Ameriška Domovina MO ž^hSi ^ ^ ^77 °°c/ 4^e iNSPirar Nation*! and I&teraattaia! Circolatio* CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 16, 1970 mmm n^wspa^i ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII Deževna doba že vpliva na vojskovanje v Indokim SAIGON, Viet. — Deževna doba se je začela 23. maja in traja neprestano do 7 mesecev. Spreminja vso Indokitajsko v Novi grobovi Mathilda Jenisek V Huron Road Hospital je umrla Mathilda Jenisek, roj. Young, stara 87 let. Stanovala je na 13700 Deise Avenue. Njen Veliko močvirnato blato, ki ovi-;mož Herman je umrl 1966. Bila ra vojskovanja na saigonski kot je mati Wilbur in Eileen Sawyers, stara mati 7 vnukom in 3 pravnukom. Rojena je bila v ha komunstični strani. Postaja zmeraj bolj neprijetna tudi komunistom. Komunistične čete j Johnstown, Penna., odkoder se dobivajo namreč moderna orož-|je preselila v Cleveland leta ja in moderna prevozna sredstva, vse to pa v deževni dobi Velikokrat odpove. Znana cesta Hočiminh se je na primer že spremenila v veliko blato, ni sposobna za noben težji transport. Pa ne samo dež in nalivi, tud megla zavira operacije. Helikopterji se na primer nočejo dvigniti v zrak, ker ne vedo, kje ih kako bi pristali, še hujše je za bombnike, ki niso mogli odvreči bomb, ker ciljev niso mogli odkriti. Vračajo se na letališča, tam pa zopet ne morejo pristati, ker je vidnost preslaba! Zato morajo pogosto odleteli na Visoko morje in tam “bombardirati” morsko površino, da se ^•hebijo nevarnega tovora. Nič tanjša nadloga so tudi komarji, ki jih je toliko, da se ne dajo Pregnati z nobenim sredstvom, deževna doba ima pa tudi kori-sti za naše vojake: preganja gverilce v džungle, odkoder se ne Korejo nikamor ganiti in napadati iz zased. Seveda pa deževno vreme, ki traja cele mesece, ypliva slabo na moralo naših ^et. Ko se oddelki vrnejo s svojih misij, se v taboriščih ne mo-rejo nikamor premikati, ker so ^sa tla prepojena z močvirjem. e počutijo kot ujetniki sovraž-ne prirode. Zato je pa pri njih tem večja želja, da se kmalu vr-d^jo domov. Nikoli ne čakajo °hca enoletne službene dobe ako težko kot ravno v deževnih Mesecih, akoravno je smrtnih ^Varnosti v deževni dobi ‘°t v suhih mesecih. manj Ameriški diplomatic imajo pa res smolo v Copenhagen, Dan. — Na-e poslaništvo v Copenhagnu je uredilo za svoje uslužbence in rijatelje izlet z vlakom v neko °Pališče 45 milj daleč od pre- lOhce' Vseh gostov ie bil° nad 0- Na potu domov je pa izlet- 'ski vlak trčil ob tovorni vlak. er je vlak vozil počasi, ni bilo Osebne nesreče, le 8 gostov je ! 0 Poslano na pregled v bliž-bolnico. Nesreča ni bila j^rda posledica sabotaže, želez-SeT1^ ^ smatrajo za nekaj, kar Pet' k° VSak a3S vsakomur Pri- "^gentinska nova vlada priznana BUEnos AIRES, Arg. _ Bri-hi general Robert Marcelo Preri0 jSt°n ',e bil P°stavljen za ja.ŠuSednika teden dni stare vo- star snVl?de' N°Vi Predsednik je lig6 v .Iet, bil je oficir v inte,- argentm fIUŽbi in V0J'aški ataše shin!rnSke ambasade v Wa-mert°nU' Združene države A-diatsl,8 80 Že ob-iavite diplo-jo sn,0 priznanje novi vladi in Za 'eg“ln° vlad0 ^ Deloma oblačno in toplo. aJvišja temperatura okrog 80, 1912. Pogrebni obredi bodo v sredo ob 9.45 iz Žele Memorial Chapel, 458 East 152 Str. in ob 10.30 v cerkvi Sv. Jeroma. Pokopana bo na Kalvariji. -----o------ V Italiji se je že začel boj za oblast v pokrajinskih vladah RIM, It. — Italija ima po zadnjih volitvah možnost, da ustanovi še 15 pokrajinskih vlad. Interes zanje se je pokazal izredno hitro. Komunisti so namreč uvideli, da morejo dobiti vlado v svoje roke v treh tako imenovanih “rdečih pokrajinah” odnosno v Bologni, Perugi in Florenci le tako, da gredo v koalicijo z Nennijevimi socialisti, ki so postali tretja najmočnejša stranka v Italiji. Torej neke vrste nova ljudska fronta! Pa so krščanski demokratje takoj povedali socialistom, da ne bodo mogli priti v centralno vlado, ako se bodo v pokrajinah spečali s komunisti. To bo seveda tudi zelo zavleklo rekonstrukcijo sedanje Rumorjeve rimske vlade. Vietnamski begunci Humphrey in Kennedy izdelujejo mirovni načrt ponovno kandidirata PARIZ, Fr. — Beguncev iz za senatorja Vietnama se je v Franciji na- WASHINGTON, D.C. — Te bralo precej. Prvi so prišli s dni je bivši podpredsednik padcem Diemove diktature, poz- Humphrey izjavil, da se bo po-neje je pa vsaka vladna spre- nGvno potegoval za mesto sena-memba v Saigonu poslala nove, torja v Minnesoti. Tam je bil do največ v Francijo. Je to večino- sedaj za senatorja znani demo-ma inteligenca, ki se dolga leta kratski politik Me Carthy, ki je ni hotela mešati v politiko, ker Pa prišel s stranko navzkriž, ni želela, da debatira z režimom Morda bo kandidiral kot neod-generala De Gaulle. Zadnje ča- visen kandidat. se je pa begunska emgracija o-J V Bostonu je pa napovedal prisilil k temeljiti reviziji vod-živela, je že našla skupno po- svojo kandidaturo senator Ken- stva dosedanje nemške zunanje dlago za iskanje nove rešitve ned}/. V ta namen je sklical po- politike. Brandt se je kar odloč-vitenamske tragedije. So to ne-'sebno tiskovno konferenco, ki no lotil problema ureditve od-ke vrste vietnamski nevtralci, pa menda ni potekala po sena-j nosov z vzhodnimi komunistič-ki niso ne za saigonsko ne za torjevih željah. Potegoval se bo nimi državami. BO BRANDT SPREMENIL NEMŠKO ZUNANJO POLITIKO Volivni rezultat pri zadnjih nemških državnih volitvah je opozoril nemško vlado, da volivci ne odobravajo vodstva sedanje zunanje politike. BONN, Z. Nem. — Volilni poraz nemškega kanclerja Willi Brandta pri zadnjih državnih volitvah bo najbrž predsednika Komunisti so se utrdili v znameniti pagodi PHNOM PENH, Kam. — Viet-kongovci so minirali vše dohode hanoisko vlado, niso pa tudi pro-,23 svoj sedanji mandat, ti nekaterim idejam obeh taborov. Skupino vodi dr. Van Hu-yen, ki je bil 1. 1955 tudi minister v saigonski vladi, pa je potem šel v begunstvo v Pariz. Je znana osebnost, ki ima dosti zvez in političnih stikov. Vidi se že po tem, da so na njegovo prvo tiskovno konferenco v Parizu prišli vlade, ki nič ne taje, da jim je novo gibanje simpatično. Na tiskovni konferenci so bili pa tudi priijatelji saigonske in hanoi-J ske vlade; celo zastopnike iz Moskve so opazili. Novo begunsko gibanje si je izbralo naslov: Narodna fronta za mir in nevtralnost v Južnem Vietnamu. Gibanje ima dobre stike tudi Notranji tajnik Hickel se bo skoro poslovil? WASHINTON. D. C. — Pretekli teden so se razširile govorice, da bo notranji tajnik W. J. Hickel skoro vzel slovo iz vlade bodisi prostovoljno bodisi od- zaupniki francoske' slovljen- Njegovo razmerje do predsednika Nixona se je poslabšalo, odkar je bilo objavljeno njegovo osebno pismo predsedniku 6. maja, v katerem se je Hickel pritožil, da vlada premalo skrbi za dobre zveze z mladino. Povpraševanje v notranjem tajništvu in med ožjimi sode- _ ___^ _________________ ____z!lavci tajnika W. Hickela niso nekaterimi močnimi budistični-'dala nobene razjasnitve. Nihče mi sektami v Saigonu, Gibanje ni vesti ° bližajočem se odhodu pa hoče biti nevtralno na vse Hickela niti potrdil niti strani; napada na primer ravno zanikab tako politiko princa Sihanuka za pogajanja s komunisti. Pri zadnjih razgovorih z Moskvo je Brandt pristal na načelo nedotakljivosti evropskih meja, vključno meje med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. kot generala Lon Nola. Razume se, da sedanje izjave dokitajski, želijo obesiti na vsako še tako tanko nitko, ki kaj Še boj je izpodletelo zunanjemu ministru Walter Schaelu, da bi pridobil za Svobodno demokratsko stranko nekaj poslanskih mest v Nižji Saksonski in Posarju. Povrhu je izgubil še eno tretjino glasov v severni renski Westfaliji. Desno krilo Schaelove Svobodne demokratske stranke odločno nasprotuje Brandtovi politiki zbližan ja komunisti in sedaj dolži Schaela za poraz pri volitvah, ker se preveč nagiba na levo. Izguba šestih od 30 strankinih poslancev v federalnem parlamentu bo onemogočila Brandto-vo pičlo večino v parlamentu. Svobodna demokratska stranka bo imela 22. junija v Bonnu konvencijo, kjer se bo gotovo pokazalo, kako resen je razkol v stranki med desnim in levim krilom. Brandt bo tudi najbrž moral popustiti pri dosedanjih načrtih Francija znižala amenitemu starinskemu vehkf n nn • f ^ja obeta, je treba počakati, kdo vse obvezno vojaško službo templju Angkor Wat. Znotraj so ™ f0”* ^1°’ ** ^ P b° P 23 ta si uredili bolnišnice in ,tlStl’ kl Isce-!° Pot do miru v In-1 nevtrahsticen pojav. šča. Vse okrog so zavarovali s strelskimi jarki. Kambodžanske in južnovietnamske čete so komuniste pregnale iz okoliških o-taktika komunističnih gverilcev, porišč in cestnih križišč. Zatekanje v svetišča je znana Od tam delajo izpade, napadajo sovražnika, v stiski pa se umaknejo v spoštovana svetišča, kjer jih ne morejo napadati s težkim orožjem. V Sloveniji so partizani delali enako in je zato po njih krivdi bilo uničenih mno- Ameriška Domovina v prvem lednu julija zaradi počitnic osebja ne bo izšla Kot v preteklih letih tudi letos v prvem tednu julija Ameriška Domovina ne bo izšla, ker bo celotno osobje v uredništvu, upravi in tiskarni na počitnicah. Naročnike in čitatelje lista prosimo za razumevanje, ker uslužbenstvo drugače n j i' dfi'ir^g i mrm 6117 ct. Cliir Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 4410S National and International Circulation rublis!«*! daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA; t o Združene države: I $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S me«®« Ra Kanado in dežele Izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 me**c« Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: t $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 montha Canada and Foreign Countries: I $18.00 per year; $9.00 for 6 months: $5.50 lor 3 montha Friday edition $5.00 for one year 8KCONI) CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83~ No. 118 Tuesday, June 16, 1970 Letošnje poletje Zaprle so se šole, zapustili so ceste šolski prometniki s svojimi značilnimi uniformami, otroški smeh je izginil z ulic in parkov, kar preko noči smo se znašli v začetku poletja, ki smo ga vsi pričakovali, nihče pa od njega zahteval nekaj posebnega. To je bilo dobro, kajti res ne vidimo na njegovem obzorju posebnih dogodkov, vsaj v naši deželi jih nihče ne pričakuje, pa bi jih morda rad. Vse mori vojskovanje na Indokitajskem. Naj federalna admnistracija še tako lepo napoveduje tam zmanjšanje čet, miru še ne bo, še zmeraj bo v jeseni do 300,000 naših \oj’akov v vzhodni Aziji, še zmeraj bodo stroški za vojskovanje šli mesečno v bilijone. Ko bi bilo vse odvisno le od nas, bi človek še verjel napovedim, pa imajo pri tem svojo besedo tudi naši nasprotniki. Tudi od njih je odvisno, koliko bo vojskovanja v jeseni in kakšno bo, koliko nas bo veljalo. Nasprotniki še ne kažejo nobene volje za popuščanje. Če bodo dosledni in vztrajni, na bodo prav za voliv-ne dneve pripravili vroče tedne. Kaj pa z mirom doma? Zadnja pozvedovanja povedo, da ljudi grize za vojskovanje največ način naborov. Je sicer spremenjen, toda še nima tiste oblike, ki bi vse zadovoljila. Ker novi levici trenutno manjka gradiva za mesečne demonstracije in izgrede, se bo morala obesiti na vprašanje reforme nabornega sistema. Reuorma ne more nikoli vseh zadovoljiti. Najboljša reforma bi seveda bila: nobenih naborov! Tako daleč pa še nismo. Nismo te točke postavili brez razloga na drugo mesto. V naših prosvetnih zavodih najvišje vrste je okoli 7 milijonov študentov in velika večina med njimi je najbolj zaskrbljena radi naborov. To ve nova levica, zato tam išče kandidate za demonstracije in izgrede. Res je sicer, da študentov ni med počitnicami na učnih zavodih, toda levičarskim agitatorjem se zmeraj posreči nabrati toliko demonstrantov in izgrednikov, kolikor jih je potrebnih za izgrede in nemire. Huda naša bolečina je seveda tudi draginja. Boj proti njej ne more biti le boj za kupno moč dolarja, mora zajeti draginjo v korenu: omejiti potrošnje, javne in zasebne, o-sebne in investicijske. To jemlje kruh in manjša zaslužke, boj proti draginji pomeni torej žrtve. Tega naši javnosti nismo nikoli hoteli povedati v vsem potrebnem obsegu in z vsem potrebnim poudarkom. Zato sedaj misli vsakdo, da se bo tem žrtvam izmuznil, da naj drugi omejujejo svoje i :datke, njemu jih pa ni treba. Na tem področju je že prišlo do ostrih sporov na gospodarskem in socialnem polju in jih bo še več prišlo. Začeli so se svoj čas v spopadih med belimi unijskimi delavci in črnimi brezposelnimi v Pittsbur-gu, potem nadaljevali v New Yorku, Bog ve pa, kje in kako se bodo končali. Tako nam nalagata potreba po zmanjšanju potrošnje in prenašanje vojnih tegob kar hkrati dvoje bremen, ki jih nismo vsi voljni prenašati. Administracija se še ne čuti dosti trdne, da bi J^enila po pravi poti, čeprav bi se pri tem zamerila na levo in desno. Hud pritisk na javnost je napravilo tudi hitro naraščanje brezposelnosti. Tako velike ni nihče pričakoval. Še manj smo mislili, da se bo tako hitro širila po vsej deželi. Pokazalo se je, da so bili naši podjetniki prilično širokogrudni pri nastavljanju uslužbencev in delavcev, da so pri dobrih zaslužkih posebno pri komisijskem delu radi na široko nastavljali ljudi, da se tako ognejo naduram in delu ob koncu tedna. Sedaj je v podjetjih zavladal sistem ostre kalkulacije delavske režiije. To posebno čuti industrija, ki dela za narodno obrambo. Kar je še posebno važno: na ulicah in borzah dela se pokaže, recimo, 100 delavcev, vidi jih pa na tisoče zaposlenih uslužbencev, ki se vsi v trenutku zavedo, kaj jih lahko čaka. Pomoč brezposelnim v obliki brezposelnega podpiranja je pičla, rodi pa v javnosti nov strah pred brezoselnostjo. Ni lahko iti sedaj na počitnice v strahu, da po počitnicah morda sledi prekinitev delovnega razmerja. To je nov povod, zakaj je javnost razburjena in prihaja iz ravnovesja. Najbolj prizadeti so seveda tisti, ki prvič iščejo delo. So to študentje, ki so končali študije, in dijaki, ki so dovršili poklicne in strokovne šole. Zanje ni nobene preobilice dela, ga je rajše veliko manj kot zadnja leta. Ti so obsojeni na čakanje in ne vedo, kaj naj naredijo s svojim prostim časom. Postanejo najpreje plen demagogov in socialnih “reformatorjev”. Dokaze o tem so nam dali dogodki zadnjih let v vseh večjih ameriškihfmestjh. Ne kaže tudi pozabiti na naše male farmarje. So to dvoživke: praviloma so zaposleni že kot delavci, obenem pa še obdelujejo svoje farme. Do sedaj se jim ni godilo slabo; saj so imeli delo v tovarnahpridelke so pa lahko vnovčili po tekočih tržnih cenah. Sedaj so v skrbeh, ali bodo mogli še obraniti delo kot dvojni zaslužkarji in kako bodo prodajali svoje pridelke. Zaenkrat SO nastavili kar visoke | Po novi maši je g. Mirko Ko-|je in sestre si ne zmivajo skele— Pa mislite, da samo v daljnem dnevne cene, toda se Že Čuti, da potrošnja pojema. Prvi, ki zina deloval v anraški župniji.jčih ran z bratsko ljubeznijo,'zdomstvu je zakon življenja bodo prišli pod udarec, bodo ravno oni, kajti velike farme Jujudje so ga silno vzljubili, po- ampak si v te rane mečejo gobe spremenjen v našo korist, ker imajo svoje odjemalce po vsej deželi, manjši se pa navad- sebno mladina ga je imela rada. no omejujejo na farmarske trge okoliških držav. Stanje seveda ni tako obupno, kot kažejo prva poročila. Vsaka stvar se počasi vnese, tudi farmarsko gospodarjenje. Treba je le, da mali proizvodnih dobi pravilen nasvet. Tega pogosto manjka. Pri nas so namreč tudi gospodarska poročila rada politično prepleskana. Ako prihajajo iz vrste federacije, so navadno bolj optimistična, iz opozicijskih vrst pa prihajajo črno-bela. To marsikoga premoti, da ne najde prave srednje linije. Omejili smo se le na gospodarske momente, ki vplivajo na naše razpoloženje. Dodati bi bilo trel^a, še politične. Teh trenutno še ni mogoče nabrati. Še niso tako formirani, da bi jim človek lahko brezpogojno verjel. Politiki radi prihranijo svoje glavne “novice” za zadnje dneve volivne kampanje. To je sicer napačno, pa se ne da pomagati. Sicer je pa stanje tako, da ga s svojo politično modrostjo ne bodo mogli dosti predrugačitT Morda je to prav. Naj gospodarstvo hodi svoja pota, politika pa svoja. V takih slučajih nismo imelf. posebne škode, morda je tuli letos ne bomo od tega imeli. BESEDA IZ NARODA | ................................. i.i' m lMifiiiiii"firiT'W’^ svojo prvo daritev. Prve dni majnika leta 1945 je moral namreč tudi on na trnjevo begunsko pot, na kateri se je najprej u-stavil visoko gori v tirolskih hribih v vasici Anras. Ko bo ne- Župmk Mirko Kozina -srebrnomašnik v Anras« na Tirolskem CLEVELAND, O. — Ko smo se v preteklih dneh v Clevelandu in drugod po slovenskih naselbinah v ZDA in Kanadi slovesno spominjali 25-letnice slo-vr-ske narodne tragedije, je v skrili gorski vasici Anras pod visokimi tirolskimi velikani tiho opravil svojo srebrnomašno daritev rojak Vladimir Kozina, danes župnik na ameriški župniji v Brentwoodu v Kaliforniji. Da Nase pa je po.škofovem naročilu prevzel tudi duhovno skrb za slovenske begunce v Anrasu in okolici. V tem času je izdal med drugim nekaj številk “Slovenec v Tirolah”, dva škofova križeva pota in svoj slovenski begunski molitvenik. Domačo mladino je goreče poučeval v verouku. Z njo je podal več lepih iger, med temi tudi znano “Župnik v cvetočem vinogradu”, katero je sam prevedel v nemški jezik. Za v vojski pobite anraške župljane so ponesli na 3000 m visoko goro Gumerjavel težek križ, kjer je opravil Mirko sv. mašo in po njej blagoslovil spominski križ. Preden je jeseni 1948 odšel v A-meriko, je blagoslovil nove zvonove, ker jim je prejšnje pobral Hitler. Da se je g. Mirko Kozina odločil praznovati svoj srebrno-mašni jubilej v Anrasu, med tistimi dobrimi Tirolci, ki so njemu in tolikim drugim bednim slovenskim ljudem v tistem hudem času storili toliko dobrega, mu je samo v čast, nam pa v ponos. Naj g. srebrnomašnik sprejme tudi naše čestitke z željo, da bi mogel še dolgo s takim uspe- koč napisana podrobna zgodovi-jhom služiti Bogu, svojemu naro-na slovenske politične emigra- du in Ameriki. cije, bo v njej opisano tudi to prvo, še predvetrinjsko slovensko begunsko središče. Semkaj se je namreč v prvem času našega begunstva zateklo okrog 30 slovenskih visokošolcev, med njimi tudi nekaj ljubljanskih bogoslovcev in duhovnikov. V Anrasu, v tamkajšnji starodavni hribovski cerkvici je prejel slo- tijujorški srenjčan k sosed« spet pride NEW YORK, N.Y. — Včasih ima človek nekoga in nekaj rad, pa skorajda se ponekajkrat ska-v ,----- - ------- ^ i ^ - —- že, da ne bi znal ali pa morda opravi svojo^srebrno^ sw maso j venski bogoslovec-begunec Mir-[niti ne bi mogel z besedami poko Kozina 26. majnika 1945 V Ameriko se bo vrnil 28. t. m. Janez Sever tako daleč od svojih rojakov, sč je g. Vladimir Kozina odločil zategadelj, ker ga je pred 25 leti, 26. majnika 1945, rajnki ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman v tej vasi posvetil v mašni-ka, odnosno ker je nato na praznik sv. Rešnjega Telesa, 31. majnika 1945, v anraški cerkvici daroval med vernimi Tirolci svojo prvo slovesno sv. daritev Gospodu v zahvalo. Kdo je g. Vladimir Kozina, slovenskim ljudem ni potrebno pripovedovati. Zverinski pokol Kozinove družine iz Zapotoka pri Sodražici na Dolenjskem po komunističnih partizanih je danes splošno znan. Na Sloven- po vedati, odkod in zakaj takšno rajnkem ljubljanskem škofu dr.'počutje in takšen odnos notra-Gregoriju Rožmanu zakrament nje naklonjenosti, sv. mašniškega posvečenja. Ta-| Nekaj takšnega odnosa je v kratni anraški kaplan Schuster > meni do slovenske svetokrižke je s svojimi dobrimi župljani cerkve in njenega okolja v Brid-pripravil izredno 1 j u b e z n i vj geportu, pa čeprav je danes či-sprejem škofu Rožmanu za tako sto drugačno, kot ob prvem sre-pomembno slovesnost v njihovi'Čanju s tem okoljem. Zmeraj se sredi. Otroci in mladina v lepih'sprašujem, zakaj tolikšna nave-domačih tirolskih narodnih no-'zanost na ta košček ameriške šah so pri sprejemu ljubko po-'zemlje, kjer tudi precej Sloven-zdravili in nagovorili škofa in cev živi. Temu se še bolj čudim mu poklonili lep planinski šo- ob pomisli, kdaj in ob kakšni pek. Po posvečenju sta srečnega priliki sem prvič prišel v Brid-posvečenea nagovorila v sloven- geport! skem jeziku še gdč. Vida Ko-J Nikakor ni bil to nek vesel želj in dr. Ludvik Leskovar. [trenutek. Bil je sončen in vroč Na praznik sv. Rešnjega Tele-'dan, že čisto sredi jeseni, poln bile v času komunistične revolucije v naši domovini na tako skem je mnogo družin, ki so sa, 31. majnika 1945 je v isti cer- čudovitih barv, v katere se u- kvici, v kateri je bil par dni trujena narava odene tik pred prej posvečen v mašnika, g. Mir-'svojim začasnim umrtjem, ko krvav način po komunističnih j ko Kozina opravil svojo prvo sem prišel kropit prijatelja dr. rabljih prizadete, toda samo slovesno sv. daritev. Bil je iz- Alojzija Kuharja in sem se vrnil družina Jožeta Mavsarja iz Pra- redno lep, čist planinski dan. na njegov pogrebni dan. proč pri St. Rupertu na Dolenj- Pred župniščem je brata novo- Na parah je ležal v farovžu, skem ji je po svoji strašni žrtvi mašnika nagovorila sestra Mil- ko sem ga kropil. Zares težko in po svojem velikem daru ne- ka in mu izročila novomašni je rečeno, trdo in neusmiljeno križ. V sprevodu v cerkev so bi beškemu Očetu za svojo žrtev najbolj podobna. Obe ti naši slovenski družini sta namreč kakor po čudežu dali Gospodu v zahvalni dar dva sina za Njegova služabnika, da bosta zvesta pričevalca Njegovega nauka. Srebrnomašniški jubilant Vladimir Kozina je bil rojen 16. svečana 1919 v Zapotoku pri Sodražici na Dolenjskem. V družini je bilo enajst otrok. Vladimir, ali kakor so mu rekli Mirko, je bil šesti po vrsti. Ljudsko šolo je opravil v Sodražici, eno leto meščanske šole v Ribnici, klasično gimnazijo> pa na škofijski gimnaziji v št. Vidu nad Ljubljano. Nato 'je stopil v ljubljansko bogoslovje. V tem času je izbruhnila druga svetovna vojska, katera se je zaključila s komunistično revolucijo v naši domovini in ki ni prizanesla tudi Kozinovi družini. V sredo ponoči, 26. avgusta 1942, so komunistični partizani pri Kozinovih opravili svoj krvavi posel: ubili očeta in mater in, hrafa-invalida. Mirki; Kozinu kakor tudi številnim drugim tedanjim., ljubljanskim bogoslovcem ni bilo dano, da bi bil v: domapi, ljubljanski stolnicj 'posvečen v duhovnika, da bi v domači cerkvi v Sodražici opravil slovesno se sprva sliši in vendarle bo li razen novomašnika še škof menda res, da sem na ta — ža-Rožman, anraški župnik in dr. losti polni — dan našel v tem, Ludvik Čepon in vsa druga slo-[kraju tolikšno domačo žalost, da venska takratna anraška begun- sem bil z vsem bitjem svojim ska družina. Novomašno pridigo’— ne v Bridgeportu, ampak v je govoril škof v nemščini. V svoji očetnjavi na Slovenskem, govoru je zbranim Tirolcem po-' Farovž, hišica v zelenju; dvo-vedal, kako je g. novomašnik rišče, posuto s peskom. Pes na izgubil starše, brata in domovi- verigi se zaganja proti meni in no. Vsa cerkev je jokala. Ob me oblaja, ko odprem vrata v koncu sv. maše je novomašnika ograji in stopim na vrt pogledat, presenetila stara slovenska no- kako tu za hišo izgleda. vomašna pesem “Novomašnik, Potem stopim v cerkev in od bod pozdravljen! Zapeli so mu takrat zmeraj premišljujem, za-jo akademiki. Po sv. maši je sle- kaj so jo poimenovali cerkev dila procesija sv. Rešnjega te- Svetega Križa?' Križev pot v lesa. šla je skozi vas na polje in njej je svojevrstna posebnost, nato spet v cerkev. Bilo je ne- da ne rečem umetnina! izmerno lepo. Molitev, pesem in Zadnje čase menim, da je v godba je odmevala od visokih tem imenu tudi simbolika zdaj-Dolomitov. Nad vsemi so pla- šnjega stanja svetokriške slo-Polala bandera. Ljudje malone venske srenje. Križ je simbol vsi v narodnih nošah. i trpljenja in sosedna slovenska Po vsem tem je bilo v župni- fara se mi zdaj zdi, da je v šču skrbno pripravljeno kosilo, strašnem trpljenju, . vsa razpeta Nekako okrog tretje ure popol- na križu. dne je prišel iz Vetrinja kano- Rimski vojaki so po Pilato-nik dr. Janez Kraljič. Škofa so vem ukazu Kristusa razpeli na poklicali pd mize. Nič več se ni križ, toda pri tem so sodelovali vrnil na novomašno gostijo. O- tudi njegovi rojaki. /Nekaj postal-je v svoji sobi.'Od dr! Kra- dobnega se godi s svetokriško fjiča je tiobil -namreč‘sporočilo, slovensko srenjo. V splošnem da domobrance in druge begun- trpljenju in ob skelečih ranah, ce. vračajo. Novomašnik tisti ki so jih zarezali v tamošnjp dan še ni zvedel za to žalostno našo narodno skupnost zunanji tako žele nekakšni samovodniki slovenskega naroda? Tako govore tudi nekateri slovenski duhovni, ker so zdaj pripravljeni oznanjati Njegovo besedo v vsa-: kem jeziku, ker bolje kaže --kot pa v materinem slovenskem jeziku. Slovenskih ovca je premalo, zato naj se priuče zvokov tuje pastirske piščali. Glavno je, da se zbero, kadar mi zatrobimo. Vsem tem je naš pesnik že dejal: piščalkar, prešibak spev je tvoj! Pa nekateri naslutijo pravo pot in se je ne drže dosledno. Tako sem tudi razmišljal v Bridgeportu na zadnjo majsko nedeljo. Tudi mene je peklo, da ima slovenska narodna fara glavno mašo v angleščini. In zaradi tega je bilo pri njej veliko manj ljudi kot lani ali poprejšnja leta. Nekateri to glavno mašo zdaj namerno bojkotirajo. Prav tako me je zabolelo, da so bojkotirali tudi procesijo, ki je nekaj iz naše narodne navade in ker je bila vsa slovenska: branje evangelija, petje pesmi za to priliko in vsi blagoslovi in molitve. In že pri prvem oltarju sem v sebi vzdihnil goreče: O Bog, da bi resničnost ta molitev postala, takrat, ko je duhovnik odmolil-Molimo, o Bog, ki Te greh razžali in pokora potolaži, ozri se milostno na ponižne prošnje svojega ljudstva in odvrni šibe svoje jeze, ki jih za svoje grehe zaslužimo... in ko je duhovnik med blagoslovom pel: Nebeški blagoslov naj blagoslavlja, varuje in ohranja ta kraj in vse, ki v njem prebivajo ... Zares, božjega blagoslova želi njujorški srenjčan svojim slovenskim sosedom v Bridgeportu. Ta pa bo prišel, če bo med vas prišla tista ljubezen, ki ji pravimo bratska in sestrska, kef ste istega rodu, zares iste krvi in istega jezika. Ista beseda vam mora vzbuditi istega duha naroda slovenskega na tujem. Tone Osovnik težkopeneče žolčnosti. Torej pokop človeka, ki je rad govoril o življenju slovenskega naroda z optimizmom in s skrbjo, kaj bo z njim, je bil povod za moje prvo srečanje s svetokriško cerkvijo, njenim okoljem in z njenimi ljudmi. In tako sem se srečal tudi s pokojnim župnikom Farkašem, s katerim me je marsikdaj povezalo isto narodno čutenje. Koder je kaj narodne navade in koder se kdaj. zablesti utrinek starega narodnega običaja, tja me duša naganja, tja me srce vleče. Tako sem po pokopu dr. Kuharja spet prišel v to slovensko svetokriško okolje samo zaradi Telovega, ker v tej fari poznajo za ta dan cerkvenega koledarja še procesijo Rešnjega Telesa in oltarje v naravi. Vsako leto je bilo lepo, pred dvema letoma pa še posebno, ker takrat je bilo petje čudovito. Na vprašajte me, kako je bilo letos? Težko bi vam povedal. Ne, da ne bi znal povedati, ampak občutil sem pekočo žolčnost gob, ki rane ne lečijo — ampak še bolj odpirajo. V skupnostih premnogokrat nastajajo premiki, pretresi, kot v naravi, ko vezave popuste zaradi bogsigavedi kakih nelogik, porojenih v človekovem razmišljanju in ravnanju. Vsi naši našel j eniški rodovi so se zmeraj drobili po tej poti in zaradi takega vzroka in povoda. Zadnji naseljeniški val se razbija še ob drugih čereh. Vsem tem in vsem nam menda manjka jasnosti pojma narodne zavesti. Teden dni po obisku v Bridgeportu sem včeraj po prepevanju svetokriških fantov v naši cerkveni dvorani odšel z našim župnikom očetom R i e bardom kropit umrlo Slovenko Ivano Habjan. Stara je bila 82 let in že dolgo popolnoma gluha. Naš župnik ji je nosil stalno sv. obhajilo v Babilon na Long Islan-du. Njeni otroci žive v tistem okolju. Pripeljali so jo v Ridgewood in je ležala v pogrebni veži Gies. Otroci ne govore več slovensko in zategadelj niso matere pokopali s pogrebno mašo v slovenski cerkvi sv. Cirila, kamor je mati vsa prejšnja leta prihajala, ampak skozi nemško faro v Ridgewoodu sv. Matija. Z mislijo na svetokriško slovensko faro, ki izgublja narodni značaj, z mislijo na umrlo Slovenko, ki sem jo z župnikom kropil — in smo slovensko molili ob njeni krsti — z mislijo na njene otroke ter z mislijo na vse tiste, ki postavljajo nagrobne spomenike slovenstvu na tujem — sem spet premišljeval o tem, koliko trdne narodne zavesti dobiš in kako dolgo jo ohraniš brez znanja narodnega jezika? Kaj je s to zavestjo brez poznanja narodnih navad in običajev? Kaj je s to zavestjo, če ne poznaš preteklosti svojega rodu? Moje mnenje je, da je nujno za vsakega našega mladega rojaka, da se priuči slovenskega jezika. Za to ni težav. Pripomočkov je dovolj in tudi obisk Slovenskega je danes lahek! Drugi mislijo, da je zavest že delom in prime, kjer je trdna, če kdo v tujem jeziku po-'in potreba. Toni Strmšek s sv°' ve, da so bili starši Slovenci in jo pokončno postavo in nasin6' bom pazi za red. Seve je še do' sti drugih mož in žena, ki bod° prostovoljno poprijeli za delo ta Triglavski piknik MILWAUKEE, Wis. — V nedeljo smo sedeli v senci Triglav' skega parka in se pogovarjali kako pripraviti vse potrebno za piknik, ki bo v nedeljo, 21. ju' nija. Šli smo kar po vrsti: Kuhinja. Glavno skrb za to je pre' vzela Zofi Rifelj. Organizirala bo svoj “štab” pomočnic. Piščanca bosta na ražnju spekla predsednik J. Limoni in Frank Mernik. Peka piščancev se jima vedno posreči. Za glavnega gostilničarja bosta Ivan Bambič i11 Stane Jaklič. Skrbela bosta, da bo pijača dosti hladna za žejn0 goste. Velik revež je na takle dan naš blagajnik Ivan Kunovar. Vse račune mora plačati in tart1 cel dan sedeti in čakati, da še zadnji krajcer pade v blagajn0-Seve je na koncu vesel, če jc piknik uspel. Saj stroški so vedno pri tako velikem podjetj0' kakor je naš park. Franjo Mejač vedno prevzame splošen pregled nad vseh1 treb3 da on ima še danes rad kranj ske klobase; morda vprav zate-gatelj tak poudarek važnosti na kranjski klobasi, ker je ostala še'dan. Preveč bi bilo, da bi vse n&-pri nazivu tistega časa še pred števal. Prešenom, ko je bil le Kranjec Meni so možje rekli, da bi m3 lo napisal v Ameriško Dortiovl no in Amerikanskega Sloven03 o tem našem pikniku, ki je n3^ menjen vam, dragi rojaki, 0 Slovenec. Duša in misel vsakega naroda je v njegovi besedi. S to besedo še vdolbuje njegov duševni o-braz, ker z njo gradi od prvih j blizu in daleč. V imenu društ^3 začetkov osnovnih temelj e v prav lepo vabim, pridite. zgradbo svoje kulture. Zamisli-j vse bo preskrbljeno. Pokramb^ fno se samo v^ usodo pasje .Koro-(h bomo med seboj ali šli bahn3 ali pa na kprehod po, zfileue1^ parku. Mladina bo imela 4$ novico ostri posegi, domači lastni brat- še precej sliši. ške. Zakaj sipo jo zgubili?‘ Naša, beseda je tam v pretežnem . , ~ delu umrla in z njo tudi zavest prostora za svoj šport in plaV3 našega človeka. Na Primorskem'nje v jpzeru. zemljo še nekako, ohranj^pio' Torej na veselo svidenje v sebi, ker se tamkaj naša beseda deljo, 21. junija, v Triglavsk0 jparku! F. B- KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Ob 25-letnici je dotrpel (Pokojnemu Francetu Petriču v spomin) Kadar pravični hudo trpi, se zdi, kot da bi se nebo sklonilo k zemlji, da sprejme svoj dar. Tako je bilo v Sloveniji 1. 1945. Slovenska zemlja je darovala nebesom desettisoče mučencev, ki jih je pobil brezbožni komunizem. Prav tako je po 25 letih trpel med nami pravični, France Petrič in je 4. junija izdihnil. Nebo se je sklonilo k zemlji in je prejelo svoj dar: Žena je darovala svojega moža, družina svojega očeta, slovenska skupnost zvestega člana in zemlja svojega sina, ki je bil v najlepših letih življenja. Tudi on, France Petrič, iz fare sv. Gregorija, je doživel tisto poneseš naše osebne pozdrave. Ena družina ste, božja družina. Prosite ;za nas žive, da bi tudi mi ostali v občestvu z vami, da bi ostali odločni katoliški Slovenci, v katerih ni popuščanja glede brezbožnega komunizma. Uživaj v trpljenju zasluženo plačilo! Gospo Danico in hčerke naj pa tolaži ljubi Bog! P. M. Vse blagoslove mlademu paru na pot . . . Čudna so včasih človekova SKI DAN bo letos prvo nedeljo v avgustu: Po pripravah bi človek sodil, da bo pester in zani-mov. Na svidenje! Odbor Društva Slovencev Baraga Kramljanje v misijonskem zaledju Zgleda, da so poročila o misijonskem delovanju v zaledju Slovencev iz Toronta rodila nekaj več uspehov kot samo tiste tisočake, ki jih Baragov misijonski krožek vsako leto pridela in odpošlje slovenskim misijonskim delavcem na fronto. Zaledje v korist misijonom se je začelo gibati tudi drugje. Prav je ta- izpovedujemo svojo zveš tobo načelom, ki so usmerjala naše ravnanje med državljansko vojno, in programu, ki se je izoblikoval tudi v času našega zdomstva. Naša privrženost idejam in programu nas kot skupnost o-značuje in daje našemu bivanju v zdomstvu smisel in smoter.’’ (S.S.S.) H v *99 meznarja pota. Vijejo se skozi vrtove veselja .in preko pustinj žalosti. Če ko, tekmovanje lahko rodi veli- jih opazujemo in o njih, nam postajajo čudovita. V njih lahko zasledimo risanje božjega Inženirja. V soboto, 6. junija, popoldne prelepo pomlad v letu 1945, ko s^a stopila pred oltar Brezma-je bila za tako mnoge pomlad^e^ne s čudodelno svetinjo dva groze. On je bil rešen te groze m]a((ja človeka. Mlada pravim, in je ohranil življenje svoje po-|p0 letih, a že bogata po izkuš-mladi. Ko pa smo dočakali 25- njah. G. Jože Muhič si je za svo-letnico zdomstva, je pa tudi on j0 življenjsko spremljevalko iz-dotrpel in odšel za tisoči mučen- jbral mlado in prikupno gdč. Al-ci iz leta 1945. Tako smo Slo-:• ijjj^ petrič, župnik g. Janez Ko-Venci v Torontu z njegovo smrt-^gč je uradna priča, ko sta jo začeli spominske svečanosti sj miacia Jože in Albina oblju ob letošnji 25-letnici. bila zvestobo. Človek bi mislil, V soboto, 6. junija, smo po- da ie bil to za oba najlepši dan spremili njegovo izmučeno tru- v njunem zakonskem življenju, plo v cerkev Brezmadežne s ču-lB°g Pa ie dovolil, da je v njuno dodeino svetinjo. Polna cerkev ^ašo sreče zdrknilo mnogo gren-se je z molitvijo poslavljala od premišljujemo ke uspehe. Ker. gre za velike cilje, so veliki uspehi tudi potrebni. Glavne uspehe pa prinese vedno edino le delo. Delo pa je osebno žrtvovanje človeka, darovanje njegovega lastnega časa in dajanje samega sebe in svojih sposobnosti. Baragov misijonski krožek je imel v četrtek, 4. junija, svoj redni mesečni sestanek. Člani so pod vodstvom predsednika g. Janeza Marentiča brali sv, pismo in prebirali pošto iz misijonskih poljan. Kolikq potreb kriči iz te pošte. Lačni in ner* vedni stegujejo roke. Dalje so že začeli pripravljati prireditev kih solza, ker sta bila še kot že- dragega. Prelepo mu je govoril rdn in nevesta isti dan zjutraj g. župnik Janez Kopač CM, pogrebno mašo pa je opravil g. Jan CM. Po cerkvenih opravi- na pogrebu dragega strica Fran četa Petriča, ki je za nevesto, za njeno sestro in brata skrbel kot lih pa je kakih 80 avtomobilov lastni oče. Pa je duhovnik g. J. spremljalo krsto na “Goro mi- Kopač CM lepo potolažil novo-ru”. In smo stali tam, v gaju ze- poročenca češ, “pokojni se v lenja in cvetja, v miru pomla-(vebnosB veseli vajine sreče; če danskega jutra ter polagali v bi Pa vedno trpel na bolniški grob mladega moža, od katerega postelji, bi ne^ mogel biti dele-smo se poslavjali s solzami. S ''en vajine sreče, toplimi besedami pa se je pošlo-1 Zvečer istega dne pa sta imela vil g. Feliks Sebanc v imenu! Poročno slavje v veliki dvorani zbrane srenje. In kdo se ne bi Slovenskega doma. Ob novopo- tekla naprej 33 let. Pretrgal jo je nov izreden dogodek pred leti: odhod v novi svet... Bom drugič povedal, kako je mežnar postal župan . .. JAK Od do župana Malo čuden je gornji naslov. Tudi zgodba, ki jo bom zapisal, je zverižena. Sicer je pa naravno, da se ne more nekdo povzpeti od kaplarja naravnost do generala. (Tega so bili zmožni samo slovenski hostarji.) Navadno pa gre vsaka stvar po nekem razvoju, po pravilih od stopnje do stopnje. Videli pa bomo, da se more v življenju tudi tako spremeniti, da pride kdo od zgoraj navzdol. V rodni vasi, ki ni bila ravno velika, so prišli “vodilni” možje po prvi svetovni vojni na misel, da je treba številne malo vredne pašnike razdeliti, da bi imel vsak svoje. V to zemljo bi spadalo tudi sedem parcel, ki so jih rodovi že prej določili od soseske v korist podružniške cerkve, dve pd teh pa za vaškega mežnar j a. Šest kmetov je od uživanja teh parcel letno plačevalo za misijonsko nedeljo, ki vsako štiri maše za svojo cerkev; mež- zamislil v takem stanju in v taki bridkosti: Ta, ki ga po človeško gledano polagamo v grob prezgodaj, se 3e odločil že pred 25 leti; oče in ročencih se je zbrala velika družina prijateljev, ki so se veselili ob njuni sreč.. Tako je mladi ipar, Jože in Albina, isti dan o-|kušal bridkost smrti dragega mati sta mu že zgodaj položila stnca’ P°P»ldne.in P* v srce sklep, da bo ostal doberiy. ™selem upanju stopil v novo in zvest. Dober do vsakega ilo-'Obakrat pa so bili o-veka, dober do Boga; zvest svo.'ko11 zbrani atavilm prijatelji, ki jim najbližnjim, zvest prijate-150 z nJlma deUl zalost >n sreco' Ijem, zvest veri in slovenstvu/ Mlada gospa Albina in njen ir ■ i -i j u • z. • j (mož Jože Muhič sta oba zaved-Ker je bil dober m zvest, je od-1 j , ina- •_____ na elana slovenske katoliške sel od doma 1945. Vedel je nam-, , ,. . 1 skupnosti. Oba pripadata novemu rodu, ki pa sta za doto od doma dobila vzgojo iz vere in reč, da bo lažje ostati dober v svobodni tujini, kot v domovini Pod vlado brezbožne diktature. In dober je hotel ostati za vsako eeno. In je tudi ostal. Tih in skrit je živel med nami, da smo komaj vedeli zanj. Bil je dela- slovensko zavest. Bila sta rojena v krajih, ki so Sloveniji dali veliko mučencev in v letih, ko je bilo v Sloveniji hudo, ko jo ven, pošten in dober; nikomur ^ k°munizem pokril s terorjem hi odrekel pomoči, tudi za ceno 'j1 mucenistvom. Po letih pripa- lastne žrtve ne; njegov dom je a ro u nase£a 25-1 e t n e g a , zdomstva, a po miselnostni sta bil veren in slovenski. Bil ^ ..V1 . redkobeseden. Ni mahal po ^katoliški par, ki bosta v zraku z lepimi frazami o ljubez- ®V0J1 druzmi nadaljevala tradi-hi in o popuščanju. V delu in v učenčev. Naj jima oni pri vsakdanjem življenju je poka-^./ZPr0S!-j° f srfco inublag°-zal, kako naj mož hodi'pokonci ^ t°,mil°st’ fda ^ bi nik‘ zravnan in kako naj vztraja do da" Pozabda’ da sta bila rojena konca. Ne'bo preveč, če zapišem, V d°bl slovens_k^ mučenčev. da tudi njemu ni bilo lahko vi Cl i • i ostati svetel značaj. Samo on in ^I°venskl dan B°g vesta, koliko je pretrpel za v Kanadi svojo zvestobo in dobroto. Da- Kakor je bilo že sporočeno, bo hašnji svet imenuje namreč do- lotos Slovenski dan v Kanadi broto slabost, poštenost ima pa prvo nedeljo v avgustu. Danes Za manjvrednost, zavednega in naj velja samo kratka vest, da doslednega človeka pa imenuje bo vsak, ki bo to videl in bral, brenapeteža. Danes pa je pok. takoj rezerviral prvo avgustovo Francetu že razodeto, kako več- nedeljo za ta slovenski narodni ha Dobrota plačuje tiste, ki v praznik. Čeprav so posvečeni Poštenosti in zvestobi vztrajajo kakemu posebnemu dogodku, ki do konca. j vse Slovence druži, ali pa kaki Dragi France! Letos se v duhu veliki osebnosti iz slovenske olj pogosto in bolj intimno mu- zgodovine: do poživi obtok slo-dimo pri tistih, ki.so pred 25vleti ^nske krvj, da slovenska srca Padali pod komunističnirhi streli začno zopet bolj živo utripati m noži. Mislimo nanje, priporo- m da se slovenski ideali zopet oamo se jim, molimo zanje miza'P’dbbzajo življenju posamezni-harod, za katerega so padli kov in slovenskih naselbin! kled h • j „ leto zbere na stotine prijateljev slov. misijonarjev. Naj na tem mestu sledi danes pismo iz Indonezije, iz njenega glavnega mesta, ker tudi tam doli v Djakarti deluje slovenska duša sestra Deodata Hočevar OSU. Med drugim piše: “Iskrena hvala za pismo z dragocenim darilom. Vsi smo zelo veseli vaše pomoči in prosimo Gospoda, da vam in vsem prijateljem misijonov stotero povrne in blagoslovi vaše prizadevanje in trud. Veseli me, da vaš misijonski krožek tako lepo deluje in da ste vključili več mladih članov v vaše vrste. Upajmo, da bo Gospod poklical nekatere izmed njih v svojo službo in da se bodo velikodušno odzvali božjemu klicu. Povsod bolj in bolj prevladuje materializem, ki nasprotuje samoodpovedi in žrtvam. Da bi mladi skušali razumeti važnost molitve v življenju. Duša, ki zna moliti, je zmožna vsega- Tudi Djakarta je polna materializma, kot vsako veliko mesto. Poklici so v Djakarti zelo redki, prav za prav jih ni. Večina poklicev pride iz srednje Jave in otoka Flores, kjer živi ljudstvo še preprosto življenje in je seveda tudi veliko katoličanov v onih krajih ... Združeni v molitvi in žrtvi za razširjanje Kristusovega kraljestva Vas iskreno pozdravlja vaša hvaležna Sr. Deodata Hočeva/, OSU.” Za konec sestanka so člani tu- narju je bil to delni dohodek k njegovi plači. Z razdelitvijo zemlje je padlo zbiranje za ma- Melro International Caravan 25. junij se bliža. Tedaj prevzame torontsko mesto atmosfera in življenje svetovnih mest in najrazličnejših kultur. Še od lanskega leta pozvanjajo v spominu vesela, nevsakdanja doživetja, dnevi in ure vesele sproščenosti in kulturnega udejstvovanja, dnevi naravne, domače družbe, kakor smo je bili navajeni doma, vsak v svojem rojstnem kraju. Ker je lanski poskus Metro International Caravan lepo u-spel, so priprave za isti program, ki je pod vrhovnim vodstvom Community Folk Arts Couneil-a za, torontsko metropolo, v polnem teku. Na 36 krajih bodo obiskovalci imeli priložnost opazovati in se vživeti v običaje različnih narodov, pokusiti specialitete njihove kuhinje, se razvedriti ob pesmi in zvokih svetovne glasbe. pa ne pravi nobena svetna in ne J južnokorejsko armado moderni-cerkvena zapoved. Mnogi med zirati. nami so danes onemeli in se ne ZDA so baje pripravljene žrt-upajo z resnico več na dan, ker,vovati v ta namen cel bilijon imajo v načrtih obiskati stari dolarjev, ki naj jih Južna Ko- kraj. Strašno pomilujem take ljudi. S svojim molkom, ki je tudi načrten, grade tlakovane ceste čez grobišča tisočev, da bi se jih čim preje pozabilo. Dvoje, se mi zdi, izstopa iz te naše narodne tragedije kot to-lažljivi dar usode, in sicer dejstvo, da so se Titovci v svojih podlih načrtih uračunali v toliko, da niso dobili nazaj vseh beguncev, ki so bežali pred rdečo poplavo leta 1945. In drugič, da je nekaterim nasilno vrnjenim članom Slovenske Narodne Vojske uspelo pobegniti s kraja morišč in nekaterim celo iz groba, in so tako postali žive priče 'nezaslišanega in strašnega po-kolja, s katerim so se Titovci hoteli znebiti svojih političnih in ideoloških nasprotnikov. Za bodočo zgodovino in njeno objektivno razsodbo so to silno važna dejstva. Porušiti zid, ki sb ga komunisti zgradili iz kosti tisočev nedolžnih Slovencev, je nemogoče. Ta zid loči narod od krvavega Titovega režima, ki je samo rdeč despotizem 20. stoletja. Dokler vsem tem od komunizma pomorjenim Slovencem ne bo vrnjena narodna in osebna čast, je neumno govoriti o kakem dialogu. Mi v tujini, ki smo svobodni, smo zato v dvojni meri dolžni skupina “Nagelj” pripravila prijazno slovensko hišo v cerkveni dvorani na Manning Ave. To-rončanom se bomo predstavili pod imenom Ljubljana-Slove-nija. Naši prostori bodo odprti v w . v. . vsak dan od 25. junija do 1. ju- se na vse vaščane, doom je lija od 6 ^ Letos bo slovenska folklorna ohranjati spomin na naše narod- "zgubljeno” zemljo lastovalo le';;'//"/“TaT ZVe{er'V,?°b°f par gruntarjev. Mežnar je pa za'” ““l01'10 °d ur0 P»Pold"a d» • „ v J U J, , , |9. zvečer. Na razpolago bo: do- svojo zgubo dohodka službo od-1 - , . , , maca kuhinja, domača vina, slo- venske plošče itd. K obstoju na-V tej situaciji je pripadla služ- še kulture bo pomagala razsta-ba mežnar ja meni kot mlademu ^va slovenskih izdelkov in naše fantu. Začel sem posel, ker dru- narodne noše. Domačo glasbo gega ravno ni bilo. Tudi se ni bosta oskrbela orkestra “Veseli nihče gnal za to sicer neznatno vandrovci» in “Sava”, delo, ko o plači ni, da bi sploh| velikopotezni akciji va- govorili. Mežnarjeve dolžnosti himo vse dobromisleče Sloven-so bile sledeče: na tri božične |Ce_ Pripeljite mladino v pristno večere je pokropil zbrano sre- domače slovensko okolje, da bo-n j o, prižgal sveče, pomajal edi- mo spet zadihali tisti srečni doni še preostali zvon ter odmolil mači zrak) v katerem smo rasli rožni venec. Na Markov dan in' mladi in svobodni, prost izumet-tri dni prošnjih procesij pred ničene moderne mreže, kjer so Vnebovhodom je nesel vaški fantje vriskali na vasi in dekle-križ v procesiji, pomagal pii ta v belih rokavcih zalivala ro-dveh nedeljskih in dveh delav-^g na hišnih oknih in pele na-niških mašah čez leto. Zvoniti z rodne pesmi. Pridite v obilnem edinim zvonom vsak dan trikrat številu! Pomagajte mlademu ropa ni bilo več potrebno, saj so du, da ostane slovenski, da se itak vsi molili angelski pozdrav naši venci za vedno ne posuše, bodisi na polju bodisi doma. Ta- da naša pesem ne umre na tu-ko je odločil vaški “ključar”, ki jem. je veljal za avtoriteto v vseh ta-i kih vprašanjih. Stvar je tekla naprej; zataknilo se je le pri računih za potrebe cerkve, maše župniku in ostale potrebe. Ključar je v svoji modrosti določil, da vaško cerkev vsi enako potrebujejo in je zato odmeril skoro enake prispevke za grun- G.R. 25>i@tmca Vetrinjske tragedije in krvavih hratofiiorev v Sloveniji Pred 25 leti v tem mesecu se je na Slovenskerh odigravala tarje s 55 ha zemlje kot za one, strašna ž a 1 o i gra bratomorije, ki so imeli samo hišo s krpo kakršne ne pomni slovenska zemlje. Po tej metodi je ta mož zgodovina. Pretežni del Sloven-postal že v dveh letih nemogoč, jske Narodne Vojske — potem, Med tem je umrl tudi moj oče!ko je bila od Angležev razoro-di nakazali $150, ki so jih posla- kot drugi 'ključar. Po dekanij- Ž8na iz Vetrinja s podlo laž- skem odloku sem tako postal i° izročena v roke Titovim ko-njegov naslednik. Oni prvi je ta- munistom — je mož za možem koj vse posle predal meni, češ §ind v trpinčenju in masovnem da ga soseska itak več ne poslu- klanju v Škofji Loki, Teharjih, ša in ne uboga. V vasi je nastal red in mir, ko so bili prispevki razdeljeni po li trem zelo potrebnim članom slovenske misiijonske družine. Ce bi kdo, ki bere te vrstice, hotel in mogel prispevati za misijone, naj svoj dar pošlje blagajniku krožka na naslov: Mr. Jakob Kvaš, 43 .Pendrith St., Toronto 4, Ont.» Misijonski por. ne mučence, ki so s telefonsko žico povezani in napol nagi padali v masovna grobišča za slovenske narodne svetinje, za katere so se borili stoletja njihovi predniki. Mi v Torontu se bomo ob 25. obletnici teh tragičnih dogodkov hvaležnostjo spomnili vseh bratov in sestra, ki so v groznem trpljenju umirali in izročali svoje duše Stvaritelju življenja in večnemu Sodniku. Spominski dan bosta kot pretekla leta tudi letos obe borčevski organizaciji pripravili skupno, in sicer 21. junija 1970 na Slovenskem letovišču pri Boltonu. Ob 11.30 se bo opravila sv. maša za vse slovenske žrtve kofnunizma, popoldne ob 2h pa bo kratek spominski program. Na to spominsko svečanost vse iskreno vabimo. O. M. reja dobi v petih letih. Do takrat bodo tudi umaknjene zadnje čete iz Koreje. Pogajanja se bodo najbrže začela že v nekaj tednih. Južna Koreja dobiva sedaj letno $40 milijonov prispevka za vojne izdatke. Znesek $200 milijonov bo torej velik skok na-vzgor, pa tudi velika vaba za Južno Korejo. Škofijsko palačo bo prodal V mestu Bilbao v Španiji je škof s posebnim pismom obve stil vernike, da namerava prodati razkošno škofijsko palačo. Potem bo kupil drugo bolj preprosto, a bolj praktično stavbo za škofijske urade. S prihranjenim denarjem upa, da bo mogel v prihodnjih petih letih zgraditi 40 novih cerkva, ki jih škofija nujno potrebuje. CLEVELAND, O. DRIVER Able bodied man to make deliveries with our 12 foot van truck. Steady reliable job for a family man. No layoffs. 5 days. LESKOVITZ BROS. 2134 E. 107 St. between Carnegie and Cedar ! (122) dobijo delo Female help wanted General Office Help High school graduate, typing necessary. Knowledge of Slovenian. Vicinity of St. Vitus. Please call 431-0628 118) Čistilka Iščemo čistilko za ob petkih. Mora razumeti angleško in imeti priporočila. $15 in Social Security. Blizu Shaker Square. ' Kličite 932-5973 -(120) nje si odšel tudi Ti, da jim! Misel ob 25-letnici “Ob preteku četrt stoletja, odkar se je končala druga svetovna vojna in je domovina padla v komunistično suženjstvo, je za vse Slovence, ki jim je mar usoda domovine in sveta, dolžnost, Hrastniku, Kočevskem Rogu in drugod. To masovno klanje ni bilo iz-pravilu: zemlja naj nosi stroške. vraeno z§°lj iz maščevanja, kot Če nimaš zemje, ne moreš iz bdijo tisti, ki govore o odpušča- Kanadske in ameriške električarske družbe si medsebojno pomagajo NEW YORK, N.Y. — To je bilo predvideno že davno, toda le za izredne slučaje, kadar zastane proizvodnja toka na naši ali kanadski strani, kar se je zgodilo pred par leti. Letos je bila pa medsebojna povezanost potrebna zaradi tega, ker je na ameriški strani zmanjkalo toka. Glavni potrošnik New York je namreč porabil veliko več toka, kot je bilo predvideno v dnevih velike vročine, ko so v New Yor-ku prišle v obrat vse hladilne naprave vseh vrst. Sodelovanje se je obneslo, ni delalo težav ne na naši ne na kanadski strani. Ta slučaj je pa ponoven dokaz, da je naša dežela preslabo planirala porabo toka in ni predvidela potrebe, da bi pravočasno bili narejeni načrti za nove elektrarne. Tako bo ameriška odvisnost od Kanade v sezonah velike potrošnje toka stalen pojav, morda kar za nekaj let. nje nekaj plačevati. V naslednjih letih je prišlo do novih poskusov, da bi vas kupila še en zvon. Do uspeha pa ni prišlo. Zopet se je namreč slišalo po vasi: Zvon bo služil vsem, vsem bo klenkal in zvonil, zato naj bi zanj prispeval vsak pri- nju in pozabi, temveč je bilo skrbno premišljeno in z določenim namenom izvršeno zločinsko dejanje, ki naj bi enkrat za vselej odpravilo vse odločne nasprotnike internacionalnega komunizma, posebej pa še nasprotnike Titovega krvavega režima da-pregledajo svojo pot in pre-! bližjo-* enako Vsoto. Zagovorniki v Sloveniji. Načrtno morjenje zločin samo še poveča in za taka nečloveška dejanja ni nobenega cenijo rij end smer. • Itake teze pa niso pomislili, .'da Mi, ki smo leta 1945 odšli iz revež ne more prispevati toliko domovine, ker smo čutili, da jo kot bogataš. Drugega zvona ni-bomo na tujih tleh mogli bolje smo kupili. Služba obeh poslov, Še enkrat torej: XL SLOVEN- Rubiti, ob tej priložnosti vnovič mežnarja in ključarja pa mi je IVI ALI OGLAS) V najem hiša za eno družino, dve spalnici, na E. 146 in Lake Shore Blvd. Nobene živali. $95.00 na mesec. Kličite 729-1155. (118) V najem Oddamo 4 sobe zgoraj dvojici. Peč in hladilnik v stanovanju. $60 mesečno. Kličite po 6. uri ali v soboto in nedeljo 361-2342 (120) V najem Oddamo 4 sobe, zgoraj, v fari sv. Vida. Kličite 431-0160. (119) Naprodaj Zidana hiša za 2 družini, 5-5, na E. 200 St., blizu Lake Shore Blvd., 2 garaži, cena $39,800. Kličite 944-8371 (121) Air Conditioner naprodaj Proda se Gibson Air Conditioner v dobrem stanju, radi selitve. Kličite 261-0768. (16,19 jun) Tudi iz Južne Koreje pojdejo naše čete domov WASHINGTON, D.C. — Proračunska stiska sili našo narodno obrambo, da vztraja pri juž-nokorejski vladi na zahtevi, da je treba začeti razgovore o umiku naših čet od tam. Naših čet je sedaj tam 64,000, je pa vprašanje, ali so tam potrebne. V Pentagonu so že napravili načrt za umik. Umik se bo vršil Išče stanovanje Upokojenka bi rada dobila stanovanje, 2 ali 3 sobe, v bližini cerkve sv. Kristine ali E. 185 St. Kličite 391-8891. —(119) V najem Oddamo 4 neopremljene sobe zgoraj starejši ženski ali dvojici, v St. Clairski okolici. Kličite 431-6631. (16,23 jun. 7 jul) Išče se tri ali štiri sobe spodaj za starejšo dvojico. Dobri plačniki. Kličite HE 1-9653. (16,18, 19 jun) Sobo oddam Lepo, čisto, opremljeno sobo oddam zaposlenemu moškemu. opravičila. Mi lahko odpuščamo postopoma, pozicije naših voj a- Na 1189 E. 176 St. Oglasite se in smo to dolžni storiti kot kristjani; da moramo pozabiti, kov bodo prevzele čete Južne osebno na istem naslovu. Koreje. Seveda bo treba preje (119) BJBjfciil&iA fKWTUTA, JUNE 16, 1970 Ameriška Domovina 2h\*utM Millie Lipnos in Frank nikarica ^ Marink® _ evTa^, ^odff , Urbančič, odborniki Andrew Režin st., Anton Gorenc, Andrew Rezin SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Mar-tinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John Semich, in Millie Lipnos, vese-odbor Al Glavic, Antonia K S K J ANE RIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajnika ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet. Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME NASLOV MESTO .. DRŽAVA CODE ••••••••••••••a r Slavko Štepec, France Jenko in ! France Dolinar; za program Ivan Jakomin, Zdenka Zakrajšek, Ivan Hauptman, Stane Gerdin, Marinka Hočevar, Srečko Gaser in Miro Odar; arhivar Srečko Gaser; bara France Kastigar in Anton Medved; reditelji Peter Trpin, France Sta- GOSPODIN.TSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.) . . _ v.- , • Predsednica Jennie Bartol, pod- nomk in Lojze Zupančič; knjižni- predsecinica Angela Magovec. taj car France Jenko; za sport Miro ___ ml. in Charles Hočevar. Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 uri zvečer. Celestina; nadzorniki Milan Zajec, Jože Ferra in Franček Urankar. Članski sestanki prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI Duhovni vodja župnik Rev. Viktor Tomc; predsednik John. Buchanan; prvi podpredsednik Frank DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” Uradniki za leto 1969-70 Predsednik Frank Kokal, podpredsednik Louis Modic, tajnica in Stella Mahnič, blag. in zapis. Marj Toucher, nad'/ornice: Anna Krese-vic, Angela Magovec in Josenhine Gerlica. Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Avenue. UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Predsednik: Frank Grdina; podpredsednik: Joseph Nemanich; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia blagajničarka Mary Ulyan, 135 j Ave. blagajnik; Janez Breznikar; Chestnut Lane, Apt. 103, Richmond I upravnik: Jakob Žakelj; Baragova Heights, Ohio 44143, tel.: 261-6409, |prosveta: Frank Cerar; knjižničar: zapisnikarica Frances Modic. Nad-(Lojze Bajc; pravni zastopnik: Ed-zorni odbor; Louis Stavanja. Ed j mund Turk; odborniki: Stanko Vid-Leskovec, Jennie Hrvatin. Seje se mar, Franc Sleme, Vinko Rožman, vrše vsak drugi četrtek v mesecu Anton Meglič, Ferdinand Sečnik, ob 8. uri zvečer v Slovenskem dru- j Tony škrl, Franc Kamin. — Dom štvenem domu, 20713 Recher Ave., ima prostore za razne prireditve. Euclid, Ohio. Telefon: 361-5926 ali 432-0142. NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM AMERIŠKO DOMOVINO KOT DARILO ZA Očetovski dan dne 21. junija 1970 Naročite telefonično: 451-0628 Naročite pismeno: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov: Za to darilo pošiljam znesek $..... Moje ime in naslov: .......................... S ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO