Ljubljana, ponedeljek, 3. sept. 1956 LETO XXII. stev. 207 glavni in odgovorni UREDNIK rVAN ŠINKOVEC UREJA UREDNIŠKI ODBOR List Izhaja vsak dan razen petka — Cena 10 dinarjev Z1 i i dJudSkCu PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUZITE SEl »LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA S. OKTOBRA 1934 — MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO 1. JUL. 1951 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK - OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO. NA -PRAGU SESTANKA NASER- MENZIES Uprizarjanje vojaških ekspedicij naj bi izsililo v Kairu privolitev v zahodne zahteve (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) London, 2. sept. Začetek kairskih razgovorov med predsednikom Naserjem in Menziesovim odborom, ki je napovedan za ponedeljek, pričakuje Velika Britanija z ostro razdvojenimi občutki in naraščajočo bojaznijo, ne več toliko spričo čedalje manjšega upanja, da bi se karkoli spremenilo v statusu nacionaliziranega prekopa, kolikor zaradi možnih potez francoske in angleške vlade, če ne bi dosegli nobenega sporazuma med Egiptom in predstavniki zahodnih držav. Ob podpori konservativnih skupin angleška vlada še zmerom ne izključuje uporabe vojaške sile. O vojaški intervenciji so govorili mnogo pred londonsko konferenco, med njenim zasedanjem pa malo, ker je bilo 16 udeležencev proti temu ukrepu. Zdaj pa se pojavljajo spet novi ukrepi y prejšnji smeri. Članom družin angleških diplomatov v Kairu so svetovali, naj se vrnejo v domovino. Enake nasvete so dobili včeraj angleški diplomati v Siriji. Guverner Harding je podpisal odlok, s katerim je dovoljena razmestitev bi sklicali parlament. Vodje opozicijskih strank zahtevajo to vztrajno, toda doslej brez uspeha. Ce bi sklicali parlament, bi morala vlada jasno povedati, kaj namerava. Tega pa v sedanjem trenutku najbrž noče. »Revnolds cet dežel Commonvvealtha, Fran- ; News« zahteva danes, naj vlada cije in ZDA na Ciper. Francoske enote že prihajajo na otok v taborišče, ki so jim ga angleški vojaki pripravili v največji napiči in ki je zgrajeno blizu Ni-kosije. V njem je prostora za kakih 5000 vojakov. Avstralski y°jni minister pa je izjavil, da .le bataljon korejskih veteranov ze pripravljen, da se napoti na področje Bližnjega vzhoda, da Pa bi lahko po potrebi poslali tja celo divizijo. Angleški vojni ®inister ni dal nobenega pojasnila o značaju Hardingovega odloka. V Southamptonu je bilo vče-T*j zasidranih 6 velikih ladij za Preyoz čet, pridružili pa se jim še dve. Angleška vojn* nk; ?ttriCa ^i bila morala te dni °?>skati Švedsko, zdaj ■*e® obisk odgodili. j. Tpokliei rezervistov se nada-ni L 'n v londonskih vojaš-^e?an jih je že nad 60.000. .Na . J stvari pa ne spremeni mnogo lfia7a .angleškega državnega se-2 ,. arja za delo, »da nihče ne *' uporabe silet. da pa se je 7»° a- ^el'ka Britanija odločiti vojaške ukrepe, ker se ne cj?re sprijazniti z nacionaliza-jo Sueškega prekbpa. ki je za pa so njeno gospodarstvo življenjskega Kairo iz Pariza, oziroma Tehe- n??jena. ^se> *car 80 ukrenili tik j ran?/„ . PTea začetkom pogajanj v Kairu, I J0."bor s« Jutri sestane s pred-^a Je bilo sklenjeno že tri do ?^mkom. NaserJem- Sporoči* mu Pet 0 . tednov prej, samo da laio doslej strogo zaupno. je b<) mnenje 18 dežel, udeleženk londonske konference o ureditvi v xi l . •• sueškega vprašanja. Pred odho- *o • J,.0*1t'cnih krogih dom i* Londona je Menzies iz- i, naJ. bi vsi ti ukrepi javil, da *e odbor zaveda težav pritisnili na Naserja, j in da bo storil vse, kar jasno pove, kakšni so njeni nameni, če noče še zaostriti krize v zvezi s sueškim vprašanjem. Vlada naj jasno izjavi, da brez sklepa OZN v nobenem primeru ne bo ijporabila oborožene sile. Pove naj tudi,' kdaj namerava sklicati parlament. Časnik tudi pravi, da v»i dosedanji ukrepi samo utrjujejo prepričanje, da vlada res »išče povod za uporabo sile«. Tega pa javnost noče. , „_______ Konservativci morajo računati ne bo izgubila »svojega ugleda« MENZIES O POSLANSTVU ODBORA PETIH Proučitev vseh vprašanj v zvezi s sporom zaradi Sueškega prekopa predlog. Po njegovem mnenjn ta predlog ne nasprotuje suverenim pravicam Egipta. Pogrebna bodo poga jan ja o podrobnostih, če bo odboru njegovo poslanstvo uspelo. Na koncu se je I izrekel za postopno obravnavanje sueškega vprašanja, tembolj ker »e je znašel svet v napetem položaju in ker gre za zelo važno vprašanje. Menzies je1 izrazil upanje, da bo poslanstvo odbora v Kairu končano v enem tednu. Po razgovoru s predsednikom Naserjem se bo vrnil v London, kjer bo poročal o svojem poslanstvu, potem pa odpotuje v Avstralijo. s tem, da bodo »ostali samic in kot suverene dežele. Dullesov da bodo zadeli na enodušno la- načrt je torej podlaga in z -niči-buristično gibanje, ki nasprotuje mer ga ni moč zamenjati. Na tem vojni. v Londonu absolutno vztrajajo. »Observer< pa obravnava mož- Tako sodi »Observer«. nost, da bi v Kairu dosegli kom- Ko je že toliko a 0 kom. promis, ki ga vidi delno tud, v promisJu> je treba reči, da ga poj-»novem položaju« kakršen bi mujejo VJ Londonu zelo čudno, nastat če bi egiptovska vlada Tok^t zahtevajo od egiptovske odklonila načrt zahodnih držav v,ade v imenuJ nekakšne reali-kot podlago za nadaljnja poga- stičnosti in pripravljenosti na jan ja. a novi po ozaj »ne bi kompromis, da pride natanko do izključeval angleško - francoske ^ zahodnii; držav> ki naj k;i predsednik & se £iti za korak ne odmaknili ° ^asno °P°' od svojega načrta z londonske i j' j • konference. Vodstvo laburistov ludi drugi momenti, v kate-J se v tem prav nič ne razlikuje j 7 ta časnik upanje, da bo- od konservativcev. Upira se sa-do dosegli kompromis, naj bi bili mo uporabi vojaške sile in pri-domala vsi usmerjeni na to, da tisku. B. Lazič mora egiptovska vlada popustiti. Menziesov odbor ima pripravljene j zelo elastične predloge. Jelika Britanija in Francija sta ze popustili in tudi Egipt je izpričal j pripravljenost, da bi svoja prvot- j na gledišča modificiral. Predsed- ! nik Naser je realističen politik in tudi pil bo popustil. Arabske dežele so res na strani Egipta, toda njihove. vlade baje pritiskajo na Kairo, naj se ljubeznivo in zmerno razgovarja z Menziesovim odborom. Dulleso-ve pobude, nai bi pogajanja ' usmerili na praktične momente, pa jamčijo egiptovski vladi, da Odbor petih v Kairu Kairo, 2. sept. (Reuter). Avstralski ministrski predsednik Menzies in švedski zunanji minister Unden sta danes popoldne kmalu po 18. uri s posebnim letalom prispela iz Londona v Kairo. V Kairu so zdaj zbrani že vsi glavni predstavniki odbora petih. Prvi lord admiralitete odstopil London, 2. sept. (Reuter)- Danes je odstopil prvi lord admiralitete. Na njegovo mesto bo imenovan vicount Hailsham. PLODNI RAZGOVORI DELEGACIJE ZDPP IN PREDSTAVNIKOV ZKJ Izmenjava misli in izkušenj obeh Partij in nadaljnji stiki na posameznih področjih partijskega dela in družbenega političnega življenja Brioni, 2. sept. (Tanjug). Na | Delegacijo je sprejel generalni Brionih je bilo davi objavljeno sekretar CK Zveze komunistov naslednje poročilo o razgovorih ! Jugoslavije Josip Broz Tito in je med delegacijo CK Združene de- i imel z njo daljši razgovor, ki se lavske partije Poljske in pred- j je razvijal v vzdušju prisrčnosti stavniki Zveze komunistov Jugoslavije: Med 25. avgustom in 2. septembrom tekočega leta se je mudila v Jugoslaviji delegacija Zdru- ( žene delavske partije Poljske s j kmetijska posestva, tovarišem Francziszkom Mazu-rom, članom politbiroja in sekretarjem CK ZDPP na čelu. V delegaciji so bili člani CK ZDPP Ta-deusz Daniszewski, Josef Machno in Michalina Tatarkovvna, dalje namestnika članov CK ZDPP Celina Budzynska in Stanislaw delavci1 CK ZDPP™^ odgovorm ?a samoupravljanja m samo-' i upravljanja delovnega ljudstva v Delegacija se je razgovarjala s j občinah in okrajih članoma Izvršnega komiteja CK i Vsi y razgovori in razprave, Zveze komunistov Jugoslavije ki so se nanfžali na skupPg iz. n\ u pm in kušnje Zveze komunistov Jugoslavije in ZDPP, so imeli obeležje in prijateljstva. Med bivanjem v Jugoslaviji je delegacija obiskala več večjih industrijskih podjetij kakor tudi nekatere kmetijske zadruge in Delegacija ZDPP je imela razgovore o vlogi Partije v izgradnji socializma v Jugoslaviji, o sestavi Zveze komunistov in o notranjem partijskem življenju Zveze komunistov Jugoslavije. Delegacija se je zanimala za vprašanja gospodarskega sistema, delavske- Svetozarjem Vukmano vicem Petrom Stamboličem ter s člani CK Zveze komunistov Jugoslavije Milentijem Popovičem, Momo Markovičem in Veljkom Zekovi-eem. V razgovoru so sodelovali tudi drugi člani CK Zveze komunistov Jugoslavije. Razen tega se je delegacija ZDPP razgovarjala s člani CK Zveze komunistov Hr-vatske in Slovenije kakor tudi s člani komitejev Zveze komunistov Jugoslavije v Beogradu, Mariboru, Krapini, Ptuju itd. London, 2. sept. (AFP). Predsednik avstralske vlade Robert Menzies, ki predseduje odboru petih, je odpotoval davi g posebnim letalom iz Londona v Kairo. Z njim so odpotovali tudi švedski predstavnik Unden ter 25 drugih predstavnikov petih dežel, ki sodelujejo v odboru petih. Ameriški, etiopski in iranski delegati v odboru prispo v 1,asclJ“-1« aa do štoru vse, kar je . taks«? an.&'eške Javnosti pa , njegovih močeh. Dejal je, da ie I ,. nasPro^uje. Zato ima odbor veliko odgovornost. JC susati čedalje več glasov, naj »El ima odbor veliko odgovornost, ker gre za vprašanje, za katero se zanima mnogo dežel, gre pa tudi za bodočnost Sueškega prekopa. Ko je govoril o tvojem po* slanstvu, je Menzies rekel, da francoski vohuni V LIBIJI Ra^*'r°’ 1- s€p*‘ libijski sti ‘ * _ *!■je lel0V?10 na }iblJ- žil Predlog, marveč1 ^'morai^po-sta bi? 3V‘ CaS" Pru ’ jasniti^ več stvari in proučitiz odkritosrčnosti in prisrčnosti. Obe strani sta poudarili potrebo po razvijanju stikov in sodelovanju Zveze komunistov Jugoslavije in ZDPP prek medsebojnega spoznavanja oblik in metod socialistične izgradnje obeh dežel in prek izkušenj iz dela obeh partij. V tej zvezi so v načrtu izmenjava delegacij in druge oblike sodelovanja za boljše spoznavanje posameznih področij partijskega in družbenega političnega živ- licX Brionih, 2. septembra 1956 Sovjetska letalska delegacija v Londonu oriif.Tfa’/a S0 libijSk! 0blr "ni "“loga odbora petih, da bi odkrile »francosko vohunsko predsedniku Naserju samo izro- rt /Jrtl/NTTn Irt MO X.'l .11 J* . tudi XI ?aplete?a l vohunstvo Naserjem vsa vprašanja. Men ri. °va francoska diplomata in ----------- ~ 1 ’ • - a*.80 oblasti are«rale. več osumljencev zies je rekel, da odbor ne namerava prezreti nobenega načela, na katerih sloni zahodni Francozi na Cipru kljub odporu francoske javnosti in nesoglasjem v vladi glede politike pritiska na Egipt t°v!?"diV- seipt; (Ta“ju&>- Dve Coslf,- • “^.J1 s takimi 5000 fran-iz v.®11 vojaki sta odpluli včeraj njen;a_rseli*a- Bržčas sta name- Preds*118 ^"i'Per' s0 francoski ye„B ‘Ovniki prevzeli vodstvo pr-bofjj^ ®ncoskega vojaškega ta- odd»i’”“ na *em nemirnem otoku, S8®*t«vni del Francije«, razdeljen na štiri bilo treba po mnenjn vladne Socialistične stranke združiti v široki federaciji g Francijo. To zamisel zdaj uspešno uresničujejo. Mnogi politični krogi pa izražajo danes ^veliko zaskrbljenost, češ da bi utegnila najno-vejša sueška kriza, predvsem pa uporaba Alžira kot opo-risča za vojaški pritisk na Egipt, povzročiti »internacionalizacijo alžirskega vprašanja«. FrBncija je doslej zmerom odklanjala vse poskuse drugih držav, da bi bolj aktivno sodelovale v obravnavanju alžirske-&a spora, in je svoje zaveznike večkrat ostro kritizirala, češ da »skušajo zamenjati Francijo v Severni Afriki«. Zdaj pa opozarjajo, da je angleški general Hugh Stockvvell, ki so mu zaupali vojaške operativne pripra-i,na Sredozemlju v okviru krize, danes prispel v Alzir, da bi organiziral »sprejemna tranzitna taborišča« za angleške čete. Spričo takšnega razvoja sta nastala dva važna problema. Ore namreč za stališče, na ka-tero naj bi se postavili angleški v1 v- •^*in,t če bi bili izpostavljeni napadom alžirskih upornikov T ’ ~ V krogih desnice danes poudarjajo, da bi prinesel takšen sporazum Franciji »same nevšečnosti«. Predvsem bi Francijo po nepotrebnem zapletli v spor z Grčijo, vtem ko bi Alžir »zelo hitro ubral indonezijsko pot«, tako da bi ga Francija »dokončno izgubila«. Nedavni govor maršala Juina, glavnega voja-s-kega eksponenta francoske desnice v korist federalistične ureditve alžirskega vprašanja, presojajo kot ležnjo desnice, da bi podprla vladno Socialistično stranko, da bi našla izhod iz alžirske zagate, dokler splošni raZvoj položaja že tako omaja-ii francoskih pozicij še ni poslabšal. •lif6 *^Va P°memhna činitelja snitav francosko vlado, da nujno ™ * •" ,enako Pereče je tudi I prouči alžirsko vprašanje. Par- vprasanje francoske garnizije na amentarne počitnice bodo kma-„ Pru> kjer angleško poveljstvo i lu pri kraju in obetajo se ži- D n £TOVn r T« fpano/Milr nm n H • Mm I rQ n n a 1; i1 y 11 1 • prigovarja francoskemu, naj pri voli v »vskladitev akcije«. vahne politične debate! kar bot nedvomno sprožilo novo kritiko! London, 2. sept. (Reuter). Na povabilo angleškega Letalskega sveta je prispela v London so-General Digenis, vjetska letalska delegacija, ki jo poveljnik odporni- vodi poveljnik sovjetskih letal-škega gibanja ! skih sil maršal Zigarev. Med obi-EOKA na Cipru, j skom v Veliki Britaniji si bo ru-s svojo telesno ska delegacija ogledala tudi le-stražo. Britanske talsko razstavo v Farnboroughu. oblasti so v tiralici za Digenisom rT ~. razpisale zanj na- UDOI na ClDIU frado 10.000 angle- ^ i i • • ških funtov. se nadaljuj e Nikosia, 2. sept. AFP poroča, da so ciprski nacionalisti davi v vasi Trikomo blizu pristanišča Famaguste- ubili nekega ciprskega policista. To je že 19. policist, ki so ga ubili pristaši EOKA. V Nikosiji je davi eksplodirala bomba v državni tiskarni v okraju, ki je pod stalnim strogim vojaškim nadzorstvom. Nikosia, 2. sept. (AFPL). Angleške oblasti na Cipru so sklenile znova odpreti vse srednje šole na tem otoku, ki so jih zaprle v lanskem šolskem letu. Ta odlok angleških oblasti je bil izdan na zahtevo ciprskega učnega osebja. BRITANSKI DRŽAVLJANI ODPOKLICANI TUDI 17 JORDANIJE Aman, 2. sept. (Reuter). Predstavnik angleškega poslaništva v Amanu je danes izjavil, da je angleška vlada nasvetovala angleškim državljanom v Jordaniji, naj v kratkem zapuste to deželo, če njihovi posli niso taki, da morajo ondi ostati. Umik angleških državljanov je varnostni ukrep v zvezi s sueško krizo. BOJI V AL2IRU Constantine, 2. sept (AFP). V operacijah francoskih čet na področjih, kjer operirajo alžirski uporniki, je padlo blizu kraja Bužija 12 Alžircev. V neki drugi akciji na področju Mansurafa, ko so iskali oporišča alžirskih upornikov, so ujeli 8 upornikov. V spopadu med francoskimi patruljami in Alžirci na področju Constantine pa je bilo na obeh straneh nekaj ubitih in ranjenih. VREMENSKA NAPOVED za ponedeljek, 3. septembra: Sončno in toplo. Popoldne nara-■SSanje oblačnosti. Temperature ponoči med 8 in 11, v Primorju 17, čez dan do 30 stopinj C. Popoldan Jugozahodni veter, zjutraj po kotlinah kratko-i trajna meala. vladne politike. Večini poslancev bo zelo težko odobriti vladno stališče,. zlasti ko bo konec oktobra nastalo vprašanje vojaških izdatjjov, proračuna in vpoklica rezervistov. To pa je tudi obdobje, v katerem bo alžirsko vprašanje znova na dnevnem redu v OZN na podlagi pritožbe skupine arabskih dežel. Vlada je zainteresirana na tem, da prepreči mednarodno obsodbo Francije v okviru OZN enako kakor lastijo obsodbq v parlamentu zaradi nepopularnih ukrepov. Guy Mollet IZJAVA DR. MILANA BARTOŠA O SADOVIH 47. KONFERENCE SVETOVNEGA ZDRUŽENJA ZA MEDNARODNO PRAVO Uspeh tako po številu zastopanih dežel kakor tudi po vzdušju med njenim zasedanjem Dubrovnik, 2. sept. (Tanjug). Novi predsednik Svetovnega združenja za mednarodno pravo veleposlanik dr. Milan Bartoš je sprejel predstavnike jugoslovanskega Radia in tiska ter jim dal izjavo o sadovih in pomenu 47. konference. Rekel je, da lahko po splošnem mnenju rečemo, da je dosegla konferenca uspeh tako po številu zastopanih dežel kakor tudi po vzdušju med njenim zasedanjem. Razen tega je poudaril, da je bila konferenca uspešna tudi zato, ker so se v Svetovno združenje za mednarodno pravo vrnile dežele, ki nekaj časa niso bile včlanjene v njem. Tu je mislil na Sovjetsko zvezo, LR Kitajsko in vzhodnoevropske dežele. Dr. Bartoš je potem rekel, da Je na delo konference vplivalo prijateljstvo med delegacijami in želja, da bi izpričale solidarnost in bratstvo med narodi, kakor tudi spoštovanje načel Združenih narodov v mednarodnih stikih. Zato so mnogo bolj mirno obrav- Dr. Bartoš je rekel, da ves čas zasedanja ni prišlo do nobenega osebnega spora ne v strokovnih sekcijah, ne na plenarnih sestankih, kar je več kakor redkost za tako velike mednarodne zbore. Vsako vprašanje so analizirali, da bi odstranili protislovja, ne pa da Lja.iv sv uiiivgu Uvij luiriiu uurav- ui uuMrciiiiii j/iulijIu* jat uc jju ua navali posamezna vprašanja. Celo I bi jih poglobili, če je že nastala razlike v glediščih so analizirali j kaka razlika v mnenjih. Drugače tako, da jih je bilo moč izgladiti,' povedano, delo se je razvijalo v konstruktivnem duhu. Doseženi uspehi pa niso mogli biti dokončni, ker so prišli na zasedanju do ministrski predsednik Naser in predsednik Tito. Vse to so zelo važni dokumen- III, ACI 3VJ Jjiian Lia. | * w uv ----------- sklepa, da je treba mnoga vpra-( ti in pravniki mednarodnega pra-šanja še proučiti, in sicer v na- j va bi jih lahko proučevali. Ča vzočnosti tistih članov, ki prej j bomo proučili te dokumente, bo-niso sodelovali v delu Svetovnega j mo lahko popularizirali idejo mi-združenja za mednarodno pravo. | roljubne koeksistence, da bo lah-Dr. Bartoš je izrekel priznanje I ko dobila tudi pravno podlago, organizatorjema konference — j Mislim, da so kitajski pravniki generalnemu sekretariatu Svetov- j zelo zainteresirani na proučevanega združenja za mednarodno j nju tega vprašanja. Upamo, da pravo in jugoslovanskemu odbo- j bomo s skupnimi napori s prav-ru za organizacijo konference v \ niki vseh dežel kos nalogi, da Dubrovniku ter poudaril, da je j bomo poglobili načela miroljubne dosegla konferenca po splošnem j koeksistence. In na koncu: mi mnenju udeležencev večji uspeh smo hvaležni jugoslovanski sku-kakor katerakoli druga po vojni, pini Združenja in jugoslovanskim Dr. Bartoš je poudaril, da so se j narodom, da so nas povabili na na konferenci uveljavili mladi ju-, konferenco v to krasno mesto in goslovanski pravniki, ki jim je , za gostoljubnost, ki so- nam jo bilo * izrečeno priznanje za po- —3;1' —J K,”°”4“TV' r>,H membnost njihovih znanstvenih koncepcij. IN SE NEKAJ ODGOVOROV TUJIH PREDSTAVNIKOV Naš sodelavec se je obrnil na več uglednih tujih pravnikov in jih naprosil, naj bi odgovorili na vprašanji: 1. kako presojate sadove te konference? 2. ali mislite, da bi lahko pravniki raznih dežel prispevali k razširitvi sodelovanja med narodi na podlagi miroljubne in aktivne koeksistence? FJredsednik ameriške skupine Svetovnega združenja za mednarodno pravo Clide Igleton: Treba je krepiti zakonitost in mednarodno pravo. 1. ljudje, ki se prej medsebojno in osebno niso poznali, so se sestali in se seznanili. Razprava o koeksistenci je bila prava ilustracija koeksistence. Razgovori v raznih odborih so pripomogli k razumevanju celo, če jim ni sledila resolucija. Jaz sem se najbolj zanimal za dve stvari, za revizijo Ustanovne listine Združenih narodov in za uporabo voda mednarodnih rek. V obeh primerih je bilo treba sprejeti kompromise in vsak udeleženec je lahko to storil, da bi. na koncu lahko dosegli sporazum in sprejeli resolucije. Vzlic različnim nazorom je prišlo do sporazuma o potrebi po nadaljnjem proučevanju raznih vprašanj in Sestanek »Jugoexporta« Dne 18. in 19. septembra bo v Ženevi sestanek koordinacijskega odbora »Jugoelexporta«, ki se ga bo udeležila tudi jugoslovanska delegacija. Na njem bodo proučevali možnosti za vsklajevanje proizvodnje aluminija in izvoza električne energije iz FLRJ. Devizni tečaji BS dolar 4.W0, 4.260, 4507.80, 1555.«! Lstg 10.490, —, 10.490, 1148.80; DM 155.000, —, 120216.55, 1585.05! Ffr» 870, 710, 794.14, 628.85; Sira 60.000, —, 51.555.57, 648.24: Ut 780, 690, 740.14, 1441.95; Lit STT —, —, 410, 754.16; Lit Gor. 555, —, 555, 1.014.58! Sv. kr. 71.000, —, 71.000, 1.12412; E*. Latg 2.560, -, 2.560, 1*7.16; o. dolar Avstrija —, 4.600, 4.600, 1.453.5?! o. dolar Finska 605, 820, 777.75, 159.24; o. dolar Ntrveika 760, 910, 865.76, 187.92! o. dolar Grčija —, —, 1.180, 295.55; o. dolar Turčija 756, 760, 749.50, 149.85; o. dolar Argentina —, 1.750, 1.460, 386.66; o. dolar Para*. —, 820, 820, l?5.55s o. dol. ZSSR 1.550, —. 1.128.9, 276.50! o. dolar Ma- vtem oziru je dosegla konferenca velik uspeh. Z gostitelji smo vsi zadovoljni, glede gostoljubnosti so storili izredno mnogo. 2. vse je odvisno od tega, kako pojem koeksistence razlagamo. Jaz sem si razlagal referat dr. Bartoša takole: živeti moramo skupaj v miru, brez vojne. To tudi pomeni, da moramo krepiti zakonitost in mednarodno pravo. V tem oziru lahko pravniki mednarodnega prava zlasti pomagajo. Čen-Ti-Čan, namestnik direktorja kitajskega Narodnega inštituta za mednarodne posle in bivši profesor mednarodnega prava na univerzi v Pekingu: Miroljubno koeksistenco smo začeli uporabljati v praksi. 1. konferenca je predvsem zbrala pravnike raznih dežel, da bi obravnavali vprašanja skupne koristi. Ne samo, da smo zadovoljni, da nam je bilo omogočeno okrepiti prijateljske stike s pravniki socialističnih dežel, zlasti pa navezati široke prijateljske stike s pravniki Jugoslavije, marveč smo tudi zadovoljni, da smo se seznanili s pravniki za-hodrtih držav. Omogočeno nam je bilo izmenjati gledišča. V celoti so bili stiki zelo zadovoljivi. Drugič, začeli smo uporabljati miroljubno koeksistenco v praksi. Omogočeno nam je bilo, da smo povedali svoja gledišča in poslu žali gledišča drugih. Čeprav m naša gledišča razlikujejo, smo radi slišali mnenja drugih. Takšna izmenjava mnenj je zelo dobra za miroljubno koeksistenco, kije koristna za mir. Tretja stvar je, da so bila na konferenci sprožena zelo zanimiva vprašanja. Konferenca Je nudila pobudo za nadaljnje proučevanje mednarodnega prava v vsaki deželi, zlasti vprašanj, ki so v zvezi z miroljubno koeksistenco. 2. moj odgovor je — da. Menim, da je važno, da Je jugoslovanska skupina, oziroma prof. Bartoš, sprožila na tej konferenci vprašanje miroljubne koeksistence s pravnega vidika. S tem se je odprla tujim pravnikom pot k nadaljnjemu proučevanju tega vprašanja. Vprašanje koeksisten-. ce se je pojavilo v praksi naših sedanjih mednarodnih stikov ne strani tega vprašanja. Njegovo proučevanje nam bo pomagalo, da bomo lahko sami pomagali razvijati miroljubno koeksistenco. Za nas pravnike mednarodnega prava so zelo važni dokumenti V zvezi s tem vprašanjem, n. pr. Ustanovna listina OZN, skupno poročilo kitajskega ministrskega predsednika Cu En Laja in indijskega ministrskega predsednika Nehruja, skupno poročilo ču En Laja in burmanskega ministrskega predsednika U Nuja, poročilo o bandunški konferenci, skupno poročilo maršala Tita, egiptovskega predsednika Naserja in indijskega predsednika Nehruja, pa tudi poročilo, ki sta ga objavila nudili med našim bivanjem pri vas. Lesly Green, sekretar angleške skupine Svetovnega združenja in profesor mednarodnega prava na univer?i Colledge London: Dosegli smo več, kakor na katerikoli dosedanji konferenci: 1, z družbenega gledišča^ je bila ta konferenca zelo uspešna. Največja vrednost vseh teh sestankov je v možnosti, da uposta-vimo stike. Najvažnejša stvar je, da so pravniki govorili drug z drugim, da so delali skupno. Mislim, da smo v Dubrovniku dosegli več, kakor na katerikoli prejšnji konferenci Svetovnega združenja. 2. dobro vemo, da zahteva mi-roljutoa koeksistenca več mesta tudi za mednarodno pravo. Za upostavitev miroljubne koeksistence in pravnih pravil pa so potrebni recipročni napori obeh strani: treba je formulirati pravna pavila v okviu, da bi lahko koeksistenca funkcionirala. D. M. IZ ZVEZNE INDUSTRIJSKE ZBORNICE Formulacija pripomb k osnutku zakona o gospodarskih zbornicah in združenjih predstavnikov strokovnih združenj industrijskih podjetij Beograd, 3. sept. (Tanjug). Odbor Zvezne industrijske zbornice za vprašanja organizacije in združevanja je formuliral pripombe, ki so jih izrekli k osnutku zakona o gospodarskih zbornicah in združenjih predstavnikov strokovnih združenj industrijskih podjetij na nedavnem sestanku na Reki. O teh predlogih bo zdaj razpravljal upravni odbor Zvezne industrijske zbornice. V razpravi v odboru Zbornice združenj, ki po mnenju odbora v so posvetili največjo pozornost osnutku zakona niso zadostno opredelitvi pojma združevanja in precizirane. njegovega namena. Osnutek za- Nadaljnje pripombe odbora se kona v splošnih določbah pred- nanašajo na delo in sestavo zbor-videva, da se lahko gospodarske nične skupščine. Odbor se ne stri-organizacije včlanijo v strokovna nja z določbami v osnutku zako-združenja. Ker se razvija dejav- na, da imajo lahko podjetja z ve-nost gospodarskih organizacij v likim številom delavcev ali z glavnem prek združenj, predla-1 večjim 'skupnim dohodkom v skupščini več kot enega predstavnika. Odbor predlaga posredno članstvo v zbornici, to se pravi samo prek združenj. Doslej je res veljala takšna praksa, toda z nekaterimi izjemami. Zanimiva je bila razprava v odboru o vprašanju obveznosti sklepov združenj glede na zbornico. Osnutek zakona določa, da so obvezni samo tisti sklepi, ki so urejeni s statutom zbornice in ki ge nanašajo na zakone in druge predpise, ki jih je sprejel Zvezni izvršni svet. Odbor pa predlaga, naj bi bili razen teh obvezni tudi sklepi, ki jih soglasno sprejmejo člani posameznih združenj za izpolnitev njihovih določenih nalog, kakor tudi sklepi, sprejeti z večino glasov članov združenj s pogojem, da je s statutom predvideno sprejemanje takšnih sklepov. V odboru poudarjajo, da bi bilo tako omogočeno pravilno usmerjanje dela združenj. V osnutku zakona je po mnenju odbora več določb, ki bi jih bilo treba zajeti izključno s sta- Naš izvoz bo letos verjetno dosegel 95 MILIJARD DINARJEV V juliju smo v komercialnem poslovanju s tujino dosegli aktivni saldo V Zveznem zavodu, za gospodarsko planiranje v Beogradu že pripravljajo gradibo za osnutek zveznega družbenega plana za leto 195?, ki mora biti pravočasno izdelan, da bo Zvezna ljudska skupščina lahko plan sprejela se pred koncem leta. Med drugim pripravljajo v Zavodu tudi gradivo za naš izvozni plan v prihodnjem letu. Računajo, da se bo v tem letu nai izvoz lahko dvignil na 115 milijard din nasproti 88 milijardam, kolikor je planirano za letošnje leto, in ?? milijardam, kolikor smo dosegli v preteklem letu. Račun za prihodnje leto ni nerealen. Povečanje vrednosti izvoza za 11 milijard, kakor je predvideno v letošnjem družbenem planu, smo v prvih sedmih mesecih dejansko že presegli, saj je bil v tem razdobju naš izvoz za skoraj 12 milijard večji kakor v ustrezajočem razdobju lanskega leta. Upravičeno torej lahko pričakujemo, da bo vrednost našega izvoza do konca leta dosegla vsaj 95 milijard oziroma da bomo planirani izvoz presegli za okrog 7 milijard. Pri ocenjevanju mož- Po najnovejših podatkih smo v juliju izvozili vsega za 7,78 milijard din, medtem ko je lani v istem mesecu znašala vrednost izvoza 6,00 milijarde din. Skupni rezultat za prvih sedem mesecev letošnjega leta pa nam pokaže v celoti izvoz v vrednosti 50,2 milijarde din nasproti 38,4 milijarde, kolikor smo izvozili v istem razdobju lanskega leta. Povečanje znaša torej 31 °/o. Precejšen delež pri naraščanju izvoza ima tudi Slovenija. Mesečna vrednost izvoza iz Slovenije gajjp, da bi v splošnih določbah EK) opredelitvi .pojma gospodarske zbornice določili tudi definicijo gospodarskega združevanja. Po predlogu predstavnikov industrije bi bilo združenje skupek proizvajalcev, ki se združijo za napredek, združevanje in vskla-ditev dela gospodarskih organizacij v okviru določene panoge oziroma vrste dejavnosti. Iz tako zasnovanega pojmovanja dela združenja izhajajo tudi njegove naloge, ki so po mnenju odbora v osnutku zakona premalo obdelane. Odbor meni, da je naloga Združenja pomagati združevati in spravljati v sklad delo svojih članov, in sicer zlasti za pospeševanje tehnološkega procesa, za povečanje delovne storilnosti in za uveljavljanje sodobnih metod dela v proizvodnji. Razen tega bi Združenja sodelovala tudi pri sestavljanju letnih in perspektivnih planov proizvodnje, razvoja zmogljivosti in rekonstrukcije, skrbela za strokovno izpopolnjevanje kadrov, za zagotovitev surovin itd. To bi bile razen dru- ---—-------- _ gih v glavnem posebne naloge zbornice. Gre predvsem z 6 6 opredelitev organov zbornice, da- lje za določitev nalog zbornične skupščine itd. Podobne določbe so tudi v delu osnutka, s katerim je urejeno delo gospodarskih združenj. Ker naj bi bila ta vprašanja urejena s statutom, odbor meni, da bi jih bilo treba iz osnutka črtati. • Kar se tiče sodelovanja med posameznimi zbornicami in ustanovitve zveze jugoslovanskih ' . 4 _ . . -. zbomte, odbor meni, da ustano- narjev. To je eicer več, kakor je vitev takšneg& posebnega telesa znašala vrednost izvoza,^ vendar nj potrebna, marveč da bi moral moramo od skupne vrednosti uvo- ki se ukvarjajo z mon- sti precej blaga za širok p . ttraniem stroiev. instaliranien nico včlanila vsa industrijska njo, kakor hladilnike, pralne stroje, nad 1500 motornih koles, 1500 biciklov, fotografske aparate, zapestne tire in budilke, razno tekstilno bl^go, nad 3000 električnih aparatov za gospodinjstvo _ Za razdobje januar—julij izkazuje naša statistika zunanje trgovine uvoz v vrednosti 85,1 milijarde din (lani 82,2), po odbitku uvoza na račun tripartitne pomoči pa 55,5 milijarde din (lam 55,2). Ce torej naš komercialni uvoz primerjamo z izvozom v istem razdobju, tedaj nam račun pokaže, da je bila naš* trgovinska bilanca v prvih sedmih mesecih tiranjem strojev, instaliranjem električnih in kovinskih naprav in konstrukcij, kakor tudi skupnosti podjetij, ustanovljenih za vskladitev proizvodnje in skupno izkoriščanje osnovnih sredstev. Razen tega odbor predlaga, da bi se lahko v zvezno industrijsko zbornico včlanila tudi podjetja za geološke in geotehnične raziskave ter vsa industrijska podjetja za proizvodnjo gradbenih potrebščin, ki se lahko po osnutku zakona včlanijo samo v Zvezno gradbeno zbornico. , O teh pripombah bo razpravljal upravni odbor Zvezne indu- lanca v pi viu acumui mcact ui ijai w v ’— --------- letošnjega leta pasivna le za 5,2 Sirijske zbornice v drugi polovici milijarde din, medtem ko je lanij septembra, potem pa bo poslal v istem razdobju pasivni saldo svoje predloge Zveznemu izvrš-znašal 16,7 milijarde din. S. I.nemu svetu. proučimo pravne izvoza. ^ J — ------------------------- IZ BRKINOV — DRUGEGA NAJVA2NEJSEGA PODROČJA PRIDELOVANJA JABOLK V LRS Nova cesta bo pospešila KMETIJSKO PROIZVODNJO Po rajonizaciji sadne proizvod- i nje so Brkini drugo najvažnejše področje za pridelovanje jabolk v naši republiki in največje področje za pridelovanje sliv. Razen tega daje rajonizacija precej poudarka pridelovanju orehov, višenj in češenj. Brkini so zelo razgibano ozemlje vzdolž leve obale kraške reke Timave v srperi od severozahoda prcrtl jugozahodu. Gričevnat svet se dviga med 400 do 750 m nadmorske višine. Južna pobočja so obdelana v obliki polic ali teras, na katerih gojijo slive in jablane. Marsikje oe vidijo 9ledovi vinogradništva. Površinski izviri, ki tečejo -inotl sevenru, se izlivajo v Kralko reko, ki ponikne v Skoc-janrfdh jamah, vtem ko se južni izvito izgubljajo v vrtačaste ponikalnice kraškega obrobja. 'Na severozahodnih pobočjih je razširjen gozd, v katerem prevladujeta hrast in bukev. Osrednji predel Brkinov Ima zmerno toplo podnebje. Položaji, ki so izpostavljeni burji, ima J 6 nekoliko ostrejšo zimo, vendar se giblje januarska povprečna toplota med 0 do — 1*C, povprečna letna toplota pa dosega 9,5 do 9,7« C, kar je enako letnemu toplotnemu povprečju v severovzhodni Sloveniji (Štajerska), vendar je kolebanje za cele 3° manjše. Navedeni toplotni podatki potrjujejo dejstvo, da je to področje zelo ugodno za razvoj sadjarstva. Tudi količina padavin Je ugodna za intenzivno sadjarstvo. SLABE PROMETNE ZVEZE Brkini so izrazito kmetijsko področje Slovenije. Prebivalstvo sk ukvarja v glavnem s sadjarstvom, živinorejo in pridelovanjem krompirja. Iz obrobnih vasi so pred drugo svetovno vojno nosili svoje pridelke v Trst in na Reko. Tudi zadružništvo je deloma že prodrlo na to področje, vendar še ne v toliki meri, ker so kraji prometno zelo oddaljeni od upravnih središč. Da kmetijska blagovna proizvodnja ni dosegla zaželene oene, so bile vzrok slabe prometne zveze. Dokler je prebivalstvo svoje pridelke nosilo na trg z lastnimi sredstvi, se ni pojavilo tako pereče vprašanje brkinskih prometnih zvez, cest in poti, ki so bile v zelo slabem stanju in za moderna vozila nesposobne. Večina brkinskih vasi tako rekoč ni imela zveze s svetom, zato njihovi pridelki niso veljali niti četrtino tržne ali proizvodne vrednosti, zato je tudi večji del pridelkov ob dobrih sadnih letinah propadel ali pa so ga prodali pod ceno. Gradnja ceste je bila torej problem številka ena za napredek Brkinov. Novo zglajena cesta bo dala tudi pogoje za razvoj modernega sadjarstva v Brkinih. KDAJ SE JE RAZVILO SADJARSTVO Kot y ostalih slovenskih deže-lah se je tudi sadjarstvo v Brki- j nih začelo razvijati sredi pretek- t lega stoletja, zlasti pa po dograditvi glavnih železniških prog. Za Brkine 60 važne železniške i zveze Ljubljana—Trst, Pivka— Reka in pivača—Pulj. Te železniške proge treh straneh oklepajo Brkine, samo na jugovzhodu nadomešča železnico avtomobilska cesta Trst—Reka. Tako so Brkini kot celota v prometnem oziru zelo dobro povezani s svetom, le notranjost je bila popolnoma odrezana od modernega sveta, to pa bo sedaj odstranjeno z novo zgrajeno brkinsko cesto. Vpliv prometa se zelo dobro vidi v organizaciji, strukturi In obliki kmetijstva in zlasti sadjarstva v Brkinih. V težko dostopnem osrednjem delu Brkinov prevladujejo slive in oreh, medtem ko je v severnem pod okolišu bolj zastopana jablana. V nasadih, ki so bliže gospodarskemu centru I (Ilirski Bistrici), najdemo sorte ! sodobnega sadnega izbora, med-j tem ko v višinskih predelih pre-| vladujejo stare, samonikle ln manjvredne gospodarske sorte jabolk, še večje pa so razlike v oblikovanju nasadov. V nasadih bliže prometnim zvezam najdemo lepo oblikovana jp negovana drevesa ali pa cele nasade, medtem ko je v zaostalih položajih sadjarstvo bliže gozdnemu gospodarstvu kot pa urejeni sadni proizvodnji. Nova brkinska cesta pa bo omogočila, da bomo lahko tudi na zaostalih kmetijskih področjih Brkinov usmerili pravilno sadjarsko in kmetijsko proizvodnjo. | Med italijansko okupacijo je sadjarstvo naglo propadalo, kar I je bilo v interesu takratnih fašističnih, oblastnikov, čeprav so dali Brkini med obema vojnama tudi po 15.000 do 20.000 ton jabolk in sliv, katerih pa Brkinci takrat niso mogli prodati. LANI 1100 VAGONOV SADJA Tudi po osvoboditvi so Brkini dali zelo velike količine sadnega pridelka, saj so lani pridelali 1100 vagonov sadja. Od tega sadja je bilo odkupljenega preko kmetijskih zadrug 6100 ton, prvenstveno za izvoz. Odkupljenega bi bilo še več sadja, tega pa ni bilo možno izvršiti zaradi slabih notranjih prometnih zvez, kar bo odstranila nova brkinska cesta. Brkincem bo omogočila prevoz njihove kmetijske blagovne proizvodnje na podoben način, kmetijske zadruge jih bodo laže oskrbovale s kmetijskim- reprodukcijskim materialom (umetnimi gnojili, zaščitnimi sredstvi, krepkimi krmili itd.). Nova brkinska cesta bo vplivala na dvig celotne kmetijske proizvodnje Brkinov, pospešila bo poleg sadjarstva tudi živinorejo, v poljedelstvu pa se bo znatno divgniia proizvodnja semenskega krompirja. Predvideno je, da bodo obnovili moderno sadjarstvo na področju Brkinov na površini 1500 ha. V ta namen sta že ustanovljeni drevesnici v Ilir- ski Bistrici in na državnem posestvu Odolina. Pri obnovi sadjarstva bodo odigrali odločilno vlogo odseki za sadjarstvo pri kmetijskih zadrugah. Ljudska oblast je že doslej omogočila ustanovitev modemih plantažnih nasadov na okrajnem posestvu Ravne 10,10 ha, državnem posestvu Odolina 6 ha in pri KZ Ilirska Bistrica in Slivje skupno 12 ha. Nasadi se lepo razvijajo, za nove sadhe plantaže pa bo potrebno še v večji meri zagotoviti investicijske kredite iz okrajnega, republiškega in zveznega investicijskega sklada. Na področju Brkinov imamo manjši odstotek zemlje pod upravo splošnega ljudskega premoženja. Sem sodijo' nekatere nacionalizirane površine, ki so pod upravo vaških skupnosti. Večina teh zemljišč je popolnoma zapuščenih ali p« se nenačrtno Izkoriščajo. Te površine bo treba V bodoče izkoristiti s pravilnim načrtnim usmerjanjem sadjarstva teh predelov, kot je bil primer v Komenščini, kjer je bil teren očiščen in zasajen s sadnim drevjem, ki se izredno lepo razvija. Podobni primeri bodo pritegnili v vedno večji meri Brkince k načrtni obnovi sadjarstva ln kmetijstva, k , čemur bo v največji meri prlpo-I mogla novo dograjena cesta v l Brkinih. Inž. V. K. TOGO NA RAZPOTJU Združitev ali vključitev v Zlato obalo in Francosko unijo ' Usoda angleškega Toga je na pol odločena, toda samo na pol, Kajti nedavni referendum je odločil, da se bo to področje priključilo Zlati obali. Med ljudstvom pa sta nastali dve struji: eni so za priključitev, drugi pa zahtevajo združitev angleškega Toga s francoskim. Še več, niti OZN še ni izrekla zadnje besede o tem in tako ni znana bodočnost tega ozemlja pod angleškim skrbništvom. tako majhni deželi ni moč dati britanskega loga oclpoi Na drugi strani pa je fran- popolne samostojnosti, marveč da skrbništvu v korist priključitve coski Togo zda| pod pritiskom jo je treba v interesu njenega k Zlati obali, se je razvila tudi francoske kolonialne uprave, ki prebivalstva vključiti v večjo j francoska pobuda za »evolucij-bi ga rada zlepa ali zgrda vklju- skupnost z večjim številom pre- > sko< administracijo tega dela v čila v Francosko unijo. Skrbni- bivalcev. Živimo v dobi »zvez« okviru Francoske unije s pro-ški svet OZN je že negativno | in »skupnosti«. Angleški Togo je kolonialističnimi domorodci na nih držav. Francoski Togo ima , jon prebivalcev. Angleži niso ob-dva do tri milijone prebivalcev.1 javili natančnega števila ljudi. Njegovo glavno mesto je Lome, Obseg in pomen dežele so zmanj-kjer imajo zakonodajno zbornico šali zato, da bi vso stvar pri-in vlado. Oba foruma imata ko- kazali kot priključitev neznat-lonialni značaj. nega ozemlja k večjemu, po- Francoska uprava si je že od membnejšemu — k Zlati obali, nekdaj prizadevala, da bi s sta- Gospodarski razlogi te priklju-tistikami prikazala manjše šte-! čitve pa so v anglo-kanadskih vilo prebivalcev, da bi z vztra- načrtih, da bi zgradili na Zlati janjem na nepomembnosti te de- obali industrijo aluminija. Iz an-žele okrepila svoj argument, da gleške pobude, da bi se ljudstvo tako majhni deželi ni moč dati britanskega Toga odpovedalo MINISTRSKI PREDSEDNIK V RAZGOVORU Z INDIJSKIM NOVINARJEM Bolgarija teži po dobrih stikih z vsemi sosednimi deželami na Balkanu odgovoril na zahtevo Francije, naj bi organizirali v francoskem Togu referendum, ki bi to omogočil, ker niti temu organu niti samemu ljudstvu Toga niso po-▼*em jasni pravi francoski na- Sofija, 2. sept Radio Sofija poroča, da je predsednik bolgar-i ske vlade Anton Jugov v razgovoru s sodelavcem indijskega »Hindustan Standarda« izjavil, da je pomenil brionski sestanek med predsednikom Titom, predsednikom Naserjem in ministrskim predsednikom Nehrujem prispevek k splošnim naporom človeštva za zboljšanje mednarodnega položaja in za ustvaritev tesnejših stikov med narodi v interesu miru in sodelovanja. Na vprašanje o stikih med Bolgarijo in njenimi sosedi je rekel, da so se stiki med Bolga-itojnost pod sKrDnistvom enaso, j-jj0 jn Jugoslavijo zelo zboljšali, v okviru Commonwealtha. Fran- kakor ravna s svojimi koloni- »p0 ietu 1948 umetno ustvarjeno coskemu Togu pa pripravljajo jami. Z zakonom z dne 16. aprila vzdušje je treba smatrati za po-sprejem v Francosko unijo. Za-j 1955 je dobil Togo centralni in vsem odpravljeno. Skratka, med j oblastni upravni svet, kakršne nagima 'deželama ni nobenih imajo že druge francoske preko- vprašanj, ki jih ne bi mogli ure- morske posesti — pod kontrolo tem bolj, ker težita Jugo- ministrstva za kolonije — v Pa- siavjja in Bolgarija za istim ci-rizu. , I ljem, namreč za izgradnjo socia- Amaizo Foli | 1iyTT,a Mimo lahko rečemo, da se na poti, da ga priključijo Zlati čelu. V tem procesu je ravnala obali, da bi v skupnosti z njo francoska uprava s Togom, ki je nekega dne dobil samostojnost pod skrbništvom OZN, enako, med našima dvema deželama če- | mi in naši jugoslovanski prija-dalje bolj razvijajo stiki, kakršni: telji ravnali po načelih medse-morajo biti med socialističnimi bojnega spoštovanja in nevmeša- deželami. Ni dvoma, da si morata Anton Jugov Bolgarija in Jugoslavija še prizadevati, da bosta odstranili še zadnje nesporazume, do katerih je prišlo zadnja leta. Če se bomo Kaj bo prevladalo v geofizikalnem letu: ZNANOST ALI POLITIKA Manifestacije domačinov v Togu za združitev britanskega In francoskega dela dežele vpričo delegacije Skrbstvenega sveta OZN. ki Je lani prepotovala deželo. meni. Francoska kolonialna uprava pa je vzlic odporu prebivalcev Toga in Skrbniškega sveta OZN napovedala referendum >pod kontrolo OZN«, ki bo v oktobru. Z njim se bodo morali volivci odločiti ali za nadaljevanje francoskega skrbništva ali pa za avtonomijo v okviru Francoske unije. Francoski Togo in angleški Togo sta vzhodna in zahodna polovica bivše nemške kolonije i°ga, ki so jo po prvi svetovni v°jni razdelili in prepustili kot ®andata Društva narodov Veliki Britanijj in Franciji. Po drugi svetovni ”oini je prevzela ta dva ®andata OZN, upravo pa je pustila v rokah prejšnjih manaat- kaj pa teh dveh delov ne bi znova združili v eno zvezo? Togo, preživlja torej obdobje plebiscitov, usmerjenih na njegovo priključitev k drugim področjem, ne pa na njegovo združitev. Ti plebisciti pa ne zadevajo samo prebivalstva, marveč tudi OZN, ki naj bi jih potrdila. V angleškem delu je imel plebiscit v maju dovoljenje Skrbniškega sveta (čeprav še ni potrjen), vtem ko plebiscita v francoskem delu Skrbniški svet sploh ni dovolil, ker Francija ni dala zadovoljivih pojasnil o njegovih pravnih pogojih. V angleškem Togu se je plebiscit nanašal baje na ozemlje, ki ima približno poHrugi mili- Sovjetski pravniki obsojajo prepoved Komunistične partije Nemčije Moskva, 2. sept. (Tass). Sku- j Pina sovjetskih pravnikov je objavila v »Pravdi« članek v zvezi * Prepovedjo KP Nemčije. V njem J® prepoved označena za proti-Ijudski akrep, s katerim so poteptane »elementarne pravice in svoboščine . nemškega naroda«. | \članku je tudi rečeno, da je tega ukrepa zadušiti miro-Jjubne sile in okrepiti agresivni nemški militarizem, ki ogroža črnost evropskih narodov. To ni osamljena akcija, je rečeno v ^anku, marveč člen v celi verigi ukrepov, katerih cilj je spremeniti Zahodno Nemčijo v militari- stično državo in ognjiSče nove vojne ter evropske reakcije, kar tira v vedno večjo mednarodno napetost. Sovjetski pravniki Izražajo mnenje, da mora prepoved KP v Nemčiji vzbuditi veliko zaskrbljenost in odpor nemškega in tudi drugih narodov, ki se bore za demokratične svoboščine, mir in mednarodno varnost. Ko sovjetski pravniki obsojajo odlok zahodnonemškega ustavnega sodišča, poudarjajo, da je bila s tem kršena zahodnonemška ( ustava, da je torej ta odlok ne- j zakonit in da nasprotuje vsem j pravnim načelom. London, konec avgusta 1 Sedma celina — z večnim ledom pokrita Antarktika — je bUa na dnevnem redu 18. letne konference britanskega Združenja za napredek znanosti, ki Je pred kratkim zasedala v Londonu. O antarktičnem področju in izredni zainteresiranosti Številnih dežel je na Široko govoril predsednik Raymond Pristley. O tem, kaj vse pripravljajo na tem še neraziskanem področju, so tudi precej govorili. V bližnji bodočnosti, je dejal profesor Readingove univerze Austin Miller, bodo lahko topli zrak s tropskega področja uporabljali za ogrevanje Severnega in Južnega tečaja. Led se bo topil — po Millerjevem receptu — tudi z atomsko energijo. Odkrivali bodo naravna bogastva. Vetrove bodo ukrotili, da bi dajali električno energijo. Sedaj pusti Južni tečaj pa bo postal veliko prometno križišče. Zainteresiranost znanstvenikov nujno spremlja tudi zainteresiranost politikov. Tl so o Antarktiki manj govorili, vendar so to celino v glavnih mestih velesil vpisali v svoje registre s tole sodbo: Antarktika utegne biti najzanimlvejše strateško oporišče v bližnji prihodnosti. Ali bodo Antarktiko hitreje uporabljali v prid celotnemu človeštvu, oziroma za te ali one politične koristi, le ni gotovo. Vse je odvisno od tega, ali bo napredek znanosti in dejansko realizacijo njenih dognanj spremljal enako hiter politični napredek. V čem je skrivnost sedme celine Področje Južnega tečaja, je zaključil Prlstley, ki je tudi sam pionir na Antarktiki, utegne biti bogato Sredvsem z minerali kakor sleherna ruga celina, ne glede na to, da pomembnejših odkritij še ni bilo. Antarktika je v strateškem oziru Izredno pomembno področje. Prlstley je prepričan, da ni nobene velesile, ki ne bi računala z Južnim tečajem kot nujno potrebnim prometnim vozlom, če bi bila med vojno uničena Panamski in Sueški prekop ln če bi bile ladje prisiljene pluti okrog rta Dobre nad e ln okrog Horna, ter kot potencialno izvrstno oporišče za pristajanje letal in podmornic. To oporišče bi vsekakor omogočilo sploSno nadzorstvo nad širokim področjem na južni zemeljski polobli. Od pionirjev do vladnih odprav Nekoč so prihajali na Antarktiko večidel samo redki pogumni ljudje, ki sta Jih njih radovednost in nemirni duh vabila v neznane kraje bolj ali vsaj toliko kot interesi kakega znanstvenega društva. Dandanes pa Je po- ložaj docela drugačen: številne neposredno najbolj zainteresirane vlade dajejo velikanska sredstva, da odhajajo dobro opremljene odprave na Južni tečaj in ondi realizirajo znanstvene programe, ki je v njih ne-diomno dobršen del elementov na svoj način in neogibno vendarle tudi politične narave. Namesto nekdanjih sani s pasjo vprego, križarijo sedaj ondod močni traktorji. Namesto šotorov grade sedaj ondi cela naselja. Letala spremljajo raziskovalce in preletavajo gore, na katere še ni nikdar stopila človeška noga. Po etru, so med seboj povezane že številne radijske postaje na Ant-arktiki V geofizikalnem letu 1957/58 je v načrtu raziskovanje južnih polarnih predelov v okviru podrobnega proučevanja celotne zemeljske oble, ki bo stalo 100 milijonov funtov — ali približno 100 milijard dinarjev. Priglasilo se je 45 dežel, da bi nekako sodelovale v tem vse obsegajočem delu — kakih 10 dežel že deluje na Antarktiki, kjer rastejo iz tal druga za drugo polarne postaje, ki jih bo skupno štirideset. Namesto nekdanjih preprostih meteoroloških, navigacijskih in kartografskih naprav in pomagal, prevažajo sedaj ladje in letala tja najdragocenejše in najbolj komplicirane aparate. Med njimi je tudi tako imenovana kobilica — kakih 100 kg težak aparat, ki ga vržejo iz letala. Ta pristane na svojih šestih nogah na tleh ln začne takoj delovati: zbira podatke o vremenu v vnaprej določenih razdobjih, sam jih oddaja z Morsejevimi znaki, po 17 besed v minuti. Kobilica deluje 60 dni, zaznamuje hitrost in smer vetra, barometrski pritisk, vlago in temperaturo. Takšen je dandanes »človek dvajsetega stoletja v stiku z Antarktiko«, kakor je Pristlejr naslovil svoj govor. | Velika dilema v letu 195? Človek postaja čedalje močnejši v svoji veščini, da izdeluje ln dopolnjuje stroje. Tu je njegov napredek čedalje večji, vedno hitreje premaguje velikanska prostranstva, podreja Jih in ureja za svoje življenje, sebi v ! korist. Osvajanje Antarktike Je eno izmed takih podjetij, obsežno in dra-1 go. Terja sodelovanja celotne člo-| veške družbe ali vsaj posameznih dežel. I Britanski znanstvenik je zaskrbljeno ugotovil, da je v teh posameznih podvigih čedalje man.i znanstvenih ljudi, vedno več pa političnih. Ce bi naj veljale izkušnje zadnjih desetih let kot kriterij, pravi Priestley, bo v prihodnje vedno manj čisto znanstve- | | nih rezultatov, čedalje več pa bo od- | padlo na tisto, kar zahtevajo razna i I zunanja ministrstva in vojske. | priestley se zavzema za to, naj bi) I Antarktiko uporabljali za široke med- j narodne namene: Antarktika naj bi ! i bila n. pr. neka velikanska hladilnica za presežke živil, ki bodo 'nekoč dobro služili naraščajočemu človeštvu, ali pa naj bi ondi zgradili močne atomske elektrarne itd. Profesor Miller Je dodal še svojo sodbo o možnosti izkoriščanja vetrov za velike aerocentrale, ki bi omogočile neslutene prihranke v gorivu. NI dvoma, da so napovedi te vrste neprimerno bolj prijetne od drugih: o nekaki strateški atomski bazi na Južnem tečaju ln o hladni blokovski vojni na ledenih antarktičnih ploščah, i • Prvo mednarodno sodelovanje na Južnem tečaju je bilo zares zapaženo pri nekaterih odpravah. Ko bi se to sodelovanje le še nadalje razvijalo, ko bi se le mogli v teh burnih dneh nadejati, da ga razvoj mednarodnih odnosov ne bo zavrl! 'J. Lazit vanja v notranje zadeve, ni dvoma, da ne bo nobenega razloga, da ne bi šli naprej k okrepitvi prijateljstva in vsestranski razširitvi našega sodelovanja:« Kar se tiče stikov med Bolgarijo in Turčijo je predsednik bolgarske vlade dejal, da ni nobenih vprašanj, ki jih z dobro voljo obeh dežel s pogajanji ne bi mogli urediti. Pripomnil je, da so bili dosedanji napori za ureditev stikov dobrih sosedov nezadostni in opozoril na nujno potrebo, da bi si na obeh straneh prizadevali odstraniti dvome in nezaupanje, razširiti trgovsko in kulturno sodelovanje ter dati nove pobude za zboljšanje stikov med obema deželama, katerih naroda sta enako zainteresirana na ohranitvi miru na Balkanu. Predsednik bolgarske vlade je tudi izjavil, da koristi bolgarskega naroda čedalje bolj zahtevajo, da se zboljšajo stiki tudi z Grčijo. »Mi smatramo, da bodo na grški strani pravilno razumeli naše prijateljske ukrepe in da bodo pozitivno odgovorili nanje.« Jugov je pripomnil, da bo nadaljnje odstranjevanje nezaupanja in zbolj-ševanje medsebojnih stikov na Balkanu balkanskim deželam omogočilo, da bodo znižale izdatke za oboroževanje in da bodo lahko ta sredstva izkoristile za zboljšanje svojega gmotnega in kulturnega položaja. Indijski novinar je zastavil predsedniku bolgarske vlade tudi vprašanje o reviziji procesa proti Trajči Kostovu in se zanimal, ali bo Kostov rehabilitiran. Jugov je odgovoril, da so bile vse obtožbe proti Trajči Kostovu v zvezi z Jugoslavijo krivične. Rekel je, da je dobila posebna komisija nalogo, da prouči proces proti Kostovu. Ko bo svoje delo končala, bo vlada proučila to vprašanje. Na vprašanje, kako gleda bolgarska vlada na razvoj dogodkov v zvezi z nacionalizacijo sueške družbe, je Jugov odgovoril, da pomeni pritisk zahodnih držav na Egipt nedopustno vmešavanje v egiptovske zadeve. Sklep egiptovske vlade je docela zakonit In Jugov je izrazil upanje, da bo »v deželah, ki pritiskajo na Egipt, zmagala zdrava pamet«. Sodelavec »Hindustan Standarda« je še vprašal, ali bo predsednik bolgarske vlade obiskal Indijo, in Jugov je odgovoril, da bi'bolgarska vlada pozdravila možnosti, da -bi bolgarski voditelji potovali v Indija Z VSEH STRANI SVETA' EGIPT KULTURNI STIKI Z ZSSR Kairo, 2. sept. (Reuter). Prvi pomočnik sovjetskega ministra za kulturo Ser-gej Kaftanov se mudi v Kairu in je gost egiptovskega ministra za kulturo Kemala el Din Huseina. Kaftanov se z egiptovskimi funkcionarji razgovarja o konvenciji o kulturnem sodelovanju med obema deželama. Pred prihodom v Kairo je bil na obisku v Siriji in Libanonu. JORDANIJA VOJAŠKA POGAJANJA S SAUDSKO ARABIJO Aman, 2. sept. (AFP). Načelnik generalštaba Arabske legije generalmajor1 popustil most čez Ali Abunavar je odpotoval v Riad k/>t vodja jordanske vojaške misije. General Abunavar se bo pogajal z vojaškim poveljstvom Saudske Arabije o enakem sporazumu, kakršnega je Jordanija že sklenila s Sirijo, Libanonom in Egiptom in s katerim je. bila dogovorjena vskla-ditev načrtov za obrambo pred napadom Izraela na eno ali več arabskih dežel. INDIJA ŽELEZNIŠKA NESREČA Hajderabad, 2. sept. (Reuter). Sinoči je zahtevala železniška nesreča na progi med Sekundarabadom in Gronahalmom kakih 60 km od Hajderabada^ 34 člove- ških žrtev. Do' nesreče je prišlo, ker je neko reko. Loko- r- 10 j- ej ih ■nr> v- >ri ne iz- pa a- iz ;z- mo raže-!o->od ina ?u->rl-i v na-,tva r v jči' erft. lob-dno ob-i, * Lpo-1 V »KON-TIKI« NA ATLANTIKU Smeli popotniki so prepluli Severni Atlantik — 3000 milj poti od Kanade do Britanije (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) London, konec avgusta .. Pravzaprav se imenuje »Izgub-jeni« in letos 20. avgusta so te-e8rafisti sprejeli klic na pomoč ! tega splava, ko je bU oddaljen * 14 milj od najzahodnejšega orivvvallskega rta. Toda »Izgub-.jeni« — ^ atlantska inačica Kon-Tikija je preplul 3000 milj ^nali so ga morski tokovi vse o< °Ve Škotske, od koder je kre-J* 24. maja, do britanske obale, * katero so ga zadnjih 14 milj Povlekli rešilni čolni dan pokli-na pomoč. -»Na pot je krenil s štirimi pot-hf, mesecu dni boja te ore-°Ve lupine z atlantskimi valovi *, °stali samo še trije. Josč Mar-čuri*’ e<*en *zme<^ teh'hrabrih in ral Pomorščakov, se je mo-1 vdati. Popolnoma izčrpanega i nePrestane morske bolezni ga j.,.Pri slučajnem srečanju neka Ost i *ac*ja odpeljala s splava. tn-I trije kanadski Francozi so Žin)°g^avo nadaljevali pot. V bli-rali Cornwallske obale so priti-‘ ^ojo trmo do kraja. Popol-irnerfa izfrpani so zabeležili svoja **nagov barjev. , ®na v seznam najbolj čudnih hai-i °Valcev morskih valov in vi-jev. Toda dva sta ostala na *vu še potem, ko so bili reši- telji že pri njih, dokler »Izgubljeni« ni docela pristal na obali. To sta bila 29-letni slikar Mark Modena in 31-letni risar Gaston Banaquer. Tretjega, Henryja Baudouxa je rešilni čoln po dogovoru odpeljal že prej na obalo, da bi tam poiskal pomoč za svoja tovariša, ki nista hotela zapustiti splava. In tako so prišli še drugi čolni in zvekli »Izgubljenega« do obale, od katere je bil oddaljen tedaj komaj še eno miljo. Mesec dni brez hrane Dobršen del potovanja je bil »Izgubljeni« v resnici izgubljen. Videli so ga 22. junija, ko je ribiška ladja prevzela Martineza. Sedem dni kasneje, 29. junija, so jim z neke ameriške ladje odvrgli nekaj hrane. Do 15. avgusta so tavali sami samcati po morju. Tega dne jih je opazila neka francoska ladja, kateri so sporočili, da je vse v redu. Dejansko pa so tedaj potrošili že večino hrane. Ko pa je bil 21. avgusta Atlantski ocean že premagan, so poklicali na pomoč, i Zadnjih 30 dni niso imeli več i nobene zaloge hrane, ne jedi ne | vode. Pili so deževnico, lovili ribe. Toda to ni bil vzrok, da »o klicali na pomoč. Povod za SOS je bilo strahotno spoznanje, da so jih tokovi začeli speljavati v napačno smer. Vse njihovo početje naj bi bilo dokaz, da je moč Atlantski ocean prepluti s splavom (dimenzije 3,96 X 5,18 m ročnega izdelka). Ta dokaz se jim tik pred ciljem ni smel ponesrečiti. Morski volkovi, valovi in — dolgovi Borili so se z morskimi psi, ko so se z njimi prvič srečali nekje na sredini poti. Prebili so strahotne noči, ko so reševali splav in sebe pred viharji. Dneve in dneve so bili lačni in brez pitne vode. Za razliko od Kon Tiki j a je bilo v tem početju malo znanstvenih pobud. Toda o njihovi hrabrosti res ni moč dvomiti. Na pot so krenili s 6000 dolarji dolga. Toda po končnem uspehu to zanje ne bo problem. »Daily Mail« bo objavljal njihova doživetja v nadaljevanjih, za kar bodo dobro plačani, pa tudi iz drugih virov se bodo stekala sredstva. Pogum je bila vsekakor edina stvar na »Izgubljenem«, ki je tudi cariniki, ki so prišli po službeni dolžnosti na splav, niso mogli zacarinitl. Blagoje Lazič »Izgubljeni« v boju z Atlantikom motivi, tender in dva vagona • kakimi 10« potniki so strmoglavili t vodo. INDONEZIJA ABDULGANI NA POTI V MOSKVO Djakarta, 2. sept. (Reuter). Indonezijski zunanji minister Abdulgani je odpotoval danes * letalom iz Djakarte v Moskvo. Tam se bo pridružil indonezijskemu predsednika Snkarnu, ki se mudi na uradnem obisku v Sovjetski zvezi. AVSTRALIJA POSKUS ATOMSKEGA LETALSKEGA NAPADA Camberra, 2. sept. (Reuter). Velika Britanija bo napravila ta mesec na področjih za atomske poskuse v Avstraliji nekaj poskusov z atomskim orožjem majhnega kalibra. Ti posknsi naj bi pokazali učinek atomskega napada na letališča. Eksplozije bodo Štiri, dve t zraku, dve pa na vzletiščih. KITAJSKA JAPONSKE VOJNE ZLOČINCE KEPATRIIRAJO Peking, 2. sept. Kitajske oblasti so izpustile 354 japonskih vojnih zločincev, ki so že zapustili kitajsko ozemlje in odpotovali na Japonsko. To je že tretja skupina ujetnikov, ki so jih zadnje čase izpustili, čeprav kazni še niso prestali. V zaporih pa je Se ostalo 44 vojnih zločincev, ki imajo na vesti hujša kazniva dejanja. KAMBODŽA OBISK HRTJSCEVA ODLOŽEN Pnom Penh, 2. sept. (Reuter). V glavnem mestu Kambodže so danes sporočili, da je obisk sovjetskega ministrskega predsednika Bulganina in prvega sekretarja KP SZ Nikite Hruščeva preložen na november. Sovjetska voditelja sta bila povabljena, naj obiščeta Kambodžo med obiskom princa Norodom« Sihanuka v Sovjetski zvezi letos v juliju. Prvotno je bilo določeno, da bosta obiskala Kambodžo v septembru. BRAZILIJA JAPONCI BODO GRADILI JEKLARNO V BRAZILIJI Rio de Jan^iro, 2. sept. (Reuter). V Tokiu ie bil dosežen sporazum o graditvi brazilske jeklarne v Braziliji z letno zmogljivostjo 400.000 ton jekla. Jeklarno bo zgradila neka japonska družba. VENEZUELA PETROLEJSKE KONCESIJE ZA AMERIČANE Caracas, 2 *ept (AP). Venezuela je odobrila ameriškim družbam koncesije za izkoriščanje petroleja na področju jezera Malakajmo. Dala je 42 koncesij oziroma skupaj 20.0M ha petrolejskih polj. Koncesije za izkoriščanje petrolejskih vrelcev so bile odobrene prvikrat po desetih letih. $4'y •' v . K'' Poletje nam že ja roko v eti slovo. V gozdnatih jasah, kjer so bila še do nedavnega taborišča predvojaške vzgoje, drevje rumeni. Šotorov kmalu ne bo več, tisoči in tisoči mladincev, ki so preživeli pod njimi po petnajst dni poletja, so se ali pa se še bodo v najkrajšem času vrnili v j svoje domove. Pred odhodom do-j mov so dobili fantje več zanimi-! vih vprašani. Eno izmed njih je bilo: »Ali bi se udeležil tečaja predvojaške vzgoje prostovoljno?« Obiskali smo več taborišč. Razgovarjali smo se s fanti in z rezervnimi oficirji, ki razen ko-, mandanta — edinega v taborišču, ki je aktivni oficir JLA, sestavljajo komandne štabe taborišč. Nekaj mladeničev smo obiskali tudi v njihovih domovih. Marsikaj zanimivega so nam povedali, pa tudi nekoliko senčnatega je bilo v nekaterih odgovorih. Naj j vam povemo, kaj so nam ti dečki | zaupali, vi pa presodite sami, kako so ti mladi ljudje odgovorili na gornje vprašanje. Peter in Pavel Rodila sta se med vinogradi naše sončne Primorske. Podobna si nista bila le na zunaj, tudi njuni duši sta si bili podobni. Komaj sta shodila, že ju je bilo težko ločiti. Z roko v roki sta preživljala sončne dneve v vinogradu, kjer sta zobala sladko | grozdje, ga drug drugemu po-, nujala in bila vesela, če sta si z I malimi darovi ustregla. Tudi v postelji sta bila neločljiva. Spanca ni bilo, če je enega ali drugega manjkalo na ležišču. V šoli sta skupaj sedela in s prepovedanim šepetom drug drugemu pomagala. Če je bil Pavel kaznovan, je bolelo tudi Petra. Na njivi ali na košnji je bilo največ storje- predvojaške vzgoje. Rad bi mu kaj odgovoril, pa mu zairadi zadrege ni prišla beseda na ustnice. Komandant se mu je dobrodušno smehljal. »Vidim, da imaš še malo prostora poleg sebe. Ali mi dovoliš, da se pri tebi malo zleknem in odpočijem? Pri meni v šotoru imajo namreč generalno čistko.« Renatu se je dobro zdelo. Odmaknil se je in dal komandantu prostor poleg sebe. »Tako, vidiš! Pravijo, da je v dvoje lepše,« — je prijazno govoričil komandant svojemu mla- j demu tečajniku in se mu prija- ■ teljske smehljal. mizi lesketali kakor srebro, da je bolelo oči. Nad rezervnim oficirjem E. K., ki je razlagal in opisoval posamezne dele puške, je bila kot pahljača razprostrta široka hrastova veja. Iz sence na žgoče sonce je prihajalo nekaj, kar je bilo podobno govorenju, ki je govorilo in poudarjalo pomen sodobnega orožja za domovino, če je v nevarnosti. »Kdor ljubi domovino, ta io bo tudi branil, zato je orožje, ki ga vidite pred seboj...« Sonce je žgalo, da je jemalo j skoraj zavest. Besede niso prišle j do ušes tečajnikov, kaj šele do nega, če sta delala skupaj in najmanj, če je Pavel kosil, Peter pa krompir okopaval. Pavlova levica in Petrova desnica sta bili skoraj nerazdruž-ljivi. Ko sta dobila vpoklic za tečaj predvojaške vzgoje, sta jo ucvrla z vinorodnega pobočja. Držala sta se za roko. Ni ju motilo, če ju je kdo zaradi tega podražil. Takole pred šotorom se dečki o marsičem pomenijo. Prvi stiki z vojaškim življenjem so prinesli v njihova srca in duše obilo novih vprašanj, ki jih je treba rešiti. V tem jim pomagajo starešine. 1 src, brez katerih še tako sodobno orožje ne opravi nič. Tri ure žgočega sonca je omrtvičilo telesa tečajnikov in vedel, kako preživlja kadi duše so jim postale zaspane. »Pravijo tudi, da pri vas v vinogradih že grozdje zori. O, grozdje! Jaz ga imam tako rad!« V taborišču predvojaške vzgoje . u je njun vodnik, rezervni oficir, ločil. Petnajst dni sta preži- Zid je bil prebit. Komandant je kmalu vedel, kako p Renato dneve na domu, da mu je vela skoraj ločena. Iz neupravičene bojazni se nista upala potožiti komandantu taborišča in okrajnemu inšpektorju za pred-vojaško vzgojo. V času predavanj in vežb sta se lovila s pogledi. Levica je zaman iskala desnico. Njuni odgovori pri pouku so bili slabi, skoraj najslabši v celem taborišču. V nočeh je bilo malo spanca. Peter ni bil Peter brez Pavla in Pavel ni bil Pavel brez Petra. Danes sta zopet doma. Petnajstdnevnega tečaja se nič kaj rada ne spominjata. Renato ima prijatelja več Renato ni šel rad na tečaj. Njegovi domači poznajo le eno , samo domovino: tisti kos zemlje, | ki je okoli njihove domačije, j Kljun temu pa je bil fant na te- j čaju poslušen in je z velikim zanimanjem spremljal vsa predavanja, še najbolj pa so mu bili pri srcu opisi različnega vojaškega orožja. Te ure so mu bile najljubše. Komandant O. D., aktivni oficir JLA, je postal nanj pozoren. Renato ni imel prijatelja na tečaju, zato je bil večkrat sam kot ne. Ko je tako nekega dne v prostem času sameval in se na ležišču iz dolgočasja premetaval, ga je obiskal v šotoru komandant. »Kako je, Renato?« Fant je bil začuden. Spoštljivo in brez besed je zrl v svojega komandanta, ki je tako po domače prišel k njemu na obisk v šotor. pred kratkim umrla mati, koliko govedi imajo v hlevu, da ima sestro in da je tudi sam že malo zaljubljen. Razgovor se je dotaknil tudi Renatovega najljubšega predmeta: orožja. Komandant bi moral skoraj priznati, da ga fant na tem področju malo manj kot prekaša. »In za kaj ti bo vse to znanje, če bo potreba?« — ga je pobaral zgovorni komandant. Dečko je molčal, ni znal odgovoriti. O tem mu v mladinski -organizaciji niso govorili, še manj pa doma. Komandant je spoznal, koliko je ura. Postal je še bolj^zgovoren. Pripovedoval ie Renatu o sebi, o partizanskih letih, o borbah, o zmagah in o trpljenju, šel je v svoj šotor in se kmalu vrnil z medaljami, ki jih je dobil za svoja junaštva. O vsaki medalji posebej mu je govoril, kje si jih je zaslužil in s kakšnim jx>nosom jih nosi ob državnih praznikih. Ko je bil petnajstdnevni tečaj predvojaške vzgoje končan, je komandant spremil Renata do avtobusa. Naročil mu je, naj pozdravi vse domače, Renato pa ga je povabil na bližnjo trgatev. Tudi sonca je včasih preveč Vroče avgustovo sonce je cvrlo možgane, da so skoraj prestali misliti. Rezervnemu oficirju E. K. ie prišlo na misel, da je med zelenimi šotori premalo discipline. Dal je povelje, da tečajniki prenesejo klopi iz sence na sonce. Fantje so sedli na razgrete sedeže in z na pol odprtimi očmi mežikali v rezervnega oificirja E. K., ki je razstavljal mauserico M 1948. Razdrti deli puške so se na Nikogar več niso slišali, najmanj pa rezervnega oficirja E. K., pod senčnato pahljačo hrastove veje. Pozdrav iz Tujske legije A. D. in B. K. sta lani, kmalu i po končanem tečaju predvojaške vzgoje pobegnila iz domovine. 1 Misel na beg sta prav gotovo prinesla v taborišče že od doma. Škoda, da nista srečala v tečaju nekoga, ki bi bil podoben komandantu O. D., aktivnemu oficirju JLA — Renatovemu prijatelju. Od njunega bega je minilo že 1 skoraj leto dni. Dolgo se nista javila iz tujine. Te dni pa je prišlo pismo iz tujske legije. Pisal ga je A. D., B. K. tega ni mogel storiti, ker leži v bolnišnici hudo bolan. Mati begunca A. D. je prinesla pismo v taborišče predvojaške vzgoje in ga izročila okrajnemu inšpektorju za pred vojaško vzgojo. Ta je zbral okoli sebe tečajnike. Tudi užaloščena in zaskrbljena mati je bila med njimi, ko je inšpektor prebiral pismo na glas: | »Po prihodu v Trst so me po-i slali v taborišče. Zame jim ni bilo kaj prida mar, ker nimam sorod-j nikov' v Ameriki in ker sem se 1 jim zdel premalo. Prosil sem za delo; ker ga ni bilo, sem jim ušel in sem srečno prekoračil ita-Hjansko-francosko mejo. Tudi v Franciji nisem dobil dela. Javil sem se v Tujsko legijo. Tu plačajo dobro, sem pa v večni nevarnosti za življenje. Mnogo mislim na dom, posebno na te, ljuba moja mama.-.. Tvoj A.< »Poglejte, dečki! A. D. je bil lani na predvojaškem tečaju, na katerem smo ga mogoče učili prav o takem orožju, kot ga da^ nes uporablja v Tujski legij' znanjem, ki si ga je pribori: ujski legiji. Z 'bori j s. tamkaj Prošnja, da bi bil tečaja zaradi j tega oproščen, ni bila uslišana. Ko je odhajal v tečaj, je naprtil na rame tudi del pisarne KZ Lokev. V prostem času, ko so njegovi tovariši igrali nogomet, odbojko ali košarko, je Božič »bilanciral«. Njegova »pisarna KZ Lokev« je bila čudovito elastična: zdaj je bila pod šotorom, zdaj za grmom ali kje drugje. Kadar je bil dan znak za zbor, za predavanje ali vežbo, je pisarna dobila pribežališče kjer koli je bilo. Božič je bil med vežbo alj predavanjem raztresen. Številke so mu plesale pred očmi in se nikakor niso hotele spoprijateljiti s predavanji ali pa s Strojevo »obuko«. Bilanca bo pred zaključkom tečaja gotova. KZ Lokev bo menda zadovoljna, kako pa so bili zadovoljni v taborišču, pa je drugo vprašanje. Na hribu stoji spomenik V Mirni na Dolenjskem, kjer je tudi taborišče za predvojaško vzgojo, imajo sjximenik padlim borcem v narodnoosvobodilni borbi. Je pa zapuščen in zanemarjen, čeprav bi bil ob njem najbolj primeren prostor za predavanje iz zgodovine NOB. Drugače je v Dekanih pri Kopru. Tamkajšnji tečajniki predvojaške vzgoje kaj radi poromajo na hribček, kjer je veličasten spomenik padlim norcem. Tudi 4. julija so storili tako. Skupaj s svojim komandantom in inšpektorjem so ga obiskali in položili na njegovo vznožje prekrasen venec velikih rdečih nageljnov. Ni ostalo le pri tem. Inšpektor je pred spomenikom padlih borcev orisal mladim fantom našo osvobodilno borbo, govoril o pomenu žrtev, ki so jih dali padli borci za svobodo domovine. Tamkaj je koprsko gle- Domovlna potrebuje sposobne in v vojaškem poklicu izurjene vojake. »Borbena obu-ka« je važen predmet. Slika: Vojak mora postati »dvakrat manjši«, če želi z uspehom premagati žične ovire. bi bili ti tečaji nekakšen posrednik med Jugoslovansko armado in pa fanti, ki bodo v bližnji bodočnosti poklicani na odsluženje kadrovskega roka. Kaj nam pove slika, ki smo jo dobili na obiskih taborišč? Izbira rezervnih oficirjev, ki so določeni za vzgojo mladeničev v taboriščih predvojaške vzgoje, ni vedno posrečena, večkrat očitno površna. Vedno moramo imeti na umu, da gleda tečajnik predvojaške vzgoje rezervnega oficirja z istimi očmi kot aktivnega in da mti eden in drugi predstavljata Jugoslovansko ljudsko armado. Od postopka v taborišču je odvisno, kakšno mnenje bo imel tečajnik o Jugoslovanski armadi. Tečajnik naj ne vidi v svojem vodniku ali komandirju, ki sta v pred vojaških taboriščih vedno rezervna oficirja, le discipliniranega vojaka. Zakaj mu ne bi bil tudi prijatelj, kot se je to zgodilo s, komandantom taborišča O. D. in Renatom. Ali ni v tistem Renatovem povabilu na trgatev nekaj lepega, prisrčnega in pomembnega. Ali se ni zaradi tega prijateljstva prelomilo v Renatovi duši nekaj na dvoje? Dečko je V taboriščih mora biti vse odkrito in iskreno. Ce se zgodi drugače, se fantje zbero okoli svojih vodnikov, da se z njimi pomenijo o stvari, ki je vnesla v taborniško življenje nejasnost ali ■ zmedo. V svojem prostem času si tečajniki kaj radi privoščijo nogomet, odbojko ali košarko. Večina taborišč predvolaške vzgoje je za to poskrbela, le na Mirni nimajo pravega prostora za šport, saj ni poskrbljeno niti za mize, kjer bi fantje v miru pojedli svoje Jutranje, opoldanske in večerne obroke hrane. M' il na tečaju..., povejte mi, kaj s tem znanjem jvočenja Afriki?« »Pobija domačine!« — se je utrgalo nekje v ozadju velike skupine tečajnikov. Mati ne zdrži več. Brez besed je odšla iz taborišča, in ko je bila že daleč od taborišča, tik pred ovinkom, je bilo videti, kot da bi si s predpasnikom brisala oči. Tristo pogledov mladih tečajnikov jo je spremljalo. »Tega ga nismo učili na tečaju, prav gotovo pa smo mu premalo govorili, da je puška blagoslov le takrat, če brani domovino ...« — so kot svarilo prihajale besede iz komandantovih ust. Pisarna kmetijske zadruge na tečaju Tečajnik Božič je v civilu računovodja v kmetijski zadrugi Lokev pri Sežani. Ker je imel pred oahodom na tečaj revizijo v kmetijski zadrugi, ni mogel i pravočasno napraviti bilance. dališče uprizorilo »Botra Andraža«, peli so partizanske pesmi in se vrnili v* taborišče, premišljujoč o pomenu 4. julija in o vsebini preživetega dne. Takole, kot v bivši... Vodnik A. C. je rezervni oficir. Največji prijatelj mu je alkohol. Ni se zgodilo malokrat, ko je pijan stresal svojo jezo nad tečajniki, zgodilo se je celo, da jih je ponoči z ne preveč lepimi besedami dvigal z ležišč in zahteval od njih stvari, ki so bile v navadi v bivši... Navadno se mu fantje niso upali zoperstaviti, nekega dne pa je le bilo enemu izmed tečajnikov dovolj. Okajenemu rezervnemu oficirju je povedal, kar mu je dolikovalo. Vodnik A. C., rezervni oficir, je začel pretiti: »Tebe bi moral dobiti v Ar-miji jaz v roke, potem bi videl zlodja.« Tako torej: Rezervni oficir A. C. bi rad razkazoval zlodja v naši Armiji, kar mu pa ne bo uspelo. Takim ljudem, ki s svo- jimi več kot grobimi napakami žalijo našo ljudsko armado in s tem mečejo slabo luč tudi na ak- tivne oficirje JA, je treba pristriči peroti. Nekaj, kar nam niso povedali tečajniki Štiri taborišča smo obiskali in blizu dvajset tečajnikov na nji nine o sebi: številne podzemske iame s čudovitimi kapniki. O nekaterih govorijo ljudje kot o pravljičnem svetu, druge so si pastirji tudi že ogledali, vendar pa jih je po vsej verjetnosti še precej neodkritih. Najlepša med znanimi podzemskimi jamami je tista z imenom >Propastva< nedaleč od Višegrada v bližini izliva Lima v Drino. Do nje se da priti po pobočjih Treskavice in Bujaka, po slabo zaznamovani planinski poti. Do samega vhoda v jamo vodi zelo ozek hodnik, skozi katerega se je treba plaziti po trebuhu. Dvora-hovih domovih. Takile obiski pri- na je žeto velika in je verjetno pomore jo do slike, za katero ni še nihče hi skušal prehoditi ali napak, če jo odkrijemo in ji po- izmeriti. Ljudje pripovedujejo, da gledamo v oči. so nekoč pastirji spustili o to ja- V taboriščih se veliko trudijo, mo mačko, ki so jo opazili po ted-da bi tečaji predvojaške vzgoje nu dni na drugi strani planine služili svojemu namenu, to je, da Bujak, V dvorani je mnogo hod- kadrovskega roka. Komandant taborišča nam je povedal, da prihaja v taborišče, če le utegne. Kaj vleče fanta v taborišče in kdo ga je do tega pripravil, ni težko odgovoriti. V nekem taborišču predvojaške vzgoje, ki ni daleč od Ljubljane, se je že večkrat zgodilo, da ni bilo razen komandanta nikogar od rezervnih oficirjev v taborišču, ki bi filmski ekipi, ki je prišla iz Ljubljane, da bi tečajnikom predvajala poučne filme, zbral publiko. Izgovarjali so se, da to ni njihova stvar. r Ne potrebujemo avtomatov... Razgovor z aktivnim višjim oficirjem Jugoslovanske armade nam je povedal tole: »Zmotno delajo tisti, ki skrbe, da dobivamo v Armado avtomate. Za Armado je važno, da sprejme fante, ki vedo, kaj je domovina, da vedo, kako težko in s koliko krvi je bila osvobojena. Vse drugo je naša stvar. Take ljudi ne bo težko vzgajati v dobre vojake, njim ne bo puška odveč, ker se bodo zavedali, da je ona edina, ki lahko obrani domovino, če je v nevarnosti. Srce in puška — eno brez drugega ni nič.« On Žerjav — naša najbolj redka ptica Žerjav je pri nas zelo redka, morda pa tudi najbolj redka ptica. Po pričevanju naravoslovcev so žerjavi nekoč gnezdili v Ne-gotinskem blatu, dokler niso izsušili močvirje. Se pred petdesetimi leti je na Vlasini gnezdilo le osem parov teh ptic. Leta 194? je znani jugoslovanski ornitolog Matjejev našel eno samo gnezdo žerjavov. Toda žerjavi obiskujejo^ jatah naše kraje ob jesenski in spomladanski selitvi na jug oziroma na sever. Žerjav je razmeroma velika ptica. Živi predvsem po močvirjih in šotiščih Skandinavije, evropskega dela Sovjetske zveze in Sibirije. Pri selitvah letijo jate žerjavov v obliki klina, na pr-... vem mestu po je praviloma tisti, spoznal domovino, ki je malo kj velja za najstarejšega in najširša od tiste na domačiji, domo-! Jjoij izkušenega. Ta ptica teka vino, ki jo je vredno ljubiti, in če po zemlji hitreje kakor najbolj je treba, tudi braniti. j hitri psi. Sicer pa velja žerjav Na naših obiskih predvojaških za najbolj pametnega ptiča in ga taborišč smo se spoznali tudi z je lahko udomačiti. Njegove mladeničem Edvinom Picigo. On sposobnosti dojemanja so tako je napravil že vse tri tečaje pred- razvite, da jih lahko primerjamo vojaške vzgoje in je na tem, da s psom, ki velja za najbolj pa-bo vsak čas odšel na odsluženje metno domačo žival. Neraziskane lepole pod zemljo Planinski masivi, ki skozi nje nikov in ozkih prehodov s števil' teče reka Drina, so znani po iz- nimi nenavadnimi kapniškimi ob' rednih naravnih lepotah in sliko- likami, ki jih je voda ustvarila o vitih krajih. Pravo bogastvo iz- j dolgih tisočletjih, redne lepote pa skrivajo te pl a- Na jg ^ . iv a začetku jame je tudi mam-no, le okrog deset metrov dolg0 jezerce. Njegovo dno je popolno■ ma ravno in belo kakor dno porcelanaste sklede. Voda v njem se soc/lika o tisočerih mavrični!' barvah. V dvorani je tudi več j" odprtina, pravzaprav rov; domnevajo, da je globok okoli 500 W in da teče skozenj voda reke Drine. V nekaterih dvoranah so stalagmiti razvrščeni kakor čudovi' ti slapovi. Novo turistično društvo o Višegradu bo podzemsk1 jami >Propastvi( posvetilo o prihodnje veliko pozornost. Najpr*! nameravajo urediti dohod in popraviti planinsko stezo, ki drži * njej. Seveda bo treba zatem jam0 še temeljito raziskati ter uredU' v njej potrebne poti in prehod* da si jo bo mogoče brez nevarnosti ogledati. li bi se udeležil tečaja Zasavski lovci, njihovo veselje in skrbi Prisrčno slovo mladinskih delovnih brigad Z rahlim korakom se približuje Jesen in tedaj je naše Zasavje spet povsem drugačno kakor v ostalih letnih (asih. Na izletih uživajo številni popotni ljudje, ki Jih mlčejo zasavske gore, pa seveda tudi naši (ovci, ki s puško v rokah iščejo plena. Sedaj Imajo še nekaj časa odprt lov srnjaka. To je ena največjih plemenitih divja- j dl v nažih zasavskih gozdovih. TajnikUltiJske Lovske družine to- i variš Bine Ankon, sekretar litijske 1 predilnice, domačin s Save Dri Litiji, Je sestavil z odborom Lovskega društva stalež divjadi v gozdovih litijske občine. Našteli so, da imajo v svojih loviščih 240 srnjadi: srnjakov, srn in mladičev. Za letos so določili odstrel 1? srnjakov. Odstrel srnjaka Je dovoljen od 1. junija do 1. decembra. Ker šteje litijska Lovska družina okrog 60 članov, se naši lovci precej mujajo, kdo bo v tej sezoni srečen strelec srnjaka in si s tem priboril plen ln lovoriko. Do sedaj je padlo že devet srnjakov in le še trem preti smrtonosni strel iz puške organiziranih lovcev. Najbolj ugoden čas za lov Je v Juliju ln prvi polovici avgusta, ko si iščejo srnjaki svojo družico. V času ženitve je srnjak precej slep in gluh za nevarnost, ki mu preti. Tedaj ga lovci najlaže dobe na pisk. S posebnimi piščalkami oponašajo ljubavnl klic srnjakove družice. Srnjak se tedaj zateče v smer, od koder prihaja ponarejeni glas njegove srne, v gošči Pa ga čaka lovčeva puška. Ob času paritve pade največ srnjakov. Zdaj pa so srnjaki že opravili dolžnost očetovstva in proč je čas srečnega ljubljenja. Srnjaki počivajo v goščah in utrujeni poležavajo. Lovci sicer še poizkušajo, da bi Izvabili rogate kavalirje pred svojo puško, a tl ne marajo več za zapeljive zvoke družic in Jefzato odstrel ostalih dovoljenih srnjakov vse bolj težaven. Odslej bodo dobili lovci srnjaka le Se na zalazu, če ga bodo v zasedi pričakali, ko bo prišel na pasišče. Najbolj ugodni trenutki so jutranje ali večerne ure po kakem dežju. Lovci vedo, kje Ima srnjak pašo in tam ga čakajo. Stari litijski ln drugi zasavski lovci menijo, da je bilo svoje čase v naših gozdovih vse več srnjadi kakor dandanes. Odlikovali so se zlasti gozdovi Maljaka: med Litijo, Mamoljem in Spodnjim logom pri Savi. Tudi v Svibnu, gozdu nad železniško progo Pri Litiji, v smeri proti vasici Konj, Vače in Ponovlče, je bilo včasih več srnjadi kakor sedaj. Zlasti pa so bili bogati gozdovi v Ameriki, pokrajini med reko Savo, dolino Pasjek, Polš-nikom in pod gozdom Cerjavec. Da se niža število divjadi, so krivi psi klateži, ki se brez nadzorstva potikajo po gozdovih in koljejo mlade zajce, srnice, fazane in kar Jim pride pod zob. Za lastnike psov klatežev je določena razmeroma visoka odškodnina. Največ škode pa povzročajo divji lovci. Po samotnih zaselkih Je še zmeraj dosti divjih lovcev. Tl krivolovcl skrivajo orožje na najbolj varnih mestih. Zadnjič Je odšla skupina zasavskih lovcev k nekemu samotnemu zasavskemu kmetu, ki Je na glasu, da pobije več divjačine, kakor vsa lovska družina. Ob nadzorstvu organov Ljudske milice so mu pretaknili vse, | seveda, orožja, ki bi ga Izdalo, da n1vies bavl 8 krivolovstvom, niso našli “j J Jer. Zvitorepcu niso mogli prav vjjesar dokazati, čeprav so obrnili vso niSo in tudi skedenj. Ko pa so prelsko-J^lci odšli, se Je krlvolovec pabahal "'fojemu sosedu: »V sto kotov so vtak-"'11 nos, da so pa stali na puškah, tega Pa niso pogruntall!« Kmetje po samotnih zaselkih so namreč zelo složni. Ker jim dela divjad škodo na poljskih pridelkih, Jo Pobijajo skrivaj. Hiše so tako oddaljene druga od druge, da res težko slišiš "trel samotnega krivolovca, ki je podrl srnjaka, srno ali celo mladiča ali kako drugo divjad. Zato Je preganjanje in zatiranje zasavskih divjih lovcev sila težavno. Upravičeno je ožigosal član lovske družine takega osumljenca ln vso njegovo soseščino: »V vaši vasi streljate skrivaj divjačino vsi, kar vas nosi “lače, le svetnik v vašem oltarju Je Jnenda še nedolžen In edino on še ne “Odi na divji lov.« Prešerni kmetič, ki Je bil vesel, da se je preiskava zanj končala brez dokaza krivde, pa se je v svoji hudomušnosti odrezal takole: iNažemu svetniku tudi ni treba hoditi na lov, ker ima tako dosti svinjine ln drugega mesa, ki mu ga nanosijo v ofer tercijalke...« Ob takih izjavah razumemo skrbi ln težave zasavskih lovcev zaradi spretnih divjih lovcev. Jože Zupančič V teh dneh so se zaključile delovne akcije mladinskih delovnih brigad tudi v kranjskem okraju. Na cesti Lipnica—Jelovica, v taborišču mladinske delovne brigade Borisa Kidriča je v soboto brigada zaključila delo. Vsi brigadirji in brigadirke so ta dan odšli na izlet na Bled in z blejskega gradu opazovali tekmovanje za evropsko prvenstvo v veslanju. • Zvečer je bila svečana brigadna konferenca, na kateri je bila brigada razglašena za tretjič udarno. V imenu Okrajnega komiteja LMS je brigadi podelil di- Težave v »Jelki« niso nepremostljive Vseh šest let od ustanovitve Je vodil mizarsko delavnico »Jelko« v Beltincih poslovodja Miha Gruškovnjak, ki Je pred dnevi odstopil svoje mesto mlajši moči. Ob tej priložnosti smo ga povprašali za njegovo mnenje o delavnici, ki Je posebno v zadnjem času zašla v hude težave. Z LASTNIMI SREDSTVI »Težave niso trenutnega značaja, temveč segajo njihove korenine nazaj do ustanovitve,« Je začel Gruškovnjak svoje pojasnilo. Po njegovem mnenju takratni ObLO Beltinci ni podprl delovnega kolektiva dovolj, kolikor bi ga v danih razmerah lahko. Njihova delavnica ni mogla dobiti električnega motorja po sorazmerno nizki ceni v kmetijski zadrugi, dobili pa so jih lahko privatniki, ki so Jih j uporabljali za razne namene. Njihov kolektiv pa Je moral kupiti obrabljen in vzlic temu dražji električni motor, ki ga je plačal iz plačnega sklada. Tudi strojni skobelnik je plačal delno lz plačnega sklada in sklada za vzdrževanje. Pri nabavi strojev za organizacijo boljše proizvodnje, kakor so Jo imeli zasebni mizarji, si Je za-časno pomagal celo z obratnimi sredstvi. Z lastnimi sredstvi, predvsem iz plačnega sklada, sl Je postavil tudi zasilno delavnico — barako, v kateri Je še danes. BREZ OBRATNEGA KREDITA NE GRE Lani Je kolektiv štel 10 delavcev, ni pa Imel nobenega stalnega obratnega kredita. Zaprosil Je sicer za en milijon din, za kar je dobil tudi garancijo ljudskega dObora, dobil pa Je samo 300.000 din dopolnilnega obratnega kredita. Prva leta po ustanovitvi delavnica ni potrebovala obratnega kredita, ker so naročniki izdelkov plačevali delno vnaprej. Pred leti pa se je to spremenilo, zato kolektiv prosi že tri leta za obratni kredit, a ga še ni dobil. Ovira je bila predvsem v tem, ker je imel vedno slabe j knjigovodje, ki niso bili z delom na tekočem. Zaradi majhnega obratnega kredita so konec lanskega leta odpustili 6 delavcev. To je še bolj obremenilo njihovo proizvodno ceno, kajti obresti na osnovna sredstva, amortizacija ln: anuitete za odplačilo lanskega investicijskega kredita so pri sedanjih 4 delavcih enako visoke, kakor bi bile pri 10. Zaradi tega Je imelo podjetje v prvem četrtletju 57.000 din izgube, čeprav se je lani še pretolklo brez j nje. To Je bila nova ovira za najetje; obratnega kredita, čeprav Je knjigo- j vodstvo na tekočem, odkar jim ga I vodi knjigovodski center. Mnogo bolj 1 uspešno Je bilo drugo četrtletje, ko so že lahko pokrili nekaj prejšnje Izgube. NEENAKOPRAVNIP0L02AJ Dokler »Jelka« ne bo Imela ustreznih delavnic, bo težko tekmovala v ceni in kakovosti z zasebnimi mojstri. Delavnica ima razne dajatve, ki zasebnega obrtnika ne obremenjujejo neposredno, zato jih ne vkalkulira v ceno. Razen tega ne potrebuje knjigovodje in ima neomejen delovni čas. Les lahko kupi pri zasebniku mnogo ceneje kot njihova delavnica, ker ne plača prometnega davka. Nekateri tudi poizkušajo prikriti del prometa, da bi plačali manj davka. »Jelka« bi morala uvesti serijsko proizvodnjo, kar pa ni bilo mogoče s sedanjim obratnim kreditom, čeprav bi lahko delala tudi za Les Ljubljana. Zaradi tega je moral delati kolektiv usluge pri raznih manjših gradnjah in podobno. Tam pa Je bila ostra ostra konkurenca. Nekateri zasebni mojstri so namreč znižali cene tako globoko, da sedaj tožijo, da ne morejo plačati davka. Kolektiv »Jelke« si Je pomagal s tem, da je iskal odjemalce v sosednih krajih, kar ga pa ni moglo rešiti iz težav. / Za kakovostne izdelke so potrebne ustrezne surovine, predvsem suh les. Zaradi- pomanjkanja kredita pa ni bilo nikoli take zaloge lesa, da bi se lahko v skladišču dovolj posušil. To se je poznalo na Izdelkih. UPANJE SE NI SPLAHNELO Na koncu Je tov. Gruškovnjak dejal, da so ga stalne težave preveč zmučile, vendar ni nikoli dovolil, da bi delavnica propadla. Ce' bo delavnica dobila obratni kredit in premagala ostale, tako rekoč začetne težave, se bo lahko močno razširila. V občini je okoli 60 izučenih mizarjev, od katerih bi se jih precej zaposlilo v socialistični delavnici. Zato bo tudi v bodoče, ko ga bo zamenjal na poslovodskem mestu človek z večjimi izkušnjami, ostal še naprej v kolektivu in pomagal po svojih močeh. S temi ugotovitvami se strinja v glavnem tudi ObLO Beltinci, ki je ukrenil vse potrebno, da bi se stanje v mizarski delavnici »Jelka« člmprej izboljšalo. p. J. »Na grobu cvet nesmrtne slave« Na. Skaručni pri Ljubljani so odkrili spomenik 21 padlim borcem in žrtvam fašizma Včeraj popoldne so na Skaručni pri Ljubljani odkrili spomenik 21 padlim borcem I. rašiške čete m kamniškega bataljona ter žrtvam fašističnega terorja, ki so bili doma s Skaručne, Povodja, Polja in Vojskega. Razen številnih sorodnikov padlih borcev ln žrtev fašističnega terorja so se udeležili svečanosti v imenu CK Zveze komunisftv Slovenije in Glavnega odbora SZDL Slovenije zvezni poslanec Tomo Brejc, podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana Joško Gorjanc, predsednik ObLO Šentvid tov. Stular ter veliko število prebivalcev lz bližnje in daljnte okolice ter član? lovske družine Vodice. Po himni, ki jo je odigrala godba Ljudske milice iz Ljubljane, je predsednik ZB NOV terena Skaručna pozdravil navzoče in se v kratkih besedah spomnil vseh tistih, katerih imena so vklesana z zlatimi črkami na spomeniku, tistih, ki so padli kot borci prvih enot na tem področju, padli kot talci ali umrli mučenlške smrti v taboriščih. »Ne smemo misliti, da smo se s tem, ko postavljamo spomenik padlim junakom, povsem oddolžili svoji nalogi. Svoboda nam ni bila darovana, naš boj za socialistično zgraditev naše dežele, boj za to, da bi za vselej odstranili vse težave, vsa nesoglasja med narodi, še ni končan. V tem boju moramo biti dosledni. N&š boj moramo biti naprej, dokler ne bomo uresničili našega programa, za katerega so žrtvovali svoja življenja tisti, katerih spominu je danes posvečena ta svečanost,« je dejal v svojem govoru med drugim zvezni ljudski poslanec Tomo Brejc, ki je nato odkril spomenik. Tedaj je vod centra predvojaške vzgoje vikrče izstrelil Častno salvo. Med igranjem žalostin-ke je bilo položenih okrog 30 vencev sorodnikov padlih borcev, množičnih organizacij, lovske družine in prebivalcev okoliških vasi. Moški zbor »Svobode« Šentvid Je zapel dve žalo-stlnki, z recitacijami dijakov gimnazije v Šmartnem ln učenke osnovne šole v Skaručni ter »Internacionalo« je bila svečanost končana. * Sredi med gozdovi za Šmarno goro in gozdovi Rašice stoji spomenik, tra-! Jen spomin enaindvajsetim junakom, katerih imena bleste v zlatem odsevu j svobodnega sonca, nam in zanamcem, I spomenik tistim, ki so za svobodo teh gozdov, teh polj, za svobodo ljudi, ki ] žive tod, darovali najdražje kar so | imeli — svoja življenja. D. V. plomo tov. Bevc Miha, član predsedstva OK LMS. Na konferenci je bilo dvanajst brigadirjev razglašenih za udarnike, šestnajst pa je bilo pohvaljenih. Prijetna svečanost je bila tudi v Preddvoru, kjer je delala na cesti Tupaliče—Možjanca mladinska delovna brigada Boris Ziherl. Popoldne so brigadirji odšli skupno na izlet in si ogledali Jezersko, zvečer pa so v slovo priredili kulturni program, v dvorani pa se je razen brigadirjev zbralo tudi več domačinov iz Preddvora in Možjanc. Kulturni program je bil povezan z brigadno konferenco, na kateri je bila brigada razglašena za drugič udarno. Diplomo je podelil sekretar OK LMS Marjan Rožič, brigadirje pa je pozdravil in se jim zahvalil za požrtvovalne uspehe pri delu tudi šef Uprave za gozdarstvo OLO Kranj tov. Franc Puhar. Na bri-gadni konferenci je bilo deset brigadirjev razglašenih za udarnike, dvanajst pa je bilo pohvaljenih. Prijeten zaključek je imela tudi mladinska delovna brigada, ki je delala v tretji izmeni na cesti Koprivnik—Gorjuše, v teh dneh pa se bo vrnil tudi del brigade iz tretje izmene na otoku Stenjak pri Pulju. Del brigadirjev pa ostane na gradbišču do 15. septembra t. 1. M R ■ mm Grozdje za trg čistita Ljutomer postaja sodobno mesto Občinski ljudski odbor Ljutomer rešuje komunalna vprašanja z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Čeprav so ta zelo skromna in tudi ^prejšnjih letih niso bila večja, je s' pomočjo organizacij, društev In prebivalcev naredil že 'tinogo za zadovoljitev potreb in lepšo podobo mesta. Glavni trg je že dokončno urejen. Preko njega je speljana tlakovana cesta, urejene so grede in klopi ter s peskom im gramozom posute poti. Tako so uredili na Glavnem trgu tudi majhen park. Tržnico za povrtnino so preselili od tam že pred leti. Sedaj je skrita pred prahom ob poti, ki drži z železniške postaje v središče mesta. Tam so postavili ustrezne lesene stojnice s streho. Na Glavnem trgu so obnovili tudi fasade na večini hiš, nekatere pa še obnavljajo. V prihodnjih mesecih in letih bodo urejevali druge dele mesta. Meritve za regulacijski načrt vsega mesta so že opravljene, za Miklošičev trg, ki bo prišel prvi na j vrsto, pa že imajo tudi podroben ! načrt. Spomenik Francu Miklošiču so že postavili. Ostali načrti pa so zelo obširni, za njih uresničitev bodo rabili več let. Manjši park so uredili tudi pri železniški postaji, kjer so pred leti zgradili lepo stavbo z dvostez-nim kegljiščem. V bližini na zapuščenem prostoru so naredili otroško igrišče. Urbanistična ko- Predavanja v Štorah i Sindikalna podružnica 2elezamfe I Store si je za tekoče leto zastavila kot eno najvažnejših nalog skrb za politično-ekonomsko vzgojo članstva. V ta namen Je pripravila program, po katerem potekajo predavanja. To delo vodi zato posebej določen aktiv. Po I programu tega izobraževanja so v preteklem mesecu že priredili dve pre-I davanjl, prvo »O dialektičnem mate-i rializmu«, drugo o »Socialno-pfeiholo-I ških člniteljlh v podjetju«. misija pa je predlagala, da bi bilo treba zaščititi manjši gozd nad Ljutomerom kot naravni park. Ta gozd je namreč tik samega mesta na položnem hribčku in bi lahko služil prebivalcem za nedeljski počitek, mestu pa za okras. Velika pridobitev Ljutomera je tudi letno kopališče. To je sicer narejeno na potoku tik železniške proge, da je bilo manj stroškov. Na spodnjem koncu potoka so vodo zajezili, kopalce pa zavarovali pred blatom z deskami. Kraj je še kar prijeten, zato je ob lepem vremenu. vedno mnogo kopalcev, mladih in starih Ljutomerčanov. Težava je le v tem, da je po dežju voda preveč blatna. P. SLOVENSKA KOROŠKA MLADINA IN MLADINA LJUBLJANSKEGA OKRAJA V CRIKVENItt Kakor vsako leto so tudi letos prispeli na počitnice v Jugoslavijo otroci iz Avstrije. Da bi se čimbolj privadili slovenskemu jeziku, so se jim pridružili otroci Cesta Maribor—Radgona— Murska Sobota veže važna gospodarska središča Naj več j a prometna žila, ki veže slovenjegraške in obmurske kraje z gospodarskimi središči, je cesta Maribor—Radgona—Murska Sobota. Po njej je zelo živahen promet, ki bo zlasti v jesenskih mesecih dosegel vrhunec. Največ sadja iz severnih delov roma po tej cesti, prav teko Slatina-Ra-denci redno izvaža po njej tako cenjeno zdravilno slatino. Tako pomembne ceste s tako visokim prometom morajo biti dobro grajene, najbolje asfaltirane. Koliko okvar in škode utrpe vozila, zlasti motorna, ko zadevajo ob kotanje. Cestarji sicer skrbno posipavajo pesek, toda to je le trenutno izboljšanje stenja. Pred leti so pričeli asfaltirati pri odcepu od i glavne ceste Maribor—Šentilj ter j obtičali pri Pesniškem dvoru, ki je oddaljen od križišča približno 4 km. Na tem odseku so hkrati uredili in razširili železniški podvoz. V načrtu je gradnja ceste še naprej, vendar pa čas teče in zadeva postaja iz dneva v dan bolj aktualna. / ■ J. B. padlih borcev NOB in zdravstveno ter socialno šibki otroci ljubljanskega okraja. Koroških otrok je 82 in prav toliko je otrok iz Ljubljane, Kamnika, Domžal, Mengša, Vrhnike in Borovnice. Letujejo v lepem mladinskem počitniškem domu »Vladimir Nazor« v Crikvenici Glavni namen letovanja je, da bi slovenski otroci v Avstriji spoznali, da kljub meji naša ljudska oblast ne pozablja nanje. Na obmorskih letovanjih, ki jih zanje vsako leto pripravi Svet za socialno skrbstvo LRS, naj spoznajo lepote Jugoslavije in njeno zgodovino in v družbi z našo mladino naj se bolj prluče slovenskemu jeziku. Mladi Korošci se bodo 8. septembra, po tritedenskih počitnicah vrnili v svojo domovino. Ko se bodo ustavili v Ljubljani, jih bo obdaril s slovenskimi knjigami »Klub koroških Slovencev« iz Ljubljane, ki jih je že med letovanjem razveselil z izvodi koroškega mladinskega lista »Mladi rod«. M. T. Ljudsko revijo Prešernove družbe OBZORNIK dobite v vseh knjigarnah. kioskih, trafikah PiHiiiiiuiiiia HANS FALLADA JC&j FANT 11======* 'Romam 40 IV Pinneberg je stopil na cesto. Utrujen je bil, teko truden, kakor da bi bil ves dan garal na vso moč, kakor da bi bil v življenjski nevarnosti in bi se rešil v zadnjem trenutku, kakor da bi bil pravkar prebolel živčni zlom. Živci so mu mrzlično delali, potem P® so se Iznenada utrudili in niso mogli več. Pinneberg se je počasi Prestopil in se napotil domov. Jesenski dan je bil, v Duchecrowu gotovo piha veter, je pomislil Pinneberg, tisti stalni veter, vedno z iste strani. Tu, v Berlinu, Pa zavija okoli voglov, zdaj sem, zdaj tja, po nebu veslajo oblaki, le tu in tem se pokaže sonce. Tlak je moker in siv. Zdaj je torej imel Pinneberg očete, pravega očete. Ker pa se Je oče imenoval Jachmann in sin Pinneberg, je bil ta sin nezakonski otrok. Pri gospodu Lehmanu mu je to gotovo koristilo. Počasi si je začel Pinneberg predstavljati, kako je Jachmann priznal Lehmanu ta svoj mladostni greh. Lehman je bil tek kot star bik. faradi tega Jachmanna je torej prišel Pinneberg iz Breslaua, Iz Mandelove podružnice in je Se v zadnjem trenutku ujel službo. Spričevala torej niso zalegla.. Prav tako ne marljivost, tudi spodobna zunanjost ne. Nič ni pomagalo, samo Jachmann je dobro °Pravll. Kaj neki je te Jachmann? Sinoči so se v stanovanju smejali. NaiJvri so krokali. Ovčka in Fant ste ležala v svoji knežji postelji in se delala, kakor da nič ne slišita, o tem niste govorila, konec koncev je le njegova mati, toda sramežljivost v njenem stanovanju nima domovinske pravice. Pinneberg je moral enkrat mimo njih, zakaj stranišče je tem zadaj. Prav čedno bi bilo v tisti sobi, če bi vesela družba pod prijetno lučjo mimo sedela. Zenske so bile zelo mlade in elegantne, zraven pa strašno fine. In tisti Nizozemcir Pravzaprav bi pričakoval plavolase debelušne može, pa so bili sami črni dolgini. Vsa družba je kadila in pila vino. Holger Jachmann je kot po navadi hodil po sobi gor in dol, prav tisti trenutek pa je dejal: »Ne bodite sema, Nina! Pretvarjanje se mi tabi.« Tisti trenutek ni bil Jachmann nič kaj prijazen. Med vsemi temi pa je bila Mia Pinneberg. Sicer se je še kar za silo skladala s tisto družbo, prav lepo se je bila oblekla in je bila videti samo malce starejša od deklet. Gotovo je bila ves čas z njimi. Po cele ure je bilo čisto tiho, le lahno mrmranje se je slišalo kot iz daljave, potem pa so se vrstili četrturni izbruhi pre-šemosti in veselosti. Menda sef igrali karte, za denar seveda, mama in dekleti in trije Nizozemcu Naročili so bili še eno, pa ni prišla, zato so Jachmannove umetnije tudi nekako zalegle. Jasno, Pinneberg! Tako je bilo, čeprav bi se lahko marsikaj uredilo drugače... Kako drugače? Ce Pinneberg sploh koga pozna, potem Je to gotovo njegova matL Nič čudnega, če se ujezi vsakikrat, kadar on samo rahlo naznači tisti bar. Tisto z barom je bilo popolnoma drugače. Ni še minilo deset, marveč samo pet let, in on ni samo odgrnil zavese, marveč je lepo sedel za mizo, tri mize stran pa Mia Pinneberg. Tako daleč je že bila, da ga ni videla. Nadzorstvo v baru! Smešno, zanjo bi bilo potrebno nadzorstvo! — Sprva mu je nekaj tvezla o praznovanju rojstnega dne, nato pa je pozabila tudi na to in je rekla le, da je odgrnil zaveso in jo videl, kako je marljivo nadzorovala barske goste. Tako je bilo takrat. In kako naj si razlaga sinočnjo zabavo? — Jasno, Pinneberg! V tem stanovanju so torej spet uredili majhen živalski vrt, kakor ga je spoznal Pinneberg že v zgodnjih otroških letih. Nič kaj lep ni bil te živalski vrt, ni da bi ga primerjal z onim pravim onstran reke Spree. Tistega prvega oktobrskega dne, ko je zdaj deževalo, zdaj spet sijalo sonce in se Je veter kar naprej zaganjal v mračne vogale in odpihoval z drevja orumenelo listje, se mu Je zdel te hišni živalski vrt še manj privlačen. — Množice ljudi so i»staval9 po cesti, sami brezposelni. Pinneberg bi moral domov, in sicer čimprej in čim hitreje, zakaj Ovčka gotovo že težko čaka, pa se je le ustavil na trgu. Iznova je napravil nekaj korakov, potem pa se je spet ustavil. Stel je med brezposelnimi Na zunaj prav gotovo ni sodil mednje, saj je bil kot iz škatlice. Oblečen je bil v rdečerjav zimski plašč — Bergmann mu ga je bil dal za petintrideset mark — na glavi pa je imel trd črn klobuk, tudi od Bergmanna. Ni bil sičer več povsem po modi, ker je imel preširoke krajce, dober pa je le ša bil in tri marke dvajset Je stal. • Na zunaj torej Pinneberg ni sodil med brezposelne, toda na znotraj... Pravkar je bil pri Lehmanu, pri personalnem referentu veleblagovnice Mandel. Službo so mu dali. Bila je torej čisto preprosta poslovna transakcija, navzlic temu pa je čutil Pinneberg, da sodi prav zaradi te transakcije, ki mu je pripomogla do službe, mnogo prej med te ljudi' brez dela, kot pa med one, ki mnogo zasluži j... Eden izmed njih je, vsak dan se to lahko primeri tudi njemu. Potem bo stal tu med njimi in si ne bo mogel pomagati Tega ga ne bo mogla obvarovati nobena reč. Eden med milijoni sebi enakih je Pinneberg, dden tistih, ki ministri nanje naslavljajo govore, jih tolažijo In jim dajejo pogum in jih pripravlajo na to, da trpijo pomanjkanje, da žrtvujejo, da čutijo nemško, da nosijo denar v hranilnico in da volijo vladajočo stranko. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Brez večjih presenečenj REZULTATI ZVEZNE NOGOMETNE LIGE SARAJEVO: »Sarajevo« — Buči ličnost 1:0 (1:0) BEOGRAD: Radnički - Hajduk 0:5 (0:4) Crvena zvezda — Vojvodina 4:0 (0:0) SKOPLJE: Vardar — Velež OH) (0:0) ZAGREB: Dinamo — Partizan 4:3 (2:1) Lokomotiva — BSK 1:2 (0:1) SUBOTICA: Spartak — »Zagreb« 0:0 ( ŠPORT IN TELESNA VZ6PJA / Finale najboljših evropskih čolnov Finska, SZ, Nemčija, SZ, Italija, SZ> ČSR prvaki —Najbolj prepričljiva zmaga SZ v double-scullu (Berkuta-čukalov), najlepša CSR v osmercu Šesto kolo zvezne nogometne lige ni prineslo večjih presenečenj in tudi ne sprememb pri vrhu prvenstvene lestvice. Skoraj bi lahko rekli, da so povsod zmagali favoriti. Ce že govorimo o prvenstveni lestvici, potem lahko omenimo le to, da se je v sredini in pri repu nekaj zganilo. Tako je Dinamo zamenjal mesto s Partizanom, mimo njega pa so v svoj prid zamenjali sedeže »Zagreb«, Vardar in »Sarajevo«. Sicer pg, je v vSdstvu še vedno Hajduk, na koncu pa BSK. Večjih presenečenj torej ni bilo. Vodeči moštvi Hajduk in Crvena zvezda sta zmagali, toda proti pričakovanju sta ukanili z visokim rezultatom Radničkega oziroma »Vojvodino«. V Zagrebu je Dinamo premagal Partizana s tesnim rezultatom, BSK pa je dosegel prvi uspeh s tem, da je premagal Lokomotivo, ki se ji je po dobrem začetku na tem prvenstvu zdaj nekaj zataknilo. Bled, 2. septembra. — Danes popoldne je bilo s finalom najboljših evropskih vesel zaključeno 46. prvenstvo Evrope v veslanju xa moške. Današnjemu tekmovanju je razen nekaj tlsočev domačih ln tujih gledalcev prisostvoval tudi sekretar za blagovni promet pri Zveznem Izvršnem svetu dr. Marijan Brecelj, sekretar državnega sekretariata za notranje zadeve LRS Mitja Ribičič, predsednik OLO Ljubljana dr. Marjan Dermastia, predsednik Zveze športov Slovenija Leopold Krese in drugi predstavniki oblasti ter številni diplomatski predstavniki, ki se mude na odmoru v tem slovenskem letoviSčar-skem kraju. Tekmovanje se je začelo ob 14.30 in se Je končalo ob 17.4«. Vse popoldne se Je Bled kopal v soncu. LESTVICA Hajduk 6 4 2 0 15:3 10 Crv. zvezda 6 5 0 1 17:4 10 Vojvodina 6 4 0 2 18:11 8 Spartak 6 3 1 2 14.5 7 Velež 6 2 3 1 8:6 7 Dinamo fi 3 1 2 15:15 7 Partizan 6 2 1 3 15:13 5 Budučnost 6 2 1 3 7:10 5 Zagreb 6 2 1 3 6:12 5 Vardar 6 2 1 3 5:11 5 Lokomotiva 6 2 0 4 7:11 4 Sarajevo 6 2 0 4 8:15 4 Radnički 6 2 0 4 5:16 4 BSK ■ 6 1 1 4 5:12 3 Prvi in tretji na letošnjem prvenstvu v skifu. Kočerka (v klobuku), lanski prvak, jc moral priznati, da je 18-letnl Rus Ivanov boljši od njega. ŽALOST IN VESELJE V četvercu s krmarjem so danes zmagali tisti, ki so priveslali po pri-1 pravah za to prvenstvo 200.000 lem. jej dejal neki nemški novinar. Izjava je resnična. Ko smo gledali finiš svetlolasih mrzlih severnjakov, ki so v vročem soncu zasluženo osvojili zlato medaljo, smo bili prepričani, da so zmagali le-ti samo zaradi pravilnega treninga, trmaste in neuklonljive borb« ter zaradi športa samega- Kusi, ki so vso progo veslali kot prepričani zmagovalci, so se zadnje metre s stisnjenimi zobmi upirali v vesla, ker so videli, da na- sprotnika love že za rep. Rezultati z Bleda DVOJEC S KRMARJEM Nemčija 7:45,1, Švica 7:49,4, Avstrija 7:49,9, Finska 7:50,8, Poljska 7:54,§, Madžarska 8:06,1. CETVEREC BREZ KRMARJA Italija 6:42,9, Madžarska 6:45,0, Nemčija 6:50,5, Poljska 6:51,7, Francija 6:51,8, SZ 7:00,4. SKIF Ivanov (SZ) 7:24,5, Von Ferher (Nemčija) 7:28,7, Kočerka (Poljska) 7:50,6, Vlašift (Jugoslavija) 7:52,7, Ra-deter (Avstrija) 7i34,4, Ferenaci (Romunija 7:48,5. OSMEREC CSR 6:17,5, Francija 6:19,1, Madžarska 6:20,8, Italija 6:22,4, SZ 6t22,8, Nemčija 6:23,2. DVOJEC BREZ KRMARJA SZ 7:10,5, Avstrija 7:12,4, Belgija 7:14,5, Italija 7:18,3, Danska 7:21,9, Finska ni nastopila. DOUBLE-SCULL SZ 7:05,0, Nemčija 7:08,4, CSR 7:15,5, Švica 7:17,9, Belgija 7:18,9, Francija 7:25,8. CETVEREC S KRMARJEM Finska 6:49,2. SZ 6:50,3, Italija 6*50,9, Danska 6:52,5, švedska 6:53,9, Nemčija 6:56.4. DVA METRA Tisoč metrov je bilo že za njimi_ ko še nismo vedeli, kdo se v dvojki brez krmarja poteguje za prvo mesto in komu to najbolj kaže. Avstrijci so silovito veslali, kar 33 veslajev v minuti. Pa vendar so bili v prednosti le dva metra pred SZ, le-ta dva metra Fred Belgijci, le-ti pa prav toliko pred talijani. Ko je minilo dve tretjini proge, so Avstrijci popustili in sovjetski čoln je za dooro dolžino prvi presekal ciljno črto. NAJZANIMIVEJSA Marsikdo ie prišel na Bled včeraj samo zaradi VlaŠiča. Saj je bil edini predstavnik Jugoslavije v finalu. Ko je napovedovalec napovedal, da je le ie nekaj minut pred startom skifistov, je nestrpnost pri občinstvu dosegla svoj vrh. Vlašič ni bil samo edini Jugoslovan v finalu, bil je tudi čoln, ki je branil naslov evropskega prvaka. Start je bil uspešen, riedalci so zadrževali dih in z dvogledi zasledovali približa-ioče se čolne. Sonce se je uDiralo v hrbte veslačev, vesla pa so enakomerno ' odrivala vodo. Med novinarji so v hipu organizirali športno stavo. Kupček cigaret je bil vedno večji. Večina je stavila na Ivanoma. Kopalci v grajskem kopališču so v špalirju stali na obali kopališča in na ves glas bodrili našega tekmovalca. Le-ta je do 500 m vodil, ni pa se mogel odlepiti od večnih zasledovalcev KoČerke in Ivanova. Na sredini proge so vesla dosegla hitrost 34 zavesfjajev v minuti, čoln je bil ob čolnu. Z bregov je bilo slišati oglušujoče ntfvijanie, iz katerega ni bilo moč razlikovati, komu je namenjeno. Vlasič je popuščal. Naposled se je ruski tekmovalec Ivanov s fantastično hitrostjo izvlekel iz skupine, da mu je konec rdeče rute, katero je imel na glavi, zavihral v vetru. Malo pozneje je rdeča zastava na drogu oznanila, da je 18-letni ruski delavec Ivanov najboljši in naj-hitrejši Evropejec v skifu. Vlašič je razočaral. POSEBNOST IN VZDRŽLJIVOST Prvenstvo dvoiic s krmarjem te discipline je branila švicarska posadka, ki je po startu bila tudi nekaj časa v vodstvu. Brž ko Pa s0 n*m sporočili, da imajo tekmovalci prvi kilometer za seboj, je kljun čolna z nemško posadko nevzdržno rezal mirno jezersko gladino, v finišu povečal število zavesljajev in zmagal. Ali je morda skrivnost nemške zmage v tem, ker sp imeli edini v tej disciplini krmarja, kfi je ležal na sprednjem delu čolna, ali v njihovi vzdržljivosti zadnjih 500 m. Zanimivo je, da je bila to edina disciplina, v kateri bo-vjetska zveza ni tekmovala, še zanimiveje pa je, da je avstrijska posadka, ki je osvojila bronasto medalio v tej disciplini, bila prav tista, ki je v dvojcu brez krmarja osvojila drugo mesto. ŠTIRJE V ČOLNU Start je bil odličen in po 250 m je za četrtino čolna vodila francoska posadka. V istem tempu so ji sledila vesla z italijansko trobojnico. Pri 750 m se je razvila silovita borba. Čolni so _ kot da bi se zmenili, da ne bi linije, v kateri so brzeli proti cilju — izkrivili — rahlo drug drugega prehitevali. štirje Italijani v čolnu, ki so — mimogrede naj bo povedano — zašli s svoje poti in so se — kot je nekdo med kolegi zlobno pripomnil — kar sprehajali po progi, začeli s tako silovitim finišem. da so spravili gledalce na noge. Veselja Italijanov ni bilo moč primerjati z žalostjo posadke sovjetskega čolna. Upravičeno: l*-ta je bil v borbi štirih v čolnu poslednji. NAJNEZANIMIVEJE 2e pred startom smo vedeli, da v double-scullu ne bo prišlo do kdove kako hude borbe. Par Cukalov-Ber-kutov je to najbolj zanesljivo preprečil, saj je od starta pa do cilja približno 3 m, včasih pa tudi več vodil, diktiral tempo in brez resnih ogrožanj nasprotnikov, dosegel cilj. Sovjetski zvezi se je tako posrečilo ohraniti naslov evropskega prvaka v tej disciplini, čeprav smo videli, da se tudi tu razvijajo posadke, ki bodo v Srihodnjih letih resneje ogrožale le->šnje prvak«. NAJLEPSE — OKTET VESEL Ze zdavnaj so se ljubitelji veslaškega športa zedinili, da Je osmerec čoln, ki spominja na ubran oktet vesel ki z vsemi registri moči posadke predstavlja malo borbeno četo, katera na juriš osvaja daljavo ln prebada vodno gladino, kot bi ji toča krogel branila varno pot. Včeraj je bila borba takšnih čolnov res najlepša. Na začetku je imeia nemška posadka neznatno prednost, potem pa so se čolni poravnali v liniji ln tako hiteli proti cilju. Odločevati bodo morali zadnji metri. In le,-ti so res odločili. Vse posadke veslajo z 38 zavesljali na minuto, navijanje Je hujše kot na nogometni tekmi, ogorčena borba tako silovita in tako čudovita, da je ni moč popisati. V tej enakovredni borbi so zmagali tisti, za katere ni bilo največ stav. Fantastični finlš Je osmercu CSR prinesel zlato medaljo. Po proglasitvi evropskega prvaka v osmercu je 46. evropsko prvenstvo v veslanju s krajšim govorom slovesno zaključil predsednik FISA g. Mul-1 er. ob Igranju himen so sneli zastave. »Mala evropska ollmpiada vesel«, na katerih je bilo označenih 21 državnih zastav, je bila zaključena. PONEDELJEK, 3. SEPTEMBRA 1956 A Ponedeljska abeceda 2 Atletski klub Kladivar je priredil miting, na katerem so sodelovali tudi člani mariborskega Branika in »Partizana« iz Kočevja. Najboljši čas je dosegel Stanko Lorger s 14,4 na 11° metrov ovire, kar je najboljši letošnji čas v Jugoslaviji. ■gsolgarskl odbojkarji so se že uvrsti-® U v finale svetovnega odbojkarskega prvenstva. Tudi naše moštvo, ki Je premagalo Portugalsko s 3:0, se je uvrstilo v finale. Tako bodo v finalu nastopila naslednja moštva: SZ, CSR, Romunija, Bolgarija, ZDA, Poljska, Madžarska, Franclja, Kitajska in Jugoslavija. Celovški kolesarji so vrnili obisk ljubljanskim. Ljubljanski kolesarji so zmagali tako v soboto na kriteriju okrog Tabora, kot včeraj na cestni hitrostni dirki Ljubljana — Razdrto — Ljubljana (140 km). S tem so se oddolžili za poraz v Gradcu. Državno prvenstvo Anglije v nogometu ni prineslo posebnih presenečenj. Dva gostujoča kluba sta uspela odnesti točko, ostali so morali pustiti obe točki na gostujočem Igrišču. Evropski boksarski prvak težke kategorije Italijan Cavichi se bo pomeril s Švedom Johansonom za naslov evropskega prvaka. Francosko prvenstvo v nogometu prinaša običajne rezultate. Na lestvici š. vedno vodi Lille. Gledalci so na prvenstveni košarkarski tekmi republiške lige med Branikom in Proletarcem iz Zagorja videli zares mnogo košev. Mariborčani so zmagali s 118:60, pri čemer je bil Danev z 48 koši najuspešnejš strelec. » Hitrostni modeli so bili včeraj na sporedu na slovenskem modelarskem prvenstvu. Najboljši tekmovalec je bil Sekirnik iz Ljubljane. Njegov model je dosegel hitrost 120 km/h. Izenačena je bila tekma npgometnlh moštev Branika in »Maribora« na stadionu ob Tržaški cesti. Ligaški enajstorlcl obeh društev sta se razšli z neodločenim rezultatom 2:2 (2:1). Branik Je zastreljal dve, »Maribor« pa eno enajstmetrovko. Pionirji Branika so premagali ustrezno moštvo »Maribora« z 2:0, mladinci Branika pa so zmagali z 2:1. Jugoslovanska reprezentantka Nada Kotlušek Je včeraj na atletskem mitingu v Ljubljani dosegla nov slovenski rekord v metu diska z rezultatom 47,86 metra. TTajakaško državno prvenstvo na mirnih vodah na Donavi pri Bo-rovu ni prineslo nobenih presenečenj. Večino naslovov so osvojili člani zemunskega kajakaškega kluba . Lepe tekme so nudili mladi slovenski odbojkarji, ki so se v Mariboru zbrali na republiškem mladinskem prvenstvu. Ze tretjič zaporedoma je zmagal mariborski Branik * Zadovoljni nasmeh je Vlašiču izginil z lica po končanem tekmovanju v skifu. Zasedel je četrto mesto. 7 zmagovalcev — 7 izjav Strocker finskega četverca s krmarjem Reino Poutanen: »Hvala za čestitke. Zelo smo srečni, da smo v tej hudi konkurenci osvojili zlato kolajno. Predvsem smo zmage veseli ^ ^ _ zaradi tega, ker smo sl z njo zago- I 8 to4kaml pred Kropo 8, Kamnikom 4, tovili odhod na olimipijske igro.« , Fužinarjem 2 in Mariborom 0. Clan zmagovite posadke SZ v dvoj- I cu brez krmarja Buldakov: »Ze tretjič sem postal evropski šampion. Mo- : ram pa poudariti, da Je konkurenca od leta do leta hujša.« Skifist Ivanov: »Slabo sem star- tal. Bal sem se bolj KoČerke In Von Fersena kot pa Vlašiča. Potek tekme je pokazal, da sem pravilno ocenil svoje nasprotnike.« 192 cm visoki Von Grodeck, strocker nemškega dvojca s krmarjem: »Švicarji so naši večni nasprotniki ln smo zelo zadovoljni, da smo jih tokrat porazili. Bilo je tako, kot z Mount Everestom Večkrat je bilo treba poskusiti, naposled pa smo le uspeli« Najzaslužnejši veslač italijanskega četverca brez krmarja Moiolli: »Vročina, vročina! Sicer pa s.mo bili prepričani, da bomo zmagali.« Cukalov, bivši evropski prvak v skifu, včeraj skupaj z Berkutovom zmagovalec v double-scullu: »Prvaka sva do Melbourna. Nemška posadka je zares odlična.« Strocker češkega osmerca Josef Ventus: »Ne morem vam povedati, kako smo srečni in v čeni. Kdo bi sl mislil? Češki osmerec I — evropski prvak.« Madžarska vodi po prvem dnevu atletskega dvoboja s Švedsko z rezultatom 56:50 točk. Na 5000 m Je dosegel Iharos 1»:46.« minute, medtem ko so ostali rezultati povprečni. ■Meniška reprezentanca vodi na atlet-skem troboju proti Franciji z 58:4* točk, francoska reprezentanca pa proti Romuniji s 66:40 točkam. Doseženi rezultati v posameznih disciplinah so povprečni. (•Jlimpiada šahistov v Moskvi je vče-^ raj prinesla končne rezultate prvega kola. Jugoslavija je premagala Dansko s 3:1 (Matanovič : Pedersen 1:0, Karaklajič : Enevolsen 0,5:0.5, GU-gorič : Larsen 0,5:0,5, Ivkov : Olafsson 1:0). Izven ostalih dvobojev je v prvi skupini SZ premagala Švedsko s 3:1, v četrti skupini je stanje dvoboja Madžarska : CSR 1,5:1,5. ■Krotest ruske reprezentance, ki je *■ odšla iz Londona, ne da bi se pomerila z Veliko Britanijo, smatra so- vjetska ambasada v Londonu za po- eselo "presene- 1 polnoma upravičen. Po njih mne- Zamahi vese Bled do včeraj ni bil samo »podoba raja«, temveč po-doba velikega pristanišča v katerem »o bile zasidrane »ladje«, od žepnih, ozkih, elegantnih kljunov do dolgih in vitkih galej, ki so se nekaj dni udeleževale bojev za Da^*Zamah? vesel so? na Blejskem jezeru skoraj dva tedna povzročali plimo in oseko razpoloženja gledalcev, st**>-tovnjakov, plimo in oseko, pohval in kritik evropskega tiska in radia, plimo in oseko blejskega turizma, joka in veselja tekmovalcev in tekmovalk. Včeraj se je sonce razlilo po vsej jezerski gladini, ki je rahlo nakodrana v dopoldanskih urah pustila, da Jo je kalilo več »to kopalcev, popoldne pa bila vsa zorana, prizorišče hudega boja za zlato, »rebro in bron. Vodna arena je spokojno čakala. Ta mir, katereg je le od časa do časa zmotil skok ribe, ki si je zaželela septembrskega sonca in mesnate neprevidne mušice, je bif živo nasprotje vzdušja na prostora v hangarja, kjer kjer so se vkrcavali in izkrcavali bodoči zmagovalci in premaganci. Zamahi njihovih vesel so bili trudni. Nehote smo pomislili na vrtenje koles lokomotive, ki se na znak inoža z rdečo kapo pomakne z mesta in z naraščajočim veseljem plane v dir. j. V razgovoru s natakarjem, ki se igra s harmoniki podobno listnico, je bil najbolj /.na« ilen tale vzklik; »*.s) Tednik F. N. Predstave ob 16, 18 in 20.30. V glavni vlogi Maria Flore ln Henri Vldal. Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 ter od 14 dalje. Zupančič 29, Vranič 1, Pogačnik, Schwelger, Stupica, Konič. MLADOST: Orlovič, Blaško-vič 11, Spiljak 11, Mijač 12, Brk-ljačič 10, Bjegovlč 6, Cerovac 2, Suljlč 2. V 13. minuti drugega polčasa Je sodnik zaradi ugovarjanja izključil Mjjača. Slab nasprotnik privablja le malo biti. Sfemo enkrat Je uspel Šerbcu met razlike. od daleč. To pa je bilo tudi vse. Na odbite žoge pod košem Mladosti ni startal nihče, tako da Je Mladost popolnoma prevzela Igro v svoje roke ln delno s premišljenimi napadi, delno j osem igralcev! Za konec še redek primer na zveznih ligaških tekmah: Mladost je zadnji dve minuti igrala s štirimi igralci, ker Je pripeljala v Ljubljano samo pa zaradi nepazljivosti domačih dosegla ob polčasu zelo ugoden rezultat — 38:36. V šestih minutah se Je torej vodstvo »Ljubljane« za 13 točk spre- -—------,-------- .....—.j- ----- menilo v ogorčeno borbo za zmago. gledalcev. Morda v izjemnih primerih, 1 Sicer pa o tem še kasneje. Ce ljudje pričakujejo Igro mačke z I Mladost Je videla, da Je nastopil ---------------------------------- , mišjo, to Je brez števila lepih potez odločilni trenutek. Domači so postali zadrževanje žoge prinese dragoceni aomačlh Igralcev, lepe koše ln dovr- ! negotovi, handlcapirala pa Jih Je tudi točki. Nihče pa ne more zanikati, da Seno Igro, kar nekako omili pomanj- ' nepremišljena izguba prednosti. Ze v Jih »Ljubljana« ne potrebuje. Včeraj Kanje enega glavnih čarov košarke — drugi minuti drugega polčasa Je bilo pa Je tehnični vodja »Ljubljane« na-” "gotovost do zadnjega sodnikovega stanje Izenačeno — 40:40. 1 pravil dve napaki, ki bi ju moštvo ižga. Prav ti zadnji trenutki spra- Do 7. minute sl Je Ljubljana pri- lahko drago plačalo. Namesto da bi TAKTIKA ALI »TAKTIKA« Ljubljanski gledalci košarke so, kot je videti, preveč razvajeni. Videti hočejo namreč vedno lepo, za- j moštva republiške lige. Nič čudnega nimivo Igro, pozabljajo pa, da se mo-; ne bo, če prihodnjo sezono Mladost štva bore tudi za točke. In marsikdaj j - * " ' ” pozabili na sistem dveh centrov? Se nekaj besed o Mladosti. To Je moštvo petih dobrih igralcev, ki pa nimajo prav nobenega zaledja. Kakor hitro mora eden izmed njih oditi Iz igre, že ne predstavljajo več nevarnega nasprotnika. V takem primeru, kot je bil v soboto, ko so trije lz prve petorke morali zapustiti Igrišče, pa je njihova kvaliteta enaka povprečni igri nei žvi! _______________ _____ i ^ _ ............ ^ = JJiJo ves stadion na noge, trgajo gie- borila prednost s 50:46. Nato so do- vzel minuto odmora kmalu potem, ko galcem napete živce, tako da se po mačl zahtevali minuto odmora ln za- Je v prvem polčasu Mladost naglo joncu, posebno če Je bil uspešen za čeli — »ševo«. Zogo pa so uspeli drža- zmanjševala razliko (recimo v 16. ml-aomače, pošteno oddahnejo. Tako tl samo dve minuti, ko so Zagrebčani nuti pri 33:26), Jo Je^vzel šele v zaa-atmosfero smo pogrešali na sobotni mirno stali okrog koša in gledali na- “ • - * -* ‘ekmi z Mladostjo. sprotnika, kako podaja žogo. Potreb- V prvem polčasu je šlo do 10. ml- na pa sta bila samo dva napada Mljača nute brez kakršnega koli razburje- in »Ljubljana« je žogo Izgubila! K srenja. v vodstvu je bila najprej »Ljub- či Mladost ni znala Izkoristiti zmede d ,na*i nat0 Mladost, pa spet domači, v vrstah domačih. Njen voz Je šel «1 rezultatu 18:16 pa se Je Zupančiču hitro navzdol, posebno še, ko Je sod- •odprlo« ln je zvišal domače vodstvo nik Izključil Mijača. V Isti minuti Je _ 88:17 (vmes je imel prste tudi Ml- moral lz Igre Blaškovlč zaradi petih vodili samo še s štirimi točkami ln POSVET OKRAJNIH FUNKCIONARJEV »PARTIZANA« SLOVENIJE Težišče dela: društva HUbi pil 00.4U7, J J OV.AV. v nji minuti, ko Je bil rezultat 36:34. Prva napaka. Druga: namesto da bi Ljubljana začela zadrževati žogo, ko je vodila s 13 točkami — čeprav je bilo to v prvem polčasu, ko Je bilo lahko videti, da se je igralcem »zaprlo«, so domači začeli igrati »ševo« v 7. minuti drugega polčasa, ko so Kranjska gora, 2. sept. — V teh treh dneh Je bila podana zlata | »Partizan« vsa; minimalna sredstva za zakladnica mnenj ln stališč, kar vse Je prispevalo k sprejetju skle- j njihovo redno delo. pov, Je ob zaključku delovnega zbora funkcionarjev okrajnih zvez “ »Partizana« Slovenije dejal predsednik Mitja Ribičič. Porentov dom Je spet prazen. Tisti, ki so v teh treh dneh v njegovih prostorih razpravljali o problemih telesne vzgoje v Sloveniji, »o se spet razšli, odšli so v prepričanju, da bodo na pri- hodnjem zboru lahko ugotavljali še lepše ln boljše rezultate svojega dela. Kranjska gora jim bo ostala v lepem spominu. Tu so prebili tri dni, ki so minili tako hitro, kot da bi dan Imel 12 ur. .Naj sedaj pogledamo še, kako so Potekale zadnje ure delovnega zbora. USPEHI SO LEPI Po včerajšnjih poročilih Je v razpravi govoril tudi tov. Mitja Ribičič, °*gar besede so na koncu navzoči navdušeno pozdravili. Ocenil je rezulta-16 dosedanjega dela in nakazal smer-mce za delo v prihodnje. Dejal Je, da !? bili doseženi uspehi v delu društev »Partizan«. Razumeti pač morajo10, da pomoč družbe pri ijihovem Oelu ni bila sicer taka, kot bi si Jo zelen. Toda zato so tudi objektivni ^rokl. In kako naj bi se delalo v prihod-SS! Tovariš Ribičič je dejal, da je dela prenesti na društva in ^-ta naj Iščejo oblike vadbe °d8ooi!!?ostl sploh, tako da bodo le-te (lefuilS^ale okolju, v katerem društva „i"o. Tako se bo povečalo število član*?0- Tako se bo povečalo število šala * , ’ hkrati pa se bo tudi lzbolj-Je h < n°vzgojna dejavnost, »odveč en-,°jazen, da bomo s tem razbili Nad«}?*1 članstva,« Je dejal Ribičič. draSS* J® poudaril, da Je treba ka-zveže 111 strokovno utrditi okrajne telesno vzgojo skrbijo za pravilno .telesno vzgojo, objekte in naprave, zato da bodo te naprave polno izkoriščane. Vendar je zbor mnenja, da razmere Se ne dopuščajo, tja bi neposredno gospodarjenje s temi napravami prevzela kaka organizacija izven telesnovzgojne organizacije. Društva, ki skrbe za te naprave, pa naj jih, kjerkoli je potrebno, dajo na razpolago tudi drugim telesno-vigojnim enotam, športnim društvom ln šolam za telesnovzgojno dejavnost Se vedno rabijo nekdanje telovadne domove organizacije, ki niso telesno-vzgojne. Svet za telesno vzgojo naj skuša te domove vrniti telcsnovzgojnlm organizacijam oziroma društvom »Partizan«. Zbor tudi ugotavlja, da je bila osnovna dejavnost mnogih telesnovzgojnih društev včasih celo onemogočena zaradi pomanjkanja najpotrebnejših denarnih sredstev. Zaradi tega bi bilo potrebno, da ljudski odbori zagotovijo društvom ne bo več v družbi najboljših. V. SLAMBERGER Pomembno tekmovanje jugoslovanskih letalcev Start letošnjega aerorallyja, ki je tretji po vrsti, bo v Ljubljani. V nedeljo, 9. septembra bo z ljubljanskega letališča odletelo trideset športnih letal v smeri proti Zagrebu na zanimivo, naporno in zahtevno vožnjo. To najpomembnejše tekmovanje naših letalcev postaja že tradicionalno ln se bodo letos borili za prehodni pokal predsednika Tita. Letošnji rally bo imel pet etap. Start bo 9. septembra v Ljubljani, na cilj v Skoplju pa bodo prileteli — po približno 1000 km — 16. septembra. Etape so razdeljene takole: Ljubljana — Zagreb, Zagreb — Osijek, Osijek — Vršac (dan odmora za tekmovalce), Vršac — Niš, Niš — Skoplje. Rally se odvija po točno odrejenih propozlcljah Letalske zveze Jugoslavije, ki zahtevajo od pilotov naslednje: — sposobnost v navigaciji, — časovna točnost preleta etape, — pristajanje na točno določeno Unijo, — spretnost, — ogled objektov na zemlji (ocena objekta — oblika ln dimenzije), — ocena medsebojne oddaljenosti dveh objektov na zemlji, — metanje poročila na določen cilj. — lov balona (spuščeni balon morai presekati z ellso). Torej tekmovanje, ki zahteva vse-stranost športnih pilotov. NEKAJ 2.\ gledalce pravzaprav smo že pozabili, kdaj Je bil nazadnje v Ljubljani letalski miting. No tokrat bodo gledalci spet prisil na račun. V soboto, 8. septembra bo na ljubljanskem letallču velik letalski miting. Nastopili bodo najboljši jugoslovanski letalci, padalci, __ r , . jadralci, modelarji. V 14 točkah bodo notranja strnila in avignila njihovo par- ' gledalci videli vso dejavnost letalcev, Vsa društva, okrajne zveze in republiške zveze morajo navezati z enotami )LA tesnejše stike in sodelovati na telesnovzgojiiih in drugih prireditvah JLA, prav tako pa le-te povabiti, da sodelujejo na društvenih nastopih ali pa na vadbenih urah društev. Mimo nastopov in akademij prireja »Partizan« vrsto tekem v najrazličnejših panogah telesne vzgoje. Partizanska društva so dolina, da v teh tekmah sodelujejo. Društva, ki so sodelovala v takih tekmovanjih na okrajnih in republiških tekmah, smejo tekmovati tudi na tekmah, ki jih prirejajo športne organizacije. Okrajne zveze naj z vsemi sredstvi oživijo svoja nedelavna društva. Nova drnštva naj se pospešeno ustanavljajo, vendar sif morajo poprej pripraviti temeljni pogoji za uspešno delo. Na koncu zbor poziva vsa društva »Partizan«, da takoj prično s pripravami za IV. republiški zlet, ki bo prihodnje leto, tako da bo ta zlet postal mogočna manifestacija organizacije »Partizan«, ki bo vsem pokazala svoje delo, sestavne organizacije in pripadnike pa še bolj notranje, strnila in dvignila njihovo partizansko' zavest. S tem v zvezi zbor zlasti priporoča, da društva že sedaj začno s štednjo in zbiranjem denarnih sredstev sa kritje stroškov udeležbe na zletu. E. Glavič saj bodo le-tl med drugim prikazali tudi reševanje s helikopterjem, za-praševanje z dvokrllnim letalom »PO 2« In le številne akrobacije naših PO' vojnih športnih ln Jadralnih letal. Ta teden na ljubljanskem sodišču M tesno sodelovanje s naii.,ei?ormalna Je ločitev jprave od i Ribici društev, Je dejal tov. Mitja S Boii 4l ‘Uprava mora dati načelstvu < ... vn,? Podporo, ki bo porok za pra- < Sodne počitnice so sedaj že v glav- i milijonov dinarjev, tudi vse, kar “no dei0.. < nem minile, kar se pozna tudi na Ste- v njej nahajalo, vikati Je treba tudi tesnejšo po- < vllu razpisanih obravnav. Ta teden Jih , V četrtek ln petek Je prvi na vrsti jijo * pripadniki JLA. Društva go- < bo pred ljubljanskim okrožnim so- zopet gospodarski kriminal. Javni to- Premalo elementov lzvenarmadne vioan6' Le~tem Je treba dati večjo Kani.’ saJ 30 tudi telesnovzgojne or-svot* »1Je dol*ne patriotsko vzgajati članstvo. kar devet- diščem, kakor kaže razpis, 1 najst. Kazenske zadeve, ki so kljub rednim letnim dopustom sodnikov, vseeno dotekale, bo treba reševati sedaj s podvojeno silo ln tudi nltreje, ™ cianstvo. obj ' ' — " " -------------- ir. tcln»uXec je postavlja T«i“- 5a sli šport. Tega ne sme biti. <*benega premoženja. Je žilec obtožuje J. R. z Iga, S. S. lz Celja, j. N. lx Pijave gorice ln M. R.., da so zlorabljali uradni položaj, poneverjali ln ponarejali listine, S. C. in A. P. z Verda pa, da sta v svoji službi v Kmetijski zadrugi na Verdu tako očitno nemarno poslovala, da je nastal pre- glavl, da mu Je povzročil pretres možganov ln kontuzljo možganov ter krvavitev nadmožganske opne. Nekoliko manj hud Je bil J. J. lz Ljubljane, ki Je napadel nekega gosta v gostilni »Janševa klet« s pestjo, v kateri Je Imel zaprt nož ln mu raz majal več zob, enega pa celo odlomil Med obtoženci, ki bodo pred SO' dlSčem zadnji dan tedna, Je F. S„ ki primanjkljaj. Tema dvema Je obtožen krivega pričevanja, A. S se » .cul pimiCLU UU [ BUUIB« ncuui.vv pO.»~-— - do»* CJa- bodo objekti in naprave snareditve uradnih listin ln nevestnega “topni vsakomur. S dela v službi, ki so Jih zagrešili neki telo. jv { J« postavljati vprašanje: ali >uslužbenci lz Lukovice na »kodo ‘“ba ali šport. Tega ne sme biti. Jbenega premoženja. • ko' posamezne športne < Takoj za njimi se bodo razvrsim sti VT' oblika telesnovzgojne dejavno- Sna zatožno klop v torek B. B., 31-letni (Ilfi, špoMnupi orgamzacijami in or- J ierjavovodja & jeseniške železarne, *P»oti> »Partizana« ne »me biti na-< ki Je obtožen hudega kaznivega de- te]Can *ai eni in drugi skrbijo za dvig^j^njH zoper splošno varnost iz malo-ovzgojne dejavnosti. marnostl, ker Je ravnal z žerjavom SKLEPI 5tako neprevidno, da Je s tem povzročil , ^ed sklepi je rečeno, da morajo biti \ *"««a ,da'le ?• ¥ ne druž- ir- c- 'O' !0- ali ^e. srn S:1 rst U S i 2~ . .si". • ■». j- »'■« -4'" Delavske športne igre v Ljubljani redo se bodo v I * sindikalne športne Pnredi sindikalni svet »er, i#*« i a A«* Martin Križman z Iga se Je stepel 11 skupinama obtožencev bo drugoval iz Obern pri Bohinjski Bell, ker Je tudi trgovski poslovodja A. H. iz Za- deskami hote hudo telesno poškodov dobrove, ki je prav tako obtožen ne- neko sosedo, M. V. iz Ljubljane, ka vestnega gospodarskega poslovanja, katerega posledica Je primanjkljaj v približnem znesku 146.000 din. Računovodja B. C. lz Ljubljane Je udaril nekega dijaka, ki Je trgal nje- -------- -------- gove češnje, s palico s tako silo po vitega bolnika teremu očita obtožba poneverbo, ln j. M. ter F. O., KI sta se tako daleč spozabila, da sta oropala nd gospodarskem poslopju Bolnišnice za duševne bolezni v Polju nekega duševno neraz •k. t s svojim sosedom zaradi meje, pri če-< mer ga Je tako pošteno zdelal, da Je 5 moral Iskati pomoč v bolnišnici skupino s svojo materjo. 2e lansko leto Je . ,, s bil obsojen na štiri ln pol mesece za- , V sredo se bodo v Ljubljani za- < pora, pa se Je pritožil ln v pritožbi na- sindikalne športne i*re, ki jih vedel nove priče, ki naj bi potrdile, priredi sindikalni svet občine Cen- da j« ravnal v silobranu, zato bo ob- *rj medtem ko je organizacijo in ravnava pred prvostopnim sodiščem •»dstvo teh iger prevzelo športno, znova v sredo. N, ,v? ?ol,ar<... , \ Tega dne bo verjetno končana tudi tpL * igrah bo tekmovalo - kazenska zadeva proti Ing. V. C. in m°Stev iu ceT' b?do zastopali 120 E. T kl se zaradi bolezni ln raznih Kami Na programu bo tekmovanje v. M—„,1. „ - - - - str?!?®*0* teni« ' " 1 li®i . j balln vf o T-*' Izpred sodišča Lastnega otroka je umorila1 Osemindvajsetletna Dragica Mesa- no ln socialno podporo, kl Jo Je pre-rlč iz Planine pri Kranju ima že dva Jemala že za prejšnja dva otroka. Ker nezakonska otroka v starosti štiri ln Je Izučena za šiviljo, se Je mogla zasedem let. Rojstvo tretjega otroka bi | nesti tudi na lastni zaslužek. Tako to-pomenilo vsekakor trtnutno obreme- rej ni bilo prav nikakega razloga za nitev družine, kl živi v dokaj skrom- tako grdo dejanje. Sodišče jo Je obso-nlh razmerah, toda to bi Mesarlčeve dllo, ker Je šlo za dejanje, kl ga je vsekakor ne smelo privesti do tega, storila še ob porodnih motnjah, na da je 7. julija lani takoj po porodu osem mesecev zapora, utopila pravkar rojeno moško dete v straniščni školjki, saj je vedela, da bo Ce voznik ni previden V začetku lanskega oktobra Je vo zli F. K. lz Iga pri Ljubljani z vprež< nlm vozom ozimnico svoji restrl, kl stanuje na Brdu. Ko se Je že vračal V petek popoldne so na levem tn vozil po napeti Legatovl ulici proti V Soži so našli trnplo samomorilke KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »UNION- Italijanski barvni film SCAMPOLO 53« 1 ~ KINO »S0CA« Ameriški tlim »Dekle z dežele« predstavi ob 13 in 20. V glavni vlogi Blng Crosby, Grace Kelly ln Wllllam Holden. Prodaja vstopnic samo od 14 dalj«. KINO »KOMUNA«: Jugosl. Illm »So-laja«. Tednik F. N. Predstave ob 16, i 18 in 20.30. V gl. vlogi: Milivoj 21va-novlč ln Rade Markovič. KINO »SLOGA«: ameriški film »Klic divjine«. Tednik. Predstave ob 17, l 19 in 21. Ob 10. url Je matineja iste- i ga filma. V gl. \flogi; Clark Gable, j KINO »VIC«: ameriški film 'Tarzano- | va jeza«. Tednik. Predstavi ob 15 ln 9 19 ln 21 lugoslovanskl film »Slab denar«. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.30—n ln od 14 dalje, za matinejo v kino »Sloga« pa od 9. ure dalje. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: ameriški film »Tarzanova jeza«. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic samo uro pred pričetkom predstave. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8: zaprto! KINO »LITOSTROJ«: ameriški film »Žrtvovani«. Tednik F. N. štev. 29. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. »RADIO«: francoski barvni film »Obsedenost«. Predstavi ob 18 ln 20. »PLAVŽ«: zaprto! »UNION«: amer. barvni film »Poslednjič sem videl Pariz«. »METROPOL«: amer. film »Jajce ln Jaz«. KINO »TRIGLAV« Francoski barvni film »Imel sem sedem hčera« lavni vlogi Maurice Chevaller, Scala in Paolo Stoppa. Pred-ob 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. KINO »SISKA- Ameriški barvni film Ujetnik dvorca Zenda V glavni vlogi: Stewart Granger ln Deborah Kerr. Predstave ob 16 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Na sporedu samo še danes ln Jutri DNEVNE NOVICE Telnt Bell RoZno mleko dobiš ▼ vseh parfumerijah. Za tvojo nego nepogrešljivo, odlično parfumirano ln zelo izdatno Je ROZNO MLEKO. LIN čistilni prašek ne praska, pa vendar odstrani temeljito vso nesnago z lesenih, kovinskih in keramičnih predmetov. ' k/ v '' , v .— ofcuul v peieK popoldne so na icvem m vosu po napeti i^egaiovi unči piua tenisu keelianfu odbojki drugih ovir.vleče od lanskega leta. bregu pri Kanalu potegnili lz Soče križlSču s cesto na Brdo, Je zagledal ost«- wg' < J da J* truplo 20-letnega dekleta, kl se Je že nasproti vozečega E. T., kl Je Imel na iiHul „-n.trn.ud*. stor11 kazn,lvo tem: razkrajalo. Komisija Je ugotovila, da zadnjem sedežu motodklja še sprem- itn; J “,u\ balinanju in lahu. Med osu- storU kaznivo dejanje goljufije a tem «*bo Tl°./cd*i Prliav,U ?TOJO ,udf ko Je zbral za stenski železniški vozn “ha h! n ,lT0 ^aJ.no'r^n,f„ Ha' red, kl ga Je sam izdal, -jrl raznih «tj, po!nlt'»’ Gradis Grafična pod- podjetJlh oglase ln so bila podjetji ’Vpno i« -^»v^enih 5J sindlfalnlb * kofe j« P___________________ , *llo , 0T. ■‘ar je vsekakor do,..,1" Porok, da bo to »voj namen. sJtf. pa prireditelj raz| I_____________________ . _ ... !ŽU motoclklja še sprem- voznt gre za duševno bolno Srečko Žnidaršič ljevalca. E. T. Je vozil z brano kakih ™*nlli fz Ukanje, zaselek Flll pri Kanalu. V 50 km na uro. S tako brzlno Je vozli podjetja zadnjem času Je Izvršila več manjših proti omenjenemu križišču, ne da bi tatvin ter se Je 20. avgusta, verjetno pri tem upošteval prednost vožnje seli na vseh železniških postajah, ka- zaradi očitkov njenega očeta ter sramu voznika, kf mu prihaja z desne strani J kor Jim Je obljubil Izdajatelj ln njegov odločila za samomor. M. D. kakor to' določajo prometni predpisi, kmovanje r. T. - r -- tekmovanje ^biraiec 'oglasov E. T. 1. V sredo se bosta zagovarjala pred ^«»>»7 .^“,‘'7. kr^je stroMcov kaJnskim senatom »udi železniška kaj.i^kmovanja. .n v tem primeru po- premlkača A. S. ln A. K. zaradi tatvin P,0'00 raiumevanje nekatere or- v železniških -j. „ orine- '^*ccV* - kot na primer Šahovska* Nesporazumi med sos^l so prlpe-mi. SU,enlje in Strelska zvez« Slove-ljall na zatožno klop tudi J. Sam ~ kl bodo pomagale tako pri or- ; parja in očeta devetih otrok, kl ga.od vani**oiil kot Pr^ ,a">‘ izvedbi tekmo- tožujejo, da je 7. iuMja zvečer s tako ’ Jaha in streljanj«. Da pa bi silo udaril svojo sosedo s pestjo po «« ' T posameznih panogah dobili obrazu, da JI Je prizadejal , ,To uspeh tudi primerno priznanje, tresa možganov še več drugih lažjih kateri............................ d‘4 M"1 kolek"vl prl,p"‘11 ^ P°SNeprevidnost pri kurjenju sl bo '« h»prn’ ,e tekmovanje le ni rafelo verjetno dobro zapomnil delavec J. Sm '"tnh“-l‘?I,{.ano ,al« kone.xnvvv\snnxnvvnxxvv.nnvnnnnnxnnsvs.>.\x Ko Je E. T., kl Je bil tudi nekoliko vinjen. nenadoma zagledal pred seboj MLEKARNA SEŽANA _____________________ pi konje ln voz, ga Je to očivldno zmedlo, tako da Je zavozil na levo stran cestišča ln se tako zaletel v nasproti vozeči dvovprežnlk. Posledice trčenja so bile precej hude, saj Je dobil p. T. zlom več kosti na dlani ln še drugih poškodb, njegov sopotnik pa pretres možganov, zlom lobanjskega dna in raztrganine po I obrazu ter desnem kolenu. I Zaradi neprevidne vožnje sta se ; morala zagovarjati oba voznika pred sodiščem, kl Je obsodilo E. T. na šest, F. K. pa na štiri mesece zapora, po- Prvovrstni kazein in Expres hladno lepilo gojno za dobo enega leta. Tako mili Kazni sta prejela zato, ker je bilo ugo-1 tovrleno, da Je cesta na kraju nesreče j zelo nepregledna ln tudi brez vsakih I prometnih znakov. Ce hočeš kvaliteto, zahtevaj za čiščenje madežev samo FLEX. Vse madeže masti, olja, znoja očistiš zanesljivo s preparatom Flex. predavanja Slovensko kemijsko društvo in t-nikalni Inštitut »Jožef Stefan« obveiČata, da bo predaval prof. E. V. Schulz s temo: Kinetika polimerizacije v koncentriranih sistemih. Predavanje bo v torek, 4. sept. t. 1. ob 12.15 v predavalnici Fizikalnega inštituta »Jožefa Stefana«, Jamova 55. S 0 L S T V 0 Sola za tuje Jezike Ljudske univerze v Ljubljani obvešča, da bo vpisovanje v tečaje tujih jezikov za šolsko leto 1960/57 od 1. do 10. septembra vsak dan od 8. do 12. in od 17. do 19. ure v pisarni Ljudske univerze, Cankarjeva c. 5/m, soba 143. — Vpišete se lahko v tečaje angleškega, češkega, francoskega, italijanskega, nemškega, ruskega In španskega Jezika ter tudi v tečaje esperanta. »Administrativni tečaji« v Ljubljani, zavod za vzgojo administrativnega kadra, bo priredil v tekočem šolskem letu naslednje tečaje: Višji administrativni, Stenodaktilografski, Administrativni ter specialni strojepisni in stenografski tečaj. Informacije * prospekti dobite v pisarni zavoda, Roška št. 19, tel. 30-917 (stavba Administrativne šole) osebno ob uradnih urah dopoldne od 10. do 13. ure ln popoldne od 16. do 19. ur«, ali pa pismeno, če priložite znamko za odgovor in 60’din za tiskovino. VESTI IZ KRANJA KINO »STORZlC«: ameriški barvni film »San Antonio«. Predstave ob 16, 18 ln 20. V glavni vlogi Errol Flynn in Alexis Smith. * LETNI KINO »PARTIZAN«: amer. film »Tarzan brani džunglo«. Predstava ob 19.30. Z BLEDA KINO Ameriški barvni film »Destry«. Predstavi ob 18 in 20.30. V glavni vlogi Audie Murphy, Mari Blanchard, Lyle Bettger, Lori Nelson ln Thomas MitcheU. Z JESENIC (N OKOLICE Zdravniško dežurno službo Ima na Jesenicah dr. Avgust Tancar, Gosposvetska cesta 23. RADIO LJUBLJANA Spored za ponedeljek, 3. septembra Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.0«, 17.00, 19.30 in 22.00. 5.00—7.00 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni sppred) — 6.20 do 6.25 Naš Jedilnik — 6.30—6.40 Reklame — 7.10—8.00 Zabavni zvoki — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Opoldanski koncertni Spored — Marijan Lipovšek: Druga suita za godala; Ernest Bloch: Concerto grosso — 11.50 Za dom in žene: Pripravljanje zaloge za 7imo — 12.00 Slovenske narodne pesmi ln domače viže — 12.30 Kmetijski nasveti — Zlata Nlfergal: Kje se lahko zatakne pravočasna oskrba- s semenom ozimin — 12.40 Lahek spored Izvaja Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lor-beka — 13.15 Pisan spored zabavnih melodij — 14.30 Radijski leksikon — 14.40 Želeli ste — poslušajte! — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.35 F. Schubert — F. Liszt: Iz dunajskih večerov (Edith Farnadi — klavir) — 16.00 Utrinki iz literature — Gustav Matoš: Okoli Save — 16.20 V svetu opernih melodij — 17.15 Zabavna in* plesna glasba — 18.00 Kronika Iz naših mest: Kragujevac — 18.10 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov — 18.46 Kulturni obzornik — 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 S festivala Praška pomlad — koncert Češke filharmonije, dirigent N. Rachlin; Aram Hačutur-jan: Druga simfonija: Peter 'ljlč Čajkovski: Šesta simfonija »Patetična« — 28.15—23.00 Dpmači ansambli v plesnem ritmu — 22.15—23.00 UKV program: Nočni koncert — Paul Hindemith: Večerni koncert (Prva izvedba v RL); Bela Bartok: Glasba za godala, klavir, celesto in tolkala — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz • Zagreba). MARIBORSKE VESTI Dežurna lekarna: Poned., 3. sep-tembrn lekarna »Melje«, Meljska c. 2. Torek, 4. septembra lekarna »planinka«, Glavni trg 20. KINO »PARTIZAN«: bolgarski film »Nemirna pot«. »UDARNIK«: poljski film »Poko-lenje«. VESTI IZ TRBOVELJ KINO »SVOBODA-TRBOVLJE II«: nemški film »Lažni Adam«. DROBNI OGLASI KOMERCIALIST, mlajši človek s šol-skimi ln strokovnimi kvalifikacijami, sedaj zaposlen v /unanji trgovini, bi prevzel zastopstvo — potujočo službo /a Srbijo in Bosno. Verziran v vseh strokah, dobre poslovne zveze, ima šoferski izpit. Pi8ite administraciji »Borbe« (Beograd) pod geslom »Komercialista 13«. 73T53 1 w uela barva pod vodo.« Spet se Je zabliskalo, »daj je bilo bliže. povedal s široko kretnjo, da je 5e čas za striženje. 2e me je potisnil na nekakšno pručko v ozadju delavnice, da bi me nihče ne mogel opaziti s ceste skozi okno. Potem je segel po milo in čopič. Začelo se je... Bil sem namiljen v dvojnem pomenu te besede, zakaj ko je mojster videl, svojo žrtev tako brez moči na stolu pred seboj, mu je prišlo nekaj na misel. »Anglež?« je vprašal, jaz pa sem odgovoril: »Ne, Francoz!« Ta razlika se njemu ni zdela pomembna. Ze je začel brskati po predalu, privlekel iz njega tenko knjižico, sedel .zraven mene in mi naročil, naj berem. Bil je angleško-italijanski jezikovni vodič z najnujnejšimi vprašanji in odgovori. »Gott morning,« je rekel, jaz pa sem ponovil pravilneje: »Good morning.« Zdelo se mi je, da sem človek, ki je mojster nanj čakal že vrsto let. Vedno iznova je ponavljal jutranji pozdrav, kar naprej sem ga popravljal. Potem je poklical še*vajenca, ki si je tudi prinesel stolček in tako sodeloval na nepričakovanem jezikovnem tečaju, ki se je počasi nadaljeval od jutra čez poldne do pozdrava za lahko noč in do tistih splošnih izrazov, kakor na primer »Upam, da se dobro počutite«, »Želite še kaj?« in tako dalje. Sključen sem sedel v mračnem kotu delavnice brivca iz Agrigenta in počasi popravljal napačno izgovarjavo angleških glasov, ki so mi enolično z dveh strani silili v ušesa. Milo se je strdilo, dobil sem občutek, kakor da imam masko na obrazu. Sele čez dobro uro se je mojster spomnil na delo. Z zadovoljstvom, da je za ta dan opravil svojo umsko nalogo, je zaprl zvezek, si odpel belo delovno haljo in potegnil s hlač usnjen pas, da je na njem nabrusil britev za mojo brado. Iznova me je namilil, potem pa je strokovnjaško postrgal z mojih lic milo in kocine. Vmes mi je zapel nekaj arij iz svojega bogatega opernega repertoarja, nadme se je sklanjal in mi tu pa tam skozi vrzel med zobmi poslal na čelo kapljico sline. Vse kaže, da se mi je s pesmijo hotel oddolžiti za vodstvo jezikovnega tečaja. • Ko sem se proti večeru vračal z ogleda starih izkopanin, me je pot spet zanesla mimo brivnice. Zunaj na šipi pod napisom je brivec s svežo barvo na leseni plošči sporočal častivrednemu občinstvu, da v tej brivnici ustreže priznani mojster svoje obrti tujcu in domačinu v šestih evropskih jezikih. Dobesedno nataknjen na kol je bil pri prometni nesreči 23-letni Hans Krause iz Gladbeka v Nemčiji. Tri metre dolga železna palica — njen del vidite na sliki — ga je predrla od desnega boka do levega ramena. Takole je povedal Krause o nesreči: »Sedel sem v Izletniškem avtobusu. Odlično razpoloženje. Potem se Je naš avtobus § strani zaletel v stoječi tovornjak in je odtrgal od njega paličast železni okov. No, in se je zgodilo.« — Fant je imel srečo, zakaj v bolnišnici se je akoraj že izlizal. Začuda mu železo ni nevarno poškodovalo življenjsko važnih notranjih organov KIT PREVRNIL RIBIŠKI COLN Pred dnevi je prevrnil neki kit ribiikl čoln, ki je plul v bližini Rta dobre nade, ■ tem, da ga je močno udaril s svojim repom. Od Šestih članov posadke sta le dva južnoafriška ribiča ostala pri življenju. Štirje ribiči so utonili pri plavanju zaradi izčrpanosti. 573 UPOKOJENCEV NA l»M ZAVAROVANCEV Konec letošnjega aprila je bilo v Avstriji 773.000 moških in 3»0.000 ženskih zavarovancev, k čemer pride še 85.000 prostovoljnih zavarovancev. Pokojnino pa je prejemalo 434.000 oseb, katerih povprečna starostna pokojnina je znašala 575 šilingov, pokojnina vdov 27i šilingov, pokojnina sirot pa .01 šilinge. Povprečno odpade v Avstriji torej aa tisoč zavarovancev kar 373 upokojencev! PO STOPINJAH SVEN HEDINA Neka rusko-kltajska ekspedicija Je osvojila 7860 m visoki vrb Nustagata v pamirskem pogorju v zahodnem Slngjan-gu. Švedski raziskovalec Sven Hedln je skušal ie leta 1894 prvič priti na ta vrh, vendar mu to ni uspelo niti po štirih poskusih. NOV NAČIN STRIŽENJA OVAC V Avstraliji so začeli uporabljati nov način striženja ovac, ki temelji na načeln tekočega traka. Zdaj ne strižejo več cele ovce naenkrat, marveč več delavcev striže le določeni del, medtem ko se ovca, ki visi ▼ neke vrste gugalnici, obrača okoli posebne mize, s katere Jibljiva preproga odnaša oitri-eno volno. Na ta način je mo- 5oče eno ovco ostriči v 75 seknn-ah. Striženje ene ovce traja sicer več kakor eno uro. »MAČJE OCI« ZA PEŠCE V zahodni Neničlji so začelt prodajati posebne plakete, ki odbijajo svetlobo, imenujejo pa Jih »mačje oči«. Te plakete je mogoče pripeti na rokav ali hrbet obleke pešca, da bi se tako zaščitil pred motornimi vozili. V temi torej ne bo mogoče več povoziti pešcev, ne da bi pri tem opazili dokaj močno svetleče se »mačje oči«. NENAVADEN KONGRES V nizozemskem mestu Gre-venbrlhtu Je bil pred krattalm peti svetovni kongres starih samcev in devic, na katerem je sodelovalo okoli 800 neože-njenih moških in neporočenih žena. Kongres so odprli s salvo 23 topovskih strelov in zvenenjem. V času lanskoletnega kongresa ze stopilo v zakon M udeležencev, letošnji rezultati pa le niso znani. Na kongTesu Je imel neki nizozemski poslanec govor na temo o problemih samstva. V vseh ž* kavarnah v tem mestu so bili v času kongresa plesi skozi vso noč.