ljudje so za ranjene nemške vojake, ki to se hrabro borili na Kreti, darovali 40 telet, 20 svinj, 70 gnjati, 500 kg masti, 1000 kg sveže slanine, 970 kokoši, 150 kg masla, 200 kg sira, 1500 kilogramov krompirja, 200 kg bele moke, 5000 jajc, 1500 1 vina, ki ga je darovalo veleposcstvo v Čoki, ki spada sedaj v koncem Goringovih podjetij, veliko množino zelenjave in ostalih živil. Nabiralno akcijo so morali zaradi darežljivosti ljudi predčasno ustaviti, ker so nemški vojaki z živili preobloženi in jih ne morejo vseh porabiti. Zato so del teh stvari razdelili med ostalo nemško vojaštvo v Veliki Kikindi in ostalih banaških mestih. Največji gozd palm na svetu Mesto Basra ni samo najpomembnejše trgovsko mesto na arabskem polotoku, lemvef tudi mesto, ki ima največji nasad palm ua svetil. Vrhovi palm se razlegajo lakoj pod mestom na obeli obalah Evfrata v dolžini 250 km proti severu. V gozdu je nad 10 milijonov palm, kar ie statistično ugotovil davčni urad. Palma svojemu lastniku ne daje samo plodov, temveč je uporabno tudi njeno listje, steblo in korenine. Rodili pa prične palma šele s 15. letom. V poznejših letih pa drevo drago poplača vso prejšnjo nego svojemu gospodarju. »Kako morete biti tako nesramni, da o polnoči vlomite pri gospodu?« »Gospod sodnik, ko sem zadnjič stal tu pred vami, ste rekli, da je nesramno, ker sem pri belem dnevu napadel nekega moža. Kdaj naj pa prav za prav delam?« £ Duhovnik »Ali naj molim še eno desetko, mama?« ■»Še eno desetko, moj sin.« Dih bližnje smrti je polnil sobo. Bolnica, ki jo je vsak trenutek dušila naduha, je s svojim slabim glasom molila za svojim sinom, ki je bil župnik v ubogi domači vasici. Zadnjikrat sta sku-iaj opravljala molitve, ki se jih je iz njenih ust uaučil. Zazrl se je vanjo, da bi si za vedno vtisnil v spomin drobni, nagubani obraz, v katerega so se le vtisnila znamenja bližnjega konca. Sina je prevzela bolečina. Duhovnik pa je bil srečen, da je mogel posvetiti svoji materi teh nekaj ur -i- morebiti minut — ki so ju ločili od velikega slovesa. Ves dan so ga zadržavali velikonočni obredi v cerkvi, tako da je mogel samo za kratek hip stopiti k svoji dragi bolnici. Zdaj pa je prišla noč, mrzla in deževna marčna noč, ki jo bo lahko nemoteno prebil v sveti in boleči samoti poslednjih ur. Nenadoma — kakor v odgovor na njegovo skrito niisel — je nalahno udarilo kladivo na gLavnih vratih. »Kdo neki t)j mogel priti ob tej uri in v takem vremenu?« je zašepetal duhovnik. Prisluhnil je. Spodaj je aekla Veronika odprla vrata in se tiho pogovarjala. Nato je oprezno prišla po Stopnicah navzgor in potihoma smuknila v izbo. »Gospodična Valerija je prišla,« je zašepetala. »Rada bi precej govorila z vami.« »Dobro, jaz pojdem dol, ti pa bodi pri mami.« Gospodična Valerija je čakala duhovnika v veži. Bila je skromno in pobožno dekle; živela je t hišici precej daleč od vasi. Zato in pa še zaradi pozne ure je bil duhovnik precej začuden nad njenim obiskom. »Gospod župnik,« je rekla, »težko mi je. da vas moram v takem času motiti. Moram. Toda najprej: kako je z mamo?« »Bliža se konec. Morebiti še uro ali dve.< »Moj Bog! Da sem ravno ta večer morala po vas! Nesreča.« »Pome? Zakaj pa?c >Da bi podelili zakramente umirajočemu. Res, zelo mi je težko. Toda ksij naj bi storila?« »Raj :pa je?« »Za očeta Charela ere, mojega soseda. Danes je imel napad. Sama mu strežem. Zelo hudo je. i Bojim se, da ne bo več dolgo.« s »Obljubljam vam, dobra gospodična, da bom prišel k njemu jutri zjutraj ob eni.« »Prepozno, prepozno bo, gospod župnik. Takoj je treba priti. Toliko je še pri sebi, da se more spovedati. Ne vem, kako bo potlej.« »Saj vidite, da ne morem pustiti svojo mater na zadnjo uro, ne da bi ji zatisnil oči. Ali je oče Charel sploh poslal pome? To je glavno.« »Ne. Na žalost ne. Dobro veste, da je živel kakor brezverec. Ko sem mu ravnokar govorila o vas, se je posmehoval: ,Saj veš., kako! Gospod župnik se ne bo dal motiti v takem času in za takega starega siromaka, kakor sem jaz'.« »No, vidite, gospodična.« »Kaj naj bi videla, gospod župnik? Nič drugega ko to, da oče Charel niti pojma nima o krščanski ljubezni. Vi mu jo boste razodeli. Že tako ga je ganila moja skrb in opravki, čeprav se je prej norčeval iz mene in me imenoval staro tercijalko. Ko sem ga ravnokar zapustila, sem čutila čisto določeno, da je bil pretresen. In če mu bom mogla povedati, da zaptiščate zanj umirajočo mater, kolika luč bo prevzela to dušo, gospod župnik!« »Poslušajte, gospodična. Obljubim vam, da se odpravim takoj, ko bo moja mati izdihnila. Joj, do tega ni več dolgo!... Do tedaj me pustite, da se posvetim njej. Medtem se vrnite k očetu Charelu in nadaljujte svoje sveto delo. Poskusite ga pripraviti na moj obisk. Moliva k Bogu usmiljenja. da mu podeli čas, da se spravi z njim.c »Dobro, gospod župnik. Čakala vas bom in mu povedala.« i; Duhovnik je odprla vrata. Ledeno mrzel zrak je zapihal v ve^o. Gospodična Valerija je s trepetajočo roko popravila svojo črno volneno ruto. Hitro je fKizdravila in izginila v noč. Župnik Poutal je bi! ganjen. Stopil je v sobo k materi. V teh kratkih trenutkih, kar ga ni bilo v sobi. so znamenja konca postala jasnejša. Materino obličje je bilo višnjevkasto. Veronika je pri njenem vzglavju molila litanije vseh svetnikov. Vkljub tako bližnji smrti, je vladal v sobi mir. Duhovni« se je zazrl v kriz, ki je razpenjal nad umirajočo toke. polne usmiljenja, v beli kipec Marije z materinskim nasmehom ln v podobo svetega Jožefa, zavetnika dobre smrti. Materin pogled se je oklepal teh domačih podob. * V tišino pa je rastel glas stare dekle, ki je prosila za dušo v večnost odhajajočo, vse nebeške iilagoslove, usmiljenje Kristusovo, priprošnjo Marijino, pomoč angelov in nadangeiov, mučencev in spoznavalcev, devic in svetih žena. Tako se je poslavljala duša, v miru in zaupanju, spremstvu in varstvu in z odpuščanjem je odhajala v tisto smrt, ki ji je odpirala vrata v življenje. Tedaj se je župnik Poutal spomnil drugega umiranja, resnično samotnega, resnično zapuščenega. Medtem ko se je pravična duša pripravljala, da prejme plačilo, .je padal grešnik v več-nčst brez božjega odpuščanja. Kriv pa je bil pastir, ki ni hotel iti za izgubljeno ovco, da se ne bi odrekel tolažbi, sveti in pravi, toda človeški. Župnik Poutal se je tiho sklonil nad umirajočo mater. »Mama,« je dejal, »k umirajočemu me kličejo. Pustiti vas moram za nekaj časa. Velika žrtev je to, za vas in zame, vem. Ali hočete, da jo vzameva nase za odrešenje duše, ki me čaka?« Umirajoča je dolgo gledala svojega sina, ki jo je prosil za tako veliko odpoved. Bila je to zadnja in na.jkrutejša; brez besede, z lahnim utrijsom vek jo je sprejela. Duhovnik je prekrižal mater na bledo čelo, potem pa je odšel in jo izročil Veroniki v varstvo. S svetim poslednjim oljem, ki ga je mimogrede vzel v cerkvi, je hitel v deževno noč. Vznemirjal ga je strah, da bi prepozno prišel. Vendar je tako hitro hodil, da je prišel do Charelove hiše ravno takrat ko gospodična Valerija. »O, gospod župnik,« je vzkliknila, »dobro sem vedela, da boste morali priti,« Bolnik je ležal na slabi postelji. Ko sta vstopila oba obiskovalca, ju je pogledal z brezizraznimi očmi, ki so se kmalu, zasvetile v živem začudenju. ko je spoznal duhovnika. »Vidite !r je zmagoslavno dejala gospodična Valerija. »Ali vam nisem rekla, da bom privedla gospoda župnika? Ne veste, koliko je storil za vas! Njegova mati je težko bolna, umira v tem trenutku. Zapustil jo je. da je prišel sem. Zdaj pa mi še pravite, da nimate duše, če se gospod »oliko trudi, da bi jo rešil.« Nato je pobožno dekle, vedoč, da je naredila 'svoje, odšla v sosedno sobo. Župnik Poutal se je tedaj približal umirajočemu. Dolgo, kakor da hI se mu ne mudilo nikamor, mu je govoril in po- J skušal oživiti iskrico vere in ljubezni pod pepe- ' lom tega bornega življenja. Toda bolj kakor njegove besede je njegova junaška ljubezen prevzela srce umirajočega in omehčala nebeško pravičnost. * Duhovnik je hitel proti vasici. Zdelo se mu je, kakor da ga prejšnja groza ne muči več, in njegova duša se je umirila v zavesti, da je dolžnost izpolnjena. Počasi in rahlo je vstajalo upanje. Saj ni bil dolgo časa zdoma — komaj nekaj čez eno uro. Ali bo Bog morebiti dopustil, da pride dovolj zgodaj in zatisne oči svoji materi? Kdo ve, ali tolikšna žrtev ne zasluži celo večjega plačila? V njegovi duši se je spočela misel, da je mogoč čudež, ki preseže vse človeške slutnje in ga Vsemogočni tako lahko dopusti. Kolikor bliže doma je prihajal, toliko določnejša je bila njegova misej. Nič več groza, marveč vesela nestrpnost ga je priganjala k hitrici. Da, našel bo svojo mater pri življenju ... in zdravo. Vendar je prišel. Hitel je po stopnicah navzgor. Ustavil se je v temi na hodniku. »Kaj me čaka za zaprtimi vrati? Preveliko veselje ali prehuda Žalost?... Naj bo eno ali drugo, treba se je zbrati za trenutek, treba je v molitvi dobiti nove moči.« V tem tihem trenutku je bolje videl pomen svoje preizkušnje. »Da, žrtev za odkup duše, ki sem jo pravkar iztrgal večni smrti, mora biti popolna. Sam od sebe, plemenito se moram odreči temu krhkemu upanju na zemeljsko plačilo za veliko dejanje.« V njegovi razboijeni, toda pokorni duši so se rodile besede odpovedi. >Oče, ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi.« In bolečina, ki jo je vzel nase, ga je sprejela takoj, ko je vstopil v izbo. Njegova mati je počivala za večnost; njene oči so bile zaprte, Čelo mirno, okrog sklenjenih rok je bil ovit rožni venec. Poleg križa sta goreli dve blagoslovljeni sveči. Župnik Poutal Je pokleknil. Njegovo srce je bilo polno žalosti, toda mirno in okrepljeno v odpovedi Dolgo časa je molil z enako gorečnost ja za pravično dušo in spokorjenega grešnika. Medtem ko je v noči rasla bleda svetloba in naznanjala in obljubljala bližnjo zarjo, se je poleg umrle dvigal klic radostne vere in zmagoslavnega upanja : ». ..Et lux perpetua luceat eisl« , C. Svlvfer*. Dolarske hijene Več stari Morton ne reče. Zanj je s tem končana ne samo zaroka njegove hčerke, ampak podrta tudi lepa kupčija, ki se mu je obetala. Ne da bi se menil za hčerko nli za ta jnika, so zazre zopet v svojo časopise. Gizela in tajnik drug za drugim odideta. Morton bere medtem že kratko poročilo, ob katerem se jezno nasmehne. »Kakor nam pravkar poroča naš izvedenec, je Jones Grill včeraj popoldne v resnici kupil rudnike bakra v Coloranu. 8 tem je prav gotovo prizadejal Južni uniji in Pacifiškemu tru-stu občuten udarec. Dejstvo, da je Grillova družba pri tej izredni kupčiji izčrpala do zadnjega vsa svoja denarna sredstva in se tudi hudo zadolžila, ne more vzbuditi nobenih skrbi. Pri Grillovi družbi zaradi tega ne bo nastopil nikakršen zastoj, saj jo podpira, kakor smo iz zanesljivega vira poučeni, Grillnv bodoči tast, lesni kralj Ilarlev Morton. Po tej kupčiji lahko smatramo, da je nastopilo v medsel>ojnih odnosih med Južno unijo, Pacifiškim trustom in Grillovo družbo popolnoma novo razmerje.« Medtem, ko je Morton hladno bral to jio-ročilce, je stopila Gizela iz velikanske marmorne palače svojega očeta na cesto. Hitela je po peti aveniji na nasprotno stran parka, kjer je stala komaj deset minut od njenega doma hiša njenega zaročenca. Med hojo se je nekoliko umirila in vedno bolj se je je lotevala volja, da bi se spravila z Jonnvjem. Pred veličastno palačo, nad katere glavnim vhodom sc blesti v zlatih črkah njej tako dobro znani priimek, pritisne Gizela na gumb. Stari Charley, Grillov hišnik, ki zvesto služi že trideset let in je hkrati Jonnyjev zaupnik, prihiti iz palače in stopa skozi vrt do železnih vrat. »Dobro jutro, gospodična Morton!« Zaman skuša Charley prikriti svojo zmedenost, zaman se izogiba njenemu pogledu. Sam Bog ve, danes se je zgodilo v hiši že toliko čudnega, da si tudi osivela Cliarlevjeve glava ne ve pomagati. »Upam, da je gospod Grill že prišel domov,« vpraša na kratko Gizela. »Seveda, gosj>odična Morton,« pravi Charlev uslužno in vodi Gizclo v veliko, dvorani podobno čakalnico. »Gospod Grill sicer še spi, toda zbudil ga bom takoj in mu sporočil, da...« »Prosim,« ga preseka Gizela hladno. »Počakala bom v malem salonu,« in gre sama naprej, ne da Iri se še kaj zmenila za vznemirjenega Charleva. Sivi starček odhiti po stopnicah. Sam zlo-mek je moral zmesti Grilla, da je počel take neumnosti. Kar hudo je bilo Charleyu, ko je videl davi, kako je okrog sedmih prišel Jones Grill teko pijan domov, da ni vedel, kaj počenja. Najhujše pa je bilo to, da ni prišel sam. Privlekel je s sel>oj neko žensko, ki je ni bilo mogoče sprav iti iz hiše. Z• nepopisnim ogorčenjem je moral gledati Charlev, kako se je ta »dama« kar udomačila v Grillovi spalnici. On pa je spravil Grjlla. ki ni mogel niti več govoriti, niti ne stati, v sobo za goste. Grill se je takoj zleknil na kauč in odvrgel samo suknjič. Tako leži njegov gospodar z bledim obrazom, z zmečkanim ovratnikom in razmršenimi lasmi še sedaj kakor mrtev na kauču. »Gosipod Grill,« zakliče Charlev. »Zbudite se vendar! Gospodična Morton je prišla.« — Charlev se je jvošteno spotil, preden je spravil Grilla do zavesti. Ko je začel Grill kazati prve znake zavesti, ga je Charley začel očitajoče karati, prav tako, kakor včasih, ko je bil Grill še mlad pobič: »Gospod Grill, kako ste mogli vendar... Res vas ne razumem...« Grill se je počasi dvignil. Na obrazu se mu je videlo, kako ga boli glava, v očeh pa mu je ždela neprespana noč. »Trenutek, Charley.. . Kaj pa je prav za prav?« Grill nai|>enja možgane, kar se le da, toda pri najboljši volji se prav ničesar ne more sjKunniti. Ves obupan zdihuje Charley: »Snoči ste odšli z gospodom Smithom. Kolikor vem, sta razpravljala o nekih trgovskih poslih.« »Je že res,« prikima Grill, »Smith mi je sporočil, da ve podrobnosti o naporih Racklevjevih, da bi nakupili rudnike bakra v Peruju. Potem sva j>« še nekaj pila...« »Seveda, saj ste bili v klubu Washington,« opozori Charlev. Grill začudeno pogleda Charleya in zmaje z glavo. »Hm, izključeno, Charley, v klubu Wa-shington pa snoči nisem bil.« »Seveda ste bili, gospod Grill!« užaljeno vztraja Charlev. Za malo se mu zdi, da skuša Grill f>revnriti tudi njega, čeprav to najiram njemu res ne bi bilo potrebno. »Snoči ste bili v klubu "VVashinston in ste ■'»orali tam posipraviti precejšnje količine. Menda ste bili v družbi neke ženske, ki vas je gotovo k vsemu temu zapeljala.« »Ali se ti blede, Charley?« se zakrohoče Grill. »Ne, niti najmanj ne.« ugovarja starček ogorčeno. »Pač pa ste prišli v klubu na nemogočo zamisel, da ste jx>klicali gospodično Morton k telefonu. Gospodična Morton je na vaš poziv prihitela v klub in tako je nastal pravi škandal.« Še preden more Charley nadaljevati, se Grill z muko dvigne in začne hoditi po sobi sem in tja. Kako presneto brenči človeku po gia vil Neznosno! Kratko minuto hodi Grill po sobi, nato se ustavi pred Charlevem, ga resno pogleda in pravi: »Čuj me, Charlev, sedaj sem popolnoma trezen... Mogoče je. da sem bil res pijan. Toda nisem bil niti v klubu \Vasliington, niti nisem poklical po telefonu gospodične Mortonove, niti nisem ...« »Kaj pa tista presneta gospodična.« mu skoči Charley v besedo, »ki vas je davi spravila domov?« »Kaj si jx>polnoma prismojen?« »Prosim lepo!« Charley prime Grilla za roko in ga vleče za seboj na hodnik. Nato odpre vrata v spalnico in pokaže na široko posteljo, v kateri je navadno spal Grill. Grill skoraj ne more verjeti svojim očem. Sredi blazine vidi črnolaso kodrasto glavo in košček obraza, preslikanega in namazanega z vsemi mogočimi mazili. Grill gleda začudeno na dekle, ki ga še nikdar v življenju ni videl, nato pa se ozre v Charleva, skomigne i rameni in zatrdi: »To je nemogoče, Charley.« »No, res j>ošteno ste se ga morali nabrati, gospod Grill.« uide začudenemu Charlevu, ki nato hitro nadaljuje: »Jaz vem samo to, da vas je ta dama...« pri tem da besedi dama prav poseben poudarek, »davi pripeljala v hišo in da je na noben način nisem mogel »praviti ven. Vse drugo sem pa itak zvedel šele iz časopisa.« »Iz časopisa?« se obregne Grill. »Kaj je danes vse skupaj znorelo?« Charley si na tihem misli, da je najbrž znorel le jones Grill. Kako bi sicer mogel početi take norčije? Toda Charley rajši molči. Pač pa seže v žep in privleče na dan »Manhattanske. novice« in jih ponudi Grillu. »Če me ne bi jx>-štar opozoril aa tole, še sedaj ne bi vedel za vso zgodbo.« \a Novih Hebridih je svinja sveta žival Tudi ščetinar je dosegel to čast, da je postal hogovom ptosebno dopadljiva žival. Ne sicer v Indiji, temveč na Novih Hebridih. Še bolj kot njegova pečenka in slanina so v čislih njegovi zobje. Svetovni potnik, ki je prepotoval Nove Hebride, pripoveduje, da je življenje svinje pri tamošnjih prebivalcih celo dragocenejše, kakor pa življenje otroka. Celo fanta. Oboževanje ščetinafja- je pa za žival združeno vendarle s precejšnjo boljo. Ko je prase še mlado, ga namreč trdno privežejo za nogo, nato mu pa skrbno pregledajo zobovje. Zgornji podočnik mu brez vsega gladko izbijejo iz čeljusti, samo da potem zobovje spodnje čeljusti lažje raste in se tudi lepše razvija ter dobi spiralno obliko. Zaviti čekan je potem pri živali najsvetejši del telesa ter za skupne pojedine ob velikih praznikih ne iščejo živali po njegovi velikosti ali slanini, temveč po razvoju čekana. Svinja s posebno dobro razvitim čekanom je po njihovem mnenju lx>govom posebno dopadljiva in jo zato najrajši žrtvujejo. Tako svinjče stane na Hebridih nad tisoč lir. Neverjetno draga žival. Človek, ki jo je zredil, je najsrečnejši med vsemi ljudmi, če doživi še to čast, da so njegovega pra-sra izbrali za žrtev bogovom. Svinjo zakoljejo na koralnem oltarju in jo nato pripravijo za praznično kosilo. Čekan obesijo kot okrasek v družbinem domu, ali pa okrasi z njim lastnik živali svoj lastni dom kot z znamenjem, ki skriva v sebi skrivnostne moči. V 35 milijardah letih bo konec sveta? O izviru brezštevilnih toplotnih žarkov, ki izhajajo iz sonca in katerih sprejme zemlja samo neznaten del. so se v zadnjem času zopet pojavile nove teorije, ki temelje v glavnem na pojavu radioaktivnosti. Novo hipotezo je postavil tudi danski fizik Bohr. Izhaja iz trditve, da je ogromno množino toplotnih žarkov pripisati izgorevanju enega najvažnejših elementov v naravi ogljika. Po njegovi izjavi si množino toplote, ki jo izžareva sonce, lahko predstavimo približno tako, če jo primerjamo toploti, ki bi izhajala iz ogromnega vulkana, v katerem bi v eni sekundi zgorelo 10 bilijonov ton fosilnega premoga. Pri žarečih zvezdah, kakor tudi pri soncu, je v teku proces izgorevanja ogljika in vodika, ki je prav za prav pravi element izgo- revanja. Če se bo zaloga vodika, ki je v soncu. j>orabila, se bo tudi sonce, kakor tolike druge zvezde, ohladilo. Profesor Bohr je izračunal, da se bo to zgodilo v 35 milijardah letih. Med tem časom bo sonce vsako leto izžarevalo množino kalorije, ki je izražena v .številki 3.6 in 32 ničel. Zemlja, ki je danes še v polni mladosti, po ohladitvi sonca no bo več doI>ivala življenskih vrelcev. Iz polarnih krajev in z gora se bo pomikal sneg in led vedno bolj proti ekvatorju ter bodo ledeniki pod ledeno skorjo zadušili zadnjo sled življenja. Zemlja bo kot bleda prikazen krožila še dalje v svetovnem prostoru*-dokler je ne bodo razbile kozmične katastrof? in se ne bodo njeni tleli porazgubili v brezmejnosti svetovnega prostorja. Moč svobodnega zidarstva v Franciji Francosko časopisje objavlja zadnje čase jx>-ročila o moči francoskega svobodnega zidarstva v prejšnji republiki. Po teh podatkih je bilo v republiki več kot 300 poslancev in senatorjev članov masonskih lož. To je sedaj ugotovil >Centre d'Aclion et de Documentation«. Ta urad, ki med di 'ugim podpira sedanjo francosko vlado v njeni borbi proti svobodnemu zidarstvu, je prav tako dokazal, da je bilo razen direktnih članov svo-bodnozidarskih lož, še nadaljnjih 300 poslancev in senatorjev izvoljenih samo s pomočjo lož in so bili od njih zato tudi popolnoma odvisni. Masoni so bili seveda skoraj vsi ministri in njihovi najbližji pomočniik. V svoji knjigi omenjena organi, cija poudarja, da je po zaslugi masonov postala republika za večino Francozov odvraten režim, v katerem je vladal kot mojster »Veliki Orient«. Najstarejši cesarjev postil j on Med starimi postiljoni nosi gotovo veteransko zastavo nemški državni postiljon v p. Norbert Niewalda v Oppelnu, ki je pred kratkim veselo praznoval 102. obletnico svojega rojstva. Kot državni postiljon je bi! Nievvaida leta 1871 dodeljen kr. pruskemu glavnemu stanu ter je vozil svojega kralja na kronanje v Versailles. Pri vseh slovesnostih, ki so se odigravale v dvorani ogledal znamenitega gradu, seveda ni bil navzoč, toda ponosen je pa le še danes, da je pri kronanju tedanjega pruskega kralja, igral tudi on precej važno vlogo. Tragedija v argentinskem nočnem zabavišču Znamenito nočno zabavišče v Buenos Aire-su je bilo v zadnjem času večer za večerom razprodano. Ljudje so kar noreli za neko Glo-rijo Gibson, ki je vsak večer nastopala s svojimi atrakcijami. Na sredini odra je bil postavljen velik steklen bazen, v katerega je vsak večer omenjena igralka stopala in se nato dala vanj zapreti. Ljudie so tako dobili vtis, da igralka stopa po zraku. Njen nastop je seveda trajal samo nekaj minut. Preden so pokrov bazena zopet odprli, je padlo zagrinjalo. Tako je bilo večer za večerom. Pri zadnjem nastopu ie pa igralka Gibson v bazenu utonila. Ko je svojim pomagalcem nevidno dala znak, da v vodi ne more več dihati, so spustili zaveso. Toda pokrov se tega večera ni dvignil. Delavci so ga poskušali na vse načine odpreti. Ko se jim to ni posrečilo, so pokrov razbili. Bilo je pa že prepozno, ker je bila Gibsonova medtem že mrtva. Igralkin mož, ki je v zabavišču nastopal kot žongler, se je delal, kakor da bi bil znorel od bolečine. Policiji je pa vsa stvar postala takoj sumljiva ter je kmalu ugotovila, da je nekdo s pilo prepilil vse naprave, ki so prej dvigale stekleni pokrov na bazenu. Pilo so pravtako kmalu našli za kupom zaves ter so na njej še mogli ugotoviti prstni odtis. Zato so pridržali vse nastopajoče osebje in mu vzeli prstne odtise. 2e med tem so pa ugotovili, da je neka mlada igralka izvršila samomor. Igralka je bila namreč zaljubljena v moža ponesrečene Gibso-nove, ki ji je obljubil tudi zakon, kakor hitro se bo ločil od svoje prve žene, nakar pa ona ni hotela pristati. Zato se je igralka odločila, da jo bo spravila s silo s sveta ter ie svoj peklenski načrt tudi izvedla. Ko ie uvidela, da bo njen zločin prišel na dan, se je sama sodila. Brezvestnega moža je policija takoj aretirala. Pri tem je pa dobil živčni napad ter ga sedaj močno zastraženega zdravijo v bolnišnici. Anekdota Impresarij slavnega italijanskega tenorista Ca-rusa, Schiirmann, je večkrat pripovedoval, kako je njegov osemletni sinček nekega dne vprašal Ca-rusa: »Ali je res, da imate najlepši glas na svetu in da ste sploh najboljši pevec sveta?« Po tem vprašanju se je med fantičkom in slavnim pevcem razvil naslednji dvogovor; »Kaj me še nisi slišal?« »Ne. še nikdar ne.« »Potem me boš pa lahko poslušal jutri zvečer. Tu imaš vstopnico.« »Toda jaz moram tedaj, ko prične predstava, že oditi spat.« »Potem pa pridi jutri ob' treh v Astorio in bom pel samo zate.« Naslednjega dne je Schiirmann res pripeljal točno ob treh svojega sinčka v hotel. «Ne, ne, vi niste povabljeni. Če hočete vi poslušati, vas to stane 1000 dolarjev.« Schiirmann se je hitro odstranil v sosednjo sobo, Caruso je pa fantička posadil v širok naslonjač. Nato je pa začel peti. Pri znani ariji drugega dejanja »Toske« so pričele mlademu poslušalcu polzeti po licih solze. Hitro je stekel k velikemu pevcu in mu je komaj slišno dejal: »Oče mi ni nikdar pripovedoval, da je to tako lepo.« Caruso je bil sam ginjen in mu je nato še zapel cavatino iz »Fausta«, nato mu je pa podaril svojo sliko z naslednjim posvetilom: »Svojemu malemu prijatelju Gerhardu Schiirmannu, kateremu se moram zahvaliti za svoje največje umetniško zadovoljstvo.« L * ".•.v! »Gospod, zadeli ste glavni dobitek dobrodelne loterije. Tu vam prinašamo klavir. V katero sobo naj ga postavimo?« L3UBLDANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob 16., 18. in 20. ari CHONCHITA MONTENKORO in L.SAGI VELA v prekrasni filmski opereti Huzarfeva ljubezen Globoka vsebin«! Krasna glasba in petje! KINO MATICA - TEL. 22-41 2 filma napetih senzacij in bliskovitih dogodkov! Nemi vitez - Pot maščevanja John Wayne. George Hayes. Lloyd Whitlnek. KINO SLOGA - TE L. 27-30 Znamenita italiiansfca igralca LAUKA NDCCI in AKMANDO FALCONI v rilmu ,,Gospod" las beznice Brezmejna očetovska skrb privede hčerko do življenjske sreče KINO UNION - TE L. 22-21 Mati oglasi Prodamo Otroški voziček globok, dobro ohranjen, ugodno prodam. — Vida Gale, Vič 160 (poleg mesnice škerl Viktor). 11 11 I I U Kupujem vse vrsto cunj, šiviljske, tfrojaške odrezke in vreče po najvišjih cenah. Grebene, Vošnjakova ul. št. 4, telefon 34-26. (k Posestva Mlin in žago ter nekaj zemljišča proda Hranilnica in posojilnica v žužomberku. (p Super radio aparat »Philips«, 4 + 1, prodam za 1100 Ur. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 10.487. |Žwnll| Papigica modra, odletela. Oddati: Obirska 24, Zg. Šiška. črn doberman se je izgubil na Bokalclh. Sliši na »Boy«. Oddati proti nagradi v Kladezni št. 9. (e ^ Premos ^ suha drva nudi I. PogaCnlk Ljubljana, Bohoričeva 5 telefon 20 59 Pestrelba brezhibna (□II < 0 3 tovorne avtomobile z nosilnostjo 1200, 3500, 4000 kg proda Jakomln, Tyrševa 29, Ljubljana. Berite \Sloilenca- in oglašujte v njem! Brez posebnega obvestila Za vedno nas je zapustila naša iskreno ljubljena, nepozabna in dobra soproga, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa Gerta baronica roj. Kosler Lazarini Truplo preblage pokojnice leži v mrliški veži v Šlajmarjevi ulici štev. 2. Na zadnji poti jo spremimo v petek, dne 22. t. m. 1941 ob 10 dopoldne izpred kapelice pokopališča pri Sv. Križu, kjer jo položimo začasno v grobnico istotam. Ljubljana, Smlednik, Ribnica, Ortnek, dne 20. avgusta 1941. Globoko žalujoči: Henrik baron Lazarini, soprog; Olga Rudež-Kosler, mati - in ostalo sorodstvo. Za Lfodsfo tiskarno f L'|ub!ftni: iože Kramar« Izdajatelj: (nI Jože Sodil Urednik: Viktor Cedi