tTUgdo JuTrzt št. 4. Nedelja 26. Januarja /i 1936 Ina Slokanova: Balonček Skakonček in Majdlca »Zdaj pa jaz poj dem,« je rekel Ska» konček igračam. »Pa zdravi! In dobro se imejte!« »Tudi ti!« so mu soglasno želeli. Samo s krajcem očesa je še pogle« dal spečega Miška, nakar je brezsli« šno odplaval skozi odprto okno v čr> no noč. Plaval je nad vrtom. Sveže sapice so mu dobro dele. Zdaj pa zdaj je zadel ob veje dreves. Plaval je dalje in dalje. Hiša, kjer je spal Miško je bila že daleč. Pod njim so se razpre* stirali nepregledni travniki Nekje iz skritega ribnika se je čul žabji kreg. Z neba pa se mu je škodoželjno po» smehovala luna in zvezde porednice so mu hudomušno mežikale. Malce mu je bilo tesno pri srcu. ko je bil tako sam sredi noči. Mamica je večkrat pripovedovala Mišku o stra hovih, ki strašijo ponoči. O čarovni« cah, ki imajo zmajeve glave in jezdijo na metlah; o črnih sovah, ki so tako velike ko cela hiša in ki ponoči stra= šijo poredne otroke in še o drugih strahovih je pripovedovala, o tako o> studnih strahovih, da je balončka ob sami misli ntnje obšla nepopisna gro* za. Res, bolje bi bilo, da bi se bil od* pravil na svoje potovanje podnevi. Toda saj je mamica rekla, da ti stra* hovi strašijo «amo poredne otroke. Skakonček pa n: poreden otrok. Niti v sorodu ni s porednimi otroci. Ne, njemu se ne more nič zgoditi. Pogumno je plaval dalje. Še iz lune se je norčeval: »He, tetka luna.« jo je dražil, — »kaj si lačna, da se tako široko re» tii? Svet bi rada požela, kajne? Pa ga ne boš, je predaleč od tebe in ti od njega. Ne boš ga, ne boš. Le reži se, le ...« »O joj!« Skakonček je zakričal in za* tulil od groze. Mahoma je pozabil na luno in na njen režeči posmeh. Nekaj velikanskega črnega je iz teme nena* dno seglo po njem in ga z vso silo potegnilo k sebi. Ali je čarovnica, ali ona grozna sova, — je pomislil ves obupan Zdaj bo po meni. Raztrgala me bo. Z železnim kljunom me bo razkljuvala in konec bo, konec... »Joj, joj!« je tulil in se z vsemi moč« mi branil. Toda tisto črno grozno ga je držalo kakor s kleščami. Končno je sprevidel, da vse upira* nje nič ne hasne. Zamižal je in se pre» pustil usodi. Naj se zgodi, kar se mo» ra zgoditi. Čakal je in čakal Toda že» lezni kremplji ga niso razkljuvali. Nič se ni zgenilo, nič premaknilo. Kaj sem še živ, ali nisem? je pomislil. Vščipnil se je in se tako prepričal, da je še živ. Nato je strahoma opre* zno odprl oči in pogledal, kaj je prav za prav tisto črno. ki ga tako neusmi« Ijeno drži In je spoznal, da ni sova, ne čarovnica, temveč da visi na veji velikega starega hrasta. Oddahnil se je in rekel: »O, hudobnež, jaz pa sem se tako prestrašil. Toda. da boš videl, da se te ne bojim, bom pa kar tukaj ostal. Saj sem tako potreben počitka in spanca. Toda jutri podnevi bova že pošteno obračunala, da boš prihodnjič vedel poštene balončke strašit in k> vit.« Taiko je zagrozil balonček hrastu, nakar je pomirjen kmalu zaspal. UBOGA MAJDIGA Ko so je prebudil, je bil že velik dan ia solnce ga je božajoče grelo. Pogle* dal je okoli sebe m podse, ter zagle* dal pod drevesom deklico, majceno in drobceno, obuto v prevelike čeveljce ter oblečeno v zakrpano krilce. Prst je držala ▼ ustih ter z veJaikim zavze* tjem strmela naravnost vanj. Naeai* krat je iztegnila roki proti njemu ter proseče zaklicala: »Baionček, oj, balonček, kako si lepi Pridi doli k meni is bodi moj, tako rada te bom imela.« Gledala ga je talko lepo in prosila tako iskreno, da je balonček zatrepe* taL Zeio rad bi bil poletel v dekličine razprostrte roke, da ga niso drevesne veje tako trdo držale. Pa ji je rekel: »Počakaj, deklica, talkoj pridem, sa* mo s tem drevesom moram prej obra* čunati.« »Ho, hop, — se je uprl ob vejo in zakričal: »Izpusta me, stari grešnik, takoj me izpusti, če ne, boš videl, kak* šno ti zagodem. V pekel bom šel in ■te samemu hudobcu zatožil, potem boš pa videl, kaj se bo zgodilo s te* boj. Bož videl. Izpusti me!« Hrast pa se je škodoželjno zakro* hotal: »Hohoho, balonček, kako si otročji. Kam boš neki šel, ko nikamor ne moreš. Ne izpustim te, moj si in moj ostaneš.« Deklici pod drevesom sta svetli sol* žici zablesteli v očeh. Zopet je za* prosila: »Oj, balonček, prelepi balon* čeik, zakaj nočeš k meni? Kaj me ne poonaš? Trpinova Majdka sem iz Čr* ne doline. Moj atek je lani umrl. V to* ▼ami, kjer je delal, se je ponesrečil. Od takrat je pri nas doma tako žalost* no. Mamica skoraj vedno joče in jaz nimam nikogar, ki bi se z menoj igral. Balonček, oj balončelk, prridi, da se bo* va skupaj igrala!« Balonček je skoraj zajokal od so* čutja. Z vso silo se je uprl, da bi se odtrgal od dTevesa, pa ni šlo. Še bolj se je raztogofcil na starega trdovrat* neža »Le čakaj, čakaj,« — je kričal, — »še pošteno se ti bo kolcalo zaradi te tvo* je hudobnosti. Izpusti me, hitro me izpusti, ti pravim, če ne, bo moje m a* Sčevanj« velJko in strašno kot je zdaj* 1» -eefifc* In strašna moja jeza-* Hrast pa je šumel in se krohota!: »Hohoho, ti boš meni grozdi. Ti, ki si tako majhen, da te komaj vidim. Kakor če bi žaba slonu grozila He> hehe!« Balonček je bil užaljen. »Le nič se ne usti prezgodaj!« ga je zavrnil. »In nič preveč me ne pod* cenjuj, stari rogovilež. Saj pravi pre* govor, da tudi majhna žaba daleč sko* Kdove, kako dolgo bi se bila še prepi* rala, da ni iz zračnih višav prisopihal Veterček in ves truden sedel na dre* vo. Balonček se ga je razveselil, pri* jazno ga je pozdravil in mu potožil: »Oh, veterček, prijateljček, daj, po* magaj mi! Glej, hrast me je ujel in me, grdobež, noče izpustiti. Spodaj pa joka uboga deklica, ki bi me rada imela. Veterček, bodi dober in mi po* magaj, vse žive dni ti bom za to hva» ležen.« Veteroka je ganila balončkova mila prošnja. Splezal je v hrastov vrh in ga zazibal tako močno, da je stoletnik zaječal in se upognil. Toda Skakon* čka ni izpustil. Tedaj je Veter še sil* neje stresel trdovratneža, tako, da so se veje lomile in so njegove stoletne kosti hreščale. Hrast je od bolečine zarjul in izpustil balončka. »Najlepša Lvala, Veterček!« mu j t zaklical ves hvaležen, hrastu pa se je porogal: »Pa sem te, starina, kaj?« Potem pa je splaval naravnost v Majdkine razprostrte roke. ČRNA DOLINA Ko je Majdica držala balončka za vrvico, niti vedela ni, ali je res ali se ji vse le sanja. Od veselja je jokala in se smejala hkrati. Božala je balon* čka in mu venomer govorila: »Balon« ček, ti moj ljubi, lepi balonček, kako zelo te imam rada.« Seveda je bilo vse to Skakoneku ne* popisno všeč. Da bi se ji izkazal hva* ležnega, je poskakoval nad njeno gla* vo in prevračal kozolce, kakor za sta* vo. Bil je bolj zidane volje ko takrat, ko sta se z Miškom na kolesu vozila po ulicah. Saj je vedel, da ga ima ta deklica mnogo rajši kot ga je imel Miška postelji Vinko, na straži Kosmatinko Stoji na nočni straži Vinko, z njim je medvedsk Kosmatinko. In Vinko sem in tja koraka. Doma pa postelja ga čaka. In brž se zmenita takA* to noč med ved ik stražil bo. Puško v rok6, kučmo na glavo —» medvadek straži godrnjavu_ Dom& — oh zimske te noži! — kako se v sanjah sladko spi! Skoz okno sleda luna bleda: >Hi, ta smrči za dva medveda!« Ponoči, da pregleda straža, se s sabljo oficir prikaže. Strašnč začndan tu ugleda na straži pravega medvedal -»• Ko pride jutro, sine dan, junaček dobro je prespan. Po stari lišpa ss navadi, nemara moral to k paradi. Je Vinko srečal oficirja _ ojoj, kak<5 ga ta ozmerja. Zares hudo ga je nahrultt — medvedek se je kar potuKl_ Eefeus Vojna napoved muham Muhe, ki navidezno brez slabega namena brenčijo okoli nas, so ▼ resnici naše najhujše sovražnice. Prav muhe so glavne raz-našalke nalezljivih bolezni. Ce bi hotel kdo izmed nas samo enkrat zasledovati muho na njenih poletih, bi hitro opazil, da prihaja v našo jedilno shrambo naravnost iz gnojne jame ali pa s smetišča. In če bi pogledali muho skozi povečevalno steklo ali skozi daljnogled, bi se zgrozili. Na tanki lasnati obleki, posebno pa na kosmatih no- še zabubijo in čer nekaj časa se izpreme-nijo v muhe (*), ki preživljajo »prve otroške dni« na gnojišču. Odtod zanesejo vse nesnago v naše sobe. Ves razvoj traja komaj kakih 14 dni. Mlada muha pa lahko že čez deset dni začne odlagati jajčeca. Sami presodite, kako hitro se muhe plodijo in razmnožujejo. Slika 5 vam kaže močno povečano kosmato mušjo nožico. Koliko nesnage se žicah se je drži nešteto povzročiteljev najrazličnejših bolezni. Poleg tega pa ima muha grdo lastnost, da bacile najrajši odlaga na našo hrano.Ce vas torej pozivamo, da napoveste muham vojno, ne storimo tega brez tehtnega razloga. Ubijte vsako muho, ki prileti v vašo sobo. Zdaj, ko so sobe tople in zakurjene, se časih kakšna muha zbudi iz zimskega spanja in začne veselo brenčati po sobi. Zimsko spanje spijo navadno v razpokah ali pa v okenskih okvirjih. Ena sama dvojica muh se lahko v enem samem poletju razplodi v nekaj milijonov. Naša slika vam nazorno kaže razvoj muhe. 1. Muha zleže svoja jajčeca (».) — navadno jih je 100 do 150 na gnojišču. 3. V kratkem času se izpremenijo jajčka v ličinke. Ličinke se hranijo z gnilobo, kmalu prime na tenka vlakna! Kdor je le enkrat razmišljeval o mušji nevarnosti, bo crotovo zmerom smrtni sovražnik muh. Gabrijel — dijak: Putka Ko, ko. ko. glejte no. jajček sem znesla! Ko. ko, ko, dajte nekaj za to! Mati pohvali jo, da ji pšenice. Za sladke potic' jajčece bo. Kako sem odpovedal Očividino je vrafočji rodlbiirti na mojem bailikonu zelo ugaijalo. Nad vraiti v razpoki stare vetrnice so se bili nastanili Ko so se mladiči izvalil, sta roditelj neutrudno letala sem in tja. Zdaj sta prinesla mušico, zidaj gosenico, zdaj mastoega hrošča - in mladiči so postajali večji in krepkejši in vsak dan bo;j glasnii. V juniju so izleteli iz gnezda. Globoko sem se oddahnil: »>Nu, zdaj bom imel miir!« Motil sem se. Vrabčje stanovanje je bilo že na novo preoblečeno ki gospa Vrabčeva je spet sedela na gnezdit. Bržkone sta vraibca priporočla ugodni prostor tovarišem, zaikaj nekega dine sem opazil za vetrnico drugega okna novo gnezdo. In od ranega jutra do poznega večera so letali vrabčki sem ter tia in čivkali. Rad imaim živali, a vsaka reč ima meje. Dve rodbini napravita več nesnage kakor ena, in ko mi je nekega dne padla topla kaipljica na nos, je bilo mojega potrpljenja konec. Odipove-dal sem vrabcem stanovanje! Kalkotičjem svetu stanovanjska beda menda ni tako velika!« Spat sem vzel lestev in odstranil vse slaimice in tanke vejice in s papirjem zamašil razpoko v stari vetmn.cL Tako, zdaj je balo tu nemogoče gnezditi. Vzel sem knjigo in se »ioibno vsede4 v naslonjač. Zdaj bora imel vendair že mir. »Civ!« se je oglasilo tik mane. Gospod Vrabec je sedei na vetrnici in si ogledoval paip.r z viseh strani. Se enkrat: »Civ!« To je bilo slišali dokaj začudeno in očitajoče, kakor da bi hotel reči: »Kakšno neumnost si tu napravi?« Tudi gospa Vrabčeva je prišla in pomenila sta se o stvari. Neverjetno, kaiko čudmo se ptiči pogovarjajo. V glasu jim odmeva vsa lestvic« čruvstev; enkrat so veseli, drugič jezni, 'tretjič užaljeni, četrtič začudeni! Gospa Vrabčeva je boječe fofotala sem ter tja in iskal«, ali res ne bi bilo nikjer moči najti vboda v kako razpoka Vse zaman! In ko sta prišla oba d° tega prepričanja, sta zagnala glasen vik in krik. Cez nekaij časa sita hiiteia po pomoč. Dva bratranca sta prišla, si ogledala dejansiko sitanje, odločno za-črvkala, kakor da bi hotela reči: »To ni pomoči, gnezdita kje drugje!« in odletela. Ali moja najerrm ka se nista dar la pomiriti. Njuno čivkainje je postajalo čedalje tišje in žalostnejše. Talko sta dolgo, dolgo sedela pred menoj, da tri se ju biil še kamen usmilil. Na zadnje sita me le ganila. Ali naj se močan človek ukloni pt'čji volji? »Civ!« je žalostno in proseče zvenelo. In — vzel sem lestev in odstranil papiir. Joj, kakšna sreča za Vrabčeve! Da sem mogel to videti, je bilo vredno ,z-pregledaiti tiste majhne madeže na balkonu! Ugnala sita me bila v kozji rog, a vendar sem vp.cel. JUTROVČKI PIŠEJO Življenjepis čevlju. Mlad gospod pride v trgovino s čevlji z namenom, da si kupi nove čevlje. In res si jih je kupil. Dokler so bili čevlji lepi, so ho* dili na razna zabavišča in na ples. Ne» ki večer, ko je gospod spet plesal, mu je drug plesalec stopil na čevelj in ga odrgnil. Gospod je bil jezen in je če« velj zavrgel. Tu ga je našel brezpo« selili. Njemu je še zelo dolgo služil, zakaj brezposelni imajo lahko tudi gr* de čevlje. Tako je čevelj prepotoval še mnogo dežel in naposled je bil ves preluknjan. Kaj zdaj? Brezposelni ni imel denarja, da bi bil dal čevelj po* praviti in zato ga je vrgel na smetišče. Tam je obležal in premišljeval svojo žalostno usodo. Hojnik Miran, uč. ? razr. v Mariboru, Razlagova ul. 25 Povest starega čevlja. Ko smo se igrali na pašniku sem zagledal čevelj in copato. Čevelj je pripovedoval co® pati svoje življenje. »Ko sem bil maj« hen, so me ljudje vrgli na cesto Mi» no je prišel deček in me brcnil, da sem odletel v vodo. Pa priplava gos in me izvleče na breg. Tam me je našla miš, ki me je vsega oglodala, da o mojem podplatu ni več sledu. Takšen sem obležal na tem pašniiku. Jo j, joj. šele tri leta sem star in vendar ne more danes nihče uganiti ali sem črn ali rjav. Ljudje so res nehvaležni. Prej bi se kamnu zasmilil kakor pa Iju« dem.« Tako je govoril čevelj in čopa* ta je resno prikimavala. Kovačič Gorazd, uč. II. razr. v Subotici Doživljaji čevlja. Ko sem bil nov, sem se vsakemu svetlikal. Visel sem v izložbenem oknu. Neke noči je pri* šel tat, všeč sem mu bil, ker sem se tako lepo svetil, utrl je okno in me »sunil«. Ko je prišel z menoj do vo« gala ulice, me je obul na umazane no« ge. A zgodil se je čudež Komaj je na« pravi) par korakov, že so odleteli mo« ji podplati. Tat me je hitro sezul. vr« gel na gnoj in tekel nazaj k trgovini in si ukral druge čevlje. Tn zdaj ležim 5e zmerom na gnoju: v dežju in snegu, noč in dan, zares kaj nič imeniten stan! Pušelc Ivanka, uč. III. razr. v Selnici ob Dravi Čevljevi spomini Kako pač lepo je nekdaj bilo, ne vem baš, koliko let je minilo, ko sem prišel čevljarju iz rok s črnim lakom okrašen okrog. Čeveljček črn, lep kakor misel na prodaj v oknu sem visel. Mladeniči so in modri možje oči poželjivo upirali v me. Z veseljem je gledal in hvalil me vsak, samo da sem bil jim malo predrag. Naposled mladenič zal je prišel, denarce lepe je zame odštel. Pod pazduho je lepo me vzel in z mano domu je hitel vesel. Bila je nedelja. On v pražnji obleki je stopal z menoj. Vse je zijalo in gledalo naju! Prišli so časi nato neprijetni, ko nismo bili nič več prevzetni. Ogulil sem se in se postaral da tudi moj mož me ni več maral. Vrže me na smetišče in tem me pusti tako se čevlju na svetu godi. Bernardika Marin, uč, IV. razr. v Rušah ŠKORNJEV A TRAGEDIJA Ko sem po cesti šel čez jarek je visel star, strgan škorenj. Postal sem in pomislil: Kje neki škorenj vse hodil je? Kje neki škorenje vse hodil je? Premišljeval sem nekaj časa odgovor dal sem si le ta: »Rodil gotovo se je pri čevljarju, pri vaškem mojstrčku Smolariu. kjer bil je še neštetokrat, da dali so mu nov podplat. Sedaj pa, njegov ga gospodar proč vrgel je, ker je dobil denar, da kupi nove škorn je si, sedaj ta starček tod leži. Ivan Predan, dijak III. razr. r. g. v Liubliani Čevelj pripoveduje: »Prišel sem iz tovarne s številko 34 v trgovino. Tam so me položili v škatlo in me postavili na polico, ki je tudi imela številko 34. Po dolgem čakanju je prišla neka go* spa in me je kupila za svojo hčerko. Hčerka me je doma obula, tekala je z menoj po cestah, brcala je žoge in su* vala kamne v stran. O, hitro sem izgu* bil svojo lepoto, ki so mi jo bili dali v tovarni. Ker sem bil grd in na vseh koncih obtolčen, me je dala gospodi« nja svoji sestrični, ki je bila siroma* šna. Sestrična je hodila z menoj po polju, njivah in gnoju toliko časa, da so začeli gledati njeni prsti skozi me* ne. Ker nisem bil več za pošteno rabo me je vrgla moja druga gospodinja na gnoj. Ko je prišla moja prva gospodi* nja k svoji sestrični na obisk, sem jo takoj spoznal, in žalostno sem jo po* gledal a ona me ni razumela«. Kale Živka, uč. IV. razr. na lice ju v Ljubljani Dober dan, stric Matic! Zadnjič sem šel v gozd po mah za jaslice. Za za* slišim kašljanje v grmovju. Malo po* gledam in glej ga šmenta, v grinj po* kašljuje star škrpet. »Jej, jej, kje si se pa ti prehladil?« sem ga vprašal. Z jo* kal se je in začel pripovedovati: »Veš, revček sem. Časih 6em bil pa tak po* 6pod, da mi kmalu ni bilo enakega. Vozil sem se v avtu, in lepesa dne sem od samega napuha počil. Potem sem dobil pa brco, da sem odletel v grm. Zdaj me pa še uši ne marajo«. Tako mi je pravil star čevljev. Zdaj te pa vprašam, dragi stric Matic, ali Tvoji čevlji tudi kdaj kašljajo? Srč* no Te pozdravlja Tomšič Joško, uč. II. razr. Notranje Gorice Moji škornji. V letu 1934. sem dobila za Miklavža tepe gumijaste škornji-ce. Po preteku enega teta so romali v popravilo. Se sem jih nosila nekaj tednov, ker so pa puščali vodo» sem iti zavrgla v staro šaro. Tam so ležali več mesecev med razino drugo, ropotijo, ter premišljevali o svojih boljših časih, ko so se veselili sankanja iti smučanje po naših brdlrh. Po dolgih mesecih jih je našla moja mala sestrica. jih otefe stori šari m Jih nosila tako dolgo, da so se podplati obnaMi. nakar A Je za 50 par tukajšnje- mu delovodji pri hudournikih. Zgornji diel škormc e detovocUja uporabil za kipainje SKurikjev, Katere rabijo hudouir-nilki, spodnji del pa je zavrgel v smetišče Psiček našega revnega, čevijairč-ka je našel spodnji del škonnjic, ter jih nesel v gobčku domov, kjer jih je čevljarček popravil za svotjo najmlajšo hčerko. Tako zaključujem povest o modih škornjicaJi. Heda Boltin, učenka 3. razreda os. šole V Lučah pri Ljubnem. Zgodba o zavrženem čevlju. Zagleda1 sem beli dan v velilki delavnici, morda tovarni. Zelo so hvalili motje lepe oblike, da sem bil kar ponosen nase. Postavili so me v veliko elegantno izložbo. Vedno je bito dosti gledalcev, dokler nisem bil enemu posebno všeč. Bila sva si z novim gospodarjem kar dobra prijatelja in je ravnal z menoj še dosti dobro. Prenočevala sva nekoč v neki mali gostilni, kjer me je ukradel na inooo veliko žalost grd cigan. Začelo se je zame žalostno življenje. Bil sem velikokrat rnoiber in uimazam ter nazadnje tako raztrgan, da se me je 'naveličal in me vrgel proč. Sedaj samevam, ter gni-jem v nekem obcestnem jarku, dokler ne bom popolnoma pozabljen razpade,* Komatar Nuška, učenka 4. razr. Škofja Loka št 7. Kapucinsko pred m. Zgodba o čevlju. V trgovini je bita razprodaja čevljev. Nekega dne pride gospod in kupi tep, nizek, lakast čevelj-Najprej ga je imel za nedelljo in praznik-Vsi so ga občudovali. Ko pa je minulo poletje, je že bil grd. V pozni jeseni in pa poziimi ga je nosil le pod sneženka-mi. To je bito zanj hudo. In nazadnje veste kaj je naredil? Dal ga je nekemu beraču. Tam se mu je godilo jako slabo-In nazadnje ga je še tisti berač zgubil v gozdni. Na čevelj so nametaM drva. Cez nekaj časa je kupil neki gospod drva m doma so ga zažgia®. Talko se je zgodb z ubogim čevljem. Irgolie Sonja, oč. II. d. r. reaL gimiv y Maribora, Zloženka Zgornje tri slike iuežite in nalepite na tenko lepenko. Potem razreiite vse tri slike tako, kakor vama kažejo črte. Ce ste pravilna »zrezali vse tri slike, ste dobili 16 delov. Te dele skušajte tako sestaviti, da dobite pravilen žetvamkoUiik Odgovori L Vesna. 2. H20. 8. Ostanek, ki ga dobimo pri suhi destilaciji premoga. 4. Enota za tehtanje dragih kamnov. (Približno 0.2 g). 6. Viktor Parma. 6. Anton Martin Slomšek. 7. Od 1. 1331—1358. & L. 1456. 9. L. 1882. 10. L. 1713. v Tolminu. 11. L. 1461. 12. Kadar je klijent zdrav, ne pa kadar boluje. 13. V Angliji. 14. Matej Langus. 15. Glina iz katere delajo porcelan. Listnica uredništva Uganke in križanke iz zadnjih številk so pravilno rešili: Pirmat Angela, uč. 11. a razr. 11. dekL me se. šOiie v Ljuouam, Dnu i nom-ch, akiant 1L b razr. urz. reai. gimn. v oe-uu, iancer rranci, ciljam ll. a razr. urž. ceaL gJiuuL v IVLairiboru, Poniikvar Stanko, uc. 11. razi. u. urž. letu. gimn. v LjuOijam, Roman Poje uč. L a razr. unese, šoile na rimah, v Liubijam, trti Ljuiumiia, dyaianja v Laubuam, iJušam Cener, uč. 11. razr. v Mariibaru, Pretnar Leopold, uč. ll. razr. dirZ. reai. gun-v Kjranju, Rainoid Gola, uč. 1. d razr. illL drž. reai. gimn. v Ljubljani, liojnik Stanko, uč. 1. a razr. niešč. šole v Ptu-lw, Mojmk Edvard, uč. II. razr. mešč. šole v Ptuju, Nikica Zolezruk, uč. V. razr. v Zidanem mostu, Pavletič Dušam, uč. V. razr. na Blokah, Nova vas prt Raikeku, Guste-1 Zadnik, uč. lil. a razr. ma Ledini v Ljubljaini, Slavko Stich, uč. L b razr. III. drž. reai. gimn. v Ljulbfljani, Žagar Ciril, dijak v Ptuj u, GamSair Ivan, dijak v Ljubljani, Medve-ščak Drago, uč. V. razr. v Radečah pri Zidanem mostu, Vidmar Leo, uč. V. razr. v Tržiču, Zavec Anica* uč- IIL razr. na Viču pri Ljubljani, Saša Magu-šar, dijak III. drž. reail. giimn. v Ljub-Uam, Sever Radlvoj, uč. L razr, deške mešč. šote t Mariboru.