Naročnina
Dnevna Izdala
za državo SHS
mesečno 20 Din pollelno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
meseCno 35 Din nedeljska izdala celole.no v.Iucjo-•lavlfl 80 Din, za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
I stolp, peUl-vrsla mali oglasi po I 50 In 2D,ve£|l oglasi nad 43 mm vlilne po Din 2-50. veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din p Pn veCiem o naročilu popus: Izide ob 4 zfuli oj razen pondel|Kn ln dneva po praznlKu
Uredništvo le v Kopitarjevi ulici šl. 6*lil Kokoplsl se ne vračalo, nefranklrana platna se ne sprejemajo ^ Uredništva telefon štev. SO. upravntštva štev. 32S
II
lisi sza slovenski narod
Uprava fe vKopltarjev! ul.st.b Čekovni račun: Cfubl/ana Stev. tOMSO ln IO.J49 »a tnserate. Sarajevošt. 7563. Zagreb št. 19.011. Praga In Dima/ št. 24.797
Kriza v Ženevi.
Chamberlain je v soboto zvečer pripravil časnikarje na »najslabše eventualnostk. Te eventualitete bi bile: Nemčija prekliče svojo prošnjo za vstop v Društvo narodov in pozove svojo delegacijo v Berlin. Brazilija izstopi iz Društva narodov in vsled neuspeha v Poljski, Nemčiji in Franciji nastopijo težke notranje politične krize, ki bi odnesle sedanje vlade v teh državah in postavile ua njihova mesta nestrpne nacionaliste, ki povsod komaj čakajo, da dobe primeren trenutek, ki bi osmešili tako zvano politiko paktiranja. To bi bile neposredne posledice neuspeha v Ženevi. Posredne posledice so nedogledne. Vsi nasprotniki Društva narodov bi triumfirali. Sovjetska Unija bi našla močno karto proti zapadnim velesilam. Ta karta bi ji izvrstno služila v njeni azijski politiki. Azijci, razen Japoncev, so itak mnenja, da je Društvo narodov samo oblika, ki jo je iznašla evropska diplomacija, da po vojni vlada na miren način nad Azijo in Afriko. Boljševiki so znali prav spretno to misel raz-nesti po vsej prostrani zemlji med Uralom in Tihim morjem. Amerika, ki smatra Društvo narodov za prav slabo formo angleško-fran-coske nadvlade v Evropi, bi Angležem zelo privoščila poraz. Njen najhujši konkurent — Japonska, ki je v Društvu narodov pač samo radi tega, da ima močnejšo pozicijo proti Združenim državam, bi bil znatno oslabljen in Anglijo samo bi stalo gotovo nekaj časa in moči, da ustvari novo situacijo za vzdržanje svoje pozicije nad državami, ki jih je doslej obvladala v Društvu narodov. Tudi ta zamuda bi ameriški Uniji prav prišla.
Kriza v Ženevi torej ni le kriza dosedanje organizacije Društva narodov, ampak zelo akutna nevarnost za vso povojno evropsko politiko.
Skupščina Društva narodov je preložena na današnji dan. Nejasnost, ki vlada ves čas tega zasedanja, je visoko dvignila radovednost eveta. Ne vemo, kaj bodo prinesla večerna poročila, pa naj se uresničijo prerokbe pesimistov ali optimistov, gotovo je. da je konferenca odkrila s tako brezobzirnostjo vso pomanjkljivost in plitkost te organizacije, da je ne bo lahko zopet zakriti tudi z največjimi »uspehi« v sedanjem okviru in na sedanjih temeljih institucije. Pravilno je povdaril zastopnik Brazilije, da v Društvu narodov ni zastopane dve tretjini zemlje, da zlasti v svetu, kot stalnem organu nima nihče drugi odločivne besede kot par evropskih velesil z Anglijo na čelu. Japonska je edini zastopnik drugih delov sveta.
Tisti, ki zahtevajo reorganizacijo Društva narodov, pravilno povdarjajo, da je treba zlomiti oligarhijo in uvesti demokracijo v organizacijo, ki naj ščiti in avtoritativno zastopa interese vseh svojih članov, pa naj bo to Anglija ali pa Portugalska. Če tudi se je Čudno brala vrsta novih kandidatov za svet Društva narodov, vendar moramo ugotoviti, da so prav vse upravičene, kakor je n. pr. upravičen in zaže-Ijen nemški zastopnik. Po statutih in temeljni misli Društva so vse države enakopravne, imajo dosledno vse brez izjeme pravico do enakovrednih odločilnih mest.
Gotovo bi bil tak aparat nemogoč. Toda gotovo je pa tudi, da je trajni obstanek sedanje institucije nemogoč. Kaj torej. Bistvo zla je pač v grozni razkosanosli srednje in za-padne Evrope. Ta košček zemlje ali bolje ta del človeštva noče in noče biti zrel za dobro mirno sožitje. Majhne državice z razteznimi mejami, ogromnimi vojnimi aparati, neprestanimi spori bi morale pred vsem med seboj »tvoriti zajednico, ki bi bila zmožna, v tem ožjem krogu vzdržati red in mir in kot nekaka enota vstopiti v višjo skupino, ki bi združevala narode vsega sveta. Šele v tako Društvo narodov, ki ne bi zaviselo od vsake lapalije med Francijo in Nemčijo ali kakima drugima državicama, bi mogla vstopiti Sovjetska Unija, ki danes reprezentira posebno Društvo narodov, ln Amerika, ki se je zabarikadirala ua svojih obalah in odbija vsako tudi najbolj rahlo poseganje v njeno mogočno tretje Društvo narodov. V taki višji zajednici bi prišla do izraza veljava držav, ki jih danes zastopa v Ženevi Chamberlain sam.
V račun Francije in Anglije seveda taka demokratizacija Društva narodov ne gre. Njuni kolonialni politiki in politiki gospodarskega podjarmljenja taki načrti ne morejo biti k orislni. Toda če vidimo, da se je sedaj, ' o jc bilo Društvo narodov v Ženevi na viSku /ojega vpliva, pretakala kri v severni Afriki koro neprestano, da smo imeli v urednii Aziji
reliko preseljevanje narodov, ki je posledica divjega klanja, če vidimo vso onemoglost Društva narodov v Aziji, ko niti za eno uro nc more ustaviti neprestane državljanske vojne, čeravno vse te vojne vodijo države, ki so članice Društva narodov, in na Kitajskem države »članice« podkupujejo in hujskajo generala proti generalu, tolpo proti tolpi, nam ta žalostna podoba modernega sveta vsak dan znova dopoveduje, da sedanje Društvo narodov ni zajednica miru, ni torišče sprav, ni instanca, čije avtoriteta bi temeljila v zaupanju narodov. Ce si bo svet hotel zasigu-rati mirno življenje in miren razvoj, bo moral ustvariti nekaj drugega, če tudi to ne bo v skladu z aspiracijami te ali one velesile.
Sedaj so v Ženevi državniki gotovo še vsi trdno odločeni varovati sedanje Društvo narodov, kakršno je. Spori sc omejujejo na ozke želje posameznih držav, ki se čutijo tre-notno dovolj močne, da sc uveljavijo. Nemci so si, predno so oddali prošnjo za vstop v Društvo narodov, preskrbeli zagotovila vseh članov Društva narodov, da bedo glasovali za to, da Nemčija takoj dobi svoj stalni sedež. Stari člani sveta so to obljubili, istočasno pa sprožili misel, da se ne do-deli nov stalni se-
dež samo Nemčiji, ampak tudi šc drugim državam. Ncmci zahtevajo, da tudi oni sodelujejo pri sprejetju novih članov in da naj se novi člani sprejmejo šele tedaj, ko bo Nemčija mogla razsoditi, če bi bil sprejem koristen ali nc. Vsa Evropa pa se boji pruske nelojalnosti, zato je razumljivo, da žele novi kandidati vsaj tiho obljubo s strani Nemčije, da ona ne bo ovirala njihovega vstopa v stalni svet. Take obljube pa Nemci odklanjajo. Tako so obstala pogajanja na mrtvi točki.
Naša država v tem sporu podpira želje Poljske, ki ima kot najmočnejša evropska sila izven sveta Društva narodov gotovo prva pravico, da dobi stalno mesto. Pa ne samo kot močna država, ne samo kot tista, ki ima z Nemčijo še največ neporavnanih računov, zlasti kot slovanska država hoče Poljska stalni sedež v Društvu narodov. Dosedanje društvo jc bila anglo-latinska unija, sedaj se ji pridružijo Germani — ali naj najštevilnejši veja evrooskih narodov ostane brez zastopstva?
Čeravno vemo, da bo sedanja rešitev v Ženevi nepopolna in nezadostna, vsaj to moramo zahtevati, da Slovani dobimo stnlncga zastopnika, da bomo sodelovali pri izpopolnitvi evropske varnosti.
Opozicija zahteva pojasnila o Ninfi£-M'js-soliniievem dogovoru.
KONFERENCA ŠEFOV OPOZICIONALNIH KLUBOV. - SKUPNO VPRAŠANJE NA ZUN.
MINISTRSTVO.
Belgrad, 15. marca. (Izv.) Dopoldne so se sestali voditelji opozicije dr. Korošec, Ljuba Davidovič, dr. H r a s n i c a in Joca Jovanovič. Govorili so o demanliju zun. ministrstva z ozirom na vesti, ki so jih prinesle dobro informirane »Times«. V »Timesu« navajajo tri točke pogodbe, ki sta jo napravila Ninčič in Mussolini. Ministrstvo je dementiralo samo eno točko, namreč tisto, ki govori, da se naša država obvezuje, da ne bo gradila nobene Iuke na našem Primorju. Voditelji opozicije so smatrali za potrebno, da pošljejo na zunanje ministrstvo ponovno vprašanje, kako je treba ta demanti razumeti. Ali se demanti nanaša samo na to točko? Obenem je treba natančno vedeti, koliko je resnice na drugih točkah, ki se niso dementirale.
Tozadevno vprašanje se je takoj sestavilo, podpisale so ga vse opozicionalnc stranke. V vi ašanju se zahteva pismen odgovor še pred začetkom debate o zunanjem ministrstvu, da bi se mogli govorniki poslužiti ugotovitev odgovora v svojih govorih.
Poleg tega so voditelji opozicije na popoldanski seji načelnikov klubov sprožili to vprašanje. Predsednika Trifkoviča so prosili, naj dela na to, da bi zunanji minister Ninčič imel že pred sestankom sejo z govorniki vseh klubov, da bi na tej seji dal obvestila, ki so potrebna pa bi jih v skupščini ne mogel dati. Na ta način bi se mogla vršiti debata mirnejše in lepše. Obenem bi se pokazala enodušnost celega parlamenta glede zunanjepolitičnega položaja naše države.
Kar se tiče vprašanja samega, so voditelji
sklenili, da ga dajo v podpis drugim opozicio-nilnim strankam, in sicer samostojnim demokratom, federalistom in klubom malih skupin. Ker so zastopniki federalistov in malih skupin odstotni, ga niso mogli podpisati. V imenu samostojnih demokratov ga je podpisal Svetozar Pribičevič.
To vprašanje se glasi:
»Londonski dobro informirani list »Times« je prinesel vest, da je dr. Ninčič ob priliki svojega bivanja v Rimu sklenil nek gotov sporazum z Italijo. V tej vesti se pogoji tega sporazuma med drugim takole označujejo: Naša država sc obvezuje, da ne bo konkurirala Reki. da bo Italija našo državo podpirala glede njenega tfgovskega prometa preko Soluna, da se prepreči spojitev Avstrije z Nemčijo.
Ker je naš tiskovni oddelek dementiral samo en del te »Timesove« vesti, ker se kljub temu uporno vzdržujejo glasovi, da sc je v resnici z naše strani popustilo v vprašanju Jadranske obali in ker je končno vest o takih popustitvah vzbudila razumljivo vznemirjenje v naši javnosti, nam je čast staviti sledeča vprašanja s prošnjo za pismen odgovor:
1.	Koliko so resnične vesti o takih pogajanjih med našo državo in Italijo?
2.	Ali bo skupščina pravočasno obveščena o rezultatih teh pogajanj pred detinitivnim prevzemom obvez od strani države?
3.	Ali bo kraljeva vlada računala z opravičenim razburjanjem nsiega ljudstva v za-padnih in primorskih krajih.
Radi tega bi želeli ta odgovor še pred debato o proračunu zunanjega ministrstva.
Vlada brez smisla za koristi kmeiskeg1
GOVOR NAR. POSLANCA ŠTEFANA FALEŽA
Bolgrad, 15. marca. (Izv.) Že sam proračun v celoti karakterizira dovolj, kako se sedanja vlada briga za dobrobit ljudstva in napredek naše države Nobeden posameznih proračunov pa tega značaja ni bolj pokazal, kakor proračun ministrstva za kmetijstvo. Proračun obsega nekaj nad 200 milijonov. Tako majhno vsoto določa sedanja »seljačka« vlada za potrebe kmetijstva, dočim razmetuje ogromne vsote za druge namene.
Ponovno smo že povdarjalt, da je proračun tega ministrstva manjši, kakor je proračun za on žništvo. Tako postopanje sedanje vlade najbolj dokazuje, koliko je dati na demagogijo Radičevcev in radikalov, ki imajo neprestano na jeziku frazo o tem, da sta njuni stranki »seljačkic stranki. Njihova demagogija pa mora pasti s to stvarjo. Zapostavljanje kmetijskega ministrstva najbolj dokazuje, da radičevci in radikali na interese kmetskega ljudstva prav nič ne dajo, marveč da je samo izrabljajo in izkoriščajo ter mu neprestano nalagajo nosa težka bremena.
O tem ministrstvu se je razpravljalo na današnji skupščinski seji. Razprava se še ni končala, ker se ie prijavilo še veliko eovorni-
kov. Dosedaj se jih je prjavilo 16. Zanimivo je, in je treba zabeležiti, da dr. Žerjav, ki se doma fanatično bori s klerikalnim zmajem, ni smatral za potrebno priti v skupščino v teku te važne razprave. Tudi poslanec P u -c e 1 j, voditelj slovenskih radičevskih kmetov, na današnji seji ni bil navzoč, na kateri se je razpravljalo o tako važnem proračunu kot je proračun ministrstva za kmetijstvo.
Danes so govorili poslanci Štefan Fale ž (Jugesi, klub), Moskovljevič (zem-ljoradnik), D e m e t r o v i č (sam. dem.), Stosič (radikal) in Rista Jojič (dav. dem.). Vsi govorniki so ostro kritizirali proračun in soglasno obsodili protikmetsko politiko sedanje vlade.
V nadenournem govoru je naš poslanec Štefan Falež kritiziral vladno politiko. Brez ovinkov in brez olepšav je pokazal na dejansko stanje našega kmetskega prebivalstva, ki ječi pod davki, od vlade pa ne dobi prdpore, uiti pri zakonodaji, niti pri podpiranju kmet-skih ustanov.
Celokupen proračun znaša 236,000.000 Din. Poslanec se je zavzemal za kmetijsko izobrazbo. za kmetijske šole. za kmetijski rouk v
ljudskih šolah, za nadaljevalne tečaje za razne stroke: za živinorejo, za vinogradništvo, sadje-rejo itd. Zavzel se je za zboljšanje plač učiteljev na kmetijskih šolah. Omenil je podkovske šole, katere naj bi učile tudi živinozdravništvo. Za povzdigo živinoreje, za preinovanje, za razstave, za povzdigo ribolovstva, čebelarstva, za licenciranje žrebet, za propagando graditve modernih hlevov, svinjakov, gnojišč, ne da vlada nobenih kreditov, ali pa so dani krediti nezadostni. Za melioracijo planin in pašnikov ni nobenih kreditov. V proračunu ni tretjega obroka vsote za naše rajfajznovke. Zahteval /e znižanje prenosnin Zavzemal se je za organizacijo izvoza naše živine. Končno je izjavil, da bodo on in njegovi tovariši glasovali proti proračunu. (Govor bomo jutri priobčili v izvlečku.)
Razprava o postnem ministrstvu.
Bclg ad, 15. marca. (Izv.) V nedeljo jc skupščina razpravljala o proračunu ministrstva za pošto, ki znaša 428,650.268 Din. Država ima 909 poštnih uradov. Znamke se tiskajo v naši državi. Meseca aprila se bodo znižali nekateri poštni tarifi, V debati so govorili razni poslanci, na kar je skupščina zvečer proračun sprejela. — Na današnji seji jc skupščina razpravljala o proračunu ministrstva za poljedelstvo. Razprava bo trajala še jutrišnji dan, potem pa pride na vrsto proračun ministrstva za šume in rude.

Belgrad, 15. marca. (Izv.) Vprašanje vlad« nih amendementov spravlja vlado v zelo težaven položaj. Kakor smo že poročali, bi znašali ti amendementi preko ene miljarde. Fin. ministrstvo nc more za to dobiti nobenega kritja. Gotovo je, da se bodo morali sprejeti v proračun nujno potrebni krediti, ki jih je vlada pozabila vsled malomarnosti sprejeti v proračun, dasira^ no so neobhodno potrebni. Po vesteh iz okolicc ministra, bi ti krediti ne znašali več kakor 100 miljonov, kar je vsekakor precejšnja vsota. Fin. minister trdi, da bo na seji poslancev vladne večine skušal večino prepričati, da ni mogoče sprejeti teh amendementov, ker bi to pomenilo preveliko obremenitev za ljudstvo.
Obenem je obljubil poslancem, da sc bodo njihove zahteve upoštevale, sicer ne sedaj pri proračunu, ampak pozneje pri sprejetju izrednih in naknadnih kreditov.
Na vs?k način je postalo vsako varčevanje iluzorno. Sam proračun jc izgubil na veljavi s tskim neprestanim povečavanjem izrednih in naknadnih kreditov. Opozicija tak način gospodarstva obsoja in smatra, da v sedanjih težkih razmerah in težkem finančnem stanju tako postopanje ni na mestu in je vredno vse obsodbe. Ljudstvo že itak ne more plačevati velikanskih davkov Prav malo verjetno jc, da bi se mogli doseči tako velikanski dohodki, kakor jih določa proračun.
Mfnister za ljudsko Ir$mi® v S'oveniji.
Be'g;ad, 15. marca. (Izv.) Minister za ljudsko zdravstvo Krsta Miletič in radikalna narodna poslanca Ninko Peric in Leovac so nocoj odpotovali v Ljubljano, odkoder bodo odšli v Maribor in v Topolščico. Miletičevo potovanje je oficielnega značaja. Ogledal si bo zdravstvene zavode. Do tega potovanja je brez dvoma prišlo vsled stvarne in temeljite kritiKe posl. Štrcina ob priliki razprave o nroracunu ministrstva za ljudsko higijeno. V lem govoru, ki so ga objavili, je posl. Štrcin brez olepševanj pokazal na obupno stanje, v katerem se nahajajo naši zdravstveni zavodi vsled malomarnosti centralnc vlade, ki nc da kreditov za tako važne zavode. Minister Krsta Miletič se je radi tega odpeljal v Ljubljano in v Maribor, da si zavode na licu mesta ogleda. Razumljivo je, da nc bo ostalo pri teh ogledih, marveč da bodo sledili potrebni popravki v sedanjem proračunu, ki Slovenijo popolnoma zapostavlja.
RAZCEP MED ZAGREBŠKIMI RADIKALL
Zagreb, 15. marca. (Izv.) Med zagrebškimi radikali jc prišlo do razccpa. Bivši pokrajinski namestnik dr. Čimič in bivši ban Mihalo-v!č sta osnovala lastno skupino, ki stoji v sovražnem razmerju nanram oficielni organizaciji, kateri jc predsednik dr. Trbojevič. Obe skupini pričakujeta, da bo spor rešil končno tflavni odbor radikalne stranke.
Dr. Marinkovič za centralizem.
Davidovičevci so neorientirani. — Združitev
Davidovičevih in Pribičevičevih demokratov. — Žerjav sili v radikale. — Srbska fronta.
Zagreb, 15. marca. (Izv.) Včeraj se je vt-Silo v dvorani .Kola« veliko zborovanje Da-vidovičeve demokratske stranke, na katerem sta govorila dr. Voja Marinkovič in dr. Grga A n d j e 1 i n o v i č. Dr. Marinkovič |e v svojem govoru branil centralizem. Govoril je o plemenskih frontah in dejal, da ne moremo skontruirati posebnih srbskih in hrvatskih interesov. Pa tudi če bi interesi bili splošni, bi jih lažje rešili Hrvati skupno s Srbi. Tudi je branil radikalno stranko, češ, da ni tako velesrbska kakor izgleda. Demokratsko stranko je branil pred tem, da bi bila federalistična. Federalisti so v svoj program stavili tudi načela, katerih ni mogoče izvesti parlamentarnim potom. Vedno poudarjanje, da je vidovdanska ustava slaba, je greh napram narodu, dokler ne poskusimo izvesti tega, kar je v ustavi dobrega. Jugoslovansko demokratsko stranko je branil, češ, da ni srbska. To je ravno ista taktika, kakor jo imajo radikali, ki v vseh prečanskih krajih poudarjajo, da radikalna stranka ni samo srbska. Ves govor dr. Marinkoviča je bil namenjen v to, da ustvari razpoloženje za vstop jugoslovanske demokratske stranke v vlado.
Belgrad, 15. marca. (Izv.) V opozicional-aih krogih se je danes precej komentiral govor dr. Voje Marinkoviča v Zagrebu na včerajšnjem sestanku tamošnjih demokratov, v katerem je govoril tako, kakor navadno govori Pribičevič. Nastopil je proti vsem strankam, ki so nasprotne centralizmu. Samostojnih demokratov ni kritiziral, radikale pa je celo pohvalil, češ, da niso taki centralisti, kakor javnost o njih misli, ampak da samo tako govorijo radi Bosne in Hercegovine.
Opozicionalni krogi so mnenja, da bi dr. Marinkovič ne bil nasproten ustanovitvi srbske fronte vseh srbskih skupin, radikalov, Pri-bičevičijancev in demokratov. V radikalnih krogih so mnenja, da je Marinkovičev govor ponudba demokratov za koalicijsko vlado z njimi. Stranka, ki je bila pred dobrim letom prvoboriteljica za narodni in pravi sporazum, je po Radičevi izpreobrnitvi izgubila glavo in že ni našla smeri glede svojega programa v notranji politiki.
Belgrad, 15. marca. (Izv.) Zadnje dni se zopet pojavljajo vesti o združitvi obeh demokratskih klubov, Davidovičevega in samo-stojnodemokratskega. Jasno je, da so v obeh L' klubih skupine, ki so proti taki združitvi, in zopet skupine, ki so zanjo. V klubu samo-' stojnih demokratov je močna skupina, ki je proti združitvi. Ta skupina želi in predlaga, da naj bi se samostojni demokrati spojili z radikali. Na čelu te skupine je dr. Žerjav. V Davidovičevem demokratskem klubu so zopet skupine, ki so za združenje, močne so pa tudi tiste skupine, ki o tem ne marajo slišati. V resnih političnih krogih se misli, da do takega združenja ne bo prišlo.
Društvo narodov.
Berlin, 15. marca. (Izv.) Nemška delegacija v Ženevi upa, da bo tekom današnjega dne mogoče formulirati nov predlog, ki bi mogel zapleteno situacijo vsaj nekoliko izboljšati.
Ženeva, 15. marca. (Izv) Svet Društva narodov je imel danes ob pol 11 zaupno sejo, na kateri se je ponovno govorilo o vprašanju Poljske. Švedski delegat Unden se je izrazil pripravljenega, da načelno popusti od strogega stališča napram Poljski. Vendar mu bo mogoče podati definitiven odgovor, ko bo dobil tozadevno instrukcijo od vlade iz Stockholma.
Ženeva, 15. marca. (Izv.) Ko so danes udeleženci seje sveta Društva narodov zapuščali sejne prostore, so bili izredno resnih obrazov. Minister Briand je na vprašanje nekega časnikarja izjavil: »Dosedaj še nismo prišli do ni-kakega rezultata c
Ženeva, 15. marca. (Izv.)) Nocoj se je zvedelo, da sta Švedska in Češkoslovaška podali ostavko na svoja nestalna mesta v svetu Društva narodov. Brazilijski zastopnik Mello Franco je ponovno podal Društvu zahtevo svoje vlade za stalno mesto v svetu.
Ženeva, 15. marca. (Izv.) Na mesto Češkoslovaškega zastopnika dr. Beneša bi po sedanjem položaju stopil v svet Društva poljski zastopnik. Mesto švedskega zastopnika pa bi izpolnila katera izmed severnih držav: Danska, Holandija ali Norveška. Zastopniki Male antante so se temu predlogu že pridružili pod pogojem, da se jeseni zopet dodeli mesto enemu zastopniku teh držav. Mesto dr. Beneša bi zasedel v jeseni dr. Ninčič.
MEDNARODNA UREDITEV DELOVNEGA ČASA.
London, 15. marca. (Izv.) Danes se je pričela konferenca za mednarodno ureditev delovnega časa. Konferenci je prisostvaval tudi angleški delavski minister Baldvvin, ki je v svojem nagovoru rekel, da je namen konference Izdelati potrebne predloge, ki naj služijo za ureditev delovnega časa. Naloga posameznih držav bo polem, da te predloge usveje in jih ratificirajo.
Kairo, 15. marca. (Izv.) Belgijski letalec, ki je na potu iz Bruslja v belgijski Kongo, je ianes odletel nroti Assuanu.
Radičev shod v Jurjevskem brodu.
Za nedeljo 14. marca je sklicala Radlčeva se-ljafka stranka političen shod v Jurjevskem brodu pri Metliki, ki je bil prvi Radičev shod na Hrvatskem, odkar je šla Radičeva stranka v vlado.
Shol so '.ladičeve orflimiracije na Hrvatskem dobre organizirale, na Belokranjskem pa ni bilo nobenega odmeva. Slike kot smo jih vajeni iz opisov Radičevega »Doma«, so »e vrstile tudi tukaj. Na kolodvor so prišle iz Hrvatske organizacije HSS z narodnimi zastavami in r napisi »Vera u Boga in seljačka sloga« ln označbo kraja, odkoder je organizacija. Zanimivo je, da ja v napisu HRSS črka R Bkrita in obšita z belo krpo. Na kolodvor so prišle štiri godbe. Iz Metlike je prišlo le par pristašev.
Radič se je pripeljal v salonskem vozu ob 10. Na kolodvoru so ga sprejeli in službeno pozdravili okrajni glavar, postajennčelnik, dalje Marinko iz Ljubljane ter nek Čeh in neka ČeMnja.
S kolodvora se Je Radič odpeljal sredi pfsnne množice Hrvatov v narodnih nošah preko Kolpe na zborovališče, kjer se je zbralo okrog 2000--2500 ljudi. Tu pa tam je padel kak >živio< klic, v splošnem pa v začetku, kakor tudi med govorom samim, ni bilo posebnega navdušenja. Šele po govoru so začeli ljudje klicati »živio«.
Govornike so poslušali mirno. Hrvatskim kmetom so ugajale Radičeve sniešnlce, »visoke politIVe« pa očividno niso veliko razumeli razen znanih Ra-dičevih seljačkih »šlngerjev«. Slovencev-Metličonnv in Rplokranjcev je bilo na shodu zelo malo. Radiču fn njegovim pom^gsčem se je ta pohod na slovensko mejo ponesrečil. 3''od, katerega je iz previdnosti sklical na meji, naj bi Radiču služil za dvoje: Če bi se pokazalo, da so Hrvati proti njegovi politiki, naj bi se BeVkranjci izrekli za njega. Be'o-kranicl pa se Radiču niso odzvali. Kar pa se tiče Hrvatov, se odnesli nepristranski opazovalci vtis, da vsaj, kolikor se teh krajev tiče, v svoji politični nezivednoati še vedno ne čut i io preobrata v Radičevi politiki, deloma ker jim Radič govori dalje o »seli?čld slogi« in podobnih stvareh, deloma ker menijo, da je Radič Pašiča prevaril in ne narobe.
Shod je otvoril predsednik krajevne organizacije Peter Jovica. Pozdravil in pohvalil je vele-umnega Radiča.
Za niim Je začel govoriti 9tjepan Radič, ki je izvajal:
Govor Stjepana Radiča.
Ljudskošoleki učitelji ne smejo biti obenem komisarji. Uradniki morajo biti samo uradniki. Nato je govoril o vojski ter rekel:
Kako bi so bila končala svetovna vojna, čo bi ne bilo naših ljudi pri vojakih, če bi bili vojaki samo Nemci in Madžari I Ni še prišlo do tega, ampak bo, da bodo vsaj v glavnem služili Slovenci v Sloveniji, Hrvati v Hrvatski in Srbi v Srbiji. Pre-šedši na davke, je Radič dejal:
Občna davčna dolžnost je težka. Sedaj se davki izenačujejo. S fin. ministrom »mo se dogovorili o odrejanju davkov, kar bo delala posebna komisija osmih Članov. Štiri bo volilo ljudstvo, tri bo imenoval minister ln en predsednik. Na ministrskih stolih morajo sedeti strokovnjaki. Ljudstvo mor« paziti na to, da vladne posle izvršujejo ne samo poštenjaki, ampak ljudje, ki so temu vešči.
Nato je govoril o gp'o5ni volivni pravici in splošni šolski dolžnosti. Vaši otroci se morajo v šoli učiti, da se ne bodo več razgovarjali tako ka-1 kor so se stari razgovarjali o copernicah in strahovih, ampak o tem, kaj je republika, kaj je Radič, Pašič, Korošec ln pa tudi o vragu. Vsak mali deček mora znati vse, česar se ni mogel naučiti oče. sedim na stolu, kamor me je postavil hrvatski narod. To jo naredila demokracija. Nato je govoril o tem, da bo vpeljal v srednjo šolo obvezen pouk rokodelstva.
Volivno pravico morajo imeti tudi ženske. Tako bo prišla prava demokracija. — Zopet je prešel na davke, za katere so radičevci dosledno glasovali in rekel:
Davek je največja težava. Toda on je obenem izvor največjega blagoslova. Regulirajo se reke ln osušujejo močvirja, kar se dane* pomalem dela. Doživeli boste. da bo vlada samo to delala!
Za St. Radičem je govoril poslanec Pucelj. V svojem govoru je razlagal, da pomeni shod v Jur-jovskem brodu ob Kolpi zbližanje med Hrvati in Slovenci. Nato je napadel dr. Korošca, ker ni hotel dalje z Radičem potem, ko je spremenil svojo »tak-
tiko«. Nato pa g. Pucelj pohvali proračun, 8e8, da je boljši neto so bili prejšnji! Sicer še ni vse tako, kakor si Želimo in proračun Se ni tak, kakršnega bomo dajali, ko nas bo večje število, kakor danee.
Za Pucljem so govorili podpredsednik narodne skupščine dr. Šibenik, podpredsednik kotarske organizacije HSS* dr. Mata nič, predsednik krajevne organizacije HSS Tkalčič ter predsednik ogulinske krajevne organizacije HSS Božičevič. TI govorniki bo govorili zelo mirno in previdno. Ogibali so se besede »republike« in hvalili sporazum in njega pomen za setjaštvo. Ljudje jx> večini teh govorov niso razumeli. Takoj po Radičevem govoru *o se začeli na vse strani razhajati. Nato je Radič zopet povzel besedo:
Prodno se razldemo, hočem vam reči Se sledeče: Časopisje nas vprašuje: 1. Kako dolgo bo delal parlament. 2. Kaj je z vlado alt bo ostala aH bo padla. 8. Kaj je z Italijo. Odgovarjam:
Narodna skupščina bo delala do 1. avgusta. V parlamentu se mora delati. Sprejeti se morajo: zakon za enačenje davkov, občinski zakon, zakon o sodnem postopanju. Še v ta finančni zakon bomo skušali sprejeti, da se odpravijo na Hrvatskem beležniki.
Drugo: Kako dolgo bo ta vlada? Tako dolgo, da bodo pocrkali od čakanja tisti, ki mislijo, da bo padla!
Tretje: Kaj je t Italijo? Naše časopisje piše, da je prodana Reka. Res je sledeče: Naša država vodi v Ženevi tako politiko, da bi tudi mi vstopili v skupino vlad zapadne demokracije. Tam so zbrane Anglija, Belgija, Francija, Nemčija in Italija. Mi hočemo sklepati dogovore, in sicer najprej b Francijo, potem z Italijo, in sicer poseben dogovor, ne tajen, ampak javen, ki bo registriran v Društvu narodov, da pride naša država v »rang« zapadnih držav, in da bomo jamčili za sedanji mir, če bi ga hotel kdo kršiti. Tu se ustvarja jamstvo, da ne bo nikdo začel vojske. Potem bo treba manj trošiti za vojaštvo.
Sedaj imamo 109 tisoč mož pod orožjem. Nam zadostuje 60, največ 80 tisoč mož. Dovolj nam je tudi 50 tisoč. Zato je pa treba vojake boljše oborožiti, ne kakor v Rusiji, kjer je en vojak čakal, da je padel njegov tovariš, da mu je dal puško. Ves narod se mora pripraviti, da se more pozvati na vojsko. Dobro se moramo oborožiti, da bo moglo ljudstvo sebe braniti. Najvažnejša naloga je iti pod orožje, kadar je sila. Ako bo 50 tisoč rekrutov manj, bo to pomenilo 1 milijarda manj v proračunu in eno milijardo bomo z delom zaslužili. Ako pošljemo 50 tisoč vojakov domov, bomo prva država v Evropi, ki bo tako zelo zmanjšala proračunska bremena Skrbeli bomo za dobro orožje, za dobre aero-plane, podmornice, in imeli bomo dobre vojake. Francija je sprejela zakon, da je dovolj 1 leto vojaške službe. Tudi za naše seljake je to dovolj.
Naš tiskovni zakon je zelo mil. Časopise, ki pišejo neresnic-o, je treba ustaviti in celokupno uredništvo poslati v Lepoglavo!
Nato ie Radič začel hvaliti in povzdigovati v nebesa Pašiča ter radikalni klub, rekoč: Ni res, da bi bilo v radikalnem klubu 17 strank. Vsi, razen enega so za sporazum. Voditelji 90 tudi složni. Vlada je močna ln krepko stoji. Domača notranja politika je sigurna. Zunanja politika je v skladu z notranjo. Zunanji minister vodi narodno politiko. To ve vsak Slovenec, Hrvat in Srb. Sedaj ni več radikalne zunanje politike! To je politika celega našega naroda! Pamet v glavo in ne govoriti o Solunu. Mi smo faktorji miru na Balkanu.
Po sh.odu se je vršil banket, na katerem je Radič napival sporazumu.
Belgrad, 15. marca. (Izv.) Današnji belgrajski listi priobčujejo Radičev govor v Jurjovskem brodu pri Metliki. S tem govorom je Radič zopet pokazal, da delajo radičevci pred ljudstvom drugo politiko, kakor v vladi. Dočim je Radič v Belgradu s Pucljem vred z navduSenjem glasoval za vse vojne kredite in se k razpravi ni prijavil niti eden govornik, ki bi izrazil želje Radičevih hrvatskih in slovenskih volivcev in dočim je Radičev klub ploskal vojnemu ministru, ko je trdil ta, da morejo v malarični Ma-cedoniji služiti tudi slovenski in hrvatski fantje, ne pa samo srbski, je v Metliki na vse pozabil in govoril ravno nasprotno. Drugače pa Radič ni povedal ničesar, kar bi bilo politično važno.
Tem več izgledov pa ima sedaj g. švehla. slasti če se mu posreči pritegniti v stalno vladno večino še Hlinkovo stranko. Ker pa obe strani popuščata in je na obeh straneh dobra volja, ni več daleč čas, da se bo začelo reševati vprašanje slovaške avtonomije s sodelovanjem Hlinkove Slovaške Ljudske Stranke.
J. Š.:
Pred spremembo v esl. polit ki.
Praga, 13. maroa.
Zavoljo propadanja socialno demokratske stranke in nesoglasij, ki so nastala v njej vsled volivnega poraza, igra Hlinkova slovaška ljudska stranka vedno večjo vlogo. Govori se celo, da bodo socialni demokrati prešli v opozicijo in da bo zavzela njihovo mesto v vladi Hlinkova stranka. Ti glasovi niso brezpredmetni. Po poročilu »Venkova«, glavnega glasila stranke g. min. predsednika Švehle, pogajanja s Hlinkovo stranko ugodno napredujejo. V socialni demokratski stranki pa čim dalje bolj dobiva maha struja, ki zahteva, da stranka vstopi v opozicijo. Boj za ministrske stolčke in za druga visoka mesta, ki so ozko navezana na vladno milost je bil v čsl socialno demokratski stranki vedno precej vroč. Vsled strahovitega poraza pri volitvah pa se je znatno zvišalo število teh, ki mislijo, da so rojeni za ministre in druge visoke položaje. Vsi ti sedaj z zavistjo gledajo na svoje so-druge v vladi. Očitajo jim, da ne dosežejo dovolj velikih uspehov za socialno demokratsko stranko. Vedno bolj poudarjajo, da ne smejo nekateri v škodo stranke sedeli na mehkih ministrskih foteljih, temveč da treba iti na delo za stranko. Velikanska eksplozija streliva sredi Prage, o kaleri so poročali lisli, je bila samo še voda na mlin komunistom v njihovem boju proli socialnim demokratom. Zato so propadli ministrski kandidati razvili sedaj še večjo tajno agitacijo med socialno demokratskimi organizacijami za vstop v opozicijo. Dobro se sicer zavedajo, da s tem stranka ne bi mnogo pridobila ker bi ji učiteljstvo in uradništvo začelo prestopati v vladno narodno socialistično in narodno demokratsko stranko, toda njim se gre predvsem za to, da se maščujejo nad svojimi tovariši v vladi in da uničijo ugled svojim tekmecem v stranki, ki so v vladi.
V takih razmerah je sporazum s Hlinkovo stranko nujna potreba, če se hoče rešiti težavni položaj čsl vladne večine brez novih volitev. Novih volitev pa se ne vesele preveč niti najmočnejša, republikanska agrarna, še manj pa narodno socialistična in narodno demokratska stranka. No navdušujejo se za nje tudi ne ljudje, ki imajo pred očmi samo državno korist. Priznati se namreč mora, da tudi sposobni dr. Beneš ne bi mogel priboriti Češkoslovaški takega ugleda in vpliva v svetu ter osigurati domači industriji novih tržišč če se ne bi dosedaj čsl parlamentarno življenje razvijalo teko mirno kakor v nobeni drugi evropski državi. Gotovo ne bi koristilo državi, če bi se vršile volitve skoraj neposredno pred volitvijo predsednika republike ter bi se izrabljalo v volivnem boju ime dr. Masaryka, ki uživa sedaj ugled v vseh strankah. Ze sedaj je bilo teži.o sestaviti vladno večino, še težje pa bi bilo po novih, predčasnih volitvah.
G. Švehla si je znal dosedaj ohraniti naklonjenost in spoštovanje vseh strank vladne večine; ali bi se mu posrečilo to svojo avtoriteto obdržati tudi pri sestavljanju vlade po morebitnih predčasnih novih volitvah, pa ni gotovo. Še hujše pa bi bilo za njega, če bi pri teh volitvah napredovala čsl LS toliko, da bi ona vzela državne vajeti v roke. G. Švehla je še razmeroma mlad in se še nikakor ne bi rad umaknil z visokega položaja, na katerega se je povzpeL Zato se skrbno ogiblje vsake prilike, kjer hi mogel trpeti njegov ugled. Majhen prehlad mu je v tem težavnem sedanjem političnem položaju dobrodošel, da 6e točno drži zdravniških nasvetov, ki so mu prepovedali zapustiti sobo in se udeleževali političnega življenja.
G. Švehla se dobro zaveda, da si je g. dr. Beneš pokvaril vsako upanje, da bi mogol postati po dr. Masarykovi smrti njegov naslednik, ker ne more računati na podporo katoliških strank. Vsled boja z Vatikanom, v katerega so ga prisilili njegovi prikriti osebni nasprotniki v njegovi lastni stranki, ni več namreč moffočc resno misliti na niesovo izvolitev.
A Centralisti. V enem svojim člankov
proti škofu je zapisal g. Žerjav tudi tole: >Celo škof ve, da smo zlasti slovenski demokrati prav odločni centralisti, kar smo vedno v vladi in v opoziciji brez ovinkov poudarjali ln vendar SLS laže naprej o dr. Zerjavovem centralizmu.« V drugem članku pa dr. žerjat gornji stavek popravlja, češ, da je tisto o odločnih centralistih tiskovna pomota in da se mora glasiti »odločni decentralisti«. — Ml že verjamemo g. Žerjavu, da je res zapisal, da so slovenski demokrati »prav odločni de-cehtralisti«, ampak pri »Jutru«, kjer je vsa do zadnje luknjice napojeno s centralističnim duhom, so bili prepričani, da se je dr. Žerjavu le pomotilo pero in so mu decentraliste popravili v centraliste, kar tudi odgovarja resnici. Ali je g. Žerjavu tisto popravil urednik ali stavec ali korektor, to je vseeno, fakt je, da g. Žerjavu Lastni ljudje ne verjamejo, da M bil decentralist, pa mu naj to verjamejo drugi? Sicer pa: kaj je to »decentralist«? Ali d, prijatelj, centralist, ali pa si avtonomist. Eno ali drugo. »Decentralist«, to ni ne ptič ne miš.
A Zavijanje je vsa »Jutrovac polemična umetnost in kadar izpodbiješ njegove trditve z neoporečnimi dejstvi, tedaj je njegov odgovor psovka in pamfiet. To je tudi nedeljski »Ju-trov« uvodnik, v katerem nadaljuje svojo gonjo proti škofu. Med drugim piše: »Reči moramo, da nam je pač vseeno, ali nas smatra politikujoča gospoda v škofovi tiskarni za dobre ali slabe katoličane. Saj vemo, kaj je za to gospodo odločilno: ateist, ki je pristaš SLS, je zanje dober kristjan, nasprotniki klerikalizma so pa brezverci. Kako sodijo klerikalni politični kristjani o nas, nam je torej vseeno. Mi smo odgovorni pred vsem svoji vesti...« — Na to imamo samo tole pripomniti: Ko bi imelo »Jutro« le malo vesti, ne bi storilo take brezvestnosti, kakor je napisana v gori citiranih njegovih stavkih.
A Za šefa SLS postavlja »Jutro« ljubljanskega škofa in piše, da se je škof sam kot takega deklariral. — Vprašamo »Jutro«, kdaj in s čim se je škof deklariral za šefa SLS? Šef SLS je danes dr Korošec in nihče drug. Menda bi po »Jutrovih« svobodomiselnih pojmih škof kot svoboden državljan niti ne smel biti pristaš kake politične stranke, najmanj pa pristaš SLS, ker je avtonomistična in po išutj »Jutrovih« svobodomiselnih pojmih" Sfcrotidr-žavna«.
Preganjsr»;2 cerkve v Mehiki.
Iz Mehike poročajo: V zmislu nove usta* ve je vlada odredila, da se zapre katoliška cerkev pri Jalisu. Župnik je izvršitev zavrnil. Oblast je nato hotela cerkev šiloma zapreti. V cerkvi zbrana množica se je pa oblastnim funkcionarjem postavila po robu, V spopadu so bili ubiti trije uradni organi, več oseb je bilo težko ranjenih,
VeJška železniška nesreča.
248 oseb mrtvih, 175 ranjenih.
Boston, 15. marca. (Izv.) V državi Costjh rica se je pripetila velika železniška nesreča. Na progi Chartags-Alajuhela se je nad reko Vivilla podrl most in je vlak, v katerem se je vozilo nad 1000 izletnikov, padel v vodo. 248 ljudi je bilo takoj mrtvih, 175 pa je težje ranjenih.
SAIIOVSKI TURNIR.
Semmoring, 14. marca. (Izv.) Danes se j« končalo peto kolo s preostalima partijama: Niemcovič je z Davidsonom igral remis. Reti je premagal Janovskega. — V šestem kolu je nepričakovano izgubil dr. Vidmar proti dr. Tarraschu. Dr. Tprtakovver in Niemcovič sta zopet zmagala in si zasigurala nadaljne vodstvo. — Po šestem kolu jo situacija sledeča: Niemcovič in Tarlakovver 5, Rubinstein 4 in pol, Reti in Spielniann 4, Aljehin, Grtinfeld, Tarrasch in dr. Vidmar po 3 in pol, Jarowsky, Gilg in Vajda po 3, Knoch in Michel 2, David-son, Treybal in Yates po 1 in pol, Roselli 0.
Scmmering, 15. marca. (Izv.) V sedmem kolu so igrali sledeče: Spielmann je premagal Janovskega, Tartakovver Michelna, Niemcovič Rubinsteina, Davidson Gilga, Reti GrUnfelda, Tarrasch Knocha. Partiji dr. Vidmar ca Vajda in Reti ca Trevbnl sta ostali remis. Partija Aljehina in Yalesa je bila po osmih urah prekinjena.
PRED MATTEOTTIJEVIM PROCESOM.
Rim, 15. marca. V sredo sc prične pred poroto v Chietiju glavna razprava proti Du-miniju in ostalim morilcem poslanca Matteot-tija. Vsi branitelji s Farinaccijcm na čelu so že zbrani v Chietiju. Sklenili so, da bodo obtožence branili solidarno vse skupaj in ne posamezno. Zavzeli bodo stališče, da obtoženci niso nameravali ravnati proti poslancu Mat-teottiju kot članu parlamenta, marveč da so hoteli v ni cm zadeti političnega nasprotnika.
Dnevne novice
k Iz inženirskih, oz. arhitcktičnih krogov
smo prejeli: Iz raznih časopisov povzemamo vest, da je vložilo Društvo jugoslovanskih inženirjev in arhitektov protest pri merodajnih oblasteh radi oddaje načrtov za deško semenišče v Zagrebu privatnim potom in je zahtevalo razpis javnega natečaja. Vsaka stavba lakih dimenzij, ako noče biti pokvarjena, zahteva radi dejstva, da mora reprezentirati višino kulturne stopnje države na zunaj, gotovo množino rutine in strokovnega znanja, kakor tudi prakse. Radi tega naprošamo Društvo, da intervenira in zahteva razpis javnih natečojev tudi pri državnih zgradbah, o katerih beremo dan na dan po časopisih, da se nameravajo graditi ali da se žc grade itd., kakor n. pr. pravoslavna cerkev v Celju, krematorij v Subotici, novi rotovž v Mariboru, katoliška nad-škofija v Belgradu, Trgovska akademija v Ljubljani in mnogo drugih. V vsaki drugi državi se prakticira na ta način. Naprošamo tedaj Društvo, da se zavzame intenzivno za to zadevo, zagotavljajoč ga, da napravi s tem neprecenljivo kulturno delo.
it Ponarejeni kolki po 50 dirarjev se razločujejo od pravih po tehle znamenjih: 1. Barva ponarejenih kolkov je bolj bleda in je videti, kakor bi bila nekoliko zaprašena. 2. Per-forinani so z večjimi in redkejšimi luknjicami kakor pravi kolki. 3. Državni grb je slabo izdelan, obli okvir iz belih pičic je nepravilen, pičice pa so nejasne in drobnejše kakor pa na pravih kolkih. 4. Črke, posebno pa številka 50 je drugačna kakor na pravih kolkih. 5. Bele črte okrog roba in okrog črk so na pravih kolkih bolj debele, na ponarejenih pa bolj drobne. 6. Pravcskotna črta okvirja je na izvirniku tenka, na ponarejenem kolku pa bolj debela. 7 Po papirju, iz katerega so narejeni, bi se dalo soditi, da so ti kolki istega izvora kakor ponarejeni kolki po 10 in 20 dinarjev.
-k Jcaetom in Jožicam kupujmo ta teden za god srečke loterije za Stadion. Še 14 dni po godu se bodo veselili našega daru. Najbolj bodo pa srečni na cvetno nedeljo, če jim srečka prinese lep ddbitek.
~k Usposobijenostne preizkušnje za osnovne šole se {Jrično na državnem moškem učiteljišču v L j.u b 1 j a n i dne 30. aprila 1926 ob 8. uri zjutraj. Pravilno opremljene prošnje za pripust k uspcsobljenostni preizkušnji se naj predlože po šolskem vodstvu pravočasno okr. nadzorniku, da bodo najpozneje do 20. aprila v rokah izprašavalne komisije. Kdor bi ne bil pripuščen, se bo pravočasno obvestil. Posebna rabila se ne bodo pošiljala. — Državna izpra-Sevalna komisija za osnovne in njim sorodne lole v Ljubljani.
■k Jugosiov. grafična razstava v Pragi. Kolegij jugoslovanskih grafikov namerava prirediti v Pragi prihodeji mesec razstavo jugosiov. |rafike. Slovenska grafiki so vabljeni, da pošljejo svoja dela do 25. tega meseca na naslov prof. S. Šantla, Ljubljana, Tehniška srednja šola. Listi naj bodo brez okvirjev ter naj bodo opremljeni s potrebnimi podatki. (Naslov, tehnika, cena) K razstavi so pripuščena tudi grafična dela v širšem pomenu besede, kakor perorisbe, risbe s svinčnikom, kredo, ogljem in akvareli. Vse brez okvirja. — M. Gjurič.
■k Tiskarski škrat nam je v »Slovencu« (it. 61) izpustil v članku »O vzrokih učnih neuspehov na srednjih šolah« kar celo vrsto, in sicer vrsto 25., oz. je na njeno mesto postavil napačno vrsto iz prejšnjega odstavka. Tisti stavek se mora glasiti: »Kakor v vsakem stanu, tako so tudi med profesorji nekateri nekoliko bolj na mestu, drugi nekoliko manj.«
k Razpis službe. Na tehniški srednji šoli v Ljubljani event. na drž. strokovni šoli za puškarstvo v Kranju je razpisano mesto sluge. Službeno mesto sc izpolni še tekom tekočega šolskega leta. Prošnje, opremljene v zmi-slu čl. 12. zakona o civilnih uradnikih in osta-
Dom m svet, št. 2.
V leposlovnem delu prinaša pravkar iz-fšla 2. številka »Dom in sveta« nadaljevanji Pregljevih >0 s mero b 1 a g r o v« in Bevkovega * J u 1 i j a n a Severja«, potem pa odlomek iz novega Finžgarje-vega romana »Mati in sin« in pesem T. Defceljaka. Težko in nezanesljivo je pisati o stvareh, ki izhajajo periodno, ali samo v odlomkih in zato ni čudno, če sem ob priliki ooene 1. številke pri Pregljevi idili po-jfresno imenoval glavni osebi realen lik iz življenja in s tem izzval nelep in nepošten napad v »Jutru«. Pripravljen sem bil ob tej priliki odgovarjati, označiti naše gledanje na razmerje modela do njega umetniškega preustvarja-nja, pa je ob Pregljevi izjavi na platnicah te številke vse to brezpredmetno in zopet lahko brez predsodkov sledimo g. šolskemu sovetniku Fr. Orešcu po Ljubljani — ljubljeni, kamor nas povede »ta, tretja idila iz »Osmero pesmi«. Zivost maturitetnega izpraševanja, duševna prisotnost študentova, karakteristika komisije, plahost in tragična dobrosrčnost profesorjeva, slavospev Ljubljani, dovlipno iz Valvazorjeve in Pohlinove etimologije, in njega razočaranje ob zlu duhu iz zdajnih dni: vse to in še sladko občutje mlade ljubezni paralelno ob veselem svidenju dveh pri Vodniku — je vsebina tega nadaljevanja, M se konča s slavljem, slučajno, komično za-
lih državnih uslužbencih, naj se vložijo do 10. aprila 1926 pri ravnateljstvu gori omenjenih šol.
k Umrla je v ponedeljek, dne 15. t. m. v Središču ob Dravi ga. Jelisava Zadravec roj. Serkulj, soproga splošno znanega paro-mlinarja in veleposetnika g. Jakoba Zadravca. Blaga rajnka jc bila rodom iz Varaždina, vzor plemenite slovenske žene in matere Vsa župnija plaka ob mrtvaškem odru, kajti pokoj-nica jc bila prava mati vsem potrebnim. Na stotine in stotine je otrok, ki jim je kumovala pri krstu ali birmi V hiši je vedno vladala čista ljubav in neskaljena harmonija, zato jc kruta izguba za soproga in sina-edinca nepopisna.
* Promocija. V soboto, dne 13. t. m. je v Gradcu promoviral za doktorja vsega zdravilstva g. Janko Kalan iz Poljšice pri Pod-nartu. Mlademu doktorju, ki se je devet mesecev boril za naš Korotan, častitamol
ir Smrtna kosa med ameriškimi rojaki. V Clevelandu je umrl 57letni rojak Jakob Grdina, gostilničar. Zapustil je ženo in devet otrok. Pokojnik je bil brat Antona Grdine, predsednika KSK Jcdnote; ko-t odkritosrčen značaj in prijazen družabnik je bil splošno priljubljen in spoštovan. — V Fairfieldu je umrl 20letni Alojzij Papež. — V Chicagi je umrla 291etna Julija Levstik, roj. Perdan, soproga glavnega tajnika S. S. P. Zveze.
■k Meštrovič izdela dva monumentalna kipa za Chicago. Chicaška »Tribuna« poroča, da je poveril tamkajšnji municipij Ivanu Mc-štroviču izdelavo dveh skulotur heroične oblike in veličine. Kipa bosta krasila prehod na viadukt Kongresne ulico.
■k Vpokojcna je ga. Ljubica L e n a c , profesorica na državni meščanski šoli na Sušaku.
k Kotorski škof v Belgradu. Kotorski škof msgr. Uccelini se je te dni mudil v Belgradu. Obiskal je ministra za vere, pri katerem je posredoval zaradi podpore kotorskim cerkvam. Kakor znano, je škof Uccelini prevedel v srbohrvaščino Dantejevo »Nebeško komedijo«.
•k Za razbremenitev srednjih šol. Prosvetni minister Radič je izdal naredbo, glasom katere morejo učenci srednjih šol začetkom šolskega leta brez vsake ovire prestopiti na meščanske šole, ako imajo v predmetih, ki se poučujejo na meščanskih šolah vsaj »zadostno«; drugače morajo iz teh predmetov položiti še izpit.
k Danes zadnjikrat javljamo, da je čas za nakup srečk loterije »Kat. prosvetnega dru-
štva v Sv. Petru pod Sv, gorami samo še dva dni. Žrebanje se vrši nepreklicno 19. marca ob 1. uri popoldne. Komur je mar, da tudi on najde srečo v bogati loteriji, ki vsebuje 250 krasnih dobitkov v vrednosti 50.0P0 Din, ta naj takoj naroči čimveč srečk. Srečka stane samo 5 Din. Kdor naroči 10 srečk dobi 3 srečke brezplačno, kdor pa naroči 20 srečk pa dobi kar 8 srečk brezplačno. Za naročilo zadostuje dopisnica, ki jo naslovite na »Loterijski odbor v Sv. Petru pod Sv. gorami.« Srečkam se priloži položnica.
k Zveza primorskih mest. Dne 12. t. m. se je v Splitu vršila predkonferenca za ustanovitev Zveze primorskih mest. Navzoči so bili zastopniki Sušaka, Šibenika, Splita, Dubrovnika in Kotora. Odobrili so načrt zvezinega pravilnika; glavni sedež Zveze bo v Splitu, posamezni odseki pa bodo na Sušaku, v Šibcniku, Splitu, Dubrovniku in Kotoru. Pravilnik sc predloži sedaj vsem prizadetim občinam in nato oblastem. Potem se skliče ustanovni občni zbor. Z vsemi mesti in mesteci bo štela Zveza 42 članov.
k Zagrebčani za belega medveda. Zagrebčani hočejo za svoj zoološki vrt na vsak način dobiti belega medveda, ki stane 18.000 Din, a prevozni stroški 2000 Din. V ta namen so zbrali v najkrajšem času 15.000 Din.
k »Obzorova« poljska številka. Zagrebški »Obzor« je v svoji nedeljski številki prinesel prilogo pod naslovom; »Sodobna Poljska«. Priloga obsega 12 strani aktualnih sestavkov o sedanjih poljskih razmerah v političnem, kulturnem in gospodarskem pogledu.
k Važna Ijudsko-zdravstveca ustanova v Zagrebu. Zagrebški okrožni urad za zavarovanje delavcev je že lani začel graditi v mestu — v Inakovičevi ulici »obdanište« za delavce, to jc pokrite hodnike z ležišči, kjer naj bi se čez dan mudili delavci rekonvalescenti. Dela so pa morali ustaviti, ker so se sosedje pritožili. Sedaj čakajo na razsodbo upravnega sodišča, ki mora v kratkem iziti, in to po splošni sodbi na korist obdanišča. Zgradba bo potem v treh mesecih dovršena, ker so vodovodna in kanalizacijska dela ter električna razsvetljava že dovršeni. Načrt za obdanišče je naredil arhitekt Svetomir Šimunec; zgradba napravlja izredno lep vtis. Sestoji iz petih teras; na srednjih treh terasah bodo pokriti leseni hodniki z udobnimi ležišči za bolnike. Sredi vsake terase bo manjši paviljon z garderobami, stranišči in kopalnicami; večji del pavi'jonov pa bo urejen kot čitalnica. Na zadnji terasi — na vrhu — bo večji paviljon, v katerem bo skupna obednica in v katerem se bodo mudili bolniki ob deževnem vremenu; tam se bodo vršila predavanja in filmske pri-
ORLOVSKI STADION V LJUBLJANf.
Cena 10 Din.
Cena 10 Din.
Srečka st
za loterl/o
v korisf zgradbi Orlovskega stadiona v Ljubljani,
dovoljeno x odlokom ministrstvo poljedelstvo * dne 20. junija 102B,
St. 22.337/1.
Žrebanje se bo vršilo na Cvetno nedeljo dne 28. marca 192<>
pvd drJavntifi u»(Uvraivum.
Akcijski oubor za zgradbo Orlovskega stadiona v Ljubljani i '
S
tr
V
odbornik.

drego in veselo pesmijo pomlajenih: Gaudea-mu igitur, j u v e n e s dum summus...
F i n ž g a r j e v začetek v nov roman, ki se nam podaja samo v odlomku, dobro ekspo-nira problem, ki ga pisatelj psihološko rešuje: zavest neodvisnosti in zrelosti abilurijenta, ki pa se ob prvem samestojnem koraku vara, njegova kljubovalnost materi, ki ji je na skrbi zgolj duševno življenje sinovo in ki ga končno s svojo ponižnostjo porazi. Mati in sin: sila, ki vodi v greh in ljubezen., ga greha rešuje.
Bevk opisuje isto razmerje: mati in sin — pa v drugačni luči: do potankosti gledanje odnosa matere do bolnega sina. ki se je okužil v njenem telesu, podedoval tuberkulozo po očetu, ki odslej spet drugače odseva v njenem spominu Razkrajanje telesa, njega raziskovanje, hipno zaupanje v Boga, vračanje zdravja ob sugestiji, materi in dekletu: počasno umiranje ob vedno se prižigajočih upanjih.
Z Claudelovim »Marijinim oznanjenjem se konča beletristika.
V »Prosvetnem delu« riše dr. Stelč razvoj portreta, označuje posamezne dobe, v koliko so po svojem filozovskem oziroma religioznem nazoru pomogle oziroma ovirale portret kot posebno vrsto oblikovne umetnosti. In še posebej: povdarjanje gotovih momentov v portretu v gotovih dobah, kot smo jih nazorno videli v našem slovenskem razvoju ob priliki portretne razstave.
Znani umetnostni in glasbeni kritik d r. S t V u r n i k piše o »umetnostni kri-
tiki kot družabni vrednosti. Središče tvori problem: kdaj je kritika najbolj objektivna, vsebujoča največ stalnih, resničnih sodb, t. j. vrednot. Odklanja individualno sodbo, izvajano iz impresije, iz etičnega gledanja, iskanja človeškega v umebiini Ogreva se za zgolj znanstveno, neindividualno sodbo, izvajano iz raziskavanja forme, ki je edino objektivni nosilec umetnine. Te teorije, ki je uporabljiva v znanstvenem, historičnem raziska-vanju upodabljajoče umetnosti, ne vem. če je more prevzeti temperamenten, življenja poln kritik, ki ni znanstvenik, ampak umetnik, bo-rilec 7a novo formo in nov svet. Sicer s tem člankom še ni rešen problem, ki je mnogo zamotanejši kot se na prvi pogled zdi, in ki ga je mržno gledati s toliko različnih stališč.
V kritičnem delu piše Stelč pohvalno o opremi goriških mohorskih knjig, J. S. o Tesn;6rejevi knjigi o slov. dualu in Pregelj o humoreskah Frid. Žolne. Urednik K o b 1 a r poroča o pomembnejših predstavah v gledališču.
Številne slike dobro ilustrirajo razvoj slovenskega portreta od najstarejših časov do najnovejših impresionistov in ekspresionistov. Posebno prilogo tvori Sternenova »Deklica z violino«.	f p
Posebnašpečlaliteia
vinske kleli »LJUBLJANSKEGA DVORA«:
Od danes napi c j rsak dan od 5. do 8. tire tvečer
aoejitni Dredvečerni zakuski po zmer. cenah.
Vzor vich vrst mila
je
Schich o/o milo znamke „Jelen".
Že desetletja se trudijo vsi milarji.da bi izdelali loko dobro milo, kakor Je Schlcht-ovo. Kadar hoče proizvalejec mila, tvoje milo kar najbolj pohvallH, tedaj povdori: „T«ko je dobro, kakor Schlihtovo". Kar pa VI uporabllate, to nI samo: „tako dobro, kakor', temveč Vt uporabljate
najboljše,
namreč Schichtovo milo, ki Je edino pravo
z znamko „ jelen".
reditve. Na najspodnji terasi bo urejeno izpre-hajališče in pa upravno poslopje. V obdanišču bo prostora za 100 do 120 bolnikov.
k Razne tatvine in goljufija. Neki Stam-car K., doma iz Ljubljane, pristojen v Mokronog, ki jc bil že večkrat radi tavine kaznovan, je vlomil zopet v stanovanje Karla Omahna pri Šmihelu in je odnesel moško obleko, čevlje in pa nekaj ženske obleke in perila. — Sadjerejcu Matiji Smodiši iz Cvena pa so odnesli neznani lopovi iz njegove drevesnice 117 prvovrstnih sadnih drevesc in sicer jablane, hruške, češpljc, slive in dve marelci. Drevesca so bila zaznamovana s črkami in je bilo več upradenih drevesc že prodanih. — Neki Ivan Wcber iz Radomelj je odnesel Mariji Suhadol-r.ikovi v Sobočevem obleko in klobuk, od njenega moža pa si je izvabil še 40 dinarjev Na begu se je oglasil tudi pri peku Zupančiču v Borovnici, kjer pa je bil bržkone prepoden in je odnesel samo dva hleba kruha.
k Detomori. V soboto so potegnili v Ljubljani iz neke greznice 7 mesečno dete, ki jo bilo kržkonc živo rojeno. Ravno tako so potegnili te dni iz Bistrice na Pcrovem pri Kamniku novorojeno dete ženskega spola. Tudi pri tem je obdukcija sedaj pokazala, da je bilo dete živo rojeno, popolnoma razvito, na vratu pa so se poznali znaki davljenja. Orožniki iščejo mater, ki pa je bržkone kaka tujka, ki je prišla, izvršila zločin in odšla.
k Konec glasovitega južnosrbskega roparja. Iz Tirane jc došlo v Belgrad poročilo, da so albanski orožniki v spopadu ubili glasovitega odmetnika Jusufa Mchoniča. Mehonič je bil premožen Turek, ki se na noben način ni hotel podvreči srbskim oblastem in je odšel v odmetništvo že začasa balkanske vojne. Po Sandžaku in Južni Srbiji je prestrezal potnike in jih ubijal in ropal in napadal zlasti tudi uradne osebe. Nekoč je na Metal-nici prestregel državno pošto in oropal 2 milijona dinarjev. L. 1924 je izvršil napad na tedanjega prijepoljskega okrožnega načelnika in sedanjega nar. poslanca Ziko Sišiča, ki se je po srečnem slučaju rešil, a padlo je tedaj več orožnikov in potnikov. V Sandžaku je Me-honič ubil okrožnega načelnika Boška Boško-viča in nato pobegnil v Albanijo. Na tem begu je bil izgubil svoje dokumente, med katerimi se je nahajala fotografija Kemal paše z njegovim lastnoročnim podpisom. Potem je živel Mehonič s svojo ženo v Skadru, odkoder je pisal naši vladi, da mu plača za njegova posestva v Jugoslaviji 50.000 Din. Na njegovo glavo je naša vlada razpisala 100.000 Din. Zanimivo je, da je Mehonič tudi pesnikoval. Izdal je zbirko pesmi v šestnajsterki, v kateri opeva svoja rajbojniška dela.
CfiVbJfana
0 »Dekle z biseri«, igrokaz s petjem v petih dejanjih vprizori Ljudski oder v Ljubljani na praznik sv. Jožefa, 19. t. m. ob pol 8 zvečer in v nedeljo 21. t. m. ob pol 4 popoldne. Ta igra nadomestuje letos »Pasijonske igre«, ker je povsem primerna za predvelikonočni čas Igra je dramatizirana do znanem krasnem romanu istega imena in se godi v času preganjanja kristjanov. Okoličanom svetujemo nedeljsko popoldansko predstavo. — Predprodaja vstopnic od '-nes naprej v Ljudskem domu, I. nadstropje in v pisarni Ljudskega odra med poslovnimi urami ob 5 do 7 zvečer.
© Mladinska akademija ljubljanskega orlovskega okrožja, ki se bo vršila na praznik sv. Jožefa 19. marca ob pol 4 popoldne v dvorani Ljudskega doma, bo pokazala resno stremljenje naših vaditeljev in voditeljev, dati svojemu mlademu rodu razvedrila in prilike do ude; tvovanja v vzgoji telesa. Na sporedu so ljubke deklamacije in razen obveznih vaj še igrica in cela vrsta raznih vaj, ki deloma še niso bile nikjer izvajane. C-I spored akademije
P
RE°,
NAKUPOM KUHINJSKE POSODE
si oglej bogato zaiogo pri tvrdki
Stanfee Roriančit
Ljubljana, Sv. Petra c. 35
plačevati 888% cestnih doklad. — V Kamnikn se hoč« demontirati meroizkusni urad, ker ministrstvo -»a trgovino noče plačati zviSane najemnin«, tako da bi mogli iz 40 km oddaljenih krajev voziti v Ljubljano posodo, tehtnice itd., tako da nam vsak dan prinese centralizem iz Beograda kaj prijetnega. Sedaj bodo za lokal tega urada prispevali vinski trgovci, občine in gremij. Tako naj si ljudstvo vzdržuje samo: ceste, meroizkusne urade in Bog zna kaj nam prinese bodočnost, kakor da bi ne bilo že dovolj davkov I — Po teh poročilih so se vržile volitve odbora, za načelnika je bil Izvoljen ponovno g. Ant Stergar, za I. namestnika g. Karel Kumer, Kamnik. II. nam. g. Franjo Cerar, Domžale. Odbor: g Engelman Zmagoslav, Šmartno v Tuh., Jos. Senica, Domžale, Fr. Blatnik, Lukovica, Fr. Pungartnik, Lukovica, Ig Tome, Moravče. Jo« Kle-mencič, Kamn k. K Skala. Kamnik, Ivo Detela, Dob, Jos. Adamič, Domžale, Jos KanduSer, Mengeš. Namestniki: J. Repič, Domžale, J. Rihter, Domžale Al. Vavpetič, Šmarca, Makso žargi, Kamnik, M. Osolln, Domžale. — Po izčrpnem poročilu o taksnih, davčnih, železniških tarilih in drugih važnih vprašanjih g. zveznega tajnika ter Trg. in obrtne zbornice g. J. Moboriča je načelnik zakjučil občni zbor.
Maribor
□	Držami podtajnik prof. Pasari6 t Mariboru. V nedeljo je prispel v Maribor državni podtajnik prof. Pasarič. V njegovem spremstvu je bil tudi inž. Košutič. Prof. Pasarič je v nedeljo nadzoroval in izvršil pregled v obeh učiteljiščih. Čisto gotovo je, da so na vidiku nova premeščenja in imenovanja v bližnji bodočnosti. Spremembe napovedujejo tudi v prosvetnem oddelku. Prof. Pasarič in inž. Košutič sta v pondeljek popoldne z brzovlakom zopet zapustila Maribor.
□	Konferenca za tujski promet. V pondeljek dopoldne ob 10 se je vršila pri velikem županu konferenca, kako bi bilo mogoče dvigniti tujski promet. Udeležili so se tega posvetovanja zatsopniki različnih društev in zastopniki štajerskih kopališč in zdravilišč. Splošno so poudarjali, kako so Maribor in štajerska zdravilišča zelo navezana na prihod tujcev.
□	Šolski tat prijet. V Št. Ilju so aretirali nekega Otorepca, ki je v petek ukradel ka-tehetu in nekemu učitelju na III. meščanski šoli klobuk in suknjo, ravno ko je hotel z ukradenimi stvarmi pobegniti v Avstrijo. Oba oškodovanca sta svoje stvari prejela nazaj.
□	Ne zamudite! Krasno Finžgarjevo igro »Divji lovec« bodo igrali v nedeljo 21. marca v narodnem gledališču. Opozarjamo vse ki se zanimajo za to igro, da takoj kupijo vstopnice, ker jih je le milo še na raznolago.
□	Moška kaznilnica ▼ Mariboru. Izšel je status moške kaznilnice v Mariboru, iz katerega posnamemo sledeče podatke: Kaznilnica se je gradila od leta 1884 do 1889. 1. oktobra 1889 pa je bik odana svojemu namenu. Do 31. decembra 1925 je bilo zaprtih 11.326 kaz-nencev. Normalno stanje kaznilnice je 496, momentano pa ima kaznilnica 548 kaznencev, tedaj 52 nad normalnim stanjem. V kaznilnici je zaposlenih 10 uradnikov in 68 paznikov. Leta 1925 izkazuje skupno 535 kaznencev in sicer: 311 umorov, 123 ubojev, 38 tež- j kih telesnih poškodb, 26 zoper nravnost, 149 radi ropa in nasilja, 257 radi tatvin, poneverb in goljufij 11 po voješkem zakonu, ostalih 57. V letu 1925 jih je umrlo 9. Dosmrtnih ječ jih trpi 29. Med lanskimi kaznenci je bilo 366 Slovencev, 168 Srbov in Hrvatov, 17 Arnavtov, 9 Turkov, 8 Švabov. 3 Mažari in 7 Italijanov. Med temi zopet 450 katolikov, 86 muslimanov, 11 evangeličanov, 6 pravoslavnih. V moško kaznilnico se sprejemajo kaznenci iz cele Slovenije ter oni obsojeni od okrožnih sodišč v šibeniku in Splitu ter muslimani iz Južne Srbije da so tu bolj na varnem. Kaznilnica ima
2 knjižnici, eno za odrasle in drugo za mladoletne. Prva šteje 5000 knjig, druga pa 1900. Ječe prestajajo odrastli od enega leta naprej, mladoletni pa od šest mesecev. Kaznenci so zaposleni v glavnem v čevljarstvu, mizarstvu, knjigovezništvu, tkalstvu, tipografiji, ključavničarstvu, mlekarstvu, pekariji, pralnici, poljedelstvu, vrtnarstvu, živinoreji in pridobivanju gramoza ter ima letno okoli 20 milijonov dinarjev prometa. Kaznenci obdelujejo sedaj tudi posestvo pri sv. Miklavžu pri Hočah, ki je dodeljeno po agrarni reformi kaznilnici v last. Da se odpomore stanovanjski bedi in se preskrbi za paznike dovolj stanovanj, je na programu zidanje nove stanovanjske hiše na prostoru, kjer se je mislilo zidati »Mladini-ščec. Nedvomno bi ta stavba odločilno vplivala na splošno odpravo stanovanjske krize v Mariboru. Zanjo je ob zadnjem obisku načelnik ministrstva pravde dr. Milan Kostič obljubil posvetiti vso pažnjo.
Cel/e
& Bogata Slovenija. Tudi na zadnjem sejmu se je »pet pokazalo, kako je ta uboga para resnično bogata. Na zadnjem sejmu so dosegli najlepši in najbolj pitani voli kvečjemu ceno do Din 8.25, to je blago, ki je še pred nedavnim časom veljalo po Din 9 do 10 in še več. Mi sicer odločno zavračamo sumnjo, da bi hoteli zagovarjati visoke cene živini. Mislimo pa, da bi se na vsak način morala najti pota, da se to skrajno neodgovarjajoče razmerje, ki vlada med kmečkimi dohodki in dajatvami, ki jih mora plačevati kmet v javne namone, vendar le enkrat uredi. Mesto tega slišimo, da bo proračun zvišan še za eno milijardo, kateri bo kmalu sledila najmanj še en« za odplačevanje inozemskih dolgov, na drugi strani so pa letos izvršbe, sodnijske in davčne, dosegle že Število, ki daleč prekaša lansko številko v istem času. Srečna Slovenija J pod to »kmetsko« Pucljevo vlado!
0 Kaj pa i okoIiSko šolo? Stavbena dela So niso razpisana. Pač pa je moral neki stavbni mojster na povabilo mariborskega velikega župana nujno oditi v Maribor. Značilno je tudi dejstvo, da so hišni posestniki na svojem občnem zboru v soboto zvečer v privatnem pogovoru prišli skoro vsi do tega prepričanja, da bi ma Dolgem polju nikdo ne zidal kake stavbe, četudi bi imel denarja polne vreče. Res je, država pa ima denarja polne vagone, zato bo zidala tam šolo. Ampak ta denar bodo naložili naši okoliški kmetje. To je ravno taka ironija, kakor ona z »bogato Slovenijo«.
•0" Aretacije v mestu med sejmskim dnem so bile izredno številne. Kar pet tekom dveh ur v soboto predpoldne. Prvega tička je policija ujela v osebi Franca Šeliga rojenega leta 1884, katerega je že dalje časa iskalo celjsko okrožno sodišče. Obtožen je več poneverb in goljufij. Aretirani je po poklicu krojač, katero obrt je izrabljal na ta način, da so mu stranke prinašale na dom blago v svrho izde-lanja obleke. Blago je ta goljuf prodal drugim, denar je pa zapil. Tudi je poneveril trgovcu Lebiču iz Sp. Hudinje znesek Din 586. Policija ga je prijela na trgu pred kolodvorom in ga oddala v zapore. — Drugi je bil Peter Mra-zovič, doma iz okraja Čakovec. Ta je bil mojster bolj v žepnih tatvinah. Med sejmom se je gibal najrajši tam, kjer je bila največja gnje-ča, stiskal se na ljudi in jim skušal seči v žepe. Pri tem delu so ga pa zasačili nameravani oškodovanci in ga takoj oddali policiji, ki je z njim takoj odšla na policijsko stražnico. Tam se je seveda izdajal za največjega poštenjaka in trdil, da je prišel v Celje kupovat konja. Osebna preiskava in pregled njegove »listnice« je pa dognal, da z zneskom 20 Din ni mogoče kupiti v Celju nobenega konja. Seveda so ga pridržali v zaporu. — Radi nepotrebnega beračenja je bil nadalje isti dan aretiran Josip Lednik, 85 letni starček, kateri živi pri svojem sinu, ki mu daje vso oskrbo in prav lepo za njega skrbi. Stari se je pa tako privadil beračenju, da tega posla ne more opustiti, čeravno mu doma ničesar ne manjka. Njegov sin ima z njim velike skrbi in sitnosti. Morda ga bo jetniška celica sedaj nekoliko poboljšala in ozdravila. Upajmo. — Nato je policija zajela še dva tata, ki sta hotela priti ob priliki sejma do lepih čevljev na ta način, da bi za izmaknjene čevlje ničesar ne plačala. To pa v Celju tudi na sejmskih dnevih ni dovoljeno. Prvi je bil Anton Peček, rojen leta 1904, ki je izmaknil čevljarju Maksu Srečniku par novih čevljev. Pri pregledu njegovega osebnega inventarja so našli pri njem še en nabasan revolver in se sumi, da je prišel s tem v roke pravici prav nevaren tiček. — Zadnji je pa bil kmet iz bližnje okolice, dober posestnik in varčen gospodar, ki je kar trikrat zaporedoma segel na stojnicah po tujem blagu. Prvotno je policija ravno vsled znanega njegovega značaja mislila, da I gre samo za kako pomoto, ker je znano, da so sejmarji ob takih prilikah še posebno nervozni in napram vsakemu nezaupni. A ko se je to ponovilo drugič in tretjič, so ga le morali pridržati. Najbrže pa ne more biti pri zdravi pameti.
•0" Neresnično poročanje. V »Jutru« z dne 13. marca št. 60 sloji na tretji strani v poročilu o celjski občinski seji, da je demokratski klub iz stvarnih ozirov soglasno glasoval proti podelitvi stavbnega dovoljenja Stermec-kiju za zvišanje njegove hiše, ki stoji v sredini mesta in izgleda sedaj kakor podeželska bajta. To ni resnično! Za to podelitev je glasoval tudi en član demokratskega kluba in sicer pri prvem in drugem ponovnem glasovanju. Čast mu, da ni tega smatral za polit.čno zadevo!
-0* To je naravnost zločinsko ravnanje. Iz
Brega pelje proti kapucinskemu samostanu takoj za Mihelčičevo hišo zelo strma, v začetku še precej široka cesta, ki se pa zoži takoj pri vrtu kapucinskega samostana v komaj en meter široko stezo, ki pelje skoro v popolnem polkrogu v isti širini nekako dvesto korakov ravno do malega prostora, ki leži pred kapucinsko cerkvijo. Po tej poti si je v soboto opoldne, ko je tam posebno v lepem vremenu največ otrok iz bližnje vile Savinja, privoščil zabavo mlad eleganten motociklist s tem. da je s svojim motornim kolesom vozil od spodnje glavne ceste do samostanske cerkve in od tu zopet nazaj, obakrat seveda s še precejšnjo brzino. Otroci, ki so bili ravno tedaj na tej cesti, so pričeli kričati in divjati samega strahu, par se jih je v teku zakotalilo v bližnje grmičje in si s tem rešilo življenje. Ta veliki gospod živi menda še tam v starih rimskih časih, ko je veljal le oni za človeka, ki je kaj imel pod prstom. Ljudje, ki so gledali iz oken to drznost, so seveda drhteli groze da bo žrtev te budalosti gotovo kak njihov otrok. Motociklist je sicer imel številko na motorju, a radi nagle vožnje je ni bilo mogoče razbrati. Bilo bi prav dobro, ako bi se policija pobrigala za tega človeka in ga identificirala ter oddala na sodišče.
0 G. Mihelčičn, pevovodjl pevskega društva Kat. prosvetnega društva, se je bolezen v zadnjem času obrnila toliko na boljše, da je upati, da skoraj popolnoma ozdravi. Priljubljenemu pevovodjl ter enemu naših najboljših kulturnih delavcev želimo, da bi prav kmalu zadobil spet vse one moči, ki jih tako rad uporablja samo v prid in prospeh našega kulturnega delovanja.
& Pevska vaja Kat prosvetnega društva j I se bo vršila v četrtek ob 8 zvečer v ODatiji. i
j Pridite vsi pevci ln pevke, da nadaljujemo pod vodstvom svojega pevovodje načeto delo Brezpogojno se držite točnosti I
0 Mesar Gorenjak menda še vedno nI dobro poučen o pravem stališču, v katerem se nahnja vsled sklepa zadnje občinske seje. Vkljub opozoritvi od strani g. župana in vkljub temu, da je podpisal reverz, nadaljuje še vedno z zidavo svoje prodajalne na prostoru poleg mestnega oskrbništva. Ta prostor je bil v zadnji občinski seji prodan ln bo moral g. Gorenjak takoj pričeti s podiranjem svoje na novo zgrajene trgovine, kakor hitro bo pogodba med pogodbeniki podpisana. In to se bo izvršilo v kratkem času. Kaj ni škoda za vsak denar, ki ga tukaj g. Gorenjak trosi?
& Krekova mladina v Celju gostuje v petek 19. marca v Rimskih toplicah v dvorani hotela »Nova pošta« z igro »Sin«, dramo v štirih dejanjih. Spisal E. Gangl. Ker je igra po svoji vsebini zelo zanimiva ter polna pretresljivih scen, vabimo vse prijatelje naSe mladine k obilni udeležbi.
& Živinski in kramarski sejem. V Celju M je vršil v soboto dne 13. t. m. letni živinski in kramarski sejem. Na živinski sejem so prignali 105 glav goveje živine, 8 konj, 8 ovce in 70 svinj. Prodala se je skoraj polovica na sejem Drignane živine in so jo pokupili večinoma kmeti Prodanih je bilo tudi 6 konj. Cena živine je bila povprečno: I. vrste živine ni bilo nobene. II. in III. vrste voli 1 kg žive teže Din 8—8.50, krave mršave za pleme ali ca prekajevalca (klobasarice) 1 kg žive teže Din 8—4, telice II. in III. vrs'e 1 kg žive teže Din 8—&50, 6 tednov stari prašiči so se prodajali komad po Din 75, 7—8 tednov stari komad po Din 100—125, 8—4 mesece stari komad po Din 850 - 400, 5—6 mesecev stari komad po Din 450—1000 Tako slabe goveje živine kakor sedaj, še niso gonili na sejem ; vidi se, da so vso boljšo živino iz celjskejga in bližnjega okraja že pokupili izvozničarji, torej prvovrstne živine ni več dobiti. — Kramarski sejem je bil od domačih in tujih trgovcev prav dobro obiskan; niso pa delali trgovci posebno dobre kupčije, ker je prišlo na se.iem le malo kmečkega Ijud-s.va. Vidi se, da denarja primanjkuje.
© Shod zaupnikov SLS za ptujsko oko« lico sc bo vršil v nedeljo, dne 21. t. m., ob 10. uri v Brenčičevi gostilni v Ptujn. Poročal bo poslanec V e s e n j a k.
© Kat. izobraževalno društvo za minorit-sko župnijo bo uprizorilo na Jožefbvo v dvorani Narodnega doma Remčeve Užilkarje. Začetek ob 3. uri popoldne.
© Razpis. Razpisano je mesto upravitelja javne bolnišnice do 15. marca. Kam pride dosedanji upravitelj g. Rupar, odlok ne pove.
© Grozne številke. Uradni list št. 20 objavlja statistiko rubežen v raznih okrajih. V ptujskem okraju je bilo lani izdanih 40.028 opozoritvenih položnic in 8935 opominov, mo-bilamih rubežen je bilo 6922, prodaj 9, vknjižb 9. V mariborskem okraju je bilo izdanih opozoritvenih poloinic 50.965, opominov 14.883, rubežen pa je bilo samo 3192, prodaj 6, vknjižb pa 46. Kam plovemo?
© Zasačeni tihotapci. Trije možje so vozili s par konji iz Ptuja proti Hrvatski. Puhali in kadili so memphis-cigarete. Eden izmed njih je vrgel prazno škatljo, v kateri so prej bile vžigalice, na cesto; ordžnik jo pogleda in vidi, da je avstrijskega izvora. Nato se je začel zanimati, kaj je na vozu. Najprej vpraša, kaj vozijo. Odgovore mu, da Iuk, ki so ga v Ptuju kupili. In res je imel eden izmed njih vencc luka (čebule) na roki. Nato preiščejo voz in najdejo čuden liik. Na vozu je bilo 20.000 paketov cigaretnega papirja in 50 paketov igralnih kart. Orožnik jih je zasačil v Gruškovju pri Belini blizu hrvatske meje. Dva je aretiral, tretjega, ki je govoril nemško, pa je izpustil, ker sta aretirana zatrjevala, da nič ni kriv. Aretirana Černy Alojzij in Vitamvas Benedikt stanujeta v Vrbasu na Hrvatskem v varaždinskem okraju in sta češkoslovaška državljana. Po poklicu je eden baje zidar, drugI pa pečar, a prodajata tudi platno. Ekspedicija, ki je bila že blizu meje, jc bila ponesrečena. Vrnili so se s konji, vozom, liikom in orožnikom v Ptuj, kjer sta bila tihotapca pri davčni oblasti obsojena radi igralnih kart na 16.000 Din. Ker pa nista imela denarja, so zasegli voz in konja, ki ju bodo v torek na sejmu prodali. Konja sta kupila pred nekaj dnevi v Belovarju. Tihotapca sta zaprta na kazenski sodniji. Radi tihotapljenja cigaretnega papirja pa bosta sojena v Mariboru. Kazen za to znaša par sto tisoč dinarjev, ki jih pa seveda ne bodo mogli izterjati, zato pa bosta tem dalj kašo pihala.
© Avto Ptuj—Sv. Barbara y Halozah že vozi. Iz Ptuja odhaja ob 7. in 13. uri ter prispe k Sv. Barbari ob 7. uri 40 minut in 13. uri 40 minut. Iz Sv. Barbare pa vozi ob 8. uri ter ob 15. uri in prihaja v Ptuj ob 8. uri 40 minut ter ob 15. uri 40 minut. Avto se ustavlja v Spuhljl, Markovcih, Bukovcih, Stcjncih, pri Borlu in pri Sv. Barbari. Postaja za Ptuj je
\rn\m mogerij
dajo še vedno
!f.O°lo popust
drogerija „ADRIJA", parfumerija In
fotoman^faktura LJUBLJANA, Selebbnrgora ulica 5
jc sestavljen v duhu naših najmlajših. Zato vabimo k udeležbi svoj naraščaj in članstvo, starše in sploh vse, ki so naši prijatelji in prijatelji našega naraščaja. — Vstopnice so v predprodaji pri Društveni nabavni zadrugi v Ljudskem domu.
O Umrla je včeraj zjutraj glč. Katarina Zupano a, sestra demantnega mašnika j msgr. Toma Zupana. Pokojna je bila rojena 23. oktobra 1847 v Smokuču na Gorenjskem. | Bila je zelo blagega in plemenitega značaja. I Pogreb pojde danes popoldne ob 4 iz hiralnice sv. Jožefa na Vidovdanski cesti na pokopališče k sv. Križu. — V nedeljo je umrl g. Valentin Rjžek, podravnatelj Vzajemne zavarovalnice. Pokopali ga bodo danes popoldne ob 4. r— Na Selu jc umrla gospa Iva G o s t i č , so- 1 proga upravitelja državne žrebčarne. Pogreb bo danes ob 4 popoldne.	j
O Materinski dan prirede v Ljubljani združene naše organizacije v nedeljo 21. t. m. ob 8 zvečer v veliki dvorani hotela Union. Sodelujejo: S. K. Ženska zveza, Ljudski oder, pevski zbor »Ljubljane«, Orliška podzveza in Prosvetna zveza. Program je zelo pester in zanimiv. Zato opozarjamo vse naše organizacije, kakor tudi njihove člane in vse družine, : da ta večer pripeljejo svoje zlate mamice v unionsko dvorano, kjer bodo videli in slišali vso skrivnostno lepoto materinske ljubezni. j
O Krščansko žensko društvo v Ljubljani opozarja vse svoje članice na »Materinski j dan« v nedoljo, dne 21. t. m., ob osmih zvečer j v unionski dvorani. Na sporedu je predavanje ■ s skioptičnimi slikami o krščanski ženi. Nastopijo solisti in solistinje ter pevsko društvo »Ljubljana«. Natančnejši spored se še objavi. Dožnost vsega krščanskega ženstva je, da se udeleži polnoštevilno tega večera.
0 V proslavo 25 letnega poslovatja dr. Danila Majarona kot predsednika odvetniške | zbornice in zborničnega pravdnika dr. Frana Tekavčiča sc sklicuje četrtek 18. marca s ob 5 popoldne v zbornični dvorani univerze 1 izredni občni zbor odvetniške zbornice. Dne I 16. marca 1926, to je danes, poteče namreč ' 25 let, odkar je bil izvoljen za predsednika ' odvetniške zbornice v Ljubljani gospod dr. Da- ' nilo Majaron in za zborničnega pravdnika i gospod dr. Fran T e k a v č i č. Iz odbornikov j zbornice se je tudi sestavil komite, ki bo priredil povodom tega pomembnega jubileja na dan izrednega občnega zbora dne 18. marca, ob 20 v »Kazini« prijateljski sestanek z banketom.
O Iz zdravniške službe. Zdravnik zavoda za soc. higiensko zaščito dece v Ljubljani g. dr. P. D r a g a š je prestavljen kot primarij oddelka in šef poliklinike v Karlovcu.
O Pogrebno društvo sv. Jožefa ima svoj redni letni občni zbor dne 19. marca t. 1. na ! praznik sv. Jožefa ob 5 popoldne v hiši na Kongresnem trgu št. 2, pritiličje desno (Kon-sumno društvo). — Odbor.
© Sezija samoumorov. Tekom enega meseca smo imeli kar šest samoumorov in tri poskuse samoumora. Pred par dnevi smo poročali, da je skočil čez šentpeterski most neki 60 letni starček, ki se je težko poškodoval. V soboto opoldne se je obesil na Selu 60 letni starček občinski revež Franc Bolt. Vzrok pri obeh je bila beda.
O Slabo je caletel delavec P. C. v gostilni Franje Grčarjeve v Šiški na Gasilski cesti. Mož se je začel prepirati z gostilničarko radi plačila zaostanka. Navzoča pa sta bila tudi skladiščnik A. M. in prevoznik M. Š. Nekaj časa sta poslušala ta prepir, končno pa se jima je zdelo preneumno. Pograbila sta hudega Peregrina in sta ga vrgla na cesto. Bila pa sta premočna, kajti Peregrin je priletel s tako silo na cesto, da je obležal nezavesten. Če je dobil kake hujše notranje poškodbe bo ; ugotovila zdravniška preiskava.
© Neljub obisk je imel mesar France Martine v Novem Vodmatu. Skozi odprto okno se i mu je splazil v hišo tat in mu je odnesel 11 tirolskih salam, 60—70 kranjskih klobas in okrog 4 kg težak kos mesa. Mož ima okrog 1 1000 Din škode.
Kamnik
Ohtfni zbor gremija trgorrev kamniškega okraja. Po seji, katero je imel odbor ob 1. uri, gtvori g. pre lsedn k Ant. Stergar ob 2. uri občni zboT, pozdravi navzoče člrne in konstatira sklepčnost. Spominja se umrlih članov v preteklem letu ter pozove člane, da se dvignejo raz sedeže v znak so-žalja. Nato se prečita zapisnik zadnjega občneg* zbora, kaleri se vzame brez debate na znanje. — G. tajnik Jos. Klemenčič poda izčrpno poročilo o delovanju gremija ter o stanju blagajne, nakar poroča v imenu pregledovalcev računov g. Oražem iz Mengša o pregledu ter predlaga absolutorij odboru. ker so računi v najlepšem redu. — O. tajnik poroča, da obiskuje trg. nadaljevalno šolo 16 vajencev in vajenk, katero vzdržuje gremij deloma sam iz 6voj h sredstev. — Gremij tudi letos ni stavil v proračun nobenih doklad, ker se vzdržuje z Inkorporacijskimi pristojbinami, stroški so pa vsled požrtvovalnega delovanja — brezplačno g. tajnika nizki, za kar bodi gospodu tajniku Klemenčiihi na , tem mestu izrečena lepa hvala. — G. načelnik A. ' Stergar je poročal nadalje o korakih, katere je pod- I vzel gremij v raznih perečih vpra&arjih ▼ tekočem letu, tako je interveniral pri železniški upravi O. P. K. nešte.okrat radi dostavitve vagonov za les in apno. Interveniral je pri poštnem ravnateljstvu radi lokalnega poštnega sela v mestu Kamniku itd. — Gremij je bil zastopan pri protestnem shodu dno 8. decembra, katerega so priredili vsi pridobitni sloji v kamniškem okraju. Načelnik je stavil specijalno resolucijo na vsa merodajna mesta radi cestnih doklad, katere je vlada pobrala od davkoplačevalcev od leta 1922. do danes v znesku nad 400 000 Din, I katero vsotn dolguje država okrni cestnemu odbo- , m: v resoluciji se je pozval cestni odbor, naj na- | »topi proti državi s tožbo za svojo tirjatev. Ako dr- ! lava ne plača te vsote, morali bodo davkoplačevalci
» Pridite vsi pevci ln pevke, da nadaljujemo pod vodstvom svojega pevovodje načeto delo Brezpogojno se držite točnosti I
0 Mesar Gorenjak menda še vedno nI dobro poučen o pravem stališču, v katerem se nahnja vsled sklepa zadnje občinske seje. Vkljub opozoritvi od strani g. župana in vkljub temu, da je podpisal reverz, nadaljuje še vedno z zidavo svoje prodajalne na prostoru poleg mestnega oskrbništva. Ta prostor je bil v zadnji občinski seji prodan ln bo moral g. Gorenjak takoj pričeti s podiranjem svoje na novo zgrajene trgovine, kakor hitro bo pogodba med pogodbeniki podpisana. In to se bo izvršilo v kratkem času. Kaj ni škoda za vsak denar, ki ga tukaj g. Gorenjak trosi?
& Krekova mladina v Celju gostuje v petek 19. marca v Rimskih toplicah v dvorani hotela »Nova pošta« z igro »Sin«, dramo v štirih dejanjih. Spisal E. Gangl. Ker je igra po svoji vsebini zelo zanimiva ter polna pretresljivih scen, vabimo vse prijatelje naSe mladine k obilni udeležbi.
& Živinski in kramarski sejem. V Celju sa je vršil v soboto dne 13. t. m. letni živinski in kramarski sejem. Na živinski sejem so prignali 105 glav goveje živine, 8 konj, 8 ovce in 70 svinj. Prodala se je skoraj polovica na sejem Drignane živine in so jo pokupili večinoma kmeti Prodanih je bilo tudi 6 konj. Cena živine je bila povprečno: L vrste živine ni bilo nobene. II. in III. vrste voli 1 kg žive teže Din 8—8.50, krave mršave za pleme ali ca prekajevalca (klobasarice) 1 kg žive teže Din 8—4, telice II. in III. vrs'e 1 kg žive teže Din 8—&50, 6 tednov stari prašiči so se prodajali komad po Din 75, 7—8 tednov stari komad po Din 100—125, 8—4 mesece stari komad po Din 850 - 400, 5—6 mesecev stari komad po Din 450—1000 Tako slabe goveje živine kakor sedaj, še niso gonili na sejem ; vidi se, da so vso boljšo živino iz celjskejga in bližnjega okraja že pokupili izvozničarji, torej prvovrstne živine ni več dobiti. — Kramarski sejem je bil od domačih in tujih trgovcev prav dobro obiskan; niso pa delali trgovci posebno dobre kupčije, ker je prišlo na se.iem le malo kmečkega Ijud-s.va. Vidi se, da denarja primanjkuje.
i? tu j
© Shod zaupnikov SLS za ptujsko oko« lico sc bo vršil v nedeljo, dne 21. t. m., ob 10. uri v Brenčičevi gostilni v Ptujo. Poročal bo poslanec V e s e n j a k.
© Kat. izobraževalno društvo za minorit-sko župnijo bo uprizorilo na Jožefbvo v dvorani Narodnega doma Remčeve Užilkarje. Začetek ob 3. uri popoldne.
© Razpis. Razpisano je mesto upravitelja javne bolnišnice do 15. marca. Kam pride dosedanji upravitelj g. Rupar, odlok ne pove.
© Grozne številke. Uradni list št. 20 objavlja statistiko rubežen v raznih okrajih. V ptujskem okraju je bilo lani izdanih 40.028 opozoritvenih položnic in 8935 opominov, mo-bilarnih rubežen je bilo 6922, prodaj 9, vknjižb 9. V mariborskem okraju je bilo izdanih opozoritvenih poloinic 50.965, opominov 14.883, rubežea pa je bilo samo 3192, prodaj 6, vknjižb pa 46. Kam plovemo?
© Zasačeni tihotapci. Trije možje so vozili s par konji iz Ptuja proti Hrvatski. Puhali in kadili so memphis-cigarete. Eden izmed njih je vrgel prazno škatljo, v kateri so prej bile vžigalice, na cesto; ordžnik jo pogleda in vidi, da je avstrijskega izvora. Nato se je začel zanimati, kaj je na vozu. Najprej vpraša, kaj vozijo. Odgovore mu, da liik, ki so ga v Ptuju kupili. In res je imel eden izmed njih vencc luka (čebule) na roki. Nato preiščejo voz in najdejo čuden liik. Na vozu je bilo 20.000 paketov cigaretnega papirja in 50 paketov igralnih kart. Orožnik jih je zasačil v Gruškovju pri Belini blizu hrvatske meje. Dva je aretiral, tretjega, ki je govoril nemško, pa je izpustil, ker sta aretirana zatrjevala, da nič ni kriv. Aretirana Černy Alojzij in Vitamvas Benedikt stanujeta v Vrbasu na Hrvatskem v varaždinskem okraju in sta češkoslovaška državljana. Po poklicu je eden baje zidar, drugI pa pečar, a prodajata tudi platno. Ekspedicija, ki je bila že blizu meje, je bila ponesrečena. Vrnili so se s konji, vozom, liikom in orožnikom v Ptuj, kjer sta bila tihotapca pri davčni oblasti obsojena radi igralnih kart na 16.000 Din. Ker pa nista imela denarja, so zasegli voz in konja, ki ju bodo v torek na sejmu prodali. Konja sta kupila pred nekaj dnevi v Belovarju. Tihotapca sta zaprta na kazenski sodniji. Radi tihotapljenja cigaretnega papirja pa bosta sojena v Mariboru. Kazen za to znaša par sto tisoč dinarjev, ki jih pa seveda ne bodo mogli izterjati, zato pa bosta tem dalj kašo pihala.
© Avto Ptuj—Sv. Barbara y Hclozah že vozi. Iz Ptuja odhaja ob 7. in 13. uri ter prispe k Sv. Barbari ob 7. uri 40 minut in 13. uri 40 minut. Iz Sv. Barbare pa vozi ob 8. uri ter ob 15. uri in prihaja v Ptuj ob 8. uri 40 minut ter ob 15. uri 40 minut. Avto se ustavlja v Spuhljl, Markovcih, Bukovcih, Stcjncih, pri Borlu in pri Sv. Barbari. Postaja za Ptuj je
gostilna pri Zamorcu, pri Sv. Barbari pa gostilna Blas. Avto je starega sistema in precej ropoče, a pravijo, da sčasoma pride boljši, katerega se ne bodo bali kmečki konji in ki «e bo tudi znal izogibati.
PreSdmiir/e
Proga Murska Sobota v Hodoš in irera Prek-Riurja s ostalo Slovenijo. Zrdnji čas je že, da bi se država pobrigala za to, da bi se uredila 80 km dolga železniška proga Murska Sobola—Hodoš, katera je brezdvomno najzanemarjenejša v Sloveniji, ie ne v vsej državi. Pragovi na tej progi so že davno segnili. Odkar jih le položila Madžarska v zemljo, še niso bili izmenjani. Tudi tračnice so že zelo zelo izrabljene. Naravnost razdejana pa je ta proga od lanske povodnji dalje. Ob priliki povodnji so morali pri Hodošu in pri M. Soboti na več mestih prekopati nasip, da se je mogla voda odteči. Kakor pa je ostalo takrat, tako je še danes. Vsi vodni propusti v nasipu so v dezolatnem stanju; mostovi toliko da še sloje pokonci. V zadnjih dneh so sicer začeli most pred M. Soboto nekoliko podpirati s piloti, ali kaj, ko vse to ne bo nič zaleglo. Prva večja voda bo zopet vse odnesda; prekmurski nižinski teren je že tak. Da po taki progi vlak ne more hitro voziti, je jasno. Kljub polževi hitrosti pa se je že zgodila ena nesreča. Vlak bo ostal kmalu na tej progi brezpredmeten; 15 km na uro napravi vsak kolesar. Vlak z Goričkega prihaja v Soboto nekaj pred enajsto uro, kmalu po dvanajstih pa že zopet odhaja. Kakšne težkoče dela to vsem soboškim uradom in strankam iz Goričkega, to bi pa oni sami najlažje povedali. Kar se pa tiče pred dobrim letom zgrajene proge med M. Soboto in Hodošem, pa dodajamo k poročilom ostalih listov še tole: Prekmurje spada danes pod Slovenijo, zato je potrebno, da je s središči Slovenije, z Ljubljano in Mariborom kar najbolje zvezano. Potrebno je tedaj, da se vsako nepotrebno tadrževanje vlakov na progi M. Sobota—Ormož (v Ljutomeru n. pr. stoji zdaj vlak približno pol ure!) odpravi in vožnja pospeši brez bojazni, saj je že itak večina potnikov zavarovana za življenje. Nadalje vprašamo, zakaj ne bi smel imeti vsaj eden tukajšnjih vlakov zveze z brzovlakom na Prager-skem In še eno je, kar nas tišči! Samo tisti namreč ve, ki mora veliko in daleč potovati, kako neprijetno je vedno prestopanje in prenašanje prtljage. Naj bi se zatorej, če je količkaj možnosti, uvedel direktni voz med Ljubljano in M. Soboto. V narodno-gospodarskem in obrambnem oziru je, da bi se te naše želje na pristojnih mestih vsaj nekoliko upoštevale in da bi se v boduče posvečalo več ljubezni severnemu braniku Slovenije in Jugoslavije.
Avtomobilna zveza Murska Sobota—Dolnja
Lendara. Včeraj dne 15. t. m. je po dal|šem premoru zopet «ičel voziti postni avlomebil itm-i M. Soboto in D. Lendavo, in sicer po starem voznem redu. Vsled slabih cesta je državna uprava svoje-časno ustavila avtomobilno vožnjo. Da obdrže vsaj nekoliko stika s svetom, so se sedaj zavezale nekatere občine, da bodo same skrbele 7.a ceste, po katerih vozi poštni avtomobil Tako je tedaj prišlo do tega, da je poS!na avtomobilna zveza s kraji med Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo zopet obnovljena.
Prepoved madjarske/ta veronaukn. Ravnatelj meščanske šole je učencem evangeličanske veio Odvzel madjarski veronauk, češ da se v šoli no smejo rabiti knjige, ki so bile na Madjarskem spisane in izdane. To je izzvalo prj evsngeličancih madjarske narodnosti precej razburjenja.
Pjrfmcrs&o
Nov žensld list na Primorskem. V Trstu fe izšel nov ženski list pod imenom »Vez«, ki ie pisan v hrvatskem jeziku. List se jc predstavil z uvodnikom, ki združuje ekavščino in ijekavščino in sploh vse hrvatsko-sibske pravopise in ki pove samo to, da mu je namen izobraziti istrske žene. List je torej brezbarven, edinjaški. Kaj bo tužna Istra s takim listom? Kako ga bo razumela Istranka, ko ji le »Pučki prijatelj« in »Mali list« delata preglavice! Škoda za denar.
Vojaške oblasti in Slovenci v Italiji. Ni veliko tega, s čimer bi se mogli Slovenci v Italiji pohvaliti, a eno je na vsak način: Vojaška oblast ravna nasproti Slovencem pravično, celo dobrohotno. Vojaške oblasti izdajajo v slovenskih krajih vse svoje pozive in naznanila v pravilni slovenščini, z našimi fanti ravnajo v armadi izredno lepo in jih nameščajo večinoma po najlepših garnizijah. Zato potekajo odnošaji med našim ljudstvom in vojaškimi oblastmi gladko in brez pritožb. Ne mislimo, da bi delali to italijanski vojaški činitelji iz kake posebne ljubezni do Slovencev, pač pa iz dobro razumevanih italijanskih Interesov. Kljub temu je njih ravnanje razveseljivo in hvalevredno.
Krnski dogodki pred prizivnim sodiščem. Minulo soboto se je vršila pred prizivnim sodiščem v Trstu razprava zaradi znanih krnskih dogodkov, ko je bil poškodovan italijanski vojaški spomenik na Krnu Kakor znano, se je bila zadnja komisija izjavila, da je spomenik poškodovala strela. Kljub temu so bili pred goriškim sodiščem kot krivci obsojeni Anton Smrekar, Josip Mikuž in Ivan Sovdat na 7 odnosno 15 odnosno 7 mesecev ječe in 500 odnosno 200 lir globe; štirje obtoženci so bili oproščeni. Proti razsodbi so vložili priziv obsojenci, pa tudi državni pravdnik. Prizivno sodišče je v soboto prvo razsodbo v glavnem potrdilo. Obsojencem so pa vse kazni v smislu zakona z dne 31. julija 1925 pogojno odpuščene.
Poitalijančevanje gluhonemih. Dne 20. t. m. otvorijo v Gorici popravljeno in moderno opremljeno bivšo goriško deželno gluhonem-nico. Kakor po vseh drugih šolah velja tudi v goriški gluhonemnici poslej edinole italijanski učni jezik, dasi je bil zavod prej v prvi vrsti slovenski — saj je bil namenjen pretežno slovenski Goriški. Sedaj se bodo vračali slovenski gojenci dvakrat nemi in gluhi na svoje domove. Ugnnjnti poitalijančevalno politiko aad gluhonemimi je pač grdo.
Dr. J. Jeraj:
Nova jugoslovanska kultura po naši mladini.
Ko še brijejo mrzli zimski vetrovi, že oznanjuje ob toplih obronkih mlado zgodnje cvetje prihajajočo spomlad. Slično tudi mladina čuti novi čas in potrebe novega položaja, ko še drugi živijo v starem zimskem času. Zdrav čut, ki ga ima-od Boga, ji marsikaj po-, v6, kar more razum le težko spoznati. Tak zdrav mladinski čut kliče mlade tudi v Maribor na dijaški dan, da si dajo času primeren življenjski in kulturni program. 2e davno la njihov program zori, dozoreva že od takrat, ko se je ustvarila velika jugoslovanska drsava, država treh bratskih narodov Srbov, ftr-vatov in Slovencev, ko se je po besedah velikega zgodovinarja Leopolda Rankeja jugoslovanska raja povzdignila v nacijo. Iz te in v tej novi svobodni državi sije mlademu rodu bodočnost, stari so šli pred njo, da ji pot pripravljajo, zemljo gnojijo, mlad;na pa jo mora živeti, seme so sejali, v mladini pa mora to seme skaliti in zrasti v drevo.
Nekaj tragičnega je, da mora seme poprej umreti, preden požene. Tako sc tudi zgodi, da navidezno stare stvari umirajo, ko mladina kliče k novemu programu. V resnici pa je ravnoisto seme, ki so ga nekdaj sejali naši veliki narodni sejalci, pognalo in zrastlo v telo ter dobiva oblike ▼ novem narodno-obče-stvenem življenju, ki je samo organični razvoj starega, združenega z novimi razmerami in kulturnimi potrebami. Zato naj v tej mladini, ki sedaj raste, vidijo naši starejši same sebe v novi pomlajeni obl'ki, same sebe, ki rastejo preko sebe in nad sebe v veliko narodno-ob-čestveno kulturo.
Kadar seme kali, razvija svoje imanentne oblike. Katere oblike pa kalijo iz semena ju-f goslovanske mladine? Oblike tistega narodne* ga občestva, o katerem so sanjali vsi naši veliki možje od Triglava do Vardarja, vsi, ki so gnojili njivo naše zemlje s srčno krvjo sve/jih naporov, misli in prizadevanj. Sedanja mladina hoče ideale svojih najboljših ure?rfčit! na samem sebi in v narodu. To, o čemor so nekdaj sanjali Kola? in Šafarik, to, kar sta nekdaj uresničevala Slomšek in Obradovfič, ko sta orala neobdelano njivo jugoslovanske izobrazbe, to, kar so mislili Gaj, ilirci iit srbski omladinci, ideale, ki so vžigali velikega Stros-mayerja, ko je zida! jugoslovansko katedralo, to, kar je netilo velika naša socialna reformatorja Kreka in Markoviča, ko sta osnovala zadruge in gospodarsko dvigala svoje ljudstvo, vse to sc je zgostilo v mladih srcih in razvnelo v njih ogenj, ki hoče preobrazfti ves rod po teh načelih. Ravnoisti ideali, ki so pluli v teh naših predhodnikih, valovijo s pomlajeno energijo v naših najmlajših, iz njihovih del, misli, sadov, se gradi organična stavba velike jugoslovanske kulture, narodne kulture Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Mladina dela po tej svoji stavbi veliko sintezo med preteklostjo in sedanjostjo, ker je prišel tisti čas, da se udejstvi to, kar se je v tisočletnem znoju in trpljenju pripravljalo.
Ta nova stavba raste iz semena v solncu katoliških verskih idealov, v solncu Stvarnika Boga, On je, ki zaliva in ji daje rast. Mladi so samo orodje, zidarji, ki delajo v službi božjega Zidarja. Zato raste ta stavba iz ljubezni, novega velikega zmisla za skupnost, ki ga daje vera v skupnega Očeta. To je zaradi tega tudi jedro mladinskega programa, nova obče-stvena zavest, ki naj prešinja stavbo jugoslovanske kulture. Kar so sanjali o skunnosti, ljubezni in bratstvu srbski omladinci, slovenski romantiki in hrvatski ilirci, je postalo v
Naša mladina.
Za dijaški dan v Mariboru 19. t. m.
mladini meso in kri. Na Široko vzidava v stavbo naše kulture to ljubezen, da bo držala skupaj naše družine, vasi, trge in mesta. Dovolj je bilo razdora, dovolj stoletnega razkroja, ki so ga vnesli med nas tujci in sužnost, sedaj treba občestva, srce mora zrasti s srcem, brat z bratom na podlagi ljubezni in pravice v ljudski skupnosti jugoslovanske države. To je temelj, ki se zida na njem stavba, ki jo zidajo naši mladi, katedrala velike jugoslovanske kulture, ki sc pn6 nad njo vedro nebo solnčne jadranske obali naše domovine.
Sama čuvstva pa nič ne koristijo, ideje so le takrat močne, ako temeljijo na granitni podlagi vztrajnega realnega dela. Nova obče-stvena zavest mora pokazati svoje životvornc moči v realnem življenju, v novi stanovski skupnosti. Moderni razvoj je tudi slovensko, hrvatsko in srbsko ljudstvo potisnil v razredni boj. Razklal je prirodno, narodno občestvo stanov, lastna narodna duša, ki je oživljala skupnost, je umrla, triumfira pa neizprosen boj in sila. Zato hoče mladina razmajano stavbo naše ljudske kulture zopet uravnovesiti, utrditi, pokazati sebi in vsem stanovom višje cilje, kakor je samo ekonomska korist. S Krekovim idealizmom hoče graditi nove občestve-ne stanovske kulture, z Markovičcvo vztrajnostjo je pripravljena iti še enkrat v ječo, da zmaga solidarnost med stanovi. Vsi stanovi so potrebni, vsak ima kulturno - gospodarsko funkcijo v stavbi organične narodne kulture, eden tvoriti temelje, drugi nositi postransko obzidje, tretji vezati dele med seboj in služiti k«t tramovje, vsi pa morajo tvoriti eno in isto telo, eno in isto narodno ccloto. Kar je Sima Markovič poskušal ustvariti, kar je Evangelist Krek med Slovenci začel, to mora sedanja jugoslovanska mladina v polni meri uresničiti, da sc bo ponovno dvigala stavba jugoslovanske kulture, kot sinji znak naše kulturne sposobnosti.
Ko bo žarela v naših srcih nova ljubezen, živela v naših dušah vera v Bega, stanovi bratsko tekmovali za isto narodno kulturo, bo vzkipela v naših srcih tudi nova pesem in umetnost. Novi veliki občestveni Ideali bodo rodili tudi novo veliko občestveno umetnost. Nemogoče bo več, da bi ljudje ostali zaprti v svoji individuclni omejenosti, individuelnem čuvstvovanju, impresiji in sebičnosti, na široko sc bo odprla naša duša in vzkipela bo iz naših src pesem, ki bo narodova last in izraz narodnih idealov, izraz skupnih verskih vzorov, rastle bodo ccrkvc, monumentalni božji hrami kot izraz velikega katoliškega občestva, otrok skupnega Očeta, dvigali se bodo društveni domovi kot izraz skupnih prosvetnih ciljev, umetniški spomeniki, kot izraz našega narodnega čuvstvovanja. Iz občestvenega življenja bo vzklila občestvena kultura, ebčestve-na umetnost, književnost, ljudstvo, ki je bilo dolga »prosvitljcna« stoletja samo pasivni gledalec v narodni kulturi, bo aktivno zopet oži-j velo in začutilo v sebi narodno dušo. Vsak I posameznik bo raztrgal mrežo individualnih ; čuvstev in prodrl v objektivne temelje duševnega življenja, kjer zraščajo posamezne osebnosti v družini, narodu, državi in človeštvu v občestvene zajednice. Ko bo bratsko podal svojo roko bratu, bo šele začutil v svoji duši novo življenje. Odprli sc bodo novi studenci in veletoki človeških duševnih moči, ki so bile pod skorjo individuclne zaprtosti tako dolgo zastrte, v mogočnih valovih bo valovilo življenje od srca do srca, od vasi do vasi, ker je vstal med nami novi občestveni človek.
Dovoli je bilo razkroja, dovolj ločitve, dovolj medsebojnega neumevanja, dovolj sebičnosti, naj pride po novi mladini novi čas ob-čestvenosti.
Poravnajte naročnino!
Socialno zavarovanje.
Glasom poročila mednarodnega delovnega urada obstoji na vsem svetu v 22 državah zavarovanje zoper bolezen v tej ali oni obliki za delavce v raznih pridobitnih obratih. Izmed teh 22 držav je pa izvedeno le v 12 državah obvezno zavarovanje.
Te države so: Nemčija (od leta 1883.), Avstrija (od leta 1888.), Češkoslovaška (od 1888), Velika Britanija (od 1911), Irska (od 1911), Norveška (od 1915), Portugalska (od 1919), Poljska (od 1920), Jugoslavija in Rusija (obe od 1922) ter Cile (od 1924).
V Jugoslaviji znaša število zavarovanih članov 471.232, to je 4% celokupnega prebivalstva. Ce pomislimo, da znaša število zavarovanju podvrženih delavnih slojev od 25 do 30%, sledi, da je pri nas izvedeno zavarovanje zelo pomanjkljivo.
Na višku je zavarovanje v Angliji, kjer jo zavarovanih 15,037.000 članov, t. j. 86% vseh delavnih slojev ali 35% celokupnega prebivalstva. Za njo pride Nemčija z 20,180.500 zavarovancev, t. j. 84% od celokupnega števila delavcev ali 31% vsega prebivalstva. Ko bi bila Nemčija še v predvojnem obsegu, bi stala prav za prav na isti stopnji glede zavarovanja kakor Anglija. Značilno je pa dejstvo, da je v Rusiji zavarovanih samo 5,735.000 delavcev, t. i. 6% od celokupnega prebivalstva. Dokaz.
da napredujejo socialne reforme v Rusiji zelo počasi ali pa da je zelo majhno število zavarovanju podvrženih delavcev v primeri s prebivalstvom vse države.
V sedmih državah je socialno vprašanje izvedeno le za gotove kroge zaposlencev v trgovini in industriji. Tako v LuksenburŠlti (od 1923), v Ogrski (od 1907), v Estonski (od leta 1911.), v Romuniji (od 1912), v Japonski in Litvi (v obeh od 1922) in v Grčiji (od 1923). Za nekatero kantone tudi v Švici, in sicer od leta 1911. V Luksenburški je zavarovanih 47 174 delavcev, t. j. 18% celokupnega prebivalstva, v Ogrski pa 547.875, t j. 8% celokupnega prebivalstva, h ostalih držav ni ni-kakih statističnih poročil.
Posebno pozornost pa vzbuja stanje socialnega zavarovanja v dveh, gopodarsko. precej razvitih državah: v Italiji in Franciji. Ni nobenega sledu v obveznem socialnem zavarovanju, razen v onih delih države, kateri so bili priklopljeni po vojni. V Franciji znaša število zavarovancev v novih pokrajinah 413.383, v Italiji pa 92.116. Če smemo verjeti časopisnim vestem, bo ukinila fašistovska vlada v Italiji socialno zavarovanje tudi v novih pokrajinah ter bo vpeljala za vso državo enotno zavarovanje.
Pa tudi v onih državah, katere ne poznajo obveznoga socialnega zavarovanja, moremo beležiti eotove uspehe na tem Doliu. V teh
Pristna švicarska vezenina
se dobi v izdelovalnici najrazličnejieg«
perila
M. Alešovec, LJubljana
Cankarjevo nabrežje I.
_N o v i t e t a v vezenini in perilu.
državah so prevzela privatna društva inicijati-vo za socialno zavarovanje ter ustanovila ra&-ne bolniške blagajne. Organizacija zasebnih bolniških blagajn se je najbolj izvedla v Danski, kjer znaša število prostovoljnih zavarovancev 1,351 357, za njo pride Francija 72 milijonov 745.000 (brez Alzacije in Lotaringije). Siste m prostovoljnega bolniškega zavarovanja ; se je udomačil tudi v Italiji, Belgiji, Argenti-| niji, Finski, Španiji in na Švedskem ter deloma v Švici. Kljub temu pa se niso mogle ta države popolnoma odtegniti svoji dolžnosti, ampak so bile potom izvršenega dejstva moralno prisiljene, da so zavzele napram tem bolniškim blagajnam dobrohotno stališče ter jim nudile tudi svojo pomoč.
Iz navedenega sledi, da niso kaj rožnata tla za obvezno socialno zavarovanje in da bo treba izvojevali še marsikateri trd boj.
Fašisti In Ženeva.
Na konferencah mednarodnega urada dela imajo laški fašistovski delegatje težavno stališče, ker jih delegatje drugih držav ne marajo priznali za prave zastopnike italijanskih delavskih sindikatov, dasiravno je Italija ratificirala skoro vse mednarodne konvencije tega urada.
Kot znano, so fašisti preteklega leta udu-šili v Italiji vse druge strokovne organizacije, proglašivši za veljavne samo fašistovske sindikate. To je njihovo stališče v mednarodnem svetu seve šo poslabšalo. Zrlo gledajo s skrbjo, kako bodo njihovi delegatje sprejeti na letošnji konferenci M. U. D Gospod Elio Lusi-gnoli je spričo tega napisal v >11 lavoro d* Italia« članek, v katerem pravi, da je bilo maja—junija 1925 organiziranih v fašistovskih sindikatih 1,764.423 delavcev napram 269 754 ostalih organizacij. Proti začetku leta 1020. pa da so rdeče in bele organizacije skoro dobesedno izginile, dočim je štovilo članstva v fa-šistovskih sindikatih uaraslo do take višine kot je niso mogle še nikoli izkazati v preteklosti vse strokovne zveze Italije. Tako-le piše ta samozavestni fašist dalje:
>Spričo izprememb v strokovnem gibanju Italije, ki se v oslaletn popolnoma ujemajo s celokupnim političnim položajem italijanskega naroda, sem prepričan, da ga v velikih organizacijah mednarodnega urada dela, posebno še v Ženevi, ne bo človeka, tudi ne gospoda Jou-haux-a. ki je na mednarodnih konferencah vedno nasprotoval Rossouju, ki bi si drznil zvezi fašistovskih korporacij odrekati pravico reprezentance celokupnega laškega ročnega in duševnega delavstva. Rad bi vedel, kdo si bo drznil reči, da predsednik fašistovskih korporacij ni legalni predstavitelj italijanskega delavstva v smislu člena 389. versaillske p<* godbe.<
Glasilo kršč. socialno delavske inteniari-onale bere signoru Lusignolu z ozirom na njegov članek sledeče levite:
> Vidi se, da gledajo fašisti na vsak problem Izključno s stališča moči in nasilja. Vprašanja pravičnosti sploh ne razumejo. Nasprotno pa smo mi prav izključno na temelju načel pravice vedno trdili, da fašisti niso poklicani zastopniki italijanskega delavstva. Ako pro-učavamo delavsko zgodovino najrazličnejših narodov in držav, vidimo, da so strokovno gibanje ni razvilo samo za delavstvo, ampak tudi po delavstvu samem. Prepričali se bomo, da je moč delavskega gibanja tičala vedno v njegovi neodvisnosti. Organizacija, ki sloni na terorju, ni nobena strokovna organizacija. Organizacija, ki ne dopusti, da bi delavec imel politično, gospodarsko in socialno prepričanje, organizacija, ki delavstvo sili v svoje vrste z vsemi sredstvi machiavellistične politike, organizacija, ki je umetna, a ne prava svobodna tvorba, organizacija, ki je delo sile in ki na sloni na živi, goreči svobodni volji delavstva, taka organizacija ni strokovna. Zares, gospodje fašisti: Našega stališča ne bodo izpremenill vaši članki in vaše statistike! Naše stališče bo drugačno, če se izpremenite vi. In vi se boste izpremenili, o tem smo prepričani. Ne boste namreč mogli delavstva trajno zadovoljiti s črnimi srajcami in z vojaškimi paradami. Tudi to vas ne bo rešilo, da je taiste organizacije, ki jih je fašistična država ustvarila, taista država tudi priznala. Prišel bo namreč čas, ko bo delavstvo zahtevalo reforme, ki jih delodajalci no bodo dovolili. Prišel bo čas, ko se ho delavstvo polastilo svojih organizacij proti volji svojega političnega šefa. In tedaj boste svoje stališče radi revidirali, ali pa vas bo pogoltnil silen val delavstva.«
Trde besede! A na pravem mestu. Inter« nacionala kršč. soc. delavstva stoji s fašisti v najhujšem boju.
Raznovrstno
pomladanska OBLEKO
nudi najceneje
Jns, Rolfna - LluhUana
Liubliana, Aleksandrova cesta it. 3.
Kulžurni pregled
Glasba
Produkcija ljubljanskega konservatorija.
Koncertna sezona je postala živahnejša. Dne 83. februarja je bila v Filharmoniji produkcija ljubljanskega konservatorija pod naslovom komornega večera, na katerem so nastopili štirje gojenci prof. Ravnika in Šlajsa in izvajali Beethovnovo Sonato appassionato (Z. Zarnikova), Franokovo violinsko sonato v A (Z. Zarnikova, K. Rupel) in Dvorakovo Sonato op. 100 (V. šusteršič, M. Valjalo). Zarnikova in Rupel sta že parkrat javno nastopila v manjših reproduktivnih vlogah in pokazala dobro •iolo, resne ambicije in večalimanj tudi umetnostne nadarjenosti, ostala dva pa premalo poznamo. Reproduktivni naraščaj nam bo konservatorlj deloma vzgojil, zato so nam porok nekateri vestni učitelji, od katerih sta imela Ravnik in Šlajs priliko pokazati uspehe na obravnavanem koncertu, toda treba nam je v posvetni glasbi i skladatelj-skega naraščaja, za katerega se danes vseeno premalo skrbi, dasi nam more tu biti vzor cerkveno-glasbeni krog. — Dne 1. marca je koncertiral v Unionu A. Trost, ki so ga po krivici prazne koncertne dvorane zadnjih let pri nas žal prisilile k daljši pavzi. Njegovemu koncertu podpisani radi bolezni ni mogel prisostvovati, vendar začudi pri Trostu naenkrat tako izključno slovanski program c deloma skoro kabinetnimi kosi (V. Novak, Junaška sonata op. 24, J. Suk, Ozdravljenje sina, Poco allegretto iz Iz življenja in sanj ter Pomladna idila »p. 10, S. Rahmaninov, Preludija v g-molu in g-duru, Skrjabin, Tragična pesem op. 34 in Balakirjev Orientalska fantazija). Večkrat smo že na tem mestu nastopili za smotreno ureditev koncertnega programa v smislu dovažanja mednarodnih impulzov, posebno iz umetnostnomerodajnih centrov, pa nain je predsednik Filharmonične družbe izjavil, da se tadnje čase od prirediteljev izbirajo programi. Tako je verjetno, da se je Trostu ta program diktiral (vprašati pa nam je, kdo je diktiral potem spored italijanski goslaSici zadnjič?), posebno, ker obstoja pri nas v glasbenih krogih močna nacionalistična struja. Vprašamo se samo, ali nam koristi danes večni Dvofak, Novak in Suk s svojim impresionizmom, Skrjabin in Rahmaninov in Balakirjev s svojim pred impresionizmom več od katere kvalitetne sodobne francoske, nemške, ruske skladbe ali manj? Ugotavljamo, da naši glasbeni Slovani od tega koncerta niso nič bolj Slovani kakor so bili, da program za razvoj in modernizacijo naše, že tako za slikarstvom in dr. zaostale glasbe ni bil noben impulz in da zahtevamo modernega mednarodnega programa in take vrste mednarodnega starega programa, ki more pospešiti razvoj moderne pri nas po stilni sorodnosti. Proč
, s tem slepim, individualističnim, napačnim nacio-
I nalizmom v umetnosti!
t—_ Važen dogodek za naše glasbeno življenje je bil konrert Orkestralnega društva Glasbene Matice B. marca v Unionu, ki nam je prinesel v suši domače orkestralne produkcije kar tri domače skladbe prvič, namreč našega klasika Jurija Mihevca uverturo k operi »Redit behalten die Planeten«, Saše Šantla Malo suito za veliki orkester in E. Adamiča Šest ljubljanskih akvarelov. Spričo malomarnosti za našo glasbeno zgodovino in staro slovensko glasbo moramo pozdraviti dejstvo, da se je dala Mihevčeva uvertura. Zahvaljujoč se Orkestralnemu društvu za ljubeznivo posojene parti-ture naj kratko spregovorimo o teh treh delih, pridržujoč si referat o njih za Dom in Svet. Jurij Mi-hevc je bil rojen v drugi polovici 18. stoL in umrl v prvi polovici 19. stoletja, torej mlajši sodobnik J. Zupana, ld nam je dal sploh prvo opero, imel je stike z Beethovnom in Diabellijem in Francozi, obdelan pa ni še niti biografski niti stilno. Dr. Čerin je nekje našel par njegovih del, katerih izvedba naj bi vzbudila počivajoči interes za raziskanje naše glasbene preteklosti, ki je kilometrsko zaostalo za delom literarne in oblikujoče umetnostne zgodovine. — Uvertura k Planetom je zložena v D-duru za izvajanje z orkestrom klasičnih 14 instrumentov, ima uvodni Andante, osrednji, dosledno klasično zgrajeni Allegro in kodast konec, držana je v klasičnem stilu, pa se odlikuje po zelo kromatično barvani invenciczni melodiki Snovno nizata Allegro in Andante motive iz opere, instrumentacijski operira delo za klasiko značilno z odgovarjajočimi si pihali in godali, kaže pa, da je bil nje avtor pomena vreden skladatelj, dobro orientiran v evropski muzikaM produkciji svojega časa (morda je nastalo delo že okrog 1820 —30?). Sledila je Šantlova Suita za veliki orkester v petih stavkih z naslovi: Božična, Kralj Matjaž, Narodna, Veseli ples in Veli Jože. Skladba se naslanja na istrske ljudske motive, v čijih variiranju in imitiranju ne kaže posebne invencioznosti; nje glavni emocijski element hoče biti melodičnolirična plat. Stilno nima z moderno nič opraviti, ne v harmoničnem ne kom-pozicionalnem smislu, nego je dosti bližja nekakšni pozni romantiki; posebno Veseli ples kaže naslon m.orda na Dvorakovo delo. Instrumentaoija za veliki orkester je nerodna, pihala ne prihajajo do veljave, pavke na par mestih motijo s svojim podčrtavanjem ritma, kjer prevladuje melodijski značaj. Vendar smo te, sicer odkrite in dobrodušne skladbe dosti bolj veseli kakor petih člankov naših glasbenikov o kulturni politiki, ker je resen akt dobre volje, »tudi kaj doprinesti tam, kjer manjka« in manjka nam na orkestralnem polju i za našo porabo i za reprezemtacijo v inozemstvu še ekoro vse... V tem oziru je tej potrebi deloma krepko zadostil Adamič s svojo suito, komponirano leta 1925. Zložena je za godalni orkester in ima lest stavkov z naslovi: Jutro na Rožniku, Tivolski ribnik, V šentflorjanski cerkvi, Na Gradu, Pri sv. Krištofu in V zvezdi. S to skladbo je Adamič napravil razvojno precejšen korak naprej od svoje še skozinskoz impresionistične Tatarske suite. Vseh Sest »tavkov je večalimanj dosledno simetrično ■grajenih po shemi aba, to je v načinu oklepnega in medstavka, kar pomeni obrat od impresionizma pravtako kakor ga pomeni ta skladba v glavnem že v obdelavi glasbenega telesa. Najbolj še prva dva stavka težita k dražljivi harmoničnosti, vendar je preko nekih atonalnih mest jasen moderen značaj te suite, ki kaže v tretjem stavku fugebio formo, v četrtem in šestem pa močan naslon na klasicizem in italijansko 18. stoletje tako v obdelavi kakor kompoziciji, da, do neke mere celo v izberi melodije za teme, v čemer se kaže modema skladateljeva ljubezen za strogo formo, naklon k kontra-punktifnl obdelavi, pri čemer ne molijo dosti tu-patam še vedno preostali dražljivi harmonski drobci. Zadnji stavki so deloma že moderno nesnovnega enačaja, da nadpisi malo spravljajo v zadrego, lo prva dva sta še izrazito občutenjskega značaja. — Adamičeva skladateljska moč tiči v melodični in-vencioznosti, ritmičnih efektih in dosti obširni glasbeni orientaciji. Ir. skladbe je jasno razvidno njegovo stremljenje po originalnosti tn presenetljivi efektnosti, univerzalnosti za vsako ceno. Vsak stavek ima poseben stilni značaj, skoro bi človek ne verieL, da je te tako heterogene stvari vse skupaj ilotil isti avtor: ▼ posameznih stavkih je vse polno
presenetljivih sredstev nakopičenih: efekten melodičen domislek sledi nenavadnemu ritmu, tu sta skupaj debussyjevsko nadahnjeni harmonik poleg korala, pa tudi klasik poleg atonalca in barokist. V tej lastnosti sliči ta Skladba žal večini modeme umetnostne produkcije zadnjih deset let, ki so hotele s silo, nekako znanstveno izsiliti efekt, ne da bi notranje dokazale kapljo krvi, ki bi dala efektnim drobcem 2 i v 1 j e n s k o vez, notranje globine in resničnosti, in usoda individualistične umetnosti je zato, žal, kratkotrajnost V naprednejših centrih že goje ravno nasprotno smer, ki je tu mogoča, neke vrste objektivno umetnost železnokonsekventne forme kakor betonska stavba, plastične obdelave, kakor bi hotela izsiliti si veljavo za tisoč let, sentimenta Je čisto konec, vlada brutalna resničnost. To je moderna neindividualna in nesubjektivna umetnost, ki ima bodočnost. Nekoliko je Adamič s to skladbo že pokukal vanjo, dlje bo še, zaenkrat pa je s skladbo zamašil v suši naše instrumentalno produkcije veliko vrzel, k čemur mu moremo čestitati. Adamič kot dirigent sicer tudi ni dosti več kakor začetnik, pa je pokazal — v kolikor se je za katero skladbo bolj ali manj osebno vnel — neprimerno več reproduktorja v sebi od Škerjanca, katerega nadomestuje. Pokazal je to zunanje v nekih dinamično zelo odtehtanih, plastičnih razmerjih instrumentalnih skupin med seboj, da je bila na površju tematika, pokazal deloma notranje v agogičnem oziru in glede muzi-kalnega razumevanja in poudarjanja fraze. Vendar ni mogoče reči, da je izbiral srečne hitrice pri posameznih stavkih, tako pri Čajkovskem (»Ščeljkun-čik«), kjer je samo končni Trepak oživel, ali pri šantlu, kjer je bil drugi stavek prepočasno vzet in je s prvim in tretjim dal dolgo nerazlikovitost, kar skladbi ni bilo v prid. Poznamo meje možnosti mladega orkestralnega društva, zato ne bomo merili Polovskih plesov kar se tiče hitrice, toda kljub vselim Adamič kot dirigent še vedno ni tisto, kar rabi društvo z ozirom na svoje visoke naloge m ambicije v bodočnosti, dasi je pokazal zmožnosti in trud, za katerega smo mu hvaležni .. Da se čisto brez zamere sporazumemo: orkestralno društvo ima livalabogu delavne organizatorje, pa si dosedaj, žal, še vedno ni našlo močne roke dirigenta-vzgojitelja, učitelja.
V torek 9. marca je koncertiral v Unionu svetovno™ ani praški Seveikov kTartet z Dvofakovim op. 110, Szymanov9kega C-durovim kvartetom in prvim Mozartovim B-durovim kvartetom. Dvofak žal, kljub svoji kvaliteti, ki jo objektivno ima in kljub temu, da je ta skladba ena izmed zadnjih, dovršenih, za nas danes ne pomeni dosti s svojo senzibilno romantiko, še posebej v tej gnječi češke mimke, ki nam jo nudijo. Mozart je po svoji formi storil za nas svoje, deloma najzanimivejši pa je bil kvartet Szymanovskega, ki predstavlja neko poljsko analogijo Hindemithovemu ekspresionizmu in je bil lani na beneškem festivalu od konservativne kritike kot atonalna zabloda odklonjen. Pri tej glasbi, ki je po eni strani nekak zadnji izrastek impresionizma, gre za notranji, idejni pogon linije. Glasovi se med seboj neglede na disonanco, »kako-fono« razrivajo in približujejo, kar ustvaria neko čuvstveno napetost, ki je bila lastna vsej 'tej polpretekli »Izrazni« umetnosti, v bistvu pa ni nič novega, ker smo videli nekaj podobnega že v srednjeveški glasbi. Po drugi strani je taka glasba že prehod v današnjo moderno polifono. Glavno je bil na koncertu estetski učinek izvedbe Sevčikov-eev, ki imajo vse visoke lastnosti slavnih repro-duktorjev Ln skoro prevestnO cizelirajo detajl, dasi bi jim morda kdo očital malce akademične hladnosti. Naši goslači so se imeli priliko marsičesa
naučiti.	y
* • •
Koncert Sancin-Kroiner r Celju. Koncert, ki sta ga priredila g ravnatelj celjske Glasbene Matice Sancin in g. profesor Kromer v soboto 13. t. m. v mali dvorani Celjskega doma, je midil poslušalcem prvovrsten užitek. Vijolinist — musicus natus, ki so mu rojenice stisnile v roke najpopolnejši inštrument, je v izvajanju koncertnih točk pokazal, da imamo Celjani v svoji sredi popolnega umetnika, deležnega evropskega slovesa Zikovega kvarteta. Partner izmed 4 umetnikov si je izvolil za sedež svojega delovanja naše ljubko mesto, da vzgaja na vrtcu lepe umetnosti rod, ki se bo navduševal za kulturno dobrino, ki jo je dalo narodom krščanstvo, glasbo. Njegov tovariš koncerta g. prof. Krfiemer je bil poleg njega junak večera. Iz nebogljenega Ehrberja je pričaral poslušalcem poezijo pred 116. leti rojenega Friderika Franceta Chopina, Poljaka iz Zalazowa-Wole pri Varšavi, tega genija v klavirski glasbi brez prjmere, do dna zemlje sentimentalnega, do vrh neba vriskajočega romantika. Njegov sodobnik, Franc Liszt, največji virtuoz, rojen 22. 10. 1811 v Rajdingu pri Pešti, univerzalni genij (njegovo historično delo o ciganih in njihovi muziki je znano) se nam jo prikazal v vsej svoji mogočnosti. Ljubezen, vihar, harmonija tega večnega popotnika in poznejšega Abbeeja je valovila v njegovih skladbah, zlasti je bila hoja svetega Frančiška po morju božanska.
Moderni — mučno pravdanje ..,
Dvorana je bila — kar ni dokaz polnega razumevanja občinstva — pomanjkljivo obiskana. Najprej mora biti kino in plesna dvorana napolnjena, le malo se čuti izvoljenih za kaj boljšega. Veselo dejstvo pa je da je skoro da polovico navzočih tvorila dijaška mladina, ki je s tem pokazala svoje idealno razpoloženje za vse lepo ln plemenito. Želeli bi si še ve? takih večerov.
15 velikonočnih pesmi (Riharjevi in dnigi napevi) za mešani zbor zbrala in uredila .Tos. Sicherl in St. Premrl. Part. 30 Din, glasovi po 4 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — V tej zbirki so zastopani sledeči skladatelji s svojimi deli kakor: Cvek (skilovje groba, velika noč se zasvetli) Rihar (Zveličir naš je vstal iz groba, današnji žarki zarje mile, Jezus je vstal od smrti), Vavken (dan presvuti, zapoj veselo o kristjan), Premrl (Zveličar gre </, groba, . ezusnre-magavec groba), Adamič Fr. (skalovje groba), Ger-bič (Zveličar naš Je vstal iz groba, srce zapoj, Jezus premagavec groba, ?rcc zapoj;, Pogačnik (odprl se grob). Sami naši stari znanci in prijatelji so torej zastopan po svojih izbranih napevih v tej zbirki, katera vsebuje najlenšc in najveličastnejše velikonočne pesmi. Najboljši tolmači veličastnih velikonočnih praznikov fo ti napevi. Nekatere smo poslušali že kot otroci. Mlado in staro je bilo ginjeno pri teh napevih in to tudi sedaj, kjerkoli bodo doneli, bodisi na koru v cerkvi ali na prostem pri procesiji. Prvačijc. najbolj št. 1, 2, 3, 5, 7, še posebno pa nad vsa veličastna in mogočna Premrlova št. 9, ki Poah Anini Uar srce vžge. S tem pa ni rečeno, da so ostale manj vredne. Nikakor ne, posebno Gerbičeve so prav lepe in moramo biti g. Premrlu hvaležni, da jih je sprejel v to zbirko tn reSil pozabnosti. Odveč bi bilo to zbirko še posebej priporočati, saj je vsaka pesem sama na sebi najboljša in najzanesljivejša reklama in najlepši kinč velikonočnim praznikom.
CfublfansUo gledišče
Drama.
Začetek ob 8 zveCer.
Torek, 16. marca: Zaprto.
Sreda, 17. marca: »Deseti brat«. Red C.
Opera.
Začetek ob pol 8 zvečer.
Torek, 16. marca: »2ongler Naše ljube Gospe«. E.
Sreda. 17. marca: »Trubadur«. Gostovanje g. Roberta Primožiča. Red A.
Efudslci oder
v Ljubljani
V petek, na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca ob pol osmih zvečer: »DEKLE Z BISERI«.
Nedelja, dne 21 marca, ob pol štirih popoldne: »DEKLE Z BISERI«. Igrokaz s petjem v petih dejanjih. Predprodaja vstopnic v Ljudskem domu, I .nadstropje.
Na številna vprašanja iz občinstva, ali se bo letos predstavljal »Pasijon« na Ljudskem odru, nam je vodstvo sporočilo, da pasijouskih predstav letos ne bo. Omenjeno vodstvo smatra, da postane 'po pregostih predstavah z enim in Istim besedilom vsa ta sveta tajna trpljenja našega Zveližarja pre-navadna, res zgolj gledališka stvar, kar ni bil namen pasijonskih predstav. Da pa nudi našemu občinstvu v pred velikonočnem času kakšno nado-mostilo z resno dramo verske vsebine, bo Ljudski oder kljub velildm žrtvam, ki Jih stvar zahteva, predstavljal priljubljeno igro »Dekle z biseri.-', po kateri Je bilo tudi že veliko povpraševanje. Romantična zgodba, ki se je godila v času preganjanja kristjanov, o deklici Mirijam, dramatizirana po romanu istega naslova, bo po svoji globoki vsebini pač najprimernejša za resno čustvovanje in razmišljanje vernega občinstva v postnem času. Občinstvo se radi tega že vnaprej opozarja na ta izreden dogodek na Ljudskem odru. — Igra se vprizori na praznik sv. Jožefa, v petek dne 19. t m., ob pol 8 zvečer in v nedeljo dne 21. t. m. ob pol 4 popoldne.
ar&tvo
I. O g r i n :
Stanje našega obrtništva
Obrtni stan je za kmetskim izmed najvažnejših. Kmet goji in prideluje rastline, katere potem obrtnik ali tudi industrijec preobrazuje v polizdelke in izdelke. Vsak narod, četudi je na nizki stopinji kulture, vsebuje med različnimi stanovi svojega prebivalstva, tudi obrtni stan. Ta dela za vse ljudstvo, za njegove telesne in življenjske potrebe. Dela orodje, ali tudi že stroje za različne panoge, soobrtnikom kakor tudi poljedelcem.
Obrtnik dela za krajevne potrebe prebivalstva v občini, okraju, pokrajini ali pa tudi za izvoz iz države. Obrtnik se mora torej prilagoditi ljudskim običajem in potrebam, gledati mora, da zadovolji svoje naročnike. Veliko pa lahko vpliva in odloča pri izdelkih, bodisi v gospodarskem, gradbenem ali oblikovnem oziru.
Obrtnik tudi vzgaja naraščaj za veleobrte, industrije in razno družbe. Iz obrti se večinoma razvija in raste veleobrt in industrija. To je pravzaprav le prava in legalna pot za raz-v^tek in napredek industrializacije.
Iz vsega tega je razvidno, kako važno nalogo v družbi ostalih stanov zavzema obrtni stan. Ako pa hoče obrtnik, da prav in z uspehom vrši to svojo nalogo, je gotovo potrebno, da je zato tudi vsposobljen.
Pred nedavnim je zadostovalo, da je obrtnik šel ,ko se je izučil obrti, malo na tuje svandrati«, kakor so rekli, in ko je na tujem pridobil nekaj izkušenj (od nas so hodili največ v Nemčijo in v Švico), ko je spoznal in se seznanil, kako se dela na tujem, potem je bil sposoben in je v domačem kraju lahko pričel samostojno izvrševati svojo obrt. Omenim naj, da so bili to le boljši obrtniki iz mesta, dočim podeželski obrtniki niso toliko hodili na tuje, ampak kvečjem v mesto, da so se malo bolje izurili v svojem poslu. Tako je prišla k nam obrtna kultura od severa. Vsled tega še danes vidimo pri vseh obrtnikih, da rabijo tuje, nemške ali spačene besede za orodje in posamezna dela v obratu. Dandanes se malo hodi na tuje. Vsa znanost se dobi doma, praktično ali ročno znanje pri mojstru, teoretsko pa v obrtnih šolah ali raznih tečajih. Že iz tega sledi, kako velike važnosti je obrtno in strokovno šolstvo. Ako torej hočemo, da bo naš obrtnik enak obrtnikom v drugih državah, potem mora imeti tudi enako i7obrazbo. Naš obrtnik se mora braniti tudi proti onim, ki hočejo k nam uvažati. Mi imamo zelo nevarne sosede Nemce, ki so že pripravljeni preplaviti naše kraje s svojim blagom. Danes jim to še ni popolnoma mogoče, ker še nimamo z Avstrijo in Nemčijo trgovinskih pogodb, a dolgo to ne bo trajalo. Ko jim bodo vrata na stežaj odprta, nas dobe nepripravljene. Ljudska masa pa gotovo ne bo upoštevala narodne obzire, ker vsak kupi tam, kjer je boljše, lepše in cenejše. Množice pa so dandanes zelo razvajene, in kdor hoče uspešno delovati, se mora splošnim razmeram prilagoditi.
Bivša Avstrija je v zadnjih letih mnogo storila za prospeh in napredek obrtnega sta- j. nu. Središče vsega je bil Dunaj. Pa tudi v pokrajinskih središčih se je to delovanje že zelo poznalo, n. pr. imamo ravno iz zadnjega časa precej na široko zasnovano obrtno strokovno šolo v Ljubljani. Dalje se je zelo zanimalo za prospeh Obrtno pospeševalnega urada v Ljubljani, dajali so se redni prispevki obrtnim nadaljevalnim šolam itd.
Veliko oosežnih naprav za prospeh obrtnega stanu je ostalo danes na Dunaju, deloma tudi v Gradcu, kjer tudi ne počivajo. Zavodi, ki so bili prej namenjeni, da služijo vsej državi, služijo danes tri četrtine manjši. Avstrijci delajo, napredujejo in zasledujejo vso novejšo znanost in vedo na tem polju.
Kaj pa mi? Imamo obrtno strokovno šolo, sedajno srednjo tehniško, kjer se vrši pouk le za pol tucuta strok, ki so že prej obstojale. Ne vemo, če so v tem pravcu pravilne, so pa zelo nepopolne, ne le z ozirom na stroke, ki bi bile primerne našim novim prilikam, ampak tudi radi financijelnih skrbi za njih uspešen razvoj in obstoj.
Dalje imamo še obrtiifr nadaljevalne šole. Primanjkuje pa nam uinth moči in so šole tako slabo financijelno flfttlprte, da se nekatere vršijo le po par njesecev v letu. Kaj ima obrtni vajenec, bodoči ipojster, od vsega tega?
Imamo tudi Obrtno pospeševalni urad, ki
prireja po nekaj tečajev na leto, največ za krojače in čevljarje, in še za ta urad se ne ve, kako dolgo bo še pri življenju, če bo skrbe1 zanj sedanji gospodar.
To so menda vse naprave, kar jih imamo za prospeh obrti, katere edini obstoj je v dobro prospevajoči obrti, industriji in trgovini.
Kdor pozna, kaj imajo naši sosedje v svojih obrtno pospeševalnih zavodih in muzejih, kjer so tudi privatne prilike ugodnejše in boljše, ga mora biti res strah pred našo bližnjo bodočnostjo.
Naša bilanca izkazuje zadnjih sedem let na tem polju velike pasive. Naloga merodaj-nih faktorjev je, da krenejo drugo pot. V parlamentu se ravno razpravlja o proračunu. Naloga vseh strank je, da se za stvar pobrigajo, ker drugače jih zadene velika odgovornost. Pa tudi naloga samega obrtništva je, da se zgane in prične s samoobrambo, 6e noče, kakor se je že to pokazalo pri industriji, da postane popolnoma odvisno od tujca.
V odvisnost inozemstva pa nas spravlja tudi carina. Navidezno izgleda, da to pač ne ovira obrtnega stanu, češ, da je carina le zadeva splošnega konsuma, v resnici pa silno poseže ravno v konkurenčni boj z inozemskimi izdelki.
Prihodnjič mogoče kaj več o tem! • • •
Združene papirnice Vevče, Goričane ia Medvode, d. d. v Ljubljani so imele 13. marca bilančno sejo upravnega sveta. Sklenilo se je predlagati občnemu zboru delničarjev, ki se bo vršil v petek 9. aprila 1926 ob 16 popoldne v prostorih Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, da se z ozirom na doseženi dobiček minulega poslovnega leta v iznosu 3,054.568.48 dinarjev izplača za leto 1925 enajst odstotna dividenda.
Discipliniranje borznih senzaiov v Zagreba.
V zagrebških borznih krogih je bila danes razširjena vest, da so bili disciplinirani štirje zagrebški borzni senzali.
Prva hrvatska štedionica v Zagreba je imela dne 13. t. m. svoj občni zbor. Banka izplača 20 % dividendo. Čisti dobiček znaša Din 21,108.020.24.
Šibenik za lastno trgovsko zbornico. Trgovci in obrtniki severne Dalmacije so sklenili na svojem zborovanju v Šibeniku zahtevati svojo lastno trgovsko in obrtno zbornico za severno Dalmacijo s sedežem v Šibeniku.
Vlada proti švicarskemu posojilu državne hipotekarne banke. V ministrski seji 13. t. m. je bilo sprejeto odklonilno stališče o najetju 6 milj. posojila v švicarskih frankih, ki ga je predlagal ravnatelj državne hipotekarne banke in o katerem smo že poročali.
Italija je prepovedala uvoz lesnih izdelkov In čipk. Kakor poročajo iz Belgrada, je Italija prepovedala uvoz lesnih industrijskih izdelkov, čipk itd. Naši izvozniki so napravili pri bel-grajski vladi tozadevno energične korake.
Uvoz našega hmelja v češkoslovaško. — Češkoslovaška je uvozila 1. 1925 za 16.211 sto-tov (po 50 kg) hmelja. Od tega odpade nad polovico na našo državo in sicer 8837 stotov (po 50 kg).
Marsa
Dne 15. marca 1923.
Denar.
Zagreb. Budimpešta 7.96—8, Berlin 13.5130 —13.5530 (13 54), Italija 227.56—228.76 (228— 228.25), London 275.96-277.16 (276.50-276 60), Newyork 56.65-56.94 (56.78-56.80), Pariz (207.50 -208), Praga 168.03-169.03 (168.45-168 55), Dunaj 8.0025-8.0425 (8.0150-8.02), Curih 10.9296-10.9696 (10.9150-10.9525), Amsterdam 22.765-22.865.
Curih. Belgrad 9.1350 (9.1350), Budimpešta
71.80 (72.80). Berlin 123.70 (123.70), Italija 20.8» (20.85), London 25.255 (25.2525), Newyork 519.M) (519.50), Pariz 18.87 (18.85), Praga 15.385 (15 387) Dunaj 73.22 (83.20), Atene 7.35 (7.20), Bukarešt 218.50 (217.50), Sofija 3.76 (3.75), Madrid 73.20 (73.20), Varšava 67 50 (67.50), Amsterdam 208.10 (2AR.12), Bruselj 23.55 (23.57), Stockholm 130.30 (139.25), Oslo 114 (113.20), Kopenbagen 136.75 (136.75).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.4575, Kodanl 186.50, London 34.43, Milan 28.40, Nevvvork 708.10 Pariz 25.59, Varšava 86.20. Valute: dolarji 707.15, angleški funt 34.45, lira 2837, dinar 12.435, češkoslovaška krona 20.95.
Praga Devize: London 164, Liro 136.05, Newyork 33.70, Pariz 122.55, Zagreb 59.69.
Vrednostni papirji.
Ljubljana. 7% Inves' po^nj, 76—78, vojna odškodnina 277—279, zastavni listi 20, kom. za-dolžnice 20, Celjska 200 -202, Ljublj kreditna 200-220, Merkantilna 100-104. Praštediona 960
—870, Slavenska BO, Kred. zavod 165—175, Strojne 100—110, Vevče 110 den., Stavbna 80—90, 3e-Sir 115-120.
Zagreb. 7% invest. posoj. 78—74, vojna odškodnina 279-280, za april 282 -283, Hrv. esk. 118—118.50, Kred. 114—116, Hipobanka 66—66 50, Jugobanka 105—106, Praštediona 970—980, Ljubljanska kreditna 200 den., Srpska 144—146, Narodna banka 8350, Eksploatacija 24—25, Šečerana 420 bi., Nihaj? 34 bi., Slavonija 42.50-48, Vevče 100 den., Danica 60—62.
Dunaj. Podon.-savska-jadr. 738.500, Živno 780.000, Alpine 249.000, Greinitz 224.C00, Trb v-lje 455.600, Hrv. esk. 126.000 Gutmann 870.000, Mundus 1015.000, Slavonija 51.100.
Blago.
LJubljana. Les: Smrekove deske, 20 mm, »ion'e, 4 m, fco Postojna 13 vag. 4Q0—400, zaklj. 490, smrekove deske 25, 30, 40 in 50 mm, 4 m, I., II, fco Postojna 2 vag. 570—570, zaklj. 570, smrekove deske, 20 mm, monte, 4 m, fco Postojna 2 vag. 500—500, zaklj. 500, bukova drva, 1 m doli, na polsuha, fco meja 80 vag. 17.50—17.50, zaklj. 17.50, hrastove vozovne deščice, I., fco meja: 53 mm. 8 m. 18—30 cm 1850 den., 43 mm, 2.65 m 1880 den., 53 mm, 2.85 m 1380 den. — Premog: Kal. ca. 7000 antracit, Orle, fco vagon Škofljica: kosovec, za 1 tono 500 bi., kockovec, za 1 tono 450 bi., orehovec, za 1 tono 400 bl„ zdrob, za 1 tono 860 bi. Kal. ca. 4800, fco vagon Ormož: kosovec nad 60 mm. za 1 tono 260 bi., kockovec 35-60 mm, ea 1 tono 240 bi . orehovec 20-85 mm, za 1 tono 210 bi., zdrob 10-20 mm, za 1 tono 190 bi. — Žito in poljski pridelki: Pšenici bačka, 76-77, fco vag. naklad, post. 2K0 bl„ koruza času primerno suha, fco Postojno tranz 1K vag. 152—152, zaključek 152, koruza času primerno suha, par. Šid 1 vag. 114—114, zaklj. 114. koruza mlevna (Mahl-mais), par. Beli Manastir 145 bi., koruza umetno sušena, fco vag. naklad, post. 135 bi., koruza in-nilanka, par. Cakovec 150 bi., koruza inzulanka, fco vag. LJubljana 165 bi., koruza činkvantin, par. Bell Manastir 188 bi., ječmen pomladni, 65 kg, par bačka postaja 165 bi., rž, 71-72 kg. par. Ljubljana 226 bi., ajda, fco vagon Ljubljana 260 bi., oves re-ietani, fco vag.. naklad, post. 175 bi., otrobi drobni, fco vao. naklad, post. 115 bi., fižol beli, fco v. naklad, post. 150 bi. — Gradbeni materi-|a 1: Ia Portlandcement dalmatinski: v jutastih vrečah, fco Split 40 bi., v papirnatih vrečah, fco Split 44 bi. — Eksekutivna prodaja: Koruza defektna fco vag. Ljubljana 1 vag. 55—55, za-vlj. 55.__
Za učitelfstvo
Kotevaka podružnica »Slom. iveze« Ima svoje fborovanje dne 20, marca t. 1. v Kočevju po prihodu jutranjega vlaka. Na dnevnem redu bos'.a med drugim dve predavanji: >0 rokotvomem poukuc in »Vzgojna vrednost glasbe«. Na svidenje!
Naše dijaštvo
Občni abor Akademske *»eie se bo nadaljeval Jutri v sredo ob 4 popoldne v Akademskem domu. Vabimo tudi gg. starešine in prijatelje akad. dijašlva.
„ Jugotl, kat. akad. druilvo »Krek* v Pragi II, Vorillska ulica 1 Je izvolilo na semestralnem rednem občnem zboru sledeči odbor: predsednik: Ivan Kle-menčič. cand. ing., podpredsednik: Ciril Ribič, stud. phil., tajnik: Janko Jarc, cand. phil., blagajnik in gospodar: Joža Logar, cand. iur. Revizorja: Ing. Peter Rozman, stud, phil. in ing. Janko Novak. stud.
k. Vs! ?gnila «Ied« študija daje odbor. Zlasti vabimo tehnike, medlclnce, zgodovinarje ln slaviste. Opozarjamo tovariše, ki bi želeli priti študirati v Prago, da življenje v Pragi ni dražje ko v Zagrebu.
Spori
NOGOMETNE TEKME PRETEKLE NEDELJE
. .V Ljubljani so se nadaljevale v nedeljo na igrišču Ilirije prvenstvene tekme. Ilirija je porazila Slovana z 10:0, Hermet je zmagal nad Slavijo s 3:2; tekma mod rezervama Ilirije in Slovana je končala s 6:0 za Ilirijo. Tekma Primorje:Svoboda je bila preložena, Jadran je bil v nedeljo prost.
Slovan s svojo nesmotreno igro in slepim udarjanjem žoge ni moštvo, ki bi moglo ogroziti zmago Ilirije ali jo prisiliti do večjega napora. Igra je bila sicer večjidei otvorjena, inicijativo pa od prve do zadnje minute obdržala Ilirija. Goli so padali v enakomernih presledkih, vsak polčas 5. Moštvo Ilirije je bilo taktično boljše kot v dosedanjih letošnjih igrah, vendar mu manjka še precej do nekdanje forme. Kot srednji napadalec Je igral »rezervist« Verovšek z dosti lepim uspehom; tehnično Je dober igrač, taktično seveda še ni dorasel težjim nalogam. Dr. Tavčar se je kot desni half zopet izkazal za rutiniranega taktika; v tem, kako pregleda igro ter pošlje žogo vedno na pravo mesto, se more učiti od njega vse ostalo mištvo; koncem igre je presenetil z lepim dolgim strelom nasprotnega vratarja ter dosegel gol St. 10. Oba drnga halfa sla bila na mestu, obramba ni imela težkega posla. V napadalni vrsti Je bil najboljši Oman, ki Je dosegel tudi 5 golov. Zupančič I. Je bil v prvem polčasu prav dober, v drugem pa je popustil ln imel nekoliko slabih momentov. Tekmo je dobro vodil sodnik Planinšek.
Nekompletnemu Hermesu je povzročila agilna Slavlja nepričakovano mnogo posla. V tehmčnem oziru so Hermežani bili pač daleko boljši od Slavijo, Igrali pa so neracijonelno ter nazadnje komaj rešili dve važni prvenstveni točki. __ V C«'J« se je vršila prvenstvena tekma med SK Celjem in Atletiki. Igra Je bila živahna, obe moštvi sta igrali dobro in fair. Zmagalo je Celje s 8:1. Tekma šteje še k Jesenski prvenstveni sezoni.
V	Zagrebu Je gostoval v soboto in nedeljo dunajski profesionalni klub Slovan. Za protivnika je imel Gradjanski SK. V soboto je zmagalo domaČe moštvo s 5:3, v nedeljo so se dunajčani re-vanžirali z rezultatom 8:1. Obe tekmi sta bili igrani preostro ter nista napravili dobrega utiša. V nedeljo Je bila igra vsled vmešavanja publike že v prvem polčasu prekinjena, ostanek tekme je vodil nato drug sodnik. — Odigrani sta bili dalje dve vazm prvenstveni tekmi in sicer Concordia:Zeljezni-čarji 1:0 In HAŠK:Sparta 2:1.
V	Belgradu so se igrale na vseh igriščih prven-|tv„en,e tekme. Važnejši izidi: Jugoslavija:Jedinstvo 5:2, BSK.'Jadran 8:0, Soko:šumadija 3:0.
Sarajevtki >AerbS<. prvenstvena tekma med SASKom in Slavijo je bila preložena.
Na Dunaju se Jo vršila meddržavna tekma med Avstrijo in Češkoslovaško. Zmagali so Avstrijci z . , moštvo je močno razočaralo, tudi ni nastopilo kompletno. - Medmestna tekma Prara • Dunaj je končala neodločeno 1:1. - v Bruseljti sta ^igrala Belgija in Holandska istotako neodločeno
HAZENA.
Mladinska pokalna tekma med Ilirijo in Ateno ki se je vršila v nedeljo kot otvoritvena hazenska tekma v Ljubljani na igrišču Atene v Tivolskem drevoredu, je prinesla zanimivo in lepo igro. Iliri-janke so prevladovale v napadalni vrsti, lder ie nastopilo nekoliko rutiniranih igralk, Ah-na je bila boljša zopet v obrambi, le vratarica je bila mečno nesigurna. Rezultat 6:1 za Ilirijo je nekoliko večji kot bi odgovarjalo poteku igro in taktičnemu raz-merju moči obeh skupin.
Turistitea
Kranjska gora, 15. marca ob 7 zjutraj: —1» C, barometer pada. sren 10 cm, saninec ugoden.
Boh. Bistrica, 15. marca ob 7 zjutraj: +4° C, oblačno, zimski sjrort neugoden.
JVasznanlla
>0 rigofi In pridelovanju Špargljev« predava
v torek di;e 16. t. in. ob 8. uri zvečer strok, učitelj Jos p Strekelj Predavanje se vrši v 1. nadstropju desko ljudske šole na Cojzovi cesti (Grabnu). Vstop
Jugosl. Matica srednjo Savinjske doline s ie-deiem r Braslovčah priredi na Jožefovo dne 19 t. mes. po večernicah na Polzeli v dvorani gostilne Limperman svoj redni letni občni zbor združen s predavanjem in skioptičnimi slikami od Pokrajinskega odbora v Ljubljani. Vsi člani in prijatelji društva na plan! — Odbor.
Društvo upokojenih javnih namešfencev <a Slovenijo v Ljubljani opozarja svoje člane, da se vrši letošnji redni občni zbor društva jutri v sredo ob pol osmih zvečer v gostilni pri »Mraku« na Rimski cesti.
"Poizvedovanja
Denarnica, ki je bila v nedeljo dne 14. marca zvečer najdena (ali mogoče za šalo izmaknjena) naj se vrne lastniku. Popoln naslov se nahaja * njej.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 15. marca 1926. Višina baromefra 508-8 m
Opazovanja
Vrni
I f«s
Ljubljana (dvorec)
Zagreb Belo rad Sarajevo SHoplfe Dubrovnik Praga
Baro-
melei
Toplota
v C'
Kri »loge
Vele, in briln« v m
Obloč-nosi
0-10
Vrsta padavin
ob opazovanju
767'2 766-6 761-1 /62-5
766-2 767" I
767-4
768-1 765-1 761-8
* oim da 7>>
V Ljub-ljani je
0-1 0-9 11-0 89
3-0
4-0 3'0 50
110 4-0
84 86 55 74 84 /8 86 66 38
S 1-5 SW I ENE 0-5 NE 0-5 W 3 mirno E 3 SW 3 ESE 0-5 W 3
Barometer je reduciran na
7
8
7 4 9
8 1
3 2
10	dež
morsko gladino.
0
0 o o o
dež 2-0
® m
E 5
o 0>
U
05 > O
It
o p.
I
Veliko denarja izj
ako pred Velikonočjo kupite ČEVLJE drugod, kakor v detajlni prodaji tvrdke*
KARI POLLAK D. D. LJUBLJANA,
Dunajska cesta štev. 23 — na dvorišču. "38C
Hranite svoj denar za VelskonočE
Našim odjemalcem prinesemo za Vclikonoč veliko presenečenje. - Čitajte pazljivo ta časopis v prihodnjih 14 dneh in SHRANITE SI TA OGLAS ! — Izrežite ga I

dfr.Br
, "a.	v
k
Zdravje ie pol bogastva!
Za uspeSno duševno in telesno delo, ter za uspeh v življenju sploh je človeku predpogoj telesno zadovoljstvo.
Ne mučite svoje telo pri vsakem koraku s trdim usnjatimi petami, ker one provzročajo močne potresljaje.
Nosite tudi Vi
Palma-kaučuk podplate in pele.
Vi se potem ne bodete hoteli nikakor več odreči ugodnemu in elastičnemu koraku.
Palma-kaučuk pete so trikrat tako trpežne in še ceneje kot usnje.
11 ..........
Starejša ŽENSKA
«e I š č e za čez dan k otrokom. Predstaviti se: Krekov trg tO, n. nadstr.
KUHARICA
srednjih let, katera bi opravljala tudi druga hiš-na dela, dobi trajno mesto. Prednost imajo dekleta z dežele z znanjem krpanja perila. Naslov v upravi lista pod it. 1656.
Potnik.
ZELO DOBIčKANOSNA ZASTOPSTVA
daje agentom, zastopnikom itd. velika inozemska tvrdka. Dopise pod: »Ohne Kapital nnd Vor-kenntnisso 9942« — na PIRAS, Prag, Jindrišska 18, Češkoslovaška.
Išče «e prov. POTNIK, ;ki intenziv. obiskuje ko-lonijalne trgovce in bi [vzel postransko dobro-idočl artikel. - Ponudbe pod »Potnik« na upravo.
SOBA' z 2 postel'ama se takej odda. Naslov v upravi lista pod 5t. 1558.
, KUPI SE stabilen
fesnein - motor
1 'A—2 konj. sil, za pogon majhnega stroja. — T. NOVOTNY, LJubljana - Opekarska cesta 26.
IŠČE SE na prometnem kraju v mestu
ali
kateri se ADOPTIRA na lastne stroške, za mesec avgust. - Cenj. ponudbe fpodi »Avgust 1926« na upravo »Slovenca«. 1711
Priporoča se železnina
Poletel, za služkinje
Pavla Mrak
(prej v posredovalnici g. Novotny), Ljubljana, Kopitarjeva ulica 4, poleg zmajskega mostu, se naj-topleje priporoča.
Na STANOVANJE
se sprejmeta 2 gospocja. Hrenova nlica 19, prhi.
padec 2 m in 1000 litrov na sekundo, dalje do'oro ohranjeno BENEČANKO. hoilzontabi (arxeni& in cirkularno mizo, KUPIM. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod štev. 1703.
A. mmiK
Ljubljana, Zaloška cesta.
Bukova drva
popolnoma suha in absolutno zdrava, za sukce-sivno dobavo do 50 vagonov, kupim. - Ponudbe z navedbo cene franko vagon nakladalna posoja pod: »Bukova drva« 6t. 1782 na upravo lista.
I Nad 40 let obstoječa
TRGOVINA
iz mešanim blagom, brez I zaloge, se takoj ODDA jdobremu trgovcu (trgovki] V NAJEM. Hiša je na lepem prostoru, stanovanje s prit:klinami je takoj na razpolago. Po. nudbe pod: »UGODNO« št. 1636 na upravo lista do 1. aprila 1925.
Ugodno naprodaj
novo
Pristni Seehoferjev
rastlinski
je prastaro domače sredstvo za želodec, prebavo in zaprtje. — Zastopstvo za SHS Lekarna KRAJ-ČOVIČ, Vukovar. 1024
zgrajena
v neposred. bližini Ljubljane. Hiša obstoji iz kuhinje, petih sob in drugih pritikiin. Ograjen in urejen vrt. V hiši vodovod in elektrika. Vse je takoj na razpolago. Potreben denar 45.000 Din. — Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 17S7.
! Kuhinjsko etrajlirano
posodo
Proda sc okrog 2 orala
smrekovega GOZDA
pare. št. 541, kat. obč. Luče, postaja Žalna pri Grosupljem. - Kupec naj se pisni, oglasi pri Mariji Podržaj, posestnici v Br-darcih št. 5, pošta Dra-gatuš pri Črnomlju.
Pristne neapolilansk*
MAKARONE-
razprodaja radi opustitV« zaloge tvrdka I. MUC IColonfale, Vodnikov tri št. 2 in podružnica, Tavčarjeva (Sodna) ulica 4,
po Din 7.50 do Din 12__
za kilogram.
vseh vrst in dr potrebščine, dobit«* najceneje I pri tvrdki: A. VICEL. Maribor, Glavni trg žt. 5.
Jalove krave
iri TEL1CE ozdravite z BUSOLIN SVEČICAMI. I Škallja z živinozdravni-škim navodilom 30 Din Izdeluje in razpošilja samo: Lekan.ar Hočevar, I Vrhnika.	1244
Kupi se vsaka količina ielovih in pa smrekovih DESK v vseli debelinah in v širini od 10—16 cm, nadalje vsaka količina DESK-šKART. Obvezne ponudbe na upravo lista pod šifro: »Sušak« 1667.
ODPADKE od žage,
hrastove letvice za vinograde in za ograjo tei vsakovrsten hrastov rezan les, nudi parnu žaga
»ZORA« d. z o. z. v Črnomlju. Ista tudi ku-puje hrastov okrogsl les, cele parcele ali gozdove,
Otroka kapitana Granta.
222
(Potovanje okoli sveta.)
Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B.
—	Nato sem se vrnil k bregu ves izčrpan, tako sta me zdelali utrujenost in razburjenje. Moja mornarja sta me napol mrtvega odvedla v hišo. Morete si misliti, kako strašna je bila ta zadnja noc, ki smo jo prebili na otoku. Mislili smo že, da smo za vedno izgubljeni, a tu se je zdanilo in pred nami se je mirno zibala jahta. Spustili ste eoln v morje. Rešeni 6mo bili, in da je moja sreča še večja, pome sta prišla moja lastna ljuba otroka!
Ko je Harry Grant končal svojo povest, je zopet jel goreče poljubljati sina in hčerko. Tedaj šele je kapitan Grant izvedel, da se ima zahvaliti za rešitev zagonetni listini, ki jo je bil teden dni po nesreči zaprl v steklenico ter izročil valovom.
Toda, kaj je premišljeval Paganel ves čas med kapitanovim pripovedovanjem? Častivredni zemlje-pisec je vnovič in vnovič pretehtaval vsebino listine. V duhu si je ponavljal vse tri dosedanje razlage, vse tri pogrešene! Kako bi mogel biti otok Marije Terezije naznačen na objedeni listini? Paganel se ni mogel več premagovati. Prijel je kapitana Harrvja za roko:
—	Kapitan, je dejal, ali nam boste povedali, kaj je bilo na tistem preklicanem papirju?
Pri tem zemljepiščevem vprašanju so se vsi radovedno ozrli na kapitana Granta. Po devetih mesecih ugibanja oride sedai rešitev zamotane uganke!
—	No, kapitan, je vjprašal Paganel, ali se natančno spominjate besedi, ki ste jih napisali?
—	Natančno, natančn/o, je odgovoril Harry Grant, in ni minil dan, da mi nte bi prišlo na misel besede, ki so bile naše poslednje upanje.
—	In katere so te besede, kapitan? je vprašal Glenarvan. Govorite, si&j vidite, kako smo na trnju.
—	Prav rad vam ustrežem, je odgovoril Harry Grant, toda vedeti morate, da sem radi gotovosti položil v steklenico tro.ie listin, pisanih v treh različnih jezikih. Katero bi radi imeli?
—	Kaj niso enake?
—	Skoro da, samo ena beseda je drugučna.
—	No, pa nam povejte vsebino francoskega dokumenta, je dejal Glenarvan; temu so valovi še najbolj prizanesli, zato smo se tudi nanj najbolj opirali.
—	Torej vam jo povem besedo za besedo:
—	Dne 27. junija 1862 so je trojambornik Britanija iz Glasgo\va izgubila petnajststo mil daleč od Patagonije v avstralskih vodah. Dva mornarja in kapitan Grant so se rešili na otok Tabor...
—	Kako! je del Paganel.
—	Tam jih neprestano muči lakota. Vrgli so to listino v morje pri 153° zemljepisne dolžine in pri 37° 11' južne širine. Prihitite jim na pomoč sicer so izgubljeni.
Pri tistem imenu Tabor je Paganel naglo vstal. Nič več se ni mogel premagovati, kriknil je:
—	Kako, otok Tabori To je vendar otok Marije Terezije 1
—	I seveda, gospod Paganel, mu je odgovoril Harry Grant, Marija Terezija stoji na angleških in nemških zemljevidih, na francoskih pa Tabor!
V tem hipu je priletel na Paganelovo rame silen udarec, da se je ubogi zemljepisec kar zašibil. Resnici na ljubo bodi povedano, da mu ga je priložil major, ki se je prvikrat v življenju tako daleč spozabil.
—	Učenjak! je dejal Mac Nabbs z glasom največjega zaničevanja.
Toda Paganel ni majorjevega udarca niti Čutil. In res, kaj je bil ta udarec v primeri z zemljepisnim udarcem, ki ga je pravkar dobil.
Tako se je torej polagoma približal resnici. Skoro popolnoma je bil raztolmačil zamotano listino. Drugo za drugim so mu prišla na misel imena Patagonija, Avstralija in Nova Zelandija, vsako verjetnejše od prejšnjega. Contin mu je značilo najprej kontinent, polagoma pa se je približalo pravemu značaju c o n t i n u e 11 e (neprestano). I n d i je značilo najprej Indijance, potem i n -d i g e n e s (divjake) in nazadnje i n d i g e n c e (lakota), v njen pravi pomen. Samo obiedena beseda a b o r je prevarila bistrega moža I Paganel je bil neprestano mnenja, da je to francoska beseda aborder (pristati), pa je bilo ime otoka Tabori Ta zmota je bila čisto razumljiva, zakaj na ladijskih zemljevidih je bilo samo ime: Marije Terezije otok.
—	Kaj zato, je vzdihoval Paganel in si pulil lase. tega dvojnega imena bi vendar ne bil smel prezreti! To je neodpustljiva pogreška, to je zmota, ki ni vredna tajnika Zemljepisnega društva I Oh, moja čast, moje dobro ime!
—	Gospod Paganel, ga je miirla gospa Helena, potolažile se vendar!
—	Ne, gospa, ne! Jaz sem velikanski osel!
—	In niti ne učen osel! je pristavil maior kakor v tolažbo.
O M
R. OJ
s> O t
(j a M
•M	O
«5fM
. I i
K S M
o- «
•S .E «
C:
« Is
S N ""
i- .. O G« , v t/i
e S	®
c .	c
<o	S Ž .
S i
£ S I
•52 ?
R fc-
§ S.
op &
eo
'v i Mi o ^
5- 'f*
o Ž i:
> ^ ~
O i8"
S*"*
ce
IA
O
»o n S
O h
O • *
C- § l>
N 1 a, as
Specialna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev IIIDOVIK BARAGA Ljubljana,
i pomočnik-prirezovalec
večfo kartonažno tovarno v bližini LJubljane, »c sprejme. . ReOektšra se le na dobro moč. Zadovoljivi prejemki, stalno mesto. — Ponudbe z zahtevki pod: »Marljiv Stev. 1764« na upravo lista. Sprejme se v lesno-industr. tovarno v bliž. Ljubljane
LESNI STRUGAR
vajen vseh strojarskih del — ter
STR03NI MIZAR
Izurjen zlasti pri delu na tračni žagi. — Prednost imajo oni, ki se morejo izkazati z večletnim delom v tovarnah stolov. Plača in event tudi stanovanje po dogovoru in zmožnosti. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 1738.
Naznanilo.
Podpisani tem potom naznanjam, da sam preselil svojo delavnico v lastne prostore, ter se za nadaljnja naročila najtopleje priporočam.
Franc Jenko
(»delovatelj orgelj in hnrmonijev Gnnelje štev. 28, ..........
st. Vid nad Ljubljana
Naznanilo.
Tvrdka Fran Leben & Co.
vljudno naznanja, da jc otvorila
▼ LJUBLJANI, Poljanska cesta štev. 27,
trgovino s špecerijskim in kolonialnim blagom ter dež. pridelki
Postrezala bo cenjeno občinstvo s prvovrstnim blagom točno in po konkurenčnih cenah ter sc priporoča za obilen obisk. S spoštovanjem
Fran Leben & Co.
šivalni stroj
SINGER, dobro ohranjen, naprodaj. Izve se: Krojaška ulica 3 (brivnica).
Neobhodno potrebni so za vsako gospodinjstvo Dr. A. Oetkerjevi izdelki za kuhanje
PRODA SE Barok
salon, garnitura
obstoječa iz divana in 6 foteljev. - Več se izve v hotelu »Slon«, Ljubljana.
DRVA-ČEBIN
ttollov. ulici 1/11. - Tflelon 5«
Malo STANOVANJE
1 ali 2 sobi s kuhinjo, Iščem. - Ponudbe pod; »Učiteljica« upravi lista.
ZATEKEL SE JE
velik lovski PES, temno siv r rujavimi lisami. Dobi se v Rudnika it 55,
V globoki žalosti naznanjamo, da nam je naS srčnoljubljcni in dobri soprog, oče, brat in stric, gospod
Valentin Režek
podravnateli »Vzajemne zavarovalnice« ▼ Ljubljani
ZBIRKA SLOVENSKIH NARODNIH PESMI
Hormonlzirnl In uredil Marko Brnik. — Besede zapisal Dr. 3. Debevec.
_Ph 16*—._
» JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI ::
m., po kratki mučni bolezni, previden s
r Gosp
v nedeljo, dne 14. t.
tolažili sv, vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega nam pokojnika bo v torek, dne 16. marca t I. ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Masarykova cesta it. 32, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 15. marca 1926.
Globoko žalujoči ostali.
Mestni pogrebni zavod.

Uradnlštvo ..Vzajemne zavarovalnice
javlja tužno vest, da je po daljšem mukepolncm trpljenju, previden s tolažili sv. vere, preminul naš najboljši dolgoletni tovariš, gospod
Valentin Režek
Nepozabnega pokojnika spremimo na zadnjo pot izpred hiše žalosti, Masarykova cesta štev. 32, na pokopališče k Sv. Križu v torek, dne 16. marca 1926 ob 16. uri pop. Zvestemu tovarišu ohranimo blag spomin!
K
Svetla glava
Pecilni prašek Vanilin sladkor Prašek za puding Zmes za kolače
Dobijo se povsod in v glavni zalogi
los. fiteicla
Maribor
Knjiga receptov se na željo pošlje brezplačno in poštnine prosto
Več divjih kostanjev,
nekaj rdeče cvetočih, po nizki ceni prodam. Jože! BIZJAK, Draževnik St. 5, Dobrova pri Ljubljani.
»VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI« naznanja
tužno vest, da jc njen dolgoletni, zvesti uradnik, gospod
eniin Režek
dne 14. t. m. po daljšem bolehanfu mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši v torek 16. marca t. 1. ob štirih popoldne iz hiše žalosti, Cesta na južno železnico 32, na pokopališče k Sv, Križu.
Sv. maša zac'ušnica se bo darovala v stolnici v torek, 16. t. m, ob pol osmih zjutraj.
Vzajemna zavarovalnica
v Ljubljani.
Danes nos je zapustila naša preljuba mamica, oziroma stara mamica, tašča, sestra in tet, gospa
Berta Kušar roj. Pleivveiss.
Pokopali jo bomo v sredo dne 17. marca 1926 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Vegova ulica štev. 6, na pokopališče pri Sv. Križu.
LJubljana, dne 15. marca 1926.
Rodbine: KUŠAR, ZAMIDA, KOŠIR.
Mestni pogrebni zavod.

■ŠVf
V globoki žalosti naznanjamo, da nam je naša srčnoljubljena, dobra soproga ozir. zlata mamica, gospa
Iva Gosflc roj. Tomsc
v ponedeljek, dne 15. t. m. po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne nam pokojnice bo v torek, dne 16, marca t. 1. ob četrt na šest popoldne iz hiš Selo, na pokopališče k Sv. Križu.
— — -----• —--(	* vi >i<ui vu
hiše žalosti, državna žrebčarna
V Ljubljani, dne 15. marca 1926. STANKO GOSTIČ, upravitelj državne žrebčarae, soprog. SONJA in EMIL, otroka.
Mestni pogrebni zavod.
•	..I«,-: fci--. -.i,-.- ' «
-1'v ■ »-■>- '< • • . , - -
Zahvala.
Ker nam ni mogoče zahvaliti se vsakemu posameznemu za vsestransko dokazano srčno sočutje ob priliki smrti iskreno ljubljenega soproga, brata, zeta itd, gospoda
Josipa Renko ml.
izrekamo tem potom našo najglobljo zahvalo vsem onim, ki so nam izkazali svoje čustvovanje, kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo: prečasitti duhovščini, požarni brarubi in »Sokolu« v Sevnici, požarni brambi iz Rajhenburga kakor tudi godbenemu odseku, ki je z ginljivimi žalostinkami spremil dragega rajnkega na zadnji poti.
Iskrena hvala vsem dariteljem krasnih vencev.
Posebno se čutimo dolžni izrekati našo najtoplejšo zahvalo tukajšnjemu preč. g. župniku, g. kaplanu in prefektu Salczijan-skega doma na Radni g. Bakanu za njihova tolažila ob času bolezni. — Iskreno sočustvovanje, kakor tudi ganljivi, od toliko strani nam došli dokazi sožalja, ki svedočijo, v kaki meri je bil pokojnik vsestransko priljubljen, olajšujejo nam neizmerno tugo, ki smo jo utrpeli zaradi izgube dragega pokojnika.
Sevnica, dne 12. marca 1926
Žalujoča soproga in ostali sorodniki.
jRmerikanske žurnale,
*aiaa-l?onte, šfrace, oSjem. knjižice,
šolske zvezde,
trgovske, pisarniške ln šolske mape, fascil?lfe, ris. blol?e it3. nu3i ugodno
Knjigoveznica K.T.D.
v Cjubljanl, KopiJarjeca ulica št. 6/II
TOMO ZUPAN. Nj. Sv. tajni ko.
mornik, naznanjam žalno vest, da je moja ljuba sestra
Katarina Zupanova
23. oktobra 1847 rojena v Smokuču na Gorenskcm, danes 15. marca 1926 zjutraj, prejemši sv. zakramente z« vmira-joče, mirno zaspala.
Truplo drage pokojnice sc torek 16. marca 1926 v hiralnici sv. Jožefa na Vidovdanski cesti ob '/,4. uri popoludne blagoslovi ter prepelje k Sv. Križu.
Tu se na večni pokoj položi v Zupanovih rodbinsko grobnico.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi Srca Jezusovega soboto 20. marca ob 7. uri.
Nepozabno rajnlco priporočam v«mo-litev in v blag spominj.
V Ljubljani, dne 15. mnrce 1926.


Nepopisno gorje je zadelo naš dom. Danes zjutraj ob pol 7. uri nas je po daljši mukepolnl bolezni za vedno zapustila naša iskreno ljubljena in ljubeča mamika, gospa
Jelisava Zadravec roj. Srkulj
soproga paromllnarja ln veleposestnika
v 55. letu življenja.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo dne 17. t. m. ob pol 4. nri popoldne.
Maše zadušnice se bodo darovale v četrtek, dne 18. t m. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Duha v Središču in v Slomškovi kapelici v Mariboru.
Središče ob Dravi, dne 15. marca 1926.
Jakob Zadravec, soprog.
Junca Zadravec, sin.
Z« Jugoslovansko tiskarna v Liubliafli: Karol Ceč.
Izdaiateli: dr. Fr. Kulovec
Urednik: Franc Tenetflav.