Ntirtiji akmuti dnevnik v Združenih drianh V«lja za Tte leto -Za pol leta \ - • • Za New YoA celo leto celo leto GLAS NARODA * n The largest Slovenian D the United States« lisf isIovenskiludelavcevY Ameriki. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TZLBTOH: OHslsaa 8—3878 KO. 219. — ŠTEV. 219. »nUred ss Second Claw Matter September 21,. 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under Act of Congress of Msrch 3, 1870 TXLKFOX: OHelsea 3—8874 NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 19, 1933. — TOREK, 19. SEPTEMBRA 1933 VOLUME TT.I — LETNIK XLL 450 TISOČ PREMOGARJEV POD VIŠNJEVIM ORLOM PREDSEDNIK ROOSEVELT JE VČERAJ PODPISAL PRAVILNIK ZA PREMOGOVNO INDUSTRIJO Tolmačenje določbe slede kolektivnega pogajanja je bilo črtano iz pravilnika. — Pravilnik »topi v v veljavo dne 2. oktobra.—Premogarji v Union-port, Pa., so zastavkali v protest proti obstoječim razmeram. — Spopad med majner ji in stav-kokaz: pri Scrantonu. WASHINGTON, D. C., I 8. septembra. — Predsednik Roosevelt je nocoj podpisal pravilnik, ki so ga odobrili lastniki rovov mehega premoga in zastopniki delavcev. V prvotni obliki pravilnika je bila tudi točka, ki je tolmačila določbo glede kolektivnega barantanja. Ta točka je bila brisana, češ, da bi labko dovedla do nesporazuma. Pogajanja za pravilnik so se vršila skoro tri mesece. Premogovni baroni so bili skrajno nepopust-livi, koncem prejšnjega tedna jim je pa poslal predsednik nekak ultimatum, da se morajo v teku štiriindvajsetih ur odločiti, češ, da jim bo v nasprotnem slučaju administracija diktirala pogoje. To je zaleglo. Lastniki rovov mehkega premoga so se slednič vdali in podpisali. Pravilnik stopi v veljavo dne 2. oktobra. Roosevelt je podpisal pravilnik par minut zatem, ko mu ga je izročil administrator Hugh Johnson. S tem je spravljenih štiristo petdeset tisoč kopačev mehkega premoga pod znamenje višnjevega orla. Pravilnik določa, da ne sme noben premogar delati več nego štirideset ur na teden in v nobenem slučaju več nego osem ur na dan. Vsem premogar-jem bodo mezde znatno zvišane. Johnson je označil odobritev pravilnika za premogovno industrijo kot "največji uspeh naše administracije". — Od začetka pa do sedaj, — je rekel, — je bilo predloženih premogovni industriji osemindvajset načrtov za pravilnik. Industrija se je nahajala v nepopisnih zmedah. Večkrat je pretila resna nevarnost, da bo izbruhnil generalni štrajk. — Ker bodo lastniki premogovnikov plačali delavcem višje mezde, je jasno, da bodo morali zvišati tudi cene premogu. Zelo pa dvomim, da bi podražili tisti premog, ki je bil nakopan pod starimi pogoji. Lastniki premogovnikov v zapadnem delu Ken-tuckya in v Alabami še niso podpisali pravilnika. Se vedno se protivijo unioniziranju majn in višjim mezdam. V bodoče bodo morali premogovni baroni predložiti od časa do časa administratorju Johnsonu vse podatke glede delavskih plač, ki jih bo zahteval od njih. UNIONPORT, Pa., 18. septembra. — V tem najbogatejšem okraju mehkega premoga počivajo vee majne. Majner ji so zaštrajkali proti obstoječim razmeram in zasledujejo politiko "opreznega čakanja". Lastniki premogovnikov niso napravili do-8edaj se nobenega poskusa, da bi obnovili obratovanje. Majnerji v Fayette County izjavljajo, da se ne vrnejo prej na delo, dokler Frick ne podpiše pravilnika in ne prizna United Mine Workers of America. SCRANTON, Pa., 18. septembra. — V tukaj-šnji bližini je prišlo do ostrega spopada med stav-karji in stavkokazi. Na prostoru, kjer so imeli stav-kokazi svoje avtomobile, je eksplodirala bomba in poškodovala nad dvajset kar. Neki sedemnajstletni fant je bil ranjen. Neznanci so hoteli z dinamitom razstreliti dom Williama J. Brennana, bivšega predsednika 1. o-kraja United Mine Workers of America. Velikanski vihar ob atlantski obali 4 MAJNERJI SO SE REŠILI Zaprti so bili 14 ur. — Peti je najbrže mrtev, ko je voda zalila rov. Na vzvišenem prostoru je prišla voda tri čevlje do njik. Wilkcs-Barre, Pa., 18. septembra. — JStirje luajnerji so se vee ur zatem, ko- je voda zalila rov Truesdale Colliery v Nanticoke rešili, navzlic temu, da so rudniški izvedenci zatrjevali, da .so morali utoniti v votli. I'panje izginja za petega maj- nerja, ki je najmlajši iz med njih. To je Raphael Sweeney, star 31 let in rešeni majnerji .se boje, da ji* izgubil življenje, ker je b:l prenagel. tla bi se bil rešil .pred prihajajočo vodo. mesto da bi ostal na varnem prostoru. V rovu je bilo 48 mož, ko je vsled velikega naliva voda -vdrla v rov. Najnižje v rovu so delali Andrew Levandowski. star +6 let. Kazimir Stagers, 40 >et. Albert Tucker, 3.") let in Andrew Mati-kiewiez, star 48 let ter so po rovu plezali vedno višje pred površino vode. ki je nad njimi drvila v rov z močnim bobnenjem. Matikiewiez se je ustavil ter Mekel nazaj po orodje, s katerim no se pozneje vsi štirje rešili. Slič-na izkušnja v v neki majni v Oklahoma je naučila Matikiewieza, da je v takem slučaju potrebno orodje zelo koristno. Vsi štirje se ustavijo na najvišjem mestu, celo spali .so eno uro, ter so izdelovali načrt za rešitev. Z rešenim orodjem so napravili splav, da bi splezali nanj. ako bi voda dosegla njihovo višino. Toda voda se je ustavila tri čevlje pod njimi in je pričela padati. Hweeney j$e je ločil od svojih tovarišev in je tekel pred njimi, tipajoč, da pride do izhoda. Nekaj pota so še mogli videti njegovo svetilko, toda nenadoma se je zrušila zemlja in svetilka je ugasnila. Od tedaj ga niso več videli. Mat ikiewiez je tudi rešil svoje sendviče, toda vsi so mislili na rešitev in nikomur ni prišlo na misel, da bi jedel. »Po Štirinajstih urah svojega ujetništva, tekom katerega so brodili -po vodi, ki jim je včasih segala do vratu, so zagledali svetlobo in kmalu zatem so bili na prostem — rešeni. LINDBERGH NA ŠVEDSKEM Obiskal je dom svojega starega očeta. — Našel je svojo postarno sestri-čno. — Namerava odle-teti v Rusijo. Smcdstorp, Švedska, 18. septembra. — Sloviti ameriški letalec Charles A. Lindbergh je s svojo ženo prišel v hišo svojega starega očeta. Lindbergh je iz Stockholma prišel z aeroplanoin na mornariško letališče v Karlskrona ter se je z avtomobilom odpeljal na dom starega očeta. Lindbergh je bil 15 minut v hiši "CJard.stoesaM. kjer je živel njegov ded. V hiši stanuje sedaj neka druga družina. Lindbergh se je zelo zanimal za hišo in vas, kjer je bi! zelo prijazno sprejet. Lindberjrh in njegova soproga sta obiskala Antona Andersona.i sina najboljšega prijatelja Lind- j berghovega starega očeta ter jet ostal v njegovi hiši *no uro, kjer) si je ogledoval pisma svojega starega očeta in drugih svojih sorodnikov. Lindbergh je bil zelo vesel naočnikov starega očeta, katere mu je podaril Anderson. Zunaj hiše se je zbralo okoli 50 va-šeanov. ki so peli narodne himne "Du Fria". Lindbergh se je s soprogo z avtomobilom odpeljal iz Smedstor-pa v sosednjo vas Borrbv, kjer je obiskal svojo sestrično. Miss Ber-tha Perseh. ki je že postarna samica. Vsled Lindberghovega obiska je bila tako zmedena, da skoro ni mogla govoriti in Lindbergh je odšel v bližnjo gostilno na kosilo. London, Anglija, 18. septembra. — Neko poročilo iz Stoek-hol ma pravi, da bosta Lindbergh in njegova soproga iz Stockholma poletela v Ljeningrad. da preiskujeta, ako bi bila mogoča zračna črta ob severnem obrežju Sibirije. KARDINAL SCAPINELLI ____JE UMRL Bil je kancler papeževe države. — Leta 1914 je bil nuncij na Dunaju in je skušal cesarja odvrniti od vojne. OGRSKA HOČE VEČJO VOJSKO Budimpešta, Ogrska, 18. septembra. — Ogrska bo .prosila Francijo in druge države, ki so podpisale trianonsko pogodbo, za dovoljenje, da sme imeti večjo armado. iZa vzrok bo navedla, da se nahaja v istem položaju kot Avstrija. kateri preti nevarnost iz Nemčije in so ji zato zaveniške države dovolile povečati svojo vojsko. JAPONEC JE POSKUSIL SAMOMOR Tokio, Japonska, 18. se p tem- I bra. —Podporočnik Kazuo Fuku-da je na neki bojni ladji poskusili zvršiti harakiri v (protest, ker je drž. pr&vdnik zahteval smrtno kazen tza casfnike, ki so umorili ministrekego predsednika Inukai in ki se sedaj zagovarjajo pred sodiieem. ČREVLJARJI BODO ZASTAVKALI Brockton, Mass., 18. septembra. V nedeljo so delavci v petnajstih tovarnah za čevlje v Brocktohu zavrgli predlogo National Labor Board, da bi delali do konečne rešitve delavskega spora. Vsled stavke je prizadetih 7000 delavcev. Spor se je pričel pred tremi tedni, ko nekateri delavci niso hoteli plačati svojeg? deleža za Boot and Shoe Workers Union, vsled česar so bili odslovljeni. Odpuščeni so bili >vsled pogodbe, ki je bila sklenjena med linijskimi delavci in lastniki tovarn. Vatikan, IS. septembra. — Kardinal Rafaele Seapinelli, papežev kancler, je ponoči umrl v Forte dei Marini. Kardinala Scapinellija, ki je bi! .star 75 let, je povzdignil v kardinala papež Benedikt X\r. leta 1915. Kardinal Rafaele SeapineNi di Leguigno je zastopal Vatikan na mnogih evropskih dvorih, dokler ni bil povišan v kardinala. Navadno je živel v Rimu. poleti pa je bil navadno na svojem gradu Leguigno. Po več tedenski bolezni je bil kardinal Seapninelli v januarju 1931 operiran in od tedaj ni bil več popolnoma zdrav. •Njegova rodovina, ki je zelo odlična v Modeni, je dobila plemstvo leta 1(>4.">. Kardinal Seapinelli je bil rojen 2i>. aprila 1858 v Modeni kot sin Pietro in Kristine Seapinelli. V mašnika je bil posvečen leta 1881. Takoj po dokončanih teoloških študijah ji; poučeval v seminarju v Reggio. Pozneje je bil apostolski delegat v Parizu, tajnik papeževega nuncija v Lizboni in svetovalec komisije kanonskega prava. Od leta 1912 do 1916 je bil apostolski nuncij na Dunaju. Na željo papeža Pija X. je opetovano .skušal pregovoriti tedanjega avstrijskega cesarja Franca Jožefa,} da bi odvrnil svetovno vojno, to-j tla ves njegov napor je bil brezuspešen. TORNADO JE POVZROČIL ZA VEČ MILIJONOV DOLARJEV ŠKODE Tornado, ki se je pričel na Porto Rico, je divjal po državah North Carolina, Virginia in New Jersey in povzročil je ogromno škodo, ki seže v milijone ter je ogrožal tudi New York, toda ko je Atlantic City, N. J. pokazal še svojo jezo, se je obrnil na morje. BOJAZEN PRED RUSKO PŠENICO Žitna komisija se boji, da bo Rusija izvozila velike množine žita. — Delegati skušajo dobi t i Rusijo, da omeji pridelek žita. NEMČIJA PRETI Z IZSTOPOM Berlin, Nemčija, 18. septembra. Nemški notranji minister dr. Wil-helm Friek je izjavil, da bo Nemčija izapustila razorožitveno konferenco, ako njene bivše sovražnice ne za jamči jo enakosti v oborožitvi. V prisotnosti 80,000 dečkov in deklic, ki pripadajo k mladinski nazij.sk i organizaciji v Rudol-stadtu je rekel dr. Frick* — Z Nemčijo postopajo, kot bi i bila orna ovca sveta. Nikakor nočemo več biti sužnji. NAZIJCI ZAHTEVAJO SMRT IZGNANCEV London, Anglija, 18. septembra. — Kot trdi "Daily Herald", zahtevajo nazijei smrt 23 odličnih beguncev, kakor je razvidno iz oglasa v nazijskeni klubu v zapadnem delu Londona. Oklas, ki je pisan v nemščini, se glasi: "Ako srečate katerega izmed njih (nanašajoč se na seznam beguncev), jih ubijte. In ako je žid, polomite vsako kost v njegovem telesu". V seznamu so med drugimi tudi trije odlični nemški begunci, ki so pred dvema dnevoma pribe-žali v London in sicer: Rudolf Breitscheid, bivši socijalistični voditelj v nemškem državnem zboru, dr. Georg Bernhard. prejšnji urednik najuplivnejšega nem-škegfa lista "Vossische Zeitung" in Albert Grzeinski, prejšnji policijski komisar v Berlinu. Drugi v tem seznamu so: Philip Seheidemann, bivši nemški kancler, ki je po begu cesarja Viljema razglasil nemiško republiko, Otto Wells, predsednik nemške socijalistične stranke ter pisatelja Heinrich Mann in Lion Feuehtwanger. London, Anglija, 18. septembra. — Velika bojazen je legla na delegate novo ustanovljene mednarodne žitne komisije, da bo Rusija vrgla na svetovni trg velike množine svojega žita. V komisiji je zastopanih 14 drŽav in delegat i imajo nalogo paziti, da države, ki so podpisale žitno pogodbo, natančno izpolnjujejo njene določbe. Po tej pogodbi so se države zavezale, da dvignejo ceno žitu in zmanjšajo njegov pridelek tza dobo dveh let. Delegati so prepričani, da bo v veliki nevarnosti eela pogodba, ako ne bo mogoče pregovoriti Rusijo, do sprejme kompromis za svojo letno žitno kvoto, ali pa da saj ne preplavi žitnega trga s svojim žitom. Rusija je podpisala tozadevno pogodbo ter je bil njen letni izvoz določen na 44,000.000 bušljev. Sovjetski zastopnik Abraham (iur-jevič je zahteval l"tno kvoto 75 milijonov bušljev ter je znižal svojo zahtevo na 50 milijonov, medtem ko je Moskva prvotno zahtevala 90 milijonov. Sedaj prihajajo poročila, da ima Rusija za izvoz pripravljene-ga žita 100 milijonov bušljev. (Delegati so mnenja, da bo pri bodočem zasedanju komisije mogoče skleniti z Rusijo kompromis, toda le z velikim trudom. Komisija najbrže ne bo hotela dovoliti Rusiji več kot 45 milijonov bušljev, razun v slučaju potrebe še dodatnih 10 milijonov bušljev. Posebno hud je bil tornado v državi North Carolina, kjer je .skoro porušil in-esta New Bern, Morehead City in Beaufort ter povzročil škod t* do $•_>.<)< XUMM). Samo v New Bern znaša škoda nad $1.000.000. V vseh treh mestih je odpovedala električna razsvetljava in mesta so 'bila temna. Voda je odnesla mostove in podrla hiše; preplavila je uliee in meščani so se vozili s čolni po u-lieah. Z lesnih skladišč je voda odnesla milijone čevljev lesa. V New Bern je voda odnesla pomole Standard Oil Company. V Virginia Beach so se prebivalci izselili iz hiš. še predno je prišel vihar. V Fort Monroe je vihar dosegel hitrost 80 milj na uro. Ob obrežju države New .Jersey so največ trpela mesta Parnega t. Manasquan in več drugih manjših kopaliških krajev. Voda je odnesla veliko število bungalovov. ' New Bern, N. C., 18. septembra. Morehead City in New Bern kažeta po hudem viharju žalostno sliko. Obenem .s silnim viharjem je nad obe mesti prišel velikanski naliv. Vihar je drvil preko mesta po KM) milj na uro. Mexico Oity, Mehika, 18. septembra. — Nad 130 oseb je utonilo ali pa bilo ubitih, ko je južni tornado divjal ob vzhodnem o-brežju države, od koder se je obrnil v notranjost dežele. Velikanski naliv, katerega je prinesel vihar, je odnesel Sail Jose nasip na reki Santiago. Poročila itz San Luis Pot asi naznanjajo. da so izpod razvalin izvlekli 40 trupel. Najbrže pa je bilo ubitih najmanj 100 oseb. IRSKI DELAVCI NA STRANI DE VALERE Kildare, Irska, 17. septembra. Dela viski voditelj William Norton je dane^izjavil v nekem svo-jem govoru, da je delarrska stranka sklenila pogodbo z vlado de Rusija pa bo prihodnje leto zo- J*1*** Pri»">dnji državni prora- Z.. _______ **un bo vseboval .načrt za penzije vdovam in sirotam. Vlada bo določila poseben sklad, iz katerega bodo dobivali nezaposleni podporo. ADVERTISE in "GLAS NARODA'. .pet zahtevala še večjo kvoto, ki pa bo določena na pogajanjih prihodnje leto. Kvote, ki so določene posameznim državam, so: Združene država 47 milijonov bušljev; Kanada 200 milijonov; Argentina 110 milijonov, Avstralija 105 milijonov. Pšenica je poglavitni pridelek zadnjih treh držav, zato imajo tudi večjo kvoto. Št iri podonavske države, Ogrska, Romunska, Jugoslavija in Bolgarska imajo skupno kvoto 54 milijonov bušljev. SPOMENIK LETALCU Florenca, Italija, 18. septembra. —. Včeraj so odkrili spomenik avstralskemu letalcu Her-bertu Hinklerju, ki se je na poletu iz Londona, SS-50 Xoariy 99.00 "Glas Naroda" tahajm rmkl du ■mM) ta prmfeor. ptrlp1« ta osebnost! m no pri občujejo. Desar naj m bia«ti ftfUJttt po Momj Order. Pil ^»renaambl kraje uiotalkor, prosimo, de m wm Ml prejflaj« birellMw mnrnil. de hitreje najdemo naslovnika. NABODA*. Sta V. lita Neer Ymk. H. GLASOVANJE O PROHIBICIJI Danes glasujeta dve uadaljni državi o prohibieiji — namreč Idaho In New Mexico. £e bosta prešli tudi ti dve v tabor mokračev, bo manjkalo le še pet držav za odpravo osemnajstega amendmenta. Idaho je že pred osemnajstimi leti uvedla državno proliibici jo. Obe stranki — tako suhači kol mokraei — pra-.vita, da bosta zmagali. Sodeč po dosedanjih glasovanjih, je verjetno, da bodo tudi v Idaho in New Mexico doživeli suhači tak poraz kot so ga dozdaj še vsepovsod. Yeliko upanja so stavljali v južne države, pa so bili razočarani. Nadaljni udarec jim je zadala države Vermont, najbolj jih je pa potrlo glasovanje, v državi Maine, ki je bila suha že nad osemdeset let. Na obeh straneh je živahna agitacija. Suhači pozivajo volice, naj ostanejo zvesti 44sveti" stvari, naj se bore proti demonu alkoholu, pravih argumentov pa nimajo, kajti zadnjih trinajst let je povsem zadostovalo, da se je vsak količkaj razsoden človek dodobra prepričal, da pro-Jiibicija ni blagoslov, pač pa prokletstvo za narod. MokraČi imajo najboljšega agitatorja v osebi generalnega poštnega (mojstra Farleya, ki opozarja volilce na milijarde dolarjev, ki so bili v svrho izvedbe suliaške postave brezplodno vrženi vstran, na val zločina, ki ga je rodila prohibicija, na ogromne dohodke, ki jih bo imela' zvezna zakladnica od davka na prodajo alkoholnih pijač in na platformo demokratske stranke, ki določa popoln preklic prohibicije. Proti tem dejstvom ne morejo suhači z vsem svojim zavijanjem in z vso svojo liinavščino ničesar opravi t L Devetindvajset držav je izreklo pošteno in odkrito besedo in tem devetindvajstim bosfta danes brez dvoma uledili tudi Idaho in New Mevico. Prohibicija bo še pred Božičem odpravljena. Narod se bo globoko oddahnil, kajti skrajni čas je, da je konec teh nevzdržnih razmer. Fanatiki so šli v svojih zahtevah in prizadevanjih dosti predaleč. Ce bi bilo po njihovem, bi prišel za alkoholom tobak na vrsto. In prav nič čudnega bi ne bilo, ee bi zaceli nekega dne predpisovati, kaj smejo ljudje jeati in kako se morajo oblačiti. Ker so si svesti poraza, se tolažijo z mislijo, da bodo iznova začeli agitacijo za uveljavljen je prohibicije. Dvomljivo je, da bodo kaj opravili. Ameriški narod se je toliko zavedel in izbrihtal, da jim ne bo šel več drugič na lim. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-MO TOČNO m ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU T JUGOSLAVIJO Din 200 ____________________4 4A5 Cto 300_______________$ 74.0 Dn 400 .....................9-?0 Din 500___________________4 1145 Din 1000__________________> 22J60 Dta 5000_____________...„.4110^50 T ITALIJO Lin 100 ~..................-..... $ &80 Ur 200________________$1725 Idr 300 .......................$25*60 Lir 400_____________________ $33-75 Lir 500 ____________________ $42.75 Ur 1000 $34-25 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8PBEMEMBI POBI ALI DOLI Za taptatflo reftjih snestoor kot sgorad navsdtoo, bodisi v dinarjih ali Urah dovoljujemo to bolje pogoje. uruODA ▼ iMiirtim dolabu Mm HcftaKlo *40 morate poelatt_* MS » m turn -_mm v »• mof p* %t ft u nojjo M *f ■ V HQ.0C >' 9* . ** '* 990JQ i> m SLpV^fHC PUBI4SHIW2 COMPSN3G *Gla* Mar**«" mie C. Septembra pred tremi leti, ko je bil na rojstni dan prestolonaslednika Petra v znamenju jugoslovanskega bratstva na Banjici slovesno izvršen zgodovinski čin izmenjave naših vojaških zastav, so n& bazoviški ravnini nedaleč od Trata počile puške in pretrgale življenje četvorici idealnih mladeničev našega rodu in vila smrtno kazen. To sodišče je izpostavljeno gnusu vsega mednarodnega javnega mišljenja". Francoski, angleški, češki in drugi listi so pisali "o krrvavein semenu", o "nasilju, ki izvaja krvavo nasilje v borbi za svoj obstanek", o mučeništvu narodnih manjšin, o posledicah, ki so neizbežne za vsako nasilje in krivieo, našega srca. Po tragediji v Bazo-, in tako lahko rečemo, da so bazo- vici je nastal silen odmev «v svetovnem tisku in so med drugimi tudi uentški listi naglašali. da so postali žrtve spolitizirane justice v Trctu štirje mučeniki velike jugoslovanske nacije. Obsodba, ki je bila že v naprej pripravljena, kakor so zatrjevali listi Francije. Anglije, t'ehoslo-vaške, Avstrije in drugih držav, je bila izrečena pred izrednim tri-bunalom v Trstu v soboto "». septembra 1930 ob 23. Na smrt «o bili obsojen i 22-letni Kerdinad Bidovec. sin tržaškega trgovca in sotrudnik v trgorvini svojih sta-riaev, 24-letni Franjo Marušič, u-sluabenac ameriško - ita-lijaruske banke v Trstu, 24-letni Zvonimir Milo«, trgovski sotrudnik iz Trsta in 33-letni France Valenčič, trgovski uradnik v Bačah pri Kinežaku. Dvanajst soobtožencev pa je bilo obsojenih »kupno na 547 let težke ječe. dva pa sta bila oproščena. O razglasitvi obsodbe so med drugim takole poročali italijanski listi: Bidovec se ni dosti zmenil za čitanje razsodbe, gledal je v drugo smer. nekam daleč. Ko je bila prečitana njegova smrtna obsoba. ni trenil niti z mišico na obrazu. Miloš je pri preeit-auju svoje smrtne obsodbe malce obledel ter si pogladil la-pe. Strmel je predse in stal nepremično, dokler ni bila prečitana obsodba. Valenčič je bil vidno utrujen ter ni trenil niti z očesom. Marušič je bil duševno povsem odsoten, sanjah je zamišljen ter sploh ti i poslušal čitanja obsodbe. O •zadnjih urah obsojencev pa je oficijelno poročilo pripovedovalo takole: Pred polnočjo so od-vedlii obsojence v spremstvu moč-n e straže v zapore. Spali niso vso noč. Komanfclaut tržaškega ar-madnega zbora prošnje za pomilostitev ni poslal naprej, marveč jo je, kakor ga je j>ooblaščal zakon o izrednem tribunalu, sam odklonil. Zato je bilo takoj vse pripravljeno za justifikacijo. Ob 3. zjutraj je obsojence obiskal duhovnik, potem pa 6o bili odvedeni na kraj usmrtitve, na mali travnik v bližini vojaškega strelišča pri Bazovici. Obsojence je spremljal 58. bataljon črnih srajc, v katerem je bilo G00 mož pod poveljstvom konzula Diamandija. Xa licu mesta so bili zbrani vsi člani izrednega tribunala. Za ju-gtifikscijo je bil komandiran vod 56 mož, ki se je postavil v štirih vrstah, v oddaljenosti 8 korakov od stolov za obsojence. iNato so privedli obsojenec. Xa stol se je prvi vsedel Bidovec, za -njim o-stali trije. Ob 5.43 je komandant oddelka konzul Diamandi dvignil roko. Ko je zapustila v viharju sedaujosti in bodočnosti. Mučeniki, ki so izkrvaveli na Bazovici, kakor je pred njimi izkrvavel Vladimir Gortan. so prišteti k trumam drugih žrtev ne samo za našo narodno svobodo, temveč tudi zmago pravice, za polno veljavo človečanskih načel in za boljšo bodočnost vsega, trpečega sveta. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JEZNI2ANA Rerifc K3UIGARW 'GLAS NARODA' m mm mm X< Dopisi. S pota. V avgustu in septembru so bile v takozvauem Iron Range v Minnesotti vsakovrstne slavnosti. (Xa konvenciji v Eveleth. Minn., so nastopili razni govorniki, med njimi tudi znani notranjski rodoljub in profesor čebelarstva, č. g. Francis Jager. Njegov govor je segel globoko v srca vseli navzočih. Farraerska naselbina fircanv je praznovala te dni 25-letnieo svojega obstoja. Farmerji so letos dobro .pridelali, dočim je bila kakih 40 milj odtain občutna suša. Ce bi ne bilo koncem avgusta na Greauv, Miun.. slane, bi bil pridelek znatno večji. Xa željo učiteljev in učiteljic sem priredil v ljudski knjižnici na Ohisholm, Minn., razstavo predmetov, katere sem nabral na svojih potovanjih v štiridesetih letih. Rojak Troha iz Barbertona ima razstavljenih 52 lesorezb. Začasno bodo razstavljene tudi knjige naših prvakov in rokopisi v desetih jezikih. Pozdrav! Matija Pogorele. Hayes, IV. D. Priloženo vam pošljem šest dolarjev za cleoletno naročnino, 25 centov za Pratiko in 25 ceentov za reke| Bauman •na 'vrt po koso ter planil nato v ; vežo. kjer je i»tal Markič pri to-1 čilni mizi. na njegovi desniei pa : znani cestni banovinski mojster An/on Oole iz Si kol. ki se je pravkar vrnil iz Maribora ter stopil na majhno okrepčilo v gustilno. Bauman je zamahnil h koso proti Markiču, ta se je pa izognil in je kosa zadela Goleta naravnost v srce. Nesrečnež je kmalu izkrvavel in izdihnil. Med tem, ko se je odigral krvavi dogodek v gostilni, je stal Veronik .pred gostilno ter na vpitje žensk, ki so se razburile, ustreli! s samokresom proti vratom, kjer je stal posestnikov sin Frane Pre-dika. Krogla je k sreči zgrešila cilj in se zapičila v steno. Orožniki so oba fanta aretirali. Prizna- KAZMSEI Ko so na*i rojaki še t rumom a potovali v domovino, jili je bilo zanimivo poslušati, čemu *e podajajo preko morja. Z neštetimi sem govoril, kajti skoro sleherni se je oglasil v našem uredništvu. Sprva no odgovarjali nekam ne-zaupno. pozneje se jim je na razvezal jezik in so bili včasi še preveč gostobesedni. Vsi odgovori so se pa tikali razmer. Razmer je bilo toliko in tako raznovrstnih, da sem se jim eu-dil. kako ho zašli vanje in kako po njih hrepene. Starejši moški so govorili, da bodo šli pogledat, kakšne so kaj razmere doma in da bodo skušali prodati domačijo, če bodo razmere tako nanesle. Trgovci in businessmen! so zatrjevali. da gredo domov študirat trgov.ske razmere in se prepričat. če bi bilo mogoče uveljaviti tam kaj ameriškega sistema. Seveda. če bodo razmere ugodne in če ho vladna oblast dopustila. Dosti jih je šlo proučevat spodarske razmere. go- Trgovina s saharinom cvete okrog Kranja. Dva hitro si sledeča zaporedna slučaja aretacije prodajalk saharina sta dosti jasno pokazala, da i. , , se je zadnje čase v kranjski oko-1 la zata Markiea. ki sta ga že dalj časa sovražila. Oba so prepeljali v Maribor, ter ju izročili sodišču. Vobee je nedelja 3. septembra Namenili so si prepotovati vso Jugoslavijo od Triglava do Var-darja. od avstrijske m<-je pa do ribal i. kjer je Lah gospodar, ter natančno preštudirati gospodarske razmere. Že vnaprej so omenjali, dn «o gospodarske razmere v .Jugoslaviji zelo zapletene, da bi jih bilo pa mogoče izboljšati in da je naš mili narod takorekoe žrtev neznosnih gospodarKkih razmer. kel Dobil se je tudi rojak, ki je re- vtilio- 8LTJŽ&0 T&&E. Ženska srednje starosti želi dobiti službo pri Slovencih ali Hrvatih v mestu ali izven mesta: je sposobQftLZa vsako delo. — Pi-eite^na : "fling*'V Bor fl, ftrall. ~ -(M lici silno razširila prodaja tapljenega saharina. Prejšnji teden sta žandarinerij-ska kaplarja iz Kranja Žapušek Jakob in Mesarič .Janko pozno zvečer na polju blizu Rupe zasačila prodajalko in tihotapko saharina. V torek 29. anrgusta zvečer pa je kaplar Mesarič .lanko krenil proti Primskovem. kjer mu je padla v roke zopet druga prodajalka saharina. 48-letna Frančiška. Ura je bila že 11, ko jo je kaplar Me«sarič zalotil. — Ta se je namreč tisti dan mudila pri Primskovem, hodila od hiše _do hiše, pro-daja'la copate, svojim zaupnim o-sebam in stalnim odjeinalkam pa tudi saharin, in je razpečala že 6 škatljic. Pri zaslišanju je povedala, da je kupila 22. avgusta večjo količino saharina od neke znanke iz Šenčurja z namenom, da bi ga dalje razpečavala. Vsega skupaj je «\izela letos 170 škatelj in sicer maja 30. junija 30, julija 30, avgusta pa 80. Plačala jih je po 5 Din, prodajala pa po 5.50 dinarjev. Pri aretaciji je imela seboj še 21 škatelj. G škatelj, katere je prodala, so kupcu odvze4i. Na stanovanju so pod posteljo našli še 52 škatelj. Francka je povedala. da je prišla k njej že omenjena znanka in jo nagovarjala, — Bom pa šel pogledat v tisto nesrečno Jugoslavijo, da se boin na lastne oči prepričal, kakšne so gospodarske razmere. Ivo sem bil še v domovini, sem bil liberalec, zdaj pa slišim, da so vse stranke prepovedane in odpravljene, ozi-j roma je v vsej Jugoslaviji ena !>sama stranka, ki je deležna vlad-t . vse druge stranke : i vr'*> P0(* površino, ker bi v hipu nastale kaotične razmere, če bese- bila zopet v znamenju noža. Bilo je pač po prvem in je zlasti tudi I patenta v Ljubljani denar nekatere pre-1 več tiskal v žepu. Zato so si pri-j voščili čez inero dalmatinca ali pa t,- ... . „ A , , • .v... .... . .. bi prišle zatrte stranke do se tezjili pijae in posledica so bi-1 li izvečer pretepi na raznih kra-j * . jih. Nekateri prenapeteži so si hu-J , D™tl J,h Je »P«*>vat delav-do skočili v lase in drug drugemu ra™<,r,>- kl rxlso kaj puščali razgreto kri. Med žrfrvami, P.nda' bajP 7rito' kt'r ni P™™* junakov noža je bil tudi hlapec 'SUit<>n,a in kor delav,itvo ni 1ako Ivan Novak, z Gasilske ceste, so ga kmalu po polnoči našli nezavestnega na Jernejevi cesti blizu mitnice. Bil je dvakrat zaboden v hrbet ter tudi v prsi in levico. Morali so ga prepeljati v bolnico. Kdo ga je napadel, ni znano. j^. - organizirano. ROMUNSKI KRALJ GOVORIL PO RADIO Bukarešta, Romunska, 17. septembra. — Romunki kralj Karol je pozval danes po radio romunsko prebivalstvo, naj ščiti in brani interese dežele. Romunski narod ima lepo bodočnost na«vzlie težkočam, s katerimi se mora da bi organizacija DRUŠTVA VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m «*mo wmtš aMMtv*» p*£p»*sl SIovmcTt vail oEoU, V "" !' 11 .1 H I CHUZA OOASSSO Z*«» fw!govarja!a razmeram. Tisti, ki imajo hiše doma. pa niso mogli s pismi prepoditi stanovalcev iz njih. so j»e osebno namenili v stari kraj. da natančno preštudirajo stanovanjske razmere in stanovanjski zakon, ki u-stvarja take razmere. Oni. ki so imeli družine doma. so domnevali, da je po petnajst ill ali dvajsetih letih že enkrat čas, da si ogledajo družinske razmere in kaj pametnega ukrenejo na podi »gi vsestranskih izkušenj, ki so jih imeli v Ameriki. Sosedje so jim namreč sporočili. da njihove družinske razmere niso take kot hi morale biti in da je treba temu in onemu hitro napraviti konec. 'Dosti jih je šlo razmere samo gledat in študirat, pa niso povedali. kakšne razmere. Najbrž splošne ratzmere. Nekateri sa zatrjevali, da so žrtev ameriških razmer in da nameravajo v novih jugoslovanskimi razmerah pričeti novo življenje. •Z eno besedo rečeno — kogarkoli sem vprašal,'vsak je šel gledat in opazovat razmere. Skoro sleherni se je pa vrnH po dveh ali najkasneje po šestih mesecih. Tudi ob tej priliki so se oglasili v uredništvu. Precej potrti so bili. toda v očeh jhn je blestel odsev domovine. — No, kako je kaj? Kakšne so razmere 1 — sem jih vpraševal zapovrstjo. Resnici na 'ljubo moram pove-. dati, da sem dobil v devetindevet* j desetih slučajih izmed sto slučajev naslednji odgovor: r - • — Cviček je letqs kisel, štajer-teka vina so pa jaMo oirsjt..., aaaaEmomam Ji - -OLA8 H t R O D A" WEW YOEK, TUESDAY, SBPT EMB2R 19, 196» THB LAEGX8T HLO DAILY kO. || 'in i-i_____g?-* TT. B. ABBOTT: KLOPOTAJ OC OBED B-r-r-r! | (Jonpa Eiul je bila preveč raz- Sinrtno nevarna kura kloj>otaoa I jarjena. <1a bi kaj odvrnila. Sla je je bila zvita in pripravljena, da bi j veti iz kuhinje in ko ubije. Nekateri ljudje pa zamude v««s dan. da jo ubijajo s tem. pičila. Iz oči -se ji je blesketalo kakor diamanti. Njen žilavi črni jezik jo švigal in trepetal od jeze. Njen roženi rep je v stakatu ropotal in sli?«I >i ga. kakor bi miljo dalee ropotala strojna puška. Najnevarnejše orožje v kjralje-Ktvu živali, dva mala zakrivljena, strupena sekača. .sta se videla. Z vsako mišico svojega napetega, a prožnega telesa klopotača lahko u-dari kakor s kladivom. Svojega no-\raznika lahko piči bUkovito hitro. A to pot ni pičila. Guv Johnson h Floride, lovec na klopotače, je rad njeno glavo spustil zanko in ji jo tesno zadrgnil okoli vr*tu. Nato je pripognil in jo h no udaril po glavi. (V»z dve irri so jo v prvi tvorni-cj za kačje konserve na svetu, v A read i j i. Florida, že odrli. ji izločili kosti, jo skuhali in zalili v plo-čevnasti |m*>o<1 i. Dand desetih Oče in sin sta pa imela imen itjih bo zbežalo devet. C'e je razjarilo urico. Kačo sta spekla in kačo j jena. te bo .s svojim roženim re-sta napravila dušeno v omaki s I poni dovolj dolgo svarila. Pičila te tistim zadoščenjem. ki ga imajo j bo pa samo takrat, kadar boš ne-možje s kuhinjskim delom takrat. | vede stopil nanjo." kadar žensk ni. Meso je bilo lahko, i Za lov na klojvotače lovci rabijo mejiko in trdno, .rdečkasto in v i bambusov drog z zanko. Za čevelj njuno presenečenje hre^. divjega o-) kače jim plačajo 1 vaj set centov. Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ KAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. DVE SIROTI Sfcisal A. D. ENNERY kusa; prav kakor prsa piščanca. Pozneje, ko se mu je posrečilo, da je svoji ženi dokazal, da ni znorel. je mož še enkrat napravil kuharski eksperinicnit s klopotačo. Povabil je nekaj prijateljev, da bi •pokusili novo jed in ti so mu navdušeni ploskali, ko so pojedli. .Mož je kar žarel in sklenil, da Povprečna klopotača je šest do sedem čevljev dolga. Tako dobe en dolar dvajset centov do en dolar štirideset centov za komad. V suhem času lahko nalove petnajst do dvajset kač na dan. S krokodilovimi kožami in pa kožuhi pa ne jno-} rejo niti pol tega zaslužiti. To vsekakor ni vsakdanji zaslužek, zakaj meso. obloženo z ledom, v neki hotel v Tainpi. Florida. Tam ga je hotelski kuhar pripravil in gostje t-o ga slastjo .jedli. če malone v vsaki boljši restavraciji v skorqj vsakem delu sveta. Klopotača v omaki je na jedilnem listu v restavracijah v New Vorku. Chicagu, Bostonu. Mehiki, llnvani. Hong Konjru. Amsterdamu. Londonu. Parizu. Klopotačo so začeli jesti iz radovednosti. Neki Američan po i-menu (J. K. End in njegov devetletni »4« v južni Floridi lovila klopotač-- zaradi kože. Neki dan sta ujela krasno klopotačo, ki je merila šest čevljev. ' * Pojej va jo." je mož dejal svojemu sinu. Mogoee se je šalil, mn-g<*"e je pa mi.v|il r;tsno. Fant je bi! zadovoljen in lovea na kače sta prišla s klopotačo domov in naznanila. kaj nameravata. Gospa End. očarljiva, dražestna žena. pa ni bila navdušena /a to. "Ven iz moje kuhinje n tem." je kričala nanja. Mož. ji je skušal razložiti. "Saj ni nič slabega pri tem." jo je miril. "Ljudje jedo ostrige in polže, žabe in želve; zakaj bi pa k lopo t a«'- ne jedli ? Saj je najlmlj »ista od vseh živali na svetu!" palico la- bo poizkusil na debelo. Nalovil je!ob mokrem vremenu ne morejo lo-tueat klopotač, jih odri in nesel j viti. ker se klopotača oh dežju skrije. V tovorniei kaei od režejo glavo in izločijo kosti. Nato z režejo in«*so na rezine in ga kuhajo v velikan-Nato je napolnil nekaj pločevi- *kih kotlih. Temu dodajo smetane in gob in s kačo v omaki napolnijo pločevinaste kante. To je pa dr««ra jed, in ^icer zato, ker iz ene klopotače, dasi telita pet do šest funtov, ne napravi- hiš porcijo klopotače ::li druge ka-;nastili kant s kuhanim kačjim mesom in jih spravil v svoji kuhinji. Počasi je odgovarjal na pisma, ki so 7-ačela prihajati ; a dobival jih je vedno več in več. tako da so ga skoraj preplavila. In tako mu ni drugega preostalo, kakor da je pu-j stil vse drugo vnemar in se poprijel konzerviranja klopotaeinega mera na debelo. Organiziral je družbo, najel krdelo izkušenih lovcev na klopotače in ustanovil tvornieo — fam v plamovili goščavah južne Flo. ride. Mož je izjavil, da klopotač ne namerava jrojiti. ampak da se bo s kačami , za lagal iz divjine. Tako so (Nadaljevanje na 4. strani.) Z LESTVO IZ GRADCA V BUDIMPEŠTO Na najrazličnejše načine si ljudje služijo kruli in pridobivajo popularnost. To je hotel doseči mu dovolili in tudi dali priznanje, j graški pleskarski mojster F. da zatira nevarno kačo. Guv Johnson, uajspretnejši kačji lovec, je pri njegovem podjetju, da uči druge lovce, kako se z uspehom in varno love klopotače. Pri iiLstrukcijah rabi uagačetio kačo. "Glej." pravi, "da prideš do klopotače prej, preden se zvije ali|sti „„ tla in nadaljevati pot peš zbeži; kar nanjo stopi, kar zadaj ker mu j,. madžarska policija za-za glavo. Skušala te bo udariti, ne, branila prodajati razglednice, bo le pa mogla pičiti. Potem jo u- Medpotoma je Sehaffler izgubil da ri po glavi in dobro 1k>. Kačja j k; svoje teže. lestev na se črepinja je tenka, zato.se kača lah- skrajšala za dva klina. s C baffler, ki je s prijatelji stavil. da pojde iz Gradca v Budimpešto -z iestvo. Pri startu se je zbrala velika množica ljudstva in Schaffter je moško nastopil svojo pot. Prehodil je z lestvo 565 km pota. pred Budimpešto je moral zle- Po dolgi .bolezni j«* umrla v St. •lohns bolnišniei v Clevelaudu., O.. Mary Hočevar, rojena Gori-šek. stara 42 let. Iiila je vdova. Pokojnica je v Ameriki bivala let. Doma .je bila iz vasi Stari-grad. fara Videm .pri Krškem na Spodnjem Štajerskem, kjer zapušča očeta in sestro. Tukaj zapušča šest otrok. — Poroča se. da je rojaku An-tou Ifahichu. New Scheffield. Pa., prejšnji ponedeljek zjutraj pogorela garaža. Zgorel je avtomobil in kokšnjak. vse kokoši. Zgorelo je tudi vse drugo orodje, in ima rojak Habich precejšnjo škodo. Ko se je družina zbudila, je bilo že vse v plamenih in se ni dalo ničesar več rešiti. — Velika nesreča je zadela družino Avgust Vozel v Detroitu Družina je bila na potu v avtomobilu i/. Fontaua. California, v Detroit. Nesreča se je pripetila v okolici mesta Present t. Arizona. Vozel in njegova žena sta bila ttžko ranjena, njuno o.sem mesecev staro dete je pa bilo na licu j mesta mrtvo. Mrs. Vozel nahaja v bolnišnici v Present n. Oba sta bila namenjraia k svojim staršem v Detroit, — V nedeljo, 10. septembra je po komaj enotedenski bolezni n-mrla v Milhvaukee. Wis., v visoki starosti 75 let Apolonija Ver-hovnik. mati pred nekaj meseci preminule Fan v Kolenz. Pokojna je silno žalovala nad izgubo svoje hčerke, kar je br»*z dvoma pospešilo njeno smrt. Pred dobrim letom in pol je pokojna s svojim soprogom John Verhovnikoni prišla iz starega kraja k svojim «»-trokom tukaj, v nadi. da bo večer svojega življenja pretila v njih krogu. Kmalu pa je kruta smrt posegla v družino in ugrabila njeno največjo ljubljenko Fany, pri kateri sta se oče in mati nastanila Ostala sta pri svojem zetu Joe Koletizu tudi še po smrti hčerke in t ti je zdaj umrla tudi mati ter zapustila poleg sopro-« ga še tri hčere. je Knjigarna "Glas Naroda" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street. New York Lepi Jakob je razumel tehtnost tega razloga, kajti namignil je svojim prijateljem, naj puste njegovo mater iz kroga. Froeliardka je odšla zmagoslavno iz krčme. In gredoč mimo svojega sina mu je dejala: — Ce hočeš še ostati tu, se ne daj motiti, angelček... naša pokveka me raka... gotovo je še zunaj na trgu. In pred odhodom se je še enkrat ozrla na svojega sina, mrmrajoč sama pri sebi: — Kako dobro mi de, dragee moj!... Kako \ i no človeka razgreje! lu s pretirano opičjo ljubeznijo je poslala svojemu Jakobu z roko dva poljuba. Po odhodu Jakobove matere se je rajanje še z večjim truščem nadaljevalo. Jakobu je pa začelo popivanje presedati. Postal je bil celo nekam potrt. Mar mu je bil spomin na Marjano zagrenil veselje* — Ko, no!... kaj ti pa je, Jakob? — so ga vpraševali tovariši. — Pa se menda vendar ne bojiš, da bi ti ugrabil Marjano, zdravo deklino, ki ima sr-ce vedno na jeziku i. .. se je oglasil drugi. — Ali pa imaš novo ljubezen v sreu, — je menil tretji. Vzpodbujen po teli besedah je lepi Jakob dvignil glavo in udaril s kozarce"« po mizi, rekoč: — Halo, krčniar!... vina!. .. Prinesi najboljšega!. .. Št' vina!. .. Št- in se vina! Dn se o tem prepriča, je dejala kar tja v en dan: — Vendar pa ni pametno, draga moja, da se potikate tako pozno po mestu... V Parizu je to nevarno... zlasti če ima človek pri sobi denar. V pričakovanju odgovora ji je postal nekam tesno pri srni. — Ah. gospa, — je odgovorila Luiza, — saj nisem bila sama v tej ulici; z menoj je bila moja sestra... tu na klopi sva sedeli... — Vaša sestra! — sta vzkliknila Peter m Froehardka v en glas. — Da. .. Prav kar je bila še tu!. .. — Kje je pa zdaj? — Ugrabili so jo! — Ugrabili! Ta krik se je izvil Petru iz ust. — Ugrabili > — je ponovila beraeiea. Luiza si je zakrila obraz z rokami. Ubogo dekle je bridko zaplakalo. — Nikar ne obupuj, dragiea. — jo je tolažila Froehardka; — ne boj se, se bo že našla, tvoja sestra, saj menda ni otrok. — Osemnajst let ji je kakor meni! . — Osemnajst let! — je ponovila beračila s pomembnim vzdihom obžalovanju. Potem je pa dejala prijazno: — Pa je menda vendar bili. .. — Treba bo tak< niso zares ugra- co.j obvestiti n tem vase farse, — je menil Peter. — Da. res je, — je pritrdila Froehardka. --------— Spremiva vas do doma, — se je ponu- Ker je bila preeej okajena, Froeliarda ni ; Peter, mogla takoj razločiti.-kaj je počel njen po- j Toda Luiza je samo globoko vzdilmila.. . habljeni sin v trenutku, ko ga je opazila. V > — Gorje. — je zašepetala. — staršev s sestro iriniava.. . Kaj pravite J Da, gospa, najini... starši... Parizu. — je dejala Luiza POVESTI in ROMANI' 80 znpwd u jartvect iin, II. det__________1.— Splošna Knjižnica: (Nadaljevanje ) fit. 21. (Frllollb 2olns> I)tmuX knthohwilh tcedble. IL. 73 str. broi St. 01. fct. 62. At. 62. fit. 64. fit. as. (Ool&r) Bratje Id sestra.....73 Id!jet. I. det Rnotierjcra fit. 23. <8opliokJea) AiUimc, 1*1 ns Ifra, poslov. C. OoUr. 60 str. broil raws--.---- fit. 24. (E. K Holfrer) I. del. 806 str.. Vsi 4 deli______________________ SJU : fit. 66. Kamela, ok* sItbo-j lie, Teaelolffra------------------------„45 ; Sls venski pisatelji H. Patresis povest, Morsvake all-I ke, Vojrods Pers I Feris«. Črtice _________________________LSI Tfcreri zskjs-----------------1__ Tik tt iTSBts________________M IUK, (BerkK trd. m. TVi fit (Gdj Sslustlj Krlap) V«|-M s Jspito, posisr. Ant. Dokler. 128 s^anl, bra*. __ it ML (I 144 stmil fit. 87. fit. 88. 8 KN9IOB SKUPAJ I Ties« in mm as* (Rare) lis lsdaja II »nil jI tmHJcBl milijonar . ' V hremplJib UfcvMdje V refcstm (iisti«e> _ V .J9 UN .IM Aja fit. 4T ^ iimll — I! Sser. 49. Iwmnv sin.' tt4 ves____1JI At 5L S % osftsAv ___V 1. del 2 _ OBA SKUPAJ -------1JOO Veliki inkvtadtor_____________________ VtTK (Waldova), brol. ......85 VsJ*a m TIsTksna, • slikami _______IS .trdo (Ba bind rana tk Volk spokornlk in dross povesti....!.— trdo vesaoo __________________________ Vojni, mir nil poganstvo, L sv......85 V postiv je filn, III. st.............„.JSB Valentin Vodnika izbrani spisi .....30 Vednlk svojem o naroda _____________M Vodnikova pratlkn 1. 1W7___________JS§ Vodnikova prmtlka I. 1828............5« Vodniki in prepsiukl____________|| Zmlsel smrti ..........................64 Zadnje dnevi nesrečnem kralja_____M Za. kruhom, povest ..................... ff Zadnja kmečka vojaka_________75 Zadnja pravda, ve«._____________76 Zfodovlnn e nevidnem človeka_____M Zmaj is Bosne ______________ ,.. ..,-,..,70 Življenje slov. trpina, izbrani spisi Alešovec, 3. ar. sknpaj_______lil Zlatskopl _________ Ženini nače Koprnele Zartto in konce gdč. Pavle . Zbirka narodnih pripovedk: I. del ----------------------------46 II. del _____________________46 Znamenje iti rib (Doyle) Zfodovinske anekdote Z egnjem In .JI «8.— — V torek. 5. septembra pouo- F^ijela je beraeieo za roko in pripomnila eal, kakor \"si drugi... Pa si ostal kot tepec I ilde: — Siivrti sva. .. tu in se dolgočasil. / j Petra je to globoko ganilo. Beraeiea se ie Tako govoree se je stara beraeiea bližala pa na skrivaj veselila tega, kar je poveda- 8iml- . . , [la Luizii. Vendar je pa nadaljevala prisilje- Ko je pa zagledala Luizo, je malo manj- no prijazno: imate ]>a vsaj Zločin In kasen : I. In II. sreaek _____ Poziv! fadajanje liata je ^ »vezi * velikimi stroški. Mno go }ih je, ki ao radi ri«. bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo na* ročnino točno. Uprava H:" kalo. da ni krikuila od presenečenja. Toda Peter jo je gledat tako proseče, da je starka takoj spoznala, da mora napeljati pogovor drugam. In tako je tudi storila, rekoe s sladkim glasom: — Kaj vam pa je, gospodična, da se tako t rese te? Človek bi dejal, kakor grlica. Peter je hotel posredovati. — Gospodična je bila v smrtni nevarnosti, — je dejal. — malo je manjkalo, da je niso povozili. .. — Kdaj se je to zgodilo? — je vprašala stara beraeiea tako živo, da bi človek mislil, da se zelo zanima za neznanko. — Prav kar. — lil če bi ne bilo gospoda, ki mi je priskočil na pomoč, — je pripomnila L.uiza naglo. .. — Kdo pa?. .. — Tale pokveka? — je vzkliknila starka. Potem je pa vprašala na sinov znak tise: — Kaj, sinko, ti si bil tako srečen, da si rešil gospodično? Babura je vohala možnost nagrade. S komolcem je Froehardka odrinila sina. Ni ji bilo všeč, da je tako malo cenil uslugo, ki jo je bil storil neznanki. Obrnila se je k Luizi, rekoč: — Torej ste bili docela izgubili glavo, draga moja ? ! — Da, gospa, bila sem vsa zbegana... Sama nisem več vedela, kaj počenjam, kam naj se umaknem... — Pasja noga, — se je zarezala starka, — menda ste šla naravnost pod voz... — Nikar me ne zapustite gospa, lepo vas prosim. Froehardka se je bila že povsem streznila. Nekaj časa ni odvrnila poglecja od1 dekličinega obraza in zdelo se je, da pravi njen pogled Petru: — Enkrat si imel srečno roko, pokveka. Kaj je že slutilo to podlo bit je*? Pa bi nesrečnemu dekletu pomagaj to Froehardki seveda še na* misel-ni prišlo. Za siroto se je gotovo samo zato tako zanimala, ker je upa-Ip, da j« nato * Ji^ pr^dau^t izkoriščanja. — < e nimate staršev., znance v mestu. — No, — se je oglasil brusač, — našli bomo vaše znance, odvedemo vas k njim. — Se ni dolgo tega. ko sva prispeli v Pariz in nikogar ne poznava tu. — je odgovorila Luiza. To pot Froehardka ni mogla prikriti svojega zadovoljstva. — Nikogar! — je ponovila. Petru se je dekle čedalje bolj smililo. — Obrnil se je k nji, rekoč: — Gospodična, kdo je pa ugrabil vašo sestro t In ker je Luiza molčala, je nadaljeval: — Plemiči... ali kdo drugi ? — Ah, kako naj vem to? -— je vzdilmila Luiza. — To se vendar pozna po obleki, dušici. — je pripomnila Froehardka. — Toda.., saj sem slei)a, gospa! — je dejala sirota. — Slepa! — je ponovila beraeiea. (Dalje prihodnjič) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo le-pih romanov slovenski}* in tujih pisateljev* Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala* Cene ao zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" LAS I AI O O i" • A. --- NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 19, 19SS LARGEST BLOVXra DAILY h 9. I £ ^»REGINA Roman iz : življenja: STO LET ZLOČINOV IN KAZNI SA " O L A 8 NARODA" PRIREDIL I. H . 34 — Torej, utvar je gotova, gospod kmetovalec, vse zaupalo položim v vaae roke. VTse bo preskrbljeno, kakor si želite. Bazut*ke žene dobite v sosednji vasi, živina pa bo prišla tekom prihodnjega tedna. In s tem »e pc*»lovi od Toma. In ko »ta bila z Val ter jem sama, pravi Valterju: — Ta fant je zelo izobražen in podjeten; v resnici nam bo prihranil mnogo denarja in poleg tega bo zadovoljil delavce v njihovih željah, kar je zelo važno, ker bi nas sicer zapustili. Zelo sem vam hvaležen, gospod doktor, da .-rte nam. pripeljali tega mladega moža. In 5e se cela stvar z živinorejo posreči, bo dobil isto plačo kot in-žinirji, 'kajti potem bo toliko tudi zaslužil. Valterja ta pohvala zelo razveseli in ko zvečer Tom zopet pride k Kronekovim, mu VaJter pove, kaj je rekel Korner o njem. Tom za rdi m obraz in pogleda goopo Regino. In Regina se mu prijazno nasmeje. — iDa, da, Tam, ne samo mi, temveč tudi drugi ljudje vidijo, kak biaer ste. Tedaj pa .pograbi Tom banjo, ki je bila vedno spravljena v hiši m zaigra pesem. Uršika prične peti in kmalu se ji pridruži go-i«pa Regina. Pri luninem svitu pojo na verandi in delavci v taborišču z veseljem poslušajo ter pozabijo na iiimazano govorjenje in kletve. Poteklo je že nekaj mesecev, ko so Kronek s svojo družino in Tom prišli v talborišče. Dela so zelo natglo napredovala in Tomova živinoreja je bila v polnem evetju. Vse je izborn-o uspevalo. <3ospa Regina je veselo in zadovoljno skrbela za gospodinjstvo; od jutra do večera je imela vedno dovolj opravka. Sama je kuhala za družino, je poučevala Uršiko, je skrbela za perilo in tudi drugače imela dovolj dela. V celem taborišču so lepo belo ženo častili kot svetnico; noben drzen pogled se ni upal do nje. nofoena slaba beseda. Marsikdo je prišel k njej. kadar je potreboval kako pomoč in vsi so ji prihajali udano in spoštljivo nasproti. Tudi Uršiko so divji ljudje smatrali za neko višje bitje. Ruzu-ti so Uršiki nadeli ime "bela cvetka" in (Regina je bila po celem taborišču poznana pod imenom "dobra kraljica". iXjeno ime Regina ►o ipravilno prestavili v "kraljico". Valter je vedno bolj postajal duša podjetja. Ni si pri vseh pridobil samo ugleda, temveč je užival tudi veliko spoštovanje. Vsi v laboru so vedeli, da je pri potrebni strogosti zelo pravičen in je vedno skrbel za dobro svojih delavcev. Pa tudi Tom si je pridobil dobro stališče. Bil je splošno priljubljen, tako pri inžinirjih, Kakor pri delavcih. Vedno je bil vesel, za vsakega je imel kaka prijazno in šaljiv« besedo in vsi so vedeli, da se imajo njemu zahvaliti, da je bila hrana mnogo boljša in da je vsak dan bilo sveže meso. Z mžinirji Je »bil T«>m v prijateljskih odnošajih. Četudi je naj ve 5 prostega časa prebil v Kronekovi hiši. se je vendar pogost«) posvetil tudi inžinirjeru. Pod Tomovim vodstvom je bil tudi ustanovljen j:ekak kabaret, ki je vsak teden po enkrat dajal predstave v kantini. Vsak delavec je mogel gledati in poslušati. Sčasom se je tudi med delavci na»el ta ali oni. ki je imel kake zmožnoerti in je bil sprejet v kabaret. I)a med kabaretne predstave niso prišle kake opolzle in zarobljene stvari, za to so skrbeli Tom in inžinirji. V vsakem oziru so te predstave blagodejno vplivale na delavce, kajti bile so včasih šaljive, včasih resne. Tudi Valter je včasih prišel v kabaret in je tam ostal po kako uro. Veselilo ga je. ko je unridel. da delavci našli v kabaretu veliko zabave in sprnl-budo. Vse druge večere in v*e nedelje je bil Tom v leseni hiši. Toma je bil« treba občudovati, ka-ko se je trudil, da je g<*>pej Itegini ali Uršiki pripravil kako veselje. Ril je tudi udeležen pri Uršikini vzgoji. Poučeval jo je v glazbi in telovadbi. Vedno ji je tudi napravil kako igračo; mizice, stolčke, posteljice in drugo za njene punčke. Ž njo je hodil tudi na izprehode. zlasti ob nedeljah dopoldne, j ko je gospa Regina imela dovolj dela v kuhinji, Valter pa je pregledoval načrte. Same Uršike ni nikdar pustil iz hiše. kajti 6e vedno se je bal robatih delavcev v taboru. S Tomom jo je Regina pustila iti povsod, kajti vedela je. da je v njegovem spremstvu varna. Neke nedelje napravi Tom Uršiki zmaja iz papirja, in jo uči, kako ga mora voditi po zraku. To je bilo za njo veliko veselje. Tudi delavcem je ta zmaj zelo ugajal in kmalu so si jih sami napravili in jih spuščali v zrak. Pa tudi beli delavci so se spomnili na svojo igračo iz mladih let in sami so pričeli zopet spuščati zmaje. Tako je bilo včasih videti v zraku veliko število zmajev nad taborom. Zaradi Uršike in tudi za svoje vežbanje, so v hiši vsak teden povorili drug jezik ; en teden nemško, zatem angleško in francosko. Nato so naprosili burskega inžinirja Mijnheer Vaughana, da bi vse štiri učil holandskega jezika. In tako ni bilo dolgo, da so vsi znali tudi holandsko in so potem tudi po en teden občevali v tem jeziku. Tudi Tomova živinoreja je delala Uršiki veliko veselje. Večkrat je smela iti ž njim v stajo. Tom je imel pri tem veliko srečo, kot bi bil rojen živinorejec. Bezutske ženske so se kaj hitro priučile dela pri živini. Vse je izborno uspevalo; hrana ni veljala prav nič in -bilo je je obilo. In vesel ter ponosen je Tom preskrbljeval gospo Regino s svežimi jajci, surovim maslom, mlekom in smetano. Tudi sir je izdeloval Tom z Ruzutkami. Vsakdo je bil prijazen s Tomom, da je dobri kaj idobrega. Vsi so bili o tem prepričani, da brez Toma v taboru ne bi bilo tako prijetno. Ako so kdaj delavci godrnjali, da je delo pretežko, tedaj se je Tom zazibal v bokih, se je postavil v vrsto in je igraje napravi), kar se je drugim zdelo, težko. Bil je zelo močan in njegove mišice «o bile kot iz jekla. Ko so nato delavci videli, kako lahko in z igračo je kaj napravil. *n se nekoliko sramovali, kajti vrtino so se pona-šali s uvojo surovo močjo. Njihov ponos je bil tedaj zelo prizadet in naenkrat jim je šlo delo laije iapod rok. Vaker j- dobro vedel, kako veliko pomoč je v vsakem oziru fmel t T«aa in reoelilo ga je. ko mn je Korner pri svojem zadnjem obisku nan»f il. naj mu da večj« plačo. In tak« je dobiva! Tom j plačo k«t mžinirji in je bil na to zelo ponosen, fcvoj dolg pri Val-♦#rjo je le /lavno pravna) in sedaj je hranil, da bi tudi poplačal dolf pri avoji teli. Najlepii dan za Krone k o ve ki Toma je bila nedelja. V taboru > bilo tedmj tiho in mirno. Skoro vai delawi so odili in so se po- \ rtfcgubili po *wednjih vaseh, kjer je bilo dovolj pijače, zabave in ' Senak. Tudi Btsuti so šli v avoje vasi. V taboru je bila kaka opoj-' »a pijač* aano po adravniikHi predpisih kot zdravilo, drugače pa m, ker ao imeli v torn ie zelo slabe izkuinje. " (Dalje prihodnjič.) V sobici dunajskega deželnega sodišča blizu velike porotne dvorane so nedavno tiho odprli in kmalu zopet zaprli majhen muzej. Dotstop v muzej ima samo tisti, ki si izposluje od predsednika sodišča pismeno dovoljenje. V njeni so zbrani razni ostanki dunajskih zločinov in zločincev iz zadnjega •stoltttja. Pobudo za otvoritev mu žeja izločincev je dal spomin na stoletnico iprve kaznilniške bolnice v Avstriji. Do takrat so umirali jelniki navadno brez zdravniške pomoči kar v svojih celicah. Na pretekla stoletja spominja zbirka mučilnega orodja. V muzeju so zbrane tudi -slike, ki kažejo razvoj jetništva na Dunaju. Tu vidiš celice od starih beznic do najmodernejše urejenih jetniških celic. Samo zamrežena okna in .vrata, ki nimajo od iznotraj kljuk I,so «si vedno podobna. V enem kotu sobice je celica n,a smrt obsojenih, kjer so preživljali zločintci zadnjih 24 ur pred u-smrtitvijo. Železna postelja s> slamnjačo in nekaj odej, s sponami /.a noge in roke, ki vise na steni, ma.jlina lesena mizica s svečnikom in križem, posoda za vodo in n razstavljena tudi lastnoročna pisma roparskih morilcev in njihove pismene želje. Na enem takem listku je napisal zloglasni roparski morilec Vran- j cesironi ?n >krbio pravega sladokusca jedilni li>t svojega zadnjega obeda. Drugi .so bili v prini"ri z njim mnogo skromnejši in zado- ODKOD IZVIRAJO IMENA DELOV SVETA? KLOPOTAJOC OBED Nadaljevanje s 3. strani.) Učenjaki so .se mnogo ukvarjali /. imeni petih delov sveta in skušali dognat i izvor teli imen. Danes verno, da izvira ime Azija iz feničanske besede "azu", kar pomeni "dežela, kjer vzhaja soln-ce". Podoben naziv bi bil tudi "orijent" (vzhod), po latinski besedi "orior"', ki pa vendar ne pomeni v.se Azije. Ime Afrika izvira iz feničanske besede "havreka" in pomeni "sijaj, svetlost". Amerika je dobila svoje ime po Amerigu Vespuzzi.ju. ki je napisal prvo knjigo o novoodkritem zemeljskem delu. Po svojem od-krrtelju bi morala dobiti ime "Kolumb ija", kar j»* pa samo ime države oz. dežele v Srednji Ameriki. Evropa je dobila svoje ime po hebrejski (židovski) besedi 4ereb\ kar pomeni "dežela noči" ali "dežela. kjer solnce zahaja". Primerjaj s tem naziv "okcident" (zahod), ki izvida iz latinskega izraza "occidere". pasti, zaiti. Avstralija je pa dobila ime po besedi "terra australLs'', kar naj bi pomenilo "južna dežela". Se pred dejanskim odkritjem Avstralije so slutili, da je na jugu neka dežela, kakor je taka dežela tudi na severu zemeljske oble. in to deželo so potem imenovali južno deželo". voljili so se z dunajskim zrezkom, krompirjevo solato in poličem vina. V veliki vitrini je razstavljeno orodje, ki so ga rabili jetniki, ko so hoteli pobegniti iz ječe. Orodje priča, da dunaj.ski jetniki iiLso bili posebno iznajdljivi. V drugi vitrini so zope-t predmeti, ki .so jih v obupu pogoltnili v na-di, da umro ali »pa pridejo v bolnico. od koder bi lažje pobegnili. V tej zbirki so velike žlice, ročaji vilic in okrog 80 žebljev, ki jih je pojedel neki jetnik. Drugi jetnik je pogoltnil britev. Toda vse prizadevanje obupancev je bilo zaman. Zdravniki so bili menda pravočasno pri rokah in obupni poskusi jetnikov so se končali vedno z neprijetno operacijo v bolniei. potem otača poredko žre. iu sicer približno vsakih šest tednov; tedaj se vsakikrat tudi levi. Žre samo to. kar si sama ulovi. Za prebavo zajca ali druge majhne živali rabi dva do tri tedne. Hrani se tudi od mastne snovi, ki jo ima ped kožo. in itf katere delajo olje. Bolezni ta kača sploh nima. Ljudje mislijo, da je sovražirca drugih živali, a to ni res. Pogosto jo najdeš, »la živi v isti luknji s sovami in želvami. Klopotača ima na v.-aki stra- SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 21« WEST 18 th STREET NEW YORK, N. I. PlfilTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE *illllllMIII|||HHIBIIHIIIHHIIIIIIHiinininni|liiiiinmiimni I 1l. oktobra: Albert CaJlin v Hamburg .Manhattan v Havre •AquiianUx. v Cherbourg 12. oktobra: Kun>i»a. v Bremen SHIPPING NEWS 20. septembra: Champlain v Havre 21. septembra: Aqaitania v Cherbourg 23. septembra: Saturnla v Trst lie de France v Havre Veendum v Boulogne 26. septembra: Euroiia v Hremen Statendam v Boulogne 27. septembra: Washington Mauretania < Beutsi-hlaiul 13. oktobra: Kuiit-rOuiii v Boulogne 14 oktobra: n« x v lictioa II«- kiopotat'i. da se njena starost da sklepati iz števi-i:i iij-nih rožen ill obroeev in iz ''gumba" na koncu repa. "Gumb*' r.aj bi štel dve leti. obrobi pa vsak po eno leto. A to ni res. Obroei so krhki in se zelo lahko zlomijo. 1'jel sem majhne, kakor se je videlo, mlade klopotače s celo vrsto roženih obroeev in velike, .stare, s samo dvema ali tremi obroči." 7*. K. 2.1. oktobru: lierengaria 25. oktobra: Dt utsdijand \\ ashiiigton v Cherbourg v Hamburg v Havre 27 oktobra: Majestic v Cherbourg 28. oktobra: Kniopu v Bremen ViileiHhim v liuulogne Coi.le tli Su.voia v