iuiinina plačana « eotovin! I FTO 1 IX lena 1 Dir Naročnina mesečno 2"> L)in. za možem-»no 40 Din — ne-del iska min ib celoletno 96 Um, za inozemstvo 120 Din U red n išt v o je v Kopitar |evi ul h/lll Teleloui ui**lnifttva: dnevna ilužba 20S0 - nočna .'996 2994 m 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cele. račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb itv. 59.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Uhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Miti pelfefo v Berlin He'mwehr je vzdrževala nemška industrija — Hitler v ozadju Dunaj, IG. sept. w. Čeprav je bil Pfrimerjev udar tehnično tako nerodno organiziran, da se je javnost vprav muzala ob takšni naivnosti voditeljev Heimvvehra, je vendar imel štajerski puč globlje ozadje, kakor bi se zdelo v prvem trenutku. Iz Gradca in Leobna peljejo namreč niti v Berlin. Dr. Walter Pfrimer je bil kot odvetnik pravni svetnik znanega velikega podjetja v Leobnu Alpine-Montangesellschaft, ki je zalagala Heinnvehr h potrebnim denarjem. Ta družba je bila zopet v zvezi s težko industrijo v Porenju in Vestfaliji, ki daje Hitlerju in njegovim hackenkreuzlerjein svoje fonde na razpolago. To zvezo priznavajo celo nemški listi, kakor n. pr. >Frankfurter Zeitung«. Za Pfrimerjem in Starheinbergom je torej stal Hitler. Iz tega sledi, da je bil heiimvehrovski udar široko zasnovan in da se je spremenil v smešno pustolovščino le radi nestrpnosti Pfrimerja in načelnika heimvvehrov-3kega štaba ing. Rauterja, ki sta prezgodaj začela, ker sta se bala, da bo kdo drugi mesto njiju odnesel unago in slavo. Zelo verjetno je, da je hotel Hitler pripraviti tla za končno izvedbo Anschlussa. Sobotni dogodki so nedvomno zelo škodovali avstrijskemu ugledu v inozemstvu, še posebno v 5asu, ko se Avstrija poteguje za veliko posojilo v Ženevi, veseli jih bodo tudi tisti, ki zahtevajo kon-irolo nad Avstrijo, vendar je gotovo, da imajo za Avstrijo tudi dobro stran. Po tem udaru je političen položaj v Avstriji bolj jasen kakor poprej. Vlada je sklenila vendar enkrat izvesti razorožitev vseh bojnih organizacij in prepovedati tako priljubljeno uniformiranje zasebnikov. Razorožil se bo Heim-vehr kakor tudi Srliutzbund, to je obe organizaciji, ki sta se medsebojno pobijali. — Ta razvoj v avstrijski notranji politiki so omogočili krščanski socialci s tem, da so se po lanskih volitvah, ki so prinesle Heimvvehru nepričakovano razočaranje, pričeli oddaljevati od Seiplove linije, ki je šla vzpo-I redno s Heimvvehroin. Pfrimer je s svojim nerodnim početjem pripomogel h končnemu prelomu med | krščanskimi socialci in Heimvvehrom. Spravil je v i veliko zadrego nekatere člane vlade, kakor tnini-' stra Vaugoina, o katerem je bilo znano, da je osebno ' podpiral Heiinwehr. V taboru krščanskih socialcev 1 ogorčeno obsojajo Pfrimerjevo lahkomiselnost in nikdo noče nič vedeti niti o kakih zasebnih stikih z voditelji Heimwehra. Itatiiani v skrbeh Trst, 16. sept. ž. Fašistični listi se obširno bavijo z vzroki heimvvehrovskega puča v Avstriji in s skrbjo gledajo v bodočnost isle. Dunajski dopisniki milanskih in tržaških listov napovedujejo, da re bo zopet začela ~-stra borba, ki se je pred puuom že precej polegla. Razorožite v vseh samoobrambnih organizacij Socialisti se upirajo Dunaj, 16. sept. tg. Vest o tem, da dr. Pfrimer biva v Mariboru, je povzročila precejšnjo pozornost, dasi se je splošno mislilo, da se bo dr. Pfrimer zatekel k svojim sorodnikom v Slovenijo. Posebno pozornost so vzbudile izjave, ki jih je flal jugoslovanskim časnikarjem Pfrimerjev sin v intervjuju in ki potrjujejo, da je šlo za popolni državni udar s ciljem, da dobijo oblast v vsej Avstriji. Na Štajerskem tamkajšnji vojaški oddelki nadaljujejo hišne preiskave in iščejo orožje. V Judenburgu so v dr. Pfrimerjevi vili našli strojno puško, 36 pušk in mnogo železnih čelad, v Miirazusehlagu in drugih krajih pa velike množine orožja. Kakor poroča neki vladni list, nameravajo sedaj v Avstriji uvesti poseben zakon za varstvo države, ki bo potem tudi jvodlaga za razorožitev vseh samoobrambnih organizacij. Socialni demo- krati izjavljajo danes, da se nočejo postaviti na isto stopnjo, na kateri so heiimvehrovski zločinci. Najprej morajo ti dobiti svojo kazen in šele potem bi se mogel med drugimi ustavi zvestimi zvezami izvesti dogovor o razorožitvi. Žrtve v Kapfen-bergu bodo jutri slovesno pokopali na Dunaju. Dunaj, 16. sept. tg. Državno pravdništvo je izdalo tiralico za dr. Pfrimerjem. V neielio je zbežal tudi deželni heimvvelirovski štabni šef, major Galian. Kneza Starhemberga je vč"t-aj obiskala v zaporih v Linzu njegova mali, kneginja Fany Starhemberg Ko je zapuščala sina, je bila zelo potrta in je jokala. V Radgoni so hoteli včeraj kmetje napasti zapore, da osvobodijo zaprtega grofa Stiirkuha. Tudi danes dopoldne so kmetje in Heimvvehrovci neprestano demonstrirali pred sodiščem, tako da je moral Sttirkgh sam prosili demonstrante, naj ostanejo mirni. Plrmer ostane v Mariboru Maribor, 16. septembra, i Dasiravno je bilo prvotno določeno, da se ima ! dr. l^rimer 6 svojim sinom, 21 letnim Valterjem, ter obema pomočnikoma, Sigfridom in .lomberjem Pruger, odpeljati v Ljubljano z današnjim brzovla-kom ob 3 zjutraj, je nenadoma prišel odlok pristojnih nadrejenih oblasti, v zmislu katfrega je dr. Pfrimerju odrejeno kot začasno mesto bivanja Marbor. Seveda bi. di. Ptrinier jod stalnim varstvenem nadzorstvom. Dr. Pfrimerja je danes nadsvetnik Gerr.inlč na , mestni policiji celo dopoldne zasliševal. Sle.' ko ! prej zatrjuje dr. Pfrimer isto, kar je dejal našemu dej isniku ob priliki včera-Vijegn razgi voia, da je izdan in da je izdajstvo povzročilo neuspeh cele akcije. Dr. Pfrimer, ki j" prvotno stanoval v hotelu »Meranc, se je sedaj preselil k svoji sestri La Zrinjskega trgu 3. Pač pa je njegova žena Irma s hčerko Uto odpotovala včeraj nazaj v Avstrijo. Koliko časa bo dr. Pfrimer ostal v Mariboru, še ni znano. Težka usoda človeka, ki je bil svoje dni napovedal, da bo napravil nn čelu svo:lh ljudi po- ! hod za osvobojenje Maribora in sedaj ^e postalo mesto Maribor — njegovo zavetišče. Kako dolgo j bo ostal v Mariboru, že ni točno določeno in je že neznano. Puči&Tj skozi Maribor Maribor, 16. septembra. Preko Maribora je v ponedeljek in torek potovalo precej ljudi skrivnostnega obnašanja, ki so Hudem, ki jim zaupajo, izpovedali, da so se .llele-žili puča v Avstriji in da so pobegniti nato po ponesrečenem puču preko meje. Ti ljudje so izpovedali raznim zaupnim osebam, da se je puč organiziral predvsem v znak demonstracije proti po-skušanemu najetju francoskega posojila, češ, da Avstrija francoskega denarja ne potrebuje. Prav tako so ti skrivnostni potniki tudi zatrjevali, da je bil puč že delj časa pripravljan in da je samo izdaja povzročila njegov neuspeh. Na razna vprašanja, zakaj se ji puč izvršil prav v tem času, zatrjujejo, da je bilo puč treba izvršiti vsekakor pred izvolitvijo predsednika in pa pred nastopom zime, i r je po gorah že začel padati sneg in bi se na ta način morala akcija odložiti na prihodnje leto, glede katerega pa ni znano, kakšno situacijo bi prineslo in da li bi ta situacija bila ugodna za razne prevrate. Pučisti so potovali na razne strani, tako v smeri proti Ptuju za Madjarsko, na drugi strani pa zopet v Italijo. Dr. Pfrimer in njegov sin VValter sta tudi danes našemu dopisniku slej ko prej zatrjevala, da je vseniu kriva le izdaja. Istotako sta pojasnila v včerajšnjem zmislu načrte glede osvojitve Gradca, Dunaja itd. (Glej poročilo na tretji strani!) Tobak se je podražil Belgrad, 16. sept. 1. Uprava državnih monopolov je povišala cone tobaku in cigaretam in sicer tobaku: nioravskemu od 300 na 325 Din, zet-gkemu od 250 na 275 Din, tobaku za pipe donavskemu od 80 na 100 Din. — Cigarete so se podra-lilc in sicer: Morava od 300 na 350 Din, Zeia od 250 na 300 Din, Sava od 150 na 175 Din. — Cigarete v paketih po 20 komadov: Morava bo stala 7.50 Din namesto dosedanjih 6 Din, Zeta R Din namesto dosedanjih 5 Din. Sto cigaret Sava bo stalo 17.50 namesto dosedanjih 15 Din. Sobofsfee telovadnice dobe brezplačen premog iz drž. rudnikov Belgrad, 16. sept. AA. Na podlagi pooblastila v točki 8. § 38 fin. zakona za proračunsko leto 1931-32 je ifn. minister v sporazumu z ministrom prosvete predpisal pravilnik o brezplačni dobavi premoga iz državnih rudnikov za Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. Premog je namenjen kurjavi sokolskih telovadnic. Peki v Solitu se punta'o Split, 16. sept. ž. Tukaj, organizacija trgovcev z moko in pekov je zahtevala pri trgovski ln obrtni zbornici spremembo zakona o cenah kruhu in dokazovala, da v Splitu in otokih ni j mogoče prodajati kruh po maksimiranih cenah. Dokler se ne reši to vprašanje, so splitski peki iklenili, da bodo pekli le pecivo, kateremu niso d&ločene cene. Radi tega je nastalo veliko pomanjkanje kruha, kar je izzvalo vznemirjenje pri reem prebivalstvu, zlasti pri revnejših slojih. Zdravn'ški kongres Novi Sail, 16. sept. ž. Od 17. do 19. t. m. se rrši v Novem Sadu kongres Združenja zdravnikov. Kongres bodo otvorili jutri ob 9 ban donavske banovine v veliki dvorani nemškega Kulturheima. Na kongresu bodo poročali razni strokovnjaki o raznih stanovskih vprašanjih, posebno o svobodnih volitvah zdravnikov pri socialnem zavarovanju. V Zagrebu 52.283 volivnih uprav č°ncpv 7agreb, 16, sept. ž. Volilni urad mestnega načelstva je ugotovil ločno število volilcev v Zagrebu, ki zna?a 52.283 volilcev. Končni rok za reklamacije bo znan šele po objavi razpisa volitev. V Subotici 28 000 volivcev Subotica, 16. sept. ž. V Subotici se z vso naglico spopolnjujejo volilni imenik. Subotica bo imela okoli 28.000 volilcev. Slrašna letalska nesreča 6 oseb zgorelo BukareM, 16. sept. Danes je prišlo v Romuniji do strašne letal, nesreče. Fokkerjev aparat Cidna, ki vrši promet Pariz—Dunaj—Bukarešt—Belgrad —Sofija in Carigrad, se je danes zjutraj ob 6 dvignil v Belgradu. Pri Belačici je izgubil ravnotežje in se zrušil na zemljo. Začel je goreti in z njim šest ljudi, ki so našli smrt v plamenih. Pilot je bil Jugoslovan Glodžič, radiolelegrafist pa Francoz Danil. Postaja v Bukarešti je še ob pol 7 imela radiotelegrafsko zvezo s ponesrečenim letalom. Belačica se nahaja na jiotu izmed Orszove in Turn Severina. Amerika ne bo predlagata moratorija Newyork, 16. sept. tg. Iz bele hiše energično demanfirajo vest o tem, Ua bi bil stavljen predlog za podaljšanje moratorija. Navzlic temu je resnično dejstvo, da so banke v zadnjih tednih močno pritiskale na predsednika Federalkoncila, toda brezuspešno. Dogovor o moratoriju so ratificirale vse banke in bo stopil v veljavo najbrže še ta teden. London, 16. sept. tg. >Timee< poročajo iz Was-hingtona, da se banke in industrijei še nadalje prizadevajo, da bi prišlo do podaljšanja moratorija. Hoover hoče vsekakor še pred potekom svoje dobe gospodaret vo temeljito poživiti, v teni konkretnem primeru pa je neodločen. Od bank zahteva politiko širokogrudnih kreditov in predlaga pogajanja, da se nakupuje bombaž na kredit, tako da je res prišlo do prodaje bombaža Nemčiji za 1 milijon mark. Banke pa nočejo opustiti svoje dosedanje politike in izjavljajo, da se mora najprej njim pomagati, preden bodo one pomagale gospodarstvu. „Hočemo mir v varnosti" Reiins, 16. sept. A A. Na kosilu, ki je bilo prirejeno za inozemske vojaške atašeje, je minister vojske Maginot imel govor. Med drugim je dejal tole: Vi ste prisostvovali našim vežbam iu vaša prisotnost nam je bila v posebno zadovoljstvo, ker nimamo česa prikrivati. Vojaške sile Francije so docela defenzivne in ne zasledujejo nobenih napadalnih ciljev. Francija nima imperialističnih stremljenj. Hočemo mir v varnosti. Želimo si varnosti in zato imamo vojsko. Svoje vojaške sile smo znižali. To bi storili v mnogo večjem obsegu, če bi podobno ravnali tudi drugi narodi in ko bi pristali na to, da bi drug drugemu prožili pomoč v primeru napada. Dokler pa se narodi ne bodo razorožili, ne moremo izvesti svojih miroljubnih ciljev do skrajnosti razorožitve. Vežbe niso nekoristno trošenje sil, je nadaljeval Maginot, marveč so potrebne zaradi iskustva. Protest španskih katolikov Madrid, 16. sept. AA. Katoliško združenje ;» predložilo španskemu parlamentu resolucijo, kjer protestira proli nekaterim ustavnim določbam glede ločitve zakona. Dalje zahteva, naj se ukinejo členi, ki priznavajo nezakonskim otrokom enake pravice kakor zakonskim in poziva vlado, naj bo v šolah več verskega pouka. Edison umira \ewvork, 16. sept. ž. Dopisnik »United Pressat poroča iz Orangea, da so zdravniki izjavili, da je stanje F.disona brezupno. Vsak čas se pričakuje katastrofa. Neznana usoda nemških letalcev Berlin, 16. sept. AA. O usodi nemških letalcev Johannsen in Rody, ki sta v nedeljo poletela iz Lizbone v Newyork, ni nobenih vesti. V ponedeljek popoldne so ju opazili v bližini Novofundland-ske' pečine. Ni izključeno, da sta i-e letalca ponesrečila in da sla padla v morje. Brezposelnost v Italiji Rim, 16. sept. AA. Dne 31. avgusta j.> bilo » Italiji 693.256 brezposelnih. Napram juliju je število brezposelnih naraslo za 36.100. Angleški mornarji se upirajo znižanju svojih mezd Razburjenje na vojnih ladjah - Admsraliteta je morala odpovedati manevre London, 16. sept. Globok vtis je napravila vče- I ojačene straže. Protesti so se pa ponovili zvečer. Ta protestna akcija matrozov pomeni prvi il i V VSeh kropili sledeča nhi.lva nrlmirnlltetp: kn an cn mnfrrvci vrnili na ln/tiA Tclnirn v^nrn sp ijirmL-i ndoor nrnti vlnrlnemn nrnrrmmii ;i..,ln London, 16. sept. Globok vtis je napravila včeraj v vseh krogih sledeča objava adiniralitete: »Poveljnik atlantiške divizije sporoča, da je objava odredbe, s katero se naznanja zmanjšanje mezd matrozom, povzročila agitacijo med gotovim številom pomorščakov. Radi tega je poveljnik smatral za oportuno, da prekine manevre vojnega brodovja in ladjam ukaže, da se vrnejo v svoja pristanišča. Med tem se vrši preiskava o vzrokih, ki so zakrivili to agitacijo, in bo stvar vzel v pretres svet admiralitete.c V sledečem komunikeju se dostavlja, da je admiralileta odobrila sklep komandanta atlantiške divizije, s katerim je manevre ukinil. Ta dva komunikeja ne dajeta točne slike o tem, kaj se je na krovu vojnih ladij godilo, toda, če si predstavljamo, kako so Angleži ponosni na svoje brodovje, in predvsem, kakšna stroga disciplina vlada med moštvom, polem si lahko predstavljamo, kakšen vtis na publiko je napravila vest, ki jo je razširil sam admiralat. Stvar dobiva poseben značaj in pomen zaradi tega, ker se je v času, ko je večina dcželp sprejela nase žrtve, ki so potrebne, da se izvede nujno potrebna štednja v narodnem gospodarstvu, ravno moštvo vojnega brodovja temu uprlo. Z veliko napetostjo se pričakujejo podrobnosli o tem protestnem gibanju, ki je izbruhnilo na krovu vojnih ladij. Zaenkrat se je zvedelo, tla se je prva manifesta ;ja zgodila preteklo nedeljo v Inversordonu na škotski obali, kjer je <00 matrozov, ki so dnhili kra ek dopust, na kopnem priredilo demonstracijo proti redukciji plač. Demon stracija je bila hitro zadušena in ua krovu so bile ojačene straže. Protesti so se pa ponovili ivefer. ko so se matrozi vrnili na ladje. Istega večera se je 600 drugih matrozov zbralo v Blaekparku, da »e posvetujejo o odporu. Tudi U shod je bil razgnan. Na'o je komandant atlantiškega brodovja prepovedal vse dopuste in izkrcevanje na kopno. Matrozi, ki so ostali, pa so demonstrirali naprej in vzklikali odporu proti redukciji plač na krovu. Peli so tudi razne uporne pesmi. Ta protestna akcija matrozov pomeni prvi dejanski odpor proti vladnemu programu slednje. Začela se je pa tudi široko zasnovana agitacija učiteljev, ki so v sredi Londona priredili veliko protestno demonsfracijo. Pripravlja se pa velika protestna aktija tudi od ostalih kategorij državnih nameščencev, med drugim tudi od državne poli eije. Vsi so pa prepričani, da bo globoka državljanska zavest Angležev premagala tudi to krizo. Viharen odmev v angleški zbornici Admirali poročajo Ijondon, 16. sept. tg. Glavno zanimanje je vladalo danes v angleških listih in v poslanski zbornici za dogodke v angleški atlantski mornarici. V poslanski zbornici je prišlo do več minut trajajočega viharja, preden je mogel mornariški minister Austen Chaniberlain poadti svojo izjavo. Chamber-lain je sporočil, da je vlada pooblastila admiraliteto, naj stavi predloge, da se odstranijo trdote pri znižanju mornariških mezd. Prišlo je do hrupnih prizorov, ko so razni delavski poslanci zahtevali, da se po dnevnem redu takoj vrši debata o dogodkih v mornarici, in je bila ta zahteva odklonjena. Akcija mornarjev za pasivni odpor so je začela na brodovju, ki je stacionirano v pristanišču Invergordon. Mišljena je bila kot protest proti krivicam pri izplačevanju mezd. Mornarji Iti vojnih ladij, ki so zbrane v tem pristanišču, so »e branili izvršiti povelje, da dvignejo sidra. Zasedli so kable, tako da ladjam ni bilo mogoče odpluti iz pristanišča. Da pa dokažejo, da protestirajo samo proli mezdi in da niso nasproti kroni nelojalni, so trikrat zaklicali kralju: >Živiok Kontreadmiralu ni ostalo nič drugega, kakor da je ladje poklical nazaj in uvedel splošno preiskavo. Nezadovoljnost nižjih mornarjev je naperjena proti velikim re dukcijam mezd, ki deloma presegajo 50%. Žena navadnega mornarja bo dobivala odslej namesto 26 šilingov samo 13 šilingov. Kontreadmiral Coloni, poveljnik vojne ladje »Nelson* in šef atlantskega brodovja je dospel v London ter bo obširno razpravljal o položaju z ministrom Austen Chamber-j lalnom in drugimi člani kabineta. Iz vseh drugih pristanišč atlantskega brodovja pa so dospele med tem vesti, da nikjer drugod ni priSlo do nemirov. Meti častniki in moJtvoni vlada popolni »porjutuni. Moitvo mirno čuk« preiskave za pr«ričn*jio razdelitev mezdne redukcije. Po vesteh iz Hongkongn je angleško brodovje na Kitajskem sprejelo redukcijo. Dasi so tudi tam nezadovoljni, ni prišlo do javnih protestov Zahteve našega gospodarstva Kongres gospodarskih zbornic in korporacij, ki se je vršil 15. in Iti. t. m. v Beigradu. je, soglasno sklenil ' - tele zahteve v svojih resolucijah. Raznmtrivajoc vsestransko stanje našega narodnega gospodarstva kongres tudi ob tej priliki naglasuje, cla ima kmetijstvo življenjski \ pliv na gospodarsko in socialno življenje v naši državi. Svelovna kmetijska Kriza je zajela tudi naše kmetijstvo. Zaradi lega ie položni našega kmetijstva ležak in je v njem tudi vse naše gospodarstvo. Zato kongres najlopleje apelira na vse merodajne kroge in na vse državljane, da se posveti v prvi vrsti pažnja javne, in privatne iniciative kmetijskim problemom In potrebi. Vso gospodarsko zbornice in korporarije so pripravljene dati na razpolago svoje strokovne moči za sanaeilo našega kmetijstva in vsega gospodarstva. Skrajna ne.-talnost iu kompliciranost gospodarskih razmer označuje splošni položaj izvozne trgovine. V državah, v katere je usmerjen naš izvoz, 90 nastali v zadnjem času izredni odnošajl, kateri so sledili tudi posebni ukrepi, kateri so bili povzročeni po težki finančni situaciji nezaposlenosti in padcy cen. Največ ukrepov držav uvoznic ovira naš izvoz in trgovinske pogodbe nam v tem oziru ne dajajo nobene rešitve. Nadalje srednje evropske države šo vodno povišu ojo s vol o •arine. Zato »o izvoz po količini znatnjšuje in cene ri loj priliki vprašali, kako daleč je do obmejnega mesta Letenje. Eden od šoferjev je bil zelo nervozen in je rekel, da mu je žal. da je šel na to, in se je hotel vrniti, drugi pa so mu prigovarjali, da nima smisla, da se vrača nazaj, če se nahajajo že nn sami meji. Rekli so, da po.ujejo v Trst. Temeavar, 16. se.pt. ž. Dr. Nagv, pri katerem so našli oddajni radio, je znan kol »impatizer ko munistov in se sedaj išče zveza mod radio emisijsko postajo in ontentntom v Biatorbiigvu. Potic ja je namreč ugotovila, da je aretirani dr. Nagv stric Martina Leibnicka, ki je izvršil atentat pri Biator- bagvju. Za Leibnicka se je ugotovilo, du čo žc ni izvršil atentata, da je vsa) sodeloval pri Istem. Rodil se je v Budimpešti lota 1905. Ob času atentata je iskal v Budimpešti neki avtomobil, jji naj bi ga odj>clial do češkoslovaške ine'c. Doličnj šofer, ki jo to zadevo prijavil, jo odklonil, da ga odpelje na svojem avtomobilu, ker uiu je bil sumljiv. Policija Je pokazala Šoferju fotografijo, v kateri je takoj spoznal Leibnicka. Pozno v noč so se zasliševali na policiji v Budimpešti vsi osumljenci in priče. Vse kaže. da bo preiskava končana v najkrajšem času. , Tudi druf afe v Biat^rb »vu smatrati za nacionalne žrtve in da se mora vrSUi po vsej Madjarski 7 dnevno žalovanje. Na jutrišnjem skupnem pogrebu bo v imenu vlade govoril pravosodni minister 2itvay, manjšinsko vprašan e - pastorek Zveze narodov Diplomati nimajo časa se r njim pečali Ženeva, 10. sept. tg. Danes je, prišlo v šesti komisiji Zveze narodov na vrslo vprašanje manjšin. Prvi je govoril dr. Curtius, ki je sicer priznal zboljšanje peslopka, tem bolj pa jo kritiziral njegove nedoslatke. posebno pomanjkljivo publieltelo manjšinskih peticij. V imenu mnle antante se jo romunski zunnnji minister Ghika skliceval na prejšnje izjave teh držav in odklonil vsako udeležbo mnle antante pri letošnji debati. Tudi grof Appo-nvj je naglafiul, dn današnji čas ne smatra za pri- meren za natančnejšo razpravo o tem problemu. Kanadski delegat Beaubien je izjavil, da tegu problema ne smatra samo zn ovropsko vprašanje. Predlagal je stalno manjšinsko komisijo pri Zvezi narodov. Tudi lord Robert Cecil je izjavil, da sedaj ne smatra za oportuno, da se razpravlja o tem problemu, pridružil pa se je mnenju dr. Curtiusa. Francoski delegat Petie je v zmislu prejšnjih Bri-andovih izjuv zagovarjal čim liberalne ji j postopek z upoštevanjem suverenostnih pravic. Francosko-nemško zbližanje Kapital naj utira pot Ženeva, 16. sept. AA. Nemški minister zunanjih zadev dr. Curtius |e snoči obiskal francoskega ministra za zunanje zadeve Brianda. Njun razgovor je trajal eno uro. Jz okolice obeh ministrov *e doznava, da sta govorila o predstoječem obisku francoskih državnikov v Berlinu in o vprašanjih, ki so na dnevnem redu skupščine Društva narodov. V Berlinu bosta Laval in Briand predlagala nemškim državnikom, naj bi se ustanovil frart* cosko-nemški odbor z nalogo, da proučuje politična in gospodarska vprašanja v zvezi s franco-sko-nemškim zbližanjem. lz praktičnih pred oiov tega odbora naj se razvije program splošnega sodelovanje med Francijo in Netnči o. Mad temi predlogi je tudi nakup nemških industrijskih papirjev od strani francoskih kapitalističnih skupin. Dr. Curtius sc bo vrnil v Berlin prve dni prihodnjega ledna. Po povratku v Berlin bo poročal ministrskemu svetu o pogajanjih v Ženevi. Pariz, 16. sept. tg. -Eclio de Pariš« izjavlja z ozirom na včerajšnji sestanek Brianda in dr. Curtiusa, da je Briand svetoval, naj se v interesu pospeševanja nemško-lrancoskega zbli. anja postopa previdno, dočim je dr. Curtius priporočal, naj ima zaupanje v Briinlngovo politiko. Petit Journal svari pred prevelikim upanjem na uspehe berlinskega obiska, Sedaj se morajo uresničiti samo skromne naloge, ki so dane v varni distanci. V Do X." ie udarila sire'a Berlin. 16. sept. AA. Po poročilu iz Nowyorku je strela udarila v veleletalo »Do X- . En član posadite, en mehanik in neka oseba, ki je iskala za-vetjn pod letalom, so bili ranjeni in so iih prepeljali v bolnišnico. Letalo je o*talo nepoškodo vnno. Zagrebška vremenska napor,ed: Neslnlno in nekaj topleje. Najbrž se bo zjasnilo. Mednarodni šahovski turn\r Bled, 10. sept. na Bledu IS ko'o je bito igrnno samo dopoldne, ker to nt mojstri popoldne ob 4 od|ieljali v Ljubljano. Do 2 so bili doseženi sledeči rezultati: Flohr je nenavadno hitro izgubil proti Bogo-Ijubovu. V otvoritvi jc napravil par slabili potez iu Bogoljubov ga je nepričakovano presenetil z žrtvijo figure, ki je iinelu za Flohra jiosledico. da -e jc jio par jiotezah znašel z dvntia kmetoma in kvaliteto manj v izgubljeni poziciji. Flohr ui imel nobene šanse več in ker bi bilo brezsiivselno partijo zavlačevati, se ie vdal že v io. potezi, — Soiel-lnann se Je proti Tartakovverju odločil za Italijansko igro, ki prihaja jio turnirjih bolj redko na vrsto. Iz otvoritve se je razvila izredno interesant-na središnjica. Spielmann ie z vso silo tianadel Tartakovverievo kraljevo krilo. Tartakovver mu je pa odgovoril s protinapadom. Žrtvoval ie figuro in spravil Spielmanna že v hudo »tisko. Toda Tarta-kovverjev nanad končno le ni prodrl, ker je iincl Spielmann dovolj obrambnih možnosti. Poziciia se }c polagoma jioeijostavila in partija je ostala remis, ker ie imel Tartakovver dovoli kmetov za žrtvovano figuro. — Vidmar ie danes svojega tekmeca Kostiča zonet o'doravil s praznimi rokami. Kostič se ie odločil za prusko igro. kat«ro ie na, kot se je izka/alo na poziciji, poznal ahbše. kot njegov nasnroinik. Zaš«! ie v zanj slabo varianto in zcubil dva kin-ta. Kostič ic nato poskusil še / nekorektno žrtviio kvalitete, ki mu na ni Prinesla zaželinnih sadov. Vidmar je Kosfičeve napade mirno odbitni in ko ie Knstlču zmnnlkato smodnika, je uvidel. da je nadaljen odpor brezuspešen in je kapituliral. Maroczv i«ra še vedno sveJe in ie v današnji partiji spravil Nienicoviča že v zelo nevaren položaj. Nicmcovič ic odeovoril Mnrnczvu s Carro-Kaitn obmiibo. Ipr ie težišče svoiih o'ieracii nre-ucsfl na damsko krilo. kier mu je C liniia sb>*i'a /a ba>o njegovih akcii. .Maroczv na je zasedel E-liniio in naoadel kralievo 1inifo. Z n.madom na ni mocel prodreti in sledila te HkvldscUa, ki ie prinesla vsakomur svoie prednosti, nakar sta se obn nasjvrotn^a zedinlln na remis. Alichin ie kot beli v dam«kem gambitu žrtvoval krnela. Colle ie kmeta vrel. toda ie nato /a?"l v te?ave, ker ie Abehin irborno nostiral svo;c figure in liana del kralievo krilo. Colle se podnj navedenih uavoililih icrcMcntos Dr©2d cnKa in bto"»slavita nlcii n«{irrc<'ni|lv < u uttneh Pri revmntizmu trganju iši- asu: boioča mestu vdihniti. Pri zobobolu: dlesne vdrgnili in ustno duplino izpirati grurati. Pri a;lavohiilu uervoznosti. pomnnjluin,u spanja: ielo in celo teio vdrgni i, ter v/eti zvečer pred počitkom ni'aino ko| el i doda kom Levje Mentol - Droi-djcuke. Pri utrujenosti: masirati celotno te,o. kri želodčnih boleznih: 10 kapljic na košček sladkorja. Pri izpadanju las iu prllilju-masaža giave. Ko zobua v uda itd. Pri potenju jiodpuzduho, nog, rok a i celotnega telesa nai se po ečl deli zjutraj in zvečer iz-mivuijo. t«vfB-Mcnine »"e-nice in i/ ene tr t * i 11 e rii ali juCmenn, jc treba plačati samo /a del pšenicc Regulacija Gradaščice Na Jezerskem mesari medved Ljubljana, 16. septembra. Vse letošnje poletje je z drugimi regulacijskimi deli nn Ljubljanici napredovala tudi regula-rija Gradaščice, ki je bila po zgradbi novega mostu v podaljšku Groharjeve ceste že nujno potrebna. 2e na pomlad so ob dograjenem mostu preložili strugo Graadščice tako, da je začela teči pod mostom. Čez poletje so regulirali vso ostalo strugo, vendar zgleda, da bo ta regulacija predstavljala na žalost polovičarsko eršitev regulacije Gradaščice. Je sicer res. da bo z regulacijskimi deli, ki obstojajo v gornjem toku Gradaščice iz graditve poševnega zidu iz malo oddaljenega kamenja dobila Gradaščica strugo, katere ne bo Jezersko, 16. septembra. Že tretje leto se klali po jezerskih gozdovih kakor tudi po gozdovih okoliških vasi v Kokri, Kortah, Beli in Solčavi močan in krvoločen medved. Medved dela v vseh omenjenih vaseh občutno škodo, ker pokonča vsako leto precejšnje število ovac in tudi nekaj govedi (leta 1930 okrog 50 ovac). Letos spomladi je raztrgal na Jezerskem zopet K) ovac, a nato se je tekom poletja klatil po obširnih gozdovih v Kortah, kjer si je tudi privoščil lepo število drobnice. Poslalo pa je medvedu v Kortah že gotovo preveč enolično in se je napotil pred enim tednom zopet v jezerske gozdove. Čeprav si je tu takoj privoščil zopet več ovac, mu gotovo te niso zadostovale in je koncem preteklega tedna ugonobil tudi dve dvoletni govedi. Obe govedi sla postali | njegovi žrtvi v isti noči in je obema izsesnl snrno I kri. V sledečih nočeh je hodil kosmatinec nad mehko, mlado meso in je v treh večerih enega izmed govedi popolnoma do kosti oglodal. Jezerski lovci kakor tudi lovci sosednjih vasi so priredili na medveda že več lovov, pa nikoli jim sreča ni bila toliko naklonjena, da bi kosmatincu dali zrsluženo plačilo — jeklenko v glavo. Prej ali slej bo pa gotovo tudi to dobroto« prejel. K tej stvari je vredno še pripomniti, dn so nekateri meščani proti ustrelit v i tega medveda in so mnenja, da ga je treba ščititi kot redkost naših gozdov. Ako bi bilo pa tem gospodom znano, da je medved napravil tekom treh let. odkar se klati po teh gozdovih, ž.e na tisoče škode in ako bi se j vživeli v položaj prizadetih kmetov, bi brezdvom-no izgubil medved tudi te svoje zagovornike. Dr. Pfrimer v Mariboru Naš urednik pri vodji heimvehrovskega puča £n dan i^kivije^aŠpdiM /. Jutranja toaleta Brer skrbi ,„ vedra ysa iz poste/jce se kar ne gane, ob sedmih še ie Špeiica vesela, urnih nog ti vstane. „ Veliko pranje" niei nič ni mar, kar drugim živcem je na kvar. Dr. Piriemer, vrhovni poveljnik Heimvvehra, ki je po ponesrečenem puču pobegnil. Desno od njega vodja štaba Rauter in knez Starhemberg, ki sta bila oba aretirana. Maribor, 15. sept. V ponedeljek je prispel nenadoma v Maribor vodja avstrijskega puča dr. Waller Pfrimer s svojo ženo Irmo in hčerko Uto. Našo mejo je prekoračil pri Radgoni z rednim polnim listom ter nadaljeval vožnjo v Maribor z vlakom. Dr. Pfrimer se je nastanil v hotelu »Merant, dočim stanujeta žena in hčerka pri tukajšnjem vinskem trgovcu Juliju Pfriinerju, ki je bratranec vodje avstrijskega puča. Istega dne so prispeli v Maribor še siu dr. Pfrimerja, 22 letni Waller, ter brata Sieg-frled in Irimberg Pruger, ki sla ves čas aktivno sodelovala pri puču. Mladi VValter je vodil namreč skupno s Siegfriedom Prugerjem v Leobnu tiskarno Heimvvehra, Irimberg pa je bil nas av-Ijenec iste. Preko meje so prišli z rednimi potnimi listi, le našega vizuma niso imeli. V Mariboru se nahajajo pod nadzorstvom obmejne policije, lahko pa se sprehajajo po mestu. Vaš dopisnik se je v torek oglasil pri dr. Pfrimerju, ki ga pa ni bilo doma. Končno se mu je vendarle posrečilo priti do njega. Dr. Pfrimer je popolnoma potrt in živčno uničen. Pri razgovoru je prosil, naj mu slavijo vsa vprašanja, ki mu jih hočejo, vendar pa naj ga ne izprašujejo ničesar o puču ker tega ne bi prenesel. Ko je prišel Vaš dopisnik v sobo, kjer se je nahajal dr. Pfrimer, je njegov sin zakričal: »Zur-nalisti so tu!« I)r. Pfrimer je dejal: »Pustite me na mini! Samo to vam morem povedati, da je vsega kriva izdajal« Pač pa je dal njegov sin NValter vašemu dopisniku dragoceno pojasnilo: >Pufi bi brez dvoma uspel, če bi ne bilo celo gi- banje izdano. Na drugi strani je vojaški izvedenec Heimvvehra, baron Prank, čisto odpovedal. Imeli | smo samo na Štajerskem 10.000 ljudi. Zasedli smo Semmering in vso progo do Gradca. Naš načrt je bil najprej končen rlčen napad na Gradec. Tukaj bi iineii lahko stališče, ker smo imeli na svoji strani simpatije prebivalstva in tudi policije. Gar-nizija šleie samo 2000 vojakov, med katerimi smo uživali velike simpatije in kjer smo imeli veliko zaupnikov, ki so že dalj časa pripravljali med vojaštvom teren za sodelovaire. S Tirolsko nismo imeli sporazuma, ker je razdalia velika, vsled česar ludi ne bi imelo smisla, pač pa s Solnograško in Gornjo Avstrijo. Vendar pa nismo Solnograško povsem mobilizirali, ker smo tukaj računali z rezervo, in ravno tako glede Gornje Avstrije. Prvi cilj je bil, zasesti vse omenjene dežele ter se polastiti tukaj oblasti nato smo pa po zavzetju teh dežel hoteli izvršiti koncentričen pohod na Dunaj ter ga zavzeti s čim manjšim prelivanjem krvi. Če bi bilo potrebno, bi zavzeli Dunaj ludi z iz-stradanjem, ker smo računali s precejšnjim odporom prebivalstva in pa tudi garnizije. Vsa akcija je po mojem mnenju zastala le vsled lega, ker je vojaško vodstvo Heimvvehra na Štajerskem popolnoma odpovedalo in pa, ker je bilo bržčas izdano, kajti druoače si gotovih okolnosti o poteku akcije ni mogoče razložiti. Vojaško vodstvo je bilo v rokah bartna Pranka, ki .ie imel z vojaštvom svoje slike in s katerim naj bi prišlo do sodelovanja v odločilnem momentu. Radi izdaje in lieobvladania položaja pa stvar ni uspela in radi lega ludi ni prišlo do sodelovanja z armado. Ta doba je že davno minula, ko je zadaialo veliko pranje gospodinji toliko preglavic. Danes razun gospodinje nihče ne ve v hiši, da /e danes dan velikega pran/a. A tudi gospodinji se nič ne mudi in vslane še le ob običa/ni uri — seveda samo ondi — kier se uporablja za pranje ooznano in izvrstno Sah. mojstri igrajo danes v Ljubljani po preteku par let. Regulacija struce se bo zavlekla še v pozno jesen, dasi je v spodnjem delu toka že skoro dovršena. Novi trnovski most, ki bo stal v smeri F.mon-ska cesta—trnovska cerkev, napreduje še dosti hitro. Sedanja dela obstoje v betoniranju železo-betonskega nosilnega loka, ki bo nosil ves most. V primeri s starim lesenim mostom, bo imel novi most vse drugačne dimenzije. Stal bo nad regulirano strugo Gradaščice in železobetonski lok bo imel isto odprtino kakor jo ima regulirana struga Gradaščice, t. j. 10 m. V višini cestišča bo most dolg 24 m, njegova širina pa bo znašala 17 m, od i te bosta odpadia na hodnike za pešce po 4 m ši- Zgoraj: Spielmann, Colle, Tartakovver, Astaloš. Pire, Stoltz, Flohr, Kaslidau, Kostič — spodaj: Marocz)', Njemcovič, Aljehin, Rogoljuhur, Vidmar. roka pasova nn vsaki strani. Na koncu mosta bodo kot zaključek stale na vsaki strani 4 m visoke štiristrane piramide, ki bodo stale na kockastih podstavkih. Ograja bo zelo okusna in arhitektonsko posrečena. Na ograji bo na sredi mosta stal na zapadni strani kip sv. Janeza Nepomuka, na vzhodni strani pa lepa vaza. Nekoliko nižje bodo zgradili mesto stare lesene brvi novo železo-betonsko brv, za kateor ravno sedaj betonirnjo temelje. Če bo šlo vse po sreči in če ne bo nagajalo vreme, bo novi most še letos končan in izročen prometu. nas v poštev gornjebaško blago, ki stane danes franko nakladalna postaja 370 300. če prištejemo torej še prevozne stroške, ki znašajo najmanj 35 do 40 par (40 par iz Banata), stane v Ljubljani pšenična moka 0 g najmanj 4.10 Din in več. Potemtakem je pekom nemogoče prodajati bel kruh iz 0 g moke po 4 Din za kg. Treba bi bilo vsekakor, da se to pojasni, ker so perturbacije neizogibne. Poleg tega apeliramo še na Priv. izvozno družbo, da slavi interesentom pravočasno na razpolago dovolj plomb in potrebnih tiskovin, da ne bo prišlo do zastoja v trgovini in s tem do zvišanja cen, katerih konzum ne bo mogel prenesti. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-lkon Rodenstock VoigtlBndei VVelta. Certo itd. ima vedno v zalogi Jugoslovan skn knjigarna v Ljubljani. — Zahtevajte cenik' Divjanje voda j v s!ovenjgra«kem ohra'u Slovenjgradec, 14. sept. Po sobotnem silnem, skoro celodnevnem nalivu je nastala velika povodenj, posebno ob potoku Suhodolnici. Nekateri pripovedujejo, da že 30 let ne pomnijo take povodnji. Svoj višek je dosegla povodenj okrog 0. ponoči. Od Suhodola proti Pod-goriu je voda raztrgala več manjših jezov in odnesla več mostov. Voda ie vdirala v hleve in kleti. Nekateri so morali živino izgnati iz hlevov. Od žag je voda nosila cele plohe, katere so posestniki žag po noči pri luči lovili po vodi. Pri tovarni Kos v Trobljah so bili delavci zaposleni do 10. ponoči in so do kolen brodili po vodi in lovili les. ki ga je voda odnašala od žage. Pri Sv. lanžu pri Dravogradu je voda raztrgala regulacijsko napravo Mi-slinje. Ceste so mnogo trpele, nos?bno v Suhodolu. Okr. cestni odbor se je v nedeljo popoldne sestal k seji, kjer je ugotovil povzročeno škodo. Hudo so nrizadeti tudi posestniki, ki imajo zemljo ob potoku, ker jim je voda razruvala sadeže, posebno l.rompir in koruzo aido itd. Ob potu proti Staremu trgu so v novih hišah imeli polne kleti vode ter so včeraj popoldne črpali vodo iz kleli z motorno i brizgalno. nr • „ Tri nasrece Včeraj dopoldne so je pripetila na Grosupljem težja Železniška nesreča. 45 letni vlakovodja Anton Tomee iz Ljubljane. Kamniška ulica 4. je [ladel med odbijače vlaka, ki so mu zmečkali desno roko in trebuh. Težko ranjenega Toinca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. — 26 letni Ivan Sepetavee. ključavničar z Viča 0. je delal v kamnolomu v Podutiku. Med delnm mu je propeler motorja odtrgal dva prsta na desni roki. — Opol- dne je tramvaj podrl na tla delavčevo ženo Ane černogo z Ižanske ceste 50. Žena je še pritavaln , do Čopove ulice, kjer pa se je zaradi poškodb zgrudila. Poklican je bil reševalni avlo, ki jo je prepeljal v bolnišnico. Angleški litem (i v Ljuhlrani Znano je, da so si mladi angleški in pa slovenski literati v precej ozkih stikih med seboj ter dn si med seboj dopisujejo. Te prijateljske vezi se bodo sedaj še poglobile z obiskom treh mladih angleških literatov, članov mladega PEN kluba v Londonu, ljubljanskemu PEN klubu mladih. V pelek z jutranjim brzovlakom ob 7 pridejo v Ljubljano gg. Alex. J. Henderson, Allan N. Tav-lor in VVilliam E. NVarman. Alex. J. Henderson i.' rojen 1 1910, dovršil je University College v Londonu ter je sedaj urednik pri Renterjevi agenciji. Sodeluje pri raznih angleških listih. Izdal je zbirko črtic »Curtain & Epilogue- in je član mlade:;* PEN kluba. Allan N. Ta.vlor je predsednik mladega PEN kluba. Rojen je' 1. 1P01, dovršil je \Vey-bridge Park Collrge. Sedaj je urednik pri General Federalion of Trade Unions. Sodeluje pri raznih angleških listih. Objavil je več Člankov z naslovom »Comparative Religion llistorv v reviji : Ocenit Revievvr. Objavil je zbirko črtic pod naslovom »A Shadovv Passes . William NVarman je tajnik mladega PEN kluba. Rojen je 1. 1904 ter jc dovršil višjo šolo Dlreclor City Compnnv. Sodeluj«' pri raznih listih, bavi se z esejistiko iu tudi s poli tiko. Sedaj piše roman »Horizont, ki je skoraj do končan Ljubljanski mladi P»u«vei budo svoje uu gleške tovariše primerno sprejeli, zvečer pa jim prirede prijateljsko večerjo. Pozneje jih povedtjo t ud I v nekatere zanimivejše kraje Slovenije, zlasti na štajersko mogla niti najmanj spremeniti, vendar je škoda, da se pir tej regulaciji niso zadostno skrajšali nerodni ovinki, ki jih tvori Gradaščica. Če upoštevamo, da bodo regulacijska dela Gradaščice glede na trdnost in masivnost sedanjih gradb zahtevala visoke gradbene stroške, je v resnici škoda, da se pri načrtu ni postopalo bolj dosledno in se ni regulirala Gradaščica tako, da bi tekla v kar najbolj ravni črti v Ljubljanico. Sicer bi gotovo taka regulacija stala še nei'. — •>. septembrom morala za krožnik juhe plačati — 8 Din. in sosed .o nudkrili s trditvijo, da je on pri tej priliki še Vič hujše odrezal, ko je r nekem bolela moral zu skromno kosUge oilrajtaii. čujte in sodite, kar — 36 (šest in trideset) Dir. Zgrabila me je s^elu ieza in obema sem rrge' r obrez trdo besedo, du obrekujela. \isim in nisem, mogel namreč verjeti, du bi se bil l''uk ljubljanski gostilničar v teku Kraljevega ledna tako izpozabil. .l/i se ne zdi inti. Vam, g. urednik, tako brezvestnost čisto nemogoča? Kuj pravite? TVORNI CA CIKORlJt Okusnu in zdrava je IMUNSKA KAVA Trbovlje 1330 volileev izkazuje novo sestavljeni volivni imenik /a Trbovlje. Povzet je iz zapisnikov po ljudskem Štetju, zato ga naj pregledajo posebno tisti, ki so se priselili po 1. jan. letos v Trbovlje, pa tudi drugi, ker pomota je povsod mogoča. Cas, da se kar ua občini popravi, je že samo do petka. Spomenik vojnim žrtvam je precej zanemarjen. Posode z oljem /a lučke postavljajo, kamor se komu zdi in ne na določene prostore, zato se več- 1 krat kaj preobrne in je na spomeniku vedno več ! mastnih madežev, kar silno neokusno izgleda. Bre/ I vsake pietete polagajo na Podnožje spomenika stvari, kakor da bi bilo tam kakšno skladišče. Od stvaritelja spomenika je bil zamišljen tudi okvir oz. ograja, ki nujno spada zraven in k okolici. Obstoji šc društvo, ki je lep spomenik postavilo, katerega jc sicer prevzela občina v svoje varstvo. .Mislimo, da sta obadva poklicana, da za spomenik skrbita in še dopolnita, kar mu man!ka. Bližajo se Vsi sveti, tedaj se vrši pred spomenikom lepa spominska slovesnost in zato bi bilo lepo, če bi že , do teda j vse m ed i i I. Hrastnik Nova šola — ? V soboto je bila komisija na I Rošovem plazovju, kjer bi naj stala nova šola Kli-i cani so bili zraven razni strokovnjaki. G. univerzitetni prol. Minterlehner je ponovno iziavil, da prostor ni primeren za nobeno večjo stavbo, vpo-kojeni profesor Seidl je pa ponovno trdil, da jc kljub raznoklinam in plazovju primeren. Strokovnjak iz Zagreba pa bo svoje mnenje sporočil naknadno pismeno Smo res radovedni, če bodo prostor prisilili, da bo primeren za proiektirano stavbo. Na vsak način pa moreio gg strokovnjaki jamčiti za svoie izjave in škodo, ki bi ev. nastala občini iu nienim davkoplačevalcem, ker gre za iaven denar in za denar je danes huda. Pa tudi nri komisijah varčujte So predrage, da bi si lahko privoščili vsak teden drugo. Senovo Udarec, ki je bil našim kraietn zadan s podražitvijo moke. te naivažnejše življeniske potreb-ščine. je tako silovit, da je ljudstvo v resnih skrbeh, kako ga bo prebolelo nos*hno če se vzame v poštev to, da so v teh krajih zelo redki, ki iim ni treba kunovati živeža Res ie. da nekateri od-rr>d»-jaio na iesen kakšne mernike žita. da z izkupičkom /akrnaio na;bolj zevaiofe luknic na svojem gospodarstvu, ki so se teknm 'eta poiavite v obliki dolgov za razne gosnod,irske potr»h*čine. ki so bile neizogibne. 7aradi tega iim na že sredi zime | živeža zmanika in zat»<"-i se moraio v trgovino. | V kraiib na. k'»r ic uničila toča moraio Ze za seme kunovati žito Kie bodo ti liudie vzeli denar, da se vsai skromno orrživiio in to v f»«ih ko ie vedno večie pomanikanie gotovine Isto^i-o ie to za ni-darif katastrofalen udarec, če pomislimo, da se šc ved«o «rsTm<'» "'ače «o "m 7>mi ie na pred diirm' Kako nai m^ar svo!o družino nre- j Živ1ar zbral pogreške leksikona, ki ga zagrebške Novostih izdajajo kot brezplačno prilogo svojega lista. Ta leksikon mora bili pravi književni uni- ; cum, ako je spicer na dosedaj izišllli 150 straneh ! našel nad 4000 napak, ki nam jih odkriva v tej j brošuri. Brošura stane 8 Din in je izšla v samozaložbi (Livadičeva 21. Zagreb), dobi se pa tudi v knjigarnah. Izseljeniški veslnik. Za pouk našemu narodu. Izdala in založila družba sv. Rafaela v Ljubljani. Izsfiljeniška knjižnica št. 0. Priročna in koristna knjižica s sledečo vsebino: 1. Po letošnjih slovesnih sprejemih nabili izseljencev. 2. Slovenski Iz-««1jeniški svet. 3. Naš izseljeniški narodni program. 4. Izseljen iftk i kongres. 5. Notranja kolonizacija. 6. Gospodarstvo Družbe sv. Rafaela. 7. Iz-sp.ljonLška nedelja. 8. To in ono iz izseljenskega sveta. 0. Letni občni zbor. — Na željo se Izseljenski veetnik vsakemu brezplačno dopošlje. Naroča se pri Družbi sv. Rafaela v Ljubljani. Naš dom. Lisi za kmefko mladino. Avgust— 'optemborska številka prinaša jako zanimive članke. kaknr n. pr. Knloličanstvo. biser v zgodovini Slovencev (dr. Jeraj). I.epa Črtiea -.Planine-. Da-ljp; Velika noč boltševiškfga poveljnika. Na severnem tpča;u, V morskih globinah ild. Top'o priporočamo! Naročnina za vse lelo 12 Din. Maribor, KoroSka 5. Lica naroda i razoru>anj*. Leto 1. ftt. 3 Ta dvomesečna revija, ki izhaja v Zaerebu si stavlja nalogo, da propagira v naši državi mirovno miael po intenrijah in osnovah Zvrze narodov. Urejuje dr. Ivan Brolič, Zagreb. Grič 1. — Stane letno 60 Din. Jugoslavija. (Jugoslovanski turizem). Sep-temberska Številka trga ofleljetnega glosila za propagando našega turizma prinaša poleg bogate vsebine tudi vrsto res krr-snlh slik iz Slovenije in Dalmacije Letna naročnina 120 Din, za inozemstvo 110 Din. Uredništvo: Split. llrvatska ProsTjeta. Loto XVIII. št. 8—0. Književna revija H. P. pod vodstvom Ljubo-inira Marakoviča aktualno razvija. Tudi v lej številki so pomembni kulturni prispevki od istega pisatelja. Izdaja Kolo hrvatskih književnika. Letna naročnina 80 Din. — Zagreb. »Literatnra« št. 3. prinaša interesantne izvlečke iz svetovne literature. List urejuje književnik. S. Galogaža. Naslov lista: Zagreb, Gunduli-čeva 17. Dobi se v vseh knjigarnah. Polletna naročnina 36 Din. Zabavni kalendar »Razgovor Ugodni*? ia. leto 1932 jn izšel v založbi knjižnice Dobrih Romana (Zagreb. Trg kralja Tomislava 21) z dakaišnjo kniiževno. umetniško in pravljično vsebino. Glavni del vsebine je urejen pod naslovom: Evropa v novelah, kjer je 22 evropskih narodov zastopanih s primernimi odlomki iz njihove novelislike. Vsekakor originalna ideja. Stane 10 Din in se dobi v boljših knjigarnah. Planinski vestnik, št. 0 s sledečo vsebino: Severna stena Turške gore (Boris Režek) — K imenoslovju naših gora (Ivan Hribar) InterosanlPii in uvaževanja vreden članek, ki ga bo vsak z zanimanjem prebral. — Pn visokih turah — Šaljivo mučni doživljaji (Jožef Zazula) — Čez hrib in dol (J. Klovar) — Obzornik in društvene vesti — Letna naročnina 40 Din. Naroča se pri Osrednjem odboru SPD v Ljubljani. Književni Sever, časopis za književnost, nauku i kulturo. Urednik Mtlivoj KneiSevtč. September. Letna naročnina 90 Din. Subotica. Revija nndi interesanten prerez narodne kulture Bunjcvcev. Ljubljana, Ift. septembra. Kakor smo zvedeli, so mesarji danes sklenili, da znižajo cene govejemu mesu na trgu. To znižanje nastopi v veljavo šele v soboto in sicer bodo od tedaj dalje prodajali mesarji goveje meso I. vrste mesto po 10 po 15 Din, goveje meso II. vrste pa po 13 mesto po 14 Din, kakor je bilo do sedaj. S tem znižanjem nikakor javnost ne bo zadovoljna, ker je premalenkosttio. Ako bi bili voli I. vrste po 7 Din kg žive teže, potem bi šele mesarji smeli, računajoč po edinem pravičnem celjskem klittču pradajati najboljše meso po 15 Din. Volov po 7 Din pa mesarji danes skoraj ne plačujejo več. Zahtevamo od tržnega nadzorstva, da dovoli prodajati meso po 15 Din kg le onim mesarjem, ki se izkažejo z uradnimi potrdili, da so vole res kitoili po 7 Din ali dražje, '/a te vole bi veljal celiski ključ takole: 7 Din kunne cene žive teže, zraven pribitka in 1.50% odškodnine tnesariu zaradi režije in cenejše kože. To bi zneslo 14.80 Din /a kg prvovrstnega mesa. Dokler pa mBsarii plačujejo vole po b Din in še ceneje morajo biti tudi cene mesu temu primerno nižje. Ključ smo priobčili včeraj.. Danes sc je vršil v Lutbliani živinski seiem. Prosili smo za uradne nodatke o tem sejmu nr-st-no klavnico, pa nismn dobili orav nič. Niti število dogona. niti cen In vendar ie to tako važna /adeva za LiubUano. da ie nerlo»msten vsak izgovor, /lasti pa tak da ie npki uradnik /a"os,en drugie in da drugi uradniki o Pogonu in cnah nič ne vedo Po lastnih ona»o"»n:ib in 1-n'iVor smo mogli zvedeti od km°tov. ie bil iloeon goveie živine Precei velik, le kuocev ie bilo /e|n me'o. čeprav so bile cene klavni živini ni/kp. |.ii,M'»"sl vol ip h>' H-j«iiiViraii nr-d I. in H vr«to Poznavalci «o CPnili rla ho vol rl-il 300 kg čistega mesa in to računano po najnižji Stike z ulice Ljubljana 15. sept. Ko hodim po Ljubljani sem ter tja, opa/im marsikaj neprijetnega. — Na Marijinem trgu srečam policijskega stražnika, ki drži za rokav mladega fanta. Fant pravi: ... dela ne dobim, moram — Stražnik mu na odgovori: 'Boni ti že pokazal . Jaz, ki sem ta prizor ujel, si pač lahko mislim, da jc fant najbrž Kaj ukradel, ko je bil lačen, >.i| i> ravno glad in poinanikanje najpogostejši vzrok tatvine in drugih nečastnih del. II. prizor: Po Slomškovi ulici pride družina: oče, četvero otrok od 6—10 let in mati z doienčkom na prsih. Po iti ih temni polti sodeč bi rekel, da so cigani, ali z ozirom na njih obleko in obnašanje bi tega ne mogel trditi. Oče gre počasi, gledajoč za-mišlieno pred se. mati pa je videti zmučena do skrajnosti. Bogve. odkod so prišli in bogvc kam gredo. Otroci trkaio med notio na vrata in prosijo podpore, a kdo se /meni za nie! Mimo drviio avtomo-nili in bogataši v niih. uvmo prikoraka dostotan-stveno tudi kaka dama. vsakdo na vrže tem nesrečnim. lačnim in utruienim potnikom komaj /aničljiv pogled in gre dalje. Med Uubliansk gosnodo 'C pomešanih ne-\erjetno mnogo breznose'nih Za te se ne zm-ni živa duša. edino oko nostave Kdor ima še kak dinar, gre ono'dne v I iud«H dom kier dobi /a tri dinarie skromno kosilo: ko'(ko iih pa gre trkat na dobra srca. da si imro«i;o dinar Marsikateri i/mpd t*h siromakov pa ie bil danes razočaran, ko «i niti t denariem ni moge' kupiti črnega kruha. Liubtian«ki neki so namreč sklenili da črn»ea oz. r/enega kruha zdai. ko mu ie do'očena za kon/ti. menta nrim*rna cena ne bodo več '-»ekli. češ da bi im»li ge«»ovo izgubo Sliši sp tudi h«1pea ne bo''o več nek'i. temveč samo *em'ie in drugo '"Vsuzno pecivo, kpr cenp femu n'«o maV«im:rati« ho v tei zadevi niPr.il no"i'«titi sp op ne more reči a v interesu na'-h»fin»''ih ie, da bi imeli vsaj črnega kruha dovolj in poceni. cenitvi. Mesar bo dobil za meso, če ga bo prodajal zuolj po 14 Din, najmanj 5600 Din, kje pa je vsa drobovina, loj, noge, glava in koža? Ta uboga kmetica pa jc morala od teh 3125 Din vrniti mesarju po pogodbi še 100 Din! Drug kmet je prodal dva vola I. vrste pa 5.50 Din; prvi vol je tehtal 530 kg, drugi pa 457 kg. Prvi bo dal 240 Din čistega mesa, drugi pa najmanj 200 kg. Dve telici, katerih meso je enakovredno vo-lovskemu I. vrsle, sta tehtali 715 kg. Prodani sta bili po 5 Din kg. Vsakdo naj si po včeraj objavljenem celjskem ključu izračuna, koliko preveč bo zaslužil mesar! Med dvemi, tremi ljubljanskimi mesarji, ki so se včeraj le udeležili živinskega sejma, je bil tudi g. Musar. Ta je od nekega kmeta kupil vola, težkega 717 kg, po 0 Din. Vol bo dat 330 kg mesa. Je to najvišja cena, ki jo jc dosegel včeraj na ljubljanskem sejmu kak vol. Le bolnišnica, ki bo očitno zojiet klala v lastni režiji, ker se ji to bolj splača, je kupila dva vola po 0 25 Din Poudariatno, da je bil med ljubljanskimi mesarji le g. Musar, ki jc vola plačal po najvišji ceni! /Meso pa prodajam vsi liubl'anski mesarji po isti in morda še višji ceni kakor g. Musar, ki bo od danes naprej prodajal prvovrstno meso po 14 Din, meso II. vrste pa po 12 Din. Iz uradnega poročila tržnega nadzorstva je razvidno, da bodo živinozdravniki mestne klavnice kontrolirali meso in cene na Irgu. Pozivl>amo te gospode, da to kontrolo vrše skraino strogo in ne (.dede na desno ali levo vsak nedopusten noiav pretiranih cen ki niso v skladu s ceno kupljeni živini, tako' ova'ii'0 iu v lastni moči nastopijo proti takim ui^saripm. Še en stan ie, ki se masti od bede kmeta in stiske konzuinenta. To so živinski nrekupci. Ti kunuieio /ivino na kmetih c>o beraških cenah ter io potem nrodaiaio / velikim dob^koin denarno šibk";šim liuhlisnskim m»sariem Znani 60 nam s1uč» I jtid-ko gibanje v avgustu. Meseca avgusta jo bilo v '.iubljani rojenih 166 otrok, od teh 74 moških in <>l) žensk. Tri'e .so bili mrtvorojeni. — Umrlo je 65 moških in 46 žensk, skupno torej 111. Med umrlimi ie bilo 51 domačinov in (jO tujcev. — Nalezljivih bolezni io bilo v avgustu: tifuznih bo-lezni 4 griže 7 šVrlaFnle 4. davlee 10 in Sen« Ir © Včerajšnji živilski Irg je bil prav slabo zalo/en. To se je koj poznalo na cenah. Dočim je tržno nadzorstvo napisalo ua veliko črno desko na Jugoslovanski knjigarni uradne ccne, se iste niso popolnoma uveliavile. Naraven /akon o ponudbi in povpraševanju je pač močnejši ko vse pisane uradne cene. Uradna cena gobam ie bila 3Dln merica, nrodai.ile so se dosledno po 4 Din merica, ker je bilo gob silno tnalo. Lisičke so nrodalale ženske po 1.50 do 2 Din liter. Tudi sadia je bilo na Irgu mani kakor sicer. Štaierska iabolka so se nudila po 3 Din kilogram, domače hruške po 4 Din kilogram. Bosanske slive so bile po 4 Din kilogram Orozdie je bilo večinoma le iz Belokraiine, iama šmarnica- in nekaj črnine. Sm«rnico so da-iali naiveč po 3 Din. le redki po 4 Din kilogram, črnino pa so ponujali po 5 Din kilogram. Na trg so prin°sli tudi že prvi kostani s kresnPkih hribov edina ženska ki ga je imela, ga ic nrolo«ti sadežev suče od 0 50 do I Din kos Stročii ližol se ie nrodaial od 5 do h Din kilogram Z°'o slab ip bil dovoz perutnine in iaic Okrog nodietnega Bosanca, ki ie nri"Pl'a1 na trg nar /aboiev lenih piščet te mstal.1 takoi velika gni^a in živahna kunfiia Pi-Virncp ie prodnial no ?o Din nar laica «o bila po l Din eno ter po nar Mlpčnih izdplkov "a ie bilo na trgu dovoli ter ie niih cena slpjkoprpi ista. F.l^nnten nn v„ peslj ob belem dnevu si je Bosanec Mane Gladil neniol oM: »AH v'd'm prnv?- Talp njp"ov InvirIS. ki je šel m'mo nie»a, lako eleganten in iiobe'. dn g,i kot -tnrpga tovariša niti pogledali ni hotel, tale soroiak iz kršnp Bosne, ima na nogab riave fpvlle. pn kakšne eevlie? Prav lake. kakor so b'li pred nei'nl dnevi ukradeni njemu. Bosancu Manetu Glediču Prav natančno tako Vso ima desni čevelj, kakor lo io imel n logov. Jok. brp! Gledič ie skočil za soroiakom mom: -Odkod ti Čevlji?. PrPolo se le med obema prerekamo, kakor ga zmorem ^nm še Bosanci i« konec ie bil la. da je Gledič odljral llnšima na no-liciio. Itnš'ni je na polici'i priznal, da ie Eevlie kupil na trgu od drugega Bosanca, ko jo ravno biral čevlje na stojnici, pa mu je la ponudit lo. NI pomagalo nič, elegantno oblečeni Bosanec se je moral sesuti in oditi skozi mesto — bos Mane Gledič pa so ie se/nI kar na polieiii iz svoiib sta. lih iu razpadlih Čevljev, jih zabrisal nn snviišČe, liato pa se obul v svoje izgubljene, pa zopet najdeno čevlje ter odšel z globoko hva'ožnoslio do policije, ki mu jo s svojo avtoriteto pripomogla do njegovih čevljev. •) Lastriki poliede's''ib strojev in cirkula k za drva se ponovno opozarjajo na razglas OUZD v Ljubljani, da svoie stroje priiavi o najkasneje do 22. t. m. pri mes'nem nočel«lvu v mo!ln"m od rav-ništvu Mestni Irg 27 lil, soba 48 da se i*o < eio posledicam Z. Z. D. Več je razvidno iz -aztflasov. ki sta nabita nu deski mestnega načelstva in na mestni deski v So. Šiški. Dnevna kronika Velikanski plaz skoraj zajezil Savo pri Zasipu En delavec podsuf, drugi bi sfeoraj utonil Zasip. 16 septembra. Vsa okolica stoji pod težkim l >.mom, ki ga je povzročila strašna nesreča ob Savi, kjer se je zgrnila v Savo ogromna plast zemljo ter pod seboj podsula nesrečnega 27 letnega strojnika Jožeta It e po vsa. Nesreča se je zgodila včeraj popoldne ub treh tik pod vasjo Zas p poleg Save, kjer gradi Kranjska industrijska družba z Jesenic novo električno centralo. Tam je bil nakopičen ogromen kup zemlje, ki so ga navozili s hriba, v katerega vrtajo žc več mesecev dva metra visok in 1450 metrov dolg rov. Velikanski nasip zemlje se jo včeraj zaradi studenca, ki je popolnoma nepričakovano pri čel izvirati iz zemlje ravno v sredi pod nat.pom katerega je potem stalno in zelo hitro izpodjedal, zrušil in zgrmel v Saro z velikanskim truščem in žal s smrtno žrtvijo Dela pri izgraditvi električne centrale vodi tvrdka Dedek iz Ljubljane. Inž. Kleindienst je bil tako ljubezniv, da je našemu poročevalcu podrobno opisal strašno nesrečo ter tudi vzroke, zaradi katerih je naslala. Inž. Kleindienst je povedal sledeče: Nova električna centrala, ki jo grad!mo ob Savi, bo dobivala vodno moč ne morda iz Save, marveč iz Radovne. V lo svrl o bomo Radovii" zajezili v Vintgarju tik ped znanim največ im «la-pom. K novi električni centrali bo voda dotekala po 1450 metrov dolgi m železobelonskem rovu, Iti bo speljan naravnost skozi hrib semkaj k conlrali ob Savi. Pri kopanju rova skozi hrib smo moral iz hriba izvoziti silne množine laporja. Za -a bp<, -. ki ga še vedno z malimi vagončki voz mo / rova v hribu, zakaj hrib še vedno ni popolnoma pic-luknjan, in rov. ki ga delavci kop'jejo z ob'h sir-, ni hriba hkrati, še ni slrnien. smo morali iobiti nek prostor, kamor bi ga odlagali. V ta na.ne.i je bil svet zelo skrbno izbran. Lapor smo pričeti vsi-pati na določeno mesto, ki je bilo 'zhodu rova nu;-bližje ter po sestavinah tudi najbolj primerno za to Kljub skrbnemu iskanju se tamkaj ni našel robrn izvirek vode, niti začasen niti trajen. Teren je bil popolnoma suh ter ludi sicer dovolj zanesljiv. Spo daj ob Savi je bil breg dovolj dvignjen, da je tudi s te strani bila opora velikanskemu nasipu, ki ir bil tekom časa navožen, dovolj sigurna. Kakor smo zdaj po kat?stro'i usotovill, pa |e zadnje deževje lako razmočilo zemljo v okolici, da Je napojena zemlja morala vedo ludi izločevali. Prav sredi nasipa je začel pod nasutim laporjem izvirati iz zemlje močan studener, ki ga prej uikdar ni bilo — kar lahko potrdijo vsi domačini v bližini. Ta studenec je seveda ves nasip razrahljal, radi česar je prišlo do straSne ke-tastrofe. Na drugi strani pa je tudi močno narnsita Sava izpčdkopavala zemljo pod nasipom ter tako nevarno izpodkopavala trdno oporo nasipu. Vendar jo vsa nesreča prišla čisto nenadoma. Pač se je nasip stalno nekoliko usedal. k»kor »e to godi povsod. Pričakovali smo tudi. da bo radi deževja to usedanje nekoliko močnejše. Da pa bo ves nasip zgrmel v Savo. je bi'o naravnost neverjetno. In vendar se je to zgodilo včeraj popoldne ločno ob 2.50. Vse se je zgodilo t dobrih petih sekundah, bliskovito. kakor bl mignil. Vtis, ki ga je nenadna katcslrnfit napravila, je bil seveda strašen, še hujše je ito-stalo, ko smo se vsi še isti hip zavedli, da je na-=ip pokopal pod seboj mladega Repovša. Takoj smo uvedli reševalno akcijo, vsi razpoložljivi delavci, kar jih je sploh zaposlenih pri podjetju, so začeli razkopavati teren, sami ves čas v silni nevarnosti, toda vse zaman. Repovša niti danes Se nismo naSIi. Ob času katastrofe sem stal zgoraj na nasipu ter gledal po nasipu doli proti Savi. Spodaj je stala namreč baraka, v kateri je bila motorna črpalka. To črpalko in še eno. ki stoji na drugem koncu prav tako na bregu Save. je stalno nadziral pokojni Repovž. Nesrečna useda je hotela, da se Je v času katastrofe nahajal Repovž prav v tej ba-1 raki pri črpalki. Razen njega sta bila tamkaj še dva delavca, ki sta mu pomagala. Črpalka se je bila namreč nekoliko pokvarila ter so jo hoteli | snravitl v tek. Ko srm stal vrh nasipa ter nenadoma strmeč opezil. da se jp znfel zgornji del nasipa naglo posedati, sem tudi b!;skovilo razumel vso resnost položaia in nevarnost. Hitro sem z vpitjem "opozoril ljudi. ki so se nahajali v bližini, toda Že v prihodnji sekundi je ves ntsip hkrati bliskovito zgrmel v globino. Oni trije spodaj so čuli klioe ter sta obn delavca tudi hri pobegnila proč. Pokojni Repovž pa se je nekoliko obiral, misleč morda, da nevarnost ni tako huda in resna, radi česir ga je plaz prehitel ler ga potegnil s seboj v Savo. Nesrečen bi bil skoraj postal tudi delavec Srečko Soberl, ki je skupno r Al. Tramskoin popravljal blizu nasipa vodovodno cev. Silen zračen priti"!;, ki ga je povzročil drseči nasip, je potegnil Soberla s cevjo vred ter ga vrgel 10 do 40 metrov daleč v loku. Sobcrl je padel naravnost v Savo, kjer pa se je k srea br/ oprijel modnega pilota ob mostu. Kako silen pritisk je nastal vsled plazu, se je videlo najbolj v Savi, ki jc vsa hkrati butnila iz struge ter dobesedno zabla ves prod na nasprotni strani. V sredini struge ie Sava globoka približno 2 metra — in vendar se je za par trenotkov videlo celo dno na sredi reke, ker ie pritisk vodo popolnoma izrinil iz struge. Ves nasip, kolikor ga je z^r-melo v Savo, obsega vec tisoč kubičnih metrov laporja ter jc Sava še zdaj do polovice čisto zajezena. Tako ing. Kleindienst, ki ves čas skrbno nadzira prekopavanje in iskanje pokojnega Repovša. / Repovšem vred je plaz zasul v Savi tudi motorno črpalko ter barako, v kateri je stala. Nobenega sledu ni vec o njej. Včeraj in danes ves dan so že delavci na delu. vendar doslej brez uspeha. Pretresljiv je pogled ua ogromen kup zemlje v Savi, kjer na skrajnem robu ob vodi gori troje belih svečk ... Prišla je davi žena pokojnega Rc-povža ter vsadila svečke v mehko blato, na grob svojega ljubljenega moža. ki ga ji je usoda iztrgala tako mladega. Vsadila je troje svečk, ki gore i c ves dan sredi Save — ena /a nesrečno ženo in mater, drugi dve za dvoje nesrečnih sirot, ki sta namah ostali brez očeta ... Pokojni Repovž jc bil doma nekj. bli i: Li. tije. Stanoval je skupaj z ženo in otrokoma v Zasipu, kjer je bil zaposlen pri gradnji električne centrale /e od marca meseca letos. Bil je zelo marljiv, priden, vesten delavec, ki pa bo tudi podjetje težko pogrešalo. Leoa slovesnost Zborovanje dekliških Marijinih družb. Slovenjgradec, 14. sepl. V nedelio so zborovale dekl. Marijine družbe starotrške dekanije. Ob tej priliki je obhajala Marijina družba Stari trg 10-letnico svojega obstoja in blagoslovitev svoje nove društv. zastave. Kljub skrajno slabi poti in neugodnemu vremenu sc je nabralo skupaj okrog 230 članic s svojimi duhovnimi voditelji. Ob 10. dopoldne se je vršila slovesna služba božja. Cerkven govor je imel škofijski vodja Mariiinih družb iz lavantinske škofije kanonik g. Fr. Casl iz Maribora. Med sv. mašo je bila blagoslovljena nova zastava, ki je stala 5000 Din. Popoldne ob dveh se ie vršilo javno zborovanje na jirostem pred cerkviio, na katerem so govorile za-stonnice posameznih Marijinih družb, dekan Iv. Jurko in kanonik Časi. Po zborovaniti so se vršile v cerkvi še slovesne večcrenice s petimi litaniiami, nakar je bila slovesnost zaključena. Pozabiti ne , smemo omeniti pridnih deklet, ki so cerkev lepo j ozaljšnle z lenimi venci iz samih rož kakor tudi okrasile govorniški oder. — UčitePski pevski zbor JUU. Vse tovariše pevce in tovarUice pevke ponovno opozarjamo, da se vrše 19. in 20. t. m. sledeči pevski tečaji: 19. t. m.: 1. Ljubliana ob 19 v Glasbeni Matici, 2. Maribor, ob 19 v IV. msstni osnovni šoli, 3. Sev. niča, ob 18 v osnovni šoli, 5. Celje, ob 17 v mestni deški osnovni Šoli, 5. Novo mesto, ob 18 v deški osnovni šoli, 6. Radovljica, ob 17 v osnovni šoli, 7. Kamnik, ob 16 v deški osnovni šoli; dne 20. t. m.: 8. Črnomelj, ob pol 14 v osnovni šoli, i 9. Ormož, ob pol 10 v osnovni šoli. — Odbor. — Preložen sejem. Dne 21. septembra bi .se i moral vršili seji-ni v št. Vidu pri Orobelnem. Kor j pa se vrši isti dan sejem v št. Juriju ob juž. žel.. | bo prestavljen sejem v Št. Vitlu na 22. september, ! to je v torek. Kupci in prodajalci, pridite v obilnem številu, da bo kupčija živahnejša. — Zagrebški peki prenehali peči kruh. Zakon o maksimiranju cen je prišel ravno v času, ko so se zagrebški peki pripravljali, da zvišajo cene kruhu in to za pol dinarja pri kilogramu. Javnost je pričakovala, da bodo peki pod pritiskom zakona znižali cene kruhu, toda prvi dan so ccne ostale iste, v torek pa so se peki nenadoma odločili, da ue bodo pekli več kruha, amnak samo pecivo. Prodajna cena peciva pa je svobodna. Zagrebško prebivalstvo je torej navezano samo na kruh, ki ga bo samo speklo. - Sarajevo v snegu. Ko so se v torek zjutrai prebivalci Sarajeva zbudili, so se pošteno začudili. Mesto in okolica sta bili pobeljeni s tenko sne/no odejo. Ccz dan je sneg seveda skopnel. — Ufpcl poskus jadranja po zraku. Gg. Vladimir BoČkaj in Vladimir Varoga, uradnika v drž zdravilišču v To^olščici pri šoštaimi, sta zgradila letalo na jadra. Te dni je g. Bočkaj poskusil prvi polet. Startal jc na Odcenkti. Anarat je zelo leno lelcl po zraku in se snustil na tla 70 m nize Pri spuščanju se je pripetilu mala nezgoda. Radi slabše kostrukcijc letala sc jc zlomila os. nakar se je apa- MOČ močne niišicc, mirni živci, ravnotežje v organizmu razvijajo v človeku ono samozavest in delavno silo, ki ga usjio-sabljata za izredno tlelo današnjega nači n življenja. Izrabljene moči se moraio nadomestiti pri telesnih in duševnih naporih, če nadrgnote svoje ude prod počitkom s par kapljicami pristnega D1ANA FRANCOSKE«!,V ŽGAN.U si zagotovite krasno osvežujoče spanje, zbudili se bodete zjutraj odpočiti in in lahko in brez utrujenosti delali. Mnogi vlivajo v umivalno in kopalno vodo par žlic »DIANA« francoskega žgan n in opažajo enak dobrodejen občulet. — Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijati iu boljših trgovinah. CENA: mala steklenica Din U)-—, srednja ste-klenica Din 20'—. velika steklenica Din 52 —. | | Pazite na ime »DIANA« in varujte se pred ničvrednimi jiona-rodbanii. | 48 letni obstanek : Dl AN lv-elajo dovoljno jamstvo. | Razstavljeno na ljubljanskem velesejmu PAVI*.JON E 530—531 | | | Oglejte si iiložlio. Trgovci zahtevajte engros cenik. rat naravnal navpično navzdol, loda je že v naslednjem trenutku popravil svojo lego in nato mirno pristal. Za zimo nameravata konstrukterja /gradili letalo večjih razsežnosti, ki bo iinelo smuči za pristanek na snegu. — Naše gobe. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob, spisal Ante Beg. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 50 Din. Knjiga obsega 75 barvaniii slik po naravi in opm naših užitnih in strupenih gob. Knjiga nam odkriva veliko vrit užitnih gob in gliv, katerih do sedaj sploh nismo poznali. Vscbuie tudi veliko receptov, kako pripravimo gobe in glive za okusno jed, dalje kako gobe nabiramo, sušimo in konser-viranio. Za vcako kuharico, gospodinjo in nabiralca gob je ta knjiga velike važnosti in jo toplo priporočamo. — Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovaruu Jus. Ueieli. — Kdor se hoče ohraniti svežega in zdravega, naj jemlje tedensko enkrat ali dvakrat pred zajutrekoin kozarec naravne Fran/. Jo-ek grenčlce. Zdravniška poročila i/, bolnišnic dokazujejo, da radi jemljejo Kraiu-Josef« vodo posebno bolniki ua želodcu, črevesju, jetrih, ledvicah in žolču, ker brez neprijetnih občutkov iu posledic točno odvaja. Franz-Josef grenčlca so dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Marrbor Mestna hranilnica mariborska daruje občini 4 milijone za novo šolo Fantovski tabor pri Sv. Robu Šmarje, pri Jelšah, 15. septembra. V nedeljo je bil pri Sv. Roku velik fantovski tabor. Navzlic deževnemu vremenu je uspel izborno. Fantje so se pripeljali na kolesih in nn okrašenih vozovih iz vseh smeri. V trgu so lih domačini pozdravili, nato pa odšli z godbo na čelu na grič sv. Roka, kjer je bila cerkvena slovesnost. Pridigal je ravnatelj flrastelj iz Maribora, ki je fante navduševal zn krepostno in vneto krščansko življenje. Nato je bila sveta maša. ki jo je daroval msgr. Vreže, čuvar svetoroške božje-potne cerkve. Ob impozantni udeležbi je bil po končani cerkveni slovesnosti zunaj cerkve tabor katoliške akcije, nn katerem je govoril p jdravna-telj Zadružne gospodarsko banke Franc Jerebic Iz Maribora, predsednik katoliške akcije za lavan-tinsko škofijo Tabor se je zaključil s pesmijo »Povsod Bogater z godbo, ki je* zasvirala nekaj primernih komadov. Da je tabor lako lepo uspel, je predvsem zasluga domačinov, ki so pripravljali veličastno prireditev, pruv posebno pa kaplana RanČigaja. Kofed w Ce'rtek, 17. septembra: Hildegarda, opatinja: Lambert, škof; Rane sv. Frančiška. No vi grobovi + Vladimir Cepuder. V mariborski bolnišnici /e umrl 15. septembra zvečer g. Vladimir Cepuder, župn!k na Planini. Itojen je bil 11. marca 1883 v Litili ua Kranjskem. Posvečen je bil dne 25. julija 1C07. Meti vojno je bil kurat. dolgo let je prebil v ruskem ujetništvu, kjer si je nakopal kal bolezni, ki ga je spravila v prerani grob. Pogreb se bo vršil danes ob 4 popoldne iz mrtvašnice v bolnišnici na pokopališče na Pohrežju. BTng rp» spomin! Žalujočim sorodnikom naše najgloblje sožalje! Ospbne vesti a. Poročila sla se 16. septembra v Ljubljaui g. Dušan Lunder, šolski upravitelj ua Primsko-veni pri Litiji, sin višjega davčnega upravitelja v pokoju g. Franca Lundra, in gtlčnn Vera K o balo v a, učiteljica ženskih ročnih del v Senovem, tiči g. Josipa Kobala, tajnika JUU, sekcija Ljubljana. čestitamo! • ^ S pošte. V letošnjem poštnem leča ju v Belgradu je bilo iz ljubljanskega pošlnegu ravnateljstva 13 pripravnikov in sicer: 3 jurisli pa 10 maturantov. Preizkušnjo jih je napravilo sedem z odliko — med njimi vsi jurisli —. drugi pa s prav dobrini uspehom, fz poštnega tečaja v Belgradu so bili premeščeni pripravniki: dr. Vujčlč Vilko na poitno ravnateljstvo v Ljubljani, Volkar Alojzij v Obvestilo. j Cen . občinstvu sporočam, da izdolujem pristno * HAIMISKE KLOBASE j sami iz prvovrstnega s^imskequ mesa ler Jamčim, da s- prave kramske klobase, ki so in bodo imelo dot er slo«es tu in v mre zem tvu. O resničnosti se lahko prep,iča vsak str kovn ak. J02E ROZMAN Ljubljana, Sv. Petra e. 85 Irdclovatell ln rkapnrt pristnih kranliklti kloha* Celje. Jesih Svrtoslav v Kranj. Kuhar Jakob v Litijo. Zorž Alojzij na kolodvorsko pršto v Ljubljani. MiklnvriČ Svelopolk na glavno pošto v Mariboru. I Kolhezen na mariborsko kolodvorsko pošto, Bre-! gani Franc v Novo mrslo, Gregorčič Franc in Ko-vačič Leon v Mursko Soboto In F'aomoč Mestna hranilnim. V torek je sklicala izredno sejo t pravnega odbora z edino točko dnevnega reda: Nova šola v polom okraju. Na tej seji j" predsednik ravnateljstva dr. Jerovšek utemeljeval predlog, tla naj Mestna hranilnica pojavi in daruje mestni občini v macdalen-kom predmestju novo šolo. Če tudi je bilo v Mostni hranilnici pred loti zelo slabo uo-spodarstvo. je vendar pod novo upravo v zadnjih treh letih Mestna hranilnica tako nnpredovnln. da jI je danes mogoče postaviti zn 4 milijone novo šolo in jo darovati moslu Mariboru. Zato predlaga □ Zlato poroko sla te dni obhajala v Mariboru Koren Štefan, kletarski tlelavec, rojen dne 23. tle- I cembra 1852 nn Gor. Polskavi in Ana roj. Postruž-I nik. rojeno 12. junija 1857 v Dragučavi pri Sveti I Marjeti ob Pesnici. Cerkvena slovesnost ho je vršila v baziliki Matere Milosti. So mlatleniško čilemu možu, ki je zaposlen že 50 let v isti kleti in njegovi blagi ženi, želimo še mnoga leta v blagoslovu Gospodovem. □ Mariborski gledališki abonma je lelo pu cent. Ako vzamemo vseh 12 dramskih in 8 glasbenih predstav, katere bo prinesel abonma in preračunamo, koliko bi stala povprečno ena predstava, vidimo, da pridejo ložni sedeži v aboninaiiu povprečno na okroglo 7—24 Din, partemi na 10 do 20, balkonski na 6—20, galerijski pa na 3—!) dinarjev. □ Tujei v Mnriboru. V prvi polovici septembra je bilo v Mariboru priglašenih 1115 tujcev, od teh 240 inozemeov. □ H krušnim cenam. Zastopniki mariborskih pekov so se vrnili iz Belgradn ter nam sporočili glede enotnega državnega cenika sledeče: Ministrstvo trgovine se Jo oziralo pri uvedbi enotne tarife samo na belgrajBko razmere, ni pa se-voda upoštevalo oddaljenosti Slovenije od prodti-centov moke v Banatu, od koder se moka po večini uvaža ter so s transportnimi stroški podraži pri kilogramu za okroglo 50 par. Tako stane peka v Sloveniji črna moka, i» katere se peče črni kruh 3.30 Din kg. Iz lo količine so dobi največ 1.30 kg kruha. Cena črnemu kruhu je po državnem ceniku 2.50 Din. Poleg tega je režija belgrajskih obrtnikov neprimerno ccnejša kakor pa naših. Trgovinsko ministrstvo je obljubilo, da bo upoštevalo razloge pekov v Sloveniji ter bo cenik našim razmeram primerno preuredilo. — K temu sporočilu pekovskih obrtnikov bi pristavili še željo konzumentov, ki bi radi videli, da bi ostale sedanje cene kruhu, kot jih je uvedla država, pač pa naj se cene moko uredijo tako, da bodo odpadli pre-voani stroški ter bodo naši peki lahko proizvajali kruh za isto ceno, kot njihovi belgrajski kolegi. □ Občni ibor mariborske ilmskosportne podivcie se bo vršil dne 17. oktobra ob 20 v lovski sobi hotela Orel. □ Oglaševalce našega lista prosimo, da oddajo zn vsakokratno nedeljsko številko namenjene oglase vsaj ob petkih do pol 18 v upravi na Koroški c. 1 in v podružnici na Aleksandtovi c. 6, ela se bodo lahko po želji uvrstili v oglasnem delu lista. upravnemu odboru, da sprejme naslednji predlog: Mestna hranilnica daruje mestni občini v magdalenskem predmestju novo osnovno Solo za okroglo I milijone dinarjev, da se s tem v Mariboru vsaj deloma odpiavi šolska mizerlja in tla se v ^oilu nji velikanski gospodarski krizi tlavkoplačevah-obvarujejo preti novimi silno težkimi bremeni za novo šolsko poslopje. Tn predlog dr. Jerovika je bil pn nekaterih nebistvenih spremembah z na vdušenjem sprejet. Nova šola je torej sklenjena stvar in se bo z deli takoj začelo. Ta sklep mostne hranilnice je najlepši uvod za 70letnico, ki jo bo zavod prihodnje leto slavil. Kaže in potrjuje nam pa la sklep tudi, da je zavod soliden in trden ter zaupanja vreden in da ima sedanje vodstvo res čut za povzdigo prosvete v Mariboru ter za težko obremenjene davkoplačevalci'. Dal lloir. >1» bi dosedanji predsednik ravnateljstva dr. JrrnrArlc So doli/o ohranil svoje telesu«? iu duševne moči, kajti ravno dr. Jerovšek jo duša zavoda, ki je zavod temeljito prečistil, uredil, na znotraj prenovil ler utrdil s svojo neumorno delavnostjo nt t neizprosno doslednostjo. □ Ljudski titlor. Drevl ob 20 sestanek na odru Razgovor radi pričetka novo sezone. Novi člani, ki Imajo veselje za odersko delovanje, dobroeletSII. Sneg je v obilni meri zapadel na Klopnem vrhu, kakor pripovedujejo turisti, ki so bili zgoraj. □ Šport v nedeljo. Za nedeljo se nam zopet , obetajo prvovrstno športne senzacije. Ob 10 dopoldne nn Rapldovem igrišču prvenstvena tekma med SK Svoboda : SK Maribor rez.: ob II nn itrri-šču SSK Maribora prijateljska tekmn mod rezervami Rapidn in Železničarjev in ob 10 prvenstvena tekma SK Ilirija : SK Železničar. — Itnpj.l bo nastopil v Murski Soboti proti SK Mura. — Pojiol-dne se vrše na Teznu ludi doslej že dvakrat preložene motociklističiv dirke. □ Poceni meso. V četrtek, dne 17. t. m. se bo od 7 naprej prodajalo na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 000 kg govejega mesa pa 5 Din in sicer samo kg na osebo. □ Mali trs v -retlo je bil kot običajno dobro založen. Bilo je 5 voz krompirja, čebule, kumare, zeljnatih glav in drugega sočivja, dalje o * različno leseno ili lončeno robo. 2ti različnega sadja, 8 sena. 11! otavo in 2 slnme ter 400 komadov perutnine. C one se drže v splošnem na običajni višini, padlo so le pri sadju in pri zelenjavi. Krompir se prodaja že po 1.15—1..%. paradižniki 1.50 do 2 Din za kg, zeljnate glave 0.50—2, paprika 0.05-0,15, karTijola 0.50-3 Din za komad, Čebuln 2—3 Din kg, jabolka 3—5, slive 2—4, hruške 2—0. grozdje 2.50—0 Din za kg. Seno H5—00. otava (15 do 75, slama 55—00 Din zn 100 kg. □ Odhod mladih podčastnikov iz Maribora. V torek so se odpeljali iz Maribora v svoje jedi-nice novi podnaredniki, ki so letos končali inže-niersko podčastniško šolo v Maruiboru, - -" - Na kolodvor so jih spremili njihovi učitelji — častniki, tovariši gojenci in voj. godba. Q Iz šale resnica. Iz Vukovskega dola je bila prepeljana v mariborsko bolnišnico 46-letna vini-čarka Marija Šober. V šali jo je hlapec pri njenem gospodarju vrgel ob tla, pri padcu pa 6e je težko poškodovala ter si pretresla možgane. □ Z odra jc padel, pri popravljanju hiše na Koroški cesti zaposleni zidar Anton Želj iz Jesenic. Strmoglavil jc sicer samo dva metra globoko, toda padec jc bil vseeno usodepolen, ker si jc zlomil ključnico ler nekaj reber. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnišnico. JUGOSLOVANSKI DOM V PRAGI MISIJONAR V LETALU Prvi duhovnik-pilot Nikolaj Dobrovi J: Dvorišče Jugoslovanskega doma v Pragi Praga, 14. septembra. Te dni pričnejo graditi tu krasno palačo Jugoslovanski dom. Imel sem priliko, da sem podrobneje pregledal vse projekte te uprav impozantne palače, katere je izvršil arh. Nikola Dobrovič. Mladi arhitekt je brezdvomno eden najtalentiranejših mladih jugoslovanskih arhitektov. Dobro se je zavedal velike in obenem tudi častne naloge, ki mu je bila dana z elaboratom tega velikega Jugoslovanskega koleja. Ta palača se bo gradila v neposredni bližini historičnega dela Hradčanov in treba je bilo dobro preštudirati z vseh vidikov to zgradbo, kakor iz tehničnega tako iz estetskega stališča, da odgovarja absolutni harmoniji teh starih spomenikov. Zgradba je sestavni del celega niza tronadstropnih zgradb, katere ckupno zapirajo en blok. Nikolaj Dobrovič Pri načrtih je mladi arhitekt posebno pazil za igre in druge važne prostore, kateri so prevažni za društveno življenje naših študentov. Tudi vsi notranji arhitektonski deli so naravnost ženijalno zamišljeni, tako da bo imel v tem domu vsak študent vse, kar zahteva sodobna vzgoja in higijena; temeljito je premišljen vsak najmanjši del. Prostora je za 180 študentov in 20 študentk. Poleg prostorov za stanovanje so tam dvorane za predavanje, čitalnice in knjižnica, dvorana za zborovanja odbora češkoslov.-jugoslov. lige itd.; tehnične naprave za centralno kurjavo, zračenje, mrzla in topla voda, kopališča s kaJmi in prhami, pralnica s stroji itd. So tu terase za solnčenje, igrišča, vrt itd. Lastnik tega doma je Češkoslov.-jugoslovanska liga. Glavni organizator in inicijator za zgradbo tega doma je velik naš prijatelj sociolog ministrski svetnik dr. Petr Zendal. Jugoslovanski dom bo stal na 25.000 m3 pro-stroru in proračun znaša čez 6,000.000 Kč. Vsi projekti so že sprejeti in se prične z gradnjo še to jesen. Arh. ing. Nikolaj Dobrovič je star 35 let, rodom iz Baranje. Visoko Solo je pričel v Budimpešti, potem v Parizu in jo skončal na praški tehniki 1. 1923. Od 1. 1920 pa živi stalno v Pragi. Prepotoval je ves Balkan in vso srednjo Evropo. Do 1928 leta je bil kot šef arhitekt pri eni največjih firm v Pragi in kot tak je sodeloval na projektih Masarykovih domov v Krčih in Pragi in vodil gradnjo 25 palač. A od 1928 dela samostojno v ličnem ateljeju v Dejvicah. Napravil je v tej dobi več projektov za razne vile, ki stoje v bližnji praški periferiji in adaptiral Angleški zavod. Odnesel je prvo nagrado na mednarodnem konkurzu za Bačvi-ce v Splitu, Terezijsko teraso v Belgradu, bolnišnico v Splitu itd. Pri srebanju črne kave v letenski kavarni mi je povedal par misli o njegovem nazoru gledanja na sodobno arhitekturo iz Prage. Torej naj par misli, ki bodo brezdvomno tudi našo širšo javnost zanimale, tu povem — pripovedovat mi je takole nekako: Praga je kakor v minulosti tako v sedanjosti delovala intenzivno in z vsemi silami na polju arhitekture. O starih arhitektonskih spomenikih ni potrebno govoriti, ker ti so že dovolj obdelani v knjigah raznih estetov. Ze predvojni češki arhitekti so bili na visokem nivoju, zato, ker so bili v tesni zvezi s šolo slavnega profesorja Wagnerja. Propagalor njegovih idej v Pragi je bil Jan Kotera, kateri je borbo izvojeval ne samo idejno, temvefi tndi s nraktičnimi deli. Naziranje, da se je ustvaril v arhitekturi povsem nekaj novega, vsaj v formalnem smislu, se je ustvarilo tik pred vojno v praškem kubizmu. To pa zato, ker se je baš ta kubizem izpopolnil v formalnem nastrojenju in iskanju kot povsem pri-rodna reakcija na izživeli eklekticizem. Po vojni v dobi nacijonalnih idej so poskušali ustvariti nacijonalni stil. Toda, kakor kubizem, tako se je tudi ta nacijonalistični stil uporabljal samo v zunanje zidne forme, v bitne probleme graditelistva ni prodrl. Cez par let neplodnega dela je bil i ta poskus obsojen na smrt kot predvojni kubizem. Sele s ponovnim kontraktom raznih delov kulturnega sveta, Francije, Nemčije in Amerike so počele razne grupe čeških arhitektov delati na tem, da se približajo čimbolj temu vseljudske-mu nastrojenju in da v okviru internacionalne arhitekture (ker vsaka stavbna metoda je v svoji dobi mednarodna) udarijo pečat stva-riteljski sposobnosti češke rase. Ni, da bi se šele danes spominjali principov sodobnega konstruktivističnega stavbarstva, ker ti so danes že širši publiki dobro znani. Toda konsta-tirati moramo, da je v Češkoslovaški borba okrog stavbnih problemov že davno končana in da je ona že realizirana in realizira venomer v svojih novih stavbah. Sem in tam se pojavljajo še kakšni poskusi, toda to so ponavadi le dokumenti izživele eklektične metode v stavbarstvu. Smelo lahko trdimo, da je trud mlade češke generacije ustvaril dela na tem polju, s katerimi se lahko postavijo na vidno mesto k drugim narodom. Ze eksistira v okviru mednarodne arhitekture ožji pojem, pojem, češke gradbene šole. Miha Maleš. HeSffolr.nd se ruši Otok Helgoland, ki predstavlja nepremagljivo skalnato trdnjavo, ki obvladuje Severno morje, se počasi ruši zaradi neprestanih napadov valov. Preteklo soboto se je na severnem obrežju otoka porušilo več sto kubičnih metrov skale, ki so jo razjedli morski valovi. Prebivalstvo je v strahu, da ne bi se porušil ves otok in so zaprosili vlado, naj se takoj loti javnih del, da se otok zavaruje pred razrušil-no silo moria. Pretekli teden se je vrnil z dvokrilnim letalom po osemmesečni ekspediciji v Južno-zahodni Afriki v Monakovo p. Pavel Schulte. P. Schulte, prvi katoliški duhovnik, ki sam vodi letalo, je pripovedoval o svoji preteklosti in posebno o svoji ekspediciji v Afriko sledeče: Pretresljiv doživljaj je bil povod, da sem stavil motor v službo vere. Moj najboljši prijatelj Olon Fuhrman, s katerim sem bil kot gardni infanterist v vojni, dokler nisem zadnje leto vojne postal pilot, je umrl kot misijonar v deželi Ovambo v Južnovzhodni Afriki za malarijo in pljučnico. Mogli bi ga rešiti, če bi bilo na razpolago letalo, s katerim bi ga prenesli v najbližjo pomožno bolnišnico, ki je bila oddaljena samo 80 kilometrov. Tako pa je moral po petdnevnem napornem prevozu umreti. Noč in dan nisem imel miru in končno sem z velikimi težavami leta 1927 dosegel, da se je v Kolnu ustanovila družba »Miva«, ki si je nadela nalogo preskrbovati katoliške misijone z modernimi prometnimi sredstvi, z letali, avtomobili in motornimi čolni, misijonarje in misijonske brate pa izučiti za pilote. Spočetka, je pripomnil p*. Schulte, so me proglasili za neumnega, kmalu pa so me zopet spoznali za zdravega in danes sa lahko ponaša z velikimi uspehi to prekoristno podjetje, čigar pokrovitelj je kolnski nadškof kardinal Schulte, častni predsednik knez Lovvenstein, prvi predsednik pa bivši nemški državni kancler dr. Cuno. Mnogo misijonov, posebno v bivših nemških kolonijah, je dobilo osebne in tovorne avtomobile, motorne čolne in motorna kolesa. Meni samemu pa so dali nalogo, da sem se spomladi leta 1930 peljal v Južnoza-padno Afriko, da tam na zelo težavnih ozemljih uredim misijonski promet. Treba je bilo Cikloni divjajo naprej V Mehiki, oziroma na polotoku Jukata-nu in v ostali srednji Ameriki divjajo hudi cikloni. Kakor znano, je tak ciklon pred enim tednom popolnoma razrušil glavno mesto britanskega dela Hondurasa, Belize, v katerem j sta ostali nepoškodvovani samo dve hiši. Število mrtvih se ceni na 1200. Ker se razširjajo po mestu kužne bolezni, so veliko trupel sežgali, 800 so jih pa zakopali v skupen grob, oziroma jamo. Zdaj pa je izbruhnil v mestu še ogromen požar, ki se je začel v skladišču za alkohol. Ker ognjegasne službe v porušenem mestu ni več, zato se ogenj širi na vse strani in ugonablja še to, kar je ostalo. Vrhu tega so cikloni začeli zopet divjati. V Tegu-čigalpi, mestu honduraške republike, se je 15. t. m., ravno na dan, ko je prebivalstvo praznovalo spomin na vstajo, ki je dala Hondurasu svobodo, dvignil silen orkan, ki je tako vzva-Iovil morje, da se je v luki potopilo več malih ladij. Utonilo je nad 100 oseb. Ciklon je divjal tudi v Tacubayi v Mehiki in je bil še silnejši nego oni v Belizeju, vendar pa manjka o njem še podrobnih poročil. »Alkohol je naša nesreča. Statistika dokazuje, da pade 50 odstotkov vseh zločinov na račun alkohola.< »No in? Če Vi odpravite alkohol, bo prišlo 100 odstotkov vseh zločinov na račun v7držuosli.< urediti stalno zvezo iz Windhoeka proti severu dežele. Uspeh je bil, na kratko povedan, tale: Vožnja z volmi po prejšnji navadi — 7 tednov, z avtomobilom — 7 dni, z letalom — 7 ur. Ze iz tega se jasno vidi velika prednost modernega prometa. V severozapadno deželo Ovambo se je uredil reden avtomobilski promet in se je tako ustvarila možnost uvažati živež na to ozemlje, kjer je že dve leti divjala strašna lakota, ker ves ta čas ni prav nič deževalo. Tudi ob reki Okavango, na severu celotnega ozemlja, se je uredil trajni avtomobilski promet, po reki vozijo trije motorni čolni. Kot tretje prometno sredstvo pride v poštev letalo, Čigar uporabo sem ponovno preizkusil na poizvedovalnih poletih. Sedaj se že lahko vozijo po zraku misijonarji, zdravniki in tudi bolniki, da morejo pravočasno dospeti v bolnišnico, kjer jim nudijo zadostno pomoč. Tretji del ekspedicije je veljal znanstvenim namenom. Pot me je peljala od končne postaje zapadne železnice Grootfontein do Li-vingstone v angleški Rodeziji. To popotovanje se prej še nikomur ni posrečilo, bilo je pa tudi združeno z ogromnimi zaprekami in težavami. V celem smo prevozili 8000 km z avtomobilom. Medtem pa že mesece vozijo »Mi-vac-avtomobili v ozemlje, kjer divja lakota, in prinašajo ubogim domačinom pomoč in Veselje. P. Schulte je na svoji ekspediciji tudi fil-mal in ta film predvajajo prav te dni v Berlinu 7. velikim uspehom. V Nemčiji se »Miva« zelo razširja in je doslej preskrbela misijonarjem že 20 avtomobilov, 5 motornih čolnov in mnogo motornih koles. Bouii.1.1 u.entat na eksp.esai vlak BujimpeMa eksplozije bombe iztiril vlak. Lokomotiva — Dunaj. Bog led na viadukt, na kateiem |t vsled in šeat vagonov je padlo 40 metrov globoka Gandijev prihod na AngleSko. V svojem navadnem skromnem oblačilu je stopil voditelj gibanja za samostojnost Indije Mahatma Gandi na angleška tla. V dežju je šel z ladje »kozi ulice Folke-stona na kolodvor, odkoder ga je vlak odpeljal v London. Svojo prtljago je nosil sam. Desettelni atlet Ves Berlin hodi zadnje čase gledat čudovite produkcije atleta Hermana Lichterfelda, ki je šele deset let star. Hermann pretrga najmočnejšo verigo, s katero se zvežejo arestan-ti, upogne najdebelejše železne palice in dviga najtežje uteži. Najbolj senzacijonalen pa je prizor, ko se desetletni dečko vleže na hrbet, na prsa pa mu stopi konj, na kojega hrbtu izvaja jezdec telovadbo. Hermann Lichterleld že nekaj mesecev na ta način prehranja svoje revne starše, brate in sestre in nastopa po najrazličnejših varjetejih berlinskega velemesta. Njegov oče je svoj čas tudi nastopal kot atlet. Desetletni deček tehta nad 55 kg, njegove prsi so široke 97 centimetrov in pol, mišice na rokah so mu močnejše nego kateregakoli pristaniškega delavca. Mnogi ne verjamejo, da je šele 10 let star, vendar je to popolnoma ugotovljeno. Vrhu tega so ga ludi preiskali strokovnjaki, med njimi slavni seksolog dr. Mag-nus Hirschfeld. Ugotovili so, da pohaja izredna moč dečka od abnormalnih izločin nekih žlez, ki imajo notranjo sekrecijo. Tudi ime ima ta bolezen, namreč »distrophia adipo-genita-lis«. Zanimivo je, da je to abnormalno funkcioniranje notranjih organov pri dečku nastopilo šele po tretjem letu starosti, ko je bil prestal nevarno pljučnico. Dotlej je bil slaboten in suh; odslej pa je začel nenavadno rasti in se razvijati, zlasti kar se tiče mišičevja. Začuda pa Hermann malo je, in sicer nič mesnega, ampak samo sadje in sočivje. Ze«imivo je tudi, da je fizično tako močni dečko duševno izredno nežen, občutljiv in krotek. Že obličje razodeva tenkočutnega človeka. Nikoli nikogar ne izziva ali napade niti se ne prepira. Ne more gledati sirovih prizorov in je ves iz sebe od razburjenja in sočutja, če vidi, da kdo muči živali. Takoj ima v očeh solze. Ce ga kdo napade, se umakne, ko bi svojega nasprotnika mogel z enim u'darcem nezavestnega podreti na tla. Res čuden dečko. * Gospod župnik je povabil vaške otroke k sebi. Dal jim je izborne jagode s smetano. »Poglejte,« pravi župnik, »ali ni lo mnogo boljše, kakor pa če splezate na moj vrt in st sami vzamete jagode?« »Jana I Gospod župnik!« je zadonelo iz vseh otroških grl. »In zakaj je to boljše?« »Ker bi na vrtu ne dobili ni<5 smetane.« Veliko hmetsko zborovanje Shvcnjgradec, H. sept, TeZHe gospodarske razmere, ki danes tarejo natega kmeta, so primoiale, da je kmet podružnica za Slovenjgradec in okolico sklicala za ne-daljo 13. t. m. zbo.-ovan.e, ki sc ga j« vkljub slabemu vremenu in slabim potom udeleži o nad 600 kmetovalcev, ki so naoolnili dvorano in z vso pazljivostjo izvaja;.jem govorn.kov, Zborovanje je otvoril predsednik podružnice f. Iv. Areh, ki je dal besado g. Iv. Vrnn aku. Ta je zborovalcem razložil, zakaj se je p i e ilo to jborovan|e. Nato je pozdravil zborov.dcc g. inž. Vrhnjak v imenu okraoiega kmet. odbora in že-t«l zborovalcem največjega uspeha. l'ou.iar al ie, ia je sramota, da v naši državi, kjer je več kakor tri četrtine kmečkega prebivalstva, to podvrženo odiranju ene četrtine trgov.em in drugim manj-Sinekim poklicom. I ripominja, da je tega kiiva kraetska razcepljenost in poziva kmete, da e njihova samopomoč v zdiuževa ju v zadrugah in v eavedanju svoje kmelskc stanovske zavesti. Zaključil je z besedami: fon agajmo si sami in Bog nam bode pomagal. Kmet. referent Wernig poudarja, da je lansko leto priredila podružnica kme-ski praznik, letos pa sedmino. Vsega tega >e krivo, da se naš kmet ne zna uveljaviti. Primerjal je sosednjo Avstrijo, kjer je samo 28% kmet. s'anu in kako ga ščitijo in to samo zato, ker si je tam kmet znal uveljaviti svoje težnje. Poudaril je, da kmet od mesta ne more pričakovati svoje pomoči. Kajti uradniki imajo svoje uadniške organizacije, delavci delavske in trgovci trgovske zbornice, kmet pa je prepuičen še sam sebi, ker nima in ker si še ni znal izvojevati svoje stanovske organizacije, kmetske zbornice. Dalje e priporočal potrebo mlekarske zadruge, ki se prav kar snu e in poučno potovanje v Avstrijo, katerega priredi okr. kmet. odbor, kjer bodo kmet|e imeli priliko si ogledati tamošnje kmet. naprave. Tajnik kmet. družbe g. Kafol poroča, da je ura že tri četrt na 12 ko že voda te?e v grlo in tele sedaj so se kmetje zbudili, da vsaj to storijo v svojo samopomoč in rešijo, kar se šc rešiti da. Poudarja, da so časi posameznikov m'nuli in da je dane6 treba sloge — združitve. Priporoča varčnost in pobija nepotrebno zapravljanje, nevoSčlji-vost in tožarjenje, ki so grde lastnosti kmeta, ki požrejo čestokrat ^cele domačije. Navaja za vzgled izrek kmeta Skrbeča, ki se glasi: Ni hujega uieda, kot zlobni sosed. Naš pogrešek je tudi pomanjkanje kmetskega ponosa. Največja pridobitev za kmeta je samostojnost, ljubiti svoi narod, svoj stan n svojo vero. Nato preide na posamezne panoge kmetijstva in poudaria, da je vzrok nate slabe živinoreje 5e vedno zakotni biki in merjasci, dalje nepravilno odstavljanje telet ter pravilno in dobro krml|enje. Za vzgled pri odgoji telet nam navaja Švico. Za zboljšanje živinoreje je najbolj potrebno izboljšati krmo z repo in detel o, ureditev -gnojišč in gnojničnjh jam. Dalje je proti dodeljevanju podpor, temveč za večletna brezobrestna D0»0jila v jvrho izboljšanja svojega kmetijstva. Končno Se doda navodil o spravljanju sadja in sadnega mošta, in zaključil svoj govor « pozivom, da se kmetje združijo, ker v slogi je moč, Nato se oglasi k besedi okr. podnačelnik g. Leopold Fi|etz, ki |e v kratkih in bodrilnih besedah povedal, da danes ni oblaatvo to, kakor je bilo pod rajno Avstrijo, ki je gledalo, da je kmeta le šikairralo in pritiskalo, ampak je okr. načestvo vse nekaj drugega, ki spremlja in opazuje z budnim očesom razvoj in položaj našega kmeta in ki mu je pripravljeno iti vsaki čas na pomoč z nasveti itd Toplo priporoča zadruge, katere «o edina reltev za našega kmeta. Naj ne bodo besede samo besede, temveč naj besede prjde o tudi do dejanj. Zadruge naj ne bodo samo besede, ampak naj postanejo vendar enkrat ludi dejstvo. Želi, da bi za našega kmeta vendar enkrat prišel tisti položaj, kakor mu gre pod božjim solncem. Nato so nekateri kmetje še izrazili svoie želje. Župan Knez želi znižani« troiarine za bencin v svrbo pogona polj. .strojev Župan Guzelj poziva k zadružništvu in znižanju obresti. G. Tretjak, da sc posestnikom, kateri ne morejo plačati obresti ali vrniti svojega dolga, da nekak mo-atorij, ne pa da se ga izroči ek«eku iji. G. Pečolar, da sc regulirajo cene kmet. pridelkov in pridelki, ki jih mora kmet kupiti. G. Sibila, radi malih in velikih lesnih trgovcev, da se mali trgovci zaščitijo pred velikimi in, da še ostane lesna trgovina pros'a obrt in da se osnuje le6na zadruga. Po končanih razgovorih je bila epreje'a reao'ucija, katera se je izpopolnila z zgorajšnjimi predlogi posameznih kmetov in katero prinašamo na drugem mestu. H koncu je g. Vrhnjak Iv. prečital udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, ki se glasi: Nad 600 kmc'ov iz Slovenjgradca zbrani na svojem gospodarskem sestanku, ki ga jc priredila kmet. poaružnica v Slovenjgradcu, pozdravlja navišega zaščitnika našega kmeta, ki se nahaja trenutno v obupnem položaju in prosimo radi tega uvaževanja in odpo-raoči. Kmetijska podružnica se zahvaljuje tem potom g, okr. podnačelnik za njegove res lene in vznesene besede na zborovanju, kakor tudi za vso njegovo pozornost, ki jo le-ta kaže ob vsaki priliki do našega kmeta. Isto lako se zahvaljuje g. kmet. referentu Weroigu, ki z vso vnemo in požrtvovalnostjo deluje za nairedck našega kmeta. Končno pa apelira na vse kmet podružnice, da v svrho izboljšanja svojega položaja naših kmetov, priredi temu enaka zborovanja. Bona Dne 10. septembra 1031. Denar Ljubljana. Amsterdam 2283.99—2290.83, Bruselj 787.18—789.49, (.'urili 1104.45—11 17.75. Dunaj 795.03—798 03, London 275.14—175,90, Nevvvork kabel 5060.2rašovanja nekoliko onlabehi, vendar so za prvovrstno izbrano gladko zeleno blago še vedno plačuje 11—12 Din, izjemoma tudi do 13 Din, za prav dobro 10—11 Din in za slabše blago 9 do 10 Din za kg. Zaključna lendenca je mirna. V splošnem se računa, da je iz prve reko že prodanega približno 75 odšlo kov letoinjegu pridelka. Vojvodina: Obiranje hmelja je končano, precejšen del pridelka pa je oslal na drogih. — Povpraševanje na tržišču je nekoliko živahnejše, tudi cene so se učvrstile in se plačuje po 5—7 Din za kilogram. Za lepše in zlaslj v bani boljše blago tudi do 8 Din za kilogram. Splošno: Sedaj, ko jo obiranje žlahtnega hmelja že skoro končano in so tudi v okoliših, ki pridelujejo manj žlahtni hmelj, že vidi, kakšna bo kakovost pridelka, je jasno, da bo letos gladko, zelenega hmelja zelo, zelo primanjkovalo. Zato so tudi ceue za gladko-zeleuo blago jako čvrste. V splošnem se računa, da bo letošnji svetovni pridelek za 150.000—2f)0.ooo metrskih siotov manjši, kakor e bil lanski in ne bo kril svetovne potrebe, ker je peronospora zlasli v Nemčiji, Češkoslovaški iu Franciji ter Angliji uničila ogromne množino hmelja tako, dn ga ni kuzalo obirali. Zato so cene hmelju povsod vedno boli čvrsle in se celo dvigajo, le pri nas so nekoliko o*lab«le, ker no je radi prevzemanja moralo nekoliko prenehati /, nakupovanjem, hmeljarji so jireplašeilj po b i pavzi lakoj začeli preveč ponujati. Cena stop . dokler kupec išče blago, in pada. kadar ga pro-ducent ponuja — to si, hmeljarji, zapomnile in se po tem ravnajte, Izgledi za prodajo gladko-zele-nega blaga so slejkoprej prav dobri. (Slovenski hmeljar.) Niirnberg, 16. sept. tg. Danes je bilo na trgu 120 bal, prodanih pa jc bilo 110 bal. Precejšnje povpraševanje je bilo za tetnanSkl hmelj, ki se je prodajal po 57—65 mark. Prodaja se tudi srednji imllerlauski hmelj j>o 55 mark. Za inozemski hmelj nI bilo kupčije. V splošnem je kupčija še mirna. Naprodaj hiša in stavbene parcele v St. Vidu nad Ljubiano V nedeljo, dne 20 septembra 1931 ob 2 popoldne se bo v St. Vidu nad Ljubljano na licu mesta prodalo na javni sodni dražbi Fernadovo hišo Stev. J6 ter več stavbnih parcel, dve šupi in kozolec. Hiša, kakor tudi stavbne parcele se nahajajo sredi vasi St. Vid nasproti šole, pripravno zlasti za trgovino, gostilno ali kako drugo obrt. Pred hišo pride postajališče električne cestne železnice, ki se že gradi. Natančnejša pojasnila daje dr. Ivan Modie, odvetnik v Ljubljani, Tavčarjeva ulica št. 5, in Okrajno sodišče ▼ Ljubljani, soba št. 37. Ligtno tekmovanje v številkah Arhitekt Roško Sunonovič, zvezni kapetan, i kateri je ustvaril nov način tekmovanja za dr-! zavilo prvenstvo, je izdelal zanimivo »tatistiko, ki bo golovo zanimala tudi naše čitalce. Keei pa mo-l ramo, predno preidemo na daljnja razmotri« anja, da ima ta način liginega tekmovanja kot je biI letos, za prihodnje leto milo izgledov, da bi ob-I vcjjjd, Radi klubov v vojvodinski ligi bo treba ! ligiiio tekmovanj« reorganizirati. V mestih kakor Pančcvp. Skoplje, Veliki Bečkerck, celo Šabac in Novi Sad jc bil obisk tekem tako majhen, da je , izključeno, da bi te tekmovalo na ta način, ka-j kor letos, Vse drugače je v naši (zagrubiki) skupini; kajti v naši skupini je bilo na vseh tekmah skupaj ! 141.258 gledalcev, proti 98.694 v drugi skupini , in 93.202 gledalca v tretji skupini. Ako pogledamo, kako so bile obiskane tekme klubov v naši sku-: pini, vidimo, da jc število abjskovalccv ravno i tako po klubih razdeljeno, kakor so klubi zasedli mesta v tabeli. Prvi je Gradjanski z 31.833 gledalci, zadnje pa Primorj« s 15.283 gledalci. Od | vseh klubov v državi so imole največji obisk ravno tekme Gradjauskega. Med 20 klubi, ki so tekmovali, se nahaja po številu obiskovalcev Ilirija na 7. mestu, Primorje pa na l>. Za našima zastopnikoma so še mnogi renomirani klubi, kakor Slavija, Sašk, Bačka, Sand itd. Po mestih se pa nehaja Ljubljana na 3. mestu, takoj za Zagrebom in Bel-gradoml Po teli podatkih je dokazano, da imajo ljubljanski klubi vse predpogoje za nadaljnje sodelovanje. T.ahko že danes rečemo, da bi ravno lako dobro uspele tudi finalne tekme za državno prvenstvo. Slovenski klubi uživajo v državi povsod tak ugled, da ne bi bil noben nastop naših nogometalev deliciten. Deficit oziroma suficit pa igra pri tem tekmovanju glavno vlogo. Ne bilo bi prav, ako bi vtaknili glavo v pesek, kakor noj, pred tako važnim vprašanjem kakor je denarno ravno pri nogometu. Slej ali prej bo prišlo ludi pri nas do profesionalizma. To bo namreč edina rešitev, da obdržimo doma naše najboljše nogometaše, kateri sedaj potujejo v inozemstvo. V vseh državah, kjer jc sedaj že vpelian profesionalizem, »o lo napravili samo radi tega, da preprečijo nemoralo. Nekateri igralci so zahtevali tako visoke vsote, da jim ni bilo mogoče ustreči. Ista situacija je tudi pri nas. Treba bo to slej ali prej urediti, Pa to samo mimogrede. Gradjanski je imel najboljši obisk pri tekmi z Ilirijo v Ljubljani (4367 gledalcev). Najmanj pa s Primor-jem (1574). Concordia jc imela največ gledalcev pri tekmi s Hajdukom v Zagrebu (5105), najmanj s Primorjem v Zagrebu (975). Hajduk je imel najmanjši obisk pri tekmi z Ilirijo v Splitu, ko je gledalo poraz 14;0 1392 gledalcev. Hatk je imel največ gledalcev pri tekmi z Gradjanskim (3933), najmanj pa zopet s Primorjem (1090). Ilirija pa na|-več z Gradjanskim, najmanj pa s Primorjem (767 gled.). Primorje je pa imelo maksimum in minimum z Ilirijo (2392 in 767 gled.). Na zgoraj navedene številke se bo prihodnje leto opiralo reorganlziranje liginega tekmovanja. Za nas nogomet, kakor tudi za klube bi bilo najboljše, ako bi se tekmovanje lako priredilo, da bi bili vsi klubi zaposleni vse leto. Jugoslavija na primer je radi trenutne indispozicijc svojega moštva prisiljena počivati do prihodnje sezone. Najlažje bo reorganizirati tekmovanje na ta način, da sc bodo igrale vse tekme v dveh skupinah. Recimo zagrebška in belgrajska. Zmagovalca v obeh skupinah naj pa igrata potem finalne tekme za prvo mesto. Podoben predlog |e predložil sicer arhitekt Simonovič te pred dvemi leti, ki ga je umaknil in izdelal predlog, ki jc bil sprejet leto*. Lige so sedaj v številkah pokazale svoje slabe sirani, ki sc pa k sreči ne nanašajo na na>e klubi. V nai-krajšem času je zato pričakovati, da bo Simono-vič prišel z novim predlogom. vereln 80.55, Escompte es. 151, Mundus 55. Alpi-ne 10.25, Trboveljska 22.75. Žilni tre Sovi Sad. Koruza: ibn. 90-92M, gbn. 92 i j do 95, srem. okol. InJJIJa 99—102, uram. okol. S Id 102,'j—105. Moka: bč., ban. postaja 0 in (K) 855 do 375, 2. 335 - 355, 5. 300-310, 6. •>"f> -260. 7. Vabilo na izredni občni zbor Hranilnice in posojilnice v likvidaciji v Galiciji, r. z, z n. z. ki se vrši dne 27. sept. 1931 po rani službi božji v uradnih prostorih z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo o poteku likvidacije. 2. Volitev likvidatorjev. 3. Sklepanje o bodočem delu. 4. Slučajnosti. Ako ob napovedani uri ne bi bilo zastopanih deseti del vplačanih deležev, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal. Likvidatorji. Pozivajo se vsi redni člani sabljaike in llo- retske sekcije SK Ilirije, da »c sigurno udeleže obveznega sestanka v petek dne 18. sepl. 1931 oh 19 v borilnici na ženskem učili Ijiaču. Udeležba obvezna v svrho točne določbe treningov! Tajnik. Radio lUednarodni šahovski turnir na Bledu (18. kolo) i M) 03 O w £ "o cn h 0) ( O JM 3 s H © « < Vidmar o "o O H) > O L) E 4) S p h £ Flohr Bogoljubov Kashdan C K es S Aljehin e c 03 B d «5 Stanje po 18. kolu i Kost č m B J« m Va 1 i '/2 1 l/a 0 0 — '/a 1 0 1 0 Va 0 »/a Va 8 i Stoltz v« l/2 1 1 0 ? 0 1 1 Va 0 0 '/a 0 0 "a 1 8(1) Tartnko\ver /2 0 0 0 ses i '/a Va I V, V. 0 0 1 Va Va 0 Va Va Va 7 Astaloš 0 1/g 1 ? Va M m as t / /j 1 0 0 Va Va '/a Va Va Va Va 0 m\ Vidmar 1 1 '/2 1k Va m '/2 Va '/2 Va '/a 1 Vb Va Va Va '/a 0 Va Va 10 j Colle 1 1 0 0 Va B M 0 1 1 0 0 0 0 Va 0 0 ? 1 II Valil! Nit.mcovič v« 0 ■/a 1 Va i —— H ®i 0 Va 1 1 Va 1 0 0 1 Va 0 Va 91/2 1 Pire 0 0 Va 1 '/a 0 i '/a m HH Va l/a 0 0 Va ? Va 0 0 0 jVa(l) Flohr 1 Va 1 '/a '/2 0 0 0 '/a Va m 0 0 1 1 0 V, 1 8>/a Bogoljubov 0 1 1 '/a 0 v. 1 i '/2 0 1 1 1 i m m 1 0 0 0 10'/, KiirIi lan 1 1 0 Va Va Va Va 1 ' 1 1 Va ? 0 0 — M m 1 Va Va IflVail) Maroczy 1/. Va '/2 7. Va Va Va Va '/a i 0 v, Va 0 1 0 — K M 0 1 8'/a A ehm 1 1 l l|v, '/2 V, 1 '"Ž7 Va I ? 1 1 1 1 '/2 i 6. Va 14(1)! ! Spie manu Va Val 0 Val '/2 1 0 Va 1 1 Vi 0 1 '/i 0 Va s« es 9 1 Prorirnmi Kf?rtio-M*«fcPmiCJ» Četrtek, 17. septembra: 12 15 PU»č«. — 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Ča.s plotč«, borza. — 18.3C Salonski kvintet. - 19.30 Drago Ulaga: Gimna.stič. j ne vaje. — 20.00 Prenos opere »Fidclto- iz Bu-j dimpešto. — 22.15 Poročilo o šahovskem turnirju ; na Bledu, poroča jugoelov. prvak dr. Milan Vidmar v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku. — 22.30 Čas, dnevne vesli. Petek, 18. septembra: 12.13 PloSče. — 12.4'5 Dnevne vesti. — 13.C0 Cas, plošče, borza. — 18.30 Salorski kvintet — 19.30 vegetarijanska j>rehr,-i na, gdč. Vera Humek. — 20.00 Poročilo o šahovskem turririu na Bledu, poroča jugoslovanski prvak dr. Milan Vidmar v slov., nem. in fran. jeziku. — 20.30 Prenos iz Bclgrada. — 22.30 čas. dnevne vesti. Drugi programi i Petek, 18 septembra. Belgrad- 12.45 Radio orkester. 17.00 Narodne pesmi. 17.30 Narodne melodije. 20 30 Koncert na cello in klavir. 21.13 Komedija. 22.60 Radio orkester. — Zagreb: 12.30 in 17.00 Plošče. 20.30 Belgrad. 22.40 Plesna glasba. — Budapesti 12.05 Ciganska glasba. 19.30 Radio orkesler. 22.00 Ciganska glusba. — Dunaj; 19.40 Poljudni koncert. 21 15 Beethovnov večer. 22.05 Večerni koncert. — Milan: 11.18 Plošče. 12.00 Pestra glasba. 19.20 Pestra glasba. 21.00 Varietejska glasba. — Oslo: 20 00 Simfonični koncert. — Praga: 19 30 Prer.o« iz gle dališča. 22.45 Plošče. — Rim: 13.10 l.ahka glasba. 17.20 Instrumentalni koncert. 21.00 Opereta. — Toulousc: 12.15 Radio orkester. 20.3»> Popevke. 21.00 Lahka glajba. 23.30 Accordeon. — Stultgart: 12.35 Plošče. 20.15 Večerni koncert. 2^.30 Nemški humoristi. 22.35 Plesna glasba. Celje ft Vineoneijpva konferenca rv. Daniela vabi vse Mvojr člane k rednemu sestanku, ki bo drevi ob 20 v Domu. S£ Cirkus Fisrhrr. Včeraj z.iulraj se je pripeljal iz Kranja v Celje s posebnim vlakom cirkus riseher, 1(1 se progke.i z> največji -od lini cirku«. Ima v pnscMi 75 levov. 30 severnih medvedov in okrog 2epovim kolegom slrojnUom, prosvetnemu uru-lvu za tapete žalosbnke in rudniški godbi, ki ga je spremliala na zadnji poli. Vsem darovalcem krasnih vencev in cvelia prisrčn« hvala. Znqor e ob Savi, 15. IX 1l3' Zalll'OČi Ostali. m •iv,'T'.' - mm Šolske torbice, aktovke, nahrbtnike, ga-maše, kovčke, itd. v največji izbiri in zmernih cenah nudi Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 13 Nova hiša v Rožni dolini, 2 dvosobni stanovanji, balkon, z vsemi pritiklinami, vodovod, elektrika, parketi, solidno in fino delo, poleg tudi vrt, se zelo poceni proda. Cena 125.000 Din. Potrebno 60.000 Din. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10878. Hiša 3 sobna, hlev, mala njiva, vodna moč, prostor za poljubno obrt, blizu postaje v večjem industrijskem okraju, naprodaj — ali v najem. Cena 30 000 Din. Luka Sevnik, Radomlje 26, okraj Kamnik. Zahvala. Ko so pretekle zadnje ure in smo se morali s tugo in žalostjo posloviti od našega srčno ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata in tasta, gospoda Franja Lovšina šolskega upravitelja na Vinici, častnega člana in ustanovitelja raznih društev je sočustvovalo z nami premnogo prijateljev in znancev. Iskrena Vam zahvala! Prisrčna zahvala posebej Vam, častita duhovščina in gospodje zdravniki za pomoč in tolažbo v težki bolezni, Vam, ki ste darovali krasne vence in cvetje, vsem Vam, ki ste spremili dragega pokojnika na zadnji poti ali kakorkoli drugače počastili njegov spomin. Globoko smo hvaležni Jugoslovanskemu učiteljskemu udruženju, pokojnikovim ožjim tovarišem aktivnim in vpokojencem ter našim dragim Viničanom za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu, pevcem JUU za prelepo žalno petje, gg. pokojnikovima tovarišema Lovru Perku in Rudolfu Kavčiču ter županu Peru Maliču za lepe poslovilne besede, Pokojninskemu zavodu za nameščence v Ljubljani, Sokolu, Gasilskemu društvu in Posojilnici na Vinici, raznim zastopnikom oblasti, društev in korporacij ter končno vsem ostalim za zadnjo počastitev. Ljubljana — Vinica, dne 17. septembra 1931. Preostali Lovšinovi v žalosti. Brzo slika za potne liste, lepo, takoj in ceno le Fotomever, Maribor, Gosposka 39 Samo kdor v miru »bira — Hnhr Ako mora e iz trgovine | SIFONA IN DRUGEGA .rgovino da si osle-to blaro. se boste v iski in naelici odločili lorda za neka', radi Ce-ar se boste pozneje ke-ali; ZATO IZBIRAJTE BLAGO DOMA! Tu imate čas, da pregledate >n precenite vzorce kos za kosom, nikdo Vas ne bo prigo-var.al za nekaj, kar ne odgovarta Vašemu okusu. ZAHTEVAJTE NAŠO KOLEKCIJO BLAGA ZA ŽENSKO PERI i.O in dobili jo ooste v par •Ineh, seveda brezplačno in brezobvezno. Potem sedite in izberite ono kar na ibolj odgovarja Vašemu okusu. Ker nabav jamo blago direktno iz tovarne in ga prodajamo naravnost Vam odpade io razne provizije; Vi kupite torej boliše blago za manj denarja. Ze pol stoletja streže-mo zadovoljnim odjemalcem. Nn'vei"-ia trs?, in odpremnn tvrrtka mmer/ Zagceb. Ako še nimate našega g.utucgu kataloga zahtevajte ga. Čez nekaj dni ga boste imeli v rokah brezplačno. • v*- TK: • •rv,i*.!■■".,- V1*?" »TiF <«!?/--•*.••;" v >#•-• ■ V zaupanju na božjo dobroto in vdani neskončni božji modrosti javljamo, da je Vsemogočni poklical k sebi našo skrbno mater in teto Heleno Gaber šeh petek, Žabjek Pogreb drage pokojne bo v 18. sept. ob 2 iz hiše žalosti, št. 5 k Sv. Križu. Svete maše se bodo brale v cerkvi Sv. Jakoba. V Ljubljani, dne 17. sept. 1931. ŽALUJOČI OSTALI. i« a? o -3 ^ — •• - ITN o|«o- i Z} - f-J F 3 £ * ■i« i^s io »iti i S B 1 I5i - i « t ie -- IS g8®" 2 i s i i ' S |.2Č|S! ■ s _ „ » J£ - I » . x c N > 1 O ~ v J i. > S 1 - * - s ~ _ .. -n n " i "" 1 --a S i |-ž 4C J " "Sede ■s N > a-| KJN * - I Josip Lavtižar: Bled in Briksen Zgodovinska povest iz 17 stoletja Dorn je še mnogo pripovedoval o lovskih dogodkih, resničnih in morebiti tudi z lovsko domišljijo opremljenih. Gospodje bi ga bili radi dalj časa paslu-šali, toda so morali odriniti. Vsa družba se je zahvalila gostoljubnemu župniku Popalu za njegovo prijaznost in mlrinila nazaj na Bled. Noč je ]>adla na zemljo, ko so se pripeljali do blejskega jezera. Na neskončnih nebeških prostorih so migljale zvezde, ki jih je po imenu našteval Herman Fink svojima tovarišema tajniku Kolbu in To-ma/.u Dornu. Dorn je stanoval na Bohinjski Beli, danes pa je bil tako dobre volje, da je spremljal go-sjkkIo prav do Bleda. Poglejte, gospod Dorn. proti severnemu nebu,« je začel Fink razlagati grajskemu lovcu. Ta svetla zvezda, ki jo obdajajo štiri druge manj svetle, je Ka-siopea. Pred nekaj leti so videli blizu Kasioj)eje novo, še bolj svetlo zvezdo kakor je Venus, pa je sijala samo 17 mesecev in potem izginila za vselej.« Dom je poslušal in molčal. »Ako pogledate še bolj proti severu, boste opazili drugo, tudi precej svetlo zvezdo, ki ji pravimo Herkules. V njegovem spremstvu jc 227 manjših to-varišic, ki jih dobro oko lahko razloči. Vi imate gotovo ostre oči. Kadar boste imeli čas, jih preštejle; vam bo v veliko zabavo.« Dorn je samo poslušal in molčal, mislil pa je, da jih ne bo nikdar štel. »Ob vzhodni strani oravijo, da bo trajala še dvajset let. Ne držim preveč na prerokovanja iz znamenj na nebu, nekaj pa vendar. Nobena stvar ni tako očitna kakor zvezde. Vidijo jih vsi ljudje na svetu, zalo napovedovanje prihodnjosti iz njih znamenj ni brez pomena. Vsi stari narodi so bili prepričani, da imajo zvezde vpliv na človeško usodo. Tudi rimski cesarji so bili tega mnenja. Ne smemo pa iti predaleč. Znano jc, da cerkveni očetje zanikujejo vpliv zvezd na človeška dejanja. Pravijo namreč, da taki nazori nasprotujejo naši prosti volji.« Fink bi bil še veliko govoril o tej zadevi, pa ni bilo mogoče, ker se je družba tačas že pripeljala do blejskega gradu. 13. Ljubljanski škof Tomaž Hren na Bledu. Čeprav sla se škofa VVelsberg in Hren prijateljsko poslovila, je bilo vendar Hrenu hudo, da ni inogel doseči sporazuma glede duhovnih pravic na otoku blejskega jezera. Ni ga pa težila samo ta skrb, temveč ga je vznemirjalo tudi splošno žalostno stanje na Kranjskem. Kakor je bil po eni strani vesel, da je luteranslvo skoro popolnoma prenehalo, tako ga je po drugi strani mučila misel o velikem oškodovanju ljudstva zaradi dolgotrajne vojske. Vsak dan so dohajala poročila o vrednostnem padanju denarja in o naraščanju draginje. Vojska ni hotela ponehali, in prav v tistih časih je nastalo usodno geslo: »Vojska ntfj preživlja vojsko . Več evropskih držav je bilo zapletenih vanjo. Tudi po ljubljanskih ulicah je pel boben, ki je klical mladeniče in može za dobro plačo v Wallensteinov tabor. Stroške so morale plačevali se-veda posamezne dežele, poleg lega pa še sprejemati podivjane žolnirje v nastanitev in prezimovanje. Veo-krat so bili meti domačimi prebivalci in med vojaki, zbranimi iz vseh vetrov skupaj, krvavi spopadi, ker so vojaki preveč oblastno nastopali. Po pravici so se ljudje domačih vojakov prav tako bali kakor sovražnikovih, In kakšna je bila šele moralna pokvarjenosti Vse to je stopalo Hrenu pred oči in težko mu je bilo pri srcu. Vrh tega je bil že precej v letih in tudi slabega zdravja. Več tednov je ležal v postelji zaradi protina; kadar pa je mogel, je zahajal v toplice Do-berna na Spodnjem Štajerskem. Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: Karel Cefc. Izduiutelj. I»an KnkoverL Urednik: Franc Kremžar.