Gospodarske stvari. Celjska razstava. Eakor je ,,Slov. Gosp." že naznanil, se je celjska razstava dobro obnesla. Pred 15 leti, leta 1863. se je zadnja enaka razstava v Celju obbajala, toda letošnja je bila imeuitnejša, Za razstavo živine je bil odlo6en 7elik dre^ored, ki sicer služi voja kom za vojaake vaje. Za6nimo 8 razstavljenimi konji. Bilo jih je 5. okt. vseh 8kupaj okoli 70, 13 se jib je premijiralo : 7 premije za konje je bilo razdeljenih 280 gid. 7 srebru. V nedeljo (!) 6. okt. se je prignala na omenjeni dre^ored živina, svinje in kuretnina, premij je prejelo 19 glav goveje živine 7 znesku 200 gld. 7 srebru, 11 s^inj z 15 cekini, šestero kuretnine z 10 srebrnimi gld., zia7en se je razdelilo 6 premij čebelorejcem, vsem skupaj 14 gld. v srebru. 7. oktobra ao se razdelile premije razstavljalcem poljedelskib pridelkov. Bilo je pripravljenib 15 daril, 6 svetinj pa 21 gld. Razatavljalcem sadu, grozdja in vrtnih pridelko7 se je odločilo in razdelilo 35 gld. 7 srebru, nekaj 87etinj in pohvalnih pisem, razsta7ljalcem gozdnih pridelko7 (celjski meBtni občini pa gornjegraškemu kn. škofijskemu oskrbnistvu) so se priznale državne svetinje pa pob^alno pismo; razstavljalcem raznovrstnib poljedelskih mašin 2 svetinji pa mnogo pobvalnib pisem. Raznovrstni obrtniki so prejeli za razli6ne obrtnijske pridelke mnogo svetinj — n. pr. tovarna za predenje 7 at. Pavlu pii Priboldi in celjska mestna dekliška šola za kraane obrtnijske in domače gospodinjske pridelke. — Ropas na Vranskem za pijano itd. Ne smem zamolčati velikanskega soda, ki ga je napravil tukajanji aodar Palos, kterega pa ni bilo mo6 v razstavino dvorišče spraviti. Sod meri 30 četertinjakov (300 avstr. veder), samo železna kovina je težka 11 cento7; celi sod pa blizo 80 centov, stane pa 660 gld. ter se pošlje v Pečuh na Ogerakem. Ljudstva je prve dni, posebno v nedeljo prihajalo v 7elikem številu razsta^ljenih re6i ogledo^at — v nedeljo se je štelo 5000 obiskovalcev. Tudi odli6ni možje so bili v razstavi, kakor mil. knezoskof Lavantinski, cesarski namestnik graaki, baron Waschington, nekov sekcijski svetovalec iz Dunaja kakor namestnik povabljenega ministra Cblumeckija. Vse je bilo okusno uravnano, vse se je po sreči vrailo. Le ena reč je mnogoterim obiskovalcein razatave težko djala pri srcu: ta okoliš6ina namieč, da se je 61o7ek nebote moral vprašati: kje pa smo? Na nemški ali slovenski zemlji ? Po meatu je vihralo 7eč nemakih zasta^, slo^enski si videl le 2. Go7orniki: Berk8, aekcijski svetevalec in celjaki župan so razstavo otvorili 8 nemško besedo, plakati po mestnih voglib so bili (izvzemši starejae plakate, 7 kterih se je razstava naznanjala) vsi nemski; na velikem dvoru 80 se številke premijirane živine klicale vse v nemščini, napia na razstavinem poalopju (nekdanja Laanikova tovarna za uanje) je bil na obeh straneh samo v nemačini, ogromna večina razstavljenih poljedelskih, obrtnijskih in drugib pridelkov je imela edino le nemake napiee. Le par razsta^ljalce^, kakor g. Lipold iz Mozirja, Eovač iz Lapohe in morda ae eden ali 2 druga sta razpostavljenim re6em dala slovenski napis. Tažno mi je bilo pri arcu, ko sem ogledoval lepo grozdje in sadje Vizjakovo iz Teharjev, ki pa je imelo le nemške napise! Eaj so si mislili pač ptujci, ki so prihajali te dni v Celje?^ rCelje, njegova okolica, in menda celi spodnji Stajar, je zrel za veliko nemško žrelo" ? To me je žalilo, ker sem Slovenec in na zemlji slovenski, druga okoliš6ina pa, namreč da so se biki, krave in teleta, svinje in kuretnina razstavili nadan Gospodov, v nedeljo, to pa me je žalilo, ker 8em katoliaki kristijan. Eden izmed slovenskib ogledalcev. Eako se raorejo slabi travniki vzboljšati. M. Imel sem, tako pripoveduje velik posestnik z Spodnjega A78trijskega 7 gospodarskem 6asniku nPraktiscbe Landwirth", ko8 travnika sred drugib travnikov, komaj pol orala 7elik. Tra7nik je bil skoz in skoz mo67irnat, dajal le pra7 srednje koanje tako, da ae je na njem 7 boljšem letu le kakih 13—14 centov sena in otave nakosilo. Mrva je bila skoz in skoz kisla, večidel iz slabib ti avnib aort in za kra^jo krnio neporabna. Tra^nik aem dal 7zboljaati in aicer na tako^le na6in. Preteklo spomlad se je na^ozilo nanj 60 70Z07 leto starega komposta ali mešanega gnoja, 7oz blizo 18 kubi6nib 6e7lje7 imajoč. Eompost se je ra^nomerno po celem tra^niku raztrosil tako, da je bil cel tra^nik za prst debelo z kompoBtom pokrit. Brž ko se je spomladi drn na travniku tajati za6ela, sejez ostro brano na vse atrani močno povlačila, da se je iz natrosenega komposta, drni in travnih korenin rekel bi nekakošno mocnikasto blato napravilo. V to blato se je posejala smes travnib aemen, kakoršne imajo semenski kupci v svojih prodajavnicah za take travnike ve6idel že priredjene. Izbrala se je semenaka smes za suhe travnike, ker se je voda pod povraino stoječa po odprtih jarkib odcedila, da se je travnik 7 subega spremenil, kakoranega dobre krmine tra7e zahte7ajo. Na to ae je travnik še jedenkrat povlačil toda bolj rablo in potem svoji osodi prepustil. Smeai travnib semeu ao se še pritnešali 4 funti deteljnega semena in 7g mernika graborice, kar je lep vspeh celega vzboljaevanja na vse atrani močno poapeševalo. Že 8ied meseca majnika pokazala se je očividna razlika med vzboljšanim novim travnikom in med starimi pomejnimi travniki, ki so bili le redko z nekakošno a6etinasto krbko travo obraščeni in z mabom prek in prek zariti. Novi travnik pa je bil poln krepke, sočnate tra^e, so6ne za6rnele zelene barve. Posebno lepo in močuo pa je poganjala detelja in grahorica. Eo je prišel 6aa kositve, je bil nov travnik z travo nad 6evelj visoko preraščeu in tako gost, da 80 kosci težko travo le težavno z kosami premagovali. Sena se je pridelalo 15 centov, otave pa okoli 12 centov, skup tedaj 27 centov mrve. Tako je dal travnik že prvo leto po vzboljšanju dvakrat ve6 mrve ko poprej in bila je tudi dvakrat boljaa od prej na njem pridelane. Detelja in graborica ste prvakovale med travo. In vendar je pridelek prvega leta, kakor skuanja uči, vsakokrat manjai od pridelkov sledečih let, kar je tudi celo ja8no in umevno, ker mlajše in tudi ae slabe trave 7 piTem letu ae niso dospele do popolne 87oje godnoati. Ako se stroaki 7zboljševanja primerijo z pridelkom, tako se pokaže tale račun: Stroški: a) seme 9 gold., b) kompoat 18 gold., c) vožnja 6 gold., d) delavci 2 gold., tedaj vkup 35 gold. Dohodki: a) Veci pridelek 13 centov sena iu otave a 1 gld. 50 kr. = 19 gld. 50 kr. b) 7eča 7rednost pridelane krme 13 gld. tedaj skup 32 gld. Tako so stroaki 7zboljaevanja že v prvem letu skoraj poravnani. Drugo leto se je na iatem travniku že pridelalo 42 centov sena in 20 centov otave tedaj na pol oralu 62 centov na celem oralu pa 124 centov, kolikor ga najboljsi travniki ne vržejo. Posebno kaže tako travnike vzboljševati tam, kder se senokoše ne dajo po zamakanju vzboljšati. Eompoat pa je k takemu vzboljševanju neobhodno potrebna reč. Sejmo7i. 19. okt. Maribor; 20. okt. Oplotnica; 21. okt. Apače, Celje, Se^nica, Videm.