rošloina plačana v gotovini Leto XVI., štev« 50 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana Selen-burgova uL 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Ljubljana, petek h marca 193S Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno Din 25.—? Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Prva preizkušnja Kolikor bolj se kaže, da se Nemčija rdovratno upira zlasti vzhodnemu paktu, toliko bolj se pozornost mednarodne politične javnosti obrača k osnovam sedanjega stanja med Poljsko, Rusijo ter Nemčijo. Vedno bolj se zdi, da _se znaten del političnega težišča obrača v ta predel Evrope in da leži tu eno najbolj kočljivih področij evropske politike. V zadnji dobi sta se sprožila dva dogodka. ki' mečeta jarko luč na razmere Prvo je bila ona znana špionska afera, ki je dve aristokratski dami stala življenje, dočim sta se dve drugi osebi izmo-tAIl, ker sta se izkazali s poljskim državljanstvom. Sosnovski, organizator tega podjetja, poljski oficir, je delal na tem, da dobi v roke nemške vojne načrte, naperjene zoper Poljsko. Že sama po sebi je taka afera malo prikladna, da utrdi razmerje med obema sosedama, ki sta si od včeraj zaveznici. Še bolj pa se je opazilo- da je bil poljski trud, da se 5 podelitvijo poljskega državljanstva ena od dam reši, z nemške strani resolutno odbit, kar je povzročilo v Varšavi precej ^labe volje. Zakaj v takih zadevah je običaj, da se delajo izjeme po sistemu izmenjave. Mnogo bolj kočljiva pa je druga zadeva. V Gdansku se je razpustil parlament in razpisale so se nove volitve. Ta akcija bo pomenila še znatno težavnej-šo preizkušnjo za poljsko-nemško prija-tel jstvo. Volitve v Gdansku so hitlerjev-fcko delo. Hitlerjevci hočejo doseči v deželnem zboru dvetretjinsko večino, ki je dosedaj še nimajo, ki pa jim je potrebna, da morejo spremeniti ustavo. Ni treba mnogo tolmačenja k tem načrtom. Kar brž se razvidi, da se s tem izraža njihov načrt, da se nadaljuje delo, ki se je tako uspešno pričelo s saarskim plebiscitom. Propagandno ministrstvo Gob-belsovo, ki vodi nacionalno politiko vseh nemških narodnih manjšin v vseh državah, kjer so zastopane, potrebuje v raznih. smereh sistematske propagande, ki naj drži odpornost Nemcev v inozemstvu ter tako pripravlja veliko delo vsesplošne nemške restavracije, ki je končni program hitlerjevske Nemčiie. Ni važno, ali se je oni znameniti Gobbelsov govor, ki ga je svetu oznanila italijanska poročevalska služba, zares izrekel, ali ne, pač pa je silno važno, da točno reprodu-cira resnično razpoloženje in resnične načrte hitlerjevskega režima. Kdor je tako naiven, da tega ne verjame, marveč se lahkoverno vdaja vabam drugačnih, miroljubnih in spravnih zagotovil, ta se podaja v nevarnost pač na lastni račun. Prav v tej sodbi soglašajo danes vsi opomini, ki se izrekajo na poljski račun. Zato pa je tem interesantnejse, da se postavlja preizkušnja z nemške strani same. Kajti drugače ne moremo karak-Terizirati razpisa novih volitev v Gdansku. Te volitve bodo zopet nudile veliko priliko hitlerjevskemu propagandnemu aparatu, da se razvije in razmahne, kakor je to storil pred nedavnim na Saar-skem. In ni si mogoče predstavljati drugače, kakor da se bo volilna borba vršila pod geslom, da se glasuje dejansko za povratek k Nemčiji. Saj se iz vseh dežel, v katerih so zastopane nemške manjšine v znatnejši meri, poroča, da je hitlerjevska zmaga na Saarskem sprožila ogromno razpoloženje v smeri ire-dentizma, ki ga je ojačila ter podžgala, kakor doslej še noben povojni dogodek. In v tem znamenju se razpisujejo volitve v Gdansku, ki je nekaka samostojna država pod poljsko vrhovno oblastjo, kamor jo je podredila versajska mirovna pogodba. In naj bi se še tako poskušala maskirati resnična tendenca, ne bo se dalo preprečiti, da ne bi volilna propaganda kazala protipoljske smeri in osti. Zato ni prav nič čudno, če je razvoj dogodkov v Gdansku povzročil precejšnje razočaranje na Poljskem, ki se na zima j sicer še precej prikriva, ki pa vendarle proseva čim dalje bolj. In je drugače nemogoče. Nemška politika, ki si je vzela za cilj, da pripravi zopetno priključitev vseh dežel, ki so bile nekdaj del rajha, ne bo nikdar iskreno respek-tirala sedanjih meja napram Poljski. Kdor živi v tej zablodni domnevi in v veri, mu razočaranje ne bo prihranjeno. Jožef Pilsudskd je že enkrat stavil na nemško karto, pa se je kar čez noč znašel v ječi v Magdeburgu; kot resnični prijatelji Poljske mu želimo, da bi sedaj, ko že drugič igra z istimi kartami, spoznal svojo pogreško še o pravem ča-su. Morda je Gdansk ona prilika, ki bo prinesla razčiščenje v nenormalne od-nošaje na vzhodu. Prav za prav je jako presenetljivo, da Nemci že sedaj načenjajo problem« Gdanska. Realna politika bi jim kaj takega temeljito odsvetovala. Zakaj današnji čas je jako ne-prikladen za take eksperimente in bi pomenil toliko kot odbijajoče bagatelizi-ranje Poljske. Ali pa je ta odločitev nov nepričakovan dokaz, kako slabi politiki so Nemci. Dosedaj se je pričakovalo, da bodo hitlerjevci svoje izkušnje v saarskem plebiscitu skušali izkoristiti še nadalje kjerkoli. Toda splošno se je pričakovalo, da se bo to zgodilo drugje, namreč v Avstriji. Ali si je mogoče misliti, da bi se 3ie:rofika politika bližala nekaM preori- ANGLEŠKI OBISK V BERLINU Zunanji minister londonskih predlogov, London, 28. februarja g. Angleški zunanji minister Simon bo v torek, 5. marca, odpotoval v Berlin, kjer bo ostal najbrž dva dni. Ministrski svet je sklenil, da Simon ne bo vodil v Berlinu nikakih službenih pogajanj, marveč da se bo samo informiral o vprašanjih, o katerih se je razpravljalo med Francijo in Anglijo. Simonova naloga bo, da ugotovi stališče Nemčije do teh vprašanj. Od rezultatov berlinskega informacijskega potovanja Simona bo odvisno, ali bo Simon kasneje posetil tudi Moskvo. Ako to ne bi bilo potrebno, bi od na del tudi njegov nameravani obisk v Varšavi in Pragi. Vsekakor se bo Simon iz Berlina vrnil najprej v London, da poroča angleški vladi o svojih razgovorih z nemško vlado. Nato bo po vsej priliki zopet obiskal Pariz, da obvesti Flandina in La-vala o stališču nemške vlade. Šele nato bo padla končna odločitev o nadaljnjih potovanjih angleškega zunanjega ministra. Simonove naloge v Berlinu Berlin. 28. februarja, g. Berlinski obisk angleškega zunanjega ministra Simona v Berlinu bo po nemškem mnenju v glavnem služi] razjasnitvi naslednjih štirih točk: 1. Razjasnitev nasprotstev, ki so naetala med Nemčijo in Poljsko na ©ni in sovjetsko Rusijo na drugi, strani v zvezi s predlaganim varnostnim sistemom za vzhodno Evropo. • Preko tega naj bi se skušala najti podlaga za pogajanja na osnovi, ki bi bila sprejemljiva za vse te države. 2. Angleški delegati bodo sondirali, kake zahteve stavlja Hitler glede efektivnega števila nemške vojske in glede oboroževalnega stanja v Nemčiji. 3. Anglijo bo medtem delala na to, da dobi nedvoumno izjavo Francije glede nemške _ bo sondira! teren pri nemški vladi glede ob enem pa skušal posredovati med Nemčijo in Rusijo oborožitve. 4. Anglija naj bi gledala na to, da doseže od Sovjetske unije znižanje njene vojske in njenega vojnega letalstva na stanje, ki bi moglo zagotoviti pristanek Nemčije na splošno razorožitvono konven- cijo. Angleške bojazni London. 28. februarja. k.V angleških političnih krogih sklep vlade, da odpotuje zunanji minister ne lo v Berlin, nego po potrebi tudi v Moskvo, ni bil sprejet s popolnim odobravanjem. Kritike, ki so se cule se pred včerajšnjo sejo ministrskega sveta, so se sedaj še bolj poostrile. Angleži se zavedajo. da bi morala Velika Britanija, če se bo resno hotela zavzeti za ureditev evropskih in zlast; vzhodtio-evropskih vprašanj, bodisi Bprlinu. bodisi Moskvi priznati izvest-ne koncesije in prevzeti določene stvarne obveznosti. Vsekakor ni pričakovati, da bo Nemčija zgolj na Simonovo prigovarjanje pozabila na svoja nasprotstva do Rusije.^ Na drugi strani tudi ni verjetno, da se iud> Anglija sama aganžira z jamstvi za evropski mir. V obeh primerih bi si Ansleži nakopali nerazpoloženje izvestnih evropskih držav in se tesneje zapletli v evropske zadeve, kar pa mnogim ni všeč, ker bi Anglija s tem izgubila svoje dosedanje prestižno stališče v Evropi. Nemška mirovna muzika Berlin, 28. februarja k. O potovanju angleškega zunanjega ministra Simona v Berlin je »Volkischer Beobachter« objavil uvodnik, v katerem pravi, da ee prišteva Nemčija med države, ki si resno prizadevajo konsolidirati mir in je zaradi tega prijateljski odnošaji med Londonom in Parizom ne motijo. Nemci se zavedajo, da je treba v s-vrho miru narode družiti in ne razdvajati. Nemčija si tudi ne želi ni-kake nove grupacije evropskih sil, marveč jii je predvsem na tem. da bi London ohranil svoje prijateljstvo do Pariza In svojo poštene namene za sodelovanje t Evropi. Nemški narod veruje, da bo prišel čas, ko bo mogoče položiti temeljni kamen novega mednarodnega zaupanja in izločiti iz mednarodno političnega razvoja vse negativne elemente, ki bi mogli dejansko postati nevarni miru. Čeprav bližnji Simonovi razgovori v Berlin«, kakor je v ostalem logično, še ne bodo omogočili sklenitve konkretnega pakta, bodo vendar služili bodočemu evropskemu miru vsaj s tem. da bo mogoče zavzeti jasno stališče. Rusija urgira Pariz, 28. febr. w. Francoski zunanja minister Laval je danes sprejel ruskega poslanika Potemkina, s katerim je razpravljal o sedanjih diplomatskih pogajanjih. V političnih krogih govorijo, da je sovjetski poslanik po nalogu svoje vlade pri Lavalu še enkrat zahteval takojšnje potovanje angleškega zunanjega ministra v Moskvo. Laval je imel po tem sestanku s Potem-kinom razgovor s Simonom. Oficiozni »Temps« se v uvodnem članku ponovno odločno zavzema za potovanje angleškega zunanjega ministra v Berlin, Varšavo, Moskvo ln Prago. Enodneven Simonov obisk v Parizu Pariz, 28. februarja w. Angleški zunanji minister Simon je danes opoldne v letalu prispel iz Londona semkaj. Na letališču ga je pozdravil tukajšnji angleški poslanik. Simon je nato odšel na angleško poslaništvo, kjer bo stanoval. Ob 13. uri je bil na angleškem poslaništvu zajtrk, katerega se je poleg angleških osebnosti udeležil tudi francoski minister Laval. Po zajtrku je imel Simon daljši intimen razgovor z zunanjim ministrom Lavalom. Razpravljala sta o mednarodnih problemih, ki so sedaj v ospredju. Nato je imel angleški zunanji minister v dvorani Gaveau že dolgo časa najavljeno predavanje o razvoju parlamentarnima v Veliki Britaniji Predavanju je predsedoval francoski ministrski predsednik Flandin. Jutri ob 9. dopoldne se bo Simon vrnil v London. O razgovorih med Simonom in Lavalom ni bil izdan noben komunike. Eden poseti Beograd London, 28. februarja d. Kot gotovo smatrajo, da bo lord Eden, ki je imel kot državni podtajnik v zunanjem ministrstvu opravka s srednje - evropskimi problemi, že v bližnjem času odpotoval na Dunaj, da vrne obisk avstrijskega zveznega kancelarja in zunanjega ministra. Nato bo obiskal tudi Budimpešto, Prago in Beograd, da bi dobil natančni pregled nad srednje-evropskimi razmerami glede na obstoječa stremljenja po pomirjen ju Evrope. Poljska naj razbije Malo antanto Pariz, 28. februarja. w. »Volkischel Beobachter«, oficielni organ nemškega narodnega socializma zavzema danes v članku dr. Rosenberga stališče glede vzohdnega pakta. Dr. Rosenberg piše: Poljska danes nima izbire. Ona mora izkoristiti položaj, v katerem je Rusija zaradi dogodkov na vzhodu popolnoma okupirana ter mora izkoristiti to situacijo, da prežene Rusijo iz Evrope. Poljska more to storiti, ker je na svo$ zapadni meji zasigurana s pogodbo a Nemčijo. V Poljski ie sedaj le malo število politikov, ki razumejo, da so nemški cilji na vzhodu enaki poljskim. Da se izvede ta načrt, mora Poljska razbiti tudi Malo antanto, spraviti Rumunijo pod svoj vpliv ter doseči sporazum % baltskimi državami. Ta članek je v Parizu povzrofil najgloblji vtis, ker uradno dokumentira cilj narodnega socializma kljub vršečlnr se mednarodnim pogajanjem- Danes stopi v veljavo znižana voznina Posebna znižanja na progah med mesti in okolico Železniška uprava računa z znatno pomnožitvijo prometa Beograd, 28. februarja. AA. Jutri, 1. mar ca stopijo na državnih železnicah v veljavo nove znižane tarife za prevoz potnikov in m prevoz potniške prtljage in ekepresnega blaga. Ob tej priliki so dobili novinarji naslednja pojasnila: . S tem ukrepom je prometno ministrstvo storilo zelo pomemben korak naprej k olajšanju pogojev za razvoj narodnega gospodarstva; minister je presekal dosedanjo prakso, da se morajo tarife povečati, kadar začne promet padati. Ta praksa je temeljila na načelu, da se da padanje dohodkov pa-ralizirati z višjimi voznimi cenami pri tistih potnikih, ki morajo vzlic zvišanju tarife potovati po železnici. To načelo ni samo pokazalo negativne posledice za železnico 6amo, saj se izguba zaradi padca števila potnikov ne more nadoknaditi z razliko vozne cene, temveč tudi nasprotuje najvažnejšim interesom našega narodnega gospodarstva, ki mu morajo služiti tudi državne železnice in kii zahtevajo čim intenzivnejši promet. Oživlje-nje prometa se pa da pričakovati samo tedaj, če se širokim množicam prebivalstva in ne samo bolje situiranim krogom omogoči uporaba prometnih sredstev s takšnimi voznimi cenami, ki so v skladu z gospodarskimi razmerami v državi. Znižanje cen za prevoz potnikov je zelo občutno, saj znaša okoli 28 odstotkov dosedanje tarife. Prakbični primeri, ki jih je prometni minister navedel v svoji izjavi 17. februarja, kažejo, kako izgleda v številkah znižanje. ki ga je uveljavil v interesu tistih, ki morajo potovati. Pri tej priliki naj še dodamo, da so pri novih voznih cenah npo^ števane tudi potrebe prometa med večjimi mesti in njihovimi najbližjimi okoliškimi mesti, ter razdelitev doeedanjega prvega pasu s 5 km na pasove po 3, 4 in 5 km. Tudi v tem prometu je voznina znatno znižana, ker se bo namesto dosedanje vozni ne 2.50 dinarja v bodoče plačevalo po 1 Din, za 4 do 5 km pa po 1.50 Din. V isto svrho se zniža tarifna razdalja med Beogradom in Zemunom na 5 km, medtem ko je doslej znašala zaradi potrebe po vzdrževanju železniškega motita 12 km. Tako bo znašala voznina od Beograda do Zemuna od danes dalje 1.50 Din, namesto dosedanjih 8.50 dinarja. S tem je postala železnica v teij relaciji najcenejše prevozno sredstvo. Upravičeno smemo pričakovati, da bodo reforme, ki stopijo daness v veljavo, dosegle svoj namen, to je, da bo železnica spet vršila svojo pravo nalogo in prestala ne samo največje, temveč tudi najbolj dostopno sredstvo za posredovanje medsebojnega prometa. Dovoljeni popusti za obiskovalce jadranske obale m kopališč, pa 9topijo glede na težkoče tehničnega značaja v veljavo 1. maja, kakor je bilo že objavljeno. Železniška pogajanja z Bolgarijo Caribrod, 28. februarja, t. V soboto 2. t. m. se seetane tukaj mešana bolgarsko-jugo-slovenska komisija, ki bo razpravljala o praktični izvedbi železniške konvencije, ki je bila sicer sklenjena ie 1. 1925., ki pa se doslej ni izvajala. Bolgarska delegacija je že določena. Predsedoval ji bo poddirektor bolgarskih državnih železnic Kueev, člani komisije pa so inž. Georgijev in inž. Petkov kot zastopnika prometne uprave ter po en predstavnik notranjega, kmetijskega in finančnega ministrstva. Mirovna ponudba Abeslnife Osebno pismo abesinskega cesarja italijanskemu kralju in Mussoliniju - Abesinija si želi miru Rim, 28. februarja, d. Abesinski cesar je poslal italijanskemu kralju in ministrskemu predsedniku Mussoliniju istočasno pismi, v katerih pravi, da ni Abesinija nikdar nadlegovala italijanskih kolonij Eritreje ter Somalije in da jih tudi nikdar ne bo. Nje-guš izraža željo po mirni ureditvi vseh vprašanj z Italijo. Pismi sta sestavljeni v zelo spravljivem duhu. Abesinski odpravnik poslov v Rimu, Jezus, je izjavil, da zahteva Italija od Abesi-nije odškodnino v znesku 800.000 Ur zaradi incidenta pri Ualualu, češ, da je incidente izzvala Abesinija. Po mnenju abesinske vlade pa je napadalec Italija. Gre torej očivid-no za nesporazum. Abesinija iskreno želi, da bi došlo do naglega in mirnega razci-ščenja spora. Abesinija je pripravljena plačati zahtevano odškodnino, če nepristransko mednarodno razsodišče ugotovi, da je incidente zakrivila Abesinija. Glede na izročitev njeguševih pisem je objavil abesinski odpravnik poslov komunike, v katerem ponovno opozarja, da ni imela Abesinija nikdar namena, da bi napadla italijanske kolonije z oboroženo silo. Nadalje pravi komunike, da Italija kljub pismu abesinskega cesarja nadaljuje mobilizacijo ter pošilja čete in vojni material v obe svoji vzhodni afriški koloniji. Abesinija si želi miru. Če bo Italija odpoklicala zadnjega vojaka in umaknila poslednji top s kolonialnega področja v vzhodni Afriki, se Abesinija ne bo dotaknila niti kamna na italijanskem kolonijalnem ozemlju. Komunike opozarja tudi na abesinsko - italijansko razsodiščno pogodbo iz 1. 1906.. ki nudi sredstva za mirno in častno rešitev spornih vprašanj med obema državama. entaciji? Verjetno se ne zdi, dasi nam pri tem marsikaj ostane nerazumljivo. Podoba je, kakor da bi se Berlin vračal k svoji stari tezi, k ekspanzivnim težnjam proti vzhodu. Doslej se je tolmačilo, kakor da je to naperjeno samo zoper Rusijo, pa da bi Poljska imela pri tem celo vlogo nekakega pomočnika ter zaveznika. Saj prav zadnji čas taki komentarji razburjajo evropsko politično javnost, sovjetsko pozornost in čuječ-nost pa mobilizirajo do skrajnosti. Toda v vseh teh nakanah in računih nekaj ni v redu in poljska akcijska postavka se ne da spraviti v sklad z dejanskimi razmerji. Volitve v Gdansku bi mogle vse te probleme nenadoma razsvetliti ter jih pokazati v pravi podobi. V interesu evropskega miru, pa^ tudi v interesu Poljske moremo samo želeti, da bi afera volitev v Gdansku izvršila tudi to svojo funkcijo. Posrečena operacija srca v zagrebški bolnici Samomorilec si je prestrelil srce, v bolnici pa so mu ga spet zašili — Zdravniki upajo, da bo nesrečnež ostal živ Zagreb, 28. februarja, č. V bolnici je bila danes izvršena senzacionalna operacija srca. Uradnik Stevo Bujan, star 20 let in nameščen v tehničnem oddelku zagrebške poštne direkcije, je prišel davi, kakor običajno, v urad in se še prijazno razgovarjal 9 svojim tovarišem, s katerim sedita skupno v isii sobi. Četrt ure pred poldnem ga je pozvala na telefon neka dama. Telefon je bil v sosedni sobi, kjer je bilo več uradnikov. Ti so opazili, kako je Bujan resno poslušal, kar mu je pravila dama. in le odgovarjal z da in ne. Nato se je nekoliko razburjen vrnil v svojo sobo. Nenadoma je njegov to variš začul zamolkel pok. Ko je pogledal tovariša, je še opaziL kako se ma smehlja in drži cigareto v ustih, toda že nekaj sekund nato se je Bujan sklonil na mizo. Tovariš je priskočil k njemu ter opazil, da stiska v desnici revolver, iz prsi pa mu kaplja kri. Bujana so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je srce prebito. Nesrečneža so operirali. Ko so srce razgalili, so opazili, da je bilo preluknjano. Zašili so vstopno rano. Srce je prenehalo biti. Ko je bila ta operacija izvršena in so zdravniki obupani hoteli nadaljnjo operacijo opustiti, pa je srce, čim ga je operater izpustil iz roke, začelo zopet utripati. Tedaj so mu zašili še rano. skozi katero je krogla izstopila iz srca in ki je bila znatno večja od sprednje. Zdravniki menijo, da bo Bujan ozdravel, če ne nastopijo kakšne komplikacije. Operacija je bila prva te vrste v Zagrebu in je zato seveda izzvala veliko zanimanje tudi med širšim občinstvom. Policija Je s svoje strani uvedla preiskavo, da dože-ne, kdo je bila dama. ki je Bujana pripravila do njegovega obupnega koraka. Italija odklanja Rim, 28. febr. č. Ves italijanski tisk ignorira prizadevanje Abesinije, da M se spor med Italijo in Abesinijo mirno porsv-naL Italijanska listi sploh niso objavili i jav o miroljubnih namerah abesinske vlade. Italija ni še niti odgovorila na poslednje predloge iz Adxffis Abebe. Sodeč po stališču, ki ga je zavzel italijanski tisk« bo Italija zavrnila abesinski predlog, da bi se spor poravnal s pomočjo arbitražnih klavzul na podilagi abesinsko-italijanske prijateljske pogodbe, sklenjene pred sedmimi leti. Vedno novo vkrca vanj« italijanskega vojaštva in odhajanja velikih parnikov v Abesinijo priča, da Italija n« misli opustiti svojih prvotnih namer o vojaški ekspediciji proti Abesincem. Vojno ministrstvo je pristalo celo na sprejem dobrovoljskih oddelkov, ki jih organizirajo posamezne organizacije italijanskih rezervistov in veteranov. Vznemirjenje v Londonu London, 28. febr. č. j*Daily Telegraph« poroča, da je it ali j ans ko-a besi ns k i spor pričel povzročati angleški vladi velike skrbi. Angleška vlada bo zaradi tega skušala posredovati neposredno pri Mussoliniju, da bi pregovorila Italijo n« le za mirno poravnavo, ter obenem popravila slab vtis. ki ga je napravila v mednarodni političn-i javnosti odločitev Društva narodov, naj se vprašanje spora med Abesinijo in {talijo ne rešuje pred Društvom narodov. Krediti za javna dela v dravski banovini Beograd. 28. februarja, p. Ministrski sv«l je imel nocoj od 18. do 20. sejo, na kateri je razpravljal o tekočih zadevah. Po seji je minister za gradnje dr. Kožulj izjavil novinarjem, da sta bili na seji sprejeti dve uredbi o javnih delih po že prej odobrenih kreditih v celokupnem iznosu^ 25 milijonov Din. Ti dve uredbi se nanašata na javna dela v dravski in vrbaski banovini. Druge banovine so svoje deleže iz tega kredita že dobile in potrošile. Za dravsko in vrbasko banovino so na današnji seji ministrskega sveta odobreni krediti po 1.300.000 Din za javna dela po načrtih, ki sta jih sestavili obe banski upravi in predložili ministrstvu. Razen tega je bilo odobrenih še 300.000 Din za javna dela v vrbaski, 100.000 Din v mo-ravski in še 150.000 v dravski banovini ter 135.000 v dunavski banovini. iz državne službe Beograd. 28. februarja, p. Premeščen Je poštni uradnik Stanislav Ribarič iz Zagreba k pošti Maribor 2. — Z odlokom ministrstva pravde sta postavljena^ za uradniška pripravnika dosedanja zvaničnika Konrad Tovornik pri sreskem sodišču v Celiu in Simon Železnik pri sreskem sodišču v Ptuiu. Beograd, 28. febr. AA. Premeščen je za načelnika gradbenega oddelka direkcije v ZagTebu tnž. Vekoslav Terček. doslej višji svetnik pri gradbenem oddelku sareijev- m dfcektfje. _ »JUTRO« št. 50 Petek, 1. IIL 1&35 Nastop novega ljubljanskega župana Ban dr. Puc Izvoljen za častnega občana mesta Ljubljane Ljubljana, 28. februarja Ob 5. popoldne se je sestal mestni svet k seji. na kateri je bila izvršena slovesna zaprisega novega ljubljanskega župana dr. Vladimirja Ravnikarja. Stopnišče starodavnega rotovza in zborovalna dvorana sta bili okrašeni z zelenjem in cvetjem Mestni svetniki so prišli k seji v svečanih oblekah. V zbornici je bila na predsedniški mizi postavljena slika Nj. Vel. kralja Petra II., na mizici pred njo pa je bilo med dvema svečana razpelo, pred katerim ie ležalo staro srebrno žezlo mestnega sodnika ljubljanskega iz srednjega veka. Prisotni so bili tudi mestni uradniki, med njimi načelniki vseh uradov, galerija pa je bila polna moškega in ženskega občinstva. Nekaj minut po 5. so stopili v dvorano skozi glavna vrata, živahno pozdravljeni ban dr. Dinko Puc v spremstvu novega župana dr. Vladimirja Ravniharja in podžupana prof. Jarca Sejo je otvoril podžupan Jarc, ki je ugotovil sklepčnost mestnega sveta ter naznanil, da so opravičili svojo odsotnost mestni svetniki Rupnik. Sušnik in dr. Cepuder Za overovatelja zapisnika je imenoval mestna svetnika Podgorška in Re-beka. Dr« Pucova doba v Ljubljani Podžupan prof. Jarc je nato izvajal med drugim: Kr. namestništvo je imenovalo predsednika ljubljanske mestne občine za bana dravske banovine. Rojen Ljubljančan js dr. Puc pred svetovno vojno deloval na Goriškem; z begunci se je vrnil v Ljubljano kot zrel mož in se kmalu uveljavil. Ze 1. 1921. je bi li-zvoljen v ljubljanski občinski svet, na čelo občini je stopil kot predsednik gerentskega sveta 10. novembra 19?4 in ostal na tem položaju do 6. novembra 1935. Od takrat je stal na čelu mestne občine dolgo dobo 9 let, 2 mesecev in 6 dni, vse do svojega imenovanja za bana Doba njegovega žuspanovanja je doba velikega razmaha Ljubljane, ki se da ž njo primerjati le še baročna doba na prelomu 17. in IS. stoletja in deloma doba po potresu 1. 1895. Najvažnejše delo je ureditev mestnih financ. Olajšala so se bremena, izvršili veliki odpisi a navzlic temu in navzlic krizi se je očuvalo ravnovesje v proračunu. Mesto je dobilo po prof. Plečniku modern regulacijski načrt in Ljubljana prednjači danes v novih stavbah. Mesto je zgradilo trgovsko akademijo, delavski dom in šolo za Bežigradom. V stanovanjske hiše je investiralo nad 50 milijonov dinarjev, tako da stanuje 10 odst. prebivalstva v mestnih hišah. Ljubljana uživa upravičen sloves. da stori izmed vseh mest v državi največ za socialno skrbstvo, pa tudi za zdravstvo, saj je v 9 letih od 1. 1926. zgradilo 30 km kanalov (prej pa v 54 letih ca 28 km). Sem spada tudi regulacija Ljubljanice, za katero bo izdala Ljubljana z novim projektom 7 milijonov dinarjev. Ne smemo pozabiti ureditve prometa, zlasti ne kaldrminske akcije, s katero se je tlakovalo ceste za 20 milijonov dinarjev. Cestna železnica je investirala 50 milijonov dinarjev in upamo, da bo srečno prebrodila sedanjo krizo. Aerodrom je povezal Ljublj ano z ostalim svetom po najbližji poti. Mestna podjetja (klavnica, elektrarna in plinarna) so se v tem času deloma na novo zgradila, deloma razširila in obnovila. Vanje se je investiralo 55 milijonov dinarjev. Mestna občina ljubljanska pa ni pozabila tudi svojih kulturnih nalog. O tem pričata mestna revija »Kronika« in mestni muzej, ki se bo organiziral že letos v Auerspergovi palači. Privlačnost Ljubljane je odjeknila v tujskem prometu. Z lepo urejenimi nasadi, s smotreno ohranjenimi dragocenimi starimi deli mesta in s svojimi atrakcijami privablja Ljubljana leto za letom več gostov, tako da ni več daleč čas, ko bo postalo priljubljeno leto-n išče. V največjem delu je ta napredek našega mesta zasluga župana dr. Puca. Znal si je ohraniti mladeniško iniciativnost, vedno je dovzeten za napredek in za izražene pobude. Znal je dvigniti ugled Ljubljane, tako da velja danes na zunaj za eno najbolje urejenih mest. Liubljana izgublja sicer j dr. Pucem krepkega in vestnega krmarja, moramo pa dravski banovini čestitati, ker je dobila kot voditelja moža, od katerega more pričakovati najvišjega razmaha. Izvolitev dr. Puca za častnega občana Na koncu svojega lepega govora je podžupan stavil sledeči predlog: Za svoje zasluge za mesto Ljubljano naj se imenuje ban dr. Oinko Puc za častnega čiana mestne občine ljubljanske. Predlog so sprejeli mestn: svetniki z živahnimi vzkliki in ploskanjem. Podžupan prof. Jarc je ugotovil, da je bil predlog sprejet soglasno. Ban dr. Dinko Puc se je iskreno zahvalil Zasluge za razvoj ljubljanskega mesta ne smatra za svoje, temveč tudi za zasluge mestnega sveta oziroma za sad skupnega dela. Ustvarjena je bila v dolgoletnem delu trdna podlaga za nadaljnji razvoj Ljubljane. Tudi na novem mestu bo vedno podpiral stremljenja mestne občine ljubljanske. Prisega župana dr. Ravniharja Podžupan prof. Jarc je nato naznanil, da je bil za predsednika mestne občine ljubljanske imenovan član mestnega sveta in bivši senator dr. Vladimir Ravnihar Njegovo sporočilo je bilo sprejeto z živahnim odobravanjem Pred banom je nato župan dr. Ravnihar glasno izrekel prisego, da bo kot predsed nik občine ljubljanske delal vedno po predpisih zakona v smislu državnega in narodnega edinstva ter čuval državne in samoupravne koristi. Živahno aklamiran je župan dr. Ravni- har zavzel predsedniško mesto. Ban dr. Puc ga je nagovoril- Svoje mesto zavzemate ▼ težkih časih za ljubljansko občino, za državo in vse samoupravne edinice. Preko zakonitega delokroga mora naša samouprava danes posvečati vso skrb preskrbi kruha in dela svojim občanom. Kriza še traja. Program, ki smo ga začrtali svojčas, se ne sme zapuščati, saj nam prinaša tudi mnogo napredka. Zagotoviti moramo prebivalstvu, da napredek ne bo zaostal da bomo vsako leto gradili tudi naprej, kajti v razvijajočem se mestu ne more biti zastoja in je treba neprestano skrbeti, da korakamo spo-redno z njegovim gospodarskim in socialnim življenjem. Prepričan sem, da bo sedanja občinska uprava nadaljevala svoj dosedanji program, tem bolj. ker odgovarja tudi programu sedanje vlade. Želim samo, da bi ljubljansko mesto in prebivalstvo napredovalo tudi notranje, v duševnem pogledu, da bi ne bilo malkontentov. ampak da bi vsi složno sodelovali pri delu za lepšo bodočnost. Če hoče biti kako mesto duševno središče naroda, mora biti v resnici ognjišče in žarišče, ki z ognjem patriotizma in optimizma ožarja vso domovino. Občinska uprava mora biti središče tega žarišča, ki z optimizmom pomaga narodu v težkih časih pri reševanju težkih problemov. Tako bo Ljubljana postala res tretji steber naše države Ko vam, gospod predsednik, iskreno čestitam k vašemu imenovanju, vam zagotavljam, da se lahko zanesete na mojo vsestransko pomoč in tudi na pomoč kraljevske vlade. Prepričan sem, da boste znali svoje naloge dobro izpolniti in ▼ tem prepričanju vam želim vso srečo. Program novega župane Mestni svetniki so banov o izjavo sprejeli z živahnim odobravanjem, nato pa je izpregovoril novi župan dr. Vladimir Ravnihar, ki je rekel med drugim: Prva prijetna dolžnost mi je, da Vam, g. ban, kot dolgoletnemu vodniku usode ljubljanske mestne občine izrečem globoko občuteno zahvalo na vnemi in spretnosti, s katero ste vodili občinske posle, na smotrenem delu, ki ste ga bili opravili t težkih časih, na iniciativnosti, ki je vidna v vseh panogah občinske uprave. Ljubljana je tudi moje rojstno mesto. V njej sem preživel svojo mladost in — z redkimi presledki — vso svojo moško dobo. Poznam njeno polpreteklo zgodovino. Doživljal sem njen razvoj iz malomeščanskega okolja v moderno mesto. Prinašam torej na svoj novi položaj vso ljubezen in vdanost, ki sta človeku vrojeni do rojstnega kraja. Popolnoma se zavedam velike odgovornosti ki si jo nalagam. Nisem homo novus v naši občinski upravi. Minili so oni idilični časi, ko je bil ljubljanski župan več ali manj predvsem reprezentant svojega častnega mesta. Novi čas nam nalaga višje odgovornosti, kakor jih tudi nalaga občini kot taki. Ta odgovornost pada tem bolj na tehtnico, ker živimo v gospodarskem in socialnem oziTu v izredno težkih časih, ko je manj gledati na to, da imamo lepe ravne ceste z ličnimi hišnimi fasadami, kakor pa na to, kako se živi za temi fasadami ali pa za razdrapanimi stenami lesenih barak. Tu je danes težišče vseh naših skrbi in prizadevanj. Zahteve, potrebe so tu, neizbežne so, posameznik jim ni kos. Pomagati mora v socialno občuteni solidarnosti občestvo, kakor velja enako pravilo tudi za višje edinice, za banovino ali za državo. Stojimo sredi reorganizacije občinske uprave po zahtevah zakona o mestnih občinah, stojimo pred vtelešenjem dela nase lepe okolice v pomeri j mestne občine. V duhu gledamo veliko Ljubljano kot križišče važnih prometnih žil, po katerih naj se pretakajo turizem, tujski promet in mednarodna trgovina. Nove naloge, nova bremena. Ni nam še jasno, kako se bo vse to izživljalo v finančnem pogledu. Zato moramo vzlic pošteni volji, da pospešujemo in ostva-rimo one naloge, biti oprezni In previdni. Skrbno moramo pretehtati vsak izdatek, ki gre izpod naših rok. Naj povem, da sem pripadnik konservativnejše smeri. Ne vse naenkrat, ampak polagoma, stopnjema, kakor pač dopuščajo razmere. Mestna občina ima lepo premoženje. Njeno finančno stanje, čeprav ni rožnato, pa tudi ni vznemirljivo. Naši proračuni so bili uravnovešeni. Računski zaključki dokazujejo, da se je vestno gospodarilo v okviru proračunov, ki ne samo da niso bili prekoračeni, ampak so posamezna poglavja izkazovala celo prebitke in prihranke. To kljub fluktuacijam. ki jim je malodane dnevno izpostavljeno vse naše narodno gospodarstvo. Izogibali smo se polagati nova bremena na ramena ljubljanskega meščanstva, da, posrečilo nam je celo. da smo obstoječa bremena omilili in zmanjševali. To bodi naše prizadevanje tudi za bodoče. S proračunom, ki ga je v načrtu predložilo mestno poglavarstvo za prihodnje poslovno leto, še ni izrečena zadnja beseda. Res je, težijo nas dolgovi. Ali pomisliti je, da je bil velik del teh dolgov potreben in neodložljiv, Če smo hoteli Ljubljano dvigniti iz povojnih ruševin. Pomisliti je in na to se rado pozablja, da ni še predaleč čas, ko smo morali govoriti o izraziti stanovanjski bedi v Ljubljani. In Se smo sredi dobe brezdelnosti in brezposelnosti ter 9 tem zmanjšanega zaslužka za naše pridobitne sloje. Tudi ob zidovje našega mesta je butnil val svetovnega gospodarskega potresa. Izjemne razmere zahtevajo izjemne ukrepe. Bremena, ki so ograšala zadušiti sedanjo generacijo, smo morali porazdeliti na bodoča pokolenja. Prišel pa bo čas, ko bo treba misliti na konsolidacijo in konverzijo dolgov z znosnejšim obrestovanjem in dolgoročno amortizacijo. Pa ni moj namen, da bi vam danes razvijal kak komunalni program. Za to bo Se dana priložnost. Tudi bi ne bilo težko. Programi so poceni. Umetnost je, da jih pod- redimo stvarnosti, da jih prilagodimo plačilni zmožnosti našega meščanstva in urejenemu budžetiranju, pa da vzlic temu ustvarimo nekaj dobrega in koristnega. Demagogiji takoj zamašiš usta, če zahtevaš od nje, da ti za vsako zahtevo neutegoma re-elno najde ustrezni dohodek. Zavest odgovornosti mi lajša, mislim, da ne pres-melo pričakovanje, da strnem, dragi tovariši, računati na vašo pomoč, na vaše izkušnje, na vašo vnemo, s katero ste doelej sodelovali ob poslih občinske uprave. Za vas nisem nov človek, želim in apeliram na vas, da se čutimo eno, da tvorimo enotno, homogeno, prijateljske celoto. Naj nas veže zavest, da pričakuj* javnost, čije mandatarji smo, od nas, da smo pošteni, vestni in dobri gospodarj;. imajoči pred očmi blagor vsega meščanstva brez razlike stanu Iz teh prostorov naj bo izločena dnevna politika. Kot pretežno gospodarska organizacija zbirajmo svoje telesno delo, posvetimo svoje duševne sile samo eni, zdravi komunalni politiki, pa spet z vrhovnim političnim ciljem, da ž njo doprinesemo ne mali delež k okrepitvi in moči, sijaju in ugledu naše države, naše Jugoslavije. Ljubljana je žlahten dragulj v jugoslovenski kroni Ne rečem tretja, da je ne ponižam, ampak ena izmed treh prestolnic naše države, je bila od nekdaj kulturno in socialno žarišče, deloma tudi gospodarsko središče ro- več j a s t e k p: 72.5o manj š a štekfc D: 40. - din slovenskega, ki se je v stoletni borbi z nadmočnimi sosedi in s tujimi gospodarja iz lastne svoje 6ile krepko razvila. Osvobojenega ga je Jugoslavija sprejela pod svoje mogočne peroti, tako da je za vedno odstranjena nevarnost za njegovo bitnost. Ljubljano samo je dvignila tudi v naše politično središče, ko jo je napravila za sedež banovine, ki bi jo v okviru naše države smeli imenovati Zedinjeno Slovenijo, ta politični sen naših očetov. Dolžnost nas Slovencev je, da se prav posebno oddolžimo svoji državni s>kupnosti, enotni in ne-razrušni, da kot del enotnega naroda ju-goslovenskega z lepim zgledom prednja-čimo vsem drugim in da smo tako neminljiva privlačna sna in nacionalno zatočišče za vse naše brate, ki ne uživajo sireče naše državne skupnosti. Zato pravim, da bodi Ljubljana zgled vzorne občinske uprave v državi. To nam bo tem lažje doseči, ako se moremo opirati na kader preizkušenega uradništva in ostalega nameščenstva. Uradnik ni brezdušen in brezčuten stroj. Tudi on je del postrojenega živega organizma, brez katerega dela bi bil organizem ohromel in omrtvičen. Uradnik ni samo izvršilni organ občinske uprave, on mora zbirati in pripravljati gradivo, ki naj ga potem občinska uprava obdela v snažen lik. Njegovi iniciativnosti niso postavljene meje. Naj ne čaka povelj in ukazov. Sam naj v danem primeru ukrene, kar se mu vidi po njegovem preudarku potrebno in koristno Uradništvo, ki se zaveda svojega poslanstva, je neprecenljive vrednosti in vredno svojega dobrega plačila. Končno se obračam do vsega meščanstva e prošnjo, da me počasti s svojim zaupanjem. Nikomur ne odrekam pravice do kritike. Toda kritika naj bo stvarna in objektivna z namero, da koristi stvari in ne prvenstveno izrečena v namenu, da bi s svojo jedkostjo zadela osebo. Za dooro-nameme nasvete in upravičene pritožbe bodo na široko odprta vrata moje delavnice. Ni treba po ovinkih ;n z namenom, govoriti ekozi okna, skušati doseči kako stvar, če zadostuje kratek telefonski pogovor. Gospod ban. prosim tudi vas kot šefa našega nadzornega oblastva ciicijo Ljubljana, 28. februarja Policijske oblasti v Jugoslaviji so te dni prejele od našega konzulata v Leipzigu obvestilo o aretaciji nekega skrivnostnega mednarodnega popotnika, o katerem so bile doslej vse poizvedbe glede identitete in narodnosti zaman in ki je po vsej priliki iz Poljske, Rumunije ali Jugoslavije. Po vsej verjetnosti gre za kakšnega drznega, rafiniranega pustolovca, ki ima kdo ve kakšne kriminale na vesti, pa se odeva v razne skrivnosti in namiguje tudi na vsake vrste politične delikte, da bi tako policiji zmedel sled za pestro preteklostjo. ki jo ima za seboj. Pred nedavnim je policija v Weilenfel-su v Nemčiji aretirala okrog 201etnega mladeniča, ki je upravičeno vzbudil njeno pozornost. Pri aretaciji se je fant pokazal nemega in je obenem poizkušal napraviti vtis duševno neurejenega, zaostalega človeka. Na vsa vprašanja o identiteti je z znamenji odvračal, da ne ve niti svojega imena niti starosti niti staršev niti narodnosti in državljanstva. Koliko je mogoče pismeno sporazumevanje ž njim, kaže, da zna srbskohrvatski, rumunski, madžarski in poljski. Policija močno dvomi, da bi bil aretiranec v resnici gluhonem, in on sam zatrjuje, da je predlanskim še znal govoriti. Kolikor so dognali doslej, je mož v zadnjih letih mnogo potoval po raznih državah in je za svoje prevozno sredstvo uporabljal običajno vozilo svetovnih va-gabundov — osi pod vagoni mednarodnih vlakov. Čeprav je sicer brez denarja in je po večini živel od beračenja, je od časa do časa razpolagal z velikimi vsotami. Policija je dognala doslej, da je v raznih položajih živel pod tremi lažnimi imeni: kot Severiann Javescu iz Bukarešte, Ignac Daiko iz Stanislavova na Poljskem in Jožef Janek iz Varšave. V Jugoslavijo je prvikrat pripotoval poleti 1928. in se je ta čas mudil v Zagrebu, Sarajevu in Beogradu. V septembru 1933 je bil preko Velike Kikinde izgnan v Ru-munijo, 13. septembra 1934 pa se je skušal pri Gjekenjeszu pretihotapiti iz Madžarske nazaj v Jugoslavijo. Naši železničarji so ga tedaj na meji prijeli in ga izročili madžarskim oblastem. Kakor sumi nemška policija, se je skrivnostni neznanec mudil lani nekajkrat v Franciji, med drugim tudi v Marseilleu, a težko je reči. ali aretiranec s takšnimi namigavanji ne namerava le speljati policije na krivo sled. Mož pa je vsekakor zelo razgibane, drzne. riskantne preteklosti. Čeprav še tako mlad, nosi na desni nadlaktnici, na hrbtu in na levi strani čela brazgotine, ki jih je najbrž dobil od strelov. Skrivnost moža, ki se zanimajo zanj skoraj vse policije v Evropi, bo s skupnim naporom gotovo v kratkem pojasnjena Ena največjih tovarn motociklov, motornih biciklov in biciklov sprejme agilnega ZASTOPNIKA za en del dravske banovine, s sedežem v Ljubljani. Zastopnik mora razpolagati z zadostno garancijo, odnosno kapitalom. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra«. 1921 Sanacija Bratovskih skladnic Beograd, 23. februarja. Eden najbolj perečih socialnih problemov je posebno v dravski banovini vprašanje sanacije pokojninskega zavarovanja Bratovskih skladnic. Ker so bile vse pre-mijske rezerve tekom vojnih let devalori-zirane, Bratovske skladnice nc razpolagajo niti z dovoljnimi tekočimi sredstvi za izplačevanje rudarskih penzij, ki so vrh tega še izredno narasle zaradi stalnih redukcij v premogovnikih. Zmanjšanje dela v premogovni industriji je imelo posledico, da je tudi stalež zavarovanih članov v stalnem nazadovanju, tako da je razlika med dohodki in izdatki vedno večja. Že v preteklih letih so Bratovske skladnice v znatni meri poostrile pogoje za delavske upokojitve, ali vse te odredbe so imele samo prehodni značaj. V stvari pa so vse te začasne mere pomenjale samo odlaganje končne rešitve tega važnega socialnega vprašanja, ki je ravno zadnje čase stopilo v akutni stadij. Minister za šume in rudnike g. dr. Sve-tislav Popovič je rudarsko pokojninsko zavarovanje vzel energično v roke ter v razumevanju socialnega pomena tega vprašanja že od vsega početka odklonil možnost sanacije potoni znižanja obstoječih penzij. Z njemu lastno temeljitostjo in ekspe-ditivnostjo je zagrabil problem y njegovi celoti ter v ta namen sklical posvetovanje zastopnikov vseh Bratovskih skladnic v državi, ker se vprašanje rudarskega zavarovanja more pravilno rešiti samo s splošno državno akcijo. Posvetovanja so se udeležili za slovenske Bratovske skladnice g. generalni direktor Rihard Skubec kot predsednik Glavne bratovske skladnice za Dravsko banovino in njen podpredsednik g. Blaž Kemperle z Jesenic. Dalje so bili navzoči predsedniki in podpredsedniki bratovskih skladnic iz ostalih delov države. Anketi je prisostvoval tudi g. Bosak. generalni direktor oddelka za rudnike v ministrstvu šum in rudnikov, za ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja pa načelnik g. Jeremic. oba z eksperti. ..... _. , Na anketi, ki je bila včeraj v Beogradu, je g. minister dr. Popovič najprej obraz- Pri boleznih želodca, črevesja in pre-snavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kn. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz Josefova« gren-čica zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ložil nujnost in važnost sanacijskega vprašanja ter prosil vse navzoče, da mu sporočijo svoje predloge in nasvete. G. minister ni mogel sprejeti predloga, naj se sanacija izvrši potom centralizacije rudarskega pokojninskega zavarovanja, kar je predlagal zastopnik TPD, marveč je izjavil svoje "mišljenje, da sedanji sistem najbolje odgovarja interesom delavstva po posameznih naših rudarskih revirjih. H koncu je g. minister resumiral soglasno mnenje zastopnikov vseh Bratovskih skladnic, ki so poudarili nujnost sanacijske akcije in prosili ministra, da akcijo tudi nemudoma izvede z uvedbo posebne doklade, ki naj bi se pobirala od vse rudarske proizvodnj^e v naši državi in uvoza rudarskih proizvodov, vendar samo v taki višini, da ne bodo preveč obremenjena rudarska podjetja. Za tako rešitev so se zavzeli tudi zastopniki ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Pričakovati je zato, da bo pereče vprašanje rudarskega zavarovanja v kratkem definitivno rešeno v zadovoljstvo prizadetega delavstva O priliki ankete o sanaciji Bratovskih skladnic je obiskala deputacija rudarjev pod vodstvom gg. Murna in Hrusevarja prometnega ministra g. inž. \ujica ter ga prosila, da pravočasno odredi razdelitev kontingentov za nabavo premoga, potrebnega za državne železnice, m s tem prepreči redukcije delovnih dni v poedmih revirjih premogovne industrije. G. minister je deputaciji obljubil, da se bo osebno zainteresiral za pravočasno rešitev tega, zlasti za slovenske premogovne revirje tako važnega vprašanja. Deputacija rudarjev je posetila tudi ministra za šume in rudnike dr. Svetislava Popovica in ministra za socialno politiko in narodno zdravje dr. Marušiča ter jima obrazložila težki položaj slovenskih rudarjev. Oba ministra sta deputacijo zelo ljubeznivo sprejela ter zagotovila svojo pomoč za izvedbo upravičenih teženj naših rudarjev. Gospodarstvo vrhniške občine V nedeljo jc vrhniški občinski svet razpravljal o proračunu. Ob priliki bilančne seje in ob svoji 231etnici je na županovo prošnjo Občinska hranilnica vrhniška darovala kot prispevek h gradnji _ trotoarja k novemu kolodvoru na Klodicevi cesti 5000 Din, za kar se ji je župan javno zahvalil. Gradba se bo pričela takoj pomladi Vas Sinja Gorica je bila iz eolskega okoliša Blatna Brezovica prešolana v šolski okoliš Vrhnika. Gasilskim četam so bile podeljene podpore: vrhniški se odstopi neka terjatev 1300 Din, čete Drenov gne, Verd. Podlipa. Bevke in Blatna Brezovica pa dobijo po 300 Din. Ker je vas Zap ana zelo obširna, je odbor imenoval za oskrbnike 3 posestnike, od katerih bo Petkov-šek Ignac prevzel Log. Mesec Ivan okoliš pri cerkvi, Železnik Franc pa Mi"ndok Gospodinjska šola na Vrhniki dobi 300 Din, za pooravo mostov na Lesnem brdu gre 500 Din, za preložitev klanca v 3ev-kah 500 Din, za popravo ceste v Kajndolu 500 Din, za preložitev KladovŠkega klanca na Vrhniki 2500 Din, za trebljenje jarka v Sinji Gorici 100 Din. Nato so pričeli obravnavati proračun glavne občine, podobčin Stare Vrhnike in Verda ter proračun ubožnega sklada. Proračun občine znaša vštevši primanjkljaj ubožnega sklada 571.560 Din, razhodkov in prav toliko dohodkov. V kritje sklene odbor pobirati od 1. aprila dalje različne davščine, ki se ne razlikujejo od dosedanjih, ostanek 369.560 Diin pa se bo kril s 70% doklado na vse državne neposredne davke. V trgu se bodo poleg tega pobirale za proračun trškega oskrbništva 19%, v podobči-ni Verd 12% in v podobčini Stara Vrhnika 13% doklade. Proračun za ubožni sklad znaša 90.500 Din, osebni razhodki 101420 Din, materialni pa 469.140 Din, med katerimi so izdatki za šole v znesku 172170 Din. V letu 1934. se je potočilo v občini 1041 hI vina. 94.39 hI piva, 18.94 hI špirita, 150.22 hI žganja in 1.72 hI ruma in konjaka. Vse točke proračuna so bile soglasno sprejete, edino odbornik Marolt je glasoval proti izdatku za kurjavo in razsvetljavo davčni upravi, proti članarini za Župansko zvezo in proti podpori Sokolu v znesku 1000 Din. 0 jezerih v Ohridu in Prespi Ljubljana, 28. februarja Nizu uspelih predavanj je SPD sinoči priključilo še eno. in sicer o kulturnozgodovinskih znamenitostih ob Ohridskem in Prespanskem jezeru. Predavatelj, docent skopeljskega vseučilišča dr. France Mesesnel je povedel številne poslušalce — dvorana Delavske zbornice je bila spet polno zasedena — na skrajni jugozapad države, v čudovito lepe, pa tudi zgodovinsko morda najbolj zanimive predele ob jezerih v Ohridu in Prespi, ki se zdaj polagoma že približujejo zapadnemu svetu. Prvi del predavanja je predavatelj posvetil Ohridskemu jezeru in mestu ob njem, tej starodavni zibelki južnoslovan-ske kulture, ki je pred davnimi stoletji živelo vse slavnejše življenje in je danes po njih ostala le še množica občudovanja vrednih spomenikov, največ cerkva, pa tudi drugih znamenitih stavb. Govornik je nato podrobno orisal glavne dogodke iz slavne zgodovine Ohrida, ki segajo do leta 168. pred našim štetjem), pojasnil njegov nekdanji pomen kot kulturnega in važnega trgovskega središča in končno tudi njegove sedanje glavne zanimivosti. Nato je temeljito opisal številne posebnosti in ribje bogastvo Ohridskega jezera, tega 31 km dolgega celinskega »morja«, ki ga na skrajnem južnem koncu čuva sloveči samostan sv. Nauma.. ki je bil poleg sv. Kli-menta eden izmed glavnih prosvetiteljev prvih Slovanov na teh tleh. Odtod je govornik vodil poslušalce nazaj ob vzhodni obali jezera mimo nekaterih ribiških vasic in ob pogledih na div-no panoramo okoliških vrhov, ki posebno poleti ustvarjajo jezeru videz visokogorskega, preko Bukovika v 25 km oddaljeni Resan, danes manjše upravno središče, ki slovi najbolj po sadjarstvu. Nekaj kilometrov odtod je severna obala Prespan-skega jezera, tega drugega, še mnogo boij nedotaknjenega, bolj razčlenjenega in tudi večjega jezera na skrajnem jugu države. Jezero je razdeljeno med tri države in je pot vse naokoli zaradi pomanikanja turističnih konvencij med nami in Albanijo ter Grčijo zvezana s precejšnjimi težavami. Znano je prav tako po obilnih ribah, toda lov je manj izdaten in prikladen kot v Ohridu; posebnost Prespe so ogromne jate pelikanov. Bregovi so večinoma strmi, slikovito razčlenjeni kot norveški fjordi in razmeroma skromno naseljeni. Tudi okoli Prespanskega jezera je mnogo zanimivih starin, ki pa so le novejšega izvora kot ohridske. V jezeru, ki je 31 km dolgo »n 22 km široko ter višje, zato pa mnogo plitvejše od ohridskega, so trije otoki, in sicer naš otok sv. Petra ter grška otoka sv. Ahila 'n Maligrad Naš otočič, ki je 18 km oddaljen od obale, hrani le še nekaj starih spomenikov, glavni ostanki slovanskega carja Samuela — množica cerkva — pa so ostali na otoku sv. Ahila. Današnji prebivalci okoli Prespe so skromni in redko naseljeni ribiči, ki s svojimi tipičnimi oolni kot na Ohri- du — pravijo, da so prav takšni kot so bili pred 2000 leti — lovijo ribe po teh romantičnih jezerih in ž njo skrbijo za boren vsakdanji kruh. Polagoma bo pa tudi v te kraje prišel tujec in že zdaj je gotovo, da bo vse več in zmerom rad hodil tjakaj. Za svoja izčrpna izvajanja — ki bi jih gotovo prišlo poslušat še kaj ljudi, če bi jih zanimivo predavanje istočasno ne vleklo v drugo dvorano — je žel g. docent splošno odobravanje. Upajmo, da so bile njegove besede tudi prispevek za poset tega lepega, pa za zdaj še preveč težko dosegljivega Ohrida! Ob razburkanem morju Sušak, 27. februarja Samo nekaj dni je vladala jugovina, ki je kopičila temne oblake na rsbu, da ni bilo videti od Učke gore ničesar in se je bilo bati, da bo neprijetni jugovini sledila še bolj neprijetna deževna perioda. Čudovit je pa bil v teh dneh pogled na razburkano morje, kjer so se tolkli valovi med seboj in se zaganjali v velikanskih curkih ob obalne pečine. Nijanse barv morja so se pretakale druga v drugo od svetlo zelene do temno modre, od srebrnih pasov do zelenih valov Redke ploveče ladje po tem razburkanem morju so se videle kakor otroške igračke, s katerimi se je poigravalo morje. Danes je jugovina prenehala in nad morjem in vsem Pri-morjem je zavladal spet nebeško lep, po- Po javni se je vršila tajna »tja, v kateri so obravnavali ubožne podpore in reševali prošnje za oprostitev pasje takse. Sledila je nato še tretja seja in sicer Občinskega kmetijskega odbora, tudi ta pod predsedstvom župana mr. Hočevarja. Ivani Pekla-jevd je bila podeljena podpora 1000 Din za nakup plemenskega bika, Karlu Petkov-šku iz Zaplane pa v isti rimen 200 Din.^ Živinorejski selekcijski zadrugi se je podelilo 500 Din. Kakor razvidno, so občinske doklade kolikor mogoče zmerne in želimo obč. odboru tudi v bodočem proračunskem letu take uspehe, kakor doslej. Zgodba o najdenčku iz cerkve Srca Jezusovega Ljubljana, 28. februarja S takšnimi zgodbicami so se v starih romantičnih časih začenjali romani, danes pa spadajo v policijsko kroniko, a so A-enem najbolj kričeči primeri socialne bede in moralne razrvanosti, ki jo preživlja dandanšnji svet Ko je v torek proti poldnevu prišel cerkovnik v cerkev Srca Jezusovega, je začul iz ene prvih klopi pred oltarjem pritajeno otroško vekanje. Pristopil je in pogledal: v bedne, skope plenice povit je ležal tam majhen, prijazen otročiček, komaj kakšen teden dni stfar. Samostan lazaristov, ki opravljajo službo božjo pri Srcu Jezusovem, seveda ni najbolj pripraven kraj za vzrejo m vzgojo dojenčkov, ki spadajo v ženske roke. Zato je cerkovnik poklical stražnika in ta je uradno odredil, da malčka, ki m« ni bilo priloženega nobenega sporočila, zanesejo v Dečji dom kraljice Marije v Lipičevo ulico. Tam se je takoj odkrila sled ra nesrečno, nič kaj prevejano materjo, ki je *»* ta način izpostavila svoje dete. Zaščitne sestre m zdravniki so takoj spoznali ▼ najdenčku dojenčka, ki ga je dve un prej prinesla v zavod 251etna brezposelna služkinja, njegova mati, s prošnjo, da ga vzamejo v oskrbo. keT se nima ž njim pod milim nebom kam dejati. Oče malega * je bil obrnil hrbet, ko je čul, da je na poti. Ob koncu osmega meseca so se je usmilili v ženski bolnišnici, da so jo proti lahkim priložnostnim opravkom sprejeli pod streho, čeprav je porodnišnica do vrha prenatrpana. Osmi dan po rojstvu so jo odpustili in brez vsega se je znašla na cesti. z malim v naročju, ki ni imel nic drugega na sebi kakor eno plcnico in eno flanelo, dar plemenitih src. V Dečjeni domu so ji prošnjo odbili, ker je dom pre napolnjen. V obupu ga je mati nato položila r klopi pred Srcem Jezusovim. Toda po izvršenem dogodku ji vest m dala miru. Naslednji dan se je sama zgia-slla pri cerkovniku in povpraševala, kje je njen mali. Cerkovnik jo je napotil v Dečji dom in tam je skesana prosila, naj ji ga vrnejo. Otroka ji seveda niso izročili, ker ji ga v takšnih razmerah pač niso mogli. Policija je mlado mater aretirala, dete pa je ostalo v oskrbi doma. Da je bita njena prošnja uslišana in da je mali vsaj za prvo silo preskrbljen, bo morala mlada mati sprejeti nase najbrž nekaj mesecev ječe. _ Tragična smrt stare ženice Ptuj, 28. februarja Posestnik Ribič Anton iz Grajene je našel te dini, ko je hotel v gozd po listje, v potoku Grajeni truplo stare ženice, v kateri je spoznal 711etno preužitkarico Hor-vatovo Ivano iz Krčevine pri Vurbergu. Ženica se je napotila 20. t. m. po opravkih v Ptuj. Ko se je popoldne vračala, se je mimogrede zglasila pri svojem zetu na Grajeni, kjer so imeli koline. Starka je nekoliko več pila kakor po navadi ki je zapustila hišo svojega zeta nekoliko vinjena. Med potjo pa je zavila še v neko gostilno, tako da je bila od vina že čisto omotena. Pot jo je vodila mimo potoka Grajene. . Kakor se da sklepati iz okornosti, __ je padi a v 2 m globoko strugo in se močno potolkla po glavi. Ker se v vodi ni mogla ganiti, se je zadušila. Posestnik Ribič Anton iz Grajene, ki je na-šel njeno truplo, je o tem obvestil njene sorodnike, ki so mrtvo ženo prepeljali domov. mladni dan. Sušak stoji pred mnogimi problemi, ki jih mora letošnje leto rešitL Jutri je zadnji dan za vlaganje idejnih osnutkov za bodočo veliko stavbo Narodnega doma, ki je predvidena za sredi mesta na nekdanjem »kortilu«. V mestnem gradbenem uradu se kopičijo zavoji in zaboji, v katerih prihajajo ti osnutki. — Oo. frančiškani bi radi zidali novo cerkev nekje v mestu. Zdaj je zastalo to vprašanje na dokončni določitvi primernega prostora. — Govori se tudi o tem, da bi se premestila škofija s Krka na Sušak. ki naj bi postal škofijska rezidenca. — Ceste s« popravljajo po vsem Sušaku, žal, da se je poprava glavne dovodne ceste od Stross-mayerjeve ulice, ki je že popravljena in asfaltirana, pa do hotela >Jadran« in še naprej, zakasnela za več mesecev. — Su-šaiki župan dr. Ružič je odpotoval včeraj z večjo deputacijo v Beograd, ki bo izročila kraljevemu namestniku dr. Peroviču diplomo častnega meščanstva. — V Beogradu se mudi tudi mestni finančni svetnik g. Cuculic z mestnim proračunom, da ga spravi kolikor mogoče neokrnjenega skozi. — Po mestnih parkih se že postavljajo klopi, hoteli se že pripravljajo za novo sezono ki g. konzul Vilhar komaj čaka, da bo začel sprejemati v svoji pisarni goste, ki bodo prihajali in odhajali z aero-plani. — Povsod življenje in vrvenje. — V Beograd je odšla včeraj tudi deputacija trgovcev, da izrazi tamkaj svoje želje glede ureditve trgovine m izvoza z Italijo. »JUTROs št. 50 4 Fetek, 1. m. 1935 ■■■I ELITNI KINO MATICA B| Telefon 21-24 H H Danes ob 4., 7.15 In 9.I5 uri zvečer premiera 1 m operete po JOHANN STKAUSSOVI glasbi M 1 Rože z juga I S Pesem, zabava, smeh, valček in ples H H Pavel Horbiger Greta Theimer I m Rezervirajte vstopnice! Predprodaja od ll.—y213. ure. H Oomače vesti * Naročniki, ki jim je naročnina potekla, prejmejo z današnjo številko položnice, ki naj jih blagovolijo porabiti za vplačilo nadaljnje naročnine, in sicer zaradi poslovnega reda v upravi takoj prve dni marca. Kdor bi imel še zaostanek iz prejšnjih mesecev, naj ga z marčno naročnino poravna, da ne zgubi pravice do i Jutro ve ga« nezgodnega zavarovanja pri zavarovalnici »Jugoslaviji«. Točno plačevanje naročnine je glavni pogoj zavarovanja. Naročniki, ki so naročnino za marec plačali že zadnje dni februarja, pa najdejo kljub temu položnico v listu, naj je ne smatrajo za opomin, ker so se pač njihova vplačila z našimi položnicami na pošti križala. — Uprava »Jutra«. ♦ Odbor za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Uedlnitelju v Ljubljani, Gledališka ulica 3-IV je razposlal na podlagi svojih seznamov doslej nekaj tisoč prošenj za prispevke. Prošnjam so bile priložene čekovne položnice, ki j.ib je odborova pisarna žigosala s posebnimi oznakami po strokah. V kolikor še niste nakazali svojega prispevka, Vas vabi odbor, da to čim prej storite in tako prihranite delo, zlasti pa nepotrebne stroške odborovi pisarni. Zamudnikom bo namreč pisarna ponovno poslala prošnje in jiih porabila. naj se odzovejo svoji domoljubni dolžnosti napram blagopokojnemu vladarju. Podprite stremljenje odbora in pošljite svoje darilo, ki je lahko nakažete na poštni čekovni račun št. 11.200, če pa nimate položnice, Vam jo na zahtevo pošlje odborova pisarna. ♦ O referentu ministrstva prosvete prof. Prosencu nam pišejo iz učiteljskih vrst: Slovensko učiteljstvo in z njim gotovo tudi prosvetna uprava v dravski banovini iskreno obžalujeta odhod prof. Prosenca iz ministrstva prosvete. Kot referent za osnovno šolstvo dravske banovine si je g. Prosenc stekel največjih zaslug zlasti za mladi učiteljski naraščaj. Posrečilo se mu je, da s smotrenim delom vsaj delno reši vprašanje nezaposlenega učiteljskega naraščaja: preko 300 nastaviti v novih učiteljev v dravski banovini je v tem oziru bilanca njegovega delovanja. Res je služil pod uvidevnimi šefi in ministri, ali da ni bilo njegove vneme, rezultat najbrž ne bi bil tako zadovoljiv. Slovensko učiteljstvo tudi dobro ve. da se je v rokah g. Prosenca pretvoril osnovnošolski referat za dravsko banovino v sistematično urejen oddelek s točnimi statističnimi pregledi in objektivno evidenco. Prof. Prosenc je kot referent napravil tudi konec protekcioni-stični politiki na račun kvalificiranih mladih učiteljskih moči. Vnema za napredek našega osnovnega šolstva za povzdigo naše ljudske šole kot nacionalne vzgojne edini-ce m vdanost službi, katero je vršil, so odlike, ki jih želi nacionalno učiteljstvo tudi nasledniku prof. Prosenca. ♦ Smrt starega poklicnega novinarja. V zagrebškem sanatoriju Merkurja je umrl po dolgi bolezni podpredsednik novosadske sekcije Jugoslovenskega novinarskega udruženja g. Josip Major, star 60 let. Pokojnik je bil že dolga desetletja poklicni novinar in je tudi svojo dedščino v Novem Sadu popolnoma izčrpal v dobi, ko je :xdajal in urejeval pred vojno razne ma džarske liste, ki so mnogokrat ostro napadali vlado in zastopali socialne težnje Film Z. K. D. Danes ob MS. popoldne velezani-miv film ŠPIJONKA E3 Trude von Moto K. G. Dlehl Vstopnina Din 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50. Predstave v Elitnem kina Matici mestnega in okoliškega prebivalstva. Po vojni je bil šef tiskovnega urada v vladi madžarskega ministrskega predsednika grofa Karolyja. Ko je ta vlada propadla, se je umaknil na Dunaj, leta 1924. pa se je vrnil v svoj rojstni kraj Novi Sad, kjer je do svoje smrti sodeloval pri subotiškem dnevniku »Naplo«. Pokojni Major je bil vse svoje življenje vzor Širokogrudnega. svetovno izobraženega človeka in mnogi srbski in hrvatski rojaki so mu hvaležni za pomoč in varstvo v dobi najhujših političnih eksekuoij. Tudi po svoji osebnosti je bil vzor najboljšega poklicnega tovariša in javnega delavca. Ohranjen bo v častnem spominu. ♦ Tvrdka »Peko« In njen ravnatelj g. Kuster. Gosp. Zdenko Knez nas prosi za objavo naslednjega pojasnila: Pod naslovom »Zopet klevetniška intriga« je izšla v Vašem cenj. listu št. 49 z dne 28. februarja t 1. notica, da je bila ravnatelju tovarne »Peko«, g. Avgustu Kuetru, odpovedana služba. To se je res zgodilo in tudi po mojem globokem prepričanju brez vsake intervencije s strani g. dr. Kramerja. Kot poslovodja tvrdke »Peko« smatram za svojo dolžnost izjaviti, da je bila g. Ku-stru služba odpovedana iz meni prikritih razlogov in proti mojemu glasu. Ker pa zahteva družabna pogodba med interesira-nimi denarnimi zavodi soglasnost poslovodij pri vseh njihovih sklepih, je bila ta odpoved pravoveljavno razveljavljena. Varujoč interes tvrdke »Peko«, smatram, da bi bil odhod g. Kustra za podjetje škodljiv, izguba pa tudi za vso domačo čevljarsko industrijo in obrt, za katero se bori g. Kuster proti »Bat*i«. ♦ Gospe Antonfnl Petrovnl Frostovi, vdovi po blagopokojnem univ. profesorju inž. Dimitriju VI. Frosfcu, najiskrenejša zahvala za poklonitev blagega darila 100 Din bednim gluhonemim. — Učiteljica Matilda Podkrajškova. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH, Iz Ljubljane u— Važno opozorilo udeležencem kongresa geometrov in geodetov in geodetske razstave v Zagrebu. Po sporočilu glavne uprave našega društva obveščamo vse, ki se žele udeležiti kongresa in geodetske razstave v Zagrebu, da je glavna uprava brzojavno preklicala veljavnost legitimacij za znižano rožni no, ki jiih je izdalo Udruženje geometrov In geodetov. Odobreni popusti pa ostanejo v veljavi s tem, da vsak udeleženec kupi na odhodni postaji službeni obrazec za znižano voznino, ki velja 5 Din, in sicer: državni uradniki z modro legitimacijo kupijo obrazec št. K 14 (75% popust), vsi ostali pa obrazec št. K 13 (za 50% popust). — Udruženje geometrov in geodetov, sekcija za dravsko banovino. u— Pri veliki dobrodelni akademiji jutri ob 20. v Unionu sodelujejo pomnoženi Radio-orkester, vodi g. Neffat, deklišiki zbor mestne ženske realne gimnazije, vodi dr. Dolinar, Ljubljanski Zvon, vodi g. Do-re Matula, Narodno železničarsko in glasbeno društvo Sloga, vodi g. Svetel. Kot klavirski spremljevalec sodeluje tudi operni kapelnik dr. švara. Dalje sodeluje skupina članov Narodne čitalnice iz Kranja, zbor gojen k gospodinjskega tečaja v Mladiki, Jazz-orkester društva Sloge, Mirko Premelč, član drame Josip Daneš-Gra-diš, znani kuipletist Reš iz Kranja, izvajalca akrobatnih vaj ga. Remžgar in Mrak Prane, članice opernega baleta: Adamovič, Bravničar, Brcar A., Brcar R., Kiirbos, Petan in Eržen ter Carman. Eden naših najboljših komikov g. Drago Zupan, ki nastopi pod imenom Melhijor Menarosti in Matevž Kotenina. Poleg tega še 3 zunanj' orkestri moderne sestave po gramofonskih ploščah. Zabavni del se bo čul v veliki unionski dvorani, kakor tudi v vseh stranskih prostorih. Tvrdka Philips bo postavila primerne ojačevalce Ljubljančan' DOVRŠENI GENTLEMAN uporablja za umivanje samo Lavender Soap Paracelsus, odlično milo karakterističnega vonja, ki se dobro peni in varuje kožo. Za britje pa uporablja samo Paracelsus valj-často milo za britje (Shaving Stick), najboljše blago, antiseptično milo, ki omehča brado in prepreča kožne infekcije. posetite to prireditev , za katero se dobe vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Cene jedači in pijači, vse je prvovrstno in darovano od najboljših in najuglednejših ljubljanskih tvrdk, bodo nižje kakor na vseh prireditvah in so razvidne pri vsakem paviljonu. Natančni spored dobite v soboto ves dan z vstopnicami vred v knjigarni Glasbene Matice in od 7. dalje pred veliko unionsko dvorano. PRIDE! Casanova XX. veka u— Violinski koncert virtuoza Zlatka Balokoviča bo drevi ob 20. v Unionu. Umetnik je pred par dnevi koncertiral v Zagrebu z ogromnim uspehom. Spored je naslednji: Vivaldi: Koncert v d-duru; Sla-veneki: Sla venska 6onata op. 5, posvečena Zlatku Balokoviču; Cesar Franck: Sonata v a-duru; Bloc-h: Nigun, Novaček: Perpe-tuum mobile, Debussy: La fille aux che-veux du lin in Minstrels Paganini-Baer-wald: Caprice št. 14 (posvečeno Zlatku Balokoviču); šimanovski: La fontaine d' Arethnuse, Suk: Burleska. Prt klavirju spremlja pianist Helmut Baerwald Zlatko Balokovič je umetnik svetovne slave, prepotoval je cel svet ter žel na koncertih obilo priznanja Ker Ljubljana že več ko tO let ni imela prilike slišati Zlatka Balokoviča, opozarjamo na koncert. Vstopnice v knjigarn) Glasbene Matice in od pol 8. dalje pred veliko unionsko dvorano. hripavost ublažijo Mr. Bahovčevi „Smreha"' bonboni sestavljeni lz smrekovega ekstrakta In mentola. Radi tega zrahljajo katar, olajšajo lzločevanle sluzi ter deslnflcirajo usta in grlo. 99 Smre/ea" - bonboni v lekarnah in drogerijah zavitek Din 3.— in 5.— Apoteka Mr. L. Bahavec LJUBLJANA Kongresni trg štev. 12 u— Umetniška žola »Probuda« v Ljubljani. Vpisovanje za drugi semester se bo vršilo od ponedeljka 4. do srede 6. t. m. od 18. do 19. na tehniški srednji Soli, soba štev. 5, pritličje Dohod iz Murnikove oli-ce čez dvorišče. Podrobnosti o pouku daje pri vpisovanju vodja šole. u— železniškim upokojencem v vednost. Umri je g. Ivan Hlrsch, železniški uradnik v pokoju. Pogreb se bo vršil danes iz mrtvašnice splošne bolnišnice ob 14. Železniški upokojenci so vabljeni, da ee pogreba polnoštevilno udeleže. u— Akademska akcija za univerzitetno knjižnico ima danes ob 17. sejo na tehniki. Vsi odborniki naj se sigurno udeleže. — u— Dvorakov »Te Deumc za soli, zbor in orkester je glavna točka sporeda slavnostnega koncerta v proslavo 85 letnice T. G. Masaryka, 8 marca v Unionu. »Te Deum« je izredno pompozna in efektna skladba. Sopranski šolo poje gdč. Fratn«-kova, basovskega ravnatelj Julij Betetto. Zborovski part izvaja pevski zbor Glas- ZARADI OPUSTITVE TRGOVINE traja POPOLNA RAZPRODAJA samo do 5. marca! Nabavite si damska in otroška oblačila po najnižjih cenah dokler traja zaloga. M. Krištofič-Bučar, Stari trg 9 Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke omili naravna »Franz Josefova« g renči ca tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. KULTURNI PREGLED »Profesor žic" v mariborskem gledališču Miroslav Feldman si je s svojimi deli stekel sloves. Organ ična izgradnja, soliden razplet in sveža dinamika so odlika tudi njegovega »Profesorja Žiča«. Tragikomedi-ja v treh dejanjih Avtor je kot zdravnik segel v življenje kliničnega šefa-zdravnika, čudaka in samoteža. V ljubezni je doživel kruto razočaranje in spomin na ta pretresljivi dogodek pred 15 leti Dosi v skrivnostnem nahrbtniku in v svojem ženskomrštvu. Potem pride druga preizkušnja. V prvem dejanju se pričenja ta premiera: Pojav Eve Klem. V drugem konflikt, v tretjem prelom in vrnitev k skrivnostnemu nahrbtniku Jolko K o v i i je oži-votvoril to Feldmanovo odrsko delo v prijetni inscenaciji in močnem odrskem okvirju Razen tesra je prevzel tudi naslovno vlogo prof Ziča. 8 podrobno analizo tega čudaškesa tipa in skrbno sintezo v poda jan ju je Jože K o v i 5 vlil temu profesorju Žiču izdatne injekcije svetu odtujene uče-njakarske nravi Ta J. Kovičev prof Zič niha med smežnostjo, svojevrstnostjo in grotesknostjo. Eva (avtor operira tudi s aimbolizmi) Eme Starčeve je bila v prvpm dejanju najpreprifevalnejia, v drugem ji ne pripada vodilen delež, ker sloni to dejanje pretežno na treh profesorjevih sestrah, v tretjem se je vzpela do krepko začrtane linije, ki pa je bila izpod one v prvem dejanju. Potem slikovita trojica treh profesorjevih sester. V drugem dejanju prevladujejo. Marija E. Kraljeve je striktno v duhu besedila uravnana na neki sredini, kjer se konflikti in nesporazumljenja v tej čudoviti ZiČevi hiši izravnavajo in urejujejo. Na enem koncu vihrava in zamerljiva ter sitnarska Vera D. S a v i n o v e, na drugi strani pa v kritiki in dvomih ne-ugnana Dora M. Zakrajškove. Vse tri so bile svojski dograjene in premišljeno podane. P. KoviČev sluga Matija je za svojih sedem križev bil vendarle malce prestar. N a k r 81 o v vrtnar Petrov, B1 a -ž e v asistent, dijakinja E. Barbičeve in služkinji Gorinškove in Tovorniko-v e so se s pridom uvrščali v življenjsko okolje prof. Ziča. Prevod je oskrbel J. Ko-vič. Omenjena tragikomedija je posrečeno izbrana odrska stvar in je ob premieri žela lep uspeh. Zdi se. da bo ustrezala pričakovanjem tistih krogov, ki si želijo v gledališču nekaj smiselnega in solidnega, pa tudi blagajniškim koristim. —«• Nov zvezek »življenja In sveta«. Pravkar izišla deseta številka priljubljenega tedenskega obzornika »življenje in svet« pri-občuje na uvodnem mestu začetek daljše-ga poljudnega predavanja našega znane- ga kirurga primarija dr. Mirka Cernlfia »Stebri moderne kirurgije«. Kaj takega doslej še nismo imeli v našem jeziku. Avtor, ki je že ponovno pokazal svoje spretno pero v poljudnem podajanju medicinske tvartne. prikazuje v tem spisu razvoj sodobne kirurgije, te »umetnosti na znanstveni podlagi.« Ne dvomimo, da bo vsak lajik s pridom čital spis zastopnika naše kirurgije zavedajoč se, da nad vsemi visi kirurški nož. samo da ne vemo »ne dneva ne ure«. — Ivo L a p a j n e nadaljuje svoje v prijetnem slogu spisane članke iz klimatološke zgodovine. To pot piše o ledni dobi v Jugoslaviji. — Dr. Anton D e b e -1 j a k vodi številne čitatelje >Po sinji Adri-ji« m pri tem kramlja o morskih svetilnikih, o galebih L dr., rad pa na vrže tudi kakšen ocvirek, kakor je dovtip o poraznem uradu. — O res aktualnem pojavu razpravlja članek dr. Venzmerja »Kaj Je prehlad '« Zaključuje se Ludvika M r z e 1 a »Zgodba o Florjanu Sapotniku«, ki kaže. da je priznam umetnik drobnih Črtic tudi zajemljiv novelist. — Nadaljuje se senzacionalni spis Essada - bega »Zarota zoper svet«, takisto potopis Jeana Perrigaulta »Med zadnjimi kralji malikovalcev«. v rubriki »Iz literarnega sveta« objavlja Ivan Podržaj gloso »En avtor — trije kritiki« (ob uprizoritvi šorlijevih »Blodnih ognjev« * Ljubljanski drami). V rubriki »Tehnični obzornik« imaš beležko o elek- VELIKE KOLIČINE ODPADKOV odpravljajo iz telesa z milim in zanesljivim delovanjem ARTIN-DRAŽEJE dr. Wandera-Dobivajo se v vseh lekarnah v škatlicah po 12 dražej 8 Din in v vrečicah po 2 dražeji 1.50 Din. Ogl. reg. pod S. br. 21115-33. bene Matice, orkestralnega pomnoženi operni orkester, vsa pod vodstvom ravnatelja M. Poliča Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice. u— Klub Primork je naklonil 400 Din dvema ubožnima emigrantskima družinama v olajšanje bede namestu venca na grob blagopokojnega g. Karla Draščka, očeta klubove podpredsednice ge. Olge Pu-cove in odbornice ge. Karle šaplove. u— Izključno le narodne pesmi bodo predvajane na slavnostnem koncertu Glasbene Matice v proslavo 50 letnice delovanja družbe sv. Cirila in Metoda v pone-nedeljek, 11. marca v Unionu. u— Društvo »Tabor« vabi članstvo in prijatelje, da se v čim večjem številu udeležijo pogTeba pokojnega kurata g. Ivana Bonača, ki je mnogo let deloval kot vzoren narodni duhovnik med našim ljudstvom v Julijski Krajini. u— Bivši vojaki prosijo vse pevce ljubljanskih pevskih društev, naj se udeleže pogreba blagopokojnega našega voditelja g. kurata Bonača v petek ob 16. s Stare poti (Leonišče). Pesmi »Oj Doberdob«, »Vigred se povrne«. u— Invalidi naj se polnoštevilno udeleže pogreba kurata Ivana Bonača. Oblastni odbor UV1. u— Podpore za onemogle obrtnike v Ljubljani razpisuje ob priliki obrtniškega praznika 19. marca Obrtniško društvo v Ljubljani. Prednost imajo bivši člani. Prošnje sprejema do 15. marca družtveni predsednik g. Josip Rebek, Cankarjevo nabrežje 9. u— Jugoslovanska akademska smučarska organizacija. Danes izlet na Kofce. Odhod ob 15.40 (ne kakor včeraj Javljeno z opoldanskim vlakom), povratek v nedeljo zvečer. Vremenska poročila so zelo ugodna. Včeraj je na Kofcah bila temperatura pod ničlo ln zapadel je nov sneg. Zbirališče danes ob 15-20 na glavni postaji. u— Pevsko društvo »Sava« v Ljubljani vabi prijatelje lepega petja na družabni večer, ki bo na pustno nedeljo 3. marca ▼ dvorani Sokolskega doma v Stepanji vasi. Poleg petja ln plesa bo še mnogo drugih zabavnih točk, tako da bo prišel vsak na svoj račun. u— Pevski zbor »Tabora«. Pevci ln pevke, ne pozabite, da bo danes »kupna pevska vaja. Navzočnost vseh je nujno potrebna. u— Dramski odsek Društva »Delo In eksistenca«, poverjenlštva za Vič, Gllnce In Rožno dolino, uprizori v nedeljo 3. L m. v prostorih Prosvetnega društva »Vodnika« pri »Kamniti mizi« v Zgornji giškl igro »Krišpin in Fridolin«. u— Sokol Moste priredi drevi ob 80. T sokolski kino dvorani predavanje o Masa-ryku. Predaval bo predavatelj ZKD g. Marjanovič Humbert, tajnik učiteljišča. u— Johann Strauss med nami Snoči pri svečani premieri velefiimske operete »Rože z juga« je naša publika doživela prav prijetno presenečenje, že dolgo nismo gledali tako lepega in zabavnega velefilma. Pred nami stojita sam Johann Strauss in slavni njegov tovariš Brahms. S ah igrata m poslušata ljubke in poskočne valčke, pri tem pa dražita drug drugega na tako originalen način, kakor je tega zmožen samo pravi Dunajčan. O tem filmu lahko trdimo, da je umetnina svoje vrste, ne samo glede na Straussovo godbo, ampak tudi spričo režije in fotografije. Kdor ljubi lepo petje, veselje poskočnih valčkov in pravo pristno zabavo (Grinzing), naj ne zamudi prilike in si ogleda to delo. Ker ostane film samo kratek čas v Ljubljani, svetujemo vsem, da si pravočasno oskrbe vstopnice že v predprodaji. u— »Vzroki in učinki«, veseloigra v petih dejanjih. Premiera bo v nedeljo ob 20.15. Sodelujejo skoro vsi igralci odra. Dejanje se odigrava na dvoru angleške kraljice Ane in je prepleteno z izvrstnim humorjem. Uprava je nabavila za to veseloigro nove kostume, načrt za dekoracije pa je napravil g. Klemenčič. Ker vlada za premiero veliko zanimanje, naj posetniki kupijo vstopnice že v predprodaji, ki bo v nedeljo od 10. do 12. in od 15. do 17. ure pri blagajni v L nadstropju Mestnega doma. u— Zvočni kino Ideal bo jutri predvajal veselo in lepo češko komedijo »Samo enkrat ljubezen cvete«. Film je po svoji kakovosti nekaj tzvanrednega, prav gotovo pa jako zanimivega za naše ljudi. Oglejte si film in Vam ne bo žal! u— Izpod sita in rečeta se Je stresla včasih kaka na moč hudomušna. Hudomušna je tudi naša vaška dečva, da se včasih kar bliska, če Jo sproži, tisto za smeh. Nekaj takih pride z rešeti v triki v poljedelstvu, v rubriki »šah« pa članek o mednarodnem turnirju v Moskvi. Vmes pa tudi obilo drobiža in ilustracij. Med slednjim: prednjači prispevek M. Gasparija »Kurent«. Pred otvoritvijo razstave jugoslovenske knjige v Pragi. Dne 3. marca bo v Pragi otvorjena razstava jugoslovenske knjige. Redakcije naših časopisov (revij) m založništva, ki še niso poslala za to razstavo po en izvod svojega časopisa odnosno letos iz-išle izvirne knjige, se opozarjajo, da to nemudoma store v interesu ugleda slovenske knjige. Naslov: Narodni Museum, Praha EL., Vaclavskč namfisti. Priprave za razstavo jugoslovenske knjige v Pragi. Prof. dr. J. P&ta poroča ▼ praSki »Nar. Politiki« z dne 26. februarja, da se priprave za velikopotezno organizirano razstavo jugoslovenske knjige v Pragi bližajo koncu. V prvem nadstropju Nar. muzeja bodo razstavljeni rokopisi, stari tiski ln knjige m tudi mnogo dragocenega ilustrativnega gradiva. V Hollareu nameravajo razstaviti narodopisno literaturo Jugoslavije tn nje sodobni revialni tisk V Osrednji knjižnici glavnega mesta Prage bodo pod vodstvom ravnatelja drja T h o -n a razstavljeni srbskohrvaški m slovenski prevodi iz češke literature. Vse te razstave tvorijo enotno celoto in podajajo v najboljši izbiri nazorno in jasno sliko današnje troedine jugoslovenske literature od naj- našo dolgo vas. Kaj bodo stresle, Vas zanima? No, no kar lepo potolaženi bodite. Vam ne prede huda, pa pridite v Union 3. L m. ob 16., da se na lastne oči Ln ušesa preverite, pa brez zamere! u— Dva požara v eni noči na Viču. Vi-čane, ki po navadi niso deležni preveč razburljivih dogodkov, sta v noči od srede na četrtek spravila na noge dva nevarna požara in 6amo speča v nesreči je, da posestniki v bližini niso utrpeli večje škode. Opolnoči je začel goreti Mrakov čebelnjak, ki je stal na vrtu blizu hiše in gospodarskega poslopja, čebelnjak je kmalu pogorel do tal, čeprav so bili viški gasilci 4n sosedje takoj na mestu, in uničenih je okrog 40 panjev čebel. A komaj so se gasilci dobro razšli, je malo pred pol 4. uro izbruhnil nov požar v neposredni bližin! Mrakovega posestva, z velikimi plameni Je zagorel kozolec posestnika Pavla Smr-kola, ki stoji kakšnih 10 metrov od čebelnjaka. Obveščeni ljubljanski in viški gasilci so bili takoj na mestu in ogenj je bil kmalu udušen, vendar pa Je zgorela streha ln uničeno Je mnogo sena in detelje. Gospodar trpi okrog 25.000 Din škode, med tem ko Je bil kozolec zavarovan samo za 15.000 Din. Vičani pa so vendar lahko zadovoljni, da ni pa-išflo do večje katastrofe, ker so bile v nevarnosti tudi sosednje hiše. Vsa znamenja kažejo, da Je bil ogenj v obeh primerih podtaknjen. — Ob tej priliki laiiko pripomnimo samo 8e, da bi si gasilno d.ruštvo tako velike občine lahko že davno nabavik) prvovrstno zno-de kovl šoli. Kazina, namesto jutri. V nedeljo popoldanski ples od 4. do 8. ure. V pone-deJjek začetniški tečaj. Posebne are dnev- no. Iz Celja e— Zahteve brezposelnih glede regulacije Savinje. Včeraj dopoldne se Je »tešila na sres-kem načelstvu večja deputacn-Ja brezposelnih ln navedla svoje zahteve glede zaposlitve pri regulaciji Savinje. Gradbeni podjetnik inž. Taškovič, ki je prevzel regulacijo Savinje v prvem odseki, od tremerskega mostu proti Polulam pri Celju, Je ponudil delavstvu za de se turno delo 1€ do 18 Din dnevne mezde brez hrane in stanovanja. Odbitek za davek in bolniško blagajno bi znašal 7 do 8 Din na teden. Inž. Taškovič je na stališča, da bi se delalo samo ob delavnikih, dočim bo ob nedeljah, praznikih, slabem vremenu ln naraščanju vode delo počivalo. Ce bi delavec ne ugajal podjetniku, bi ga smel podjetnik odpustiti takoj, brez zakonitega odpovednega roka. Lnž. Taškovič je tudi izjavil, da lahko dobi kolikor hoče delavcev, ki bi delali za 8 Din dnevno! Delavstvo pa zahteva naslednje: Uvede naj ee lOurao delo, plačuje pa se naj urna in ne dnevna mezda, in sicer 3 Din na uro. Za nadurno delo, t j. delo nad 10 ux, se naj plača 50 odstotni povišek na mezdo. Delavci zaenkrat odklanjajo akord no delo, dokler se ne prepričajo, kakšno je to delo. Za delo v vodi naj podjetje preskrbi delavcem nepremočljive škornje. Delavstvo zahteva 14 dnevni odpovedni rok. Za tz-vedbo vseh regulacijskih del je na razpolago dovolj domačih brezposelnih, ki so povečini družanski očetje, zato delavstvo zahteva, da se pri teh delih upošteva lx-ključno samo domači živelj. Deputacija brezposelnih bo izročila te zahteve ministru za socialno politiko in narodno zdravje g. dr. Marušriču, ki se bo v nedeljo o. t. m. udeležil konference glede volitev, ki bo ob 10. dopoldne v Narodnem domu. e— Kino Union. Danes ob 16-30 ln 20.30 zvočni film »Hči polka« in zvočni tednik. M Zvočni kino Dvor Tel 27-30 Danes premiera senzacijonalnega in tajinstvenega velefilma Kitajsko bodalo Film napete vsebine m junaštva Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer Vstopnina Din 4.50 in 6.50 starejše do najnovejše dobe. Celotna razstava bo imela velikopotezen ideološki namen: pokazati trajno literarno - razvojno sovisnost vseh delov današnje Jugoslavije od najstarejše dobe do danes. Razstava v praški Osrednji knjižnici pa bo imela mimo tega še nekak simboličen značaj: tu ne bodo zbrani samo dokumenti vzajemnih literarnih stikov, marveč bo v širšem okviru podana tudi podoba likovne umetnosti: odmevi slovanskega juga v češki umetnosti (slikarji Cerm&k, Zverina, Aleš, Kuba L dr.), v češki godbi in tudi v repertoarju vodilnega praškega gledališča s pregledom jugoelov. iger v celotnem čsl. gledališču. Prav poučen utegne biti oddelek »Mi in Jugoslavija 1 1848. in 1. 1918.« Priprave za ta kompleks razstav so trajale pet mesecev in »razstava jugoslovenske knjige bo osrednja in poglavitna vaba letošnjega jugoslovanskega marca v Pragi,« končuje svoje informacije prof. dr. Pata. — Naj še dostavimo, da je priprave za to novo pomembno kulturno manifestacijo češko-slov. - jugoslovenske vzajemnosti vodil poseben odbor, ki mu stojita na čelu ravnatelj dr J Vol f in univ. prof. dr. J. Hord k. Med sodelavci je omeniti J. K. Strakatega in knjižničarja Slov. knjižnice dr O. Berkopca. Slednji je pred tedni v »Jutru« obširneje prikazal potek priprav za razstavo jugoslovenske knjige ▼ Pragi. ©— Umrl je včeraj zjutraj r Oeflju (i£>yossjnayerjeva ulica 1) v starosti 63 let železniški poduradnik v p. g. Josip Stein-biichler. Pokojnik se je rodil v Šoštanju. V Celju je živel 16 let, prej pa je služboval 20 let v Trstu. Bil je naroden in napreden mož. Pogreb bo danes ob 17. Iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Bodi mu ohranjen Časten spomin, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! Iz Maribora a— Masarykov teden v Mariboru. Prihodnji teden bo tudi v Mariboru posvečen ideji jugoslovensko-češke vzajemnosti m počastitvi prezidenta Masarvka ob njegovi 85 letnici. V nedeljo dne 3. t. m. proslavijo .Masarvka mariborski Cehi v ožjem krosu. V "četrtek dne 7. t. m. priredi tukajšnja Ljudska univerza v zvezi z Jugoslovensko čehoslovaško ligo predavanje ljubljanskega konzula inž. J. Sevčika s predvajanjem slik o čeških legijah, ki predstavljajo osnoven element češkoslovaške vojske. V nedeljo dne 10. t. m. pa priredi liga v veliki unionski dvorani matinejo s pestrim koncertnim in pevskim sporedom. Slavnostno besedo bo imel predsednik zagrebške JC lige Dušan Bogunovič. a— Zbor častnikov. V sredo zvečer je bilo t dvorani prejšnjega kina Apolo predavanje za mariborske rezervne častnike. O posameznih sredstvih stika in zveze (telefon, telegraf, radio, optične priprave itd.) je predaval major Pavlič. Mariborski rezervni častniki so dvorano čisto napolnila. Predavanju so prisostvovali tudi aktivni častniki z mestnim poveljnikom generalom Hadžičem na čelu. . . a— Mariborski trgovci, ki so organizirani v svoji posebni Trgovski bolniški blagajna, imeli predvčerajšnjim zvečer svoj redni so občni zbor, ki ga je vodil predsednik V. Weixl. Iz obširnega poročila povzemamo, da so se oblikovale tri kategorije članstva, ki plačujejo prispevke po svojih premoženjskih razmerah. Dohodki in izdatki so znašali 219.735 Din. Za zdravnike in zdravila je šlo 102.769 Din. Premoženje omenjene bolniške blagajne izkazuje 145.472 Din. Volitev letos ni bilo. a_ Tudi marib-—ki rotarijci so proslavili v kazinski u ani 30 letnico rotarij-skega pokreta. Predsednik H. Saboty je govoril o začetkih, smislu, organizaciji in razvoju rotarijske misli. Bivši predsednik inž. Slajmer je imel referat o rotarijstvu in nacionalizmu, tajnik prof. Škof pa o rotar-stvu in tovarištvu. a— Narodopisna knjižnica II, ki jo izdaja tukajšnje Zgodovinsko društvo, je izšla te dni. Omenjeni drugi zvezek vsebuje »Narodno blago koroških Slovencev«, ki ga je zbral Vinko Moderndorfer. \ sebuje obilo dragocenega folklornega gradiva. _ a— Grob pri grobu. V splošni bolnišnici je umrla v starosti 54 let učiteljica Katarina Boštjančičeva. V Vrbanovi 59 je preminila v starosti 78 let vdova po naduci-telju Berta Golobova. Žalujočim nase iskreno sožalje' . . a— Kanalizacijska dela. Včeraj * je posebna komisija banske uprave ogledala kanalizacijska dela v Košarjevi m Mejni ulici. Cestni kanal v Kosarjevi ulici dobi odtok direktno v Dravo, da se na ta način omogoči popoln odvod vode iz novozgrajenih vil ob Vrbanovi ulici. V Mejni ulici pa se je spričo množečega se števila stanovanjskih hišic v zadnjih letih pokazala potreba kanalizacije. Oba kanala bosta imela dolžino 710 metrov. a— Hotel »Orel« 5. in 6. marca kuharska razstava. Ljutomerska vina. — Bar-mix-tures. Gospodarstvo Pred trgovinskimi pogajanji z Italijo Glede na poslednje ukrepe italijanske ▼lade zaradi omejitve uvoza, je pričakovati, da bo Italija pričela v najkrajšem času nova trgovinska pogajanja predvsem s sosednimi državami. Lz Beograda poročajo, da stojimo tudi mi neposredno pred pogajanji t Italijo, s katero bomo morali skleniti novo trgovinsko pogodbo na kompenzacijski bazi. Na merodajnih mestih v Beogradu se vršijo nujne priprave za ta pogajanja, ki naj bi se pričela že v začetku marca. Pogajanja se bodo vršila najbrž v Italiji, ker bo morala Italija istočasno voditi pogajanja na več strani. Po vesteh iz Zagreba, se italijanski izvozniki boje nrotiukrepov od strani Jugoslavije in so velike italijanske tvrdke že pričele v večjem obsegu zakladati svoja konsignacijska skladišča ▼ Jugoslaviji, da tam zberejo čim več blaga za primer eventualnih protiukrepov in za olajšanje italijanskega stališča pri pogajanjih. Značilna je tudi objava Banke 'Commerciale Italiana, ki vrši vse priprave za organizacijo kompenzacijskega poslovanja z Jugoslavijo. Kakor je podoba, hoče Italija koncentrirati bodočo kompenzacijsko trgovino pri manjšem številu večjih zavodov. SupeVkontingenti in kompenzacije. Glede italijanskih uvoznih omejitev od-nosno prehoda k režimu kontingentov in uvoznih dovoljenj še danes ne • vlada popolna jasnost. Določitev izredno nizkih kontingentov (10 do 35 odst. ustrezajočega lanskega uvoza za dobo do konca marca), ki nikakor ne zadostujejo za kritje neobhodnih uvoznih potreb, daje slutiti, da bo Italija vršila uvoz tudi izven tega ozkega okvira. Po informacijah dopisnika »Frankfurter Zcicung« bo italijanski uvoz t bodo- če razdeljen v 3 skupine. Prvo skupino predstavi ia uvoz v okviru izredno nizkega pravega kontingenta, ki se lahko smatra kot minimum uvoza. Nadalje je računati z dodatnimi kvotami odnosno dodatnimi kontingenti. V okviru razpoložljivih deviz bo Italijanska banka dajala uvoznikom potrdila, da ima na razpolago devize za iz-vesten uvoz in na osnovi tega potrdila bo potem finančno ministrstvo izdajalo uvozna dovoljenja za dodatni kontingent. Na ta način je računati, da se bo skupni uvozni kontingent pri posebno važnih uvoznih predmetih dvignil na 70 do 75 odst. lanskega uvoza, pri manj važnih pa na 45 do 50 odst. Preko te meje pa pričenja potem možnost uvoza na podlagi kompenzacij. Zaenkrat še ni jasno, ali se bo trgovinsko politično izkoriščanje uvoznih omejitev pričelo že pri dodatnih kontingentih ali pa šele pri kompenzacijah. Vsekakor pa je računati, da bo Italija polagala precejšnjo važnost na kompenzacijski promet, kajti ministrski svet je že sklenil, da bo italijanski nacionalni institut za trgovinski promet razširil svoje delovanje tudi na izvoz, in sicer v svrho pospeševanja kompenzacijskega prometa, da bi se tako uvoz inozemskega blaga vezal z istočasnim uvozom italijanskih izdelkov. Kakor poročajo iz Milana, »o bili italijanski carinski uradi pooblaščeni, dopustiti uvoz vsega blaga, ki je prišlo na obmejne postaje po uveljavljenju omejitev odnosno blaga, ki je še na potu. Ves ta uvoz pa se bo uvoznim tvrdkam vračunal na dovoljeni kontingent. Nadalje poročajo, da se bodo minimalni uvozni kontingenti v bodoče določali četrtletno (sedanji kontingenti veljajo, kakor znano, do konca marca). Italija dovolila uvoz našega lesa v lanskem obsegu Kakor je >Jutnx že v nedeljski številki poročalo, se italijanske uvozne omejitve ne nanašajo na uvoz avstrijskega blaga razen malih izjem. Predvsem ne veljajo te omejitve za avstrijski rezani les, čigar uvoz v Italijo je kontingentiran. Avstrija lani ni mogla navzlic preferenčnim ugodnostim izkoristili niti tega kontingenta v višini 30.000 vagonov. Že pred uveljavljenjem uvoznih omejitev. zlasti pa po uveljavljenju, se je cena mehkemu rezanemu lesu na italijanskem trgu dvignila, tako da bi šle sedanje omejitve italijanskega uvoza celo ▼ korist avstrijskemu izvozu mehkega rezanega les* » Italijo. Po vesteh, ki smo jih prejeli iz Postojne, pa je včeraj italijanska rlada "dala spremembo dekreta o uvoinih omejitvah in je o tem takoj obvestila vse italijanske carinarnice. Po spremenjenem besedilo dekreta bodo smele italijanske tvrdke za vsakih 100 ton mehkega rezanega lesa, ki so ga uvozile lani, letos nvoziti v istem časn enako koližino. Italijanske nvoMie tvrdke bodo morale s carinskimi deklaracijami dokaeati lanski nvoz, nakar bodo na podlagi teh dokazil prejele uvozno dovoljenje. Ta sprememba dekreta o uvoznih omejitvah pomeni. da bomo vnaprej lahko izvažali mehki rezani les v Italijo do one višine, kakor t lanskem letu. S to spremembo dekreta \e naš položaj sedaj prilično izenačen s položajem Avstrije. Kontinffent znaša torej 100-Vo nasproti dosedanjim 20°/t. Znatno omiljenje omejitev nasproti Nemčiji. Iz Rima poročajo, da se je nemški poslanik v Rimu zaradi italijanskih uvoznih omejitev pogajal z italijansko vlado, pri čemer je prišlo do začasnega sporazuma, po katerem bo lahko Nemčija v času do 31. marca izvozila v Italijo enake količine blaga, kakor v istem času lanskega leta. Italijanske tvrdke, ki lani v tem času niso uvo žile nemškega blaga ali so uvozile le malo in bi hotele sedaj uvoziti večje količine, bodo morale vlagati prošnje na finančno ministrstvo, ki bo te prošnje dobrohotno obravnavalo. Francija in italijanske omejitve. Kakor znano, so italijanske uvozne omejitve tudi v Franciji izzvale precej vznemirjenja. Francoski gospodarski krogi sicer priznavajo upravičenost italijanskih naporov za stabilnost valute, vendar smatrajo, da je način, s katerim skuša Italija omejiti uvoz. požrešen. Francoski poslanik v Rimu je že interveniral pri italijanski vladi, nakar je Italija dovolila uvoz vsega franco- skega blaga, ki je bil pred 19. februarjem odposlan iz Francije. V kratkem se bodo pričela nova francosko - italijanska trgovinska pogajanja za revizijo sedanje pogodbe. Na francoski argument, da nova italijanska trgovinska politika omejitve uvoza ni v skladu z dogovori držav zlatega bloka, ki predvidevajo celo razširjenje^ blagovnega prometa in s solidarnostjo držav zlatega bloka, odgovarjajo Italijani, da tudi Francija tej ideji ni ostala zvesta, saj so šle spremembe lanskega trgovinskega prometa med obema državama predvsem na škodo Italije. Italijanski izvoz v Francijo se je namreč lani zmanjšal od 622 na 483 milijonov frankov, dočim se je francoski izvoz v Italijo povečal od 492 na 553 milijonov frankov, tako, da se je francoski pasivni saldo iz leta 1933. v višini 130 milijonov, spremenil v aktivni saldo 70 milijonov. Na francoski strani pa so mnenja, da je s tem izboljšanjem francoskega prometa z Italijo šele ustvarjeno ravnotežje, češ. da je v ostalih postavkah francosko - italijanske plačilne bilance Italija aktivna. 'n ga. Marija Kenda sta bila navzoSa i odvetnikom dr. Vavpetičem. navzoč je b-1 konkurzni upravnik dr. Mirko Triller iz Radovljice, nadalje okrog 40 upnikov osebno, 60 upnikov pa je bilo zastopanih po pooblaščencih. Sodnik je otvoril zbor brez konkurznih spisov. Ti se nahajajo pri ape-lacijskem sodišču, ki ima rešiti rekurz, podan proti otvoritvi konkurza. Upniki so sodniku predložili sezname svojih terjatev. Razvila se je debata o vprašanju, kateremu upniku pristoja glasovalna pravica. Ta je bila priznana vsem razen štirim. Od strani ene upnice je bilo predlagano, da se izmenja dosedanji konkurzni upravnik. Sodnik je nato preložil zbor upnikov na 22. marca ob 9. dopoldne zato, da sodni senat sklepa o sporni glasovalni pravici 4 upnikov in o predlogu o izmenjavi upravnika. = Konkurz je razglašen o imovini Mihe-ličeve Marije, posestnice in trgovke v Ljubljani, šelenbursova ulica št. 1 (konkurzni upravnik dr. KamuSčič Josip, odvetnik v Ljubljani; prvi zbor upnikov 14. aprila ob 11.; prijava terjatev do 7. aprila; ugotovitveni narok 12. aprila ob 9. dopoldne). Borze 28. februarja. Na ljubljanski borzi sta devizi London in Newvork ponovno nekoliko popustili, dočim se je deviza Trst popravila. Avstrijski šilingi notirajo kakor včeraj v privatnem klirin-gu 8.25 do 8 35. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v angleških funtih po 223 in v avstrijskih šilingih po 8.30, dočim so grški boni notirali 29.45 do 30.15. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v državnih papirjih nadalje prijazna. Vojna škoda se je za kaso trgovala po 383 in 385 (v Beogradu po 384 in 384.50», za julij pa po 3S2. Promet je bil še v 7®/» Blairovem posjilu po 67.75 in 68.25. Devize. Ljubljana. Z všteto premijo ?8-5 V* Amsterdam 2960 44—2981.04, Berlin 1756.08 do 1769.95. Bruselj 1024.63—1030 69. Curib 1421 01—1428 08 London 211.51—213.56 .Newyork 4326.94-4363 25, Pariz 289 60 do 291.03 Praga 183.38-184 48, Trst 371.32 do 37441. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.25—8.35. „ Curih. Beograd 7.02, Pariz 20.38, London 14.9250, Ne\work 307.1250, Bruselj 72.20, Milan 26.18, " Madrid 42.2250. Amsterdam 208.7750, Berlin 123.90. Dunaj 57, Stockholm 76.90, Oslo 74.95, Kobenhavn 66.60, Praga 12.9125, Varšava 58.3250, Atene 2.92, Bukarešta 3.05. _ , Dunaj. (Tečaji v priv kliringu.) Beograd -, London 25.94. Milan 45.50, *ewyork 532.90, Pariz 35.45, Praga 22.18, Curih 173.71, ICO S v zlatu 128 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 383 — 384, 8°/o Blair 77 — 77.75, 7°/» Blair 65 — 66, 4"/« agrarne 46 — 48, 6% begluške 65.50 do 66.50. ,, . „ Zagreb Državne viednote: Vojna škoda 383 — 384, za marc 383 — 384. za april-ju-lij 380 — 382, 7®.'« investicijsko 75 — 76, 4°/» agrarne 45 — 46.50. 7°/o Blair 67.50 — 6S, 8"/o Blair 77.25 — 78, 7»/« Drž. hipotekama banka 71 — 72, 60/e begluške 65.50 — 66; delnice: Narodna banka 5200 - 5400, Priv agrarna banka 25S — 260, Trboveljska 120 do 125. Beograd. Vojna škoda 385 — 386 (384 50 do 384), za april 385 - 386 (385 - 384.50), 7°/c investicijsko 75.50 — 76 (76), 4«/. agrarne 47.25 — 48 (48), 6»/« begluške 66.50—67 (67-66), 8®/o Blair 77.50 — 80, 74/» Blair 67.25 — 67.75 (67.50), 7Vo Drž. hipotekama banka 71 - 72.50 (71.50), Priv. agrarna banka 258 — 200. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13.15. Državne železnice 24, Alpine-Montan. 10.31. Gospodarske vesti = Kongres vinogradnikov in sadjarjev v Vršcu. Pod pokroviteljstvom kmetijskega ministra dr. Dragutina Jarukoviča, se bo v času od 15. do 17. marca vršil v Vršcu vsedržavni kongres vinogradnikov in sadjarjev. Drne 16. dopoldne bo predkonfe-renca v magvslirafcni dvorani v Vršcu, 17. marca ob 9. dopoldne pa bo pričetek kongresa v hotelu »Srbija«. V času kongresa bo razstava južno-banatskih vin. Na dnevnem redu je med drugim vprašanje ukinjen ja državne in banovinske trošarine na vino ter omejitev občinske trošarine, nadalje vprašanje prepovedi kuhanja žganja iz suhega grozdja in iz žita, vprašanje širjenja vinogradov v ravnini in v krajih, kjer doslej ni bilo vinogradov, vprašanje samorodnic in prepovedi sladkanja mostov, nadalje vprašanje znižanja prevoznih stroškov za vinogradniške proizvode, vprašanje modre galice in ostalih sredstev za borbo proti Škodljivcem ter vprašanje razdolžitve vinogradnikov. Predlogi za slučajnosti se morajo predložiti prireditvenemu odboru najkasneje 8 dni pred kongresom. Udeležencem kongresa ie že dovoljen 50 odst. popust na železnicah. = Konkurz Kenda. Prvi zbor upnikov v konkurzu hotelirja Kende se je včeraj vršil na okrožnžem sodišču v Ljubljani. Trajal je od 9. do 13. ure. Prezadolženca g. Ivan Blagovna traasca LES. + Ljubljanska borza (28. febr.) Tendenca za les mlačna. Zaključeni so bili 4 vagoni desk. ŽITO + Chicago, 28. februarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 97.8750, za julij 93.50, za september 92.75; koruza; za maj 85.25, za julij 80.50. + Winnipeg, 28. februarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 83.8750, za julij 83.25. + Ljubljanska borza (28. febr.) Tendenca za žito stalna. Zaključen je bil 1 vagon koruze. — Nudi se (vse franko nakladalna postaja): pšenica: baška, 79 kg, po 127.50 — 130; banatska, 87 kg težka po 125 — 127.50; oves: bosanski 105 — 110; koruza: baška po 75 — 76; banatska po 68 — 70- moka: baška in banatska »0« po 210 _ 230; baška >2« po 195 — 215; baška »5« pa po 175 _ 195; otrobi: baški debeli 105 _ 110. + Novosadska blagovna borza (28. febr.) Tendenca neepremen'ena Promet slab. Pšenica, baška potiska in slavonska 128 do 130: baška in sremska 122 50 - 124; banatska 119 _ 124. Oves: baški. sremski, slavonski 87.50 — 90. — Rž: baška 122.50 do 125 — Ječmen: baški in sremski. 65/66 kg 125 - 130. jari, 67/68 kg 135 _ 140 _ Koruza: baška in sremska 68 — 69; banatska 64 — 65. Moka: baška in banatska »Ogt in >0gg< 192.50—215, »2< 172.50-195: >5« 152.50 _ 175: .6< 135 - 14750; >7< 110 — 115; j>8< 80 — 85. - Otrobi: naški in sremski 82 - 84; banatski 81—83 _ Fiiol: baški in sremski beli 132.50 do 137.50 + Budimpcštanska terminska borza (28. februarja). Tendenca slaba. Pšenica: za marc 16.48 — 16.50. za maj 16.86 — 16.87: koruza: za maj 11.66 — 11.62. BOMBAŽ. + Liverpool. 27. februarja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za marc 6.86 (6.86), za julij 6.77 (6.79). 4- Newyork, 27. februarja. Tendenca vztrajna. Zaključni tečaji: za marc 12.37 (12.26), za julij 12.52 (12.48'». #r t Železničar : P rimo rje V nedeljo ob 15J0 na igrišču Primorja. To nedeljo otvori slovenski ligaški predstavnik svojo nogometno sezono. Izbral si je za nasprotnika odlično moštvo mariborskih Železničarjev, ki so večkrat bili najtrši oreh vodilnim klubom v dravski banovini. Primorje pa istočasno polaga račune o svojem zimskem delu in pripravah za predstoječe borbe v državnem prvenstvu Tudi predtekma obeta lep šport. Ligaš razpolaga z odličnimi igrači v prvem moštvu, ki predstavljajo kot tim brez dvoma za Ilirijo najmočnejšo formacijo v Ljubljani. Mars je pa mnogo obetajoče moštvo, ki ima razne talente, ter je eden najresnej-ših reflektantov za prvenstvo II. razreda v Ljubljani. To srečanje bo omogočilo Pri-morju, da pregleda svoje mlajše moči in ugotovi njih sposobnost za ojačenje liga-škega moštva. Cene propagandne. Skakalne tekme na Bledu odpovedane Z vseslovanskim in državnim smučarskim prvenstvom letos nimamo sreče. Vsem je še v svežem spominu, kako smo morali zadnjo, morda najzanimivejšo točko teh prvenstev zaradi nemogočih snežnih razmer odgoditi. JZSS je skakanje določil za prihodnjo nedeljo 3. t. m. in še prejšnji teden se je zdelo, da bomo mogli to tekmovanje tudi izvesti. Pa nam je vreme zopet vse pokvarilo. Zaradi južnega vremena. ki nam je prinesel dež, je bil primoran da tudi topot odgodi tekmovanje za nedoločen čas. Mnogi prijatelji smučarskega športa bodo sprejeli to vest z obžaloVanjem, toda položaj je tak, da JZSS ni preostal noben drug ukrep. Sekcija Z.VS (Službeno). S. s. Kopiču, Vidicu in Pevaleku se do nadaljnjega dovoli dopust za sojenje tekem. Vsi ljubljanski sodniki se pozivajo na plenarni sestanek drevi ob 20. v Prešernovi sobi restavracije pri »Novem svetu«. Predsednik bo referiral o glavni skupščini ZNS in posledicah skupščine JNS. ZNS je na gl. skupščini sprejel spremembo pravil glede popolne avtonomije nogometnih sodnikov m je izdal naslednjo resolucijo, na katero se opozarjajo vsi začasni in stalni sodniki-»Izročivši ta predlog pravil ZNS glavni skupščini JNS, glavna skupščina ZNS m-sistira na njihovem sprejemu, ker je prepričana. da lahko samo neodvisen sodnik popolnoma zadosti svoji težki dolžnosti. \ko »lavna skupščina JNS ne bo sprejela po gl skupščini ZNS predlagane spremembe pravil, je skupščina ZNS sklenila, da istočasno avtomatično razpusti ZNS. Zbor kakor tudi sekcije bodo v smislu pravil izročili svoje imovine save-zu in podsavezom. V primeru razpusta ZNS se avtomatično takoj osnuje Zbor neodvisnih nogometnih sodnikov. Sedeži novega neodvisnega zbora in sekcij ostanejo, kjer so bili dozdaj. Upravni odbori sekcij in zbora ostanejo do preklica isti, kakor dozdaj. Ustanavlja se mesečna članarina 10 Din počenši s 1. marcem. Vse sekcije morajo takoj izvršiti popis članov, ki so voljni vstopiti v Zbor neodvisnih nogometnih sodnikov, katerih spisek je treba obenem z lastnoročno podpisano izjavo glede včlanjenja nemudoma poslati upravnemu odboru Zbora neodvisnih nogometnih sodnikov. Do nadaljnjega preneha sojenje vseh tekem Ostale podrobnosti bo določil naknadno upravni odbor Zbora neodvisnih nogometnih sodnikov sporazumno s sekcijo.« Glede na resolucijo bodo vsi člani sekcije sprejeli še poseben memorandum. — Tajnik I. Službeno iz LNP. Seja upravnega odbora bo drevi ob 20. v tajniškem prostoru LNP. Tajnik I. Medklubski odbor za Z. P. Določijo se za nedeljo 3. marca te-le tekme na igrišču 15.30 Hermes : Zalog. Službujoči odbornik g. Forn, blagajna g. Roht Vsak klub Hermesa ob 14. Grafika : Svoboda, ob mora postaviti po dva reditelja rn stranskega sodnika. Koturaški podsavez Ljubljana. Dnevi ob 30. seja KoturaŠkega podsaveza Ljubljana v posebni sobi pri »Amerikancu« na Kar-lovski cesti. Slalom klub 34 (Damski odsek). Danes ob 19. sestanek v klub o vem lokalu. (Tajništvo). Danes ob 30. seja upravnega odbora v klubovem lokalu. Motokol esarski klub Ilirija ima *voj XXIII redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom v četrtek 14. marca v restavraciji »Zvezda« (vogalna soba). Začetek ob 20. SK Mars. Danes ob 30. strogoohvezon članski sestanek za vse igrače L in rezervnega moštva zaradi nedeljske tekme. Gotovo naj pridejo oni igrači, ki še niso podpisali legitimacij. ZSK Hermes. Plenarna seja erartrainega odbora drevi točno ob 18.30 na kolodvoru. Na sejo je predložiti referate o občnih zborih vseh sekcij kluba. SK Svoboda, Ljubljana. Danes ob obvezen članski sestanek vseh nogometašev v Delavski zbornici. I. moštvo igra ▼ nedeljo pokalno tekmo s Hermesom, ro-zerva pa trening tekmo. Po sestanku seja odbora Na sejo se vabita Skapin Rajko in Petrič Vinko. Iz življenja na deželi DOM2ALE. Redni letni občni zbor bo v nedeljo 10. marca ob 10.30 z običajnim sporedom in izpremembo praviL Iz Tržiča g— Bralno društvo priredi v soboto 2. marca družabni večer v dvorani bombažne predilnice in tkalnice. Iz Ptuja j— Podmladek JS v Ptuju priredi v soboto 2. t m. ob 20. v prosvetni dvorani »Mladike« akademijo s pestrim sporedom. Cisti dobiček je namenjen za zletni sklad podmladkarjev. Pobirali se bodo le prostovoljni prispevki. SOKOL 2upni jezdni odbor ljubljanske sokol-ske župe obvešča članstvo vseh jezdnih odsekov, da bo sestanek v nedeljo 3. tega meseca ob 9. na dvorišču vojašnice 16. art. polka (Tyrševa c.). Kdor se sestanka ne udeleži ali se do sestanka pismeno ne opraviči, ne bo pripuščen k nadaljnjemu terenskemu jahanju. ŽJO. Rad Petek, 1. marca. LJUBLJANA 11: Šolska ura: O jugoslo-venski glasbi (E. Adamič). _ 12: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Kultura starih narodov (F. Terseglav). — 18.20: Radio - orkester. — 18.40: Literarna ura: 0 literarni kritiki (prof. F. Vodnik). — 19: Radio - orkester. — 19.20: Cas, jedilni list, program za soboto. — 19.30: Nacionalna ura. __ 20: Koncert za tri flavte. vmes poje ea. Zorka Levičnikova. — 21.30: Cas, poročila. — 21.50: Radio - orkester. BEOGRAD 16.30: Pesmi. — 20: Iz Zagreba. _ 22.20: Orkester. — ZAGREB 12.10: Plošče. — 17.30: Flavta. — 20: Klavir. — 20.30: Violinske skladbe. — 21: Igra. — 21.30: Lahka glasba. _ PRAGA 19.40: Orgle. _ 20.45: Klavir CITAJTE ŽIVLJENJE IN SVET TEDENSKA REVIJA 2 Din ŠTEVILKA Prostovoljna gasilska četa Ljubljana-mesto, Javlja tužno vest, da je preminil njen dolgoletni, zvesti Clan-tovariš FRIŠKOVEC IVAN Pogreb pokojnega se bo vršil v petek, dne 1. marca, iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin. V Ljubljani, dne 28. februarja 1935. 1926 V globoki žalosti naznanjamo, da je naša dobra mamica, stara mamica itd., gospa Berta Golob roj, Schutzbach vdova nadnčitelja po dolgem mučnem bolehanju danes proti jutru mirno v Gospodu zaspala. Kar Je umrljivega na naši mamici, predamo v soboto, dne 2. marca t. 1., ob 15. uri na mestnem pokopališču v Pobrežju materi zemlji. Duh njene ljubezni ostane med nami. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek 4. marca ob 7. uri v stolni in mestni župni cerkvi. V Mariboru, dne 28. februarja 1935. BERTA KLASINC roj. GOLOB, hči; FRANC KLA-SINC, zet: OTMAR. VLADO. MARJAN, SREČKO. VLADO, JOŽEK in VERICA, vnuki, ter vse ostalo sorodstvo. 1925 (Po sedmem Golu ^tretja *epčrtala Va&ie /pitca % moskovskega turnirja $\ilwM)eno*>t latia v (ftusiji O (fjotvinnik je prvi Češkoslovaški velemojster F1 o h r dosedaj še ni izgubil nobene partije Moskva, 24. februarja. S kakšnim zanimanjem spremlja vsa Moskva mednarodna šahovski turnir, si nihče, ki tega osebno ne doživi, ne more predstavljati. Prav vsak človek tu točno zasleduje turnir, če ne drugače, po radiju in časopisih, šahisti so tu najmanj tako popularni kakor drugod na primer filmski zvezdniki Kamorkoli stopimo, nas ljudje poznajo. Saj prinašajo vsi časopisi vsak dan nove slike s turnirja. Pred izložbo na ulici se zbira gruča ljudi. Ko se s težavo prerinem bliže, z začudenjem spoznam vzrok posebnega zanimanja občinstva: slike udeležencev šahovskega turnirja so razstavljene. V več izložbah sem že videl napise; >Pozdrav udeležencem šahovskega turnirja«, časopisi prinašajo vsak dan dolge članke, partije itd. o turnirju. Vodilni moskovski dnevnik »Izvestja«, ki izhaja navadno samo na 4 straneh, posveča šahovskemu turnirju po celo stran prostora. Posebni turn irski presbiro izdaja svoj časopis >Buletin šahmatnovo turnira-s, s skoro vsemi igranimi partijami, komentarji in šahovsko - strokovnimi članki. Naklada je 20.000. In vendar, ko izide nova številka. se mora občinstvo v turnirskem poslopju nastavljati v vrste, da ga pravočasno dobi Tekom enega dneva je vsaka številka razprodana! časopisi poročajo tudi z drugih mest Unije, s kakšnim zanimanjem povsod spremljajo turnir. V Kijevu, Leningradu itd. imajo postavljene demonstracijske deske, pa šahisti v ogromnih masah zasledujejo sproti potek važnejših partij: telefon ali radio prenašata vsako igrano potezo takoj. Pa življenje in vrvenje v turnirskem poslopju! Množice valove po stopniščih, iz one dvorane v drugo, človek bi mislil, da s«? vrši kakšna velika družabna prireditev, ples, ali kaj sličnega, 5e 9e ne bi hitro pri vsakem koraku prepričal, da je tu doma šah. Edino v podzemlju je možnost »oddiha« od — šaha. Tu je lepa restavracija z izvrstnim jazzom. Drugod povsod domi-nirajo demonstracijske deske in šahovnice. že po prvem kolu so morale biti razdeljene partije na tri dvorane, dve sta bili za naval občinstva premalo. Sedaj gledalci nekako morejo slediti vsem partijam, čeprav je občinstva vedno toliko, kolikor ga sploh v drorano gre. (Saj so vstopnice za turnir taka dragocenost, da so na nekem tukajšnjem lokalnem turnirju razpisane kot nagrade za zmagovalce!) Na velikih demonstracijskih deskah nad partijami samimi slede gledalci poteku boja. Vsak dan pride še kakšna tehnična izpopolnitev, ki še bolj omogoča zasledovanje partij. Sedaj je že tudi število napravljenih potez naznačeno s premakljivimi številkami. V sosednjih dvoranah so še tudi demonstracijske deske. Tam se zbirajo oni, ki v igralne dvorane ne pridejo več. v stranskih dvoranah se vrše tudi simultanke (vedno so zanje vsa mesta oddana) in predavanja o važnejših partijah prejšnjega dne. Ko se sprehajam po napravljeni potezi, vidim množico nekaj sto ljudi, ki z največjim zanimanjem sledi predavanju enega moskovskih mojstrov o včerajšnji Botvinnikovi, Laskerjevi ali Flohrovi partijo. V ozadju žare reflektorji: filmski operaterji snemajo scene. Pri tem ujamejo seveda vedno tudi kakšno skulpturo na sliki. Saj igramo v muzeju. Nad množico ša-histov vidimo potem drugega dne v času-pisih ogromnega vojščaka na konju ali angela z razpetimi pruti. — Sicer pa so te umetniške skulpture za turnir okolica, da bi boljše ne mogli imeti, še prav poudarjajo, da je ta šahovski turnir, resna, kulturna prireditev. Karikaturisti pa so jih vzeli na piko, te kipe. List »Komsomolska-ja Pravda« prinaša s fotomontažo napravljene fotografije: na antični statui, s togo ali brez, sedi glava Laskerja ali Flohra. V turnirju vodi po 7. kolu sovjetski šam-pijon ing. Botvinnik s 6 in pol točkami, že pred turnirjem smo prerokovali njegovo zmago. Od kola do kola postaja jasnejša, da je res prvi favorit turnirja. Igra zelo sigurno, pa pri tem vedno dovolj ostro in podjetno. Sijajne zmage nad Spielmannom, Lowenfischom. Rjuninom in Stahlbergom, govorijo dovolj jasno o njegovi moči, pa se celo zdi, da igra vsak dan bolje. Na drugem mestu stoji s 5 točkami ing. Lo-wenfisch. Znan je že iz mednarodnih turnirjev, tokrat pa je v posebno dobri formi. Sploh je treba reči, da igrajo sovjetski mojstri še mnogo bolje, kakor smo ino-zemci od njih pričakovali, čeprav smo bili na dobro igro pripravljeni. Flohr ima 4 in pol točke in eno, v boljši poziciji prekinjeno partijo. Igra tudi zelo močno, vendar je oddal že nekoliko dragocenih remijev. Sledita dr. Lasker in ing. Ragozin s 4 in pol točkami. Dr. Lasker je zame senzacija turnirja. S 67 leti seveda ne more igrati tako močno sakor nekdaj, kljub temu ima po sedanjem poteku šanse na eno prvih mest. Po partijah je sicer močno utrujen, toda. ker je turnir razdeljen a a skupine po 4 igralne in 2 prosta dneva, bo morda fizično le vzdržal do konca. Saj pa tudi živi strogo po načrtu da štedi energijo. Točno preračuna čas spanja, hrano, izprehode itd. Torej pravi borec in šahist. Z Lilien-thalom in Flohrom je napravil z lahkoto re-mis, s Flohrom je stal celo bolje, kot črni. Ragozin je dal doslej zelo dobro igro. Li-lienthala je porazil z žrtvijo dveh kvalitet, Spielmanna s taktičnimi finesami v srednji igri. Lilienthal ima 4 točke in eno prekinjeno partijo v izgubljeni poziciji. Kakor navadno, ima tudi v tem turnirju precej sreče. Rjumin, prvak Moskve, je nekaj partij zelo lepo dobil, tri pa že tudi izgubil. Je zelo nadarjen igralec, podleže pa včasih svoji ostri igri. Doslej ima 4 točke. Ca-pablanca in Lisicyn imata 3 in pol točke in prekinjeno partijo med seboj, ki stoji za Capablanco bolje. Capablanca ne igra posebno močno in tukajšnji listi ugotavljajo, da so njegove pretenzije na svetovno prvenstvo ob taki igri neupravičene. Splošno pa pričakujejo, da bo v drugi polovici, kakor običajno igral bolje. Lisicyn je. kakor drugi sovjetski mojstri, na pr. Kan, Goglidze itd. pokazal, da je boljšim internacionalnim mojstrom najmanj enakopraven. Spielmann ima 3 in pol točke, skupno s Kanom. Igra en dan dobro, drugi dan slabo; kako bo na koncu, zaradi tega ni mogoče prorokovati. Goglidze ima 3 in eno prekinjeno partijo. Mladi prvak Tiflisa se torej zelo dobro drži. Starejša mojstra Romanovskij in Rabinovič imata 2 in pol točki in po 1 prekinjeno partijo. Oba sta že znana s turnirjev, pripomnim naj samo, da je Rabinovič brez dvoma eden najboljših teoretikov za otvoritve. Nekoliko nervozni Alatorcev ima 2 in pol točke, pravijo, da bi z mirnejšo igro imel lahko mnogo več. Jaz stojim z dvema točkama in eno prekinjeno partijo z Ra-binovičem (kljub boljši poziciji najbrž re-mis) zaenkrat slabo. Dobil sem sicer lepo s čechoverjem, izgubil pa naslednjega dne z napačno potezo daleč boljšo pozicijo z Lilenthalom, ker sem hotel partijo, ki je stala zame ves čas bolje, na vsak način dobiti. Naslednjega dne sem potem zato moral forsirati ostrejšo igro proti Flohru in — zopet izgubil. V 5. kolu sem izgubil še s Spielmannom. Ta poraz gre na račun hri-pe, ki se me je prijela za nameček. Tako sem moral včeraj igrati s Capablanco partijo ali v hotelski sobi, ker Capablanca kljub zdravniškemu nasvetu ni pristal na odložitev partije. Dosegel sem sicer boljšo pozicijo, po 28. potezah pa se je Capablanca le rešil v remis. Partijo so po telefonu prenašali v turnirsko dvorano in jo kazali na demonstracijskih deskah. — če-chover in Stahlberg imata po 2 točki, če-chover je nevaren napadalec, švedski prvak Stahlberg pa očividno še ni v formi. Dr. Bogatirčuk ima l in pol točke in 2 preloženi partiji. Po njegovi odlični igri sodeč, bo dosegel še znatno boljše mesto. Svetovna prvakinja gdč. Menčikova je izgubila doslej vse partije. Gotovo to ne bo ostalo do konca, zdi se pa vendarle, da je tako močan turnir zanjo pretežak. Selita v Pariza je narasla Zaradi viharnega vremena v Franciji je te dni močno narasla tudi Seina v Parizu in okolici. Slika nam kaže položaj pr! Solferinskem mostu Koliko stane ugrabljenje 30 milijonov Din stroškov zaradi Llndberghovega sinčka Ameriški listi objavljajo zanimiv pte-gied stroškov, ki so jih imeli svojci in ameriška vlada zaradi ugrabljenja in umora Lindberghovega sinčka. Polkovnik Charles Lindbergh je potrošil, vključno odkupnino, ki jo je izročil izsiljevalcem. 75.000 dolarjev. Od te vsote mu bodo zdaj vrnili 15.000 dolarjev, denar, ki so ga našli v Hauptmannovi garaži. Polkovnikov prijatelj Henry Breckenbridge je porabil za iskanje zločincev 10.000 dolarjev. Za policiste in detektive, ki so trideset mesecev iskali storilca, jc vlada Zedi- njenih držav izdala 384.000 dolarjev. Proces je veljal 100.000 dolarjev, izdatki za telefon in brzojav so narasli na 20.000 dolarjev, detektivi, ki so jih ameriške oblasti poslale v Evropo, da so zasledovali niti Lindberghove aStrt, so stali 5000 dolarjev, veščakom, ki so nastopili v flemington-skem procesu s pričevanjem, so izplačali 60.000 dolarjev. Končno znašajo drugi izdatki. ki jih je morala plačati ameriška zvezna uprava, 75.000 dolarjev. Vseh stroškov skupaj je torej 629.000 dolarjev ali približno 30 milijonov Din naše veljave. Izjalovljena nakana Gospa Marta Hanau. bivša voditeljica proslule »Gazette du France« in sedanja ravnateljica finančnega vestnika »Forces« je bila na zahtevo državnega tožilstva v Parizu konec minulega tedna zopet aretirana. Odvedli so jo v zapor za ženske. Aretiranka je bila lani meseca julija zaradi zlorabe zaupanja svojih vlagateljev obsojena na tri leta ječe ter na večjo denarno globo. Proti razsodbi se je pritožila v veri, da pride do revizije procesa ter do njene oprostitve. Toda sodišče je odbilo njen vzklic in velelo sleparko aretirati. Preden so jo odvedli v zapor, se je skušala prepredena ženska še enlcrat izviti oblasti iz rok. Hotela je izvršiti samomor. Toda detektiv, ki je prišel ponjo, je bil urnejši od obsojenke in je preprečil njeno nakano. Goljufica je morala oditi v njegovem spremstvu pod ključ. škoda lepe glave! Stoletnica „Kalevale" Finci obhajajo te dni stoletnico svojega narodnega epa »Kalevala«. V narodnostnem pogledu so Finci še mlado ljudstvo. Začetki finske tiskane besede segajo v leto 1542. ko je izšel prvi abecednik v njihovem jeziku. Toda šele 1. 180^ je napočila Fincem v pogledu materinščine boljša doba. Ko so se otresli mogočnega švedskega vpliva, je jela finska literatura procvitati in se razvijati. Takrat so se Finci združili z Rusijo ter so ostali v sklopu tega državnega telesa do 1. 1^13, ko so dosegli svobodo. F.dcn prvih Fincev, ki je spoznal važnost narodnega jezika, je bil pesnik Elija Lonn-rot. V dijaških let?h je študiral narodno pesem, pozneje je pod naslovom »Kantele« izdal zbirko narodnih pesmi. Zbirka je obsegala pesmi, ki jih je finsko ljudstvo takrat še pelo. Poznejša izdaja zbirke je dobila izpopolnjeno obliko in tudi novo ime »Kalevala«. t. j. dežela junaka Kaleve. Tako je nastal ep, ki opeva junaške čine sinov Kaleve, predvsem starega Vainamoine-na, ki je izumil kantelo, instrument, spričo katerega glasu plakajo ljudje na zemlji ter vsa bitja v zraku in morju tako, da celo mesec in sonce stopita na zemljo. Ep je zelo pester, vanj so vpleteni celi cikli pesmi m posamezne epizodne pesnitve, n. pr. zaklinjalni reki, svatbene pesmi itd. Naš konzul dr. Ivan Sajkovič v Helsing-forsu je za letošnjo stoletnico »Kalevale« priredil ep v srbohrvaščini. Prevod bo kmalu izšel v tisku. Nekaj odlomkov iz »Ka-levale« je že pred njim prevel v srbohrvaščino znani pesnik Vladimir Nazor. Ga Benita von Bergova, ki so jo prošle dni obglavili v Berlinu zaradi zveze z vohunsko afero Sosuovskega Klub flenringtonskih porotnikov Dvanajst porotnikov, ki so poslušali in obsodili Hauptmanna v flemingtonskem procesu, je v šestih tednih skupnega življenja tako zraslo v skupnost, da so zdaj osnovali poseben »Klub flemingtonskih porotnikov«. Sklenili so, da se bodo sestali vsako leto vsaj enkrat, in sicer na dan, ko je bila izrečena smrtna razsodba v Hauptmannovem procesu. Flemingtonski porotniki so v Ameriki zelo priljubljeni in dobivajo od vseh strani ponudbe, naj bi nastopali v zabaviščih, kjer bi se samo kazali občinstvu. Čitafte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Vkrcavanfe čet za Vzhodno Napoliju se vkrcavajo italijanske čete na ladjo »Ganges, ki odrine z vojaškim transj>ortom proti Somaliji Priletna železnica kakršno bi si želeli v današnjih časih marsikje na svetu Kdo bi si mislil, da je na svetu mesto, katerega celotno prebivalstvo ima pravico voziti se zastonj po železnici! To jc mesto Lauenburg v Nemčiji, ta pravica pa velja seveda samo za 12.3 km dolgo progo od tu do kraja Biich^na na progi Berlin—Hamburg. V 40. letih preteklega stoletja, ko so gradili to veliko železniško progo, je obstajala še kneževina Lauenburg, ki jo pripadala Danski. Proga bi morala iti skozi kneževino, danski kralj pa jo postavil pogoj, da mora iti preko mesta I.,auenburga ali pa da je zgraditi lokalno zvezo z glavno progo. V zadnjem primeru naj bi bilo prebivalstvo oproščeno voznine. Ker je bilo pripravneje, da bi šla glavna proga preko sosednega Buehena, se je železniška družba odločila rajši za lokalno zvezo iz Lauenburga in za oprostitev vor-nin na njej. Pozneje so privilegij Lanerv* buržanov razširili tudi na blagovni promet. Vsi poznejši napori, da bi I^Miembarža-nom vzeli te pravice, so se ponesrečili, tn. to tudi tedaj, ko se je ozemlje priključilo Nemčiji in je železniška proga postala državna last. I-.auenbur7.ani si pri vsaki v*, žnji prihranijo 10 do 15 Pin, ki bi jih morali drugače plačati za voznino. Tragična smrt mlade artistke Edit Mera Je v Parizu podlegla zastrupljen ju V Parizu je te dni preminula zvezdnica revije v gledališču Folics-Berger, Edit Mera, rodom z Dunaja. Edit Mera, kateri so vsi prorokovali kariero slovite Mistinguet-te, je podlegla operaciji zaradi otekline na zgornji ustnici. Prvotno neznatna ranica ie povzročila komplikacije, nastopilo je za-strupljenje, za njo pa smrt. Edit Mera je prišla v Pariz kot šestnajstletno dekle. Hotela je postati slikarica. Preživljala se je nekaj časa zares s risanjem skic, večinoma takšnih, ki jih je napravila med gledališkimi predstavami. S svojo mapo je hodila od uredništva do uredništva in ponujala svoje izdelke. Imela je tako prikupljiv nastop, da je niso mogli nikjer odsloviti z negativnim rezultatom. Slednjič je po naključju prišla na oder. Nastopila je v revijah »La Poule« in »Les trois Mousquetaires«. V neki parodiji na Marleno Dietrichovo se je povzpela na višek svoje odrske produkcije, toda prav tedaj se je ranila na zgornji ustnici in zdaj je podlegla zastrupijenju. Edit .Mera, Oče plastičnega filma mmmm 'itia * vir ' Nezgorljive hiše iz — slame V bližini Prage so napravili poskns s novim gradbenim materialom iz stisnjene slame, ki je impregnirana z apnenim mlekom in drugimi snovmL Iz tega materiala režejo plošče, ki se dado zlagati kakor opeka drugo vrh druge in zamazati z ometom. Hiša iz tega gradiva ne more z gore ti. Obenem zadržuje slamnata opeka zvoke skoraj popolnoma. Material se da uporabiti tudi za notranje opažen je sten. Iz njega že gradijo več poslopij. Dekle — glava banditske tolpe Na Koreji je napadla tolpa kakšnih 800 banditov neko naselbino ter jo popolnoma izropala. Tolpo je vodila neka 2Sletna mladenka, z imenom L.i Hankou, ki je prej bila v japonskih službah. Francoski izumitelj Louis Luraiiro, o katerega izumu plastičnega filma smo že poročali v »Jutru« Lev napadel lovca Gerald Tenison, eden najbolj znanih lovcev na veliko divjad Južne Afrike, je bil te dni s svojo ženo in nekim Rileyem na levjem lovu v deželi Ngami. Obstrelil je izredno velikega leva in ga zasledoval, da ga z zadnjim strelom reši muk. Hipoma pa se je lev obrnil proti njemu in preden je mogel Tenison pomeriti nanj, mu je zverina iztrgala puško ter jo zdrobila z zobmi. Nato se je vrgla na lovca. Da ni v tem trenutku prihitel R:ley s Tenisonovo ženo in z dobro pomerjenim strelom usmrtil živali, bi bilo Tenisona konec. Tako se je izmazal samo z nekoliko ranami, ki si jih mora zdraviti v bolnišnici. Urad za tujce v Parizu Nedavno ustanovljeno Tujsko-prometno društvo v Parizu je otvorilo v Maison de France. Avenue des Champs Elysees v Parizu tuj-sko-prometni urad, ki daje vsem tujcem v Franciji na željo ustmena in pismena pojasnila. V tem uradu dobi v Parizu mudeči se tujec vsa pojasnila o Parizu in okolici, o gledališčih, hotelih, penzijah in prireditvah. ANEKDOTA Nekega dne je Josef Kainz. sloviti igralec, jahal v družbi nekaterih znanih mu konjeniških častnikov v berlinskem živalskem vrtu. V nekem trenutku je opazil, da se mlad poročnik za njim posmehuje njegovim jahalnim sposobnostim. Kainz pa je bil dober jezdec, obrnil se je, pokazal na neko težko oviro in dejal; »Gospod poročnik, ali vidite to oviro ?< Spodbodel je konja in skočil v neoporečnem skoku čeznjo. »Tako,« je dejal, ko se je vrnil, »sedaj pa prosim, da napravite vi isto in da zvečer nastopite še v Hamletu!« Mladi častnik je osramočen molčaL VSAK DAN ENA »Nu, kako pa kaj napreduje vaš sinko v klavirju ?« »Sijajno, sijajno — zdaj svira sam že Vse štiriročne skladbe!« »JUTRO s št. 50 Petek, 1. m. 1935 BČPEBTOAfi DRAMA. Začetek ob 20. Petek, 1. marca ob 15.: Vihar v kozarcu Dijaška predstava po znižanih cenah od 5 do 14 Din Sobota. 2.: Slupa dveh gospodov. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. Izven. Nedelja, 3. ob 15.: Matiček se ženi. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. — Ob 20.: Postržek. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. OPERA. Začetek ob 20. Petek, 1. marca: Zaprto. Sobota. 2.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. ★ Na pustno nedeljo ivefer bo premiera velike operete »Zdaj vam eno zaigram« po muzikalnib mot vih Johanna in Josefa Slraussa. V delu je mnogo znamenitih pre krasnih valčkov, {>olk in maršev, tako da bodo prišli vsi ljubitelji Straussove ^odbe na svoj račun. Dejanje je izredno zaba^vno V igri sodelujejo dame: Ribičeva. Poličeva. Kogejeva. Zupevčeva, Spanova n Srnerko-ljeva ter Peček. Zupan, Janko. J. Rus in Švigelj. Balet sodeluje z mnogimi plesnimi vložki. Diricrent s. dr Švara, režieer prof. Šest. koreograf P. Golovin. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15. Nedelja, 3. marca: Vzroki in učinki (Kozarec vode). Premiera. CELJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek, 1. marca: Trije vaški svetniki. Upri zoritev celjskih igralcev. Abonma. Torek, 5. marca: Trije vaški svetniki. Ljud ska predstava. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek, 1. marca: Zaprto. Sobota, 2.: Profesor Zič. A. Nedelja, 3. ob 15.: Izgubljeni valček. Znižane cene. — Ob 20.: Veseli kmetic. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Ponedeljek, 4. ob 20.: Profesor Žič. Gostovanje Narodnega gledališča v Mariboru. Vremensko poročijo 27. februarja Ljubljana 7, 753.7, 2.8, &3, 0, 10, dež, S.5; Ljubljana 13, 755.6, 8.0, 65, WSW2, 4, —. Maribor 7, 752.1, 3.0, 80, 0, 10, dež 0.3, Zagreb 7, 753.3, 5.0, 80, WNW1, 10, dež, 4.0 Beograd 7, 755.3, 8.0, 80, SW3, 5, dež 8.0; Sarajevo 7, 753.3, 4.0, 80, 0, 8, dež 5.0' »koplje 7, 754.€, 9.0, 50, W5, 6, dež, 5.0; Kumbor 7, 754.2, 11.0, 70, Wl, 10, —, —; Split 7, 752.4, 7.0, 80, XI, 8, —, —; Rab 7, 754.1, 5.0, 80, NE4, 10, dež 11.0; Rogaška Slatina 7, —, 4.0, 97, Wl, megla, 10, dež, 6.0. Temperatura: Ljubljana 10.0, 2.5; Maribor 12.0, 3.0; Zagreb 13.0, 5.0; Beograd 16.0 5.0; Sarajevo 13.0, 1.0; Skoplje 13.0, 5.0; Kumbor —, 11.0; Split —, 6.0; Rab 2.0; Uosraška Slatina 12.0, 4.0. KRASNA GOSPOSKA v Radovljici, enonadstropna, moderna, z vsem komfortom opremljena, krasen velik sadni in cvetlični vrt kultiviran, hlev, garaža, gospodarsko poslopje, najlepša lega, diven razgled na Triglavsko pogorje, neposredna bližina Bleda v raju gorenjske Švice, po ugodni ceni naprodaj. Vprašati: KudoLf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12, telefon inter. 38-10. 1916 1 A^O V^ * Na križišča centra Ljubljane oddamo v prvem nadstropju komfortno obstoječe: iz 5 velikih sob tn dven Kabinetov primerno tudi za poslovne lokale Vprašati Je v oglasnem oddelku > Jutra « Dokler traja zaloga, nudimo naslednja cene: 12209 T?nis flanela ra perilo, m 6 Din 12210 Enobarvna flanela v vseh b.irvah meter Din 7.— 12211 Flanela la žensko in otro?ko perilo i drobnimi cvetkami m 8 Din 12212 Modri ti*k m predpasnike, širina 80 cm, m Din 6.— 12213 Švicar, marki«! za i.a.«tnre. v beli ali ekri barvi, Širina lfi" cm. meter Din 15— 12214 Švicar, marki zet ia aestore, r beli ali ekri barvi. Širina l.lrt cm, meter Din 20— 12215 K!ot r v*eh barvah in v frni, širina 130 em, meter Din IS— 12216 Fin popelln za moSko perilo, r modernih vzorcih — meter Din 15— 1JG01 ženski predpasnik H g i f o r. a o&rafen s vioikom sukanca, Din 16-— 13602 Ženska noCna srajca, okrašena l vezenino in ažurjem iz batista, v raznih barvah. Din 25.— 13603 Ženska n o 4 n a srajca iz popelina v raznih barvah, okrašena z vezenino in ažurjem, Din 39— 13604 Ženska n o i n a srajca z dolgimi rokavi iz Češke ilanele, stalne barve, s cvetkami, Din 70— 13605 Ženska nočna srajca iz enobarvne flauele v raznih barvah. z dolgimi rokavi. Din 48— 13606 Ženska pižama z dolgimi rokavi, iz enobarvne flajiele. 80 Din, iz progaste flanele pa Din 72— 13607 ženski predpasnik it Sifona i naramnicami, okrašen t »iorjem. Din 12.— 13608 Žensk! haljastl predpasnik, okrašen s paeora, Din 25.— 15609 ženski haljastl predpasnik, k kJota, okrašen • P» Din 13610 Menstrnalna preveza ii pleten« tkanine Din 2.50 13611 Menstrnalna prereza iz dobrega frotirja Din 4— 13612 Menstrual. pas iz dobrega ripsa, bele barve, 8 Din, iz popili na v roža barvi. Din 8— 13613 Modrček za grudi, v raznih barvah in velikostih, okrašen s čipkami, Din 10— k popelina 12 Din 13614 Ženske 6podnje hlačice iz dobrega Sifona, okrašene z ažiir-jem. Din 12— 13615 Ženske »podnje hlačice k dobrega batista, r rainih barvah, Din 14.—, a popelina v raznih barvah 20 Din 1361« Ženska srajca h dobrega Sifona, z »trnjem Din 13.—, 'a batista z vezenimi vzor« ▼ barvi, Din 13617 Zeoaka srajca k popetVna ▼ imanSh 1» vat. Din 28.—- 5250 Kolonjska roda raznih vonjev, vsebuje M» gr., Din 15— 5251 Trpežna flor noga viea iz močnega mate-rijaia, z dvojnim stopalom, v raznih barvah, Din 10— 5252 Zelo močna nogavica Iz nmetne svile, v lepih barvah, par Din 10-— 5253 Zelo dobra bomhažasta nogavica za štrapac v barvah: drap. rjavi, sivi in črni — par Din 5— 5254 Zelo trpežna boni- bažasta nogavica, kom-pl. dolžine v barvah: drap, sivi, črni in be-ker, par Din 8— 5255 Svilena nogavica, drobna očefr-ca, zelo močna, kompletna dolžina, mod. barve 17 Din 5256 Volnena, celo dobra, topi« nogavica, ■ zelo majhnimi napakami ▼ barvi beker, sivi in Srni, par Din 25— | KDOR JE ZA VARČEVANJE, KUPUJE PRI KASTNERJU IN OHLERJUŽ 3£>7 Otročke nogavica, zelo trpežne, tompi-dolžina, v barvi: Anap, beker, cm in rajanrf veL 1 S S 4 Din 4.—, 4.50, 5—, 5.5* veL 6 6 7 6 Din 4.50, T.—, vaL » 10 » Din 8—, 8J0, 9— 5917 Poldelenska naglavna ruta 8 Din 5918 Svflena naglasa ruta Din 10.— 5919 Svilena • v r a t-n a rota, na tri ogle, Din 12.5« 592» Oprsniki. svileni, 5921 Ženske triko zim- 5922 MožLa šport, »raj- 5923 Potiskane vreč.ce triko, Din 6— ske spodnje hlače — ca, ihnska, Din 3».— » platna — a krtač«. Din 15— ^ 5— 5924 Potiskani milje is roca ali modrega platna, veL 80 X 80 cm. Din 20.— Naročite čim pre] in zadovoljni boste! Na navadno dopismco napišite Številko in kofianoza-željenega naslikanega blaga. Rlago pošiljamo po povzetju, Sranko počenši od Din 250,- vrednosti. Jamčimo za brezhibno kakovost. Blago, ki ne ustreza vaši želji, zamenjamo ali takoj vrnemo denar. mtt ^itf/ti&b. Za spomladansko saditev nudimo krasne konifere (egzote) drevesa za okras in drevorede, cvetlično grmovje (za okras), grmovje za ograje, gozdne sadike, plezalke, rože, sadno drevje, itd. po znatno znižanih cenah. Cenik na zahtevo brezplačno. 1894 UPRAVA VELEPOSESTVA TIŠINA, p. Rankovci (Prekmurje) Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem javljamo žalostno vest, da je naša dobra sestra, teta in svakinja KATI BOŠTJANČIČ učiteljica v Kostanjevici v sredo, dne 27. februarja 1935, ob 4. uri popoldne po mučni bolezni v javni bolnici v Mariboru, previdena s sv. zakramenti mirno v Gospodu preminila. Pogreb drage pokojnice se vrši iz mariborske mrtvašnice v petek, dne 1. marca ob 2. uri popoldne na Mariborsko pokopališče. Maribor-Ljubljana, dne 28. februarja 1935. 1914 DRUŽINA DR. LULIKA in ostalo sorodstvo GLOBOKO UŽALOŠČENI SPOROČAMO, DA NAM JE DNE 27. FEBRUARJA 1935 PREMINIL NAS SRCNOLJUBLJENI OCE, STARI OCE IN TAST, GOSPOD V V KAROL DRASCEK TRGOVEC IN POSESTNIK V GORICI POGREB NEPOZABNEGA POKOJNIKA SE BO VRŠIL V PETEK, DNE 1. MARCA 1935, OB 14. Ud IZ HIŠE ŽALOSTI NA MESTNO POKOPALIŠČE V GORICI. mjBLJANA-GORICA, DNE 28. FEBRUARJA 1935. OLGA DR. PUCOVA, KARLA DR. ŠAPLOVA, hčerki; IGOR in DR. BORIS PUC, vnuka. Ban DR. DINKO PUC in agrar. inšpektor DR. TONE SAPLA, zeta. 1915 L. WOLFF* 34 Pokonci glavo >Nisi vreden, da ti sije solnce, da veter piha vate, da pada nate dež. Kako si mogel zapustiti svojo ženo?< Frank je šepetaje odvrnil: >Nisem je zapustil. Nikoli je ne morem zapustiti.« Harry Moschenheim ee je mahoma pomiril, popolnoma očitno se mu je zdelo, da ta človek z brezupnimi očmi ni odgovoren za svoja dejanja. »Sedi,« je rekel s potolaženira glasom. >Kaj je s Šarloto? Ali imaš kako novico o njej? Ali živi, ali je umrla?< >Živi.< >Res živi?« > Videl sem jo.« Frank je vzkriknil. >V Newvorku je!« >Bil sem pri njej v Berlinu.« Val nežnosti do tega starca, ki je bil tako srečen, da je videl Šarloto, je preplavil Franku srce. Zgrabil je Moschenlieima za roko in proseče vprašal: »Kakšna je na pogled? Povej mi. Prosim te.« Harrv Moschenheim je nejevoljno oprostil roko in jcl poročati. Frank je poslušal njegovo zgodbo kakor napev, tako prepojen z gor^m, da ga človeško uho ni moglo prenesti. Frank se je držal neverjetno hrabro, ko je pa slišal, da služi njegova žena pri Mariji Zangenbergovi za manekenko, je neudržno zaihtel. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Ein 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Stari Moschenheim je mučno dim j en prekinil svojo povest. NI je nesramnejše reči kakor gledati moža, kako joče. Frank se je zbral. »Prosim, ne zameri. Nadaljuj.« Harry Moschenheim je pazljivo pogledal nečaku v razdejani obraz. Nato je rekel mirno in brez očitanja: »Vsa stvar mi je nerazumljiva, a najmanj razumem to, da nisi poslal ženi denarja.« Frank je vzdignil glavo, pogledal v brezmejno daliavo in začudeno odvrnil: »Pozabil sem.« Stari Moschenheim je čutil, kako ga je oblivala zona. škozi vse razpoke je silil v sobico mraz. Molk je postajal glasen in grozeč kakor bučanje trobent. Večnost je minila, preden se je Frank spet tiho oglasil: »Kaj morem?« Žalost je padla na Moschenheimov suhi, usnjeni obraz. »Nič ne moreš. Taka je trda resničnost. Nič ne moreš. Pred odhodom sem dal Šarloti ček za deset tisoč dolarjev. Raztrgala ga je.« Frank se je nasmehnil. Smehljaj je bil tak, da se ga je Harrv Moschenheim ustrašil. >Prepozen si bil. Mar bi nama bil nekaj tednov prej posodil ta denar.« »Ali pa bi bil ti sprejel službo, ki sem ti jo ponujal.« Kaj bi se bilo zgodilo, se je vprašal Frank, če bi bil takoj privolil v to, da postanem sprejemni šef? Kaj bi bilo izpremenjenega? Nič! Sarlotino pismo je vse odločilo! »Kaj je bilo s tistim pismom? Zakaj mi je Šarlota tako pisala?« »S katerim pismom? Kaj ti je pisala?« Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« ^ , « odgovor, priložite hJMM V Znamkan. »Pisala ml je, da ne more biti nikoli več moja žena.« »Ne vem. Sarlota je samo rekla, da je to njena lastna zadeva, ki ni nikomur drugemu nič mar.« Frank je pogledal stricu v oči. 3Pretežko je, Harrv Moschenheim. Dosti pretežko.« >Daj, da ti nekaj rečem, fant! Ce leži človek poražen na tleh, ne sme obležati, ampak mora vstati in napraviti bilanco. Tvoja bilanca ni slaba. Mislim, da si rešen. Ne bo ti treba iti v ječo, zakaj odvetnik v Berlinu pravi, da bo ločitev čez nekaj tednov brez zadržka izvršena.« »Komu to pomaga?« >Sing-Sing ni prijeten kraj. Frank je zaničljivo skrivil ustnice. 3Kdo se boji jetnišnice? Za to vobčc ne gre. Zame gre. razumeš? Kaj naj storim?« jHodi dalje, Frank.« >Kam?c »Nihče ne ve, kam gre njegova pot. Frankov obraz se je spačil. »Mar stopi po sveto pismo in mi preberi kako poglavje! Prar vijo, da sveto pismo zmerom pomaga, kadar nas pustijo ljudje na cedilu.« »Svetega pisma ne potrebuješ. Božja beseda se izpolnjuje t tebi samem. Za vse moramo plačati, ne drugim, ampak na svntf lastni ukaz.« >S čim plačujem jaz?« Harrvju Moschenheimu odgovor ni šel z jezika. 2S čim plačujem?« >Izgubil si najboljšo ženo. S tem plačuješ, Frank Ditmar.« Frank je poskočil. Krči so mu stresali vse telo. Z glasom, ki rs je krhal od nesnosne bolečine, je zavpit Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila m vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „ J litraLjubljana. Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta Šifro aii dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Postrežnico pridno in pošteno, za popoldansko delo po 1. uri dalje sprejme takoj Borko b* Tržaški cesti 38/1, levo (vbod z dvorišča). 3951-1 Vrtnarja deiavnega. oženjenega. z kitnimi spričevali, ki bi bil obenem hišnik, sprejmemo Ponudbe pod br. K-3062 z navedbo dosedanjega službovanja na Interreklam, Zagreb, Masarvkova 38. 3942-1 Gosp. pomočnico kuhanja, pospravljanja itd., z dobrimi spričevali. iščem proti plači po dogovora. Dopise na naslov: Divjak, Klanca. 3909*1 WH5S5m Beseda t Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dijaki 12 Din Strojepisni pouk po desetprstnem sistemu. m začetnike in izvežbance Večerni tečaji, oddelki od 6. do % 8. in od ^ 8. do 9. nre zvečer. Šolnina znižana in stane učna ura »amo 3 Din. — Pouk se prične dne 4. marca. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zvečer. Christo-for nčni zavod, Domobranska cesta 15. 3S07-4 Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Meyerjev leksikon najnovejša izdaja. 16 zvezkov, prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 3047-8 E23J2B3 Beseda 50 para, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din. Mlado dekle * gospodinjsko šolo, »če »luibo za takoj. Gre tndi na deželo. Krmelj, Kranj, Primskovo št. 33. afttVU Brivski pomočnik mlad, gre tudi bi deželo. Nastopi takoj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Najfkromnejše zahteve«. ' 3976-2 Prodata Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Športne suknjiče prima & 98 Din, pumpar-ce, modne hlače Itd. kupite zelo ugodno pri Presker.lu, LJubljana, Sv. Petra 14. 31-6 Štedilnik vodovodni lijak in okna prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3963-6 mzsm Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Chevrolet avto petsedežen, malo rabljena pnevmatika, prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj 12.000«. 38(22-10 Kupita Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Voz prek dvosedežen, nizek, fin izdelek, novega ali rabljenega kupi takoj Miško Belec, posestnik, Radomlje 3979-7 miAjni Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gosposka vila na Sušaku novo poslopje, davka prosta, z 2 stanovanji po 2 in 4 sobe, z vsem kom-fortom, lepotičnim in sadnim vrtom, ležeča naravnost ob morju, t lastno čolnarno in obrežjem, naprodaj zaradi preselitve lastnika proti gotovini. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro >«¥)<. 3940-20 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Fmancirja ali družabnika j 30-(*)0 Din, išče odlična trgovka v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vknjižba«. 3977-16 Sostanovalca k poštenemn gospodu poceni sprejmem v lepo sobo Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 30S1-23 Sobe išče Beseda 50 para, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din. Prazno sobo iščem v bližini Napoleonovega trga. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mirno 323«. 3950-23/a Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Telefon 2059 Premog mTj^ Karbopakete drva in koks ^ nudi POGAČNIK Bohoričeva nI. št. 5. Večjo vlogo Ljubljanske kreditne banke proda MaJnerič, Črnomelj. 3906-.16 Knjižico Mestne hranilnice v Kočevju t vlogo 30.000 Din prodam po ugodni ceni za gotovino. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Kočevje«. 3&56-. Din 2.75 dalje ženske od......Din 6.75 dalje AN T. KRISPER LJUBLJANA Stritarjeva nI. S Mestni trg 26 Žrebanje I. razreda: 9. in 10. aprila 1935. > Tre tuje Davorin Ravljen. Izdaja ca konzorcij »Jutra« Adolf Ellbnlkar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Franc Jezeršek. — Za (nseratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi t Ljubljani G. Th. Rotman: Brata Smuka Iziaor, je Oil ociviano prešerne volje in je spustil kolo po cesti, kakor da bi se po-tezal za svetovno prvenstvo. Kmalu sta privozila do razpotja, in njune sloge je bilo konec: Peter je hotel na levo, Izidor pa na desno. »Na levo!« je kričal Peter. »Na desno!« je rjovel Izidor. In kako je odločil slučaj? Tako, da je bilo obema po volji. >§LAYIIJA« JUGOSLOVANSKA ZAVAIROVAILNA lBANIKA V LJUBLJANI, Gosposka ulica 12, telefon štev. 2176, 2276. Podružnice: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Osijek, Novi Sad in Split Sobo in kuhinjo oddamo s 1. majem na dvorišču na Miklošičevi cesti. 391'4-2fl Dvosob. stanovanje mansardi, takoj oddam družini brez otrok. Naslov v ekspozituri »Jutra« v Šiški. 3972-31 JJU Beseda 2 Din, davek 2 Din za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 20 Din. »Djurdjevak« Dvignite pismo! 3879-34 V oglas, oddelku »Jntra« dvignite sledeča pisma: Glavna kolektura državne razredne loterije ZAGREB Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Enosob. stanovanje za marec, april ali maj išče poštena družina na Kodeljevem ali v okolici Mestne ubožnice. Cenj. ponudbe z navedbo cene poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Marec, april ali maj«. 383S-33/a Stanovanje eno- ali dvosobno, išč« za takoj ali pozneje mirna družina na Kodeljevem ali v bližini stare remize. — Ponudbe na ogla-s. oddelek »Jutra« pod »Pomlad«. 3963-31/a Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljene sobe svetle in zračne, 8 posebnim vhodom ter 1 ali 2 posteljama po 100 do 250 Din, lahko tudi s hrano, blizu tramvaja oddam v Sp. Šiški, Cernetova 31. 3S29-2G Sobo lepo in solnčno, oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3031-33 Autopromet. Auto, Akade-mičarka. Biljard, Brivski pomočnik, Centrum, Dva, Dobra stranka, Dobra peč. Dobra prikrojevalka, Dobra znanka, Dobre obresti. Djurdevak, Dobra naložitev, Doktor, F. K. »4, Gumbniea, Gotovina, Gra-ščak 56, Hitro, Hrastje, Hranilne knjižice, Izven Ljubljane 100. Iskrena, Kreditna, Knjižice 120.000 Kuharica, Kupčija, Konto-ristinja, Lep z.ikon. Lekarna, Lepa pomlad, Mladost. Maj 1935. Na Gorenjskem. Obresti od komada, Ohranjeno. Prijateljica, Pridna. Prilika, m-vi dom 32, Prodajalka. Prijazni* t, Podjetje •'A Priljubljena, Redka prilika Resno, Solnčno, Soliden, Svetska literatura, Samostojna ondulerka. Samo prvovrstna moč S=18. Trajno, Točen reden plačnik. Trgovina 30, Uren, Ustanova, Ugodno 70(1, Uspo-redne želje. Vredno, Vrnitev 20. 100, 3T.34, 1S9P3. 25.000 Din._ Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Psi volčjaki 3 mesece stari, čiste pasme, poceni naprodaj v Skofji Ix>ki — vila Elica. 39GS-2fT Krasno sončno sobo lepo opremljeno, s tekočo vodo, z oknoma na vrt in posebnim vhodom, oddam boljši stranki. Naslov v vseh poslovalnicah >Jntra« 39TS-33 Lepo sobo separirano — prazno ali opremljeno takoj oddam v Gradišču. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3932-20 Solidni gospodični oddam čedno opremljeno sobo na Srv. Petra c. 44. 3JK58-33 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gosp. Janko Verač naj se nemudoma zglasi v važni zadevi na naslov: Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica štev. !B. 8S®EWSt Preklic Zaradi več neljubih slučajev opozarjamo javnost, da živčno bolnemu Francetu škrabarju, rojenemu 5. februarja 1905 v Ljubljani, ničesar ne kreditirajo. — Mati in bratje. 3935-31