Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld,, za jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravništvo ln ekspediclja v „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ullcali St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. »tev. V Ljubljani, v torek 9. novembra 1897. govorniki proti ministerski zatožbi oglašeni: dr. Laginja, dr. Stojan in Wachnianyn. Zbornični predsednik. Večina je v precejšnji zadregi zaradi predsednika. Poljaki so odločno izjavili, da nočejo predsednika izmed svoje srede, ker ne morejo prenašati vednih napadov na svojo narodnost. Dr. Kathrein pa je na ponovljeno prošnjo izjavil, da ne vsprejme več predsedništva. Imenoval se je med drugimi češki konservativni veleposestnik grof Maks Zedt-witz. A mož je že prestar za to zbornico. Imenoval se je tudi dr. Pattai, toda na zasebno vprašanje je kandidaturo odločno odklonil. Tako je zopet dr. Ebenhoch na oklicih, ako se, kakor sem gori omenil, mej tem večina ne razprši. Italijani vedno bolj koketujejo z vlado, posebno južni Tirolci se čutijo tujce na levici, katera jim je v domovini nasprotnica. Koroški deielni predsednik. Danes smo zvedeli iz precej zanesljivega vira, da Schmidt Zabierow vsled grofa Badenija želje še nekaj časa ostane v službi na Koroškem. Torej ostane še tudi zistem, proti kateremu se Slovenci pritožujejo. Zanimivo je tudi, da je gospod Schmidt koroške državne poslance posvaril zaradi „brezozirne" obstrukcije. Današnja seja se je pričela ob '/»12. uri; do 2. ure so levičarji čas tratili z raznimi vprašanji in popravki sejnega zapisnika. Sedaj ob 2. uri je pričel govoriti za za-tožbo ministrov dr. Funke, ki patetično opisuje „nezaslišane" krivice, katere je vlada Nemcem storila z jezikovnima naredbama. Ker bode predsednik ob 5. uri sejo zaključil, da more potem zborovati proračunski odsek, utegne danes govoriti le dr. Funke, da se z dolgim govorom proslavi v nemški Valhali. Letnik XXV. Predlog posl. Žičkarja in tovarišev glede spremembe § 3. zakona z dne 17. junija 1888 št. 99. Na podlagi § 3. drž. zakona z dne 17. junija 1888 it. 99 smejo zahtevati veroučitelji, ki poučujejo veronauk v višjih razredih več ko triraz-redne splošne ljudske ali meščanske šole, da se jim izplača nagrada. Ker se pa poučuje verouk v vsakem razredu po d v e uri na teden, mora se toraj poučevati verouk šest ur na teden brezplačno. Ako je ljudska šola štirirazredna, tedaj ima učitelj verouka za dve uri pravico do nagrade, ki jo določa deželni postavodajalni zastop. Pri tem so se pa dogajali pogostokrat nastopni slučaji: Na neki dvorazredni ljudski šoli je v obeh razredih poldnevni pouk ; katehet mora toraj osem ur na teden poučevati verouk, nima pa nikake zakonite pravice do nagrade za dve uri, ki jih mora več poučevati. Ako je pa uveden poldnevni pouk v vseh razredih kake trirazredne ljudske šole, mora poučevati katehet 12 ur na teden, ne da bi imel pravico do kake nagrade. Nadalje se dogajajo slučaji, da sta v jedni in isti župniji dve šoli; obe sta trorazredni, število ur za verouk je določeno na 12 na teden — in vkljub temu ne prejme veroučitelj nikake nagrade za šest ur, ki jih mora več poučevati. Ako bi bila ljudska šola v tem slučaju šestrazredna, bi imel katehet manj truda, kot ga ima tedaj, ako mora obiskovati dve šoli, in bi imel zakonito pravico do nagrade za šest nadaljnih ur. Konečno se dogodi tudi, da obstoje na večrazrednih ljudskih šolah vsporednice. S tem se ob jednem pomnoži število ur za verouk; za poučevanje na vsporednicah pa katehet v smislu gori navedenega zakona tudi nima nikake pravice do remune-racije. Pravična ureditev te zadeve je le mogoča, ako se v zakonu ne bi oziralo na razrede, marveč Državni zbor. Dunaj, 8. novembra. Položaj je kritičen. Včeraj je bil v parlamentarni komisiji mej drugim razgovor o Dipaulijevem predlogu glede mini-sterske zatožbe zaradi jezikovnih naredeb, katera je danes v zbornici na dnevnem redu. Baron Dipauli namreč predlaga: „Ker je zbornica mnenja, da naj bi se narodnostno in jezikovno vprašanje primerneje rešilo z zakonom, ne pa pristransko z nared-bami, preide o ministerski zatožbi zaradi jezikovnih naredeb k dnevnemu redu." S to motivacijo pa ostali klubi večine niso zadovoljni, ker obrača ost naravnost proti vladi, posredno pa proti Cehom. Baron Dipauli nikakor ne taji, da nima namena žaliti Cehov, a da z ozirom na stališče svoje stranke nasproti nemškim nacijo-nalcem mora vztrajati pri tej motivaciji, ker sicer prusaški kričači nahujskajo volilce, kakor so že pričeli na Tirolskem. Ker je katoliška ljudska stranka V resnici v jako sitnem položaju, napadana in oblegana od vseh ostalih nemških strank, zato je v imenu češkega kluba dr. Engel skušal posredovati ter predlagal: „Ker je zbornica mnenja, da bi se narodnostno in jezikovno vprašanje rešilo zakonitim potom, preide o ministerski zatožbi k dnevnemu redu." Na videz mej tema predlogoma ni veliko razlike, toda Cehi nikakor ne morejo glasovati za Dipaulijev predlog, ker vladi nekako očita pristranost za Cehe na škodo Nemcem. Poljaki pa, kakor se govori, so sploh proti vsaki motivaciji. Stvar je torej jako kočljiva, ker Dipauli nikakor ne odneha od svoje zahteve, dasi so mnogi člani njegovega kluba prijenljivejši. V trenotku nihče ne ve, kako se večina izogne klečeti, da se ne razbije. To je tudi vzrok, da se volitev novega zborničnega predsednika še preloži za toliko časa, da bode razglašena razsodba glede ministerske zatožbe, kar se utegne v prihodnji seji, v sredo, zgoditi. Iz naše zveze so kot LISTEK. Kralj žepnih tatov. Po ruskem izvirniku Paulus. V pisarno policijskega komisarja gospoda Muš-kina je stopil knez Zombov. „Klanjam se, ekscelenca", viknil je gospod Muškin, zlezel izza pisalne mize ter stegnil svoje dolge, koščene roke proti staremu, usnjenemu fau-telju, nudeč redkemu gostu prostora. „Hvala, gospod komisar", rekel je knez ter položil svoje dobro rejeno telo v prašni naslanjač. Vestni carski uradnik, gospod Muškin, je stal nepremično pred knezom, zrl izpod gosto nagubanega čela v rejen podbradek visokega gosta pa čakal ukazov od njegove milosti, kneza Zombova. „Gospod komisar I" „Vaš sluga, ekscelenca !" „Vi,- gospod Muškin I" „Vaš hlapec, knez milostljivi!" „Preskrbite mi najspretnejšega žepnega tatu, kar jih imamo v Petrogndu !u Gospod Muškiu je zazijal . . . Knez se je nasmehnil.. . „Da, da", začne zopet knez, „preskrbite mi najzvitejšega tatu 1 Rabim ga, da okrade mojega prijatelja." Gospod Muškin odpre še širše svoja usta. „Nočete?" Gospod komisar zapre usta. S silnim naporom, med strašnim golčanjem spravi iz suhega grla besedici : „Ne smem" — žalostno zroč na svojo oguljeno bluio, znak carskega uradnika. „Torej nočete. Dobro. Obljubite mi pa, da ostane to, kar sem govoril, med nama. Podajte mi na to roko I Mož beseda !" Gospod Muškin je podal knezu roko; ko pa jo je nesel nazaj, je ni spustil z'.»pet ob bok, ampak nesel jo je v žep, v katerem je v tem hipu zacven-ketalo ... Komisar Muškin je pozabil, da je carski uraduik. „Vaš hlapec sem, ekscelenca", zavpil je skoro navdušeno. Knez je opazil vpliv mamečega zlata, premaknil se v trhlem naslonjaču ter znova začel: „Vidite, gospod komisar, jaz moram dobiti nemudoma izbor-nega tatu, kajti stavil sem za precejšno svoto, ka tere stave pa ne smem ua noben način zgubiti. Naj Vam vso stvar natančneje razložim in uvideli bodete, da stvar ni tako napačna ali protipostavna, kakor je, rekel bi, slavna za Petrograd in celo Rusko. — Pred nekaj dnevi je bil pri meni angleški poslanik lord Byrington. Hvalil je Angleško v vseh ozirih ; da je ona prva država, kar se tiče politične uredbe, šolstva itd., da ima najboljše govornike, pisatelje in najbolj prekanjene tatove. Pravil mi je o prekanjenih tatvinah, pravil, kako na zvit način ulamljajo ondi tatje v blagajnice, in trdil, da se ni-kjei ne dogajajo tako imenitni ulomi, kot na An* gleškem. Jaz sem mu odgovarjal, da tudi Ruska ni ravno slaba glede politične uredbe, niti glede šolstva, časopisja, pisateljev itd., da konkurira glede ulomov v blagajnice z Angleško, glede žepne tatvine pa, da petrograjski prsteži prekašajo svoje brate v Londonu. — Slednje se mu je zdelo neverjetno. Stavila sva za dvestotisoč rubljev in v dokaz moje trditve sem mu zagotovil, da mu na jutrajšnji dan od 3.—7. ure popoludne ukradejo naši dolgoprsteži vse one redove in križe, ki jih nosi pripete na prsih. — Iu sedaj sem tu, dragi gospod komisar, proseč Vaše pomoči." Gospod Muškin je pomišljal . . . na ure, v katerih mora veroučitelj vsak teden poučevati. Očividna krivica je, ako n. pr. v kraju A. dobi veroučitelj nagrado za osem tedenskih ur, toraj za dve uri več, mej tem ko v kraju B., kjer se poučuje verouk po osem ali morda več ur na teden, veroučitelj ni opravičen zahtevati nagrade. Na podlagi povedanega predlagajo podpisani sledeče: „Visoka zbornica skleni nastopni zakon: Člen I. j § 8. zakona z dne 17. junija 1888 št. 99 se razveljavi in naj se v bodoče glasi: „§ 3. Za oskrbovanje verouka za več nego šest ur na teden na splošnih ljudskih ali meščanskih šolah je ali podeliti nagrado ali pa nastaviti posebnega veroučitelja." Člen II. , ... Izvršitev tega zakona se naroča ministru za uk in bogočastje.'1 Nadalje naj se odobri še sledeča resolucija: Visoka vlada se pozivlje, naj ukrene vse potrebno, da se deželni zakoni spremene v smislu tega državnega zbora. Dunaj, 29. oktobra 1897, Slede podpiei vseh zvezinih Članov. Veliki shod avstrijskih kmetovalcev. Kakor vse priprave kažejo, zbralo se bo prihodnjo nedeljo 14. t. m. ogromno število kmetov iz vseh avstrijskih dežel. Želeti je, da se tudi iz slovenskih dežel udeležć kmetovalci v obilnem številu, vsaj gre za to, da avstrijski kmetovalci n» tem velikem shodu povedo vladi, kaj od nje zahtevajo sploh, osobito pa sedaj, ko se sklepa in dogovarja pogodba z Ogersko, pri kateri se ravna v prvi vrsti za koristi kmetijstva, katero je moralo doslej naši industriji na ljubo veliko žrtev prinašati. Ker nekateri povprašujejo, kaj jim je storiti, da dobć vstopnico, bodi tem in vsem drugim, ki žele udeležiti se tega shoda, pojasneno, da se prijavijo za vstop ali udeležbo pri gospodu državnem poslancu dr. Žitniku na Dunaju (Abgeordneten-haus), ki jim bo potem priskrbel vstopnice. Pripominjamo še, da je državna železnica dovolila znižano voznino na državnih železnicah, in sicer se plača Ie polovična vozna cena. Tudi na vodstvo južne železnice so poslanci vložili prošnjo za znižanje voznine. Kdor torej želi udeležiti se tega shoda, naj nemudoma piše gospodu dr. Ignaciju Z i t n i k n, državnemu poslancu na Dunaju (državni zbor), da se mu o pravem času dopošlje vstopni list, ki more služiti udeleženca v legitimacijo za znižano voznino na železnicah. Politični pregled. V Ljubljani, 9. novembra. Parlamentarna komisija desnice se je v ponedeljek v štiriurni seji posvetovala o raznih važnih vprašanjih, ki so sedaj na dnevnem redu. V prvi vrsti se je vzelo naznanje sporočilo bivšega zborničnega predsednika dr. Kathreina, da kar najodločneje odklanja ponujano mu kandidaturo za „Imam ga", dejal je s ponosnim glasom, „imam ga v svoji zalogi tatu, vem za zviteža prve vrste, ki prevzame to težavno nalogo, poznam ga tatu vseh tatov, kralja žepnih smolarjev . . „Ta je Onegin", reče kuez veselo. „Ta je Onegin", ponovi ponosno gospod Muškin. „Kje ga je mogoče dobiti", zaviče knez v jedni sapi. Gospod Muškin vzdigne za odgovor koščeno desnico in pritisne mogočno koščeni gumb ob stranskih durih. — Par trenotkov pozneje vstopi drobnih očij, lisičjega obraza detektiv Kilonov. „Kje se klati Onegin", vpraša komisar vsto-pivšega. „Ce ni v kaki ljudski gnječi pri svojem poslu, sedi gotovo v Belimovi pivnici „Pri zašitem žepu" s svojimi bratci-prstarji", odgovori ponižno stražnik. „Dobro; lahko odideš", veli gospod komisar, obrne hrbet odhajajočemu detektivu ter pogleda s samozavestnim obrazom kneza, češ, tako točni in dobri so moji redarji. Knez se je zahvalil komisarju na uslugi, mu stisnil roko ter odšel. (Konec sledi.) predsedniško mesto. Govorilo se je nadalje sicer o raznih kandidatih, toda gotovosti še ni v tem oziru prav nobene. Razpravljalo ee je konečno tudi o spremembi poslovnega reda, kakor tudi o taktiki, ki naj jo zavzema desnica povodom razprave o tretji za-tožnici ministerstva gledć jezikovnih naredeb. Z govorom finančnega ministra o provizoriju v zadnji seji budgetnega odseka mažarski vladni krogi niso zadovoljni ter objavljajo v svojih glasilih komunike, v katerem se oporeka trditvam Bilinskega z ozirom na trgovinske pogodbe, sklenjene z zunanjimi drlavami. Komunike mažarske vlade, kakor ga priobčuje „Bud. Corr.", se glasi nastopno: „V govoru finančnega ministra Bilinskega, ki g» je imel v budgetnem odseku avstrijske poslanske zbornice, nahajamo nekaj izjav, katere moramo nujno popraviti. Minister je trdil, da mora neobhodno ostati v veljavi skupna carina mej Ogersko in Avstrijo, dokler ni potekla doba v letu 1892 sklenjenih trgovinskih pogodeb, toraj do leta 1903. T a trd i tev je p o p o 1no na p ač n a in je di-jameqtralno nasprotna onim zakonom, na katerih sloni samostojna državnost Ogerske. Stvar pa je taka, da je Ogerska dolžna spolnovati vse dolžnosti napram drugi državi, katere je prevzela kot del monarhije v trgovinskih pogodbah, dokler ni potekla doba teh pogodeq. Nikakor pa pogodbe ne vplivajo na to, da bi še nadalje morala obstajati mej Avstrijo in Ogersko carinska skupnost. Carina ni nikaka skupna zadeva in more Ogerska v slučaju, da se ne dožene provizorij, v smislu zakona z leta 1867 postopati popolno samostojno. V tej svoji pravici je s trgovinskimi pogodbami, sklenjenimi z zunanjimi državami, le I oliko omejena, da se mora v vsakem slučaju ozirati na pravice, zajamčene zunanjim državam. Onim možem, ki so leta 1892 sklepali pogodbe z inozemstvom, gotovo ni prišlo na um, da bi mogel kdo misliti, Ogerska si je s temi pogodbami zavezala roke glede svoje samostojnosti. Nikakor ni torej pravilno z oznanovanjem takih naukov motiti javno mnenje. Oporekati moramo pa nadalje tudi besedam, s katerimi je svaril minister Bilinski svoje avstrijske tovariše, ko jih je opominjal, naj vlade ne silijo, dognati provizorij s pomočjo § 14. avstrijske ustave. Misliti si moramo namreč, da ministru ni prav nič znano, da izjava barona Banffyja, ki jo je podal z ozirom na to vprašanje v ogerski zbornici, ni jednostranska, marveč je izraz obestran-skega sporazumljenje, in izraziti moramo le svoje začudenje, da skuša Bilinski še vedno dokazati, da je nagodbeni provizorij mogoč na podlagi § 14."— Skoro v istem smislu pišejo o govoru finančnega ministra Bilinskega ostali mažarski listi, opirajoč se na izjavo Banffyjevo, ki je trdil, da se provizorij ne more skleniti neparlamentarnim potom. Avstrijska vlada je pa še vedno mnenja, da si lahko pomaga s § 14., seveda le glede določitve obestranske kvote. Ogerska poslanska zbornica. Kakor v avstrijski tako je tudi v ogerski poslanski zbornici naznanila včeraj vlada, da se snideta 16. novembra delegaciji na Dunaju, ter pozvala zbornico, naj se v današnji seji izvolijo člani v ogersko delegacijo. Temu pozivu sta ugovarjala posl. Košut in Madarasz, oba člana neodvisne stranke. Prvi je vprašal, čemu treba odpošiljati člane v delegacijo, ker ni nikake gotovosti, ali bodemo sploh imeli Se kake skupne zadere. Posl. Madarasz pa je izražal željo, naj bi nagodbeni zakoni kar najhitreje zginili s površja. Sklenili so se itak z zelo neznatno večino. — To je res zelo čudno. Vsi mažarski kričači vpijejo in zahtevajo, naj postane Ogerska čim preje popolno samostojna, ker bo baje potem mnogo na boljem, v resnici so bili pa ravno Mažari, ki so se grozno prestrašili neugodnih poročil iz Avstrije o tem vprašanju. F Braziliji so se poslednje dni dovolj jasno pokazale posledice današnjega toli hvalisanega novodobnega zistema. Anarhizem je tudi tu poskušal svojo srečo. Posrečila se mu sicer ni prvotna nakana, pač pa je drug njemu neljub človek moral postati njegova žrtev. Kakor se nam je namreč sporočilo, napadel je neki vojak predsednika ter ga hotel ustreliti. To se mu sicer ni posrečilo, vendar pa je kroglja ranila predsednikovega spremljevalca. Takoj je hotel razorožiti zločinca navzoči vojni minister, toda v svojo pogubo. Zločinec je namreč zabodel svojega nasprotnika, ki je vsled groznih bolečin v malo urah umrl. Pogreba se je vdeležilo do 20.000 oseb. Spremljal ga je tudi predsednik, po novodobni šegi le do pokopališča. T zbornici je ta zadeva provzročila veliko vznemirjenost. Razni zastopniki so napadali vlado radi tega čina. Dnevne novice. V Ljubljani, 9. novembra. (Najivnost „Slov. Naroda") je včasih res velikanska, toda mi smo je veseli. Saj nam vender čestokrat izda, kar skušajo skrivati matadorji sarodno-napredne stranke z vsemi mogočimi zvijačami. Ti možje vedno in povsodi trdijo, da jim je boj za pravice naroda prva in najsvetejša stvar, zraven mogočno bijejo ob prsi in „zavijajo oči". Sinočni „Narod" pa v ognju polemike z „Edipoetjo",, katera mu je v zadnji čas preklerikhlna, pravi, da je „glavna točka iv programu narodne stranke rešitev od .prevlade duhovščine". Ubogi program narodno-napredne stranke, kako te mrcvarijo napredni gospodje 1 Danes si to, jutri drugo, lep pa si, kajti blestiš se v mnogo več barvah kot sama mavrica. Sicer pa ima „Narod" s svojo trditvijo glede glavne točke programa narodno-napredne stranke čisto prav. Po vsej preteklosti te stranke, po vseh njenih zvezah in kompromisih z najljutejšimi sovražniki našega naroda, moramo celo trditi, da je boj proti duhovščini edina točka njenega programa. Naravnost kis-sično-najivna pa je izpoved „Narodova" : „Nam teh (ieterskih) rodoljubov klerikalni nazori dostikrat tudi niso všeč; ali brez njih v mučeni Istri shajati ne morete, — dobro!" To treba malo podčrtati. Tu je „Narod" izdal jedno najskrivnejših idej svoje stranke, da eo namreč duhovniki samo dotlej dobri in jih narodno-napredna stranka ne napada, dokler jih rabiti more. Torej v Istri se ne čuti močne dovolj, dobro, pa še malo trpi tudi — duhovne. Kedar pa bodo Italijani malo pritisnjeni ob zid, s pomočjo duhovnov seveda, potem pa bo narodno-napredna stranka lahko, kot sedaj na Kranjskem z Nemci, paktirala z Italijani in zvezala se z njimi proti istim duhovnom, ki so bili preje dobri, da so ji pomagali na noge. Toda narodno - napredni gospodje v Ljubljani, zdi se nam, ei domišljajo malo preveč. Mislijo namreč, da izvenkranjski slovenski svet vedno gleda le nanje in čaka, da ga zadene žarek njihove milosti. Istrski domoljubi že sami vedo, kaj jim je storiti, vedo, da jim je v boju ta narodni obstanek, za teptane pravice slovanske raje v Istri najmočnejša opora vera, ista vera, katero so kranjski na-prednjaki že davno vrgli med staro šaro. Smotri napredne stranke pa so jasni vsakemu, kdor neče biti slep, in ni šele trebalo najivnosti „Narodove", da je izvedel svet, da rešitev našega naroda iz narodne in gmotne bede, ki ga tare, ni smoter napredne stranke, katere edini smoter je, kakor evfemistično pravi „Narod", „emancipacija" od duhovščine. In ta stranka imenuje se še vedno narodno - napredno 1 (Župnija Sora) je podeljena č. gospodu Franca H i e r s c h e j u , beneficijatu v Vrhpolju pri Moravčah. , (Odhodnice), katero je priredil občinski svet ljubljanski mnogoletnemu, neutrudljivo delujočemu svojemu članu, sedaj profesorjem na politehniki v Pragi imenovanemu dež. inženirju g. H r a s k y-ju v soboto v dvorani Maličevega hotela, udeležilo se je nad 20 občinskih svetnikov z gosp. županom na čelu. Prvi poslavljal se je od odhajajočega g. profesorja župan Hribar, povdarjajoč zasluge, katerih si je bil elavljenec pridobil tekom mnogih let kot podnačelnik in načelnik stavbinskega odseka. Regulačni načrt je njegova ideja, katero je bil sprožil še pred potresno katastrofo. Da bi se bil vže takrat zadostno uvaževal njegov nasvet tikajoč se mestne regulacije, bilo bi se prihranilo mnogo truda in tudi gmotnih sredstev. Ob katastrofi pa je bila prava sreča za stavbinski odsek kot prvo instanco, da mu je načeloval tako izredno nadarjen in marljiv veščak, kakoršen je ravno g. Hrasky, kateri je bil tudi duša vodovodnega in električnega odseka. Vzlic izredni nadarjenosti in uljudnosti pa je bil čudovito skromen in vseskozi rodoljub. Govornik izreka konečno odhajajočemu zahvalo v imenu občinskega sveta ljubljanskega ter izraža nado, da ne bode pozabil lepe slovenske domovine in svojih prijateljev, osobito še mesta Ljubljane, kateri naj ostane tudi v bodoče naklonjen s svetom in dejanjem. G. prof. Hrasky se vidno ganjen iz srca zahvaljuje predgovorniku za izraze priznanja ter zatrjuje, da ne bode pozabil milo mu drage domovine Kranjske in stol. mesta Ljubljane, kateri sta mu bili dali priliko, svoje znanje praktično uporabljati, pa tudi ne svojih pri- Ч'-К..„ мк!>* • • ... ■■ • >1 '»• jateljev, osobito g. župana, kateremu se ima mnogo zahvaliti na imenovanju vseučiliškim profesorjem. Dobrohotnost .defeel* Kranjske ga je vspodbujala dala ptiliko za pridobitev ugodne kvalifikacije. Napija deželi Kranjski, stolnemu mestu Ljubljani in njenemu odličnemu županu g, H r i b a r j u , pa tudi žurna-listiki, osobito slovenski in slovanski, katera je neposredno uplivala tudi pri njegovem imenovanju in je povsodi merodajeu faktor. — Govorili eo še gg. notar G o g a 1 a , nazdravljajoč gospej soprogi odhajajočega, nadinžtnir Žužek zahvaljujoč se v im ■ t» in po vseh slovenskih knjigarnah komad po 60 kr., s pošto 10 kr. več. Ce se jih naroči več skupaj, odpade poštnina. Skladni koledar je jako okusuo izdelan, zato služi poleg praktične potrebe tudi za okrasek stene. " (ŽeleznlSki strojevodje) dote v kratkem posebno znamenje,' ki bo značilo, da so v službi. Obstajalo bo iz torbice iz rudečega usnja, na krteri je pritrjeno poerebreno krilato kolo in velika zaponka; stnsjevodje državnih železnic bodo pa imeli nad kolesom-'Se barsko \tbh6. - (Pogorela je) minuli petek malo predpoludnem hiša posestnika MIh. Remica s Suhadola pri Kamniku z gospodarskim poslopjem in vsemi pridelki. Skoda se ceni ni 1500 gl. Zavarovan je bil ponesrečeni za 750 gl. Zažgal je baje njegov šestletni gluhonemi sin. (V Dobrepoljah) je v nedeljo dne 7. t. m. v bralnem društvu predaval živinozdravnik g. Hugo Turk o umni govedo- in svinjereji. Vspodbujal je navzoče kmetovalce, naj se t večjo vnemo lote umne živinoreje. Kmetje so z velikim zftnimanjem sledili izvajanju zdravnikovemu, kateri sme imeti zavest, da njegovi nasveti gotovo obrode sad. — Želimo si pa, ds se še večkrat prirede taka predavanja. (Mrtvo so našli) 2. t. m. za vasjo Podboršt pri Črnučah v gozdu žensko oseno srednje starosti, ki je, kakor se je komisijonelno konštatovalo, umrla že pred kakimi petimi dnevi vsled lakote in mraza. (Obesil) se je včeraj, 8. t. m. pod streho svoje hiše gostilničar Martin Ferjan iz Kamne Gorice. Okolu 11. ure dopoludne so ga našli še gorkega, a niso ga mogli več oživiti. Najbrže je vzrok temu žalostnemu činu preobilna pijača in vedni prepiri v zakonu. Nesrečnež je zapustil ženo in več nedoraslih otrok. (S Koprivnik.*) V sredo 3. novembra se je na Koprivniku blagoslovila novo sezidana šola, dvoraz-rednica s poldnevnim poukom. Ob krasnem vremenu je ob 10. uri zapustila šolska mladež, okolo 70 otrok, ovenčano šolsko poslopje in se napotila v cerkev k službi božji, ki jo je opravil domači gospod župnik Anton Pajer. Po eerkvenem opravilu je učiteljica gospodična Stana Zarnik vredila otroke pred šolo in gdspod župnik je novi dom blagoslovil vpričo mnogoštevilnih svojih župljanov in pied pokanjem topičev. V kratkem, a jedrnatem govoru je potem priporočal pazljivi deci zlasti pokorščino in hvaležnost do vseh, ki se bodo ž njimi trudili. Ko se je baš dopela cesarska himna, prihitel je c. kr. okrajni šolski nadzornik gospod Andrej Zumer. Le-ta se je krepko-beseden obrnil najpreje do starišev, naj pošiljajo radi in redno otroke v šolo, potem do učiteljice, naj z ljubeznijo goji šolanje, in naposled do otrok s preprostim in ljubkim nagovorom, naj kažejo hvaležnost do starišev v molitvi in v pridnem šolanji. Molil se je skupen očenaš, zaklicala cesarju iz na-udušenih grl trikratna „slava" in veseli smo se napotili k gostilničarju Janezu Korošcu — ki je dal svet za šolo brez plače, za kar mu bodi čast — — krepčat in veselit se nadalje vaškega praznika. — Samotno je, samotno na ljubem Koprivniku, a mladi g. učiteljici se pozna, da jo je privedla res ljubezen do šolske mladine na visoko samoto. Ob rujni kaplji smo se še dolgo radovali med klenimi Bohinjci in se prepričevali o resnici Prešernovih besed : „ ... Da le zine — In prava se vezava ti odkrije." O, ko bi Vodnik, ki je pred sto leti tod župnikoval, videl to slavje, kako bi mu veselja zaigralo blago srce! Bog pordai obilo blagoslova na rodoljubno delo človeških rok! *) Prosim, ohranite to znamenito posebnost, slovečo po vsem Bobinji. Raz-rz-z, constr. cum ace. -Ilil i lili lini I M Narodno gospodarstvo. O pariški svetovni razstavi v letu 1900. (Predavanja dvornega svetnika dr. Exnerja. (Koneo.) ч Dalje predavajoč je g. dvorni svetnik posebno povdarjal, k&ko posebno privlačno silo bode lahko skupina 2 (umetnost) imela aa obiskovalce; gotovo bode vsakega jako zanimalo v občnem pregledu zasledovati borbo klasicizma z realizmom, ki se je bojevala pri vseh narodih od zastopnikov starih tradicij s secesijonisti in nasprotno, torej bode gotovo nebrojno ljudij tja romalo ! In če se je tudi oddelek ^zgodovina umetnosti" omejil na Francijo, tsko da vtem ćddelku le Franciji sama razstavi, bode vendar tudi ta palača v tem jako zanimiva, ker je bil, kakor znano, vpliv francoski) umetnosti | na umetnosti drugih narodov vedno jako velik in opetovano dokazan. Vtis razstave 1. 1900 na človeštvo bode na vsak način znaten in sama na sebi bode zmožna povsod in na vseh poljih ljudi izpodbujati, če se pomisli, da Francozje, v primeri z obiski prejšnjih razstav v Parizu, od 25 miljonov ljudij, katerih se za leta 1900 v teku 7—8 mescev in pri vspešnem obiskovanji nadejajo, na 10 miljonov Nefrancozov računajo, ki bodo obiskali svetovno razstavo 1. 1900 ! „Da pa v tej množici posamezni kraji Avstrije ne bi bili nezastopani, to je — rekel je dvorni svčtnik Exuer, — povod, da sem tukaj. Upam, da me bo deželna komisija za Kranjsko, kateri bo predsedoval g. deželni predsednik, v tem prizadevanji najvspešneje podpirala." Potem ko je g. dvorni svetnik v tako jasnem, preglednem govoru karakterizoval glavni smoter pariške svetovne razstave I. 1900, začel je s pomočjo jako razumljivega načrta razstave njeno situvacijo razlagati. Načrt je kazal, da bode cela razstava v središči Pariza; pot v razstavo pelje iz Plače de la Concorde, privzeti so Champes E i^čes, trg pred invalidnim domom in razstavni prostor leta 1889. Prostor za razstavo meri 108 hektarjev, — vidi se, da razstava ne bode z obsežnostjo imponovala — na vsako državo odpadeta tedaj 2 hektarja; nasipi ob Seni so določeni za Japonsko, Kino, Brazilijo in druge države, ki ne pridejo v skupine, tukaj bodo potem kavarne, restavracije in druge naprave (gledišča) z orijentaličnim in eksotičnim bliščem nudile obiskovalcem jako čarobno sliko. Kar se tiče uže zdaj razvidne udeležbe Avstrije na tej svetovni razstavi, je poročevalec prepričan, da bode naša domovina jako čaetco zastopana, zlasti v skupinah : stroji, promet, notranja hišna oprava. Nameravane so tudi jako dobre skupne (kolektivne) razstave n. pr. v i -noreja, žganjarija, železna industrija. V „svilnatem dvoru" bode industrija avstrijske svile pozornost vzbujala od kokona do gotove svile ; na ednak način se bode razstavila najbrž tudi industrija platenine. V skupni izložbi bode n. pr. Thonet z Dunaja razstavil v družbi z vsemi tovarnarji pohištva iz zakrivljenega lesa to industrijsko stroko itd. itd. Vendar pa v Avstriji od strani raz-stavuikov še ni čutiti one navdušenosti za razstavo 1. 1900. kakor se kaže n. pr. v Švici in Ogerski; vendar pa naj se — to se ne more dovolj dostikrat povdarjati — oni izdelovalec, ki nima veselja, kaj razstaviti, rajše ne udeleži te razstave, kajti ta razstava bode le najboljše, najodličnejše na vseh poljih v sebi združevala ! Naloga bodočih deželnih komisij kakor tudi trgovskih in obrtniških zbornic pa je: veselje in požrtvovalnost za to razstavo vzbujati in to zanimanje vedno živo ohraniti, za muzeje, strokovne šole, srednje šole, za vsakega posameznika bode njen vpliv velikanek. Vsak posamezen obiskovalec in cele korpora-cije si bodo pri obisku v Parizu 1. 1900 to pridobile, kar se bode od neizčrpnega bogastva vsega, ki bode tam nakopičeno, dobiti moglo, kakor nam ta velikanek od najodličnejših mož francoskih sestavljen program tako jasno, natanko in prepričevalno zagotavlja! Telegrami. Donaj, 9. novembra. Včerajšnja seja poslanske zbornice je trajala do 8. ure 40 m. Sest ur je govoril poslanec Funke ter utemeljeval predlog nemških kričačev na za-tožbo ministerstva radi jezikovnih naredeb, zatrjujoč, da hočejo avstrijski Nemci tako dolgo vztrajati v boju, dokler ne odstranijo jezikovnih naredeb. — Prihodnja seja bo v sredo. Donaj, 9. novembra. Za včeraj popoludne napovedana seja proračunskega odseka se radi dolgotrajne seje poslanske zbornice ni vršila. Napovedana je za danes popoludne ob 2. uri. Poročevalec odsekov o nagodbenem provizoriju bode najbrže posl. Milevski. Donaj, 9. novembra. Zatrjuje se, da je izvolitev posl. dr. Ebenhocha zborničnim predsednikom zagotovljena. Zanj se je izjavila katoliška ljudska stranka in tudi Cehi so z njim zadovoljni. Prvo delo novega predsednika bo baje sprememba opravilnika. Vo- litev predsednika se vrši v drugi prihodnji seji. Krems, 9. novembra. Pri dopolnilni volitvi za državni zbor v okraju Krems je bilo oddanih 6968 glasov. Krščansko-socijalni kandidat Leopold Taschl je dobil 4068, njegov nasprotnik Dotz pa le 2881 glasov. Praga, 9. novembra. „Narodnim Listom" se poroča, da se snidejo vsi deželni zbori 16. decembra, da sklepajo o deželnih dokla-dah z ozirom na novi osebni pridobninski davek, Zasedanje deželnih zborov bo neki trajalo do meseca februvarija. Levov, 9. novembra. Govori se, da bo deželni predsednik grof Goess premeščen iz černovic v Solnograd. Budimpešta, 9. novembra. Mej delavci in vojaki v Novi Pešti se je vnel včeraj hud boj. Vojaki-pomorščaki so z golim orožjem bili po nasprotnikih. Policiji je moralo priti na pomoč vojaštvo, ki je aretovalo osem vojakov in več delavcev. Monza, 9. novembra. Zunanji minister grof Goluhovski je odpotoval sinoči ob polu 11. uri na Dunaj. Pariz, 9. novembra. Na dnevnem redu včerajšnje seje poslanske zbornice francoske je bila mej drugim tudi razprava o proračunu. Ker ni bil navzoč noben oglašenih govornikov pri splošni razpravi, je sklenila zbornica, takoj pričeti nadrobno razpravo. Toda tudi ta se ni mogla vršiti, ker je bil odsoten notranji minister Barlhou. Seja se je morala zaključiti. Pariz, 9. nov. V nekem stanovanju v Avenue Marceau so našli včeraj vse člane družine Dreyfuss mrtve. Oče, posredovalni agent in stričnik bivšega kapitana Dreyfussa, njegova žena in tri hčere v dobi od 7. do 30. let so se usmrtili s plinom. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306'2 m. Oae opazovanja 8] 9. zvečer gl 7. zjutraj 2. popol. Stanje barometra v mm Temperatura po Celziju 7474 01 746-3 I —UH 745 4 3-4 Vetrovi sr. jvzb. sr. vzti. oblačno sr. svzb. jasno Srednja včerajšnja temperatura 0 1°, za 5'3° pod normalom. Nebo oblačno S "S . C L J •s a a rt . B -a a w > Oh - 00 Zahvala. 754 1—1 Za obilne tolažilne izraze odkritosrčnega sočutja mej boleznijo in o smrti našega nepozabnega soproga, oziroma očeta, brata in svaka, gospoda Valentina Šusteršič-a tr g o v o a za številno spremstvo do njegovega počivališča, kakor za mnoge krasne vence izrekamo vsem, posebno se sl. društvu katol. rokodelcev iz Št. Vida, prečast. duhovščini sv. Jakoba, čč. gg. bogoslovcem za krasno petje pred hišo žalosti ter slav. društvu „Ljubljana" za ginhivo petje na mirodvoru, ter vsem gospodom, koji S4 blagohotno svetili ob krsti našega nepozabnega Valentina, najsrčnejšo zahvalo. Bog plačaj vsem ! V Ljubljani, dne 9. novembra 1897. Žalujoči ostali. Svilnati damasti 65 kr. do gld. 14*65 meter — istotako tudi črna, bela in barvena Hennebergova svila od 35 kr. do gld. 14-65 meter — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damasti itd. (okolu 240 raznih kakovostij in 2000 raznih barv, vzorcev itd.) poštnine in carine presto na dom. — Vzorci obratno. — Dvojnati pismeni porto v Švico. 36 9—8 6 Tovarne za svilo G. Henneberg c. in kr. dvorni zalagatelj, Curih. Bortolo Sardotsch, Koper (tvrdka obstoji od 1. 1828) prod aj a ivna olja, Na zahtevanje pošilja vzorce brezplačno in franko. Ozir poštenosti, zmernih cen in točne, redne postrežbe so najboljši dokaz razni samostani. cerkvena predstojništva in zasebniki, kateri pri gornji tvrdki kupujejo vae, kar potrebujejo tacega blaga, od namiznega olja do goriva in olja za mazanje strojev. 674 26 Priznano najboljše perilno sredstvo! Lessive-Fenisov lug. 222 2 Patent; J. Pioot, Pariz. Ohrani perilo, mu daje lepoto; pri pranji ni treba zraven nikakove žajfe, sode, pepela itd. To izvrstno sredstvo za čistenje ne škoduje ne platnu, ne volni, ne svili ali rokam. Provzroča malo truda in je neobhodno potrebno vsakemu gospodinjstvu. Ta lug osnaži vse na najboljši način! w zajamčeno brez klora ln neškodljiv prodaja v zavojih v Ljubljani: Gosp. J. Perdan, Gosp. J. Fabjan, „ M. E. Supan, „ J. Klauer, „ A. Staoul, „ F. Orošel, „ J. Jebačtn, „ V. Sohlffer, n A. Sarabon, „ Fr. Stuploa, „ Kh&m ln Murnlk, „ L. Mauser, gosp. Kavčič ln Ziilleg. 682 6-6 Št. 37714. 755 3-1 5. 6. 8. Za tekoče leto podeliti je pri podpisanem magistratu nastopne ustanove: Jan. Bernardlnljevo v znesku . . . gld. Jos. Jak. Sohllllngovo v znesku . . > Jurij Thalmelnerjevo v znesku ... » Jan. Jost. Weberjevo v znesku . . » do katerih imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so se letos omožile in so uboge pa lepega vedenja. Jan. Nlkl. Kraikovlčevo v znesku . » do katere ima pravico uboga nevesta iz šentpeterske fare v Ljubljani. Jan. Ant. Fanoojevo v znesku ... » do katere imajo pravico uboge poštene neveste meščanskega ali pa nižjega stanu. Jos. Feliks Sinovo v znesku..... katero je podeliti dvema najbolj revnima deklicama iz Ljubljane. П. Ant. Baabovo z znesku .... Pravico do ene polovice te ustanove imajo uboge, dobro vzgojene hčere ljubljanskih meščanov, ki so se letos omožile, do druge polovice pa uboge poštene vdove ljubljanskih meščanov. 95-05, 8610; 86-26, 9002, 7980, 67-20, 48-30, 230—. 10. 11. 12. 13. BElha Paklčevo v znesku..... do katere imajo pravico ubogi obrtniki meščanskega stanu in pa njih vdove. Jan. Krst. Kovačevo v znesku . . . katero je razdeliti med štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali vdove matere, ki imajo po več otrok in uboštva niso sami zakriviii. Helene Valentinijeve v znesku katero je razdeliti med otroke v frančiškanski fari v Ljubljani rojene, ki nimajo starišev in še niso 15 let stari. Marije Kosmačeve v znesku .... do katere imajo pravice uboge sirote uradnikov iz Ljubljane, ki so ženskega spola in lepega vedenja. Prošnje za eno ali drugo teh ustanov vložiti je opremljene vložnem zapisniku. Ustanova za onemogle posle v znesku katero je razdeliti med štiri uboge posle, ki več delati ne morejo in so na dobrem glasu. gld. 128-10 151-20, 84--, 100-■ 50-40, s potrebnimi dokazili do 28. t. m. pri magistratnem Magistrat deželnega stolnega mesta Ijjubljane, dnč 1. novembra 1897. ^S-HSHHSHSES^ Severonemški Lloyd v Bremi. 491 30-29 Od vis c. kr. ministerstva vsled ukaza dne 7. maja 1894, št. 5373 dovoljen. Brodarstvo poštnih brzoparnikov do Novi-Jorka : Iz Breme vsak torek in soboto zvečer. Iz Southamptona dotaknivši se Cherbourga vsako sredo in nedeljo Iz Genove dotaknivši se Neapoln via Gibraltar Brema - Sev. Amerika. Do Novi-Jorka. Brema-Južna Amerika. Do Montevideo. Do Baltimore. dva ali trikrat na mesec. Brema-Vzhodna Azija. Do Kitajskega. Do Buenos-Ayres. Brema-Avstralija. Do Adelaide, Melbourna, Sydneja. vožnja po morji čez ocean do Novi-Jorka traja 7 do 8 dnij. Najlepša ln najoeneja priložnost za potovanje. Glavni zastopnik v Ljubljani : . M'] «'шг 3 » « ■ Tsavi-Jtr. 13 u n a f s k a borza. Dnč 9. novembra. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4°/0..... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron Ogerska zlata renta 4°/„...... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . Avstro-ogerske bančne deinice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld...... London vista.......... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj 20 mark.......... 20 frankov (napolcondor) .... Italijanski bankovci...... C. kr. cekini......... . 102 gld. 35 kr. 20 . 123 i» — v . 101 95 . 122 15 . 99 95 . 951 — . 352 75 . 119 75 . 58 87' / lil 11 76 n 53' 1 'in 20 t) 66 „ Dne 8. novembra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečk« 1 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta...... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . ,, „ južne železnice 3°/0 . ,, „ južne železnice 6°/0 . n „ dolenjskih železnic4°/„ 159 gld. 50 159 50 191 -- 99 65 139 50 128 25 109 50 112 50 98 — 98 60 226 — 182 75 126 50 99 50 Kreditne srečke, 100 gld.......199 gld. — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 156 „ — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 Rudolfove srečke, 10 gld.......24 Salmove srečko, 40 gld........74 St. Genćis srečke, 40 gld.......79 Waldsteinove srečke, 20 gld......57 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 162 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3420 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. , . . 404 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 81 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 93 Monlanska družba avstr. plan.....129 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 163 Papirnih rubljev 100........127 kr. 75 50 50 75 25 65 ЛЈГ Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube p>-i žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „II K II C II II" Wollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. &g~Pojasnila~&Qk v vseh gospodarskih in finančnih st>- irel potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vredni ;tni!i papirjev in vestni svžti za dosego kolikor je mogočo visi oega obrestovanja pri popolni varnosti S5i* naložonili glavnic. "ЏЈЛ