Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vra-šamo. Telefon uredn. 312.
UGTEUSKI TOVARIŠ
Stanovsko politiško glasilo UJU. - Poverjeništvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1'50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst jo plačati po Din 2'50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Pilili našim prvi Izobraževalnim Maji.
Učiteljstvo, združeno v našem poverje« ništvu, priredi svoj samoizobraževalni tečaj, ki bo trajal od 25. do 31. avgusta t. L
Ta tečaj je priča, kako stremi za razšir« jenjem svojega znanja in je dokaz, kako ceni znanje. Povedati je treba to vsem, ki so videli v naših opazkah o »akademski« iz« obrazbi nekako omalovaževanje znanosti kot take, omalovaževanje oseb, ki so dose« gle akademsko izobrazbo.
Ne! Obsodili smo le tako znanost, ki hoče postati sama sebi namen. Taka zna» nost je brez pomena, ker ni v službi člove« štva in ker se skrivajo pod njo najčešče osebni, koristolovski nameni nje apostola. Znanstveniki, ki iščejo sebe namesto velike, čiste resnice, nimajo svetu ničesar povedati in so samo sleparji javnosti. Nasprotniki, škodljivci so vede same, ker jo ponižujejo in diskreditirajo. Namesto iskanja resnice goje umazane špekulacije, ki so danes spri« čo ogromnega razvoja prirodnih ved in vse* stranskega specializiranja toliko lažje.
Drugo vprašanje je, ali je res takozva« na akademska izobrazba višek vse znanosti. Univerza skuša zbrati vse znanstvene iz« sledke, ki jih je človeštvo doseglo. S tem je dano njeno poslanstvo, ki ji ga ne od« reka nihče. Kdor hoče pokazati v znanosti pot še naprej, si mora kolikor toliko pri* svojiti vse ono, kar je človek že razkril. Pri tem delu je vseučilišče tako velikega pome» na, da ga ne more utajiti najhujši reakcio« narec.
Toda pomenjalo bi teptati znanost sa« mo, njeno svobodo, njen razvoj, ako bi jo uradno upregli in ji določili poti, po katerih sme. Z drugo besedo: znanost so vendarle ustvarjali poedini duhovi, često tudi vsej uradno dovoljeni »znanosti« na kljub. Raz« voj znanosti se ni omejeval na poedine slo* je, ampak je šel suvereno preko vsega ob* stoječega. To je namreč dano že v njego« vem namenu samem, v nravnem namenu vede, da koristi vsemu človeštvu brez ozira na družabni ustroj. Le tako more dobiti veda oni veliki sijaj, ki ji gje po pravici.
Danes vidimo, da se ne išče akademska izobrazba radi idealnih ciljev, koristiti člo« veštvu, temveč radi trde borbe za obstanek. To se ne da utajiti. Če pa se išče taka iz« obrazba zgolj radi udobnejšega življenja, radi ugodnosti, radi družabne pozicije in moči, kdo bo imel pred njo ono spoštovan nje, ki ga ima pred nesebičnim, altruistič« nim raziskovanjem naravnih zakonov? Ni* hče se ne roga čistemu stremljnju po dosegi znanja, tudi če ne nosi visokoletečega na* slova »akademsko«, smešno pa je snobistič« no teženje učiteljstva, ako gre za akadem« sko izobrazbo zgolj radi privilegijev in radi ničesar drugega. Ako nam imajo višje pe« dagoške šole proizvajati take »še tovariše«, potem bomo imeli od teh šol več škode kot dobička. Tudi to moramo enkrat naravnost povedati.
Znanost je velikega pomena za človeka in silno posega v tok njegove usode. Toda znanje ne sme še poglabljati prepadov med ljudmi. Znanje ne sme ustvarjati nove, ob« sovražene aristokracije, temveč mora po« magati izenačevati nas, nivelirati družbo.
Nikdar ne bo znanost boljše vršila te na* loge kakor tedaj, če bo služila vsemu člo« veštvu namesto poedincem, kakor se godi danes. Več je vredno znanje, ki je postalo splošna last in ki pomaga človeku lajšati življenje in borbo za obstanek kakor vsi za» kladi, zakopani v mrtvih knjižnicah in za« vodih. Zakaj v središču vsega je in ostane samo človek!
Vnovič pozivamo učiteljstvo, da svoje znanje poglobi, da se resno loti samoizobra« ževalnega dela. Pozivamo pa ga pod pogo« jem, da svojega znanja ne smatra za deko« racijo, s katero se razlikuje in odlikuje pred drugimi, ampak da ga da ljudstvu. Tečaj bo razpravljal o vzgoji in šoli, o vprašanjih, ki so pereča. Ze izmenjava misli o tem je med nami potrebna in koristna. Prepričani pa smo, da bo marsikdo pridobil za delo v jav« nosti. Učitelj je posredovalec med znanostjo in njeno uporabo v širokih ljudskih plasteh, zato si mora biti na jasnem o vprašanjih vzgoje in šole. Doba, ki se nagiba zatonu, je vse preveč malikovala dntelektualizmu. Pre* več je učila in premalo učila živeti. Pre« malo je oblikovala človeka v zdravega, pob novrednega, dobrega uda družbe, premalo je iskala njegovo srečo. Ni videla nravnih
Poverjeništvo javlja vsem priglašeni cem. da se vrši izobraževalni tečaj v dneh od 25. do 30. avgusta 1927 po sledečem spo« redu:
Četrtek 25. avgusta: Organizacija uči« teljske samoizobrazbe. (A. Hreščak).
Petek 26. avgusta: Nravstvena vzgoja. (J. Pahor).
Sobota 27. avgusta: Kmetska delovna šola. (J. Dolgan).
Nedelja 28. avgusta: Skupen izlet.
Ponedeljek 29. avgusta: Izvenšolsko delo učiteljic. (J. Ahtikova).
Priprava učiteljice iza izvenšolsko delo. (M. Umbergerjeva).
Torek 30. avgusta: Metoda izvenšolske« ga dela. (M. Dolganova).
Gospodinjski tečaji. (Sušnikova).
Torek 30. avgusta: Poslovilni večer.
Predavanja in diskusije vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure.
Vodstvo samoizobraževalnega tečaja je poverjeno sledečim odborom:
I.	Osrednji odbor za samoizobrazbo v šolskem letu 1927./28. je sestavljen sledeče:
Tov. Alojzij Hreščak, Jože Pahor, Vil« ko Mazi, Janko Polak, Josip Dolgan, Rudolf Mencin, Milka Umbergerjeva, Josipina Ahti« kova, Leopoldina Kosova, Angela Vodeto« va, Marija Pleškova. Zastopnik poverjeni« štva v tem odboru je tov. Rudolf Mencin.
II.	Administrativni pripravljalni odbor za tečaj od 25.—30 t. m. v Ljubljani:
Tov. Mira Engelmanova, predsednica; Janko Polak, preds. namestnik; Albin Smo« le, tajnik ter zastopnika poverjeništva tov. Josip Kobal in Rado Grum.
III.	Tehnično vodstvo tečaja je pover« jeno sledečim tov. in tovarišicam:
vrednost, samo varljivi fantom uživanja je čarala v zrak in poniževala človeka do ži« vali. S tem je vrgla sovraštvo v množice ter jih razprla. Sam učitelj se je ljudstvu odtu« jil in šola se je oddaljila od življenja. Pre« pad je zazijal med narodom in eno najpo« trebnejših njegovih ustanov, in težke posle» dice sta začutila oba, ljudstvo in tisti, ki bi moral biti njegov pravi učitelj in voditelj.
Vsi čutimo to, a je prvič, da se tovariš ško, prijateljsko pomenimo med seboj o vsem. Nove vzgojne naloge nas čakajo, no« vo mladino hočemo vzgojiti, preurediti mos ramo današnjo šolo v praktično delovno šolo, ki bo pravičnejša našemu kmetskemu narodu, poživiti hočemo ljubezen učitelj« stva do tega naroda. Naše tovarišice imajo pred seboj obširno polje, dvigniti šoli od« rastla dekleta, svetovati jim in voditi jih, da bodo kdaj razumne, vrle žene in matere, nosilke sreče in kreposti v naših kmečkih in delavskih rodbinah. To niso majhni cilji. Vredni so truda in boja, vredni so ognja najboljših med nami. Zato je potrebno, da že pridemo skupaj, da se razgovorimo.
In je potrebno, da gremo potem na de« lo, poživljeni in s postoterjenimi močmi.
Zadravski.
Poverj. Andrej Skulj, Alojzij Hreščak,
Josip Dolgan, Josipina Ahtikova.
•
Vse informacije glede prehrane, stano« vanja itd. daje administrativni pripravljalni odbor (glej točko II.).
V splošnem veljajo sledeča navodila:
Prihod udeležencev tečaja v Ljubljano je določen na dan 24. avgusta.
Vsak udeleženec(ka) naj se še isti dan javi pri pripravljalnem odboru v pisarni po« verjeništva (Učit. tiskarna) od 14. do 21. ure. Prijave bosta sprejemala tovarišica ga. Mira Engelmanova in tov. Albin Smole. Za pozneje prijavljene poverjeništvo ne pre« vzame nikake obveznosti.
Stanovanje za tovariše je v Akadem« skem kolegiju, za tovarišice pa v Invalid« skem domu. Hrano imajo vsi udeleženci, (kateri nimajo že sami preskrbljene) v Uradniški menzi, Sv. Petra cesta (v poslop« ju hotela Tratnik) in velja celodnevna pre« hrana (brez zajtrka 13 Din, z zajtrkom 15-50 Din.
Vsa ostala podrobnejša navodila dobi vsak posameznik(ica) dostavljena po pošti. Eventuelne informacije dobite na dan zgla« sitve.
Doslej se je javilo osebno oziroma po« tom društva 101 udeleženec, in ¡sicer 44 to« varišev in 57 tovarišic, ki se tečaja sigurno udeleže, dasi nekatera društva še niso ja« vila udeležbe. Javljenih odnosno predlaga« nih pa je mnogo več in bo vodstvo tečaja nominiralo one, ki bodo prišli v poštev.
Udruženje jugoslovenskega učiteljstva — poverjeništvo Ljubljana, dne 16. avg. 1927.
Andrej Skulj poverj. Josip Kobal, tajnik.
Izvenšolsko io učiteljic.
Zdi se, da je govorila tovarišica gdč. Godčeva v imenu pretežne večine sloven« skih učiteljic; sicer ne formalno, pač pa me« ritorno.
Prav je, da premišljamo o vzrokih in» dolence učiteljic z ozirom na njihovo izven« šolsko in organizatorično delo, ker spozna« nje vzrokov nam bo dalo v roko sredstva za njihovo izločenje. Toda čas hiti, in nič ne bi bilo neumestneje od volje, priklicati na itak neveselo obzorje še neprodirne megle splošne akademije vseh mogočih pro« in kontra razlogov za intenzivnejše izvenšol» sko delo učiteljic.
O da! Vzrokov je mnogo, premnogo! Kriva je ženska narava, kriva predizobraz« ba, organizacija, osebna brezbrižnost, pre» zaposlenost, moški tovariši, okolica itd. itd. V vseh teh olajševalnih okolščinah bi pa dognala izčrpna diskusija gotovo tudi ote« ževalne. Vsaka stvar ima svojo dobro in slabo stran. Ni luči brez teme in čim jačja svetloba, tem večja tema.
Daleč od rekriminacij! Čisto odvisno nam je vprašanje, kje je večja krivda, kje manjša in kje je sploh ni. Izpraševanje ve« sti za preteklost naj opravi vsakdo samo« stojno. Nočemo, da bi včerajšnji grehi ob« teževali tehtnico bodočnosti!
Eno samo je važno in naj prevpije morje indolence v preteklosti: Brez učite« ljic ni mogoča kulturna misija slovenskega učiteljstva, ni mogoča demokratizacija iz« obrazbe in ni mogoča reforma današnje, ljudstvu tuje učilnice v vzgojevalnico!
Mislim, da o tem diskusija ni potreb« na. Če bi še nadalje skoroda tričetrtinski kontingent slovenskega učiteljstva bojkoti« ral to vitalno nalogo slovenske ljudske kul« ture, stoji učiteljska organizacija brezdvom« no pred popolnim polomom svojega pro« svetnega poslanstva.
Brezpomembni bi bili rezultati o krivdi in nekrivdi v trenutku, ko prešinja organi« zacijo zavest dolžnosti do ljudstva, v kate« rega službo je postavljena. Od tega trenut« ka dalje postaja pa sodelovanje učiteljic v izvenšolskem prosvetnem in vzgojnem delu tudi življensko vprašanje organizacije same.
Tako pojmovano, zahteva to vprašanje čisto svojevrstne razprave. Izvenšolsko de« lo tovarišic je le del splošnega kulturnega dela vsega učiteljstva. Zato se mora obrav« navati le v tej zvezi, v splošnem okvirju. Skupno nam je, da se poglobimo v b i s t« v o tega dela, ter sestavimo na podlagi tega spoznanja minimalen in maksimalen pro« gram. Na realizaciji tega programa mo« rajo sodelovati tovarišice in tovariši — ce« lokupno učiteljstvo — z ono vnemo, z onim čutom za odgovornost, brez katerih uspehi niso možni, brez katerih postaja pa tudi vsako delo neznosno breme, ki jemlje de» lavcu samemu vsak optimizem in elan ter ga izpreminja v sužnja njegovega želodca.
Šele skrbno sestavljen načrt nam bo po« kazal, kje je mogoče skupno delo tovarišev in tovarišic in kje se mora izvršiti diferen« cijacija.
Postavljen cilj zahteva obravnavo me« tode, ki vodi do njega. Organizacija mora pokazati pot do smotra vsakomur, ki ima dobro voljo stopiti v službo prave ljudske kulture. Med obtoženci jutrišnjega dneva ne sme stati organizacija na prvem mestu. Bog ne daj! Zaigrala bi svojo svrho in av«
Podrobni spored za prvi učiteljski izobraževalni tečaj v Ljubljani.
Veliko število priglašenih. — Tečaj bo temelj vsemu bodočemu sistematičnemu delu. — Lepa udeležba in zanimanje s strani učiteljic. — Konstituiranje potrebnih stalnih odborov za vodstvo samo-izobraževalne akcije v šolskem letu 1927/28.
LISTEK.
f Tomaž Jug.
Nestor goriškega učiteljstva.
Umrl je 25. julija "t. 1. v Solkanu pri Gorici Tomaž Jug, šolski ravnatelj v po« koju in posestnik. Poznalo ga je vse go« riško zavedno ljudstvo, ker je posegal s svojo krepko roko, bistrim razumom in zlatim srcem do predvojne dobe v vse jav« ^o življenje na tej zasužnjeni zemlji. Bil J^ odličen narodni delavec v Lavričevi, Tonklijevi, Gregorčičevi in Gabrščkovi dobi goriških Slovencev.
Rodil se v Solkanu 20. decembra 1841 v družini malega trgovca, posestnika in kodca na klarinet. Njegov oče Andrej je Prišel iz Volč pri Tolminu in jaz pravim, da bil naš Tomaž sin Gregorčičevega planin« Kega raja, od koder je' bila tudi njegova j^konska družica. Njih ¡sin je dr. Rihard nik' Sanitet*i polkovnik in priznan zdrav« Ia{^tr°kovnjak v Ljubljani. Drugi sin Mi« ša in° Pa osta' na očetovem domu, da ozalj« ker Zra.klja grob svojim dragim roditeljem, nlwSe , uresničilo prerokovanje našega Planinskega slavca, ki poje:
?A izdaj zatrt je tod naš glas, ln tuji krog zvene glasovi,
tuj trg in grad, tuj ves je kras, oh naši so samo grobovi.«
Narodno zavedno učiteljstvo v Julijski Krajini zgineva z brzino solnčne svetlobe. Dnevno beže s teptane rodne grude in sedaj nas je tu že do 100 »pravno brezdomovin« skih izbeglic«, ki štejemo kontraktualne pol« plačice in s srahom gledamo v svojo bodoč« nost z upanjem, da nam poreče rodna mati odrešena domovina: »Oddahni ¡se otrok mo« je ukradene hčerice, ker si truden naporov in bičanja na potujčeni zemlji!« Dnevno se odpirajo grobovi; za vzornim značajem Možino je odšel naš starosta Tomaž — naj« starejša korenika —; ostanejo le oni, ki oblačijo črne srajce in s tem očrne svoje značaje, a redčijo se tudi njih vrste, ker pri« hajajo gospodarji iz južne Italije, ki znajo naše malčke bolj asimilirati — veliki domo« vini. Pobratima draga izza mladostnih let, blagoslovljen bodi Vajin grob, saj je lepše življenje v njem, nego trpljenje prodanih duš na njem »Na potujčeni zemlji!«
V našem »Učiteljskem listu« v Julijski Krajini sem pisal leta 1923. o našem Toma« žu Jugu daljše vrste.
Zlat, kremenit značaj je naš Tomaž. Neomahljiv, veren do občudovanja in spo« štovan od vseh, ki poznamo vrline tega ple« menitega srca in darove njegovega vedrega duha. Naši vrli Solkanci ga tudi ljubijo kot svojega vzornega učenika in največjega do«
brotnika, saj so hodili vsi k njemu v šolo. Srce se mi zmehča, ko slišim njegov nauk v sedanjih težkih dneh narodnega trpljenja: »Ostanite zvesti veri svojih očetov in besedi svojih mater!«
V slavnostnem govoru ob praznovanju petdesetletnice goriškega učiteljskega dru« štva 8. julija 1923 sem povdarjal njegovo organizatorično delo v našem stanu. Natis« njen je v »Učiteljskem listu«.
Za štirinajst let je brezobzirna smrt skrajšala moje voščilo. A delo Tvoje je več« je nego smrt, nepozabni Tomaž! Delo Tvo« je pomnoži to število s samim seboj in 14X 14 + 4 = 200. Preko dve stoletji bo Tvoje delo živelo pod Sv. goro v Solkanu in Tvoj spomin ž njim, a naš kmet bo še go« voril sladko materino govorico, ker narod ne izumrje, vsled našega šolskega dela — živi večno. Ker si učil petdeset let ljubiti dom in rod, bo imel ta po svoji na videz potujčeni zemlji petstoletni hod.
Kot enoinsedemdesetletni starček je pisal našemu drušvu ob petdeseletnici med drugim sledeče doslovne besede: »Voščim in želim vam še nadalje sedanje edinosti in sloge, da bode naše petdesest let staro uči« teljsko drevo še nadalje košato rastlo ter svoje veje izobrazbe in omike blagodejno razširjalo v dušno in telesno, časno in več« no srečo si želečega človeštva. V edinosti in slogi je življenje in moč, nasprotno raz« pad in pogin.«
Pritisnila je fašistovska doba, odseka« la je to mogočno drevo naše organizacije, udarila je pastirje in jih zapodila po svetu, zaplakali smo vsi ter naš petinsedemdeset« letni Tomaž z nami; a tolažil me je sivi starček in s preroškim glasom mi je slo« vesno trdil: »Še ni vseh dni konec, velike« mu petku je še vedno sledila velika noč!« In recitiral mi je:
»Le vstani, vborni narod moj, do danes v prah teptan, pepelni dan ni dan več tvoj, Tvoj je — vstajenja dan!«
Ž njim se je na Goriškem 14. maja 1869 rodil slovenski učitelj, povzpel se je v krepkem polstoletnem delu za narod, ki je danes po duhu in trpljenju velikan; umrl je ž njim slovenski učitelj »Na potujčeni zemlji« in pokopan je v Julijski Krajini pod Sv. goro, ki ustvarja čuda z našim na« rodom:
»Zadali so tisoč morilnih mu ran, pač moral bo izkrvaveti! A krepek, a silen je ta velikan in hitro jim noče umreti.«
Umrl je njegov učitelj — a narod ne umrje in pozdravljen bodi preko granice sveži Tvoj grob in rod, ki na njem — moli — za vstajenja dan!
Sin planinskega raja.
toriteto. Vsak čas mora biti organizacija v stanu, da dvigne obtežilni prst iin pokaže na posameznika, ki se odtega svojim dolžno« stim. Če pa organizacija ne izvrši vsega pri* pravljalnega dela in ne usposobi svojih čla« nov za najnujnejšo njihovo nalogo, ne bo nikdar zbrala v svojem naročju dovolj av« toritete, da bi uklonila indolentne in sebične parasite svoji volji. Vsaka tudi najmanjša naloga postane neizvršljiva, ako ni priprav« ljena z vso potrebno resnostjo.
Koliko več' resnosti je treba v našem slučaju, ko gre iza biti ali ne biti organiza« cije same, za življenski pokret celokupnega učiteljstva, za edino možno kulturno oplo« ditev našega naroda.
Brez oklevanja mora organizacija na delo, brez oklevanja ji miorajo stati ob strani vsi člani brez izjeme. Čim je ta dolž» nost storjena, ne bo težko ustvariti v naših vrstah onega javnega mnenja, ki bo brez usmiljenja obsodilo vsakega zajedavca na našem živem telesu. V tistem času ne bo več kriva predizobrazba, niti organizacija, niti specifičnost1 ženske narave. Krivi bodo le posamezniki, toliko moški kakor ženske. Toda ti krivci se ne bodo več skrivali v senci splošne brezbrižnosti, marveč bo zo» pet najnujnejša naloga organizacije same, postaviti jih na oder vse slovenske javnosti.
L. H.
Za samoizobrazbo!
Kljub južnemu solncu in počitku se ču» tim primoranega da o tako važni zadevi nas vseh ne gledam ob strani, kakor je čla« nek pod zgornjim naslovom od tov. Zadrav« skega v »Učit. Tov.« v 3. številki.
Prečital sem ga enkrat, dvakrat in ved« no sem obstal na mrtvi točki. Nastopiti moramo enkrat z vso odločnostjo za to, da bomo stvorih skupno organizacijo, najmanj pa stopili v najožje stike z vsemi učitelji ljudskih, meščanskih, -srednjih in visokih šol v glavni točki, t. j. kako bomo skupno reorganizirali šolstvo, pričenši z otroškim vrtcem.
Naša zahteva po višji izobrazbi naj ne sloni na pogoju izboljšanja gmotnih raz» mer, ampak se mora prilagoditi sedanjemu času, ko nas kliče in krvavo potrebuje na« rod. Pri tem našem principu pojdimo pre« ko vseh uradnih uniform, sabelj in perja« nic po znanem pregovoru: Če zahtevamo večjo izobrazbo za učitelje, ako zahtevamo, da imej tudi učitelj prost dostop z vsemi pravicami na univerzo nii to nikaka smešna zahteva, temveč je isto, kakor bi kmet za« hteval meščansko in drugo strokovno šol« stvo za svojo višjo izobrazbo, povdarjajoč, da osnovna šola popolnoma ne zadostuje v sedanji dobi za poklic kmetijstva.
Ne pričakujemo od znanja »vekovite« pridobitve. Naša smer naj bo prerojenje naroda, pričenši s prvim šolskim letom. Sholastična disputa o »Leonardu« Merež« kovskem naj gre mirno mimo nas.
Glede reorganizacije univerze pustimo proste roke v to poklicanim, nas more tan« girati samo ono šolstvo, s katerim živimo, kateremu posvečamo vse!
Pač pa naj bo naša glavna zadača, kas ko bi reorganizirali naše borno učiteljišče. Pri tej reorganizaciji moramo sodelovati v največji meri.
O tem vprašanju sem tudi jaz podal v »Učit. Tov.« par misli. Odpade naj vsako argumentiranje o pomanjkljivosti učiteljišč, specialno v pedagogiki, kar je vsakomur znano!
Držimo se gotovega temelja reorgani« zacije in na tem temelju zidajmo.
Moje mnenje je, da tako aktualno vpra« šanje, kakor je izobrazba učiteljev, ne spa« da pred širok forum skupščine, ker sem mnenja, da bi skupščina ne mogla iizkrista«
Škola rada.
(Predavanje inspektora J. S. Jovanoviča na tečaju ručnog rada u Ljubljani.)
Tečaj ručnog rada, što ga je stvario Podmladak Crvenoga Krsta u Ljubljani, a vodi ravnatelj meščanske šole g. A. No« vak. posjetio je 20. i 21. o. mj. inšpektor g. Jovan S. Jovanovič, urednik časopisa »Radna Škola, kao izaslanik P. C. K. Oba dva dana održao je po jedno predavanje v školi rada.
Prvi dan održao je predavanje o zna« čenju škole rada, koja ima da prčporodi nastavu našu i pomogne do blagostanja i sreče našemu narodu. Iznio je nedostatke dosadanjih pedagoških metoda, koje su bile tobože očigledne i obrazovne. Ta nji« hova očiglednost sastojala se utome, da smo djeci pokazivali predmete, koje često nijesu mogli ili marili svi da vide. Obra« zovna vrijednost tih metoda bila je u tome, da smo pitanjima izvlačili iz djece odgovore i time tobože obrazovali um. Sve je to bila varka. Prava očiglednost, kod koje sudje« luje sva čula, je u školi rada. Da dijete iz« vrši odredeni rad, prisiljeno je da upotri« jebi svoja čula, prisiljeno je da razmišlja, kombinira, da obrazuje svoj um.
Mnogo se je izmijenilo metoda u školi, a najbolja bit če ona, koja najkračim, naj« sigurnijim potem vodi cilju. Naš cilj je da obrazujemo gradane za život, a život znači rad. Čime čemo ih bolje obrazovati za rad nego radom. Koja metoda može da posluži bolje našem cilju nego škola rada.
Drugi dan govorio je g. Jovanovič o primjeru ručnog rada u školi, a ovdje iz« našamo njegove misli.
Ručni rad pomaže vrlo dobro našoj zadači da uzgojimo zdravu djecu, zdrav narod. Mi imamo doduše učevni predmet
lizirati točnih in premišljenih predlogov. Radi teh svojih predsodkov sem na skup« ščini o tem vprašanju molčal. V svrho res alizacije naše izobrazbe in samoizobrazbe — jaz namreč to temeljito ločim — bi bilo po« trebno, da društveni odbori, oziraje se na mnenja članov, pošljejo poverjeništvu kon« kretne predloge: kakšna naj bo reorganiza« cija? roverjeništvo naj nato skliče anketo, oziraje se na ožji krog članov in odpošlje predloge glavnemu odboru UJU v Beograd, ki naj napravi vse mogoče korake, da se vsaj nekaj preokrene.
Za svojo osebo sem že podal v »Učit. Tov.« predloge glede »Pedagoških institu« tov«, ki naj bodo podlaga samoizobrazbi in
Poslušajte glas izza meje! Glas moža je, ki je gledal krivico, katero so nad soto« variši učitelji izvajale italijanske oblasti, glas moža je, ki klone potrt ob krivici, k a« tero so tovarišu poštenjaku doprinesle rod« ne oblasti.
Kdo izmed nas bi si mogel predstavljati mater krivično? Od daleč smo gledali iz suženjstva tja čez mejo in smo verjeli, da je tam za nas pravica in ljubezen. Ali glejte!
Težko doživetje je šlo mimo nas in kot črna senca je padlo v naše duše spoznanje, da smo se varali.
Človek, katerega je krivica izgnala iz rodnih krajev, je šel iskat zavetja ^ svo« bodno domovino, pa je v stiskah in revah spoznal, da je pognala krivica svoje kore« nine v dolž in v šir po vsej zemlji. Lepa bi bila zavest v srcu trpinovem, da bi bil spre« jet po letih krivice in trpljenja med svo« bodnimi brati s pravico in ljubeznijo.
A zgodilo se je drugače. — In bilo je tako.
Tovariš poštenjak, ki ne zataji svojega prepričanja nikoli, oče peterih otrok, je bil odpuščen z drugimi slovenskimi učitelji koncem leta 1926. in je vložil prošnjo za sprejem v službo v Sloveniji v začetku me« seca februarja.
Tovariš je čakal doma, da dobi odgo« vor. oziroma naznanilo za nastop službe. Med tem je dobil sporočilo od znanca, da šolska oblast nima njegove prošnje v rokah. Tekel je zato v Trst na konzulat v bojazni, da prošnja ni bila odposlana. Tam najde vse v redu. Vpraša preko meje, zopet ne« gativen odgovor. In šele po nekaterih in« tervencijah dobi od šolske oblasti odgovor, da je prošnja prispela na mesto 5. febru« arja, da pa ni zanj mesta in če bo, da ga prosilec že dobi.
Tako! Ali je bilo zavijanje potrebno? Kakšno sodbo si ustvarjamo slovenski uči« telji v Primorju o oblasti v svobodni domo« vini? Pa dodajmo povesti še konec!
Drugi tovariš, samec z zadostnim šte« vilom let za penzijo, prosi službe v istem okraju šele v začetku marca in glejte čudo, s 1. aprilom je bil že nastavljen. Ne zavi« damo tovarišu mesta, zaslužil je mir po le« tih trdega boja. Ali on in vsi bodo priznali, da se je zgodila krivica.	«
Danes, po dva in pol mesečnem čaka« nju je prvi tovariš nastavljen.
Tretji tovariš je bil provizoričen in so ga italijanske šolske oblasti potiskale tja in sem. Naposled je ostal brez službe. Obrne se s prošnjo preko meje; ali od tam dobi od« govor, da imajo oblasti nalog štediti in ne smejo nastavljati novih uradnikov. Tovariš je poročen in ima troje otrok.
Vprašamo vas, ki čutite odgovornost za to, ali ni moralno zlo, da puščate sloven« skega učitelja, očeta številne družine, na cjssti in se ne zmenite za njegovo prošnjo,
gimnastiku, dva sata nedjeljno, a jesmo li time učinili sve? Drugi gimnasticiraju s djecom i pod šk. odmorima; iza skučenog sjedenja po komandi, mora dijete da se pod odmorom giblje po komandi. Sve to nije ono pravo. Pogledajte tu djecu kad ih pu« stite iz škole kuči. Ona ne izlaze, ona upra« vo lete iz školske zgrde i trče amo tamo kao luda. Što je to? Moraju da lete, da istroše životnu energiju, koja se u njima nagomilala kroz sate skučenog sjedenja, a koju mi tako korisno možemo da izrabimo u školi rada. U školi rada dijete nepresta« no gimnasticira, radi, sagiba se, diže, pravi svestrane kretnje, koje razvijaju tijelo har« monički. U radnoj nastavi ne sili se dijete da sjedi u ošim klupama nego radi kiod stolova, gdje se slobodno giba. Tu nema onih zlih posljedica, koje često donaša lože sjedenje u lošim klupama.
»Svijet je onakav, na kakove ga gleda« mo naočale, to jest kakova su nam čula, opip, vid, sluh i njuh. Naši pojmovi o svi« jetu, naši sudovi i sav duševni život osniva se na tome kako nam svijet prikazuju naša čula. Čim su naši pojmovi točniji, bit če i naši sudovi i zaključci bolji, a da su poj« movi točni, treba da vježbamo naša čula. Ručnim radom vježbamo sva naša čula, a u prvom redu opip, ruka.
Radna škola ne vježba samo čula, raz« vija um, ona razvija i čuvstva. Estetsko čuvstvo gdje če više da se obrazuje nego kad djete radi, mašta, stvara. Moralno čuvstvo gdje se više obrazuje; kad djeci govorimo: »Čovjek treba da je milosrdan prema siromaku« ili kad majica kaže dje« tetu: »Sinko uzmi nož, odreži kruha i od» nesi siromaku.« Majka poučava praktički i njezin če rad imati siguran uspjeh. Zajed« nički rad na istom predmetu kako krasno razvija smisao za društvenost.
predloge glede reorganizacije. Tudi tovariš Pibrovec je podal svoje predloge, a potem je vsa stvar ostala na mrtvi točki, čakajoč, da pridemo enkrat do realnih sklepov.
V svrho samoizobrazbe se oprimimo v prihodnjem šolskem letu z vso vnemo pe« dagoških krožkov, uredimo jih sistematičs no glede predavanj, povabimo strokovnjake od drugod da nam predavajo, poživimo stvarne debate, zainteresirajmo vse učitelj« stvo za sodobno šolstvo, ustanavljajmo pe« dagoške knjižnice z moderniirii deli vsaj v okrajnih učiteljskih knjižnicah, prirejajmo tečaje vseh strok in mrtva točka bo oživela.
Bol na Braču, v juliju 1927.
Slavko Mrovlje.
da bi mu odgovorili vsaj negativno. Ne sa« mo zlo prizadeto njemu osebno, je to tudi zlo, ki pade na narod onostran meje.
Trkamo na vašo vest in na vašo zavest odgovornosti. Mi slovenski učitelji tam za mejo pa apeliramo na vse tovariše, apeli« ramo na UJU, na slovensko javnost, kliče« mo preko Ljubljane do Beograda, naj neha ta igra, kajti nevarna je. Nevarna je, ker zlostavi samozavest in neomadeževani po« nos tistih slovenskih učiteljev v Primorju, ki niso hoteli kloniti glav v februarju 1926.
Pomislite malo globlje, kam lahko ve« de vaše početje! Naj se učiteljstvo zgleduje nad usodo teh tovarišev, koliko jih bo, ki bi si raje izvolili pregnanstvo in brezposel« nost, kakor pa, da bi se vpisali v A. N. I. T. (fašistovska organizacija)? Lahko jih boste našteli na prste. In glejte, dokler je učitelj prost neomadeževan, hodi zravnan med na« rodom. Ljudstvo vidi v njem moža, katere« mu lahko zaupa. Tak učitelj je zgled na« rodne samozavesti. Nasprotno vplivajo ljudje, ki so se vdali oportunizmu in so sklonili glave, porazno na narod. Sveta dolžnost svobodnih bratov in dolžnost pro« svetne politike v švobodni državi je, da skrbi in čuje nad kulturo rodnih bratov v tujini, posebno če jim je udejstvovanje kot narodni zajednici prikrajšano ali onemogo« čeno.
Drugo zlo je škoda na ugledu učitelj« stva med ljudstvom in še večja pa sramota pred tujci, ravno pred ljudstvom, katerega mogotci so postavili učitelja na cesto. Lah« ko so si v svesti korenitega učinka dane kazni.
Čemu puščate učitelje«može na sredi ceste v posmeh in radost tujcu, v strah in ponižanje ljudstvu in sotovarišem? Kakšna je vaša politika?
Tristo nas je tu, tristo mož, ki nas ni omamilo ne dobrikanje in ne ostrašila pret« nja tujčeva. Ali nas hočete pokopati sami?
Povejte odkrito!	Mir.
Novi načrti reorganizacije kmetijskih šol v celi državi.
V naši državi imamo 20 nižjih in spe« cialnih kmetijskih šol, kjer dobivajo uka« željni kmečki fantje strokovno izobrazbo.
Te šole, od katerih je 13 dvoletnih, a 7 enoletnih, delimo lahko v tri skupine: v zemljodeljske, živinorejske in sadjarsko« vinarske šole.
Da vidimo neznatnost tega števila za naše kmetijstvo, se moramo spomniti indu« strijske Čehoslovaške, kjer so kmetijsko« pridelovalne metode boljše od naših. Do« čim se Čehoslovaki ponašajo s svojimi čez 200 kmetijskimi šolami, tavamo mi, ki smo čisto argrarna država, z beraškim številom 20. Od 33 oblasti ima edino mariborska dve šoli, 18 oblasti po eno šolo, a 14 niti
Radna nastava radom vježba sve pred« mete. Zadamo n pr. da svaki načini deset kocki, pa računamo koliko imaju dvojica, trojica i čitav razred. Tu je ne samo ručni rad nego i geometrija i račun. Iza matema« tike dolazi vrdjeme za odmor pa čemo da gimnasticiramo, idemio se igrati vojnika. Vojnici i pjevaju, a što čemo mi pjevati?
0	lutkama i slično? Zar če to dijete pje« vati u životu kad odraste? Ne če. Učimo ih pjesme za život. Ima mnogo pjesama za odrasle, koje mogu da pjevaju i djeca.
Poslije odmora uzmimo geografiju. Hajde djeco da putujemo. Kuda? Ovaj u Zagreb, onaj u Ljubljanu, onaj u Beograd
1	t. d. Djeca sad traže najkrače pruge že« ljezničke, računju daljinu u kilometrima, računaju prema tome cijenu karte, traže u voznom redu kad idu vlakovi, opisuju put, gore, vode, rudno blago i ratarstvio i indu« striju kraja, starine i t. d. U šk. dvorišta modeliraju u pijesku zajednički pojedini kraj; postavljaju sami gdje što spada, gore, šume, rijeke, gradove, a pritom si saio te« ren zamišljaju kakav je u naravi.
Radnu školu primili smo od drugih na« roda, ali rag u njej primjenit čemo prema našim prilikama, prema prilikama svakoga kraja napose.
Ministarstvo je izdalo nastavni pro« gram za ručni rad, a nije se pobrinulo da dade nastavnicima nužnu spremu za taj novi predmet. Ono kaže radite, i vi radite i sretni ste da možete pokazati nadzorniku uspjehe svoga novog rada, a on noguče i nerado gleda na taj rad. Mnogi ne shva« čaju taj rad, smatraju ga bezvrijednim dječjim igranjem, tratenjem vremena.
Svaka ideja treba vremena da se raz« vije. Uspjeh ne možemo postiči, ako radimo svaki za sebe u svome mjestu. Uspiet če« mo samo tada ako radimo zajednički kao
ene. No, končno so tudi pri nas začutili potrebo globoke reorganizacije že obstoje« čih šol.
Kmetijsko ministrstvo je posvetilo le« tos največjo pozornost porastku kmetijskih šol in njihovi reorganizaciji, držeč se pri tem principa, da mora imeti najprej vsaka oblast v najkrajšem času svojo kmetijsko šolo in šele potem, da se more na račun državnega budžeta povišati število teh šol v posameznih oblastih.
V	novem budžetu je dana kmetijskemu ministru možnost da otvori že letos 10 no« vih kmetijskih šol. V duhu navedenega principa za otvoritev teh šol, ali vendar tudi preko njega, je ministrstvo odločilo, da teh 10 šol odpre v sledečih krajih: Škofja Loka za ljubljansko oblast, Rakičan, Nik« šič za retsko, Požarevac za požarevsko, Za« ječar za timoško, Kragujevac za šumadij« sko, Užice za užiško, Prokuplje za kosov« sko, Leskovac za niško in Tetovo za skop« sko oblast. Sklenjeno je tudi, da se v bliž« nji bodočnosti osnuje še 11 takih šol za ostale oblasti.
Razen tega je bil pred kratkim sprejet predlog načelnika oddelka za kmetijsko šolstvo na konferenci vseh načelnikov za reorganizacijo naših starih kmetijskih šol in okrožnih kmetijskih postaj in za organi« zacijo novih. Glasom tega predloga se sprejme v Kraljevu v cilju izkoriščanja prekomernega števila poslopij in velikega posestva, počenši z novim šolskim letom, dvojno število učencev, t. j. namesto dose« danjih 30 se bo te jeseni sprejelo 60 učen« cev. V Mariboru se otvori poleg obstoječe srednje še specialna enoletna kmetijska šola. Na šolskih posestvih v Križevcih (286 ha), Slavonski Požegi (182 ha) in Bito« lju (90 ha) se morajo organizirati še selek« cijske postaje, ki jih bo organiziral in izdr« ževal poljedelski oddelek. Novosadska vrtnarsko«cvttličarska šola, ki nima dovolj zemlje (5 ha), kakor tudi ne poslopij, se premesti v Skoplje na posestvo okrožne kmetijske postaje ali pa se bo reorganizi« rala. V Aleksincu se ne kupi zaželjenega zemljišča (za 340.000 Din) za tamkajšnjo kmetijsko šolo za katero ni bilo doslej do« voljno zemljišča (12 ha) in predpisa« nih poslopij, ker bo zemljišče in poslopja prevzela vojaška oblast. Ta šola se bo pre« selila v Kraljevo, Prokuplje, Soko Banjo ali v kak drugi kraj.
V	Prokuplju in Tetovu, kjer gredo de« la zidave poslopja že h koncu, se otvori po možnosti še te jeseni nižja kmetijska šola. V Užicah se bo šoli dokupilo še 10 ha zem« lje. Ako pa bi ne bilo to mogoče, se bo ustanovila namesto šole živinorejska posta« ja, obsegajoča tudi pašnike na Zlatiboru. V Rakičanu je treba posestvo od 200 ha zni« žati na 50—60 ha, ako bo tu ustanovljena samo šola. Celo posestvo je zadržati samo v slučaju, ako se zraven šole ustanovi tudi semenska selekcijska postaja in živinorej« ska staja. V Črni gori je treba pregledati zemljišča v Baru, Nikšiču in Podgorici, da se osvoji končni predlog za ustanovitev živinorejske šole. V Škofji Loki mora šola dobiti svoje posestvo (vsaj 30 ha). Pri Sv. Juriju ob južni »žel. se ne dovoli osnovati posebne čebelarske šole, temveč*se otvori enoletni ali krajši čebelarski tečaj pri že obstoječi kmetijski šoli.
Pri okrožnih kmetijskih postajah v Sr« biji je otvoriti v Kragujevcu, Zaječaru, Po« žarevcu in Leskovcu specialne kmetijske šole z dveletnim tečajem, ker je tu poleg zemlje tudi dovoljno število potrebnih po« slopij na razpolago. V Kruševcu se otvori samo postaja za selekcijo semena, ker dru« gače ni tam zadostnega števila poslopij. V Prištini je treba zgraditi poslopja za usta« novitev zemljodelske in živinorejske šole za celo Kosovo. Prav tako tudi v Peči za celo Metohijo. V Metkoviču (1 ha) in Sinju
organizacija. Mi smo mladi narod, koji treba mnogo da radi da se digne. Da stva« rimo novu školu treba da radimo žilavo, zajednički. Imamo več udruženje prijatelja radne škole sa oko 2 tisuče čanova, a tre» ba da se udružimo svi, pa če i vlast respek« tirati zahtjeve jedne jake organizacije te nam izači u susret. Mnogi nas ne razumiju; trebamo nove, mlade ljude, pune poleta. Naše društvo prijatelja radne škole apelira na vas da budete pioniri, apostoli ove ideje; deset diñara godišnje člana^.ne nije mnogo
i nada se da čete se svi začlaniti kod povjes renika, ravnatelja meščanske škole g. A. Novaka, ravnatelja tečaja.
Da smo došli do ovoga da imamo da» nas tečaj ove ručnog rada imamo da zahva« limo Društvu Crvenega Krsta, koje veže sve narode svijeta ne pitajuči tko je što, nego kaže samo: »Budi čovjek!« Ono služi bratu svome i sprovodi ideju Spasiteljeva: Ljubi bližnjega, čini bratu svome dobro. Služeči toj ideji razdjelilo je ono love go« diñe svadeset milijuna diñara za poplav« ljence.
Ljudi se težko odvajaju od novaca, osobito oni koji se bave sticanjem. Mi lak« še dajemo jer smo idealni, apostoli svega dobra. Kaže se: na učitelju počiva država; kakovi su učitelji taboiva je i država, kako spremimo narod, takav če i biti. Učitelj stvara dobru i lošu volju u narodu. Stva» rimo pouzdanje u narodu da smo veliki i jaka država; to diže duh i čini državu ja» kom. Kako su učitelji idealni to se nadamo, da če se naskoro okupit oko nove škole sva masa učiteljska, a život u narodu bit če bolji i sretniji, a mi čemo biti zadovolji ni, čiste savjesti, da smo ispunili svoju dužnost prama sebi i otadžbini.
L. Giba.
Nevarna igra.
(Glas preko meje.)

(5 ha) je treba pretvoriti tamkajšnji kme» tijski postaji v trtnice in drevesnice, ali pa ju likvidirati, ker se nahajajo na tujem zemljišču.
Torej, velikanska reorganizacija. Bo» dočnost bo pokazala, da li bo razen uspe» hov tudi kaj neuspeha. Sicer sedaj dvomi» mo v to reorganizacijo, ker so nas osrečili z volitvami, ki bodo pobrale gotovo mnogo denarja, namenjenega v druge svrhe.
M. R.
Kmetijsko nadaljevalno šolstvo.
—t Tečaj glede org. in pouka kmet.» nad. šol. Kakor se je že poročalo v 2. štev. našega lista se vrši v petek, dne 19. avgu» sta t. 1. ob zaključku šesttedenskega uči» teljskega tečaja na specialni kmetijski šoli v Št. Jurju ob juž. žel., katerega se udele» žuje 23 učiteljev, posebni informacijski te» čaj glede organizacije in pouka na kmetij» sko»nadaljevalnih šolah v okvirju doseda» njega programa, za vse učiteljstvo maribor» ske oblasti, ki se za to zanima. Tečaj se za» čne ob 8. uri s tozadevnimi predavanji in pojasnili že delujočih vodij kmetijsko»na» daljevalnih šol in kmetijskih strokovnja» kov. Prijave naj se vpošljejo na upravo za» voda do 18. avgusta radi skupnega kosila.
—t Deška ročna dela z ozirom na kme» - tijski pouk v osnovni šoli je razstavila ob priliki pokrajinske skupščine ,v Kranju
šola v Podbrezju. Upravitelj A. L o v š e nam je pokazal s svojo lično in zelo po» učno razstavo kako se mora učitelj prak» tično udejstvovati na podeželski šoli. Z za» nimanjem smo ogledovali modele pravilno posajenega in s primernim in neprimernim kolom opremljenega drevesa, pravilno in napačno obrezano drevo, razne špalirne oblike sadnega drevja s tozadevnim ogrod» jem itd. Poljsko orodje v naravni velikosti in minijaturi, raznovrstni sadni modeli iz ilo» vice i. dr. vse to je vzbudilo pri vseh obisko» valcih mnogo pozornosti. Občudovali smo poučne risbe iz življenja kakor: načrt hiše, hleva, gnojišča, gnojnične jame ter mnoge druge iz vseh kmetijskih panog. Tak pouk otroka ne le veseli, ampak mu vcepi ljube» zen do domače grude in ga izuri v potrebni ročnosti za poznejše praktično udejstvova» nje. Pričakujemo, da nam bo tov. Lovše pri» lično sam kaj več napisal o svojem roko» tvornem pouku na podeželski šoli, za kar mu bomo tovariši s kmetov zelo hvaležni.
Pokret učiteljic.
—t Izobrazba učiteljic v kmetijsko=go» spodinjskem oziru. Društvo učiteljic je po» slalo ministrstvu sledečo vlogo: Učiteljice zbrane na skupščini »Društva učiteljic v Ljubljani« dne 14. maja t. 1. so se pri ob» ravnavi referata »O potrebi izobrazbe uči» teljic v kmetijsko»gospodinjskem oziru« soglasno izrekle za sledeče resolucije:
I.	Na ženskih učiteljiščih naj se uvede pouk v kmetijskem gospodinjstvu.
Učili naj bi se sledeči predmeti: 1. Hiš» no in splošno gospodinjstvo. 2. Nauk o ži» vilih in prehrani. 3. Vrtnarstvo, obdelova» nje njiv in travnikov. 4. Sadjarstvo, upo» Taba sadja. 5. Mlekarstvo in osnovni nauki o živinoreji. Perutninstvo. 6. Nega dojenč» kov in postrežba bolnikov.
II.	Ker ne zadošča samo teoretično zna» nje, naj se učit. kandidatinje izvežbajo v kmetijskem gospodinjstvu, praktično v treh mesečnih obveznih tečajih, ki naj bi se vršili na državnih kmetijskih šolah v mesecih: maj, junij, julij. V ta namen naj bi se ma» tura na učiteljišču končala z aprilom.
III.	Za učiteljice, ki so že nastavljene, naj bi se vršili na državnih kmetijskih šolah v mesecih: avgust, september, oktober ne» obvezni trije mesečni tečaji, v katerih bi se jim nudil kmetijsko»gospodinjski pouk te»
•	oretično in praktično vsaj v glavnih po» tezah.
IV.	Na ženskih učiteljiščih naj se usta» novi učno mesto za kmetijsko gospodinj» stvo in naj se nastavi učiteljica, izprašana iz kmetijskega gospodinjstva z večletno prakso na kmetih.
Le tedaj, če bodo učiteljice tudi v tem pogledu temeljito pripravljene, bodo uspeš» no vršile svojo nalogo kot vzgojiteljice na» roda. Da te naloge pri vsej dobri volji do» slej nismo mogle vršiti popolnoma, se za» vedamo vse učiteljice. Vzrok temu so dose» danja ženska učiteljišča, ki nam v nobenem oziru niso nudila potrebne podlage, da bi se mogle učiteljice uživeti v kmetske raz» mere in s praktičnimi nasveti in vsestran» sko pomočjo ustvariti ono prepotrebno vez med narodom m šolo, ki nastane iz medse» bojnega razumevanja in zaupanja.
Za Praktični tečaj je najpripravnejše, da se vrsi takoj po maturi:
1. Ker se s tem nudi kandidatkam za» Kljucena naobrazba in jim vendar še ostane nekaj časa za odpočitek pred nastopom
#	službe.
2 Ker kandidatke še niso nameščene odpadejo vsa supliranja in eventualni do» Pusti, kar je tudi v finančnem oziru nai» ugodneje.
n,.3-. Pomladanski čas, maj, junij, julij je ne jriiejši' ker se tedai najintenziv» krat °bd1elujej0 vrtovi, njive, travniki, ta» in ie » Ja Produkcija mlečnih izdelkov v kiihin sadJe in zelenjava za porabo v Kuhinj, in za konzerviranje
logov mfi!. nam zd! izvedba teh naših pred» nega šok!?° P°trebna za razvoj novodob»
preosnovl - 'i Prosimo. da se upoštevaj pri Preosnov, solskega zakona.-Temu stališču
se je pridružila tudi letošnja pokrajinska skupščina v Kranju, ki je sklenila z vsemi silami podpirati delovanje učiteljic v tem pravcu.
—ž Higijenski in gospodinjski tečaj za učiteljice. Od 4. julija do 4. avgusta se je vršil v Ljubljani počitniški higijenski in go» spodinjski tečaj za učiteljice. Tečaj je oži» votvoril agilni »Oblastni odbor Podmladka društva Rdečega križa«. Vsled številnih udeleženk iz vseh krajev Slovenije so bile tečajnice razdeljene v dva oddelka: eden je imel pretežno higijensko, a drugi pretežno gospodinjsko obiležje. Sicer pa so vse ude» leženke posečale nekatera higijenska pre» davanja skupno.	. . , , ..
Oddelek na »Mladiki«, ki je imel bolj gospodinjski karakter, je vodila gdč. Vera Mohoričeva; oddelek v zavodu za socialno» higijensko zaščito dece v »Domu Kraljice Marije«, kakor tudi sploh higijenski del te» čaja je bil pod spretnim vodstvom nad vse delavnega šefa omenjenega zavoda g. dr. Dragaša.
V tečaju so delovali kot predavatelji sam!i znani odlični strokovnjaki zdravniki in drugi gg.: dr. Zalokar, dr. Pire, dr. Dra» gaš, dr. Rus, dr. Demšar, dr. Mayer, dr. Haus, dr. Goršič, dr. Brecelj, A. Skulj, Puhar.
Poleg teorije, ki je bila ponazorena s filmom, preparati itd., je praktično delo v kuhinji, pri negi (kopanju, solnčenju, hra» njenju itd.) dojenčkov in delo v raznih od» delkih na zavodu za soc.»hig. zaščito dece tečajnicam nudilo čim več prepotrebnega znanja v razmeroma zelo pičlo odmerjenem času enega meseca.
Velike socialne koristi takih tečajev so nesporne in to tem bolj, ker danes v dobi fraz in lepih besedi le malokdo s praktičnim nasvetom in vzgledom v fizižnem delu kaže, da je pravi sin, prava hči svojega prepro» stega slovenskega naroda. Ravno učitelj» stvu je poverjena nadvse odgovorna in hva» levredna naloga, da se udejstvuje na ta na» čin ter da vrže med staro šaro vsa doseda» nja svetla rodoljubna gesla. A prav poseb» no pa smo me učiteljice poklicane, da od» vržemo od sebe ono laži visokost m vzvi» šenost ter da med čim širšimi plastmi na» šega naroda širimo kulturo na higijensko gospodinjskem polju. Le dobre gospodinje in skrbne matere, kmetiške in delavske ter druge morejo v naš narodni podmladek v naš'up v našo deco pripraviti v najnežnejši dobi temelje kasnejši ponosni zdravstveno gospodarski stavbi našega naroda.
Naše šolsko in izvenšolsko delo jc pred» vsem v izobraževanju naših doraščajočih deklet, bodočih gospodinj in mater na po» lju socialno»higijenskega skrbstva in gospo» dinjstva.
Zavedamo se naših dolžnosti in jasen nam je cilj za povzdigo higijenskih gospo» dinjskih razmer v našem preprostem ljud» stvu. Z veseljem se hočemo lotiti težkega, napornega dela ter na ta način dokumenti» rati, da smo res prave narodne učiteljice. Izpolniti hočemo upe. ki jih je stavil v nas Podmladek društva Rdečega križa in naši predavatelji ter smo trdno uverjene, da nam bosta pri vsem tem šli na roko tudi naša prosvetna kakor tudi politična oblast, kar smemo pričakovati že v očigled govo» rov velik^a župana g. dr. Vodopivca in prosvetnega šefa dr. Capudra na zaključni čajanki, ki sta pokazala s svojim posetom že med tečajem pri delu. da vesta ceniti na» še delo in naš trud.
Ne več ali manj prazna politična gesla, ampak pravo požrtvovalno delo v narodu naj nas slovensko učiteljstvo druži z našim dobrim narodom.	St. R. — F.
Splošne vesti.
—	Izjava. Na »Edinstvo« ne bomo od» govarjali, ker hočemo ohraniti naš list re» sen in dostojen. Ne bomo sledili v prereka» nja, ki so prenizkotna in zavita glede res» nice, ker jih resno članstvo samo obsoja in niso vredna odgovora. Ako bi se mi poslu» ževali takih sredstev, bi nas članstvo že davno zavrnilo. Kdor prebavi tak ton, naj ga, mi mu ne bomo sledili. Poštenost in do» stojnost sta še vedno zmagali!
—	Prihodnja številka »Učit. Tovariša« izide zaradi skupščine v Skoplju šele 31. avgusta, kar naj blagovolijo upoštevati čita» telji in dopisniki.
—	Vsem tovarišem ki so dovzetni za moderna šolska reformna stremljenja! Vsem onim, ki me z ozirom na pozive v »Učit. Tov.« vprašujejo radi »praktičnega tečaja in ponovne razstave »poizkusnega razreda« naznanjam, da je taka prireditev v širšem obsegi^, odvisna le od sklepa »Pe= dagoške centrale« v Mariboru, ki bo — po zatrdilu tov. predsednika — sklepala o tem na svoji prihodnji seji. Vsekakor pa name» ravam razstavo svojega razreda obnoviti (na prošnjo tov. nadzornikov!) ob priliki zborovanja učit. društva v Mariboru. — Za sedaj pa je aktualen v prvi vrsti izobraže» valni tečaj našega agilnega poverjeništva UJU v Ljubljani in bi ob tej priliki bilo idealno če bi se tovariši in tovarišice. ki se hočejo poglobiti in ki so že preizkušali ter študirali učni postopek »delovne šole«, zbra» li na posebnem sestanku, kjer bi se lahko pogovorili o svojih uspehih in neuspehih, o smernicah za bodočnost itd. Mogoče bi bil tak sestanek osnova za veliko »delovno za» jednico«, ki bi bila za nadaljnje praktično delo posebnega pomena. Sigurno bo pa tudi tečaj vsem pristašem znanega izreka »Grau lieber Freund ist jede Theorie...« nudil marsikaj novega in zanimivega tudi v di» daktiškem oziru. Tov. Pibrovec, Jurančič, Vauda, Bregant in drugi naj ne izostanejo.
Dobrodošel bi bil tudi tov. urednik »Popotni» ka«, ki bi nam raztolmačil svoje misli in želje glede šolske reforme pri nas. To bi bil mogočen korak naprej, kajti »čas hiti in gorje mu, kdor ostane zadaj.« Zato: Na svidenje za težnje »delovne šole«! — E. Vrane, Studenci pri Mariboru.
— Zopet otvoritev novih razredov v mariborski oblasti. Z odlokom Min. prosve» te O. N. br. 48.906/27. se otvorijo v mari» borski oblasti v šolskem letu 1927./28. še sledeči razredi: Srez Celje: v Grižah se ukine vzp. IV. in se otvori vzp. k I. razr., deška osnovna šola v Sv. Juriju ob Juž. žel. v 6 razr., dekliška osnovna šola istotam v
5	razr., Sv. Jurij ob Taboru raizš. v 5 razr., Ljubečna vzp. k I. razr., Petrovče razš. v 6 razr., Vransko vzp. k VI. razr. Srez Dolnja Lendava: Beltinci vzp. k I. razr., Ivanci razš. v 2 razr., Izakovci ralzš. v 3 razr., Kobilje razš. v 3 razr., Mala Poljana razš. v 3 razr., Velika Poljana razš. v 4 razr., Žižke razš. v 2 razr., Srez Dravograd: Črna namesto VI. razr. vzp. k I. razr., Lokovica razš. v 2 razr., Marenberg vzp. k II. razr., Muta razš. v 5 razr., Prevalje razš. v 7 razr., Srez Gornji» grad: Nazarje razš. v 2 razr., Šmartno ob Paki se ukine vzp. k III. razr. in razš. v 5 razr. Srez Konjice: Čadram vzp. k I. razr., Sv. Kunigunda vzp. k I. razr. Srez Ljutomer: Gornja Radgona razš. v 7 razr., Sv. Jurij ob Ščavnici razš. v 7 razr., Sv. Križ pri Ljutomeru vzp. k I. raizr., deška osnovna šola Ljutomer razš. v 6 razr., dekliška osnov» na šola Ljutomer razš. v 6 razr., Mala Ne» delja razš. v 6 razr., Lokavec razš. v 2 razr., Stogovci razš. v II. razr. Srez Maribor de» sni breg: Črešnjevec ukine se vzp. in ratzš. v
6	razr., Fram ukine se vzp. in razš. v 6 razr., Hoče razš. v 5 razr.. Sv. Lovrenc na Pohorju ukine se vzp. in razš. v 6 razr., Makole razš. v 6 razr., Reka razš. v 3 raizr., dekliška iosn. šola Slov. Bistrica razš. v 6 razr. Srez Mari» bor levi breg: Sv. Ana v Slov. goricah razš. v 6 razr. in ukine vzp., Sv. Barbara pri Vur» bergu razš. v 5 razr., Sv. Jurij ob Pesnici razš. v 4 razr., Sv. Jurij v Slov. goricah razš. v 6 raizr., Sv. Križ nad Mariborom razš. v 3 razr., Sv. Lenart v Slov. goricah razš. v 6 razr. in vzp. k II. razr., Maribor IV. deška osnovna šola vzp. k II. razr., Maribor II. de» kliška osnovna šola vzp. k III. razr., Sv. Marjeta v Pesnici razš. v 5 razr. Srez Mur» ska Sobota: Gornja Lendava razš. v 4 raizr., Markovci razš. v 4 razr., Moščanci razš. v 2 razr., Pečanovci razš. v 2 razr., Tešanovci razš. v 2 razr., Tišina razš. v 5 rafcr. Srez Ptuj: Sv. Bolfenk na Kogu razš. v 5 razr., Hajdina razš. v 7 razr. in ukine vzp., Sv. Janž na Dravskem polju razš. v 5 razr., Sv. Lovrenc na Dravskem polju razš. v 5 razr., Sv. Marjeta pri Ptuju razš. v 7 razr., Sv. Mi» klavž pri Ormožu razš. v 6 razr., Nova cer» kev razš. v 6 raizr., Runec razš. v 4 razr., Sv. Tomaž razš. v 7 razr., Sv. Urban razš. v 7 razr. Srez Slovenjgradec: Sv. 11 j pri Turja» ku .razš. v 5 razr., Slovenjgradec ena vzp., Skale vzp. k I. razr., Šmartno pri Slovenj» gradcu razš. v 6 razr., Šoštanj ralzš. v 7 razr. in vzp. k V. razr., Velenje namesto k I. vzp. k II. razr. Srez Šmarje: Dobje vzp. k I. razr., Slivnica pri Celju vzp. k I. razr. namesto razš. v*5 razr., Šmarje pri Jelšah razš. v 7 razr.
—	Samoizobraževalni tečaj v Ljubljani. Ker društva: Konjice, Kozje, Laško in Sv. Lenart niso poslala nikakih predlogov, pio» zivljamo'tovariše, ki se zanimajo za ta te» čaj, da takoj potom dopisnice javijo svojo udeležbo. Vabila in navodila jim dostavimo z obratno pošto.
—	Nova slovenska praktična knj;ga za rokotvorni pouk v delovni šoli. Tovariš ravnatelj Lojze Novak v Ljubljani, ki je znan med učiteljstvom po svoji knjigi »Risanje« in po mnogih predavanjih po okrajnih društvih UJU, je pričel izdajati knjižnico »Rokotvorni pouk v delovni šoli«. Izšel je sedaj I. zvezek, ki vsebuje gnetenje in oblikovanje iz ilovice in peska/ ter izre» zovanje iz papirja in nalepljanje. Prepri» čani smo, da bo učiteljstvo to knjižico prav toplo pozdravilo, saj pravi sam avtor v uvodu, da ji je namen dati podlago delov» ni šoli pri nas, ki je v nekaterih velikih dr» žavah že zmagala na vsej črti. Šola bodoč» nosti hoče pri poučevanju spretno izrab» Ijati tvorno silo otroka. Tovariš Novak nam obljublja v drugem zvezku lepenkarstvo, v tretjem pletarstvo, v četrtem pa razna dela iz lesa in kovine. Lepo vrzel bo izpolnil v naši šolski literaturi in prepričani smo, da bo s svojim delom krenil iz poti teorije na pot prakse iza delovno šolo. Znano nam je, da drugi naš agilni tovariš pripravlja knji» žice direktno o delovni šoli in delovnem pouku v šoli. Obe deli se bosta izpolnjevali in veseliti nas morajo ti pojavi, ki prine» sejo nove pokrete v pedagogiki tudi pri nas. — V svojem prvem zvezku obravnava to» variš Novak v prvem delu gnetenje, v dru» gem izrezovanje, nadalje ornament in le» pivo. Ni namen te razprave podati podrob» no kritiko o delu, ker smo prepričani, da se bodo oglasili drugi naši agilni tovariši. Re» čemo pa lahko, da so Novakova izvajanja tako praktična in precizna, da bo v njih mnogo našel začetnik in tudi oni, ki se je že pečal s tem poukom. Delu je pridejanih sedemnajst slik, ki izpopolnjujejo tekst tako glede modeliranja, izrezovanja in lep» ljenja. Slike so naravnost mojstrsko izde» lane. Cena knjižici je samio 25 Din, kar je naravnost bagatela za to bogato delo in okusno opremo in se naroča pri avtorju na II. deški meščanski šoli v Ljubljani, VII.
—k.
— Ali je res nenavadno zanimanje za deželo ali le božji blagoslov. V beograjski »Politiki« z dne 10. avgusta t. 1. vidiš kari» katuro: Šumadijec in Črnogorec občudujeta velikansko množico gospodov, ki nosijo kot
volilni kandidati tablice z napisi svojih strank. Nad karikaturo je napis: »Božji blagoslov«, pod sliko pa čitaš sledeče: Šu» madijec: »Ima li kod vas u Crnoj gori toliko kandidata?« Črnogorac: »Bogami, da nisu nikli krumpijeri (vzrasli krompirji), koliko nikoše kandidati, dobro bi bilo u Črni go» ri«. — V »Jutru« tudi z dne 10. avgusta t. 1. pa čitaš pritožbo iz krogov sodnih uradni» kov, da jih je državni odbor pri imenova» nju predsednikov za razna volišča — zapo» stavil, za učitelji in profesorji. — Čital sem tudi »Uradni list« z dne 3. avgusta t. 1. in na žalost opazil, da se je letos pri imenovanju predsednikov volišč učiteljstvo napram vo= Iitvam v prejšnjih letih zelo zapostavilo in je učiteljev to pot imenovanih le toliko, da se ne more reči: »popolnoma so nas pre» zrli«. — Poleg omenjenih listov pa čitam še odloke političnih oblasti in ni malo takih odlokov, kjer se učiteljstvo naravnost po» živa k izvenšoJskemu prosvetnemu delu med narodom. Vrše se celo gospodarski, gospo» dinjski in kmetijski tečaji, ki so namenjeni za učiteljevo izvenšolsko delo med narodom. Torej za stalno in plodonosno, večinoma neplačano delo bi bili učitelji kljub skrajno slabi plači dobri — advokatov in sodnih uradnikov je bore malo med prosvetnimi delavci na deželi ali »med narodom«; ko pa je treba vleči dijete, takrat se tudi drugi spomnijo na kmeta in si požele na deželo. Je pa tudi štednja naše države zares velika pri zgoraj omenjenih imenovanjih. Vzemi» mo za vzgled Mežiško dolino, ki je že do» volj znana. Dosedaj je bilo med volilnimi komisarji za okraj Prevalje pet učiteljev — sedaj ni nobenega učitelja več, pač pa je na njih mesta imenovanih ravno toliko gospo» dov iz Maribora. Torej bo država plačala več kakor poprej celih pet voženj 1. oziro» ma 2. razreda iz Maribora v prevaljski okraj! Mogoče nam še zato odtegnejo kaj pri draginjskih dokladah?! V Ameriki je vse mogoče (pa tudi pri nas!) Med kandidati, ki imajo šanse, da bodo izvoljeni, je (mislim na celo državo) največ advokatov in pove» čini pravoslavnih duhovnikov. Ti bodo že poskrbeli, da bomo učitelji še nadalje iz či» stega patriotizma garali za majhen denar, oni pa bodo za svoj »trudapolen« posel vlekli dijete in skrbeli, da bodo pač tudi nji» hovi kolegi dobro plačani. Zato pa je res glup tisti, ki še danes ne more doumeti, za» kaj učitelji, specielno deklaraši, delujemo za svojo osamosvojitev da delamo zase in ne za tiste, ki nas vidijo le tedaj, ko nas rabijo za lestve, da po njih lezejo kvišku. Če se učitelji z vso resnostjo oprimemo sklepov, sprejetih na skupščini v Kranju in začnemo izvrševati svoj program, bo naš res ubogi narod na deželi kmalu spoznal, da je učitelj njegov prijatelj in sotrpin, ne pa priganjač gospode, ki je našemu kmetu ne» simpatična, ker ga pozna le ob gotovih ugod» nih prilikah. In šele takrat, ko bodo sadovi našega pokreta že vidni, bo našemu stanu zasijala lepša bodočnost, kajti moč je danes v narodu! Za Dravo se bliska, pod Peco (nad Mežico!) že grmi. — I. G., podeželski učitelj.
—	Kronski upokojenci. Delegacija mi» nistrstva financ nam javlja uradno, da je izšla v »Uradnem listu« od dne 30. julija t. 1., štev. 358/81 naredba ministrstva za fi» nance z dne 4. julija 1927, D. R. br. 88.808 glede prevedbe kronskih pokojnin na dinar» ske z veljavnostjo od 1. avgusta t. 1. dalje. Po nalogu ministrstva financ od dne 14. ju» lija D., R. br. 88.808 bo delegacija osebno pozvala vse kronske upokojence, da vlože prošnje za prevedbo pri bivših svojih re» sornih oblastvih, priklopivši dosedanji po» kojninski dekret in prizivnico delegacije, vrh tega pa tudi vse listine, na osnovi ka» terih je bila svoj čas dosežena osebna ali rodbinska pokojnina v kronah. Z ozirom na veliko število takih upokojencev je narav» no, da se pozivi ne morejo naenkrat dosta» viti, toda pričelo se je že s tem delom, ki se bo tako pospeševalo, da bo v čim naj» kraj šem roku dovršeno; zatorej naj se za» enkrat opuščajo vsake ustne ali pismene re» klamacije.
—	K telovadnemu tečaju v Beogradu
se je priglasilo samo iz mariborske oblasti 30 učiteljev(ic). To je lepo in prav. Zakaj uverjeni smo, da se bodo ravno iz vrst osnovnošolskega učiteljstva vzgojili najbolj» ši bodoči učitelji telovadbe na meščanskih in srednjih šolah. Nikakor pa ni prav, da se morajo vsi priglašenci — kljub temu, da so priložili svojim prošnjam zdravniško spričevalo in razna potrdila o sedanjem de» lovanju — zglasiti 15. septembra osebno v Beogradu. Ta več kakor srednjeveško čudna zahteva ne bode povzročila na šolah le do» ber teden nereda pri pouku, ampak bode zahtevala razen truda pri dolgem potovanju še lepe desettisočake stroškov iz že itak praznih učiteljskih žepov. Saj bode romalo
—	po priglasitvi v mariborski oblasti sodeč
—	15. septembra morda okrog 300—400 uči» teljstva v Beograd, sprejetih pa najbrže ne bode niti desetina priglašenih. Kako bodo poklicani faktorji izbirali iz tolikega šte» vila redke posameznike izvoljence, je sicer njihova stvar. Stvar organizacije pa je, da prepreči nered pri pouku na šolah ter obva» ruje svoje članstvo nepotrebnih razmeroma visokih izdatkov za potovanje. Zato prosi» mo poverjeništvo. da v tem smislu interve» nira po svoji centrali pri ministrstvu, da se zahteva po osebni predstavitvi izpremeni in se to pravočasno razglasi vsaj v stanovskih listih.
—	Novi zvezkL Učiteljska tiskarna je založila novo vrsto zvelzkov L. 3 a, t. j. ne» kaka srednja vrsta med L. 3 in 4. Zvezki so dvočrtni, imajo le ozki pas, to je osnov» no črto in zgornjo črto za male črke. So to zvezki, ki si jih je učiteljstvo že dolgo že»
lelo. Prehod med štiri in enočrtnim siste« mom je bil vedno občuten, zato se niso do« segli isti usipehi, kakor bi se sicer lahko bo« disi pri lepopisju ali spisju. Pravo velikost posameznih črk pri enočrtnih zvezkih za« deti je delalo učencem precej preglavice. To sedaj odpadej pas za male črke mu na« rekuje velikost večim črkam. Posebno do« brodošli bodo zvezki za cirilico.
—	Slušatelji in absolventi višjih peda« goških šol, letni sestanek se vrši 4. septem« bra 1927 ob 9"30 v Zidanem mostu.
čopič.
_ Učne osebe za meščanske šole. Ker
v šolskem letu 1927./28. še ne bo mogoče namestiti dovolj izprašanih učnih oseb na meščanskih šolah v ljubljanski oblasti, je dovolilo ministrstvo prosvete s svojim od« lokom O. N. br. 45.367 z dne 20. junija 1927, da se prideli na te zavode tudi učne osebe z osnovnih šol. Učitelji in učiteljice, ki žele biti začasno nameščene na meščanskih šo« lah v ljubljanski oblasti, naj vlože pri pro« svetnem oddelku velikega župana v Ljub« ljani tozadevne prošnje vsaj do 20. avgusta t. 1. z navedbo, katere predmete bi pouoe« vale.
—	Iz pisarne velikega župana manbor« ske oblasti. Z ozirom na časniško vest, da je ministrstvo prosvete odredilo, da se vrši prihodnji mesec pri vseh prosvetnih oddel« kih praktični učiteljski izpiti, pojasnjujem, da ta odredba ne v e 1 j a za Slovenijo ker se tu ne opravljajo izpiti učne usposoblje« nosti po čl. 30. zak. o narodnih šolah z dne 19. aprila 1904, ampak kakor je odredilo mi« nistrstvo prosvete z odlokom O. N. br. 49.816 z dne 6. avgusta v konkretnem slu« čaju v zadevi neke prošnje za dovoljenje delati izpit učiteljske usposobljenosti v Su« botici, da velja za učiteljstvo v Sloveniji za polaganje izpita učiteljske usposobljenosti še vedno odlok bivšega avstrijskega mini« strstva za uk in bogočastje od 31. julija 1886, štev. 6033 v smislu naredbe ministr« stva prosvete O. N. br. 12.054, z dne 5. mar« ca 1924.
—	35=letniki mariborskega učiteljišča so
obhajali na poziv tov. Srečka Pečarja iz St. Pavla v Savinjski dolini svoj sestanek v Ce« lju dne 3. t. m. Odzvali so se, razen par to« varišev, ki so bili zadržani, vsi abiturijenti tega letnika in nekaj drugih gostov s pri« ljubljenim tov. sreskim šolskim nadzorni« kom v pok. Ljudevitem Černejem. Skupni banket so imeli v hotelu »Evropa« v salonu, ki je bil za to prireditev primerno dekori« ran; banket in aranžma sta delala vso čast ge. hotelirki. Na sestanku je bilo tovariško razigrano razpoloženje in živahno so se ob« navijali spomini na prelepo mladost in zla« sti na one burne dijaške epizode, ki so v takrat še ponemčenem mestu na svoj na« Jin utrjevale slovenski nacionalizem. Po skupnem slikanju so si udeleženci ogledali mesto. Ker se je večina čez noč že odpeljala je drugi dan odpadel nameravani izlet na Slatino. Sestanek pa gotovo ostane udele« žencem v najlepšem spominu in uresniči naj se želja, da se v bodočnosti sestanejo vsako leto. V slovo pa tovariši, kadar od vas ro« marjev katerega pripelje pot skozi Dramlje: »Naj pride v gorco k nam, smo dobre vo« lje tam!«	Fortunat.
—	Članom Slovenske Šolske Matice za Maribor«okolico. Od tovariša Kožuha iz Maribora je došlo sledeče obvestilo: Knji« ge Slov. Šolske Matice za Maribor«o'kolico hranjujem sedaj jaz, ker jih tov. Kramer ni dvignil. Prišel pa še do danes ni nikdo po« nje vkljub pozivu. Poslal jih bom kratko« malo tov. Šijancu. — Dajem gorenje vrstice tem potom v znanje članom(icam) Slov. Šol. Matice za mariborsko okolico s prošnjo, da se potrudijo čim preje do tov. Kožuha od« nosno do tov. Šijanca, kjer jih čakajo Ma« tične knjige za leto 1926.
—	Šolska razstava državne osnovne šole na Humu pri Ormožu. Za proslavo praz* nika narodnega prosvečivanja na Vidovdan je priredila tukajšnja šola že v nedeljo, dne 26. junija t. 1. šolsko razstavo. Razstavili so se raizmi šolski izdelki, kakor risbe, deška in ženska ročna dela. Vsi izdelki so bili prav lično izdelani in sestavljeni, tako da so v obiskovalcih vzbudili novo zanimanje za našo narodno šolstvo. Ljudstvo se je se« znanilo z novo panogo učnega načrta — z deškimi ročnimi deli. Ker je bilo na isti dan tukaj proščenje, je šolsko razstavo ob« iskalo okoli 500 ljudi iz bližnje in daljnje okolice.
—	Osemrazredna osnovna šola v Top« licah pri Zagorju o. S. je priredila ob skle« pu šolskega leta 1926./27. razstavo risarskih izdelkov ter ženskih in deških ročnih del. Razstava je docela dosegla svoj namen. Po« sebno bogati so bili risarski izdelki. Zasto« pane so bile vse struje modernega risanja, kakor: narodna ornamentika, proste stili« zacije, izdelki po naravi, plastika, barvanje z akvareli, pasteli in oljnatimi barvami. Smelo povdarjamo, da naši izdelki niso za« ostajali za onimi meščanskih šol. Omeniti pa moramo, da je po vseh višjih razredih risanje vodila priznana strokovnjakinja tov. Julija Prestorjeva,
—	Slovenski narod mnogo dolguje svo« jemu velikemu sinu Josipu Jurčiču, ki je bil pisatelj in politik v dobi našega narodnega preporoda. Naša dolžnost je, da se s hva« ležnostjo spominjamo vsega, kar je ž njim v zvezi. Njegova rojstna hiša na Muljavi razpada; nevarnost preti, da ta dragoceni spomenik izgine še to zimo, kar se je — žal — že zgodilo n. pr. z Aškerčevo rojstno hišo v Globokem. Slovenci tega ne smemo dopustiti! Pojdimo na pomoč Jurčičevim
svojcem, ki jih je devet (brat z ženo, star 82 let, njegov sin z ženo in vnuki) in ki v svojih skromnih razmerah ne morejo pre« prečiti nesreče! Osnoval se je odsek v »Slovenski Matici«, ki hoče z javnimi pri« spevki rešiti Jurčičevo rojstno hišo propa« da. Obračamo se na častilce Jurčičevega pisateljskega in političnega imena, da po svojih močeh prispevajo v ta namen. Daro« vi naj se pošiljajo ali uredništvom listov, ki jih bodo dali »Slovenski Matici«, ali pa naravnost »Slovenski Matici« v Ljubljani.
—	V Ljubljani, dne 12. julija 1927. — Dr. Drag. Lončar, predsednik.' — Hugon Turk, oblastni vet. ref. in Jurčičev rojak, tajnik.
—	Dr. Josip Debevec, blagajnik. — Dr. Ivan Prijatelj, odbornik. — Dr. Ivan Gra« fenauer, odbornik.
— Poročila sta se 9. t. m. v Ljubljani to« variša Metod Kumelj, strokovni učitelj na ljubljanski gluhonemnici in Vera Mohori« čeva, učiteljica v Ljubljani.
—	Brezalkoholna produkcija na jesen« ski razstavi. Vsi. ki žele razstaviti brezalko« holne izdelke na jesenski razstavi v Ljub« ljani, ki se vrši od 17. do 26. septembra t. 1., naj se čim preje prijavijo »Brezalkoholni produkciji« v Ljubljani, Poljanski nasip 10.
—	Čepice za mlade junake je na sploš« no željo založila Brezalkoholna produkcija« v Ljubljani. Komad stane 40 Din, pri več« jem odjemu se pošiljajo poštnine prosto. Lične čepice se bodo brez dvoma kmalu udomačile med mladino, ki nosi rada tudi zunanji znak junaštva — popolne treznosti.
—	Tečaji »Brezalkoholne produkcije« se bodo na željo mnogih interesentov vršili za časa letošnje jesenske pokrajinske raz« stave. Prvi tečaj se vrši dne 19. septembra. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj sporoči na« slov »Brezalkoholni produkciji« v Ljublja« ni, Poljanski nasip 10.
—	DRUŽBA SV. CIRILA IN ME* TODA je edina družba, ki podpira šob stvo in obmejno učiteljstvo. Kaj ste sto* rili za njo? Ali ste poiskusili obuditi domačo C. M. podružnico? Pomagajte ji, da Vam pomore!
Osebne zadeve.
_i Imenovanja na vadriico moškega
učiteljišča v Ljubljani. Ukazno: Rado Grum, z odi.: Andrej Sežun, dodeljen: Viljem Deržaj.
_i V Kastvu je imenovan za vršilca
dužnosti nadzornik Ante Trinajstič, šolski upravitelj v Sv. Mateju.
_i Upokojeni so: Ivan Klemenčič, uči«
telj v Krčevini«Lajtersberg, Albina Runovc, učiteljica v Škalskih Cirkovcih, Draga Kovač«Zajc, učiteljica v Gotovljah, Ljud« mila RojkoiBratkovič, učiteljica v Hočah.
—i Napredovanja. V 3. grupo II. ka« te gori je: Anton Seliškar, Ferdinad Po« deržaj, Angela Legiša, Marija Zorn«Košič, Angelika Bezlaj«Jakulin, Vid Vertačnik, Ruža GolobsKogelnik, Rudolf Gallob, Fer« dinand Vidmar. V 4. grupo II. katego« rije: Nataša Suhadolc«Sartori, Vera Knš« kovič, Franica Sturm, Albert Bregant.
Društvena zborovanja UJU.
Poročila:
+ UČITELJSKO DRUŠTVO SREZOV MARIBOR, DESNI IN LEVI BREG je
zborovalo dne 11. junija 1927 v Rušah ob 11. uri. Od 124 članov(ic) se je zborovanja udeležilo 51 članov(ic).
Odobril se je zapisnik zborovanja z dne 7. maja t. 1.
Dopisi: Tov. predsednik prečita nato vse došle dopise.
Predavanje: Tov. H. Bregant nam je v zanimivi obliki predaval o zgodovini Ruš.
Sprejeti predlogi za pokrajinsko skup« ščino so bili odposlani poverjeništvu.
Pri slučajnostih so se obravnavali znani Knafličevi predlogi. Tov. predsednik uvo« doma protestira proti temu, da si dovoljuje tov. Knaflič v svojem predlogu posluževati se društvenega imena, ker bi se s tem daly omenjenim predlogom obiležje, kakor da s"o isti izšli iz društva kot takega. Vse stav« ljene predloge je utemeljeval tov. K. sam.
Tov. Knaflič pojasnjuje dalje, da jih za to akcijo nihče ni pooblastil, temveč so se zato čutili poklicani sami, češ: »avtoriteta za to nam je bila ljubezen do učiteljstva!«
Tov. Vauda omenja, da nas tov. Knaflič vedno z nečim preseneči. Povdarja dalje, da mi nismo ustanovili »Edinstva« in ga tudi nimamo potreb likvidirati. Ravno isto je s tiskovnimi tožbami. Sami so si jih z žalit« vami nakopali, sami se naj rešijo iz njih. Naj pišejo dostojno in vredno učiteljev.
Tov. Dimnik zavrne v zelo stvarnem in mirnem tonu izvajanja tov. Knafliča in raz« ne neosnovane trditve, ki se iznašajo med članstvo.
Nato je tov. Bregant prečital resoluci« jo, ki je bila sprejeta in objavljena v »Učit. Tov.« z dne 16. junija t. 1.
Popoldne si je članstvo ogledalo tovar« no za dušik. — Iv. Dšura, tajnik.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ME« STO PTUJ IN PTUJSKI ŠOLSKI OKRAJ.
Naprošam Vas, da v smislu V. pogl. zakona o tisku z dne 4. avgusta 1925 (»Slov. N.« 8. avgusta 1925, štev. 179., XXIX. 1925) priob« čite z ozirom na članek natisnjen v Vašem listu dne 28. julija 1927 v 4. številki na četrti strani v drugem stolpcu pod naslovom »Na« ša učiteljska zborovanja« in pod naslovom
»Učiteljsko društvo za mesto Ptuj in ptuj» ski šolski okraj«, kjer trdite: iz Slov. Šolske Matice pa izstopamo v znak protesta, ker odbor (naj se izsledi krivec!) Slov. Šolske Matice ni upošteval želja društva radi po« verjenikov, marveč je zavzel napram Uči« teljskemu društvu ptujskemu svoje posebno izzivalno stališče«, sledeči popravek na istem mestu in z istimi črkami:
Ni res, da odbor Slov. Šolske Matice ni upošteval želje Učit. društva za Ptuj in ptujski šolski okraj radi poverjenikov, niti ni zavzel napram društvu izzivalnega stali« šča. Odbor Slov. Šolske Matice je bil in je vedno pripravljen upoštevati želje posa« meznih učiteljskih društev glede poverjeni« kov in na njih naslov pošiljati knjige. V konkretnem slučaju pa je bila želja glede dostave knjig upraviteljici mestne dekliške osnovne šole v Ptuju sporočena Slov. Šolski Matici 3. aprila 1927, dočim so bile knjige iz Ljubljane ekspedirane že 1. aprila 1927 na naslov Matičnega poverjenika gosp. Ivana Žolnirja. — Slovenska Šolska Matica v Ljub« ljani, dne 1. avgusta 1927. — Predsednik: Dr. Ljudevit Pivko. — Opomba: Prinašamo ta popravek, četudi v smislu pravil SŠM kot pravne osebe, ni pravilno podpisan in ne odgovarja predpisom zakona io tisku. Ne« čemo delati nikomur krivice. — Uredništvo.
+ NOVOMEŠKO OKRAJNO UČI« TELJSKO DRUŠTVO je odkrilo 11.'junija t. 1. na Ajdovcu spominsko ploščo v sve« tovni vojni padlemu tovarišu Janku Muhi. Po končanem odkritju spominske plošče je društvo zborovalo na tukajšnji osnovni šoli. Slavnosti se je kljub oddaljenosti udeležilo 56 članov.
Pri zborovanju je predsednik uvodoma pozval prisotne, da so vstali ter s parminut« nim molkom počastili spomin pokojnika. Takoj nato je prešel na dnevni red. Preči« tali in obravnavalii so se dospeli dopisi. Vo« litev delegatov za glavno skupščino je od« padla, ker ni društvo v stanju iste vzdržati. Končno je tov. Ivanetič omenil, da je pri« pravljen održati koncem leta pletarski te« čaj, za kar je bil že večkrat naprošen.
Predno se je učiteljstvo razšlo, se je pokojnikova mati do solz ginjena zahvalila učiteljstvu za tako veličastno proslavljen spomin njenega sina. Tov. predsednik ji je v imenu učiteljstva v prav ginljivih besedah pojasnil, da je bila to naša dolžnost in le skromna oddolžitev za zasluge, ki si jih je zadobil pokojnik kot vzgojitelj. — Tajnik.
Književnost in umetnost.
—k Anton Kristan: O delavskem in so« cialističnem gibanju na Slovenskem do usta« novitve jugoslovenske socialno demokratič« ne stranke. Izdala Zadružna založba v Ljub« ljani. Cena knjigi 30 Din. — V knjigi je tudi »Seznam slovenskih socialističnemu delav« stvu namenjenih knjig, brošur, revij in ča« pisov, ki ga je sestavil Cvetko Kristan.
tipilje
krajevne šolske odbore
po predpisu
Oblastnega šol. odbora
izdeluje graverski savod
SITAR & SVETEK
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 13.
POSLANO.
Gospoda učitelja H. Klavora pozi« vam, da obelodani svoje grožnje, izražene v »Edinstvu«, štev. 18., napram moji osebi. Na dan z njimi, da mi bo omogočeno se zavarovati pred golim sumničenjem in dati g. Klavori priliko, da bo svoja izvaja« nja podprl na merodajnem mestu.
Josip Macarol.
5
Si 3
3 3
i
3 3
3
3 3
Vi/U/U/U/WU/U/U/U/WUAl/WWWWWU/WÜ/U/ü/WUMW^
e
npiiw kata/0
In6	za šolsko leto 1927/28
je že izšel in stane komad 16 Din
Poleg koledarja in kataloga za razredne in predmetne učitelje vsebuje Ročni katalog ta-le poglavja:
Brezplačno zdravljenje — davki — draginjske doklade za aktivne učitelje, za upokojence, vdove in sirote — državljanstvo — državni prazniki — kol-kovna lestvica —( nastop službe — naše zastave — oblasti — plače (tabele)
—	pokojnina (odmera in tabele) — poštne pristojbine — pouka prosti dnevi
—	povišice — pravna pot za obrambo pravic — prejemki učiteljstva — rodbinska pokojnina, odmera — rodovnik naše vladarske hiše — selitveni stroški — službena doba in napredovanje — srezi v Sloveniji — stalnost v službi in stalnost na mestu — takse — upokojitev — užitki po umrlih — važne razsodbe in odločbe — vojaška služba in učiteljstvo — vstop v državno
(učiteljsko) službo in vozne olajšave.
Za gg. mesčanskošolske učitelje, strok, učitelje, katehete in učiteljice ženskih ročnih del je prirejen katalog samo za posamezne predmete, kar naj' se blagovoli povdarjati pri naročilu.
Ker je naklada z ozirom na število učiteljstva v Sloveniji — pa tudi Srbi in Hrvati naročajo Ročni katalog — majhna, požurite se z naročili.
jsla tiskarna, Ljijana, Hi:
e
e e e e e e e e e e
£ g
£
e g
é g
g
EE
EŽ
g
g g g g
É ê Ë Ë
C É
£
£
g
^\mmmmmmmmmmmmmmmnymmmmmmmmmii\n\mmmmmmmmmmmmmmmmn^
VSEM ŠOLAM IN KRAJNIM ŠOLSKIM SVETOM
OFERIRAM
It AMERIKANSKO PRAŠNO OUE
BREZ DUHA, ZNAMKE HYGENIE
PO NAJNIŽJIH CENAH IN VSAKO KOLIČINO
HVGUST ŽLAHTIC
RAZPEČEVALEC AMERIKANSKIH MINERALNIH OLJNATIH PRODUKTOV
MARIBOR
SLOVENSKA UL. 2.
ZALOGA BARV, TUSEV IN RADIRK
POVSOD NA ZALOGI . TISKOVINE NA ZAHTEVO
GÜNTHER WAGNER, WIEN X./i.
38029310279393723762924515240879202422995058929555