" TB D Q
Posanttsn Ster. K Sv. ■
• •	w‘V,-/;
‘•y m y. "
,T1B0»* Ui»j» vmk iu, mu	■*-.
j	uedelje. in praznikov, ob 18. mi j	■
i	da.umcrtn naslednjega dne ter stani	J
j	neaeeno po pošti K 20*—, ba iao»	■
i ' zemstvo K 49 —, destav^ea na dom	■
J	K 22*—, prejeman ▼ upravi 5Mh—•	•
i	inserati	po	uojforore,
J Naroča se pri xtfrari -TABORA*	»
i MARIBOR, JorčiooTa ulica stenr, i, ■	;
O O O
nrn
Posamezna Ster. K t»—
ClitfDNibTVO n Bahaj a t Mari-boto, Jurčičeva ul. &t» 4, i. nadstropje. Telefon intomrb. it. 2*76. UPJiAVA a« nahaja t Jurčičevi ulici št. 4, pritličje, desno. Tele« ion it, 24. bllb poštneoeAoTni račun utor. 11.787.
Na naroSHa H«« ^eaacja so se
j tira. — fioVopisi so ne rrvfajo.
Uto: III.
Maribor, petek 24. februarja 1922.
številka: 45.
Producent m konzument
Draginjsko vprašanje je zapoj postalo akutno. Dan za. dnom rastejo cene in valovi nezadovoljstva se širijo Jv vedno večjih kolobarjih. Zlasti v Slovenskih pokrajinah so živila po-dražujejo in transport žita iz napolnjenih banatskih skladišč vidno zaostaja, ker železniška uprava ne more dati nia razpolago dovolj vagonov. Naraščanje cen v predspomladanski dobi
00	skoraj nekaj normalnega. Dokler gospodarske razmere niso popolnoma konzol idirane, je spomlad najkritič-ttejša prehranjevalna doba. Čez zimo ^ raa.rsikatera zaloga priljčmo izčrpa, •rimska potreba hrane je po količini in kakovosti večja, ni zelenjave in sadja, *«to fo najbolj kouzumira kruli in rneso. Prometnim težkočam in drugim bobnim vzrokom, ki vplivajo na situacijo živilskega trga, se pridružuje spekulacija, katere - je v naši državi j^eč ko dovolj. Zlasti kar se tiče žita, Znajmo v Banatu pravo gnezdišče prekupčevalcev in podražervalcev, ki se v •ta gosi. ozračju počutijo še prijetneje so se bili počutili v madžarskem ^ra&ju. v Banatu in okoliških pokra-Sinaih deluje s pravim blagoslovom £°Ufa vrsta bank in zasebnih trgovcev k’/'r imenu svobode in agrarnega pa-^iotiama odirajo producenta in kon-^raenta. Podobno je z izvozom živine.
udi tu ostane izvozničarju krasen za-^užefc, zlasti odkar zakon dopušča, da “ttie svoj dobiček raztegniti do 25%.
je država v sled tega neomejenega fs^oza na boljšem, o tem pač resno "'^nimo. Naša valuta je tako skrom-k°t je bila; danes je dosegla celo **o5. Izgloda tedaj, da iima neomejeni silno malenkosten vpliv na iz-~°Jj sanje naš^ valute, zlasti če se preide razbrzda izvozničarska dobioka-2eljnost. Ako bo šlo v tej smeri dalje, bomo tam okrog maja prijemali za Elavo i komzumentje i aigrmroi, pa tudi odgovorni činitelji, ki so prezgo-prepustili konsolidacijo gospodarjih raerner slučajnim vplivom in treznim potrebam.
Nedavno smo na tem mestu pri-članek odličnega češkega stno-^'Tljaika dr. Eašina, ki je na ruskem k Sledu opozoril, da ima izvoz pridel-fea7 Y inozemstvo, ki se izvažajo samo Sta ’ ^ -616 dvigne trgovinska bilanca, ®®sledioo obubožanje države in vse-^^jenega prebivalstva, ker se delo
ieto	Za P,:peiI1™k0	Ce cenimo
gj^delo francoskega in našega kmeta, g^snamo, da je naž producent prava se poti in gara za smešno ital k i ekvivalent, ki mu ga prinaša
10,	dočrm je vrednost dela francoske-Producenta, skoraj neokrnjena (v ^roneri z mirovno vrednostjo).
^ Tako -gredo ogromne delavne eaner-iV ? našoga producenta za nizko Ceno .J^azemstvo, dočim uvažamo polno-to-Tf6 vsaj znatno več vredno ino-Jr^e izdelke za naš trg. Posledica a 3e, da bogate špekulanti, prekun-felu^-01 in Podobne sorte ljudje, Id za-fci<\ft1',° ve^ikanske svote; producent raonm z nekoliko višjimi Stovil-hiir*1’ a v resnici trpi veliko škodo in ž Vl’ed vsa država, ki je po 80% rvnrf“'na'. dcro v obubožamje. Valutno ?a«jo je tedaj zelo važna točka v .‘Smukom problemu, dasiravno ne ^^Oozveličavna. Češkoslovaška ima tam™ PT^Tne(ro(ma dobro valuto, vilic Se	ce®G	ne	padajo	in izgleda, da
fcilo ^ a'stvo v	stiski	kot je
. Poprej.
f nasi agrarni 'državi ima konsu-^0d,irr™e™°	položaj	nego
^ Koamimont nwp. tiiEOffiati
živila za drag denar, kar producent
O notranjepolitičnih vprašanjih se ne sme razpravEJati. — Konference v Ljubljani ne bo.
MZ B-eo grad, 'f23. febraarla. Tukaj rijrpravljalo. Dosežen je popolen spo-se govori, da so Imela pogajanja dr. razum. Vsa vprašanja so nataačno ob-Beneša v Londonu in Parizu ta uspeb, iašnjena in zavzeto je precizno staliSCe. da se je med Anglija, Francijo in malo Dr. Beneš je takoj po prihodu v Pariz antanto dosegel sporazum, ki določa, da obrazložil Poincarčju potek londonskih zapuste genovsko konferenco takoj, ko pogajanj. Polagoma bo dosežen z žabi se začelo razpravljati o političnih vezniki popolni sporazum glede vseh vprašanjih. Naša vlada je notom dr. vprašanj.
Beneša dala v Londonu in Parizu raz- DKU Beograd, 23. februarja, umeti, da se ne more udeležiti kon- Češkoslovaški poslanik dr. Kalina po ference, Če bi se razpravljalo o notranje- poročilih časopisja ni odpotoval v Ljub-političnih zadevah.	Ijano, ker bo tudi dr. Beneš po zadnjih
DKU Praga, 22. februarja. Mini- informacijah odpotoval direktno v Prago, strski predsednik dr. Beneš je imel pred Vsled tega odpade tudi sestanek s Pa-odhodom v pondeljek zadnji razgovor šičem in Ninčičem. Mesto v Ljubljani z Lloyd Georgeom glede posameznih se sestanejo zastopniki male antante točk programa za genovsko konferenco prihodnji teden v Beogradu. Govori se, in glede metode delovanja. O posamez- da bo ob tej priliki prišel v Beograd nih točkah, osobito glede onih, ki se tudi poljski zunanji minister Skirmut. tičejo Češkoslovaške, se je temeljito
Predpriprave za gendvsko konferenco.
DKU L;o n d o o, 22. febr. Danes se Ca »Petit Parislen", le ministrski pred-je sestala konferenca angleških, francos- sednik Poincarf; podal na včerajšnji seji kih, italijamskih In japonskih delegatov, finančnega odbora več zelo važnih izjav, ki se bo posvetovala glede ustanovitve Med drugim je izjavil, da bo na genov-medriarockega sindikata za obnovo Ev- s.ki konferenci sprožil vprašanje glede
vsled slabe valute, ki povzroča smešno nizko vrednost njegovega dela, dviga cene živilom na tako stopnjo, da jim konzument ne moro slediti in postaji vedno bolj nezadovoljen. Naš konz.ii-menit nima nobenega orožja proti producentu, ker vlada mora slediti interesom večine. Toda konzument bi tudi i?e mogel obrniti orožja proti našemu producentu, zakaj temu se delo plačuje za nizko ceno v primeri s tujo valuto Če bi vlada udarila po producentu, bi zadela tudi konzumonta in — sebe.
Največ krivde je v tistem tankem sloju, ki leži med producentom in kon-zumentom in ki se je pri na.s razpasel do one mere, ki že daleč presega dopuščeno stopnjo svobode, ki jo ima zasebna trgovina v današnji demokratični državi. To je sloj prekupčevalcev in špekulantov, ki odirajo producenta in konzumenta. Pomsliti je treba, d,a je producent redkokje gospodarsko organiziran. Kmeti jsko-s( rokov ji n or-ganzacija je najbolj močna v Sloveniji, kori pr je kmetijstvo najbolj pasivno, na Hrvatskem je zelo slaba, v Vojvodini brez moči, v Srbiji je nekoliko boljša, a še vedno nima dovolj vpliva na celotno situacijo kmetijske produkcije. Ogromna večina kmetov je na nižji kulturni stopnji, njihovi voditelji so se razmahnili v politiki in špekulirajo s političnimi programi, a
rope. konferenca bo predvsem razprav- izplačila nemških dolgov, kakor tucH,gte-" ^»fiPodaTšlco-organizatorično in soei
ljala o potrebnem kapitalu za ustanovi- de stabilizacije meničnega tečaja. Finan-tev tega sindikata. Pogajanja se bodo čni'položaj je zelo resen in izpostaviti jutri nadaljevala ter se bo izdelal zakon- se mora določen program. Predvsem se ski načit, ki se bo predložil konferenci mora zvižati obrestna mera bonov na-v Genovi.	rodne obrane, otvoriti rentno tržišče in
DKU Pariz, 22. febr. Kakor poro- razjasniti reparacijsko vprašanje.
m.
Meje slovenskih oblasti.
TIP Beograd, 22. februarja. Danes
ZbHžanje med Francijo In Rusijo.
 o ___ _	^	TIP	Berlin,	22. febr. V tukajšnjih
dopčidne je zboroval podoclbor za ad- političnih krogih se splošno opaža izpre-miniistrativno razdelitev države in določil memba v orijentaciji napram sovjetski me/e med obema oblastima v Sloveniji, vladi. Po vesteh iz Stockholma namreč Meje se krijejo z onimi, ki jih pred- Francija _kljub vsem demantijem nadalju-videva prvotni vladni predlog. Proti Je finančna pogajanja z Rusijo. Nemški Hrvatski ostanejo dosedanje pokrajinske pohtični in gospodarski krogi pojavov meje. Prekmurje z Lendavo se dodeli prijateljskega preokreta v dosedaj nape-mariborski oblasti. Mesto Caber bo po- tem'francosko-ruskem razmerju ne spre-vprašano, ali želi biti prideljeno ljub- unnjajo biš s simpatijami.
Ijanski oblasti,ali pa karlovški.	—o—
r <	_o_	Italijanska	vladna kriza.
Allaglč se ne pomilosti.
DKU Rim, 22. februarja. Giolittijev načrt za sestavo ministrstva z Orlandom ZM Beograd, 23. februarja. Mini- in De Nicolom je vsled ugovora ljudske strski svet je v izpolnjevanja kraljeve stranke propadel, oblasti odklonil prošnjo atentatorja	—o—
Alisgiča, za pomiloščenje.
Marija Terezija zapusti Švico.
DKU Bern, 22. februarja. Bivša radvojvodinja Marija Terezija zapusti jutri s sinom razkralja Roberta Švico.
Francoski predsednik se udeleži kraljeve poroke.
TIP Bukarešta, 22. februarja. Poroke kralfa Aleksandra z rumunsko princezinjo Marijo se poleg predsednika Masaryka udeleži najbrže tudi predsednik francoske republike Millerand.
—o—	.	.
Nemiri na Portugalskem.
TIP London, 22. febr. Iz Lizbone javljajo: Strokovne organizacije so včeraj pričele s splošno stavko, ki je revolucionarnega značajs. Podrobndsti po-kreta in ajtga motivi in dlji še niso znani.
‘Dr. Zerjav~v>l)ubrovniku.
1U	------------r—	TIP D a br ovnik, 22. februarja. Mi-
blemih. uovon se, da se bo poskušalo nister dr. Žerjav je prispel včeraj v Du-izvesti kreditni načrt, kije bil oredlagin brovnik na končno izUčeoje. Vožnioje maja aesca laaskega leta,	Veital	dobre.
Demetrovlč vstraja pri ostavki.
ZM Beograd, 23. febr. Ker je fin. minister dr. Kumanudi izjavil, da zahtevam pokrajinskega namestnika za Hrvat-sko, Jurija Demetroviča, glede ureditve uradniških plač ne more ugoditi, vztraja Denittrovič na svoj demisijf.
Dar vojvodinskih občin kralju.
ZM Beograd, 23. febr. Več občin v Vajvodinl namerava nakupiti večje posestvo, katero bodo poklonile kralju ob priliki zaroke.
■r -	—	ur-spr	■
Za kredit Avstriji.
DKU London, 22. februarja. Jutri se sestane finančni odbor zveze narodov, ki bo razpravljal glede vprašanja kredita za Avstrijo in o drugih' finančnih pro*
jalno potrebo kmetskega ljudstva so zanemarili docela. Pri nas bi bilo tedaj popolnoma brezupno, če bi hoteli apelirati na kmetskega producenta, da bi se oziral na domačega konzumenta. Tak glas bi se bil izembil v puščavi . . . Pri nas pa lahko veliko stori vlada, ki ima v roki zamotane uzde naše agrame politike. Toda v vladi bi morali imeti odločilno besedo strokovnjaki, distingvirani gospodarji ki bi vedeli ohraniti producenta in za dovoljili konzumenta. In to je umet n ost!
Te umetnosti doslej nismo opazili pri vladanju naše države. , Ugotoviti pa moramo, da je vlada prearla marsikatero nalogo in napravila mnogo napak. Izgleda, da se je preveč ojačil srednji paraš itak i sloj iu narastel rna škodo producenta in konzumenta. Te je temu tako, potem bo moral konzument nastopiti v prvi vrsti proti zajedavcem, ki grizejo tako konzumenta kot producenta. Za ureditev razmerja med producentom in domačim komu« mentom v naši agrarni državi se mora tedaj rešiti predvsem problem, kako odstraniti obojestranske zajedavce in kako doseči, osvoboditev, samostojnost obeh sooijalnih Skupin.
Iz romunske polltske,
Borba za državnozborske volitve ■v .Fumumji. ki naj bi po razpustu dosedanjega parlamenta pokazala pravo voljo in pravo čustvovanje rurriunske-ga naroda., so je žo pričela ter je silno ostra. Najostrejši boj bijeti 2 skupini; Bratjanujeva ter skupina sedmograš-kih naoijonalcev. V zadnjih dneh pa se je izvršil v tem pogledu velik pre-okret. Ministrski predsednik Bratianij se je lotil težke naloge, poravnati spor s sedmograškimi naoijonalisti ter se zbližati z njimi, pri čemur jo pripravljen prepustiti jim del svoje vlade Sedmograšlci nacionalisti pa nri tein niso pokazali toliko dobre volje kakor Bratianu, odklonili so njogovo pon ud* bo ter se prieei pogajati z Zaranisti. to je je s kmetsko stranko, ki je po številu pristašev va liberalci Braiianuja druga najmočnejša stranka v Rumu* iniii, Ta ndibnva i>ogajan.ia s kmetsko
»T A! 'BTJTU
MW-Ul •» — ..•■HMM.m.lB
*5tWft 7
stranko imajo namen združiti ob'e'dve omenjeni stranici za skupen nastoip piroti liberalcem, ki so sedaj na vladi. Sovraštvo opozicije do liberalcev obstoja v glavnem radi tega, ker so sami prevzeli vlado ter tako izključili iz vlade vse ostale stranke in narodno manjšine. Se več kakor to, pa jo vplivalo na sedmograške nacijonaliste to. da so bo, po izjavi vlade, smatrala nova skupščina za nekako konstitnanto.
Pogajanja med kmeti in sedmograš-(rirriii nadjonalAsti so se pričela pred nekaj dnevi ter so se, kakor poročajo zadnje vesti, že ugodno končala. Kot dokument sporazuma je bil pred par
sivemu notranjemu sporu. Pri nas imamo spor med Hrvati in Srbi, v češkoslovaški republiki spor med Slova-jki in Čebi, v Rumuniji pa spor med Sedmogmdčani in starimi Rumuni.
Gfad v Rusiji.
V	petek zvečer je predaval v palači Trocadero v Parizu slavni uečnjiaik in človekoljub Fritjof Nan-sen o svojih potovanjih po ozemljih gladu sovjetsko Rusije. Njegovi podatki o gubernijah, v leaterih
Politične vesti.
* Radič in mala antanta. Radičevo politično »resnost« in »duhovitost« karakterizira sledeča opazka »Sl. Tribune«: V »Slobodnem Domu« piše Radič o genovski konferenci članek, ki je poln halucinacij. V času, ko tudi italijanska javnost priznava velik mednaroden pomen Male antante, izmišljuje Radie cele bajke o tem, kaj so nekje povedali dr. Beuešu. On so vese-
li,	da niso Mali antanti dovolili udeležbe na pripravljalnih pogajanjih za genovsko konferenco, češ, da bo mala antanta prišla tam na zatožno klop, pred sodišče. Radič ne misli na to, kje bi bil šele on na tej konferenci, ko mo celo Mala antanta čakati v predsob ju. Če ta človek tako piše v javnosti, s kakšnimi bajkami šele hipnotizi-ra svoje vernike. Ako Radič res veruje to, kar piše, tedaj je to zadeva medicinske znanosti. Ako pa ne veruje, in zavestno ohmamlja svoje pristaše, tedaj je to največja brezvestnost. Skoraj neverjetno je, da lahko vsi ljudje v bloku stoje in delajio pod sugestijo takih povesti. Ali pa morda oni zavestno skupaj z Radičem obmamljajo ljudstvo1?
* Za hrvaškim memorandumom tudi slovaški! »Narodni Ldsty« pišejo: »Slovaška neodvisna vlada na Poljskem še vedno deluje. Kakor »Slov. Politika« javlja iz Tešina, pripravlja ta slovaška »vlada« memorandum, namenjen genovski konferenci. V tem memorandumu hoče proglasiti, da so se 'Slovaki odcepili od Češkoslovaške republike in osnovali svojo samostojno in neodvisno državo. Za podlago temu Ungrodovemu memomndu bi naj bil znani Hldinkov spis, ki ga je predložil 1. 1919. pariški mirovni konferenci. Memorandum je pomagal sestaviti Dvor-csak (slovaški renegat-duhovni!: v 6lu žbi madžarske vlade) baje po nalogu iz Budimpešte. List opozarja na škodljivo delovanje Jedliitake na Poljskem, Dvorcsaka na Madžarske! in 'dr. Tuky na Češkoslovaškem. Poživlja slovaško ljudstvo, naj odločno odkloni memorandum izdajalcev in političnih Stre-berjev, ki jih vodijo nečisti, dobička-željni nameni. Stroški za proti češko akcijo se pokrivajo večinoma iz madžarskih fondov. — Bratislavske soc. dem. »Robotnicke Nbviny« odločno odklanjajo članek prof. dr. Tuky v »Slovaku«, ki je grozil, da bo slovaški problem, postavljen pred mednarodni forum, če se takoj ne izvrše avtonomistične zahteve Hlinke in tov.— Hlin-ka je i dr. lukyjem v ozki zvezi. Slepa slovanska trma!
* Kaj je treba hitro »amputirati«.
»Nova Otadžbina«, glasilo naših dobro,voljcev v Sarajevu, piše sledeče:
lesu pri velikanskih' parnih strojili napravi razpoka, radi katere bi v prejšnjih' časih bilo treba velikansko kolo odstraniti in namestiti drugo, se sedaj z omenjenim plamenom odžgo na ranjenem mestu velik kos železa stran in se vdela ali pripravi nov kos. V par urah je vse popravilo končano in kolo je prav tako dobro kot novo. Ta iznajdba je važna še posebno radi tega, ker je omenjeni plamen mogoče rabiti tudi pod vodo. Jeklo je n. pr. pod vodo prav tako mogoče žagati s kisiko-acetilinovim plamenom kot zunaj. — Potapljači zamorejo radi tega popraviti slabo dno velikega parnika med tem, ko plava na vodi. Nekoč bi ga pa bilo treba pripeljati v ladjedelnico in odpraviti vso vodo izpod njega, potem šele se je začelo s popravljanjem. — Vsak lahko misli koliko truda, stroškov in zamude je dalo tako popravljanje.
Ta velevažna iznajdba je razmeroma že staro. Marsikdo je že videl tu ali tam, kako so je žagalo jeklene stvari z modrikastim plamenom, ki je švigal iz »pihalnika«. Stvar izgleda približno tako Kot tisti »pihalnik«, katerega rabijo delavci, ki napeljujejo vodovodne ali drugačne cevi v Hiše in
v	katerem gori bencin. Plamen bencinovega plina je tudi dokaj vroč. toda v primeri s kisiko-acetiiinovim je naravnost rečeno — mrzel!
Vse, kar smo s tem navedli, je znano po rpčini že vsem. Bilo je pa treba
MMiotr, 2*. Tenrnarja ran.
Če se že govori o amputaciji, nam ja amputacija'res neogibno potrebna. —1 Treba je res amputirati, vendar pa ne pokrajin, ne treh županij; naš »kirurški noš« moramo vporabiti predvsem na narodnih parazitih, Id nam amputirajo mir zadovoljstvo izza dobro končanega dela, pogoje za napredek iu pot k onemu, kar je boljše in naprednejše, Radičev memorandum, po svojem značaju izdajalske geste, nam priča, da obstoja nek spor v naši državi. To pa ni srbsko-hrvatski spor, to ni spat med Srbi, Hrvati in Slovenci, marvs* je spor hrvatsldh in srbskih politikov za molzno kravo. Srbi in Hrvati imajo
v svojem državnem življenju veliko nesrečo, imajo staro politično hijeraf'' hijo, krog ljudi, ki so tesno vezani na privilegije, na topčiderske ekonomijo, na plemiške naslove in veleposestva! krog onih, ki je zraščen z rentabilnostjo svojih služb, krog ljudi, ki hočejo male, mikroskopične države, samo da bodo oni na čelu teh držav. Mod tohijerarhijo je treba iskati vzrok Radičevemu memorandumu in grožnjam z »amputacijo«. To hijerarhijo je treba amputirati!
* Dr. Beneš za pomirjenje z Rusijo*
V	razgovoru z dopisnikom londonskega »Obeerver« je dr. Beneš opozoril pa gajamj med Rusijo in Češkoslovaško i® na svoje stike z Rusijo v znatni meri pospešiti pomirjenje Moskve z ostalo Evropo. Dr. Beneš je omenil uspehe pogajanj med Rusjo in Češkoslovaško b* dejal: Poznamo Rusijo in smo prepričani, da se bodo lahko obnovili stika med Rusijo in ostalo Evropo. Uspeh genovske konference je tako važen bodočnost Evrope, da se moramo izogibati vsake taktične napake. Predvseri gre za vprašanje metode. Zato bo naivec je važnosti, kako se bo rešil nesporazum med Anglijo in Francijo. S°v< jetski diplomati bi utegnili ta sporazum zlorabiti. Brez rešitve tega spor* ne bo mogoče izvesti nobenega evrof' skega projekta, tdčočega ee Nemčije U Rusije.
* Italijanski zavod za vzhodi Evropo. V Rimu se je ustanovil italijanski zavod za vzhodno Evropo. Zavod se bo v prvi vrsti pečal s slovanskimi problemi. V vodstvu zavoda i* več dobrih prijateljev Slovanstva. Zavod bo izdajal revijo in list za informacije. Med prvimi edicijami italijanski prevod Masarykovega dri*! »Rusija in Evropa« ter Ceškoslovašk-posvečeno delo prof. Stupariehn, lektorja italijanskega jezika na pra^k’ univerzi. Zraven tega se je v Pad<U* ustanovila prva stolica za proučevanji slovanskih jezikov. »Edinost«, ki K* memtiira te pojave, jih označuje l'° znake pravega izpoznan ja,«
SBSBSS tSSSSSSSSS " 'SSSSSSSSSSSS^
poročajo znanstveni listi o najnovri' šem odkritju na tem polju, ki je sB večje važnosti, takorekoč. epohah1<?' Odkrilo se je neke nove vrste kovinsko zmes, ali aloj, kot ee običajno V*K
vi kovinskim zmesem. Mi poznamo'7** takdih »mesa., ki so važne, napriffjfjj bron, med ali mesing, zlato pri na®1 urah je tudi zmes, ker ni čisto zlaw’ nego je zmešano z bakrom ali greh1"0/11. Toda vse do sedaj znane zmesi n's^ bele posebne važnosti, toda velike vflZ' noeti je najnovejša zmes, katere i111 se še ni dalo v javnost. Ni nam katere kovine se je zmešalo skupaj
v kakšnem razmerju.
Zakaj je važna ta nova zmest_
Zato ker ima neko čudno svojrir* kakoršnega nima nobena druga in nobena druga kovina na svetu- ' ta čudna lastnost je ta, da bolj vrof da je, bolj trda postane. Jeklo je trd' če je mrzlo, če se ga pa močno segr*?'1 ’ postane mehko. Če se ga le naprej s ^ ( greva, postane mehkejše, se rariri^ j
—	Prej omenjena nova zmes ima 1 vse druge lastnosti, čim bolj vroča 3 ' tembolj trda in kot se zatrjuje. 3	,
sploh neraztopljiva. To je čudna et^ in človek bi že začel trditi, da se 3 raztopi z mrazom namesto z vročim*
Ni nam mogoče dati podi-obnost1 tem čudovitem najnovejšem aloju. *' ameriški iznajditelji, ki so jo že V* ten.trali, ne izdajo podrobnosti. R° do le, kakšne lastnosti ima. _ ,ej
Zakaj je nova zmes, Iti ima P1 omenjeno lastanoet. tako yažnat
dnevi podpisan med kmeti in nacij o-nalisti v Kološvaru volilni pakt, ki sč odločno postavlja proti liberalcem. V pogajanja naeijoualistov in kmetov je skušala, poseči tudi vlada ter jih^ hotela razbiti. To pa je hotela doseči na ta način, da je ponujala nacijonali-stom razne ugodnosti, toda brez u-speha. Volilni dogovor omenjenih dveh strank, podpisan v Koošvam, ipa še ni definitivno razrešil vsa medsebojna. vprašanja, ampak pomeni le nekak uvod v detajlne pogodbe za o-snovanje edinstvenega bloka vseh oporicijonailistov. To potrjuje tudi kmetski list »Adeverul«, ki poroča, da bo opoaioijonalne stranke že zavzele edinstveno stališče napram dvoru, torej, da bodo res nastopale edinstveno. Stališče opozicijonalcev napram dvoru je rezerviramo. To se je poka-aailo zelo jasno posebno pri krstu princa Mihaela.
Ta. taktika opozicije pa se bo, Ka-flvdr izgleda še nadaljevala in kakor 'poročajo majnovejše vesti, bodo opozi-oijopialci še v najhližjjili dneh' odposlali kralju protest proti samovolj-jnemu postopanju vlade v volilnem jiboju. Ob enem pa bo opozicija demon-|striTaIla proti dvoru, ki podpira liberalno vlado, tudi ob priliki svečanosti kraljevega kronanja za Kralja vseh iRumunov, ki se bo vršilo meseca iimaja, s tem, da demoinsitrativno pri tej slovesnosti1 ne bo prisostvovala. Ta 'demonstracija opozicije bo zelo inte-neeantna, posebno še, ker bodo kronanju, ki se bo vršilo v Karisburgu, iborej mestu, kjer so nacijonialisti pro-Majmiraili svoječasno ujedinjenje Sed-mognaške z Rumunijo, prisostvovali samo liberalci, torej stranka, ki ima svoje pristaše stkoro izključno le v Stari Romuniji. Ker so postali ravno naaijanaiisita, ki so izključno stranka »prečanov« to je novih pokrajin, ki so pripadle Rumuniji po razpadu Ogrske, ;voditelji opozicije, dokazuje to, da stara jedra držav za nove pokrajine nimajo onega razumevanja, katerega ibd morale imeti, kakor tudi obratno. Rumunski notranji spor je torej podoben povsem našemu in češkoslova-
Čudno svojstvo nove kovinske zmesi.
Marsikdo izmed nas je že z občudovanjem opazoval neko posebno pripravo, iz katere je šumel modrikast plamen, ki je v par trenutkih prežgal železno in jekleno ploščo, kakor da je de ska iz bukovega lesa. To pripravo imenujejo Angleži »oxy-aeetylenc iblovvpipe«, kar bi se reklo po naše »Ki-sikovo-acetilinski pihalnik«, kar je seveda dokaj nerodna in slaba označba. ‘Pa- pojasnimo to,pripravo podrobnejše.
Pred vsem nam jo znano, da imamo več različnih vrst plina, ki gorijo. [Najnavadnejši je navaden ogljikov plin, katerega se napravlja iz premoga. Plamen tega plina je sicer dokaj vroč, toda ni zelo vroč. Drugi plin, katerega tudi dobro poznamo, je aeetili-nov plin. Tega se dobi. če se karbid, vrže v vodo. To povzroči posebno kemično reakcijo v tistem kamenju, radi katere uide v njem nahajajoči so plin v zrak. Plin je jako eksploziven, gori pod gotovimi pogoji naravnost bri-Bjantno in njegov plamen jo silno Vroč.
•	Kisik je druge vrišite plin in ne gori, toda je nujno potreben pri vsakem gorenju. Kjer ni kisika, nobena stvar ne more goreti, nobena rastlina in noben človek ne more živeti. V našem zraku, katerega dihamo, je ena petina kisika, kar povsem zadostuje za po-trebo naših pljuč itd, Mi .vemo, de
razsaja glad, so naravnost strasni.
»GHad je pretil,« je rekel Nansen, »sovjetski Rusiji že od prvega počet-ka, toda nihče ni pričakoval, nihče ni mogel verjeti, da bo zavzel take dimenzije, kakor jih je. To jo naj več ji glad, kolikor jih jo bilo kdaj zabeleženih v anale zgodovine. Področje, v katerem razsaja glad, je mnogo obež-nejše nego sem mislil. V teh predelili živi 33 milijonov ljudi, od katerih preti najmanj 19 milijonom smrt od glaicki. Nekaj Milijonov teh nesrečnežev je brez rešitve obsojenih v smrt, naglasiti pa moram, da bi se dalo rešiti še najmanj 10 milijonov teh naj-bednejših. Kakor sem naglasil v seji zvčze narodov, tako naglašam tudi tu, da to ni glad, ki bo trajal morda samo nekaj mesecev. Ako letošnja žetev ne bo izredno obilna, potem bo tudi še prihodnje leto leto gladu, i Marsikdo me je vprašal, kaj briga pravzaprav nas ta glad, kaj nas briga, če umirajo možje in žene, starčki in otroci tam nekje tisoč kilometrov daleč. Po mojem mnenju, se ta glad tiče tudi nas dn sicer iz dveh' razlogov: Prvi je naš gospodarski interes, ker prepričan sem, da vsakdo, ki stvar dobro premisli, uvidi, da tudi za nas ni dobro, če positane ena največjih žitnic Evrope pustinja. Drugi razlog pa je človeoan-stvo. Mislim, da kulturno evropsko prebivalstvo ne more ostati hladno napram onim milijonom soljudi, ki umirajo v ruskih ravninah od gladu in od mraza.«
Kot glavni vzrok glada omenja Nanisen lansko sušo. — Kar se tiče dvoma, da li bodo darovi, ki se zbirajo po Evropi in Ameriki prispeli na pravo mesto, je izjavil, da. so podane za to vse potrebne garancije.
»Raznesle so se vesti, da so bili vlaki z našimi živili oropani, predno so prišli v predele gladu, toda te vesti so bile popolnoma neosnovane. Naše pošiljke potujejo v zapečatenih • vagonih, katere spremljajo sovjetski vojaki. Vesel sem, da morem izjaviti, da so naše pošiljaitve prispele na mesto vedno v najlepšem redu. Samo v enem slučaju, je bila izvršena tatvina, toda sovjetska vlada je takoj poravnala škodo iz lastnih' sredstev.«
ogenj noče goreti, če nima od spodaj praznega prostora, po katerem prihaja zrak. To ni nič drugega kot da more ogenj dobivati vedno svežega kisika. Kakor hitro zmanjka kisika, ogenj ta Koj ugasne, kajti ogenj italc ni nič drugega kot oksidirani e gotovih snovi, z drugimi besedami rečeno, če se gotove snovi spojjo s kisikom, nastane ogenj. Sedaf, Če se med navadno žareče oglje piha čist kisik, začne oglje žareti, kot briljanti. Ako se magnezijo položi v cist kisik in zažge, zgori s svetlobo, ki je bolj briljantna Kot solnce. Vsepovsod, kjer se pri ognju doja zraven čist kisik, je ogenj najmanj petkrat bolj svetel in petkrat bolj vtoč kot če bi se namesto kisika dovajalo navaden zrak'.
Prej smo omenili, da je plamen acetilinovega plina, katerega so dobi iz kalcijevega Karbida strašno vroč, toda če so ga zmeša s kisikom, postane tako vroč, da raztopi v malo trenutkih »karo vsako stvar. Naj se vzame jekleno kocko, ki je meter debela, pa naj se jo začne z acetilinovim in Kisikovim plamenom žgati v ravni črti po dolgem, bo treba le nekaj minut časa, pa se bo veliko kocko z ognjem prežgalo, kakor da bi bila jeklena snov iz ledu. Cesar se kisiko-acetilinov plamen dotakne, vse v nekoliko hipih zgori.
V	industriji je ta iznajdba velevažna. Na železnicah se s tem plamenom prežaga jeklene tračnice v minuti, namesto v pol uri kot. se je dogajalo prej. Ako 66 na velikem; gonilneia Ko-
stvai* poklicati v spomin, kor bač eedni
/
^arfSbrp 24^ ftBr
«— •• * Dnevna kronika.
— Delegacija ministrstva llnanc objavlja, uradno: Ker se dogaja, da špekulanti z raznimi mamljivimi obljubami ponujajo ljudem svoje posredovanje pri zamenjavi petdinarskih bankovcev, kakor tudi pri zamenjavi poškodovanih bankovcev, opozarjam po razpisu generalnega inšpektorata finančnega ministrstva z dne 13. februarja 1922 J. br. 1467, da Narodna banka in njene podružnice vrše zamenjavo poškodovanih bankovcev po zakonu z odbitkom, ki odgovarja manjkajočim delom, kakor tudi zamenjavo petdinarskih bankovcev, ki se zdaj jemljejo iz prometa. Istotako sprejemajo pctdinarske bankovce vse državne blagajne še do vštetega 5. marca 1922 v plačilo. Potemtakem je vsakomur dana prilika, da svoje bankovce brez težkoč sam zamenja, ne da bi potreboval tujega posredovanja.
*-* Vsem starešinam naprednih ftkad. društev. Starešinska organizacija poziva vso napr. javnost posebno starešine, da vsak po svoji moči prispeva in v svojem krogu zbira za podporo naše akad, mladine v Pragi in [Bmu, tia se čim prej odpomore razmeram, o .katerih je poročal prof. Murko. Prispevke sprejema pis. dr. M. Pire, Ijubljama, Agabeterva ul. Odbor. —
. Prispevke sprejema tudi adm, »Tabora«.
— Fram. (Dopis.) Pred Kratkim smo čifcali, da je župan Franc Kobau v Kačjem radi raznih nerodnosti odstavljen s svojega stolčlca ter da jo izvoljen y.e nov župan g. Andrej Štern. Dvanajstega t. m. pa so posadili s stol čka, toda ne županskega, pač pa gostilniškega, sosednjega župana v Framu. Omenjenega dne je imelo Gasilno društvo veselico pri Antonu Potočniku, ki je prvi občinski svetovalce ter obenem tudi občinski pisar, katere se je udeležil tudi žapan Andrej Smir-Mttaml. Do polnoči se je izteklo vse dobro, takrat pa se je začel naenkrat ‘Prepirati župan Smirmaul z obcinrikim odbornikom kovačem Antonom I*>v-rendičem; ker je postajal vedno bolj razgret ter je začel že dvigati stoliee, so g. .župana posadili enostavno lepo *en pred vrata na sneg. To priča do volj, kakšne žnpane natm je prinesla najnovejsa doba in. kako ponosni so laliko nanje.
— O priliki poroko gdč. Marice Zu-(pameo v Jeleneah je nabralo društvo »Pijavka« 20 din. ter jih darovalo Jugoslovanski Matici.
— Število vojnih pohabljencev.
Mednarodni delovni urad je sestavil statistiko vseh vojnih _ pohabljencev v posameznih državah, ki so se udeležile
Važna je prav v onem ,simislu Kot
1	zgoraj omenjen kisiko-acetilinov plamen.
Zmes je že sama na sebi trda kot jeklo, če se jo segreva, postaja trdnejša. Kako izborno svojstvo bi bilo to recimo pid svedrih za vrtanje jeklenih plošč.Dosedaj j© bilo treba take svedre močiti z oljem ali vodo, da so ostajali mrzli, ker ko so vrtali so postali vroči in zato mehkejši. Odslej tega ne bo več, kolikor hitrejše se bo sveder vrtel, tem bolj vroč bo, čim bolj vroč bo, toliko bolj bo trd. Na drugi strani pa, čim hujša vročina bo na konctu svedra, kjer bo vrtal, toliko mehkejše :bo jeklo, ali železo, katero se bo vrtalo.
V6ak to lahko razume. S pomočjo električnih strojev se bo take svedre s strahovito naglostjo vrtela Stroj bo z veliko močjo pritisnil sveder k jeklenemu kosu. Jeklo bo postalo takoj razbeljeno na onem mestu, kamor se bo sveder zajedel, zato bo mehkejše, sveder pa postal trši.
To je samo pri svedrili, kaj pa drugače? Ako se bo napravilo cirkulamo Pilo za žaganje jeklenih in drugačnih drogov, bo pila v par trenutkih prerezalo šipo. Dalje so bo dalo iz tega aloja napraviti take dele pri strojih, ki se močno ugrejejo, pa morajo kljub temu ostati trpežni. Sploh bo nova zmos napravila nešteto revolucijotnar-nih izprennemb v kovinskem in maši-nerijskem svetu.
Mi se pa radostimo nad najnovev Sm toriojnioj®	’	,
»tc jbh ... ‘  ........
zadnje svetovne vojne. Vseh vojnih pohabljencev je skupno 5,915.000. Od tega odpade na Frandjp 1,500 000, na Nemčijo 400.000, Anglijo 560.000, Italijo
570.000, Poljsko 164.000, Jugoslavijo
154.000, Kanado 88.000, Rumunijo 84.000 in Belgijo 40.000.
— Šestdeset let Sokola. Praški »Sokol* je minule dni slavil 601etnico svojega obstoja. Ftlgner in Tyrš sta v vsej skromnosti osnovala telovadno društvo v Pragi. To je bil prvi začetek Sokolstva. Iz skromnega semena se je razvilo mogočno drevo. Danes sokolska misel živi in klije v vseh slovanskih deželah. Povsod vzbuja Sokol k svobodi, napredku in bratstvu. Veliko delo sta storili Fflgner in Tyrš in njuna družina je danes ogromna.
— Velika tatvina v Beogradu. V zadnjem času je bilo izvršenih v Beogradu več velikopoteznih tatvin, večinoma po večjih trgovinah. V noči od sobote na nedeljo pa so drzni lopovi oropali blagajno	kinematografa .Koloseum* tik ob kraljevem dvoru. Sumi se, da so se vlomilci po predstavi skrili v poslopju. Ko je odšlo nslužbenstvo, so se spravili na delo. S ponarejenim ključem so odprli vrata, vzeli iz neke miznice 5000 dinarjev, nato pa razbili ključavnico blagajne in odnesli vso gotovino, nekaj nad 140.000 dinarjev. Nato so izpraznili tudi blagajno pri bufetu ter skozi okno odšli. Na licu mesta so pustili samo dleto, s katerim so odpirali blagajno. Za storilci ni nobenega sledu.
— Grozna nesreča ob mrtvaškem odru. V Kolašinu je umrla hčerka Vu-kotta Vlaiho<viča ter bila v drugem nadstropju položena na oder. Tik pred pogrebom se je zbralo oh odru (»0 ljudi, Pod preveliko težo se je strop udrl in pogrebci z mrfcveooan vred so padli v spodnje prostore, pri čemur je bilo 21 oseb več ali manj težko ranjenih-
— Prebivalstvo Rima Po zadnjem ljudskem štetju ima Rim 701.000 prebi val cev ter tako po številu prebivalstva drugo mesto v Italiji. (Največje mesto v Italiji je Milan. Op. lir.)
— Izraelci na potn v obljubljeno deželo. Preko Maribora potujoči židovski izseljenci pripovedujejo, da se nameravajo vsi Židje izseliti iz Poljske v Palestino. Krog 700.000 se jih že pri-apravija na pot in se bodo še tekom letošnjega leta izselili v obljubljeno deželo. Verjetno je, da bo vsied tega na-inastla poljska valuta. S tem izvoznim blagom bi se morda dala ozdraviti tudi naša tuberkulozna krona in dinar!
®Si®®@še®e®®®9 Ljudska knjižnica
Narodni dom, I. nadstr.
posluje ob nedeljah od V210.—V211. ure
in ob četrtkih od Va19.—y220. ure
Mladinski oddelek ob sobotah od 18. do 19. ure.
Proslava kraljeve zaroke v Mariboru.
Včeraj je bilo vse mesto oraznično. Vse hiše so bile v zastavah. Zastave so razobesili tudi oni Nemci, ki tega še skoraj ob nobeni drugi priliki niso storili. Ob 9. uri zjutraj je 21 topovskih strelov naznanilo radost nad kraljevo zaroko. Ob 11. uri je bila v stolni cerkvi služba božja, ki jo je celehriral stolni prošt dr. Matek z veliko asistenco in ob navzočnosti oficirskega zbora, predstavnikov civilnih oblasti in številnega naroda. Po službi božji Je bilo na Aleksandrovi cesti defiliratije čet mariborske garnizije. To lepo vojaško revijo so občudovale številne množice ljudstva, ki se je zbralo na Aleksandrovi cesti. Popoldne od pol 15. do 1,7. ure se je vršil na Grajskem trgu koncert vojaške godbe in kmalu so vojaki stopili v kolo. To je bil lep prizor, zlasti za one, ki lepot narodnega kola še niso poznali. Klicalo se je kralju in njegovi nevesti, naši bodoči kraljici. Ob 7. uri zvečer se je vršila po mestu bakljads. Vsa ckna so bila okusno razsvetljena. Zvečer vrfil v Gčtzovi dvorani elitni ples.
ru TT«______
Vsem Mariborčanom, ki so pokazali svojo ljubezen do našega junaškega kralja in bodoče naše kraljice, bo ostal ta dan v neizbrisnem spominu.
Opozarjamo na
PUSTNI PLES
Sokola v Studencih dne 28. februarja v Sokolskem domu.
Mariborske vesti.
/ Maribor. 23. februarja 192$.
m Kaj je z legitimacijami tujih državljanov? Pred par meseci je pozval naš policijski komisarijat vse tuje v Mariboru živeče državljane, ki so op-tirali za jugoslovensko državljanstvo, naj se javijo pri zglasilnem uradu s potrebnimi osebnimi podatki ter potrdili o optaciji. Dočim so tuji državljani optanti v Ljubljani in po drugih krajih že davno prejeli legitimacije, čakamo tu v Mariboru še vedno zaman na nje in kakor izgleda, jih menda tudi ne bo. Cernu se je potem sploh nadlegovalo ljudi, če se jih sedaj lahko cele mesece pusti brez legitimacij?
m Glasbena Matica v Mariboru poroča: Tudi zadnji denarni prispevki, ki smo jih e hvaležnostjo sprejeli in ki so daleko 7aostali za proakovanim u-spehom, niso zamogli financijelnih težkoč našega zavoda zboljšati. V Mariboru se je ustanovilo v zadnjem času toliko humanitarnih društev, ki jili je treba podpirati, da duševno delujoča društva ne pridejo več toliko v poštev, kakor prejšnja leta. Vlada ne vsliši naših ponovnih, z obširnimi spomenicami vtemeljenih prošenj, za podporo; pokrajinska vlada je poklonila našemu zavodu samo 20.000 K, ki pa od daleka ne zadoščajo V pokritje od dneva do dneva naraščujočib stroškov. Učitelji ne morejo več s svojimi skromnimi plačami izhajati. Povišanje šolnine bi pač deloma preprečilo mesečni deficit, a odbor ni hotel doslej po tem sredstvu seči, ker so ogromna večina stariši gojencev javni nameščenci. Toda odbor mora sedaj tudi po tem sredstvu seči, da bo zamogel vsaj svoje učitelje, katerih je 15, plačati. Sklenilo se je toraj, da se mesečni primanjkljaj po 12.000 K deloma pokrije s poviškom učnine, ki se s 1. marcom zviša za 255 instrumentiranih' gojencev za Vt ure od 90 na 120 K, za solo-petje od 120 na 160 K. Odbor tudi ni v stanu, od šolnine oprostiti nobenega gojenca in naj bo tudi izredno nadarjen, marljiv in ubožon. V zadnjih konferencah pod predsedstvom društvenega nadzornika g. dr. Tominška so je ugotovilo, da so učni uspehi na zavodu zelo dobri, da je pretežna večina gojencev zelo nadarjena, da so učitelji vestni in izborni pedagogi. Odbor in učiteljstvo je z ljubeznijo pri delu pri tej srce in duh izobražujoči nalos:i, naj tudi naše občinstvo, ki kaže pri drugih kulturnih’ in človekoljubnih društvih pravilno umevanje, svojo ljubezen in zanimanje do zavoda v večji meri dejansko udejstvuje.
m Občni zbor »Prosvete«, ki bo tudi sestanek napredne inteligence in akademske amladine, se vrši danes zvečer ob 8. umi v kmečki sobi Nar. doma. Na dnevnem redu je tudi kratko predavanje g. dr. Reismana o zgodovini »Prosvete«.
m Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru opozarja vse redne in podporne člane na društven' sestane1- dne 24. februarja. 1922, ob 6. uri 7	■	v zadnji sobi* Testa.vracije
pri »!■ i pivami« v Jurčičevi ulici Ker so na dnevnem redu važna vprašanja, kakor regulacijo plač po sedanjem kurzru naše valute, numerus clau-eus za advokaturo, prememba tarifov v dinarsko valuto, pričaikuje se udeležba vseli poimensko vabljenih članov.
m Članom »Slov. Matice« v Maribo-ru naznanjam da so knjige doššle. Dobe se pri mena, Strossmayerjeva ulica št. 26. Poštnina iznaša 2.80 K. Članarina za prihodnje leto šo ni določena., sprejemam jo v lanski višini. Poverjenik »Siov. Matice« Plosko.vič.
___________________________ .stran "5*
m Valčkov večer plesnega odseka Izobraževalnega društva privatnih na-stavljencev. Plesni odsek priredi dne 24. t. m. ob 17. uri v Gambrinovi dvorani valčkov večer na čast dosedanjemu! plesnemu učitelju g. Heinzu Scheidbachu. Člani in gosti prisrčno vabljeni.
m Čim bolj se podira, tembolj po* staja popularen — namreč stari dravski most. To pa glede lepaka, ki se je našel med tramovi, — kar smo že poročali — in ki vabi na veliko maske-rado gledaliških igralcev na pustni torek, dne 28. febr. v Gotzovi dvorani. Na včerajšnjo notico v »Taboru« smo si lepak ogledali in konštatirali, da manjka na lepaku med drugim, tudi to, da je predprodaja vstopnic v trgovini Zlate Brišnik in J. Hofer ter pri dnevni in večerni blagajni v gledališču.
m Državna posredovalnica za dela podružnica za Maribor in okolica, Stolna ulica 4, sporoča, da je iskalo v preteklem tednu (od 12—18. H.) dela 89 moških in 46 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 55 moških in 44 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 44. Od 1. januarja do 18. februarja 1922 je iskalo dela 832 delavnih moči, delodajalci pa so iskali 550 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 272. — Vsa posredovanja se vrše brezplačno. Urad prosi zlasti delodajalce, da naročajo le T»ri njem potrebne delavno moči. ki jih čaka toliko na zaposlenost (IS. n. 1922 j.e bilo pri javljenih 875 brezposelnih). Žal le, da more urad vsled pomanjkanja urad-ništva in preobilib. hotranjih poslov, uradovati začasno za stra.ivke samo od 9.. do 12 . ure dopoldne, kar naj vsakdo vposteva. Vse prijave sprejema urad osebno, pismeno ali pa na telefonska naročila (tel. št. 215.)
m Podkupovanje uradnika. Včeraj se je vršila pred tukajšnjim sodiščem razprava proti gospej M. D„ ki ;je bila obtožena radi nameravanega podkupo-^ anja uradnika Zorkota na s t n nova n j-skem uradu. Šlo se je za nek lokal v Gosposki ulici, za katerega so je vršil med g, M. D. in sedanjim Instnikom Ijnt boj. Ko je ga. M. D. zvedela, da je zadeva za njo ugodno rešena, je poslala uradniku stanov, urada g. Zorkotuj v pismu 1200 K s pripombo, da je končna rešitev le še od njega odvisna ter ga. prosi, naj izroči rešitev njenemu zastopniku. G. Zorko, znano vesten uradnik, ki je svojčas tudi sedanjega poslanca Žebota radi volilnega' imenika spravil v preiskavo, je zadevo takoj prijavil županu, lci je predal za- ■ devo sodišču. Na včerajšnji razpravi pred senatom je bila ga. M. D. ponovna oproščena, ker je bila tedaj, ko je poslala denar, njena zadeva že rešena, ter torej ni šlo več za podkupovanje uradne osebe, da bi s tem dosegi ;i za njo ugodno rešitev.
m Udruženje vojnih Invalidov kraljevine SHS pokrajinski odbor v Mariboru opozarja občinstvo, da se varuje pred sleparji, ki v imenu invalidnega društva beračijo in pobirajo milo« dare. Oseba, ki je v to svrho pooblaščena, mora imeti uradno potrdiio od invalidnega društva z odlokom pokrajinske uprave, za Slovenijo v Liub-ljani, oziroma polic, komisarijata v Mariboru. Razven tega mora imeti nabiralno polo, kjer se vsak prispevek, oziroma milodar, v svrho kontrole vknjiži in od dajajoče stranke potrdi. Kdor bi pobiral, oziroma beračil v imenu imenovanega društva, ne da bi mogel izkazati z uradnim potrdilom zgoraj navedenih oblasti, tega naj se takoj prijavi policiji, oziroma orožništvu ali invalidnemu društvu v svrho nadaljnje preiskave. — Odbor
m Najdeno. Na včerajšnji oficirski zabavi je bilo najdemo: 1. ženski port-mone z vizitko Emilija Petrovič in 1* mošiki porfcmonc. Dobi RO pri adjutant fcKt-fl! Metato sjoiašBasi
Stran $
l»Iafltwr» Ti, ittmrarja J^22.
m Predavanje »Ljudske nitlver*©«:
se vrši v petek dne 24. febr. 1922. ob yZ$. uri zvečer v prostorih kazine. — Predmet: Politično življenje in nazl-ramje stairega veka. Predava g. prof. X. Favai. Pridite polnoštevilno!
m Velika kavarna. Ob 17. uri popoldne čajanka b koncertom v »Klub-baru«. ______________________
Našim naročnikom!
Vsled neznosno naraščajoče draginje, ne le življenskth, ampak Istotako tiskarskih potrebščin, posebno papirja dalje mezd Itd., smo prisiljeni tudi ml slediti zgledn drugih naših listov ter povišati naročnino za „Tabor‘.
Od 1. marca dalje stane .Tabor* Po pošti .... 30 K mesečno Po pošti za Inozemstvo 50 K mesečno. Po raznašaiki... 34 K mesečno Posamezna številka .	2 K.
Uprava .Tabora".
Kultura in umetnost
*	Prosper Merimee: Karmen. Poslovenil Vladimir Levstik. V Ljubljani 1921. Natisnila in založila Zvezna tiskarna. 95 strani. 32. in 33. snopič »Na-tnodne knjižnice« prinaišata v dovršenem Levstikovem prevodu Prosper Me-rfcnieegevo novelo »Karmen«, čegair dekanije se godi na sončnih' južnošpanskibi tleh. Delo nam predstavl ja plastično načrtanih' obratov cigank, raizbojnikov in dtrugiih zanima/vali ljudskih tipov. S svwdb živo snovnostjo si bo umotvor brezdivomno csvoijSll naše občinstvo; z užitkom ga bodo čiltali tudi prijatelji glasbe, saj je Bizetnva opera razglasila trne demonske ciganke po vsem kulturnem svetu. Prevod uvada prelagatelj s ■pilaSfciičao pdsanim esejem o življenju lin Kražermem delu ProsperJa Menri-mee$a, Ki je nekoč zbudil splošno po-aotnnoet prija/teljerv srbskega narodnega .pesniSbva s posrečeno potvorbo ilirskih balad. — Knjiga se naroča v založbi Zvezne tiJaBame v Ljubljani, Marijin tog dn stane broširan Bin. 7.50.
x Socijaina misel. Prejeli smo drago Številko revije klerikalnih mladinov, ki prinaša: K. Ozvald: Potreba sorijalae
—	Dr. Saeco: Univerzalnost krščanske ljudske misli. — Fr. S. Finžgar: Dnini pastir — proletarec. — Dr. A.: Slovensko-hrvatsko vprašanj«. — Viktor Korošec: Mirovna politika Benedikta XV.
—	Dr. A. Gosar: Nemški centrum in njegov program. — Dr. Engelbert Besednjak: Katoliško vseučilišče v Milano.
—	Franc Terseglav: Mi fn marksistični komunizem. . — Pregled: Svetovnopo-litični položaj. Vprašanje gospodarske obnove Rusije. Bolgarske zadeve. Avtonomija Slovaške. Srednjeevropski gospodarski blok in lanska pogodba. Preorijen-tadja v Rusiji. Svetovna politika, Julijska Benečija. Socijalno vprašanje in gibanje. Verstvo. Revije.
x Zdravje. Zdravniški pouk o zdravju in bolezni. Izdaja Drnštvo za Čuvanje narodnega zdravja z gmotno podporo ministrstva narodnega zdravja. Urejuje dr. Jov. St. Kujačič. Leto XI. Prejeli smo dvojno številko za avgust is september 1. 1. s sledečo vsebino: Človeške uši. Škrlatica. Nekaj o sladkorju. Bolezen sapnika in bronhijev. Ne utrguj si od usti Kratki zdravstveni pouki. Zdravstvene vesti. Naša vsakdanja hrana. Nekaj o kavi. Zdravstvo na kmetih. Bolhe in nalezljive bolezni. Petrolej ni zdravilo. V boju zoper bolezni. Kratki zdravstveni pouki. Zdravstvene vesti. List fchaja enkrat na mesec na 2 polah. Cene za kraljevino SHS so: letno 6 D, polletno 3 D; za inozemstvo 10 D letno. Naročnina in vsi dopisi v slovenščini naj so pošiljajo na Zdravstveni odsek v Ljubljani, administracija .Zdravja*.
Narodno gledališke.,
' Repertoar:
Četrtek 83.: „R*tkolnikov°. Premijera. Proslava Dostojevskega. Abon. A.
Sobota 25.: „Sovratnik ljudstva1. Ab. B.
Nedelja 26.: Ob 14 in pol: ,D*difi velikega časa". Otrolka. Ob 19 in pol: *Poljska krl“. Izv.
Dramatična šola Narodnega gledališča. Pouk dramatične lole se vrli jutri dne 24. februarja ob pol 20. nri.
Šport.
: I. SSK Maribor ima v petek, dne 24. t. m. v klubovi sobi , Grajske kleti ob 20. uri odborovo sejo. Vsled važnih razprav se Celi prisotnost vseh gg. odbornikov.
: Evropsko prvenstvo v bockeyu na ledu so si pridobili v St. Moritzu Cehi, premagali so v odločilnem boju z 3:2. Češkoslovaška si vedno bolj iiri ugled po svetu z športom.
Sokolstvo.
o Sokol v Murski Soboti je priredil 16. februarja t. 1. v proslavo šestdesetletnice ustanovitve prvega sokolskega draštva, lepo uspelo telovadno
akademijo. Na sporeda so bile poleg prostih vaj Članov, gojenk in naraičaja vaje z retami na narodne pesni, rnjalne vaje devetorice s petjem, telovadne raznoterosti ia vaje na bradlji. NajlepSa točka so bile skupne proste vaje članov in članic, vaje ki so namenjene kot posebna točka Mariborske Sokolske Zupe na vaesokolskem zletu v Ljubljani leta 1922.
o Cehi o zletu v Ljubljani. Na CeSkem vlada silno zanimanje za sokolski zlet v Ljubljani. O tem nam priča poročilo praikih .N. Listov*, ki ga prinašamo v prevodu: Za najvažnejšo nalogo Sokolstva v letošnjem letu je bil proglašen zlet jugoslovenskega Sokolstva v Ljubljani. Tam se vrši zaeno tudi mednarodna tekma evropskih telovadnih zve*... V edinicah in lupah se že vršijo jezikovni kurzi, osnovani so izletni fondi, v katere vlagajo Člani svoje prihranke za Ljubljano. Češkoslovaško Sokolstvo je že določilo program za svoj oastop; za vaje s kiji je došlo godbeno spremljeaje'za proste vaje je zložil godbo t>r. Karel Pospišil, a izdali jo bedo Jugoslovani sami. Naša želja je, da bi bil nastop Cehov kar najimpo-zantaejše tako po udeležbi kakor po telovadnem sodelovanju. Poleg telovadcev in telovadk se bo udeležilo zleta tudi veliko število članov netelovadcev, mož in žena, vendar pa si bodo tudi ti morali pridobiti vaje v sokolskem korakanju in nositi sokolski kroj. Bratje Jugosloveni so bili zjniraj najzvestejši privrženci Tyršovega programa, zato so jih vedno sovražili ia jih še sovražijo klerikalni krogi. Nedavno so na pr. jugoslovenski škofje vložili na kralja Aleksandra naslovljen protest proti uvajanju sokolskega telovadnega sistema v jngoslovenskih šolah. Od bratov Jugoslovenov je izšla inicijativa za zediajenje slovenskega, hrvatskega in srbskega Sokolstva in za ustanovitev enotne jugoslovenske zveze, oni so dali inicijativo za obnovitev Zveze slovanskega Sokolstva v dneh Vil. zleta. Zato je naša dolžnost, da z obilno udeležbo podpremo sokolsko delo v Jugoslaviji. Pri tem nas ne sme motiti, da se je separatistični Sokol v Zagrebu (Wilsonov trg) odcepil od enotne Zveze In ž njim ludi še nekoliko drugih društev. Vzroki, ki so povzročili ta razkol, so politični, ne pa sokolski, saj je separatistični Sokol že lansko leto porušil sokolsko disciplino in se ostenta-tivno ni udeležil zleta v Osijeku. Naše simpatije veljajo onim, ki delajo za enotnost, ne pa tem, ki sejejo razdor. Naša udeležba bode bodrilo onim, ki
sanjajo o vseslovanski vzajemnosti,"' ki delajo In se bore zanjo. Po trinajstih letih bo češkoslovaško Sokolstvo zopet poletelo na slovanski jug. Bodi udeležba dostojna našega napredita po prevratu t Snujte potne sklade, pripravljajte se, bratje In sestre!
o Zakon o prisilni telesni vzgoji* Na Češkem pripravljajo zakotij s katerim hočejo ljudstvo prisiliti, da se skrbi za telesno vzgojo. Telovadba se bo uvedla v vae šol« in zavode. Oproščeni bodo zgolj oni, pri katerih pride v poštev zdravatveni moment Prisilna telesna vzgoja bi trajala do 24. leta. Seveda bi bila obvezna tudi za one, ki niso v nobenih zavodih in Šolah. Tako bi s> ves naraščaj uril telo in jačal duh. Ne dvomno bi to imelo globok učinek na razvoj, vsega narodnega življenja.
Gospodarstvo.
g IV. mednarodni vzorčni velesejem v Pragi se bo vršil od 12. do 19. marca 1922. Trgovski in obrtoiSkl zbornici v Ljubljani je bilo doposlsnlh nekaj na ta aejem se nanašajočih informativnih brošur, ki so interesentom ni razpolago.
g TrošarInski predpisi. Delegacij« ministrstva financ je izdala 2. zvezek troŠarinskih predpisov, ki obsega prvi del začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921 ter popravke in dopolnitve k za* konu o državni trošarini in trošarin-skemu pravilniku. Ti popravki in dopolnitve, ki so izšli na podstavi omenjenega začasnega zakona o državni trošarini t veljavnostjo izza dne 1. septembra 1921» so natisnjeni deloma na lepakih in de* loma v ročni knjižici. Lepake je uporabiti za prilepljen je oziroma prelepi jen js izmenjanih določil v knjižici »Trošarin-ski predpisi*, izdani od delegacije leta j 1921, in za ročno izvršitev malenkostnih popravkov omenjene knjižice v smis ti navodil, ki so označena na lepakih samih. En izvoz te knjižice z lepaki vred stane 7-50 Din. Naročila In denar prejema izključno le »Gospodarski urad delegacij« ministrstva financ v Ljubljani.* Ce se pošlje denar po pošti, naj ee pošlje » poštno nakaznico. Knjižica »Trošarins^i predpisi 2. zvezek* z lepaki vred tvdril s prvotno izdanimi trošarinskimi predpisi eno celoto. Nekaj izvodov „Trd9a-rinskih predpisov* 1. zvezka je še naprodaj pri tukajšnjem gospodarskem uradu po 7-50 D za izvod. Z drugim zvezkom skupno stanejo predpisi 15 4 ' narjev.
fiOSPODHRICn SVETIL
Avanturističen roman. Spisal: Karl F1 g d o r. Prerel: R. R.
(Dalje.)	(18)
»Trt zadaj za lužo leži šola. Jutri, ko še Tlasplte, vam jo pokažem. Pomislite, poseča jo že krog: šestdeset kitajskih otrok. Ravnokar gradimo velik katehu-monat. Ko bo dogotovljen, bomo pripravljali lahko po Sto Kitajcev na enkrat na sveti krst. Jutri bodete videli tudi, da smo zgradili jz lastuih sredstev v tukajšnji okolici žo celo vrsto kapelic. Da, da, naSa setev gre v klasje: imla delo ni lahko. Večina mojih misijonskih bratov sleda na Kitajce kakor na slepo pogano, toda nič ui bolj napačnega kakor to. Ja/, so nisem nikoli mogel sprijazniti z ortodoksnimi mislimi, da imamo le mi katoliški kristjani monopol na resnico, Na svetu je toliko resnic, ki ena ne izključuje dru-< ge. To irSo mi je postalo jasno šele v teh dolgih letih,! odkar živim 1u na Kitajskem. Mislim, da je zloiVii raz-| biti komu njegovo svetovno naziranje, v katerem se počuti varnega in’ zadovoljnega. Radi tega pa izvršil-; jem moje nr.fiJjrttsko delo čisto drugače, kak-,? mojii bratje. Jaz ne d«*iam'TSlloma proselitov, ;om"v5 poučujem le one, o katerih sem prepričan, da jih bo moj nauk osrečil. Oni. katere je uničilo življenje, oni, kateri so se izgubili, ki so trudni in slabotni, oni So moje j ljudstvo, lit’ verujte mi, da bodo ravno ti sčasoma kristjani, nad katerimi bo sam Rog imel veselje. To vzdržljivost in jasno presojanje mi je vcepil ifok at Ur Jud, ko sem ga hotel — mlad in strasten, kakor sem bil takrat — spreobrniti.	j
Culi ste gotovo že, da se je nahajala tu v bližini V 'starih c-risih več stoletij židovska cerkvena občina. Njeni prebivalci so komaj v zadjih desetletjih, rod za rodom izumili. NjiRovo prejšnje bogastvo je Izginilo že davno in že davno so minuli oni časi, ko je bila na cesarjeve stroške postavljena velika sinagoga. Kitajo} niso nikdar poznali verskega sovraštva. Tu se je cenilo ljudi \cdno po njihovi resnični vrednosti. Ugled teh Židov je bil tako velik, da je moral ob gotovih časih poseben cesarski odposlanec zažgati kadilo pred tablo bdžjih zapovedi, pod katero je bilo zakopano osvobodilno pismo, katero jim je bila poklonila tfekoč mingdJjska dinastija.	_____	1
•mm	• "■mn	..	...... .
Ustnik in izd?
Toda to vse je že davilo minulo. Slavna sinagoga je bila sicer potem, ko jo je nekoč v srednjem veku čisto uničila voda rumene reke, ki je stopila čez bregove, še v večjenf obsegu zopet zriova sezidana, razpad občine pa je uničil tudi njo. Danes stoje na nje-nftitf Starem mestu doli ob reki samo še razvaline. Toda, kaj Sem’ hotel reči: zadnji potomec te nekdaj tako cvetoče občine živi še dandanes. To je prastar mož, tako star, da nihče ne more z gotovostjo trditi, kdaj jo bil rojetf. Vsi so ga poznali, že očetje davno dorastlih sinov ia tudi njihovi očetje. Kadarkoli sem ga videl, se mi je zazdelo, da ne more umreti, ker stoji ravno v sredini med preteklostjo in bodočnostjo.
Stari rabi živi doli ob reki, sredi razvalin starega templja v majhni bajtici in strah pred njim je tako velik, da se mu niti mladina ne upa približati. Od česa živi, no ve nihče...
Na mojih' potovjaojiH po okolici sem mnogokrat govoril ž njim, tudi napram' meni je bil začetkoma plašljiv in nezaupen. Končno pa sem ga veitdar pripravil tako daleč, da sva se včasih po cele dolge ure razgovarjala o tem iti onem svetu. Moje stališče v teh pogovorih ni bilo lahko, kajti oj| je moder, kakor prerok.	■*
še danes ne morem razumeti, kako mi jo mogla pasti na um blazna misel, spreobrniti ravno njega. Ko je nekega dne opazil kam merijo moji poseti, jo bilo na mah konec najinih oddošajev. Par torzlih besed od zgoraj navzdol iti bilo mi je jasno, da je že zdavnaj prišel onkraj človeške potrebe po družbi. On ima svojega Roga v sebi še bolj močno irt bolj iskreno, kakor pa mogoče jaz mojega. Nje&ovo ljudstvo po brezkončne trume mrtvih, njegovo kraljestvo je velika preteklost.«
Med patrovim pripovedovanjem Mo že davno končali z večerjo. Sedeli so pridržujoč sapo, da ne bi preslišali niti ene patrove besede o prastarem rablju, o katerem jim je pričel pripovedovati sam, ne da bi ga bili zato naprosili.
»Ker so za privatno rabo pečam' tudi z židovsko zgodovino,« je rekel kotično konzul, ko je pater prestal, »m<? bo zelo veselilo, ako nam’ poveste še kaj več o tem starcu, pater Volfgang.«
»Vec vam' o rabiju pri najboljši Volji Ho Sfforem' povedati,« je vzkliknil pater ter se z veliko slastjo Joti • vkuhanega sadja.
»Ali niste nikoli slišal, da se nahajajo v tej Si* dovski cerkveni občini stari mannskripti' velike zgO' dovinske vrednostil«
(Dalje prihodnjič.)
Glavni uradnik: Radtvoj Kebar.
Odgovorni urednik; Rndolf Ozim.
Mala oznanila.
Kcntorista ali kontortatlnjo
slov. in nemškega jedka, strojepisja in knjigovodstva »notno moč sprejme z 15. maresm t. 1. ■ celo oskrbo r hifli pa-romlin J. Zadravce v SrediMu. Ponadbe x navedbo dotedanjega službovanja in »ahtev-kom plače je vposlati imenovanemu.	2<55	2—2
Sprejme se čevljarakl učenec.
Jurij Žunko, Zg. Rad vanj* ari Maribora.	378
Tobakarna pozor! Kar imam v rito zalogo cigaretnega papirja fn stročnic ter imam namen to blago opustili, razprodam to blago po lastni ceal. Interesenti naj se obrnejo na Martin Stadler, Maribor, Vetrinjska ittea 26.	276
Rs^di preselitve prodam popol’ ttom* novo oblako. Blag0 itvrsl.no, nakup ugeden. pave uprava.	27'
Kupi a« glaeovir, pianino V1 orksstrion. Restavracija Msr1' bor, soba It. 10
Vzamem posestvo v naJ«fT*
r.a dobo petih let.'Naslov P*1* ve apnnra »Tabora*. 257 fr*
Dobra ohranjeno damsko kof^ s* knpL Ponadbe na upr*1* .Tabora* pod It. 275.	3"*
Žepna ura, preciiijske in »ten ske popravlja najsolidneje tvi« ka R. Bizjak, Maribor. ika ulica 16	1
Patria s*o Cognac Medicinal Zagreb
člati vlnaki daattlat.
Dobiva *• povsod!
POTNIKE »tl
Z4STOPNIKJ3
ilte velika tovarna Hkera, rn»*> kenjaka ia ostalih Iptrituoia. P°* nadbe z obvestilom, v kat«**111 kraj* potna reflektant nnjte<! multerij, poslati na naslov: f°’ Itaaskipratinacil, Zagr«hi K1,v_* na polla.	286	10-<
(■Ji
Konzorcij .Tabor*. — Tiska; Mariborska tlakaraa d. d.