Posamezne Številket Navadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1*—%
»TABOR* i*h*i» ™»k <kn, ntr»en nedelje in nauukov, ob 18. uri x datumom naodednjega dne ter stane mesečno	D	,	**	mo*
nemštvo u T®*—-, doetSS^en ns dom D 11-* m bkaaniee D 10*—* inggVtiu po dogovoru.
Naroča se pri upravi »TABORA** MARIBOR JuriičevaaHca itev. i.
Poštnina oiacana v gosovssfi** s«<isini*a aasisssnj® sie\?o para*
TABOR
Posamezne Številk« Navadne Din —*73^ ob nedeljah Din 1*'—»
UREDNIŠTVO m mU|« baru, Jurčičeva uL it. < L sad •tropi«. TeJefoo tntarurk. H, 27& UPRAVA as nahaja v Jh«W ulici št- ^ pritlifif, desna. 3ai» fon št. 3<L — SR^ nnžtuzlfidsaasd račun Sfam. 11.787
Na naročila bres denarja m m •sira. — Rokopisi na as midl
Naslov
Tl
Leto: VI. — Številka: 92.
Maribor, petek 24. aprila 1925.
CURIH. (Sklepni tečaji.) Pariz 26.80, Beograd 8.35, London 24.77, Praga 15.32, Italija, 21.17, New York 516.60, Dunaj 0.007275.
ZAGREB. Pariz 323.50—328.50, Švica 1201—1211, London 297.50—300.50, Dunaj 0.0868—0.0888, Praga 183.65—186.65, Italija 254—257, New York 61.71—62.71.
Nadaljevanje parlamentarnega dela.
Ministrski svet sprejel invalidski zakon.— V zakonodajnem odboru pretresajo stanovanjski zakon. — Skupščinska seja dne 28 aprila. — Spored prve seje —
Kralj se vrača iz Sarajeva.
nika Gjurlčič in predsednik skupščine Trifikovič. Prva seja narodne skupščine
Beograd, 23. aprila. Današnji ministrski svet je na svoji dopoldanski seji nadaljeval razpravo o invalidskem zakonu. Pretresli so v celemu 63 členov. Zakon je bil opoldne v ministrskem svetu v zmlislu vladinega načrta v celoti sprejet. Danes se je vršila ttodd plenarna seiju zakonodajnega odbora pod predsedstvom Ljube Jovanovima. Odbor je vzel na znanje poročilo sekcije za stanovanjski zakon. Jutri bo zakonodajni odbor razpravljal o podrobnostih stanovanjskega zakona. Danes dopoldne sta se sestala zastopnik miimistrsk. predsed-
bo 28. tm. s sledečim dnevnim redom: 1.) Volitev parlamentarnega odbora za pretres invalidskega zakona; 2.) Tiskovni zakon; 3.) Stanovanjski zakon.
Kralj je podal skupščini in ministrskemu svetu zahvalno brzojavko za ve likonečne čestitke, ki so miu bile izre čene.
Po vesteh iz Sarajeva je kralj že za pustil IlidŽe in 'bo najbrže jutri dospel v Beograd.
Demarcha naše vlade v Sofiji.
Itadi izjav zunanjega in notranjega ministra proti naši vladi. — Člani angleške parlamentarno komisije o položaju v Bolgariji. — Podrobnosti o revolucijskih prip-a vab.
Beograd, 23. aprila. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je podal zunanji minister dr. Ninči<j izčrpno poročilo o dogodkih na Balkanu.
Po vesteh, ki prihajajo iz vrat diplomatov in parlamentarcev, pripravlja naša vlada energično demarcho pri bolgarski vladi. Naš sofijski poslanik Milani Ralkič bo namreč dobil naročilo, da mora pri bolgarski vladi z vso odločnostjo protestirati zoper Izjavo zanan joga ministra Kalfova In notranjega ministra Ruševa, ki sta obdolžili jugnsl vlado, da podpihuje in oodpira revolu. cijski pokret v Bolgariji.
Kdaj se bo ta deinarcina izvVšila, še mi določeno.
. Beograd, 23. aprila. Trojica članov angleške parlamentarne komisijo, ki je včeraj dospela sem k a j iz Caribroda,^ je dala zastopnikom tiska izčrpno poročilo o položaju v Bolgariji.
Predvsem so potrdili', da jo bolgarflki notranji minister res izjavil in da so vsi bolgarski službeni krogi mnenja, da je zaroka? proti sedanjemu režimu delo komunistov, ki so se neslan jalll na pomoč neke državo na vzhodu.
Dalje so izjavili zastopniki angleškega parlamenta svojo trdno prepričanje, da je strahoten zločin v minulem' -tednu dftrelkitmiR posledica metod. s. k at tri mi postopa vlada proti opozici ji. Vlada preveč brezobzirno tlači svobodo, zlorablja za-iko-ne in1 organizira umore. Tekom štirih dpi bivanja v Bolgariji je omenjena, trojica angleških politikov dognala, da jo 'bilo zaprtih približno 6000 oseb’, in sicer samo na podlagi navadne demunci-jaci je.
Beograd, 23. aprila. Danes sso dospela iz Sofije poročilia o podrobnostih aranžmaju ^ nameravano revolucije. Načrt revolucije je bili že izdelan ob pri l liki kongresa 'komunistične iuternacijonnile dne 24. novembra preteklega leta na. Dunaju. Kormnmi^ti-cnta intorn^oi jtoTia^ v Moskvi jo dala bolgarskim kouiunistomi potrebno vsoto na razpolago. Denar jo izročil bolgarskim komunistom' meseca decembra Karlo Slamv. ki j« kurir sovjetskega Poslaništva na Dunaju.
Pred izplačilom reparacijske kvote za Jugoslavijo.
Beograd, 23.. aprila. Vrhovna repara čijska komisija je obvestila jugoslov. vlado, da znaša reparaci jska kvota za Jugoslavijo 2,631000 zlatih mark- O razdelitvi tega zneska so se danes dopoldne Posvetovali zainteresirani ministri-
Dr. Perij —- naš praški poslanik?
Beograd, 23. aprila. Kakor zatrjujejo v diplomate,kih krogih, bo dr. Ninko Perij imenovan za našega poslanika v Prmgd.
Povišanje bolgarske milice.
Pariš, 22. aprila. Poslamuška konferenca je dovolila Bolgariji, dia smo pomnožiti svojo milico za 7000 mtoz. Dovoljenje velja do 31. maja.
Burni dnevi francoske politike. — Pretep v parlamentu. — Caillauvova zmaga.
Pariš, 22. aprila. Danes popoldne je bil bivši ministrski predsednik Herriot izvoljen za predsednika zbornice. Pri volitvah je prišlo d)o hrupnih kravalov in pretepov med poslanci. Opozicija je pri glasovanju odšla iz dvorane.
Pariš, 22. aprila. Finančna komisija zbornice je po govoru finančnega ministra Caiitlauxa načelno odobrila dvomesečni proračunski provizorij.
Velika kriza dela iri produkcije.
Berlin, 22. aprila. ^Deutsche Allge-meine Zeitumg» javlja iz Kopeuhagena, da je na Danskem stopilo v veljavo splošno izprtje delavcev. Prizadetih je okoli 150.000 delavcev.
Ogromen požar v Mehiki.
Douglas, 22. aprila. V meksikanskemi mostu Kananea je včeraj izbruhnil o-gromen požar, ki je upepelil velik del mosta. Štiri osebe so mrtve, 2000 oseb pa je brez streho. Škodo cenijo na 250 tisoč dolarjev.
Ljubljanska blagovna borza.
Lesno tržišče.
Ljubljana, 23. aprila. Hlodi, 8 :8 do 21 : 21, mejna postaja, denar 390. Smirkova in jelk in a bruna, 25 cm, naložitve-na postaja, denar 250. Drogi, 24 : 24, dolgi od 2, 2.5 in 3.5, 275 denar, 275 blago. Buikov les, prvovrsten, 114 denar, 114 bil« go.
21 soodgovorna za usodo Slovencev, ki jim je takrat šlo za biti a»li ne biti, je »Slovenec« pisal, kajpa, o čisto drugih rečeh. Dr. Gosarju se je sedaj pridružil »Triglavski« in napisal dolga razmioitri-vanja, v katerih je sicer marsikaj, o čemur se da razpravljati, ki pa takisto pregrevajo idejo »samoslovenske države« in pa združitev z Bolgarijo. Optimizem, ki ga imajo gg. okoli »Slovenca« o bodočnosti imaginarne »slovenske republike«, države, ki bi bila stisnjena med same velike države iin med močne gospodansko-pciliitične sile in ki bi ležala njihovi ekspanziji na poti, je znak skrajne omejenosti in lahkovernosti. — Močno nas spominja na optimizem ravno istih narod'. «ddealisiov» po prevratu, ko so mislili, dia bo slovenski hlapec Jernej zlahka dosegel svojo pravico proti zmagoviti Italiji. Takrat so bas vsled svoje omejenosti prezrli najugodnejše trenutke, na pr. Wilsonovo črto. Omejenost klerikalnih »načelnih« 'bojevnikov se je pokazala tudi oib koroškem plebiscitu, ko so napadali'prof. Cvljiča, ki je presojal položaj z nekoliko realnejše in treznejše strani. Dogodki so mu dali prav, optimisti pa so si pulili lase.
Tako so »Slovenčevi« modrijani skupno s klerikalnimi politiki vred pokazali že ponovno in pa — kar je najslabše — z jako neugodnimi posledicami Za Slovence, da imajo v vprašanjih, kjer se naši interesi križajo z interesi sosednih narodov, pogubno mreno na očeh in da svoje misli zamenjujejo s stališči drugih. Zato nas Bog varuj, da bi nam klerikalci še kedaj snovali kako »slovensko državo«. Ako bi pri takem' poslu zopet odločevali Nemci, Italijani in Madžari, —- in to je vsaj še nekaj stoletij sigurno, — bi Slcvonci izgubili prav vse, klori kalci pa bi se še vedno tolažili s Slomškom1, d,a bo na onem' svetu boljše in da bomo tam vsi govorili angeljski jezik Kaj pa bi Jugoslavija pridobila Bolgari, o tem mas lepo prepričujejo zadnjii dnevi. Tega bi nam še bilo treba!
Jadranska no 2
maj 9. maj
Narodni dom, Maribor
Ob koncu parlamentarnega mrtvila.
Kadar nastopi v političnih bojih praz-nlško premirje, se »Slovenec« oboroži z uma svitlim mečem, si nadene križarski oklep. nekajkrat prekriža in nato začne »boj za načela«. Tako so zadnje številke polne vsakovrstnih rnzmotrivanj. Najprej je skušal dr. Gosar v daljših člankih razložiti teorijo o treh narodih. Videti je, da jo je voljan revidirati v toliko, da Srbe in Hrvate združi v en narod. Ob tej priliki je zopet načel vprašanje samostojne slovenske države, ki je toliko časa po napoti ebnem žulilo g. Prepeluha- Vse to je seve strahovito neaiktuelno, a če SLS ni na vladi, tedaj «e da o takih »načelih« lepo pisati. Ko je bila klerikalna stranka v letiih 1918—
Doma m p® suefu.
— Nagrade za osnutke planinskega letaka. Mariborska podružnica Slov. planinskega društva je sporazumno z Zvezo za tujski promet razpisala natečaj za osnutek planinskega propagandnega letaka za mariborsko oblast. Do določenega roka sta dospela dva načrta. Včeraj je juri j načrta pregledal i n določil prvo nagrado 1000 din. osnutku g. prof. Fr. Ravniharja v Mariboru, drugo v znesku 500 din. pa načrtu g. akad. slikarja Iv. Kosa v Mariboru.
— Proti čemu bi morali voditi higl-jenski boj? Iz zadnje številke zagrebške revije »Nova Evropa« posnamemo sledečo umestno opazko: »Med može, ki jih pri nas največ napadajo, spada tudi g. dr. Štampar (načelnik ministrstva za narodno zdravje. Ured.) To je očividno znamenje, da res nekaj velja. Iu mi ga kot takega branimo, kjerkoli in kakorkoli ga moremo. Toda če hoče da ga še dalje branimo, naj najprej on nas obrani — od ostudnega in okuženega papirnatega denarja, ki se ga danes poslužuje vsa Jugoslavija. Nikalki eks- in dispanzerji ni/tli tropični instituti ne bodo nič izdali, če bomo obolevali od bacilov in nesnage, ki se dan za dnem oprijema naših prstov, ko moramo obračati te krpe in umazane cunje, ki se jim pravi dinar, pet dinarjev, pol dinarja in četrt dinarja.
— Kako se počutijo južnosrbski Turki in Arnavti v Jugoslaviji. Edo Markovič pripoveduje v knjigi: »Sa našega juga», da je vprašal bivšega poslanca te-tovsikega okrožja Hallmui Deralla, ali je pod Jugoslavijo boljše nego je bilo pred Leti pod Turčijo. Dilka Halim je odvrnil: »Da, gospod, pod Turki smo morali vedno mo-siti s sabo dva revolverja in še handžar. Sedaj se nam' godi boljše. Zadostuje samo en revolver«. Če to razumemo z južnosrbskega stališča, je Kalinova izjava dokaz, da je Jugoslavija
dosegla v nekaj letih to, kar Turčija ni mogla v stoletjih.
— Zakon o meščanskih šolah. V ministrstvu prosvete bo te dnii izdelan v definitivni stilizaciji načrt zakotna o meščanskih šolah. Osnutek bo v kratkem predložen ministrskemu svetu. Načrt določa ustanovitev meščanskih šol T kraljih, kjer še ne obstojajo, posebno T Srbiji in Črni gori.	_ _ _
— Zakon o ljudskih šolah tudi jz**** lan. Minister prosvete g. Sv. Pribiče/ič je izdelal načrt zakona o ljudskih šolah. O načrtu se bo razpravljalo na eni izmed prihodnjih sej ministrskega sveta.
— Proti osnutku novega tiskovnega zakona, o katerem, bo prihodnjo dni razpravljala Narodna skupščina, jo vložilo Jugoslovansko novinarsko udruže-njo obsežno spomenico, v kateri razpravlja o hibah zakona s strogo strokovnega stališča in predlaga lasten osnutek novega tiskovnega zakona, ki v zadostni mirni upošteva državne in tiskovne interese,
— Rusija bo prekinila trgovske vezi s češkoslovaško? Iz Prage poročajo, d« se čutijo ruski sovjeti užaljene, ker so je dr. Beneš podal v Varšavo. Baje jo ruski trgovinski zastopnik že zapustil Prago. — Ruski boljševiki so pač sLl* občutljivi kadar gre za — njihove interese. Če gre za interese drugih, so sila velikodušni. Tako so na pr. predpisali češkim komunistom, s kakšnimi sredstvi se morajo boriti proti vladi in republiL-kd. Čehi pa, seve, niso smeli biti občutljivi....
— Tragične nesreče na bosanski železnici. Te dni so se zgodile zaporedoma kar tri podobne nesreče na bosanski železnici. Piva nesreča se je pripetila n® progi pred Sarajevom in Alipašinim mostom Na ovinku se je kurjač Ivan! Zon-tar nagnil iz stroja tako neprevidno, da je zadel z glavo ob telefonični železni stolp in smrtno ranjen padel na zemljo. — Druga nesreča se je pripetila na železniškem mostu blizg Mostara dvema mladeničema, ki sta hotela brez karte na strehi vagona potovati v Mostar. Tunel sta srečno prešla. Na nekem mostu Pa je traverza, kakor jo ima most zgoraj, enemu mladeniču odtrgala glavo, truplo pa je obviselo z rokami med žicami, ki so montirane na traverzi. Drugi je bil tako razmesarjen, da bo težko ostal živ.
— Poštni promet med Marenbergoral in Vuhredom. S 1. majem bo pričel med
Marenbergom — trg in železniška postaja Vuhred - Marenberg prevažati pošto dvovprežni poštni voz, ki bo prejemal tudi osebe. Za sedaj bo vozil samo k jutranjim vlakom.
— Konvencija z Avstrijo in vprašahje optantov. Med mednarodnimi konvencijami, ki čakajo na ratifikacijo v narodni skupščini, je tudi konvencije z Avstrijo, s katero je bilo urejeno vprašanje optantov. Rešeno je tudi vprašanje onih optantov za Avstrijo, ki so se pri nas javili, v Avstriji pa ne. Avstrija priznava v tej pogodbi tudi take slučaje za polnopravne. Nadalje je podaljšam rok za izselitev optantov. Doseženo je bilo sporazumno tudi to, da se lahko konvencija izvrši brez ratifikacije.
— Velika protituberkulozna akcija vi naši državi. Protitubertoulozna Liga, Po-mladak rdečega križa in druga društva, 'l»a skrbijo za narodno zdravje, pripravljajo letos veliko akcijo za pobijanje jetike v naših kajih. Ta akcija, ki bo združena s predavanji, predstavami in članki, ter bo podučevala ljudstvo o tej njegovi morilki, bo 28., 29., 30. in 31. maja Akcijo bo podprlo tudi ministrstvo prosvete in narodnega zdravja-
/Stran 2.
	
Kulturne prireditve v tekočem tednu.
M-arilbor, 23. aprila.
Danes, v četrtek ob 19.45 v »Ljudski univerzi« (mala Ocaennaka dvoraina) predavanje g. ctr. Mesesnela iz Ljubljane o češkem slikarstvu. Z mnogimi slkioptič-alim-i sliikamii.
Jutri, v petek ob 20. uri glasbenozgodovinska Beseda v slavnostni dvorani moškega učiteljišča. Predava gosp. prof. Druzovi-č, ga. Druzorvičev-a in gosp. Živko pa pojeta pesmi naš ib starejših irS novejših skladateljev, kakor so bile na programu naših prireditev od 80. let do tebrtSba vojne.
V nedeljo dne 26. tm. ob 19.15 (n e v pondeiljek 27. tim.) bo v veliki kazinski dvorani večer češke glasbe, ki ga priredi »Ljudska univerza«. Predava ravnatelj »Glasbene Matice« g. Topič, sodelujejo pa gdč. Vlaiditnirovna, operna pevka Narodnega gledališča, gdč. Finžgar-jeva ip ga Apihova, profesorici Glasbene Matice, operni pevec g. Janko in konoerrtni pevec g. Živko. Na .•tporedu so izbAne skladbe čeških mojstrov Smetane, Dvoraka, Novaka in Suka.
H dem@!&rat$te slrarsta,
POSLANEC Dr. PIVKO PRED VOLIL-CI V CELJU.
Nad 300 volilcev mu soglasno izreklo zaupnico.
V sredo 22. tm. zvečer se je po dogovoru mestne in okoliške organizacije SDS vršil v Celjskem domu skupni shod za mesto in okolico, na katerem je poro čall nar. posl. dr. Pivko. Nad 300 zborovalcev je z velikim zanimanjem sledilo pold-rugourninv izvajanjem svojega poslanca in jih z velikim navdušenjem o-dob-ravalo. Vsi govorniki v debati so o-dobravaili dkjzdaj-no politiko Narodnega bloka itn dajali nasvete glede prihodnjega zakonodajnega dela. Soglasno in med buimim odobravanjem je bila sprejela z upnica narodnemu poslancu.
Nova krajevna organizacija Demokratske stranke se je -i.rdnolc nedeljo 19. Itim. ustanovila v Št. Pavl n pri Preboldu v lepi Savinski dolini v prostorih gosp. Vedenika. Kot delegat srezke in oblastne organizacije demokratske stranke je g. Prekoršok iz Celja obrazložil prh že j in potrebo organiziram e ga dela. S< glasno se ije sklenila ustanovitev organizacije SDS ter se je izvolil odbor z g. Fr. Pilihom na čelu, ki naim daje jamstvo za uspešno delo organizacije. Izrekla se je želja, da pride g. poslanec Pivko, ob Prvi možni priliki poročat. Št. Pavel bo Bopet, kar je bil nekoč: trdnjava narodne in napredne misli!
V Vuzenici se je 19. tm. pop. vršil v prostorih g. Mravljaka občni zbor kraj. org. SDS. Izvoljen je bil nov odbor ped predsedstvom obrtnika g. Martina Ber-nekepja.. Organizacija obsega tudi Mulo.
V Sv. Petru pod Sv. Gorami se je miedieljio 39. tm. vršil občni zbor okrajne organizacije SDS oib lepi udeležbi član stva. Izvoljen je bil nov odbor z dozdaj-!nim predsednikom, posestnikom Martinom Ulčnikom1 na čeliu. Tajnik je gostil-toičar Fr. Kraner. Organizacija se lepo razvija.
Marlb©?^© vesti.
Maribor. 23. aprila 19?5
m Mladinska prireditev v prid olro. ški bolnici. Kalko-r izvem/o, nameravajo prirediti tukajšnje šole dne 3. maja v Narodnem gledališču mladinsko prireditev, pri kateri bodo sodelovali ctroci im raznih mariborskih šol. Program bo jako zanimiv in ga prireditelji skrbno pripravljajo. Tako bo nastopila deca s pervslkimi točkami in z neko mladinsko igro. Natančnejši program bomo še ob-jamli, za sedaj le opozarjamo i’.a to prireditev, ki je temi pomembnejša, ker gre čisti dobiček za sklad otroške bolnice v Mariboru. Pri nas imamo žal tako malo prireditev za šolsko mladino, da bo naše občinstvo nedvomno pokazalo, koliko zna ceniti človekoljubna, stremljenja vzgojiteljev šolske dece in plemeniti trud dece same.
W Rengviran je parka. Naše poroča-Wj» o zanemarjanju Mestnega panka je imjelo končno vendarle toliko uspeha, da Bo te dni nasuli in posejali ter zagradili ■	c^te	med travišči, žal, da
3« že dtrugi dan na posejanih gredah rožnega hribčka skakala šolska mladina. Broz paznika, ki so g.a med terni zo-pet ocKtovth, torej ne bo šlo. V ljudeh je pac preveč ukoreninjen brezobzirni ego* Jf1. P°^čbujo vedno in povsod redi. kot Juh lm«^Maribor, pa tudli sdicer
gulaedje močne rolke. Tako obsežni nasa-potrebujejo takšnega paznika, ki bi obenem sam sproti popravljal manjše ne-dostatlke, ter opozarjal društveno vodstvo sproti na potrebne regulacije. Ribnik pa še vedno blesti s svojo umazanostjo. Tudi potok skozi park je po nekod zlasti pri kavarni, naravnost zadelan z blatom in črepinjami, kar je nanesla voda iz Gotzovega ribnika. Olepševalno društvo lahko torej z vso upravičenostjo zahteva, da izčisti pottok in ribnik pivovarna Gotz. Meščanstvo vendar ne bo plačevalo za nered v parku, ki ga napravlja bogata pivovarna Gotz, ki je tudi oesto k trem' ribnikom z vožnjami ledu na obeh straneh ribnika popolnoma razdirala, ne da bi jo popravila. Lepa sprehodna cesta nudi žalostno sliko vaške zapuščenosti. Nadalje opozarjamo, da so celi kompleksi travišč v parku gosto zaraščeni z mahom, ki je udušil travo. Še kmetje so danes že toliko kultivirani, da travnike na pomlad zrahljajo z branami in s tem odstranjujejo mah. Posebno grdo izgloda radi tega mahu krog glavne aleje in nasadov v novem delu. Tam jo tiroba mah nemudoma razrahljati in nato zemljo posejati s travnim semenom, pa tudi drugod kjer štrlijo med zelenjem blatne lise In sploh: a;li Olepševalno društvo res nima človeka, ki bi si enkrat s strokov-njaiškiimi očmi pregledal celi parki m Družabni večer Oficirskega doma, Prejeli smo: Oficirski dom v Mariboru priredi v sclboto, dne 25. aprila tl. ob 20. uri 30 minut družabni večer v dvorani «Zadružno gospodarske banke» (Aleksan drova cesta), na katerega vabi vse prijatelje in znance. Povabila so že razposlana, Rezervni oficirji, ki slučajno ne dobe vaiblla, se tem potem poživljajo, da se vdelcž-e z rodbino tudi brez vabil. Obleka poljubna,. Vspored večera Vse-bu je koncertne točke in ples.
m Društvo stanovanjskih najemnikov. Na nedeljskem izrednem obenem zboru j,e bil izvoljen sledeči novi odbor: predisdnik Josip Mohorko, postajen a-čelnik; podpredsednik dr. Rudolf Pehane, profesor; taijnik Franjo Artič, žel. uradnik; blagajnik Anton Hrovat, -poštni uradnik. Odborniki: dir. Alojz Klemenčič, odvetnik; Josip Masten, davč. uprav.; Drago Val, o-dveitn. sol.; Rudolf Tumpej, žel. uradnik; Ivan Krajnik, železničar; Andrej Bahun, železničar: Martin Bošnjak, kroj. mojster; Tvan Kaučič, vpo-k-o-jenec; Alojz Petek, invalid: Franjo Vidic, kazn. paznik. Pregledniki: dr. A-dolf Pečovnik, profesor; Frane Škof, profesor; Franjo Tušaik, učitelj.
m Iz Ljudske knjižnice. V zadnjem času zaznamuje tukajšnja Ljud. knjižni,ea bogat.prirastek novih iin antikvarjč-nih knjig. Prejela je bogato !:i obširno zbirko čeških knjig. Poleg tega je na -kupila večje število najnovejših nemških knjig. Tako bo lahko zopet bolj ustreženo željam in potrebam njenih čitateljev.
m Javen protestni shod najemnikov Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor sklicuje javen protestni shod v nedeljo, dne 25. aprila ob petdesetih na Gambrin-av vrt. Ob neugodnem vremenu se vrši shod istot-am v lopi. Ker je to zadnji obupni kine pred sprejemom novega zakona, je dolžnost vsalte-ga najemnika, da so tega shoda sigurno udeleži (Berite v petek rdeče lepake).
m Iz kriminalne kronike. Policijske straže so vložile tekom nocojšnja noči 14 prijav, ki se tičejo raznih policijskih prestopkov in nekaterih manjših deliktov. Aretiran j© bil Josip B., ker je hudo razgrajal v neki gostilni im nadlegoval goste. Pijanega razgrajača je stražnik spravil s precejšnjo težavo v varno zavetje hotela «Graif».
m Kovinska obrtna zagdruga v Mariboru ima redili zadružni zbor dne 25. aprila 1925 ob 19. uri v dvorani hotela Halb\vidl v Mariboru, Jurčičeva ulica št.. 7 z cbičaijmiimi dnevnim redom, k.i jo razviden iz vabila, katero bo dostavljeno vsorn članom. Zadružniki se pozivajo, da se tega zbora polnoštevilno in zanesljivo udeleže, ker se bo razpravljalo o važnih zadevah.
m Gradbena in stanovanjska zadruga uslužbencev južne železnice na Dunaju obvešča vso tiste člane, ‘kateri so pristopili od 1. septembra 1919. do 28. -marca 1923, kot člani zadrugo pod vodstvom sekvestra, dla jih zadruga ne more In ne sme pripoznati kot člane. Vsi prizadeti naj svoj prispevek z 4% obrestmi dvignejo pri upravitelju zadruge.	130
mi Obvestilo. Delniška družba združenih pivovaron 2aJl©c in Laško v Laškem vljudno n-azmarnja, dia se jo v Mariboru opustila zaloga piva, vsled česar jo izstopil gospod Ambrož Preatoni, dosedanji založnik, iz njenega službovanja. Pre-
nehajo se tedaj vse obveznosti in prav: ce, ki jiih je imel g. Preatoni nap ram piovarnii Laško tako glede infcaso, kakor tudi v vseh drugih slučajih. Cenjene odjemalce te zaloge pa prosimo, da se vseh zadevah obrnejo direktno na centralo poštni predal 45, Ljubljana. 858
Marods?® gS@dafliš€e.
REPERTOAR.
Četrtek, 23. aprila «Tri sestre«, ab. B Preinijera.
Petek, 24. aprila ob 17. (polili) «Peter čok». Dijaška predstava ob znižanih cenah.
Sobota. 25. aprila «Tri sestre», ab. A, Opozarjamo cenj. občinstvo na današnjo zanimivo premijero ruske drame »Tri sestre«. Sodeluje skoro ves dramski ansemble. V zadnjem dej. igra za odrom vojaška godba. Radi precejšnih režijskih stroškov veljajo za to predsta vo zvišane dramske cene.
Dijaška predstava »Peterčka« v petek, dne 24. aprila ob 17. (petih) pop, Obenem bo to tudi zadnja predstava te lepe pravljične igre.
Vajeniška razstava v Ljubljani
od 26. aprila do 4. maja 1925.
Gostovanje teleta
IJasbiJansik©
V nedeljo srno imeli priliko, videti na našem odru prvič oel-ckupmi ljubljanski baletni ensomble, ki šteje 2 ple salca, 3 soloplesal-ke in 8 plesalk. Na prvem mestu se je proizvajala miimo-drama «Smrtna tarantela«, ki je v scenskem, kiaik-or v muzikalnem oziru prav zanimivo delo. Vsebina se naslanja ta ljudsko pripovedko o pajku taranteli, ki živi v južnih krajinah Italije. Njegov piik je strupen in ljudstvo misli v svojem praznoverju, da mu je najboljši protistrup divji ples. V sedmih slikah se obravnavajo doživljaji mladega dekleta Ninon in o katerih pripoveduje pevaje Pi-errot pred zastorom.
V 1. sliki vidimo vinjenega bohem-a, ki zaide v poči s svojo violino in steklenico vina v katakombe. Nad sarkofagom se prikaže velika, pajku podobna pošast, ki p-osmem-a s človeškimi kostmi igranje na vijolini.
V 2. sliki nastopi lepo vaško dekle Ninon, ki nosi suhe vej-e iz gozda. Mi-mogredočega god-ca prosi, da ji kaj zaigra. Ko pleše na njegovo melodijo, pride kavalir, ki jo obdari z nakitom. 2 njim odhiti. V 3. sliki najdemo Ninon v družbi starega gospoda, ■ katerega je o-čarala s svojim plesom' in s svojo- lepoto. Četrta slika naim poroča o vedno večjih njenih plesnih uspehih. Mlad princ se zaljubi vanjo ter ji pomudi svojo roko. V 5. sliki vidimo srečno združen par. Pa ta sreča traja le kratko časa, kaljti uporniki odvedejo oba po kratkem boju, pri katerem1 izgubi en upornik svoje življenje, v zapor. Šesta slika nam poroča o nadaljni usodi obeh. Priinc in Ninon sta obsojena na smrt. Najprej je obglavljen princ; v svojem blaznem obupu zapleše Ninon divji ples. V 7. sliki vidimo spet katakombe, v katerih se zbudi bob cm. Zagleda belo post-a-vo, ki ga vabi k sebi.
Izvedba mim-edrame, kakor tudi naslednjih številnih plesnih točk j-e zapustila v celoti kar najboljši utis. Celokupni en sem ht e odlikuje očividno stremljenje po dosegi višjih ciljev ter neko veselje do dela. Plešejo vsi z nekako radostijo. Nekatere plesne točke so so izvedle z uprav dramuteho silo ter so bile efektno zasnovane, tako, da so jih -morali ponoviti. V dolgotrajnem1 aplavzu se je izražalo zadovoljstvo občinstva. Jako razveselila pas je tudi pevka pripovedovalka s svojim! mehki-m in simpatičnimi glasovnim' materi jalom. Kostumi so bili lepi, scenerije slikovite in svetlobni efekti primerni. Bittnerjeva glasba
je zanimiva; motil pa je umetniški užitek »lab in še k temu razbran klavir. Močno pogrešala se je topot tudi kratka razlaga mimodrame v Gledališkem listu, kar smo skušali v pričujočem poročila nadomestiti.
Gledališče je bilo napolnjeno.
H. D.
KnKura :n umehsosfti
»NAŠI JAVNOSTI«.
Izjava v »Naši Straži« ni odgovor na naš javni protest. Zavaja na stranpota osebnosti — saj pisec sam ne verjame v resnost im izvedljivost imputiranih gri-žen j — kaže pa, da se merodajni krogi zavedajo sramote, katero je herostrat-ska kritika naših glasbenih priredite^ prinesla povzročiteljem in posredno 7 njej favorizirani instituciji.
Nas papirnate izjave ne morejo odvrniti od začrtane poti. Naš cilj j«: vzpostavitev prisrčnih odnošajev med pevskimi in glasbenimi društvi ter proizvajaj očimi, in pa zadoščenje žalje-nim. Ne gre nam za osebo, ki je podpisala in odposlala pamflet, temveč za to, da najdemo tistega, v če-gar bolestnem ozračji1 se je taka kritika sploh poroditi mogla*
Duševnega povzročitelja nam najjasnejše kaže stroga logična analiza kritiko same. Kdor piše zlobno kritiko, ima na tem svoj osebni interes. Skozi »Slovenčevo-« kritiko se vleče kakor rdeča nit misel, d;a je višek vsega znanja irl dela na glasbenem polju v gotovi instituciji ; vse kar je zunaj nje, je zanič. V tej instituciji odnosno v gotovemu kroga te institucije — se tedaj nahaja interesent. Kako ga najti1? Nič lažje nego ta> Zloben kritik sii privošči vedno le tiste osebe, ki prihajajo kot konkurenti zanO v poštev. Privoščil si je najbolj učiteljico solopetja — samo mimogrede je ošvrknil njenega učenca, — dalje prvega vi* jolinista v kvartetu, se čemer je liotel zadeti, njegovega dirigenta. Povzročite!)! kritike je tedaj človek, ki sam poučuj® solo-petje in vij-ol-in-o im je dirigent pevskega zbora, tu je njegov osebni interes, ker mu vstaja boljša konkurenca« Strogo logičen zaključek!
Kdo je ta človek? To ne težko u-gan' ko rešiti bo naloga serije člankov, i"i bedo pokazali, kaiko je ena i-n i-sta oseba vedno in povsod preganjala vse tiste, ki so bili boljša od njega in so morali radi tega p-ro-č. Ti članki bodo posegli z dokazi tudi v prcdmiariborsk-o dobo in' opisali škodo, katero trpi vsled tega na®e glasbeno življenje.
Prodno pa ti članki izidejo, prodia-mo v imenu dobre stvari kompromis. Merodajni krogi sprejmejo naš načrt zadoščenj-a, za to se obvežemo, dla vzpostavimo priisrčtoost mod dru-štvi. pevci irf ■laisb enaki. To ponudbo vsem1, ki slo dobre -yolje.
Za Ivlub intelektual. delavcev: Ašič 1. *•
Sokolstvo.
o Poziv! Bratska sokolska -župa v Šibeniku se je obrnila na nas v sledeči zadevi: Ko so 1. 1914. avstrijske oblasti preganjale jugo slovenski živelj, je bilo tudi v Dalmaciji mnogo tamkajšnji!1 Sokolov iu naprednjakov aretiranjih i® odgnanih v Maribor, kjer so jih vtaknil1 v razne zapore in' luknje. Ko je dne 20. avgusta 1914. «četa» takih osu-mljeneeV/ broječa okrog 250 oseb (kap je približno1 polovica vseh takrat v Maribor pr©P®" Ijanih) iz umazane jahalnice, kjer je pribila dva dni, prešla v sprcimistivu vojaštva, v klet takratne ((domobranske vojašnice*, jo je neki fotograf slikal. Kev jim to takrat ^in med vojno ni bilo mogočo, bi udeleženci sprevoda (mied katerimi je tudi več članov starešinstva o-menjonle žuip-e) radi sedaj nabavili to znamianiiito sliko, če bi se jo dla!© še izslediti. Vse stroške za sliko, plošče, n:1' bavo itd. so seveda radevolje pripravljeni poravnati- Pre-siimno one, kli bi kaj vedeli o tistem fotografu ali am-aterj®’ oz. ki bi mogli povedati, kjie bi so dal® izslediti navedena slika ali plošča, n-aj blagovolj-o to sporočiti pismeno ali u-st' meno Sokolskemu društvu v Maribor11 (pisarna Narodni dom). — Odbor.
Pohištvo.
Spalne in jedilne sobe po lastnih cenah pri Šercer in drug, Vetrinjska ul. 8, dvorišče.	730
to	Konsorcij	»Tabor«,	Glavni	to	Odgovorni	rednik:
Prvovrstno vinogradsko posestvo, velik sadono»nik in polje, lep dovoz, krasna soln-čna Uga, v okolici Maribora ugodno na prodaj. Pojasnila daje Sonenvald, Maribor, Grajski trg 2.	846
Dne 24. tm. ob 3. uri se vrfli glasom sednepra odloka v Vetrinjski ul. 26 razprodaja različnih pohištvenih predmetov, praznih zabojev, voznih plaht, strdi itd. ter se opozarja na to vse eventuelno interesente.	855
Plkerans zelenjadne sadike
kot paradi mike, sladka paprika, zeleno, zelje, kelj, braziljanke, majska kraljica itd. dobite pri Iv. Jemec, vrtnarstvo, Maribor Razlagova ul. 11.	823
Morska riba
se peče v ietrtek, petek ia soboto po najnižji ceni v Dalmatinski Kleti
Vojašniška ulica 4.	,s5
Me pozabi naročnine!
Vekoslav Špindler. — Tiska Mariborska tiskarna d. d.