ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
_OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki
t	X. _ .	~	———— -
Th* Oldest Sloven« Daily in Ohio
Best Advertising Medium
— letoxvn.	Cleveland, ohio, Tuesday, (torek) october 9,1934.	'	številka (number) 238
Kralj Aleksander umorjen v Franciji
Danes ob 1. uri popoldne je Columbia radio omrežje (v Clevelandu potom postaje WHK) razglasilo vest iz Pariza, da je bil tamkaj nekaj minut preje izvršen atentat na jugoslovanskega kralja Aleksandra. Jugoslovanski kralj je bil v atentatu ubit, francoski zunanji minister Barthou je bil pri tem ranjen in zlomljeno ima tudi roko. Druge podrobnosti še niso znane. Uredništvo našega lista tozadevno takoj telefonično poklicalo uredništvo "Cleveland Press," ki nam je odgovorilo, da je enako poročilo pred nekaj minutami dobilo od zastopstva "United Press" v Parizu.
if.0fl.zah-
[va 30-urni
klovni teoen
eva sprejeta soglasno
j* konvenciji. Coughlin
^iranradi špekulacije
Srebrom.	1
Cel^^SČo, 8. okt. - « ^er^ .1Ja. Ameriške delavske = ^ega 36 danes brez enega ] silnim nasPr°tnega glasu med i
* Clt^T zahtevala, « ^za? drzav sPreJ'me ! Si ted ni in 30-urni de- ) ^ ^ naen kot edino sredstvo, ' H V zP,ravi konec brezposel- 1 11 bo za i državah- Federaci- 1
^ Prisili ,lla vso SV°J° moč, ] onSres k sprejemu i X Zak°na.	,
!avdelu Sile' ki bi nas ustavi" 1
ja," (za uresničenje tega ci- 1 Je Rjavil predsednik 1
i ^ D™	]
S® ifci Sprejemom te reso-	i
t, nve"cija slišala de-	<
S, kl nk X- Martela iz De-	]
Jega ostro žigosal kato-	<
?arles /T? PridiSarja Rey.	| %che ' C°ughlina radi špe- ,
Shli« Vrebrom- s tem je ] ^org*-°kazal> da je sovraž-> tte m e§a delavstva, ki
^ar^r VeČ Zaupati' Je de-
L-
!^Voa?Vencij° je danes doli VCsTule tekstilue Stav" ' ^ d rman- ki je izja" 7 b0 0f,Mganizirano delavst\/
Se t hal° prej kot da se mdustrije dvigne iz Haja • v katerem se danes
S J'nSVille sanatoriju je S l5ladenka Mary Bambič, ' hčerka Bambičeve Ave uj°če
na 6401 Spil-
J6 Mihaer°!al E- 64 St- N->en
y kot , je bil dobro po-y H kr°jaški mojster, je IM Prj aja 1 1. Doma je bil J<a Jut>ljani. Pokojna mater Mari-(,% . ^skovic, doma iz >Hka ' T"est bratov, Mihaela, X'in wPha' ^tanleya, Ru- .. C'^JTlUiama' ter dve se- 2
i ni Ro ? se nahajata v od , Tni armadi v Corbin katerih ostala družina ^^Pomoč ^ življenje. Po-v °b 9 Uz hiše žalosti v sre- { / v^J1 v cerkev sv. Vida j Gwi°m P°grebnega zavo- 1 a'je! aina in Sinovi. Naše '
iS fef* v nesreči
^nar, star 52 leti iz
kCer	ave-' je v nedeljo
* ^L k°ntrolo nad
svo-
C °graiavt0m ter Sa zavozil A it} ,j0v na zapadni strani fe	Preko N. Y. Cen-
OtreL?°Uinwoodu. nakar
v0d8kočil, potem pa se C^i n°rmalno pozicijo. Z Je bil v avtu tudi 7° St Star 50 let. iz 1354 * °ba m°ška sta ušla Praskami.
Konec razstave pri- j nese izgubo dela !
za 14,000
i _
| CHICAGO, 8. okt. — Okrog 14,000 uslužbencem svetovne razstave se podi po glavi samo ena misel—kdaj bodo dobili delo in zaslužek, ko bo svetovna razstava 31. oktobra zaprla: vrata? Okrog 10,000 drugih je, ki jim za enkrat ta misel še ne dela skrbi. Vrnili se bodo v urade in tovarne podjetij, ki imajo na razstavi svoje pavilijone. U-prava razstave se je zavzela, da najde kako delo za okrog 4,000 oseb, ki so na njeni plačilni listi, bodočnost ostalih pa je negotova.
Vodstvo razstave bo pridržalo 800 uslužbencev. Policijo se : bo še vedno potrebovalo, da va- : ruje lastnino, predno se jo odstrani. Obdržati se bo tudi moralo nekaj transportnih facili-tet in treba bo mož pri vhodih ' tekom razdiranja. Obdržalo se bo začasno uradniško osobje za : račune in delavci, ki bodo podi- ' rali poslopja, bodo tudi še pre- : cej časa potrebni. Armada delavcev, kateri je svetovna razstava skozi dve poletji preskrbela kruh, bo razpuščena polagoma in zadnji bodo odšli čez o-krog pet mesecev.
Sovjetska jus+ica
TAŠKENT, Sovjetska unija, 8. okt. — Tu se je včeraj zaključila obravnava proti uslužben-' cem in učiteljem poljedelske šo-: le v Kanvičinsku, tekom katere so prišle na dan prave orijental-ske orgije spolnosti. Dva bivša komunistična voditelja in en u-čitelj so bili obsojeni na smrt, o-sem drugih pa je bilo obsojenih s v dolgoleten zapor. Proces, ki je , trajal 15 dni, je odkril, da so s direktorji šole obdržavali pra-
-	ve bahanalije pijančevanja za-i vzemali napram dijakinjam sta-
-	lišče orijentalskih potentatov. : Dekleta so morala pred njimi 1 plesati in peti. Zločin, radi katerega je bila izrečena obsodba, je bilo posiljenje neke komunistične dijakinje.
Preiskava o nemoralnih razmerah v šoli je bila podvzeta na zahtevo od strani mladinske komunistične organizacije.
Lastniki domov
Podružnica št. 8 Small Home ' and Land Owners' Federation 1 ima redno sejo v sredo, 10. ok- i tobra, ob 7:30 uri zvečer v sta- ' rem poslopju S. N. Doma, dvo- J rana št. 4. Vabljeni so vsi čla- -ni kakor tudi oni, ki želijo pri- s stopiti v našo organizacijo. — i Odbor. *	i
Tujezemci za McMastra 1
Dan B. Culi, predsednik od- : bora za izvolitev policijskega . inšpektorja McMastra za šerifa, ■ poroča, da gibanje dobiva moč-> no oporo tudi med raznimi tuje-; zemiskimi skupinami v Clevelan-j du.
'j	V bolnici
i . Mr. Louis Mojškerc, stanujoč 1 na 15110 Ridpath Ave., je bil i odpeljan v Lakeside bolnico. Želimo mu skorajšnje okrevanje!
Stalin napoveduje izjalovlje-nje "New Peala"
Pravi, da je pod kapitalizmom odprava brezposelnosti nemogoča. Prepričan je, da bi kapitalisti odstavili predsednika, ki bi skušal res
pomagati delavstvu.
MOSKVA, 8. okt. — Sovjetski diktator Josip Stalin občuduje pogum in podvzetnost predsedhika Roosevelta, toda ne veruje, da je z metodami, ka- i terih se poslužuje "New Deal" mogoče doseči planirano gospo- : darsko življenje in odpravo : brezposelnosti.
Stalin je prepričan, da se u-spešno planirano gospodarstvo ' in odplava brezposelnosti da u- ; resničiti edino potom odprave i kapitalizma.
Stalin je poleg tega uverjen, da če bi Roosevelt resnično po- . skusil zadovoljiti interese de- 1 lavskega razreda, bi kapitalisti napeli vse sile ter preprečili . njegovo ponovno izvolitev za 1 predsednika Zed. držav.
OBSOJENI EDWARDS MOLI V JEČI
■	WILKES-BAJLRE, Pa., 8. j' oktobra. — Medtem ko so nje- i govi odvetniki pripravljali apel, proti pravoreku porote, ki ga je | obsodila na smrt, je 21-letni rudniški inženir Ro"bert Allen Edwards danes v svoji celici či-tal biblijo in molil.
■	Biblijo mu je še pred obravnavo poslala Miss Margaret Crain, vsled katere je umoril svojo ljubico in njenega še nerojenega otroka. Odvetniki mu prigovarjajo, da naj ne izgubi poguma. Obsojenca je precej ; strla novica, da se je Miss Crain! izrazila, da noče imeti z njim. nobenega opravka več. Miss Crain je učiteljica glasbe ter živi pri svojih starših v East Aurora, New Jersey.
Obramba je izjavila, da se bo najprej borila za novo obravnavo, če pa tega ne izposluje, potem bo apelirala na najvišje državno sodišče.
še ena "ameriška tragedija" odkrita.
KANSAS CITY, 8. okt. — Neki farmer je v soboto našel v nekem obcestnem jarku truplo j neke okrog 18 let stare mladen-i ke, katere glava je bila preluk-- njana s sedmimi kroglami. Zdravniška preiskava je dognala, da bi bila mladenka čez štiri mesece postala mati, vsled česar se sodi, da je umor izvršil nekdo, ki je bil kriv za dekleti-no stanje. Kdo je umorjeno dekle, se še ni dognalo. Slučaj spominja na "ameriško tragedijo", ki se je odigrala pred nekaj meseci v Wilkes-Barre, Pa.
štiri aretacije v avtobusni stavki.
CHICAGO, 8. okt. — Včeraj so bili aretirani štirje moški, ; med njimi en unijski uradnik, ki' l se jih dolži terorističnih dejanj • v stavki avtobusnih voznikov, ' ki traja že 50 dni.
Te misli je glavar Sovjetske unije izrazil nedavno v triurnem i razgovoru z znamenitim angleškim pisateljem H. G. Wells-om, čigar vsebina je bila stenografi-rana in danes prvič dana v javnost. Vodja prve socijalistične, republike na svetu in angleški : pisatelj, ki je resen proučevalec : mednarodnih zadev, sta v Kremlju z različnih vidikov ' proučevala svetovno gospodar- : sko krizo ter politične rezultate, ; ki utegnejo nastati iz nje.
Wells je na splošno zagovarjal teorijo, da je človeško druž- : bo mogoče reorganizirati v in- ? teresu ljudstva od strani soci- ; jalno - razumnih kapitalistov, : dočim je Stalin zavzemal stališče, da je ta cilj dosegljiv edi-
Tony Volk umrl
V mestni bolnici je v nedeljo umrl Tony Volk, ki je bil med rojaki dobro poznan. Doma je i bil iz vasi Zafara pri Žužemberku. Mnogo let je delal kot i voznik s konji pri lesni kompa- : niji na Hamilton Ave. in E. 54 St. Pokojni je bil samec ter : star okrog 54 let. Vsled bolezni se je zadnjih osem let nahajal v mestni bolnici, kjer je prestal mnogo hudega, končno ga < je smrt Rešila nadaljnega trp- ; ljenja. V takih okolnostih je 1 ; bil brez vsake podpore in brez ; : j moči, da ii si.El svoj težki po- i ložaj zboljšal. V Ameriko je i 1 prišel pred 20 leti, ter zapušča | v Pueblo, Colo., brata Franka, tu v Clevelandu pa sledeče družine, ki so mu bratranci in se-strične: Roman Maver, Joseph ] ) Unetič, dve družini Louis Roje, i ) Mary Hočevar ter Felix in Fr. { Str umbel j. Poleg teh zapušča še , ^ več sorodnikov, v stari domo- , vini pa zapušča še dva brata, . Johna in Josepha, ter sestro : Marijo. Pogreb se bo vršil iz , pogrebnega zavoda A. Grdina in ' Sinovi v četrtek zjutraj v cer- ! - kev sv. Vida. Pokojni bo po-7 kopan z doneski, ki jih bodo 3 sorodniki in prijatelji podarili. . Bodi mu ohranjen blag spomin!
" Sodnik se je oženil
Mestni sodnik Lewis Drucker " se je v nedeljo poročil v Chica-1 gu z Miss Mitzi Harrison, nakar j sta se podala na dvotedensko ženitovanjsko potovanje na Ku-" bo.
Kolumbov dan
Prihodnji petek bo Kolumbov dan. Italijani v Clevelandu bodo imeli ob tej priliki posebne slav-nosti.
Poročna dovoljenja
Poročna dovoljenja sta dobi- 1 i la sledeča para: Frank Vidmar, , 1133 E. 71 St. in Eleanor Yon-L' ke, 1598 E. 96 Place; Frank ] j Hrovat, 975 E. 69 St. in Mollie < , Pluth, 1950 E. 70 St. Bilo sreč- '] no!	I!
no potom proletarske revolucije.
Med drugim je Stalin podal naslednje izjave:
1.	Kapitalizem ne bo pristal . na noben socijalni program, ki bi v celoti odpravil brezposel- : nost, ker bi tak program omejil zalogo cenenih delovnih moči.
2.	Družba je v bistvu razdeljena v dva razreda — v izkoriščevalce in izkoriščane — in vsa prizadevanje, da se njune interese spravi v sklad, so zaman, i
3.	Komunisti ne obožujejo na- ; silnosti, toda so pronašli, da jo ; morajo rabiti za odbijanje napadov od strani vladujočega < razreda.
"Fašizem je reakcijonarna si- : Dalje na 2. £tr.
DUNAJSKA OBČINA ZA- j PRLA ČEŠKO ŠOLO
DUNAJ, Avstrija. — Župan J Schmitz je izdal odredbo, da se ima s tekočim šolskim letom u-kiniti edina češkoslovaška o-snovna šola na Dunaju. Češkoslovaški otroci bodo morali odslej obiskovati nemške osno.viie šole.
Razumljivo je, da je ta odredba dunajskega župana v vsej češkoslovaški koloniji na Dunaju kakor tudi na vsem Češkoslo-: vaškem izzvala veliko vznemirjenje. Kakor zatrjujejo, bo češkoslovaški poslanik vložil protest pri avstrijski zvezni vladi.
NOTORIČNI SLEPAR PONZI DEPORTIRAN
BOSTON, 8. okt. — Charles Ponzi, ki je pred leti osleparil a-meriške investorje, katerim je obljubljal 50-procentne dobič-: ke, za milijone dolarjev, je bil včeraj deportiran v Italijo. Tu ' je pustil svojo ameriško ženo * Rose ki mu je ostala zvesta sko-; zi vseh 12 let, katere je prebil v a L zaporu in ki se ,je desperatno 1 borila, da prepreči njegovo de- j portacijo. Ponzi je danes star s 3 52 let ter je ob odhodu skesano ] J izjavil, da priznava, da je svoji ' nesreči edino sam kriv.	i
r	Na operaciji
Včeraj je bila odpeljana v
-	Polyclinic bolnico Miss Marie j Vidergar, stanujoča na 1363 E. . 53 St. Podvreči se je danes morala operaciji. Prijateljice so vabljene, da jo obiščejo, mi pa ji želimo skorajšnjo okrevanje!
Za Peruškovo sliko
' Društvo "Naprej", št. 5 S. N. ' P. J., je v nedeljo na svoji seji darovalo $5.00 v sklad za nabavo Peruškove slike, ki bo posla-. na Narodni galeriji v Ljubljani.
Pozdravi z razstave
Pozdrave vsem prijateljem t pošiljajo s svetovne razstave v e Chicagu Mr. in Mrs. L. Millar,
-	Mrs. Mary Peterka in Karolina Sešek.
; Pakt za omejitev boj-!
nih ladij propade j
-
LONDON, 8. okt. — Iz nekega vira, ki je v zelo tesni zvezi z mednarodnimi mornariškimi , pogajanji, se poroča, da je popolna propast washingtonske pogodbe za omejitev v gradnji velikih bojnih ladij sigurna z 31. decembrom tekočega leta, nakar se bodo mornariške sile o-boroževale na morju brez vsake restrikcije. Pričakuje se, da bo Japonska prva obvestila Zed. j države, da se več ne smatra vezane po dotični pogodbi, nakar : bo v smislu pogodbe dolžnost A- . merike, da o tem obvesti ostale ' pogodbene sile, namreč Anglijo, ■ Francijo in Italijo.	:
V tehničnem oziru ima veljav- ! nost pogodbe preteči šele dve le- • ti potem, ko en%. izmed pogod- ( benih sil poda tozadevno obve-stilo, toda za vse praktične svr- ' he bi tako obvestilo napravilo 1 konec vsem omejitvenim dogovorom že z dnem takega obve- 1 stila. V smislu te pogodbe ima j 1 razmerje tonaže v velikih boj- ' nih ladjah med Anglijo, Ameri- ' ko in Japonsko, stati na točki ' 5-5-3, kar pa Japonski ni po volji, ki se bo poslužila prvega datuma, ki je v smislu pogodbe u- 1 pravičljiv, da se iznebi vseh na-daljnih restrikcij v oboroževa -' ■ nju na morju.	1
Nacijski teror ; 1
- ]
GOTHA, Nemčija, 8. okt. —ji Frau Worch, žena bivšega žu : pana v Tangeviesen, je bila naj- : dena obešena v svoji celici v ; Grafentonna, kamor se jo je za prlo potem, ko je prebila eno le 1 to in pol v nekem koncentracij-: i skem taboru. Nacijska vlada j." držala Frau Worch in njene hčer kot talki, potem ko je žu j pan Worch vsled sovražnosti nacijev zbežal iz Nemčije.
Srebrna poroka
Zadnji četrtek je minulo 2 "3 let, kar sta se poročila Anto : in Anna Žele, 21086 Arbor Ave., J Euclid, Ohio, in v soboto so ji-I i ma sorodniki, znanci in prija
•	tel ji priredili "surprise party" ( - v Slov. Društvenem Domu, n
>	Recher Ave. Mr. Anton Žele ■ je doma iz Slavne na Notranj-
•	skem, Mrs. Žele, rojena Koblar,
>	pa iz Železnikov na Gorenjskem, i Tudi mi jima čestitamo ter želi
mo še na mnogo leta!
Rodzinskijeva nevesta
Dr. Artur Rodzinski, dirigen'. j, elevelandskega orkestra, je i:.:i, počitnic v Evropi pripeljal tudi j ■ novo ženo. Od prve žene, s kate » ro ima 15 let starega sina, je do t bil v Evropi razporoko ter se v -Varšavi oženil z Miss Hallinc g Wieniawski, ki je vnukinja slav- ( nega poljskega skladatelja Wia- č niawskija. Ta novica je prišla v ( javnost šele par dni po povrat- j; . ku Rodzinskija v Cleveland. No- \ . va dirigentova žena govori an- :
gleško perfektno. l	Na obisku
r V nedeljo sta se nahajala na i , obisku pri prijatelju Anton Sa- : k jovicu, rojak Jože Pogačar in 1 njegov sin, iz Pittšburgha, Pa.
delavska re volta v španiji še ni zlomljena
Vlada odredila mobilizacijo železničarjev, katerim grozi s smrtno kaznijo.Več duhovnov baje živih sežganih.
_____
MADRID, 9. okt. — Od vseh strani oblegana španska vlada je danes odredila mobilizacijo vseh železničarjev med 20. in 38. letom starosti, v poskusu, da zlomi hrbtenico revolucijoname generalne stavke. Delavcem, ki se ne bi pokorili ukazu, je vlada zagrozila, da se jih bo postavilo pred vojaška sodišča ter obsodilo na smrt ali pa dosmrtno ječo kot dezerterje.
V	tej desperatni potezi vlade se vidi znamenje, da je reakcija I pripravljena na vse. S tem se bo revolucijo strlo ali pa se bo borba nadaljevala do kraja, brez ozira na ceno.
Včeraj je v Madridu štiri ure vladal mir, ob dveh popoldne pa so revolucijonarji pričeli z novim napadom na distriktne policijske stražnice in boji so zopet objeli vse mesto.
V	boju proti revoluciji se je združila vsa reakcija, ki hoče upeljati vojaško diktaturo. Dvanajst tisoč bivših armadnih častnikov je ponudilo pomoč režimu premierja Lerrouxa in njim so se pridružili tudi ple-menitaši bivše monarhije.
Trdi se, da je revolucija po deželi povečini strta, toda boji se še vedno nadaljujejo v premogovniških okrožjih province Asturias. Ponekod so se revo-'lucijonarji poskrili ter nadaljujejo z napadi iz zasede.
V	Kataloniji čaka obravnave pred vojnim sodiščem kakih 2,000 rebelov. Val revolte se je včeraj pojavil v južnem delu re-
> publike v Pardo Del Rey, kjer je bilo doslej mirno. Revoluci-. Ijonarji so ubili župana, zažgali i mestno hišo in vse cerkve ter ■ j razglasili sovjetsko vlado.
Poroča se tudi, da so revolucijonarji v Kataloniji nekega duhovna oblili z gasolinom in živega sežgali. Nekje drugje • Ista bila baje sežgana tudi neki duhoven in en član civilne' garde. •
Ogenj v hiši
V nedeljo zgodaj zjutraj je v j apartment hiši na vogalu Addi-' j son rd. in Linwood Ave. izbruh-! nil požar, ki je pognal šest družin v nočni obleki na ulico. Neki samec, v čigar stanovanju je požar nastal, je dobil pri padcu po stopnicah, ko je bežal iz hiše, občutne poškodbe. V sosednjem stanovanju so spali trije mali otroci, katere so ognjegasci rešili s tem, da so razbili steno, ter jih odnesli na varno. Škoda znaša $600.	,!
Direktorij SND 1
Nocoj ob 8. uri se vrši rednat direktorska seja Slov. Nar. Doma, St. Clair Ave. Vsi direk-« torji so prošeni, da se gotovo udeležijo. — Tajnik,
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
9. oktobra, 1934-
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by TO AMERICAN JUGOSLAV PTG. ft rVD. UO.
6231 St. Clair Ave.	HEnderson 5811
lasued Every Day Except Sundays and Holiday«
VATRO J. GRILL. Editor
Po raznaialcu t Clevelandu, za celo leto ........ $5.50
b 6 mesecev ...... $3.00; za 3 mesece ........ $1-50
Po poŠti v Clevelandu za celo leto .............. $6.00
te 6 mesecev ...... $3.25za 3 mesece ........ $2.00
Ea Zedinjene države ln Kanado za :elo leto .... $4.50
E* S mesecev ....... »2.50;za 3 mesece ........ $1.50
Ea Evropo, Južno Ameriko ln druge inozemske države ■m 6 mesecev ....... $4.00 S* celo leto ........ (8.00;
Wintered as Second Class Matter April 26th, 1918 at ^figf the Post-Office at Cleveland, Ohio, Under th» JiSSL Act of Congres* of March 3rd, 1879..
K DNEVNIM DOGODKOM
Preko 40 kulturnih in podpornih društev v Clevelandu se je že pridružilo akciji, katera je bila podvzeta, da se napravi konec sramotenju Cankarjevega spomina od strani ljudi, ki bi radi nosili zastavo slovenske kulture v Clevelandu. To je najboljši odgovor tistim, ki bi radi za-jahali clevelandsko naselbino ter ji dali žig črne reakcije. Krogi, ki vidi jo v Baragi predstavnika slovenske kulture, imajo popolno svobodo, da mu postavijo kakršenkoli spomenik, toda napredni element pod nobenim pogojem ne sme dopustiti, da bi se pri tem pljuvalo na ogromno delo, ki ga je izvršil Cankar za poniževani in teptani del slovenskega naroda.
Protestna akcija proti sramotenju Cankarjevega spomina je zelo važna s stališča naprednega slovenskega življa v Clevelandu. Važna je zato, ker na tej točki se bodo izkristilizirali pojmi, ki zelo rabijo izbistritve. Ribarjenja v kalnem od strani stare garde, ki bi v imenu "naroda" in "kulture" l-ada« kloroformirala napredni sentiment ter spravila vse Slovence pod svojo marelo, je bilo v Clevelandu v zadnjem času že več kot preveč.
Nobena organizirana skupina . med Slovenci v Clevelandu, ki se šteje za napredno, bi ne smela ostati izven podvzete akcije za obrambo Cankarjevega spomina. Ako se vaše društvo še ni izreklo, skrbite, da to stori pri prvi priliki. Na tej točki ne sme biti nobenega polovičarstva!
* H- H-
Revolucija v Španiji, ki te dni stresa to nesrečno deželo, je delo rimsko-katoli-ške reakcije, ki je dala Španiji slovito inkvizicijo ter zasužnjevala ljudstvo skozi stoletja fizično in duševno. Cerkev, ki je do zadnjega na vse kriplje podpirala gnilo špansko monarhijo, je po strmo-glavljenju Burboncev, pričela neizprosno borbo, da republiko spremeni v orožje za svoje cilje. Španskq delavstvo, videč, da če se ne postavi po robu, ga čaka eijako tragična usoda kot je doletela avstrijsko delavstvo pod napadom klero-fašistične reakcije, je revoltiralo. Napovedalo je revolucionarni štrajk, ki ob tem pisanju še ni zlomljen.
Španski reakciji utegne v krvi zadušiti boj, ki ga vodi te dni špansko delavstvo za svojo svobodo, ampak boj s tem ne bo končan. Kar je gnilo in kar je preživelo svoj čas, bo izginilo. Vprašanje je le, koliko časa bo boj trajal in koliko žrtev bo zahteval. Kolesa napredka Sfc ne da ustaviti.
Za razumevanje španske situacije nam je treba pogledati le preko meje še južne sosede, v Mehiko. Skozi stoletja je mehikansko ljudstvo živelo v pravcatih suženjskih razmerah. Cerkev je delila oblast z veleposestniškimi interesi in pustolovskimi militaristi niti z mezincem pa ni zganila, da bi pomagala ljudstvo dvigniti iz brezdna revščine in ignorance. Revolucije so bile v Mehiki na dnevnem redu in reklo se je, da mehikansko ljudstvo sploh ni sposobno v miru živeti. Odkar pa j,? Calles stri moč klerikalizma, se je v deželo naselil mir in Mehika obeta v kratkem postati ena najbolj progresivnih dežel v družbi civiliziranih narodov.
Dalje iz 1. strani)
i ■
la, ki skuša ohraniti stari red z I
| ■
rabo nasilja," je izjavil Stalin, j' V začetku razgovora je Wells j rekel, da se je pravkar vrnil z i obiska pri predsedniku Roose- j veltu in da je prepričan, da ob-1 stoje podobnosti med Roosevel-I tovim ekonomskim programom \ in programom Sovjetske unije.' Stalin je to misel takoj zavrnil, rekoč:
"Smernice Zed. držav so različne od smernic Sovjetske unije. Amerikanci želijo odpraviti krizo na podlagi privatnega kapitalizma, ne želijo pa odpraviti starih gospodarskih temeljev. Pri nas pa smo na mesto starega ekonomskega sistema, ki smo ga uničili, postavili čisto drugačno in novo gospodarsko podlago. Amerikanci morda mi-i slijo, da gradijo družbi nove temelje, toda zunanji opazovalec lahko vidi, da je baza se- ' danjega reda ohranjena in iz ^ tega ne more priti nikakšno , planirano gospodarstvo.
"Kaj pa je planirano gospo- ' darstvo in kakšna so nekatera ; izmed njegovih svojstev?" je vprašal Stalin in potem sam odgovoril. "Planirano gospodarstvo skuša odpraviti brezposelnost. Recimo, da jc možno ohraniti kapitalistični režim ter znižati brezposelnost do gotovega rt^jnimuma, ampak niti enega kapitalista ni, ki bi pristal na popolno odpravo one rezervne j armade brezposelnih, katere izvaja pritisk na delavski trg ter ^ ustvarja cenene delavce. Nobenega kapitalista ne boste nik- '. dar pregovorili, da bi delal zgu- ; bo zato, da bi zadostil ljudskim potrebam."
Na tej točki je Wells pripomnil, da imajo Rooseveltova gesla velikanski učinek in da so po njegovem mnenju socijali-stična. Na to je Stalin izjavil: j "Med tem, ko govorim o ne-možnosti uresničenja načel pla-l niranega gospodarstva na ekonomski podlagi kapitalizma, pa ne želim podcenjevati Roosevel-tove energije, poguma *in odločnosti. Mr. Roosevelt je brez-dvomno med vsemi voditelji sedanjega kapitalističnega sveta najmočnejša osebnost. Ampak čim bi Mr.. Roosevelt ali kak drug vodja obstoječega buržo-aznega sveta skušal podvzeti kaj resnega proti temeljem kapitalizma, bi ga neizogibno dole-tel kompleten pcraz.
"Razred bogatinov, ki ima v svojih rokah banke, transport in tovarne, ni sposoben videti nič drugega razen svoje interese in želje po dobičku. Na drugi strani pa je razred revnih, ki nima ničesar — nobenih industri-jalnih naprav, nobenih tovarn, in čigar interesi so različni od o-nih, ki jih imajo bogatini.
"Kolikor je meni znano, Mr. Roosevelt ne more najti poti, ki bi vodila k spravi teh interesov. Moje skušnje v boju za socija-lizem mi povedo, da če bi se Mr. Roosevelt res zavzel, da zadosti interesom delavskega razreda na račun kapitalističnega razreda, potern bi slednji postavil drugega predsednika na njegovo mesto. Kapitalisti bi rekli:. "Predsedniki prihajajo in predsedniki odhajajo, toda kapitalizem ostane. Če en predsednik ne brani naših interesov, bomo našli drugega." Kaj pa moro predsednik storiti proti volji kapitalističnega razreda?"
Wells je na tej točki opozoril. | da je veliko kapitalistov in znanstvenih delavcev, ki jim je 1 pri srcu tudi napredek človeštva in ne le dobiček. Nakar je Stalin odgovoril:
"Človeška družba je bistveno razdeljena v bogatine in reveže, I izkoriščevalce in izkoriščane. ' čim pozabimo na to in pa na
| nasprotje med bogatimi in rev- i Inimi, smo zgrešili poglavitni i | fa'kt."
Wells je ugovarjal, češ, da so j kapitalisti različnih vrst, na pri- i : mer starejši J. P. Morgan, ki je , j mislil le na dobiček, dočim je , I John D. Rockefeller, st., briljan- 1 j ten organizator, ki je dal svetu i vzorno organizacijo za razpeča-! vanje olja. Wells je tudi omenil , Henry Forda, ki je sicer sebičen, ampak je tudi organizator uspešne industrijalne produkcije, čigar metode danes proučuje celo sovjetska vlada.
"Zdi se mi," je pozneje dostavil Wells," da sem jaz bolj radikalen kot vi; po mojem mnenju se stari sistem bliža svojemu koncu kot po vašem."
Stalin je odgovoril, da je Ford brez dvoma sposoben organizator, da pa navzlic temu vrže svoje delavce na cesto, kadar je to v njegovem interesu.
Potem sta se Stalin in Wells: lotila zgodovine ter pričela debatirati, če je mogoče revoluci-jonirati družbo brez dejanskega oboroženega konflikta. Stalin je tozadevno zaključil razgovor z besedami:
"Komunisti ne obožujejo na- • silnosti, toda, verujejo, da je po- : trebna za prevrnitev starega re-da, ki noče sam izginiti, akorav-, no je gnil. Skušnje zgodovine niso pokazale še nobenega takega slučaja.
BOISE Idaho, 8. okt. — "Stalin se je izkazal za velikega voditelja v Rusiji, ampak njegovi nasveti niso varni za Ameriko," je izjavil tu nocoj senator William E. Borah. "Za kapitalizem nima drugega nadomestila kot! komunizem, komunizem pa po-. meni popolno uničenje osebnih svobodščin, kar je nekaj, čemur j se ne bomo odpovedali v tej de- j ,želi. Mi ne sprejemamo ideje, daj i je nespravljiv konflikt med de-| lom in kapitalom. V 'tej deželi je j delavec sam kapitalist."
Srčna zahvala
V prijetno dolžnost si šteje-va spodaj podpisana, da se na tem mestu najlepše zahvaliva vsem številnim prijateljem in prijateljicam za tako veliko presenečenje (Surprise Party), ki ste nama ga priredili dne 31.
■	avgusta v Slovenskem Društve-
■	nem Domu, na Recher Ave. za i 12. obletnico najine poroke. Bi-
-	lo je resnično presenečenje za
-	naju ter bova ohranila ta dogodek v najlepšem spominu.
1 Posebno zahvalo naj sprejme-t jo Mr. Frank Starman, Mrs. i Chas. Starman mama Mrs. Baitt
-	Mrs. R. Baitt in Mrs. Ed. Baitt. i Iskreno zahvalo naj sprejmejo
-	dalje sledeči:
Mrs. J. Baitt, Mr. in Mrs. E. , Baitt, Mr. in Mrs. C. Starman,
-	Mr. in Mrs. R. Baitt, Mr. in Mrs. R. Ivancic, Mr. in Mrs. J. Ivan-
. cic Jr. Mr. in Mrs. F. Bradač, i Mr. in Mrs. A. Baitt Carry Ave. . Mr. in Mrs. A. Baitt Add. Mr. in
-	Mrs. L. Andolsek, Mr. in Mrs. J.
. Pograjse, Mr. in Mrs. L. Strnad; i Jr., Mr. in Mrs. J. Kapler, Mr. in' i Mrs. F. Sajovic, Mr. in Mrs. F. j -1 Svetek, Mr. in Mrs. G. Julylia, | 1 i Mr. in Mrs. L. Recher Jr., Mr. in; -' Mrs. J. Bregar Jr., Mr. in Mrs. j : j P. Woodsenger Mr. in Mrs. Sem-.
-	j premoznik, Mr. in Mrs. J. Noda,: -1 Jr., Mr. F. Vidmar, Mrs. M. Au-' it gustine, Mr. in Mrs. L. Klun Mr. ] a;in Mrs. J. Cinco, Mr. in Mrs. C.■ e i Krai, Drenik, Miss A. Fink, Mr. j
-	in Mrs. J. Jadrick, Mr. in Mrs.! W. Klun, Mr. in Mrs. F. Kuhar,
I. Mr. in Mrs. A. Rapaski, Mr. L. n Prograise, Mr. in Mrs. Sodnik, e|Mr. in Mrs. J. Sustarsic, Mr. in! a j Mrs. Gersin, Mr. in Mrs. J. Ci-j ,-jchic, Mr. in Mrs. J. Noda, Jr.,;
i Mr. in Mrs. A. Gechman, Mr. in! o Mrs. L. Godec, Mr. in Mrs. Si- J 5, | mens, Mr. in Mrs. Hochevar, j Mr. in Mrs. J. Globokar, Mr. in a' Mrs. L. Gorshe Sr. Mr. in Mrs.
Učenjakova zmota j j
Kako je postal antropolog Lom- ; broso nekoč žrtev mistifikacije.
Sloviti italijanski medicinec in antropolog Cesare Lombroso je postal nekoč žrtev zelo neprijetne mistifikacije, ki je skoraj
■	ovrgla eno izmed njegovih glavnih tez.
Takrat je neki pariški list pod senzacionalnim naslovom 'Favn-skf morilec in antropometrija' priobčil fotografijo desne in leve roke morilca otrok Soleillan- < da in poročal, da je znani antropolog Alphonse Bertillon te roke izmeril in fotografiral. List ' je prišel tudi Lombrosu v roke, ' | ki je pričel nato fotografijo natančno študirati. Odkril je, da . kaže zločinčeva desna roka ne-; dvonme znake degeneriranosti, ' našel je v nji črte, ki jih je o-1 značil za karakteristične znake ' epilepsije, idiotstva in zločinst-va. Ni tedaj dvomil, da je bil 3 Soleilland tako rekoč zločinec " proti svoji volji, ped vplivom " usodne dediščine, ki mu jo jej " dala narava na pot. To ga jej " pripravilo tudi do tega, da je " napisal obsežno izjavo, v kateri je odločno zagovarjal zločinče-" vo neodgovornost v nasprotju s ~ francoskimi učenjaki, ki so so-
■	glasno izjavili, da je bil Soleilland povsem odgovoren za svoja
-	dejanja.
Italijanski učenjak pri tem seveda ni slutil, da je žrtev sen-
•	zacijskega tiska. Roke, ki jih je,
■	videl naslikane v tistem pariš-1 kem listu, namreč sploh niso bile Soleillandove roke. Neki re-
-	porter je prišel k Bertillonu s1 prošnjo, da bi mu dal fotografi-'
! jo kakšnih zločinskih rok, češj da jo potrebuje kot ilustracijo, za nov roman. Bertillon se jej j nekaj časa branil, ker pa repor-I ter ni dal miru, mu je dal konč-! no sliki rok dveh različnih poštenih in pridnih delavcev, ki jih je bil snemal kakšnih deset let prej. List pa je objavil ti j sliki v članku o Soleillandovem zločinu z zlagano vestjo, da gre j za zločinčeve roke, ki jih je vrhu tega še Bertillon proučil in premeril. Lahko si mislimo, kako je bil učenjak zaradi tega ' razkačen. List je moral objaviti popravek. Slučaj je hotel, da je
•	prišel izvod z lažnjivo sliko ' Lombrosu v roke, izvod s po-: pravkom pa ne. Tako se je zgo-" dilo, da ni ostal njegov zagovor
-	zločinca samo brez uspeha, tem-' več da je moral še dolgo časa
prenašati, kak.o se je Pariz sme-
■	jal njegovim "nezmotljivim"
•	metodam.
t _
GOSTILNIČAR UMORJEN
> CHICAGO, 8. okt. — Dva bandita sta sinoči vdrla na dom gostilničarja Michael Augusty-na ter ga umorila, ker je prodajal pivo po nižji kot običajni ceni.
1
i A. Ule, Mr. in Mrs. C. Ce-snik,
•	Miss M. Lazar, Mr. in Mrs. Ko- ' Ijmin, Mr. in Mrs. F. Berlin, Mr.!: ijj. Germak, Mr. in Mrs. Stock, h
■	S Mr. in Mrs. J. Korencic, Mr. in i , |Mrs. Tanko, Mr. in Mrs. A. : i j Gerchman, Jr. Mr. in Mrs. F. ;
•	| Zagar, Mr. in Mrs. J. Zelenski,
-	Mr. in Mrs. J. Perme, Mr. in ,! Mrs. Steiner, Mr. in Mrs. C. Sea-
-	j son, Mr. in Mrs. Koston, Mrs. M. '• | Peskar, Mr. J. Primožič, Mrs.
!Suk, Mrs. Churchek, Mrs. L. '• j Sternad', Mr. in Mrs. J. Turk, •• Mr. in Mrs. A. Sajovic, Mr. in Mrs. J. Tekaucic, Mr. in Mrs. i. A. Svetek, Mr. in Mrs. J. Golob, , Mr. in Mrs. L. Starman, Mr. in i Mrs. A. Skur, Mr. in Mrs. J. Ci--jlizick, Mr. in Mrs. J. Mahelic, ,; Mr. in Mrs. S. Matcholk. il Še enkrat hvala vsem! Ob e-
-	J nakih prilikah se bova rade vo-
lje oddolžila.	|
i i Mr. in Mrs. John Bolden i.	870 E. 210 St. ]
Stalin napoveduje izialovljenje 'New Deala'j
K»:«»iiiimi:i»»iiiii»ii»»iiiiiiii»»»»
llf	v ■ ^^ m
Možu gre slabo. Vsa v skrbeh stoji žena ob postelji.
"Oskar, v tej resni uri odkrij svojo dušo. Povej mi odkrito: kolikokrat si me varal?"
"Nikoli te nisem prevaral, dušica."
"In vendar si me varal."
"Dušica, čuj: za vsako prelo-mitev zakonske zvestobe naj se trikrat v grobu obrnem. Ali si zdaj zadovoljna?"
"Da."
Mož je odšel v večna lovišča. In po štirih tednih mu sledi že-jna.
Ko pride do nebeških vrat, ji Peter odpre: Med njima pride do tegale pogovora:
"Oprostite, k svojemu možu bi šla rada."
"K možu? Kako pa se piše?"
"Nu, Oskar Novak."
"Oh ko bi vedeli koliko je teh Oskarjev Novakov. Ali ima kake posebne znake?"
"Ne."
i "Ali je pred smrtjo ali v življenju rekel kaj značilnega?"
"Kaj značilnega? Da. Preden : je umrl, mi je rekel, da se bo za j vsak zakonolom trikrat v grobu" obrnil."
i "A ta je! Tjale poglejte. Tega " !cigana imamo za ventilator!"
i___
j
Ne ostani dolžan odgovora na pismo
j -
Angleški list "Times" piše: j Prva nevljudnost, ki jo zagrešiš, je ta, da ne odgovoriš na pi-,1 smo, ki zahteva odgovor. V sta-l-rih časih smo poznali tvrdke, ki 1 so vtikale pisma v predale, ne da i bi nanje odgovorile, ker so mis-i lile, da na ta način prihranijo . j čas in denar. To je velika ne-
■	j vljudnost, kakor tedaj, če nas • | kdo vpraša in ne odgovorimo. -, To je obenem znamenje žalost-i: ne modrosti; kajti nikdo ne var-- čuje s časom in denarjem, ko ' zgubi prijatelja ali pride glas,
da je neolikan. Druga nevljudnost obstoji v tem, da z odgovorom odlašaš. Večina nas je že ^ cula o tistem možu. ki ni odgo-^ voril na pismo prej kakor v treh tednih in se končno prepričal, da je med tem časom že minila potreba za odgovor. To je lahko dobra šala, ni pa dober posel. To je prav tako duhovito, kakor če bi zdravnik obiskal bolnika , tri tedne nato, ko je bil poklican
■	k njemu. Nekateri izmed teh . bolnikov bi morda ozdraveli, .! drugi bi umrli in tisti, ki bi osta-i, li pri življenju, bi menjali zdrav-. nika. Prav nič ne pridobiš na času. če odložiš odgovor na pismo. Najboljši čas za odgovor je trenutek. ko si pismo prebral, ko so dejstva še sveža in v spominu. Če odgovarjaš šele drugi ali tretji dan, moraš pismo zopet prebrati, da se spomniš, zakaj prav za prav gre in da lahko odgovoriš. S tem pa vnovič zapravljaš čas po nepotrebnem. O-likani ljudje se ne obotavljajo in odgovorijo takoj na vprašanje. ki jim je bilo stavljeno na vlaku ali v restavraciji. Zakaj bi odlašali z odgovorom na pismo po nepotrebnem? Tretja nevljudnost obstoji v tem, da se v
i pismu prav nič ne potrudiš, da 'bi povedal kaj lastnega, kako lastno misel v odgovor.
Kai sta mu povedala Roosevelt
i * t
in Stalin?	L;
f Na to vprašanje H. Wells ne bo odgovoril ^
Na povratku iz sovjetske Rusije v AngW se je znani romanopisec in zgodovinar He	^
Wells ustavil v Helsingsforsu. Pristal je na ^ Jo* tališču, ko je silno deževalo. Ostal je kar^ kabini letala in ni stopil z nogo na finska ^ m Toda finski časnikarji so ga obkolili ter čeli spraševati, kakšen vtis je napravil n ^ kIj] obisk pri Stalinu. Razgovor med Wellso» j Stalinom je namreč trajal kar tri ure. ?
"Lahko me vprašate vse, kar hočete,^ ^ izjavil Wells, ko je pokukal iz kabine, odgovoril ne bom na nič. Videl sem mnog ^ slišal mnogo. To bo ostalo v mojem sp0®^ Dr, kakor v glavi zasebnega človeka. Tisku ne izdal ničesar.	Qse. ^
Povedal sem vam že, da sem zasebna ba in kakor ni bil nikdar objavljen raZgosta. S med Goethejem in Napoleonom, tako bo ^ la vsebina mojih razgovorov z Rooseve^ o^^ V Stalinom tajna. Omenil je ne bom niti v s ^ ^ bodočih književnih delih. V sovjetski ^ sem se sestal tudi s svojim dobrim PrlJ^ ^ Alaksimom Gorkim ter Aleksejem ' . Toda o tem ne bom ničesar povedal. Moj ^ , čelo je, da nimam pravice vtikati se v > sem opazoval samo nekoliko tednov. ^ ^ kratek čas za proučevanje. Glede na se zarekel, da bom molčal."	p0i- \
Filmski časnikarji so odšli, ne da 11 gg je ^ noma dovršili svoje delo. Čez nekaj 111111 $ vfj kovinasto telo Wellsovega letala dvig
odletelo v smeri proti Stockholmu.
___________'D
. . irolll V
Časnikar 375 m globoko v zr* ognjenika
V globini 300 m je zadel na 2 mrhca' ^ jj
Časnikarska podjetnost presega	^
meje. Urednik krajevnih novic pri JaP^ ^	ti časopisu "Yomiuri Shinbun", ki je e g.laVo.
večjih listov na Japonskem, si je de j^a-	j. 1
da bo splezal v znani japonski ognjem^ ^	t.
ra na otoku Oshima pri Tokiju. Sveto	■ j
je že mnogo poročal o tem ognjenik^ ^	^
je, da se Japonci kaj radi umorijo na pogeb„o	'
da se vržejo v žrelo tega ognjenika, ^gjl«	4' mladina si je v zadnjih letih kaj rada g0
življenje na ta način. Nesrečni zalJu jnjeni^	1 ^ se pogosto vrgli v žrelo
nenasitnega	način
Mihara. Samo v enem letu si je li;l ^ata gi , vzelo življenje 800 Japoncev. Tokuzc> je dal zgraditi jekleno gondolo v ta anSKe'
Ob vhodu v žrelo so postavili v ^ sjl. ^ ga žerjava, poleg njega stroj 10 konj ^ Gondola sama je bila težka nad eno i ^ ,. vezali so jo na železno vrv in jo P"^ je ^ javu spuščati v globino. Časnikar ^^ f e.,, oblečen v obleko, ki ne pregori, na ^o- ■ imel posebno masko. S seboj je imel ^ go kisika, da je lahko dihal in gondola^ po ^ zvezana s telefonom z zunanjim sve pri- ^ telefonu je lahko Tokuzo Iwata spo^ ^^ jateljem na svetu svoje želje. Ko so Ž gr ^ že 300 metrov globoko, je začul stra	Jc/ j,,
menje in bobnenje, ki se je pa kmal ^ ^ Spustil se je še 75 m globoko. Tu J^ 0f ogromno skalo in se ustavil. Blizu se ^ 5e
zil dva mrliča, trupli samomorilcev.	ff' ,
je privadil na temo, nakar je s	p^ra1
tografstim aparatom fotografiral zre	je
je tudi nekaj lave in nekaj kamenja-dal znamenje, naj ga potegnejo ven. ^ jr.
Zdravniki so ga po povratku p ^^ H1 ugotovili, da mu je žila bila dvakrat da je bil krvni pritisk nenavaden.
Ali je Kitajska še samostoj^
drŽava? atelj«8'
Vdova velikega kitajskega ProSA c organizatorja, gospa Sunjatsenova, J^ najav" na Kitajsko "javnost proglas, s kate|Ub0 ija ustanovitev velike stranke, ki se	o-
za socialni preporod Kitajske in bo pestro borbo proti inspiracijam in °sva:1.eoa uv°' tiki Japonske in vršila bojkot japon* J to za. Japonska vlada je takoj, ko je ^^ v znala," poslala kitajski vladi
odločno - ojllo kateri zahteva, da novo stranko brej^ ^ prepove. Poslej bo torej Kitajska sme samo take stranke, ki bodo Japoncem P
Mati po radiu našla s',rtj°,aI1je
Pariški radio je bil razširil poizv ^ ]e» po dečku Robertu Thieru, ki j| bil pre 5 let-neznano kam izginil. Tedaj je bil s g0 f Zdaj se je oglasil 16-leten vajenec, bili pred 11 leti pobrali na cesti v	*
Kako je bil tja zašel, niso mogli	v
popolnoma gotovo je, da je našla zdaj vajencu svojega pravega sina.
ENAKOPRAVNOST
stran 3.
Oktobra, 1934
Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza
^ovljenaj^	Inkorporirana, 190»
^^ URAD: 255 WEST 103rd STREET, CHICAGO, ILLINOIS
Telefon: — PULLMAN B665
Vatro j r <	UPRAVNI ODBOR:
John KvarH1!' predsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. Rudolph h Podpredsednik, Bridgeville, Penna. WUllam R„;ni "-Podpredsednik, 62si st. Clair Avenue, Cleveland, O. Kitko uajnik' 255 West 103rd street. Chicago, 111. »unei. blagajnik, 255 West 103rd St., Chicago, HI.
mike vrh	nadzorni odbori
*®larn rw?' P^dsednlk, Huston, Penna. ^ank Laun iT°n' 1058 E> 72nd street' Cleveland, Ohio. wctL| 10 Linn Ave., So. Burgettstown, Penila.
Anton Zait	POROTNI ODBOR:
8>e MaulZ«rPr^ednik' Box 924' Forest City, Penna. 'taceot pS ,™9 Washington Street, Denver, Colo.
"Bel, 1023 South 58th St., West Allis, Wis. * f J. Arrh £ „L A V N 1 ZDRAVNIK:
618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penna.
^	OHADNO GLASILO:
Vsa ^^OST", 6231 St, Clair Avenue, Cleveland, O.
Ustvari, tičoCe se organizacije, se naj pošilja na naslov taj-lli^avnega ori° J® na "»e in naslov blagajnika. Pritožbe glede poslo-Ožbe sporno vc K- Se naj nabavlja na predsednika nadzornega odse- i rCi^mstva ^ pa na Predsednika porotnega odseka. Stvari ti-v v "ENAKopp	uradnega glasila, se naj pošilja naravnort
p^^^JPRAVNOSTI". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio.
^^nimive vesti iz stare domovine I)
tb°j pri Dragoviču.
n-iivi posestnika
SCaTnl DragWiČU S°
IS iz >? letnega Franca b PreteparamCev- Postal 3e
L^elio i«
° Septembra Je bi-
f^ka v n P0Sestnika Jane-"katen i Tjragoviču trgatev, % m h zaposlenih več Sži eci njimi tudi čučko-\ Pon 5 družina Franca
■'^SdneStaSe l-J-Ua Kis?8rada brata Franc
Nt » , ' ki sta ga imela
glavi, ker sta prišla
J1 O**- Začela sta
S. t,,1 ter jih klicati na Franc je še
^Potlehrija vrgel 2 bren-i , r° Je dalo povod
SsrZ °ba brata *a na-Jh Fv, Pa So ju cučkovi e'i so KmlJ zasledova-<Jt'rSe i; JU na Čučkovi nji-
Slik v36 Pridružil ^ ne-
S ko^ela je pravca-
> ko ip bIana obležal, brat Al1"
^ ' 2a se Je nato
Hdr S0* Še 2ago"
iS pol,,Slana se je vrnil C'NeJu na bojišče, da ^bilo a 5ata' vendar za
is : s*? s°*
J°V0riCa an- Razširila se
C1 toda je Pobegnil v a v pondeljek 24.
je Posestni-ženasla na svoji ko-\ katereJazkrajajoče tru-]	spoznala po-
1 kojnega Franca Slano. Mrtvec je ležal na hrbtu z dvignjenimi | rokami. Kdo ga je ubil se še ne ve. Orožniki so aretirali tri osumljence.
V dveh mesecih pet požarov v Tuhinjski dolini.
Iz Kamnika poročajo, da je 23 septembra zjutraj nastal o-j genj v hiši posestnika Mihe Poljanska, po domače pri Kozi-narju. Lesena hiša je stala popolnoma na samem, precej daleč od ceste. Pokrita je bila s slamo, k hiši pa je bil prišlo- j njen lesen hlev in skedenj, ki je > bil založen s senom obeh ko-' šenj. Posestnik Poljanšek je! živel prav v skromnih razmerah z ženo in šestimi otroki. V hlevu so redili samo eno kravo, ki so jo tudi iz plamenov rešili, kot tudi golo življenje družine. Zgorela pa jim je vsa obleka, pohištvo, orodje in poslopje do tal. Lastnik je bil zavarovan le za nekaj sto dinarjev. Ko je o-genj nastal, so domači vsi spali, kar menijo, da je nekdo zažgal, kot tudi ostalim štirim posestnikom tekom zadnjih dveh mesecev. Pred par tedni je pogorel v Beli peči Alojzij Poljanšk.
Ponarejen denar — znamenje j krize.
Pred nedavnim je ljubljanska j policija izsledila in aretirala nekega čevljarskega pomočnika in dva njegova sotrudnika. Tedaj je policija napravila tudi | hišno preiskavo pri enemu izmed aretirancev v Mostah in j našla več pozitivnih in negativ-; uih modelov za izdelovanje de-
[S^t/fT'S BYWAYS
--*
you po inc. With Youkscl.t
'°HiCHr~ j^LoNpy 7 ^^ * — ______u *)
kako
MORETE PRIČAKOVATI ODJEMALCEV, ČE JE VASA TRGOVINA NEZNANA?
Oglašajte!
\
narja, ki so bili prav skrbno izdelani iz mavca. Aretirani so ,priznali, da so delali denar in j ga spravljali v promet, okrog 1150 komadov po 10, po 20 in po i 50 par. Kakor je dognala policija, so imeli ponarejevalci v Mostah svojo glavno delavnico, v Velikem Rašovem na Dolenj-'jskem pa še svojo podružnico, j Tudi na Dolenjskem je policija I aretirala dva posestnika, pri ka-' terih se je našlo nekaj tega dro-; biža. Vseh teh pet je bilo že pred par tedni izročenih sodi-!šču. Te dni pa je zopet nekdo | hotel izmenjati ponarejen dvaj-j setak v neki ljubljanski trafiki, ! kar se mu pa ni posrečilo. Trafi-| kantinja je policijo obvestila, ki je hitro izsledila gnezdo in aretirala krivca in njegova dva po-i močnika, ki so vsi trije brezpo-i selni delavci, pa so se pečali z
I ,	v	.
i i azpecavanjem ponarejenega ; denarja. Preiskave pa so odkri- : j le kovačnico tudi na Gorenj-! skem. Hišna preiskava pri ne- [ j kem podobarju in rezbarju kraj Lukovice, je odkrila naravnost ' dovršene modele iz mavca za ' ponarejevanje denarja. Tudi te- 1 ga rezbarja so izročili sodišču. E Pogosto pojavljanje vlitega ponarejenega denarja je pač zna- ] menje časa. Kar je pravega de-'; narja so mnogi petični odtegni-'s li cirkulaciji in skrili bogvekam, i j pa si mislijo preprosti, siromaš- ] ni ljudje, da bodo odpomogli zlu ] j s svojimi svinčenimi falzifikati.
Smrtna kosa.
Na glavnem kolodvoru v Lju- j' bljani je vlak povozil delavca 11 Jakoba Jeraja, doma v Dvoru ^ ot. 1. pri Št. Vidu. Bil je name- c stu mrtev, ker so mu kolesa ! vlaka šla preko prsi. Zapušča [ vdovo in dva sinova. Pokojni je k bil šele 45 le star.
Na Pesku v Bistrici pri Trži- 1 ču je umrl posestnik, krojaški mojster in gostilničar Ivan Sa- C jovic star 54 let. Pokojnik za- ' pušča soprogo, tri sinove in e-no hčerko.	-J
V Ljubljani je umrl scenograf * Narodnega gledališča Vasilij \ I.Tljaniščev, po rodu Rus. Na 1 zadnji poti ga je spremilo skoro J vse osobje Narodnega gledališča in Opere.
1:
s
Ti moj fant... 1
__ «>i
Tako so pravili, da mu je u- -mrla mati, ko je nebogljenec ležal še v zibeli. Očeta ni imel ali vsaj poznal ga ni, ta naš Jure. Domovno pravico je imel v naši vasi, toda škodoval ni vaščanom nič, kajti redno- je hodil zdaj sem, zdaj tja na dnino ter si tako borno, a vendar pošteno služil svoj kruh.
Na zunaj Jure ni bil prikupen. Poleg zelo pokvečene desne noge ga je kazil tudi od koz razorani obraz in skoraj popolnoma zaprto levo oko.
Juii je bil zaprt vase. Silil se i ni nikomur, Sicer pa, komu naj bi bil razodeval svoje veselje in I svoje gorje, ko ni imel nikogar.
Pač! Babnikova Magda, lepa in najpremožnejša deklica v vasi, znana po svoji radodarnosti do revežev, edino ona, vsaj ta-
ko se je zdelo Juretu, je imela1 o sočutje z njim. Smilil se ji je ti ubožec. Kadar je bil pri njej na g delu, je vselej dobil največji br-
0	tavs kruha in marsikak dinar
-	mu je še posebej stisnila v roko. i- In kadar je bila posebno dobre i, volje, je stopila tik njega, ga
-	prijela pod pazduho in šegavo I. vzkliknila:
1	"Ti, moj fant!"
Juretu je bilo ob takih trenot-5 kih čudovito mehko pri srcu.
Kdo bi mu zameril! On, pohab-) ljenec, negovan nikdar od nikogar, je vendar deležen vsaj trohice sočutja in tople prijazne besede. Kaj čuda, da se je v j Juretu nekaj sladko zgenilo in blažilno odjeknilo v duši...
Kadar je šla z družino na delo tudi Magda, se je Jure že na kakšen način primotovilil v njeno bližino in budno pazil, da ji je postregel, če je bilo treba. Pri tem je včasih na skrivaj poškilil v obraz lepega dekleta. Toda če se je namerilo, da je1: Magda to opazila, tedaj je bilo i Juretu, kakor da je napravil ne-j kaj nepoštenega, in sramežljivo se je obrnil vstran.	]
Tisto leto se je Babnikova
Magda omožila na dom. Vzela! i ]
j je krepkega in pridnega fanta iz ( i sosednje vasi, ki ji prinesel | precej težkih tisočakov, kar se ^ pač spodobi za tako posestvo, ^ kakršno je bilo Babnikovo.
Na predvečer Magdine poro- | ke je Jure brez slovesa izginil. ( Pogrešal ga tiste#dneve itak ni ( j nihče. Pozneje, ko se je priče- ; lo
pri hiši spet redno delo, so! | domači sicer nekoliko ugibali, ( kaj vendar je "pičilo" Jureta, 1 da jo je tako na skrivaj odkuril. r Seveda si zaradi tega niso pre- ^ več belili glav. Čemu neki! De- j c lavcev je povsod dosti.
Jure se je vrnil šele čez leto , dni. Vrnil se je prav tedaj, ko < le Babnikovo hišo udarilo nekaj ■ groznega. Gospodinja Magda ? je umrla na porodu. Ves shuj- ^ šan, postaran in globoko upog- ^ njen je krevsal Jure za veličastnim pogrebom. Na pokopališču je ostal v ozadju in se stisnil tesno k ograjenemu zidu.	t
Ko so na Icrsto pokojnice za- t bobnele prve grude, se je Jure i skril za košato cipreso in poteg- r nil z rokavom preko oči ... Po t ► pogrebu pa je Jure ostal v do- z
a mači vasi in pričel spet zahajati1 e k Babniku na delo. Družina ga a je bila vajena že od prej, gospo-- dar pa je celo rad imel molčeče- ■ r ga delavca.
^ Čas hiti in prekucuje razne do- j godke po mili volji. Čas prizadeva rane, a jih tudi zaceli. Tudi mlademu gospodarju Babniku je čas imenitno zacelil srčno rano, kajti prav ob obletnici . smrti svoje žene se je ženil z . mlado in zelo lepo deklico.
Nad tem se ni nihče spodtikal. Saj je vendar samo po sebi u-mevno, da je mlademu vdovcu treba žene, obširnemu posestvu pa pridne gospodinje. Na svat- i beni dan je bilo pri Babniku vse ' na poskok. Ženin je bil izred- 1 no radodaren. "Dajte družini in ! delavcem vina, kolikor hočejo," je ukazal in pogledal še sam, da ' je bilo povsod vsega dosti. -;
Tudi Juretu so ponudili piti. ■ Izpil je nekaj kozarcev v dušku, ■1 , nato pa se je izmuznil v svisli
j in se zaril v seno.
I
I Na zemljo je začela legati noč. j Tedaj se je Jure kakor tat priplazil na dvorišče. Ko se je u-veril, da ga nihče ne opazuje, je potrgal od okrašenega voza vse j rože, jih stisnil pod pazduho in odšel proti pokopališču. Dolgo je stal ob Magdinem grobu in! strmel v tla. Slednjič je vrgel > rože na gomilo in zahlipal med j solzami: "Magda, le počivaj! Prav je, da ne veš, kako je no- j | coj vse veselo na tvojem domu,; prav je, da ne veš, kdo edini to- j či solze na tvoj pozabljeni grob! Ko bi se ti zdalje dvignila . . . j
Gotovo bi si mislila . . . eh, no- !
!
rec sem, kaj naj neki misliš o 1 meni, pokveki! A vendar sem j prepričan, da ti bi ti danes z vse j | drugimi čuvstvi vzdihnila: "Ti, j moj fant . . .!" in Juretu so se vnovič ulile solze in padale na' grob nje, ki jo je ljubil po svoje in katera edina na svetu je bila 7. njim toliko dobra, da mu je' privoščila včasih prijazno bese- i do.	j
666
tekočina, tableti, mazilo, nosne j kapljice (nose drops). Ustavi prehlad prvi dan, glavobol ali nevralgijo v 30 minutah. Najhitreje delujoče zdravilo, ki jej znano.
____I
SKRAJŠANO POROČILO STANJA 2. OKTOBRA, 1934
\ Che Cleveland Crust Compang
Nahajajoče se na Euclid Ave. in E. 9th cesti in v glavnih središčih Velikega Clevelandu in sosedsčine.
PREMOŽENJE
Gotovina na roki in v drugih bankah .. $ 50,305,842.50 Vladni bondi Zedinjenih držav in certifikati vštevši druge obligacije, ki so popolnoma jamčeni po U. S. vladi	45,541, 420.23
Home Owner's Loan Corporation bondi izmenljivi za bonde, ki so popolnoma,
jamčeni po U. S. vladi ........-............... 3,325,000.00
Državni, municipalni in drugi bondi ter investicije, vštevši delnice v Federal
Reserve banki odštevši rezerv .............. 18,905,991.03
Posojila, odbitki in predujemi odštevši
rezerv .........!......................... .......... 149,387,188.05
Bančno poslopje .............................. 6,289.011.57
Druga zemljišča ........................-............... 6,293,888.95
Nabrane obresti in zaslužki ter druga imovina vštevši predujem za zavarovalnino na vloge ................................... 4,335,159.75
Obveznosti klijentov ria sprejetja izpo-
slovana na tej banki ............................................................23,004.00
Skupaj .....................................-............ $281,406,506.08
OBVEZNOSTI
Delniške note (podrejene vlogam in drugim obveznostim) $15,000,000.00
Delniški kapital ............ 13,800,000.00
Prebitek in nerazdeljen
dobiček ............................ 3,250,197.24
$32,050,197.24
Rezerva za davke, obresti, i t d........... 1,629,900.35
VLOGE
Na zahtevo ................. $ 98,451,977,33
Na časovna odplačila 138,381,888.78 Ostanek gotovine od posestev in združenega zaupnega oddelka Corporate Trust Departments (Preferred) .... 13,023,768.10
$249,857,634.26
Druge obveznosti .................................... 845,770.23
Sprejetja izposlovane za klijente ........ - 23,004.00
Skupaj ....................................................$284,406,506.08
Člani	Člani Cleveland
Federal rezervnega ^gpKSSjM Clearing House Sistema.	Association
"I Can Work Every Day Now"
If you must be on the job JEVERY	ill DAY, take Lydia E. Pinkham's Tab- fl
lets. They relieve periodic pain and	;|||| ■	JH
discomfort. If you take them regu- | |	.
I.iiK . . . and it yours is not a surgii.il
case ..: you should be able to avoid	! Jštfpii
periodic upsets, because this medi-	i 1
cine helps to correct the CAUSE of	|	J
your trouble.	[I* JlsJf	• •>
'•I am a factory worker. I was weak and	V1 .t(?ok >?u,r T^letiKfof
nervous and m> stomach and back pained	^^^d crt^n*
me severely, but since I took Lydia E.	pains This medlcine re_
m Pinkham's Tablets the pains	ijeve<i the pain immediately,
don't appear anymore".—	j am able to do my work
Miss Helen Kolaski, 3906 N.	now."—Mrs. C C. Woodard,
Christiana. Ave., Chicago, III.	Route % Box 71, Mouiton, Ala.
vKfeouiMir
LYDIA E. PINKHAM'S TABLETS
Ask Your Druggist for the 500 size
AKO IZVESTE NOVICO,
• ki se vam zdi zanimiva, jo sporočite nam, ker bo gotovo tudi druge zanimala. Oglasite se v uradu, pišite ali pokličite telefonično
HEnderson 5811
Lahko sporočite tudi našim zastopnikom: V St. Clair okrožju:
John Renko, 1016 E. 76 St.
Za Collinwood, Nottingham, Noble:
John Steblaj, 16009 Waterloo Rd.
Za Newburg in West Side:
John Peterka, 1121 E.68St.
C^^^^TIII^^^^IIIT^IIJIITTTTTlllH^''''l''ll''l''|^»Ml^llll,lll^llllllIIIIII-lllllltllllIIIIII,II^IIII !TTiTiyiMT7irrrrTTTfiTriiri>iiiiiiMri7yirTt»IT"iri iniiiiiiniiniiTirmii^uii^
Inozemski kapital v Jugoslaviji
Poročilo Češkoslovaške - ju-igoslovanske zbornice navaja mi-j čne podatke o deležu inozemskega kapitala pri Jugoslovanskih podjetjih. Ta delež znaša pri jugoslovanskih akcijskih družbah 2469 milij. Din; od tega je 32.5% francoskega, 28.3 % angleškega, 20.2% avstrijskega, 14.1% švicarskega, 12.1 % češkoslovaškega, 12.1% ameriškega, 10.1% belgijskega, 8.1 % madjarskega, 8.2% nemškega, 2.8^ ( italijanskega, ostali odstotki kapitala so poljski in švedski. Češkoslovaška je torej I na petem mestu v tem pogledu.
Kakor že rečeno, je lani češkoslovaški izvoz v Jugoslavijo zelo nazadoval. Razlogov za to je bilo več. V kliringu je nastal iz prejšnjih let velik češkoslovaški saldo, ki je obremenjeval
jugoslovansko državo. Naravno, da je ta saldo pritiskal ha češkoslovaški izvoz in ga oviral. Na drugi strani je v smislu tega poročila tudi kliring oteževal iz-
-	voz, ker so češkoslovaški izvoz-
-	niki šele po dolgem času lahko
■	prišli do denarja, medtem ko je
-	za italijanske izvoznike v Jugo-l slavijo bil položaj mnogo ugod-i nejši. Italijanska trgovinska po-• litika neprestano nadzira raz-! voj trgovinske bilance med Ita-
■	lijo in Jugoslavijo in forsira izvoz, ker je njena bilanca nasproti Jugoslaviji pasivna. Zaradi tega je italijanski izvoz v Jugoslavijo tudi mnogo prej plačan kakor češkoslovaški.
To poročilo se nanaša na razmere v preteklem letu. Kakor rečeno, se je položaj v tem letu zasukal Jugoslaviji v škodo. In zdaj gre za to, da se trgovinska bilanca med nami in Čehoslova-ki čimprej zopet izravna na način, ki ga predlaga dr. Tomičič.
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
9. oktobra,
Hiša in dom
Slovo od dekliških let Če smo se upale napraviti od-! ločilen korak v zakon, bomo brez | dvoma pogosto mislile na čase pred poroko, na vse, kar leži za I nami, na dekliška leta.
i
Seveda se-, izvrši prehod med obema dobama prav počasi. Saj j vrste let ne moremo odvreči,1 shraniti kakor stare obleke. Mo- i ramo se zrasti z drugim, novim svetom, z vsem, kar je v nas. In sanj iz mladih let nočemo izbri-' sati za nobeno ceno. Morda bodo v začetku za kratek čas za~; spale, toda za zmeraj ne bodo| izginile v pozabo.
In prav te sanje bodo zmeraj najčudovitejše, najlepše v našem življenju. Z nami bodo šle, prepojile vse naše bitje. Zme-1 raj bodo v življenju prihajale ure, ko se nam bodo te sanje i približale, čedalje lepše in zme- i raj nove, svete. Kakor pajčo-lan bodo, ko bodo zakrivale in : olepšavale sedanjost. Vse, - pe- ' stre misli o sreči, v nebo segajoči oblaki domišljije in upanja, v, tisočerih odtenkih, v slednjem drgetu duše.
Za slovo od dekliških let je treba imeti obilo duševne zrelo-! sti. In prehod v zakon, to popolno izpremembo bitja, ki je morda od začetka skoraj neopazna, moramo doživeti z vso zrelostjo. In svoje mladostne sanje moramo izpremeniti v čaroben lesket, ki bo osvetljeval ženo v nas, ki nam bo dajal zmeraj novih pobud in nam pomagal čez vse majhne in velike! težave v življenju. Le tako bo| naše življenje lepo, popolnosti; blizu in srečno.
Napake, ki jih otrok ne pozabi'
Otroci govore resnico, ker; drugega ne znajo. Vsaj če še niso pokvarjeni. Matere, ki ima-'; jo že šolo življenja za seboj, d.o-; ^ stikrat te odkritosti ne znajo ■], ceniti. Kaznujejo jo kot neotesanost, jezikavost, čeprav je le ( preprostost. V svoji -nepazlji- c vosti zapirajo pot večni resnici, j Otroci so občutljivi. Zato je še ■< hujše, če odgovarjajo matere na -resnico s prisiljeno lažjo, ker j mislijo, da otrok tega ne opazi. Otroci so občutljivi. Majhen dokaz in primer:
Mihec—štiri leta bo zdaj imel ; —leži bolan v postelji. Mati, ki ni prav suha, pač pa precej obil- j na, stopi v skrbeh k njegovi po-) steljici. Mihec jo gleda z vro- 1 čičnimi očmi: "Ves, mamica, prav zaprav si ti zelo- debela." Mamica, ki tega ne sliši rada, odvrne: "Saj to ni nič hudega. Le da je človek priden!"
Mihec jo še enkrat resno pogleda. Dolgo jo gleda, malo pomisli in potem reče: "Seveda, da le človek živi..." Tako je zmeraj pravil očka. Mihec pa ve. da ima očka vselej prav. Tedaj se pa mati na ves glas zasmeje. Mihec jo začudeno pogleda. Njemu se te besede niso zdele smešne. Še zelo resno jih je mislil. In njegovemu začudenju nad nenavadnim vedenjem odraslih se pridruži nov doživljaj, da ga njegova preljuba mamica ni razumela prav.
Mamica ga sicer boža in poljublja. Toda to se Mihcu ne zdi dovolj. Hoče, da bi se zdel mamici resen in resnosti vreden, čeprav je še majhen.
Buy handkerchiefs with what it saves
It isn't necewarj to pay 50* or more to get quality in rj dentifrice. Liaterine Tooth Paste, made by the maker* cf Liaterine, cornea to you jn a large tube at 25(. Note how it cleans, beautifies and protects your teeth. Moreover it saves you approximately $3 a year otci 500 dentifrices. Buy things yon need with that saving — handkerchiefs ore merely a suggestion. Lambert Phar-nacal Co.
" LISTERINE TOOTH PASTE
' In nikoli ni Mihec pozabil ti- i Istega smeha, še čez nekaj let, < : ko je bil že "pameten" šolarček, \ je nekoč mamici rekel: "Ne, ; mamica, tega ne povem. Sai i se samo norčuješ iz mene!"
Zdaj je mamici žal, da je bila . j takrat tako nerodna. Toda sta->re rane sfe le počasi celijo in ; zmeraj ostanejo brazgotine. i Disciplina lepote Večno ženske sanje: Koža o-, troka; videz dvajsetletnice in iz- ; Skušnja štiridesetletnice.
Kdaj je treba začeti negpvati [lepoto? S prvim letom. Sicer ;pa: med dvajsetim in tridesetim letom. Malo alkohola, spanje od devete ure dalje, nobene-, ga pomehkuževanja. Negovanja kože—nič ali pa zelo malo. si Opreznost med tridesetim in s štiridesetim letom! Dosti gibanja pod milim nebom, zmernost s -1 v jedi in pijači^ Včasih nekaj ted j - nov diete, telovadba, negovanje t kože, polepšavanja malo. . s
Potrebno je med štiridesetim ,in petdesetim letom: Redna, ne pretirafta telovadba, dieta, ko-j peli, nega kože, kozmetično, če v : je treba tudi kirurgično polep- ^ .! šanje kože.	j
• Od petdesetih let dalje: Ma- t : saža namestu telovadbe, gibanje ^ na svežem zraku, dosti miru, negovanje kože, zelo malq umetnih pripomočkov. Namestu vse- 2 ga tega bi tudi lahko rekli: ' Ženska, ki zveže spoznavanje ; same sebe in nadziranje same ( sebe s taktom, bo znala negova- ' j ti v vsaki dobi svojo lepoto. Ženska in dekle sta spet ločena lepotna pojma. Večna deklica : ne draži več. Kdo ljubi rožne | popke, ki se ne bodo nikoli razvili v rože? Večno enako ni : večno otroško. Zato vitke o-blike—toda oblike. Nič se ni treba sramovati prsi in bokov. I Matere in hčere naj bodo enako lepe, toda ne enake.
Če se ženska tehta, je dobro. Če se meri, je dobro. Toda za oboje ni potrebno, da bi ji bilo življensko važno, ženska, ki ži-: vi po kalorijah in po palcih, u-
Naprodaj ali v najem
' se da pod ugodnimi pogoji biv-
L ša Strumbeljnova farma na
Bliss Rd. Na obširnem zemlji-
1 šču je moderno urejena plesna
' dvorana, velikost 38 x 42. Do-
" bro idoča gostilna. Zemljišče
" pripravno za piknike, dvorana
pa za društvene seje in priredi-
; tve: Poizve se pri Frank Yager,
17618 Grovewood Ave. i — ■
Bodite pripravljeni
, Kupite si premog že SEDAJ.
L. R. MILLER FUEL INC. ' 1007 E. 61 St. ENdicott 1032
j V TOREK IN SREDO
' Meso za juho, 2 funta _ 15c
Riževe klobase, 3 za ______10c
Domače sveže klobase _„18c Zmešano zmleto meso,
2 funta_________25c
louis oswald
17205 Grovewood Ave. 731 E. 185 St. KEnmore 1971
LOST 57 POUNDS OP FAT-DIDN'T CUT DOWN ON FOOD
"I lost 57 lbs. by taking Kruschen Salts and it had no ill effect on n'e. I didn't cut down on a single food—I
_ recommend It to any-
■BP—-1——tm "ne who is over-a §1— weight." Mrs. A. j*. Ropiak, So. Milwau-
JBSSSL«^R2 t'° win a slen(Jer,
■ fT* I Hi* youthful figure take mm a half teaspoonful of
• —mr\—m^— Kruschen Salts in a f I M glass of hot water J I 11 first t h i ng every * jHL morning. While fat ' Is leaving you gain in strength, health
and physical charm—look younger. Many physicians prescribe it and thousands of fat folks all over the world have achieved slenderness. A jar lasts 4 weeks and costs but a trifle at any drugstore. But protect your health—make sure you get Kruschen —it's the SAFE way to reduce and money back St not satisfied.
itegne spraviti svojo družino v j obup. Med trpinčenjem same j sebe in premagovanjem same sebe je ogromna razlika. Če poizkusite kaj, kar se vam morda ne zdi prav, če preveč jeste — i saj se vam ni treba takoj tehtati.
Dickens je rekel v neki svoji ] knjigi: "Mislim, da otroku, ki < ni imel lepe matere, zmeraj ne- ; kaj manjka."	I i
Otroci zelo gledajo, da je njih mati lepa, negovana. Prirojen občutek za lepoto imajo in dobre oči. Zato je važno iz vzgojnih pogledov, da mati vpričo o-trok ni nikoli zanemarjena.
ženska, ki je lepo počesana, je zmeraj privlačna. Lepote se vsaka ženska lahko priuči. Ni treba, da bi bila lepa kakor < kakšna filmska igralka. Tistih i se človek naveliča, če so le lepe < in nič več.	■
Pri lepotni negi je najvažnej- h : še: Lepa drža. Neprisiljenost in * l prirodnost vseh kretenj. Prije-i ten glas. Prijeten vonj. In — 1
smisel za okusno oblačenje. , 1
Dosti je žensk, ki so za modo < ' i ustvarjene. To se pravi, da so 1 i ustvarjene za vsako modo. To- < da tiste ženske, ki si lahko o- < blečejo vsako obleko, niso vselej najlepše. Ženska, ki. je iz- ^ razila osebnost, mora najti in . preizkusiti svoj posebni slog.
Ni pa znak osebnosti, če seji ženska zavedno oblači drugače,!; kakor moda zahteva. Tudi ni znak vzvišenosti nad drugimi, če ženska nikoli ne gre v lepo-tični parlor, nikoli k dobri šivilji. Še celo nespametno je.
V pravljicah je čarovnica.; zmeraj grda. Razmršene lase j . ima, slabe zobe, uvelo kožo in: . je grdo oblečena. Čarovnica je j ■ pač—ne negovana. Dobra, vila! . pa je zmeraj lepa. To se pravi: [ negovana. In zato žene vsakogar k njej, zato zmaga v prav-j ljici—in v življenju.
Izkaz stanja
Society for Savings banke v mestu Cleveland
dne 2. oktobra, 1934 PREMOŽENJE
Gotovina na roki in na drugih bankah .	$13,670,412.90 U. S. vladne vrednostne obveznice direktno jn popolnoma jamčene .........24,097,573.68
Municipalni, državni in drugi bondi —	36,548,238.12
Prve vknjižbe na zemljišča ........................31,193,955.17
Posojila na vrednostne papirje ....................3,109,381.06
Zemljišča, bančno poslopje ..........................1,250,000.00
g Druga zemljišča lastovana ..........................1,436,650.32
g	Nabrane obresti in druga imovina
R	vštevši vloge v Federal Deposit Insurance Corporation 1,391,698.34
| Skupaj ..................................$112,697,909.59
|	OBVEZNOSTI
S	Kapitalna nota.........'........ $3,000,000.00
(Podrejena vlogam in drugim obveznostim banke)
»	Prebitek ...................... 4,000,000.00
| Sklad prebitka ..................................................$ 7,000,000.00
| Nerazdeljen dobiček ....................................735,471.86
Rezerva za dividende ..............................783,065.62
Rezerva za davke ............................227,822.07
S Hranilne vloge ..............................................103,852,698.96
| Druge obveznosti ..........................................98,851.08
| Skupaj ................................$112,697,909.59
|	Incorporated /843
^octetg for §mxnp
i	It^^lOt^vof'Clevetan^
I	PUBLIC,SQUARE
|	(SHRANITE VAŠE PRIHRANKE V HRANILNI BANKI
ffi _ _ . ______ _ ____________________________________. _________ _
Narava na zmotnih poteh
Enostranska razvitost vodi do enostranskih pojavov.
Navajeni smo, da priznava-- mo vsemu delu narave najvišjo ■ smotrnost in pomembnost. Ta smotrnost se nam tudi v resnici odkriva, čim globlje prodiramo v kraljestvo živega. A navzlic temu stopa tudi narava v svojem stremljenju po izpopolnitvi čestokrat na poteh, ki so zmotna. Pri tem ne gre morda samo za kakšne rudimente, ostanke nekoč važnih organov, temveč naravnost za "zmotne konstrukcije."
Kot primer takšnih tvorb, ki so svojim nosilcem celo v oviro, navajamo mamutova okla. Ta so bila tako zakrivljena, da jih žival gotovo ni mogla uporabljati kot orožje. Isto je bilo z mogočnimi okli tigra sabljača. ^ Mogočno rogovje ovira severne- 1 mu jelenu vid in pobiranje tra- ( ve s tal, zato imajo Samojedi « navado, da tem živalim rogovje ^ odstranjujejo. Prav tako ovira ^ buharinskemu golobu velika pe- ^ ča vid v takšni meri, da jo rejci ] obrezujejo.	,
Narava je seveda stalno na ; delu, da takšne nepotrebnosti <
■	iztrebi, a če v tem prizadevanju 3 iz tega ali onega razloga zasta- i i ne, nastajajo najčudnejše obli-Ike živali. Znan je primer ama-
conskih mravelj, ki so si svoje Čeljusti razvile samo kot orožje, tako da niso več pripravne za prijemanje in drobljenje hra-; ne. Te mravlje morajo imeti po-isebne sužnje, da jih pitajo. Pri i "polnih skledah" bi morale v u-: jetništvu umreti od gladu, če bi i jim ne dali suženj v družbo.
Narava zaide neredko v za-: gate, v katerih ne ve več ne na-• prej ne nazaj. Za primer so nam
■	razni zajedalci, ki so izgubili j črevesje, glavo in skoraj vse ču-
\ tne in gibalne organe. S tem da se zanašajo v boju za obstanek izključno na svoje "gostitelje" okrnevajo čedalje bolj.
Neke nesmotrenosti si lahko razlagamo "historično," iz raz-voja vrste. Tako so predniki večine naših sladkovodnih polžev, ki so se privadili življenju na suhem, izgubili škrge in dobili pljuča. Njih potomci, ki so se vrnili v vodo, se morajo zato dvigati na površje, da bi mogli sploh dihati. Včasi pride do u-, stanov, ki imajo svoj smisel, a vendar po velikih ovinkih. Spomnimo se na neke mehiške mra-1 vije, ki nekatere člane svojih ! družin tako pitajo z medom, da ; jim zadki nabuhnejo kakor kro-" gle. Te žive "medne lonce" obe-. šajo potem na strop svojih 1 zgradb, da bi imele svojo naj-' ljubšo jed vedno v zalogi. Pri 1 gekih, neki vrsti kuščaric, se 1 čiščenje oči ne vrši s solzno te- J_ " kočino, temveč s tem, da živali k 1 nečistosti v očeh odližejo. Ker I ■ ponavlja razvoj klice v malem J " razvoj vrste, nastajajo neredko j j organi, ki potem izginejo. Kiti z j "bradami" so n. pr. brez zob, j j toda v materinem telesu jih za nekaj časa imajo. Navedli bij lahko na tisoče takšnih prime-J rov, ki nam dokazujejo, da na-j rava pri svojem razvoju ne po-: zna ravne poti, temveč da hodi j često po stranskih in ustvarja j mnogo nepotrebnega. Vse žival- j ske in rastlinske vrste, ki so kdaj izginile, so izginile končno. le zaradi tega, ker jih je nara-; va opremila z nesmotrenimi j sredstvi za življenjski boj. j
Najfinejše grozdje
po $35.00 tona dobite pri
S. R. PHILLIPS
Avon Center Road, Avon, O.
Oj ta konkurenca!
i" V Nottinghamu, kjer sta - igrali za prvenstvo imperija v ' cricketu moštvi Anglije in Av-' stralije, se je bil tudi zanimiv I filmski dvoboj. Prireditelji so prodali pravico filmanja vodilni j londonski tvrdki kot najvišji ponudnici. A drugo, prvemu sovražno podjetje je tudi sklenilo, da bo na vsak način posnelo ■ tekmo v lastni režiji. Njegovi zastopniki seveda niso smeli na stadion s svojimi aparati. Zato so postavili onstran ograje visoko uto, kjer so se pripravili na snemanje. "Monopolisti" so takoj postavili na stadionu lese-. "no pregrajo, ki je zastrla pogled iz ute. "Gusarji" so poviša-' li uto, 'monopolisti" so ga dvignili za več metrov svojo ograjo.
i "Gusarji" so zopet dvign^ in se že naprej Veselili x** ker se je morala pol ure p je nričeti tekma. A »P^, sti" so le ukanili sovražni^ • zadnjem trenutku so pnP^ . na stadion zložen r več sto steklenic vodika. »J
nili so na tleh privezan ^ [ plov, in kusarska uta je W . v njegovi senci.
I COAL - PREMOG
Pri nas lahko naročite najboljši premog in drva' 1	Dobra postrežba
: KOREN in CHAPIC
i 16201 SARANAC R
- Oglašajte v — ,„ ; "Enakopravno^
Časi za lastnike domov so se spremenili. sam sivoj lastnik. Kupite sedaj!
^	17 r ^ droi"3 II
3211 Barber Ave. od West 25 St.	44.96 Broadview Rtfy ■ tni pro-
2 družinski hiša, ti sob spodaj, 1	garaiui. Lot 48U--«. I	ostalo |
sobe zgoraj, nizki davlu, lot 50x162	Jj>r. lopju	(S^oflO ||
Pogoji: bančna fiuanca $2900	d-ukv"CSC<'"° ._„---	$4J>.!|
1725 Holmden Ave. Dvo-družinska hiša (i sob in kopalnica spodaj. 4 iobe in kopalnica zgoraj <£/«fi/"|fl Pogoji: Bančna financ: iJIW"
----|	7 jicUai^
9618 Kirkwood Ave., južno od JIadi- 12621 Leeila Ave., m« ^niž«
son 7 sob in kopalnica; garaža Rd. in W. ISO st-., . j0t 40x1-* za 2 avta, lot 40x130, nizki davki. potrebujeta popravila, fotfi
Pogoji: Bančna fiuan- aqtaa C™'1 Zil hitI? prSfea v® ca ____________________ 3>o7UO	Pogoji: Bančna financa. ^j}
Tite City &> Suburb**
Co.
306-318 Anisfield Building, vogal E. 9th & H«r
MAin 1645	^
SOLID TRAINLQADS were «o!d In one t*oni
Nov Norge model je močna ledenica ing®, storna. Norge ledenice kupite, ako _ vplačate nekaj, ostalo na primerna o P čila.
NORGE
superior home supptf
6401-05 SUPERIOR AVE.
"PRI NAS SI PRIHRANITE DEN^1'
L,—............^^