PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I grup po Cena 40 lir Leto XXI. St. 225 (6203) TRST, sreda 22. septembra 1965 UPRAVIČENO UPANJE, DA BO KMALU KONEC BOJEV Pakistan zahteval novo sejo varnostnega sveta Indija privolila v ustavitev sovražnosti Obe vladi načelno sprejemata tudi sovjetsko posredovanje Kitajski diplomatski umik - Pakistan bo postavil nove pogoje? NEW YORK. 21. — Pakistan je zahteval nujno sejo varnostnega sveta OZN. Seja bo opolnoči po krajevnem času, to je ob 5. uri v sredo po srednjeevropskem času Pakistanski zunanji minister Buto, ki je na poti v New York, Je zaprosil za sestanek s sovjetskim zunanjim ministrom Gro-mikom in z ameriškim pred stavnikom Goldbergom. Opazovalci so mnenja, da bo morda Buto na seji varnostnega sveta sporočil, da Pakistan sprejema poziv varnostnega sveta s posebnimi pogoji. Spričo vsega tega je zelo težko, da bo ustavitev bojev stopila v veljavo že jutri zjutraj ob 8. uri, ker je potrebno nekaj časa, da se vsem vojaškim e-notam na frontah dajo zadevna navodila. Predsednik indijske vlade Ša-•tri je že prej poslal tajniku OZN U Tantu sporočilo, v katerem pravi, da je Indija pripravljena spoštovati resolucijo varnostnega sveta o ustavitvi bojev, če bo Pakistan storil isto. Sastri dodaja, da je za ustavitev bojev °b 8. uri jutri zjutraj po srednjeevropskem času, kakor ukazuje varnostni svet, potrebno, da se z.adevni ukazi poveljnikom na bojiščih pošljejo najpozneje ob 13. uri danes. Pakistanski zunanji minister Buto je v Londonu, kjer se je ustavil na poti v New York, izjavil, da se bo v OZN še dalje pogovarjal 'in da je sprejem resolucije OZN odvisen od izida teb razgovorov v New Yorku. Pripomnil je, da njegova vlada ni še sprejela nobene odločitve, ko je on odpotoval iz Karačija. Dodal je, da je ustavitev bojev samo začasen ukrep, ki mora pripeljati do popolne ustavitve sovražnosti. Ponovil je, da bo Pakistan še dalje zahteval plebiscit v Kašmiru. Še pred odhodom iz Karačija je Buto izjavil, da je dobil od svoje vlade ukaz, naj gre v New York in naj tam čaka na navodila svoje vlade. Trdil je dalje, da je u-kaz varnostnega sveta za ustavitev bojev samo »pretveza, ki ne priznava dejstev*. Pripomnil je, da ni sedaj trenutek, da bi sprejemali »nadomestne rešitve spričo dejstva, da smo v borbi za naše življenje*. Iz Moskve pa so sporočili, da je pakistanska vlada izročila sovjetskemu zunanjemu ministrstvu odgovor, s katerim sprejema po- nudbo Kosigina za posredovanje. Kar se tiče indijskega odgovora na Kosigimovo pismo, je bilo že sporočeno, da Indija sprejema ponudbo za posredovanje. Pozneje pa bo odgovorila, kar se tiče izrecnega Kosiginovega vabila, naj bi se Castri in Ajub Kan sestala na sovjetskem ozemlju. V Karačiju je več tisoč pakistanskih mladeničev demonstriralo proti resoluciji, varnostnega sveta. Demonstranti so napadli davi urad Združenih narodov. Raztrgali konferenci je predstavnik izjavil, da v Kremlju burmanskega ministr- jc [Jicuotovnm mjiuii, ua stanje ni resno, in je dodal: »Kitajci so izstrelili nekaj strelov in mi smo odgovorili z nekaj streli.« Pripomnil je, da streljanje, ki so ga začeli Kitajci, lahko velja za prizor živčne vojne, vsaj za sedaj. Za sedaj je ta incident majhne važnosti, toda lahko bi bil zavzel hujši obseg, če bi Kitajci to hoteli. »Očitno je, da so Kitajci, s tem da so se približali meji, hoteli začeti izzivalno streljanje.« Na vprašanje, ali so Kitajci pre- šo zastavo Združenih narodov. Za-1 koračili mejo, je predstavnik od-tem so napadli knjigarno ameriške | govoril, da stanje ni jasno, pouda-informacijske službe ter zažgali ril pa je, da na prehodu Natula knjige. Skušali so napasti tudi poslopje ameriškega poslaništva, toda policija jim je to preprečila. Poleg tega so demonstranti napadli sedeže nekaterih letalskih družb in jih poškodovali. Uničili so urade letalskih družb «Pan A-merican Worls Airwais», «TWA», «British Overseas Arlines Corporation«, «Scandinavian Airlines«, »Sivvssair« in japonske letalske družbe. V Novem Delhiju je predstavnik indijskega ministrstva za obrambo sporočil, da so indijske čete na si-kimski meji odgovorile danes na streljanje kitajskih vojakov. Dejal je, da ni bilo žrtev ne na eni ne na drugi strani. Na razna vprašanja časnikarjev na tiskovni .............................................................m..,,,,,,, V NEW Y0RKU SE JE ZAČELO DELO SKUPŠČINE OZN Fanfani izvoljen za predsednika 20. zasedanja glavne skupščine OZN Zanj je glasovalo 110 delegatov - V svojem govoru je Fanfani poudaril veliko odgovornost držav članic v sedanji napetosti - U Tant poudarja v svojem poročilu nujnost univerzalnosti OZN NEW YORK, 21. — Ob 20.20 po srednjeevropskem času je predsednik prejšnjega zasedanj a glavne skupščine OZN Quai-son-Sackey odprl dvajseto zasedanje skupščine. Za predsednika tega zasedanja je bil izvoljen italijanski zunanji minister Fanfani s 110 glasovi. Od 114 oddanih glasov sta se dve delegaciji vzdržali, dve pa sta oddali glas za Kočo Popoviča, čeprav ni ta kandidiral. Tudi avstrijska delegacija je glasovala za Fanfanija. V začetku seje je prejšnji predsednik pozval navzoče na enominutni molk. Imel je nato kratek nagovor, v katerem je poudaril velike naloge, ki čakajo £>ZN v sedanjem času napetosti. Vendar je dodal, da se dvajseto zasedanje OZN začenja v upanju na boljši uspeh. ( Takoj po izvolitvi verifikacijske komisije so sledile volitve predsednika. Takoj po izvolitvi je predsednik pozval Fanfanija, naj zavzame svoje mesto in mu čestital. Fanfani se je najprej zahvalil za zaupanje, ki so mu ga delegati izkazali z izvolitvijo, in je poudaril da se dvajseto zasedanje skupščine začenja v trenutku, ko so v Aziji v teku vojaške operacije, pri katerih sodelujejo nekatere države članice OZN, ter je nevarnost, da se požar še razširi. Dodal je, da ni dovolj obnavljati pozive na mir in razum, temveč je treba nastopiti. Omenil je nato dosedanjo akcijo tajnika U Tanta in izrazil upanje, da se bo našla rešitev. V začetku je omenil tudi, da je bilo delo skupščine v preteklem zasedanju paralizirano zaradi spora okoli člen8 19 listine, in pouda- L ' ......_ DANES Se vedno je svet v negotovosti glede ustavitve bojev med Indijo in Pakistanom. Vendar pa se čuti rahel optimizem. Indija je, kakor j« znano, že sporočila, da privoli v ustavitev bojev, če v to privoli tudi Pakistan. Stališče pakistanske vlade ni še dokončno znano, ker jo pakistanska vlada zahtevala izredno sejo varnostnega sveta, ki je bila določena za peto uro danes zjutraj. To dejstvo daje misliti, da misli Pakistan morda privoliti v ustavitev bojev, toda z dodatnimi Pogoji. Na drugi strani pa se zdi, da se tudi Kitajci diplomatsko umikajo, ker je njihova uradna a-gencija včeraj zatrjevala, da so Indijci izpolnili zahteve kitajskega ultimata ter odstranili vojaške naprave na kitajski strani sikimske meje. Spričo dosedanje reakcije in. dijske vlade na kitajski ultimat, Postaja še bolj očitno, da takih vojaških naprav na kitajskem ozemlju sploh ni bilo in da je Kitajska hotela predvsem pomagati Pakistanu s pritiskom na Indijo. Kitajski diplomatski umik daje upati, da bo tudi Pakistan popustil in sprejel Poziv varnostnega sveta. Včeraj se je začelo dvajseto zasedanje skupščine OZN. Za predsednika je bil z velikim številom glasov izvoljen italijanski zunanji minister Fanfani, ki je poudaril o-gromne naloge, ki čakajo delegate v sedanjem napetem ozračju. U Tant pa je v svojem poročilu poudaril nujnost univerzalnosti OZN. Italijanski predsednik Saragat je včeraj prispel z obiska v Peruju v venezuelsko prestolnico Caracas, kjer bo zaključil svoje potovanje Po Latinski Ameriki. V Rimu pa s* je predsednik vlade Moro posvetoval o ukrepih, ki so potrebni v zvezi z bližnjo zapadlostjo zako-ua o blokadi izgonov iz stanovanj in o blokadi najemnin. O tem je razpravljala tudi posebna komisija. Zdi se, da namerava vlada še Pred zapadlostjo omenjenih zakonov sprejeti nove ukrepe, ki naj valjajo vsaj do konca leta, ko poteče rok o blokadi starejših najemnin, da bo moč do tedaj pripraviti zakonodajo, ki naj zajame Amintore Fanfani ril, da bo treba tudi to vprašanje rešiti, če se hoče ohraniti ugled in učinkovitost OZN. Govoril je nato o delu razoro-žitvenega odbora in o predlogih, ki so bili s tem v zvezi postavljeni, in je dodal, da bodo na sedanjem zasedanju obravnavali tudi nekatera gospodarska vprašanja poglavitne važnosti, zlasti pa rezultate ženevske konference o trgovini in razvoju. S tem v zvezi čaka delegate ogromna naloga, ki ni nič manjša kakor naloga, ki jo imajo v zvezi z razorožitvijo, kajti obe ti dve vprašanji sta dejansko tesno povezani med seboj ,ker bo napredovanje glede razorožitve omogočilo sprostitev večjega bogastva in večje energije za gospodarski razvoj. Zato je treba vprašanja miru in gospodarske stabilnosti na svetu gledati kot na globalno nujnost in jih skupno rešiti. Na koncu je omenil bližnji obisk papeža in pozval delegate na sodelovanje. Glavni tajnik U Tant je predložil skupščini poročilo o mednarodnem položaju. Med drugim pravi, da vojna v Vietnamu ogroža svetovni mir in usodo vsega človeštva, ter da mora ta vojna prenehati. U Tant nadaljuj^: »Prepričan sem, da je zmaga ali poraz za eno ali drugo stran nemogoča v Vietnamu in da lu sveta. Vojna v Vietnamu je ime. la globok in nevaren odmev v Združenih narodih. Zelo je zakasnila težnjo po zbližanju med Vzhodom in Zahodom in je razplamtela hladno vojno.« Zatem pravi U Tant, da Je vbj-na v Kalšmiru ponovno ustvarila nevarnost, da ostanejo nerešena razna vprašanja, ki škodujejo odnosom med državami. U Tant poudarja, da morajo OZN imeti med. narodni organizem, ki bo lahko nastopil, kadar nastane taka nevarnost. Zatem pravi U Tant, da vojna v Vietnamu in zastoj v pogajanjih o razorožitvi kažeta še večjo potrebo, da kolikor mogoče kmalu pride do univerzalnosti Združenih narodov. U Tant je mnenja, da bi morale države, ki niso še zastopane v OZN, poslati svoje opazovalce, «da bodo tako bolj neposredno izpostavljeni mnenju ostalega človeštva«. Glavna skupščina je soglasno sprejela za nove članice OZN Gambijo, Maldivske otoke in Singapur. Govorili so zatem posamezni delegati. Prvi je govoril britanski delegat. lord Caradon. Takoj po seji skupščine je imel Fanfani tiskovno konferenco, na kateri je izčrpno odgovarjal na številna vprašanja časnikarjev v zvezi s perečimi mednarodnimi vprašanji. ni prišlo do nobenega spopada. Končno je izjavil, da so indijski vojaki dobili strog ukaz, naj se ne premaknejo s svojih sedanjih položajev, da s tem jasno pokažejo, da ni nobenega delovanja indijskih patrulj preko meje, kakor zatrjujejo Kitajci. Dalje je izjavil, da niso opazili nobene dejavnosti kitajskih letal. V Novem Delhiju so sporočili, da je indijska vlada odločno odbila kitajski protest, češ da so indijske čete prišle na ozemlje Jugovzhodnega Ladaka in da so streljale na kitajske civiliste. Predstavnik indijskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je Indija v odgovoru na kitajsko noto protestirala zaradi nnpadaine in izzivalne dejavnosti Kitajcev na indijskem ozemlju Ladaka. ter je pozvala Kitajsko, naj preneha z vojaškimi grožnjami proti Indiji. Agencija Nova Kitajska pa Je danes poročala, da Je ((Indija porušila nezakonite volaške naprave na kitajski strani sikimske meje in je umaknila svoje čete na drugo stran meje«. Agencija pravi, da Je bilo porušenih «vseh 56 vojaških postojank«, katerih odstranitev je zahteval kitajski ultimat Indiji od 16. septembra. Predstavnik indijske vlade je izjavil, da Je indijsko letalstvo uničilo neko važno pakistansko radarsko naoravo 30 kilometrov severno od meje ja področju Kačna skrajnem jugu zahodnega Pakistana. Indijska letala so pa davi napadla pakistansko letalsko oporišče v Sar-godi. Iz Kalkute pa poročajo, da so pakistanski vojaki streljali danes na meji med Vzhodnim Pakistanom in Asamom, indijski vojaki so na streljanje odgovorili. Pakistanska letala so sinoči bombardirala Baratar v vzhodni Bengaliji. Na severni bengalski meji so opazili zbiranje kitajskih čet. Danes razprava o grški vladi ATENE, 21. — Danes sta prisegla kralju še dva ministra Stefa-nopulosove vlade in pravijo, da je s tem Stefanopulos dokončno dosegel večino v parlamentu. Razprava o vladi se bo pričela jutri z izjavo, ki se načeloma sklicuje na stališče Zveze centra pred zadnjimi volitvami. Predvidevajo, da debata ne bo trajala dolgo in da bo prišlo do zaključnega glasovanja že v petek. Poleg Stefanopulosa so napovedani govori voditeljev obeh desničarskih strank radikala Kane-lopoulosa in progresista Markezi-nisa ter voditelja levičarske EDA Ilijuja, medtem ko predstavniki Papandreujeve skupine ne bodo spregovorili. MOSKVA, 21. — Prvi tajnik CK KP SZ Brežnjev je sprejel danes skega predsednika Ne Vina, ki je na uradnem obisku v Sovjetski zvezi. BAGDAD, 21. — Abdel Rahman Al Bazzaz je sestavil novo Iraško vlado. To je prvikrat po revoluciji od julija 1958, ko sestavi vlado civilist. RIM, 21. — Tiskovni urad ministrstva za zdravstvo javlja, da so v nedeljo ponoči ugotovili 260 primerov zastrupitev zaradi pokvarjene hrane med bolniki v kliniki «Umberto» v Rimu. K sreči pa ne preiskavo^6 ZB8trupitve- UvedU S° Sikimski kralj z ženo. Slkim je indijski protektorat na meji med Tibetom in Indijo SPRIČO BLIŽJE ZAPADLOSTI ZADEVNIH ZAKONOV Sestanek pri predsedniku vlade v zvezi z najemninami in izgoni 0 zadevi je začela razpravljati posebna komisija • Načrt zakona poslanca Breganzeja RIM, 21. — Predsednik vlade Moro je predsedoval v palači i začeli glasovati o shemi o verski Chigi sestanku, na katerem so bili navzoči podpredsednik vla- —♦»- T"-'rr' r'n- de Nenni in ministri: Pastore, Colombo, F-ieraocini, Tremello-ni. Reale, Delle Pave, Lami Starnuti, Mancini in guverner «Banca dltalia« Carli. Po sestanku je minister za zaklad Colombo izjavil novinarjem, da da ne sme zapasti rok zakonov, ne da bi poskrbeli za dokončno so proučili različne roke o za-pon in o najemninah za stanovanja in da niso prišli do zaključkov, zaradi česar se bodo ponovno sestali. 2. oktobra namreč zapade zakon o blokadi nad izgoni iz stanovanj, 7. novembra zapade zapora nad najemninami za stanovanja, ki so bila dana v najem po letu 1947. 31. decembra pa za stano- ureditev. Vendar pa ni mogla komisija formalno razpravljati o tem, ker zadeva ni bila na dnevnem redu seje. Govorili pa so, ali naj bi bilo bolj umestno poslužiti se zakonskega dekreta ali pa se požuri-ti in sprejeti nov zakon. Prevladalo je mnenje, da je boljši drugi način. Breganze je izrekel mnenje, da bi moj&ii njegov predlog zako- vanja ki so bila dana v najem | na izročiti pravosodni komisiji. pred 31. decembrom 1947 . Podtajnik Misasi je zagotovil, da Govori se, da vlada ne namerava sedaj takoj rešiti celotnega in dokaj zapletenega vprašanja zapore najemnin in stanovanjskih izgonov in da namerava omogočiti posebni komisiji poslanske zbornice, da celotno vprašanje prouči in izdela zakonski osnutek. Da pa pridobe potreben čas, naj bi vlada izdala zakonski dekret, ki naj bi ga sestavil minister Reale in ki bi zapadla določila začasno podaljšal do konca leta. Posebna komisija poslanske zbornice se je sestala danes popoldne. Vlado je na seji zastopal podtajnik v pravosodnem ministrstvu Misasi. Breganze Je sporočil, da Je predložil danes v tajništvu zbornice predlog zakona, s katerim naj bi podaljšali do 31. decembra tega leta učinkovitost zakona od 30. septembra 1963 štev. 1307 in 6. novembra 1963 štev. 1444, katerih zapadlost Je določena na 2. oktobra, oziroma 7. novembra letos. Oba zakona se tičeta prepovedi izgonov brez upravičenih razlogov in dveletne blokade najemnin za najemninske pogodbe, ki se tičejo ne-luksuznih stanovanj in za katere so bile pogodbe sklenjene po 1 marcu 1947. Po seji je Breganze izjavil, da so vsi člani komisije izrekli mnenje, večine HlllllllliniimillMIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIfMllllliMIIIMIinilllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMrillllllllllllllllllimillllllllllllflMIIIIIIIIIIIHHmilldllllMIIIIIIIIIIIIIII Saragat zaključil obisk v Peruju in je prispel včeraj v Caracas S tem bo zaključil svoje potovanje po Latinski Ameriki celotno problematiko najemninskih I vojaška akcija ne bo mogla znova Pogodb. I prinesti miru in varnosti temu de- LIMA. 21. — Predsednik republike Saragat je sinoči prispel v Limo prestolnico Peruja in se je danes popoldne odpeljal z letalom v Caracas, prestolnico Venezuele. Z obiskom v tej državi se zaklju. či potovanje predsednika republike po državah Latinske Amerike. Minister za zunanje zadeve Fanfani pa je že danes zapustil predsednika in se odpeljal v New York na zasedanje glavne skupščine OZN. Ob zaključku obiska peruja je vlada izdala sporočilo, v katerem ugotavlja, da je bil predsednik Saragat dva dni osebni gost predsednika Peruja arh. Fernanda Be-laundeja Tarryja. Med tem prijateljskim srečanjem so razpravljali o še tesnejši povezanosti med obema državama in o mednarodnih vprašanjih. V tej zvezi so u-godno ocenili pobudo, da se v Rimu ustanovi inštitut za Latinsko Ameriko. Med svečanostjo v predsedniški palači je predsednik Peruja odlikoval Saragata z najvišjim odlikovanjem »redom sonca*, na kar Saragat ni mogel na isti način odgovoriti, ker je Italija pred sednika Peruja že odlikovala s svojim najvišjim odlikovanjem. Zato mu je daroval del vijaka letala, s katerim je leta 1910 peruj ski pilot Jorge Chavez prvi preletel Alpe. Tudi v Venezueli so pripravili topel sprejem predsedniku Sara-gatu. predsednik Leoni je izdal še pred prihodom krajšo izjavo, v kateri poudarja pomembnost tega obiska, ki sovpada z razdobjem ko skušajo vse države Latinske Amerike navezati tesnejše stike z Evropo. Mitterrand obrazložil svoj program PARIZ, 21. — Kandidat za pred. sednika republike Franoois Mitterrand je imel danes tiskovno konferenco ob velikem številu časnikarjev. Najprej je kritiziral pomanjkljivosti sedanjega režima o-sebne oblasti in je nato obrazložil glavne obrise svojega programa. Govoril je o »napaki matičnega urada*, ki je spremljala rojstvo peto republike, kateri »o hoteli pripisati značaj parlamentarne de. mokracije. Ironiziral je z opevano »vladno stabilnostjo*, ki pa »v sedmih letih ni ničemur služila*. Dodal je, da je prišel trenutek, ko je treba napraviti obračun o dveh izkušnjah: »o izkušnji četrte republike, ki je omogočila demokraciji, da je padla v anarhijo*, in obračun «pete republike, ki je pripeljala do osebne oblasti*. Zatem je Mitterrand poudaril potrebo temeljite reforme ustave iz leta 1958, ki jo je označil za »hotelsko sobo za eno samo noč*. Obsodil je jedrsko silo NATO, ki škoduje francoskemu gospodar. stvu. Zavzemal se je za »demokratično načrtovanje*, katerega glavna naloga je upoštevati »socialne posledice gospodarskega razvoja*. Dejal je, da bo moral državni proračun upoštevati predvsem potrebe šole in univerze. Kar se tiče zunanje politike je Mitterrand izjavil, da bo med volilno kampanjo mnogo obravnaval vprašanje Evrope. Izrekel se je za ohranitev atlantskega zavezništva, »ki ni nikoli bilo ovira za pogajanja med Vzhodom in Zahodom o miroljubnem sožitju*. Nato je dejal, da je Francija sestavni del zahodne skupnosti in mora to tudi ostati. Ironiziral je z de Gaul-lovo politiko, češ da je Francija •proti ZDA z Latinsko Ameriko*, »proti Sovjetski zvezi s Kitajsko*, •proti Evropi s področjem svobodne izmenjave*, »proti Veliki Britaniji s Sovjeti*... Mitterrand je davi dobil pismo glavnega tajnika KP Francije Waldeoka Rocheta, ki ga sprašuje, naj pojasni svoje temeljne izbire in naj sporoči, ali se namerava nasloniti na vse levičarske stranke in na vse demokratične organizacije, po mnenju opazovalcev je zelo verjetno, da bo Mitterrand edini kandidat levice. Centralni komite KP Francije se bo sestal v četrtek iti petek in se bo odločil, ali naj podpre Mitterran-da, ki je pozval »vse stranke, ki se borijo proti osebni oblasti*, naj ga podprejo. bo sporočil vladi mnenje posebne komisije. Na koncu je Breganze izjavil, da njegova zahteva za podaljšanje ni političnega značaja, temveč gre samo za _teh.nični instrument, zato da bo moc pridobiti na času in da se lahko dokončno uredi celotna zadeva najemnin. Komisije senata nadaljujejo debato o proračunih posameznih ministrstev. Danes je poročal komisiji za notranje zadeve minister Taviani, ki je v uvodu govoril predvsem o stanju na Južnem Tirolskem. Dejal je, da ne prihaja do terorističnih napadov samo ob zaključku turistične sezone, temveč da so ti napadi dokaj pogosti. Le. tos je bilo štirinajst atentatov poleg atentata v Šesto Pustria, kjer sta dva karabinjerja zgubila življenje. Uspela sta še dva atentata, vendar pri njih ni bilo smrtnih žrtev, trije so se ponesrečili zaradi slučajnih okoliščin, osem pa jih je preprečilo pravočasno delovanje policijskih sil. Taviani je ugotovil, da gre za delo dveh-treh maloštevilnih odkrito nacističnih organizacij, ki ne uživajo podpore nemške-r"> prebivalstva na Južnem Tirolskem. Nato je Taviani govoril o borbi proti mafiji in proti modernim oblikam kriminalnega združevanja ter o vprašanjih civilne zaščite. Minister Mancini je zaključil debato o proračunu ministrstva za javna dela in ugotovil ugodne posledice zadnjih zakonskih dekretov, ki so znatno pospešili postanek dodeljevanja Javnih del. Dejal je, da v proračunu nakazana sredstva za graditev bolnišnic, pristanišč in stanovanj že dosegajo višino, ki je predvidena v petletnem načrtu. Se vedno pa je premalo sredstev za zidanje šol, za reden promet in regulacijo voda. Minister je zaključil izvajanja z obvezo, da bo vlada še to jesen izdelala zakonski načrt o urbanizmu. Poročevalec o proračunu ministrstva za vodstvo sen. Berlingueri je ugotovil, da je kriza sodstva vprašanje osebnosti in navad, poleg tega pa tudi vprašanje materialnih sredstev. Zato je nujno potrebno okrepiti organik sodnikov, poenostaviti sodni postopek in o-lajšati natečaje za sprejem v sodno službo. Treba je zagotoviti sodiščem primerne zgradbe, česar občine same nikakor ne morejo rešiti. Nato je poročevalec govoril o pomožnih sredstvih za sodstvo ter o vlogi tiska, televizije in kina kot sredstev za obveščanje javnosti o sodnih postopkih. Poročevalec je ugotovil, da ustava in spremenjene zgodovinsko-social-ne okoliščine zahtevajo revizijo vseh štirih zakonikov. Orisal je načrt novega civilnega zakonika ter ugotovil, da je sedanji zakonik o civilnem postopku preveč formalističen. Kazenski zakonik pa mora predvsem skrbeti, da se krivec ponovno vključi v družbo, za kar je treba obnoviti celotni kazensko - zaporni aparat in omogočiti v zaporu dosego kvalifikacije ter poskrbeti za pomoč tudi po prestani zaporni kazni. Glede zakonika o kazenskem postopku pa je ugotovil predolgo trajanje procesov m dejal, da je treba bolje poskrbeti za brezplačno pravno pomoč. svobodi ter so odobrili prvo poglavje, za katera je glasovalo 1822 koncilskih očetov, proti samo 3, popravke pa zahteva 248 očetov. Glasovanje se bo glede o-stalih poglavij nadaljevalo danes in se nanaša na načelno odobritev, da predstavlja tekst osnovo za razpravo. Razdelili so načrt druge zelo važne sheme: »Cerkev v modernem svetu*, o kateri se bo vnela podobna bitka, kot se je vnela o shemi o verski svobo-di. Huda železniška nesreča pri Pragi PRAGA, 21. Praški radio je sporočil, da se je danes dogodila na postaji Hloubetin blizu Prage železniška nesreča, pri kateri je zgubilo življenje 13 potnikov, 90 pa je bilo ranjenih Nesreča se je dogodila, ko je tovorni vlak zadel v potniški vlak. Obsedno stanje v Boliviji LA PAZ, 21. — Včeraj je v rudarskem centru «Siglo Veinte« prišlo do spopadov med rudarji in varnostnimi silami. Med spopadi Je bilo 28 mrtvih in 85 ranejnih. Takoj zatem je vlada razglasila ob. sedno stanje v vsej državi. Dekret, ki določa obsedno stanje, pravi da se je vlada za to odločila, ker da nasilna dejanja dokazujejo, da gre za široko zaroto proti vladi in demokratičnim ustanovam. «Ta dejanja, pravi dalje dekret, dokazujejo, da dejavnost komunistov in drugih političnih skupin, ki delujejo sporazumno s skrajnimi organizacijami, škoduje rednemu razvoju rudarske proizvodnje in drugi dejavnosti v deželi. Dekret sporoča, da bodo oborožene sile in oblasti pre-jeli vse ukrepe, ki so potrebni za obrambo raznih ustanov in za vzdr. ževanje reda. Dekret prepoveduje zborovanja in sestanke. Član vladne junte general Bar-rientos je izjavil, da so demonstranti nenadoma napadli varnostne sile ter da so uničili naprave rudarske družbe «Comlbo]» ter radijsko oddajno postajo te družba. Krišna Menon obišče Kairo in Beograd NOVI DELHI, 21. — Sastri je poveril bivšemu minist-u za r - •-bo Krišni Menonu nalogo, naj obl-šče Jugoslavijo in ZAk, -a lo*i indijsko stališče do Pakistana in Kitajske. Krišna Menon bo odpotoval jutri v Kairo in Beograd. tliliMiiiliMlilliniilillMliillIillliiiiiMtiitiiiiiimnniiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiia Maršal Tito odpotoval na obisk v Bolgarijo Inozemski krediti za razvoj turizma? «Cerkev v modernem svetu» VATIKAN, 21. — Po daljših po-svetovanjih, v katera je neposredno posegel sam papež, so danes BEOGRAD, 21. — Predsednik republike Tito je odpotoval nocoj na uraden obisk v Bolgarijo na vabilo prezidija narodnega sobranja in CK KP Bolgarije. Spremljajo ga pomočnik državnega tajništva za zunanje zadeve Miša Pavičevič ter aruge osebnosti vlade in ZKJ. Maršal Tito vrača obisk, ki ga Je januarja 1963 napravil Jugoslaviji prvi tajnik KP Bolgarije in ministr-' ski predsednik Todor 2ivkov. Danes dopoldne je Tito sprejel indijskega veleposlanika Manija, ki ga je obvestil o najnovejšem razvoju dogodkov v indijsko - pakistanskem spopadu in posebno o zaskrbljujočem stanju na indijsko-kitajski meji. Na sestanku zveznega odbora za investicije so danes proučevali možnost uporabe inozemskih kreditov za zidanje hotelov in drugih objektov. Ugotovili so koristnost uporabe inozemskih kreditov za razvoj jugoslovanskega turizma. Po mnenju predsednika komiteja dr. Jožeta Brileja ima turizem v Jugoslaviji vse pogoje za nadaljnji razvoj in za večkratno povečanje deviznega dotoka. To pa zahteva precejšnje investicije, ki Jih turistične organizacije ne zmorejo brez pomoči skupnosti. Glede na pomen dohodkov od turizma, bi za stabilizacijo plačilne bilance po mnenju Brileja, bilo v interesu skupnosti, da bolj učinkovito intervenira, podobno kot je to storila v kmetijstvu, elektrogospodarstvu in v nekaterih drugih gospodarskih panogah. Stewart zaključil obisk v Varšavi VARŠAVA, 21. — Uradno sporočilo, ki so ga objavili ob zaključku obiska britanskega zunanjega ministra Stewarta na Poljskem, se zavzema za mimo rešitev vietnamskega spora na podlagi sklepov ženevske konference iz leta 1954, ter obsoja oborožen spopad med Pakistanom in Indijo. Poročilo pravi dalje, da so razgovori Stewarta z Rapackim potekali v prijateljskem in iskrenem ozračju. Rapac-ki je sprejel vabilo britanske vlade, naj obišče Veliko Britanijo. Stewart je na tiskovni konferenci v Varšavi izjavil, da se strinja s predlogom Kosigina, naj bi se indijski in pakistanski predstavniki sestali v Sovjetski zvezi, s pogojem, da Sovjetska zveza »podpre napore varnostnega sveta OZN za rešitev indijsko-pakistanskega spora«. Kar se tiče Vietnama, pa Stevvart ni prikrival nesoglasij med Veliko Britanijo in Poljsko. Glede evropske varnosti Je Stewart izjavil, da morebitna uveljavitev načrta Ra. packega in Gomulke postavlja probleme, katerih rešitev bi zahteval* temeljito proučevanje med Velike Britanijo in njenimi zavezniki. Stevvart Je dalje dejal, da Je razdeljena Nemčija «činitelj nereda v Evropi« in da je njena združitev, ki je povezana z vprašanjem meja, bistveni element varnosti. Pripomnil je, da Velika Britanija in Poljska ne dajeta enakega pomena tej združitvi in ne zagovarjata istih sredstev v ta namen »Vendar pa, je dodal minister, se strinjamo, da mora rešitev tega vprašanja izključiti uporabo sile.« V prvih popoldanskih urah se je Stevvart vrnil v London. Ob povratku v London je izjavil, da Je opazil v Vzhodni Evropi zaskrbljenost zaradi dogodkov v Aziji, ki bi mogli postati nevarni za vse človeštvo. Zatem je izjavil, da js soglasnost, ki se je pokazala v OZN, spodbudna, ker dokazuje, da države združujejo svoje napore «ne v interesu neke določene države, temveč v splošnem interesu.« Na vprašanje, ali britanska vlada podpira zahtevo za plebiscit v Kašmiru, je Stevvart odgovoril, da v sedanjem trenutku ne bi bilo pametno zavzeti kakršno koli stališče, ker bi morala trajna rešitev upoštevati želje obeh prizadetih držav. Kar se tiče posredovanja Commonvveal-tna kot takega v sporih med državami članicami, je Stevvart izjavil, da to ne more biti splošno pravilo in da na vsak način angleška vlada v celoti podpira OZN in varnostni svet. PRIMORSKI DNEVNIK Vreme včeraj: najv šja temperatura 2C.6, najnižja 15.1, ob 19. url 18.2; zračni Uak 1024.7 stalen, vlaga 50 odst., veter 28 km severovzhodnik, sunki burje 50 km na uro, nebo l desetino pooblačeno. morje razgibano. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 22. septembra MavriciJ Sonce vzide ob 5.51 in zatone ob 18.04 Dolžina dneva 12.13. Luna vzide ob 1.54 in zatone ob 17.13 Jutri, ČETRTEK, 23. septembra Slavojka Vpišite otroke v slovenske vrtce in šole! Novo Šolsko leto že trka na vrata. Danes se začnejo ustni zrelostni izpiti na trgovski akademiji ter na znanstvenem in klasičnem liceju, na učiteljišču pa so se zrelostni izpiti v jesenskem roku že zaključili in danes bo izpitna komisija imela konferenco, tako da bodo izidi objavljeni Jutri. Med tem se nadaljuje vpisovanje otrok v otroške vrtce in osnovne šole ter dijakov v razne srednje šole. Vpisovanje v srednje šole se bo zaključilo v soboto, 25. t.m. Vpisovanje v osnovne šole sicer traja do konca meseca, vendar priporočamo staršem, naj se potrudijo in svoje otroke vpišejo že v tem tednu. To je potrebno, da pristojne šolske oblasti lahko pravočasno razporedijo učne moči in določijo število razredov. Vpisovanje otrok v otroške vrtce se Je tudi že začelo. Kdor ni še vpisal svojega otroka v otroški vrtec, naj pohiti, in to zaradi istih razlogov, ki veljajo za osnovne šole. Vodstvo u-stanove ONAIRC, ki ima svoje otroške vrtce v raznih vaseh in tudi v mestu, opozarja starše, da se bo vpisovanje otrok nadaljevalo do konca tega tedna, nato pa bodo spet vpisovali od 1. oktobra naprej. Pri tem vodstvo ustanove toplo priporoča staršem, katerih otroci so že lani obiskovali otroški vrtec, naj ne čakajo do začetka novega šolskega leta in naj svoje otroke ponovno vpišejo že ta teden. Vpisovanje je vsak dan od 8.30 do 12. ure. Novo šolsko leto se bo začelo 1. oktobra za vse šole po vsej državi. Vse kaže, da bo z letošnjim šolskim letom trgovska akademija prišla končno pod novo streho in da se bo pouk začel v novih prostorih stavbe pri Sv. Ivanu, ki jo zdaj dokončujejo. Kakor smo zvedeli, se bo «preseljevan.je» v nove prostore začelo prihodnji ponedeljek. Prenesli bodo arhiv, razna učila, knjige itd., tako da bo za začetek pouka vse v redu. Pozanimali smo se tudi, kako bo z učbeniki za osnovne šole. Zvedeli smo, da imajo v zalogi knjige za vse razrede, razen za II. razred, ki so še v tisku. Upati je, da bodo pohiteli in da bodo knjige dotiskane čimprej, tako da ne bo pritožb staršev in učiteljev. Slovenski starši, vpišite svoje otroke v slovenske vrtce in šole! S SINOČNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA Kritične ocene zakonskega osnutka o pomoči za gradnjo šol in vrtcev Svetovalci PRI, KPI in PSIUP poudarili, da se ne strinjajo' s podporami zasebnim vrtcem - Demokristjan /anin in misovec Morelli pa sta zagovarjala zakon V deželnem svetu se je pričela včeraj razprava o zakonskem osnutku deželnega odbora, ki se tiče deželnih prispevkov za gradnjo šol in vrtcev. Kakor v pristojni komisiji tako se Je tudi včerajšnja razprava vrtela predvsem okoli 1. člena osnutka, ki se glasi: »Deželna uprava se pooblašča, da nudi pokrajinam in občinam pomoč na račun kapitala in obresti za graditev, razširitev, dovršltev in preureditev poslopij, ki naj služijo kot sedeži zavodov za tehnično ali strokovno izobrazbo. Prispevki, o katerih se govori v prejšnjem odstavku, se lahko de lijo tudi javnim ali zasebnim ustanovam s pravno osebnostjo, ki prevzemajo breme za graditev, razširitev, dovršitev ali preureditev poslopij, ki so namenjena otroškim vrtcem.« Skupni prispevki na račun kapi tala ali obresti bodo znašali do 600 milijonov lir na leto. Kot smo že dejali, gre za precej trd oreh, ker so vmes različni nazorski pogledi o vlogi javnih in zasebnih- šol, to je šol, ki so pretežno v rokah duhovnikov ali nun. Laične struje, med katere spadajo na primer tudi republikanci, se potegujejo za izključno državno šolo in vzgojo, »konfesionalne«, to Je predvsem demokristjani, pa poleg javne tudi za zasebno šolo, ki Je dejansko cerkvena. Ti dve nasprotujoči sl stališči sta prišli do izraza tudi na včerajšnji razpravi, saj so na primer republikanec Cumbat, komunist Šema in psiupovec Bettoli zavzeli «laično» stališče, demokristjan Za-nin »konfesionalno«, misovec Morelli pa »oportunistično« ali «kom-promisarsko«, saj je za fašiste znano, da niso nikoli imeli lastne prave ideologije ter je bila njihova tako imenovana ideologija pravo sračje gnezdo. Seveda so med raznimi strankami v ideologiji in stališčih razni odtenki in zato ne moremo jemati pojmov »laično« in »konfesionalno« kot nekaj absolutnega. Gre le za izraze, ki nam tako bolj grobo, vendar pa otipljivo in nazorno prikažejo glavni dve stališči, ki se tepeta med seboj tudi v vsedržavnem obsegu. Kot smo že zadnjič pisali, se spor suče le okoli otroških vrtcev in ne okoli 4 tehničnih industrijskih zavodov, ki pridejo za sedaj dejansko v poštev, to Je «Volta» v Trstu, «Galileo» v Gorici, »Maligna-ni» v Vidmu in «Kennedy» v Pordenonu. Za »popolnitev poslopij teh šolskih zavodov namreč potrebujejo še 1.750 milijonov lir. Z vrtci pa je stvar drugačna kot s temi šolami. V vsej deželi jih je 524 z okrog 30.000 otroki. V tržaški in goriški pokrajini Je večina vrtcev niiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiMimiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimraimiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiimiiiiHiiMHiiiiii TRI HUDE PROMETNE NESREČE S tovornjakom podrl žensko v Drevoredu D'Annunzio Ponesrečenko to nezavestno prepeljali v bolnišnico, kjer to jo sprejeli t pridržano prognozo • Otrok pod avtom na Trgu Carlo Alberto in ženska na Trgu Stare mitnice V presledku dveh ur sta se včeraj popoldne pripetili dve hudi prometni nesreči. Prva se je dogodila v Drevoredu D’Annunzio, ki je ena najbolj nevarnih cest v središču mesta. Okrog 15.30 se Je v bližini Ul. Severi 76-letna gospodinja Luigia Mozetič vd. Bisiacchi iz Drevoreda D’Annunzio 29, izven ze-brastega prehoda podala čez cesto. Priletna ženska se ni prej prepričala, če prihajajo avtomobili in to je bilo zanjo usodno. Ko se Je znašla sredi ceste, Jo je s tovornjakom «OM tigrotto« TS 61628 podrl 51-letni Fortunato Conte iz Ronk, Ul. Mazzini 110, ki je vozil navzdol po drevoredu proti Trgu Garibaldi. Sunek je bil tako močan, da je Mozetičevo vrglo nekaj metrov dlje, in se je pri padcu hudo pobila po glavi in zatilju. Na kraj nesreče so prihiteli bolničarji RK, ki so nezavestno Mozetičevo takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so jo s pridržano prognozo nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek. Dve uri kasneje se je podobna nesreča pripetila na Trgu Carlo Alberto. 2rtev druge nesreče je postal komaj 5-letni Giovanni Puzzer iz Ul. Del Poggio 29. Otrok je pritekel z igrišča v parku na omenjenem trgu in stekel čez cesto. Prav v tistem trenutku je proti obrežjem z avtom TS 58378 privozila 39-letna gospodinja Giuliana Suppan, iz Ul. Franca 2. Iznenade-na Je Suppanijeva sicer pritisnila na pedal zavor, vendar ji ni uspelo, da bi se izognila otroku ter ga Je podrla. Ponesrečenemu fantku je takoj priskočila na pomoč ter ga v svojem avtu odpeljala v bolnišnico. Malega Puzzerja so nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek, ker se je pri nesreči hudo pobil po glavi, po zatilju in je bljuval. Zdravniki so za malega Puzzerja Izrekli sledečo prognozo: od 10 dni do pridržane prognoze, če bodo potem nastopile komplikacije. Tudi na Trgu Stare mitnice se Je pripetila slična nesreča. Okrog 21.30, je 62-letna Marija Mezgec por. Po- J . . les iz Ul. Fornace 13, pri avtobusni postaji na zebrastem prehodu preč-trg. Ko je bila sredi ceste, jo Je z avtom TS 36324 podrl 44-letni Francesco Castellano iz Ul. Del Vel-tro 87, ki Je vozil proti Trgu Garibaldi. Ponesrečenko so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, ter Jo sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo morala zdraviti 40 dni. Pri nesreči si Je Mezgečeva zlomila desno ramo, se ranila po zgornji ustnici in zadobila živčni pretres. Zasedanje o kavi Danes in Jutri bo v Trstu prvo Basedanje o informacijah in študiju o kavi. Zasedanje Je namenjeno italijanskim gospodarskim časnikarjem in ga prirejata združenje julijskega tiska je center za gospodarski razvoj v Trstu. Zasedanju so dali svoj pristanek tudi mednarodni inštitut za kavo v Parizu, Italijanski odbor za kavo in združenje tržaških trgovcev s kavo. Za to prvo srečanje o kavi so zbrali Trst, ker Je postal glavno uvozno središče kave v Sredozemlju. Trčenje vespe v avto V Ul. Flavia na vogalu Ul. Domus Civica, se je sinoči pripetila prometna nesreča, ki jo je zakrivilo izsiljevanje prednosti. Okrog 20.30 je v smeri proti Istrski ulici vozil vespo TS 28048 26-letni Giorgio Zuppani iz Milj, Ul. Pa-rini 17. Na vespi se je peljala tudi 43-!etna baristka Nuccia Iaco-na por. Trincone iz Ul Martiri della Liberth 16. Ko je Zuppani privozil do omenjenega vogala, je trčil v avto Ts 56744, ki ga je nasproti privozil 24-letni Bruno Lu-gnani iz Ul. Mansanta 3. Lugnani je tedaj obračal na levo Zaradi sunka sta se Zuppani in Iaoonova prevrnila z vespe. Oba ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico, kjer so Zuppanija sprejeli na 1. kirurški oddelek s prognozo okrevanja v dveh tednih zaradi ran po desni roki, čeju desni veki in nogah. Iaconova pa se bo morala na nevrokirurškem oddelku zdraviti 10 dni, ker se je pobila po glavi v. javnih rokah, v videmski pokrajini in v pordenonskem okrožju pa v cerkvenih. In ravno v tem grmu tiči zajec. V razpravi je prvi spregovoril prof. Cumbat (PRI). Ugodno je ocenil zakonski osnutek, v kolikor se tiče prispevkov za gradnjo tehničnih in strokovnih šol, izrekel pa je odkrite dvome o prispevkih za gradnjo otroških vrtcev. V zvezi s tem je orisal položaj vrtcev v Italiji in v naši dežeil in poudaril, da se opaža pri tem, da država in javne ustanove popolnoma zanemarjajo vrtce, medtem ko se zanje zanimajo zasebniki iz laičnih ali konfesionalnih vrst. Zato bi morala dežela podpreti predvsem javne ustanove, ki bi morale skrbeti za vzgojo otrok od 3. do 6. leta starosti v vrtcih. Komunist prof. Šema je najprej dejal, da je zakon kot celota hvale vreden, nato pa je Izrekel nekatere pridržke njegove skupine. Predvsem je osnutek omenjen na ozko področje. Deželni odbor bi se moral najprej izreči o celotnem vprašanju šolskega pouka od vrtcev do univerz. Medtem ko se to vprašanje ni uredilo niti v vsedržavnem obsegu, hoče deželni odbor opredeliti na primer vprašanje podpiranja zasebnih šol, ne da bi pri tem izrekel svoje sodbe o osnovnem vprašanju. Drug pridržek se tiče manjšinskih šol. Odbor se nekako krije za argumenti, po katerih naj bi bilo to vprašanje že ugodno rešeno, oziroma da je na poti k rešitvi, medtem ko se nato, kot po navadi, prav ntč ne ukrene. 2e desetletja se pričakuje uresničenje o-snovnega načela v teh krajih, to je enake pravice dostopa otrok slovenskega Jezika v slovenske šole. Zadnja pripomba se je tikala ustanovitve novih osnovnih in srednjih šol v krajih, kjer jih sedaj še ni. Zakonski osnutek se ne dotika tega vprašanja in je torej pomanjkljiv. Šema je zaključil svoj govor z napovedjo, da bodo komunisti predložili razne popravke. Dejansko so že predložili resolucijo, v kateri predlagajo, naj se zakonski osnutek vrne pristojni komisiji ter naj ga razcepijo v dva zakonska osnutka. Pri stvari gre pač za to, da se vprašanji podpor tehničnim in strokovnim šolam In podpor vrtcem ločita. Demokristjan Zanin Je dejal, da ima zakonski osnutek velik socialen pomen in da zato zasluži vse mnogo delat iiesti v tehnični zvrsti. Zanj je zakon zelo pozitiven tudi zato, ker upošteva potrebe po otroških vrtcih, kar je pač samo po sebi umevno za demokristjana. Misovec Morelli Je dejal, da vodijo njegovo skupino, ki sicer zagovarja načelo: »vse v državi, nič izven države in proti državi« v tem primeru konkretni nagibi, saj je ogromna večina vrtcev v Furlaniji v zasebnih rokah ni ni torej druge izbire, kot da se jim pomaga. Bolje je. da skrbe v vrtcih za vzgojo župnije, kot da bi jih sploh ne bilo. Iz tega praktičnega razloga bo njegova skupina glasovala za zakonski osnutek. Močno je kritiziral demokristjane Bettoli (PSIUP), ki je dejal, da hočejo z zakonskim osnutkom nekako «pretentati» ostale skupine in uveljaviti svojo politiko zasebnega konfesionalnega pouka, kjer le morejo. Rekel je, da Je po členu 33 ustave dovoljeno ustanavljati zasebne šole, da pa ni dovoljen državni prispevek zanje. Bettoli se je tudi skliceval na člena 5 In 6 deželnega statuta, na katera se je že prej skliceval poročevalec Bianchini. Po 5. členu ima dežela zakonodajne pravice, po šestem pa lahko sprejema le take zakone, ki prilagajajo državne zakone deželnim potrebam. Zato bi morali v zakonskem osnutku omeniti, na kateri državni zakon se sklicujejo, vendar pa tega niso storili. Rekel je, da je večina vrtcev v rokah župnij, da pa je tega kriva država, ki ni nikoli imela poguma, da bi ustanovila svoje vrtce. Ce imajo v Trstu in Gorici občinske in druge Javne vrtce, se morajo zahvaliti pokojni Avstro-Ogrski, ki je bila sicer «klerikalna država, a je znala ločiti med cerkvijo in državno upravo. Bettoli je rekel, da bo glasoval proti zakonu. Na seji so bile v začetku na vrsti Interpelacije in vprašanja, o čemer pa bomo poročali jutri. Danes se bo nadaljevala razprava o zakonskem osnutku in bo spregovorilo še 10 svetovalcev. jevnih ustanov, med katerimi tudi sklep tržaške občine, s katerim brezplačno odstopa državni upravi del občinskega zemljišča «Bosco Probamira« za gradnjo svetovnega centra za zdravstvena raziskave svetovne zdravstvene organizacije. «Bo-sco Probamira«, so dejansko zemljišča na Kozjaku pod Kontove-lom, ki jih je svoj čas bivša ZVU razlastila Kontovelcem in Barkov-Ijanom. Kot smo že poročali, sta se tržaška občinska in pokrajinska u-prava obvezali, da bosta dali svo* prispevek za gradnjo tega važnega mednarodnega centra. Nadalje je odbor poleg drugega še potrdil sklep pokrajinske uprave o ureditvi ceste v Mačkovlje. ceste pri Komnu, od Trnovce do meje, ter sklep tržaškega konzorcija za diagnozo in zdravljenje rakastih obolenj za nakup rentgenskih naprav s prispevkom 10.000.UUO lir ministrstva za zdravstvo. PO VČERAJŠNJEM ZASLIŠANJU BOJEVITEGA KMETOVALCA Prijavljen sodišču zaradi strelov na begunskega tata v vinogradu Sodišču pa bodo prijavili tudi madžarskega begunca zaradi kraje 57-letni kmet Giovanni Damiani iz Ul. Valmaura 2, ki je predvčerajšnjim z lovsko puško streljal na tata v vinogradu, je bil včeraj ves dan v uradih letečega oddelka policije, kjer so ga agenti zasliševali. Kot smo poročali včeraj, je Damia. ni v vinogradu, ki ga ima v najemu, zasačil 23-letnega madžarskega begunca Istvana Zanatija, ki je kradel grozdje. Ker so se tatvine grozdja venomer ponavljale, je Damiani prežal na tatove, zato je imel pri sebi lovsko puško kalibra 16. Komaj je opazil Zanatija, Je najprej sprožil v zrak, da bi ga prestrašil, potem pa je pomeril vanj in pri drugem strelu so šibre zadele Zanatija v desno nogo. Na zasliševanju je včeraj Damiani trdil, da je ravnal v obrambi svoje lastnine: naveličal se je stalnih tatvin, potem ko Je moral skozi vse leto negovati trte. Kljub temu so ga agenti letečega oddelka aretirali in odpeljali v zapor. Prijavili so ga sodišču zaradi povzročitve telesnih poškodb. Agenti bodo sodišču prijavili tudi Zanatija zaradi tatvine. Komaj bo okreval, ga bodo odpeljali v zapor. Kot smo poročali, Zanati ni bil sam, ko se je podal v vinograd. Z njim sta bila še dva druga begunca 20-letni Tibor Galaczy in 35-letni Sigmut Kowalczy, oba iz begunskega taborišča. Trije begunci so se podali na sprehod proti Pantalonskemu griču, ko pa so šli mimo vinograda, se je Zanati domislil, da bi utrgal nekaj grozdov. Potem se je zgodilo to, kar smo opisali. Komaj sta počila strela sta se Kowalczy in Galaczy spustila v beg. Galaczy se je nato vrnil, da bi priatelju nudil pomoč. Tačas so že prihiteli bolničarji in agenti in so odpeljali Zalatija v bolnišnico, Damianija pa na kvesturo. S V petek, 24. t. m. ob 18.30 bo v krožku za socialna proučevanja «G. Salvemini« v Ul. Mazzini 32 zanimiva Javna debata o temi: »Odnosi med stalnimi gledališči in področji«. Uvodno poročilo bo podal prof. Tulilo Balzano, član u-pravnega sveta Stalnega gledališča v Trstu. ................. NA SESTANKU PREDSTAVNIKOV TRGOVINSKIH ZBORNIC V ZAGREBU Ustanovljen mešani tehnični odbor za obmejno gospodarsko sodelovanje Delovno področje odbora bo zajemalo našo deželo, Slovenijo in Hrvatsko Ugoden razvoj turističnega prometa med Italijo in Jugoslavijo KI MO PR OS EK-K O M TO VEL predvaja danes, dne 22. t. m. z začetkom ob 19.30 uri barvni film v Cinemascope: IL PIACERE E !L MINISTER0 (UGODJE IN SKRIVNOST) Mladini pod 18. letom vstop prepovedan! Kine na Ifrteii Wk predvaja danes, dne 22. t. m. z začetkom ob 18. uri film Metro: COREA IN FIAMIME (KOREJA V PLAMENIH) ■ Na včerajšnji seji izvršnega odbora tržaške trgovinske zbornice je predsednik dr. Caidassi poročal o razgovorih, ki jih je imela delegacija tržaške trgovinske zbornice s predstavniki gospodarske zbornice Hrvaške in Slovenije z udeležbo italijanskega trgovinskega atašeja v Beogradu dne 18. in 19. t. m. v Zagrebu, na katerih so razpravljali o vprašanjih obojestranske koristi. Na sestanku mešane italijansko-jugoslovanske zbornice, ki je bil preteklo soboto, so razpravljali predvsem o trgovinski izmenjavi med obema državama. Čeprav so ugotovili, da so se trgovinske izmenjave v preteklem letu in v prvih mesecih letos med obema državama nekoliko zmanjšale, so temu dejstvu pripisali predvsem vZfftk' gbspbdatske konjunkture v obeh državah. Kljub temu pa so poudarili, da zmanjšanje poslov ni bilo manjše od povprečnega zmanjšanja italijanskega uvoza iz inozemstva. Zato so ugotovili, da je treba kljub tem negativnim pojavom, ki zmanjšujejo trgovino med obema državama, priznati, da se je trgovina med obema državama dobro upirala negativnim pojavom gospodarske konjunkture. Jugoslovanski predstavniki pa so še posebno poudarili ugoden potek zlasti na turističnem področju z uvedbo proge trajektov med jugoslovansko ln italijansko obalo med Barijem in Barom ter med Anco- Seja pokrajinskega upravnega odbora Pokrajinski (prefekturni), upravni odbor je na svoji zadnji seji potrdil vrsto upravnih sklepov kra- Dr. Caidassi je ob zaključku svojega poročila poudaril, da če se bo delo tega novega mešanega odbora pogumno nadaljevalo, uspehi in koristi za obmejna področja obeh držav ne bodo izostali. Težave in nesoglasja v vodstvu tržaške PRI V zadnjih dveh mesecih je vodstvo tržaškega odbora republikan. ske stranke zavzelo stališča, ki so v bistvu stališča desničarskih sil v zvezi s preosnovo tržaškega občinskega odbora in z vključitvijo v odbor slovenskega socialista Dušana Hreščaka. Demokristjanska novinarska agencija «GiUHa» ugotavlja, da je razumljivo, da teh stališč niso odobravali mnogi vidni člani republikancev v Trstu. Tako je bilo ie svojčas sporočeno, da je bil bivši pokrajinski tajnik PRI dr. Gaigano izročen disciplinskemu razsodišču samo zato, ker je izrazil, da se osebno strinja s politiko pokrajinskega tajnika Krščanske demokracije. Dolgoletni republikanski voditelj kap. Rovei-li pa je prav ob največji gonji proti Slovencem in županu Fran-zilu poslal temu solidarnostno pi-smo. Sedaj pa se je zvedelo, da je deželni tajnik PRI Pennestre po- __„ , _ . „ ---- . »lal tržaški federaciji pismo, v no, Zadrom in Dubrovnikom. Uved- * katerem sporoča, da izitopa iz tph nnvih vtfnor Wa soim/Ia v r _ ' _ teh novih prog bo seveda še v bodoče krepila turistični in blagovni promet med srednjo ln južno Italijo ter dalmatinsko in črnogorsko obalo. Nadalje je predsednik poročal, da so se v nedeljo tudi predstavniki deželnega združenja trgovinskih zbornic Furlanije-Jultjske krajine sestali s predstavniki gospodarskih zbornic iz Hrvaške in Slovenije. Na tem sestanku so obširno razpravljali o obmejnem prometu v letošnjem prvem šestmesečju ter so proučili razne nadaljnje možnosti za še večjo sprostitev medsebojne obmejne izmenjave, v korist obmejnih krajev obeh držav. Nato šo na sestanku sestavili mešani tehnični odbor za gospodarsko sodelovanje med deželo Furlanijo-Ju-lijsko krajino in republikama Slovenijo in Hrvaško. Obširno so tudi govorili o nalogah tega mešanega odbora. Sklenili so, da bodo naloge novega organa dokončno določili na prihodnjem sestanku prizadetih zbornic. 2e sedaj pa so določili, da bo moral imeti omenjeni mešani odbor pristojnosti na sledečih področjih: 1. pomagati mešanemu italijan-sko-jugoslovanskemu odboru za gospodarsko sodelovanje in za teh-nično-industrijsko sodelovanje pri njegovem delu; 2. razvijati tehnič-no-industrijsko sodelovanje med industrijami, ustanovami in podjetji obmejnih krajev; 3. proučiti vse vzroke, ki ovirajo Italijansko-Jugo-slovansko trgovinsko izmenjavo in razviti izvoz tudi v druge države; 4. predlagati ukrepe in pravila za uskladitev proizvodnje in kroženja blaga; 5. proučiti možnost šodelova. nj'a tudi na področju infrastruktur (ceste, železnice, pristanišča itd.). stranke. V svojem pismu Pennestre poudarja, da je zašla tržaška republikanska stranka s politične linije PRI in da se je v zadnjih mesecih zagnala na strani desni čarskih sil v borbo proti strankam levega centra. Ostavka deželnega tajnika PRI bo gotovo imela v stranki resne posledice. Poleg tega je treba še poudariti, da se tudi deželni svetovalec PRI prof. Cumbat ne strinja s sedanjo politiko tržaškega vodstva republikancev in da je Zvedelo se je tudi, da se nekaj novega pripravlja v vrstah MSI v Trstu. Govori se, da bo posla-nec Almirante imenovan za komisarja tržaške federacije MSI. Poleg tega pa krožijo govorice, da bo vsa bodoča volilna kampanja MSI temeljila izključno na zadnjih dogodkih v Trstu in na dogodkih v Zgornjem Poadižju. Prijavljen sodišču zaradi povzročitve smrtne nesreče Karabinjerji s postaje pri Sv. Ivanu so zaključili preiskavo v zvezi s smrtno prometno nesrečo, ki se je pripetila v soboto popoldne na cesti proti Bhzovlci, pri kateri je izgubila življenje 17-letna Lore-dana D’Orso. Kot smo poročali, je tedaj proti Bazovici vozil avto 18-lftni Fabio Carniello, ki Je baje izgubil oblast nad vozilom, ker si je med vožnjo hotel prižgati cigareto. Trenutna nepazljivost je bila usodna. Sledilo je silovito trčenje v obcestni kamen, nenadno odprtje desnih vrat in D’Orsova je okrvavljena obležala na roku škarpe, ki se spušča proti Podlonjerju. Po zaključeni preiskavi so karabinjerji Carniella prijavili sodišču zaradi nenamernega umora, pustili pu so ga na začasni svobodi. Predvčerajšnjim popoldne so mlado žrtev ceste Loredano D’Oivj užaloščeni starši, prijatelji 6 vsak dan do vključno 25 septembra tl. Navodila so razvidna na šols-tl o glasni deski Havnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu. Ul. Caravaggio 4. obvešča, da |e vpl sovanje za II. ln III. razred do 25 septembra 1965 Vodstvo Trgovskega tehničnega zavoda «G.R Carlia sporoča, da se vpisovanje v razne razrede nadaljuje vsak delovni dan od 11. do 12. ure. Pri zavodu »G.R Carli« Je tudi vpisovanje v I. razred Strokovne šole za upravne Izvedence tn korespon-denle v tujih Jezikih. Prav tako se nadaljuje vpisovanje v razne razrede na Strokovnem trgovskem zavodu v Ul. Dlaz 20 od 10.30 do 11.30. m sicer do 25. tm, Državni tehnični trgovski zavod «Carli» sporoča, da bo letos ustanovljen večerni tečaj za dijake-de-lavce. Tečaj se bo začel z začetkom šolskega leta 1965-66. Trajanje tečaja in njegov program sta ena ka običajnim dnevnim tečajem. Ob koncu študija dobijo tečajniki spričevalo knjigovodje (raglonlere) m trgovskega izvedenca. Ravnateljstvo Državne srednje šole v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv Križu sporoča, da se zaključi vpisovanje v vse tri razrede dne 25. 9. 1965. Didaktično ravnateljstvo pri Sv Jakobu v Trstu. Ul. Frausin št. 12 sporoča staršem, da se vpisovanje za šolsko leto 1965-66 zaključi dne 23. tm. Na Državnem znanstvenem liceju s klasičnimi vzporednicami s slovenskim učnim jezikom v Trstu se začne novo šolsko leto 1965-1966 v petek dne l .oktobra 1965 ob 10 url s sv mašo v cerkvi na Montuzzi. Za vpis v razne razrede naj se prizadeti zglasijo v tajništvu Sole v Ul. Diaz štev. 20 od U. do 12. ure. Poletne prireditve Danes v Miramaru »Luči In zvoki*: ob 21.00 v nemščini «Der Kaiser-traum von Mlramare« ln ob 22.15 v Italijanščini «Massimiliano e Car-lotta« Nazionale 16.00 «L’uomo solitario* Technicolor. Jack Palance, Antho-ny Perkins, Arcobaleno 16.00 »La tua pelle o la mia» Technicolor. Frank Sinatra, Cllnt VValker, Excelslor 16.00 «50.000 sterilne per tradire« Eastmancolor. Cliff Robertson, Marlsa Me!!. Fenlce 16.00 »Dorlngo« Eastmancolor. Tom Tryon, Senta Berger. Grattacielo 15.30 »VVeek-end a Zuyd-coote« Techncolor Jean Paul Bel-mondo, Catherlne Spaak. Prepovedano mladini pod 14. letom. Alabarda 16.30 «Nude calde e pure« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatlco 16.30 »Veneri proibi-te» Colorscope. Prepovedano mladini pod 18 letom. Aurora 16.30 «11 vendicatore dl Kansas City». Crlstallo 16.30 »Erasmo il lentlggi-noso« Technicolor. James Stevvart. Garibaldi 16.30 »Carovana di corag-giosl« Technicolor. Capltol 16.00 «11 mondo senza sole« Iz romana Vita 'ncl mare. Technicolor. Impero 16.30 «L’amante di 5 giorni« Prepovedano mladini pod 18. letom. Vtttorlo Venelo 16.00 «007 operaztone Goldfinger« Sean Connery. Moderno 16.30 »Le rane del mare X 2 operaztone Oklnawa» Richard VVidmark, Jeffrey Hunter. Zadnji dan Astorla 17.00 «Notti roventi a Tokyo» Prepovedano mladini pod 14. letom. Astra 16.30 «11 traditore di campo 5». Abbazia 16.00 «L'uomo di Laramie« Technicolor. James Stevvart. Ideale 16.00 «La regina del Rio delte Amazzoni« Technicolor Prepovedano mladim pod 18. letom. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 21. septembra 1965 se Je v Trstu rod/lo 7 otrok, umrlo pa je 6 oseb. UMRLI SO: 61-letna Giustina Pontom por. Turinetti dl Prieto. 85-let-na Maria Kralic por Tonsa. 74-let-ni Carlo Sussan, 95-letna Serafina Florella vd. Balducci. 83-letna Adal-gisa Buttlro vd. Bartassl, 81-letnl Giusto Panlgutti DNEVNA SLUŽBA LEKARN (2« 9 - 26 9 ) Biasoletto. Ul. Roma 16; Al Gale-no, Ul. S. Ciiino 36; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanfAnna, Erta di S. Anna 10; Davanzo, UL Bernlni 4; Godina, A1ITGEA, Ul. Ginnastica 6: Al Lloyd, Ul. Orologlo 6; Sponza, Ul. Montorsino 9. Od 13. do 16. ure Biasoletto, Ul. Roma 16; Al Gale-no, Ul, S Cillno 36; Alla Madonna del Mare, Largo Pave 2; SanfAnna, Erta dl S. Anna 10. NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul, Bernlni 4; Godina, AiriGEA, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Sponza, Ul. Montorslno 9 Razna obvestila Sola Glasbene Matice. Mladinski pevski zbor bo i'mel prvo vajo v petek 24. t.m ob 18. uri v mali dvorani (Ul. R. Manna 29). Vse pevce pozivamo, da se polnoštevilno udeležijo. • • • Taborniki Rodu modrega vala V soboto 25, tm. ob 20.30 bo otvoritev novega prostora v Ul. R. Manna 29. Predvajali bomo film s taborjenja — Nadzorni odbor. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi naše drage Antonije Ozbič roj. Daneu učiteljice v pokoju Posebna zahvala darovalcem cvet. ja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Družine DANEU in SOSIČ Opčine, 22.IX.1965 Sporočamo žalostno vest, da smo včeraj pokopali našo predrago ženo, mamo in nono Ivanko Hrvatič zahvaljujemo vsem ' tlje tom in prijateljem, ki so šen koli način počastili njen in jo spremili na zadnji Prisrčno se sorodnikom na kakršen koli riačlt spomin poti. Žalujoči mož Ivan in otroci z družinami Trst, 22. septembra 1965 /Z VEČNO NEMIRNE LATINSKE^ AMERIKE V Čedalje več brezposelnih in čedalje večji pritisk Zahteve delavcev v Braziliji, Argentini, Urugvaju in Kolumbiji - Ostri ukrepi vlad v imenu borbe proti «subverzivnim načrtom» - Volitve v Braziliji V Braziliji, Argentini, Urugvaju in Kolumbiji je, zahtevajoč Prekinitev množičnega odpuščanja delavcev, povečanje mezd in sindikalne svoboščine, stopilo v stavko okrog 350.000 delavcev. V Braziliji stavka okrog 100.000 kovinarskih delavcev, ki postavljajo zahtevo, da se jim dvignejo mezde za 120 odstotkov, v Kolumbiji okrog 32.000 javnih nameščencev, ki se jim je imelo zatem pridružiti še 6.000. V Urugvaju stavkajo železniški in pristaniški delavci ter nameščenci, zatem nameščenci bančnih in letalskih družb ter drugih podjetij, vtem ko se v Argentini stavkovno gibanje čedalje bolj širi ter je zajelo okrog 200.000 železničarjev, delavcev industrije mesnih izdelkov, • petrolejske industrije in drugih gospodarskih panog. Položaj je kritičen tudi v Kolumbiji, kjer je vlada sporočila, da bo podjetja, kjer so delavci stopili v stavko, zasedla vojska. Vlada je te stavke proglasila za nezakonite, a minister za delo, Miguel Mendez,' je podal ostavko in obtožil stavkajoče, da pripravljajo, oziroma, da imajo že izdelan »subverzivni načrt, s pomočjo katerega naj bi omogočili neuspeh vladne administracije«. Stanje se s tem v zvezi čedalje bolj slabša, delodajalci pa zapovrstjo zapirajo tovarne in množično odpuščajo delavce, pri čemer to opravičujejo s težko gospodarsko krizo. Na stotine podjetij je tako že prenehalo z delom, a število brezposelnih je na tej osnovi doseglo že obseg, ki je resnično pretresljiv, brez dela je že nič manj kot 500.000 ljudi. V Braziliji je vlada prejšnji petek proglasila za nezakonito stavko okrog 100.000 kovinarskih delavcev. Gre za prvo stavko, do katere je prišlo potem, ko je moral predsednik Goulart zapustiti svoje mesto, se pravi potem, ko je bil nasilno odstavljen. Stavkajoči zahtevajo, da vlada nemudoma poviša mezde. Takisto ni nobenega znaka, da bi prenehalo stavkovno gibanje v Argentini, Glavna sindikalna centrala, Generalna konfederacija rdela, je sporočila, da se je' postavila po robu vladi.11 Sfavlti-joči zahtevajo, da se preneha z množičnim odpuščanjem delavcev, a obenem tudi znatno povišajo mezde, In tudi v Urugvaju je povsem omrtvičena vsa gospodarska dejavnost v zvezi s stavko, ki se je je udeležilo več desetin tisočev delavcev in nameščencev. V takšni situaciji bodo v Braziliji 3. oktobra volitve za nove gubernije v 11. zveznih državah, ki se jih bo udeležilo nad 10 milijonov Brazilcev. Te volitve bodo prve po odstavitvi predsednika Goularta, do katere je Prišlo pred 18. meseci. Volilna kampanja je v marsičem razgibala politično življenje dežele, vtem ko skuša vladajoča vojaška skupina onemogočiti slehernega nezaželenega opozicijskega kandidata. Opozicijske sile, združene v glavnem okrog Gou-lartove Delavske in Kubitschko-Ve Socialdemokratske stranke postavljajo v svojih volilnih programih predvsem zahtevo, da se »obnovi demokracija« ter v svoji deželi proglasi amnestija. Rekli bi, da gre za nekakšen generalni preizkus razpoloženja Volivcev neposredno pred predsedniškimi volitvami na osnovi izida katerih bo določen naslednik maršala Costela Branca. Vladajoča vojaška klika je u-radno sporočila, da je ((aprilska revolucija«, s katero je bil zrušen Goulart, ((dokončna in nedotakljiva«. Obenem so njeni predstavniki izrazili željo, da bi ta ostala še naprej na oblasti. Vojaški poglavarji so spričo tega tudi javili, da bodo onemogočili kandidiranje vseh tistih, ki predstavljajo ((komunistične in druge subverzivne sile«. Doslej so še prepovedali kandidaturo štirih predstavnikov opozicije v najvažnejših zveznih državah. Med temi je tudi maršal Lott, obrambni minister v Ku-bitschkovi vladi, ki ga je vladajoči režim obtožil, da je »dvignil zastavo kontrarevolucije«. Volilni rezultati so še docela negotovi. Pričakuje se, da bodo kandidati Delavske in Socialdemokratske stranke, navzlic proti njim naperjenim ukrepom, zmagali najmanj v šestih od enajstih zveznih držav. Bitka za gu- vernerski položaj in vlado je v posameznih zveznih državah velikega pomena, ker imajo v brazilskem državnem mehanizmu ti krajevni organi znatno vojaško, politično in gospodarsko oblast. Zaradi tega se skupina okrog maršala Castela Branca tudi trudi, da bi eliminirala kar največ nevarnih kandidatov opozicije, pri čemer poudarja, da je pripravljena z vsemi sredstvi uničiti «vsako kontra-revolucionarno gibanje«. Sicer pa položaj v deželi sam po sebi ni v največji meri nevaren, saj se je opozicija odločila za parlamentarno pot borbe ter postavila samo zahtevo, da pač vlada izpolni svojo obljubo v zvezi z volitvami. Res pa je, da po drugi strani pristaši »ostre linije« iz vojaških vrst na marša la Castela Branca čedalje bol pritiskajo, da prekliče svoj u krep o volitvah, ker da baje »a prilska revolucija še ni priprav Ijena, da bi se podredila volji ljudstva«. Toto, filmski komik, sicer tudi princ po krvi, z dolgim imenom Antonio Maria Giuseppe de Curtis-Gagliardi Griffo Focas, kakršnega bomo videli v filmu »Mandragola«, kjer bo nastopil v vlogi o. Timoteja. VISOKO PRIZNANJE JAZZ-ANSAMBLU IZ ZAGREBA M. Prohaska in njegov orkester med najboljšimi na svetu Uspeh ni prišel nenadoma, bil je rezultat vztrajnega dela - Kaj pravi Prohaska o blejskem festivalu - Velik uspeh njegovih dveh skladb: «Intime» in «Koncerta št. h Miljenko Prohaska je zagrebški jazzovski glasbenik in dirigent plesnega orkestra RTV Zagreb. Te dni je bil skupno s člani svojega ansambla deležen izredno visokega priznanja. Eden od najuglednejših ameriških časopisov za ocenjevanje jazzovskih glasbenikov v svetu, «Down Be-at», je v svoji avgustovski številki v seznam velikih orkestrov vključil tudi Prohaskov ansambel in ga postavil na 11 mesto v svetu. Miljenku Prohaski je prisodil isto število točk, kot npr. slavnemu Lionelu Hamptonu ali Woodyju Hermanu ter nekaterim drugim glasbenikom svetovnega slovesa. In to priznanje ne gre samo njemu, je dejal v pogovoru z nekim časnikarjem, marveč vsem članom orkestra. Gre za resnično visoko priznanje je nadaljeval, vendar to ni prišlo nenadoma, marveč predstavlja rezultat dolgoletnega potrpežljivega dela. Jazz ni komercialna glasba, kakršno predstavljajo «šlagerji», vendar je konkurenca tudi na področju te glasbene zvrsti zelo velika. Posebno v Ameriki, domovini jazza. Seveda razpolaga Zagreb s precejšnjim številom POLEMIKA O VLOGI SLAVNEGA SOVJETSKEGA VOJSKOVODJE Če bo Žukov kdaj objavil svoje spomine bo to zagotovo svetovni bestseller v Trditve, da je maršal Cujkov skušal zmanjšati zasluge in sposobnosti slavnega komandanta Stalinova nehvaležnost - Tudi po rehabilitaciji, se je Zukova držala smola - «Slava Žukovu», je grmelo v dvorani na zadnji proslavi 20. obletnice zmage nad hitlerjevsko armado »Zaledje fronte«, tako Je N. Antipenko, namestnik komandanta in glavni intendant I. beloruske fronte v času druge svetovne vojne, imenoval svoje spominske za- «da tudi voditelji, ki uživajo v svoji stroki polno avtoriteto, niso imuni pred napakami, pa je treba tako možnost upoštevati tudi v primeru, ko gre za komandanta piske, objavljene pred kratkim v I. beloruske fronte. Metoda kriti- jih številnih in še nepoznanih posameznosti ter opisov, ki so tem zanimivejši, ker se je avtor takrat nahajal na takem položaju, da je lahko vojne dogodke, operativne akcije, njihovo pripravo in realizacijo spremljal z očmi «osebe iz zaledja«, ki pogostoma vidijo več kot one v prvi bojni črti. Zbudili so ti spomini nemajhen interes tudi zaradi določenega polemičnega stališča, ki zadeva spomine maršala Cujkova, vojaškega komandanta 8. gardne armade. Dasiravno vse to zadeva bolj preteklost, ima pa stvar navzlic temu tudi določen aktualen pomen. Antipenko, namreč, pobija nekatere Cujkovljeve kritične pripombe na račun komandanta I. beloruske fronte in tudi, da V. I. Cujkov ((predstavlja zgodovinska dejstva v luči, ki le-te deformira«, nadalje, da «želi očrniti poveljevanje na tej fronti ter ustvariti vtis, kot da bi uspeh akcije na Visli in Odri ter v Berlinu bil zelo malo verjeten, ko bi ne bilo genialne pronicljivosti komandanta 8 gardske armade...« »Razumljivo,» pravi Antipenko, ke, ki jo uporablja Cujkov, pa lehko samo zmanjšuje dejansko visoko znanje in spretnost sovjetskih vojskovodij...« Da se dva avtorja v nekaterih stvareh ne strinjata, pač tudi v sovjetski memoarski literaturi ne predstavlja, razumljivo, nobene novosti. In ko bi šlo samo za to, bi Antipenkovljev «obračun» s spomini Cujkova še zdaleč ne zbudil tolikšne pozornosti. Gre pa dejansko za nekaj drugega, namreč za to, da se je po dolgih letih prvič nekdo zavzel za slavnega sovjetskega vojskovodjo, komandanta I. beloruske fronte, maršala Zukova. Ime Georgija Konstantinovlča Žukova je znano po vsem svetu, ker je neločljivo povezano z največjimi zmagami v borbi proti Hitlerjevi Nemčiji. Ko Je bilo treba organizirati obrambo Moskve, je bila prav njemu poverjena ta odgovorna in — kot so mnogi takrat menili — neizvedljiva naloga. Toda Žukov jo je sijajno izpolnil: mit o nepremagljivosti hitlerjevske vojske je bil razbit prav pred Moskvo in prav tu se je začela zmaga. Kot namestnik vrhovnega komandanta, je Zukov kasneje bil l*1 —1 x!7 Radio Trst A 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 11.45 Ansambla Dom Frontiere in »The European Ali Starš«; 12.00 Ales-sandro Manzoni: Zaročenca; 12.45 Za vsakogar nekaj; 13.30 Narodne pesmi in plesi; 17.00 Igra klavirski duo Russo-Safred; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Komorni kvarteti; 18.50 Vokalna glasba iz šestnajstega in sedemnajstega stoletja; 19.05 Saksofonist Gerry Mulli-gan; 19.15 Antologija Ivana Trin-ka; 19.30 Znane melodije; 20.00 Šport; 20.35 Ansambla Franco Rus-so in Aleksander Bevilacqua; 21.0U Simfonični koncert; 22.20 Romantične melodije; 23.00 Variacije v jazzu. Trst 12.05 Plošče; 12.20 Glasbeni vložek; 12.25 Tretja stran. Koper 7.15 Jutranja glasba; 7.40 Lahka glasba; 8.00 Pevski program, 9.00 Program na ploščah; 9.45 Poje Lidija Kodrič; 10.00 Glasbeni mozaik; 10.40 Glasbeni vložek; 10.45 Pevci danes; 11.30 Uspele melodije; 11.50 Glasba po željah; 12.45 Lahka glasba; 12.55 Nadaljevanje glasbe po željah; 13.30 Poročila; 13.40 Mala prodajalna plošč; 14.00 Pevci in plesi naše domovine; 14.45 Zabavna glasba; 15.15 Glasbeni vrtiljak; 15.45 Domači ansambli; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 Mojstri klavirja; 17.00 Pojo Fausto Cigliano, Lucia Altieri in Pat Boone; 17.40 Polke in valčki; 18.00 Prenos RL; 19.00 George Martin in njegov orkester; 19.30 Prenos RL; 22.15 Ansambel SREDA, 22. SEPTEMBRA 1965 Stvinging Swedes; 22.30 Poročila; 22.40 Griegov koncert; 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 8.30 Glasba za dobro jutro; 9.10 Glasbene strani; 9.45 Pevski program; 10.05 Operna antologija; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Mozartov koncert; 11.45 Glasba za godala; 12.05 Prijatelji ob 12; 13.25 Solisti lahke glasbe; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.30 Parada uspehov; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.30 Glasba v izvedbi sindikata ital. glasbenikov; 17.25 Ital. poezija v evropski glasbi; 19.05 Oddaja za poljedelce; 19.30 Glasbeni vrtiljak; 20.25 «Paride», glasbena zgodba v 3 dejanjih. II. program 8.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Orkestralni koncert; 9.35 «Music-hall«, glasbeni program; 10.35 Najnovejše pesmi; 11.05 Plošče; 13.00 Srečanje ob 13; 14.00 Pevski program; 14.45 Program na ploščah; 15.15 Izbrali smo za vas; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.38 Ital. pesmi; 17.35 Mala ljudska enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 20.00 Koncert lahke glasbe; 21.40 Pesem v večeru; 22.10 Večerna glasba. III. program 18.30 Pregled španske kulture; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Emmanuel Cha-brier: «A la musique», koncert za sopran, ženski zbor in orkester, 21.30 Mozartov koncert; 22.15 Sodobno japonsko pripovedništvo; 22.45 Glasba danes. Slovenija 7,15 Spored popularne zborovske in narodne glasbe; 8.05 Za- bavne melodije; 8.25 Naše pesmi in plesi; 9.00 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.15 Mladinski zbori pojo; 9.30 Igrata Ljubljanski jazz ansambel in ansambel Weekend; 10.15 Poje mezzosopranistka Sonja Draksler; 10.40 Domače v instrumentalni izvedbi; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Iz Kozinove opere Ekvinokcij; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slovenske narodne melodije; 13.15 Zabavna glasba; 14.00 Poročila; 14.35 Iz koncertov in simfonij; 15.20 Zabavni intermez-70; 15.30 Poje sindikalni zbor madžarskih gradbenikov; 17.05 Koncert ob 17.05; 18.15 Iz fonoteke radia Koper; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Engelbert Hum-perdinck: Janko in Metka, opera v treh dejanjih; 22.10 Od popevke do popevke; 22.50 Literarni nokturno; 23.00 Poročila; 23.05 Igra plesni orkester RTV Ljubljana. Ital. televizija 18.10 Oddaja za najmlajše; 19.55 šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Jackie Gieason Show»; 23.10 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 »Lo scien-ziato distratto«, film; 22.20 Nastop kijevske Opere. Jug. televizija 10.00 TV v šoli; 16.40 Govorimo po rusko; 17.00 Učimo se angleščine; 17.40 Tiktak: Stara ura; 18.00 Filmi za otroke; 18.25 TV obzornik; 18.45 Koncert Miroslava Cangaloviča; 19.15 Filmski pregled; 19.45 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.30 TV obzornik; 20.40 Dan-ny Kaye vam predstavlja — serij, film; 21.30 Rezerviran čas; 22.00 Waterpolo za trofejo Italije — posnetek tekmovanja v Budimpešti; 24.00 Poročila. poslan na stalingrajsko fronto in je tu postal eden od graditeljev epopeje, ki je pomenila odločilen preobrat v poteku druge svetovne vojne. Ze prej koordinator več front, je zatem bil imenovan za komandanta I,, beloruske fronte in mu je bila poverjena nova odgovorna naloga, da namreč z zmagovitim pohodom na Berlin dokončno razbije nemško vojsko ter nasprotnika prisili na brezpogojno predajo. To se je tudi zgodilo, ko je nacistični feldmaršal Keitel 8. maja 1945 v njegovi prisotnosti predajo podpisal. Neupogljiv, kakršen je bil. Je Zukov po vojni nujno moral ((dregniti« ob Stalina, ki je svojega preveč slavnega komandanta potisnil v kot, tako da ga je enostavno imenoval za komandanta nekega vojaškega okrožja v notranjosti. Kasneje, v obdobju destabilizacije, so to stvar popravili: žukov je bil izvoljen v predsedstvo CK KP SZ ter imenovan za o-brambnega ministra. Na tem mestu je ostal do avgusta 1. 1957, ko ga je zadela nova nesreča. Bil je odstavljen s položaja vojnega ministra in izključen tako iz predsedstva CK kot tudi iz CK samega. Kako je do tega prišlo in zakaj, še danes nihče nič natančnega ne ve. Odtlej se ga je le poredkoma videlo. V javnosti se njegovega imena ni omenjalo, a v kolikor je do tega prišlo, je to bilo samo v primerih, ko so se na njegov račun navajale obtožbe v zvezi s «protipartijsko linijo«, v zvezi s »kršitvijo leninskih načel glede vodenja oboroženih sil«, z «linijo likvidacije vodenja in nadzorovanja vojske in armade od strani partije in njenega CK«, oziroma z ((bonapartizmom«, ki da ga je kazal ipd. Cas pa je tekel in 1, 1964 je prišlo do oktobrskega plenuma. Glede na spremembe, ki so prišle, in one, ki so imele še priti, se je v Moskvi spet začelo govoriti o morebitnem «povratku» Zukova, o ugodnih možnostih za njegovo reaktiviranje. Prvič po dolgih letih se je maršal Zukov v javnosti spet pojavil letošnjo pomlad, ob priliki volitev v krajevne organe oblasti. Bilo je to v Hercenovi ulici, na istem volišču, kjer je malo pred njim oddal svoj glas tudi Hru-ščev. Fotografom, ki so ga slikali, je živahno vzkliknil: »Menda ja niste prišli zaradi mene!« Toda še daleč bolj zmagovit je bil njegov prihod na svečano akademijo ob priložnosti 20. obletnice zmage nad hitlerjevsko Nemčijo. Velika dvorana kremeljske kongresne palače je bila nabito polna. Vsi prisotni so z velikimi aplavzi pozdravili najvišje sovjetske partijske in državne voditelje ter ugledne goste iz inozemstva, ki so, točno v določenem času, začeli zavzemati svoja mesta za predsedniško mizo. Ko pa se je za člani predsedstva CK KP SZ pojavila skupina najvišjih vojaških voditeljev ter legendarnih poveljnikov, med katerimi Je bil v paradni maršalski uniformi tudi Zukov, so v dvorani takoj zagrmele pravcate ovacije. Iz zadnjih gledaliških vrst ter i balko- na pa je bilo čuti vzklike: «Slava Zukovu!« Vse oči so bile uprte vanj in zdelo se je, da so vsi ljudje enostavno srečni, ker ga vidijo tako dobfo razpoloženega. Da bi v tem pogledu ne-bilo nobenega dvoma, so se te spontane manifestacije ponovile tudi, ko je prvi sekretar CK KP SZ, Brežnjev, v svojem referatu začel naštevati imena in vojaške zasluge posameznih poveljnikov: ponovno je bil prav žukov deležen največjega aplavza. Najbolj srečen od vseh je pri tem, očitno, bil Žukov sam In na njegovem sicer strogem vojaškem obrazu je natančno bilo opaziti nasmeh zadovoljstva. Po tej proslavi so se znova razširili glasovi o možnosti njegovega «povratka», o tem, da mu Je bilo, oziroma, da mu bo pode- ljeno to ali ono mesto, da pa stvar spet ni tako enostavna, ker da Zukov zahteva, naj bi se njegov primer natančno osvetlil ter z njegovega imena odpravil madež. Podobni glasovi' so znova pojavili tudi po nedavno objavljenih Antipenkovljevih spominih. Vendar pa tisti, ki ga osebno poznajo ter imajo z njim stike, pravijo, da maršal Zukov, dasiravno v pokoju, tudi sicer zelo aktivno dela, da mnogo piše in da pripravlja delo, v katerem bo — kot menijo — ta legendami vojskovodja, veliki strateg ter glavni ustvarjalec zmage prikazal svoje ((dejansko visoko znanje« ter bogate vojaške izkušnje. Naj bo kakorkoli, eno je vsekakor gotovo: če se bo to delo sploh kdaj pojavilo, potem bo za gotovo največji sovjetski, a tudi svetovni bestseller. M. B. nadarjenih izvajalcev tudi na tem področju glasbe, samo da so za dosego ustreznega uspeha potrebni tudi določeni pogoji. Nekateri mislijo, je omenil Prohaska, da za jazz nimamo še dovolj publike. Ne bi se mogli strinjati s takšnim mnenjem, ker lahko dokažemo nasprotno. Lani je npr. prišlo do tega, da smo z našim »Zagrebškim jazz-kvarte-tom« nastopili v istem času, ko je v mestu, nedaleč od nas, nastopil tudi popularni pevec E-strada. Bili smo zelo zaskrbljeni, ali bo naša prireditev dovolj obiskana. In kaj se je zgodilo? Se pred začetkom koncerta že ni bilo več razpoložljivih vstopnic. Jazz je moderna glasba, glasba našega stoletja in sodobnega človeka, a tudi mi nismo več nesodobni. Pogovor je zatem znova stekel v zvezi z oceno časopisa «Dawn Beat«. Kot rečeno, Prohaskov u-speh ni prišel iznenada. Ze lansko leto je Nemec Berendt (pisec tudi v hrvaščino že prevedene »Zgodovine jazza«) Prohaskov orkester ocenil «kot najoriginal-nejši v Evropi«. Horst Lippman je Prohasko omenil kot vrhunskega skladatelja, njegov orkester pa postavil na tretje mesto. Ameriški kritik Erskine Gilbert je leta 1964 uvrstil »Zagrebški jazz-kvartet« med najbolj znane tovrstne orkestre na svetu. Ko je bilo Prohaski postavljeno vprašanje, kateri so bili elementi, ki so vplivali na tako u-godno oceno časopisa «Down Beat«, je le-ta odgovoril, da je to predvsem bil blejski festival. Lah. ko rečemo, je dejal, da nam je Bled široko odprl vrata. Blejski festival se je namreč mednarodno že močno uveljavil tudi zaradi tega, ker omogoča medsebojno spoznavanje jazzovskih glasbenikov Vzhoda in Zahoda. Vendar Pa si noben festival ne more utreti poti že takoj v začetku, za to so potrebna leta. Mi pa smo že v relativno kratkem času blejskemu festivalu omogočili mednarodno priznanje, ki pa bi ga utegnil prav tako lahko tudi izgubiti. Mi smo se razvijali skupaj z Bledom. Vtem ko smo na prvih dveh festivalih nastopali predvsem reproduktivno in smo omenjeni dve leti v glavnem prite-,,gpvaAj le .tujce .tar,,Mb pqslqggli so pa v nadaljnjih štirih letih, ko smo tudi sami začeli ustvarjati jazzovski repertoar, tujci bili tisti, ki so začeli čedalje bolj poslušati nas. Od drugega festivala naprej igrata namreč naš veliki orkester in Kvartet izključno skladbe domačih ustvarjalcev: Kajfeša, Boška Petroviča, Depola in moje. Te skladbe smo deloma ustvarili prav zaradi Bleda, oziroma je ta vplival na nas, da smo jih napisali. Ta domači repertoar izvajamo tudi na gostovanjih. Z njim smo npr. nastopili na koncertu v Baden-Bad-nu leta 1963, zatem na festivalu v Frankfurtu leta 1964, ko nas je tudi nemška televizija zaprosila, da bi posneli daljšo emisijo Utrujenost, razočaranje ta pobitost so zamenjali znamenito tevtonsko oholost na obrazih poraženih hitlerjevskih »Soldatov«, ki so jih na stotisoče zajele zmagovite sovjetske čete maršala Zukova ter ostalih sovjetskih poveljnikov. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Skušajte bolje proučiti osebe, ki bi se nanje želeli opreti. Dokažite z dejanji, da je potrpežljivost boljša od nasilja. BIK (od 21.4. do 20.5.) Danes je uspeh zagotovljen samo onim, ki imajo močno razvito fantazijo. Ne odklonite vabila na neko družabno prireditev. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Zelo nevarno je za vas, da bi uživali v brezdelju. Ne potegujte se ponovno za to, kar ste že bili dosegli. RAK (od 22.6. do 22.7.) Posvetite se raje kakemu drugemu delu, za-ka' to, ki ga opravljate zdaj. ne ustreza vašemu značaju. N ska oseba drugega spola se zanima za vas. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ce se vaše navade premočno razlikujejo ud onm pri ostalih ljudeh, jih skušaj- HOROSKOP te nekoliko spremeniti. Prišli bo-sie na zelo posrečeno misel v zvezi z nekim svojim razvedrilom. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Na vsak način preprečite nekemu tekmecu, da bi vam še naprej metal polena pod noge. Skušajte bolje spoznavati samega sebe. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Vse, kar boste dosegli s pomočjo nestrpnosti in nasilja, se bo obrnilo proti vam. V svojih odnosih do najmlajših, se ne opirajte vedno na avtoriteto. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Po nekem uspehu bodo sodelavci bolj upoštevali vaše mnenje. Ogi-. bajte se ukrepov, ki jih narekuje želja, da bi se uveljavili. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) V teku jutra vam bo uspelo opraviti sicer zelo naporno, toda koristno delo. Nekatere osebe bodo od vas zahtevale več, kot jim morete dati. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Sreča bo naklonjena vsem ustvarjalnim duhovom na katerem si bodi področju. Ne zaupajte svojih skrivnosti osebam, ki tega niso vredne VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne pričakujte, da vam bo sreča omogočila to, kar bi si morali sami zagotoviti. Pazite, da se v čustvenem pogledu ne boste preveč oddaljili od stvarnosti. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Povsem se lahko zanesete na lastno intuicijo. Ce bi hoteli v družini odpraviti nekatere tradicionalne običaje, vam to nikakor ne bo uspelo. pod naslovom «Jazz v Jugoslaviji«. Z reprodukcijami ameriških jazzovskih skladateljev bi prav gotovo ne naleteli na tolikšno zanimanje, ker bi pač ne bili tako originalni. V umetnosti je vedno tako! Vsakomur najbolj uspe izraziti tisto, kar mu je najbližje in kar zaradi tega tudi najbolje pozna. Časnikar, ki mu je Prohaska dovolil intervju, ga je zatem vpra-šal, ali so bili še kaki drugi momenti, ki so prispevali k temu, da so se v svetu začeli tako močno zanimati za jugoslovanski jazz. Gotovo, je odgovoril ta, predvsem gre za vrednost naših glasbenikov, za njihov talent, upornost in voljo do dela, pri čemer bi k temu moral še marsikaj dodati. Vendar bi na tem mestu predvsem še omenil zelo uvaže-vanega ameriškega mojstra jazza, Johna Lewisa. Ta je zaradi sorodniških zvez svoje soproge dobil stike z našo deželo in z našim mestom in je doslej obiskal vse naše festivale (razen zadnjega). Tako je postal iz leta v leto večji občudovalec in propagandist naše glasbe v svetu. Levvis že nekaj let vključuje v repertoarje svojih slavnih orkestrov naša dela, jih snema na plošče, ko pa pride v Zagreb, nas vedno obišče, igra z nami ter nam daje koristne nasvete. Kot je znano, je John Levvis glasbeni direktor velikega reprezentativnega ameriškega orkestra «USA». Ze leta 1963 je omenjeni orkester imel na svojem programu v New Yorku dve Prohasko* vi skladbi: »Koncert št. 2» ter »Intimo«, pri čemer je v prospektih poudarjeno omenil tudi »briljantnega mladega jugoslovanskega skladatelja«. Levvisov znani ((Kvartet« je zatem ves čas svoje turneje po Evropi izvajal med drugim tudi »Intimo«, vtem ko je letos v vrsti koncertov orkestra »USA«, poleg Beethovna in Bacha, ponovno izvajal tudi sklad, be Zagrebčana Prohaske. Kritik * časopisa «New York Herald Tribune« je 30. januarja 1965 prav v zvezi s tem koncertom še prav posebej omenil ((vznemirljivi« Prohaskov «Koncert št. 2». »Intimo« pa je posnet na drugi plošči »USA« orkestra, skupaj s štirimi drugimi, a marca letos, ko je časopis «Dawn Beat« objavil recenzij« grenjene plošče, je Prohaskovo*' slrladbo označil kot «najzanimivejšo». Pred nedavnim je Lewis, ves navdušen nad omenjeno Proha-skovo skladbo, dal zanjo napisati tudi tekst, kar se dogaja zelo poredkoma. Napisal ga je eden od izdajateljev časopisa «Dawn Beat« — Leonard Feather. A pravkar snemajo v New Yorku na ploščo tudi ((Koncert št. 2». Skratka Prohaskov uspeh je do. mala popoln, vendar pa ne slučajen. M. H. Parnas malega naroda izdaji v novi Ko je leta 1954 izšla pod naslovom »The Pamassus of a small nation« antologija slovenske liri-ke v angleščini, je bil to eden prvih rezultatov prizadevanja seznaniti svetovno javnost z dosežki slovenske poezije. Knjiga je imela po svetu sorazmeroma velik odmev in po tej izdaji so angleško govoreči narodi spoznali slovensko poezijo, nekateri drugi narodi pa so prav po tej izdaji priredili svoje prevode slovenske poezije. Ob letošnjem julijskem kongresu Pen klubov na Bledu je bila izredna priložnost opozoriti vse udeležence kongresa, književnike in kritike z vsega sveta na poezijo malega naroda. In tako je Državna založba pripravila pod istim naslovom novo izdajo antologije slovenske poezije v anglešči. ni, izdajo, ki sta jo uredila Anton Lavrin in Anton Slodnjak, z uvodom prvega in z biografskimi podatki v Jcnjigi zastopanih pesnikov. V knjigi je zastopanih triinpetdeset slovenskih pesnikov od Prešerna pa do predstavnikov najmlajše generacije. Tako so zastopani Prešeren. Levstik, Jenko, Stri. tar, Gregorčič, Medved, Aškerc, Gestrin, Cankar, Kette, Murn, Zupančič, Sardenko, Golar, Gradnik, Novyjeva, Golia, Albreht, Gruden, Glazer, Podbevšek, Jarc, Seliškar, Anton Vodnik, Tauferjeva, Kocbek, Kosovel, Branko Rudolf, Klop-čič, Vodušek, Kačičeva, Udovič, Vipotnik, Matej Bor, Filipič, Kajuh, Šmit, Levec, Skerlova, Minatti, Zlobec, Krakar, Pavček, Me. nart, Zajc, Strniša, Kovič, Forstnerič, Veno Taufer, Jug, Saša Vegri, Kramberger in Grafenauer. Z največ pesmimi sta zastopana, na-ravno, Prešeren in Gradnik, z malo manj 2upančič, sicer pa posamezni pesniki sorazmerno s sv o-jim pesniškim opusom. Pesmi je prevedlo več prevajalcev, med nji-mi Janko Lavrin, profesor Mat-thews, ki si je tudi pridobil zasluge za prvo izdajo te knjige in še drugi slovenski in angleški prevajalci. Ne bi ponavljali ugotovitev po-ročevalcev in kritike ob prvi iz-daji ki so vsi z veliko pozornostjo in priznanjem sprejeli prvo izdajo te prve antologije slovenske lirike v angleščini. Gre predvsem za velik propagandni pomen, za seznanitev svetovne Javnosti s slo. venskim pesništvom. In tej svoji nalogi je prva izdaja odlično ustrezala. Nova Izdaja pa je in še bo nedvomno nadaljevala poslanstvo, saj gre končno za tudi na zunaj reprezentativno izdajo izbora slovenske lirike, s katero se lahko postavimo pred vsem svetom. SL Ra. PRIMORSKI DNEVNIK USTOLIČENJE STALNE KOMISIJE ZA PROMET PRI TRGOVINSKI ZBORNICI Od 4. avgusta do 20. septembra je šlo skozi Gorico 61.382 živali Goriški kolodvor, usposobi za tranzit ■ ki je uspešno opravil svojo nalogo, naj se Posledice kupovanja pogonskega goriva v inozemstvu Predsednik trgovinske Inž. Rigonat Je v ponedeljek prisostvoval ustoličenju stalne komi-■lje za prevoze in promet. Pozdra Til Je vse prisotne ter nakazal naj-važnejša vprašanja s tega področ ja ter še prav posebno poudaril prizadevanja goriške trgovinske abomlce, kako bi najuspešneje vključila naše mesto v cestni in železniški promet s srednjo in vzhodno Evropo. Predsednik komisije inž. Grusovin je nato predlagal, naj se za podpredsednika ko. misije imenuje Bramo. Zatem je Morassl v svojstvu strokovnjaka poročal o kupovanju pogonskega go. riva v inozemstvu, kar slabo vpliva na krajevno gospodarstvo ter zmanjšuje potrošnjo italijanskega pogonskega goriva; pritožba velja za kupovanje jugoslovanskega bencina in nafte. Potem ko je komisija proučila zakonsko preosnovo prevoza blaga s tovornjaki, so se člani obsežno pogovorili o razmerah, ki so nastale na glavnem goriškem kolodvoru, odkar je moral prevzeti natovarjanje uvožene živine zaradi slinavke in parkljevke na Proseku, kakor tudi posledice poplav v spodnjem delu Furlanije, zaradi katerih so preusmerili vlake za Italijo in Avstrijo čez goriški kolodvor Odnosno Jugoslavijo. Ker se je izkazalo, da Je kolodvor sposoben prevzeti tolikšno breme (med 4. avgustom in 20. septembrom Je šlo skozi Gorico 2.207 vagonov z 61.382 glavami živine), je komisija pozvala trgovinsko zbornico, naj nadaljuje z vlaganjem svojih naporov, da bi se usposobili goriški kolodvor za tranzit proti tretjim državam: vpre- ganje je bilo že nakazano in ga je potrebno znova načeti in tudi rešiti. zbornice lisičke in druge vrste užitnih gob. Vse gobe Je že prej pregledal tržni strokovnjak In izdal potrdilo, da so užitne. Goriške gospodinje so pr'dno posegale po tem blagu, saj predstavljajo gobe prijetno spremembo v vsakodnevnem družinskem jedilniku. Gobe na goriškem trgu Nedeljski dež, kateremu je v ponedeljek sledilo lepo in sončno vreme, je priklical zopet znatne količine gob iz zemlje. To se je včeraj poznalo tudi na goriškem trgu, kamor so z Vipavskega, s Trnovske planote in iz Brd prinesli prodajat znatne količine užitnih gob. Zato tudi cena ni bila pretirana in so na pr. jurčke ponujali po 500 lir kg. Poleg teh so prodajali tudi CORSO. 17.00: «L’uomo dagll occhi a raggi X», R. Milland in D. Van-dervils; ameriški barvni kinema-skopski film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan. VERDI. 17.30: «11 mondo senza sole*, J. Coustean. Ameriški podmorski dokumentarni film v bar. vah. MODERNISSIMO 16.00: «La tortura della freccia del Sioux in guer. ra», R. Steiger in S. Montiel; ameriški barvni kinemaskopski film. VITTORIA. 17.00: «La spada di Ali Babk», Peter Mann ln Joceljm La. ne; barvni film. CENTRALE. 17.00: «La mano ven-dlcatrlce*, A. Murphy in Abe Lane; ameriški barvni film. Umrl je Jožef Humar iz Števeriana DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo št. 57, tel. 28-79. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 22,9 stopinje ob 13.40, najnižjo 9,4 stopinje ob 5.20; povprečne dnevne vlage je bilo 83 odstotkov. Kot blisk se Je raznesla včeraj dopoldne po vseh vaseh in zaselkih v Steverjanu, da je ponoči ob 3.15 uri v goriški civilni bolnišnici podleppi r'.vratni bolezni Jožef Humar (Grdinca) s Križišča št. 16. Pokojnik je bil star komaj 61 let. Pogreb bo danes ob 15.30 iz mrtvašnice pri civilni bolnišnici v Gorici, od koder ga bodo odpeljali v Stever-jan. Tam bo ob 16. uri žalni sprevod od Rejevih na vaško pokopališče. Pokojnik, ki Je bil po poklicu kmetovalec, Je bil vidna osebnost v Steverjanu, kjer se je aktivno udeleževal javnega življenja na političnem, gospodarskem ni prosvetnem področju ter povsod tam, kjer je bila njegova pomoč potrebna. Bil je že drugič občinski svetovalec izvoljen < na napredni listi ob* činske skupnosti, član odbora Kmečke zveze, itd. Bil je tudi vzoren gospodar, zaveden Slovenec in dober oče, ki Je tudi svoje otroke vzgojil v zavedne člane naše narodne skupnosti, ki marljivo sodelujejo tudi pri domačem prosvetnem društvu »Briški grič*. Ob tej hudi izgubi izrekajo družini najiskrenejše sožalje prosvetno društvo »Briški grič*, Kmečka zveza, Slovenska prosvetna zveza, SKGZ, občinski svetovalci iz Ste-verjana, ter številni znanci in prijatelji pokojnika in družine. Njim se pridružuje tudi naše uredništvo. Obvestilo občine Sovodnje Občina Sovodnje opozarja vse hišne lastnike, naj trošarinskemu uradu prijavijo svoje zgradbe. Prijave se napravijo na posebnem obrazcu, ki ga je moč dobiti na trošarinskem uradu ob torkih in petkih med 8. in 12. uro, hišni lastnik bo v tem uradu dobil tudi vsa potrebna navodila. Kdor do 31. oktobra ne bo storil svoje dolžnosti, bo kaznovan z globo. Prijave za šolske štipendije Šolski skrbnik sporoča, da morajo dijaki, ki se jih to tiče, vložiti prošnje za štipendije v šolskem letu 1965-66 najkasneje do 1. oktobra letos. Za štipendije lahko zaprosijo dijaki naslednjih šol in razredov: II. in III. razreda sred- nje šole, II. in V. razreda znanstvenega liceja, II. razreda učiteljišča in II. razreda strokovne in tehnične Sole. Vpisovanje v za bolničarje tečaj Pokrajinski odbor Italijanskega Rdečega križa opozarja vse prizadete, da zapade 30. septembra rok za predložitev prošnje za vpis v skrajšani tečaj za splošne bolničarje ln bolničarke. Prošnje sprejemajo na sedežu Rdečega križa v Gorici, Ul. Codelli 9 med uradnimi urami. Tam dajejo tudi vsa podrobnejša pojasnila. DELO VINOGRADNIKA V SEPTEMBRU Pred trgatvijo očistiti kleti, posodo in stroje Grozdje in vino sta potrebna kar največje nege, ker sta občutljiva za bolezni Z bližajočo se trgatvijo se začenja za pridnega vinogradnika vrsta del, ki jih nikakor ne more odlašati. Grozdje in vino zahtevata namreč največjo nego, zakaj tudi v enologiji velja pravilo, da se je posebno kar najbolj varovati vinskih bolezni. Najprej naj pregleda vse prostore in posodo; stiskalnice in črpalke pa naj opere s toplo vodo, ki ji primeša 2 do 3 kg sode v prahu. Vse prazne sode mora žveplati z 10 grami na hektoliter. Ce sodi dišijo po suhem ali kislem je pogosto mogoče odpraviti slab duh z raztopino sode v razmerju 3 do 5 odst. Najboljše zdravilo za sode, ki diže po kislem, so vodni hlapi. Večkrat se tudi zgodi, da se v njih nabere plesen, če so v vlažnih prostorih. Ker gre povečini za plesen, ki je nova in samo po vrhu, naj se v sode vlije llllU,llllllii,lf||||||t||,|||u||l„|l„,||i„„„|„,„lt|„|„m||||||HU1||MMm||||n|||||f|||||||tM|M|||||||M||a|a||||m IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE Kolesar na Maj niči prekrižal cesto mopedistki Številne nezgode pri delu • Pes ga je ugriznil Včeraj zjutraj ob 6.30 so poklicali avto Zelenega križa v predilnico v Podgori, kjer se Je ponesrečila pri delu 27-letna Silvana Co-lauslg iz Gradiške. Odpeljali so jo v splošno civilno bolnišnico v Gorici, kjer so ji zdravniki ugotovili rano na desni nogi s prerezom kite. Pridržali so jo na zdravljenju zt 7 dni. Colauslg je povedala, da se Je na predilniškem oddelku porezala na nekem kosu pločevine, ki je molel Iz stroja. Prejšnji večer okrog 22.45 je prišel po pomoč v bolnišnico 29-letni Serglo Gismano Iz Gorice, Ul. VI-cenza 18, ki so mu zdravniki ugotovili rano na nogi. Nudili so mu prvo pomoč, okreval bo v petih dneh. Gismanfl je povedal, da se je malo prej mudil v gostilni Mu-rov- ’ blizu pevmskega mostu, kjer ga jč ugriznil psiček. Zjutraj ob 8.30 so nudili prvo pcmoč 30-letnemu Enniu Colavlc-ehtju doma iz Gorice, Ul. Udine 45. Ko se je namreč peljal z mopedom lz Krmina proti Gorici, se je nepričakovano zaletel v avto Austin, ki Je vozil pred njim in ki se Je nenadoma ustavil, ker je prihajal rešilni voz Zelenega križa, ki je šel mimo z odprto sireno. Nudili so mu prvo pomoč, za manjša odrgnjenja po obrazu in rokah. Okreval bo v 7 dneh. Ob 14.30 so nudili prvo pomoč tudi 30-letni Nori Carlich Iz Gorice Ul. Mochetta 22 in 11-letnemu Lulgiu Ceconiju lz Gorice Ul. Mon-tesanto 133. Carlicheva, ki je zaposlena kot delavka v podgorski predilnici se je vračala domov z mopedom. Kakih 200 m od križišča na cesti proti Gradiški pa ji je nenadoma presekal cesto z blciklom Cecon in oba sta padla. V goriški bolnišnici so ugotovili, da si je Carlicheva ranila na desnem sencu in po rokah. Nudili so JI prvo pomoč, okrevala bo v 10 dneh. Deček pa se je ranil na desnem kclenu ln bo okreval v 7 dneh. Uro pozneje so nudili prvo po-mo'1 tudi 33-letni Veri Trampuš lz Gorice, Ul. Cavour 9. Ko se je mudila na delu v krojačnicl Mona-co v Ul. Coraioll se ji je nenadoma zlomila Igla ln en kos ostal v sredincu leve roke. V bolnišnici so ji nudili prvo pomoč. Okrevala bo v 7 dneh. Malo prej so nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 7 dneh tudi 9-letni Donnabelll Belleu lz Gorice Ul. Br. Avellino 25, ki se je ponesrečila doma; ko Je Imela opravka a navojnico pri oknu ter se je ranila na levi roki. Obvestilo PSIUP Na seji pokrajinskega izvršnega odbora PSIUP so sklenili vključiti v odbor federacije tajnika notranje komisije SAFOG Renata Zala-teuu in primarija umobolnice dr. Agostina Pirello. Ustanovili bodo tudi štiri komisije. Menični protesti Po podatkih uradnega vestnika trgovinske zbornice je bilo na Goriškem v drugi polovici meseca avgusta 553 meničnih protestov, Od tega Jih je bilo v Gorici 214, Tržiču 194, Ronkah 28, Gradiški 19, Gradežu 18, Škocjanu 16, Krminu 11, Foglianu-Redipugli 6, Turjaku 6, Zagraju 22, Villessah 3, Staran-canu 2, St. Petru ob Soči 2. Steverjanu 2, Romansu 2, Kaprivl 2, Moraru 2 ter po enega v Moši, Marianu, Pari ln Doberdobu. voda z eno tisočinko kalijevega hipermangana; tekočina naj bo v sodu dva dni, potem pa naj se splakne. Plesni se dobro odstranijo v zunanjosti sodov tako, da se les zdrgne s cunjami, prepojenimi s kuhanim lanenim oljem, rumenim loščilom ali terpentinom. V kleteh naj se stene prepleskajo z apnom. Kleti bi morale imeti betonska tla, ki jih je moč hitro očistiti, da se vino pri pretakanju ne vpije vanje. V kleteh, ki imajo zemljena tla, naj se nasuje kakšnih 5 cm debela plast peska, vsak vinogradnik pa naj ima zabojček apna, da z njim posuje tla ter prepreči nastajanje glivic, ki povzročajo kis. Oprati je potrebno tudi podstavke, na katerih so sodi. Nezgoda na cesti in pri delu Sinoči nekaj po 16. uri so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 22-letne. ga Daniela Stanto iz Gorice U1-. Sassari 81, ki so mu zdravniki u-gotovili udarec na desnem kolenu. Nudili so mu prvo pomoč. Stanta je povedal, da se je malo prej peljal z motociklom iz Gorice proti domu. V Ul. Barca pa je nepričakovano prečkal pred njim cesto neki poltovornjak, v katerega se je Stanta zaletel s svojim vozilom, Okrog 18. ure pa so sprejeli na zdravljenje za 7 dni 35-letnega Lelia Cerettija lz Gorice Ul. Brass 28, ki se je ranil na palcu desne roke na delu pri česalnem stroju v podgorski predilnici. Likalnik na nogo Sinoči ob 18.40 so pripeljali v goriško bolnišnico 57-letnega Nico-lo Cabasa iz Gorice Ul. Brass 6, ki so mu zdravniki ugotovili zlom leve noge v stopalu ter so ga pridržali na zdravljenju s prognozo 10 dni. Cabas je izjavil, da se je poškodoval na domu, ko je hotel vzeti kovček z omare. Pri tem mu je padel na nogo likalnik, ki je bil v kovčku in ga ranil. S O TtTLTK' Ob smrti JOŽETA HUMARJA, požrtvovalnega člana odbora prosvetnega društva «Briški grič«, izrekamo hudo prizadeti družini globoko sožalje. Slovenska kultumo-gospodarska zveza Slovenska prosvetna zveza Umrl je član nadzornega odbora Kmečke zveze v Gorici JOŽEF HUMAR iz Steverjana Spremili ga bomo na zadnji poti na pokopališče v Steverjanu danes ob 15.30. KMEČKA ZVEZA — GORICA Gorica, 22. septembra 1965, Včeraj ponoči je v civilni bolnišnici v Gorici umrl JOŽEF HUMAR požrtvovalni prosvetni delavec ter dolgoletni član ln odbornik prosvetnega društva »Briški grič*. Njegovemu spominu se bomo poklonili na pokopališču v Steverjanu danes 22. septembra ob 15.30. PROSVETNO DRUŠTVO »BRIŠKI GRIČ* Steverjan, 22. septembra 1965. ZA POKAL SEJEMSKIH MEST Milan - Racing Fiorentina-C. zvezda MILAN, 21. — Jutri zvečer bo Milan prvič nastopil v letošnjem turnirju za pokal sejemskih mest. V gosteh bo imel Racing iz Srass-bourga. Moštvi bosta verjetno nastopili kakor sledi: MILAN: Balzarlnl (Barluzzi), Grossetti, Trebbi; Maldera, Santin, Trapattoni; Mora, Angelillo, Rive-ra, Lodetti, Fortunato. RACING: Schuth, Hauss, Devaux; Szalz, Gonzales, Merschel, Gress, Piat, Farias, Stieber, Szepaniak (Hausser). SODNIK: Wharton (švedska). • * • PIRENZE, 21. — Jutri zvečer bo z začetkom ob 21.30 povratna tekma za pokal sejemskih mest Fio-rentina - Crvena zvezda. Trenerja enajstoric sta najavila naslednji po. stavi: FIORENTINA: Albertosi, Rogora, Castelletti; Pirovano, Gonfiantinl, Brizi; Hamrin, Maschio, Nuti, De Sisti (Bertini), Morrone. CRVENA ZVEZDA: Stojanovič I., Stojanovič II., Cop; Jeftič.Skrbič, Beklč; Mlhajlovlč, Sekularac, Miloševič, Kostič, Djajič. N060MBT ZAOSTALA TEKMA A LIGE Inter z 1:0 (1:0) premagal Atalanto Mazzola strelec edinega gola INTER: Sarti, Burgnich, Facchettl; Malatrasi, Guamerl, Picchl; Domenghini, Mazzola, Peirč, Suarez, Corso. ATALANTA: Pizzaballa, Anquilletti, Nodari; Pesenti, Gardoni, Co lombo; Danova, Milan, Hitchens, Mereghetti, Magistrelli. SODNIK: De Marchi iz Pordenona. Ce bi se Atalanti posrečilo prisiliti Inter na neodločen izid, bi nihče ne mogel reči, da je bila točka ukradena. V 86’ igre je namreč Milan zadel vratnico ko je bil Sarti izven območja žoge. Dovolj bi bilo, da bi Milan usmeril žogo nekaj centimetrov vstran in nedoločen Izid bi bil realnost Čeprav je Inter zabeležil le mi- niiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiHiiiMMiiMumiiiiiiiiiiiuiiiiMiHMitiiiitiiiiiiiiiiiiitiiniiiimimiimjiliiiiiMiiiiomiiiii V OKVIRU PRAZNIKA MLADINE Navdušujoči nastopi v športnih panogah Najbolj zanimiva borba v odbojki V okviru praznika mladine, ki je bil v nedeljo na stadionu «Prvi maj*, so prireditelji poskrbeli tudi za športni program, ki je zelo lepo uspel. Tudi kvaliteta ni izostala. Predvsem je navdušila odbojkarska tekma med šestorkama prosvetnih društev Cankar in Barkov-Ije. Po napeti in borbeni igri so Sentjakobčanl prisilili na predajo vztrajne Barkovljane. Nad vsemi se je povzpel s svojo igro Veljak Sergij, ki nam je prikazal res odlične poteze, predvsem na mreži. V celotni tekmi Je nasprotnemu bloku le enkrat uspelo ustaviti Sergijeve učinkovito tolčene žoge. Tudi drugi so vredni pohvale, ker so dokazali prisotnemu občinstvu, da odbojka ni tako «mrtev» šport, kot si to nekateri predstavljajo. Izid CANKAR — BARKOVLJE 3:1 (16:14, 15:7, 4:15, 15:12) Postavi CANKAR — Vitez, Veljak Sergij in Walter, Škrinjar, Furlanič in La-kovič. BARKOVLJE: Uršič, Spacal, Orel, Starec, Morpurgo, Plesničar, Vodopivec, Pučka in Kafol. Sodil fe brez velikih hib Anton Dougan. Pred odbojkarskim srečanjem je bil na sporedu tek čez dm in strn. Takoj po- startu je močno potegnil Aleksander Košuta in tudi neogro-ženo zmagal. Velika borba pa se je bila za drugo mesto, katero je zasluženo osvojil Košuta Boris mlajši, ki je pritekel skozi cilj pred Žagarjem, ki se le tudi izkazal za dobrega tekača. Vrstni red teka čez drn in strn: 1. Košuta Aleksander 2. Košuta Boris ml. 3. Žagar Marjan V jutranjih urah pa je bil na sporedu namizni tenis. V tem turnirju je bil izvršen zanimiv poizkus. Tekmovalci so bili namreč razdeljeni v dve skupini. V prvi skupini so nastopali igralci, ki se aktivno ukvarjajo z namiznim tenisom v drugi pa so lahko nastopali vsi drugi atleti. Prvi štirje iz druge skupine so nadalje lahko nastopali v prvi skupini. Oba finala prvih skupin sta bila zelo zanimiva in sledilo Jima je šte. vilno občinstvo, ki je večkrat poseglo z odobravanji. Med ženskami je zmagala Miranda Batista, ki je v odločilnem srečanju odpravila Nadjo Švab z 2:0. Bolj zagrizena in izenačena Je bila borba med moškimi. Tavčer Adrijan je po treh razburljivih setih odpravil Edija Boleta z minimalno razliko. Izidi MOŠKI I. skupina Polfinale Tavčer A. . Bole Emil 2:0 (21:14, 21:14) Bole Edi - Sosič 2:0 (21:14, 21:10) Finale Tavčer A. . Bole Edi 2:1 (21:14, 13:21, 21:19) Končni vrstni red: 1. Tavčer Adrijan 2. Bole Edi 3. Bole Emil II. skupina Polfinale Bole Emil - Milič 2:1 (21:16, 21:10) Sosič - Vitez 2:0 (21:9, 21:12) Finale Bole Emil - Sosič 2:1 (21:19, 13:21, 21:19) ŽENSKE I. skupina Polfinale Batista - Kenda 2:0 (21:9, 21:11) Švab . Zavadlav 2:0 (21:17, 21:18) Finale Batista - Švab 2:0 (21:18, 21:18) Končni vrstni red: 1. Batista Miranda 2. Švab Nadja 3. Zavadlav Norči II. skupina Polfinale Zavadlav . Pernarčič (21:10, 21:11) Bandelj . Pahor 2:1 (15:21, 21:15, 21:9) Finale Zavadlav • Bandelj 2:1 (16:21, 21:10, 21:9) Prireditelji so prvim trem uvrščenim podelili spominske kolajne. f. v. Silva 2:0 nimalno zmago, je pa vendarle pokazal boljšo tehnično igro in predvsem vigranost. Največjo oporo so imeli Milančani v obrambi, ki Je bila skoraj nepremagljiva, medtem ko sta se Suarez in Corso izkazala kot pobudnika vseh napadov in zelo spretna režiserja prodorov. Najbolj zmeden in tudi najbolj okom je bil Mazzola, a prav on Je podpisal edini gol dneva, ki je Interju prinesel zmago. Precej živahen Je bil bek Facchettl, ki se je večkrat drznil v napad, kar je enkrat celo poskusil skupno z drugim bekom Burgnichem. Atalanta, tehnično slabša kot milanski tekmeci, ni nikoli položila orožja. V zadnjem delu igre je celo večkrat ogrožala Sartija ln Je tudi le za las zgrešila izenačenje. Zelo spreten, sicer šele v drugem delu igre. Je bil Hitchens, medtem ko se je od Atalante najbolj Izkazal vratar Pizzaballa, ki ne nosi krivde za Mazzalov gol, ki je prišel po množičnem napadu Interja na njegovo mrežo. Tekmi, ki je veljala za tretje kolo A lige, je prisostvovalo nad 40.000 gledalcev. Gol je v 41’ prva, ga polčasa dosegel Mazzola po hi* trem prodoru Domenghinija, Mala-traslja in Burgnicha. Žoga je prišla do Mazzole, ki je prisebno izrabil trenutek in prevarll Pizzaballo. Po tej tekmi Je stanje na lestvici naslednje: Milan, Plorentlna in Na* poli 5 točk Inter, Juventus in Lazlo 4 L. R. Vlcenza, Spal, Torino in Roma 3 Atalanta, Foggia, Sampdoria in Brescia 2 Cagllari 1 Varese in Catania 0 Inter in L.R. Vlcenza sta odigra* la tekmo manj. SZ BOR NAMIZNOTENIŠKI ODSEK Namiznoteniški odsek vse igralce in Igralke na ki bo na stadionu »Prvi v četrtek ob 20.30. vabi sejo, maj* llllllllllliniflllllllllllllllllllllllllMIIIIMIItllllllllllMMtlllllimilllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIin lTflV/1'TM ZA »TROFEJO ITALIJA* Zmaga Jugoslavije in poraz Italije Nocoj Italija-Romunija in Jugoslavija-SZ BUDIMPEŠTA, 21. — Danes se je v glavnem mestu Madžarske začel turnir v vaterpolu za «Trofejo Italija*. Poleg Madžarske in Italije nastopajo na tem turnirju reprezentance Jugoslavije, Romunije, Sovjetske zveze in Vzhodne Nemčije. V prvem večeru turnirja je Ju- goslavija zasluženo visoko premagala Romunijo 7:2, Italija pa je v tekmi z Madžarsko Izgubila s 5:4 (1:0. 0:2, 3:2, 1:0). V tretji tekmi današnjega sporeda pa je reprezentanca Sovjetske zveze odpravila Vzhodno Nemčijo 3:2. Turnir, ki se bo zaključil 26. t.m. bo potekal po naslednjem razporedu: V sredo, 22. t.m.: Italija . Romu- nija, Madžarska . V. Nemčija, SZ -Jugoslavija V četrtek, 23. t. m.: V. Nemčija-Italija, Jugoslavija - Madžarska, Romunija - SZ V soboto, 25. t. m.: Italija . SZ, Madžarska - Romunija, V. Nemčija-Jugoslavija V nedeljo, 26. t. m.: Jugoslavija-Italija, Romunija • V. Nemčija, SZ • Madžarska. DUŠAN MORAVEC Repertoarna samostojnost in odvisnost slovenskega gledališča v Trstu (1902-1920) f J (Ponatis iz «rDokumentov slovenskega gledališkega muzeja 4» - Ljubljana) c) Zadnje predvojne sezone 1910-1914 Režiser L. Dragutinavič 90. Gogolj N. V„ Revizor, 2. 10. 1910 91. Hannequin M., Sladkosti rodbinskega življenja, 9. 10. 1910 92. Car Emin V„ zimsko sonce, 16. 10. 1910 93. Vampirji, 23. 10. 1910 94. Kadelburg G., V oivilu, 23. 10. 1910 95. Raimund F.-Kreutzer K., Zapravljivec, 30. 10. 1910 96. Raupach E„ Mlinar in njegova hči, 1. 11. 1910 97. Schonthan F. in P., U-grabljene Sabinke, 1. 11. 1910 98. Brieuy E„ Rdeči talar, 13. 11. 1910 99. Schiller F„ Kovarstvoin ljubezen, 21. 11. 1910 100. Dumanoir (Pinel Ph. F.) Ena se joče, druga se smeje, 27. 11. 1910 101. Tolstoj L. N.-Bataille H„ Vstajenje, 4. 12. 1910 102. Moser G., Knjižničar, 18. 12. 1910 103. Hervč (Ronger F.), Mam’ zelle Nitouohe, 25. 12. 1910 104. Baluoki M„ Težke ribe, 1. 1. 1911 105. Faster O., Krasna Lida, 6. 1. 1911 106. Wilbrandt A„ Fabridje-va hči, 8. 1. 1911 107. Langmann F., Jernej Tu-razer, 15. 1. 1911 108. Noisset A., Hotel Bra-bant, 22. 1. 1911 109. Strauss O., Valčkov čar, 2. 2. 1911 110. Shakespeare W Beneški trgovec, 5. 3. 1911 111. Jurčič J.-Plemič F„ Hči mestnega sodnika, 12. 3. 1911 112 Lothar R„ Kralj Harlekin, 19. 3. 1911 113. Planquette R„ Komevll-ski zvonovi, 2. 4 1911 114 Gregoričeva M, Veronika Deseniška, 30 4. 1911 115. Vojnovič I., Smrt majke Jugovičev, 1. 10. 1911 116. Sudermann H., Čast, 8. '10. 1911 117. BissonA., Kontrolor spalnih vozov, 15. 10. 1911 118. Lothar R„ Minister na dopustu (Velika srenja), 22. 10. 1911 119. Schwayer A., Red iz nravnosti, 29. 10. 1911 120. Hugo V„ Lucrezia Borgia, 1. 11. 1911 121. Bolten-Baeokers, Tmulj-čdca, 2. 11. 1911 122. Zeller K., Ptičar, 9. 11. 1911 123 Blsson A.-Mars A., Mada-me Bonivard, 19. 11.1911 124. Tolstoj L. N., 2ivi mrtvec, 21. 11. 1911 125. Walter O.-Stein L., Gospodje sinovi, 8. 12. 1911 126. Gorki M., Na dnu, 17.12. 1911 127. Bernstein H„ Vihar, 2. -polovica dec. 1911 128. Audran E., Punčka, 2. polovica dec. 1911 129. Hannequin M.-Duval G., Anatolov dvojnik, 7. 1. 1912 130. Brandon T„ Charleyeva tetka, 14. 1. 1912 131. Parma V., Caričine Ama-conke, 28. 1. 1912 132. Rovetta G., Papa ekscelenca, 11. 2. 1912 133. Kalman E., Jesenski manevri, 29. 2. 1912 134. Doyl C.-Bonn F„ Sherlock Holmes, 10. 3. 1912 135. Mlrabeau O., Kupčija Je kupčija, 17. 3. 1912 136. Birch - Pfeifferjeva Ch., Lowoodska sirota, 31. 3. 1912 137. Lehar F., Grof Luksemburški. 7. 4. 1912 I' si j ——pL (M- l it&Hia* m sms. * H' j g: LEPA VIDA j -------------------- 138. Birlnski L„ Moloh, 3. 10. 1912 139. Kadelburg G., Madež, 13. 10. 1912 140. Flers R.-Caiillavet A. G., Ljubezen bedi, 17. 10. 1912 141. Strauss J., Cigan baron, 20. 10. 1912 142. Bisson A., Neznanka, 2. 11. 1912 143. D’Annunzio G., Giocon-da, 7. 11. 1912 144. Nikola I., Balkanska carica, 10. 11. 1912 145. Fali L., Ločena žena, 14. 11. 1912 146. Schiller F., Razbojniki, 24. 11. 1912 147. Gudmera A., V nižavi, 28 11. 1912 148. Sardou V., Dobri prijatelji, 12. 11. 1912 149. Zajc I., Nikola Subič Zrinjski, 22. 11. 1912 150. Gfimer C. M., Sneguljčica, 25. 11. 1912 151. Rovetta G., Nepošteni, 5. 1. 1913 152. Mollčre J. B., Namišljeni bolnik, 6. 1. 1913 153. Gilbert J., Cednostna Suzana, 16. 1. 1913 154. Horst J., Nebesa na zemlji, 23. 1. 1913 155. Fulda L., Maškerada, 30. 1. 1913 156. Parma V., Ksenija, 9. 2. 1913 157. Lorde A.-Faley, Pn telefonu, 9. 2. 1913 158. Bisson A., Naš dobri sodnik, 16. 2. 1913 159. Robida A., V somraku, 20. 2. 1913 160. S tem J., Rezervistova svatba, 23. 2. 1913 161. Fali L., Dolarska princesi-nja, 9. 3. 1913 162. Vojnovič I., Psyohe, 13. 3. 1913 163. Offenbach J., Lepa Helena, 23. 3. 1913 164. Lothar R., Velika srenja, 30. 3. 1913 165. Barret W, V znamenju križa, 6. 4. 1913 166. Smetana B., Prodana nevesta, 13. 4. 1913 167. Przybyszewski S., Zlato runo, 24. 4. 1913 168. šamberk F. F., Enajsta zapoved, 4. 5 1913 169. Tucič S., Golgota, 28. 9. 1913 170. Zapolska G., Morala gospe Dulske, 12. 10. 1913 171. Bahr H., Koncert, 16.10. 1913 172. Jarno G.. Logarjeva Krista, 23. 10. 1913 173. Shakespeare W., Othbl-lo, 2. 11. 1913 174. Weber K. M., Carostre-lec, 9. 11. 1913 175. Go mer c. M., Pepelka, 9. 11. 1913 176. Blum E.-Tochč R„ Mada-me Mongodln, 22. 11. 1913 (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTEOCH1 8, 11 TELEFON D3-80H ln M tOS - Poštni predal «5» - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica SUvlo PelUOO 1 It. Telefon 33-81! - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej: četrtletna 3.250 Ur, polletna 4.400 Ur. celoletna 7.700 Ur - SFRJ: posamezna številka v tednu m nedeljo 50 - din, mesečno 1.000.- ln letno 10.000 din - Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-6374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 8/1, tele-fon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 6