Slovenska domovina.
367
Na oltarju je lepa slika sv. Ane od neznanega slikarja. Zanimiv je okvir okoli nje, ki je v roccoco - zlogu in širok do poldrugega črevlja. Neki ljubitelj je daval zanj, kakor pripovedujejo, 4000 gld.                          i. šašelj.
Mokronoški grad.
Nad župnijsko cerkvijo v Mokronogu se vzdiguje na malem griču v podnožju prečinske hoste mokronoški grad, obširno poslopje v podobi čveterokota. Kdaj je bil zidan in kdo ga je postavil, tega ne vemo. Ker se je našel 1. 1880. pod gradom v jarku, ki vodi iz grada, zlat rimski novec Anastasija II., smemo misliti, da so imeli morda že Rimljani tu kako utrdbo, zlasti ker so gotovo tu bivali; to nam spričuje-jo večkratne najdbe rimskih stvari j v Mokronogu in njega okolici. Pri vhodu v grad beremo sicer letnico 1595, toda tega leta je bil najbrže  le prezi-
dan in popravljen ; grad sam je veliko starejši.
O njegovi zgodovini vemo, da sta bila grad in trg Mokronog v XI. veku last svete Heme, koroške
kneginje, ki je imela razven posestev in gradov na Koroškem  in
Štajerskem tudi
na Kranjskem mokronoški grad, Škrljevo nad Sentrupertom, Gomilo blizo Bošta-nja in dr. v svoji posesti. Oboje, grad in trg, je darovala kasneje krškemu nunskemu samostanu. Ko je bila pa leta 1072. ustanovljena krška škofija, pripadla sta tej v last, dokler si ju ni prisvojil 1. 1437. celjski vojvoda Janez Vitovec. Spomin na sv. Hemo se je še ohranil v Mokronogu. V gradu namreč kažejo črevelj, o katerem se pripoveduje, da je bil sv. Heme. Narejen je iz belega usnja, 20cm dolg in 65cm širok. Toda, kakor je dokazal gospod A. Miillner v listu «Argo» 1892, str. 122 do 123, je črevelj k večjemu iz XV. ali
Mokronoški grad.  (Narisal Jos. Germ.)