Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 2.25 Din.
DELAVSKA
POLITIK
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo ie v Mariboru, Ruška cesta 5, poštni predal 22.
Rokopisi se ne vračajo. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo.
Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22. Ljubljana, Poljanska c. 12, pošt. pr. 104.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mes«čno 15 Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socljalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2-25 D. Pri večjem številu objav popust.
Št. 35.
Sobota 30. aprila 1927.
Leto 11.
Prvi maj osvobojenja!
Kakor se vsako leto obnavlja priroda in pride pomlad, tako so tudi v življenju človeštva dobe, ko se isto otrese oklepov preteklosti ter človeška prirodna sila butne na dan, kakor bukovo brstje v gozdu. Velika pomlad je butnila takrat, ko se je najširši sloj človeštva, delavstvo, jelo zavedati svoje prirodne sile. Pomlad se je oznanjala s pomladansko grozo ter s pomladanskim brstjem in cvetjem.
Delavstvo kulturnih držav je sklenilo leta 1899., da bo vsakega prvega maja praznovalo praznik vstajenja in obnovljenja. Prva internacionala, ustanovljena 1864. leta, je bila razpadla že leta 1876. Morala je razpasti, ker je izvršila svojo nalogo, obuditi in osredotočiti gibanje proletar-stva. Prve internacionale niso sestavljali odposlanci proletariata posameznih držav, tvorili so jo demokratični, revolucionarni duhovi, zbrani iz napredne int^gence. V prvi internacionali so bflC zastopani Louis Blanc, Elisee Reclus, John Stuart Mili, Garibaldi, Mazzini, Norcen, Ogarov in poljski izseljenci. Eno strujo, ki se je očito pokazala na zboru leta 1869, so tvorili protidržavni Romani, drugo državi prijazni Germani. Od takrat naprej se je ločevala struja Ba-kunina, kateremu je bila revolucija edini cilj, in ona Karla Marksa, kateremu je bil cilj sprememba socialnega, ekonomičnega reda potem razrednega boja po proletariatu, revolucija le sredstvo v danem zgodovinskem trenotku. Ob tem sporu razsula se je internacionala, ideja proletarske organizacije pa je bila že vzklila pov-sodi ter se razrasla med delavstvom evropejskih držav. L. 1869. se je ustanovila v Eisenachu nemška socialno demokratična stranka, 1. 1879. »Parti Ouvrier« v Marseille, 1. 1889. pa avstrijska socialno demokratična stranka v Heinfeldu. Kakor hritro so bile vznikle sveže sile delavske stranke, tako je iz vrst delavstva vzklila želja P« zedinjenju in vzajemnosti tako, da so prišli do sporazumnega sklepa romanski posibilisti in germanski marksisti, ki so 1. 1889 še ločeno zborovali, naj se prvi maj 1. 1890. praznuje kot splošni delavski praznik, ne glede na politične struje med proletariatom in ne glede na različna separa-
JANKO SAMEC:
Novi Človek.
Kri mojih žil, ki sem nekoč pretakal za ljudstev dobrobit jo po poljanah, dežel neznanih, kjer o neštetih ranah svobode zarje suženj ni dočakal.
S teboj več tujih tal ne bom namakal in ne več lačen stal ob sitih vranah; ne žejen ob zastrupljenih fontanah nad svojo zgubljeno mladostjo plakal!
O,	če mi boš kdaj iz srca vrela, za drugo, veš, curljati ne boš smela, kot v odrešenje novega človeka!
Ta, veš, ne sanja le o kruhu,
o,	kruh je živali daljna Meka! — marveč se klanja tudi bogu — duhul
tistična stremljenja. Prvi maj naj bi bil vzbujal mladostne sile, naj bi užgal novo vero, nastajajočo med človeštvom, vero dela, boja in vzajemnosti za veliko bodočnost.
Prvi maj 1. 1890. se je praznoval po vseh kulturnih državah. Ideja pomladi in vstajenja zasejala se je v srce vsakega mislečega in stremečega delavca, ne glede na stranko in sekcijo. Šele naslednje leto 1891, morda kot plod tega prvega praznika delavske solidarnosti ustanovila se je druga internacionala in šele na kongresu v Londonu 1. 1896, postavila so
Široki razvoj kapitalizma od leta 1890 naprej, saj ni slučajno, da je od takrat vzkipelo tudi delavsko gibanje, moral je privesti do velike vojne, in to ne le razmah kapitalizma v nevidno mogočnost, ampak istočasno tudi razpadanje stare znanstvene in čustvene ideologije, ki je bila zgrajena na'podlagi starega ekonomičnega reda. Velika vojna je pokazala propad stare kulture in stare države. Padla so mogočna cesarstva, nemško, rusko in avstrijsko, kot smešne figure odstopili so mogočni oboževani vladarji s prestola. Velika vojna pa je
OSVOBOJENA
se skupna načela razrednega boja, političnega boja za enakopravnost ter podružabljenja produkcij, sredstev.
Kakor je prva internacionala dala v romanskih, posebno v francoskih zastopnikih jedro revolucionarne ideje bratstva, enakosti in osvobojenja človeštva, kakor sta Marks in Engels s proučevanjem gibanja angleškega delavstva in velike industrije prišla do znanstvenega temelja rezrednega boja, tako je ideja prvega maja prišla iz čustvenega stremljenja delavstva samega, tako se prvi majnik praznuje od takrat naprej kot praznik spomladi in vstajenja tlačenega ljudstva, praznik delavske mladine, ki čuti svojo moč in stremi v bodočnost. Recimo, da je prvi maj praznik nove vere, upanja in ljubezni.
razbila navidezno tudi edinstvo internacionale proletariata, zgrajeno sporedno s kapitalističnimi državami. Razkosan, zbegan in izkrvavljen na bojnem polju meščanskih strank, zataval je proletariat posameznih kulturnih držav vsak po svoji poti. Neznanska groza svetovne vojne zatem-nela je njegov pogled na dejansko sedanjost, zagrnila pogled v bodočnost kakor v trdi zimi leže sneg in led na široke poljane. Nastopila je črna, brezciljna reakcija po vseh državah Evrope. A kakor se vsako leto miadi, kakor solnce stere ledene oklepe zime, tako tudi sila človeškega duha iz dobe zastoja zopet plane na dan nove pomladi. Če tudi so človeške dobe dolge in nepregledne, če tudi se človeški duh ne čredi in kaže kakor
prenovljena priroda vsake pomladi, vendar čuti človeštvo in mora njega največji del — delavstvo — čutiti, da mora po vsaki dobi zastoja in sile vzkipeti novo življenje napredka in vzajemnosti, ker bi sicer ne bilo vredno bitja in žitja. Tudi naša mala slov. stranka se je morala razbiti po sili zgodov. dogodkov, tudi njo so morali zadeti nasledki velike svetovne vojne. Ob veliki ruski revoluciji, ob brezciljnosti zbeganega nemšk. in fran. proletariata, ob novi jugoslovanski državi razpadla je slovenska delavska stranka v razne doktrinarne ali osebne stranke. Slovenski delavec zgubil je enoten cilj, meščanska reakcija stoji nad njim kot vladovalka. A vendar prišel je zopet prvi maj! Klic mladosti in združevanja oglasil se je zopet med slovenskim delavstvom. Delavec čuti, da le ideologije zasebnih ljudi ločijo in uničujejo njegov pomen, oglasilo se je med njimi stremljenje iskati preko omenjenih strankarskih ideologij čustveno združenje, pomlad prvega maja kliče delavca zopet v skupen krog. Saj naj bo praznik prvega maja čustveni praznik proletariata. Saj mora 1. maja oživeti med svežo vsemogočno prirodo tudi delavcu velika ideja: »proletarci vseh dežela, združite se!« Saj mora delavska mladina v solnčni pomladi začutiti silo vstajenja tlačenega človeka, saj morajo v njem vzkipeti človeku rešilne ideje: vere, upanja in ljubezni. Pomlad je tu, pomlad je tu in kliče na novo življenje! V sebi in v svojem čustvovanju delavstvo najde spomf-lad, novo življenje!
Proletariat naj prvega maja pa tudi začuti, da je vsa navidezna nad-vlast slovenskega, hrvatskega in srbskega meščanstva temna reakcija, ki mora pasti pod gibanjem združenega delavstva v tovarni, delavca na zemlji in delavca pri knjigi, kakor zimski oklepi pod dihom spomladnega soln-ca. Proletariat si bodi 1. maja svest, da je vsa bodočnost in moč jugoslovanske države v geslu proletariata, samodločbe in enakopravnosti, vzajemnosti in solidarnosti. Le v proletariatu je mogoče edinstvo, le z vstajajočim proletariatom mogoča je nova in svobodna kultura. Mladina mora v prvi vrsti čutiti to novo življenje in nove cilje — kulture in svobode.
Dr. Henrik Tuma.
Vampir.
Klobuke z glav! Napravite špalir!
Naj se do tal vam upognejo kolena, ker Njih Svetlost častitega imena gre mimo zdaj ... o, Njih Svetlost: Vampir . , .
In s sabo vozi svojo vredno Hčer, se ji pravi: 100"/,, Cena! — za njo prihaja Njih Svetlosti Žena in daljni Stric: Objestnost in Prezir!
Klobuke z glav! In kdor pristopi bliže roko poprej ponižno naj obliže, da vreden bo darov tolstenih rok —
Potem navrh kesanje naj izmoli in priporoči naj se božji volji, prej ko obesi se na prvi drog!
Besede iz groba.
Zaprli ste nas v rakev mrzlih sten, kjer bela smrt nam po življenju streže in kakor pajek tkč zavratne mreže okoli glav otrok in naših žen.
Tako grenak še kruh ni bil noben kot ta, ki nam ga vaša roka reže — a vendar kot simbol nam srce veže, da nič nas strah pijavk ni ne hijen,
ki tulijo nad našimi grobovi!
Ker kri . . ta kri, ki vrč nam zdaj iz pljuč
in ti solza nezbrisani sledovi,
usod so novih čudotvorni ključ, ki vanje naši pojdejo sinovi po lepših dni svobode zlato luč!
HOFFMANN V. FALLERSLEBEN:
Svetovna zgodovina.
Svetovna zgodovina, kakor se uči
E o naših šolah, drugo navsezadnje ni, o dolgo vojno poročilo.
O nesrečah vseh človeštva govori, le morija in uboj ji je junaštvo, kot bi druge slave ne poznali in ne zaslug, ko vojne zmage. Vladarji, ki le z vojno so morijo dokazali, da so nekdaj bili, pač niso vredni počaščenja, saj je življenja najvišji zakon, da v miru se razvija, dela, vstvaria, in da svoja najtoplejša čustva le borcem poklanja za svobodo, ki so mu pot k omiki in kulturi srčni pokazali, ki so v življenju sami zvesto ji sledili.
O	tragedija, da še danes vojna zgodovino tvori kakor nekdaj, ko da bi moral biti le vojak človeštva najpopolnejši izraz!
VOJNA VOJNI!
KARL KRAUS:
Prizori iz zadnjih dni človeštva.
. Odlomki.
Pod zakon vojne obveznosti postavljena tovarna.
Vojaški nadzornik: Privezati, tepsti, v zapor, no in nazadnje na fronto — drugega nam ne preostaja, drugih sredstev nimamo. Več ne moremo napraviti.
Tovarnar (ki drži v roki pasji bič): Dokler bo šlo, bom poskušal zlepa. (Pokaže na bič.) Kako pa si naj pomagamo, če ti hujskaški psi strokovnih organizacij, svojih hujskarij ne o-puste — razgovori o položaju delavcev, razgovori o prehrani — kako pa naj izhajamo? — Pravne in delovne razmere, izgradba novih eksistenčnih pravic za delavstvo v vojnem položaju?
Vojaški nadzornik: Ne razburjajte se. Pošljemo jih na fronto in kolikor mogoče, še gospode poslance za njimi. Mi smo že itak iz zakona o vojni obveznosti in iz zakona o črno-vojnikih, vsa sredstva uporabili, kolikor je bilo mogoče. V tem oziru si nimamo kaj očitati. Najlepše je bilo ono s kovači in mehaniki v avgustu leta 1914. Predpoldne so še zaslužili v akordu po 6 kron, opoldne smo jih pa poslali pred nabiralno komisijo in jim objavili, da so od zdaj naprej vojaki, no, in popoldne so pa pri istem delu in z istim trudom čisto mirno delali za vojaško plačo. Nihče ni črhnil besede. Smatram pa, da so tudi nabiralne komisije odveč.
Tovarnar: Oho!
Vojaški nadzornik: Mislim, da bi se dalo povsod tako napraviti, kakor pri nas v Klosterneuburgu, v skladiščih vojaškega trena. Jaz sem jim enostavno objavil, da so od zdaj naprej vojni obvezanci in da imajo pravico samo do plače, ki jo prejemajo vojaki.
Tovarnar: A, tako!
Vojaški nadzornik: Nekoč so se pritožili radi nečloveškega ravnanja z njimi, ali nekaj podobnega. Dal sem si jih predstaviti k raportu in sem jih vprašal, kedo jih je naučil. Pa mi odvrne nek predrznež: Mi smo organizirani delavci in smo se obrnili na našo strokovno organizacijo za pojasnila, kjer so nam svetovali, da se obrnemo do dveh poslancev! No, sem rekel, ta dva gospoda si bom izposodil, ta dva bodeta ostala tu pri vas in bodeta delala, mesto hujskala. A, delavec nato: Mi smo organizirani in izpolnjujemo svoje dolžnosti napram državi, v potrebi si pa iščemo zaščite pri svoji organizaciji. Jaz —
Tovarnar:	In tu naj bi ne nosili
pasjega biče seboj? Kaj ste, gospod nadzornik —
Vojaški nadzornik: Kaj sem storil? Veleizdajalci ste, sem jim rekel in da vam bo prešlo veselje, se še ke-daj pritoževati, imate vsak trideset dni domačega zapora. Punktum.
Tovarnar: Čudim se tej mili kazni. Za veleizdajo!
Vojaški nadzornik: No, veste, ne smemo naenkrat preveč pritegniti. Najbolj žalostno je, da civilna sodi tej sodrgi še prizanašajo.
Tovarnar: Tak slučaj mi je znan. Pri tovarnarju Lenzu v Traisnu, kjer en tak postopač itak po 25 kron na teden zasluži, sta dva tožila na odpoved delovnega razmerja, ker sta baje poprej zaslužila po 44 kron. O-krožno sodišče je obsodilo Lenza. To bi ju bili morali videti, kako sta zadovoljna zapuščala sodišče.
Vojaški nadzornik:	Slučaj	mi	je
znan — dva orožnika sta ju potem pred sodnijo prijela in nazaj v tovar- i no odpeljala, Iu jima je moj kolega naložil deset dni zapora in morala sta delati naprej. Da, da sodišča so popolnoma nepotrebne državne naprave, to vam moram potrditi. K sreči je pa Lenz obenem tudi župan in kot tak lahko tudi sam v svojem območ-
ju vtakne v luknjo kogar hoče. Tako je napravil tudi s svojimi delavkami, ki jih je na božične praznike dal s patruljo privesti na delo in potem v zapor.
Tovarnar: Čez mene so se nekoč radi slabega ravnanja in nezadostne plače pri strokovni organizaciji pritožili. Prosim vas — pri 38 do 60 vinarjev na uro! Pa sem si dal enega tistih hujskačev pripeljati in sem mu rekel: vi ste se pritožili, ampak pasji bič je še v moji roki. In sem mu pokazal bič. Pa mi reče ta prevzetnež: Saj nismo psi! Nato mu pokažem tudi svoj samokres in rečem: Za vas imam pa še tudi tole! Pa je nekaj — o človeškem dostojanstvu je nekaj čvekal, ali kali. No in ta svinja je res tako daleč spravil, da je pritožno sodišče izjavilo, da so plače res nezadostne!
Vojaški nadzornik: V tem sučaju ste ga vendar takoj —
Tovarnar: I kako pa, takoj je bil poslan na fronto. Vaš prednik je bil v tem oziru zelo postrežljiv. Nekoga, ki se je tudi enkrat radi premajhne plače pritožil, sem pretepel z bičem in vaš prednik mu je povrhu tega še prisodil tri tedne zapora.
Vojaški nadzornik; Prepričali se bodete, da se tudi čez mene te imeli vzroka pritoževati, ivecem samo to, ta sodrga je lahko zadovolj-na, da ni zaposlena v kakem rudniku.
Tovarnar: Vem. Vojaško poveljstvo v Ljutomericah je položaj lastnikov rudnikov znatno olajšalo. Rudarje se je enostavno opozorilo, da se smatrajo po vojnem zakoniku zaprisežene in da se bo vsako njihovo pritožbo smatralo kot zločin vojaškega upora, za katerega se' hujskači in voditelji lahko obsodijo na smrt. Da, da lastniki rudnikov —
Vojaški nadzornik: Pri premogovniku v Ivnici na Štajerskem morajo delati tudi ob nedeljah, po osmi uri zvečer se ne sme nihče več nahajati v kaki gostilni ali kavarni. Zato pa imajo pri petih dneh zapora tri dni posta. V spremstvu vojakov z nasajenimi bajoneti se jih odpelje z rudnika v občinsko kajho, kar je precej daleč. V Ostravi so jih začeli takoj ob začeku vojne pretepavati in to sistematično! Na klopi v stražnici in vsakega sta dva vojaka držala. In tistega norca, ki je šel o tem nekemu poslancu praviti, so zato še enkrat nabili. Kdor se je pritožil — na fronto, tudi če ni poprej nikdar vojak bil. Tako je.
Tovarnar (vzdihne):	Da, lastnik
rudnika bi moral biti! Ti lahko vzdržijo!
Vojaški nadzornik:	No,	popolno-
ma brez zaščite dandanes tudi drugi podjetniki niso! Poslovodje in mojstri že sami gledajo na red. Oni znajo prav dobro deliti zaušnice. Zapor navadno vedno zabelimo še s špangami za šest ur. In če se nekega takole od dela v senci bajonetov vede po ulicah, je tudi nekaj. Ne da se mu poprej prilika, da se umije, v zaporu sc mu potem sale obrije, tudi če bi imel sedeti samo en dan in stroški za ričet se mu potem od plače odtegnejo. Že če morajo iz Floridsdorfa v Josefs-stadt k raportu, zgubijo polovico dnevne plače, potem pa še zguba na zaslužku v zaporu, to vse so take stvari in glavno, čeprav za težje prestopke — na fronto. Mislim, da nihče od gospodov podjetnikov nima povoda se pritožiti, prosim!
Tovarnar:	O, prosim, prosim, saj
nič ne rečem. Vsem je znano, da jaz vojaško avtoriteto samo v skrajnem slučaju pokličem na pomoč. V prvi vrsti se zanašam na samopomoč. Saj pravim, dokler bo mogoče zlepa — (in pri tem zamahne s pasjim bičem)
ČULKOVSKI:
Polnočna
Od vzhoda odmeva glas trobent in od za- [ pada se slišijo udarci na bobne, od severa in od juga se zbirajo pozabljeni milijoni bivših armad, kakor da jih je vojno božanstvo izteptalo iz zemlje.
Vstajajo iz nedrij nedoglednih step in iz zadnjeprovskih mogil, vstajajo ob Gangu, iz ameriških prerij vstajajo in iz mongolskih planot, iz zemlje, kjer stojim, se dvigajo davno pozabljene žrtve blaznosti in iz morskih globin plavajo na površja in reke jih mečejo na bregove.
Uvrščajo se' v redove^ oni z lesenimi bati in koščenimi noži, *
Uvrščajo se brezštevilne vrste postav v železnih oklepih z bliskajočimi meči v desnicah in s težkimi ščiti ob levem boku in v pestre kroje oblečeni se uvrščajo, z ognjemeti na plečih.
V sivih plaščih in z odvratnimi maskami na obrazih prihajajo in oni, ki so se jim polomila aluminijasta krila v zračnih višavah.
Vstajajo s svojimi borci Hanibal in Aleksander Veliki,
vstajajo augusti, kajzerji sultani in tatarski kani,
vstaja Atila in Tamerlan, slepi Žižka in Gustav Adolf,
Napoleon zbira svoje legije iz ruskih zametov in od bregov Nila.
Zaplavale so po morski gladini Kserksove galeje in Nelsove jadrnice.
Zadimile so se pogreznjene križarke v japonskem in severnem morju
In vseh dvajset milijonov ubitih v svetovni vojni je oživelo in se uvrstilo v nepregledne kolone, in vsi tisti vstajajo, ki so bili pomorjeni, nad njimi pa plavajo sence pnih življenj, ki bi imela biti iz vseh teh milijonov rojena.
Švejka in njegovega tovariša sa-perja Vodička so vtaknili v divizijske zapore, ker sta se v garniziji Bruck na Lajti stepla na cesti z madžarskimi liuzarji. Zaprli so ju-v skupno sobo, kjer sta našla več tovarišev vojakov, ki jili je zadela ista usoda in so si z raznimi pomenki kratili čas.
V	divizijskem sodišču, v prostoru z zamreženimi okni, se je vstajalo po predpisih, ob sedmih zjutraj, in se je spravilo slamnjače, ki so se valjale na tleli po pra-hu» v red. »Pričn« namreč ni bilo. blaninja-če so se spravile v nek dolg prostor za leseno pregrado in na nje so se točno po predpisih morale zložiti koce, ki so slu/ile za odejo. Kdor je bil z delom gotov, je se: del na klopi, ki so stale ob steni. 1 isti, ki so prišli s fronte, so si obirali uši ali pa so si pripovedovali različne doživljaje.
Švejk in super Vodička sta sedela z nekaterimi vojaki od različnih polkov in formacij na klopi pri vratih.
»Glejte tistega madžarskega dolgina, fantje, tam pri oknu,« začne Vodička, »kako ta’ tepec moli za srečen izid. Da bi se mu le gobec od enega ušesa do drugega pretrgal!«
Pa to je vendar priden človek,« reče Švejk, »ta jfc tukaj, ker se ni hotel odzvati vpoklicu. On je proti vojni, član ne vem kake sekte, in so ga zato, ker ne mara nikogar ubiti, zaprli; on se drži božje zapovedi. Ampak tisto božjo zapoved mu bodo že iz glave zbili. Pred vojno je živel na Moravskem nek gotov Nemrava, ki še puške ni .hotel obesiti na ramo, ko je bil potrjen, češ, da mu vest ne dovoli nositi puško. Zaprli so ga in so ga pozneje vnovič vedli k prisegi. On .pa da ne bo prisegel in ne bo, da je to proti njegovemu prepričanju in je pri tem-tudi ostal.«
»Bil je velik tepec,« reče saper Vodička, »lahko bi bil prisegel, zraven pa se posr.. na prisego.«
»Jaz sem že trikrat prisegel,« je povzel nek infanterist, »in trikrat sem že tukaj radi dezerterstva, in če bi ne imel zdravniškega spričevala, da sem pred petnajstimi leti radi slaboumnosti ubil svojo teto, bi bil najbrž že tretjič ustreljen. Tako mi pa še vedno Moja pokojna teta, bog ji daj nebesa, pomaga iz šlamastike in nazadnje bom še mogoče zdravo kožo odnesel i/. te vojne.«
»Zakaj si jo pa ubil, svojo teto?« vpraša bvejk.
»Čemu pa se sploh ljudi pobija?« odvrne prijazni sobesedovalec, »to se zna da radi denarja, la stara coprnica je imela pet hranilnih knjižic in ravnokar so ji bili poslali obresti* ko sem prišel čisto raztrgan iu zapuščen k nji na obisk. Razen nje ni-sem imel nobene žive duše več na svetu. Zato sem jo prišel prosili, da bi se me usmilila; ona pa, ta mrha, je rekla, naj bi šel delati, da sem Sc baje tako mlad, mo-
parada.
Vse tc nikdar seštete množice so se strnile v en sam gigantski objem, ki je oklenil vso zemljo, čez ekvator in čez vse meridijane in njih strašen molk je pel veliko himno pravici in bratstvu.
Zabrisano je vse sovraštvo med temi narodi, umetno gojeno od dvonogih hijen ter se je umaknilo spoznanju človeškega dostojanstva.
Ni več med njimi vojskovodij, ne generalov, ni več oficirjev in admiralov, tudi ni več med njimi prostakov in hlapcev, izravnani so prepadi med podložnimi in vladarji,
ni sledu več med njimi o narodnostih in verskih nasprotij.
Poslanstvo slehernega je bilo enako važno, zasluge slehernega enako koristne.
Njih poslanstvo je bilo v tem, da so se rodili in. poginili, zasluge pa v tem, da so bili gnojilo zemlji, iz katere klije novo življenje.
A jezera njihovih solz, njihovih kriz in smrtne muke
in obupni njihovi kriki, ki večno odmevajo v vesoljstvu so prirotili na zemljo prokletstvo, ki jo pretresa v blaznih krčih in od katerega jo more odrešiti le njena ljubezen.
Morje skeletov valovi po zemlji in nepreglednim masam vojnih žrtev ni konca. Iz njih praznih čeljusti:	kakor	da	slišim
grozečo pretnjo strašnega molka:
»Obtožujemo!«
»Ni več prostorčka na vsej zemlji, ki bi ne bil pokrit z našimi trupli!«
Iz njihovih globokih, izjedenih očesnih votlin pa sije blaznogrozeč spomin:
čan in zdrav človek. Beseda je dala besedo in jaz sem jo kar tako za šalo parkrat mahnil s kurilnim kavljem po glavni, pa sem imel smolo, da sem ji obraz tako predelal, da sam nisem več vedel, ali je še to moja teta ali ne. Vsedel sem se k nji na tla in venomer ponavljal predse: »Ali je to moja teta, ali ni to moja teta?« In tako so me sosedje'našli drugega dne pri njej sedeti. Potem sem bil v norišnici v Slupih, in ko so nas potem ob začetku vojne v Boh-nicah (norišnica pri Pragi) postavili pred komisijo, so me proglasili za ozdravljenega in šem moral takoj k vojakom, da odslužim leta, ki sem jih zamudil.«
Nek dolginast-vojak, obupno zanemarjene zunanjosti, je šel mimo z metlo v roki.
»To je nek učitelj iz naše zadnje marš-kompanije,« ga je predstavil poleg Švejka sedeči vojak nekega lovskega bataljona. »Zdaj gre za seboj pometati. Človek, ki ljubi red. Zaprt je radi neke pesmi, ki jo je zložil.«
»Pojdi sem, šolinašter!« je poklical moža z metlo, ki se je resno približal klopi.
»Deklamiraj nam tisto!«
Vojak z metlo se je odkašljal in začel:
»Vse se praska od uši, po koži lazi nam mrčes, še komandanta vse srbi, se čoha in preklinja vmes.
V	armadi uš živi res fletno, še šarže ne izogne se.
Glej prusko uš kako ti spretno z avstrijskim ušivcem druži sc.«
Vojak-učitelj se je resignirano vsedel k njim na klop in vzdihnil: »To je vse; in radi tega sem bil od auditorja že četrtič zaslišan.«
»To pa. res ni vredno besede,« reče Svejk odkritosrčno, »gre samo za lo, koga bodo pri sodišču pod tistim starim avstrijskim ušiveem razumeti hoteli. Dobro, da ste tisto o združevanju noter dali; to jih bo tako zmedlo, da bodo vsi bedasti postali. Pojasnite jim, da je ušivec samec od uši in da se zamore samica-uš samo s sam-cem-ušivcem združiti. Drugače se ne bodo v tem spoznali. VI gotovo niste tega spisali z namenom, da bi koga razžalili, to je jasno. Le povejte gospodu audltorju, da ste .si to spisali samo za vašo zabavo iu da ravno tako, kakor rečemo samcu od svinje mrjasec, rečemo tudi samcu od uši ušivec.«
Učitelj vzdihne: Ko pa gospod auditor slabo češki razume! Jaz sem mu že na enak način hotel pojasniti, pa me je nahrulil, da se po češki pravi samcu od uši »fešak«. (Po češki se imenuje uš »veš«, samec torej »vešak«, auditor-Nemec je pa češki »v« izgovarjal za nemški »v«	•(«.)
Ne »ušivec«, mi je pojasnjeval auditor, temveč »fešak«. »Peš« jo feminiuuni, je ženskega spola, vi izobražen tepec, iz lega sledi, da se imenuje masculinum, moški
Proslavimo 1. Maj!
»Nehajte!«
Jaroslav Hasek:
Dogodivščine pridnega vojaka Svejka med svetovno vojno.
Odlomek: V divizijskem zapoiu.
spol »fešak«. Mi že poznamo svoje Pappen-heimerje!«
»Kratkomalo,« reče Švejk, »gre vam za kožo, toda ne obupajte, vse se še lahko na dobro obrne, kakor je rekel cigan Ja-neček v Pilznu, ko so mu leta 1879 radi dvojnega umora položili zanjko na vrat. In ni se motil, ker v zadnjem trenutku so ga zopet odvedli izpod vešal. Spomnili so se namreč, da se praznuje ravno tisti dan rojstni dan Njegovega Veličanstva in ga zato na ta dan niso smeli obesiti. In tako so ga šele prihodnji dan obesili. Pa ta tepec je imel še eno posebno srečo, kajti tretji dan potem je došla pomilostitev in njegov proces bi se bil moral obnoviti, ker je vse kazalo na to, da je tiste umore zagrešil nek drugi Janeček in da so nepravega obesili. Zato so' ga morali iz pokopališča za kaznjence izkopati in so ga rehabilitirali na pilzenskem katoliškem pokopališču; toda pozneje se je izkazalo, da je bil evangeljske vere, zato so ga zopet izkopali in Prepeljali na evangeljsko pokopališče in potem —«
»In potem jih dobiš par go gobcu, če ne boš tiho,« ga prekine stari saper Vodička; »kaj si ta kujon vsega ne zmisli. Uovek je v skrbeh za svojo usodo pri divizijskem sodišču, in ta nemarnež tukaj mi je pa včeraj, ko so naju vodili k zaslišanju, na dolgo in široko razkladal, kaj je Jeri-honska Roža.«
»Tega si pa nisem jaz zmisli!, to je povedal Matija, ki je bil sluga slikarja Pa-nuška, neki stari jungferci, ki ga je vprašala, kako izgleda Roža Jerihonska, o kateri je čitala v starem testamentu. On je namreč rekel:
»Vzemite posušeno kravje blato, položite ga na krožnik in ga polijte parkrat z vodo, nakar bo dobilo lepo zeleno barvo; to je potem Jerihonska Roža,« se je zagovarjal Šveik. »Jaz sam si te neumnosti nisem izmislil, vendar z nečem sva si morala preganjati mračne misli, ko so naju vedli k zaslišanju. Jaz sem te s tem hotel samo tolažiti, dragi Vodička.«
»Ti, pa koga tolažiti!?« in Vodička je zaničljivo pljunil. »Človek ima polno glavo skrbi, kako bi se izmazal iz šlamastike in bil oproščen, da bi potem s tistimi madžarskimi faloti dostojno lahko obračunal, ta pa hoče svojega prijatelja s kravjim blatom tolažiti. Kako pa hočem s temi lumpi obračunati, če me zapro? Jaz bi jim še rad pokazal, kaj se pravi — išten almeg a inagjar — da bi me pomnili.«
»Le nič se bati,« reče Švejk, »vse se bo še uredilo. Glavna stvar je, da pred sodnijo nikdar resnice ne poveš. Kdor se da pregovoriti, da izpove resnico, je vedno izgubljen. Iz takega človeka ne bo nikdar kaj pametnega. Takrat, ko sem delal v Moravski Ostravi, je bil tam nek tak slučaj; Nek rudar je tam med štirimi očmi pretepel inženerja tako, da tega nihče drugi ni videl. Advokat, ki ga je zagovarjal, mu je vedno pravil, da se mu ne more nič zgoditi, če bo tajil; a predsednik senata mu le venomer polagal na srce, da je odkritosrčno priznanje najlepša čednost, s katero si lahko kazen olajša. On je pa vedno trdil, da ne more ničesar priznati. Bil je oproščen, ker mu niso mogli nič dokazati. — Istega dne je v Brnu —«
»Ježešmarja!« vzklikne ogorčeno Vodička, »tega ne prenesem več! Cernu nam vse to pripoveduje? Ne razumem tega! Včeraj je bil z nami pri zaslišanju ravno tak idijot. Ko ga je auditor vprašal, kaj je v cjvilu, mu je odgovoril; »Dim delam pri Križu.« In pol ure je trajalo, predno je mogel auditorju raztolmačiti, da je pri kovaču, ki se je pisal Križ, gonil meh, in ko Ka je potem vprašal: »Torej vi ste v civilu Pomožni delavec?« mu je odgovoril: »Nak, "e jaz, za pomočnika je Tratita Hibš.«
»Ampak, vseeno, zapomni si,« je nada-Meval Svejk svoja modrovanja »da ne sme pred vojnim sodiščem nihče ničesar pridati. Ko sem bil zaprt pri garnizijskem sodišču, je v sosedni sobi nek vojak vse Priznal in ko so njegovi sobni tovariši to -Vedeli, so mu dali »kočo« (vrgli so čez njega odejo, da se ni mogel braniti, in so »>a nabili) in ga prisilili, da je moral svoje Priznanje preklicati.«
»Oh,« vzdihne Vodička, »če bi mogel tako veliko kočo jdobiti, da bi vse te madžarske »Išteneke« mogel z njo pokriti; uh, kako bi jih mlatil!« i.	P*1-«	povzame	zopet	Švejk, »bi
oco najbolj privoščil naredniku naše kom-komisknofu Šreiterju. Ta je samo ,i “P„ i i,pri	v	nadaljuj	službi,
por!d v civii *e d,avno ,a,lk<> šel k°‘ k<>r-je na glavo Tor^f^a	.rcCc"(>’	padcl
je bilo proti predpisom, sekiral0',las * je ^kr je le mogel in se vedno zadiral V,J. 1 jaki pa ste. vahtarji ne pa vojakif« Nekega dne mi je pa bilo tega dovolj |„ sem s,. ,M predstaviti k stotnijskcmu raportu >k-h !, ti hočeš?« me vpraša stotnik. »Javim m komo, gospod stotnik, Pritožiti se liočeni zoper našega narednika Šreiterja: mi smo vendar cesarski vojaki in ne vahtarji. Mi služimo Njegovemu Veličanstvu cesarju in ne stražimo zelja.«
»Glej, ti mrčes,« se razjezi stotnik, da mi Izgineš izpred oči!« Jaz pa nato, da pokorno prosim, naj se me predstavi bataljonskemu raportu.
Ko sem pri bataljonskem raportu pojasnil oberlajtnantu, da nismo nobeni vah-|arji, temveč cesarski vojaki, me je dal Zato dva dni zapreti; jaz pa sem zahteval, i/.sc ,nc predstavi polkovnemu raportu.
i	ri polkovnem raportu se je polkovnik, ko sem mu pojasnil svojo zadevo, zadrl nad menoj, da sem idijot lil naj se Izgubim k ragu. Jaz pa zopet: »Javim pokorno, go-spod polkovnik, da želim biti predstavljen 'gadnemu raportu.« Tega se je ustrašil )e takoj dal poklicati komisknofa šrei-
terja v svojo pisarno, kjer me je vpričo vseh oficirjev prosil za odpuščanje radi naziva vahtar. Na dvorišču je potem pritekel za menoj in mi izjavil, da me od tega dne dalje ne bo več imenoval ne s pravim in ne s tujim imenom, da pa bo skrbel, da me še spravi v garnizijsko ječo. Od tega dne sem se zelo pazil, vendar ni vse nič pomagalo. Postavljen sem bil na stražo pri skladiščih, kjer je vsak vojak, ki je tu stražil, na steno kaj napisal ali narisal. Ali je naslikal na steno kako žensko spolovilo, ali je pa napisal kak nečeden verz. Jaz se nisem mogel ničesar pametnega domisliti, zato sem se iz samega dolgočasja na steni podpisal, slučajno ravno pod stavek: »Komisknof Šreiter je cepec!« ki ga je ne vem kdo tja načečkal. In ta mrcinasti komisknof me je takoj naznanil, ker me je povsod zasledoval kakor šekast pes. Nesrečen slučaj je hotel, da se je nahajal nad tistim napisom še nek drug: »Še v glavo nam ne pade, da bi šli v vojsko; se poserj... na njo!« To pa je bilo ravno leta 1912, ko bi bili morali radi tistega konzula Prohaska marširati v Srbijo. Zato so me takoj poslali v Theresienstadt k deželnemu sodišču. Več kot petnajstkrat so gospodje od sodnije tisto steno na skladišču z napisi in mojim podpisom fotografirali In več kot desetkrat sem moral na papir napisati: »Še v glavo nam ne pade, da bi šli v vojsko, se poserj... na njo!« da so mojo pisavo lahko primerjali z ono na steni. Petnajstkrat sem jim moral napisati: »Komisknof Šreiter je cepec,« in nazadnje je moral priti z Dunaja še grafolog, ki mi je dal pisati: »Bilo je dne devetindvajsetega junija, leta 1897, ko so prebivalci Kraljičinega dvora na Labi okušali strah divje narasle Labe, ki je preplavila bregove.« »To še ne zadostuje,« je rekel auditor, »nam gre največ za sr..., narekujte mu take besede, v ka-
»Ti bi gotovo v hlače naredil, ti faj-fendekel,« se oglasi ironično Vodička.
»V vsakem spopadu na fronti jih je več, ki napravijo v hlače,« se je pridružil pogovoru nek skuštran vojak, ki se je približal od nasprotnega kota. »Zadnjič mi je nek ranjeni tovariš v Budjevicah pravil, da mu je pri nekem naskoku trikrat zaporedoma v hlače ušlo. Prvič, ko so lezli iz strelskega jarka na odprt prostor pred žičnimi ovirami, potem ko so morali začeti žico rezati in tretjič mu je ušlo, ko so Rusi navalili nanje in rjoveli »Uraaa!« Nato so se spustili spet v tek nazaj v strelske jarke in pri njegovem roju ni bilo niti enega, ki bi ne bil imel polnih hlač. In nek mrtev vojak, ki je obležal zunaj na nasipu z nogama navzdol1 proti njim, ker mu je malo prej, ko so ven lezli, odtrgala šrapnela polovico glave, kakor da bi bil zeljnato glavo čez pol prerezal, ta je v svojem zadnjem trenutku tako napolnil hlače, da mu je- župa pritekla iz hlač čez čevlje in kapa-la s krvjo vred v njihov jarek, ravno na odtrgano polovico glave, ki je ležala z raztresenimi možgani v jarku. Nikoli ne veš, kaj se ti lahko pripeti.«
Fajfendekel Švejk in stari saper Vodička sta bila oproščena. Predno sta bila po menaži poklicana v pisarno radi izpusta, se jima približa tisti nesrečni učitelj, ki je zložil pesem o uši, ju pokliče v kot in reče skrivnostno: »Želimo vama vso srečo na ruski fronti, kamor vaju bodo sedaj poslali; ne pozabita pa, ko prideta na rusko stran, Rusom reči: »Zdravstvujte ru-skija bratja, mi bratja Cehi, mi njet Avstrijci!«
V	pisarni je bilo hitro opravljeno. Nek narednik, ki je imel še od obeda mastno brado in ki je Švejku in Vodički s posebno
Majhni vzroki — velike posledice.
i
RHiliniSS4
!f:p§
ip t#
:::r ■
•KttUis&US™!!
Btnnti
MililliL 'i
Kaj rode igre »Mladi vojaki«.
terih se uporabljajo črke s, r, m in n.« Pa mi je narekoval: »srebot, siromak, triper, šema, minulost, svinja.« Tisti sodnijski grafolog je bil namreč že čisto zmešan in se je vedno nazaj oziral, kjer je stal vojak z bajonetom in nazadnje je izjavil, da se mora t(K\se na Dunaj poslati. Naročil ini je še trikrat zaporedoma napisati: »Solnee je ob-sjalo zemljo, vročina postaja neznosna.« Nato so pa ves materija! poslali na Dunaj, od koder je prišla razsodba, da tisti napisi na skladišču niso od moje roke napisani, pač pa moj podpis, kar sem že poprej priznal. Obsojen sem bil na šest tednov zapora, zato ker sem se na straži podpisal in torej medtem, ko sem sc podpisoval, nisem mogel stražiti.«
Na hodniku so se zaslišali koraki in klici straže: »Cuboks!« — »Spet nas bo več,« se razveseli Švejk, »mogoče je kateri še kak čik s seboj prinesel.«
V	sobo je nerodno priropotalo par novincev, ki si jih je Švejk takoj pozorno o-gledal in ne brez uspeha. »Servus, prijatelj Kudrna!« je zaklical enemu izmed njih. »Kaka sreča pa tebe sem prinese, ali nisi bil na fronti?«
»Bil, sedaj sem pa tu, zato. ker sem našega lajtnanta na rokah odnesel iz bojišča, ko je bil ranjen v nogo. Smola je samo v tem, da trdi, da ga je zadel strel od zadaj in pa okolnost, da je on prejšnji dan mojega tovariša Cibulko ustrelil zato, ker ,'J0 tridnevnem postu pojedel svojo kon-Čn . "i^ovega dovoljenja. Cvilil je ih k '!!ačc- za,° se mi je zasmilil, da ni	'Jutemu obstreljevanju skočil k
no z'i 'nrki V v naročje in odnesel na var-
hlti v Mrk- il)irLK' ^C(^ai lne dol/e, da moram bit. y nekaki ZVezi z njeKOvo rano.«
trluie Ivelk"VcZ?aČcS> dobis koc0-‘
ii	ichl i! v*ekakor je pa hvalevredno il.	2 las,n" nevarnostjo rešil
ii i iMas: rssss sre®
resnim obrazom izročil papirje, si ni mogel kaj, da bi ne obdržal pri tej priliki svoje govorance, s katero ju je opominjal na njuno vojaško dostojanstvo. In ker je bil Poljak, je vpletal v svoj govor različne krepke izraze svoje materinščine.
Ko sta Švejk in Vodička jemala drug od drugega slovo, ker je bil vsak dodeljen k drugemu pohpdneinu polku, reče Švejk: »Ko bo konec vojne, me pridi obiskat. Najdeš me vsak večer ob šestili v gostilni pri čaši na Bojišti« (cesta v Pragi).
-Gotovo pridem,« odvrne Vodička, »ali je tam kaj heca?«
»Vsak večer je kaj »los«,« zagotavlja Svejk, »če bo pa predolgočasno, bova pa že midva poskrbela za zabavo.«
Ločila sta sc in ko sta se oddaljila nekaj korakov, je zaklical stari saper Vodička za Svejkom: »Torej da poskrbiš za kak hcc« kadar pridem!«
Švejk mu nato zakliče: »Pridi pa gotovo, ko bo vojne konec!«
Potem sta šla narazen, a čez dalj časa se je izza ogla druge vrste vojaških barak zopet zaslišal glas Vodičke: »švejk, Švejk, kako pivo pa točijo »pri čaši«?«
in kakor odmev se je slišal Švejkov odgovor: »Velikopopoviško!«
»Sem mislil da Šmihovsko!« je zaklical Vodička od daleč.
lam imajo tudi punce!« je kričal Svejk.
_ Torej po vojni, ob šestih zvečer!« je kričal Vodička od	spodaj.
Pridi raje ob	pol sedmih,	če	bi	se jaz
kje zamudil,« je odgovoril Švejk.
Nato se je iz	daljave še	komaj	razumelo vprašanje Vodičke: »Ali	ob	šestih ne
moreš priti?«
»No bom pa prišel ob šestih!« je še dosegel Vodičko odgovor oddaljujočega se tovariša.
In tako se je ločil pridni vojak Švejk od starega saperja Vodičke. —
»Ko ob ločitvi stiskajo prijaflji si roke, Od srca k srcu trga se »Na svidenje«.
Dokument kulturne sramote.
Manifest avstrijske krščanskosocialne zajednice,
(h kateri so se prištevali tudi slovenski klerikalci) ob začetku vojne, dne 1. avgusta 1914.
»Njega Veličanstvo, naš najmilost-ljivejši poveljnik armade je pozval svoje narode pod zastavo. Z velikanskim navdušenjemso avstrijski narodi sprejeli ta klic.
Trenutek obračuna z nemirno, zvijačno in osvojevanja željno Srbijo
je končno napočil
in našel avstrijske narode v čvrsto strnjeni falangi, ki stoje drug za drugega, da jih nobena sila na svetu ne bo mogla omajati. Narodi Avstrije so enotni, ene misli in enega srca v ljubezni do svojega cesarja in svoje o-četnjave. Milijone in milijone Avstrijcev navdaja danes ista misel, za cesarja in za čast in slavo svoje domovine, žrtvovati svoje imetje in kri. Preizkušeni temelji habsburgovstva,
ljubezen narodov do svojega monarha
bodo nepremagljivi jez, ob katerem se bo ves sovražni svet razbil.
Avstrijski narodi zaupajo svoji zmagoslovani armadi in preizkušeni, zmage vajeni mornarici, ki je že tolikokrat na s krvjo prepojenih avstrijskih bojiščih vodila svoje, s slavo o-venčane prapore k zmagi.
Spomin na moža in njegovo plemenito soprogo, ki sta bila od rok srbskih morilcev umorjena in ki spita večno spanje v tihi grobnici v Art-stettenu, bo podžigal naše bojne trume
v tej povračilni vojski,
in vzpodbujajoča zavest o neomajni in trdni zvestobi naših odličnih zaveznikov, ki s tako silnimi dokazi dokumentirajo svojo voljo, dviga naše zaupanje in nas podpira v sklepu, da vztrajamo, pa naj pride karkoli, obvezuje nas pa tudi napram našim zaveznikom po orožju, do najtopleje zahvale.
Polni teh plemenitih občutkov lahko gledamo — tako naj Bog pomagaj — preko te, vsiljene nam vojske, v novo dobo boljšega napredka, v kateri bodo avstrijski narodi kakor sedaj ob uri nevarnosti, tako tudi v bodoče, združeni sodelovali na iz-gradbi miru, v blagor naše preljubije-ne očetnjave.
Zato kličemo dvignjenih src:	Ži-
vel cesar! Živela domovina! Avstrija bo večno stala!«
Krščanskosocialna zajednica.
ČULKOVSKI:
Krik umirajočega z bojnih poljan.
Umiram!
Lahko se veselite, izpolnjene so vaše želje skrite, že smrtni sen objemlje me.
Zakaj?
Čemu vam žrtve vse ki kupoma okrog ležč?
In še krvi vam dosti ni.
Ne slišite
Jok in stok vdov in otrok, ne vidite vteptanih njiv, požganih sel, da ves je svet v obup pobesnel?
Najbrže vi
v brezdelju ste se dolgočasili, pa ste to igro si izmislili krvavo v svojo zabavo.
Da pa svet
bi ne spoznal resnico pravo, ste ogrnili zločin v junaške domovine slavo.
Umiram!
Že oko se mi mrači.
O Bog!
Doma obitelj glad mori.
Zločinci!
Naj sledi vam v dno pekU prokletstvo celega sveta!
JAKOB KRANJC:
Ob našem prazniku.
Še dve leti in minulo bo štirideset let odkar je bil na mednarodnem kongresu v Parizu sprejet predlog, da se praznuje vsepovsod 1. maj kot delavski praznik, kot manifestacija delavske solidarnosti. KoHko lepih in koliko težkih dnij je v tem času gledal proletarski majnik po vseh deželah! Koliko sprememb je v tej dobi doživel proletarski pokret. Koliko navdušenja in zaupanja v svojo moč in ko-, liko zopet malodušja in razočaranja v tem času.
Kako pestri so bili proletarski prvi majniki samo v povojni dobi pri nas! Spomnimo se mogočnih manifestacij 1919 leta, — spomini 1. maja 1920 pod senco voj. bajoneta, spomnimo se cepljenja proletarskih vrst, ki je ob naslednjih majnikih pokazo-valo vedno jasnejši izraz! In spomnimo se zopet hrepenenja proletariata in poskusov za skupnim nastopom, za skupnim manifestiranjem — za en pokret.
Proletariat je izgubil vero vase — a proletariat išče svojo vero in našel jo bo. In prvi maj mu je glasnik njegovega odrešenja.
V prvih letih je imel prvi majnik namen enotne manifestacije proletariata po vsem svetu za osemumik in za svetovni mir. Pozneje so prihajala poleg teh nova gesla — tudi za letos so se objavila.
V bistvu pa ima prvi majnik namen, da proletariat manifestira vero v socialistično bodočnost in upanje v proletarsko prihodnjost. Mi vsi vemo, da ni nič večnega na svetu. Tudi vemo danes, da se spremembe v prirodi nikoli ne gode slučajno, temveč, da so vedno posledice gotovih vzrokov. In zopet ti vzroki so sami bili posledica predhodnih vzrokov: to je razvoj.
Rozvojni zakon je danes od znanosti splošno priznan nauk, torej stvar, o kateri je diskusija odveč. Tudi človeška družba je del prirode in podleži razvojnemu zakonu. Zato bi bilo absurdno misliti, da bo sedanji družabni red vedno obstojal in zato je nevera nekaterih proletarcev v poslanstvo svojega lastnega razreda brez vsake podlage.
Ali, na tej svoji bodočnosti mora proletariat sam graditi.
Bistvo novega družabnega reda bo izločitev možnosti izkoriščanja jednega razreda ali posameznika v korist drugega. V današnjih dneh in današnjem jeziku nam nekaj enakega obeležuje demokracija. Ni to istovetna stvar, ali, proletarska demokracija je baza, na kateri zamore zrasti socialistična družba. Zato je tudi proletarska demokracija ideja, za katero mora manifestirati proletariat ob svojem dnevu.
Demokracija pomeni solidarno so-udejstvovanje vseh. Kjer pa jih mnogo mora ob istem času na enem kraju
delati eno, so kaj radi drug drugemu na poti. Treba je, da pri delu vladajo red, smotrenost, enotnost volje. Potrebna je organizacija dela.
Proletarsko demokratično udejstvovanje usmerjajo proletarske organizacije. Organizacija šele ustvari iz proletariata družabno silo in ona mu kuje njegovo veliko orožje, ona ga usposablja za razredni boj. In zopet mora biti ideja proletarske organizacije predmet manifestiranja proletariata na dan mednarodnega delavskega praznika.
Da, da! Proletarske organizacije
— saj jih imamo! Ali to je ravno zlo
— imamo jih preveč. Delavske organizacije so ravno danes ognjišča cepljenja proletarskih sil. Imamo delavske organizacije — ali ne služijo one vse delavski solidarnosti, one se med seboj napadajo, dražijo, sovražijo. Morda pa le ni misel organizacije ona rešiteljica proletariata? Ali mogoče velja to samo za obstoječe organizacije? Kaj, ko bi jih pustili, naj jih vzame vrag, pa skupaj poskusili ustvariti nekaj novega, velikega?
Ali pa boš sposoben ustvarjati veliko, kadar majhnega držati ne znaš?
Le drži se tega, kar že imaš — u sposobi se v malem za velike naloge, ki bodo prišle. Proletarci, vztrajajte v organizacijah in zidajte, gradite, gradite — da postanejo velike. Z vašim znojem mora biti omočeno zidovje zgradbe.
Samo eno je potrebno pri tem — proletariatu poiskati in poudariti njegove skupne interese in pestrost organizacij bo bledela in bo prešla.
Prešla bo, ker bo današnje osti, ki še boleče režejo v proletarskih vrstah, otopel in zlomil razvoj.
F. SVETEK:
Za vsakdanji kruh!
Odkar praznuje proletariat Prvi maj kot praznik Dela, je navada, da se povdarijo v govorih in resolucijah tiste njegove zahteve, ki so najbolj aktualne.
Vse inštance socialističnega delavskega gibanja, tako urad socialistične internacionale, kakor naš glavni odbor v Beogradu so že objavile svoj majski manifest. Parole, ki jih je objavila internacionala se tičejo predvsem vprašanj, ki nosijo svetovni značaj. Lepe in plemenite so te parole. V manifestu našega glavnega odbora v Beogradu so obravnavana vprašanja, gledana iz vidika našega vsedržavnega pokreta. Tudi te parole, ki so seveda v popolnem soglasju s parolami internacionale, so velike in lepe. Vsi mi imamo dolžnost, da jih razširimo na naš praznik v poslednjo delavsko hišo.
V	Sloveniji pa obstojajo še nekatera vprašanja, prav naša pokrajinska vprašanja, ki izvirajo iz izjemnega stališča, ki ga ima Slovenija v državni celoti.
Vprašanje brezposelnosti je sicer vprašanje, s katerim se mora baviti socialistični pokret po celem svetu. Za Slovenijo je pa to vprašanje toliko bolj pereče, v kolikor je ta pokrajina že pred vojno pošiljala nepregledne mase svojih delavnih moči v emigracijo; na Zgornje Avstrijsko, Westfalsko, Ameriko, Afriko itd. Po vojni je ta odtok odvišnih delovnih moči razen malenkostnih slučajev popolnoma zaprt. Upoštevati je treba dalje, da je večina starih večjih to-varen v Sloveniji imela svoj trg pri-lagoden tako mejam, kakor carinski in zunanji politiki prejšnje države. Na enkrat se je pa ta industrija znašla ob neposredni državni meji in povrhu tega še v taki državi, katere politiko določuje predvsem bogata a-
B3ES51E351E3I
r/ r i r.i	r.i r/•	r.i	r/ ^
ki I ki ki ki ki 1 ki k*i kilki w A
f S
SUHOR
je zaradi njegovega izvrstnega okusa ter velike vsebine redilnih snovi postal potreben celemu ljudstvu. Če hočete dobiti pravo kvaliteto, zahtevajte povsod samo
ROBAUSOV SUHOR
v originalnem zavoju ter z origin. zapečatnimi znamkami. Te znamke jamčijo za kvaliteto. — Dobi se povsod!
KINO APOLO od torka do četrtka
Nočna sliaža.
Krasna maloruska drama v 8 dejanjih.
RAOUEL MELLER, kot ciganka, ki je bila podtaknjena knezu za hčer. Zelo interesantno!
grarna gospoda, ki nima smisla za pospeševanje industrializacije.
Drugi faktor v naši državni politiki je pa generalska sablja, ki ima pa še manj smisla za socialne probleme in gleda na vsa javna vprašanja samo z vojaško strateških vidikov.
Pri industriji gleda taka gospoda predvsem na to, v koliko bi mogla za slučaj vojne izdelovati vojaški materijah Vsak ve, da je dandanšnja vojna tehnika že tako mnogostranska, da skoro ni industrije, ki bi v slučaju vojne ne bila direktno potrebna vojaštvu, ali bi se pa vsaj ne dala v to preurediti. Tudi to je eno izmed tistih dejstev, ki industriji (zlasti kovinski) v Sloveniji, kot obmejni pokrajini preprečuje razvoj. Ljudje, ki gledajo iz teh vidikov, bi si želeli vso tako industrijo nekako v sredini države.
Ta vprašanja so za slovensko delavstvo, pa ne samo za delavstvo, temveč za vse sloje — za cel narod
—	tako nujna in tako pereča, da jih bo nujno treba drugače obravnavati, kot smo jih do sedaj.
Dosedanja politika predstavnikov slovenskega ljudstva s temi vprašanji ni dovolj resno računala. V agitaciji se je sicer take stvari obravnavalo, ali kaj resnega ni bilo storjenega v tem pravcu.
Resnega pravim, ker s tistimi političnimi in parlamentarnimi sredstvi, katerih se poslužujejo slovenski predstavnika v Beogradu, ne bodo nikoli uspeli. Že zato ne bodo uspeli, ker v Beogradu prav dobro vedo, da tisti, ki zastopajo slovensko ljudstvo tam doli, nimajo za seboj take ljudske organizacije, ki ima bojevni značaj in ki je pripravljena tudi na žrtve. Nasprotno. V Beogradu prav dobro vedo, da je navečja slovenska politična organizacija zgrajena na crkvenem aparatu, ki je plačan preko istega Beograda (vlade), od katerega naj izvo-juje sredstva za rešitev teh vprašanj.
Neuspehi te politike so na dlani, kajti, bolj ignorantsko ni mogoče postopati, kakor postopa sedaj gospoda, ko v očigled take strašne brezposelnosti ravnokar razpušča borze dela, in razganja še ono malo aparata, ki je dosedaj vsaj za silo reguliral izseljeniško vprašanje.
Po vseh teh neuspehih slovenske politike naj slednjič prodre spoznanje, da je treba za rešitev teh problemov velike in neustrašene ljudske organizacije, katere avantgarda mora biti le industrijsko delavstvo, kot najbolj požrtvovalen in odločen element celega naroda.
Naša parola za bližnjo bodočnost naj bo: Za vsakdanji kruh!
F. M. DOSTOJEVSKI:
Hudomušni vrag.
Domislil sem se te pravljice, ko sem poslušal pridigo kaznilniškega duhovnika in sem jo dne 13. decembra leta 1849. napisal na zid svoje celice.
Pred oltarjem veličastne cerkve, ki se je vsa leskala zlata in srebra in je bila razsvetljena z brezštevilnimi svečami, je stal oblečen v dragoceno oblačilo in ogrnjen v plašč pretkan z zlatom in posejan z žlahtinimi kamenčki, častitljiv duhovnik. Bil je to dobro rejen, resen mož, rdečih lic in s skrbno negovano brado. Glas njegov je bil blagodoneč in v izrazu njegovega obličja se je kazal ponos. Vsa njegova postava se je skladala s sijajem in bogastvom cerkve.
Verniki pa so nudili popolnoma drugačno sliko. Njih množica je obstojala večinoma z revnih delavcev in kmetov, iz starih ženic in beračev. Njihova obleka je bila ponošena in je razširjala značilen vonj revščine. Upadli obrazi so pričali o pomanjkanju in njihove roke so kazale sledove težkega dela. Nudili so sliko gladu in bede.
Duhovnik je zažgal kadilo pred svetimi podobami, nato pa je povzdignil svoj glas k pridigi:
»Dragi bratje v Kristusu!« je rekel, »naš Gospod vam je dal življenje, zato je vaša dolžnost, da ste z njim zadovoljni. Toda ali ste res s svojim življenjem zadovoljni? Ne!
Predvsem nimate dovolj vere v našega ljubega Gospoda i nv njegove svete čudeže. Niste tako radodarni kakor bi morali biti, le neradi žrtvujete del svojega zaslužka za cerkev!
Drugič, ne ubogate svojih predpostavljenih. Upirate se oblasti, carju in njegovim služabnikom. Ne spoštujete zakonov!
V	svetem evangeliju pa stoji zapisano: »Dajte carju kar je carjevega, a Bogu kar je božjega!« Vi tega ne izpolnjujete! Ali veste kaj to pomeni? Smrten greh je to! Resnično, resnično vam povem, vrag vas hoče zvabiti na kriva pota! Da, on je, ki vaše duše zastruplja, a vi mislite, da je to vaša prosta volja! To je vragova volja in ne vaša. Z nestrpnostjo že čaka, da se polasti vaših duš. Od veselja bo plesal pred večnim ognjem, v katerem bodo vaše duše gorele!
Zato vas svarim, dragi bratje, dokler ni prepozno! Opominjam vas,
da zapustite široko cesto pogube! Še je čas! O, Bog, bodi jim milostljiv!«
Ljudje so trepetaje poslušali pridigo. Verovali so svečanim duhovnikovim besedam. Vzdihovali so in se križali in vneto poljubljali kamenita tla. Tudi duhovnik se je prekrižal, obrnil ljudstvu hrbet — in se smehljal.
Zgodilo se je pa, da je ravno takrat, ko je duhovnik na ta način govoril zbranim vernikom, šel mimo cerkve vrag. Slišal je v nji imenovati svoje ime, obstal je pred odprtim oknom in je poslušal. Videl je, kako so ljudje poljubovali duhovniku roko, videl je, kako se je duhovnik pred nekim pozlačenim svetnikom priklanjal ter hitel spravljati denar, ki so ga darovali verniki za sveto cerkev. To je vraga tako razjezilo, da je tekel za duhovnikom, ko je ta zapustil cerkev in ga je pograbil za posvečeni plašč:
»Halo, debeli očanec!« mu je zaklical, »kdo ti je dovolil te revne zapeljane ljudi tako nalagati? Kakšne peklenske muke si jim pa opisoval? Ali ne veš, da morajo dovolj peklenskih muk že na zemlji pretrpeti? Ali nc veš, da ste ti in vsi predstavniki oblasti moji namestniki na zemlji? Ti si, ki jih mučiš s peklenskimi mukami,
s katerimi jim groziš! Ali še ne veš tega? No, potem pa pojdi z menoj!«
In vrag je pograbil duhovnika za ovratnik, dvignil ga je visoko v zrak in ga nesel k neki tovarni, v neke železolivarno. In duhovnik je videl tu delavce v žgoči vročini, tekati sen in tja in se pehati, dvigati in prenašati bremena in opravljati svoja težka dela.
Duhovniku je bilo težkega, dušlji-vega ozračja in neznosne vročine kmalu preveč in s solznimi očmi je prosil vraga:
»Vedi me proč od tu, vedi me proč iz tega pekla!« -
»O, dragi prijatelj, moram ti še marsikak drug prostor pokazati!«
Vrag ga je znova pograbil in ga vlekel na neko veliko graščinsko posestvo. Tukaj je videl duhovnik delavce pri mlačvi. V gostih oblakih st je dvigal tukaj oster, resast prah ir neznosna vročina je mučila ljudi Valpet je nosil pri sehi bič, ki je neusmiljeno padal na hrbte onih, ki sc od utrujenosti ali gladu omagali. Nate ga je nesel v hajte, v katerih so ti delavci stanovali s svojimi družina-I*1* razdrapane, umazane, zakajene in smrdeče luknje.
ČULKOVSKI:
Epilog.
Tedaj sem stopil z eno nogo na Mont Blanc in z drugo na Chimboraso in sem zrl svoje obličje v širokem zrcalu oceana.
Mimo moje glave so brenčali ko roj nadležnih mušic, orjaški dirižabli in iz njih so me pozdravljali, stoječ na galerijah, predstavniki vseh kontinentov in vseh plemen.
V mojih laseh so se lovili, v špiralah hiteči krog zemlje, radio valovi in slišal sem fanfare praznika svobode v dvanajstmilijonskem glavnem mestu zemlje in pozdravni govor glavnega predsednika edine Unije vseh narodov.
Takrat sem posegel v dno morja in sem zajel iz njega perišče mavričnih biserov in sem jih razmetal preko Urala in preko Kordiljer
in po vseh livadah nekdaj požrešne in zavisti bolne Evrope.
A glej čudo! Nikomur se ni zdelo vredno, da se za njimi pripogne, samo deca jih je z veselim krikom pobirala in ponujala v zobanje kuram.
Radost nepopisna se me je polastila, da sem zgrabil plamenico in jo na solncu prižgal,
ter zanetil z njo na južnem in severnem tečaju velik ogenj, ki je zadnje ledenike raztopil,
da je bila vsa zemlja kakor pisana žoga, s katero so se igrali bradati otroci.
PODGORSKI:
Prvomajski spomini
Bilo je na dan Prvega maja pred skoro tridesetimi leti, ko me je v jutranjih urah pokojna mati zbudila in opozorila, da je čas vstati in iti na delo. Vstal sem in se opravil v praznično obleko, ker slutil sem, da je
Braznik in sicer delavski praznik, •asi nisem poznal te »novotarije«, kakor so v tistih letih naši dobri sta-riši pravili nam mladim, sem vendar čutil, da mora biti ta praznik nekaj posebnega. Mati je začudeno gledala in me vprašala, kaj pomeni, da sem se praznično oblekel. Odgovoril sem ji, da zato, ker je delavski praznik. Tako so namreč prejšnji dan starejši delavci nam vajencem povedali in zabičali, da ne smemo na dan Prvega maja v delavnico, ker ta dan je delavski praznik. In že nekaj dni prej sem na uličnih vogalih čital velike rdeče plakate, z nadpisom »Proletarci vseh dežel, združite se«, ki so vabili delavce k praznovanju Prvega maja. Nisem še poznal navedenega klica in praznovanja Prvega maja, a vsled prigovarjanja starejših delavcev in poziva na onih velikih, rdečih plakatih sem instinktivno čutil, da spadam tudi jaz, dasi sem še mlad, v vrste onih, ki na dan Prvega maja praznujejo praznik Dela!
Ko me je mati še primemo poučila, naj pazim, da me ne bo »gospodar« odslovil, ker nisem šel na delo, češ, da sem šele vajenec, sem vzel ““jigo, ki je še od prejšnjega večera ležala na škrinji v sobi ter se odpravil na bližnji hrib, da jo v prosti naravi prcčitam. Bila je povest o pravici, ki mora zmagati.
Pekoče prvomajsko solnce je izšlo izza visokih hribov na nasprotni strani ter objelo vso pokrajino. Ni vprašalo to prvomajsko solnce, kdo prebiva v tej, po navadah in jeziku različni pokrajini, ni poznalo to solnce nobenih meja in delilo je blago-
dejne žarke vsem enako, ker v soln-čnih žarkih je zapisano, da pravica je ena sama za vse ljudi!
V	podnožju hriba, na katerem sem preživel ono prvomajsko jutro, so proti nebu štrleli številni tovarniški dimniki, ki pa tisti dan niso bruhali črnega dima, ker delo je počivalo — bil je Prvi maj! Vtopljenega v knjigo, ki je pisala o Pravici, so me vzdramili mogočni akordi Internacionale, ki so odmevali izpod hriba, kjer so se v bližini tovarne zbrali delavci in delavke v številne vrste, ki so se mimo počivajočih dimnikov in strojev pomikale v bližnje mesto, da skupno z delavci iz drugih krajev manifestirajo za Pravico! Na čelu sprevoda je plapolala velika, rdeča zastava, za katero so korakala belo oblečena in z rdečimi trakovi opasana dekleta, za njimi pa dolga vrsta izmučenih delavcev, ki so peli mogočno: Vstanite bratje, urno, smelo-------------
lavcev, da skupno manifestiracijo za proletarske postulate. Govorniki, bili so trije, in sicer slovenski, italijanski in nemški, so govorili o osemurnem delu, o socialnem zavarovanju, za vdove in sirote, proti vojni in militarizmu, ter pozivali delavce, posebno delavsko mladino, k izobrazbi, k socialistični izobrazbi in v — organizacije! Povdarjali so, da bo proletariat zlomil moč kapitalizma le z močjo organizacije in razredne zavednosti ter socialistične izobrazbe, katera je zlasti delavski mladini potrebna. Tako so nas že pred tridesetimi in več leti učili starejši borci za Pravico, da je delavska mladina bodočnost proletariata! Na tistem shodu pred skoro tridesetimi leti me je obšlo spoznanje, da se delavstvo bori za Pravico, ki se razlikuje od one, o kateri sem tisto prvomajsko jutro čital v oni knjigi na hribu, od koder me je poklical klic: Vstanite bratje, urno, smelo---------------!
Vstal sem in šel naglih korakov doli po hribu, k onemu sprevodu, iz katerega je oril klic — vstanite bratje, rešitve že se bliža čas! Sledil sem temu klicu po inštinktu mladega proletarca, ki je čutil, da spada tudi sam v vrste borcev za Pravicol
Boječe, ker bil sem šele vajenec, sem se pridružil zadnjim vrstam mlajših delavcev in ž njimi korakal v mesto, na shod, na manifestacijo. Trg na katerem je bil pripravljen oder za govornike, se je polagoma polnil, ker od vseh strani so prihajale trume de-
^raž ®e je režal. Kazal je na obupno revščino, ki je tu domovala.
zdelo senJad?vo,j?« i* vprašal. In
Pobožni služabnik božji je to,komaj prenašal. S povzdignjenima rokama je prosil:
»Vedi me proč! O, da, da, to je pekel na zemlji!«
»No, vidiš! Pa si jim še drugi pekel obljubljal! Ni dovolj, da so že telesno tako izčrpani, jih še duševno mučiš! Ampak še en pekel ti hočem pokazati — enega izmed najhujšihl« Vzel je svojega vjetnika in mu pokazal neko ječo, s svojim smrdljivim ozračjem, napoljeno s premnogimi človeškimi postavami, oropanimi zdravja in življenske sile, gola, su-iična telesa, ki so ležala po tleh.
»Sleci svoja svilena oblačila«, re- i če vrag duhovniku, »in zakuj si svoje gležnje in svoja zapestja v težke železne okove in verige, kakor jih nosijo ti nesrečneži in vlezi se na mrzel, vlažen in umazan kamenti tlak — in
potem mi pripoveduj o peklu, ki jih še čaka!«
»Ne, ne!« vzdihuje duhovnik. »Ne morem si predstavljati kaj strašnejše-ga! Rotim te, odvedi me proč!«
»Da, to je pekel! Hujšega pekla ne more biti, kot je tal Ali nisi vedel tega? Ali nisi vedel, da morajo oni možje in one žene, ki si jih strašil s podobami peklenskih muk, ki naj jih trpč po smrti, da morajo iste pretrpeti že tukaj, na tem svetu, še predno umrjejo, da imajo že tukaj »voj pekel?!«
Duhovnik je osramočen povesil
oči.
Vrag se je zlobno smeljal. »Da, j	naihri	mi hočeš odgovoriti,
a ljudje sami želč, da Se jih vara? No, zdaj idil«
Izpustil ga je.
Duhovnik si je spodrecal svoj dolgi plašč, nato jo je pa urnih krač popihal proti domu, kar ao ga mogle
noge nesti.
Vrag pa je gledal za njim in se krohotal.
Koliko nas je bilo mladih, ki smo pred tridesetimi in več leti in pozneje v vsakdanji borbi za kruh, za Pravico, spoznali, da je Pravica le tam, kjer je moč, kjer je zavednost? Precej nas je bilo, ki smo se otresli strahu pred »gospodarjem«, na katerega me je ono prvomajsko jutro skrbna mati spominjala, ne zavedajoč se, da so, ali da lahko postanejo gospodarji celega sveta oni, ki delajo, če se zavedo svoje moči, ki je skrita v razrednih proletarskih organizacijah, ki vodijo k Pravici, ki je za proletarce in za vse človeštvo ena sama in ki se imenuje — Scializem! Precej nas je bilo, ki smo spoznali to nesmrtno resnico, a vendar še premalo, da bi lahko praznovali Prvi maj zmage, oni Prvi maj, ki mora priti! Danes praznuje mednarodni proletariat še Prvi maj borbe in priprav za končno osvoboditev, ker mnogo je še proletarcev, ki ne sledijo klicu: »Vstanite bratje« in tavajo v temi, zaslepljeni od verskega in nacionalističnega fanatizma, ki zavajata posebno proletarsko mladino y kapitalistično suženjstvo!
Nauk, ki smo ga starejši črpali na preteklih prvomajskih proslavah in iz socialističnih brošur, knjig in časopisov, velja še vedno za naše mlajše, za proletarsko mladino, katero moramo iztrgati iz krempljev meščanskih društev in organizacij ter jo privesti v socialistično armado. Za to našo mladino sem napisal te spomine, ki jih zaključujem s klicem: Vstanite tudi vi tisoči mladih • bratov, orno, smelo----------------naj	robstva moč raz-
bije duha moč!
pim
je kava z izvrstno
EjD L1 IH/KQ_GKQ3?IXQ
FRIEDRICH RUECKERT (+1788):
Salomon in sejalec.
Nekoč si je modri Salomon. — kralj svoj prestol na polje prenesti dal in je tam videl kako je sejalec sejal in sem in tja po njivi zrnje metal. Salomon začuden z glavo strese:
»Ta zemlja ti vendar sadu ne prinese! Če poseješ sem zrnje cele vasi, boš videl da ti še semena ne obrodi!« Sejalec se zamisli in obstane, s čela mu potna sraga na zemljo kane: čez trenutek se pa vzdrami in veselo spet nadaljuje svoje započeto delo in pravi: »Edino to njivo imam, na njej gospodarim in orjem jaz sam, preganja z družino me glad hudo, zrnje je moje, — kar bo — to pa bo!«
A JANDL:
Mladini za Prvi maj
Prvi maj! Obhajamo obletnico na borbo, spomin na one, ki so padli kot žrtve za svoje pravice v Chicagu in drugod. Tudi mi Slovenci imamo dva Prva maja. 24. april, ko so padle naše mlade žrtve na Zaloški cesti in 1. junij, ko so fašisti ubijali delavstvo v Trbovljah. Toliko bolj je naša dolžnost, da proslavimo dostojno naš internacionalni delavski praznik.
Prvi maj! Ne samo spomin na preteklost, nova doba povečanega dela za naš edini cilj: Internacionala, delavska, socialistična država, mora biti naš Prvi maj!
Proletarska mladina je ona, ki mora z delom Prvi maj najveličastnejše proslaviti. Mladina utegne doživeti še ogromno katastrofo, kakršne doslej zemlja še ni doživela. Razširja se zopem duh po tlenju in nekega dne se zna zemlja znova stresti pod erupcijo nove, grozne vojne.
Utegne se zgoditi, da bomo nekega dne stali v kavernah in da bo divjal krog nas tih, a grozen boj, da bomo morali razbiti vse, kar je človeštvo ustvarilo. Da se bo zavila vsa zemlja v plašč plazečih plinov in ognja, iz katerega bo slišati le obupne glasove onih, ki bodo umirali. Da nas bodo postavili med umetne strele, med plazeče se plamene bencinovih hlapov in hlape cyana, clora, arsena, kjer se bo zadušilo vsako življenje. Med ogromne, pošastim podobne jeklene mašine, ki bodo trosile neizogibno smrt tam, kamor ne bodo segli ne ogenj, ne elektrika, ne strup. Razkrajale bodo s svojimi peklenskimi žarki vsako telo. Le obsveti te in v hipu te ni več, le kos oglja pade na tla!
Mladina, izbirati nam je med tem in med mirom, ljubeznijo, enakostjo, ki je mogoča le v socialistični družbi. In to si moremo priboriti le v organizacijah.
Prvi maj! Koliko proletarske mla-din ga bo obhajalo v razrednih organizacijah? in koliko le ta dan, da potem pozabi na vse.
Buržuazija pozna naše napake. Zato nam daje kina, kjer predstavlja siromašna dekleta, ki si »priborijo« ljubezen kakega »Gospoda« in nam to kažejo kot nekak simbol. Mladina verjame, posebno če je stvar še nekoliko romantično zapletena in se čuti poveličano, če sme sploh misliti, da jo gospod pogleda. Buržuazija ve, zakaj nas vabi v svoja telovadna, športna in druga društva, zakaj ti nudi tam par lepih besed, a v srcu se te sramuje.
Prvi maj! Pojdimo z novo silo na delo vsi mladi sodrugi! Skušajmo iztrgati čim več žrtev iz rok buržuazi-je in pripeljati v naše vrste, v naše kulturne organizacije, v »Svobodo«. Ko bodo pri nas, ni več strahu, da jih še kedaj dobi buržuazija. Enkrat je treba nehati s klečeplastvom, ki je najžalostnejši pojav slovenskega proletariata. Zavedati se moramo, da smo mi oni, ki so svet gradili im ga morejo edini tudi dograditi
Treba bo nesebičneg dela, z enim samim ciljem, ne sebi, ampak skupnosti ustvariti boljši čas! Pot je težka, na težave je pripravljen le oni, ki se zna obvladati, zato mladina, naj bo predvsem naša naloga, da vzgojimo v sebi požrtvovalne, na vse pripravljene ljudi.
Začnimo in kmalu bomo videli, da je v nas več sile, kot smo mislili in da bomo, ko pride do poslednjega in odločilnega boja, sposobni in pripravljeni . . .
Proslava 1. maja v Sloveniji.
Sodruge opozarjamo, da se bodo vršile 1. maja poleg že naznanjenih, še naslednje proslave:
Ljubljana.
Majska proslava v Ljubljani.
Naša stranka praznuje v Ljubljani praznik Dela skupno s skupino »Zedinjenje« in vsemi delavskimi strokovnimi, gospodarskimi in kulturnimi organizacijami.
Maniiestacijski shod se bo vršil ob 9. uri dopoldne v prostorih hotela »Tivoli«.
Popoldne prirede razne skupine izlet na Vič, Tacen in v Zalog.
Socialisti iz Ljubljane in okolice, praznujte praznik Dela kar najsveča-nejše.	Odbor	SSJ.
Proslavo 1. maja priredi prolet. oder »Svoboda« v Šiški pri g. Kregarju (Restavracija Gorenjski kolodvor.) Vstopnina prosta. Začetek ob 8. uri. Spored:	godba, recitacije, skupine,
ples, šaljiva pošta itd. Predprodaja tablic na veseličnem prostoru.
mr.
30. aprila ob 8. zvečer v Gotzovi dvorani Glasbena in pevska akademija »Zveze delavskih pevskih društev Jugoslavije«.
1. maja:
Ob 5. zjutraj budnica po mestnih ulicah.
Maniiestacijski obhod.
Med 8. in 9. uro zjutraj se zberejo člani posameznih organizacij v svojih prostorih in se nato podajo, s svojimi zastavami in standardi na čelu, na skupno zbirališče, pred Delavskim domom, na Ruški cesti 5. Od 9. do pol 10. ure zbiranje in uvrščenje udeležencev na zbirališču po določenem redu. Ob pol 10. odhod po mestu na Rotovški trg, kjer se bo vršil
JAVNI SHOD.
Popoldne:
Organizacije se zberejo ob 14. uri kakor zjutraj.
Ob pol 15. odhod sprevoda od Delavskega doma na Ruški cesti, na veselični prostor v telovadnici »Svobode« v Studencih.
Predstava za delavstvo: »Periferija«, Na predvečer prvega majnika t. j. v soboto, dne 30. tm. ob 20. uri zvečer se vprizori v mariborskem gledališču, učinkovita drama Fr. Langer-ja »Periferija« v 15. slikah (tipična slika iz predmestnega življenja), ki io je posebno priporočati delavstvu. Glea. uprava je pripravljena za to predstavo izdati članom društev vstopnice za polovično ceno, če se dvignejo vstopnice kolektivno do sobote opoldne pri dnev. gled. blagajni.
I.	delavsko kolesarsko osrednje društvo za Slovenijo v Mariboru. Športniki, sodrugi in sodružice! Agiti-
rajte vsi, da v nedeljo, dne 1. maja ne bo manjkal niti eden na budnici ob 5. uri zjutraj, kakor tudi ne pri povorki ob 9. uri predpoldne. Pokažite, da smo enotni in pridite vsi. Vabijo se tudi vsi delavci kolesarji, ki še niso člani našega društva, da se nam priključijo na povorkah s kolesi. Zbirališče kolesarjev je vedno v društvenem lokalu, Vetrinjska ulica, gostilna Holzknecht, vsakokrat pol ure pred povorko. Točnost je obvezna. Kolo se naj z rdečo zastavico ukinča.
um
Praznovanje 1. maja v Litiji.
Litijski proletariat bo praznoval delavski praznik na sledeči način: Zjutraj ob 5. uri budnica. Dopoldne ob 10. uri velik majski shod v gostilni Franko Cerar. Pred shodom obhod po Litiji. Popoldne ob 13. uri zlet v Šmartno in na Breg. Zvečer ob 20. uri zabavni večer v prostorih gostilne Cerar. Obilno udeležbo vsega razredno zavednega proletariata pričakuje	Majski	odbor.
Jesenice.
Program proslave 1. maja za Jesenice
in okolico.
V	četrtek in petek se bo kot uvod k proslavi 1. maja predvajal v kino »Radio« v Delavskem domu'na Savi zgodovinski film »Coprnice in Inkvizicija«. Predstave se vršijo v četrtek dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer in v petek, dne 29. t. m. ob 4. uri popoldne in ob 8. uri zvečer. Ta film se predvaja na izrecno željo Prvomajskega odbora, zato so pa tudi cene znatno znižane, in sicer:	Galerija	Din 5.—,
parter za splošno Din 3.— — Film prikazuje vso grozno trpljenje nevednega ljudstva srednjega veka. —
V	soboto zvečer bengalična razsvetljava na vrtu Delavskega doma na Savi. Ob 8. uri koncert vseh okoliških delavskih pevskih društev. Vstopnina splošno Din 2.—. Po koncertu živa slika. Na 1. maja zjutraj ob 4. uri budnica kovinarske godbe. Ob 8. uri zbirališče pred Delavskim domom na Savi vseh manifestantov, od kjer se razvije sprevod skozi Jesenice in nazaj na vrt Delavskega doma, kjer se vrši manifestacijski shod. — Popoldan ob 3. uri igra »Hlapci«, spisal Ivan Cankar. Zvečer pa se priredi prosta zabava s ple-somv Delavskem domu na Savi. — Posetite vsi sodrugi iz Dobrave, Javornika, Gorjan, Žirovnice in vše okolice vse omenjene prireditve, osobito pa se vsi udeležite manifestacije in shoda. V slučaju slabega vremena odpade obhod, shod pa se bo vršil v tfem slučaju v dvorani Delavskega doma na Savi.
Mežica.
Proslava 1. maja. Na predvečer, v soboto dne 30. aprila bo priredil tam-
buraški odsek »Svoboda« v dvorani gost. Troha »Koncert« z najnovejšimi točkami. Pričetek ob 8. uri zvečer. Na
1.	maja zjutraj budnica, nato zbirališče pred Konzumom, potem skupen odhod z godbo v Črno, kjer se bo vršil shod. Popoldne priredi naša telovadna enota »Svoboda« javen telovadni nastop z vsemi oddelki, s prostimi vajami in na orodju v Otičevem vrtu v Črni. Delavci in delavke, udeležite se majniške proslave v največjem številu!
Pobrežje.
Spored za proslavo 1. maja v Pobrežju. Dopoldne ob pol 5. uri zjutraj budnica po sledečih ulicah: Linhartova, Tržaška (od Linhartove proti Sei-niku), Ptujska do štev. 9, Nasipna, Zagata, Spasovo selo, Nasipna, Prešernova, Cankarjeva, Cesta na Brezje, Simoničeva, Vrazova, Cesta na Brezje, Vrtna, Cesta na Brezje, Poljska, Cesta na Brezje do Semeža preoko polje, Zrkovska, do Majcenoviča po Cesta na Brezje do Simoniča. Ob 9. uri se zbirajo manifestanti pred gostilno Simonič in odkorakajo z godbo na čelu ob pol 10. uri v Maribor k skupni manifestaciji. Popoldne ob 14. uri do 15. uri koncert na parku v Drevoredni ulici. Ob 13. uri pričetek veselice v gostilni Simonič.
Dolgo sem premišljeval ter prišel do prepričanja, da je
Mirim
čokolada
najboljša.
*
Po veliki borbi.
Nekoliko pripomb k avstrijskim volitvam.
Orjaški boj je izvojevan. Socialisti na eni, združena buržuazija na drugi strani, sta se borili na življenje in smrt. Socialistom je šlo zato, da ohranijo, kar so že pridobili, in da izvojujejo — če le mogoče — popolno zmago, da prevzamejo državo v svoje roke. Meščanskim strankam pa je šlo zato, da preprečijo — vsaj še tokrat — osvojitev države po marksistični večini in da se v to svrlio z združenimi močmi kakorkoli pribore dvetretjinsko večino v parlamentu — z drugimi besedami, da odtrgajo socialistom vsaj 13 mandatov! Ravnotako so hoteli kapitalisti vreči socialiste iz dunajske občine, v kateri imajo .78 sedežev, napram 42 meščanskim. Poleg tega so hotele meščanske stranke socialiste poraziti, da bi jim bilo mogoče odpraviti zaščito najemnikov in s tem preprečiti sicer neizogibno socializacijo stanovanj. Šlo je na obeh. straneh za najtežja razredna vprašanja, sredstva obeli bojujočih se strank pa niso bila enakovredna. Medtem ko so socialisti, poleg svojega programa, kakor je bil sprejet na zadnjem strankinem zboru, postavili nedvomno najmočnejše, skoz akttielne adute, — neokrnjena zaščita najemnikov, obramba modernega šolstva, socialno zavarovanje, reforma zakona, boj korupciji in zaščita republike — so meščanske stranke skušale prestrašiti ljudske množice z bclce-bubom takozvanega avstrotnarksi-zma, ki da je za 90 odstotkov najčistejši »boljševizem«, ki bi »uzor-no« Seipjovo gospodarstvo popolnoma uničil in bi bila brezposelnost, katere so krivi seveda socialisti, še večja kot je sedaj. Marksističnemu zmaju so pa hoteli odsekati kar glavo. da ga napravijo v celoti neškod-
ljivega. Ta zmaj pa ni nikdo drugi kot sodrug Hugo Breitner, finančni referent dunajske občine, ki baje hoče uboge kapitaliste z davki naravnost zadušiti, ki vsevprek ekspro-priira in socializira.
Ker pa ni bilo resničnih argumentov, zato so se nasprotniki brez obotavljanja in sramu poslužili v volilnem boju najdrznejših laži.
Seveda so se spravili na posamezne osebe, ravnotako kot naši klerikalci, držeč se priljubljenega svetopisemskega izreka: »Udari pastirja in ovce se bodo razkropile!« Toda osebam niso mogli do živega, ker so kristalno čiste, pa ne glede na to, bi morali nasprotniki pač že enkrat razumeti, da posamezne osebe niso socializem, ki je ideja, katere ni mogoče uničiti.
Glava zedinjene kapitalistično-fašistične fronte je znani dr. Scipel, državni kancler, po poklicu profesor teologije, ki je sicer osebno ncoma-deževan, toda on je vzel največje korupcioniste državnega ter privatnega denarja v zaščito, ter jim dovolil, da so še kandidirali, dasi bi spadali najmanj v zapor.
Toda kar ni hotel storiti Seipel, to je storilo ljudstvo, ki je napravilo po celi državi močan »Ruck« na levo in ne, kakor je g. Seipel želel in je zadnje dni pred volitvami tudi naš brumni »Slovenec« prerokoval: »Ruck nach rechts.«
Rezultati volitev so sedaj že znani in so tl-le: Od 165 mandatov so dobile: socialistična stranka 71 mandatov, »Einheitsliste«, in sicer kršč. socialisti 75, Velenemci Id in Baucru-bfmdlerji 9 mandatov. Socialisti so pridobili 3 mandate, klerikalci so zgubili 7, Velenemci so obdržali do-
GLAVNI DOBIČEK
državne loterije Vam ni tako siguren kakor dobiček pri enkratnem nakupu res kvalitetnega blaga v
Prvi mariborski oblačilnlci na obrobe, Meljska cesta 29.
fflHHHHGMBHHHHHOTEMHHHHHHGHSHHBHOTHHHOTHEaHHISHEBfBlSGIHHHGaiBEH
sedanjih 10, Bauernbundlerji so pa pridobili 4 mandate.
Še bolj kot število mandatov je grandijozno število glasov, ki jih je pridobila naša bratska stranka. Socialistična stranka je namreč pridobila v celi državi 224.486 glasov, od teh samo na Dunaju 122.635. Ostali plus je pa iz ostalih provinc.
Skupno število glasov posameznih strank je naslednje: Skupna ali enotna lista združene buržuazije (to so krščanski socialci, Velenemci, monarhisti in hakenkreuzlerji ali fašisti) 1,678.433 glasov, socialisti 1,524.108, kmečka zveza (Bauern-bund) 202.735 glasov; skupno 3 milijone 40o.276 glasov.
Na Dunaju samem je bilo vpisanih volilcev 1,261.655; oddanih veljavnih glasov 1,169.673. Od tega so Socialisti dobili 694.099, meščanska enot. lista 421.198. demokrati 14.684, judovska stranka 9344, komunisti 7632, narodni socialci 5807, in neka stanovska organizacija 1867.
Tudi v deželnih zborih so socialisti napredovali. V štajerskem deželnem zboru so prišli skoraj do večine ter dobe 4 zastopnike v deželnem odboru, medtem ko so dosedaj imeli 2, deželni odbor pa šteje skupno 9 člnaov.
V linškem občinskem svetu so imeli dosedaj od 60 mandatov 30, sedaj bodo imeli 32 mandatov.
Istotako so dobili dvetretjinsko večino v Wiener Neustadtu, v St. Poltnu in Steyerju. Končno moramo omeniti, da so postali socialisti najmočnejša stranka na Koroškem. Soc. stranka v Avstriji je imela leta 1923 39, sedaj pa ima 44 odstotkov vseh glasov. Takrat ji je manjkalo 300.000
glasov do večine in sedaj ji manjka samo še 154.000.
Da ni avstrijska socialistična stranka z ozirom na tako ogromen porast njenih glasov dobila več kot 3 mandate, je samo pripisati temu, da so se meščanske stranke združile. Ce bi bile to storile že pri zadnjih volitvah, tedaj bi bili socialisti takrat dobili 4 mandate manj in bi bili imeli namesto 68 samo 64 mandatov. Stranka je tedaj pri teh volitvah pravzaprav napredovala za 7 mandatov. Avstrijska socialistična stranka je zgrajena na zelo solidni podlagi. Ona je prestala sijajno vse preizkušnje, tudi nesrečni razkol v delavskih vrstah, ki so usodno vplivali v delavskem pokretu v drugih državah, jo ni niti najmanj omajal. Socialisti so pokazali zlasti na Dunaju, kjer jim je dana možnost za samostojno delo, da niso sicer utopisti, da so pa to, kar so desetletja učili in oznanjali, pretvorili, kjer je le bilo mogoče, v živo dejstvo. Ljudstvo je spoznalo njihovo delo in če bodo še tako butali hlapci kapitalizma ob rdečo trdnjavo, jo ne bodo nikoli omajali.
Do prihodnjih volitev bodo zopet izvedli velikanski gospodarski program, ki bo v veliko korist celokupnemu prebivalstvu svetovnega mesta in v čast ter ponos celokupnemu socialističnemu svetu. Tudi mi se veselimo te velike zmage in smo ponosni na njo, saj so jo izvojevali sodrugi, s katerimi smo imeli in imamo še mnogo skupnega.
Naj si zlasti naš proletariat vzame dober vzgled od sodrugov iz onstran meje. Naj živi sistem Breituer, naj živi socializem!	A.	B.
Iz grobov živih.
Trbovlje, 21. IV.
Počasi a sigurno zmaguje življenje, pomlad nad uničevalko življenja — zimo. Ni več daleč čas, ko se bo vsa narava obdala z plaščem zmage nad njo. Čudna in temna pa Je usoda, da ni vsem bitjem na tej zemlji dano, enako uživati niti prirodo, pomlad. Med ona, od' luči in prirode izobčena bitja spada predvsem človek-rudar. Že v otroških letih, takorekoč v materinskem naročju, mu je usoda zapisala, da se bo moral globoko pod zemljo, daleč od toplih solnčnih žarkov, boriti dan za dnem s podzemskimi silami, jim kljubovati, jih zmagovati, a ne bo imel pravice uživati niti del sadov svojega dela.
I ako preživlja leto za letom ta človek-rudar najlepši čas v letu — spomlad, v temnih rovih, v slabem zraku, izgubljajoč pri tem svojo lastno pomlad, mladost, življenje — ter koplje naprej zaklade, ki ustvarjajo drugim srečno in solnčno življenje.
In če se ta žalostna tragedija ponavlja že tisoč in tisoč let, ne da bi žarek spomladanskega solnca dosegel te globine živih hekatoinb, je letošnja pomlad ena izmed najtemnejših in najžalostnejših za te nesrečne žrtve dela. Gospodarsko in fizično izčrpani, v bedi in pomanjkanju se nahajajoče družine, bledi in upadli obrazi pričajo vsepovsod o grozoti in krivici, katero izvaja nad njimi dan za dnem kapital.
Da, še gospodari na temi živimi hekatombami starka zima; krčevito se bori s pomladjo življenja tisočerih. Ali verige suženjstva pokajo. Podzemska borba je strašna. Žrtve nje so ogromne. Ali življenje zmaguje. Njegov pohod je neustavljiv. Ta zavest nas navdušuje, da vam kličemo trpinom tam doli pod zemljo: Vstanite bratje in pridite iz vaših hekatoinb, da vidite prvomajsko vzhajajoče solnce, v katerem znamenju bodete in morate zmagati!
Zima v Karpatih.
Vojak privezan na drevo.
Stotnik Hiller: Koliko stopinj imamo?
Vojak: Nekako 30 pod ničlo.
,,, . . ®r: No, tega lairko odvežete.
lir°H i*	°dvezoni	mož	—	fizi-
di. HillTr gaepMkiatnTV*eSten ?*m' nhn / l N« P . rat udari s pestjo v cbra ,No; z.a«l pa v luknjo tu poleg! (Sc zgod,.) Ah ,e tudi dovolj vlažno in smrdljivo notri?
 u--------------------------------
Vojak: Da, gospod stotnik.
Hiller: Ali ga že zadosti mrzlina tresse?
Vojak: Da, gospod stotnik.
Hiller: Dvojno stražo — halo — ta svinja ne sme dobiti ne žreti in piti. Tudi se ne sme ne po dnevi in ne po noči pustiti na stran. (S krohotom.) Saj mu tudi treba ne bo! Toraj kakor včeraj. Kdor bi imel kake pomisleke, mu razbijem glavo! (Se odstrani z ljudmi. Dva vojaka ostaneta pred luknjo v zemlji. Sliši se stokanje.)
Drugi vojak: Ali ne misliš, da bi storil bolj bogu dopadljivo delo, če bi onega — mesto tega —?
Prvi vojak: Res je.
Drugi vojak:	Dva sta že mrtva.
Tomaž, katerega je v ravnotakem mrazu prisilil, da se je moral do nagega sleči in Muller, katerega je bolnega nagnal na stražo. Še pet drugih je — (Sliši se stokanje, med katerim se zdi, da se sliši »Žejen sem!« (Ah, kaj — to naj kdo drugi vzdrži. Kapo snega mu bom dal k ustom. (Zleze v luknjo in vrne ihteč.) Še dvajset let nima — in prostovoljno se je javil za fronto!
(Hiller z ljudmi se zopet pojavi.) Hiller: Premislil sem si. Hočem videti — ta pes naj zleze ven! — No, ali bo?
Drugi vojak: On — najbrž ne more več, gospod stotnik.
Hiller: Kaj naj to pomeni? Ven s to mrho! (Nekaj vojakov ga izvleče iz luknje, kakor crknjeno žival). Ha, kako izgleda, Ta svinja se nalašč tako napravlja, breni ga nekdo v zadnjico! (Sune ga s peto.) Boš tekel, ti pes? Ali še ni ta mrha crknila?!
Drugi vojak (se pripogne čez nesrečneža, ga otiplje in stegne svoje roke proti Hillerju, kakor da se hoče pred njim zaščititi in reče): Ravnokar.
ČULKOVSKI:
Slovenske gorice.
Sprehajam se med zelenimi griči: kako so ljubki, kako so domači! Odkod so se vzeli ti zeleni griči? Kakor da jih je v nerodnosti svoji razstlal titan ali kakor da jih je v besnosti svoji naplal ocean in je priroda čez nje sočutno pregrni-la svoj zeleni prt in uvezla v njega z bujnimi barvami pestri vrt.
Vsepovsod vinogradi, grozdje v solnčnih poljubih zori, a po dolincah, na ozkih njivicah, be-locveteča ajda duhti. Siromašno ljudstvo upadlih lic, od solnca ožganih mišic, mi ponavlja pozdrave pobožni vzklik: »Hvaljen bodi Odrešenik!«
Kaj vi na plečih nosite, dobri ljudje? Kaj nosite v- košarah, ki vam težijo glave?«
»Mi nesemo v mesto, na trg, gospod! Vse to je zemlje naše, naših žuljev plod
mleko, jajca, maslo in sir, slive, hruške, fižol in krompir.« »Tedaj izobilja se tu domačin veseli?« »Ne, ni izobilje, nas beda moril Ali treba je mnogokaj, treba soli in zima se bliža, obuti kaj ni.
Mi komaj na svojem eno kravo redi-mo,
a mleka nam deca nikdar ne okusi, njih goloto pokriti, zdaj v mesto hitimo
zaslužka si najti. Ta ve i, kdor poskusi.«
»A, čegave so te nepregledne gorice? Kedo vam to morje vina popije?« »To last je trgovca, bankirja, opata, naš brat zanj tlačeni, da mu pot s čela lije.«
»Zakaj to trpite? Saj zemlja vseh last
je,	,	.	.
kdor orje in seje, ta tudi naj žanje!« »Tako volja je božja, naš župnik uči, kar je tvoje ni moje, postava trdi!«
Na vsakem griču se cerkev beli, ob vsaki stezici božje znamenje stoji. Vso krajino so si svetniki razdelili,
Znamka pozmnmita!
Najlažji tek. Michelinova pnevmatika* Torpedo prosti tek. 2 letno jamstvo.
Oeneralno zastopstvo In zaloga:
DIVJAK :& GUSTINČIČ
Maribor, Glavni trg 17
I. PETELN
urar in optik. - Trgovina zlatnine In srebrnine
MARIBOR, GOSPOSKA ni. 5
Predzljake ure za železničarje tudi na obroke. ' Primerna darila za birmo.
Podpisana pivarna priporoča svoje staroznano in
renomirano
Norino In Both pivo
in vabi vse ccnj. odjemalce najuludneje na odvzem.
Pivovarna Josip Tschellgl.
Osvežiš s kopeljo telo si mlado, še bolje pa s „CLIO" šumečo limonado.
da bi v vsaki vasi drugega ime častili: Sveta Ana, sveta Barbara, sveti Lenart,
sveti Anton, sveti Rupret, sveti Urban,
sveta Trojica, sveti Benedikt, svet' Martin,
sveti Jurij, sveta Kungota, sveti Jakob,
Marjeta sveta, Marija Snežna, sveti Bolfenk,
sveti trije Kralji, Kalvarije, Jeruzalemski vrh.
Od Središča do obmejnega Šentilja, od Maribora pa do Radgone ob Muri, vse je med svetnike božje razdeljeno, med svetnike in konzule nebeškega kraljevstva, med bogate vlasteline in upokojene, generale.
Tebi kmetič milostno so prepustili — kravo.
Kadar preko Mure čez gorice vetrič veje
in do Drave vse klopotce mi predrami,
tedaj zakrilijo s svojimi krili — rokami,
njih enakomerni unisono v domišlijo mami:
»Klipa-klopa, klipa-klopa, klipa-klo-pa, klipa-klop.«
»Kaj tako ves dan klopočete vi ro-potci?
»Kaj pomeni ta sanjavi vaš klepet?« »Postavili so nas, da strašimo naj vrabce?«
da pokradel ne bi grozdje nam ta ptičji svet.«
Pa se mi zazdi, da slišim še klopotce druge
od vseh teh cerkvic in od vseh župnišč,
ki strašijo že tisočletje svoje robske
sluge:
»Ne smeš! — ne smeš! — ne smeš! — ne smeš!« —
Glje, tem klopotcem si ti kmetič lačni vrabec, postavljeni so, da te s peklom strašijo.
Prelivaš znoj za druge, a vrabec ne pozna skrbi, veselo le piruje in kakor ti, on plašen ni.
Kedaj še vendar se ti glasnik porodi, ki vzdrami te v hotenju vročem, da preko teh goric ti nov klic zadoni: »Jaz hočem! — hočem! — hočem! — hočem!
Celje.
Iz uprave. Sporočamo vsem onim celjskim sodrugom, katerim smo poslali nekaj izvodov našega lista na ogled, da jih smatramo s 1. majem za redne naročnike, ker do danes niso vrnili lista. Prosimo jih obenem, da poravnajo naročnino pri zastopstvu uprave v Celju, ali pa potom čekovne položnice.
Vsem našim p. n. naročnikom in čitateljem priporočamo Celjske tvrdke, ki so v današnji številki inserirale.
Našim p. n. naročnikom. Današnji številki smo priložili čekovne položnice.
Mala naznanila: TVRDKA KELC
Gregorčičeva ul. 6
Krojaški salon za gospode, dame in vojaštvo se priporoča.
Reklamne cene! postrežba točnaI
B. lagodii - Maribor
tapetnlk In trgovin* ■ pohištvom
Rptovlkl trg it. 3.
PrlporoCam •• p. n obCInitvu za nakup tapatnllkcra Linlfn	pphlitva	(modroet, otomani, poatcllnl
I "•Jcenaje In aolldno. Tapetnllka popravila ...
Anton Vaupotič vdova
SODNA UL. 16. se priporoča v izvrSltev vseh sobo-, črkosllknrsklh in pleskarskih del po naj nižjih cenah.
n
Ceneje kod pri
RAZPRODAJAH
se dobi vsakovrst. manufakturno blago pri J. TRPIN, Maribor, Olavnl tig 17
Hranilno in posojilno društvo delavcev v Mariboru
registrirana zadruga z omejeno zavezo
Uradne ure:
Vsak torek od 6. do pol 8. ure zvečer in vsako soboto od 4. do 6. ure zvečer v društveni pisarni: Frankopanova ulica št. 39.
Hranilne vloge
se obrestujejo z 6% odnosno 8°|< proti odpovedi.
r.
aonstG
IOCK9«(DBBBICOKJKMCDI
RADI PREZIDAVE
llllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllll! se prodaja modno in galanterijsko blago po zelo zniianih cenah in Se s 5% popusta samo 14 dni v dobro znani trgovini
Jakob Lah, Maribor, samo Glavni trg 2
^fcbiLU MTrTn—oagj^oa^a»gQDig^g%cDi— rm— irn— n m1w
		
	LEKARNA ,PRI KRIŽU' Ph. M. FEDOR GRADIŠNIK Celje, Cankarjeva ulica štev. 2. Zaloga domačih in tujih specijalitet, kirurgičnih potrebščin, zavoj-nega materijala itd. Zdravila na račun .vseh bolniških blagajn.	
+		+
		
Fotograf
Mirko Japelj
Aleksandrova cesta - Trgovski dom-
Vhod na desni strani.
Se priporoča delavstvu in urad-ništvu.Cene solidne,slike umetniške. Hitra izvršitev naročil.
7uo]l k svojim!
PM^cn^ioevestfij
Žimnice
modroce, posteljne mreže, železne postelje (zložljive), oto mane, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnlk, Krekov trg 7
(poleg Mestnega doma).
Izvrstne pletenine telovnike, puloverje, moške nogavice, otroške dolge in kratke nogavice se poceni In hitro izdelujejo. Prevzemamo tudi v izdelavo vsa dela, kjer se nam volna dostavi, jih izvršujemo najcenejše.
Strojna pletarna Pichler, LajterSperk 70
R.Sovnlli, Celje, Aleksandrova ulica4
Vam nudi vsakovrstno blago po najnižjih cenah, posebno delavsko moško in žensko perilo, moške klobuke in kape, velika izbira pletenin, nogavic in rokavic, kakor tudi belo platno in šifone za perilo. Delavci poseben popnstr
Naznanilo preselitve!
Naznanjam svojim cenjenim odjemalcem, da sem preselil svojo strugarsko trgovino in delavnico iz Aleksandrove ceste 24 v
Cvetlično ulico Stev. 9.
1	H.	Stauber
strugarski mojster.
DOBRE LASTNOSTI
finega Čistila za Čevlje so te-le:
Mazilo je mehko in se dobro razmaže; daje čevlju takoj lep, temen sijaj. Usnje ostane zmiraj voljno. In te lastnosti Ima
_ Indlan Pasta
Ze pri uporabi prve doze se bodete o tem prepričali.
DE-PA
je najboljši, najukusnejši in najcenejši družinski kruh. Zato ga naj vsakdo zahteva v vseh trgovinah, ki se bavijo s prodajo krušnih izdelkov.
O
POZOR!
Posteljni uložki po meri 170 Din, afrik-žimnica, tridelna la 400 Din, rjuhe kompletno po 55 Din, slamnjače po 38 do 45 Din, cajgaste hla* če la po 60 Din, obleke za ključavničarje 120 Din, nahrbtniki trpežni 90 Din, potne torbe 60 do 80 Din, vrv za perilo 10 do 50 m k 1 m 1 Din, ženske bluze 45 do 60 Din, krila po 56 do 80 Din, ženske obleke 80 do 140 Din, moške srajce 35 do 50 Din, spodnje klače 24 do 30 Din, kratke in dolge nogavice ter drugo manufak-turno blago priporoča po najnižjih dnevnih cenah, tvrdka
Alojz Gnluiek
Maribor
Redukcija zn železničarje In delavstvo
se je izvršila pri cenah vseh vrst blaga za moške in ženske obleke pri tvrdki
J. N. Starič, HarilKir. mekiandrova 1D
Sedaj stane platno 6, 8, 10 in 12 Din, hlačevina 25, 30 in 35 Din. sukno 50, 60, 68 in 80 Din, srajce 32 Din, spodnje hlače 21 Din, nogavice 7, 9, Din itd. Volneno blago za ženske obleke in plašče iz rvih svetovnih tovarn, najlepše barve in najboljše valitete, ceneje kot povsod drugod.
E
Vsaka salata
je najbolj okusna z bučnim oljemf
Priporočam zajamčeno pristno in najboljSe bučno olje. • Izmenjajo se piSke proti olju in se tudi vedno stiska za stranke
tovarna bučnega olja
V MARIBORU
Pod mostom štev. 7.
■■■■■■■■■■■Ml
Lepi moderni klobuki po vseh cenah!
Halo!
Halo!
Motociklisti!
Kdor dobro izbira, izbere svetovno slavne angleške motocikle
B.S.A. ali ARIELI
Prodajalna F. KENDA, MARIBOR, trg Svobode 6.
Zahtevajte prospekte!	Zahtevajte	prospekte!
ca
□
m
□
q
ta
□
q
q
h
0
0
S
0
0
H
0
H
S
0
NAJVEČJA MODNA TRGOVINA
TRGOVSKI POM
Za lepo poletno sezono kupite najlepše blago, obleke, bluze kakor tudi celo otročjo garderobo najceneje v »Trgovskem domu".
Lepa darila za otroke se dobijo zastonj
OD 1. DO 15. MAJA 1927.
Razstava dnevnih novosti.
0
0
0
0
0
0
0
0
Društva, organizacije!
Naša dolžnost je, da podpiramo
»Produktivno zadrugo linjisouezov in sorodnih strok"
Ljubljana, Igriška ulica 6.
ki izvršuje vsa knjigoveška dela trpežno in po najnižjih cenah. Svoji k svojim.
SBSSEfflHSSHHHSHH PJFJPJrjPgPJFJPJFJ^BPJFJB
lil GOSPOSKA UL.
Krznarski mojster in izdeiovatelj različnih vrst čepic
Zlata medalja Maribor 1922.	Diploma I. reda Celje 1922.
Specialno izdelovanje službenih kap za: Orožnike in požarne brambovce, železničarje, finančno stražo itd.Moderne športne kape.
Zbirajte za tiskov, sklad!
[nakenejži naltnp droboarii, galanteriiskeBa in pletenega blaga
Maribor, Aleksandrova cesta št. 19
Otročje nogavice v vseh barvah, par od 5 Din naprej „ kratke, bele, barvane „ 6 »	„
Ženske nogavice v vseh modnih barvah, par od 10 Din naprej.
Moške nogavice v raznih barvah, par od 7 Din naprej Vezenine, čipke ter svileni traki m od l Din naprej Vsakovrstne potrebščine za krojače ter šivilje kakor na primer svila za šivanje, gumbi ter sukanec po znižanih cenah ter primernem popustu
Naznanilo otvoritve!
Dovoljujem si cenj. občinstvu naznaniti, da sem otvoril na Kralja Petra trgu v novem poslopju »Pokojninskega zavoda"
KAVARNO
Dobra postrežba, nizke cene! Za obilen obisk se priporoča Iv. Slavec
Kadar pridem « masto Celit k nemški cerkvi se podam pri Nladinu tam nakupim da od tega ka| Imami
Kupim tam za male dnarta a rodbino vso daril
vse najboljše, najceneje] pri tej tvrdki res dobim. |
Tam blago za oblatila zbereš za okus si vsak cefir, parhent, iamat, svila za klobuk najltpii trak.
Nogavice, rokavica, tople majce, bele srajte. lipe pisane odeje vsa dobim tam najceneje.
Rute svilene za na glavo za neveste pajfolan — — toda kaj bi pravil dalje pojdi In oglej sl sam.
Pomnf le si ptav natanlno naslov dike trgovin ker |e v Celju samo ant tvrdka Valentin Hladin.
Orientalski bufet
Godno
Ples
se otvori v soboto, dne 30. aprila 1927 ob 6. uri zvečer na vrtu v Kopališki ul. 17. Belo In črno vino po 8 Din do 12 Din.
Orientalska kuhinja
nudi čevabčiče, ražnjence, bureke, sladoled, turško kavo ttd.	Se	priporoča
Orientalec.
NAJUGODNEJE
se kupi manufakturno blago ter konfekcijsko blago za gospode in dečke v veletrgovini
ANT. MACUN
Maribor, Gosposka ul. St. 10 kakor tudi v podruž. v Ptuju
Naročajte in širite Jel. Politiko"!
‘M. Z
O.Z.
.ORGANIZATOR
Tvornica pripomočkov za organizatorllno tehniko In umno gospodarstvo.
CELJE - LAVA 9.
Tvorn. izdelovanje pripomočkov za celokupno trgovsko, industrijsko in obrtno knjigovodstvo po modernih preizkušenih sistemih. Strokovno vpeljevanje teh sistemov.
Oddilrt; Moderna mehanična delavnica. — Oddelek: Oalvanltaclfaka naprava xa ponlkljanje, pobakrenfe Itd
Tvornliko Izdelovanje najmodernejših Kartotek In registratur. — Zahtevajte prospekte!
Tiskarna <Slovenlja>
I
drulba z o. z.
Izdeluje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela kakor časopise, brošure, knjige, tabele, delnice, note, razglednice, umetniške Slike, plakate, trgovske in uradne kuverte, pisma, vizitke, koledarje, strojno numeriranje itd.
Ljubljana, Wolfova ulica 1
Pozor delavci!
Priporočamo Vam dobro kapljico najboljSih vin po Din 10*— liter.
Restavracija .Vetrinjski dvor*
Maribor, Vetrinjska ul. 24. H. Kosič.
Knjigarna, trgovina umetnin, muzikalij in papirja. Biblioteka (izposojevalnica knjig) slovenskih, nemških in hrvatskih. Obširen katalog na razpolago.
Floro-user-lleclierniiiiin
C E LJ E, Prešernova ulica štev. 1.
0“
CL
ANTON SAJKO
krojaiki mojster za dvll In uniforme
se priporoča cenjenemu občinstvu za izgotavljanje vsakovrstnih oblek. Prvovrstno delo! — Solidne cene!
Maribor, Frankopanova 17
HHHGlGEHEEElHElCiEi^HEiEiranjnnrjrararjrairi
3
E
a
El
□
c=i
□
0
MANUFAKTURNA IN MODNA TRGOVINA
FRANC DOBOVKNIK
CELJE, GOSPOSKA ULICA ŠTEV. 15.
Vsem nakupovalcem manufakturama blaga!
Cenj, občinstvu vljudno naznanjam, da sem ponovno znižal cene blagu in se vrši vsled tega od danes nadalje
1.* Svileni robci komad ... od	Din 33*— naprej
2. Volneno blago za ženske obleke „	„	33*—
3. Sukno za moške obleke m „	„	48*—
4. Koverkote za moške obleke m „	,	120’—	„
5. Koverkote za ženske kostime in plašče 120*—
6. Najraznovrstnejše drugo blago po tako znižani ceni, da je v interesu vsakega nakupovalca da se sam prepriča.
Franc Dobovičnik, Celje
ima vedno velik obisk, vsled tega velik promet!
prodaja veliko na debelo!
dobavlja dnevno veliko blaga iz inozemstva!
ima vsled tega vedno prvovrstno in sveže blago!
ima priznano najugodneje cene!
To so dejstva, ki utemeljujejo resničnost najugodnejš. nakupa pri
MANUFAKTURNI IN MODNI TRGOVINI
FRANC DOBOVICNIK
CELJE, GOSPOSKA ULICA Sl. 15.
Na debelo! Na drobno!
□
□
□
□
□
□
3
E
E
E
E
E
E
E
Q
□
□
3
E
E
E
E
E
E
E
E
E
Salama Gavrilovič / Sir trapistovski in polemendolski Klobase kranjske / Lovske klobase / Paštete kakor konjak, liker itd. itd. nudi po naj nižji ceni:
KAROL LOIBNER, CEUE
■ KRALJA PETRA CESTA
Delavci, biciklisti
M"NAD S* <*e*avec v *ruc*u 'n znoju prisluži, zato mora tem bolj paziti pri nakupu, da dobi za svoj težko pridobljen denar čim boljše blago.
Najstarejše In največje tvornice Evrope
(priznano najboljše jeklo)
Vam nudijo kolo, izdelano z ozirom na Vaše potrebe iz najboljšega materijala, izredno močno in z najmodernejšimi izpopolnitvami. — Izberite si eno izmed mnogoštevilnih tip, vi boste zadovoljni in nam bodete hvaležni.
Glavna zaloga in samoprodaja biciklov in motociklov „Peugeot“ za celo Jugoslavijo
ERIK BRENIL, Celje St. 80.
Nekatere izmed tip, ki Vam jih priporočamo:
F* 3. „Peugeot-turlst“ t Črn okvir z zlatimi traki, obroči v sredi črno emajlirani, ob straneh poniklanl; blatniki črni, jekleni; .Peugeot prosti tek"; dve luksuzni masivni zavori; Dunlop-pnevmatika: zračna seialjkain usnjata torbica s kompletnim priborom 1726 Din.
P12. „Peugeot-turlst“, delavski model. Isti opis kot pri P 3, samo z razliko: Sedlo ojačeno in na tri vzmete, Dunlop-pnevmatika pojačena, blatniki daljši in širši, dve žični zavori Din 1741*—•
P13. „Peugeot>model srednjeevropski«. Isti opis kot pri P 3, samo obroči črnorumeni, s .Torpedo prostim tekom* in na sprednjem kolesu masivna zavora1878 Din.
Vse gornje cene se razumejo franko Vaša žel. postaja; pakovanje in odprema brezplačno. Vsa kolesa i enoletno garancijo.
Vse mti! športni litikli, motocikli. niih nadomestni deli ter opna vedno v zalogi.
Fotograf F.Kunšek
CELJE, CANKARJEVA ULICA ŠT. 9.
Priporoča se
Priporočam svojo bogato zatogo damskih in dekliških klobukov po najnižjih cenah, solidna izdelava po najnovejših modelih, naj hitrejša in točna izvršitev popravil.
M. Jahn, Maribor
Stolna ulica štev. 2.
B
IVAN TACEK ml.
prva Celjska parna barvarna in kemična čistilnica
Celje, Gosposka ulica št. 21
Naramnice
po Din 10, 15, 20, 25, 30.
Največja
izbira!!!
L. PUTAN, CELJE.
•v*,«*:
kava MEDO
pred praženjem higijenično očiščena
prava zrnata kava
je prosta pri kavi nahajajočih škodljivih delov ter vsebuje vse dragocene snovi
popolni naJtlneUl It«viti aromo,
kakor najpH.llubnelli ofcm.
Užitek MEDO-KAVE ni samo zdravim, temveč tudi večinoma želodčno, srčno in živčno bolnim za priporočali.
MEDO-KAVA se .dobi samo v rujavih prozornih zhvltklh,
lahtevaite Jo povsod
ali pa prt	.	i
t	glavni	selo?!	M	S.	H.	S.
Rado Meznarič, Maribor. Olavnl Iffl
MARpUE	O EPOSE
FOX-SHOE-PASTA
ideal vsakega poznavalca in ostane znamka nedosežne kvalitete.
ZAHTEVAJTE POVSOD SAMO TO ZNAMKO
POZOR!
POZOR!
I. Če želiš poslati denar v Avstrijo, na Čehoslovaško, Italijo, Francijo ali kam drugam izven mej naše države, obrni se na Zadružno banko v Ljubljani, Aleksandrova cesta.
II. Če dobiš iz Amerike dolarje in če hočeš zamenjati šilinge, franke ali lire obrni se na Zadružno banko v Ljubljani, Aleksandrova cesta.
III. Če hočeš kupiti kakšno posest ali izvršiti kako finančno transakcijo ali večjo denarno pošiljatev, če se hočeš zadolžiti ali denar dobro naložiti, obrni se v vsakem slučaju na Zadružno banko v Ljubljani, Aleksandrova cesta.
IV. Če nočeš imeti škode pri nakupu srečk, vrednostnih papirjev, deviz, valut in podobnih vrednot, povprašaj za svet
Zadružno bulo v Ljubljani
Aleksandrova cesta
kjer lahko tudi vložiš vsako vsoto kot hranilno vlogo ali na knjižico ali pa na tekoči račun.
J
Kdor si kupuje motorno kolo, kupi najboljšo angleško znamko
IM
§ fzii //i/ir
99
TRIUMF
pri
(DflLTER m
Maribor, Aleksandrova cesta.
Generalno zastopstvo zn Slovenijo in Prekmurje
m
imsnisssns!
Potrebščine za krojače in šivilje, čipke, vezenina, gumbi, modni naši-vi, svileni trakovi, svila za šivanje, D. M. C. ar-tikelni za vezenje, šifon in vsa druga drobnarija
Modna trgovina
Anton Pni - mor
Slovenska ul. 4.
Nogavice, rokavice, srajce, kravate, jopice vso damsko, moško ter otroško perilo, volnene veste itd. Postrežba solidna in točna.
Strogo solidne cene!
mucenelfl In nalbollžl nakup delikates
SIR.
Tuzemski, emendolski, polemendolski, polnomastni Irapistovski, gorgonzola, italijanski parmezan,
2	do 3 leta star, kvarglji, karpatski primsen-sir, švicarski sir v škatljicah.
MESNI IZDELKI.
Domača šunka, d la praški, domače prekajene klobase, ogrske salame, turistovske salame, lovske klobase, osocolo mortadella, paprika, hamburška in tirolska slanina itd.
RIBJE KONSERVE.
Sardine, sardele v olju [zvite), tonino, jastog Lachs-postrvi, — Domače vložene kumarice in gobe. — Kompoti, bonboni, čokolada, keksi, likerji, desertna vina itd
L UHLCR - MflMBOR
DELIKATESNA TRGOVINA
GLAVNI TRG.
POZOR!
Vsakdo naj se prepriča, da se dobi ceneje kot pri
razprodaj ah
vsakovrstno manufak-turno blogo samo pri
J. TRPIN
Maribor, Glavni trg št. 17
ZASTONJ
ne dobite nikjer oblek, perila, platna moškega in damskega sukna, posteljnega perja, vatiranih odej, oprem za neveste, itd., toda po najnižjih cenah dobite vse to v dobro poznani
48
f<
Oblačilnki ..Drava
Maribor, KoroSka cesta St.
48
Pišite takoj dopisnico o plačilnih In dobavnih pogojih. Odgovor sledi v 24 urah.
Fotograf
A. ČERNE
Celje, Ljubljanska 10.
Najhitrejša postrežba! Najnižje cene!
■■■■■■■n
Nabirajte
nove
naročnike
f. HOLOBAR
slikar, črkoslikar in pleskar Celje-Rog. Slatina
izvršujem vsa v svojo stroko spadajoča dela solidno in po zmerni ceni.
LJUDMILA LORGER
MARIBOR, GOSPOSKA ULICA ŠTEV. 37
priporoča cenj. damam svojo
Modistka
obilno zalogo klobukov za gospe in gospodične po najnižjih cenah in solidn. izdelka.
Prva mariborska delavska pekarna.
Centralo: Cržoilia cesto 38. Podružnice: Glavni trs 18, Ttolna ul. Z. Telefon 324. Ustanovljena 1898.
VARNOSTNA
DP
ZNAMKA.
Moderno urejeni, hlgijeničnl prostori pekarne. — Okusno in vedno sveže pecivo. — Hitra in točna dostava v hišo naročnikov
Ključavničarske obleke,
kakor tudi vsa ostala oblačila kupite najceneje v naši detajlni trgovini
na Erjavčevi cesti St. 2. Konfekcijska tovarna
Derentta & Cie, Ljubljano.
MANUFAKTURNA IN KONFEKCIJSKA TRGOVINA
Ivan Mastnak, Celje
Kralja Petra cesta št. 15 VELIKA IZBIRA USNJATIH SUKENJ IN GUMIJEVIH PLAŠČEV.
ANKER
kolesa.
Najlažji tek. Lepa Izdelava. Ugodni plačilni pogoji.
ANKER
šivalni stroji.
Tihi tek. Lepa Izdelava. Poučenje v vezenju brezplačno in vsak čas. 10 letno jamstvo.
FRANC LEPOŠA
Maribor, Glavni trg št. 1
Zahtevajte povsod, kjer kupujete izključno samo izdelke znamke
PROJA
Znamka »PROJA* Vam jamči za pristnost in izborno kvaliteto. »PROJA* krema. »PROJA* žitna in sladna kava je finega okusa! Zrnata kava v zavitkih »PROJA* je specijaliteta! Znamka »PROJA* Vam jamči za čistost in za pristnost vseh dišav, ki se prodajajo povsod v original, zavitkih
PROJA
AUTOHOBIUKA,
MOTORNA IN DVOKOLESNA POPRAVILA, KAKOR TUDI LAKIRANJE IN TAPECIRANJE PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH
I
MARIBOR
JUGOSLOVANSKI TRG ŠT. 3
PRVA CELJSKA ČISTILNICA IN LIKALNICA
CELJE, Gosposka ul. 13
se priporoča za kemično čiščenje, likanje, pllsiranje i. t. d.
DELAVCI!	DELAVKE!
Opozarjamo Vas, da kupujete svoje potrebščine, kakor suknje, obleke, perilo, rute posteljno perilo, nogavice in drugo samo tam, kjer Vam najbolje in najceneje postrežejo, to je pri znani tvrdki
M. FELDIN, MARIBOR, GRAJSKI TRG 1
Vetrinjska ulica.
Velika zaloga raznovrstnih delavskih oblek, hlač, srajc, predpasnikov in drugo blago iz lastne delavnice.
Od 1. do 10. mala tega leta za delavce In delavke posebno zniZane cene!
Tiskar; Ljudska tiskarn. d. d. V M.riboru, pr.dst.rnik Jo.ip Oilsk t M.riboru, - Z. pokrajinsko načelstvo SSJ *a SUvenijo tedaj, in urejuje Viktor Erlen e Mariboru.
Priporoča se manufakturna trgovina
BRATA JUMER.CEUE
Glavni trg štev 8.
DOSPELI SO NAJNOVEJŠI AVTOMOBILI ♦ SS
AUTO-MOTOR, MARIBOR SRHaEtS
Najcenejše in najboljše ste postreženi v manufakturni
trgovini
LjuMjimski mosncln v Celju
Krnlin	opata	vo
Kralja Petra cesta 13.
Kupujte tam, kjer se Vas spoitujel
M. Rauch. Celle. Prešernova ulica 4 {
Trgovina s porcelanom, steklom, okvirom za slike in steklarska delavnica. J
m
Priporočam svojo bogato zalogo steklenin, porcelana, slik itd.
ALEKSANDROVA CESTA ŠT. 17 - TELEFON ŠT. 30
Steklena in porcelanasta roba. Namizne posodice in okrasni predmeti. Steklo v ploščah. — En gros in En detail zaloga.
... „