Poštnina plačana t gotovini. Posamezna številka 8 h je brezobzirno uničevala. Naša naloga je, da v letih planskega obdobja pričnemo s pogozdovanjem posekanih in opustošenih predelov. Pogozdili bomo cca 20 ha goličav. Proliljudski režimi v slari Jugoslaviji so se kaj malo brigali za ureditev lokalnih cest in poti, zaradi česar je naše gospodarstvo mnogo trpelo. V petletnem planu bodo zato rekonstruirali cesto, tako na odsekih Zagorje—Čcmšenik—Trojane, Radeče—Sopeta—Brezovo, Hrastnik—Dol —Marno. Zagorje—Št. Lnmbcrt, Sv. Marko—Podnieja, Sopota—št. Jurij, Pod lipov ica—Borje, Sopota—Preska, Sv. Katarina—Boben, Trbovlje—Dobovec—Sv. Jurij, Jagnjenica—Svibno. Marno—Turje, Zagorje—Št. Jurij z istočasno novogradnjo 6 krajevnih mostov in popravilom zaradi večje nosilnosti 13 mostov. Regulacijski načrt mesta Trbovlje bo sliko mesta dokaj spremenil. Nove ceste in regulacija potoka skozi Tr- bovlje bo zahtevala ogromno investicij in prostovoljnega dela zavednih članov naših masovnih organizacij. O teh delih bomo poročali še v posebnem članku. Po tako urejenih ccslah bodo zabrneli na novo nabavljeni avtobusi, tovorni avtomobili s priklopniki, ter z novo postavljeno garažo v Hrastniku izpopolnili naš avto-park. V času ko naša industrija dela s polno paro, sc zboljšuje, dviga svojo kapaciteto tor istočasno zaposluje vedno več delavstva, jo nujno nastalo težko stanovanjsko vprašanje po vseh večjih krajih našega okraja, zlasti pa v Tibovljah in Hrastniku. Zalo smo predvideli gradnjo 24 stanovanj v TrlHivljah in Hrastniku, kjer pa niso vštete številne gradnje naših zveznih in republiških podjelij. Nikoli ne bomo pozabili, kaj je besni fašist storil našim šolam, saj sa postale vojašnice in zatočišča tistih, ki so v onemoglem srdu hoteli uničili slehernega borca za svobodo. Ker pa se jim to ni posrečilo, eo pustošili in zažigali naše domove, naše šole, ki 60 postale kup razvalin. Že let« 1945 so formirani šolski odbori pričeli z vso resnostjo obnavljati naša kulturna žarišča mest in vasi. V petletnem planu bomo popolnoma obnovili sledeče šole: Dol pri Hrastniku, Dole pri Litiji, Izlake, Kolovrat, št. (Jotard, Št. Lambert, Sv, Planina. Znojile, Trbovlje II in Sv. Katarina. Iz popolnoma porušenega Zidanega mostu, 6e bo v kratkem dvignila ponosna slavba scdemlctke. Prav tako se bodo postavile MHnše z novozgrajeno osnovno šolo. Ker pa je naša naloga ljudstvo čim bolj izobraževati in ga pritegniti v gimnazije in visoke šole, bomo še nekoliko pretesno gimnazijo v Trbovljah z dozidavo razširili. V Zagorju pa bo postavljen dijaški dom. Da bo* pouk čim povoljneje potekal, bomo vložili cca pol milijona investicij za učila. Glede prosvetnih domov je znano da bodo v sklopu številnih zadružnih domov nudili dovolj prilike slehernemu delovnemu človeku za kulturno Jelo in razvedrilo. Na polju kinofikacije pa bomo nabavili aparaturo za ozki Irak. V dokaz, da naša ljudska oblast kaže polno razumevanje za delanezmož-ne in obubožane, nam je »Dom onemoglih« v Loki pri Zidanem mostu, ki ga bomo usposobili še za cca 50 postelj. Za solidno postrežbo delovnega človeka nam bosta jamčila v Trbovljah hotel in restavracija v Hrastniku, oba na novo zgrajena. Prav tako bomo posvetili vso pozornost tudi našemu turizmu in obnovili planinske koče na Kumu in na Lisci, ki bosta nudili ljubiteljem prirode prijetno zatočišče. S predvidenimi investicijami bomo moderno uredili 4 telovadnice in sicer v Tibovljah, Hrastniku, Zagorju in Radečah, ter jih opremili s potrebnim orodjem. Ljubiteljem zimskega športa bo na ra/polaoo smuška skakalnica pri Zagorju. Industrializacija in elektrifikacija dežele je geslo našega petletnega plana. Ljudski odbori v trdni povezavi z DES-om bodo uresničili v prvem planskem letu željo naših hribovitih vasi, kajti v večini krajev bo zasvetila elektrika, dragoceni tok pa bo pognal kmetijske motorje in olajšal našim kmetovalcem naporno delo. To je kratek prerez petletnega plana OLO Trbovlje. On je svetel cilj našega delovnega človeka, tam od rudarja globoko v zemlji do poslednjega kmeta v gorski vasi. Razpis volitev v okrajne ljudske odbore Predsedstvo Prezidijn Ljudske skupščine LRS je na seji dne 6. februarja 1948 izdalo naslednji ukaz o razpisu volitev ljudskih odbornikov v okrajne ljudske odbore in v mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane: Predsedstvo Prczidija Ljudske skupščine LRS na podlagi 1. točke 4. člena v zvezi s 7. členom zakona o volitvah odbornikov ljudskih odborov po predlogu vlade LRS odloča: 1. Razpišejo sc volitve ljudskih odbornikov v mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane in v vse okrajne ljudske odbore, razen v mestni ljudski odbor Celja in mestni ljudski odbor Maribora, kjer so se volitve žc izvršile. 2. Volitve bodo v nedeljo, dne 21. marca 1948. 3. Ta ukaz sc prične izvajati z dnevom objave v Uradnem listu LRS. Glavno mesto Ljubljana, dne 6. februarja 1948. IZ SEKRETARIATA PREZIDIJA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS. Pred VI. plenumom Enotnih sindikatov Jugoslavije Uspehi kemične tovarne v Hrastniku rezultat pravilnega dela sindikalne organizacite Tovarna 'kemičnih isiitetkov v Hrastniku spada med majata rejša industrijska podjetja v diržarvi. Tovarna je pričela obratovati 1859 leta. Glavni proizvodi so žveplena in solna kislina, kemične soli, žolezobksidne barve in apno. Med okupacijo tovarna v glavnem ni obratovala; v obratu »ta bili samo 2 poči pri apnenicah, kratek čas solna kislina, v farmacevtskem oddelku se je pa proizvajal v malih množinah atropin ter digifcajis glikozidi, ker so Nemci predelavo opija prepovedali. Ob osvoliodilvi jo biila tovarna v tako slabem stanju, da je bilo rasno dvomljivo, ali se sploh izplača s ponovno proizvodnjo. Ohrait solno kisline je bil 50°/o uničen, pri žvepleni ki1 silim so manjkali prašni kanali ter vsi svinčeni cevovodi med stolpi in komorami, v oddelkih za kristalizacijo so bili stebri tako nagnjeni, da je bilo pričakovati, da se naprave, ki so na njih stale, vsak čas prevrnejo, transformatorji so bili razstreljeni, železniški viadukt, ki jc vezal apnenice z železnico, razrušen, surovin nobenih, povrhu vsega so pa še manjkali kadri. Gradbenega materia- la za obnovo še ni bilo na razpolago, vendar sc jo posrečilo obnoviti najprej viadukt (or so šle apnenice že koncem julija 1945 v obral Istočasno so bili popravljeni transformatorji, vzpostavljen pa tudi obrat solne kisline ter so že septembra 194-5 dobili naši najvažnejši kovinski, usnjarski in tekstilni obrati solno kislino, brez katere bi jiim bilo obratovanje nemogoče. Vso jesen 1945 in sponiladi 1940 je pa celotni kolektiv z največjo naglico obnavljal obrat žveplene kisline, ki se ga mu je posrečilo spustiti v obrat kljub pomanjkanju soliterne kisline, ki je za obratovanje neobhodne^ potrebna In jo je bilo potrebno šele v sami tovarni na primitiven način proizvesti. Se pred tem so bili obnovljeni oddelki za proizvodnjo smperfos-fata, ki je bil isto tako nujno potreben našim kmetovalcem. V prvi polovici lcla 1940 so bili končno vzpostavljeni vsi obrati, uvedeni so bili pa tudi novi predmeti, ki so so pred vojno uvažali. Do konca leta 1940 se je že dvignila celokupna produkcija napram letu 1938 na 110°/o. Enak razvoj je doživel tudi farmacevtski f" '. ‘.. ... "f Celotna t-ovarna Za pomoč jrrškemu ljudstvu Okrajni sindikalni svet je dal pobudo za ustanovitev okrajnega odbora za pomoč grSkemu ljudi-.tvu. Osnovan je bil odbor, ki ga tvorijo: predsednik Zemljalc Andrej, predsednik OSS, člani Toplikar Alojz, tajnik OSSo, Brečko Stane, organizacijski sekretar OF Trbovlje, Mahkovec Anton, upravnik okrajnega magazina Trbovlje, Brglez Janko, tajnik sindikata Zagorje, Pečnik Stane, učitelj iz Radeč, Cvelbar Stanko iz Hrastnika ter zastopnik LMS in okrajnega odbora AFŽ. Na pobudo OSS-a in toga odboira je bila One 10. februarja v Trbovljah širša konferenca sindikalnih podružnic, na kateri je bil izbran mestni odbor za Trbovlje, ki bo organiziral Obrat žvepleno kislino oddelek, kjer se je pričelo s ponovno produkcijo opijskih alkaloidov ter se je proizvodnja dvignila na štirikratno količino predvojne izdelave. V letu 1947 je celotni kolektiv dosegel količinski plan kljub velikim težavam, to je pomanjkanja surovin za novo uvedene proizvode, katerih »kupno število znaša 12. število delavstva so je dvignilo v tovarni napram predvojnemu stanju akcijo v okviru Trbovelj in okolice. Snujejo se še odbori v Zagorju, Hrastniku in Radečah. V me tnem odboru Trbovlje je predsednik Guček Miha, podpredsednik OSS-a, podpredsednik Piki Jože, tajnik sindikalne podružnice rudarjev Trbovlje, Kovač Pavel, kuilturno-prosvetni referent OSS-a, zastopnik Zveze borcev Petrič Polde, predsednik MOOF Trbovlje Dolinar Ivan, Pintarič Ad»i, zastopa mestni AFŽ, Kor mšek Ivo, zastopnik mladine Trbovlje in Kužnik Dominik, zastopnik kulturno-umetn'škega društva »Lojze Hohkrault«, Okrajni sindikalni svet Trbovlje jo v imenu vseh izdal prebivalstvu okraja Trbovlje naslednji poziv: Junuška borba grškega ljudstva vzbuja pozornost in odobravanje vsega naprednega sveta. Tmli mi se ob tej junaški Čorbi grškega ljudstva spominjamo naše narodno osvobodilne borbe, ko se je vse ljudstvo borilo proti okupatorju in domačim izdajalcem. Naši borci, ki ho bili navezani ha pomoč ljudstva, vedo, kakšno vzpodbudo in polet jim je dajala ta pomoč proti številčno močnejšemu sovražniku, ker so bili oni in ljudstvo eio. Tudi mi spremljamo danes z občudovanjem borbo grškega ljudstva, ki se bori za svoje pravice, proli imperialističnim zasn/.n jevalcem na čelu z ameriškimi in njihovim pomagačem za svojo neodvisnost in resnično demokracija. Jugoslovanski narodi z zaupanjem spremljajo herojsko borbo grškega ljudstva; borbo, ki je protiimperialističua in ki je zaradi tega tudi nnšu-borba. Tudi naš okraj, črni revirji in ostal kraji, bomo prispevali za pomoč grškemu ljudstvu ter tudi tako dali poudarek naši prijmdnosti fronti resnične demokracije in protiimperialistične borbe, ki je borba naše neodvisnosti, demokracije in mirnega sodelovanju med narodi. OKRAJNI SINDIKALNI SVET TRBOVLJE. za lOOVo, kar jo bi!« posledica zvišane kapacitete cedcUne tovarne. Kot že omenjeno stoji tovarna že od leta 1859 ter jc bilo potrebno misliti na novo gradnjo tovarno. Tudii. k terrnu so je že pristopilo, in jo v lotu 1947 tovanna zgradila noVo obralo za bari jo v sulfid, ki je nujno potireben za našo usnjarsko industrijo ter železov oksid. Stavbe bodo kmalu dokončane in kažejo že danes bodočo sliko novo zgrajene tovarne. Vodstvo tovarne itn sindikalna podružnica vlagata ves svoj trud za izpolnitev plana, za kar, lahko rečemo, se 100°/« zalaga celoten delovni! kolektiv, ki je pravilno sprejel postavljene naloge in zato uspehi niso '■n ne bodo izostali. '••j Tudtl naš sfcekte le feorec za plan Kakor vsak drug delavec, deloven kimet 'in Inteligent, tako tudi naš steklar ve, da s petletnim planom gradi boljšo bodočnost sebi in svojim otrokom, on ve, da je tudi od njega in njegovega dela odvisna uspešna izvedba petletnega plana. In ti naši steklarji se tega v obilni meri zavedajo, saj so plan za lansko leto dosegli 34 dni pred rokom, a plan za mesec januar loga lota so prekoračili za 13°/o. Že is teh številk se jasno vidi delovni elan naših steklarjev in njihova volja do dela. V prejšnjih časih je naš steklar delal za one ljudi, ki mu niso dali niti najosnovnejših pravic, kaj Sele plače-da bi lahko živel življenje dostojnega človeka. Samo če pogledamo stare stanovanjske hiše, ki jih je zgradit bivši lastnik tovarne pa jih primerjamo z novimi, ki so /grajene lam-•iko leto in to precej z udarniškim delom naših steklarjev, potem valimo, kr.tko je skrbel za delavstvo stari kapitalist Abel. Tudi naši delavci se tega dobro zavedajo, povsod pomagajo, kj(T j® treba. Ko j® bil dne 27. I. 1948. masovni sestanek sindikata in je bil dam predlog za tekmovanje med delavnicami in v notranjem obratu za prehodno zastavico sindikalne podružnice, so takoj gelavnice druga drugi napovedale tekmovanje. Delavnica tov. Pivec Jožeta je napovedala tekmovanje delavnici tov. Hudi Alojza in Karner dakot mi, delavnica tov. Vebra de-kvvmiiiic fov. G ega in Šrenka. a delavnica tov. Ojsterška pa delavnici tov. Lokneja in Kelnerja. Iz tega se jasno vidi zavest naših steklarjev, da so pripravljam v čim večji meri pomagali pri dvigu naše industrije, saj jc tov. Vehar dejal, da moramo ravno s tekmovanjem pokazati, da se zavedamo, kaj je naša dolžnost pri uspešni izvedbi petletnega plana. Še bolj jasno je razviden delovni polet v naši tovarni v tem. da je bilo meseca januarja proglašenih 34 udarnikov, od teh 17 že drugič. Vendar ni glavno, da gledamo le na lake uspehe naših steklarjev, ki so Vsekakor zadovoljivi, treba se je ozreti še na ideološko vzgojo. Tudi tukaj vidimo, da naša steklarji z veoeljem sodelujejo pri kulturni in politični vzgoji. Poleg tega imajo dober sindikalni jazz orkester, ki šteje 13 članov, potem dober pevski zbor pod vodstvom tov. Bajdl-a, dnamatako skupino, šahovski klub, a po vseh posameznih oddelkih se vršijo &twdi|Siki krožki, katerih se steklarji v precejšnjem številu udeležujejo. Seveda imamo včasih mole ležkoče. zlasti zaradi prostorov, a na pobudo tov. ravnatelja tovarn® se je delovni kolektiv obvezal, da bo z udarniškim delom postavil lastni kulturni dom, ki bo obenem tudi dom razvedrila po napornem delu pri vroči peči. Naši steklarji so se obvezali, da bodo ves čas delati z istim poletom kakor so pričeli ter gredo naprej z geslom : Vse za čim uspešnejšo izvedbo prve petletke, ker to jn pogoj za srečno življenje na« in naših otroki 32.000 delovnih ur za zgraditev doma kulturo in prosvete V letošnjem letu bo uprava steklarne Ilraatnilk med drugimi de.lii gradila tudi velik kulturnim prosvetni dom. Kultiinno prosvetni dom bo ime! prostore aa kinodvorano, ejio manjšo dvorano, čitalnico, rdeči kotiček, knjižnico, sejne sobe, prostore za sin- dikat in najmodernejšo menzo. Dela voi in delavke steklarne llrastaik so pravilno razumeli pomen graditve lega doma In se obvezali, da bodo« prostovoljci m delom prispevali 32.000 delovnih ur. Obračun dela Mestnega ljudskega odbora Trbovlje ' Z naš m lokalnim gospodarstvom moramo dvigniti živlfenjski standard in kulturno raven našega prebivalstva Mestni ljudski odbor Trbovlje je na zborih volivcev, ki eo bili konec januarja, polagal obračun svojega dela v prvem letu planskega gospodarstva. Zbori volivcev so bili zelo razgibani, pokazali pa so, da je bilo vse premalo eodeloyanja mod voivci in samim odborom. V preteklem letu se je MLO Trbovlje boril e povojnimi težkoča-niii, talko je naletel na marsikatere težave glede pomanjkanja raznega materiala ter ravno tako v pomanjkanju delovne sile. V letu 1947 je v Trbovljah začel graditi MLO Trbovlje 3 stanovanjske hiše za gimnazijo, ki pa so bile dograjene le 4°/o. Poleg tega so dokončali notranjost stavbe na Vola-jevem v lastni režiji, ker je bil graditelj stavbe »Betom« vezan na gradnjo zveznega značaja. Ravno tako so v lastni režiji gradili Fomtejevo stavbo na Vodah, kjer so v spodnje prostore namestili slaščičarno in buffet ter skoncentrirali iz dveh brivnic, to je Lisiac in brivnice pri Fravdiič, moderen damsld in moški salon. Gornje prostore je uredili rudnik na stroške Mestnega ljudskega odbora in si s tem pridržal pravice, da lahko v te prostore viseli svoje uslužbence. Prostore rudniške restavracije so preuredili v kavarno z namenom, da zagotovijo gostom in mladini razvedrilo pri igranju šaha, eitanju raznih časopisov itd. Pri ustanavljanju raznih obrtnih odsekov je MLO Trbovlje napravil marsikatero napako, ker je od privatnih mojstrov, kakor na primer od brivcev, prevzel lokale v najem, plačeval najemnino s celotnim personalnim, kar pa ni odgovarjalo, zato nj bilo za-željenega uspeha. Z združitvijo brivnik: pa se je to mnogo izboljšalo. Gradnjo Mestnega LO za 1948 Gradnje, ki jih ima MLO Trbovlje v načrtu letos, so: Dograditev že v prejšnjem letu začetih tifeh stanovanjskih hiš ea gimnazijo, /obnovitev Društvenega doma, poleg teh že obstoječih objektov zgraditev nove čevljarske, krojaške in šiviljske delavnice in razna draga manj* Sa dela. Poleg tega, kar bo gradil MLO Trbovlje, bodo gradili še rudnik, elektrarn im cementarna in to v evečini stanovanjske zgradbe. Iz proračuna OLO Trbovlje se bo v letošnjem letu začela graditi nova cesta poleg-stare ceste, ki pa ni predvidena, da bo v letošnjem letu gotova zaradi nizkega kredita. Delo se bo upravljalo v večini le s prostovoljnim delom, kredit, ki pa je namenjen za cesto, naj bi se uporabil za material itn za strokovne delavce, ki bodo vodili delo na cesti. Mestna gospodarska podetja štejejo 33 odsekov, ki so razen kuhinj, kopalnice im knjigarne vsa aktivna. Kuhinje so uslužna podjetja, pri katerih se že ob ustanovitvi ni računalo na dobiček, ker se v njiih branijo uslužbenci, ki nimajo možnosti, da bi se hranili v lastnem gospodinjstvu. Kakor kuhinja, je tudi kopalnica uslužno podjetje, ki je v poletnih mesecih aktivno, v zimskih mesecih pa pasivno. A vtoprcvoizmištvo avtobusna postaja Trbovlje trg, ki je bilo pod upravo republiškega ministrstva za lokalni promet, jo prešlo v sklop mestnih podjetij. S tem bo dana možnost, da napake, kii se dogajajo pri prevozu potnikov, odpravljamo sami. Iz proračuna Mestnega LO MLO Trbovlje je to leto 1948 vine-tkT v proračun najnujnejše potrebe upravnega aparata MLO, bi znaša v celoti izdatkov v navedenih postavkah. Šole in prosveta: 282.192 din. Mestni ljudski odbor Trbovlje ima v oskrbi tri šole, to je šola Trbovlje I, Trbovlje II in šolo na Sv. Planini. Za socialno skrbstvo in zdravstveno zaščito je predvideno v proračunu 1.893.050 din — ta postavka se jo v letošnjem letu zvišala od leta 1947 za 713.050 din ~ to pa zaradi tega, ker bo imel v letošnjem letu popolnoma lastni proračun in bo moral plačati vse nastalo stroške mestnih revežev, ki se bodo zdravili v raznih okrevališčih in bolnišnicah, kair je imel lansko leto v proračunu še OLO. Poleg tega bo MLO zvišal mesečne podpore ubožcem, ki dobivajo od MLO stalne podpore. Pri razdeljevanju teh podpor pa bodo sodelovala vsi volivci, da bodo podpore v resnici prejemali le tisti, ki so jih najbolj potrebni. Za vzdrževanje in škropljenje cest je predvideno za leto 1948 370.000 din. Za plače uslužbencem in za vse ostalo potrebščine MLO kakor nabavo materiala, kurjenje in tako dalje j< predvideno 1,400.000 din. Poleg teh izdatkov je v proračunu tudi investicija gradenj že navedenih treh stanovanjskih hiš v znesku 2 milijona 500.000 din. Dograditev Društvenega doma 2,000.000 din. Podaljšek vodovoda proti Posetju 100.000 dinarjev. Zgraditev rezervoarja v Pra-prečah GO.OOO din, čevljarska delavnica 1,000.000 din, pogozdovanje mestnih gozdov 20.000 din. MLO je ustanovil na posestvu Božič Jakoba ekonomijo, za kalero je vneslo v investicije izdelovanje toplih gred, nabavo orodja, semena, škropil itd. 195.000 din. Pridelki, ]ci jih bodo pridelali na lastni ekonomiji, se bodo uporabili v prvi vrsti za kuhinje, da bi s tem pocenili hrano v menzah. V drugem primeru pa bo skušal dati na trg zelenjavo, ki ho cenejša kakor od prekupčevalcev, ki sedaj navijajo cene na trgu. Pestovane MLO Trbovlje je bilo zadovoljivo, treba pa bo v bodoče posvečati- več pažnjo posebno razdeljevanju živilskih nakaznic, ker so se delale pri -tem velike napake. Tudi preskrba z mlekom v zadnjih mesecih ni bila taka kot bi to moralo biti, da bi ga vsi upravičenci sprejemali. V zadnjem času je sklenila dogovore oprava za promet z mlekom z okoliškimi zadrugami, ki bodo oskrbovale mestne mlekarne z mlekom. • Gospodarska podjetja MLO so poslovala razen treh dobro. Mestmi ljudski odbor Trbovlje ima 19 raznih gospodarskih podjetij z več poslovalnicami. Od teh je 7 komunalnih, ki so poslovale izpred okupacije. Vsa ostala pa so bila ustanovljena pio osvobodi tvii. Pri ustanovitvi teh podjetij je imel MLO pred očmi potrebo zavarovati prebivalstvo Trbovelj pred samovoljnim izkoriščanjem posameznih špekulantov. V tem je deloma tudi uspel. Toda pravi pomen teh ustanovljenih podjetij se je pokazal šele danes. Dočim je bil prvotni namen zboljšati preskrbo z vsemi življenjski mi potrebščinami ne glede na to, če je bilo podje/lje pri tem tudi nekoliko pasivno — je namen teh podjetij danes nekoliko večji. Z našim načrtnim gospodarstvom pripada dirz. lokalnim podjetjem poleg prvotnega namena tadi, naloga, da so ta podjetja aktivna in da svoje dobičke, ki so jih nekoč pobasali v žepe posamezniki, odvaja v proračun Upravno operativnega voditelja, Id je v našem primeru MLO. Tako zbrani denair, ki se steka iz dobička podjetij, tvori osnovo proračunu in daje nove možnosti ustanavljati na eni stran nova podjetja, na drugi pa kritje raznih investicij pri gradnji novih stanovanj, ki jih v Trbovljah v veliki meri primanjkuje. S temi nalogami, ki so poverjene KLO, se preizkuša trdnost in samostojnost naših najosnovnejših organov ljudske oblasti, t. j. KLO. Zaradi tega sc postavljajo pred novo izvoljeni mestni odbor nove naloge, reorganizirati naša podjetja tako, da bodo nudila stalen vir dohodkov za kritje ostalih potreb, poleg tega pa ustanavljati nova podjetja, katerih življenjska možnost bo že v naprej zagotovljena. Ta naloga pa ne bo lahka. Izkušnje pri ustanavljanju dosedanjih podjetjih so pokazale to. Vsa že ustanovljena mestna podjetja raznih onih komunalnih, ki so bila last stare občine, se nahajajo v tujih stavbah. Pri vseh teh se opaža, da prostori ne odgovarjajo novim potrebam. Treba jih je preurediti tako, kakor to predpisuje uredba o zaščiti delavstva v pogledu hlgijene itd. Za take adapeije so bili izdani že precejšnji zneski in to za tuje stavbe. Tudi najemnima vzame mnogo denarja. Zaradi tega se je odločil MLO zgraditi večjo stavbo za potrebe čevljarske, krojaške in šivil ske delavnice, v kateri bi lahko delalo v dveh izmenah okrog 300 delavcev, in ki bi odgovarjala sodobnim potrebam. Režija teh delavnic se bo znatno znižala. Za znižanje režijskih stroškov je MLO računal tudi pri ureditvi novih prostorov za slaščičarno in buffet, kakor tudi z združitvijo brivnic v primerno urejene nove prostore v stavbi Forle na Vodah. Upoštevajoč, da je tu središče Trbovelj, kjer je skoncentrirana poleg delavcev tudi pretežna večina našega uradništva, ki je celodnevno zaposleno po pisarnah razen dveh ur med opoldanskim odmorom, je bil uveden delovni čas talko, da bi ena izmena uslužbencev delala tudi preko opoldne in da bi na ta način zadovoljili tudi tiste, ki imajo edini prosti čas od 12. do 14. ure opoldne. V novo urejenem buffetu pa bomo s pravilno iniciativo lahko postregli prehodne goste, predvsem tujce. Otvoritev kavarne v zgornjih prostorih restavracije pomeni tudi napredek Trbovelj v pravem smislu. Res je pa, da pretežna večina prebivalstva na to pridobitev ne gleda pravilno. Uprava podjetij je s tem že vnaprej računala. Prepričani smo, da bo čas izmenjal tudi te poglede in potrdil potrebo tega podjetja. Kaj pa mestno gostilne? Ta stran jo poglavje zase. Kar se tiče notranjo ureditve, opreme itd., je storjen precejšen korak naprej. So pa še stvari, ki jih bo treba odpraviti — izboljšati. Toda nekaj je, česar upravi podjetja ni uspelo doseči — to je dvigniti kulturni nivo v naših gostilnah. Ni namen zagovarjati uslužbence, ki dostikrat grešijo v tem ali onem pogledu, za kar se jih vedno znova opozarja, da se popravijo. Nikakor pa se ne moremo .strinjati s tem, da so velikokrat izpostavljeni najbolj prostaškim izpadom, da ne rečemo celo dejanskim napadom. I< pijančevanju odraslih bi dodali še, kar je najbolj žalostno pijančevanje naše mladino, kar se tako pogosto po naših gostilnah opaža, tor hkrati oboje obsodili kot nekaj, kar ni dostojno in vredno novega časa in 'kar se ne sme več dogajati. Da bi odpravili te žalostno ostanke preteklosti iz časa kapitalistične stare Jugoslavije in dvignili našega človeka, predvsem pa, očuvati našo miadiino pred pogubnimi posledica mi alkohola, bo treba storiti še mnogo, tako uprava podjetij sama, kakor tudi vso ostale prosvetne i:n drugo organizacije. Naši aktivisti bodo morali biti glasniki nove borbo z vzgojnimi primeri, ne pa tako, kot se je v več primerih do sedaj pokazalo, da so mirno gledali tako početje naše mladine, ali ji celo dajati pobudo. Vse pogoje za razvoj ima tudi nova mizarska deavnica, ki posluje od 1. oktobra 1947 v prostorih Paviemč Antona. Poleg privatnih naročil, katerih nekaj časa ne bo mogla več sprejemati, se izdelujejo stavbna dela in je vključena v republiški plan za izdelavo sobnega in pisarniškega pohištva, Z načrtno .izgradilo novih stanovanjskih objektov pa se ji nudijo nove perspektive razvoja. Numjo pa bo treba misliti na to, kako pričeti gradnjo hove mizarske delavnice, ki bi odgovarjala noviini nalogam in potrebam Trbovelj. Pri ostalih mestnih podjetjih pa se bo izvedla reorganizacija tako, da bo dosežen boljši način dela, ter se zmanjšali režijski stroški. Najvažnejša naloga bo dvigniti delovno disciplino, ki je zaenkrat če na precej nizki stopnji. Krivdo za to jo treba pripisati neaktivnim sindikalnim funkcionarjem, ki bi morali skrbeti za pravilen odnos do dela, kar bi lahko dosegli na svojih sindikalnih sestankih, če bi jim posvetili nekoliko več pažnje. Uprava mestnih podjetij pa daje rudarskemu sindikatu vse priznanje za pozornost in skrb, ki jo je pokazal ob vsaki priliki, kadar koli je šlo za oskrbovane naših delavnic z raznim materialom, ki ga je rudarski sindikat lahko dobil. Prepričani smo, da bomo na isto razumevanje naleteli tudi v bodoče, saj so mestna podjetja lokalnega značaja — podjetja vsega delavstva, ki morajo služiti njihovemu namenu. Razumljivo je, čim boljo bodo oskrbovana z materialom, tem boljši bo finančni efekt istih, kar bo dalo novemu — bodočemu mestnemu proračunu boljšo osnovo, kot je bila v letu 1947 VI. REDNO ZASEDANJE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA TRBOVLJE Izvršilni odbor Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje sklicuje za soboto 28. februarja 1948 ob 9. uri VI. redno zasedanje Okrajnega ljudskega odbora — Trbovlje v dvorani istega odbora z dnevnim redom: 1. Otvoritev, volitev verifikacijskega odbora, zapisnikarjev in delovnega predsedstva, 2. tajniško poročilo, 3. odobritev okrajnega petletnega plana, . 4. razrešitev in volitev sodnikov, potrditev delegatov za okrožni zbor, 5. potrditev odločb, odredi) in odlokov, 6. zaključna beseda. O gornjem obveščamo vse člane Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje in ostalo prebivalstvo okraja Trbovlje. IZ TAJNIŠTVA OILO — TRBOVLJE. Zadružni dom bo vključil našo vas v petletni plan Postavitev zadružnega doma — velika naloga Fronte v letu 1948 Za gradnjo naših zadružnih domov Do 1. marca pripravimo ves materija!, 15. pa pričnimo graditi Dosedanje pripravo za »nadnjo zadružnih domov v odiraju Trbovlje kažejo precejšnjo razgibanost delavskih centrov za sprejemanje obveznosti, premalo zanimanja in dela pa na vasi saimi. Do sedaj je izmed vseh najbolj aktivna vas Mlinše, kjer so krajevni odibor OF in množične organizacije, posebno pa mladina znali pravilno organi izrati delo. V Mlinšah so že pričeli z delom ter so imeli do 7. februarja že nakopanega 18 m3 peska, nalomljenega 20 kub. metrov kamenja in pripravljenega 70 m3 lesa. Mladina že aktivno dela in je organizirala sprejemanje obveznosti. V nedeljo 8. februarja so pri delu za zadružni dom v Mlinšah prav pridno delali, posebno aktivna je bila mladina. V Dolah pri Litiji, kjer bodo tudi gradili zadružni dom, zbirajo les, pripravljajo pesek in si urejujejo apnenice. Radečani pa hočejo imeti naj-lepši zadružni dom. Dom, ki ga predvidevajo za letos, je 35 m dolga in 16 m široka stavba z enim nadstropjem. žene v Radečah so se obvezale, da bodo prispevale po 100 ur prostovoljnega dela. Posestnik Ravnikar Benko se je obvezal, da bo brezplačno razžagal les za gradnjo doma. V nedeljo 8. februarja so bili v Radečah prav pridno na delu, posebno mladina, ter so pripravili 18 m3 peska in 18 m3 lesa. V Zidanem mostu so se »porazu m el i glede zemljišča, kjer bo zadružni dom. imajo že načrte ter že pripravljajo material. V Trbovljah mladina že prav pridno dela pri kopanju gline in pripravah za opekarno. Vsak član sindikata v Zidanem mostu se je obvezal, da bo napravil 8 ur prostovoljnega dela mesečno. Sindikat cementarne v Zidanem mostu pa bo do predvidenega roka nažgal 30.000 kg apna. Vso okovje za gradnjo zadružnega doma v Zidanem mostu bo naredila železniška kurilnica. Na Dobovcu že imajo načrt, ki predvideva zadružni dom gorskega tipa, zidan iz kamna in lesa, velik 20 krat 14 metrov. Pripravljajo poljske apnenice. Mladina okraja, ki je sprejela na svojem zasedanju obveznost za prostovoljno delo, je formirala brigade v 4 centrih: v Zagorju, Hrastoniku, Trbovljah in Radečah. Vsak aktiv ima svojo četo, na če- lu vsega pa je okrajni mladinski štab. Sindikat kemične tovarne v Hrastniku bo nažgal 30.000 ikg apna in dal 4000 prostovoljnih ur. Organizacija AFŽ Trbovlje bo dala 2500 prostovoljnih ur. Članice AFŽ v Zagorju pa 5000 prostovoljnih ur. V strojnem obratu v Zagorju bodo delavci, ključavničarji in strokovnjaki prispevali za gradnjo zadružnih domov 2800 strokovnih ur prostovoljnega dela, ostati člani sindikata rudarjev Zagorje pa 8000 prostovoljnih delovnih, ur. Cementarna Trbovlje bo dala 2000 strokovnih ur, ko hoče narediti ključavničarska, kleparska in inštalaterska ter mizarska dela. Centralne rudarske delavnice Trbovlje bodo naredile okovje ter okna, za kar je vsak po-edinec pripravljen prispevati 20 ur prostovoljnega dela. Sindikati in množične organizacije so v veliki meri razumele potrebo gradnje zadružnih domov, treba pa bo še več aktivnosti na podeželju samem, da nas čas ne prehiti. Za vsako gradilišče naj bo geslo: »Do 1. marca pripraviti ves material, s 15. marcem pa bomo pričeli graditi.« Okraj Trbovlje napoveduje tekmovanje V Trbovljah se je dne 12. februarja 1. 1948. vršila konferenca vseh uprav za. gradnjo zadružnih domov. Poročila so pokazala, da sta izmed vseh krajev najbolje zastavila delo krajevni odbor Mlinše in Dole pri Litiji, V Mlinšah so v nedeljo 8. februarja prav pridno delali, pri tem pa so jim pomagali tudi prostovoljci iz Zagorja. Pripravili so 80 m3 kamenja iii 18 m3 peska. V Dolah pri Litiji imajo že pripravljen pesek in deloma les, poljsko apnenice pa bodo prihodnji teden zagorele. Uprava gradilišča Dole pri Litiji je sprejela obvezo da bo letos do 27. aprila spravila zadružni dom pod streho. — Napovedujejo tekmovanje vsem ostalim gradbiščem v okraju Trbovlje. V Praprotnem so končno prišli do sporazuma. Med drugim so so žene obvezale za 290 ur prostovoljnega dela. V nedeljo 15. februarja pa v Praprotnem že pričnejo g kopanjem temeljev. Les že imajo na mestu in obtesan. Posestnik v Praprotnem Rot ar Martin so je obvezal za 50 voženj In Zupan Ivan za 30 voženj. Delavci in nameščenci iz Hrastnik! so dali nove obvoze. Mizarji, ključavničarji 3300 Ur, zidarji 531 ur, čevljarji rudniškega komzuma Hrastnik 1835 ur, nameščenci rudnika pa bodo prispevali 3380 prostovoljnih ur. Na Dobovcu akcija no napreduje preveč dobro. Imajo že »prejeto obveze, ki pa so malenkostne, 15 m3 lesa in 4 vožnje. V Št. Gotar-du imajo že 14 m3 lesa, 20 m3 nakopanega peska In 26 delovnih dni z vožnjami ter 7000 din. Aktivnost jc tudi pokazal Cemšonik, ki že ima prostor, pripravljeno kamenje, obveze 198 prostovoljnih ur in 11 m3 lesa ter 48 voženj. Vsega skupaj se bo v letošnjem letu gradilo 9 zadružnih domov. Okrajni odbor OF Trbovlje Je razpisal Za domnve, ki bodo prvi gotovi, dve lepi nagradi, knjižnico v vrednosti 20.000 din in en radioaparat. Uvedena jc tudi prehodna zastava, ki bo prvič podeljena 1. marca. V svrlio čimprejšnje dograditve zadružnih domov se je sklenilo, da se napove tekmovanje vsem okrajem blv- Tudi inženirji in teh Na občnem zboru društva inženirjev in tehnikov okraja Trbovlje, ki je bil 5. II. 1948 v Trbovljah, so tehniki in inženirji sprejeli obveznost, da bodo sodelovali pri gradnji zadružnih domov. Iz poročila je bilo razvidno, da je odbor v preteklem letu zelo malo deloval. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika tov. Dular Alojz, pomočnik direktorja Uprave Zasavskih premogovnikov. Društvo inženirjev in tehnikov je sprejelo nalogo, da vključijo vse tehnike in inženirje v društvo, vsak mesec bodo za šega Celjskega okrožja v sledečih točkah: 1. Kateri okraj bo dogradil do dne 15. septembra več domov, ozirajo sc na plan, ki jo postavljen 2. Kateri okraj bo uspel, doma dobiti čim več materiala. 3. Na podlagi danih obvez, kdo jih bo čim več izkoristil. 4. Kateri okraj bo v večji meri uspel pri mobilizaciji vsega prebivalstva. 5. Kateri okraj bo ustvaril čim ožjo povezavo med industrijo in podeželjem. 6. Kateri okraj bo točno in vestno pošiljal stvarna poročila. Pri tekmovanju so merodajni rezultati, ki jih ugotovi tekmovalna komisija pri lOOF Ljubljana. niki bodo sodelovali gradnjo zadružnih domov prispevali po štiri uro prostovoljnega dela in pomagali pri organizaciji predavanj ljudske univerze. Žene za gradnjo zadružnih domov Akcija za gradnjo zadružnih domov je razgibala tudi naše žene. Na vseh sestankih razpravljajo o tem, seznanjajo se s pomenom in nalogami zadrug, ki bodo sredstvo za dvig našega kmetijstva. V nekaterih odborih so ženo že tudi sprejele obveze: Že- ne Trbovelj bodo dale 2500 prostovoljnih ur, žene Zagorja 5.000 ur, ženo Izlak 750 ur, članice odbora AFŽ v Radečah 1.200 ur. Ko so pri postavljanju obvez, omenile, da starejše žene ne bodo mogle toliko prispevati, je Podlesnikova mama. ki ji krasijo glavo že neštevilni srebrni lasje, izjavila: »Staro sem, toliko ne morem narediti kot ve mlade, nekaj, kolikor mi bodo leta dopuščala, pa bom vendarle. Nočem bili zadnja«. Na masovnem sestanku v Radečah pa bodo še vse ostale žene sprejele obveznosti. »Nočem biti zadnja!« Ta‘misel naj spremlja vsako ženo, naj pritegne k delu vse žene. Tekmujmo, katera !«» aktivnejša, katera bo več naredila. En mladina Aktiv LMS je v tekmovanju, ki gat jie napovedat vsem industrijskim aktivom LMS, postavil pod točko 9 Cimi tesnejše sodelovanje iin čim večjo polnoč pri gradnji zadružnih domov« Zavedajoč se nalog mladine pri izgradnji zadružnih domov, si je aktiv pripravil prosvetno ekipo, sestoječo iz dramske družine, folklorne skupine, kinoa parature in potujoče knj lili ice. Prva prireditev je bila visoko na planini krajevnega ljudskega odbora Doj v vasi Kal. Za prireditev je vladalo veliko zanimanje in je bilo lepo število vaščanov, ki so z velikim zanimanjem sledili programu. Več točk programa je zelo navdušilo gledalce, tako da so jih igralci ponavljali. Isti dan so bili masovni sestanki in sestanek LMS-a, kjer se je razpravljalo o gradnji zadružnih domov, o davkih in o petletnem planu. Drugi izlet je bil naslednjo nedeljo v krajevni ljudski odbor Marno in ■ Turje. Na Marnem so vaščanom predvajali razne kulturne filme. Dovolj je bilo slučajev, da so vaščani prvič gledali življenje na platnu. Posebno je navdušilo otroke, katerim so predvajali razne pravljice. Po predstavi smo imeli masovni sestanek, kjer smo jih vzpodbujali li gradnji zadružnih domov. Prikazali smo jim ogromne koristi, ki prinašajo kmetu v razvoju kmetijstva in pri dviganju dela na vasi novo življenje. Istočasno je bila kulturno prosveti na prireditev in sestanek vseh množičnih organizacij teritorija krajevnega ljudskega odbora Turje. Mladinci kemične tovarne so mladinski organizaciji Turje pustili v začasno uporabo 50 komadov knjig iz potujoče) knjižnice. V lepih pozdravnih nagovorih se jo pričel bogat program, kil je zelo zadovoljil meščane in pokazal način udejstvovanja kulturno prosveti noga dela pri dviganju prosvete na Vasi. Po prireditvi je 'bil masovni sestanek, kjer so razpravljali o 'načinu in pomenu gradnje zadružnih domov. Vsi vaščani odobravajo gradnjo zak družnih domov. V splošnem so bili mnenja, da jim no bo treba več hoditi v oddaljen« trge in bodo s tem postali gospodarsko neodvisni od raznih prekupčevalcev, ki živijo na račun kmeta im delavca. Nek kmet se je oglasil: »Koli« ko nas je posestnikov žagalo drva na električni pogan?« Vendar »e ni nobeden oglasil, klj^ib temu da imamo tok na vasi. Nabava strojev, katere rabijo kmetje samo nekaj dni v letu, je za posameznika nemogoča, za po« trebo vasi so pa sl roj i nu jno potrebni in življenjsko važni. Prišli so prepričanja, da so le v skupnosti Jj* s pomočjo drug drugemu aa u9» ustvariti Gospodarstvo KLO Zagorje Dno 5. t. m. jo bilo zborovanje volivcev KLO Zagorje, na katerem je h:lo pa Hano poročilo o gosiKudarstvu KDO v letu 19471 Vsega skupaj obsega to gospod a nstvo 12 podjetij. Po bilančnem zaključku jo bilo aktivnih 11 podjetij, le eno je bilo pasivno. Podjetju so sledeča: apnenice, vodovod. Kurivopnomet, delavnica — čevljarska, uprava hiš, gostinstvo, hotel Kum, restavracija, šivilsko-krojaška delavnica, kino, Nata knjiga in klavnica. Skupni čisti dobiček aktivnih podjetij znaša 227.345 din, pri čemer ni všteta klavnica, ker še ni mogla dati obračuna. Pasivno podjetje KLO, t. j. krojaško-šivilaka delavnica izkazuje skupno ‘>3.000 ('lin izgube. To podjetje ni krilo režijskih stroškov. Krojaško-šivilska delavnica je že pod prejšnjo upravo Na proze izgubi!« precejšen del delovnega kadra, a sedanje delovne sile niso mogle kriti visokih režij. V bodoče bo poslovna uprava morala doseči, da ne bo nobeno podjetje pasivno. Vodje raznih podjetij lKHto morali imeti več čuta odgovornosti in tudi kontrola bo morala biti točna. Delo poslovne uprave je bilo pohvalno, saj Izkazuje brutto promet 30,500.000 din v primeri prometa v letu liMO, ki je izhajal le milijon in pol. Z« leto 1018 je predvidenih dohodkov az podjetij itd en imi-dotaiijamj znašajo 0,882.040 din in prav toliko je predvidenih izdatkov. Seveda je izpeljava lega proračun« v veliki meri odvisna od ljudstva samega. Le aktivnost podjetij bo ustvarila eoiidno gospodarstvo, osnovo za napredek kraja. Samo investicije v letu 1048 znašajo 4,785.000 din. Ce pogledamo sklepe z« isto poslovno leto nam bo jasno* kam so šli izdatki. Tako prevzame po sklepu volivcev KLO pogrebni zavod, dalje mlekarno, zgradila se l)o opekarn«, odkupila se bo in »pravda v obratovanje tovarna kleja, na ponudbo OLO [>rovzame KLO v svojo kompetenco avtobusni promet, sporazumno s tuk. upravo rudnika bo KLO poiskal primerni dnevni izkop premoga za svojo potrebo, postavilo se ImkIo delovne norme v vseh podjet-jiii KI/), odkupil se bo bivši zadružni dom v Zagorju in so adaptiral s pomočjo OLO za osnovno šolo, ki ima zelo tesne prostore. Predviden je tudi samoprispevek za ureditev cesto od Stempišnika do postaje, ki je že zelo v slabem stanju. Seveda je izvedba vsega tega načrta zopet odvisna od volivcev samih, ker le v sodelovanju vsega prebivalstva 1k> mogoče zučr-tano delo izvršiti. Izvesti je treba tudi zaprtje vodnega vrelca v Semniku in zgraditi rezervar v Kisovcu. To bo prva etapa za izgradnjo novega vodovoda, ki ga 'ima KLO v svoj; petletki. Verjetno bo sezidana še ena peč pri apnenicah in popravljena stara. Projektiran jo tudi odcep tira do bivše Kovačeve žage, kjer bo možno na zgrajenih rampah mnogo hitreje in ceneje nakladat; apno. Nadalje je bilo razvidno, da plačevati le davkov potoka v redu (za leto .1946 je že vplačanih 98 odstotkov davkov) lo nekaj izjem imamo še med kmeti in obrtniki, ki ne morejo ali nočejo razumeti svojili dolžnost;. Volivci so se soglasno izjavili za rubež pri enem izmed najtrdovrutnej-ših grešnikov, t« je pri tov. Motnikar Ferdu, urarju iz Zagorja. Prav tako jo zbor volivcev odobril, da se napravi vloga na OLO Trbovlje za znižanje davkov dvema čevljarskima mojstroma iz Zagorja, ki sta že v visoki starosti in delata brez vsakršne koli pomoči ter jo odmera davka v primeri z dohodki previsoka. Zbor volivcev je potekel v živahni diskusiji. Ni pa na mestu brezbrižnost volivcev, ki ne smatrajo /a potrebno udeležiti se zborovanja, temveč stoje ob strani brez zanimanja, kakor da se jih delo KI/) nič ne tiče. Oas bi že bil, da končno tudi ti izprevlilijo, da bo le v sodelovanju vseh dobila ljudska oblast svoj pravi pomen in možnost napredka. Del investicijskih dci rudnika Zagorje Industrijski rcVJlr za rudarski! naraščaj V planskem gospodarstvu naše dežele ima rudarska industrija posebno važne naloge, ki pa jih lahko trajno zadovoljivo rešuje le tedaj, ako bo vsak dosegel na svojem mesto največjo možno storitev. Za dosego te največje možne storitve pa je nujno potrebno s praktično in 'teoretično izobrazbo izoblikovati rudarski naraščaj v naj večji meri. Polog teoretičnega pouka in praktičnega dela na dnevu, ki se vrši že tretje leto, so bili ustainovljeni v rudniku Zagorje januarja tega leta tudi trije učni revirji jmxI zemljo in sicer v obratu Kotrcdež, Kisovec in Podstrana. Kopačem-mojstrom, ki izvršujejo vsa potrebna dela .na delovnem kraju, so dodelili štiri učonce. Vse skupine so podrejene direktno vodji rudarske šole. Kopač-mojster mora imeti posebno ljubezen do rudarskega poklica, imeti mora razumevanje do mladega človeka ter čvrst z>nač«j. Jamsko delo mora biti v praktično izobrazbo rudarskega naraščaja tako izoblikovano, da je za mladega člove ka pravo doživetje in tla na podlagi dobljenih vtisov in izvršenega dela pod zemljo pridobiva tudi ostale mlade tovariše, ki beže od rudarskega poklica. Zaradi tega je izl>or ko-pačev-mojstrov za doseženi uspeli posebno velikega pomena. Poleg visoke strokovne sposobnosti mora biti ko-puč-mojster predvsem človek plemenitega značaja, da tako pridobiva mladega človeka za lop in zanimiv rudarski poklic. Pri sestavljanju praktične učne tvarine si moramo bi- ti na jasnem o namenu in cilju praktičnega dela pod zemljo. Absolvent praktičnega dola pod ,zemljo mora obvladati vse delovne postopke v največji meni. Učna tvarina mora biti sestavljena iz prakse na prakso in se mora pr; planski izvedbi brezpogojno izvršiti. Praktična izobrazba mora stremeti za tem, da izvrši mlad človek svoje delo brez posebnih telesnih in duševnih naporov ter uporab; del časa za opazovanje zanimivega podzemeljskega sveta. Delo mora biti torej brez posebnih naporov in nezgod izvršeno. Izvršeno delo pa mora biti na strokovni višini, pri čemer se morajo upoštevati vsi rndarsko-poli-cijski predpisi. Veselje je pogledati naš rudarski naraščaj pri podzemeljskem delu. Zelja po znanju je velika , in jo je komaj zadovoljiti. Nešteto i vprašanj iin marljivo delo je dokaz, da je naša mladina z ljubeznijo pni delu za blagor (lomovime in države. Več pažnje jamskina progam V večini naših ob rakih se polaga premalo pažnje na proge, da Iri se pravilno odvajalu vi h In jx) jarkih, na 'katere se je že skoraj pozabilo, da mora v vsaki progi obstojati, ker je pričakovati vodo V večji mori je vzrok ta, da je nadzorno osebje obuto v gumijaste škornje, ki so največkrat last Uprave in me čutijo mokrote v tleh pri jamskih obhodih prostorov. Težko jc trditi, da so ravno ti gumijasti škornji krivi slabo vzdrževanih prog. Opaziti pa je, da nekako s korajžo stopi človek v vodo ali v blato, če je dobro obut. Ako bi ti ljudje nositi svoje čevlje, bi dobro premislili, kam bi stopili al: pa bi jin prišlo počaoi na um, da bi speljali vodo v jarek, kjer je mesto Zan jo, očistili in osušili hodnike, s čimer bi napravili veliko korist skupnemu gospodarstvu. Ti naj vodo, da mise sik riti in da po opozorilih ne more bi/tbmjhov« malomarnost nekaznovana. S tem bi rad opozoril nekatere, da jamska voda škoduje človeški koži in povzroča kiparje jamskih tal. V naš rudnik prihajajo novi delavci največkrat slabo obuti in ni čudo, da po nekaj šihbh delavec zJioli ali pa vzame obračun, ker se straši vode v jami. .Da se to ublaži, se nudijo po obratih gumijasti škornji in tako rešuje to krizo. Vprašam obratovodje en prizadete, kaj bi napraviti, če bi bilo šo manj teh škornjev? Ali bi pričeli z ureditvijo odloka vode [xi kanalih? rz. Kako poteka študij na naših pododborih Ker se vedno poudarja in govori na raznih sejali, sestankih In konferencah sindikalnih pododborov, kakšnega pomena je za sindikalne člane, v prvi vrsti pa za funkcionarje, študij, je potrebno, (la se globlje pogovorimo, kako se sploh študij izvaja. Kljub vsem poudarkom za študij naši funkcionarji v nekaterih pododborih temu najbolj važnemu sektorju ne posečajo nobene pažnje. Ne zavedajo se, da je treba v novi Jugoslaviji izgraditi novega človeka In enkrat za vselej odpraviti staro kapitalistično miselnost. Ce pogledamo samo pododbor Zapadne-ga obrata, vidimo, da nimajo interesa od prvega do zadnjega funkcionarja do tega tako važnega sektorja kot je študij. Zato 6e dogodijo primeri, da sc dnevi, ki so določeni za študij, ne izvršujejo, ker ni udeelžbe 8 strani funkcionarjev in kako moremo potem zahtevati, da se bodo udeležili študija ostali člani. Ravno nasprotni primer pa je v pododboru Separacije, kjer je udeležba najlepša, t. j. okoli 40 članov. Prt tem primeru vidimo, da je celotni pododbor zainteresiran, da se izvrši študij s čim. večjim številom članstva* kajti udeležujejo sc ga v prvi vrsti funkcionarji. Potrebno jc, da se bolj resno oprimemo dela in vzamemo za zgled Separacijo, kajti zavedati se moramo, da mora aktivist prvi študirati, če hoče, da ne zaostane za množico in da zna pravilno tolmačiti vse zadane naloge. Zaradi nepoučenosti sc dogodijo primeri, da posamezni aktivisti na žalost nasedajo različnim nezrelim parolam, to pa zaradi tega, ker ne študirajo. Zato naj bo geslo slehernega aktivista, funkcionarja sindikata kot ostalih članov: več študiju v naših pododborih. Z.lbret Filip. Kaj lahno pomoči neupravičen izostanek »d deta Nezgoda ki se je pripetila v šobilo 7. II. <>l> priliki izmenjave delovne |h>-siule <»b 6.30, ko se je uvažalo moštvo Zapadncga obrata i.n izvažalo moštvo Vzhodnega obrata, nam daje pouk, kaj se lahko zgodi zaradi neupravičenega izostanka. I redi sla skupaj 2 električni lokomotivi, kur je povzročilo, da se je jioškodovala ena lokomotiva, en delavec je dobil težjo poškodbo jn 11 lažje. Do nezgode jc prišlo zaradi toga, ker je služim kretničarja vršil nov tovariš, medlem iko je tov. Smrekar Mirko neupravičeno izostal. Proga je namreč na tem mestu samo enotirna in lahko pride zvi-radi nepazljivosti odgovornega drugič še do večje nesreče Le prisotnosti duha motorovodij tov. Novak Anton« in Gorišek Jožeta jo zahvaliti, d« mi prišlo do težjega slučaja. Ta nezgoda naj bo opozorilo vsem, kj lahkomiselno rn za vestno me prihajajo na delo ter s svojo nemarnostjo ogrožajo varno obratovanje. . y a> o dva skupaj kretala po tem mirnem mestecu, ki šteje okoli 60.000 ljudi. Prvi dan smo uvedli v zelo zanemarjeni kasarni prostovoljno vojaško službo in disciplino, ob 19. večerjo, ob 21. spanje. Mirno in tiho zadržanje je bilo potrebno. Ob prihodu na postajo nas je čakal francoski aktivist ljudske fronte, ki nas je poučil in opozoril na nevarnosti, ki nam pretijo v tem kraju, dlal nam je tudi potrebna navodila o Pravilnem zadržanju v tem kraju, bajti v Francovi Španiji je kar mrgolelo vohunov, špijonov in provokatorjev. Preskrba je bila odlično organizirana od intifašisličnih organizacij Francije. Prišla je tretja zaželjcna noč. Ob 22. smo zasedli 8 avtobusov in v naj-fečji tišini kreniti proti Španiji. Ob 24. smo dosegli francosko-špan-sko mejo, saipo smo zadržali, živci so nam bili skrajno napeti v pričakovanju, ali nas bo francoska obmejna straža spustila na polotok Iberika, kjer reglajo t mitraljezi v pogubo svetovnemu fašizmu. Vse je bilo dobro; francoska straža še ni imela nalog kontrolirati dokumentov, čez eno uro smo krenili peš naprej do španske republikanske obmejne straže, katere vojaki so imeti peterokrako zvezdo na kapi. Z velikim novdušenjem so nas sprejeli ter nas bogato postregli z dobrotami, ki so jih imeli na razpolago. Španski avtobusi so nas že čakali. Mi smo se poslovili iti se od-peljul v Figueras, prvo špansko mesto. kjer je bilo prenočišče za nas žo pripravljeno. Bilo je pozno. Zjutraj, ko smo se prebudili, nas pelje dežurni Oficir v menzo, kjer je bil pripravljen zajtrk: sladka kava z mlekom in dober prigrizek. Nato krenemo proti postaji Figueras. Bil je sončen dan. modro jesensko nebo se je razprostiralo nad nami, kakršnega še nismo videli. Naše oči so bile uprte v španske kontraste, katerih še nismo bili vajena; hribovje brez kakršne koli rastline, nad njimi vsak dan žareče sonce ter ob modrem Srednjem morju v nekaterih krajih cvetoče poljano — plantaže z oranžami. Ta bogata zemlja ob Srednjem morju je bila last zemljiške gospode in samostanov. Kmetje so bili brez svoje zemlje do izvedbe agrarne reforme, ki je bila izvedena po zmagi ljudske fronte po volitvah februarja 1936. Ta zmaga ie bila vzrok, da so domači in tuji fašisti organizirali napad na ljudsko fronto, oziroma na njeno oblast. 28. X. 1936 ob 11. nas je čakalo več tisoč ljudi na postaji Figueras z godbo na čelu in nais obsulo s cvetjem, oranžami in grozdjem. Posebni vlak odpelje, pesmi odmevajo v vseh jezikih sveta, godba igra internacionalne in republikansko himno. Viak krene preko 1 le varni. Barcelone - Va-lencije na bazo mednarodnih brigad Albacete. Andry Marty org. M. B. ter komanda mesta in množične organizacije so nas pozdravili na postaji. Prometne in strategično žile so bile zastražene s slabo oboroženimi miličniki, ki so imeli največ le lovske puške. Milica je bila formirana iz starejših delavcev !z lovom, oblečenih v modre delavske obleke. Sledovi 19. julija, dneva falangislov in oficirskih enot, so bili vidni že daleč na okrog. Fronte ni bilo povsod,, samo na važnih točkah so bile postavljene straže pod vodstvom republiki zvestili voj .v kov in oficirjev. Fašisti — tujci in domačini, kateri eo izvedli oboroženi udar proti vladi ljudske fronte In državnim ustanovam ter ustanovam množičnih organizacij, so bili v glavnem z naporom ljudstva poraženi v prvem tednu; razen nekaterih 6lrnte-gično važnih točk — trdnjave Sara-goza, Sevilja, Tetuan, Bajajoč in Al-kala. V teh objektih so se fašisti, duhovščina in oficirji zabarikadirali, z zadostno količino hrane in si oskrbeli moderno orožje in tako jim delavski razred ni mogel do živega. Ljudstvo je bilo brez orožja, goloroki eo ljudje iztrgal; prve dni nekaj orožja iz rok fašistom. 2. novembra 1936 je bila formirana 13. mednarodna brigada, dobro oborožena z avtomatičnim orožjem, s 3 bataljoni in 1 čete mitraljezcev. V novembru istega leta so 6e formirale 14. francoska in 15. angloameriška brigada. 11. brigada jo imela že težke borbe zasseboj, imenovana brigada je jžil« sestavljena iz nemških emigrantov v Barceloni, septembra 1936. Ara-gonska fronta je bila tedaj utrjena. Fašist Franco jo tedaj koncentriral vse sile in jih poslal no prestolnico — Madrid, da jo zavzame do 11. nov. 1936. Pojožaj je bil kritičen ne le za prestolnico, temveč tudi odločujoč za nadaljnji razvoj borbe v Španiji. Du-ruti, k,i je imel velik vpliv med katalonskimi anarhisti, jc organiziral nekaj tisočev za upor in za pomoč eentralni fronti, zlasti za Madrid, ter 5 regimentov pod vodstvom kom. partije Španije. Vsem tem silam je uspelo preprečiti, da Franco ni mogel imeti svojega zajtrka 11. novembra 1936 v Madridu, kakor se je malo prej po radiu 'zrazil (s peto kolono od znotraj, z orožjem od zunaj). 1. XI. 1936 smo se srečali v Alba-četi v kasarni La Guardia z nacionalno skupino Jugoslovanov, ki so bili dodeljeni 13. brigadi, od katerih pa n.', ostal nobeden živ. S pesmijo »Internacionala« in rdečo zastavo so v jurišu na Cementarijo pri Feruelu padli do zadnjega prostovoljca 26.de- in tar ji 1 Ponoči od 20. na 27. december 1936 smo bolničarji organizirali utrjene borce, da padle pokopljemo. Komandirja čete smo pokopati na pokopališču. Tovariš komandir, bivši narednik stare jugoslovanske vojske, je bil eden najbolj priljubljenih borcev 3. čete 3. bat. Imena si nisem zapomnil, bil je doma nekje :z Srbije. 1. januarja, ko še ni bila končana 1. ofenziva pri Te ru e in, sem tudi jaz bil težko ranjen, nakar sem bil 2 meseca v bolnišnici v Valenci ji. Ko še nisem dobro ozdravel, sein se vrnil 19. februarja 1937 k bazi v Al-baceto. Tisla noč je bila ena prvih mojih najstrašnejših noči v Španiji. (XI 10. zvečer pa do 4. zjutraj so mesto Albaceta nepretrgoma bombardirati italijanski bombniki. Bilo je mnogo žrtev med nezaščitenim prebivalstvom mesta. (Nadaljevanje sledi) Za pravilno izvajan e akcij v knetijshn V zvezi s. petletnim planom v kmetijstvu se postavlja pred naše kmete tudi plan setve vseh kultur. Če' hočemo, da bom-o dvignili kmetijsko proizvodnjo oziroma pridelke, ki so potrebni za prehrano, moramo tudi v kmetijstvu začeti s planiranjem. V našem okraju je bil plan postavljen že leta 1946-47, ravno tako se je planiralo za leto 1947-48. Plan jesenske setve je bil dosežen, oziroma še celo za 3% prekoračen, čeprav so spremljale potek jesenske setvene kampanje velike težkoče. Vsled velike suše, ki je vladala jeseni, še ponekod ni bilo mogoče pravočasno s plugom na njivo, pozneje pa je to preprečil prvi dež, oziroma sneg, ki je padel novembra. V tem času pa 60 v teku priprave za izvedbo pomladanske kampanje. Napake, katere so se dogajale v jeseni, se ne smejo več ponoviti. Krajevni ljudski odbori so dolžni, da se povežejo s kmeti, da skrbijo za pravočasno dobavo semen, da pomagajo onim kmetom, katerim primanjkuje vprežne živine ali orodja, ter da vodijo točno evidenco nad izvršenim delom. Ravno tako 60 dolžne pri tej akciji sodelovati vse množične organizacije posebno pa mladina. Posestniki, ki ne bodo imeli na razpolago vprežne živino, morajo to do 5. marca javiti krajevnemu odboru, da se jim bo takoj priskočilo na pomoč. Stremeti pa moramo za tem, d,a bomo tam, kjer dopuščajo krajevne prilike, orali s traktorjem. Do 28. t. m. se vrši kontrabd ranje za traktorsko oranje, to se pravi sklepanje pogodb med kmetovalci in traktorsko postajo. Posle kontrahiranja bodo opravljaP. tudi krajevni odbori. Kmetovalci, pristopajte čimbolj k strojni obdelavi ter sklenite pravočasno pogodbo. Okrajni ljudski odbor je že novembra meseca razpisal obvezno čiščenje sadnega drevja po vsem okraju. Odziv temu obveznemu čiščenju pa je zelo slab. Krajevni ljudski odbori ne čuti jo dolžnosti, da bi to akcijo poživile, še manj pa, da bi pokrenili to-zudevne korake. Tudi kmetje sami ne vidijo, kako velike važnosti je zimsko čiščenje sadnega drevja, posebno še v letošnji mili zimi. Nekateri kmetovalci nočejo razumeti, da pri zimskem čiščenju najmanj poškodujemo drevo in da prihranimo veliko na času, k| nam ga spomladi zmeraj primanjkuje, kajti takrat je treba sejati in saditi. Marsikateri kmet je včasih celo pozabil na svoj sadovnjak in ga ni očistil. Tudi danes imamo še slučaje, da večina drevja še ni očiščenega, čeprav je za to delo vreme zelo ugodno in v tem času še nima kmet drugih del. če pogledamo naše sadovnjake, opazimo, da se polaga premalo pozornost nanje. Ker je bilo predpisano obvezno čiščenje sadnega drevja in še ni bilo izvršeno nat: 50%, je postavljen rok 28. februar kot zadnji dan. Do tega časa mora biti očiščeno vse sadno drevje, sicer bo lastnik klican na zagovor in bo drevje očiščeno na njegov račun. Predvidene pa so še akcije zatiranja živalskih škodljivcev, predvsem poljskih miši, ki so se v preteklem letu pojavile zelo številno ter napravile tudi občutno škodo na žitaricah. Zatirali jih bomo s strupom (Gloda-rin), to je zastrupljena pšenica, ki se polaga v mišje rove. Pripravljeni pa moramo biti tudi na zatiranje majskega hrošča, ki dela s svojimi ličinkami tud: precejšnjo škodo. Pozabiti pa ne smemo tekom poletja pregledovati naše krompirjeve nasade ter iskati hudega sovražnika — koloradskega hrošča. Zaenkrat se v našem okraju še ni pojavil, ampak preti nam nevarnost, ker so sosednji okraji že okuženi. K vsem navedenim akcijam pa moramo pristopati masovno, da bodo uspehi čim večji in da bomo čimprej zatrli te škodljivce. Pri vseh teh akcijah pa tudi ni izvzeta šolska mladina, kj bo tudi lahko veliko pripomogla. Pričeti bo treba s takojšnjim delom pod geslom >Na delo, da tudi v kmetijstvu dosežemo vse planske naloge!« Šerona Rudi OLO Trbovlje Špekulanfeka bratovščina pred sodiščem Pred okrajnim sodiščem v Trbovljali je bila dne 10. februarja razprava proti skupini 12 obtožencev, ki so na debelo prekupčevali z vagonsklmi pošiljkami v področje drugih republik, ne da bi zato imeli dovoljenje. Pri lem pa so skušali zaslužiti enkratno, celo dvakratno večjo vsoto. Najbolj zvit je prvi obtoženec Nemec Itudolf, ki je bil Iniclator vsega tega. Imel je zveze s prekukčevalcem Uisto Ca-tičem in drugimi, ter pošiljal vagonske pošiljke v Skoplje, šabac, Kragujevac In druge kraje naše domovine. Prvo obtoženi Nemec Rudolf je med drugim nakupil večje količine bodeče žice po 1.50 do 2.— din in to naprej prodajal po večji ceni, zamenjal pa tudi za drugo blago. Nakupoval je v območju Radeč jabolka po ceni 6.— do 7.— din, prodajal pa jih je po 13.— din, pa še draž.je. Manipulirali so tudi z ostalimi artikli, za kar je imel Nemec Rudolf skupino pomagačev, med katerimi so bili še posebno agilni Mohar Rudolf in Sirk Alojz, ki so se bavill s prodajo vagonskih pošiljk živil množične polrošnje, ne da bi za to Imeli dovoljenje, na drugi strani pa špekulirali zaradi dvojnega zaslužka. Poleg naštetih treh so pomagali še Vasiljevič Jovo, Dobovšek Ludvik, Kolenc Florjan, Zidar Franc, Volf Franc, Kukec Franc, mesar iz Radeč In Nahbar Artur, trgovec Iz Radeč. Trgovec Nnhbar Artur iz Radeč pa se je moral zagovarjati poleg tega, da je sodeloval v tej bratovščini, tudi zato, ker je prikrival v svoji trgovini večje količine raznega trgovskega materiala. Okrajnemu LO Trbovlje je imenovani prijavil popis zalog v vrednosti 296.109 din, okrajni LO Trbovlje pa je po izvršeni inventuri ugotovil, da ima vsega blaga - v vrednosti 540.407 din. Imenovani je na ta način utajil razno blago, predvsem železo, steklo in barve v vrednosti četrt milijona dinarjev. Obtoženec se je zagovarjal pri razpravi, da ni Imel namena prikrivati jfdaga, pač pa da je inventura zato pomanjkljiva, ker hlma za to sposobnih ljudi. Velike količine železa, ki ga je imel v zalogi, zadnje čase ni prodajal, ampak ga je zadrževal. Ko pa je čutil, da niu postajajo tla prevroča, ga je začel ponujati, kar pa je postalo sumljivo. Sodišče, ki je razpravljajo o krivdi obtožencev, je dokazalo njihovo krivdo in jih obsodilo. Nemec Rudi, ki je bil kolovodja te skupine, je dobil 5 let odvzema prostosti s prisllukn delom ter 3 leta Izgube političnih pravic. Nahbar Artur, trgovec iz Radeč, je bil zaradi prekupčevanja In prikrivanja blaga široke potrošnje obsojen na 3 leta odvzema prostosti s prisilnim delom, Izgubo političnih pravic za dobo 3 let ln zaplembo celotnega premoženja, Obtoženi Sirk Alojz, ki je bil najožji sopomagač, je dobil 6 mesecev odvzema prostosti. Ostali obtoženci pa so bili obsojeni na manjše kazni od 1 do 9 mesecev. Mrhar Rudolf, ki je bil desna roka Nemca, je bil obsojen na 5 let odvzema prostosti in 3 leta izgube državljanskih pravic. V teku meseca februarja se bo zagovarjal pred okrajnim sodiščem še en špe- V trboveljskem internatu je zaživelo Kulturno-prosvetna skupina gojencev je poleg svojih študijskih sestankov priredila že več kulturnih večerov, k) so jih med drugim posvetili pesniku ln borcu Kajuhu, Oktobrski revoluciji, Jugoslovanski armadi, v petek 23. jan. 1948 pa sedemdesetletnici plodnega dela ljudskega pesnika Otona Župančiča. Kako ljubi mladina njegovo lepo in sočno besedo, je to pot dokazala z dobro izbranim programom. Na ta večer so k sebi povabili svoje profesorje, seveda niso pozabili svojih znanih tovarišev — bosanskih mladincev, s katerimi so si prve tri mesece tovariško delili prostore. Prav njim so hoteli prikazati vso lepoto mojstra slovenske besede ki jo je naš Župančič zmeraj zapel tako kot je vedno tlelo v srcih slovenskega ljudstva. Ko je bil spored končan', so pridržali svoje goste pri čaju. Sklenili so, da bodo povsod, kjer bo potrebno, odpravljali popačenke, ki jlb nevednežl vrivajo v slovenski besednjak. S šahom, petjem in drugimi zabavnimi Igrami so razvili prav lep večer. Sklenili 60, da bodo še tesneje sodelovali z drugimi internati, povabili bodo gojence z dijaškega doma v Brežicah, naj jim vrnejo obisk, navezali pa bodo še slike z Domom Otona Zupančiča v Ljubljani, tudi oni bodo obiskali gojence rudarske šole. Znova se je med slovensko In bosansko mladino utrdilo bratstvo In enotnost, učenec in učitelj sta se našla tudi zunaj šole. Ves večer Je toplo spremljala pesniko- va proroška beseda: »Ciciban, tebi zlat kujemo čas!a Vedno bolj se gojenci internata zave-, dajo svojih nalog, vedno globlje spoznavajo svet ljudske demokracije, vedno bolj čutijo, da njihov »Domski kolektiv« ni le svet zase, vedno bolj stopa v ospredja potreba po povezanosti med organizacijami. Pri vsem njihovem delu se odlikuje predsednica domskega kolektiva gojenka Majda Medvešček, ki upravi vzorno pomaga. Dijaški dom v Trbovljah nudi vso oskrbo 22 gojencem in 18 gojenkam, ki so do-nm iz Hrastnika, Zagorja in oddaljenih vasi: Turje, St. Jurij pod Kumom, Velika Preska, dva gojenca pa sta iz Trboveli. Posebej pa nudi 20 dijakom gimnazije ee"-nenl obed. Med gojenci je več odličnih učencev, ki pomagajo slabšim Poleg rednih dotacij ministrstva za prosveto ln OLO Trbovlje nudijo upravi izdatno pomoč patronati (AFŽ in prosvetni sindikati trboveljskega okraja, ZDN gradbene industrije in stavbarstva Iz Zagorja), uprava socialnega fonda OF ter akcije rudarjev ln drugih. V Internatu dobiva dijakovo delo svojo pravo vsebino. Tu se vzgajajo otroci našega delavca, kmeta, nameščenca, tu so tudi popolne In delne sirote. Kolektivno življenje jih združuje, tu se kujejo kadri nove ljudske Inteligence. Razumljivo je, da je treba nuditi Internatom, ki so zares ljudske ustanove, vso materialno ln moralno pomoč. s. G. elani Zveze borcev Trbovlje so zborovali V potek 6. II. 1948 je bilo v Trbovljah zborovanje zveze borcev. Preko 200 Slanov se je udeležilo zborovanja fn sprejeli so važne predloge. Predsednik krajevno zveze borcev tovariš Bahor Matija je v svojem referatu nakazal naloge in bodoče delo. Zveza borcev v Trbovljah je formirala delovno brigado, katera nosi naslov tov. Lojzeta Ilolikrauta. Razdeljena je na 6 čet. ki ima vsaka ime naših najzaslužnejših borcev, Salamon Franca. Vrček Valita, Keršič Frica. Čeč Tončke, Keše Ivana in Fakin Franca. V akcijski odbor za pomoč grške- mu ljudstvu so se določili trije delegati, Sprejete so bile še naslednje obvezo: vsak član zvezo borcev bo mesečno prostovoljno dolal 5 ur, Zbi- Nogomet SFD Rudar : FD Krim, Ljubljana. V nedeljo 1. februarja se je v Ljubljani na igrišču FD Krim na Rakovniku odigrala prijateljska tekma med zgornjima moštvoma. Vreme je bilo lepo, teren radi deževja razmočen, gledalcev eca 400. Rudar je nastopil v postavi: Tauš, Žaubi, Dolinšek, Polc, Butkovec, Novak, Gačnik, Kos, Krasnik, Blatnik in Koncilija. Igra je vse skozi potekala v prijateljskem tonu. Sodnik Perko ni imel posebnega dela, sodil je nesigurno, njegove napake, pa bi lahko vplivale na potek Igre. Polčas se jc končal neodločeno, kljub temu, da je imel Rudar, kakor Krim priliko, da doseže gol. V peti minuti drugega polčasa pride Rudar v vodstvo po Kosu, ki je lz daljave 15 metrov poslal žogo v mrežo. Stanje 1:0 za Rudarja. Obe moštvi se tnt- kulant iz Radeč trgovec Černe Franc, ki je prikril v svoji trgovini razno blago v vrednosti preko 200 000 din. Pri njem je bila preiskava že leta 1945, takrat pa je znal na zvit način preslepiti organe ljudske oblasti In se začasno Izmakniti. Ker pa nobena stvar ne ostane skrita, je tudi pri trgovcu Černetu iz Radeč, Ul je znan špekulant, saj je bil že v Zagrebu obsojen na zaplembo trgovine, ki jo je tam posedoval, prišla na dan. Ljudstvo iz Radeč zahteva tudi za trgovca Černeta pravično in zasluženo kaz,en, katero zaslužijo vsi tisti, ki hočejo šc danes živeti na račun drugega. ranje starega železa in opeke za gradnjo zadružnih domov. Na vsakem obratu se zadolži po em član, ki ima nalogo, da pregleda, kako je z invalidninami. V teku enega meseca se bo ustanovila kulturna ekipa, ki bo s prireditvami obiskovala našo partizanske kraje. V zaključni besedi je predsednik naglasil, da obveze, ki smo jih sprejeli, ne smejo ošteti samo na papirju, temveč jih moramo tudi izvršiti tako kakor smo izvrševali naloge v času borbe. Pozval je vse, da se udeležijo proslave rojstva Sovjetske armade. ki bo zd,rožena s počastitvijo padlega partizanskega pesnika Kajuha in narodnega heroja Premrl Vojka. dita za zmago, kar je 12 minut pred koncem desno krilo Krima doseglo Izenačenja iz ofside pozicije. Rudar je zaslužil zmago, ker je imel več od Igre ni pa znal izkoristiti zrelih pozicij pred golom. Moštvo Rudarja, če bo hotelo dosegati uspehe, naj takoj pridno prične s treningom, SFD RUDAR : SFD KLAD1VAR 2:0 V nedeljo 8. februarja je bila na igrišču SFD. Kladivarja v Celju odigrana prijateljska nogometna tekma, med zgoraj navedenimi moštvi. Tekma se je končala z rezultatom 2:0 za Rudarja ln Trbovelj. Rudar je nastopil v isti postavi, kakor preteklo nedeljo v Ljubljani proti Krimu, edino namesto Gačnika in Blatnika sta nastopila Vodišek in Sore II. Igra je bila zelo živahna, a v duhu prijateljska. Rudar si je zagotovil zmago žo v prvem polčasu, ko je dosegel v 12. minuli vodstvo po Konciliji in v 26. mirni-tl drugi gol po istem igraču. Polčas se je končal 2:0 za Rudarja. Med odmorom je Kladivar Izmenjal enega igralca, na katerega mesto je vstopil Čater. Tudi v drugem polčasu je bila Igra zelo živa, Kladivar se je trudil da Izenači, ni mn uspelo, četudi je imel v drugem polčasu zaradi dosojene enajstmetrovke, ki jo je Tauš v lepem stilu branil, za to najlepšo priliko. Zadnje minute je Kladivar zelo napadal, a brez uspeha. Rezultat je ostal do konca neizpremenjen. Pri Rudarju so se trudili vsi, najboljši pa so bili v obrambi Butkovec in mali Polje. Tudi napad je bil dober, le preveč je kombiniral pred golom. ©rodništvo Trbovlje Uprava Zasavskih premogovnikov telefon 54. — Tiskarna Slovenskega poročevalca. — Glavni urednik Šuštar Stane