MMMMWM | £ ■ !«•&*»!• v .■■MipMIMi.nl MKtttir—■r'M I Edini slovenski dnevnik v Zjedinjcflih I T M Li . T^T A ^ XT^X A I ** aoTCnil,B ^ * dmvah. I ■ ■ f\ ^^ i I rk B-C I II H pk I United States. I Velja xi *8e leto - - »3.00 I ^^ \J| UXXM 1 XA. JLJ O. Ž tened erert ^ txcept SukUw | I Ima nad 7000 naročnikov. J /& "V\ | and Holidays. ^ vi, 1'i? Ust slovenskih delavccv v Ameriki. IV 63505 . &MMMM«Mi*rt«MMMMMM* mJDTOM riSAUl: US7 OOETLA1CDT. Ihtond M loct^Oh« MMUr, lopttnb« 11, IMS, at tk« fM| Ofica «ft *«w Tark, *. T.( tk« Act of OoufrtM of Mmnfr », 117«. T*L*FO* FTIAJUTI: US7 OOBTLAJTM NO. 153. — STEV. 153. NEW YORK, SATURDAY, JULY 1, 1911. — SOBOTA, 1. MAL. SRPANA, 1911. TOLUIOI XXX — L1TKTE ZOL VABILO NA NARODBO S prvim julijem mine prva polovica devetnajstega letnika ''GLASA NARODA". Tem povo dom se vsem našim naročnikom, kakor tudi ostalim čitateljem našega lista zahvaljujemo za njihovo vsestransko zanimanje za naš list, kajti tudi v tej polovici devetnajstega leta izdajanja našega lista se je število naših naročnikov v vseh krajih Zedinjenih držav znatno povečalo. "OLAS NARODA" bode tudi, v nadalje, kakor do sedaj, izhajal po potrebi na več straneh in do-našal razun dnevnih novic najpotrebnejše zanimivo in poučno čtivo. "GLAS NARODA" bode ostal tudi v nadalje na svojem dosedanjem naprednem stališču, držeč se svojega neodvisnega gesla, ki se glasi: "Vsakemu svoje!" Tem potom si dovoljujemo o- i pozoriti vse one naročnike, katerim je naročnina pošla, da svojo dolžnost napram listu store in naročnino ponove, sicer bi bili pri-morani ravnati se po poštnih predpisih in vse one, ki se svojih dolžnosti j ne zavedajo ali so pa preveč malomarni, brisati iz imenika naročnikov. Z veseljem pa pripomnimo, da i pretežna večina naših cen j. naročnikov skrbi za pravočasno ponovitev naročnine, vsled česar je upati, da bode neznatno število onih, ki so za nekaj časa z naroč- i nino zaostali, isto pravočasno po-, no vil o in nam s tem prihranilo mnogo dela. Prosimo nase cen j. naročnike, da naš list po mogočnosti širijo in nam tako pridobe obilo novih naročnikov, za katero naklonje-j nost in požrtvovalnost se vsem že | v naprej zahvaljujemo. Uredništvo in upravništvo "GLAS NARODA". Amerikanske socialne in politične zadeve.! —o- Senator Cullom je izjavil, da bo senatni odsek za zunanje zade-! ve pričel akcijo proti izgonu amerikanskih Židov iz Rusije. —o— LORIMER IN TAFT. Senat in Assembly v državi Wisconsin sta sprejela zakonsko predlogo, s katero r,e vpelje dohodninski davek. -o- Washington. 2!>. junija. Na interpelacijo senatorja < 'ulhersona > načelnik odseka za zunanje zadeve senator Cullom izjavil, tla bo odsek kmalu pričel akfijo zaradi postopanja ruske vlade proti atiicrikauskim Židom. M»-d odsekom in tajnikom za zunanje zadeve se vrše pogajanja, tla se določi. kako daleč sme senat iti. da ne bo poostril razmerja med Rusijo in Združenimi državami. Taft je podpiral Lorimerja. Kdward II i ties iz Chicago, III., predsednik Mines Lumber Co.. jo pred senatnim odsekom, ki vodi preiskavo proti Lorimerju zaradi podkupovanja glasov, izpovedal, da je predsednik Taft forsiral izvolitev Lorimerjevo. Senator Aldrich je bil njegov posredovalec . Predsednik Taft je nato podal izjavo, s katero odločno zavrača vae obdolžit ve in pravi, da se je naravnost protivil proti Loriiner-jevi kandidaturi. Imenovanja v diplomatični službi. Predsednik Taft je imenoval 6 izrednih poslanikov in pooblaščenih ministrov in pa sedem posla-niških tajnikov. Dohodninski davek v Wiscon-sinu. Madison, Wis., 29. junija. V državni zakonodaji je bila spre- i Izkoriščanje delavcev j v jugozapjdnih državah.] —o- Železnice v jugozapadnih ameri-' kanskih državah uvažajo de- I lavce iz Mehike in kršijo našel- | niški zakon. j —o I DELAVCI — PEVCI. — o— Kleparski delavci v Greater New ! Yorku se pripravljajo na splo-' šen štrajk. -o- l Socialistični kongresni poslanec I Viktor Berger je nabral dokaze, j da Southern Pacific železnica in druge železnice na jugozapadii1 import i rajo pogodbene delavce iz Mehike in jih uposlujejo v svo-1 jih podjetjih. Železnice imajo vsled tega velik dobiček, kajti delavci jim morajo delati za mno-j go nižjo plačo, kakor domači de-1 lavei in vrh tega morajo vsa ži-! vila kupovati v kompauijskih ' prodajalnicah in jih plačevati ta-i ko tirajo, tla jim od plače niče-j sar ne ostane. Bergel- je opozoril ■ trgovskega tajnika na to kršenje; našel niš kega zakona. Delavska pevska veselica. I n»*la\ska pevska zveza priredi1 1.. 2.. 3. in 4. julija velike pev-! ske sla v nost i. Dne 1. julija bo v j Grand View Auditorium. Ogden I Ave. in Franklin St.. Jersey Ci-j ty. X. J., sprejemni koncert. V J nedeljo 2. julija bo v Union Hill ! Schuetzen Parku glavna pevska> veselica, dne 3. julija bo ravno-j tain konvencija in dne 4. julija j velika ljudska veselica. Delavci! delajo velike priprave, da bodo I imele slavnosti poleg moralnega; uspeha tudi lep gmoten uspeh. Splošen štrajk kleparjev. V zadnji st»ji Tinsmiths Cniou so kleparji priporočali, da se proglasi splošen štrajk kleparjev v Greater New Yorku. Kleparji pri tvrdki Levy & Xichthauser so zidal je časa na štrajku in ker zveza kleparskih mojstrov podpira tvrdko, so štrajkarji brez vsake moči nasproti delodajalcem. V svrho podpore teh štrajkarjev priporočajo drugi kleparji splo-J šen štrajk, ki se bo najbrže tudi kmalu proglasil. Velikanska nesreča v mestu Buffalo. —o- Novo vodovodno poslopje se je porušilo in podsulo 14 delavcev. —-o — . SEDEM MRTVIH. —o-- Porušeno poslopje je bilo 300 čevljev dolgo in 100 čevljev široko. -o- Buffalo, X. Y., 30. junija. Danes oh pol desetih dopoldne se je porušilo novo vodovodno poslopje oh vznožju Porter St. pri jezeru. Zidovje in železo je padlo na delavce, ki so delali v kleti. Sedem jih je bilo ubitih. Delavci, ki so delali na strehi, so padli na razvaline in so tudi vsi smrtnonevar-no ranjeni. Vzroki katastrofe niso znani. Porušeno poslopje je bilo 300 čevljev dolgo in 100 čevljev široko. --o-- Prodajalne stojnice na cestah. Mestni svet v New Yorku je sklenil, da morajo biti z 18. julijem vse stojnice na hodnikih in ob hodnikih odstranjene. Ostati smejo samo stojnice za prodaja ^ nje časnikov, sadja in soda-vode. jeta Bili, ki zahteva, da morajo vse oženjene osebe, ki imajo nad i $1200, in neoženjene osebe, ki imajo nad $800 letnih dohodkov , plačevati dohodninski davek odnik H. D. Roomev sta . i] streljala na roparje, ali sta bila kmalu premagana. Prvi je bil ob- streljen. drugi pa je dobil udarec '' ; s kamnom po glavi, da se je ne- ^ izavesten zgrudil na tla. Ranjena.s sta bila tudi zavirač in uslužbenec ; [ v ekspresnem vozu. Roparji so na 1 to izpraznili poštni in ekspresni ' voz in pobegnili v temi. Med tem . ' je bil sprevodnik prišel k sebi in,0 'je šel do bližnjega farmerja, od-jI koder je telefoniral v Erie. Ko je j l vlak privozil na postajo, je bilo; T tam okoli 5000 ljudi. Oblasti so ^ poslale takoj oborožene čete na-j. zaj ha mesto, kjer se je izvršil na-: t pad na vlak. da so sledile ropar-11 i' jem. ali do jutra niso našli niti .i 'najmanjšega sledu. |C i Strihnin v slaščicah i. Olroci zastrupljeni. —o- je Neznan človek je dal otrokom v 1 ie> Pittsburgu " j št raj k. Na štrajku je dozdaj nad lo~|5000 delavcev. Prvi so pričeli u>" štrajkati delavci, ki so pri Uii-f'h bast'-ti Children Jacket .Makers rH In ion in njim so se pridružili tu-neunijski delavci. Štrajkarji zahtevajo, da jim delodajalci Ul skrajšajo delavni čas na 52 ur na j ,U1 teden. Dozdaj so morali delati po 60 ur na teden. Štrajk je presenetil delodajalce, ki še mislili ni->M- so. tla bi delavci v tem času pri-"» čeli štrajkati. Med štrajkarji via-c»1' da veliko navdušenje in vsi so ' i-j prepričani, tla se bodo delodajal- 1 na-1 ci 1t> pot morali udati njih zahte- ] vam, ker so na štrajku tudi ne- ; on junijski delavci in ker stoje pred ' lfl.v pričetkoui zimskega sezonskega o-1 dela. V rije ; -o- av- j(.a ; Pol bilijona potnikov. I Amerikanske železnice pričaku--, | jrjo. tla bodo v teku prihodnjih treh mesecev imeli 500,000,000 la potnikov. Pelinsvlvatiska železni-i'ali ca xipa. da bo sama trahsportirala j 90,000.000 potnikov. < Delavni program L francoske viade. Novo francosko ministrstvo je iz- C< delalo programatično izjavo, ki I jo danes predloži parlamentu. ŠKOF KAZNOVAN. —o— Francoski general Moinier ie s | I - svojimi četami zasedel mesto C< Mequinez. -o- Paris, 2!). junija. Ministrski svet je imel danes sejo, v kateri je izdelal programatično izjavo, ij0 ki jo poda jutri v poslanski zbor-j niči. V prvi vrsti hoče ministrstvoimi rešiti proračun in izvesti volilno :n)1 reformo. Nadalje bo vlada pred-:za ložila parlamentu novo zakonsko [)( predlogo glede varstva pridelkov ! >j: v posameznih okrajih in zakonski m. načrt o zavarovanju delavcev za j ^ starost. Veliko važnost pripisuje ij*^ vlada tudi zakonu, ki bo dal vla-li,, di večjo kontrolno moč nad želez-1 jH nicatni. Končno obljubuje vlada v svoji izjavi, da bo skrbela za raz-< voj obrti in trgovine ter gledala strogo na to, da se zakoni vestno i izvršujejo in tudi spoštujejo. za !pt Skof obsojen zaradi papeževe za- i se stave. ri Nimes. Francija, 29. junija. O priliki slavnosti na čast Devici orleanski je tukajšnji škof razobesil na cerkvi papeževo zasta-vo. Zaradi tega je bil obsojen na pj 1 frank globe. Nek fant, ki je vzkliceval, naj živita kralj in papež je bil obsojen v 24urni zapor. Francozi v Mequinezu. (A m Tauger, Maroko, 29. junija. — p Francoske čete pod poveljstvom Vi generala Moinier so zasedle me- s( sto Mequinez, ki leži 34 milj da- cj leč od Feza proti jugozapadu. Čete ostanejo čez poletje v Me- {' (jiiiiiezu. u bi Parnika trčila skupaj. ^ Havre, 29. junija. Parnik "La Ijoiraine". ki je danes priplul iz N'»-\v Yorka. je poročal, da je med vožnjo potopil jaderuico "Simo- q ne". Možtvo potopljene ladije je -y/ bilo rešeno. n Kolera v Italiji. (r Rini, 29. junija. Vlada je zdaj ii priznala, da je v deželi kolera; ri zelo razširjena. V zadnjih petih ii tlneh je obolelo v Napulju 97 o- št seb. v Palermu 92 in v drugih krajih 40. -o- Ožja volitev i;^ v Ljubljani. J Pri ožji državnozborski volitvi v v Ljubljani 20. junija je bil izvoljen kandidat narodnona -predne stranke dr. Vladimir f Ravnihar. VOLITVE NA KRASU. —o— p Na Krasu je bil izvoljen napredni x 1 l kandidat dr. Gregorin proti } klerikalcu dr. Stcpančiču. 2 -o--> . 11 » Ljubljana, 20. junija. Kar je i . biio pričakovati, se je zgodilo. V . Ljubljani je pri ožjih državno-. zborskih volitvah zmagal kandi-1 dat narodnonapredne stranke dr. i Vladimir Ravnihar. Dobil je 3283 j glasov njegov protikandidat, klerikalec dr. Gregorič pa 2661. Na Krasu je bil izvoljen napredni kandidat dr. Gregorin proti klerikalcu dr. Stepančiču. I, V Trstu je podlegel dr. Rvbarž 0 proti socialnodemokratskem kan- didatu Pittoniju. a Na štajerskem je v Ptujskem okraju zmagal soglasno dr. Ploj. lastnoročno pismo Franca Jožefa. —o— Cesar Franc Jožef je bivšemu mi-! nistrskemu predsedniku v posebnem pismu izrekel svojo zahvalo in priznanje. —o— KMETSKI fcEMIRI. —o— češki klerikalci so bili pri zadnjih državnozborskih volitvah po - - • razeni. -o- Dunaj, 29. jun. — Cesar -Franc 'Jožef je pisal baronu l-Jienerthu, {bivšemu avstrijskemu ministrskemu predsedniku pismo, v katerem ,mu izreka priznanje in zahvalo za njegovo patriotično delovanje. Dosedanji cesarski namestnik na j Nižj«»ni Avstrijskem, grof Kiel-iinannsegg, je vpokojen in na njegovo mesto je imenovan baron jliienerth, ki pa prevzame posle še j le v jeseni. Do tega časa ima do-I pust. Češki klerikalci. Napredne češke stranke so pri zadnjih državnozborskih volitvau 'porazile češke klerikalce tako, da I se vrne v zbornico namesto 18 k^B rikalce.v samo 8. Odkup kmetov. ^B Cesar je sankcioniral zakon o V fakultativnem odkupu kmetov v ™ Bosni in Hercegovini. > Kadilci obdačeni. Dunaj. 30. junija. Tobačna- režija je podražila cigarete, smodke in tobak. — Vlada upa. da bo a podraženjem imela $15,(XK>,000 več dohodkov na leto. Podražile so se samo cenejše vrste tobaka, cigaret in smodk tako, da so pri- j zadeti najbolj revnejši kadilci. —/ ■ Cenejše blago je zdaj še enkrat tako drago, kakor je bilo. drugo blago pa je poskočilo v ceni za 8 odstotkov. i Kmetski nemiri v Galiciji. ' Dunaj. 30. junija. V Kaluszu v Galiciji so uprizorili kmeti velike^ izgrede. Nad 200 ljudi je bilo ranjenih. Nemiri so posledica zad« njih državnozborskih volitev. Iz-gredniki so poškodovali železnico j in brzojavne naprave. Zandarme-i rija ni mogla ukrotiti izgrednikov l in vlada je morala poslati vo jar -J| - štvo v uporni kraj. ^R fl Kolera v Trstu. Trst. 30. junija. — Na parnikfl i"Oceania", ki je last AustrcE j American Line, je neka ženska flj bolela za kolero. Vsi potniki J morali iti v bolnišnico za silo, kjfl 1 jih bodo opazovali zdravniki. ■■ Parnik Oceania" je odplul I New Yorka 7. junija in je pripfl r v Trst dne 25. t. m. -o- t Nepotrjene vesti o končani štrajku v Westmorclandu. 9 ' S i Pittsburg, Pa.. 30. junija, jradniki premogarskih dimžbH i Westmoreland County in preil garskih organizacij so zanikSj vesti, tla je bil štrajk v tem oV kraju, ki traja že 15 mesecev, po-1 ravnali. V glavnem stanu United' Mine Workers so izjavili, da so zopet dobili $20,000 za štrajki^jo-jče premoga rje. e ! tmmt ' : Cera vožnja. »3 Parnik od Austro- Americana e- proge ARGENTINA t*; odpluje dne 5. juiija 19H. tf Vožnja stane iz New Yorka do: Trsta in Reke $35.00 rž Ljubljane 35.60 ti- Zagreba 36.20 Vožnje listke je dobiti pi^. Fr. m Sakser Co., 82 Cr.rtlandt Street, j. New York. '^jMM GLAS NARODA, 1. JULUA 1911. — wi Na severnem tečaja. Humoreska. ' Damir Feigel. svojo desnico bodisi nad borno in siuradljivo svetiljko, napolnjeno z ribjo mastjo, bodisi v prostornih žepih svoje gorke in kosmate o-lileke. Yes moj trud je bil zaman, svojega dnevnika nimam več, pfc kjega sošolca, se nisem toliko potil — Odkritosrčno vam povem, dragi prijatelj, da sem se že nave ličal vašega južnega podnebja, ja »nega neba, žarečega solnca, vaših blagih src in poštenih obrazov. Za hotelo se mi je zopet mrzlih dne vov in meglenih londonskih ulic Za*o sein trdno sklenil, da odpotujem najbrže že jutri! Tesno mi je bilo pri srcu, ko sem slišal te besede. Vedel sem, da mi bo težko posloviti se od prijatelja 11 ol mesa. Poskušal sem ga pregovoriti. — Poglejte, kar so pesnikom i-dettli, brez katerih živeti ne morejo, to je zame detektivsko delovanje. Posadite pesniku v naročje najbolj dražestno dekle, postavite pred njega na mizo velik tečen zrezek z ocvrtim jajcem, ali pa pe-črnega zajca, nadalje buteljko dobrega vina, prižgite mu smotko z rdečim pasom in jaz sem prepričan. da prime pesnik najprej za svinčnik in vam spiše lepo pesem o minuli sreči, o nesrečni ljubezni, 0 srčni lakoti in duševni žeji. Jaz sem tudi tak. lirez raziskovanja razkrinkovanja bi izgubilo moje življenje ves svoj smoter. Le uto-lažite se! Toda glej, kmalu bi bil pozabil na priporočeno pismo, ki je došlo na me sinoči! Da moram biti tako pozabi ji v! Med tem ko je bral Holmes pismo, s« mi rojile razne misli po glavi. >S krepkim požirkom dobrega vipavca sem hotel splakniti iz grla bolest, ki me je davila in z močno smotko vsaj deloma uspavati svoje možgane. Nisem imel u-speha. — Vendar nekaj izpreinembe! napačna ideja! Ako ste zado- pljni, lahko pojdete z mano. Pot '<» sieer dolga, nevarna, pri tem »a zelo zanimiva. — Kam pa greva, dragi Holmes? — Na severni tečaj. — Ni mogoče! — Gotovo je, gotovo! Toda poslušajte, kaj mi piše* Peary, predsednik ameriškega geografskega • društva v New Yorku: —.....Sedaj nameravani ' zopet v arktične kraje. To bo moje deveto potovanje v deželo mra-j za, belih medvedov in polnočne j zarje. »S seboj vzamem saiuo učenjaka Myllana. Zn«ino» Vam je, da je zahteval severni tečaj tekom zadnjih trideset let pri približno 700 ekspedi-eijab na tisoče in tisoče človeških žrtev. Snežena grobišča pričajo o njegovi zločinski nravi. Poznam Vaše delovanje, saj ste iztaknili dosedaj vedno in z naj bol jim u-spehom najbolj neznane in skrivnostne hudodelec in ker prištevamo lahko severni tečaj med najhujše škodljivce učene človeške družbe, Vas vabim, da sodelujete s svojim razumom in s svojo detektivsko iznajdljivostjo pri tej moji ekspcdieiji, da se vender cn-^krat posreči združenim našim mo-|«Mn dobiti ta severni teeaj, kulti- 1 i rat i ga ter mu s tem vzeti vso Bjegovo škodljivost. I Pričakujem vas torej tekom e-B'ga meseca tukaj v Novem Borkn, ker mislim kmalu odpoto- Rti. B Sprejmite najprisrČnejše po-Hrave! Na svidenje! Peary. — I— Kaj pravite Vi k temu pi-Bfu ? Kaj ne, detektivska veda K>reduje bolj in bolj. Pred ča-Bn sem moral najti sloveči oper-H pevki izgubljeni sopran, sedaj K pa že hočejo vporabiti pri od-Btju severnega tečaja. Pokazati B-cni, da se ne varajo v meni. M1, pojdem in vzamem s seboj še Hs kot svojega spremljevalca, ■j.."imate ničesar proti mojemu Ved logu! ' Misel na zanimivo potovanje po neznanih krajih v družbi sloveče-ga učenjaka - raziskovalea severnih pokrajin in še slavnejšega detektiva in gotova zavest, da bom jaz prvi Slovenec na severnem tečaju, sta koj premagali mojo bojazen pred medvedi in pred mrazom in z neprikritim veseljem sem sprejel zame tako laskavo vabilo. 1. aprila 1909. Se to se mi je moralo pripetiti! j S kako skrbjo in s kako vestnostjo ! sera pisal svoj dnevnik! Pri vsa-1 keen večjem ali manjšem odmoru! našega potovanja proti severnemu tečaju sem točno zapisa val vse na- j 6e dogodi ja je. opisaval sem pokrajine, partial o vsaki važnejši rt vari. Mraz mi je bilo v roke in pri vsakem stavku sem moral ogreti nesla mi je severna lisica, i Radi te izgube moram sedaj na kratko omeniti vsebino svojega dnevnika, da rešim vsaj nekatere i važnejše podatke pozabnosti. Dne i 16. junija 1908. smo odpluli iz No-! ve Škotske, napotili se skozi Smi-' thovo ožino proti severu ter zapustili kmalu našo ladjo 'Roosevelt'. Nekaj časa smo ostali na zapad-!ni strani Grenlandije, kjer smo se preskrbeli z živežem za dolgo pot na severni tečaj. Lovili smo divjačino. Nekaj ljudi smo pustili v mestu Uperniviku, ostali udje eks-pedieije smo pa nadaljevali pot s sanmi in z velikim številom žilavih psov. Razen Pearyja, Holmesa in mene je v naši družbi še Myllan, učenjak od pete do glave, in dva Eskima. Myllan mi zelo imponira. Naj je še tako neznatna bilka, naj je še tako majhna živalica, da si misli človek z vso pravico, da ne more imeti prav nobenega imena : ravno radi svoje neznatnosti. Myllan pozna vse in pove njeno ameri-kansko, nemško in latinsko ime, v latinščini še celo priimek. Dokler je trajala šest mesecev dolga zimska noč. sem si moral zapomniti ime vsake zvezde in zvezdice od prve do pete velikosti, tako da bi prav lahko služil kot vodnik slo-večeinu pisatelju Verneju pri njegovem potovanju na Koroškem vozu po Rimski cesti. Pred dvema mesecema se nam je posrečilo ustreliti severnega medveda in v njegovem želodcu |smo našli svinčnik, ki je nosil na neošpičeni strani zarezano ime: Cook. Holmes je prišel do zaključka. da se mora nahajati učenjak Cook v severnih krajih, kar je o-supnilo našega voditelja Pearyja, ki se vedno boji, da bi prišel njegov glavni tekmec prej na severni tečaj kot pa on. Enajst dni in enajst noči, to je od 21. marca dalje, imamo dan. Kako smo se razveselili solnca, ko je vzhajalo po šestmesečni temni noči. Sploh so ti severni kraji nekam čudni. Tri mesece vzhaja i solnce, tri mesece zahaja, šest mesecev ga sploh ni, tako mi je : razlagal Myllan posebnosti tečaj-j ne okolice: verjeti sem mu moral, j ker mi je dal častno besedo, in sedaj se bolj in bolj prepričujem, da me ni varal. Dobro, da ima Hol-j tnes uro, ki kaže tudi naše evro-i pejske dneve, drugače ne vem, kako bi vedeli, da imamo danes 1. aprila. Veselim se. da nismo došli danes na severni tečaj, kajti kdo nam bi pa v Evropi verjel, da smo prišli dne 3. aprila na severni tečaj? Kakor je izračunal Mvllan. nam manjka še pet evropejskih dni do severnega tečaja. 6. aprila. To je najpomembnejši dan mojega življenja. Svoj dolgo zaželjeni cilj smo dosegli. Slava! Počivali smo, ker so bili naši v preže ni psi že utrujeni. En pes nam je celo dezertiral ined potjo. Zaužili smo nekaj mesa, kar zavpije Holmes, ki je stal kakih petdeset korakov od nas, na ves glas: — Ga že imam! r — Koga pa: Izgubljenega psa? — Vsi smo pritekli k njemu. — Severni tečaj. Izgovorjena je bila beseda, ki nam je zamašila usta, da se ni mogel ukrasti niti najmanjši glas začudenja in presenečenja v nemo mrzlo naravo. Po dolgem molku sem jaz prvi izpregovoril: — Ali je pa gotovo, dragi Holmes, da stojite na severnem tečaju. Ali se niste mogoče zaračunali ? — Stopite bližje! Ozrite se naokrog! Kamorkoli pogledate, po-vsodi gledate proti jugu. Vse druge strani sveta, severna, vzhodna in zapadna so izginile. Ako vam pa še to ne zadostuje, poglejte dobro, izgubili ste na tem mestu še nekaj drugega in to je zemljepisna dolžina. Res je bilo tako, kakor je govo ril Holmes. Kamor sem pogledal povsod sem gledal proti jugu. Lahek južni veter mi je pihal i obraz in se koj za mojim hrbton izpremenil v severni veter. Prai čutil sem v sebi to hipno izpre inetnbo. Nismo si še dobro ogledali naj severnejše točke naše zemlje — učenjak Mvllan je kar skakal sa mega veselja in zdelo se je, da iz uinlja nov ples, najbrže kak te čajni valček — ko zaslišimo v zraku čuden ropot. Bližal se nam je velik zrakoplov. — Zeppelin! Prav nič ae nismo začudili. Iz ladjice pod zrakoplovom sta izsto- pila nedaleč od nas Zeppelin in moj — krojač. Niti tačas, ko sem se vrtU kot suh in medel petošol-ček na svojem prvem piesu pri brzopo-ki z debelo gospodinjo svo- kot pa pri pogledu na svojega krojača. Kako iz srca bi mu bil privoščil, da bi bil odkril on južni tečaj istočasno kot smo mi odkrili severni tečaj. Potne srage so se pojavile, oledenele in imel sem mnogo opravila, da sem trgal ledene sveče raz svoje čelo. K sreči me ni spoznal, kajti od mojega obraza jc videl edinole oči in čelo, se drugo je bilo zavito v dobro in rešilno kožuhovino. Toda presenečenj še ni bilo dovolj. Kmalu na to se je pojavil v zraku Bleriot s svojim letalnim strojem, od druge strani se je pa pripeljal na svojem snežnem avtomobilu italijanski grof Borghese, ki je svoj čas napravil z avtomobilom največjo distančno vožnjo iz Pekinga v Pariz. Bilo je kakor da bi se domenili za ta sestanek in pri odkritju severnega tečaja so bile zastopane Amerika, Anglija, Francija, Nemčija, Italija in Avstrija. — Oprostite gospodje! Neznan glas nas je prekinil v tem slovesnem trenutku. V tri medvedje kože skrbno zavit, z lisičjo kapo na glavi in z lisičjim repom okrog vratu je stal v naši sredini neznanec: — Oprostite gospodje, da vas motim! Jaz sem varuh severnega tečaja. Kot takega me je pustil tu dr. Cook, ko je odkril dne 21. a-prila lanskega leta severni tečaj. Pustil mi je mnogo živeža, nekaj psov, sani. gramofon, ter mi zabičal, naj pozdravim vljudno v njegovem imenu vsakogar, ki misli, da je prišel prvi na severni tečaj. Bodite torej v imenu dra. Cooka presrčno pozdravljeni! Vabim vas v svojo kočo na majhen prigrizek. Šli smo. Skozi nizek vhod smo došli po kolenih v ledeno kočo. Majhna lučica je razširjala potrebno svetlobo, gorkoto in smrad. Z največjo vljudnostjo nam je razkazal varuh — bil je Rus — vso notranjščino in prodal vsakemu zastavo njegove države. Te zastave smo nameravali razviti na severnem tečaju. S finim čajem smo se nekoliko pokrepčali in med tem, ko nam je igral izvrsten gramofon razne točke, med njimi tudi Parmove "Mlade vojake", smo si zapalili smotke in vrgli prav pošteno v tarok. Za danes dovolj! Upam, da jo kmalu pobrišemo domov, severni tečaj je odkrit! Slava nam! Smili se mi Peary, ker ga je prehitel njegov tekmec dr. Cook. 7. aprila Grozno, kar moram sedaj pisati. Roka se mi trese, srce se mi krči in solze zaman iščejo izhoda, da bi ublažile mojo bolest. Kaka sreča včeraj — po evropejskem kole-| tlarju — in kaka žalost danes — j tudi po evropejskem koledarju! — Ali bom mogel sploh vse opi-jsati ? Izgubil sem svojega prijatelja, j Holmes je zgorel na severnem te-: čaju. Padel je najslavnejši junak na detektivskem polju v boju z najkrutejšim hudodelcem, ki ima : vse polno človeških žrtev na vesti, v boju s severnim tečajem. Umrl je dragi prijatelj med svojim delom — in prva solza mi je kanila na moj dnevnik. Oh, kako mi je olajšala zatajeno gorje. Toda počasi, vse hočem natančneje opisati! Sanjal sem, da je izumrl zadnji grški aorist in da mu je govoril krasen nekrolog nekdanji nxoj profesor grščine. Krsta nesrečnega aorista je bila zbita iz samih starih platnic grških slovnic. Zamolklo je padla lopata prst: na krsto in — v tem trenutku sem se zbudil. Čutil sem, da se je moralo res nekoj zgoditi, ker so se majali na steni vsi reklamni plakati. Schiehtovo milo z jelenom in A-polto - sveče so se celo zvrnile name. V koči smo bili vsi koj pokoncu. Kaj se je zgodilo 1 Psi so pred kočo turobno tulili in cvilili, kakor da bi jih severni tečaj bičal z debelimi žarki polnočnega solnca. Vun, vun! Da bi bil ostal vsaj v koči! Tam kjer je bil severni tečaj, je plapolal ogenj proti polarni zvezdi. Sredi ognja pa je stal Holmes. Vsaka pomoč je bila že prepozna. Kepali smo ga, da bi pogasili ogenj — zaman. Zamolkel glas se je slišal iz Holmesovih ust in zdelo se nam je, da pravi": "Oprostite, da vas nadlegujem!" Ko smo stopili bližje, je bil že mrtev. Vzrok njegove smrti: ben- je bilo, da je nehalo biti Holmeso-vo srce. Padel sem predenj na tla in ta blaga duša je skrbela še po smrti zame. Zeppelinov spremljevalec, moj krojač namreč, je stopil k meni, spoznal me, videl moje bolečine ter mi šepnil na uho: 4'Kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom!" Razumel sem ga in ga hvaležno pogledal. Holmesu smo pa izkopali prav na severnem tečaju globok i grob, položili na njegovo truplo zastave vseh pri tem pogrebu zastopanih narodov, jaz sem pa na njegovem pokritem in zmrznjenem grobu izdolbel s svojimi vročimi solzami v veliko ledeno ploščo ta-le napis: — Tu počiva Sherlok Holmes. Zgorel je na severnem tečaju. Bodi mu lahka ledena plast.— Kako dolgo je mož mlad? Nepotrebno vprašanje, kakor je izjavil moj prijatelj Charley, ki šteje že. precejšnje število petletnic. Charlej je namreč mnenja, da je mož ravno tako star, kakor se počuti. In Charley se počuti vedno mladega. Če so pa ženske istega mnenja V Tu so odgovori; Možje so mladi, dokler ne občutijo nekakega strahu pred ženskami. * Možje so mladi do trenutka, ko jih ljubijo žene samo še s sebičnimi postranskimi nameni. » Večjidel — tako vzdihuje neka gospa — so možje mladi, dokler ne začnejo misliti na ženitev. Ustanovljeno Avstr. Slovensko Ip^ Bol. Pod. Društvo. ______R.P.D JI 16. januvarja 1892. 3. septembra. Že dolgo, dolgo časa sem te zanemarjal, dragi moj dnevnik. Niti pogledati te nisem hotel, saj sem itak mislil tudi brez tebe vedno in vedno na svoje potovanje in na žalostno smrt svojega prijatelja Holmesa. Noč in dan sem si belil glavo z vprašanjem, je - li umrl Ilolmes po naključbi radi neprevidnosti, ali pa hotoma in vedoma. Ilolmes, najboljši detektiv in neprevidnost. To se ne zlaga. Kaj pa. ko bi bil prikrit samomor izvršen s tako 1'ineso, da so moraU vsi misliti na nesrečo. To zadnje mnenje mi ni dalo miru, zasledoval sem vso zadevo po metodi, ki sem se ji priučil od Holmesa in iskal povoda temu samomoru. Kaj naj bi ga bilo gnalo v smrt ' BolezenBil je zdrav kot riba! Gmotno stanje? Živel je v dobrih razmerah, še drugim je pomagal! Nesrečna ljubezen? Nikdar ni bil zaljubljen, njegovo srce je bilo edinole poklicu! Mraz*' Med tem, ko smo nosili vsi po tri debele srajce na svojem telesu, se je on zadovoljil z eno in še v tej mu jc bilo prevroče tudi v najhujšem mrazu. Blamaža, razžaljeno samoljubje? Da, da, to je bila njegova Ahilejeva peta in to ga je edino gnalo v smrt. Blamaža, prav, toda kaka blamaža ? Komaj čez dva meseca sem prišel na čisto in tebi, dragi dnevnik, zaupam edini vzrok Ilolmeso-ve smrti. Fizika nas uči, da se odbijata istoimena magnetna pola in se privlačujeta raznoimena. Magnetnica kaže s svojo severno konico proti severnemu tečaju, kar seveda ne odgovarja fizika ličnemu pravilu. Ali je severna konica, ki kaže priti severu, južna, ali pa jc severni tečaj, proti kateremu kaže severna konica, južni. Magnetnica se ne moti, torej mora biti v tem primeru severni tečaj južni. Na to napako je prišel tudi Ilolmes. Severni tečaj iskati in odkriti južni tečaj, to je bila blamaža, j ki je ni moglo prenašati njegovo detektivsko samoljubje. 8 svojo nenavadno smrtjo je pa tudi o-značil ta kontrast in zgorel je sredi ledene puščave. Kakor hitro sem prišel v civilizirano Evropo, me je že najel spreten impresario, Moritz Silber-stein, ter me je vozil kakor medveda - plesalca po velikih mestih, kjer sem predaval o svojem poto-, vanju na severni tečaj. Proti lepi j . Bogat lo»do»skl Ce stopi gospod v mirodilnico, da si kupi mila, in potem po naročilu kakega znanca sredstvo za barvanje las, je iz tega sklepati, da se stara. * Možje so mladi do trenutka, ko začnejo nastopati prav mladostno. * Ženam se zdijo možje mladi tako dolgo, dokler pridejo v poštev kot ljubimci, ne da bi se osmešili. * Več, kakor z leti, izgubljamo ; mladost vsled slabega zdravja ali neizpolnitve naših upov in pred- j stavljanj. # Mož je star. ko mu začnejo drugi zagotavljati, da je še vedno "fest" in zelo mlad. # Mož je star, če ga poljubljajo mlade deklice z mrzlimi ustnicami. * Mož se začne starati ..... o-; sem dni po poroki. (Sodba mlado poročene žene.) # Z možmi je kakor z oblekami. ! Trajajo dokler z njimi varčno ravnamo. (Tudi ena.) • Mož je mlad, dokler črpa svoje : življenjsko veselje iz sedanjosti. . Odšla je mladost, kakor hitro se ; začne naslajati na spominih, in zapade v sanjarjenje. Sedež: Frontcnac, Kans GLAVNI ODBOR: JOHN" BEDKNE. glavni predsednik. A i. V RTI.V < »BRZAN, II. glavni predsednik. 1-KO HROMKK, glavni tajnik. BLASIUS MOREJ, glavni blagajnik. ALOIS SLA l*t?Cl IA K, glavni zapisnikar. NADZORNI ODBOR. rONOllAC JimsClIK, Mineral, Kana. FRANK .U OI STIN. Mineral Kans. I'RAXK ST.MtCllICH. Frontcnac. Kans. GOSPODARSKI ODBOR: FRANK M A ('SER. Frontenac, Kans. PETER WIRNSRBRGER. riUsburg. Kan CHARLES STARINA. Mulberry. Kana. POROTNI ODBOR: JOSEF SVATTO, Wiwirtward, Iowsu FRANK PR KM K, <'lier«.kee. Kans FRANK SKTI.VA, Yale. Kans. \ Prva dolenjska posojilnica \ v Metliki registrirana zadruga z neomejeno zavezo Ustanovljena leta 1874 z neomejeno zavezo, kar pomeni, da vsak zadružnik, to je pa 1«; tisti, ki sprejme od posojilnice posojilo, s celim svojim premoženjem in imetjem jamči za varnost hranilnih vlog, naloženih pri tej posojilnici. Poleg tega nabira posojilnica rezervni zaklad, ki znaša v že K 152,554.05 ima svoj Grad sredi mesta v Metliki in lastno hišo. Ker jamči tedaj vsak zadružnik, katerih je 1531 za varnost hranilnih vlog. je la nedvomljivo zagotovljena Prva dolenjska posojilnica obrestuje hranilne vloge po l od sto ter plačuje rentni davek sama z« vlagatelje, na kar se občinstvo posebno opozarja. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem decembra 11' 10 K2.470.913.38. SLOVENCI IN SLOVENKE NA KOČA-JTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK! ffi & q» $ & & & & a? Hi & -if m & a? ? Mm? & *d UHMmnp Le mladost kupi brez premisle-1 J j ka — kar se tiče ljubezenskih za- j dev — mačka v žaklju. # <*e se vam hčer smehlja, in gu-"banči mati čelo. ste mladi. Če nasprotno, ste stari. * Kdor sodi o ženski kot filozof in ne kot pesnik, potem ni več mlad. cin iz.Bleriptovega je nastala liesrečn Ka ožija' % nismo mogli raztolinaeiti. Dejstvo lepe svote/uenarja Mož je star če sme reči s španskim pesnikom Campoamor: Ile.e-re mater, katere sem ljubil, me poljubljajo tako, kakor se poljubi sveto podobo. • Mož je mlad, dokler so žene na njega ljubosumne. Phone -2 4(i. FRANK PETKOVSEK, javni notar - Notary Public, 718-720 Market St., WAUKE1AN, ILL. PRODAJA fina vina, rnjboljc te- izvrstne sniotka— p^tentovan^ nlra vila. PliODVJA votne listke vseh piekomoi skih Črt. POŠILJA rtenar v star kraj zanesijlvc in pošteno. UPRAVLJA VBe v notarsKi posel spa.da-joča dela.__ 'if t t * tf m Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St.,Nc«Yor!i ipgliBffiiDiDglglllliBglgHr^ PAPIGA RAZDRLA ZAROKO. odškodnini — glavni dobiček je spravil seveda Moritz v svoj žep — sem predaval v Londonu, Stock holmu, Kristijaniji in Bruselju. povsod seveda v materinščini. Razumel me itak nobeden ni izmed mojih poslušalcev, zato pa sem tudi izkoriščal to dejstvo iu dekla-miral po kratkem uvodu:: "Je-ftejevo prisego", "Smrt kralja Samuela", "Ubežnega kralja" in ''Mutca osojskega", pesmi, ki so mi ostale v dobrem spominu še iza gimnazijskih let. Ni čuda, da so pisali nekateri skandinavski listi o blagoglasnem, ritmično do-nečem slovenskem jeziku. Samo v Kristijaniji sem imel tudi enega slovenskega poslušalca; bil je Ko-čevar in je pekel kostanje zrevn mestne hiše ,toda še ta poslušalec je badremal že pred smrtjo carja Samuela in jo kmalu potem pobrisal z ubežnim kraljem. Sedaj sem doma. Na severni tečaj pa ne pojdem nikdar vee, to je moj odločni sklep. KOLIKO JE STAL PANAMSKI KANAL DO SEDAJ. V Washington« izdano poročilo naznanja: Za atlantski del se je izdalo 25,751,484 dolarjev, za srednji del 60,807,775 dolarjev in za paci/ični del 3,473,183 dolarjev, skupaj torej nad 100 milijonov olarjev. Ker pa Se dela dolgo ne dovršena, bo stal kanal še if « I I J trgovec se je it zaročil z lepo mlado in bogato; W hčerko svojega soseda. Takoj po J J zaroki je šel na trgovsko potova-nje, med tem pa naj bi zaročenkami pripravila vse potrebno za poro- ^ ko. Izostal je delj časa kot je ini-jjf slil, vendar pa med tem časom j svoji zaročenki pridno pošiljal pi- 5.' snia in karte. Vrnil se je nenado- ^' ma. Takoj pri prihodu je hitel k zaročenki, toda ni je dobil doma. V sobi, kjer je čakal, pa je bila papiga, ki je začela vpiti: "Bob, ljubi moj Bob" ter nato ja-ko dobro oponašala tajnosten šum in cmokanje poljubovanja. Začuden je poslušal zaročenec to komedijo, končno pa le prišel na to, da ga zaročenka goljufa z Bobom, ki je bil njegov najboljši prijatelj. Sel je seveda razočaran domov in odpovedal vsako nadaljno zvezo. Dekličini starši so nezvestega zaročenca tožili. ■Bridko se je pritoževala zapuščena zaročenka proti sodniku, da jo je zaročenec s tem osramotil in da ni ona nič zakrivila. Obtoženi se ni veliko zagovarjal. Zahteval je le, da se zasliši papiga, ki so jo šli takoj iskat. Na veliko razočaranje vseh navzočih je ptič takoj, ko je ugledal zaročenca, začel ponavljati: "Bob, ljubi moj Bob' in oponašati poljubovanje. Sodnik je smatral ta dokaz za zadosten in osramočena zaročenka je bila razkrinkana. Priznala je koučuo svoj greh in odšla s sta riši jezna domov, zaročenca pa je sodnik popolnoma oprostil. Pozor slovenski farmerji! Vsled občne zahteve, naročili smo |tudi letos ^večjej število pravih domačih ^ KRANJSKIH KOS ^ V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75^ cm. Kose so izdelane iz nijboljšega jekla v znanej tovarni na Štajerskem. Iste se pritrdijo na kosišče z rinkcami. Cena 1 kose j© $U2B.' pri več jej naročitbi znaten popust. Rojake opozarjamo da^se z naročili požurijo dokler zaloga ne poide. Naročilu priložiti ie denar ali Postal Money Order. Slovenic Publishing Co. 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y Velitec« zaloga vina In žganja. i! il i! il f! i! (i t\ i! ?! J! t\ Marija Orill Prodaja bel« Ti*» po..............70c f»llo» črno Tino po.............50c. " Drotaik 4 galonc 1a....................811 00 Briajerec 12 steklenic .................$12-00 4 gaL (sodček) u.................#16.00 Z« obilno naroČbo se priporoča MARIJA QRSLL, 03O8 St. Clair Ave., N. E.f Cl*v« And, O Marjetica. C. Golar. Lepa je zora5> kadar zardi in za-rumeni nebo okoli nje, in se zaža-re lahni jutranji oblaki, kakor b: šle zlate ovčice na srebrno pašo. Lepa je večerna zvezdica, ko po sivi grozi in črnem viharju prisije njeno railo in mirno obličje izza oblakov, da naznani vedro in pokojno noč, ko se kmet in gospod lahko poeije od strahu in divjega boja z upornimi silami. Ali vse lepša in prijetnejša, o-čem bolj zaželjena, srcu milejša in slajša od zore in od veČerniee je bila — Marjetica. Bila je rožna ovčica z zlatimi laski in srebrnimi prstki in vse bolj milo in mirno je sijalo njeno premilo obličje, ki je tudi napovedovalo veder pokoj, a je hodilo pred divjim bojem nevarnega elementa njene lepote: O-či krešejo bliske, na njenem čelu se zbira vihar. Marjetica je bila zelo prebrisana gospodična. Lepo se je nali-špala in ogledala v zrcalu ter tako - le djala: "Bela sem, rdeča sem. srČkana sem. Oh, meni bo še dobro na svetu, kakor ne vem kaj. Saj že zdaj vse gleda za menoj, a sem šele šestnajst let stara. Saj pa tudi ni čudno! Katera pa i-ma tako hp obrazek kakor je moj, pa tako mičken nosek in ustke, pa tu ko 3vetle oei. Zares kar zaljubljena sem vase, in ni takšnega fanta, da bi me bil vreden. O, jaz jih bom pošteno vlekla za nos. Ha - ha!" Marjetica se je zasmejala cisto na glas. in ko se je tako zasmejala se je zopet spomnila nečesa. "In pa — kako se lepo smejem! Ali se ne smejem naravnost tako, kakor bi se smejala grlica 1 Hi - hi - hi!" 'Marjetica je oponašala samo sebe. "Ha - ha - ha!" Tako se je sriejala. da je imela oči polne sok it lica zaripljena. Ko je bilo to opravljeno, je dela klobuček lij^ glavo — o kako lep klobuček -i vzela parazol in se poklonila, — n šla na sprehod. Tam pod kosti nji — saj veste, kje so tisti kostni j i — pa sreča Marjetica lepega mladeniča. Nov klobuk je imel ii novo palico, postave je bil zelo čedne, samo nos je imel nekoliko, >a samo nekoliko prevelik, ime pa iiu je bilo — Pavel. Trikrat sta 3t gorindol. drug mimo drugega, ppsta se zaljubila. Potem pozdravi lavel Marjetico, stopi k njej in re-e: ' Pozdravljena, gospodična! Vi ste taista, katere išče moje srce Ka vno takšne sem iskal kakor ste vi, ki imate niajhtn nosek, rdeče sobice, kakor jagoco in oči kakor črn ogenj.'' Marjetica so je pnv lepo priklonila in rekla: "Me veseli. Amptk preden ho-čeva nadalje govorii. mi povejte, kdo ste? Kdo vam je bil oče in kdo vam je bil kun?" " Jaz sem namreč ?avel, in tako dalje. Hodim v kaniijjo in pišem račune in služim grdo veliko denarja. Moj oče je biltlanez in moj kum je bil Urh." \ "Tako, tako," jeWovorila gospodična. "Vi ste Bavel, in jaz sem Marjetica." "Ojoj! Marjetica!]In jaz sem se zaklel, da ne bom ^jubil drugega dekleta razen Mai^etice." Tako se je začela lepa ljubezen m je trajala brez presledka dolgo, dolgo, celih sedem dni. Marjetica pa je bila že od nekdaj prevzetna in so jo lepe besede gospoda Pavla le šfe lolj pohuj-šale. Zato je spregovorila v svojem srcu: "Pavla imam malo rada, ali, zvesta mu ne bom. Meni ni treba zvesti biti. ker sem preveč lepa. O ne! Rajše bom gospodu Pavlu preskrbela druščino." Tako je dejala Marjetica. Lepo se je oblekla, svileno pentljo si zavezala okoli vratu in se ogledala v zrcalu. Sladko se je nasmejala svojemu nežnemu in roži»«mu o-brazku: " Ila - ha - ha! V resnici nem tako srčkana kot bel golob&k. Oh, kako so moje ustke rdeče, oh, kako je moj vrat blesteč, kakor sneg v žarkih bele zore!" In Marjetica je šla na apreliod. Seta se in hodi pod kostanji gorindol. Pa ji pride nasproti že lepši mladenič od Pavla. Reče "Bog vas sprimi, gospodična Marjetica. Ravno noeej ae tni je sanjalo o vas, da sva se rada i-raela." { "I, pa ae imejva," odvrne s smehom Marjetica. "Samo to vam na srce polagam, da mi prej razo-denete a kom imam čast?" "Jaz sem namreč Peter. Hodim na Dunaj v šolo." "Je že prav," je odgovorila Marjetica. Potem sta nekaj časa molčala in se tiho sprehajala in po strani sta se spogledovala in si poredno namežikavala. To seveda ni trajalo dolgo, ampak k večjem tri ure. zakaj Peter je začel moško govoriti, kako se love veverice, kako degenerirani so kosi po graških pi Fkih, in še marsikaj poučnega je spravil na dan. Marjetica pa je na tihem mislila: "To je že res, da je Peter za spoznanje lepši od Pavla. Ampak zato je pa Pavel dosti zabavnejši od Petra. Zato res ne vem, kateremu bi dala prednost." Nekaj časa premišljuje, premišljuje Marjetica, potem pa vzklikne: "Ze vem! Poiskala bom tretjega fanta, ki bo vsaj tako lep, če ne lepši kakor je Peter. — in vsaj tako zgovoren in lepih besedi kakor je Pavel." Zaradi tega pa ni nehala ljubiti niti Petra, niti.Pavla, temveč se je z obema shajala, seveda tako, da ni vedel Peter za Pavla, in ne Pavel za Petra. Prvi je hodil n«*. sestanke ob šestih, a drugi ob sedmih, prvi se je shajal z Marjetico pod kostanji, a drugi pod brezami. In tako gre Marjetica tisti dan zopet na sprehod. Kakor nalašč ji pride nasproti prezal, prelep mladenič. Nosil se je ponosno in visoko, bil je črn in rdeč in močan. "O, ali niste vi gospodična Marjetica? Pozdravi vas bog v ©vetju, gospodična Marjetica! Se klanjam v pas, gospodična Marjetica!" Strašno lepo je govoril, tako lepo je govoril, tla je bila Marjetica vsa izven sebe, in ni utegnila vprašati, kako 11111 je ime. I11 skoro bi bila 11a mestu omedlela. Prijel jo je pod pazduho in jo vodil sem in tja in ji govoril presladko na uho. Tako je izbira! besede, da je Marjetico pri srcu ščegetalo. Ni vedela Marjetica, ne kdaj, ne kako, je zavila s prelepim mladeničem v goste lesove, kjer so smreke, grlice in gadje doma. In mrak se je delal, in noč se je črna bližala od jutra. I11 mladenič pravi: •'Marjetica, moja si in moja moraš biti! Še nocoj te hočem poljubiti! Zakaj, jaz sem Črni Jurka." Ob teh groznih besedah je Marjetica omedlela. Padla je kakor pokošena lilija na mah in se 111 več zavedla. Ko pa Se je zbudila, ni bilo črnega Jurka nikjer. I11 ž njim je tudi izginil Marjetični zeleni venček, ki je bil spleten in nežnega rožmarina, dehteče vijole in modre perunike. ZVIJAČA BERAČEV. V Parizu je strogo prepovedano beračenje in vendar ne manjka beračev, ki si pa znajo poinaagti na razne načine. Na najbolj obljudenem kraju stoji 1)1 ed, ubožno, a čedno oblečen mož, ki tuintam poprosi mimoidoče. Kar pride k njemu črno oblečen gospod, 11111 pokaže svojo vizitko, s katero se izkaže, da je tej ni policaj ter za rohni nad prestrašenim beračem, da se naj odstrani, ker ga bo sicer aretiral. Mimoidoči post oje, berač pa tajnemu policistu milo potoži o strašni bedi, ki tare doma beračevo ženo in otroke. To omehča celo trdosrčnega policista tako, da da beraču dar, zamrmra:: 'Ubogi vrag" ter odi de. Občinstvo veselo pozdravlja blagi čin policista in ljudje tekmujejo, kdo bo dal 'ubogemu vragu' več. Tako dobi berač kmalu poln klobuk drobiža ter odide v stransko ulico, kjer se snideta s "tajnim policistom", da si razdelita darove. Potem pa na drugem kraju mesta uprizorita enako igro. KITAJSKI PRAZNIKI. Kitajci ne poznajo ne nedelje in ne praznikov, temveč delajo naprej dan za dnevom. Nimajo ne Velike noči, ne Binkošti in ne Božiča, le novo leto praznujejo. Takrat zaključijo svoje račune, iztir-jajo in poplačajo dolgove, potem pa 8 do 14 dni pijejo in jedo, kadijo opij in igrajo, pojejo in delajo izlete večinoma po vodi. Letos pa so obhajali tudi novo leto jako skromno, ker so časi hudi in resni zaradi kuge in drugih neprilik. NEKAJ ZA NAŠA DEKLETA. Brez moža ne ostane pri Maho-medancih nobeno dekle, zakaj ne-omožena ženska nima pri njih ni-kakih pravic, niti na božjo pot v Mekko ne sme. Tudi pri divjih narodih ni starih devic, zakaj popolnoma izključeno je, da b:_ dekle ne dobilo moža. Otroška mnenja In vpra sanja. Mali Ivo je pokvaril igračo, toda tega noče priznati. Varuhinja mu reče: "Bogec ti je zapisal na čelo, da si jo stri. Natančno je zapisano." "O ne, Micka, ali se pa bogcc moti." "Toda ta se ne more motiti." "Potem se pa hoče iz tebe norčevali," se je odrezal Ivo, ki mogoče res ni bil kriv. * Malega Mihca hočejo napotiti stariši k dobrodelnosti. Pri katastrofah, povodnjih in enakih prilikah mora vedno iz svojega hranilnike. darovati kakšen znesek v podporo ponesrečencem. Nekd mu je hotela njegova teta, ki je bila na obisku, podariti tri poldclar-ske novce za njegov hranilnik z besedami: "Saj pridno hraniš, ali ne?" Mihec pa je darilo odklonil rekoč : "O, teta, saj je vseeno! Ce si kaj prihranim je takoj zopet potres ali pa povodenj!" # Sosedova odrasla hčer ima zo-bobol in je bila pri zdravniku. Zvečer, ko pride na obisk, nasloni Ivanček svojo glavico na njeno lice, in gospodična mu pravi: "0, to mi de dobro!" "Ali dela tudi zobozdravnik tako s teboj?" vpraša potem mladi inož. * Francek se ne počuti dobro, 111 toži, da ga boli "pri sv. Duhu." "Pri sv. Duhu?" ga vpraša mati. "Kje pa je to?" "Tukaj," se odreže Francek, pokaže na trebuh in nato razloži. da pravi, kadar se pokriža 11a čelu: V imenu očeta, kadar na u-stih v imenu sina, in kadar na treh 11 h u v imenu sv. Duha! * V šoli so govorili o Kristusovem rojstvu. "Marija je spočela odrešeni-ka,7' pripoveduje učitelj. Mala Milka pride domov in vpraša mater, kaj se to pravi: "Marija je spočela". Mati ji razloži. da je dobila Marija dečka. Kmalu zatem piše Milka stari materi, kako so praznovali doma božične praznike. Pisala je: "Mama je dobila mnogo lepih stvari, jaz pa sem spočela kanarčka." * Učiteljica je opominjala otroke. da se ne spodobi starejših ljudi pošiljati v "april". Naenkrat vstane majhna deklica in vpraša, če sme oče poslati mamo v april. " Da, oče sme to storiti." "Ali pa sme oče tudi reči mami: "Veš kaj, danes ponoči smo dobili otroka?" * Šolski otroci so morali imenovati nasprotne pridevnike, n. pr. veliko in majhno, debelo in tanko, široko in ozko. "No," vpraša učitelj, "kdo ve nasprotje od prosto?" Mala Elzika vstane boječe in odgovori: "Zasedeno, gospod učitelj." V nedeljski šoli vpraša učitelj • 'Kaj je epistel?" Najprvo molk, potem pa odgovori najpridnejša učenka: "Epistel je žena apostelja." -o- VPRAŠANJE VELIKONOČNIH PRAZNIKOV. Velika noč je premakljiv praznik, t. j. ravna se po tem, kdaj je prva polna luna po 21. marcu. In tako se zgodi, da imamo eno leto-Veliko noč že koncem marca, drugo leto pa šele po 15. aprilu. In to prinese s seboj marsikatero nepri-liko, posebno za trgovce. Zato je že davno 11a dnevnem redu vprašanje, ali bi se ne dali ti prazniki enkrat za vselej postaviti na bolj določen dan, neodvisen od lune. Na Nemškem so se letos zopet vršila tozadevna pogajanja. V splošnem so se vsi strinjali v tem, da bi bila najbolj primerna 2. nedelja meseca aprila. Tudi protestan-tovska cerkev nima nič proti temu. Vendar pa bo do končne rešitve tega vprašanja poteklo najbrže še mnogo časa. Dober odgovor. V francoski akademiji se je vsedel nekoč sloveči satirik Ben-serade na prostor duhovitega pesnika Furetiera (t 1688), in da bi pesnika jezil, je rekel na glas vpričo njega: "Tu sedim na prostoru, ki i i dovoljuje govoriti največje budalosti!" — "Le nadaljujte tako", mu je pritrdil Furetiere, "začeli ste že dobro 1" Smrt iz strahu pred smrtj*. Neka ženska se je hotela zastrupiti. Snedla je nekaj živalskega praška, se viegla na naslonjač in s strahom čakala smrti. In res so jo našli čez dve uri mrtvo. Zdravniška preiskava pa je pokazala, da dotični prašek ni bil prav nič strupen in niti prebavljen, marveč ležal še popolnoma nedotaknjen v želodcu. % • Zanimiv poskus so napravili — bilo je v 18. stoletju -— takratni zdravniki z nekim obsojencem na smrt. Povedali so mu, da ga hočejo usmrtiti 11a ta način, da mu pre-režejo žilo odvodnico na vratu. Privezali so ga na r izo in zavezali oči. Pripravili so tudi škaf in velik lonec gorke vode. Nato mu je napravil zdravnik na vratu malenkosten vbodljaj, nakar so začeli vlivati nanj gorko vodo, ki je tekla po vratu in padala v škaf. Obsojenec je mislil, da mu teče kri in v tej domišljiji je čakal v strahu zadnjega trenutka. Ko so izlili nanj vso vodo, je bil mož mrtev. Zadela ga je po izreku zdravnikov srčna kap. • Še bolj čuden slučaj pa je sledeči : Nek vratar se je zameril o-trokom in šolarjem, ker je bil radi starosti precej nervozen in siten in jih je brezobzirno podil in preganjal. Seveda so mu ti zato tembolj nagajali. Nekoč so sklenili ti paglavci, da se pošteno maščujejo nad njim, Spravili so se nanj in ga vlekli zvezanega v bližnji gozd. Tam so ga z vso slovesnostjo obsodili na smrt. Pokazali so mu težak, oster meč, katerega je grozeče pred njim vihtel najstarejši in najmogočnejši izmed maščevalcev. Položili so ga po kratkem odmoru na debel hlod in mu zavezali oči. Dozdevni krvnik je zavihtel smrtonosno orožje, toda nalašč zamahnil le po zraku, med tem ko ga je eden njegovih tovarišev u-daril z mokro cunjo po razgaljenem vratu. Temu je sledil splošen razposajen smeh, ki se je razlegal po gozdu. Ker se po mož le ni ganil, so dečki stopili k njemu, odvezali oči in zapazili, da je mrtev. Veliko ulogo pri tem igra seveda tudi domišljija ali avtogestija, ki večkrat koristi ali škoduje bolniku kot zdravila. Radovedni divjaki. Ce zagledajo divjaki belokožce, so v začetku pred njimi, če že ne sovražni, vendar silno nezaupni. Še-le s časom se privadijo na nje in se jim približajo. Takrat pokažejo silno radovednost in naravnost naivno obnašanje proti njim. Belokožea otipajo od nog do glave in ga ogledujejo kot kak čudežni nestvor. Posebno natanko zasledujejo njegove kretnje z rokami. Nordenskiold je delj časa pre-zimoval na sibirskem obrežju. Divjaki Ašukči so se njega in njegovih spremljevalcev toliko privadili, da so prišli celo s svojimi ženami in otroci skoro redno vsak dan na njegov krov in občudovali razne naprave in delo Evropejcev. Največ gledalcev je imel on sam, če je sedel v svojem naslonjaču in bral Obstopili so ga in radovedno stegovali glave proti knjigi. Ce pa je obrnil list, so se bliskoma umaknili in glasno izražali z njim lastnimi glasovi svoje začudenje. Počasi so se mu spet približali in to je trajalo večkrat po cele ure. V Kamerunu so hodili gledat divjaki tudi v celih trumah nekega Angleža, ki je imel navado, da je vsak večer na provizorično napravljenem drogu telovadil. Silno so ga občudovali, kljub temu pa so ga zvali opica. Steinen je pustil Baikirom v Braziliji, da so ga popolnoma pretipali in nazadnje do nazega slekli. Ce so bile navzoče tudi krasoti-ce di v j akin je, poročilo ne pove. Obleko so zopet natanko preiskali in jo \ nekim divjakom lastnim gnjevom odložili. Pretaknili so mu tudi vse žepe. Najbolj so občudovali vžigalice, katerih so se pa kmalu navadili, in njegovo žepno uro, katero so imenovali luno, ker gre in ne spi po noči. -o-- KAKO STAROST DOSEŽEJO OOSKE. V Westmorelandu pri Ganasidu na Angleškem je goska, ki je že 40 let stara in na Škotskem je nekdo ubil gosaka, ki je bil 80 let star. . - 1 tz židovska torbe. Hunyadi. Gospod AŠer' pride z zdravniku, in mu pove, da ga strašno muči kašelj. "Tega ne morem več pi*e-našati," je tarnal, "in kako se mi pri kaši ju celo telo stresa, niti nv slutite." • "Temu je lahko odpomoči!" je tolažil zdravnik. "Idite domov in izpijte takoj pol steklenice Hunyadi Janos. In opoldne zopet pol steklenice Hunyadi Janos. In ob šestih zvečer tudi pol steklenice Hunyadi Janos. In predno greste spat še pol steklenice Hunyadi Janos." "Toda, gospod doktor! Saj sem vendar prehlajen ..." "Pri tako hudem kaši ju pomaga le Hunvadi Janos. Le pijte ga in se jutri zglasite pri meni." Drugi dan vpraša zdravnik: "No, povejte mi, ali še kašljate?'' ---gospod doktor, ali si upam kašljati?!" V kopališču. Vodnik: "Tukaj je cerkev za protestante — ona tam za katoličane, in tista hiša (pokaže na sinagogo) je cerkev za letovišuike." Zaobljuba. Mendel Fensterglas je kupil na sejmu mladega konja. Vsedel se je nanj in jezdil proti domu. Medpotjo pa ga je vjel strašen vihar. Konj se mu je splašil in nesrečni čifut se je že pripravljal 11a zadnjo uro. Tu se je zaobljubil: če pridem zdrav iz te nevarnosti, prodam konja in ves skupiček darujem v dobrodelne namene. Nekaj minut pozneje se je nebo zjasnilo, konj se je potolažil in Mendel je videl, da je rešen. Takoj je obrnil in jezdil nazaj na semenj, kjer pa je najprej kupil kokoš. Povedal je potem kupcem, da ima na prodaj lepega konja. "Koliko stane?" je vprašal e-den izmed njih. Mendel je izjavil, da ne proda konja samega. Še eno kokoš da i-ma, in da proda oboje skupaj, ali pa nič. "No torej, kako drago?" "Konj stane en dolar, kokoš pa tristo!" .... kakor se posojuje. . . . "Vaš sin se je dal krstiti? In temu se niste uprli ? Ko bodete stali pred vsemogočnim, in on vas bode vprašal: Hirš, bode rekel, ti si dovolil, da je postal tvoj sin kristjan! Kaj bodete odgovorili?" "Odgovoril bodem: In v a š gospod sin?" Prekratko znanje. Znani in glasovili gledališki i-gralec Dessoir (pravzaprav se je pisal Dessauer) se je dal krstiti. Nekaj dni pozneje je moral nastopiti v ulogi, ki je zahtevala dolgo brado. Bil je že za kulisami, ko je naenkrat zapazil, da si brade ni dobro pritrdil. Vzkliknil je ves obupan: "Jezus, bFada mi ne stoji!" Njegov soigralec Dering, ki je j stal zraven njega, ga je zavrnil, rekoč: '4 Moj dragi tovariš, vspri-čo tako kratkega znanja bi že lahko rekli 1 gospod' Jezus!" Za vzgled. « # Pred spomenikom nemškega vojskovodje Moltkeja sta se raz-govarjala dva poljska čifuta, in seveda krilila z rokami po zraku, kakor je pri Židih že v navadi. Dva, blizu stoječa poročnika sta ju posmehljivo oponašala. Ko je to zapazil prvi čifut, je pokazal s prstom na Moltkeja in rekel: "Kaj oponašata naju — — oponašajte raje tega !" Srednja pot. "Oče, če ne smem k vojakom, grem v vodo!" "Izvoli rajše srednjo pot, sinko, in idi k mornarjem!" Grda soproga. "Tukaj ti predstavim svojo ženo." "Odstavi jo zopet!" Ce že ... t "Veš, Sara," reče Samuel Tul-pengruen svoji bolehni zakonski polovici, "če kdo izmed naju u-mre, se preselim v Pariz." Prebrisani zdravnik. Gospod Barchfeld je hotel prikrajšati nekega slavnega zdravnika, ko je izvedel, da računa le-ta za prvo preiskavo dvajset dolarjev. za vsako nadaljno pa po de-sed dolarjev. Radi tega se je 11 peljal že pri prvem posetu kakor star znanec, namreč z besedami: "Gospod profesor, zopet sem prišel!" Profesor je preiskoval "Bolnika z največjo skrbnostjo, ga pretipal, mu pogledal jezik, in potem oddal svoje mnenje, rekoč: "Kakor vidim, je še vse pri starem; le jemajte naprej ona zdravila, katera sem vam predpisal pri prvem obisku!" 4. ,Pred bitko. ~ f iWjr*' Stotnik: "Bodite pripravljeni, j vojaki, veliki trenutek je prišel. Sedaj se gre mož proti možu!" Vojak Veilclienduft: "Ali bi ne bili tako dobri in mi pokazali mojega moža, mogoče.bi se mogel z lepa z njim pobotati!". THE LACKAWANNA. MajpripravnejSa železnica za potnike namenjene v Evropo. V neposrednej bližini transatlantskih parnikov. Prevoz potnikov in prtljage zelo po ceni. THE ROAD OF ANTHRACITE Najkrajša pot ▼ Buffalo. Direktna pot v Scranton in premogove okraje. Med New Yorkom ;n Buffalo vozi vsaki dan v vsakej smeri po pet vlakov; Med New Yorkom, Chi ca go m iu zapadom vsaki dan Štirje vlaki; Med New Yorkom, St. Louisom iu jugozapadom, dnevni promet; Med lokalnimi točkami priroCen in pripraven promet. Nadaljne informacije glede vol-njih cen, odhoda in prihoda vlakov itd., se dobe pr> Vokalnih agentih ali pa pri fieorga A. Cullen, glavni potniški agent 90 West Street, New York. Posojilnica v Ribnici (stara) naznanja rojakom v Ameriki, da obrestuje hranilne vloge po 431 Oj v K |o brez odbitka rentnega davka, tako da prejme vložnik na leto od 100 K čistih obresti 4 K 75 vin. Ribniška posojilnica je najstarejši denarni zavod v okraju, ima čez 170.000 Kron prihranjenega rezervnega zaklada in s

odškodnine, ker mu je padla iskra iz lokomotive v o-ko. To svedoči, tla se je civilizacija razširila med Indijanci. # * * , Skoi v Milwaukee je dejal, da je soeijalizt-ni krivovera in veliko | zlo, katerega s«' morajo dobri kristjani čuvati. Ta visoki dostojanstvenik je menda pozabil, da so Jezusa Kristusa imenovali prvega in najvzvišenejšega "socialista". * * * Pred letom se je ustrelil poročnik .Joannev. Njegov samomor je bil protest proti ljuba vnemu razmerju njegove žene s svojim polkovnikom. Zeua in polkovnik sta takrat vse tajila. Zdaj je polkovnik |M>ročil poročnikovo vdovo. Ali iii to priznanje.... po smrt i t *' ♦ * Žena toži na ločitev zakona. V razpravi je priznala, da je vzela starega moža samo zaradi tega. da je lahko prebivala v New Yorku in da j«-j ni bilo treba delati. In taka žena *«■ hoče imeti od moža alimente ? * a * Slep mož je vzel slepo ženo. V t »-m slučaju res moremo reči, da je bila ljubezen slepa. * a # Zveznemu sodniku Cooksev v Kansas City, Mo., je lopov med zaslišavniijem ukradel zlato uro. Pravica je bila slepa. * e * Nemški cesar je pričel čislati socialiste, ker postaje njih moč od dneva do dneva večja. Nemški cesar je še vstanu, da podari Be-belnu red "pour le merite". * e * Na evheristienem kongresu v M; dridu je škof Be j a ostro napadel portugalsko republiko. Zakaj bi jo ne bil ? Njemu je napravilo to veselje, republiki pa ni škodovalo. * a * V Clevelandu »o lineali zamorca, ker je ustrelil nekega farmer-ja na cesti. Ali je to linčanje? floto vo. A ko je ustreljen je steklega psa na cesti tudi linčanje. * a * New York dobi tri nove sodnike. To bi bilo že dobro, ako bi z ustanovitvijo več sodniških mest prišlo tudi več pravice v mesto. * * * V Fislikills so ustanovili letovišče za onemogle in izmučene konje. Ideja je dobra, ako bi ne bila omejena samo na konje. Tudi dvonoga bitja delajo kakor konji in so izmučena. * • * Mož s 87 .leti je postal oče. To potrjuje*' biblično pripovedko o patriarhu Arabamu, ali pa moderno nevernost. ■-----1 Za v^fauio tujih oglasov ni odgovorno ne opravništvo, ne aredniitvo.] Najnovejše vesti. Zrakoplovec Helmut Wirth je poletel iz Monakovega v Berolin j j v 5. urah in 41 minutah. Proga jt ! i dolga 345 milj. * Strajk pomorskih delavcev v Angliji se je poostril. Na več me-[stih je prišlo do izgredov. Lastni-. I ki ladjedelnic so na štrajk odgo-jvorili s splošnim odpustom dela v-1 cev. • » Včeraj je bilo zaključeno uprav-no leto zvezne vlade, ki izkazuje milijonov prebitka. * Priča Hines. ki je bil zaslišan v Lorimerjevi zadevi, ostaje pri svoji trditvi, da je predsednik Taft podpiral Lorimerjevo izvolitev. * Board of Estimate je sprejel iz-1 premembe v ponudbi za gradnjo podzemeljskih železnic. Brooklyn Rapid Transit družba bo prevzela i gradnjo vseh novih podzemeljskih železnic. Interborough R. T. ('o. I je izključena od gradnje. * i Zrakoplovec Harry Atwood jej poletel iz Bostona v New London j — 135 milj — v dveh urah in 10 minutah. Njegov sopotnik je bil j Bryan F. Mahan, župan v New, Londonu, Mass. ! Pri gradnji podzemeljske želez- j nice pod 4. avenijo v Brooklvnu, ji* bila včeraj zvečer eksplozija, j ki je provzročila požar. Poškodo- j van ni bil nihče, dasi je bilo pri delu 200 delavcev. * Na parniku "Saxonia" se jej primeril slučaj kolere. — Parnik je prišel včeraj v New York, a je moral ostati v kvaranteni. * Podzemeljsko železnico pod Lexington Ave. bodo pričeli graditi v t«'ku 30 dni, ne glede na to, ali [bosta Interborough in B. R. T. | družbi prevzeli gradnjo podzemeljskih železnic. * Rev. John K. Gunn v Atlanti ' < la.. je bil imenovan v.a škofa v j Natchez, Miss. * Predsednik Taft je imenoval E. T. Quigleya za pomožnega solici-tatorja v trgovskem departe-meiitu. * Šest predilnic v Wliitinsville, v Ware in v Lowellu, A lass., je za' nekaj dni ustavilo delo. * David Caplan, ki je baje sokriv dinamitnega atentata na poslopje lista "Los Angeles Times", se nahaja v Londonu, kjer ga nadzorujejo amerikanski detektivi. — Zdaj se vrše pogajanja zaradi izročit ve. * Štirje polki so bili odpoklicani iz Texasa. Drugi polki ostanejo celo poletje v okraju, kjer se vrše manevri. * Pastor jeva žena, Mrs. Mildred Patterson v Mount Vernon, N. Y„ je izvršila samomor. e Nadškof Denis O'Connor v To-rontu, Can., je umrl. LISTNICA UREDNIŠTVA. J. S., Cleveland, O. Danes vprašujete, "če so Kristus in njegovi učenci kedaj maše vali, ali so le sveti evandelij oznanjevali ?" — Kristus ni uikdar maševal. pač pa je njegova zadnja večerja nekakšna predpodoba, poznejšega tnašnega opravila. Njegovi učenci so posnemali njegov vzgled, in so delili prvim kristjanom pri prvih sv. opravilih kruh in vodo po vzgledu svojega učenika, ki je, kakor Vam bode znano, rekel pri zadnji večerji, ko je razlomil kruh in dal svojim učencem piti vino: "Jejte in pijte, ker to je moje telo in moja kri." "Maša" pa se to še n^jnore imenovati. — Sicer Vas pa moramo opozoriti, da se obrnete s takimi vprašanji drugič na kakšnega duhovnika, ali pa na "A. S.", ki se imenuje, da je "prvi, največji in edini slovenski katoliški list v Ameriki", ker se ne čutimo poklicanim, raz-jasnevati at vari, tičočih še cerkve, ozir. cerkvenih institucij. Pa brez zamere! M. T., Meadow Lands, Pa. Zakaj se vzrujate, da smo priobčili Vašo poroko, nam je čisto nerazumljivo. Imena dopisnikov ostanejo uredniška tajnost. Na Notranjskem se 1 moetid bete1 "Glas Naroda". Podzemeljske železnice v New Yorku. Interborough Rapid Transit 'Company ni hotela sprejeti načrpa za zgradnjo podzemeljskih železnic v Greater New Yorku, kakor ga je bil izdelal Board of Estimate. To je dobro znamenje, ker vendar enkrat je zdrobljena moč monopola, ki je leta in leta držal Manhattan in Bronx v svojih krempljih. Ljudstvo zdaj lahko upa. da bo dobilo boljša in cenejša prometna sredstva. Seveda še tudi zdaj ne moremo prav verjeti, da je odpoved Inter-' i borouerh Rapid Transit kompaiii-je resna. Belmont-Sbontsova družba. ki stoji pod kontrolo Morga-novih interesov, je gradnjo železnic le radi tega odklonila, ker je (mislila, da Brooklyn Rapid Transit Company ne bo imela denarnih sredstev, da bi prevzela gradnjo vseh podzemeljskih železnic 'v Greater New Yorku. V tem se je Interborough varala, kajti takoj po odpovedi je postalo znano, da stojijo za Brooklyn Rapid j Transit Company mesarski mag-iiiati v Chicagi, ki so dali svoje ] milijone za gradnjo železnic na razpolago. Interborough je hotela s svojo odklonitvijo dokazati, j da so ceste v Manhattanu in v , Bronxu njena domena in da tu j ne trpi nobene konkurence. Skrajni čas je, da pokaže mesto item banditom zobe in jim doka-iže, da ni od njih odvisno. Brez | dvoma bo prišlo še do ljutega boja, predno se bo pričelo graditi podzemeljske železnice, kajti Interborough s svojimi neizčrpnimi j denarnimi viri bo uprizorila s pomočjo rafiniranih advokatov procese, ki bodo gradnjo železnic o-virali in zavlekli. Denar ne igra pri teh gospodih nobene uloge, posebno ne, ako se gre za 20 do 30 milijonov letnega dobička. Belmont je v svojem listu že razglasil, da bo Interborough s sodnimi prepovedmi zabranila gradnjo železnic. Mestna uprava mora biti zdaj j trdna in ne sme odnehati niti za en cent. Najbolje bi bilo, da odkloni ponudbe obeh družb in da sama zgradi železnice in da sama prevzame obrat. Ljudstvo ima malo upanja, da se to zgodi, ker župan Gavnor je bil vedno zagovornik Interborough Rapid Transit kompanije. Zdaj je čas, da ljudstvo, da delavstvo stopi na plan in na javnih shodih zahteva. da mesto gradi podzemeljske železnice in da mesto prevzame obrat? Dopisi« Pleasant Valley, Pa. Dragi mi g. urednik:— Prosim, priobčite sledeče vrstice v našem priljubljenem dnevniku Glas Naroda. Posebnih novic ne morem poročati, ker je naš položaj še vedno neizpremenjen. V vsem Westmoreland okraju traja še vedno štrajk premogar-skih delavcev, ker se družbe nočejo podati našim upravičenim zahtevam, mi pa še ne mislimo na to, da bi se po dolgotrajnem boju podali, dasi nam primanjkuje vsega. Dobro je še, da se nas naši so-bratje večkrat spomnijo s kakšnim darilom, in tudi drugi rojaki nam priskočijo na pomoč. Za mesec junij je prejelo družtvo sv. Barbare postaja štev. 56 v Pleasant Valley nekaj zneskov, katere so darovala: družtvo štev. 40 v Cumberland, Wyo., je poslalo po tajniku Ivanu Jarcu $3.00, družtvo štev. 33 v Clevelandu, Ohio, po Josipu Vercetu $3.00 in družtvo štev. 27 v Yale, Kans., prebitek veselice po predsedniku Iv. Homeeu $19.35. Nadalje je prejelo družtvo od skupne veselice v Conemaugh, Pa., svoto $5.32 in od družtva štev. 22 v Imperial, Pa., po tajniku Ivanu Bizantu $1.40. Tem potom izrekam v imenu družtva vsem darovalcem, iskreno zahvalo, posebno pa se zahvaljujem postaji štev. 27 v Yale, Kans., ter vsem posetnikom veselice. Živili vrli darovalci in lepa hvala! Ker je I. družtveni tajnik odstopil, je bil izvoljen na njegovo mesto družtveni sobrat Frank Perko, kateremu se naj pošiljajo vsa pisma in druge pošiljatve, in sicer na naslov: Frank Perko, R. F% D. 2, Box 66, Irwin, Pa. Koncem dopisa srčno pozdravljam vse rojake in rojakinje.,, n? ''•Frank Perko. "Look Out! Ybu'd better ^^ take care of Y&urself" ^hShA jiJrtbk Glavobol, bolečine v grlu, v prsih 1 \ straneh, slabe žleza in drugi znaki Wmt^fcY prehlade ne bodo imeli nevarnih po- ^^^^ ^^^feJLfgjp,,- sledie, če bodete rabili jm]^ J7 Dr. Richterjev Pain-Expeller ^H^^^B^HHh ^fjP^ Čuvajte se ponaredb in pazite na ^^^^H^^O^^BK sidro in naše ime. F. AD. RICH TER 4 CO.. 215 Pearl St., New York, N. Y. Slovensko katoliško cv podp. društvo «gZa svetsBarbare O ^»P V Za Zjedinjene države Severne Amerike« Sedež: Foreat City, P«, lakorporlrano dae 31. januarja 19*2 v državi PcaatylvaalflL ODBORNIKI: _' -IT* -—»« mik Predsednik: MARTIN GERCMAN, Box 683, Forest City, Fa. , — Podpredsednik: JOSEF PETERNEL, Box »5 Wlllock, Pa. | Zl^Jj1" i L tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. . I } II. tajnik: STEFAN ZABRIC, Box 508, Conemaugh, Pa. „ Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box B37, Forest City, Pa. ~ _ u. NADZORNIKI: 1 * Fredsednik nadzornega odbora: KAROL ZALAR, Box 547, Foreat City Pa. I. nadzornik: IGNAC POUVASNIK, 4734 Hatfield St-, Pittsburg, Pa. II. nadzornik: FRANK SUNK, 50 Mill St.. Luzerne, Pa. III. nadzornik: ALOJZ TAVČAR. 299 Cor. N. — 3rd St., Rock Spring«, Wyo POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: PAUL OBREGAR, R. R No. 1., Weir City I. porotnik: MARTIN OBER2AN, Box 61, Mineral, Kans. II. porotnik: ANDREJ SLAK,, 7713 Icsler St., Cleveland, Ohio. VRHOVNI ZDRAVNIK: ^ * ' Dr. J. M. SELISKAR, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku IVAN TELBAN, P. o. Box TO? « ■ City, Pa. ,v/ T Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Vabilo IZLET, katerega priredi . .. društvo sv. Barbare štev. 8 v Johnstown, Pa. v torek:, dne 4. julija 1911 na prostorih društva Triglav na Ohio Street. Na razpolago bode vsakemu dobro pivo in najboljša gorka jedila. V dvorani igrala bode godba, kjer bode dovolj prostora za plesalke in plesalce. Vse druge zabave, kakor šaljiva pošta itd. bodo 2unaj na pro- ■ stem. Vlekli bodo tudi vrv fantje in možje; močnejše dobi od društva v dar veliko jagnje. Toraj vsi Slovenci in Slovenke pridite na 4. julija na plan. Vzemite Maxhom karo do Ohio St. in potem po Cliio St. še 10 do 15 minut na vrh hriba in zabavali se bodete. Za obilen obisk se priporoča ODBOR. Cleveland, Ohio, j I Cenjeni mi g. urednik:— 1 Sledeče vrstice naj služijo v' proslavo desetletnice, katero obhaja tukajšnje uniformirano podporno družtvo sv. Alojzija dne 4. julija. 14. julija t. 1. preteče nam-!] reč deset let, odkar se je vstano-j vilo družtvo pod imenom S. K., miadeniško družtvo sv. Alojzija, i ter si tudi omislilo kroj. Družtvo se je lepo razvijalo, | posebno v kolikor se tiče notra-, njega družtvenega življenja. Ve-1 dno je vladala lepa sloga med člani, kakor ne kmalu pri kateremu drugemu družtvu.* O prepirih je bilo zelo redko kedaj kaj sli- 1 šati. Družtvo se ne odlikuje rav-i no s posebno velikim številom članov, toda v Clevelandu je od vseh spoštovano in vsem poznano kot dobro in zanesljivo. To dokazuje, da so se vabilu na slav- ; nost odzvala razna družtva in ob- ^ ljubila, da se udeleže veselice, ki i se bode vršila dne 4. julija t. 1. v Dahler Garden, na vogalu iz- J v 1 C točne 65. in Francis ulice. Dose-daj se je prijavilo že 21 slovenskih in hrvaških družtev. Pri tej priliki bode blagoslovljena tudi * nova družtvena zastava. Družtvo šteje sedaj 90 dobrih * članov, in ima v blagajni nad tri-js najststo dolarjev gotovega denar-j | ja, in vrednosti v oblekah, sab- j ljali itd. za nekaj sto dolarjev. Slovenci, ki bi radi pristopili.? k temu družtvu, naj se obrnejo ( za nadaljna pojasnila na katere-ga kol i družtvenega člana, poseb- j no pa vabim k pristopu one, ki niso doslej še udi kakega podpornega družtva. ■ Clevelandskim drugim dru-l-žtvom še naznanim, da se zberejo dne 4. julija v svojih dvoranah ' \ točno ob pol eni uri solnčni čas. nakar odkorakamo po vsporedu, v cerkev sv. Vida, in potem na ' zabaviščni prostor. Godba, pod vodstvom g. Butala, bode skrbela ' zff ples. Zabave bode tudi z dru- \ gimi prireditvami .dovolj. Torej j na svidenje dne 4. julija v Dahler Garden. j ■ Pozd rav vsem bralcem in bral* ! kam sirom Amerike. T van Gornik, ■' pred s. S. K. V. P. družtva ' sv. Alojzija. |! j; Zrakoplov ukraden. Berolin, 29. junija. Senzacio-1 nelna tatvina je bila izvršena na letal išču v Johaunesthalu. Nek ' tujec se je polastil zrakoplova in , j se dvignil z njim v zračne višine. , Krožil je po zraku precej dolgo, j potem pa se je spustil nazaj na i, letališče, odskočil iz zrakoplova i" ušel. Policija se zastonj trudi, • da bi izsledila drznega tata. JNesreca na morju. Victoria, B. C., 30. junija. Za - bavni parnik "Spokane" je v , Seymour Narrows zavozil na pe- , ščine. Potniki so bili rešeni razun , dveh, katera pogrešajo. Parnik j, Prince George" je prišel pone- ^ sreč enemu parniku na pomoč. Iz ■ Seattle je odšel parnik 'Spokane' - v sredo ponoči s 160 potniki. ] Denarje v staro domovinoj prfflj uu: za $ 10.35 ............ 50 kron, r?a 20.50 ............ 100 kron, ! ^a 41.00 ............ 200 kron, za 102.50 ............ 500 kron, ^ sa 204.50 ............ 1000 kron, J za 1020.00 ............ 5000 kron. 1 Poštarina je vštet* pri teh Kvotah. ] Doma ®e nakazane svote popolnoma ^ izplačajo brez vinarja odbitka. Nase denarne pošiljatve izplačuje ' c. kr. postni hranilni urad v 11. do . 12 dneh. Denarje nam poslati je najprillč-neje do $50.00 v gotovini ▼ priporočenem ali registriranem pisma, večje zneske po Domestic Postal Money s Order ali pa New York Bank Draft i PRANK SAKSBB CO., s 82 Cortland t St., New York, N. Y 1 %1G4 St. Clair Aw.. N. W* - t Clevelaa^ tU*. Evharisfični kongres z bombami zaključen. —o— Med evharistično procesijo, ki se je pomikala po glavnih madridskih cestah, je nekdo vrgel bombo ki se je razletela in provzročila grozno paniko. ŠESTDESET RANJENIH. —o— Vlada je bila ustavila vsa brzojavna poročila o dogodkih pri evharistični procesiji. -o- Madrid, 30. junija. Vlada je včeraj ustavila vsa brzojavna poročila o dogodkih v -Madridu. Danes je bilo uradno razglašeno, da je pri včerajšnji evharistični procesiji eksplodirala bomba, ki pa ni nobenega zadela. Nad 50,000 ljudi se je udeležilo procesije, med njimi 10,000 delavcev in več tisoč duhovnikov. Ko se je procesija pomikala po glavni madridski cesti Calle Mayor, je v stranski ulici, ki se imenuje Calle Bordadores, eksplodirala bomba. Eksplozija je provzročila grozno paniko med udeležniki procesije in gledalci. Ljudje misleči, da bodo nasprotniki evharističnega kongresa vrgli še več bomb, so bežali na vse strani. Ženske so omedlele in popadale na tla, kjer so bile pohojene. Šestdeset oseb je težko ranjenih. Republikanci in socialisti so bili protestirali proti prireditvi procesije po mestu in so svarili udeležnike, da mirno korakajo po mestu, ker bi z vsako glasno demonstracijo izzvali protidemonstracije. Procesija je šla do kraljeve palače. Karlisti in republikanci. Barcelona, 30. junija. Včeraj zvečer je prišlo med Karlisti in republikanci do spopada. Neki lajnar je pred klubom Karlistov igral marzeljezo. na kar so ti streljali na cesto. To je dalo povod splošni rabuki. Oblasti imajo vojaštvo pripravljeno za slučaj, da bi se danes izgredi ponovili. -o- Zaplenjeni kožuhi. Carinski uradniki so včeraj zaplenili pri tvrdki Charles Weill -sc hen ker Co., 45 \V. 27. ulica v New Yorku za *150,000 kožulio-vine. Tvrdka je obdolžena, da ni pravilno napovedala vrednost ko-žuhovine, ki jo .ie importirala. Bivši predsednik Carnegie Trust Co. obsojen. Bivši predsednik propadle Carnegie Trust Co., Joseph E. Reich-mann, je bil včeraj obsojen na štiri in pol meseca ječe, ker je dal državnemu bančnemu departmen-tu napačna poročila o stanju družbe. Po obsodbi je Reichman izjavil, da se b^ pritožil do najvišje instance. Amerikansko vojno brodovje na povratku iz Evrope. Kiel, 30. junija. Točno ob 9. uri zjutraj so amerikanske vojne ladje zapustile Kiel. Nemški cesar Viljem se je peljal na svoji jahti mimo amerikanskih vojnih ladij in ko je prišel do vojne ladje "Louisiana", ki je poveljniška ladja, je ta pozdravila cesarsko jahto s streli in jahta je pozdrav vrnila. Amerikanski Častniki so baje zelo zadovoljni s sprejemom na Nemškem. Vožnja za pet centov. V newyorski Assembly je bila sprejeta Bili senatorja O'Briena iz East New Yorka, ki določa, da se za vožnjo na Long Island že -leznici med Railway in 'FMathbvlsh ne sme * vecMnaČunati," kakor pet centov: V STARO DOMOVINO SO SE! PODALI: Fran Bregar iz Mulberry, Kan- j sas, v Vače; Matija Dornik iz Helena, Mont., v Mengeš; Valentin Popit iz Helena, Mont., v' Vrhniko; Blaž Kupenc iz Mobile. Ala., v Delnice; Peter Starašinič' iz Humboldt, Ariz., v Preloko; Anka Diklič iz Elizabethport, N. •J., v Odra; Fran Mihevc iz Mc-K in lev, Minn., v Vič; Matija Na-, gode iz M cK in ley. Minn., v Loga-f tec; Vaso Dukič iz Valhalla, N. i j V., v Zagreb; Vincenc Cadež iz Trinidad, Colo., v Trato; Ivan Vujakovič, Vaso Vidakovič in Štefan Juvanovič iz La Salle, 111., v Zagreb; Fran Hosner z družino iz Witt, 1II., v Dortmund; Ivan Štimac iz Tampa, Fla., v Črni Log; Fran Kovač iz Tampa, Fla., v Plesce; Rožo Martinovič iz Chi-i eago. 111., v Zagreb; Ivan in Ni-j kolaj Varelja iz Anaconda, Mont.; v Ribje; Ivan Knep iz Davis, W.' Va., v Borovnico; Anton Siinonič' iz Philadelphia, Pa., v Basko; Anton Ček iz Cleveland, Ohio, v Hrušico; Fran Lotrič iz Chicago, j 111., v Grosuplje; Ivan Velnič, Si-' rao Seršič in Mihael Velnič iz Philadelphia, Pa., v Baško; An- ■ drej Ogrin iz West Newton, Pa.,' v Dol; Ivan Kokalj iz West Newton, Pa., v Veliko Vas; Ignacij Kos iz Milwaukee, Wis., v Reči-; co; Lovrenc Kostelic iz Bead-ling. Pa., v Št. Peter; Frančiška Slapničar z otrokom iz Fitz Henry, Pa., v Ljubljano; Ivan Rainu-ta iz Great Falls, Mont., v Rudol-! fovo; Feliks Hren iz Great Falls,' Mont., v Zatično; Fran Žigon iz Mobile, Ala., v Čabar; Štefan Li-povac iz Shreveport, La., v Pre-zid; Juro Klepac iz Mobile, Ala., v Mali Log; Fran Rebec iz Cleveland, O., v Sežano; Andrej Žužek iz Cleveland, O., v Ljubljano; Janez Devjak iz Indianapolis, Ind., v Cirknico; Mile Križnovič iz Wardner, Idaho, v Novi; Josip Turk iz Kemmerer, Wyo., v Ročice; Ivan Dorčič in Peter Pre-moda iz Philadelphia, Pa., v Reko; Fanv Koša k iz New York City v Domžale; Ivan Mustar iz Gilbert, Minn., v Dobropolje; Josip AmbrožiČ iz Sheboygan, Wis., v Brusnice; Josip Rabar iz Eve-i leth, Minn., v Rudolfovo; Janez Plevel in Jure Urankar iz Eve-leth, Minn., v Kranj; Ivan To-mac iz Marquette, Mich., v Brod na Kolpi; Josip Grahek iz Gray's Landing, Pa., v Zagorje; Karol Košir iz Gray's Landing. Pa., v Litijo; Adolf Mihelič iz Masten, Pa., v Travo; Fran Dolenc z družino iz Waukegan, 111., v Vrhni-. kO ; Valentin Križnik iz Whit- j sett, Pa., v Vransko; Fran Kržič,j ! Anton Dragolič in Jakob Mele iz iRichwood, W. Va. v Rakek; Pri-i mož Rot iz Richvood, W. Va., v Bloke; Ivan Benbič iz Alexandria, W. Va., v T'st; Ivan Lavrič ! iz Rich wood, WiVa., v Vel. Bo-staj ; Josip Klobficar z družino iz Indianapolis, Ind. v Rudolfovo; Jakob Martinčie iz Chicago, 111., j v Mokronog; Frinčiška Gomilar z otroci iz'Chicwo, 111., v Mokronog; Anton Planinšek in Anton Simoneič iz Fewest Citv, Pa., v Vel. Loko; Anton Rižnar iz Forest City, Pa., y Žužemberk; Anton Stanovnik t Cleveland, O^ v Ljubljano; CirJ štular iz Cleve-la nd. O., v Vrhniko; Josip Smre-kar iz Cleveland. O., v Radohovo vas; Josip Zakrajšek in Fr. Jev-šek iz Cleveland. O.,- v Sevnieo; Anton Rihar z družino iz Cleve-iland, O., v Dobrovo; Peter Zem-jljak iz Clevelatul, O., v Kamnik; I Valentin Simdnčič. Martin Novak in Ivan Zakrajšek z družino iz j Cleveland. O., v Sevnico; Alojzij I Sima učič iz Cleveland, 0., v Ru-I dol fovo : Matija Čad iz Cleveland, !0., v ( 'ernuee: Fran Peternel iz j Cleveland. O., v Begunje; Matija Umek iz Franklyn, Pa.; v O-iberhausen. Vsi goricavedeni potniki- so kupili parohiodne listke pri tvrd-•ki Frank Sakser Co.,_. 82. Cort-landt St., New York City.1- • Hamburg-American Line. Redni prekooceanski promet ii , NEW YORKA do HAMBURGA preko PLYMOUTH in CHERBURG z dobro poznatimi pamiki n»dv* vij»k»: Kniserln Aueuste Victoria, Amerlct, Cttetesttil Cleveland, President Lincoln, Preeld^nbOreAt; - Pennsylvania. Patricia. Pretoria itd. Veliki moderni pamiki nudijo nejbotjfce adabnoetl zm primeme cerfe; neprekoaUita kuhinja tn poaMn. Opremljeni so i vsemi modernimi apkratl; Odhod I* Naw York^i PENNSYLVANIA — odjUuje 8. lolija oh 9. dopol. AMERIKA — odpl. 15. jnl. ob lLdttbid. PRESIDENT GRANT — odpl. jal. ob 1 popol. PRESIDENT LINCOLN — odpjf^jfc M9. 1 julija ob 1 popol. Vozijo tndi v Sredozemsko inorj«. Hamburg-American Llat, 4145 Broadway, New York City. Pisarne: Philadelphia, Bortoa, PttUfcwt. Chicafo, St. Loalt, Saa Praaclftc«. SLOVENCI IN SiiOVENICE KA-ROCAJTE SE NA "QIiAB j r>A"t JNAJVECJI IN NAJCENEJŠI |SLOVjEiNSKI DNEVNIKI GLAS NARODA, 1. JUUJA 1911. .- Jugoslovanska Katol. Jednota. ► 6=- 1 ^Vb—H Minila dne 24. januaij« 1901 v državi Minnesota. L. Sedež v ELY."MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: IVAN A. GERM, Box 67. Bradflock, Pa. Podpredsednik: IVAN PRIMOŽIČ, Eveleth. Minn., Box «41. Olavnl tajnik: GEO. L., BROZ1CH, Ely, Minn., Box 424. F am oft nI tajnik: MIHAEL MRAVINEC, Omaha Neb., 1ZS4 Bo. 16th. St. Blagajnik: IVAN GOUŽE, Ely, Minn., Box 105. Zaupnik: PRANK MEDOSH, So, Chicago, 111., 9481 Ewlng Ava. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, JoUet, 111., 900 No. Chicago St. NADZORNIKI: ALOIS KOSTELIC. Ballda, Colo., Box 583. MIHAEL. KLOBUCHAR, Calumet, Mich., 115 — 7ht St. Pirn krt KHAR. Kansaa City, Kana., 422 No. 4th St POROTNI ODBOR: rVAN KERZlfiNIK, Burdlne, Pa., Box 1S8. FRANK GOUŽE, Chlaholm, Minn., Box 715. MARTIN KOCHEVAK, Pueblo, Colo.. 1219 Eiler Ave. Jadnotlno slaallo Je "GLAS NARODA", New York City, New York. Vsi dopisi naj m pošiljajo na glavnega tajnika, Tie denarne poSUJatve pa na glavn««a blagaJolkM Jednote. ' -o--- PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC PRI SPODAJ NAVEDENIH DRUŠTVIH Sv. Barbara it. 4. Federal. Pa. [ Dne 26. junija 1911.: Suspendirani: Paui-Subk;. 1&87 — 751* — $600 — II. L>ruJftvo St*Jr «3 d-lanov. _ i Sv. Peter in Pavel it. 15. Pueblo. Colo. Ijne 24. junija 1911.: Prestopili: K društvu "Sokol" *t. 38 v Pueblo, Colo: Fr. .Mehlr. 1877. — 11«« — $10nu — II. Mary Mehlr. 1870. — 860&. — l&Wi — III. 1 Sv. Joief it. 17. Aldridae. Mont. Dne 24. junija 1911.: Prestopili: K društvu §v. Mihaela Arhangela št. 27 Diamond vlile, \Vyo. Frank Mre, 1886 — 74!> — 11000 — II. Sv. Alojzij it. 18, Rock Sprlra«. Ark. Dn«' 30. junija 1911.: Prestopiti: , K društvu sv. Martina št. 83 v Superior, Wyo.: i Blai Fern. 38*4. — 136«G — «1000 — III. I Sv. Jožef it. 20 Gilbert. Minn. Dne 26. junija 1911.: Odstopili: L. Erjavec, 1886. — 1U271 — 11000 — II. L. Sever. 188». — 10272 — »1000 — I. Math. Nahoda. 1881. — 4C46 — «500 — IV. l>ruAtvo dtej* fii članov. Sv. Jcftef it. 29 Imperial. Pa. Dn«- 26. junija Mil.: Zopet sprejeti: Val. Leskovec. 1866 — 25bl — »50<> — V. Hei'a Leskuvec. 1865 — »005 —«50« — VI ' John Maček. 1870. — 2582 — JloOO — IV. France« Maček. 1874 — i»«Wi — J5M) — IV J Drufttvo Slej* 67 flanov in 27 članic. | Sv. Alojzij it. 31 Braddock. Pa. Dne 26. Junija lull.; Umrli; Ivana Mattfil, 18»2 — 120M» - 1500 — I. dne 13. Junija 1911. i>riatofj 11. jurr. 1 j Zopet spre jati: MIh. Milavc. 1883. — llSHrfJ — lliMtO — [II j Suspendirani: Pet ter Jare, 1872. — 268" — «100o — IV. Ivana Jarc, 1878. — 9101 — 150« — III. Odatooili: Jo« Petri*. 1878 — 11051 — 11000 — IV. DluStvo Aleje 165 članov in članic. Sv Barbara it. 33 Trestle. Pa. Dne 24. junija 1911.: Prestopili: K društvu hv. Barbare št 4 Federal. Pa. ' Fr.' Alezek, 188». — tiHOU — »&00 — I. 1 j t v. Peter in Pavel it. 35. Lloydetf, Pa. 1 Dne 26. junija 1911.: Suspendirani: Jchn Drenitc. 1880. — 426o — ?li>0ft — II i Kar.,I Modlc, 1882. — 1237o — lIOOo _ III Odstopili: Fics. Itudolf, 18S0 — 12877 — 15On — III. j Prestopili: K tlrušt. av. Alojzija št. 36 Conemauh, Pa j Fr. Gnezda. 1S93. — 13001 — llooo — 1. J Dfuitvo Ateje H2 članov in 30 £lanic. Sv. Alojzij it. 36 Conemaugh, Pa. I>ne 26.' juniju 1911.: , Suspendirani: Fr. Turk, 1878 — 7776 — UOOO — II. Odstopili: Julija Kok ivica 18*7 — »317 — 150o — I j Dtuštvo šteje »1 članov In 37 članic. Sv. Janeza Krstnika it. 37 Cleveland, C. Dne 16. junija 1911. Umrli: l*op. Lukek, 1881. — 10257 — llooo — III dne 2. maja 911. pristop. 17. maj »08. Društvo šteje 176 članov. Sv. Joief a it. 52 Mineral, Kans. Dne 26. junija 1911.: Zopet sprejeti: Juro S ti mac, 1874. — 5713 — »loOO — IV P00KEZNJEN0 MESTO. Nenavadno močna visoka plima je bila ob Spffolkskem obrežju iB je odplavila sipine, tako da stoje danes biše-tik ob vodi, doeim so stale prej še 150 metrov daleč. Čudno je to, da #o valovi pri tem odkrili ostanke starega, deloma v morje pogreznjenega mesta punwieli, kj«*£ so našli na stotine srebrnih in zlsftTh novcev in vsakovrstnih okraskov. Mnogo novcev je še iz rimskega časa in iz 7. stoletja, ker je tu stoloval Sigebert, kralj vztočnih Sasov. Najdeni premeti so baje velike vrednosti. NAJVEČJE KNJIŽNICE. Najviidje knjižnice sveta so: "Kongresna knjižnica v Washing-tonn", "Britska knjižnica" na Angleškem in " Bibliotheque Na tionale" v Parizu. 60,000 NOVIH ZVEZD. * Med mnogimi predmeti, s katerimi je Andrew Carnegie obdaril 3sumatvene zavode, se nahaja tudi novi teleskop, ki ga je Carnegi€ poklonil observatoriju na Mount ■ Wilsonu v Californiji. O tej prili ki omenja "Times", da so astro jnourp tega observatorija odkrili ž< okolo {>0,000 novih zvezd in nade je* da a pomočjo novega izvrstne ga teleskopa znatno poraste tč število. : ; , -f. Suspendirani: Filip Brinar, 1874 — 4197 — 11000 — TV. Krosi Rokuč, 1866 — C662 — «1000 — VI Mart. Smol&nik 1884 — 11103 — ?5o0 — II. Društvo šteje 67 članov. Sv. Jožef št. 53 Little Falls. N. Y. "Dne 26. junija 1911.: Zopet sprejeti: John Kriič, 1881. — 7u38 — $1000 — III. ] ilarg. Kriič, 1889. — 12096 — $500 -1. j Društvo šteje 79 članov in 32 članic, j Sv. Jurij št. 61 Reading, Pa. One 2C. junija 1911.: Suspendirani: Marko Tomec, 1877 — 13479 — $1000 — IV I Društvo šteje 47 članov. Sv. Peter In Pavel it. 66 Joliet. lil. Dne 26. junija 1911.: Pristopili: John Kn-n, 1868 — 14346 — $1000 — VI l»ruštvo šteje 82 članov. Isus Prijatelj Malenih št. 68 Monessen Pa j Dne 26. junija 1911.: Suspendirani; , Pet. Crnkovič 186H — 5785 — $1000 — V. Miko Cojsič 1891 — 13361 — $10u0 — I I Društvo šteje 70 članov. Zvon št. 70 Chicago. III. Dne 26. junija 1911.: Zopet sprejeti: Mirko CiRanič 1876 — 6775 — $1000 — IV Ana CiKa nič 1874 — 10123 — $5o0 — IV. Društvo šteje 33 članov in 9 članic | > Sv. Rešnje Telo št. 77 Crab Tree, Pa. Dne 26. junija 1911.: Suspendirani: Ant. Trohic 1877 — 13751 — $1000 — IV. : Društvo !teje 17 članov. Sv. Barbara it. 79 Heilwood, Pa. Dne 26. junija 1911.: Suspendirani: Ji.s. IVnič, 1881 -- 7734 — $1000 — III. l»ruštvo šteje ? ? članov. Sv. Jernej Št. 81 Aurora. III. [>ne 26. junija 1911.: Zopet sprejeti: Alb. 1'raprotnik '79 — 10178 — $100o — I. Društvo šteje 32 članov. Sv. Jožef št. 86 Midvale, Utah. Dne 26. junija 1911.: Suspendirani: Xik. Radovinac »SO — 12683 — $1000 — III ; Mary Badovinac 884 — 12682 — $5oo — II. 1 Juro Sadar, 1867 — 12 122 — $1000 — VI. ! Hrgo Žalec 1867 — 10926 — $1000 — VI. Mary Žalec, 1887 — 10924 — $500 — II. , Društvo šteje 25 članov in 13 članic. Sv. Jožef št. 89 Gowanda, N. Y. Dne 26. junija 1911.: Suspendirani: ! John Polinar 1892 — 13108 — $500 — I. Prememba zavarovalnine: John Zevnlk 11274 — $500 — V. iz $1000. Društvo šteje 24 članov. Orel it. 90 New York, N. Y. Dne 26. Junija 1911.: Odstopili: , Jos. Oselin, 1881 — 11370 — $1000 — III. Društvo šteje 19 članov. M. B. Karmelska št. 10Q Chiefton, W. Va. Dne 26. junija 1911.: Odstopili: | John Sankovič 1888 — 13451 — $1000 — II. , Društvo šteje 23 članov. OPOMBA: Poleg članovega imena na-J vedene številke značijo: Prva leto roj-, Ktva, druga certifikatno številko, tretja zavarovano svoto, četrta razred. Geo. L. Brozich, glavni tajnik. KATERI NAROD IMA NAJVEČ OTROK? Francoska obitelj obstoji povprečno le iz treh oseb, — oče, mati in en otrok, angleška obitelj iz štirih oseb, nemška iz pet, ruska in v obče slovanska obitelj iz šest oseb. ZRAK NAJBOLJŠE ZDRAVILO Najboljše in najcenejše zdravile je globoko dihanje, ki krepi pljuča in prebavila. Globoko diha lahke vsak in komur je mar'ljubo zdra vje, naj vsak dan pri odprtem o knu ali na sprehodu vsaj parkral globoko vdihava sveži zrak. Di . ha naj se pa vedno le skozi nos in nikoli skozi usta. Mnogi izkuše t ni zdravniki priporočaji celo gim nastiko, ki obstoja v rednih, stop j njujočih se vajah. Od začetka s< globoko vdihava le po pet al šestkrat na dan in potem se vsal - dan večkrat globoko vdihava l Globoko vdihavati naj bi se vadil i že otroci. Ce si z njimi v svežen s zraku, opomni jih, naj globok« - vdihajo parkrat in če jih redni i | opominjaš dan za dnevom k te - mu, jih navadiš na to, da boto tud g sami tp vršili. Uspehi ne bodo iz b ! ostali. Postali bodo rdečelični, či - li n krepki in kar je velevažno — a! utrjeni napram vremenskim iz preraembam in raznim boleznim. Intimnosti iz življenja gozdarja Trdana. Opravlja ga A. C. Stavil bi vse štiri mezince svojih ekstremitet in si jih dal odrezati, razen onega na levi roki, če bi kateri izmed prijaznih čitateljev u-ganil, kdo je bil Robert Trdan. Da pa ne bo nepotrebnega beljenja las, ga kar izdam: bil je in je še danes gozdar v obširni graščini nekje v — deveti deželi, — seveda ostane moja tajnost, kje se za-1 eno šteti te dežele. Možak je nekoč I zašel pomotoma v latinske šole, iz katerih je rešil edino relikvijo v podobi znane prislovice: "Ex-pei-to erede Roberto.7' Sicer pa se je bila nesolidna stavba njegovega latinskega terapija porušila od vrha do tal, tako da ni ostal kainen na kamnu. Cemu pa bi mu služila pae latinščina v njegovem gozdnem življenju? Bil je izkuše lovec, ki je pridno pokal zajce in zajke, sledil pozimi volkove, našel poleti tupatam jako sumljiv ( sled, da je defiliral tod mimo kosmatinec, vstrelil včasih kakega ptiča, neredkokrat veverico, domače živali pa nikoli ne, zlasti nobenega kozla — razen takrat, ko je bil zabredel v mladosti v sre-| dnje šole. Kakor rečeno je bil zelo praktičen mož, ki se je znal v najbolj kočljivih zastavicah sfinge Življe-I nja izrezati z občudovanja vredno iznajdljivostjo. To je priznaval sam z omenjenim reklom: ''Izkušenemu Robertu veruj," ki pa ga je eitiral edinole v svečanostnih trenutkih, kadar je pil bratovšči-| no z bogom Bakhom. Prav lahek se mi vidi dokaz, da je bil naš ju-j uak res bistroumen človek. Naj-, sijajnejše' je stopil ta njegov ta-i lent v ospredje takrat ko sije izbiral družico za življenjsko pot in jo tudi izbral po svojem okusu. Da bo stvar lažje umljiva, pose-; ženi nekoliko nazaj v mladeniško dobo Trdanovo. Na gimnaziji si je [ bil namreč pridobil po kdo ve katerem dovoljenem ;:li prepovedanem potu trdno prepričanje, da je treba za žensko krasoto pristnih bogatih las, obilnih meč in polnih ! nedrij — bog mi odpusti greh pohujšanja, ki ga morda provzroči komu ta vrstica, jaz sam si ga ne moreni! i Tako so polagoma prišli nepo-klicani dnevi, ko je začel misliti naš heroj, da ne sme z njim izu-mreti lepozveneče ime Trdan. Zatorej si je izvelil dekle, ki je po-| polnoma odgovarjalo njegovemu okusu, dočim bi ji kak rafiniran est.et ne bil ravno oponašal, da stoji na najvišem klinu lepotne aristokracije. Vse je bilo domenjeno in zadovoljstvo je vladalo na obeh straneh; kar se primeri nepreviden slučaj, da pride Trdan nekega dne prezgodaj iz svojega gozda na obisk. Razvajena nevesta je še čuvala posteljo, ker so imeli v trgu prejšnjo nedeljo običajen pred-pusten bal. Srečnemu ženinu je ' odkazana čakalnica ravno pred nevestino spalnico. Nenadoma se i mu izvali v možganih misel, da bi pogledal skozi ključavnico, kakor svetuje nekje slavni Mantegazza slednjemu ženinu pred poroko, če j še ni videl nikdar poprej Eve v A-1 j damovem kostumu. In. o groza. ; kaj je zapazilo Robertovo nesre-' čno oko: Rozikine bogate kite so j i ležale ko dva debela gada na kon-soli, njeno teme je bilo skoro plešasto, v roki pa je ravno držala polovico svoje umetne čeljusti. Kakor tat jo je odkuril in se tri-1 krat zaklel, da ga nikoli več ne u-! i zre ta zloglasna hiša. ^ I Minilo je poldrugo leto in Trda-! nu so se povrnile sladke skomine po zakonskem jarmu. Svojih prin-• |cipov ni spremenil, zato je našel ) 1 v trgu sebi primeren ideal, toda i ■ našel ga je vendar sicer v podobi 5 i neke Elice, ki so njeni stariši ime-_ li v bližini graščinske posesti maj-. hno letoviščno hišico, večkrat t zmerjano z "vilo". Kraj je bil . krasen. Zlasti ker se je nahajal s j blizu majhen ribnik, pripraven za - j kopanje. Primerilo se je pa ne-.! kega avgustovega veečra, da se je i. i bližal Robert tej posili — vili in e si ravno popravljal ozki pravilni i drevored na glavi, kjer se je bile lo spuntalo troje anarhistovskih L. las proti tiraniji ščetke in mila; li potem si je z naslado počesal črne a anglizirane brke, podobne dvema o krtačicama, ki tako prijazno po-o ščegetata nežne ženske ustnice. Robert je tedaj še zdihoval, ven-li dar je gojil trdno prepričanje, da j- bo s spojim pogledom fasciniral i- to mestno krasoto. V teh laskavih - premišljevanjih ga preruši nena-5- doma glasno topotanje, v ribniku in klic na pomoč. Brž plane v.eoln, potegne Iz sredine vode — ubogo i Elico, drgetajoč« od straha, ter jo položi v gosto travo. '"Bežite stran, bežite od tod", mu je ukazovala, v tem ko ji je prosojna kopalna obleka lepela na stil era koščenem telesu in se opletala tenkih meč. Njemu pa ni bilir treba prigovarjati kdo ve koliko: užaljen, da se je v duhu že popolnoma spoza- i' bil in se udal tej ženski, je kakor j izhlapnel z nesrečnega kraja, kjer s je videl one lepe obilne noge menjene v Šibke piščalke in kjer so ležale v resju oble gumijeve golenice! Ne maram vam opisova-ti tretje ljubezni ( kije bila dozo-! rela že tako daleč, da je smel bla-I ženi Trdan stisniti svojega ange-lja na presenečene nedrije. Pre- ,, puščam fantaziji braleevi. naj si naslika v duhu zono ubogega 1110-žaka. ki je v svoji pregorečnosti / stisnil Dulcinejo tako burno, da ^ je zacvililo žalostno: fiii, fii, fi. Kakor balonček iz mila se je raz-blinila slava kavčukovih okroglih prsi in dve srci sta bili vsled tega ' ločeni na vse večne čase. "Ali kako je mogoče, da ima S Robert Trdan že toliko otročadi 1 v svoji logarski hišici," si bo mi- V slil morda marsikdo in obdolžil dobrega gozdarja po krivem kak- [ šnili nepostavnosti. vzemimo ko- s ruzništvo. Ce mu hočem obvarova- \ ti dobro ime v vsem zgodovinskem s lesku, moram povedati, da se je bil ' otresel skrivne želje, pridobiti si mestno izobraženo soprogo. "Na s kmetih pogledam, tam je več r* snice. ergo manj laži", si je dejal in storil tako. Vaška natakarica s Rezika je bila kakor nalašč u-stvarjena zanj: razvita v vsakem ji' pogledu. Kak prenapetež bi se ji L bil polaskal s častnim priimkom j "donda" Prav pridno je zahajal i j gozdar na Hrib in po kratkem ča- ' su sta si slonela v sladkem obje- j mu ; toda bujne grudi Rezike so se ! zadele nekam sumljive Trdanu, ki U se ni bil nikdar odpovedal estet-i., skim svojim načelom. % Neopazen i vzame oster nožiček in prasne s'-konico po konici, češ: ako je gu- ! mi, ga itak ni škoda. V hipu se 1 prikaže rdeča lisa na beli jopici, dekle pa odskoči prestrašeno ko 1 srna in zavpije, videč, ostrino v! Trdanovi roki: "Na pomoč, umo- ž riti me hoče." K sreči je bila cela j\ hiša prazna in vrata zapahnjena. \ tako se je končno posrečilo srečne- . mu in prestrašenemu ženinu pojasniti celo zadevo ter potolažiti . polnogrudo Reziko. 1 Za sedaj ne maram več trositi nepotrebnega govorjenja, potrdim 1 le še z besedo in podpisom, da se ostroumni Trdanov rod ne bo za- 1 tri izlepa: Zato skrbita Robert in Rezika. O priliki vam izdam še druge zanimivosti iz njunega živ- s ljenja, ako me kdo ne ovadi, da ju j obrekujem. Sam Robert me ne bo t izvohal, ker v svojem gozdu ne be- i re drugega, razen jagod. j, -o-- KAZNI V STARIH ČASIH. Ne hodi na solnce, kdor ima ma- .i slo na glavi se pogosto sliši, oziro- s ma čita, malokdo pa ve, odkod ta .1 izrek. \ V starih časih so imeli sramotil- 1 ne odre — prangerje — na katere ^ so postavili hudodelce vsemu občinstvu na ogled. Tatom so nava- s | dno d j ali na glavo kepo masla in f i morali so tako dolgo stati priveza- * i ni k stebru z maslom na glavi, da se je maslo od vročine raztopilo in |> po hudodelcu steklo z glave.- --m VABILO NA PIKNIK. [l Slov. del. pevsko družtvo Bled 1 v Conemaugh, Pa., priredi pikniki' dne 9. julija 1911 na Park Hill, to je 2 milji odda-1 ljeno od mesta Conemaugh, v za- j bavo dobrodošlim gg. delegatom j Slov. Del. Podp. Zveze, kateri so j tudi vljudno vabljeni, kajti vaš poset ostane nam v ponos iu hvaležen spomin. Pod vodstvom pevovodje gosp. Ivana Boljka se bodo pele slede-: če pesmi: 1. "Slava delu". [ 2. "Bratje, v kolo!" Vinko Vo-i dopivec. - 3. "Cigani." F. A. Vogel, •i 4. boj!" Ivan pl. Zaje. i Razun navedenih bode še več i drugih pesmi. Rojaki iz Moxham in Cambria i Citv naj se peljejo s South Fork ; ulično železnico do Park Hill, ki 5 jih pripelje direktno na cilj. i Vstopnina za gospode $1.00. Za sveže pivo, prigrizek, šalji-. vo pošto in drugo zabavo bo pre--; skrbijeno. i i Cenjene rojake in rojakinje iz 1 cele okolice k obilni udeležbi pri-i jazno vabi - ._ ODBOR i za Slovx Del. Pevsko Dr. "Bled". (t-5^7) \ Gozdna vila. —o- Spisala Melita. (Konec.) 1 Kdo zamore opisati čustva, ki so jej valovila mlado dušo? Burno jej je utripalo srce, ko je med drugimi maskami vstopila v prostrano dvorano in skoraj vidno so jej drgetali udje. V dvorani še ni bilo navala in občinstvo je pozorno motrilo vsako novodošlo ma6ko. . Glasen: ali! — je zadonel Nuši j v pozdrav. Vsi so jo gledali, vsi občudovali, velik roj maskiranih kavalirjev se je zapodil za njo. . . "Vila je moja!" je hreščeče ! za vpil gozdni mož in prijel Nušo za roko; ni je mogla odtegniti. Z gozdnim možem je zaplesala | prvi valček. Ugibali so in ugibali, katera roža se skriva pod tolikanj ukus-no masko — a zaman! Po vrsti so plesali z njo gospodje, liot.ee jo poznati po plesu, toda vsakemu je ostala uganjka. Največ si je prizadeval gozdni mož: "Glejte", se je hudoval. "oba sva prir šla iz gozda, pa mi noče povedati imena. Kdo ri, dražestna ma- i "Vila sem dobra iz temnega lesa, isrebljem le roso. živim se od plesa", se je glasil odgovor. "Torej, dobra vila, kako ti je j ime?" |"Eneiana — me zovejo moje družice, Enciana — me v jutru pokličejo ptice." ! "Odkod si prišla, lepa Enciana?" i "O mraku nad gozdom smo plesale vile, iz dalje začule godbo smo bile; in ha j d! — iz zatišja gozdnih dreves našumni, sijajni maskirani ples." ! "Imenitno, draga vila! Ti si živa poezija! Veš. tudi jaz živim j v gozdu, a nikdar te ne sreče-vam; kje se skrivaš?" "Med d-'bi i se vijem, ko solnce žari, in kadar zatone — me potok hla-di; na večer, ko vzhaja mi luna sanjava. mi dom je cvetoča in rosna planjava." "Vila. ti si fino dekle! Kako si lepa! Glej. tudi jaz se skrivam po gozdu, pa nimam tako lepe obleke; glej, kako sem oduren! Kdo ti je dal tako krasno obleko?" "Solneni žarki so jo stkali, v dar po zvezdah jo poslali", je govorila Nuša med pritajenim smehom. Krdelo oboževalcev jo je obkolilo, spremljalo in se di-vilo njeni poetični govorici, ki je vrela izpod krinke, kakor gozdni vrelec, in zabavala navzoče. Zadovoljno je gospa Petranova sledila z očmi Nuši in njenim če-stileem. Ko je plesala s Stankom, se je je polotila nervoznost. Bala se je, da bi jo spoznal, in namig-, nila ji je, da naj molči. Tudi Stankov trud je bil za-■ man, dasi si je prizadeval na vse ! kriplje. Poklonil ji je. velik šop 11 na gel j ev; ona se je nemo zaliva« . j lila. j "No, Stanko, kako ti ugajajo i maske?" je vprašala gospa Pe- - ■ tranova sina po prvi čet vorki. - i v" Lepe so vobče, a vse nadkri-1 ljuje gozda vila; najoriginalnejši ) ije pa divji ali gozdni mož. Le s glej, kako imenitno pristojata - skupaj vsled velike razlike: ona je poosebljena poezija, on pa, no . — pravi gozdni mož! In fina plf- - salka je! Kakor dih, tako je lahka!" "Si jo spoznal?" "Ne! Sodijo, da je namestnica obolele operne pevke. Zelo je za bavna. Sicer z menoj ni govorila hotela me je menda "povleči" e češ, da jo poznam. Kje je pa Nu ša, mama?" a "Je nisi videl nikjer? Gotove k ždi v kakšnem kotu, opazujoč t( ;i vrvenje." "Naj jo poiščem?" "Le poišči jo; reci, da pojde i- mo domov." i- "Nikar še, mama! Gozdno vile moram videti demaskirano." z V dvorano je prišel gospod Pe i- tran in sedel k soprogi. "Kaj, ženka, gozdna vila j< krasna! Tako lepa si bila ti ni '. oni maškaradr, ko sem te spoznal Prešinilo me. je-pri prvem pogle du na to masko. Vsi spomini so j se obnovili,' fca štiriindvajset let j. sem se preselil nocoj nazaj." |S] "Da, dragi moj, a tedaj si bil |c ves drugačen! Tvoja osornost mi ju je bila neznana in takrat si me|js drugače cenil..." K; Molčan je gospod Petran in gi-njen strmel v vilo. ki je ravno- tj kar plesala figuran valček. "Kje je Nuša?" je vprašal po (; dolgem molku. "Ravnokar jo je šel iskat Stan I-ko-"„ | li "Zal mi je. ker ji nisem dovolil v plesno šolo in na plese. Danes bi se gotovo dobro zabavala, i Ukusna* maska, je le nekaj lepega! Veš, človeku vzbuja domišljijo. Meni je danes kar hudo. da ne živimo v bajni dobi, dasi sem uverjen o njeni neresničnosti... Glej. tu vidim toliko sovrstnie naše Nuše!" j "Papa, pojdi za Stankom; re-j zervirajta mizo v restavraciji! Skoro bo odmor. laz poiščem Nušo in njeno prijateljico ter ju pri- j vedem doli, nato pojdemo do-: 1110 v." : ; ■Dobro, ji pridete kmalu!" Gospa je namignila Nuši, naj ji sledi v garderobo. Tam ji je od- n krila papanovo razpoloženje in ji rekla, naj se da spoznati. |n "Ne, mama, sedaj še ne! Po- d slušaj! Z gospo Zupanovo poj- M dem v drugi prostor, da me papa jj in Stanko ne vidita. Ti jima reci. i da sem v večji družbi. Takoj po d odmoru pri vedi papaua v dvora- h no in ko bodo volile dame — pri- p dem ponj ; nato pa Stanka, ki sem ga že fmo "povlekla"; potem pa i s po gozdnega moža.-Oh, mama, nimaš pojma, kako se zabavam! Gozdni mož je ves zanorjen. Pra- b vi, da hoče mojo dušo in mojo roko itd. Oh, in veš, kdo je? Spo-. -z-iala sem ga — Lebaa je..." jI Med odmorom je počakala Nuša v garderobi; pripenjala si ve-: likoštevilne poklonjene šopke, u-rejevala toaleto in si hladila s pahljačo vroča lica, ki so se raz-žarela pod tesno krinko. Rada je ( bila sama s svojimi mislimi in se;j udajala sladkemu upanju. "Moja Nuša!" je vskliknil gospod Petran, ko se je po odmoru o red njim elegantno poklonila razkrinkana gozdna vila in ga zaprosila za ples. Solz«1 so mu zaigrale v očeh in od veselega presenečenja jo je poljubil na "-elo; ona ga je parkrat zasukala, da I se mu je zavrtelo v glavi. "Glej, gozdni mož te čaka", je i dejal gospod Petran, "pojdi q ponj!" ' ~ In Nuša je odhitela k presrečnemu Lebanu.... Zmanjkale so ( jima besede, le oči so govorile o 1 lepi pomladi življenja... "Mama, hvaležen sem ti za ^to iznenadenje", je govoril gospod Petran soprogi; "ves večer me je 1 peklo, zakaj nisem ugodil vajini * želji." , ' j J Pobožal ji je roko in ji pogle- j dal v oči; pogled mu je bil topel 1 in mehak In Stanko? Skrajno ponosen je ' bil na svojo sestrico.* ki je odne- | sla lovor z maškarade. "Kdo bi si mislil, da je Nuša J tako fino dekle!'' je rekel mate-j1 ri. "Jaz sem vedno mislil, da je — goska!" "Da. in to je mene bolelo, dra- ' gi Stanko! Vedela pa sem, da se preje ali sleje prepričaš o svojem naoačnem mnenju." * * * Maškarada je rodila deteljico: Nuša, Stanko in Leban so bili ne-razdružljivi na drsališču, sanka-lišču in na izpreliodih. Nihče se ni čudil, ko se je raznesla novica, da sta se zaročila — gozdna vila in gozdni mož.. . -o- Prijetnosti in neprijetnosti zakonskega stanu. V minulem stoletju je napisal nek Francoz zanimivo in poduč- 1 no knjigo z naslovom: "Les agrč-mens et les chagrins des manages". V tem svojem delu opisuje j na prvih 4 straneh "agreniens"' (prijetnosti), na ostalih 350 stra- L neh pa "chagrifis" (neprijetuo-" sti). ^ NAZNANILO, Podpisani prosim one rojake, kateri prodajajq1(s*£Čke za hišo ) štev. 3056 v Lorain, O., da se po- j > žurijo, ker je le.še,čas do 30. julija t. 1., torej tudi pozneje nobenih srečk nazaj prejel ne bom. - V slučaju, da kdo želi iste kupiti, kjer ni rojaka, da bi jih imel v ) zalogi, naj se obrne na mene, ker jaz jih imam še nek^j. v zalogi. Vsak čitatelj Glasa Naroda bo zvedel izvlečeno številko v par 2 dneh. i .. Joji^.Ji-scJineider, - 3056 Elvria Ayje„ , Lorain, Ohio. (1-3—7) j NA PRODAJ BRIVNICA, ** *■ katera leži ob glavni ulici in v sredini mesta Eveleth, Minn., kjer stanuje veliko Slovencev in Hrvatov. Brivniea je dobro obiskana. torej tudi dober zaslužek. Na prodaj je radi bolezni lastnika. Za vse podrobnosti obrnite se direktno na lastnika: Frank Lovšin, Grand Avenue, Eveleth, Minn. __(1-5—7)_ Iščem svojega brata JOSIPA Ž A- . GAR iz vasi Radje, fara Tre-belno na Dolenjskem, sedaj nekje v Ameriki. Poročati mu imam prežalostno vest o smrti blagega očeta, ter mu poslati njegovo dedščino po očetu. Prosim cenjene rojake širne A-merike. kateri ga poznajo, naj um blagovolijo "to sporočiti, Če pa sam villi ta oglas, naj se o-glasi nemudoma Ivanu Pajku, L. Box 328, Conemaugh, Pa., ali pa meni bratu: Anton Žagar, Višnja gora, Kranjsko, Austria. (1-5—7) NAZNANILO. Rojakom Slovencem nazna-" njain, da imam lepo urejeno PRODAJALNO Z URAMI najboljše vrste, uhane, prstane in druge stvari, ter prodajam po najnižjih cenah. Popravljam ure in vso drugo zlatnino. Obenem pa opozorim Slovence, tla ne kupujejo robe od ljudi, ki hodijo "po hišah, temveč kupujte pri poštenem slovenskem trgovcu s tem blagom iu prepričan 'sem. da bodete najbolje kupili. JOS. MUROVEC, 1559 Clyburn Avenue, blizu Halsted St., Chicago, 111. (vs sob) Iščem svojega brata GREGOR MRAKA. Doma je iz Volče nad ; žSkofjo T.oko. Ako kdo ve za njega, aii ee sam vitli ta oglas, naj piše na: Joseph Mrak, 427 6th St.. Rock Springs, Wvo. 5 (30-6—3-7) j Iščem svojega brat i JOSIPA TE-KAVEC. Pred tremi meseci se je nahajal v Llovdell, Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njega, naj mi naznani, ali naj se pa sam javi. — John Teka vec, Box 21. Pickens, W. Va. i (30-6—3-7) NAZNANILO. Družtvo sv. Mihaela Arh. štev. 27 J. S. K. J. v Diamondville, Wvo., opominja vse svoje člane, i da se gotovo udeleže prihodnje redne mesečne seje dne 16. julija i v dvorani g. Louis Sauček. Ob-jenem se opominja vse oddaljene ;člane, da redno pošiljajo svoje mesečne prispevke, ter one, ki do sedaj kaj dolgujejo, da sedaj poravnajo. Družtvena blagajna se [sedaj hitro zmanjšuje, ker ima-|mo vsak mesec več bolnih sobra-tov. Oddaljeni Člani morajo si preskrbeti potni list in ako je pa v bližini njih bivališča kako so-bratsko družtvo, potem treba si je preskrbeti prestopni list ter i pristopiti v ono družtvo. j Torej na svidenje pri seji 1 Anton Šabec, P. 0. Box 43, Diamondville, Wyo. (21-6—1-7) NAZNANILO. Rojakom Slovencem in Hrvatom tteri potujejo Jez Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g. JOSIP SCHAEABON-a, 415 W. Michigan St., Duluth, Minit,, > leteri ima svoj SALOON prav blizu kolodvora. Vsak rojak j« pri njemu naj bol j 3 postrežen. Zastopa nas v vseh poslih. Toraj pazite, da se ne vsedete na lim la- ■ skavim besedam niČTrednežev, kfcerih ■ v Dulntliu n« man^a. i| (BgisI''T?':I)spgHpgSgžgispil* J Ali že veste, da smo izdali ravnokar nor, lep in . zelo obširen, ilustrovan slovenski nik ur, verižic, družtvenih prstanov, zlatnine in srebrnine sploh, gramofo-3 ov in ^venskih plošč, pušk, revol-- j rerjev, koles, peči, šivalnih strojev, " daljnoglelov, semen itd. Pišite takoj po cenik, katerega vam pošljemo zastonj in poštnine prosto! Podpisi raj te edino narodno podjetja te tt-r ste in prepričali se bodete o pošteni in točni postrežbi. ; A. J. TERBOVEC & CO. (nasi. Derganee, Widetich A Co.)' 1622 Arapahoe St., Denver, Colo. i. , . -M - V Lepo presenečenje. Oče j«' obljubil hčeri, ki je zapravljala svoj čas med oknom in ogledalom d.i jo pieseneči. če se nauči kuhati. Ko s«' je naučila, jo je res present-.'il. in sicer na ta način. — »hi je odpirttil kuharico. ZA SMEH IN KRATEK CAS. Kakor se vzame. Oče: ''Fante, iz tehe ne ho ni-CPjkdar nič!" "Tega ne moreš reči. oče: šele v včeraj je rekel moj učitelj: Fant, ^ iz tebe postane še .nekaj prave- Verjetno. Andrej: "Povej mi. Janez, kdaj j pa se pravzaprav opoldne odpo- čiješ"? Janez: -'Ko smo pojedli, zaspi ona navadno za kako uro." Andrej: "Kdo zaspi?" Janez: "No, moja stara!" Andrej: " Sa j sem vendar vprašal, kdaj se ti odpoeiješ!" Janez: "Strela, če spi ona, i-' mam vendar jaz mir!" Pravilno. Kupec: ''Tukaj oglašate sredstvo za rast las. pišete, da je vspeh presenetljiv, jaz pa sem ga rabil tri mesece, pa ni nič pomagalo." Prodajalce: "Nu — ali niste bili presenečeni.'!" Sočutje. "Ali sle /.>• slišali najnovejše od znancu Gornika? I "bogi reve/.!" "Kaj se mu je pa zgodilo?"' "Z mojo ženo je pobegnil." Dobro odgovoril. ' čitel j: "Mnogo stvari je. ka-lerili ne moremo seštevati. Ke-cimo: krava in konj se ne moreta seštevati, ker ta nista dve kravi, m i i ne dva konja. A kdo mi zna povedali, kakšne stvari se dado ■ii-sievali. dasi so različne?*' 1 eenee: "Mleko in voda. — ker liter mleka in liter vode dasta .dva litra mleka." Dama: Torej lepa zdravnikova gospa j.- bila ludi na slavno- ;s stni pojedini; kakšno obleko pa je nosila?'' 4 i os pod: "Obžalujem, da vam tega ne momu povedali, ker pod mizo nisem mogel videti. Trebušnik kot hribolazec. I Prijazen deček. Lord Abington se je nekega dne izprehajal v neki vasi blizu Ox-j forda. Kar mu pride nasproti ma- j li deček, ki je vodil na vrvici svi-•ujo. Ko pride mimo lord, se deček i ustavi in ga pogleda z odprtimi očmi. Lord ga vpraša, če ga li i pozna. — Da. — odgovori deček. — No. kako mi je ime? — E. lord Abington! — odgovori deček. — Zakaj se ne odkriješ tedaj,; 1 če me poznaš ? i — Prav rad vam to storim, gospod. — so mu odreže deček. •— ii i- *'e hočete za trenutek držati to-k v elikanski užitek, vam povem, . . kozarec penečega pive po truda-; SVU1J°- polnem plazenju!" _ , "Ali ni nobene okrepčevalnice Razburjen. tam zgoraj?" , | Zdravnik: "Varovati se mora- "Ilni, ali mislite, da bode lezel te vedno. išite Se danes po to dragoceno knjižico. | 10 KNJIŽIC ZASTONJ aka Knjižica je Vredna $10 Bolnemu Človeku. : je že zadobilo perfektno zdrarlje, moč in krepost s pomočjo te I i znanosti je: vsebuje ravno tiste stvari, katere bi moral znati vsak I ir, oženjen ali samec, bogat ali reven. Ako ste bolni in nezmožni I ca je za vas vredna stotine dolarjev. 0 je spisal star zdravnik, kateri je leta in leta zdravil Specijelno I ne bolezni. Zdravil je več kot 25.000 mož. Pomislite kaj tolika I . Ako ste nezadovoljni in ne morete delati ter uživati življenja; I in korenito ozdraviti; ako hočete imeti bogato, čisto kri v svojih I : biti močan in živahen mož; ako hočete močno telo, jasno misel in I olnlte 60 danes kupon spodaj In pošljite ga nam. BaiiMMmiaiBiigB9tiHiif«aaiiiMiMi«iMitiaiBiiMaaaiaaa*iaiaBaii|iaaV9l I in za Brezplačno Knjižico. I ase ime in naslov, izrežite in pošljite Se danes. Pišite razločno. I JI & CO., Au.. 500, 22 Fifth Ave., Chicago, 111. —Jaz trpim vsled bolezni, zato prosim, pošljite mi vašo brezplačno 1 poštnine prosto. 1 Box.......................................................................I ..................Država................................................................................I EDINA SLOVENSKA TVRDKA. ZASTAVE, REGALIJE, ZNAKE, KAPE PEČATE IN VSE POTREBŠČINE"! .( ZA DRUŠTVA IN JEDNOTL. Delo prve vrste. Cene nlzt®. jj F. KERŽE CO. jr>i(< s. i.A\vrMr»AiJ? avh.. cmica«k». H-t, t— S1.0VINSKE CKNIhK INHIUUo ZttfTON'J.--» 1 m M ■■ 111 II ■I'TT'TT TT W m." W Tar ■ W V '.T V * » 1 PRIPOROČILO. Slovencem in Hrvatom, kateri po-u je jo v A QUI LAK, COLO., priporočamo SALOON, RESTAVRACIJO in TRE NOČIŠČE g. J. M USC K A VE. Poslovodja: rojak Frank Pozerl. (v sob 20-12-'10—20-12-'Il) Kje jr moj oče JOSIP B1SČAK ? Donu« je i/. Famelj na Kranjskem. Pre«I letom il n«--kje v Jolielu. 111. Prosim eeuj. rojak«-, če kdo ve za njegov na sl«)V. naj mi ga naznani, za kai mu bodem zelo hvaležen, ali |>ii p.::j se sam javi. — Prank l>i-ščak. llox -J9, Camp 38, Davis W. Va. (30-6—5-7 j rAAAAAAAAAAAA^AAAA^A A.A AAA A AAA A A A A A ' 4 „ --h Zgodnje znamenje jetike. M \ --——- r" \\ ] V naslovu označene bolezni, koja pomori na tisoče naših ljudi skorai ni mogoče sp<» P j znati, dokler žr ni prep«izno. Vsi zdravniki zatrjujejo pi da je ozdravljiva, ako se jo pravilno )► ^ ^ zdravi i>» siccr v pravem času. Prvo znamenje jetike je ^4 \ BUL-EID-A. POLT. I] J Ljudje pripisujejo bledost različnim vzrokom, toda nihče ne smatra tega za prvi pojav £ A 2 jetike. Bledi ljudje vedo, oziroma bi morali ve«leii, da njihova kri ni v redu, da v njej ni do- F A 1 volj rudeče tvarine, da je preslaba, da bi zamogla pravilnim potom re.liti truplo. Koža izgubi £ J 2 svojo naravno rudečkasto barvo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. ^ i ^ živčevje in mišičevje os'abi, želodec neče več pravilno delovati in vse I » S i ^ A ^ truplo pojema od stopinje do stopinje. Vsled tega je potrebno u tvariti fcf ^ novo kri — čisto in bogato kri — vemlar pa tega ni mogoče doseči, dokler ^ ^ A želodec ne sprejema dovolj dobre in redilne brane in dokler narava sama KjjjfjjgM ^ 1 ne postane tako krepka, da zamore sama iz trupla pregnati vse ono, ka? je K T 4 J škodljivo, ker le ako se to zgodi, se zamore napravljati zoper čista in zdra * 4 ^ va kri. Nam je poznano tamo jedno sredstvo, s kterim se to doseže, in to je ^ 3 Triiierjevo ameriško grenko vino. JJyi ► < 4 To sredstvo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vina in zdravilnih ^ ^ 4 zelišč, koja so skrbno izbrana, okrepi želodec, tako da je zopet sp »noben ^ < A za pravilno delo. Po um bodete 'zopet lahko jedli in prebavali vašo iMM&fcMBBBl ^ < 1 hrano. Vaša kri bode postala zopet čista in jaka. v iša polt li>> zadnbiia triners T i 1 zopet nabavno barvo in gladkost. Naj že bode vaši bledosli kteiikob ygjfiM&l i vzrok, rabite Triiierjevo ameriško greuko ^itio. ELlxin- ^ < Izguba teka . BlTTtR-W!NE f 4 i Nepravilno prcbavljanje s p j 4 Slabosti po jedi ^ > ► 4 4 Običajno zaprtje /. > \ 3 , Glavobol / % L i 1 Nahod /S&wii* \ r 4 4 Kolik« in krči HnSkTviMO i < i Izgub« moči ► 4 4 Ermenica ^^ZTZSLŽff* f , ; Onemoglost . } Razne ženske bolezni l^m^jfl k, 4 4 Izpahljaji in drugo T < je nekoliko bolezni, ktere se odpravijo z rabo Trine rjevera ameriškega grenkega vina. ^ 4 * To sredstvo je bilo na razstavi v Seattle leta,, 1909 o«llikovano s zlato kolajno]} in veliko w 4 4 nagrado (najvišja nagrada) na razstavah V Lon lon in Bruselju 1911. T 4 i [ 4 4 V lekarnah.|i Z < i JOS. TRINER fi ll 4 Kemičen laboratorij ^ < : 1333-9 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL.^ ^ |; ^^^ ^^^ ^^^ ^^^ NOVICE IZ STARE DOMOVINE. V _______ KRANJSKO. 'i Gad je pičil v Naklu 1 kletnega j posest i^ikovega sina Valentina Kendo, Jko je nabiral cvetlice. Pre- 1 peljali £0 ga v ljubljansko dežel no boliiiMnico. Poparil a*i je. Dne 13. junija se( je oaentletni učenec Ivan Rozman v K t o/, tea h poparil iz lastne ne-|irevidiH»sti na ta naein. da se je vsedel v škaf vrele vode. f' Zblaznel, Dne lt). junija ponori 1 kc j«> omraeil ura pleskarskemu mojstru Pran Oražnu. Oddali šo pa v blaznico na Studenec. Kazal 1 je /.v vee časa znake blaznosti. V visoki starosti sta umrla v Tržiču Ma/ko Koejančie iz Loma in Anton Peharc iz Tržiča. Prvi |] je bil Itadeekyjev veteran, drugi • j<* v majuiku obhajal zlato poro- ' kos Naj počivata v miru! Nod ima svojo moč. Dne 17. t. * i", j«- delavec Alojzij Le k še popi- -val po raznih gostilnah s tremi/ jftivojimi prijatelji. Ko so prišli naj' rSv. Jakoba trg v Ljubljani, ho ki 1 xko«"-i>i v las«> in je Lekše pri tem zadohil na glavi znatne telesne 1 poškodbe. Zadeva tu? bode obrav- ' navala pred sodiščem. 1 Nezgode. Tovarniški delavec Ig. Košenina si je F»a ga k sreči ni zadel. j Obok se je podrl. Pri novozgra 1 jene in hlevu posestnika Josipa 1 Hitejea na Borovnici se j«> podrl dne 10. junija obok in potegnil s ( seboj zidarskega pomočnika An- { tona Železnikarja. Železnikar j.- 1 dobil več j»oškodb na glavi iu si j«, j zlomil desno nogo. Prepeljati so « ga morali v Ljubljano v bolnico. | Pogreša se od Itf. junija predi I- j nični uradnik g. Viljem Paulin in «• je domnevati, da je po nesreči za- ; šel bržkone v Ljubljanico iu izginil pod valovi. I Aretovan je bil dne 17. 1. m. v I Ljubljani nek trgovski hlapec, ki 1 j«- svojemu gospodarju pokradel 1 več špecerijskega blaga. Ko je u- | kradel venec smokev, ga je zasa- č čil nek trgovski nastavljenec in | }-'a izročil polociji. — Tinli 241.-tni 1 Ignacij Som mer iz Nemškega Lo- ] zonea, ki istotako služil v neki . šju»eerijski trgovini in donašal blago sv«)ji ljubimki. 22b-ir*' ''•a- 2 »iji Zupančičevi iz novomeškega , okraja. Po izvršeni policijski predpreiskavi so \se tri izročili j sodišču. 'i ŠTAJERSKO. ' Potrjena izvolitev. Cesar je po- t trdil izvolitev Rdmttnda grofa 1 Attemsa za predsednika .štajerske^« kmetijske družbe. 'I Smrtnonevarno ranil j»« 18. ju-1* nija posestnik Alojzij Ovčar v t pretepu posestnika Založnika v t . Skomrah. Porinil mu je nož v prsi t tako, da so pljuča nevarno ra - < njena. , Nesreča. Iz Rimskih toplic po- : ročajo: Pri stavbi novega mostu!) se je zgodila težka nesreča. Tesar ! Cepus je padel več metrov globo- -ko na kamenje v Savinji in se te- 1 žko ranil. Spravili so ga v celjsko 1 bolnišnico. , Iz Rogaške Slatine, f'astn o da-;-rilo v znesku 200 kron je naklonil 1 štajerski dfžejni odbor delavcu : Jerneju Tadini za 401etno zvesto 1 službovanje pri vrelcih. Tadina je ' star že 71 let. 1 Konkurz, Mariborsko okrožno!1 s bilo :J5CM) K denarja in več službenih spisov. PRIMORSKO. Rešila sta se častnik in vojak pamika ''Aristeso"', ki so jih po-1 grešali od zadnje nesreče v trža-l ški Inki. Umrl je v Trstu vrl slovenski narodni delavec Avgust Demel, | ki je bil priden član in pevec pevskega društva "Kolo". Poboj na volišču. Na otoku Lo-: šinju je neki privržence doseda 1 njega poslanca dr. Kreši«'a napa-' del člana volilne komisije Seriva-nellija z nožem in ga smrtnonevarno ranil v prsa. Neki kmet pa je ustr«'Iil s samokresom na župana v Ortinu in ga tudi smrtno ranil. V kavarni okraden. Kurjač Iv. 1 Cvetanovič je igral Hi. junija zvečer v kavarni "Klora"' v Trstu biljard. Na stenskem obešalniku je imel površnik iu v njem listni-«•0 s 120 K. Ko je hotel odili, je pogrešil listnico. — Ukradli so mu jo trije postopači, izmed katerih enega, in sicer nekega Križa, so že vjeli. Zastrupljenjc. Dne 14. junija popoldne si je končal 201etni delavec Anton Ilummer v Trstu v krčmi "Alia gaLlina bianca"' v ulici Tintore življenje s tem, daje primešal vinu. ki ga je izpil, mo-! eno dozo fenilne kisline. K«» so ga prinesli v mestno bolnišnico. j<-umrl ter so nato njegovo fruplo j prep«'ljali v mrtvašnico pri Sv. | Just u. Ljubljančan ponesrečil pri grozovitem viharju v Trstu. Tržaški dopisnik ljubljanskega "Sloven -ra j«- poročal omenjenemu listu, kako so morski valovi pograbili njegovega prijatelja, ko ju je pre- J senetil vihar, in kako so morski valovi vzeli prijatelja izpred njegovih oči. Ta ponesrečenec je Rudolf Mate, sin ljubljanskega čevljarskega mojstra, uradnik v Trstu. Dne 17. junija zjutraj ob 7. uri so ga rešili vsega onemoglega 11a sredi morja na nekem I1I0-«lu. Sedaj leži na svojem tržaškem domu ves onemogel in je v rokah dveh zdravnikov. Pretresel si je drob in sploh ves život, upati pa je, da bo mlado življenje vse to premagalo. Junaški dalmatinski mornar. Ante Lucev iz Veleluke pri Šibe-niku je čuvaj na valolomu podjetja Adriatiea". Mož je oni večer začni vihar iu šel takoj iz svojega stanovanja. Ko je zaslišal ki ice na pomoč, je hitel po valolomu ter še pravočasno rešil kapi -tana in 6 mornarjev laške jadrnice "Avvocato Bertucci"' in enega mornarja jadrnice "Evangeli-stria". Rešitev je bila silno težavna in je bil mož neprestano v smrtni nevarnosti. Rešitelj je oženjen in ima otroke. Prodajal je tudi mornarjem mrzla jedila in pijačo v baraki na valolomu. Vi-1 har mu je to barako odnesel z vso zalogo. Škoda znaša okroglo 400 kron, kar je tvorilo celo premoženje junaškega rešitelja. RAZNOTEROSTI. Rimske c»ste na Ogrskem. Pri razkopavanju za novo železniško progo Torda-Nagyscind so odko-pali krasno izdelano rimsko cesto. Pokrita je z ploščami, ki so izklesane mehkega vapnenca. Široka je 11 metrov. Po sredi ceste ima 1 meter širok hodnik za pe- šce, na obeh krajih pa se je vozilo in sicer je bila za vsako smer določena ena stran. Ob cesti na obeh straneh so izkopali temeljne zidove rimskih hiš. Cela odkopnina nudi jako lep prizor ter je zelo zanimiva in poučna. Ker pa jo morajo radi železnice podreti, so napravili ») celi progi le kolikor možno natančne slike. Zdravstveni vlak nenadoma za žgan. Senator grof Medem, ki preiskuje upravne razmere v Sibiriji. je razkril naravnost neverjeten dogodek izza rusko-japon -ske vojske. Na sibirski železnici je 2.1. decembra l!K)f>. skočil v bli-1 žini postaje Vodoraste! s tira ; zdravstveni vlak, ki jra je opremi-' la velika kneginja Olga Nikolajevim, carjeva najstarejša hčerka. Pri tej nezgodi so se poško -d o val i 1«> trije vozovi; da spravi v«-s dogodek kralkim potom s sveta. je ukazal postajenačelnik ves vlak. ki je bil opremljen z dragocenimi lazaretnimi napravami, pojiti s petrolejem in zažgati. V nekaj urah je od vsega vlaka ostalo I«' še železje, ki ga je poslajena-r«'lnik prodal za staro železo. — Vrednost zažganega vlaka j>* znašala okroglo milijon rubljev. Da se zadeva ni izvedela v Peterburg. j<> postajenačelnik poročal, da so •laponei cel vlak zaplenili. ------- Drobne novicc iz raznih krajev. — o- Šole za premogarje. Lehigh Valley Coal Company je zatvorila svoje šole za premogarje v Central ia 011 Lost Creek, i V prvi šoli je bilo P?D učencev, v drugi pa 1rinz Willi.. | ,, 4 Bremen Argentina.....j ,, 5Trst - Kiume La Tourraine .. | ,, 6 Havre (iothland............, s Ant«erpcn Philadelphia.. ,, S ^outha-nplon Kai^r Wilh. II ,, JI Bremen Potsdmn.......1 ,, 11 Kotterlam A( atnpakzn onega i katfri pošlje dobr«» reže no igro, k oš tal o j ira bode Hamo $9fW>0, in ta denar izpla- ~ čeval bode mese'"iio, in to $5*00 naprej, | ter pozneje samo '>0 mesečno. ® 1'iama r>o^i!jajtc ns: | iilov iJtp. Room QI1, k <11 Park Row, New York, City. C I NAZNANILO. E Skupni izlet amerikanskih Slo- I vencev na Slovensko priredi pa- § j robrodna družba Austro-Ameri- § cana s parnikom I .MARTHA WASHINGTON. h Dne 29. julija je odhod iz New | Yorka in dne 4. avgusta pripelje | parni k v Azore, kjer bode stal 4 | ure. V Gibraltarju bode dne 7. L avgusta in od tu nadaljeval bode E vožnjo v Napulj iu v Patras na i Grškem. Dne 13. avgusta dospel J bode pa že v Trst. Vožni listek velja iz New Yor- j ka do Ljubljane in iz Ljubljane I v New York v kabini tretjega I razreda: ! Za odrasle ..............$77.78. j Za otroke od 1. do 12. leta 40.89. Za otroke do 1. leta...... 9.00. j Vožni listek velja za oue roja- i ke, kateri so amerikanski državljani, kakor tudi za njihove dru- J žine: j Za odrasle ..............$73.78. Za otroke od 1. do 12. leta 36.89. Za otroke do 1. leta...... 5.00. Za one, ki potujejo samo v stari kraj, je cena nespremenjena. ! Vožne listke je dobiti pri: ! Frank Sakser Co., I 82 Cortlandt St., New York City. PHELPS BROS & CO,, ? W.sh'toa St., N. Y. w VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA! I Vsak potnik, kteri potuje Bkozi [ New York bodisi v stari kraj ali j pa iz starega kraja naj obišče -1 PRVI SLOVENSKO-HRVATSKI 1 HOTEL AUGUST BACH, . j 145 Washington St., New York i Corner Cedar St. Na razpolago so vedno čiste - sobe in dobra domača brana po : nizkih cenah. 4 Kako moreš to vedeti?*' "jver ga ni lakaj." * Najbiže zasleduješ bežeee!" Ne Saj vendar ve, da so mu Koinanči podne sigurnejsi, ka kor p« ponoči." "Poleni jt ali mrtev ali pa ranjen!" "Ne. a jih ne bi kak, na bejru so nabiijajoč Komam- /apazil, so napravili ovinek. Ko s« je pričelo daniti, so prišli k ju/.uenm pobočju gore. "Razjczdile!*" je zapovedal bivolovo čelo. "Zaknj?".ie vpiašal Francesco, ki je bil tudi poleg. ' Ker nas zadržujejo konji. s katerimi se ne moremo priplaziti k sovražniku, ne tla bi nas opazil Sanchez naj ostane ori njih 'I ako se je zgodilo, imenovani vakvero je ostal pri konjih, med 11'm. ko so /a«V!i drugi prodirati v gozd. Ko so dospeli tur planjavo, je bilo že čisto sv« Ho. 'A : a ivečjo opreznostjo so stopali proti razvalini. Ravno so se nahajali na najhui. prosti ravnini, ko je zado:i* I od strani klic; •l -h!" Pogledali so tja iti /-ipszili neoboroženega Indijane.i ki je hitel proti njim. "Medvedje sret je z^klieal eden vakverov. • i>a. on i« ' Apač ,-e:" p- icke! bivolovo Čelo z vest!i"i glasom. " I'-ireipi bil ujet "I jet je bil," j<- zalrtlil bivolovo čelo. ".'V^B^^vidit", .1.1 nima nobenega orožja ! 1'jet je bil in je zopet pob'.^'^^V Apač je pri?»-1 sedaj na ravninico in se vstavnpied Miztek«»m. "I*.: * ga je pozdravil bivolovo čelo. "Moj hrbt, medvedje srce. j«- bil ujet ?" je pokimal vprašani. "Ali je bilo preveč sovražnikov, da je podlegel?" "Ne. Rojeval sem se s črnim jelenom. Naenkrat je prišel iida-i.ilski bledoličnik. ki ine je pobil od zadaj s kopitom svoje pušk«.'." "Kateri bledoličnik .'" "Grof!" "Ali živi! Torej ga krokodili niso raztrgali?" je vprašal Miz-teka začudeno. "Da. živi. Komanški psi so gji našli in osvobodili." "In potom jih j«- peljal na haciendo?" "Da. Rojeval se j« na njihovi strani proti nam." "Proti lastnemu posestvu! Proti svojim ljudem! Vzeli bodemo njegovo kožo! Kje je? * -.t *.. "V gorah. Prišel bode zopet k vodi krokodilov, da se sestane ♦am s Koraanči." t Dalj« prihodnjič.) Avstro - Amerikanska e rt | preje bratje CosuHchj laiprlprdvnejsa In najcenijša parobrodna črta ?a Siavence in Hrtih Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". , Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reka Cene vcžnili listov iz New Torka za UL razifed m to J TRSTA............................................$^535 LJUBLJANI«...................................... 85.60 BMKK.............................................. [fi 00 ZAUKKHa.......................................J 36.20 KABLOV« * ..................................• 36.J6 «» (Urtka WukU|t«i itu« |LH ni U HAZKKD do TKHIa »t; KKKM ....................169.00 do Vhi np«Mi»j a»vaa«ni tiovt p*rooro-41 na dva vijak* Imajobr«» iiftni braojav: LAUK4, MAKTUOA WABHI»UTUJi AKOBNTJ9A. OCEANIA. PO/,l)M kO lAKU PHELPS J4KU. & Iai.. vjtn. - Agents, 2 Washing St, Nev^ Yo* C0MPAQNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE. (Francoska parobrodna drutba* Direktna črta do Havre, Pariza, .-vice, Inomosta tti l^juoljane. Rkflprea pnrnlkl not ■LA PROVENCE" .'LA SAVOIE" "LA LORRAINE" "t.A TOUR \INE u dn Tllka na dva rlia.ka n* dra rtialca U d>< Tljt)! Po dolscm Cms a« mi i« mraiilo iznajti prin Mien tinkturo In Kom ado oroti teaadaaiu In ««r*>l 1*8, kukorftn« |aiv«li. Ravno tako niojkirn » fi. tadnlh kraatil hrkl DopoI- ! n .rr.M rrmif,«. Kaainati*.. A v M>kah no«i»h Ip ! knžlcnli » 8 dnfh LKHi<>lno.naozdn|vUn.Eurjao«>wa Ura.lqvir*. porr.« no«* in r>r«bWnn ■« popol no m« I od»«T«oiio Oh im 11 O. Hm M1> VAMCIC. CLEVELAND * OLD SUREHAND. — — t» — -POTNI ROMAN. SPISAL K A KOL may. Poaloienil za " U. N. " 13. P. L. ^ O R u a A K IN J I a A. (Dalje.) P«tsr«ilo se mu j«-, s«- poprijeti lasa iu tutli. dva čevlja vise. ga zagrabili s kot#>ni. S« daj s»- j«- premiujajoče poprijemal z rokami in kob ui h-r m- i«k«» sfifiijal kvišku, zakar j<- bilo seveda treba nenavadnih moči. dokler ni priš.«| v.*s p«»tan d«» vejo. p«> kateri se je vle-g» I p,«.-. /, da s. od(HM-ijf. Tekom «'-asa. ko s«> j»> poprijemal kvišku, je Viarl Z glavo navzdol, da je {Mtstal ves omočen. Zu .r.nutrk j»* odšt>l krokodilom, toda njegov položaj je bil \ «*dno zelo nevaren. Ako bi prišel kak Komanč. ali se mu ne bi posrečilo opiostiti vezij, j«* bil kljub temu izgubljen. ha veji je ležal s I rbtom tako. kakor telovadec na drogu, ki hoč»* in pravit i t*««'- v križu, l/t«-^tiil je nojre kolikor mogoče nazaj in tako ar mu je poareeilo. doseči z doli viM'einia rokama jermena, s Katerimi je bil pri«-ezan na n<»Kali. Našel je vozal in ga skušal odvezali. I rajalo je tlcil^o. z»-lo dolgo, končno se mu je pa vendar po-are.-ilo: tedaj je imel n«»gi prosti, da je mogel takoj nato brez velikih tež koč zajezditi vejo. Sedaj j«- šlo že lažje, razvezati tudi oni ko-nee jermena, ki je bil pritrjen na veji. pntem je jezdil d«> debla, kar seveda ni bilo brez nevarnosti, iu bi bilo tudi nemogoče, če ne bi raslo drevo pošev nad vodo. IV» deblu Hi je :iato spustil doli. poprimajoč se ^a s koleni, iu je srečo dospel na tla. dasi zelo utrujen. Sedaj je bil rešen. "Ur!" To je bilo vse, kar je rekel. Še enkrat je pogledal krokodile, ki so sedaj ležali pri obrežju v vodi in ga poželjivo gledali, nato pa je Odhitel med drevesa, da se v gozdu skrije. Sedaj s«- mu je bilo samo še treba oprostiti v«>zij na rokah. Kmalu je našel skalo, katere rob je bil dovolj oster. Prislonil se je s hrbtom na njo, in toliko «'-asa drgnil jermen ob ostrino, dokler ga ni prežagaL Sedaj je bil popolnoma svoboden in zopet varen. Hoj, ki se je bil najprej za patisadami haciende. se je potem nadaljeval zunaj istih na prostem polju. Tam se je razvil v boj med posamezniki, ter je trajal še nad eno uro. Pote.n je sklieal bivolovo čelo možtvo haciende. Pobiti Indijanci so ležaii v velikem loku raztreseni okoli haciende, in je bilo že sedaj kljub temi izprevideti, tla jih je moralo pa,sti nad sto. ''Strašno so pogoreli in menda ne bodo tako kmalu zopet prišli," je menil Arbellez, ki se je zelo veselil zmage. "Poglejte ta kup, sefior." je rekel stari Francesco, ter pokazal pred glavnim vhodom nakupičena trupla, "to je delo mojega topa. Ra/sekano železo, svinec in steklo učinkuje zares strašno. Trupla so vsa razmesarjena." "Še vedno nismo gotovi," je menil bivolovo čelo. 'Kaj pa je še treba storiti T' je vprašal haciendero. "'Tudi ostanek Komančev moramo še uničiti." "Kje jih pa najdemo?" " Mi niste opazili, da ne leži nobeno truplo na drugi sjrmji tokaT" . i ..^F 'i i SEVEROVA ZDRAVILA SO PRILJUBLJENA, KER SO ZANESLJIVA. Poletna težava, kolera, driska, griža, krči in ščipanje v črevesju napadajo otroke in odrasle v tej letni dobi. Ta obolenja utegnejo postati resna, ako se napadi ne preženejo s tem, da se uživa Severovo zdravilo zoper kolero in drisko. Večja steklenica 50c. Manjša steklenica 2oc. Lakoto trpeti sredi obilnosti. . To morajo ljudje s slabo prebavo. Slasti nimajo do jedi in kar jedo. jim dela težavo v želodcu, ker ne morejo prebaviti. Tega n^Jto, ako uživate Severov Želodčni greniec. En dolar steklenica. Severova zdravila so na prodaj v lekarnah in trgovinah z leki skoro vsepovsod. Nikdar ne sorejmite nobenega drugega le ka, če se vam ponuja namesto pristnih Severovih zdravil. > Postni parnlki «01 "LA BRETAGNE" "LA GA3COGNE" "CHICAGO" na dva vijaka 0lavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, eorner Pearl St., Chettbn.ojh Building Pamiki cdplajejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih b prutaoiiča itev. 57 North River in ob >0 bo tik pa iz pristanišča &4 North livar, N. 7. *LA TO URA I NE 6. julija 1911. *DA TOURAINE 27. julija 1911. •LA SAVOIE 13. julija 1911 #I;A SAVOIE 3. avg. 1911. #LA LORRAINE 20. julija 1911.'LA PROVENCE 10. avg. 1911. rfiuiA FLm mm* T lATUl Parnik NI At »ARA odpluje s pomola št. 57 dne 1. julija ob 4. popol. Parnik FLORIDE odpluje s pomola št. 84 dne 22. julija ob 4. popol. ^ Parnik CAROLINE odpluje s pomola 84 5. avg. ob 3. uri popoldne Parnik VIRGINIA odpluje s pomola 84 12. avg. ob 3. uri popoldne. (Paraiki 1 zvezda uiumo>ui licajo p« Iti tlaka ROJ AKti, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN M AJCKN KJfcf !>V /.VNTFTI ' i He morejo prenesti. Vase obisti ne morejo prenesti vednega napora, kateremu so podvržene, ne da bi oslabele. Okrepiti jih morate, kajti krepke obisti pomenjajo zdravo telo. Oboje dosežete, ako uživate Severovo zdravilo za obisti in jetra. Velika steklenica $1.00. Manjša steklenica 50c. Tresoče se roke, nemir, razdrašljivost, nespečnost, strah in bojazen so nekateri znaki bolnih, onemoglih živcev. Je zdravilo, čegar vsak popitek pomaga utešiti raztrupane živce in jih spet ozdraviti. Uživajte 1«* i . ~* t j Severov N a r v o t o 0. En dolar steklenica. sssagaa:missssmsssKSt RED STAR LINE. Plovltb« maod N»w Yorkom In Antwafpom; Redna tedenska zveza potom poštnih paraikov z brzoparciki na dva vijaka* LAPLAND 18,694 lot FINLAND 12.185 ton Kratka'in nriobna pot ia potnlkegv Avstrijo, nm Ogmko, Utownsko, in Oalicljo, kajtl mad Antwerpom ia imenovanimi deialami }c dvojna dlmkia* 1» lasniSka *»««■ KJROONLAND 12,185 Urn VADtRLAND 12.018 too Po zanesljiv zdravniški svet pišite na nas zdr&vnillri oddelek. W. F Severa Oo. CEDSR RAPIDS iuwA Posebno so K« skrbi se od obaoet potnico» sedkrovja. Tre j ti mered oneteii malih kabla ia 2, 4, fi in 8 potnika*" Za sadalfne informar.il«, oan« in vrfa« listka obrniti ae |e ne- RRb STAR LINE. •^iSsTnSr- J3UkAI£s&> J31« w. nt str »OO Uc«M StrMt; . li H« milili n m^OE^r-tA PA. 'ST. LOUIS. MO. »n^jfff^ff IMENA DO SEDAJ PRIJAVLJENIH PO-OHLA&ČENIH IN IZVOLJENIH DELEGATOV ZA DRUGO KONVENCIJO S. D. P. ZVEZE.. IN IMENA GLAVNIH U-RADNIKOV SO; ZA GLAVNI ODBOR: • S kakor zgoraj > NADZORNIKI: ^. kakor zgoraj POROTNIKI: ^ kakor zgoraj VRHOVNI ZDRAVNIK: kakor zgoraj ČASNIŠKI POROČEVALEC GLASILA; Gosp. FRANK SAKSER. DELEGATJE ZA DnUŠTVA SO: Za druAtvo: BorltelJ St. 1 ConcmMUirh, I1*.. Ivan Spen-dal Pomočnik St 2 Johnstown. Pa : Frank Kovn^l^. Zavedni Slovenec ftt. 4, IJ »vrteli. I'a.- Antoit Zfonc. Avstrija St 5. Kalphton, Pa.: Frank Trrttei' Zvesti bratj*> At « Carrrtt. Pa Ivan P;.Jk J edinost tt. 7 t'liiridK«-, pa ; \nt Pintar Planinski raj #t. H Primero, Colo.: Mik»-Krivec. Za vrdni Ktajetc št » Johnutovrn, Pa.: Frank Bpan Jasna Polju i,a it H» Brownfi«-ld, Pa. Ji,- «tp <*"ein|»lln Zrn ja MVolxxle iit JI I Mini«», Pa.: Louis Danica 12 llfilwr-Hl. pa.: Josip IVniiV Ve^ernica St 13 Bars-»ley. pa : Ivan Arh. MoJ d«»ni iit 11 orient. P« : Anton Kortrar. Klovwn fit 16 Sopris, «'o|o . Mik«- Krivec. Brat »t v o fit ic Buxton, la : Ivan Km-kavec. Zora fit. I" Akron, Mich Frank Flisck. Z