Ameriška Domovina
MO
ž^hSi ^
^	^77 °°c/ 4^e
iNSPirar
Nation*! and I&teraattaia! Circolatio*
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 16, 1970
mmm n^wspa^i
ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII
Deževna doba že vpliva na vojskovanje v Indokim
SAIGON, Viet. — Deževna doba se je začela 23. maja in traja neprestano do 7 mesecev. Spreminja vso Indokitajsko v
Novi grobovi
Mathilda Jenisek
V Huron Road Hospital je umrla Mathilda Jenisek, roj. Young, stara 87 let. Stanovala je na 13700 Deise Avenue. Njen Veliko močvirnato blato, ki ovi-;mož Herman je umrl 1966. Bila ra vojskovanja na saigonski kot je mati Wilbur in Eileen Sawyers, stara mati 7 vnukom in 3 pravnukom. Rojena je bila v
ha komunstični strani. Postaja zmeraj bolj neprijetna tudi komunistom. Komunistične čete j Johnstown, Penna., odkoder se dobivajo namreč moderna orož-|je preselila v Cleveland leta ja in moderna prevozna sredstva, vse to pa v deževni dobi Velikokrat odpove. Znana cesta Hočiminh se je na primer že
spremenila v veliko blato, ni sposobna za noben težji transport. Pa ne samo dež in nalivi, tud megla zavira operacije. Helikopterji se na primer nočejo dvigniti v zrak, ker ne vedo, kje ih kako bi pristali, še hujše je za bombnike, ki niso mogli odvreči bomb, ker ciljev niso mogli odkriti. Vračajo se na letališča, tam pa zopet ne morejo pristati, ker je vidnost preslaba! Zato morajo pogosto odleteli na Visoko morje in tam “bombardirati” morsko površino, da se ^•hebijo nevarnega tovora. Nič tanjša nadloga so tudi komarji, ki jih je toliko, da se ne dajo Pregnati z nobenim sredstvom, deževna doba ima pa tudi kori-sti za naše vojake: preganja gverilce v džungle, odkoder se ne Korejo nikamor ganiti in napadati iz zased. Seveda pa deževno vreme, ki traja cele mesece, ypliva slabo na moralo naših ^et. Ko se oddelki vrnejo s svojih misij, se v taboriščih ne mo-rejo nikamor premikati, ker so ^sa tla prepojena z močvirjem.
e počutijo kot ujetniki sovraž-ne prirode. Zato je pa pri njih tem večja želja, da se kmalu vr-d^jo domov. Nikoli ne čakajo °hca enoletne službene dobe ako težko kot ravno v deževnih Mesecih, akoravno je smrtnih ^Varnosti v deževni dobi ‘°t v suhih mesecih.
manj
Ameriški diplomatic imajo pa res smolo
v Copenhagen, Dan. — Na-e poslaništvo v Copenhagnu je uredilo za svoje uslužbence in rijatelje izlet z vlakom v neko °Pališče 45 milj daleč od pre-
lOhce' Vseh gostov ie bil° nad 0- Na potu domov je pa izlet-
'ski vlak trčil ob tovorni vlak. er je vlak vozil počasi, ni bilo Osebne nesreče, le 8 gostov je ! 0 Poslano na pregled v bliž-bolnico. Nesreča ni bila j^rda posledica sabotaže, želez-SeT1^ ^ smatrajo za nekaj, kar Pet' k° VSak a3S vsakomur Pri-
"^gentinska nova vlada
priznana
BUEnos AIRES, Arg. _ Bri-hi general Robert Marcelo
Preri0 jSt°n ',e bil P°stavljen za ja.ŠuSednika teden dni stare vo-
star snVl?de' N°Vi Predsednik je lig6 v .Iet, bil je oficir v inte,-
argentm fIUŽbi in V0J'aški ataše shin!rnSke ambasade v Wa-mert°nU' Združene države A-diatsl,8 80 Že ob-iavite diplo-jo sn,0 priznanje novi vladi in Za 'eg“ln° vlad0
^ Deloma oblačno in toplo. aJvišja temperatura okrog 80,
1912. Pogrebni obredi bodo v sredo ob 9.45 iz Žele Memorial Chapel, 458 East 152 Str. in ob 10.30 v cerkvi Sv. Jeroma. Pokopana bo na Kalvariji.
-----o------
V Italiji se je že začel boj za oblast v pokrajinskih vladah
RIM, It. — Italija ima po zadnjih volitvah možnost, da ustanovi še 15 pokrajinskih vlad. Interes zanje se je pokazal izredno hitro. Komunisti so namreč uvideli, da morejo dobiti vlado v svoje roke v treh tako imenovanih “rdečih pokrajinah” odnosno v Bologni, Perugi in Florenci le tako, da gredo v koalicijo z Nennijevimi socialisti, ki so postali tretja najmočnejša stranka v Italiji. Torej neke vrste nova ljudska fronta! Pa so krščanski demokratje takoj povedali socialistom, da ne bodo mogli priti v centralno vlado, ako se bodo v pokrajinah spečali s komunisti. To bo seveda tudi zelo zavleklo rekonstrukcijo sedanje Rumorjeve rimske vlade.
Vietnamski begunci	Humphrey in Kennedy
izdelujejo mirovni načrt ponovno kandidirata
PARIZ, Fr. — Beguncev iz	za senatorja
Vietnama se je v Franciji na- WASHINGTON, D.C. — Te bralo precej. Prvi so prišli s dni je bivši podpredsednik padcem Diemove diktature, poz- Humphrey izjavil, da se bo po-neje je pa vsaka vladna spre- nGvno potegoval za mesto sena-memba v Saigonu poslala nove, torja v Minnesoti. Tam je bil do največ v Francijo. Je to večino- sedaj za senatorja znani demo-ma inteligenca, ki se dolga leta kratski politik Me Carthy, ki je ni hotela mešati v politiko, ker Pa prišel s stranko navzkriž, ni želela, da debatira z režimom Morda bo kandidiral kot neod-generala De Gaulle. Zadnje ča- visen kandidat.
se je pa begunska emgracija o-J V Bostonu je pa napovedal prisilil k temeljiti reviziji vod-živela, je že našla skupno po- svojo kandidaturo senator Ken- stva dosedanje nemške zunanje dlago za iskanje nove rešitve ned}/. V ta namen je sklical po- politike. Brandt se je kar odloč-vitenamske tragedije. So to ne-'sebno tiskovno konferenco, ki no lotil problema ureditve od-ke vrste vietnamski nevtralci, pa menda ni potekala po sena-j nosov z vzhodnimi komunistič-ki niso ne za saigonsko ne za torjevih željah. Potegoval se bo nimi državami.
BO BRANDT SPREMENIL NEMŠKO ZUNANJO POLITIKO
Volivni rezultat pri zadnjih nemških državnih volitvah je opozoril nemško vlado, da volivci ne odobravajo vodstva sedanje zunanje politike.
BONN, Z. Nem. — Volilni poraz nemškega kanclerja Willi Brandta pri zadnjih državnih volitvah bo najbrž predsednika
Komunisti so se utrdili
v znameniti pagodi
PHNOM PENH, Kam. — Viet-kongovci so minirali vše dohode
hanoisko vlado, niso pa tudi pro-,23 svoj sedanji mandat, ti nekaterim idejam obeh taborov. Skupino vodi dr. Van Hu-yen, ki je bil 1. 1955 tudi minister v saigonski vladi, pa je potem šel v begunstvo v Pariz. Je znana osebnost, ki ima dosti zvez in političnih stikov. Vidi se že po tem, da so na njegovo prvo tiskovno konferenco v Parizu prišli
vlade, ki nič ne taje, da jim je novo gibanje simpatično. Na tiskovni konferenci so bili pa tudi priijatelji saigonske in hanoi-J ske vlade; celo zastopnike iz Moskve so opazili. Novo begunsko gibanje si je izbralo naslov:
Narodna fronta za mir in nevtralnost v Južnem Vietnamu.
Gibanje ima dobre stike tudi
Notranji tajnik Hickel se bo skoro poslovil?
WASHINTON. D. C. — Pretekli teden so se razširile govorice, da bo notranji tajnik W. J. Hickel skoro vzel slovo iz vlade bodisi prostovoljno bodisi od-
zaupniki francoske' slovljen- Njegovo razmerje do predsednika Nixona se je poslabšalo, odkar je bilo objavljeno njegovo osebno pismo predsedniku 6. maja, v katerem se je Hickel pritožil, da vlada premalo skrbi za dobre zveze z mladino.
Povpraševanje v notranjem tajništvu in med ožjimi sode-
_ ___^ _________________ ____z!lavci tajnika W. Hickela niso
nekaterimi močnimi budistični-'dala nobene razjasnitve. Nihče mi sektami v Saigonu, Gibanje ni vesti ° bližajočem se odhodu pa hoče biti nevtralno na vse	Hickela niti potrdil niti
strani; napada na primer ravno zanikab tako politiko princa Sihanuka
za pogajanja s komunisti. Pri zadnjih razgovorih z Moskvo je Brandt pristal na načelo nedotakljivosti evropskih meja, vključno meje med Vzhodno in Zahodno Nemčijo.
kot generala Lon Nola.
Razume se, da sedanje izjave
dokitajski, želijo obesiti na vsako še tako tanko nitko, ki kaj
Še boj je izpodletelo zunanjemu ministru Walter Schaelu, da bi pridobil za Svobodno demokratsko stranko nekaj poslanskih mest v Nižji Saksonski in Posarju. Povrhu je izgubil še eno tretjino glasov v severni renski Westfaliji. Desno krilo Schaelove Svobodne demokratske stranke odločno nasprotuje Brandtovi politiki zbližan ja komunisti in sedaj dolži Schaela za poraz pri volitvah, ker se preveč nagiba na levo.
Izguba šestih od 30 strankinih poslancev v federalnem parlamentu bo onemogočila Brandto-vo pičlo večino v parlamentu.
Svobodna demokratska stranka bo imela 22. junija v Bonnu konvencijo, kjer se bo gotovo pokazalo, kako resen je razkol v stranki med desnim in levim krilom.
Brandt bo tudi najbrž moral popustiti pri dosedanjih načrtih
Francija znižala
amenitemu starinskemu vehkf n nn • f ^ja obeta, je treba počakati, kdo vse obvezno vojaško službo
templju Angkor Wat. Znotraj so ™ f0”* ^1°’	** ^ P b° P	23 ta
si uredili bolnišnice in	,tlStl’ kl Isce-!° Pot do miru v In-1 nevtrahsticen pojav.
šča. Vse okrog so zavarovali s strelskimi jarki. Kambodžanske in južnovietnamske čete so komuniste pregnale iz okoliških o-taktika komunističnih gverilcev, porišč in cestnih križišč.
Zatekanje v svetišča je znana Od tam delajo izpade, napadajo sovražnika, v stiski pa se umaknejo v spoštovana svetišča, kjer jih ne morejo napadati s težkim orožjem. V Sloveniji so partizani delali enako in je zato po njih krivdi bilo uničenih mno-
Ameriška Domovina v prvem lednu julija zaradi počitnic osebja ne bo izšla
Kot v preteklih letih tudi letos v prvem tednu julija Ameriška Domovina ne bo izšla, ker bo celotno osobje v uredništvu, upravi in tiskarni na počitnicah. Naročnike in čitatelje lista prosimo za razumevanje, ker uslužbenstvo drugače n<e more do nujno potrebnih počitnic, število osebja je premajhno, da bi moglo postopno na počitnice.
Vse tajnike in poročevalce društev prosimo, naj svoje objave za čas, ko list ne bo izšel, pošljejo preje, da jih bo go cerkva in starinskih umetno-! mogoče š<e o pravem času objaviti. Lista ne bo v tednu od sti v starih gradovih.	|29. junija do 6. julija.
na 12 mesecev
PARIZ, Fr. — Francoski parlament je odobril skoraj soglasna vladin predlog, da naj bo obvezna vojaška služba samo 12 mesecev. Utemeljitev vladnega predloga je pa v tem slučaju res odkritosrčna. Vlada je namreč trdila, da trenutno Franciji ne grozi nobena nevarnost od zunaj. Vojaki, ki so izpolnili svojo službeno dolžnost, bodo pa imeli še drug privilegij. Dobili bodo volivno pravico, kakor hitro odslužijo vojaški rok. Drugače bi morali čakati izpolnjeno 21. leto. Olajšave za študente so pa o-stale nedotaknjene.
Kambodža prevelik kos za komunistične apetite
WASHINGTON, D.C. — Vse kaže, da so dogodki v Kambodži do določene meje prehiteli komunistične račune. Ob izbruhu sovražnosti še niso imeli dogovorjene strategije za to deželo. Zato so najpreje gledali, da so reševali svoje zaloge orožja, municije in artilerije, kolikor se je to delo dalo sploh opraviti.
Ko je Nixon rekel, da bodo A-merikanci šli le 21.5 milj od vietnamske meje v Kambodžo, so postali mirnejši. Umaknili so svoje čete za črto 21.5 milj daleč od vietnamske meje in skušali tam najti zasilno pribežališče. Sedaj so se pa njihovi strateški cilji kolikor toliko izkristaliziral. Hočejo okupirati vso cijaliziral se je v trgovski admi-
t i
Iz Clevelanda j in okolice
Seja kluba upokojencev—
Seja Kluba Slov. upokojencev za st. clairsko okrožje bo prihodnji četrtek, 18. junija, ob 2. uri popoldne. Ob tej priliki si lahko pi’eskrbite tudi vozne listke za federacijski piknik, ki bo 5. avgusta t.l. Vsi, ki so zaostali z asesmentom, naj pridejo n ga poravnajo.
Zadušnica—
V	sredo ob 6.30 se bo brala iv. maša zadušnica za pok. John J. Snyder v cerkvi Marije Vne-bozete ob drugi obletnici njegove smrti, ob 7. uri pa sv. maša zadušnica pa za starše v isti cerkvi.
Zadušnica—
V	sredo ob 8.15 se bo brala sv. maša zadušnica za Ano Leskovec v cerkvi Marije Vnebov-zete ob šesti obletnici njene smrti.
Najden Parakit—
Parakit, zelene barve in jako domač, se je znašel na našem dvorišču. Kdor ga pogreša, naj se zglasi na 1106 East 67 Str.
Graduacija—
Rudolf Hren, sin Mr. in Mrs. Rudolph Hren, je graduiral na Cleveland State University. Spe-
Kambodžo, toda postopoma in v smeri od vzhoda proti zahodu. V tej smeri so pa že izbrali važne strateške točke. To je uvidela tudi kambodžanska vlada in izjavila, da bo obrambo dežele omejila na zahodni rob države, ki se drži morske obale. Noče namreč biti odrezana od morja. To je olajšalo komunistom njihove vojaško-taktične poteze. So se namreč sedaj odločili, da
nistraciji. Organiziral je tudi Golden Hearts, ki je v sklopu Sigma Phi Epselon fraternity. Rudolph Hren je prvi vnuk Mrs. Mary Hren, ki je graduiral na univerzi in je tudi vnuk Mr. Marko Fudurich-a.
Popravek—	.......
Steve Trebeč st., o čigar smrti smo včeraj poročali, je bil mož pokojne Antonije, oče Josepha, Steve ml. in Johna, brat pokoj-
zasedajo najpreje prometne voz- njh Franka, Josepha in Mika
Torej vendar odtajan je zaledenelih pozicij v izraelsko-arabski vojni?
le, ki odpirajo pota do luk na zahodu. Tak vozel je na primer Kampong Speu, ki kontrolira cestno zvezo med Phnom Pen-hom in glavno kambodžansko luko Kampong Speu, ki kontrolira luko Kompong Som, nekdaj Sihanoukville. Za to mesto se menda bije odločilen boj med kambodžanskimi in saigonskimi četami ravno ta teden. Ako to mesto pade v roke komunistom, bi Phnom Penh zgubil vsako direktno zvezo z zahodnim torn.
Trebeč.
sve-
CLEVELAND, O. — Zadnji izbruh državljanske vojne med palestinskimi gverilci in rednimi kraljevskimi četami v Jordanu je morda vendarle rodil tudi pozitiven uspeh. Dogodilo se je namreč tole: Pri prvih spopadih so palestinski gverilci dobili in obdržali pobudo v vojskovanju s Husseinovimi četami. Kazalo je, da bodo gverilci močnejši. To so vsi, ki so zainteresirani na tej vojni, takoj o-pazili in temu primerno reagirali. Sirija se je že pripravljala, da pošlje 10,000 svojih vojakov v Jordan, Irak pa okoli 4,000. To bi naravno pomenilo neogiben poraz kraljevskih čet in spremembo političnega položaja v arabskem svetu, ki z njim ne bi bili vsi zadovoljni. Pri tem so gverilci n a p r a vili še nepotrebno pustolovščino, da so nekaj nevtralnih tujcev pobrali v vietnamskih hotelih in jih deklarirali za talce, kar je seveda razburilo ves svet, celo Moskvo. Čez noč je nastopila sprememba stanja: iz A-
merike je prišla novica, da bo Washington s silo branil usodo “tujih talcev”. Kako se to da napraviti, vedo Arabci dobro iz akcije pokojnega predsednika Eisenhowerja, ki jo je napravil 1. 1958 v Libanonu. Tiho pa ni bil tudi Izrael. Je tudi povedal, da ne bo mirno gledal, kaj počnejo sirijske in iraške čete v Jordanu.-Da bo pa 'mera polna: tuji a-rabski strokovnjaki so prišli do zaključka, da so palestinski gverilci organizacije Al Fata sicer hrabri vojaki, toda kraljevskim četam pa niso kos, še manj bi pa znali u-pravljati arabske države. To so jim povedali iz Moskve še pred zadnjimi trenji v Libanonu.
Takrat je pa prišel koncentriran pritisk na kralja Hus-seina, naj za malenkost popusti gverilcem, da bo vse skupaj dobilo videz, da so vsaj delno zmagali v Jordanu. Kralj Hussein je ta nasvet poslušal, gverilci so “slavili zmago” in gverilskih spopadov v Jordanu je bilo kaj hi-
tro konec.
Mir pa ni nastopil na diplomatskih frontah. Nasser je od Izraela dobil otipljiv dokaz, da bo zanj zmaga nad Izraelom izredno draga stvar, česar menda do sedaj ni verjel. Neke zakulisne sile, ki so z njim v zvezi, celo mislijo, da bi nekaj popustil od svojega zaledenega stališča do Izraela. To se je pokazalo takrat, ko je dobil jasno sliko, kako si Moskva predstavlja vojskovanje v arabskem svetu pod sovjetsko kontrolo. Takrat je namignil, da ne nasprotuje diplomatski in politični rešitvi sedanjega spora z Izraelom. Kdaj naj bi to nastopilo, pa ni hotel niti namigniti. Na drugi strani je pa tudi izraelska ministrska predsednica pred par tedni namignila, da je tudi Izrael pripravljen na popuščanje. Če pa ne pride do kompromisa, se bodo pa izraelske čete borile do skrajnosti, kot se sedaj.
Na zunaj se pa vse skupaj zapleta okoli vprašanja, kdaj bi Izrael dobil ameriška voj-
na letala tipa Phantom. Zadnjo besedo ima Nixon, ta je pa še preteki teden rekel, da se še ni odločil. Verjetno čaka, kaj vse se bo v prihodnjih dneh in tednih zgodilo na polju mednarodne cj'ptemacije, pri čemer bosta seveda glavno vlogo igrali Sovjetska zveza in Amerika.
Vsekakor pa dogodki v a-rabskem svetu v zadnjih par tednih dajejo upanje, da so velesile še zmeraj pripravljene, da tik pred izbruhom odločilnega vojskovanja na srednjem vzhodu same posežejo vmes in preprečijo najhujše. Že to je nekaj vredno v naših časih.
Če so iz zadnjih dogodkov tako Izraelci kot Arabci prišli do sklepa, da mir na srednjem vzhodu ni mogoč brez aktivnega sodelovanja prizadetih velesil, ki se bodo pri tem ravnale po svojih interesih in ne po arabskih in izraelskih željah, je rezultat dogodkov vkljub temu, da jih je spremljalo prelivanje krvi, ustvaril tudi nekaj dobrega.
Tudi v Braziliji so piratje dosegli svoj cilj
RIO DE JANEIRO, Braz. — Brazilska vlada je objavila, da bo izpolnila zahteve političnih piratov, ki so ugrabili nemškega veleposlanika Hollebna. Izpustila bo 40 političnih pripornikov, ki pa njihova imena še niso znana, objavila bo tudi oba manifesta pripornikov v radiju in v časopisju. Pri ugrabitvi sta namreč sodelovali dve skupini brazilske politične opozicije, ki vsaka hoče imeti svojo “odškodnino” v gornji obliki. Vsebina manifestov ne obravnava posebnih idej.
Naša dežela ne nasprotuje kontroli
cen in mezd
PRINCETON, N.J. —
Zadnje vesti
WASHINGTON — Bela hiša je objavila, da bo predsednik Nixon ta teden podal poročilo o gospodarskem položaju dežele. Dan še ni bil določen.
BRAZILIJA — 40 političnih jetnikov je bilo prepeljanih iz Brazilije v Alžirijo v zamenjavo za ugrabljenega nemškega diplomata. Ugrabitelji so objavili, da bodo nemškega diplomata izpustili, čim bodo prejeli poročilo, da so politični jetniki dospeli v Alžirijo.
NEW YORK — Newsweek poroča, da je bil Aleksander Dubček na zelo burni seji presidijuma komunistične partije izključen iz partije in razrešen službe ambassadorja v Turčiji. Dubček je prišel iz Turčije, da bi še videl svojo 80 letno bolehno mater.
CLEVELAND — Včeraj popoldne je zapihal hud veter preko severovzhoda Ohio. Prebivalci Parme, Breksvilla, Seven Hills in Brunswicka poročajo, da so videli v zraku tornado-lijake, ki so se skoraj približali zemlji. Vremenske postaje so opozarjale na nevarnost tornada.
raj enakih odstotkih, ki se dajo Delav-'zgostiti na povprečje 45%. To je ske unije in podjetja so seveda seveda dalo politikom takoj več proti vsaki kontroli cen in mezd poguma, da tudi oni zagovarja-in poudarjajo svoje stališče tako jo začasno federalno kontrolo, glasno, da javnost misli, da je Posebno so za to idejo vneti vsa dežela proti, Gallupov za- guvernerji in župani. Ker Nixo-vod je pa dognal nekaj drugega: nu ne bo preostalo nič drugega, za kontrolo so po njegovih ra-^se bo moral na koncu odločiti za čunih tako republikanci kot de-j kontrolo, akoravno mu je oseb-mokratje ter neuvrščeni v sko-jno zoprna.
KUAttlŠjikA	JUNE 16, 1970
Ameriška Domoviim
=5s
ji at ti a ■ > j i' dfi'ir^g i mrm
6117 ct. Cliir Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 4410S
National and International Circulation
rublis!«*! daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA;
t o Združene države:
I $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S me«®« Ra Kanado in dežele Izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 me**c« Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
t $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 montha Canada and Foreign Countries:
I $18.00 per year; $9.00 for 6 months: $5.50 lor 3 montha Friday edition $5.00 for one year
8KCONI) CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83~
No. 118 Tuesday, June 16, 1970
Letošnje poletje
Zaprle so se šole, zapustili so ceste šolski prometniki s svojimi značilnimi uniformami, otroški smeh je izginil z ulic in parkov, kar preko noči smo se znašli v začetku poletja, ki smo ga vsi pričakovali, nihče pa od njega zahteval nekaj posebnega. To je bilo dobro, kajti res ne vidimo na njegovem obzorju posebnih dogodkov, vsaj v naši deželi jih nihče ne pričakuje, pa bi jih morda rad.
Vse mori vojskovanje na Indokitajskem. Naj federalna admnistracija še tako lepo napoveduje tam zmanjšanje čet, miru še ne bo, še zmeraj bo v jeseni do 300,000 naših \oj’akov v vzhodni Aziji, še zmeraj bodo stroški za vojskovanje šli mesečno v bilijone. Ko bi bilo vse odvisno le od nas, bi človek še verjel napovedim, pa imajo pri tem svojo besedo tudi naši nasprotniki. Tudi od njih je odvisno, koliko bo vojskovanja v jeseni in kakšno bo, koliko nas bo veljalo. Nasprotniki še ne kažejo nobene volje za popuščanje. Če bodo dosledni in vztrajni, na bodo prav za voliv-ne dneve pripravili vroče tedne.
Kaj pa z mirom doma? Zadnja pozvedovanja povedo, da ljudi grize za vojskovanje največ način naborov. Je sicer spremenjen, toda še nima tiste oblike, ki bi vse zadovoljila. Ker novi levici trenutno manjka gradiva za mesečne demonstracije in izgrede, se bo morala obesiti na vprašanje reforme nabornega sistema. Reuorma ne more nikoli vseh zadovoljiti. Najboljša reforma bi seveda bila: nobenih naborov! Tako daleč pa še nismo. Nismo te točke postavili brez razloga na drugo mesto. V naših prosvetnih zavodih najvišje vrste je okoli 7 milijonov študentov in velika večina med njimi je najbolj zaskrbljena radi naborov. To ve nova levica, zato tam išče kandidate za demonstracije in izgrede. Res je sicer, da študentov ni med počitnicami na učnih zavodih, toda levičarskim agitatorjem se zmeraj posreči nabrati toliko demonstrantov in izgrednikov, kolikor jih je potrebnih za izgrede in nemire.
Huda naša bolečina je seveda tudi draginja. Boj proti njej ne more biti le boj za kupno moč dolarja, mora zajeti draginjo v korenu: omejiti potrošnje, javne in zasebne, o-sebne in investicijske. To jemlje kruh in manjša zaslužke, boj proti draginji pomeni torej žrtve. Tega naši javnosti nismo nikoli hoteli povedati v vsem potrebnem obsegu in z vsem potrebnim poudarkom. Zato sedaj misli vsakdo, da se bo tem žrtvam izmuznil, da naj drugi omejujejo svoje i :datke, njemu jih pa ni treba. Na tem področju je že prišlo do ostrih sporov na gospodarskem in socialnem polju in jih bo še več prišlo. Začeli so se svoj čas v spopadih med belimi unijskimi delavci in črnimi brezposelnimi v Pittsbur-gu, potem nadaljevali v New Yorku, Bog ve pa, kje in kako se bodo končali.
Tako nam nalagata potreba po zmanjšanju potrošnje in prenašanje vojnih tegob kar hkrati dvoje bremen, ki jih nismo vsi voljni prenašati. Administracija se še ne čuti dosti trdne, da bi J^enila po pravi poti, čeprav bi se pri tem zamerila na levo in desno.
Hud pritisk na javnost je napravilo tudi hitro naraščanje brezposelnosti. Tako velike ni nihče pričakoval. Še manj smo mislili, da se bo tako hitro širila po vsej deželi. Pokazalo se je, da so bili naši podjetniki prilično širokogrudni pri nastavljanju uslužbencev in delavcev, da so pri dobrih zaslužkih posebno pri komisijskem delu radi na široko nastavljali ljudi, da se tako ognejo naduram in delu ob koncu tedna. Sedaj je v podjetjih zavladal sistem ostre kalkulacije delavske režiije. To posebno čuti industrija, ki dela za narodno obrambo. Kar je še posebno važno: na ulicah in borzah dela se pokaže, recimo, 100 delavcev, vidi jih pa na tisoče zaposlenih uslužbencev, ki se vsi v trenutku zavedo, kaj jih lahko čaka. Pomoč brezposelnim v obliki brezposelnega podpiranja je pičla, rodi pa v javnosti nov strah pred brezoselnostjo. Ni lahko iti sedaj na počitnice v strahu, da po počitnicah morda sledi prekinitev delovnega razmerja. To je nov povod, zakaj je javnost razburjena in prihaja iz ravnovesja.
Najbolj prizadeti so seveda tisti, ki prvič iščejo delo. So to študentje, ki so končali študije, in dijaki, ki so dovršili poklicne in strokovne šole. Zanje ni nobene preobilice dela, ga je rajše veliko manj kot zadnja leta. Ti so obsojeni na čakanje in ne vedo, kaj naj naredijo s svojim prostim časom. Postanejo najpreje plen demagogov in socialnih “reformatorjev”. Dokaze o tem so nam dali dogodki zadnjih let v vseh večjih ameriškihfmestjh.
Ne kaže tudi pozabiti na naše male farmarje. So to dvoživke:	praviloma so zaposleni že kot delavci, obenem
pa še obdelujejo svoje farme. Do sedaj se jim ni godilo slabo; saj so imeli delo v tovarnahpridelke so pa lahko vnovčili po tekočih tržnih cenah. Sedaj so v skrbeh, ali bodo mogli še obraniti delo kot dvojni zaslužkarji in kako bodo
prodajali svoje pridelke. Zaenkrat SO nastavili kar visoke | Po novi maši je g. Mirko Ko-|je in sestre si ne zmivajo skele— Pa mislite, da samo v daljnem dnevne cene, toda se Že Čuti, da potrošnja pojema. Prvi, ki zina deloval v anraški župniji.jčih ran z bratsko ljubeznijo,'zdomstvu je zakon življenja bodo prišli pod udarec, bodo ravno oni, kajti velike farme Jujudje so ga silno vzljubili, po- ampak si v te rane mečejo gobe spremenjen v našo korist, ker imajo svoje odjemalce po vsej deželi, manjši se pa navad- sebno mladina ga je imela rada. no omejujejo na farmarske trge okoliških držav.
Stanje seveda ni tako obupno, kot kažejo prva poročila.
Vsaka stvar se počasi vnese, tudi farmarsko gospodarjenje.
Treba je le, da mali proizvodnih dobi pravilen nasvet. Tega pogosto manjka.
Pri nas so namreč tudi gospodarska poročila rada politično prepleskana. Ako prihajajo iz vrste federacije, so navadno bolj optimistična, iz opozicijskih vrst pa prihajajo črno-bela. To marsikoga premoti, da ne najde prave srednje linije.
Omejili smo se le na gospodarske momente, ki vplivajo na naše razpoloženje. Dodati bi bilo trel^a, še politične.
Teh trenutno še ni mogoče nabrati. Še niso tako formirani, da bi jim človek lahko brezpogojno verjel. Politiki radi prihranijo svoje glavne “novice” za zadnje dneve volivne kampanje. To je sicer napačno, pa se ne da pomagati. Sicer je pa stanje tako, da ga s svojo politično modrostjo ne bodo mogli dosti predrugačitT Morda je to prav. Naj gospodarstvo hodi svoja pota, politika pa svoja. V takih slučajih nismo imelf. posebne škode, morda je tuli letos ne bomo od tega imeli.
BESEDA IZ NARODA |
................................. i.i' m lMifiiiiii"firiT'W’^
svojo prvo daritev. Prve dni majnika leta 1945 je moral namreč tudi on na trnjevo begunsko pot, na kateri se je najprej u-stavil visoko gori v tirolskih hribih v vasici Anras. Ko bo ne-
Župmk Mirko Kozina -srebrnomašnik v Anras« na Tirolskem
CLEVELAND, O. — Ko smo se v preteklih dneh v Clevelandu in drugod po slovenskih naselbinah v ZDA in Kanadi slovesno spominjali 25-letnice slo-vr-ske narodne tragedije, je v skrili gorski vasici Anras pod visokimi tirolskimi velikani tiho opravil svojo srebrnomašno daritev rojak Vladimir Kozina, danes župnik na ameriški župniji v Brentwoodu v Kaliforniji. Da
Nase pa je po.škofovem naročilu prevzel tudi duhovno skrb za slovenske begunce v Anrasu in okolici. V tem času je izdal med drugim nekaj številk “Slovenec v Tirolah”, dva škofova križeva pota in svoj slovenski begunski molitvenik. Domačo mladino je goreče poučeval v verouku. Z njo je podal več lepih iger, med temi tudi znano “Župnik v cvetočem vinogradu”, katero je sam prevedel v nemški jezik. Za v vojski pobite anraške župljane so ponesli na 3000 m visoko goro Gumerjavel težek križ, kjer je opravil Mirko sv. mašo in po njej blagoslovil spominski križ. Preden je jeseni 1948 odšel v A-meriko, je blagoslovil nove zvonove, ker jim je prejšnje pobral Hitler.
Da se je g. Mirko Kozina odločil praznovati svoj srebrno-mašni jubilej v Anrasu, med tistimi dobrimi Tirolci, ki so njemu in tolikim drugim bednim slovenskim ljudem v tistem hudem času storili toliko dobrega, mu je samo v čast, nam pa v ponos. Naj g. srebrnomašnik sprejme tudi naše čestitke z željo, da bi mogel še dolgo s takim uspe-
koč napisana podrobna zgodovi-jhom služiti Bogu, svojemu naro-na slovenske politične emigra- du in Ameriki.
cije, bo v njej opisano tudi to prvo, še predvetrinjsko slovensko begunsko središče. Semkaj se je namreč v prvem času našega begunstva zateklo okrog 30 slovenskih visokošolcev, med njimi tudi nekaj ljubljanskih bogoslovcev in duhovnikov. V Anrasu, v tamkajšnji starodavni hribovski cerkvici je prejel slo-
tijujorški srenjčan k sosed« spet pride
NEW YORK, N.Y. — Včasih ima človek nekoga in nekaj rad, pa skorajda se ponekajkrat ska-v ,----- -	------- ^ i ^ - —- že, da ne bi znal ali pa morda
opravi svojo^srebrno^ sw maso j venski bogoslovec-begunec Mir-[niti ne bi mogel z besedami poko Kozina 26. majnika 1945
V Ameriko se bo vrnil 28. t. m.
Janez Sever
tako daleč od svojih rojakov, sč je g. Vladimir Kozina odločil zategadelj, ker ga je pred 25 leti, 26. majnika 1945, rajnki ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman v tej vasi posvetil v mašni-ka, odnosno ker je nato na praznik sv. Rešnjega Telesa, 31. majnika 1945, v anraški cerkvici daroval med vernimi Tirolci svojo prvo slovesno sv. daritev Gospodu v zahvalo.
Kdo je g. Vladimir Kozina, slovenskim ljudem ni potrebno pripovedovati. Zverinski pokol Kozinove družine iz Zapotoka pri Sodražici na Dolenjskem po komunističnih partizanih je danes splošno znan. Na Sloven-
po vedati, odkod in zakaj takšno rajnkem ljubljanskem škofu dr.'počutje in takšen odnos notra-Gregoriju Rožmanu zakrament nje naklonjenosti, sv. mašniškega posvečenja. Ta-| Nekaj takšnega odnosa je v kratni anraški kaplan Schuster > meni do slovenske svetokrižke je s svojimi dobrimi župljani cerkve in njenega okolja v Brid-pripravil izredno 1 j u b e z n i vj geportu, pa čeprav je danes či-sprejem škofu Rožmanu za tako sto drugačno, kot ob prvem sre-pomembno slovesnost v njihovi'Čanju s tem okoljem. Zmeraj se sredi. Otroci in mladina v lepih'sprašujem, zakaj tolikšna nave-domačih tirolskih narodnih no-'zanost na ta košček ameriške šah so pri sprejemu ljubko po-'zemlje, kjer tudi precej Sloven-zdravili in nagovorili škofa in cev živi. Temu se še bolj čudim mu poklonili lep planinski šo- ob pomisli, kdaj in ob kakšni pek. Po posvečenju sta srečnega priliki sem prvič prišel v Brid-posvečenea nagovorila v sloven- geport!
skem jeziku še gdč. Vida Ko-J Nikakor ni bil to nek vesel želj in dr. Ludvik Leskovar. [trenutek. Bil je sončen in vroč Na praznik sv. Rešnjega Tele-'dan, že čisto sredi jeseni, poln
bile v času komunistične revolucije v naši domovini na tako
skem je mnogo družin, ki so sa, 31. majnika 1945 je v isti cer- čudovitih barv, v katere se u-
kvici, v kateri je bil par dni trujena narava odene tik pred prej posvečen v mašnika, g. Mir-'svojim začasnim umrtjem, ko krvav način po komunističnih j ko Kozina opravil svojo prvo sem prišel kropit prijatelja dr. rabljih prizadete, toda samo	slovesno sv.	daritev. Bil je iz-	Alojzija Kuharja in	sem se vrnil
družina Jožeta Mavsarja iz Pra-	redno lep,	čist planinski dan.	na	njegov pogrebni	dan.
proč pri St. Rupertu na Dolenj- Pred župniščem je brata novo- Na parah je ležal v farovžu, skem ji je po svoji strašni žrtvi	mašnika nagovorila sestra Mil-	ko	sem ga kropil.	Zares težko
in po svojem velikem daru ne-	ka in mu	izročila novomašni	je	rečeno, trdo in	neusmiljeno
križ. V sprevodu v cerkev so bi
beškemu Očetu za svojo žrtev najbolj podobna. Obe ti naši slovenski družini sta namreč kakor po čudežu dali Gospodu v zahvalni dar dva sina za Njegova služabnika, da bosta zvesta pričevalca Njegovega nauka.
Srebrnomašniški jubilant Vladimir Kozina je bil rojen 16. svečana 1919 v Zapotoku pri Sodražici na Dolenjskem. V družini je bilo enajst otrok. Vladimir, ali kakor so mu rekli Mirko, je bil šesti po vrsti. Ljudsko šolo je opravil v Sodražici, eno leto meščanske šole v Ribnici, klasično gimnazijo> pa na škofijski gimnaziji v št. Vidu nad Ljubljano. Nato 'je stopil v ljubljansko bogoslovje. V tem času je izbruhnila druga svetovna vojska, katera se je zaključila s komunistično revolucijo v naši domovini in ki ni prizanesla tudi Kozinovi družini. V sredo ponoči, 26. avgusta 1942, so komunistični partizani pri Kozinovih opravili svoj krvavi posel: ubili očeta in mater in, hrafa-invalida.
Mirki; Kozinu kakor tudi številnim drugim tedanjim., ljubljanskim bogoslovcem ni bilo dano, da bi bil v: domapi, ljubljanski stolnicj 'posvečen v duhovnika, da bi v domači cerkvi v Sodražici opravil slovesno
se sprva sliši in vendarle bo li razen novomašnika še škof menda res, da sem na ta — ža-Rožman, anraški župnik in dr. losti polni — dan našel v tem, Ludvik Čepon in vsa druga slo-[kraju tolikšno domačo žalost, da venska takratna anraška begun- sem bil z vsem bitjem svojim ska družina. Novomašno pridigo’— ne v Bridgeportu, ampak v je govoril škof v nemščini. V svoji očetnjavi na Slovenskem, govoru je zbranim Tirolcem po-' Farovž, hišica v zelenju; dvo-vedal, kako je g. novomašnik rišče, posuto s peskom. Pes na izgubil starše, brata in domovi- verigi se zaganja proti meni in no. Vsa cerkev je jokala. Ob me oblaja, ko odprem vrata v koncu sv. maše je novomašnika ograji in stopim na vrt pogledat, presenetila stara slovenska no- kako tu za hišo izgleda. vomašna pesem “Novomašnik, Potem stopim v cerkev in od bod pozdravljen! Zapeli so mu takrat zmeraj premišljujem, za-jo akademiki. Po sv. maši je sle- kaj so jo poimenovali cerkev dila procesija sv. Rešnjega te- Svetega Križa?' Križev pot v lesa. šla je skozi vas na polje in njej je svojevrstna posebnost, nato spet v cerkev. Bilo je ne- da ne rečem umetnina! izmerno lepo. Molitev, pesem in Zadnje čase menim, da je v godba je odmevala od visokih tem imenu tudi simbolika zdaj-Dolomitov. Nad vsemi so pla- šnjega stanja svetokriške slo-Polala bandera. Ljudje malone venske srenje. Križ je simbol vsi v narodnih nošah.	i trpljenja in sosedna slovenska
Po vsem tem je bilo v župni- fara se mi zdaj zdi, da je v šču skrbno pripravljeno kosilo, strašnem trpljenju, . vsa razpeta Nekako okrog tretje ure popol- na križu.
dne je prišel iz Vetrinja kano- Rimski vojaki so po Pilato-nik dr. Janez Kraljič. Škofa so vem ukazu Kristusa razpeli na poklicali pd mize. Nič več se ni križ, toda pri tem so sodelovali vrnil na novomašno gostijo. O- tudi njegovi rojaki. /Nekaj postal-je v svoji sobi.'Od dr! Kra- dobnega se godi s svetokriško fjiča je tiobil -namreč‘sporočilo, slovensko srenjo. V splošnem da domobrance in druge begun- trpljenju in ob skelečih ranah, ce. vračajo. Novomašnik tisti ki so jih zarezali v tamošnjp dan še ni zvedel za to žalostno našo narodno skupnost zunanji
tako žele nekakšni samovodniki slovenskega naroda? Tako govore tudi nekateri slovenski duhovni, ker so zdaj pripravljeni oznanjati Njegovo besedo v vsa-: kem jeziku, ker bolje kaže --kot pa v materinem slovenskem jeziku. Slovenskih ovca je premalo, zato naj se priuče zvokov tuje pastirske piščali. Glavno je, da se zbero, kadar mi zatrobimo. Vsem tem je naš pesnik že dejal:	piščalkar, prešibak spev
je tvoj!
Pa nekateri naslutijo pravo pot in se je ne drže dosledno. Tako sem tudi razmišljal v Bridgeportu na zadnjo majsko nedeljo. Tudi mene je peklo, da ima slovenska narodna fara glavno mašo v angleščini. In zaradi tega je bilo pri njej veliko manj ljudi kot lani ali poprejšnja leta. Nekateri to glavno mašo zdaj namerno bojkotirajo.
Prav tako me je zabolelo, da so bojkotirali tudi procesijo, ki je nekaj iz naše narodne navade in ker je bila vsa slovenska: branje evangelija, petje pesmi za to priliko in vsi blagoslovi in molitve.
In že pri prvem oltarju sem v sebi vzdihnil goreče: O Bog, da bi resničnost ta molitev postala, takrat, ko je duhovnik odmolil-Molimo, o Bog, ki Te greh razžali in pokora potolaži, ozri se milostno na ponižne prošnje svojega ljudstva in odvrni šibe svoje jeze, ki jih za svoje grehe zaslužimo... in ko je duhovnik med blagoslovom pel:	Nebeški
blagoslov naj blagoslavlja, varuje in ohranja ta kraj in vse, ki v njem prebivajo ...
Zares, božjega blagoslova želi njujorški srenjčan svojim slovenskim sosedom v Bridgeportu. Ta pa bo prišel, če bo med vas prišla tista ljubezen, ki ji pravimo bratska in sestrska, kef ste istega rodu, zares iste krvi in istega jezika. Ista beseda vam mora vzbuditi istega duha naroda slovenskega na tujem.
Tone Osovnik
težkopeneče žolčnosti.
Torej pokop človeka, ki je rad govoril o življenju slovenskega naroda z optimizmom in s skrbjo, kaj bo z njim, je bil povod za moje prvo srečanje s svetokriško cerkvijo, njenim okoljem in z njenimi ljudmi. In tako sem se srečal tudi s pokojnim župnikom Farkašem, s katerim me je marsikdaj povezalo isto narodno čutenje.
Koder je kaj narodne navade in koder se kdaj. zablesti utrinek starega narodnega običaja, tja me duša naganja, tja me srce vleče. Tako sem po pokopu dr.
Kuharja spet prišel v to slovensko svetokriško okolje samo zaradi Telovega, ker v tej fari poznajo za ta dan cerkvenega koledarja še procesijo Rešnjega Telesa in oltarje v naravi. Vsako leto je bilo lepo, pred dvema letoma pa še posebno, ker takrat je bilo petje čudovito. Na vprašajte me, kako je bilo letos?
Težko bi vam povedal. Ne, da ne bi znal povedati, ampak občutil sem pekočo žolčnost gob, ki rane ne lečijo — ampak še bolj odpirajo.
V skupnostih premnogokrat nastajajo premiki, pretresi, kot v naravi, ko vezave popuste zaradi bogsigavedi kakih nelogik, porojenih v človekovem razmišljanju in ravnanju. Vsi naši našel j eniški rodovi so se zmeraj drobili po tej poti in zaradi takega vzroka in povoda. Zadnji naseljeniški val se razbija še ob drugih čereh. Vsem tem in vsem nam menda manjka jasnosti pojma narodne zavesti.
Teden dni po obisku v Bridgeportu sem včeraj po prepevanju svetokriških fantov v naši cerkveni dvorani odšel z našim župnikom očetom R i e bardom kropit umrlo Slovenko Ivano Habjan. Stara je bila 82 let in že dolgo popolnoma gluha. Naš župnik ji je nosil stalno sv. obhajilo v Babilon na Long Islan-du. Njeni otroci žive v tistem okolju. Pripeljali so jo v Ridgewood in je ležala v pogrebni veži Gies. Otroci ne govore več slovensko in zategadelj niso matere pokopali s pogrebno mašo v slovenski cerkvi sv. Cirila, kamor je mati vsa prejšnja leta prihajala, ampak skozi nemško faro v Ridgewoodu sv. Matija.
Z mislijo na svetokriško slovensko faro, ki izgublja narodni značaj, z mislijo na umrlo Slovenko, ki sem jo z župnikom kropil — in smo slovensko molili ob njeni krsti — z mislijo na njene otroke ter z mislijo na vse tiste, ki postavljajo nagrobne spomenike slovenstvu na tujem — sem spet premišljeval o tem, koliko trdne narodne zavesti dobiš in kako dolgo jo ohraniš brez znanja narodnega jezika? Kaj je s to zavestjo brez poznanja narodnih navad in običajev? Kaj je s to zavestjo, če ne poznaš preteklosti svojega rodu? Moje mnenje je, da je nujno za vsakega našega mladega rojaka, da se priuči slovenskega jezika. Za to ni težav. Pripomočkov je dovolj in tudi obisk Slovenskega je danes lahek!
Drugi mislijo, da je zavest že delom in prime, kjer je trdna, če kdo v tujem jeziku po-'in potreba. Toni Strmšek s sv°' ve, da so bili starši Slovenci in jo pokončno postavo in nasin6'
bom pazi za red. Seve je še do' sti drugih mož in žena, ki bod° prostovoljno poprijeli za delo ta
Triglavski piknik
MILWAUKEE, Wis. — V nedeljo smo sedeli v senci Triglav' skega parka in se pogovarjali kako pripraviti vse potrebno za piknik, ki bo v nedeljo, 21. ju' nija. Šli smo kar po vrsti: Kuhinja. Glavno skrb za to je pre' vzela Zofi Rifelj. Organizirala bo svoj “štab” pomočnic. Piščanca bosta na ražnju spekla predsednik J. Limoni in Frank Mernik. Peka piščancev se jima vedno posreči. Za glavnega gostilničarja bosta Ivan Bambič i11 Stane Jaklič. Skrbela bosta, da bo pijača dosti hladna za žejn0 goste.
Velik revež je na takle dan naš blagajnik Ivan Kunovar. Vse račune mora plačati in tart1 cel dan sedeti in čakati, da še zadnji krajcer pade v blagajn0-Seve je na koncu vesel, če jc piknik uspel. Saj stroški so vedno pri tako velikem podjetj0' kakor je naš park.
Franjo Mejač vedno prevzame splošen pregled nad vseh1
treb3
da on ima še danes rad kranj ske klobase; morda vprav zate-gatelj tak poudarek važnosti na kranjski klobasi, ker je ostala še'dan. Preveč bi bilo, da bi vse n&-pri nazivu tistega časa še pred števal.
Prešenom, ko je bil le Kranjec Meni so možje rekli, da bi m3
lo napisal v Ameriško Dortiovl no in Amerikanskega Sloven03 o tem našem pikniku, ki je n3^ menjen vam, dragi rojaki, 0
Slovenec.
Duša in misel vsakega naroda je v njegovi besedi. S to besedo še vdolbuje njegov duševni o-braz, ker z njo gradi od prvih j blizu in daleč. V imenu društ^3 začetkov osnovnih temelj e v prav lepo vabim, pridite. zgradbo svoje kulture. Zamisli-j vse bo preskrbljeno. Pokramb^ fno se samo v^ usodo pasje .Koro-(h bomo med seboj ali šli bahn3
ali pa na kprehod po, zfileue1^ parku. Mladina bo imela 4$
novico
ostri posegi, domači lastni brat- še precej sliši.
ške. Zakaj sipo jo zgubili?‘ Naša, beseda je tam v pretežnem .	, ~
delu umrla in z njo tudi zavest prostora za svoj šport in plaV3 našega človeka. Na Primorskem'nje v jpzeru. zemljo še nekako, ohranj^pio' Torej na veselo svidenje v sebi, ker se tamkaj naša beseda deljo, 21. junija, v Triglavsk0
jparku!
F. B-
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Ob 25-letnici je dotrpel
(Pokojnemu Francetu Petriču v spomin)
Kadar pravični hudo trpi, se zdi, kot da bi se nebo sklonilo k zemlji, da sprejme svoj dar. Tako je bilo v Sloveniji 1. 1945. Slovenska zemlja je darovala nebesom desettisoče mučencev, ki jih je pobil brezbožni komunizem. Prav tako je po 25 letih trpel med nami pravični, France Petrič in je 4. junija izdihnil. Nebo se je sklonilo k zemlji in je prejelo svoj dar: Žena je darovala svojega moža, družina svojega očeta, slovenska skupnost zvestega člana in zemlja svojega sina, ki je bil v najlepših letih življenja.
Tudi on, France Petrič, iz fare sv. Gregorija, je doživel tisto
poneseš naše osebne pozdrave. Ena družina ste, božja družina. Prosite ;za nas žive, da bi tudi mi ostali v občestvu z vami, da bi ostali odločni katoliški Slovenci, v katerih ni popuščanja glede brezbožnega komunizma. Uživaj v trpljenju zasluženo plačilo!
Gospo Danico in hčerke naj pa tolaži ljubi Bog!
P. M.
Vse blagoslove mlademu paru na pot . . .
Čudna so včasih človekova
SKI DAN bo letos prvo nedeljo v avgustu: Po pripravah bi človek sodil, da bo pester in zani-mov. Na svidenje!
Odbor
Društva Slovencev Baraga
Kramljanje
v misijonskem zaledju
Zgleda, da so poročila o misijonskem delovanju v zaledju Slovencev iz Toronta rodila nekaj več uspehov kot samo tiste tisočake, ki jih Baragov misijonski krožek vsako leto pridela in odpošlje slovenskim misijonskim delavcem na fronto. Zaledje v korist misijonom se je začelo gibati tudi drugje. Prav je ta-
izpovedujemo svojo zveš tobo načelom, ki so usmerjala naše ravnanje med državljansko vojno, in programu, ki se je izoblikoval tudi v času našega zdomstva. Naša privrženost idejam in programu nas kot skupnost o-značuje in daje našemu bivanju v zdomstvu smisel in smoter.’’ (S.S.S.)
H v	*99
meznarja
pota. Vijejo se skozi vrtove veselja .in preko pustinj žalosti. Če ko, tekmovanje lahko rodi veli-
jih opazujemo in o njih, nam postajajo čudovita. V njih lahko zasledimo risanje božjega Inženirja.
V soboto, 6. junija, popoldne prelepo pomlad v letu 1945, ko s^a stopila pred oltar Brezma-je bila za tako mnoge pomlad^e^ne s čudodelno svetinjo dva groze. On je bil rešen te groze m]a((ja človeka. Mlada pravim, in je ohranil življenje svoje po-|p0 letih, a že bogata po izkuš-mladi. Ko pa smo dočakali 25- njah. G. Jože Muhič si je za svo-letnico zdomstva, je pa tudi on j0 življenjsko spremljevalko iz-dotrpel in odšel za tisoči mučen- jbral mlado in prikupno gdč. Al-ci iz leta 1945. Tako smo Slo-:• ijjj^ petrič, župnik g. Janez Ko-Venci v Torontu z njegovo smrt-^gč je uradna priča, ko sta jo začeli spominske svečanosti sj miacia Jože in Albina oblju ob letošnji 25-letnici.
bila zvestobo. Človek bi mislil, V soboto, 6. junija, smo po- da ie bil to za oba najlepši dan spremili njegovo izmučeno tru- v njunem zakonskem življenju, plo v cerkev Brezmadežne s ču-lB°g Pa ie dovolil, da je v njuno dodeino svetinjo. Polna cerkev ^ašo sreče zdrknilo mnogo gren-se je z molitvijo poslavljala od
premišljujemo ke uspehe. Ker. gre za velike cilje, so veliki uspehi tudi potrebni. Glavne uspehe pa prinese vedno edino le delo. Delo pa je osebno žrtvovanje človeka, darovanje njegovega lastnega časa in dajanje samega sebe in svojih sposobnosti.
Baragov misijonski krožek je imel v četrtek, 4. junija, svoj redni mesečni sestanek. Člani so pod vodstvom predsednika g. Janeza Marentiča brali sv, pismo in prebirali pošto iz misijonskih poljan. Kolikq potreb kriči iz te pošte. Lačni in ner* vedni stegujejo roke. Dalje so že začeli pripravljati prireditev
kih solza, ker sta bila še kot že-
dragega. Prelepo mu je govoril rdn in nevesta isti dan zjutraj
g. župnik Janez Kopač CM, pogrebno mašo pa je opravil g. Jan CM. Po cerkvenih opravi-
na pogrebu dragega strica Fran četa Petriča, ki je za nevesto, za njeno sestro in brata skrbel kot
lih pa je kakih 80 avtomobilov lastni oče. Pa je duhovnik g. J. spremljalo krsto na “Goro mi- Kopač CM lepo potolažil novo-ru”. In smo stali tam, v gaju ze- poročenca češ, “pokojni se v lenja in cvetja, v miru pomla-(vebnosB veseli vajine sreče; če danskega jutra ter polagali v bi Pa vedno trpel na bolniški grob mladega moža, od katerega postelji, bi ne^ mogel biti dele-smo se poslavjali s solzami. S ''en vajine sreče, toplimi besedami pa se je pošlo-1 Zvečer istega dne pa sta imela vil g. Feliks Sebanc v imenu! Poročno slavje v veliki dvorani zbrane srenje. In kdo se ne bi Slovenskega doma. Ob novopo-
tekla naprej 33 let. Pretrgal jo je nov izreden dogodek pred leti: odhod v novi svet...
Bom drugič povedal, kako je mežnar postal župan . ..
JAK
Od
do župana
Malo čuden je gornji naslov. Tudi zgodba, ki jo bom zapisal, je zverižena. Sicer je pa naravno, da se ne more nekdo povzpeti od kaplarja naravnost do generala. (Tega so bili zmožni samo slovenski hostarji.) Navadno pa gre vsaka stvar po nekem razvoju, po pravilih od stopnje do stopnje. Videli pa bomo, da se more v življenju tudi tako spremeniti, da pride kdo od zgoraj navzdol.
V rodni vasi, ki ni bila ravno velika, so prišli “vodilni” možje po prvi svetovni vojni na misel, da je treba številne malo vredne pašnike razdeliti, da bi imel vsak svoje. V to zemljo bi spadalo tudi sedem parcel, ki so jih rodovi že prej določili od soseske v korist podružniške cerkve, dve pd teh pa za vaškega mežnar j a. Šest kmetov je od uživanja teh parcel letno plačevalo
za misijonsko nedeljo, ki vsako štiri maše za svojo cerkev; mež-
zamislil v takem stanju in v taki bridkosti:
Ta, ki ga po človeško gledano polagamo v grob prezgodaj, se 3e odločil že pred 25 leti; oče in
ročencih se je zbrala velika družina prijateljev, ki so se veselili ob njuni sreč.. Tako je mladi ipar, Jože in Albina, isti dan o-|kušal bridkost smrti dragega
mati sta mu že zgodaj položila stnca’ P°P»ldne.in	P*
v srce sklep, da bo ostal doberiy. ™selem upanju stopil v novo in zvest. Dober do vsakega ilo-'Obakrat pa so bili o-veka, dober do Boga; zvest svo.'ko11 zbrani atavilm prijatelji, ki jim najbližnjim, zvest prijate-150 z nJlma deUl zalost >n sreco'
Ijem, zvest veri in slovenstvu/
Mlada gospa Albina in njen
ir ■ i -i j u • z. • j (mož Jože Muhič sta oba zaved-Ker je bil dober m zvest, je od-1
j , ina-	•_____ na elana slovenske katoliške
sel od doma 1945. Vedel je nam-, ,	,.	.
1 skupnosti. Oba pripadata novemu rodu, ki pa sta za doto od doma dobila vzgojo iz vere in
reč, da bo lažje ostati dober v svobodni tujini, kot v domovini Pod vlado brezbožne diktature. In dober je hotel ostati za vsako eeno. In je tudi ostal. Tih in skrit je živel med nami, da smo komaj vedeli zanj. Bil je dela-
slovensko zavest. Bila sta rojena v krajih, ki so Sloveniji dali veliko mučencev in v letih, ko je bilo v Sloveniji hudo, ko jo
ven, pošten in dober; nikomur ^ k°munizem pokril s terorjem hi odrekel pomoči, tudi za ceno 'j1 mucenistvom. Po letih pripa-
lastne žrtve ne; njegov dom je a ro u nase£a 25-1 e t n e g a
, zdomstva, a po miselnostni sta
bil veren in slovenski. Bil	^ ..V1 .
redkobeseden. Ni mahal po ^katoliški par, ki bosta v
zraku z lepimi frazami o ljubez- ®V0J1 druzmi nadaljevala tradi-hi in o popuščanju. V delu in v učenčev. Naj jima oni pri vsakdanjem življenju je poka-^./ZPr0S!-j° f srfco inublag°-zal, kako naj mož hodi'pokonci ^ t°,mil°st’ fda ^ bi nik‘ zravnan in kako naj vztraja do da" Pozabda’ da sta bila rojena konca. Ne'bo preveč, če zapišem, V d°bl slovens_k^ mučenčev.
da tudi njemu ni bilo lahko vi Cl	i • i
ostati svetel značaj. Samo on in	^I°venskl dan
B°g vesta, koliko je pretrpel za	v Kanadi
svojo zvestobo in dobroto. Da- Kakor je bilo že sporočeno, bo hašnji svet imenuje namreč do- lotos Slovenski dan v Kanadi broto slabost, poštenost ima pa prvo nedeljo v avgustu. Danes Za manjvrednost, zavednega in naj velja samo kratka vest, da doslednega človeka pa imenuje bo vsak, ki bo to videl in bral, brenapeteža. Danes pa je pok. takoj rezerviral prvo avgustovo Francetu že razodeto, kako več- nedeljo za ta slovenski narodni ha Dobrota plačuje tiste, ki v praznik. Čeprav so posvečeni Poštenosti in zvestobi vztrajajo kakemu posebnemu dogodku, ki do konca.	j vse Slovence druži, ali pa kaki
Dragi France! Letos se v duhu veliki osebnosti iz slovenske olj pogosto in bolj intimno mu- zgodovine: do poživi obtok slo-dimo pri tistih, ki.so pred 25vleti ^nske krvj, da slovenska srca Padali pod komunističnirhi streli začno zopet bolj živo utripati m noži. Mislimo nanje, priporo- m da se slovenski ideali zopet oamo se jim, molimo zanje miza'P’dbbzajo življenju posamezni-harod, za katerega so padli kov in slovenskih naselbin! kled	h • j „
leto zbere na stotine prijateljev slov. misijonarjev.
Naj na tem mestu sledi danes pismo iz Indonezije, iz njenega glavnega mesta, ker tudi tam doli v Djakarti deluje slovenska duša sestra Deodata Hočevar OSU. Med drugim piše:
“Iskrena hvala za pismo z dragocenim darilom. Vsi smo zelo veseli vaše pomoči in prosimo Gospoda, da vam in vsem prijateljem misijonov stotero povrne in blagoslovi vaše prizadevanje in trud.
Veseli me, da vaš misijonski krožek tako lepo deluje in da ste vključili več mladih članov v vaše vrste. Upajmo, da bo Gospod poklical nekatere izmed njih v svojo službo in da se bodo velikodušno odzvali božjemu klicu. Povsod bolj in bolj prevladuje materializem, ki nasprotuje samoodpovedi in žrtvam. Da bi mladi skušali razumeti važnost molitve v življenju. Duša, ki zna moliti, je zmožna vsega-
Tudi Djakarta je polna materializma, kot vsako veliko mesto. Poklici so v Djakarti zelo redki, prav za prav jih ni. Večina poklicev pride iz srednje Jave in otoka Flores, kjer živi ljudstvo še preprosto življenje in je seveda tudi veliko katoličanov v onih krajih ...
Združeni v molitvi in žrtvi za razširjanje Kristusovega kraljestva Vas iskreno pozdravlja vaša hvaležna Sr. Deodata Hočeva/, OSU.”
Za konec sestanka so člani tu-
narju je bil to delni dohodek k njegovi plači. Z razdelitvijo zemlje je padlo zbiranje za ma-
Melro International Caravan
25. junij se bliža. Tedaj prevzame torontsko mesto atmosfera in življenje svetovnih mest in najrazličnejših kultur. Še od lanskega leta pozvanjajo v spominu vesela, nevsakdanja doživetja, dnevi in ure vesele sproščenosti in kulturnega udejstvovanja, dnevi naravne, domače družbe, kakor smo je bili navajeni doma, vsak v svojem rojstnem kraju.
Ker je lanski poskus Metro International Caravan lepo u-spel, so priprave za isti program, ki je pod vrhovnim vodstvom Community Folk Arts Couneil-a za, torontsko metropolo, v polnem teku.
Na 36 krajih bodo obiskovalci imeli priložnost opazovati in se vživeti v običaje različnih narodov, pokusiti specialitete njihove kuhinje, se razvedriti ob pesmi in zvokih svetovne glasbe.
pa ne pravi nobena svetna in ne J južnokorejsko armado moderni-cerkvena zapoved. Mnogi med zirati.
nami so danes onemeli in se ne ZDA so baje pripravljene žrt-upajo z resnico več na dan, ker,vovati v ta namen cel bilijon imajo v načrtih obiskati stari dolarjev, ki naj jih Južna Ko-
kraj. Strašno pomilujem take ljudi. S svojim molkom, ki je tudi načrten, grade tlakovane ceste čez grobišča tisočev, da bi se jih čim preje pozabilo.
Dvoje, se mi zdi, izstopa iz te naše narodne tragedije kot to-lažljivi dar usode, in sicer dejstvo, da so se Titovci v svojih podlih načrtih uračunali v toliko, da niso dobili nazaj vseh beguncev, ki so bežali pred rdečo poplavo leta 1945. In drugič, da je nekaterim nasilno vrnjenim članom Slovenske Narodne Vojske uspelo pobegniti s kraja morišč in nekaterim celo iz groba, in so tako postali žive priče 'nezaslišanega in strašnega po-kolja, s katerim so se Titovci hoteli znebiti svojih političnih in ideoloških nasprotnikov. Za bodočo zgodovino in njeno objektivno razsodbo so to silno važna dejstva. Porušiti zid, ki sb ga komunisti zgradili iz kosti tisočev nedolžnih Slovencev, je nemogoče. Ta zid loči narod od krvavega Titovega režima, ki je samo rdeč despotizem 20. stoletja. Dokler vsem tem od komunizma pomorjenim Slovencem ne bo vrnjena narodna in osebna čast, je neumno govoriti o kakem dialogu.
Mi v tujini, ki smo svobodni, smo zato v dvojni meri dolžni
skupina “Nagelj” pripravila prijazno slovensko hišo v cerkveni dvorani na Manning Ave. To-rončanom se bomo predstavili pod imenom Ljubljana-Slove-nija. Naši prostori bodo odprti
v	w . v. . vsak dan od 25. junija do 1. ju-
se na vse vaščane, doom je lija od 6 ^
Letos bo slovenska folklorna ohranjati spomin na naše narod-
"zgubljeno” zemljo lastovalo le';;'//"/“TaT ZVe{er'V,?°b°f
par gruntarjev. Mežnar je pa za'” ““l01'10 °d ur0 P»Pold"a d»
•	„ v J U J, ,	, |9. zvečer. Na razpolago bo: do-
svojo zgubo dohodka službo od-1 - ,	.
, ,	maca kuhinja, domača vina, slo-
venske plošče itd. K obstoju na-V tej situaciji je pripadla služ- še kulture bo pomagala razsta-ba mežnar ja meni kot mlademu ^va slovenskih izdelkov in naše fantu. Začel sem posel, ker dru- narodne noše. Domačo glasbo gega ravno ni bilo. Tudi se ni bosta oskrbela orkestra “Veseli nihče gnal za to sicer neznatno vandrovci» in “Sava”, delo, ko o plači ni, da bi sploh|	velikopotezni akciji va-
govorili. Mežnarjeve dolžnosti himo vse dobromisleče Sloven-so bile sledeče: na tri božične |Ce_ Pripeljite mladino v pristno večere je pokropil zbrano sre- domače slovensko okolje, da bo-n j o, prižgal sveče, pomajal edi- mo spet zadihali tisti srečni doni še preostali zvon ter odmolil mači zrak) v katerem smo rasli rožni venec. Na Markov dan in' mladi in svobodni, prost izumet-tri dni prošnjih procesij pred ničene moderne mreže, kjer so Vnebovhodom je nesel vaški fantje vriskali na vasi in dekle-križ v procesiji, pomagal pii ta v belih rokavcih zalivala ro-dveh nedeljskih in dveh delav-^g na hišnih oknih in pele na-niških mašah čez leto. Zvoniti z rodne pesmi. Pridite v obilnem edinim zvonom vsak dan trikrat številu! Pomagajte mlademu ropa ni bilo več potrebno, saj so du, da ostane slovenski, da se itak vsi molili angelski pozdrav naši venci za vedno ne posuše, bodisi na polju bodisi doma. Ta- da naša pesem ne umre na tu-ko je odločil vaški “ključar”, ki jem.
je veljal za avtoriteto v vseh ta-i kih vprašanjih. Stvar je tekla naprej; zataknilo se je le pri računih za potrebe cerkve, maše župniku in ostale potrebe. Ključar je v svoji modrosti določil, da vaško cerkev vsi enako potrebujejo in je zato odmeril skoro enake prispevke za grun-
G.R.
25>i@tmca Vetrinjske tragedije in krvavih hratofiiorev v Sloveniji
Pred 25 leti v tem mesecu se je na Slovenskerh odigravala tarje s 55 ha zemlje kot za one, strašna ž a 1 o i gra bratomorije, ki so imeli samo hišo s krpo kakršne ne pomni slovenska zemlje. Po tej metodi je ta mož zgodovina. Pretežni del Sloven-postal že v dveh letih nemogoč, jske Narodne Vojske — potem, Med tem je umrl tudi moj oče!ko je bila od Angležev razoro-di nakazali $150, ki so jih posla- kot drugi 'ključar. Po dekanij- Ž8na iz Vetrinja s podlo laž-
skem odloku sem tako postal i° izročena v roke Titovim ko-njegov naslednik. Oni prvi je ta- munistom — je mož za možem koj vse posle predal meni, češ §ind v trpinčenju in masovnem da ga soseska itak več ne poslu- klanju v Škofji Loki, Teharjih, ša in ne uboga.
V vasi je nastal red in mir, ko so bili prispevki razdeljeni po
li trem zelo potrebnim članom slovenske misiijonske družine. Ce bi kdo, ki bere te vrstice, hotel in mogel prispevati za misijone, naj svoj dar pošlje blagajniku krožka na naslov: Mr. Jakob Kvaš, 43 .Pendrith St., Toronto 4, Ont.»
Misijonski por.
ne mučence, ki so s telefonsko žico povezani in napol nagi padali v masovna grobišča za slovenske narodne svetinje, za katere so se borili stoletja njihovi predniki.
Mi v Torontu se bomo ob 25. obletnici teh tragičnih dogodkov hvaležnostjo spomnili vseh bratov in sestra, ki so v groznem trpljenju umirali in izročali svoje duše Stvaritelju življenja in večnemu Sodniku. Spominski dan bosta kot pretekla leta tudi letos obe borčevski organizaciji pripravili skupno, in sicer 21. junija 1970 na Slovenskem letovišču pri Boltonu. Ob 11.30 se bo opravila sv. maša za vse slovenske žrtve kofnunizma, popoldne ob 2h pa bo kratek spominski program. Na to spominsko svečanost vse iskreno vabimo.
O. M.
reja dobi v petih letih. Do takrat bodo tudi umaknjene zadnje čete iz Koreje. Pogajanja se bodo najbrže začela že v nekaj tednih.
Južna Koreja dobiva sedaj letno $40 milijonov prispevka za vojne izdatke. Znesek $200 milijonov bo torej velik skok na-vzgor, pa tudi velika vaba za Južno Korejo.
Škofijsko palačo bo prodal
V mestu Bilbao v Španiji je škof s posebnim pismom obve stil vernike, da namerava prodati razkošno škofijsko palačo. Potem bo kupil drugo bolj preprosto, a bolj praktično stavbo za škofijske urade.
S prihranjenim denarjem upa, da bo mogel v prihodnjih petih letih zgraditi 40 novih cerkva, ki jih škofija nujno potrebuje.
CLEVELAND, O.
DRIVER
Able bodied man to make deliveries with our 12 foot van truck. Steady reliable job for a family man. No layoffs. 5 days.
LESKOVITZ BROS.
2134 E. 107 St. between Carnegie and Cedar
! (122)
dobijo delo
Female help wanted
General Office Help
High school graduate, typing necessary. Knowledge of Slovenian. Vicinity of St. Vitus.
Please call 431-0628
118)
Čistilka
Iščemo čistilko za ob petkih. Mora razumeti angleško in imeti priporočila. $15 in Social Security. Blizu Shaker Square.
' Kličite 932-5973
-(120)
nje si odšel tudi Ti, da jim!
Misel ob 25-letnici
“Ob preteku četrt stoletja, odkar se je končala druga svetovna vojna in je domovina padla v komunistično suženjstvo, je za vse Slovence, ki jim je mar usoda domovine in sveta, dolžnost,
Hrastniku, Kočevskem Rogu in drugod.
To masovno klanje ni bilo iz-pravilu: zemlja naj nosi stroške. vraeno z§°lj iz maščevanja, kot Če nimaš zemje, ne moreš iz bdijo tisti, ki govore o odpušča-
Kanadske in ameriške električarske družbe si medsebojno pomagajo
NEW YORK, N.Y. — To je bilo predvideno že davno, toda le za izredne slučaje, kadar zastane proizvodnja toka na naši ali kanadski strani, kar se je zgodilo pred par leti. Letos je bila pa medsebojna povezanost potrebna zaradi tega, ker je na ameriški strani zmanjkalo toka. Glavni potrošnik New York je namreč porabil veliko več toka, kot je bilo predvideno v dnevih velike vročine, ko so v New Yor-ku prišle v obrat vse hladilne naprave vseh vrst. Sodelovanje se je obneslo, ni delalo težav ne na naši ne na kanadski strani. Ta slučaj je pa ponoven dokaz, da je naša dežela preslabo planirala porabo toka in ni predvidela potrebe, da bi pravočasno bili narejeni načrti za nove elektrarne. Tako bo ameriška odvisnost od Kanade v sezonah velike potrošnje toka stalen pojav, morda kar za nekaj let.
nje nekaj plačevati.
V naslednjih letih je prišlo do novih poskusov, da bi vas kupila še en zvon. Do uspeha pa ni prišlo. Zopet se je namreč slišalo po vasi: Zvon bo služil vsem, vsem bo klenkal in zvonil, zato naj bi zanj prispeval vsak pri-
nju in pozabi, temveč je bilo skrbno premišljeno in z določenim namenom izvršeno zločinsko dejanje, ki naj bi enkrat za vselej odpravilo vse odločne nasprotnike internacionalnega komunizma, posebej pa še nasprotnike Titovega krvavega režima
da-pregledajo svojo pot in pre-! bližjo-* enako Vsoto. Zagovorniki v Sloveniji. Načrtno morjenje
zločin samo še poveča in za taka nečloveška dejanja ni nobenega
cenijo rij end smer.	• Itake teze pa niso pomislili, .'da
Mi, ki smo leta 1945 odšli iz revež ne more prispevati toliko domovine, ker smo čutili, da jo kot bogataš. Drugega zvona ni-bomo na tujih tleh mogli bolje smo kupili. Služba obeh poslov, Še enkrat torej: XL SLOVEN- Rubiti, ob tej priložnosti vnovič mežnarja in ključarja pa mi je
IVI ALI OGLAS)
V najem
hiša za eno družino, dve spalnici, na E. 146 in Lake Shore Blvd. Nobene živali. $95.00 na mesec. Kličite 729-1155.
(118)
V najem
Oddamo 4 sobe zgoraj dvojici. Peč in hladilnik v stanovanju. $60 mesečno. Kličite po 6. uri ali v soboto in nedeljo 361-2342
(120)
V najem
Oddamo 4 sobe, zgoraj, v fari sv. Vida. Kličite 431-0160.
(119)
Naprodaj
Zidana hiša za 2 družini, 5-5, na E. 200 St., blizu Lake Shore Blvd., 2 garaži, cena $39,800. Kličite 944-8371
(121)
Air Conditioner naprodaj
Proda se Gibson Air Conditioner v dobrem stanju, radi selitve. Kličite 261-0768.
(16,19 jun)
Tudi iz Južne Koreje
pojdejo naše čete domov
WASHINGTON, D.C. — Proračunska stiska sili našo narodno obrambo, da vztraja pri juž-nokorejski vladi na zahtevi, da je treba začeti razgovore o umiku naših čet od tam. Naših čet je sedaj tam 64,000, je pa vprašanje, ali so tam potrebne. V Pentagonu so že napravili načrt za umik. Umik se bo vršil
Išče stanovanje
Upokojenka bi rada dobila stanovanje, 2 ali 3 sobe, v bližini cerkve sv. Kristine ali E. 185 St. Kličite 391-8891.
—(119)
V najem
Oddamo 4 neopremljene sobe zgoraj starejši ženski ali dvojici, v St. Clairski okolici. Kličite 431-6631.
(16,23 jun. 7 jul) Išče se
tri ali štiri sobe spodaj za starejšo dvojico. Dobri plačniki. Kličite HE 1-9653.
(16,18, 19 jun)
Sobo oddam
Lepo, čisto, opremljeno sobo oddam zaposlenemu moškemu.
opravičila. Mi lahko odpuščamo postopoma, pozicije naših voj a- Na 1189 E. 176 St. Oglasite se
in smo to dolžni storiti kot kristjani; da moramo pozabiti,
kov bodo prevzele čete Južne osebno na istem naslovu. Koreje. Seveda bo treba preje	(119)
BJBjfciil&iA fKWTUTA, JUNE 16, 1970
Ameriška Domovina
2h\*utM<KE.
6117 at. CHlr Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44101
National and International Circulation
f'ublis.'ic.sl daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ol July
Managing F-ditor: Mary Debevec
NAROČNINA;
Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 n pol leta; $5.00 xa I mesec« Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 meiec« Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION BATES:
United States:
\	$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 month*
Canada and Foreign Countries:
I $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 lor 3 month* Friday edition $5.00 for one year
SF.CONl) CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 118 Tuesday, June 16, 1970
prodajali svoje pridelke. Zaenkrat SO nastavili kar visoke | Po novi maši je g. Mirko Ko-|je in sestre si ne zmivajo skele— Pa mislite, da samo v daljnem
dnevne cene, toda se že čuti, da potrošnja pojema. Prvi, ki zina deloval v anraški župniji.	i-~'---1 1	-	—1—
bodo prišli pod udarec, bodo ravno oni, kajti velike farme jujudje so ga silno vzljubili, po-imajo svoje odjemalce po vsej deželi, manjši se pa navad- sebno mladina ga je imela rada.
Župmk iirko Kolina -srebrnomašnik v Anrasu na Tirolskem
Letošnje poletje
Zaprle so se šole, zapustili so ceste šolski prometniki s svojimi značilnimi uniformami, otroški smeh je izginil z ulic in parkov, kar preko noči smo se znašli v začetku poletja, ki smo ga vsi pričakovali, nihče pa od njega zahteval nekaj posebnega. To je bilo dobro, kajti res ne vidimo na njegovem obzorju posebnih dogodkov, vsaj v naši deželi jih nihče ne pričakuje, pa bi jih morda rad.
Vse mori vojskovanje na Indokitajskem. Naj federalna admnistracija še tako lepo napoveduje tam zmanjšanje čet, miru še ne bo, še zmeraj bo v jeseni do 300,000 naših \ojakov v vzhodni Aziji, še zmeraj bodo stroški za vojskovanje šli mesečno v bilijone. Ko bi bilo vse odvisno le od nas, bi človek še verjel napovedim, pa imajo pri tem svojo besedo tudi naši nasprotniki. Tudi od njih je odvisno, koliko bo vojskovanja v jeseni in kakšno bo, koliko nas bo^ve-lialo. Nasprotniki še ne kažejo nobene volje za popuščanje. Če bodo dosledni in vztrajni, na bodo prav za voliv-ne dneve pripravili vroče tedne.
Kaj pa z mirom doma? Zadnja pozvedovanja povedo, da ljudi grize za vojskovanje največ način naborov. Je sicer spremenjen, toda še nima tiste oblike, ki bi vse zadovoljila. Ker novi levici trenutno manjka gradiva za mesečne demonstracije in izgrede, se bo morala obesiti na vprašanje reforme nabornega sistema. Reiorma ne more nikoli vseh zadovoljiti. Najboljša reforma bi seveda bila: nobenih naborov! Tako daleč pa še nismo. Nismo te točke postavili brez razloga na drugo mesto. V naših prosvetnih zavodih najvišje vrste je okoli 7 milijonov študentov in velika večina med njimi je najbolj zaskrbljena radi naborov, fo ve nova levica, zato tam išče kandidate za demonstracije in izgrede. Res je sicer, da študentov ni med počitnicami na učnih zavodih, toda levičarskim agitatorjem se zmeraj posreči nabrati toliko demonstrantov in izgrednikov, kolikor jih je potrebnih za izgrede in nemire.
Huda naša bolečina je seveda tudi draginja. Boj proti njej ne more biti le boj za kupno moč dolarja, mora zajeti draginjo v korenu: omejiti potrošnje, javne in zasebne, o-sebne in investicijske. To jemlje kruh in manjša zaslužke, boj proti draginji pomeni torej žrtve. Tega naši javnosti nismo nikoli hoteli povedati v vsem potrebnem obsegu in z vsem potrebnim poudarkom. Zato sedaj misli vsakdo, da se bo tem žrtvam izmuznil, da naj drugi omejujejo svoje i :datke, njemu jih pa ni treba. Na tem področju je že prišlo do ostrih sporov na gospodarskem in socialnem polju in j:h bo še več prišlo. Začeli so se svoj čas v spopadih med belimi unijskimi delavci in črnimi brezposelnimi v Pittsbur-gu, potem nadaljevali v New Yorku, Bog ve pa, kje in kako se bodo končali.
Tako nam nalagata potreba po zmanjšanju potrošnje in prenašanje vojnih tegob kar hkrati dvoje bremen, ki jih nismo vsi voljni prenašati. Administracija se še ne čuti dosti trdne, da bi Jsrenila po pravi poti, čeprav bi se pri tem zamerila na levo in desno.
Hud pritisk na javnost je napravilo tudi hitro naraščanje brezposelnosti. Tako velike ni nihče pričakoval. Še manj smo mislili, da se bo tako hitro širila po vsej deželi.
Pokazalo se je, da so bili naši podjetniki prilično širokogrudni pri nastavljanju uslužbencev in delavcev, da so pri dobrih zaslužkih posebno pri komisijskem delu radi na široko nastavljali ljudi, da se tako ognejo naduram in delu ob koncu tedna. Sedaj je v podjetjih zavladal sistem ostre kalkulacije delavske režiije. To posebno čuti industrija, ki dela za narodno obrambo. Kar je še posebno važno: na ulicah in borzah dela se pokaže, recimo, 100 delavcev, vidi jih pa na tisoče zaposlenih uslužbencev, ki se vsi v trenutku zavedo, kaj jih lahko čaka. Pomoč brezposelnim v obliki brezposelnega podpiranja je pičla, rodi pa v javnosti nov strah pred brezoselnostjo. Ni lahko iti sedaj na počitnice v strahu, da po počitnicah morda sledi prekinitev delovnega razmerja. To je nov povod, zakaj je javnost razburjena in prihaja iz ravnovesja.
Najbolj prizadeti so seveda tisti, ki prvič iščejo delo.
So to študentje, ki so končali študije, in dijaki, ki so dovršili poklicne in strokovne šole. Zanje ni nobene preobilice dela, ga je rajše veliko manj kot zadnja leta. Ti so obsojeni na čakanje in ne vedo, kaj naj naredijo s svojim prostim časom. Postanejo najpreje plen demagogov in socialnih “reformatorjev”. Dokaze o tem so nam dali dogodki zadnjih let v vseh večjih ameriških mestjh.
Ne kaže tudi pozabiti na naše male farmarje. So to dvoživke:	praviloma so zaposleni že kot delavci, obenem
pa še obdelujejo svoje farme. Do sedaj se jim ni godilo slabo; saj so imeli delo v tovarnah ; pridelke so pa lahko vnov- ;1Jans^1 stoinicj posvečen v du Čili po tekočih tržnih cenah. Sedaj so v skrbeh, ali bodo 'hov,mka, da bi v domači cerkvi mogli še ohraniti delo kot dvojni zaslužkarji in kako bodo v Sodražici oprav?! slovesno
no omejujejo na farmarske trge okoliških držav.
Stanje seveda ni tako obupno, kot kažejo prva poročila. Vsaka stvar se počasi vnese, tudi farmarsko gospodarjenje. Treba je le, da mali proizvodnik dobi pravilen nasvet. Tega pogosto manjka.
Pri nas so namreč tudi gospodarska poročila rada politično prepleskana. Ako prihajajo iz vrste federacije, so navadno bolj optimistična, iz opozicijskih vrst pa prihajajo črno-bela. To marsikoga premoti, da ne najde prave srednje linije.
Omejili smo se le na gospodarske momente, ki vplivajo na naše razpoloženje. Dodati bi bilo tretja, še politične. Teh trenutno še ni mogoče nabrati. Še niso tako formirani, da bi jim človek lahko brezpogojno verjel. Politiki radi prihranijo svoje glavne “novice” za zadnje dneve volivne kampanje. To je sicer napačno, pa se ne da pomagati. Sicer je pa stanje tako, da ga s svojo politično modrostjo ne bodo mogli dosti predrugačitT Morda je to prav. Naj gospodarstvo hodi svoja pota, politika pa svoja. V takih slučajih nismo imeli, posebne škode, morda je tuli letos ne bomo od tega imeli.
BESEDA IZ NARODA J
svojo prvo daritev. Prve dni
CLEVELAND, O. — Ko smo se v preteklih dneh v Clevelandu in drugod po slovenskih naselbinah v ZDA in Kanadi slovesno spominjali 25-letnice slovenske narodne tragedije, je v skrili gorski vasici Anras pod visokimi tirolskimi velikani tiho opravil svojo srebrnomašno daritev rojak Vladimir Kozina, danes župnik na ameriški župniji v Brentwoodu v Kaliforniji. Da opravi svojo srebrno sv. mašo tako daleč od svojih rojakov, se je g. Vladimir Kozina odločil zategadelj, ker ga je pred 25 leti, 26. majnika 1945, rajnki ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman v tej vasi posvetil v mašni-ka, odnosno ker je nato na praznik sv. Rešnjega Telesa, 31. majnika 1945, v anraški cerkvici daroval med vernimi Tirolci svojo prvo slovesno sv. daritev Gospodu v zahvalo.
Kdo je g. Vladimir Kozina, slovenskim ljudem ni potrebno pripovedovati. Zverinski pokol Kozinove družine iz Zapotoka pri Sodražici na Dolenjskem po komunističnih partizanih je danes splošno znan. Na Slovenskem je mnogo družin, ki bile v času komunistične revolucije v naši domovini na tako
Nase pa je po . škofovem naročilu prevzel tudi duhovno skrb za slovenske begunce v Anrasu in okolici. V tem času je izdal med drugim nekaj številk “Slovenec v Tirolah”, dva škofova križeva pota in svoj slovenski begunski molitvenik. Domačo mladino je goreče poučeval v verouku. Z njo je podal več lepih iger, med temi tudi znano “Župnik v cvetočem vinogradu”, katero je sam prevedel v nemški jezik. Za v vojski pobite anraške župljane so ponesli na 3000 m visoko goro Gumerjavel težek križ, kjer je opravil Mirko sv. mašo in po njej blagoslovil spominski križ. Preden je jeseni 1948 odšel v A-meriko, je blagoslovil nove zvonove, ker jim je prejšnje pobral Hitler.
Da se je g. Mirko Kozina od-
čih ran z bratsko ljubeznijo, zdomstvu je zakon življenja ampak si v te rane mečejo gobe spremenjen v našo korist, ker
težkopeneče žolčnosti.
Torej pokop človeka, ki je rad govoril o življenju slovenskega naroda z optimizmom in s skrbjo, kaj bo z njim, je bil povod za moje prvo srečanje s sveto-kriško cerkvijo, njenim okoljem in z njenimi ljudmi. In tako sem se srečal tudi s pokojnim župnikom Farkašem, s katerim me je marsikdaj povezalo isto narodno čutenje.
Koder je kaj narodne navade in koder se kdaj. zablesti utrinek starega narodnega običaja, tja me duša naganja, tja me srce vleče. Tako sem po pokopu dr. Kuharja spet prišel v to slovensko svetokriško okolje samo zaradi Telovega, ker v tej fari poznajo za ta dan cerkvenega koledarja še procesijo Rešnjega Telesa in oltarje v naravi. Vsako leto je bilo lepo, pred dvema
ločil praznovati svoj srebrno- letoma pa še posebno, ker takrat
mašni jubilej v Anrasu, med tistimi dobrimi Tirolci, ki so njemu in tolikim drugim bednim slovenskim ljudem v tistem hudem času storili toliko dobrega, mu je samo v čast, nam pa v ponos. Naj g. srebrnomašnik sprejme tudi naše čestitke z željo, da bi mogel še dolgo s takim uspehom služiti Bogu, svojemu narodu in Ameriki.
V Ameriko se bo vrnil 28. t. m.
Janez Sever
Kjujorški srenjčan k sosedis spet pride
NEW YORK, N.Y. — Včasih ima človek nekoga in nekaj rad, pa skorajda se ponekajkrat ska-
majnika leta 1945 je moral namreč tudi on na trnjevo begunsko pot, na kateri se je najprej u-stavil visoko gori v tirolskih hribih v vasici Anras. Ko bo nekoč napisana podrobna zgodovina slovenske politične emigracije, bo v njej opisano tudi to prvo, še predvetrinjsko slovensko begunsko središče. Semkaj se je namreč v prvem času našega begunstva zateklo okrog 30 slovenskih visokošolcev, med njimi tudi nekaj ljubljanskih bogoslovcev in duhovnikov. V Anrasu, v tamkajšnji starodavni
hribovski cerkvici je prejel slo- že, da ne bi znal ali pa morda venski bogoslovec-begunec Mir-) niti ne bi mogel z besedami poko Kozina 26. majnika 1945 po vedati, odkod in zakaj takšno rajnkem ljubljanskem škofu dr J počutje in takšen odnos notra-Gregoriju Rožmanu zakrament nje naklonjenosti, sv. mašniškega posvečenja. Ta-j Nekaj takšnega odnosa je v kratni anraški kaplan Schuster meni do slovenske svetokrižke je s svojimi dobrimi župljani| cerkve in njenega okolja v Brid-pripravil izredno 1 j u b e z n i vjgeportu, pa čeprav je danes či-sprejem škofu Rožmanu za tako sto drugačno, kot ob prvem sre-pomembno slovesnost v njihovi canju s tem okoljem. Zmeraj se sredi. Otroci in mladina v lepih'sprašujem, zakaj tolikšna nave-domačih tirolskih narodnih no-'zanost na ta košček ameriške šah so pri sprejemu ljubko po-'zemlje, kjer tudi precej Sloven-zdravili in nagovorili škofa in cev živi. Temu se še bolj čudim mu poklonili lep planinski šo- ob pomisli, kdaj in ob kakšni pek. Po posvečenju sta srečnega priliki sem prvič prišel v Brid-posvečenpa nagovorila v sloven- geport!
skem jeziku še gdč. Vida Ko-j Nikakor ni bil to nek vesel želj in dr. Ludvik Leskovar. (trenutek. Bil je sončen in vroč Na praznik sv. Rešnjega Tele-'dan, že čisto sredi jeseni, poln so sa, 31. majnika 1945 je v isti cer- čudovitih barv, v katere se u-kvici, v kateri je bil par dni trujena narava odene tik pred prej posvečen v mašnika, g. Mir-'svojim začasnim umrtjem, ko krvav način po komunističnih j ko Kozina opravil svojo prvo sem prišel kropit prijatelja dr. rabljih	prizadete,	toda samo	slovesno	sv. daritev. Bil je iz-	Alojzija Kuharja in	sem se vrnil
družina	Jožeta	Mavsarja iz Pra-	redno lep, čist planinski dan.	na njegov pogrebni	dan.
proč pri Št. Rupertu na Dolenj- Pred župniščem je brata novo- Na parah je ležal v farovžu,
mašnika nagovorila sestra Mil- ko sem ga kropil. Zares težko ka in mu izročila novomašni je rečeno, trdo in neusmiljeno križ. V sprevodu v cerkev so bi-' se sprva sliši in vendarle bo li razen	novomašnika še škof	menda res, da sem	na ta	— ža-
Rožman,	anraški župnik in dr.	losti polni — dan	našel	v tem
Ludvik Čepon in vsa druga slo-'kraju tolikšno domačo žalost, da venska takratna anraška begun- sem bil z vsem bitjem svojim ska družina. Novomašno pridigo — ne v Bridgeportu, ampak v
skem ji je po svoji strašni žrtvi in po svojem velikem daru nebeškemu Očetu za svojo žrtev najbolj podobna. Obe ti naši slovenski družini sta namreč kakor po čudežu dali Gospodu v zahvalni dar dva sina za Njegova služabnika, da bosta zvesta pričevalca Njegovega nauka.
Srebrnomašniški jubilant Vladimir Kozina je bil rojen 16. svečana 1919 v Zapotoku pri Sodražici na Dolenjskem. V družini je bilo enajst otrok. Vladimir, ali kakor so mu rekli Mirko, je bil šesti po vrsti. Ljudsko šolo je opravil v Sodražici, eno leto meščanske šole v Ribnici, klasično gimnazijo, pa na škofijski gimnaziji v št. Vidu nad Ljubljano. Nato ' je stopil v ljubljansko bogoslovje. V tem času je izbruhnila druga svetovna vojska, katera se je zaključila s komunistično revolucijo v naši domovini in ki ni prizanesla tudi Kozinovi družini. V sredo ponoči, 26. avgusta 1942, so komunistični partizani pri Rozinovih opravili svoj krvavi posel: ubili očeta in mater in, hraj:a-invalida.
Mirkti • Kozin u kakor tudi številnim drugim tedanjim., ljubljanskim bogoslovčem •v' ni 'bilo dano, da bi bil V domači, ljubljanski stoinicj posvečen
je govoril škof v nemščini. V svoji očetnjavi na Slovenskem, govoru je zbranim Tirolcem po-' Farovž, hišica v zelenju; dvo-vedal, kako je g. novomašnik rišče, posuto s peskom. Pes na izgubil starše, brata in domovi- verigi se zaganja proti meni in no. Vsa cerkev je jokala. Ob me oblaja, ko odprem vrata v koncu sv. maše je novomašnika ograji in stopim na vrt pogledat, presenetila stara slovenska no- kako tu za hišo izgleda. vomašna pesem “Novomašnik, Potem stopim v cerkev in od bod pozdravljen! Zapeli so mu takrat zmeraj premišljujem, za-jo akademiki. Po sv. maši je sle- kaj so jo poimenovali cerkev dila procesija sv. Rešnjega Te- Svetega Križa?' Križev pot v lesa. Šla je skozi vas na polje in njej je svojevrstna posebnost, nato spet v cerkev. Bilo je ne- da ne rečem umetnina! izmerno lepo. Molitev, pesem in Zadnje čase menim, da je v godba je odmevala od visokih tem imenu tudi simbolika zdaj-Dolomitov. Nad vsemi so pla- šnjega stanja svetokriške slo-polala bandera. Ljudje malone venske srenje. Križ je simbol vsi v narodnih nošah.	i trpljenja in sosedna slovenska
Po vsem tem je bilo v župni- fara se mi zdaj zdi, da je v šču skrbno pripravljeno kosilo, strašnem trpljenju,. vsa razpeta Nekako okrog tretje ure popol- na križu.
dne je prišel iz Vetrinja kano- Rimski vojaki so po Pilato-nik dr. Janez Kraljič. Škofa so vem ukazu Kristusa razpeli na poklicali pd mize. Nič več se ni križ, toda pri tem so sodelovali vrnil na novomašno gostijo. O- tudi njegovi rojaki. /Nekaj postal je v svoji sobi.'Od dr. Kra- dobnega se godi s svetokriško Ijioa je dobil namreč sporočilo, slovensko srenjo. V splošnem da domobrance in druge begun- trpljenju in ob skelečih ranah, ce. vračajo. Novomašnik tisti ki so jih zarezali v tamošnjo dan še ni zvedel za to žalostno našo narodno skupnost zunanji novico
je bilo petje čudovito. Na vprašajte me, kako je bilo letos? Težko bi vam povedal. Ne, da ne bi znal povedati, ampak ob čutil sem pekočo žolčnost gob, ki rane ne lečijo — ampak še bolj odpirajo.
V skupnostih premnogokrat nastajajo premiki, pretresi, kot v naravi, ko vezave popuste zaradi bogsigavedi kakih nelogik, porojenih v človekovem razmišljanju in ravnanju. Vsi naši na-selj eniški rodovi so se zmeraj drobili po tej poti in zaradi takega vzroka in povoda. Zadnji naseljeniški val se razbija še ob drugih čereh. Vsem tem in vsem nam menda manjka jasnosti pojma narodne zavesti.
Teden dni po obisku v Bridgeportu sem včeraj po prepevanju svetokriških fantov v naši cerkveni dvorani odšel z našim župnikom očetom R i e bardom kropit umrlo Slovenko Ivano Habjan. Stara je bila 82 let in že dolgo popolnoma gluha. Naš župnik ji je nosil stalno sv. obhajilo v Babilon na Long Islan-du. Njeni otroci žive v tistem okolju. Pripeljali so jo v Ridgewood in je ležala v pogrebni veži Gies. Otroci ne govore več slovensko in zategadelj niso matere pokopali s pogrebno mašo v slovenski cerkvi sv. Cirila, kamor je mati vsa prejšnja leta prihajala, ampak skozi nemško faro v Ridgewoodu sv. Matija.
Z mislijo na svetokriško slovensko faro, ki izgublja narodni značaj, z mislijo na umrlo Slovenko, ki sem jo z župnikom kropil — in smo slovensko molili ob njeni krsti — z mislijo na njene otroke ter z mislijo na vse tiste, ki postavljajo nagrobne spomenike slovenstvu na tujem — sem spet premišljeval o tem, koliko trdne narodne zavesti dobiš in kako dolgo jo ohraniš brez znanja narodnega jezika? Kaj je s to zavestjo brez poznanja narodnih navad in običajev? Kaj je s to zavestjo, če ne poznaš preteklosti svojega rodu? Moje mnenje je, da je nujno za vsakega našega mladega rojaka, da se priuči slovenskega jezika. Za to ni težav. Pripomočkov je dovolj in tudi obisk Slovenskega je danes lahek!
Drugi mislijo, da je zavest že
tako žele nekakšni samovodniki slovenskega naroda? Tako govore tudi nekateri slovenski duhovni, ker so zdaj pripravljeni oznanjati Njegovo besedo v vsa-! kem jeziku, ker bolje kaže — kot pa v materinem slovenskem jeziku. Slovenskih ovca je premalo, zato naj se priuče zvokov tuje pastirske piščali. Glavno je, da se zbero, kadar mi zatrobimo. Vsem tem je naš pesnik že dejal:	piščalkar, prešibak spev
je tvoj!
Pa nekateri naslutijo pravo pot in se je ne drže dosledno. Tako sem tudi razmišljal v Bridgeportu na zadnjo majsko nedeljo. Tudi mene je peklo, da ima slovenska narodna fara glavno mašo v angleščini. In zaradi tega je bilo pri njej veliko manj ljudi kot lani ali poprejšnja leta. Nekateri to glavno mašo zdaj namerno bojkotirajo.
Prav tako me je zabolelo, da so bojkotirali tudi procesijo, ki je nekaj iz naše narodne navade in ker je bila vsa slovenska: branje evangelija, petje pesmi za to priliko in vsi blagoslovi in molitve.
In že pri prvem oltarju sem v sebi vzdihnil goreče: O Bog, da bi resničnost ta molitev postala, takrat, ko je duhovnik odmolih Molimo, o Bog, ki Te greh razžali in pokora potolaži, ozri se milostno na ponižne prošnje svojega ljudstva in odvrni šibe svoje jeze, ki jih za svoje grehe zaslužimo ... in ko je duhovnik med blagoslovom pel:	Nebeški
blagoslov naj blagoslavlja, varuje in ohranja ta kraj in vse, ki v njem prebivajo ...
Zares, božjega blagoslova želi njujorški srenjčan svojim slovenskim sosedom v Bridgeportu. Ta pa bo prišel, če bo med vas prišla tista ljubezen, ki j' pravimo bratska in sestrska, ker ste istega rodu, zares iste krvi in istega jezika. Ista beseda vam mora vzbuditi istega duha naroda slovenskega na tujem.
Tone Osovnik
Triglavski piknik
MILWAUKEE, Wis. — V nedeljo smo sedeli v senci Triglav' skega parka in se pogovarjali, kako pripraviti vse potrebno za piknik, ki bo v nedeljo, 21. ju' nija. Šli smo kar po vrsti: Kuhinja. Glavno skrb za to je pre' vzela Zofi Rifelj. Organizirala bo svoj “štab” pomočnic. Piščance bosta na ražnju spekla predsednik J. Limoni in Frank Mernik. Peka piščancev se jima vedno posreči. Za glavnega gostilničarja bosta Ivan Bambič in Stane Jaklič. Skrbela bosta, da bo pijača dosti hladna za žejne goste.
Velik revež je na takle dan naš blagajnik Ivan Kuno van Vse račune mora plačati in tam cel dan sedeti in čakati, da še zadnji krajcer pade v blagajn0-Seve je na koncu vesel, če jc piknik uspel. Saj stroški so vedno pri tako velikem podjetj0' kakor je naš park.
Franjo Mejač vedno prevzame splošen pregled nad vsem delom in prime, kjer je treba
trdna, če kdo v tujem jeziku po-|in potreba. Toni Strmšek s svojo pokončno postavo in nasmc
ve, da so bili starši Slovenci in da on ima še danes rad kranjske klobase; morda vprav zate-gatelj tak poudarek važnosti na
hom pazi za red. Seve je še d° sti drugih mož in žena, ki bod° prostovoljno poprijeli za delo t3 kranjski klobasi, ker je ostala še'dan. Preveč bi bilo, da bi vse °a' pri nazivu tistega časa še pred števal.
Prešenom, ko je bil le Kranjec Meni so možje rekli, da bi b13
Slovenec.
Duša in misel vsakega naroda je v njegovi besedi. S to besedo
lo napisal v Ameriško Dom°v' no in Amerikanskega Slovebc3
o tem našem pikniku, ki je ^ se vdolbuje njegov duševni o- menjen vam, dragi rojaki, 0 braz. ker z njo gradi od prvih j blizu in daleč. V imenu društ^ začetkov osnovnih temelj ev prav lepo vabim, pridite- _ zgradbo svoje kulture. Zamisli-1 vse bo preskrbljeno. PokramIiat frio se samo usodo nasje Korp-
. vae uu piesis.1 uijenu.	.
li bomo med seboj ali šli bšl*11**
na Sprehod pd. zeleh6^ parku. Mladina bo imela d°s
ali pa
ostri posegi, domači lastni brat- še precej sliši.
ške. Zakaj sipo jo zgubili?'Naša . beseda je tam v pretežnem delu umrla in z njo tudi zavest našega človeka. Na Primorskem' nje v jpzeru. zemljo še nekako, ohraiijdpio1 Torej na veselo svidenje v sebi, ker se tamkaj naša bes'eda deljo, 21. junija, v Triglav5*56
prostora za svoj šport in pla'v3
(parku!
F. K*

AMERIŠKA DOMOVmA.
HAN4DSH4 DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Ob 25-letnici je dotrpel
(Pokojnemu Francetu Petriču v spomin)
Kadar pravični hudo trpi, se zdi, kot da bi se nebo sklonilo k zemlji, da sprejme svoj dar. Tako je bilo v Sloveniji 1. 1945. Slovenska zemlja je darovala nebesom desettisoče mučencev, ki jih je pobil brezbožni komunizem. Prav tako je po 25 letih trpel med nami pravični, France Petrič in je 4. junija izdihnil. Nebo se je sklonilo k zemlji in je prejelo svoj dar: Žena je darovala svojega moža, družina svojega očeta, slovenska skupnost zvestega člana in zemlja1 svojega sina, ki je bil v najlepših letih življenja.
Tudi on, France Petrič, iz fare sv. Gregorija, je doživel tisto
poneseš naše osebne pozdrave. Ena družina ste, božja družina. Prosite iza nas žive, da bi tudi mi ostali v občestvu z vami, da bi ostali odločni katoliški Slovenci, v katerih ni popuščanja glede brezbožnega komunizma. Uživaj v trpljenju zasluženo plačilo!
Gospo Danico in hčerke naj pa tolaži ljubi Bog!
P. M.
Vse blagoslove mlademu
paru na pot. . .
Čudna so včasih človekova pota. Vijejo se skozi vrtove veselja .in preko pustinj žalosti. Če jih opazujemo in premišljujemo o njih, nam postajajo čudovita. V njih lahko zasledimo risanje božjega Inženirja.
V soboto, 6. junija, popoldne prelepo pomlad v letu 1945, ko s^a st0pila pred oltar Brezma-je bila za tako mnoge pomlad ^ dežne s čudodelno svetinjo dva groze. On je bil rešen te groze m]aifja človeka. Mlada pravim, in je ohranil življenje svoje po-|p0 letih, a že bogata po izkuš-mladi. Ko pa smo dočakali 25- njah. q. Jože Muhič si je za svo-letnico zdomstva, je pa tudi on j0 življenjsko spremljevalko iz-dotrpel in odšel za tisoči mučen-j bral mlado in prikupno gdč. Al-ci iz leta 1945. Tako smo Slo-p3jno petrič, župnik g. Janez Ko-Venci v Torontu z njegovo smrt-^č je bil uradna priča, ko sta jo začeli spominske svečanosti si mlada Jože in A1bina oblju-ob letošnji 25-letnici.	bila zvestobo. Človek bi mislil,
V soboto, 6. junija, smo po- da ie bil to za oba najlepši dan spremili njegovo izmučeno tru- v njunem zakonskem življenju, plo v cerkev Brezmadežne s ču-lB°g Pa ie dovolil, da je v njuno dodelno svetinjo. Polna cerkev čašo sreče zdrknilo mnogo gren-se je z molitvijo poslavljala od solza, ker sta bila še kot že-dragega. Prelepo mu je govoril n^n nevesta isti dan zjutraj
na pogrebu dragega strica Franceta Petriča, ki je za nevesto, za njeno sestro in brata skrbel kot
g. župnik Janez Kopač CM, pogrebno mašo pa je opravil g.
Jan CM. Po cerkvenih opravilih pa je kakih 80 avtomobilov lastni oče. Pa je duhovnik g. J. spremljalo krsto na “Goro mi- Kopač CM lepo potolažil novo-ru”. In smo stali tam, v gaju ze- poročenca češ, “pokojni se v lenja in cvetja, v miru pomla-, ve^nosti veseli, vajine sreče; če danskega jutra ter polagali v Pa vedno trpel na bolniški grob mladega moža, od katerega postelji, bi ne^ mogel biti dele-smo se poslavjali s solzami. S zen vnjine sreče, toplimi besedami pa se je pošlo-j Zvečer istega dne pa sta imela vil g. Feliks Sebanc v imenu! Por°čno slavje v veliki dvorani zbrane srenje. In kdo se ne bi Slovenskega doma. Ob novopo-
SKI DAN bo letos prvo nedeljo v avgustu: Po pripravah bi človek sodil, da bo pester in zani-mov. Na svidenje!
Odbor
Društva Slovencev Baraga
Kramljanje
v misijonskem zaledju
Zgleda, da so poročila o misijonskem delovanju v zaledju Slovencev iz Toronta rodila nekaj več uspehov kot samo tiste tisočake, ki jih Baragov misijonski krožek vsako leto pridela in odpošlje slovenskim misijonskim delavcem na fronto. Zaledje v korist misijonom se je začelo gibati tudi drugje. Prav je tako, tekmovanje lahko rodi velike uspehe. Ker gre za velike cilje, so veliki uspehi tudi potrebni. Glavne uspehe pa prinese vedno edino le delo. Delo pa je osebno žrtvovanje človeka, darovanje njegovega lastnega časa in dajanje samega sebe in svojih sposobnosti.
Baragov misijonski krožek je imel v četrtek, 4. junija, svoj redni mesečni sestanek. Člani so pod vodstvom predsednika g. Janeza Marentiča brali sv, pismo in prebirali pošto iz misijonskih poljan. Kolikq potreb kriči iz te pošte. Lačni in ne^ vedni stegujejo roke. Dalje so
izpovedujemo svojo zvestobo tekla naprej 33 let. Pretrgal jo
načelom, ki so usmerjala naše ravnanje med državljansko vojno, in programu, ki se je izoblikoval tudi v času našega zdomstva. Naša privrženost idejam in programu nas kot skupnost o-značuje in daje našemu bivanju v zdomstvu smisel in smoter.’’ (S.S.S.)
“mežnarja”
Od
do župana
Malo čuden je gornji naslov. Tudi zgodba, ki jo bom zapisal, je zverižena. Sicer je pa naravno, da se ne more nekdo povzpeti od kaplarja naravnost do generala. (Tega so bili zmožni samo slovenski hostarji.) Navadno pa gre vsaka stvar po nekem razvoju, po pravilih od stopnje do stopnje. Videli pa bomo, da se more v življenju tudi tako spremeniti, da pride kdo od zgoraj navzdol.
V rodni vasi, ki ni bila ravno velika, so prišli “vodilni” možje po prvi svetovni vojni na misel, da je treba številne malo vredne pašnike razdeliti, da bi imel vsak svoje. V to zemljo bi spadalo tudi sedem parcel, ki so jih rodovi že prej določili od soseske v korist podružniške cerkve, dve od teh pa za vaškega mežnarja. Šest kmetov je od uživa-
jo nov izreden dogodek pred leti: odhod v novi svet...
Bom drugič povedal, kako je mežnar postal župan ...
JAK
že začeli pripravljati prireditev j nja teh parcel letno plačevalo za misijonsko nedeljo, ki vsako štiri maše za svojo cerkev; mež-
ročencih se je zbrala velika družina prijateljev, ki so se veselili ob njuni sreč.. Tako je mladi ipar, Jože in Albina, isti dan o-
zamislil v takem stanju in v taki bridkosti:
Ta, ki ga po človeško gledano polagamo v grob prezgodaj, se je odločil že pred 25 leti; oče in'k“sal bndkosl smru dra«eSa mati ata mu že zgodaj položila stnca' popoldne m zvečer pa je v srce sklep, da bo ostal dober;!, veselem upanju stopil v novo ■n zvest. Dober do vsakega ao-lf?«?* O^at pa so bili o-veka, dober do Boga; zvest svo.'ko11 zbram stevilm prijatelji, ki
jim najbližnjim, zvest prijate-!50,!nJ,ma do,ll, “lf'sl m moljem, zvest veri in slovenstvu. Mkda gospa Albina m njen
■t-	• i ■, j u •	, • j imoz Jože Muhic sta oba zaved-
Ker ie bil dober in zvest, je od-1 v. .	,	,
elana sloven ske katoliške
šel od doma 1945. Vedel je nam-.	.
1 skupnosti. Oba pripadata nove-
reč, da bo lažje ostati dober v svobodni tujini, kot v domovini Pod vlado brezbožne diktature. In dober je hotel ostati za vsako eeno. In je tudi ostal. Tih in skrit je živel med nami, da smo komaj vedeli zanj. Bil je dela-
mu rodu, ki pa sta za doto od doma dobila vzgojo iz vere in slovensko zavest. Bila sta rojena v krajih, ki so Sloveniji dali veliko mučencev in v letih, ko je bilo v Sloveniji hudo, ko jo
ven, pošten in dober; nikomur komunizem pokril s’terorjem ni odrekel pomoči, tudi za ceno ™ mucenistvom. Po letih pripa-lastne žrtve ne; njegov dom je Ca a ro u naseSa 25-1 etn eg
bil veren in slovenski. Bil redkobeseden. Ni mahal
je
po
_ a
zdomstva, a po miselnostni sta nov katoliški par, ki bosta v
zraku z lepimi frazami o ljubez- "V0J1 druzmi nadaljevala tradi-ni in o popuščanju. V delu in v mucencev- Naj Jima oni pri vsakdanjem življenju je poka-'^gU. prosijo srečo m blagoti, kako naj mož hodi pokonci ^	fdabi nik‘
zravnan in kako naj vztraja do da" Pozablla’ da sta blla rojena konca. Ne‘bo preveč, če zapišem/ ^ slovens^ mučenčev.
da tudi njemu ni bilo lahko vi	i • i
°stati svetel značaj. Samo on in	^I°venski dan
Bog vesta, koliko je pretrpel za	v Kanadi
Svojo zvestobo in dobroto. Da- Kakor je bilo že sporočeno, bo našnji svet imenuje namreč do- letos Slovenski dan v Kanadi broto slabost, poštenost ima pa prvo nedeljo v avgustu. Danes Za nnanjvrednost, zavednega in naj velja samo kratka vest, da doslednega človeka pa imenuje bo vsak, ki bo to videl in bral, Prenapeteža. Danes pa je pok. takoj rezerviral prvo avgustovo Francetu že razodeto, kako več- nedeljo za ta slovenski narodni 313 Dobrota plačuje tiste, ki v praznik. Čeprav so posvečeni Poštenosti in zvestobi vztrajajo kakemu posebnemu dogodku, ki do konca.	j vso Slovence druži, ali pa kaki
Dragi France! Leto§ se v duhu veliki osebnosti iz slovenske bolj pogosto in bolj intimno mu- zSodovble: do poživi obtok sledimo pri tistih, ki.so pred 25<leti domske krvi, da slovenska srca Padali pod komunističnimi streli •za™0 , zopet, bolj živo utripati Jn noži. Mislimo nanje, priporo- 3n da se slovenski ideali zopet vamo se jim, molimo zanje in za' Pr3bbzai0 življenju posamezni-Parod, Za ‘'katerega" so padli..kov in slovenskih naselbin!
-Med nje si odšel tudi Ti, da jim! enkrat torej: XI. SLOVEN-
leto zbere na stotine prijateljev slov. misijonarjev.
Naj na tem mestu sledi danes pismo iz Indonezije, iz njenega glavnega mesta, ker tudi tam doli v Djakarti deluje slovenska duša sestra Deodata Hočevar OSU. Med drugim piše:
“Iskrena hvala za pismo z dragocenim darilom. Vsi smo zelo veseli vaše pomoči in prosimo Gospoda, da vam in vsem prijateljem misijonov stotero povrne in blagoslovi vaše prizadevanje in trud.
Veseli me, da vaš misijonski krožek tako lepo deluje in da ste vključili več mladih članov v vaše vrste. Upajmo, da bo Gospod poklical nekatere izmed njih v svojo službo in da se bodo velikodušno odzvali božjemu klicu. Povsod bolj in bolj prevladuje materializem, ki nasprotuje samoodpovedi in žrtvam. Da bi mladi skušali razumeti važnost molitve v življenju. Duša, ki zna moliti, je zmožna vsega-
Tudi Djakarta je polna materializma, kot vsako veliko mesto. Poklici so v Djakarti zelo redki, prav za prav jih ni. Večina poklicev pride iz srednje Jave in otoka Flores, kjer živi ljudstvo še preprosto življenje in je seveda tudi veliko katoličanov v onih krajih ...
Združeni v molitvi in žrtvi za razširjanje Kristusovega kraljestva Vas iskreno pozdravlja vaša hvaležna Sr. Deodata Hočeva/-, OSU.”
Za konec sestanka so člani tu-
narju je bil to delni dohodek k njegovi plači. Z razdelitvijo
Metro international Caravan
25. junij se bliža. Tedaj prevzame torontsko mesto atmosfera in življenje svetovnih mest in najrazličnejših kultur. Še od lanskega leta pozvanjajo v spominu vesela, nevsakdanja doživetja, dnevi in ure vesele sproščenosti in kulturnega udejstvovanja, dnevi naravne, domače družbe, kakor smo je bili navajeni doma, vsak v svojem rojstnem kraju.
Ker je lanski poskus Metro International Caravan lepo u-spel, so priprave za isti program, ki je pod vrhovnim vodstvom Community Folk Arts Couneil-a za, torontsko metropolo, v polnem teku.
Na 36 krajih bodo obiskovalci imeli priložnost opazovati in se vživeti v običaje različnih narodov, pokusiti specialitete njihove kuhinje, se razvedriti ob pesmi in zvokih svetovne glasbe. Letos bo slovenska folklorna skupina “Nagelj” pripravila prijazno slovensko hišo v cerkveni dvorani na Manning Ave. To-rončanom se bomo predstavili pod imenom Ljubljana-Slove-
t . ji u- •	iftija. Naši prostori bodo odprti
zemlje je padlo zb,ran,e za ma- vsak dan J 25	do ^
se na vse vaščane, doom je r- j c- j	VJ , J
„	„ t -i ,	,	, ihja od 6. do 10. zvečer, v soboto
“zgubljeno” zemljo lastovalo le •	,	,
„	,	-	v .	m nedeljo od 1. ure popoldne do
par gruntarjev. Mežnar je pa za n	,T	,	,
, j u j, , v, ^	, |9. zvečer. Na razpolago bo: do-
svojo zgubo dohodka službo od-1 - , , . .	,	,	.
maca kuhinja, domača vina, slo-
pa ne pravi nobena svetna in nej južnokorejsko armado moderni-cerkvena zapoved. Mnogi med zirati.
nami so danes onemeli in se ne, ZDA so baje pripravljene žrt-upajo z resnico več na dan, ker,vovati v ta namen cel bilijon imajo v načrtih obiskati stari dolarjev, ki naj jih Južna Ko-
povedal.
V tej situaciji je pripadla služ-
venske plošče itd. K obstoju naše kulture bo pomagala razsta-
ba mežnarja meni kot mlademu^va slovenskih izdelkov in naše fantu. Začel sem posel, ker dru- narodne noše. Domačo glasbo gega ravno ni bilo. Tudi se ni bosta oskrbela orkestra “Veseli nihče gnal za to sicer neznatno vandrovci” in “Sava”, delo, ko o plači ni, da bi sploh J ^ej velikopotezni akciji va-govorili. Mežnarjeve dolžnosti bimo vse dobromisleče Sloven-so bile sledeče: na tri božične |Ce Pripeljite mladino v pristno večere je pokropil zbrano sre- domače slovensko okolje, da bo-njo, prižgal sveče, pomajal edi- mo spet zadihali tisti srečni doni še preostali zvon ter odmoliPniači zrak, v katerem smo rasli rožni venec. Na Markov dan in J mladi in svobodni, prost izumet-tri dni prošnjih procesij pred ničene moderne mreže, kjer so Vnebovhodom je nesel vaški fantje vriskali na vasi in dekle-križ v procesiji, pomagal pri ta v belih rokavcih zalivala ro-dveh nedeljskih in dveh delav- že na hišnih oknih in pele na-niških mašah čez leto. Zvoniti z rodne pesmi. Pridite v obilnem edinim zvonom vsak dan trikrat številu! Pomagajte mlademu pa ni bilo več potrebno, saj so du, da ostane slovenski, da se itak vsi molili angelski pozdrav naši venci za vedno ne posuše, bodisi na polju bodisi doma. Ta- da naša pesem ne umre na tu-ko je odločil vaški “ključar”, ki jem.
kraj. Strašno pomilujem take ljudi. S svojim molkom, ki je tudi načrten, grade tlakovane ceste čez grobišča tisočev, da bi se jih čim preje pozabilo.
Dvoje, se mi zdi, izstopa iz te naše narodne tragedije kot to-lažljivi dar usode, in sicer dejstvo, da so se Titovci v svojih podlih načrtih uračunali v toliko, da niso dobili nazaj vseh beguncev, ki so bežali pred. rdečo poplavo leta 1945. In drugič, da je nekaterim nasilno vrnjenim članom Slovenske Narodne Vojske uspelo pobegniti s kraja morišč in nekaterim celo iz groba, in so tako postali žive priče 'nezaslišanega in strašnega po-kolja, s katerim so se Titovci hoteli znebiti svojih političnih in ideoloških nasprotnikov. Za bodočo zgodovino in njeno objektivno razsodbo so to silno važna dejstva. Porušiti zid, ki sb ga komunisti zgradili iz kosti tisočev nedolžnih Slovencev, je nemogoče. Ta zid loči narod od krvavega Titovega režima, ki je samo rdeč despotizem 20. stoletja. Dokler vsem tem od komunizma pomorjenim Slovencem ne bo vrnjena narodna in osebna čast, je neumno govoriti o kakem dialogu.
Mi v tujini, ki smo svobodni, smo zato v dvojni meri dolžni ohranjati spomin na naše narodne mučence, ki so s telefonsko žico povezani in napol nagi padali v masovna grobišča za slovenske narodne svetinje, za katere so se borili stoletja njihovi predniki.
Mi v Torontu se bomo ob 25. obletnici teh tragičnih dogodkov s hvaležnostjo spomnili vseh bratov in sestra, ki so v groznem trpljenju umirali in izročali svoje duše Stvaritelju življenja in večnemu Sodniku. Spominski dan bosta kot pretekla leta tudi letos obe borčevski organizaciji pripravili skupno, in sicer 21. junija 1970 na Slovenskem letovišču pri Boltonu. Ob 11.30 se bo opravila sv. maša za vse slovenske žrtve kofnunizma, popoldne ob 2h pa bo kratek spominski program. Na to spominsko svečanost vse iskreno vabimo.
O. M.
je veljal za avtoriteto v vseh takih vprašanjih. Stvar je tekla naprej; zataknilo se je le pri računih za potrebe cerkve, maše župniku in ostale potrebe. Ključar je v svoji modrosti določil, da vaško cerkev vsi enako potrebujejo in je zato odmeril skoro enake prispevke za grun-tarje s 55 ha zemlje kot za one, ki so imeli samo hišo s krpo
G. R.
25-ietnica Vetrinjsks tragedije in krvavih hrataorov v Sloveniji
Pred 25 leti v tem mesecu se je na Slovenskent odigravala strašna ž a 1 o i gra bratomorije, kakršne ne pomni slovenska zemlje. Po tej metodi je ta mož zgodovina. Pretežni del Sloven-postal že v dveh letih nemogoč./0 Narodne Vojske — potem, Med tem je umrl tudi moj oče!bo ie bda od Angležev razoro-di nakazali $150, ki so jih posla- drugi ključar. Po dekanij- žena in iz Vetrinja s podlo laž-
skem odloku sem tako postal njegov naslednik. Oni prvi je takoj vse posle predal meni, češ da ga soseska itak več ne posluša in ne uboga.
V vasi je nastal red in mir, ko so bili prispevki razdeljeni po
reja dobi v petih letih. Do takrat bodo tudi umaknjene zadnje čete iz Koreje. Pogajanja se bodo najbrže začela že v nekaj tednih.
Južna Koreja dobiva sedaj letno $40 milijonov prispevka za vojne izdatke. Znesek $200 milijonov bo torej velik skok na-vzgor, pa tudi velika vaba za Južno Korejo.
škofijsko palačo bo prodal
V mestu Bilbao v Španiji je škof s posebnim pismom obvestil vernike, da namerava prodati razkošno škofijsko palačo. Potem bo kupil drugo bolj preprosto, a bolj praktično stavbo za škofijske urade.
S prihranjenim denarjem upa, da bo mogel v prihodnjih petih letih zgraditi 40 novih cerkva, ki jih škofija nujno potrebuje.
CLEVELAND, O.
DRIVER
Able bodied man to make deliveries with our 12 foot van truc;k. Steady reliable job for a family man. No layoffs. 5 days.
LESKOVITZ BROS.
2134 E. 107 St. between Carnegie and Cedar
(122)
dobijo del*)
Female help wanted
li trem zelo potrebnim članom slovenske misiijonske družine. Ce bi kdo, ki bere te vrstice, hotel in mogel prispevati za misijone, naj svoj dar pošlje blagajniku krožka na naslov: Mr. Jakob Kvaš, 43 .Pendrith St., Toronto 4, Ont.«
Misijonski por.
Misel ob 25-letnici
“Ob preteku četrt stoletja, odkar se je končala druga svetovna vojna in je domovina padla v komunistično suženjstvo, je za vse Slovence, ki jim je mar usoda domovine in sveta, dolžnost,
jo izročena v roke Titovim komunistom — je mož za možem ginil v trpinčenju in masovnem klanju v Škofji Loki, Teharjih, Hrastniku, Kočevskem Rogu in drugod.
To masovno klanje ni bilo iz-
Kanadske in ameriške električarske družbe si medsebojno pomagajo
NEW YORK, N.Y. — To je bilo predvideno že davno, toda le za izredne slučaje, kadar zastane proizvodnja toka na naši ali kanadski strani, kar se je zgodilo pred par leti. Letos je bila pa medsebojna povezanost potrebna zaradi tega, ker je na ameriški strani zmanjkalo toka. Glavni potrošnik New York je namreč porabil veliko več toka, kot je bilo predvideno v dnevih velike vročine, ko so v New Yor-ku prišle v obrat vse hladilne naprave vseh vrst. Sodelovanje se je obneslo, ni delalo težav ne na naši ne na kanadski strani. Ta slučaj je pa ponoven dokaz, da je naša dežela preslabo pla nirala porabo toka in ni predvidela potrebe, da bi pravočasno bili narejeni načrti za nove elektrarne. Tako bo ameriška odvisnost od Kanade v sezonah velike potrošnje toka stalen pojav, morda kar za nekaj let.
da pregledajo svojo pot in pre-'bb|žho; enako vsoto. Zagovorniki
cenijo njeno smer.
Mi, ki smo leta 1945 odšli iz
pravilu: zemlja naj nosi stroške. vršeno zg°lj iz maščevanja, kot
trdijo tisti, ki govore o odpuščanju in pozabi, temveč je bilo skrbno premišljeno in z določenim namenom izvršeno zločinsko dejanje, ki naj bi enkrat za vselej odpravilo vse odločne nasprotnike internacionalnega komunizma, posebej pa še nasprotnike Titovega krvavega režima v Sloveniji. Načrtno morjenje zločin samo še poveča in za taka nečloveška dejanja ni nobenega opravičila. Mi lahko odpuščamo in
Če nimaš zemje, ne moreš iz nje nekaj plačevati.
V naslednjih letih je prišlo do novih poskusov, da bi vas kupila še en zvon. Do uspeha pa ni prišlo. Zopet se je namreč slišalo po vasi: Zvon bo služil vsem, vsem bo klenkal in zvonil, zato naj bi zanj prispeval, vsak pri-
take teze pa niso pomislili, da revež ne more prispevati toliko
General Office Help
High school graduate, typing necessary. Knowledge of Slovenian. Vicinity of St. Vitus.
Please call 431-0628
118)
Čistilka
Iščemo čistilko za ob petkih. Mora razumeti angleško in imeti priporočila. $15 in Social Security. Blizu Shaker Square.
' Kličite 932-5973
-G20)
MALI OGLASI
V najem
hiša za eno družino, dve spalnici, na E. 146 in Lake Shore Blvd. Nobene živali. $95.00 na mesec. Kličite 729-1155.
(118)
V najem
Oddamo 4 sobe zgoraj dvojici. Peč in hladilnik v stanovanju. $60 mesečno. Kličite po 6. uri ali v soboto in nedeljo 361-2342
(120)
V najem
Oddamo 4 sobe, zgoraj, v fari sv. Vida. Kličite 431-0160.
(119)
Naprodaj
Zidana hiša za 2 družini, 5-5, na E. 200 St., blizu Lake Shore Blvd., 2 garaži, cena $39,800. Kličite 944-8371
(121)
Air Conditioner naprodaj
Proda se Gibson Air Conditioner v dobrem stanju, radi selitve. Kličite 261-0768.
(16,19 jun)
domovine, ker smo čutili, da jo'k°t bogataš. Drugega zvona ni-bomo na tujih tleh mogli bolje 8010 kupili. Služba obeh poslov,l ljubiti, ob tej priložnosti vnovič mežnarja in ključarja pa mi jej
Tudi iz Južne Koreje
pojdejo naše čete domov
WASHINGTON, D.C. — Proračunska stiska sili našo narodno obrambo, da vztraja pri juž-nokorejski vladi na zahtevi, da je treba začeti razgovore o umiku naših čet od tam. Naših čet je sedaj tam 64,000, je pa vprašanje, ali so tam potrebne. V Pentagonu so že napravili načrt za umik. Umik se bo vršil
Išče stanovanje
Upokojenka bi rada dobila stanovanje, 2 ali 3 sobe, v bližini cerkve sv. Kristine ali E. 185 St. Kličite 391-8891.
—(119)
V najem
Oddamo 4 neopremljene sobe zgoraj starejši ženski ali dvojici, v St. Clairski okolici. Kličite 431-6631.
(16,23 jun. 7 jul)
Išče se
tri ali štiri sobe spodaj za starejšo dvojico. Dobri plačniki. Kličite HE 1-9653.
(16,18, 19 jun)
Soho oddam
Lepo, čisto, opremljeno sobo oddam zaposlenemu moškemu, postopoma, pozicije naših voja- Na 1189 E. 176 St. Oglasite se
smo to dolžni storiti kot j kov bodo prevzele čete Južne osebno na istem naslovu, kristjani; da moramo pozabiti/Koreje. Seveda bo treba preje
XMEEI5KA DOMOVINE,
r~'
g LUIS GOLOMA:
1
MALENKOSTI
I
Zavzemal je bil pred leti v Curritini hiši tisto mesto domačega prijatelja, ki ga je za sedaj posedoval Juanito Velarde.
Gubernador se je veselil maščevanja. Vprašal je ekscelenco Martineza, ali bi bilo primerno, da objavi ta pisma v časopisih.
“Ne bodi neumen, prijatelj,” ga je zavrnil minister. “Ali misliš, da je še kdo v Madridu, ki ne bi vedel za ta pisma?”
“Kako pa se naj okristimo s to najdbo?”
“Prav malo bo koristila! Vrnimo pisma kondesi!”
“Tako—! Čemu pa jih je potem prinesel načelnik s seboj—f’ “Pa jih pošljimo Villamelonu! Delo usmiljenja storimo, a k o poučimo nevedne ...”
“Krasno!” Gubernador je občudoval makiavelizem ekscelence ministra.
In koj se je vsedel in napisal vdano pismo markizu Villamelonu. Opravičeval se je, da ga je to jutro motil, in mu je javil, da vrača zaplenjena pisma. Prosil ga je, naj jih dobro pregleda, ali so vsa, in zlasti, c^a naj pozorno preišče tisti zavitek s 25 pismi, ako morebiti katerega ne manjka---------.
Vratar je izročil guberna-dorju dehteče pisemce. Človek bi bil mislil, da ga je poslala kakšna senora, pa je bilo le od lepega ministra Garcije Gomez. To je bil junak salonov, dandy tega vsekakor naprednega ministrstva.
Obveščal je v pisemcu guber-nadorja, da pripravlja markiz Butron — Izabela Mazacan da mu je to izporočila — za večer veliko demonstracijo, katere se' bodo udeležile senore in cabal leri iz vseh aristokratskih krogov, in da bodo senore nosile mantille in peinete.
Iznova je rohnel gubernador. Krepko se je rotil, da jim bo že pokazal, kaj se pravi, demonstrirati s peinetami in mantilami.
“Ne bodi neumen, prijatelj!” ga je zopet miril ekscelenca minister, “prav lahko si boš pomagal!”
“Kako pa—?”
- “Pokliči Klavdija Molinos!” Klavdij Molinos je bil popoln lopov, političen pretepač, kakršnim je v tistih časih pšenica cvetela. Pravili so, da je desno roka vlade in generalissimus stranke nasilstva.
Klavdij je vstopil. Minister in gubernador sta ga sprejela ka-
kor sebi enakega, kot pomočnika. Razvil se je živahen pogovor. Klavdij je naglo odšel, in odpravil se je tudi Martinez z resnobno počasnostjo, z nagnjeno glavo, roke in palčico na hrbtu. Gubernador je ostal sam. Zadovoljno si je mel roke, majhne in debele, na katerih je pa tu in tam tičala med nohti nesnaga.	t
Tisti večer o polsedmih ni bilo dobiti nobenega voza v Buen Retiru in v parku. Sto in sto pa jih je vozilo počasi čez Pasco de Recoletos v Castellano.
Dunaj pri “Zvezdi” v Fratru, Berlin v svojem “Unter den Linden”, Pariz v “Bois de Boulogne” ne nudijo tako lepe in pestre slike, kakor jo je bilo videti tisti yečer ob solnčnem zapadu v “Fuente Častellana”; nepregledna vrsta razkošnih voz se je vila med množicami gle-davcev, polne so bile kočije senor iz vse aristokracije, v živobarvnih oblekah, z belimi in črnimi mantillami, cvetlice v laseh in šopke v rokah; cvetlice so krasile konje in livrejo koči-jažev, s cvetlicami in z zelenjem so bili ovenčani vozovi. Ponosno in varno so vozili skozi to vrvenje, držali vajeti v eni roki, v drugi bič, oprt ob koleno. Lakaji v bogatih livrejah so sedeli poleg njih s prekrižanimi rokami.
Biči so pokali, konjska oprava se je lesketala, vozovi so ropotali, konji so topotali s kopiti po trdem tlaku, zvonilo in donelo je po zraku, ki je vonjal po lilijah in vijolicah, po parfumu senor in po cestnem prahu. Žarki večernega solnca so
strani. Peljalo jo je dvoje plemenitih, temnih rjavcev visokega stasa, ponosne hoje in ognjevitih. Igraje jih je vladala Tomova krepka pest, kakor se je vetrič igral z vejicami lilij in nageljnov, ki so krasili drago opravo konj.
Naslonjen/i v mehke blazine je sedela v vozu kondesa de 1 Albornoz, plemenitost ji je sijala z lica, srce pa ji je polnila brezstidna častihlepnost. Na njeni desnici je sedela markiza de Valdivieso, prijateljica in sorodnica. Njuni obleki sta kazali narodne barve. Kondesa de Albornoz je bila oblečena v rumeno in je nosila črno mantilo, Valdivieso pa v rdeče z belo mantillo. V laseh in na prsih sta imeli zataknjene bele in rdeče nageljne. Četa aristokratov na konjih je spremljala voz ob straneh. Tako je slavila Cur-rita svoj vhod v Castellano.
Markiz de Butron je mogel šteti in pregledovati domišljave čete svojih ženskih sobojevnikov. Tam med drugimi je stal njegov voz. Njemu ob strani je sedela markiza, njegova častitljiva soproga. Njeno ime je bilo slavno med špansko grandezzo.
Pripeljala se je tudi Izabela Mazacan, njena prijateljica Leo-poldina Pastorjeva, Pilar Bal-sano, dukesa de Bara, Carmen Tagle in vsa druga neštevilna množica teh zvezd in luči na nebu madridske aristokracije. Med njimi je zlasti bodla v oči obilna senora de Lopez Moreno s svojo hčerko Lucy. Oblečena je bila v modro ter je imela belo mantillo in v laseh velike rože, in skoraj poln voz je je bil. Ko-čijaž in lakaj sta imela široke kalaneške klobuke, hlače in telovnik pa iz temnega žameta.
Vse te senore, ene dvomljive čednosti, druge na zunaj lahkožive in frivolne, v srcu pa še poštene, celo čednostne, so pozdravljale velejasno kondeso, se ji smehljale ter s svojo navzočnostjo in s svojim bogastvom, ene iz nevednosti, druge iz strahu pred tovarišicami, mnoge tudi iz hudobnosti in vedoma-
Hudak; drugi - slovenski 1 podpredsednik Rudi Knez; tajnik Steve Slovenski domovi Bolčevič, 650 E. 160 St., “ ‘
CHICAGO, ILL.
KKAI. ESTATE FOR SALE
ELGIN
3 bdrm., 3 bath brk. home with completely equip, beauty shop. 3 stations like new. Zoned for business. Excellent loc. Owner.'
Call SH 2-8088
j	(118)
NORTHWEST CHICAGO 3 bdrm. mod. brk. ranch. Tile bath & kit. Liv. rm. has WW crp.tg. Fin. bsmt., cent, air cond., gas forced air heat, 1% car gar. Mid 30’s.
By Owner	Call 283-8225
(119)
IMMEDIATE POSSESSION 3511 W. Highland. 3 bdrm., 1% baths, fin. bsmt. Walk distance to everything. $16,500. Call Owner 338-8564
(118)
t
BUSINESS OPPORTUNITY
SNACK SHOP
Good business, well established. Choice suburb location. $17,000. Call Owner 297-9383
(118)
nizko padali in prodirali skozi povečavaIe siavje greha in sla-vrhove dreves, se lesketali "
srebrnih opravah konj, v svetlih gumbih livrej in jeklenih okovih kočij ter oblivali vse s tisto prelepo rahlorožnato lučjo madridskega večera.
Po širokih trotoarjih ulice de Alcala se je sipala gosta množica radovednih ljudi. Tudi med njimi si videl tupatam mantillo in peineto.
Senore v vozovih so se pozdravljale, si nasmihavale in si pokimavale. Prikriti pa si niso mogle neke tajne boječnosti in plahosti, kakor jo čutijo hudomušni učenci, kadar se pripravljajo na kako novo porednost.
Pri palači de la Moneda se je množica naenkrat ustavila, vozovi so začeli voziti počasneje in so se porazdelili na desno in
bega zgleda, kakor je to navadno v takozvanih višjih krogih.
Pa ni dolgo trajalo to zmagoslavje.
Nihče ni vedel povedati, odkod se je pravzaprav vzela tista čudna prikazen. Eni so pravili, da od dirkališča, drugi, da iz predmestja Salamanca, zopet drugi, da iz hotela, ki je stal med drevjem Castellane. Dejstvo je bilo, da se je med dolgo vrsto vozov naenkrat pojavila velika kočija s štirimi belci. Dve ženski sta sedeli v vozu, rdeče oblečeni sta bili in sta imeli dolge mantille in peinete. Njima nasproti pa je sedel oduren človek, na glavi je imel cilinder, nekoliko postrani, in je nosil veliko ponarejeno brado. Vsekakor je bilo vse skupaj grda karikatura
Tel. 681-2792; zapisnikar	Louis	Koenig;
blagajnik; Mike	Turpack, 2351
Green Road, C., O. 44121; načelnik za bol. oskrbo Frank Sluga, 1192 E. 176 St. C., O. 44119. Tel. 531-8622; njegova pomočnika Art Eberman in John Petrič; dopisnik Frank Žnidar; slovenski dopisnik Zdravko Novak; maršali:	Jože	Sajevec,
Rocco La Penta, Allan Spilar; vodja mladine Allan Spilar; duhovne vaje Art Eberman; načelnik programov: Henry Skarbec.
Skupna sv. maša s svetim obhajilom vsako 2. nedeljo v mesecu ob osmih zjutraj, po maši sestanek v šolski dvorani.
Pevska društva
GLASBENA MATICA
Predsednik Mrs. June Price, prva podpreds. Olga Klancher, druga podpreds. Mrs. Marie Shaver, tajnica Miss Josephine Mišic. 1111 E. 72 St., HE 1-1837, blagajničarka Miss J o Ann Stwan; nadzorniki: Mrs. Josephine Bradach, Marie Skorich, Mrs. Mollie Frank, namestnik Robert Klancher. Garderoba; Mary Batis, Marie Shaver. Glasbeni arhiv: Mollie Frank, Mrs. Marie Babbitt, Mojstri odra; Frank Ivančič, William Mehaffey, Joe Novak. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer. V SND. soba št. 2.
FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV
Predsednik Edwin Grosel, podpredsednik Harry Blatnik, blagajnik John Taucher, finančni tajnik Stanley Pockar, zapisnikar Joseph Fortuna, dopisovalni tajnik Mickey Dancull, 13390 Settlement Acres Dr., tel. 884-8217, nadzorni odbor: Albert Marn, Anton Zak, Joseph Trebeč. Seje so vsaki drugi mesec.
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE.
Predsed. Tony Zak, podpredsed. John Centa, taj. Frank Bavec, blag. Josephine Stwan, zapis. Julia Pirc; Nadzorni odbor 5 članov, Frances Tavčar predsednica, Gospodarski čdbor 5 članov, Eddy Kenik predsednik, Prosvetni odbor 6 članov, Dr. F. J. Kern in Janko N. Rogelj, častna predsednika, Frank Wirant, častni direktor. Seje vsak drugi torek v mesecu ob 8 uri zvečer, v sobi štev 1 staro poslopje.
SLOVENSKA, PRISTAVA
Predsednik: Milan Dolinar; Prvi podpredsednik: Stanislav Vrhovec, Drugi podpredsednik: Felix Breznikar; Tajnik: Milko Pust, 18724 Neff Rd., Cleveland, O. 44119, tel. 486-7033' Blagajničarka: ga Berta Lobe. Odborniki: Frank Cenkar,
Miro Erdani, Andrej Kozjek, Elmer Kuhar, Edward Ljubi, Frank Lovšin, Filip Oreh, Stane Frisian, Lojze Petelin, Janez Skubic, Edi Veider, Milan Zajec, Nadzorni odbor: Jože Nemanich, Branko Pfeifer, Vili Zadnikar, Razsodišče: John Kovačič, Mate Resman, John Oster, Duhovni vodja: č. g. Rajko Hobart.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Stanley Pockar, 22380 Edgecliff Dr., 732-8862; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzor, odbor: John Poznik Jr., John Globokar, John Turek. Arhivar Joseph Penko. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Rechei Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece ia drugi ponedeljek v mesecu.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Franc Kovačič, podpredsednica Slavka Žitnik, tajnica Mary Sekne, 1144 Norwood Rd., blagajnik Frank Lovšin.. Krajevni odborniki: Francka Gazvoda, Milan Gorenšek, Marinka Hočevar, Marija Kocjan, Leo Kokal, Rudi Lekšan, Zofi Malovrh. Nadzornika sta Ivan Hauptman in Vili Zadnikar. Pevovodja: inž. Franček Gorenšek. Vaje so ob sobotah ob 6.30 zvečer, v zimskem času pa ob nedeljah ob 1.30 popoldne v S.N.D. na St. Clair Ave., soba št. 2. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1144 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103.
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Louis Smrdel, podpreds. Jennie Primc, tajnik-biagaj-nik Frank EUtenc, 2004 Nelawopd Rd., E. Cleveland, O. tel. 541-2102, zapisnikarica Angie Potočnik, Arhi-vaj-ki: Mary Pečjak, Jennie Primc, Nadzorni odbor: Cecelia Wolf, Florence Slaby, Mary Dolšak, Glasbeni odbor: Tony Primc, Pete Tomšič, Wilma Tibjash, Veselični odbor: Sophie Bayok, Jeff Tolar, in Ann Dekleva, Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, Pevovodja, Reginald Resnik.
Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd.
PEVSKI ZBOR TRIGLAV
Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik John Cuikar, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanicb in Joe Pultz, zastopnica za Slovenski Dom na Denison Ave. Anna Jesenko. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji.
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECIIER AVE.
Predsednik Lou Sajovic, podpredsednik Ray Bradač; tajnica in blag. JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.; 531-7419; zapisnikar Edward Leskovec; nadzorni odbor: Frank Kozlevčar, Joe Klopovic, Frank Zigman. Seje za 1. 1970 prvi ponedeljek vsak drugi mesec: feb. apr. jun. avg. okt. dec., v American Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer.— KE 1-9309.
GRDI ROVA PODREBRA ZAVODA
1053 East 62 St.
17010 Lake Shore Blvtl.
431-2088
531-6300
GRDIR0VA TRGOVINA 8 POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
KLUB LJUBI,JANA
Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Louis Vidovec, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranac Rd. GL 1-1876; blagajnik Anton Yerak; zapisnikarica Frances Klun. Nadzorni odbor: Molly Legat, Josie Škabar, Frances Julylia. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Avenue.
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Predsednik Joseph Trebeč, pod. predsednik Edward Leskovec, tajnik Stanley Pockar, 732-8662; blagajnik William Frank; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek; Louis Sajovic, John Hrovat, John F.vatz, Gospod, odbor: John Troha, Preds., John Adams, Frank L. Kozlevčar Direktor!j: S. J. Kasunic, Al Pestot-nik, Joe F. Petrie, Jr., Ray Bradač, Upravnik (Poslovodja):	Charles
Starman — Tel.: 531-9309; Hišnik: Joseph Petrič, Sr. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio.
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave.
Predsednik Edwin Grosel, podpredsednik John Habat, blagajnik Jos. Ferra, zapisnikar Daniel Pavšek tajnik Al Marn, tel. 681-6650, gospodarski odbor: Henry Bokal, Eugene March, Frank Kocin Jr., nadzorniki: Joseph Jerkič, Frank Zorman, Richard Spilar, pomočniki: Frank Sustersich, Louis Zavodnik, John Jevnikar, Joseph Lipovec. Poslovodja Anton Bokal, tel. 681-9675. Mesečne seje vsak 4. torek v mesecu ob 7.30 zvečer.
levo, široka pot se je odprla ele- aristokratskih senor stranke Al-gantni kočiji, ki je privozila od fopzovcev.
mntrmn»»nnnn»»mt«:::n»nnmmmn»
Imenik raznih društev

Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik; predsednica Mary Marinko podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Anna Marinček. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Pavla Adamic, podpreds. Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
DR. SV. RKŠNJEGA TELESA
Duh. vodja Rev. Joseph Varga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in
blagajničarka Mrs. Frances Zim merman, 3546 E. 80 St tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Mary Grden, nadzornice: Mrs. Mary Grden, Mrs. Helen MiPtel in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 8:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi.
Društva Najsv. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Reverend Arthur Zanutič, predsednik Edward F. Arhar, podpredsednik Anton Oblak, slov. podpredsednik John Ovsenik, zapisnikar John Hočevar ml. slov zapisnikar Anton Košir, ml. tajnik Joseph 'Hočevar 1172 Addison Rd., blagajnik Stanley Hribar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
Dramatska društva
SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road
Predsednik Harry Blatnik, podpredsed. Jennie Trennel, tajnik Charles Zgonc, blagajničarka Mary Dolšak, zapisnikarica Cecilia Wolf. Nadzorni odbor: John J. Prince, Joe Muzic, Tony Primc, poslovodja Fred Marinko, ostali direktorji: Charles Ipavec, Jennie Marolt. Jennie Primc in Ann Žele. Telefon: 481-5378.
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik Lojze Mohar, podpredsednik Augpst Dragar, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave.,
Euclid, Ohio 44119, tel. 531-6196, Učni ____ ....................
blagajničarka Urška Štepec, zapis-. gt0^ar> Millie Lipnos in Frank nikarica ^ Marink® _ evTa^, ^odff , Urbančič, odborniki Andrew Režin
st., Anton Gorenc, Andrew Rezin
SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO
Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Mar-tinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John Semich, in Millie Lipnos, vese-odbor Al Glavic, Antonia
K S K J
ANE RIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajnika ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet. Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME
NASLOV MESTO .. DRŽAVA



CODE
••••••••••••••a
r
Slavko Štepec, France Jenko in ! France Dolinar; za program Ivan Jakomin, Zdenka Zakrajšek, Ivan Hauptman, Stane Gerdin, Marinka Hočevar, Srečko Gaser in Miro Odar; arhivar Srečko Gaser; bara France Kastigar in Anton Medved; reditelji Peter Trpin, France Sta-
GOSPODIN.TSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.)
.	.	_ v.- ,	• Predsednica Jennie Bartol, pod-
nomk in Lojze Zupančič; knjižni- predsecinica Angela Magovec. taj car France Jenko; za sport Miro	___
ml. in Charles Hočevar.
Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 uri zvečer.
Celestina; nadzorniki Milan Zajec, Jože Ferra in Franček Urankar. Članski sestanki prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI
Duhovni vodja župnik Rev. Viktor Tomc; predsednik John. Buchanan; prvi podpredsednik Frank
DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA”
Uradniki za leto 1969-70
Predsednik Frank Kokal, podpredsednik Louis Modic, tajnica in
Stella Mahnič, blag. in zapis. Marj Toucher, nad'/ornice: Anna Krese-vic, Angela Magovec in Josenhine Gerlica. Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Avenue.
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair
Predsednik: Frank Grdina; podpredsednik: Joseph Nemanich; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia
blagajničarka Mary Ulyan, 135 j Ave. blagajnik; Janez Breznikar; Chestnut Lane, Apt. 103, Richmond I upravnik: Jakob Žakelj; Baragova Heights, Ohio 44143, tel.: 261-6409, |prosveta: Frank Cerar; knjižničar: zapisnikarica Frances Modic. Nad-(Lojze Bajc; pravni zastopnik: Ed-zorni odbor; Louis Stavanja. Ed j mund Turk; odborniki: Stanko Vid-Leskovec, Jennie Hrvatin. Seje se mar, Franc Sleme, Vinko Rožman, vrše vsak drugi četrtek v mesecu Anton Meglič, Ferdinand Sečnik, ob 8. uri zvečer v Slovenskem dru- j Tony škrl, Franc Kamin. — Dom štvenem domu, 20713 Recher Ave., ima prostore za razne prireditve. Euclid, Ohio.	Telefon: 361-5926 ali 432-0142.
NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM
AMERIŠKO DOMOVINO
KOT DARILO ZA
Očetovski dan
dne 21. junija 1970 Naročite telefonično: 451-0628 Naročite pismeno:
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov:
Za to darilo pošiljam znesek $.....
Moje ime in naslov: ..........................
S
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO