GLAS SVOBOD K. hijovknski tkdnik Za liulian [>ii.iVNKUi LjDMfAi Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE SrXJVENIO WHEKLV DHTtmP To Tu« lKTni»ni Ur Tu tawiRmo rijiHnrL "OD BOJA BO ZMAGE"! "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Ste v. 37. Chicago, 111., 1 septembra 1907. Leto VI. NAŠIM DFLKUATOM V l'OZDltAY! Ko par dni. in scšli so tfotlete, možje 1 vse?h strani ameriške re-pubiiike. da zborujete — pač ne v drugi. kaJiur v koristi naše pro-ovita,joče Slov. tislif Narodne l'od-penio Jcdiiofre. Bratstvo, svoboda, in napredek stoji zatpisano na prapor,ju te nase slavno organizacijo, in mi upamo, da Vam b de jo ti* besede vodilna zvo/.Ua pri va/in'm opravilu, k! vas čaka to dni, V Iwatiaki slogi in v svobodomiselnem dnini započeto Vašo delo v l*a»Salle, Ml., bode široka pot I- napredku S. N. 1'. Jod no te, do kalceršuega m ra ta organizacija priti. Zatorej v torn smislu delujte! "Olas Svobodo" kot, glasilo nasi .leduote Vas pozdravlja in ž-eli, i la bi Vn&e delo v korist tisočih članov .ledno te najlepšo uspelo. I), lir> doSli! Jed note i 11 njih pomen. dodnot ■ so skupina društev, ko-jih člani so s-o zjedinili in .si na podlagi sprejetih in od vlade i dobremh pravil osnovali vza-• podporno in zavarovalno ■•triMii/ 1'ijo, da tl i ta način v bo-11 /ni <'.nnir drugega podpirajo, v slučajni sli trti tega ali onega član« pa njegovim sorodnikom ivsplačn-,Ki dogovorjeno (dškodnino (u-smrtnino) in aventuelno tudi pogrebne stroške. To je jako enostavno in preko-ristno. Vlada je zadovoljna, — da, njej ,jf še Celo prav Ljubo, da .se med narodom -snujejo take organizacije. ker d' bi- v*\ da upliva društvi mi o življenje na državljane ugodno. Tudi udje takih združenj ali j ,i< d not >o zadovoljni, aiko jej osrednji ali oentralni odibor tak,| t.n imaj olani do njega zaupa-j nje. Ako i udje i:i vlada. — kar sino ;ni v republiki . s k aiko stvarjo 'zadovoljni, bi utegnil kdo n.isli;i, da j*- vso v rodu. Vv splošno to velja, ill tudi drug'd p svetn. b' pri »as Slo\eJie:ni ali pa pagani, .samo da pri društvenih mejah ne razkladajo svojega verskega prepričanja. Drugič pa mi dobro vemo, da se dutliovš'"iua prekliea.no malo briga za duše člniuv, ki pripadiijo S. N. 1'. d.. pri srcu so ji bolj — dolarji! Če bi ji bilo v resnici kaj mar za duše, skušala bi jih v ne-Itsa pii-ipdijati z dobrimi vzgledi... Vsak član S. . 1\ d. litih ko o-pravi,ja svoje verske in cerkvene dolžin sli neovirano, ee čuti tako potrebo v ^ bi. Kdor pa noče teh lj veri m katoliMii. Kje si torej, ti toliko opevana krščanska ljubezni do bližnjega, ^ katero gospodje (Tuliov itki tak. ra
  • ,ih k.iik( r tudi dogniatioen iu bn-zmisidn fanatizem raznih '< dinozveličavuih' strank rotli na svetni le hinavstvo, korupcijo, ftil-z-onjstvo, razpor in zločin.««!vo. Cerkvena vera in razne tlrugo strabki dobi raadtrjgalu spone |Ui vrste, — iu mod VKo.mi sloveapkinri jednotami bo oHtala na prtršjn edino ona, to jva le tedajače zavzame resnično svobodomiselno stališče. Imena pooblaščaiicev onih društev, ki ne pošljejo svojih lastnih delegatov na kon vejttcijo. hrust vo "Siiua*nieji" št v. 'J4 v deny Lind, AtJk| jo pooblastilo: •lohn Stoniča, pi^dsodnika S. N. 1'. d.; društvo "(loretjgee" št v. 4G v Oregon City, Oregon: Antona Mladiča, zapisnikarja S. N. I*, d.; društvo "II lx>j!" atv. 53 v Col-lin\V(.UHi, O.: PVani; Korčo-ta, delegata društva "Katpnej" št.v. 5 v ('levebmdil ; društvo "1'rohitaiHie" štv. ',11 v I ,o\vei I vilic, O.: Franka Klobučarja. 'blagajnika »S. N. 1'. d.; društvo "Zarja" štiv. 1") v Ha-vtiisdalo, Wa.sh.: Mike /Ju 'člj-a, delegata društva^ "Edinost" štv. I*J v Murray, Utah; društvo "Bistrica" štv. (>3 v Hilton, Pa.: Kraruka Klobučarja, blagajnika S. N. 1'. J.; društvo "Dolenjec" štv. rcl" štv. Ti) v Hutte City. Meat.: Martina Skala, dedc-gata društva "Sokol" štv. 20 v KI v. Minn.:* društvo "Zvon" štv. v Dur-rango, Colo,: dolin Stoiih'-a, pred-siilnika S. N. P. d. drif.;l:ivo 'France Prešeren štv. :t l v lndiau:t[)o|is.' lini.: Antona M o see, mesto dre Pušiiarja ; društvo "IKnnoviua" štv. 29 v Tli« una s. ^V. Vii.: Martina Lu/nar-j< naunevlo doc Ifusa. To so ona društva, ki so do dane-. uradno niiznjtnila svojo pooblaščence. Nadalje nazuanja.m vs.-m |mi-družnieam S. N. P. d., da odstopim z. današnjim dnem od urada začasnega glavnega tajnika. Odslej se naj torej pošiljajo na moj naslov .samio stvari, ki spadajo v podrtije glavnega 1>lagajnika, in sicer ua »podaj oz.načeiii naslov. Frank Klobučar, začasni glavni tajnik S. N. P. J„ ti!) 17 Kvviiig a ve., So. Chicago, lil. V POJASNILO. Dne 8. julija t. I. bil som od centralnega odbora izvoljen in naprošen, da prevzamem začasno opravila glavnega tajnika Martinu Kondata, ker je bil isti zadržan opravljati svoj posel vsled raznih tožb. naperjenih proti njemu. in katere se sedaj niso končano. Fpal sem. da bo brat Kon-da vsak čas prišel na prosto in svoj tirati nadaljeval. Minil pa je dan za dnevom, teden za tednom, a Kondata le ni bilo. Ko je bil končno izpuščen proti varščini. som pričakoval, da bo svoje posle zopet prevzel in tajništvo izvrševal. To se pa ni zgodilo,-ne vem, iz.'katerega vzroka. (Napravil je raje v Cleveland izlet)! Tako sem bil prjmorau, nadonies-tovati ga i v nadalje, dasi bi to bretn rad odložil. Večkrat sem hotel svoj sklep izvršiti,—kar lahko dostojno tudi dokažem . a vsled prigovaranja centralnega odbora sem vztrajal do danes. To pa nekim gotovim ljtidim ni bilo prav, zlasti ne nekemu Hermanu na Centre eesti, (kakor se jo namreč prej imenoval, prodno je začel slovenski salon). Ta bivši Herman in njegova kompanija rjove sedaj proti meni, ter mi hočejo čast in dobro ime ukrasti, češ da jednoto izkoriščam, ker so mi moje delo plača tako, kakor je določeno in sklenjeno. Največ pa si prizadeva neke vrste sooijali-stičen pop. da bi slab jaz prod javnostjo oernjen. "Soeijalistie-ni pop" ga imenujejo nekateri Slovenci od takrat, odkar je pomoči iskal pri chiknškem fajlaoš-tru Antonu Soja r ju iu z njim okrog letal za bondom, katerega je potreboval za pre|)^veil (injunction) proti S. N. P. d., kojo je hotel z blagoslovljeno pomočjo Ugonobiti. Ta nakana pa se ni obnesla, in se bržkone tudi ne bode. Ti ljudje mislijo tudi pri prihodnji konvenciji igrati veliko vlogo. Ker selit pa jaz Normanu v obraz povedal, da je grozdje prekfslo in da si naj nikar no i brusijo zob, pa so mi začeli na niskoten način čast krarti in me v javnosti slikati kot največjega lopova. Za to nesramnost bom onega izmed imenovanih gospodov zopet malo pošegačkal. kakor sem ga pošegačkal že prod 1"» meseci, a sem mu vsled mile prošnje velikodušno odpustil, pod pogojeni. ki pa Še danes ni izpolnjen, j Svojeeasiio obelodanim celo afero. da bodo pošteni iu ziiača.jni ! člani "dugo-slov. soeijalne Zveze v Ameriki" vedeli, v kak « svrho so potrosili precejšno svotioo denarja za svojega poglavarja. T> je tisi i čl.»vek. ki tako rad nami-i guje in zavija, no da bi im*'l /a I o pozitivnih dokazov. Kadar se pa i njemu kaj očita, pa vzrasto in zahteva lienvrgl.iivih dokazov Co se mu je kaj dokazalo, pa nadalje '"blufa"; kogar pa ne more. pa I je njegov sovražnik. Zadnjo tri mesece se mi je ta značajnež tako | hI i nil in sliiiil. kakor kužek. če mu stopi." tul rep. Ko sem pa ne-I komu calumetskcihu ex-redaktor-j,ju povedal, da poznam njegovo hinavščino in'da jo moril žo pri | kom drugem uporabiti, no pri meni. pa je začet rjoveti kot gla-jden lev. Nikakor ne morem razumeti tega socialističnega popa. ker takega še sploh nikdar videt nisem. Ta pravični sodnik v enomer kriči, tla morajo biti delavci deležni vsega produkta, in druge take lepe reči. — a v vsak-dajnem življenju pa se teh vzvišenih naukov ne drži; kajti temu modernemu popu so besede b' na jeziku, kakor farju vera. katero rabi za svoj business. On bi rad tudi soeijatizem lako izkoriščal, vendar mu jih jako malo gre na limaiiice. Poskušal je svojo srečo že v Clevelaiidu. a ni šlo. Po milosti "Clas Svobodo" je prišel končno v Chicago, a ker tudi tukaj ni šlo s farbanjem, moral je iti v shop; — čeprav se jo večkrat izražal, tla ne priznnva^nohe-nega "hossa", sotlaj vendar tre-poče že prod vsakim "forman-čkom". Dobil je par pristašev, večina takih, ki so še malo časa v tej deželi. Ko jim je pri drugi konvenciji splavalo upanje po vodi, ustanovili so si list, mesečnik, ter začeli udrihati po naši slavni jednoti, kar je še gotovo vsem , v dobrem .spominu. Razbijali. opravljali in psovali so jednoto, njene uradnike in vse one, ki .se jim niso klanjali. Vzeli so ua jednoto "injunction" (sod-nijsko prepoved, da ni smela poslovati). češ: ako se jo no moremo polastiti, pa jo bomo razbili in uničili. Kričali so že. da postavijo na razvalinah S. N. P. d. neke vrste socijfllistično jednoto (seveda "soeijalistično" v smislu omenjenega popa!). dednotin odbor kakor I udi vsa posamezna društva pa so se postavila kot en mož v bran in tako preprečila njih neeedije nakane. Ko se je to zgodilo, zalučal je tisti junak, kakor bi ustrelil, puško v koruzo, s katero je prej streljal na toliko nam koristni list "Glas Svobode" in S. N. P. d. Sprevidel je pač. tla z očitnim bojem ne gre, — jednotna armada .je presilna ! Zato so si izmislili drugo taktiko, ali njim priljubljeni izraz "taktično potezo". To vrste soeijalist i. ki imajo svobodo iu odkrit značaj vodno ua jeziku, so se zatekli h — hinavstvu! "Prolotarec", njih glasilo, je kar v trenutku prestal napadati jednoto in njeno glasilo list "(tlas Svobodo"; kajti bližal so je čas tretjega glavnega zborovanja, in mogoče so bo dalo kaj doseči!! To jo bila njih ideja. Vse je bili. tiho, niti miška bi sine slišala. Toda ta hinavski mir so jo na-krat spremenil najljutcjši boj. In zakaj / Osrednji odbor S. N. I', d. je že pred več meseci na mnogostnin-sko izraženo zahtevo pndružuie sklenil, da so tega člana, ki jo imel namen porunti jednoto. primerno kaznuje, in sicer z izključitvijo; poleg tega pa naj se suspendirajo vsi oni člani, ki so ga pri lom z denarji podpirali, da je mogel "injunction" izposlo-vati. Vsebina sodne prepovedi bo delegatom na konvenciji ua razpolago; povedale se bodo tudi druge stvari, ki dovolj jasno osvetljujejo spletkarjenje tega možaka proti jednoti. Pozneje pa dam vse v javnost. In sedaj, ko so jo pravična kazen izrekla, so člani osrednjega odbora zopet vso, — samo ljudje ne! Cprašal bo morda kdo. čemu se ta kazen ni žo poprej izrekla .' Odgovor je ta: S. N. P. d. je bila v državi Illinois šele dne 17. junija inkorporirana. in 2D. julija ob 10. uri zjutraj pa rekordana ali vpisana s Chioagi. Cook County. Recorders Office. Vsakemu mora biti torej jasno, da se gre na vojno takrat, če imaš orožji-. In S, N. P, d. ima sedaj tako i* orožje. Tisti siromaki pa, ki so šli v boj proti jednoti in hoteli to trdnjavo razrušiti, niso imeli pravega orožja iu tudi ne prave-a d povoda za vojno. Zato so podlegli. Premagani bodo tudi sedaj. ko se protivijo zasluženi kazni. Resnica bo zmagala, kakor še vselej, tihotapstvu pa so bo znova vtisnil sramotni pečat. Čeprav pride kak Herman na pomoč! Frank Klobučar, blagajnik S N. P. d Rojak, kateremu si včeraj dal "Glas Svobode", da je čital, danes pripravljen naročiti se nanj. Pojdi k njemu in videl boš, da je res. ______ ____ •t"' - 1 '.'v - ' i '' • ' • * GLAS BVOBODB Na de vinski skali. Zgodovinska povest. Peti del. (Nadaljevanje.) I. "Do kdaj -pa hxjecs Se čakali. Ali mar dotlej, da te preženo se iz viipaivsko graščine. Ohrabri se vendar, Oton!" "Ne morem!" je aaplakal stari plemenitns tako bridko, da so je .fiiri prestrašil. "Ne moram, Juri. Vrzeli so mi sina. Edini moj sin je v rii'kaih patrrjarhoviih. Edini moj sin je moral iti za talnika rimski cerkvi; piubrijarh drži nad njegovim srcem sveie bodalo, da bi imel mene v goje /. dosta v-kom, da se o takih pogojih niti ra/.govarjati ne mara. Juri je imel med tem kratkim pogovorom vendar toliko časa, da si je vsaj v naglici ogledal voditelje sovražne armade. Z jezo je zapazil, da so ti njegovi sovražniki sami Furlmni in <1*Ua ga je nejasna slutnja, da ima boj pu-trijarhov in na njegovi strani stoječih furlanskih plemenitošev proti de vinskemu vladarju ne le verski nego tudi plemenski znooaj, da je to l)oj tujega plemena proti slovenskemu plemenu. Juri je poznal noefoiio samo en«-ga navzočnih velikaišev", grofa Fontansikega. Poleg tega j ji.lirdt. vesi-' v Tereneamu, ki se je zvesto držal .svojega prijatelja grofa Latisao-skega. Natjbolj je Jurja zanimal kfeipak, velik mož, ki ni med pogajanji zinil nobene 'besede, a je bil po imenu znan daleč na okoli vsi li deželah < b Adrijanskein morju. Bil j'' to lirabri in modri, ji •ikmmni iu eednostni vitez Si-11 mi. gospodar na gradu Virko. Ta s posebnim zanimanjem o-pawwal Jurja in z vidno radostjo slišal, da je dvinski vladar odklonil vw j »ognje patrijarhovega legata. Juri je zapustil dvorano, kjer s) j<> s -vojimi sovrnžjiiki, brhkih korakov in mirnega,srca. l(ix l y* zavest, iki je storil, kar j« bilo v njegovih močeh, samo da ohrani mir in da je prav- ravnel, ko niti govoriti ni hotel o ošabnih pogojih pat.rijairhovega le- gata. V naglici je odposlal še iz Tržiča aaupnika, da poroča goriškemu grofu Majnhandu, kako je iztekel ta zadnji poskus, zagotoviti mir. 0|H>zoril je grofa Majnharda še enkrat na veliko nevarnost, ki ij reti vsem, ]*atni jarku še ne pod-vi ženim velikafiem, in je i>otom .hI jezdil v De v i n. Ko je Juri zrn pustil ilvorano, kjer je bil zbraai vojni svet patri-jaHrove arntade, so se začeli na-vzočni velikaši nagovarjati o vti-sku. ki ga je nanje napravil Juri. Tudi menih Dominik je prišel zdaj v dvorano in ji' imiiK>t>rej ogovoril Simona Virka. "Torej ste ga videli, vitez Simon. tega. ošabnega (mladeniča, ki snwjari, d« ustanovi na Krasu kri-voversko kraljestvo! Ali mislite, da jo Juri Devinski mož, ki ga bo lahko ugnati v kozji rog?" "Ako ima meče tako v oblasti, kakor jezik, potem se. ni ž njim igrati," Zdi se mi, da je hraber in moder plemeaiitas. "Ali ste zapazili, da je enkrat spravil legata v tako stisko, da je nora! mu i d kni ti," je uprašai po« t-4egat je bil v taki stiski, da si ni znal drugače pomagati, kakor da je v inuciu svete i erk\ ■ ukazal Jurju naj molči." "Kar pa meni in š marsikomu ni ugajal''«," je pripomnil ot«m pa vprašal polglasno; "Ali se je res v vsakem slučaju zanašati na moža, o katerem ste mi pripovedovali?" "Da." ji* istotako polglasno odgovoril menih D 'ininik. "Ta mož je naš in ta nam pomore, da zavzamemo tit'di zadnjo trdnjavo de-vinskejra vladarja.*' "Ali pa bo to zmagat" je vprašal Simon in s repo uprl svoje po-g|«de v Dominika. "I* raz božjih sovražnikov jo vedno zmaga,ji- dejal menih. "Tudi če se pridobi z izdaj-btvoin.' Ali torej namun blagoslavlja tudi zavrženo sredstvo?'' "Da; tudi J ud i ta je bila v mili sti pri I tog u, dasi je s prostitucijo osvoIkhIU;. sv' j narod." .Menili je aistopal svoje načelo s tako izzivajoče drznostjo, da je Si m. i u Virko umolknil. 1'molknit je tudi zategadelj, ker je mi sam lega mnenja. Ljudje niso ]>o/nali njegove iiofrajnosti ali ]>oznal je sam svoje lastnosti. Vedel je, da ,j« častilakomen, in zato se je delal skromnega, zavedal se je, ti ga je zavidal, da je znal tudi plemeuitaš, gosfHxlarj naj//ivržn<'jšrit stvar opra^ieiti i eAt gn> s - za zmiago,.l)ožje cerkve. Dostikrat je Simon že mislil, da se razkrije Domigiku, ali nikdar se ni mogel tnlktiti. Ta dati sf j.- Simonu »delo, da id pravi trenotek »a p<>ra-z Di •niinikom, ali prav hotel si m ostal, ker vam moram naznaniti va-žuo stvar. Eden izmed vas je izdajalec." (Dalje prih.) PREJETND ZIMSKO 1» POMLADANSKO ¥i>žn)«v Milijo In drug* kr»]» ob »drljmiiktm morju vKiii iirstkrbl »nir»Ukii*fB» €UNARD LINE PHEVAŽA LJUDI IN BLAGOČBZ OCEAN GIBELALTAR, GEHOVA. NAEPEL ITD. lepi, veliki in novi PARNIKI NA DVA VIJAKA "CARPATHIA" 13,600 ton. "SLAVONIA" 10,600 ton. "PANNONIA" 10,000 ton. ••ULTONIA" 10,400 ton. Iz New Yorka odulujejo NA11AVN08T V ITALIJO. Obrnite bo do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navoda la o conah in času kodaj parniki od plujejo. P. G. WHITING, ravnatelj. (57 Dearborn Str. chicaoo POZOR ROJAKI! Slika predstavljau*o h zlatom pre-tegnjeno (Gold filled.) i r. z dvojnim pokrovom. Size 1(1 JAMČI SE ZA 20 LET. Uru ima kolesje najboljših ameri-kanakih izdelekov (Elgin. Walt-ham ali Springfield) ter imu i o kamnov Cena je sedaj samo --$13.00- Za obilno narOČbo so priporočan) spoštovanjem Jacob Stonich, 72 K. .Madison St. Chicago, 111. NAJEMNIK A: VANA, Izdelovalca sodovico mineralno vodo iu drugih neopojnih pijač. 82- HI Fisk St, Tel. Canal 140o K pr" /U'inlje ko j<* st ram. bu je sužnje hov Zule ne ii i h h poklieiiti na Iprla vrata in v »n. Rajmondo, lastnik i• in bivSi patrijar-k nii dpvinskem dvoru. 41 Hnjm l>rew*neei S Milo ry je-ri 1 k'vin^ ■ m i > vi r je .skrajno •n vzkliknil Dominik in vprašal wvtrlo: "Kaj Ju-iki ni odpotoval T" "Juri j< od srovoril odpoio i Viti' v iiiiitrrlliem Joilku iih J10 214 E, It2 St., l. Ul'AMDIA .v co. mew York. n. y. Rodovitna zemljišča v državi MICHIGAN. OGEMAW COUNTY, PO $6.00 A K ER železu ion a postaja lb aver I.ake cruiio eno do tri milje od tell zemlji.^' oddaljena. Ta zemlja je bila last lesne družin in lastninske pravice so po pol-roma neovrgljivo jasne. V-ak kupovale« dobi tako last-hinsko pismo, katero nobena postava na svetu ne more omajati. Z. ndjis'-e je lahko, brez velike-yn dela in stroškov mladega ics<>-vja, katero ga seintertj,e pokriva otrebiti. Zemlja'je jako rodovitna in rodi vsake vrste zrna, soeivja in sa- dja v obili meri. Prvi naselniki na teh zemlji-Seih bodo vso prednosti povikšane e« ne zemljišč že v par letih uživali. 1 r. pisem, katere sem prejel, sem raz videl, da se mnogo Slovencev >, 1 i v državi Michigan naseliti,— znto sem s< poaltliil prilike ter m m pridobil ta zomljisea tako u-irodno. da jili morem 'lin nizko ceno šestih dolarjev en aker proda-jnti. Vsak kupovalec zemljišča plnea po možni sti, nekoliko takoj, dru-uo v meseJnih obrokih -— v svo-t3,h katere ho mogel lahko plae - vati. Slovencem je država Michigan dobro znana in oni vedo, da se v njej nahajajo vsi potroji dobrega obstanka. Zemlja je rodovitna, kraj je zdrav, voda je dobra, pro-da se lahko vse, kar se pridela, in kdor ne more zemlje takoj plačati, dobi povsod dela dosti za d» bro plačo, da jo polagoma v mesečnih obrokih poplača. Ako hočeš pridobiti svoj lasten dom za mali denar. zdaj se ti prilika ponujal Dalje dajem na znanje, da imam v Michigan tudi že obdelane far nn . ua katerih se nahajajo vsa potrebna poslopja l Cena teh farni je od šest sto dolarjev naprej; polovica kupnine >e plača takoj, drugo pa v polletnih ali letnih obrokih. To posebno ugodna prilika j .»stati samostojen kmetovalecl Vi žnja iz Chicago, t je in nazaj, \ čemur goverijo vsi kristjani, namreč, "jaz hočem verovati, a ne morem; utrdi nas v veri na rešilno vrv." Pravijo: "naipravi, da bomo verovali," — ravno to. kar .•*> rekli Kristusu, ko nd njega zahtevali čudeže. "Pripravi nas s svojimi čudeži inl prerokovanjem do tega, da bomo na svojo rešitev mogli verovati."1 Ufremei si govorili isto kot mi: "bilo bi dobro tako napraviti, da hi imeli poleg onega posameznega. poljubnega življenja še to-le vt iM, namreč: da bo. če spolnuje-iu'o ib'.zjr nam k, za nas se mnogo I dj«> ." Mi vsi to zahtevamo, -kar pa je s Kristusovimi nauki v popolnem usprotju, iu se čudimo, da ne moremo verovati. Na to zmoti . ki obstoji kakor takrat tudi še danes, odgovarja Kristus s priliko, s katero pojasnuje, kaj je prava vera. — Vera ne more izhajati iz*a upanja do Kristusovih k-^ed. marveč izhaja edino-le iz. spoznanja našega položaja. Vera t> melji le na »poznamju tega, kaj [ je boljše, in da v soglasju s tem spoznanjem tudi živimo. Kristus la te vere lie Iliore-pri drugih ljudeh z j nam pokaže! um vzbuditi obljubami na plačilo ali z zažu-j 0,1110 kazni j i ; k r to bi bilo jako slabo zaupanje.ki bi zginilo pri pr-j \i .skušnjavi,- ona vera.ki gorovje, prestavlja, in katcie ne more ničesar omajati, ima svoj izvor ve-j ikovi ■ v spoznanju, kaj nas vodij \ gotov ,pogin, in kaj k rešitvi, ki je v tem položaju mogoča. Da verujem je nwpotrebuio, da Iu se nam kako plačilo obetalo^ Treba je samo uvideti, da je edino, ka r nas more rešiti piv pada, .skupno življenje (vsi za enega, eden za vse!) po volji Gospodovi. .Vikdo, ki je to razumel, no bo i iskal tozadevnih dokazov, ampak s,, bo rešil brez vtjeh opominov (t. j. živel bo pošteno in pravično, ne da bi ga kdo moral šele z raznimi obljubami in grožnjami k temu prisiliti). Na zahtevo učencev, da bi jih v veri utrdil, pravi Kristus: "Ce pride gospodmr s svojim hlmpcom s pidj>a dom v, imu ne Im> dovolil takoj za mizo s<->ti. aun-pak !k> mu prej velel živino oskrbeti, in šele pnftm m* »me okrevati. Hlapec \sfjjo stori i-n si- ne čuti razžaljenega, -ne ponaiša se stem in ne zahteva. ne hvale ill .lie plačila, ker dobro v*», da mora tako biti in da I« svojo dolžnost stori, kajti to je neizogibni predpogoj »lužlKmega razmerja in prava, resnična blaženost ali zadovoljni Nt njegovega ži\ Ijcuja. "Ta.ko storite tudi vi." — jure v i Kristus, — "in ko ste \ se storili, kar vam je bilo zaukazano. vedite. da je bila to le va.';a dolinoKt." Kdor spozna, svojo odvisnost od gospodarja, ta bo tudi razumel, da inore lc tedaj zadto-v\ Ijno živeti, če stori njegovo voljo, in tudi veroval na Kristusa: kajti njegov njiuk je nauk resnice. K^or pa resnico pozna, ki je potrebna v spli šni blagor, mora neizogibno \ njo verovati. In zato se bo člo-vtk, ki je spoznal, da bo resnično umrl, vedno oprijemal rešilne vrvi (t. j. vere na osebno ne-rmi jočm-t . Iu če se upra&amo, l:aj nam je storiti, da bomo verovali, je to le uprašanje, ki dokazuje, da Kristusovega nauka nismo raiztumeli. Ti rej ne "Sveti Duh", tretja božja oseba v trojici, kakor "edino zveličavna" te besede evangelija po svoje zavijal V evangelijih >n govor samo o '"duhu resnice" ali iwnkratko o "resnici". nikdar ,pa ne o kaki "b žlji peišoni". Iz tega je razvidno, kalko zna cerkev čiste Kristusove nauke pač rti in sebi v prid obračati. Takih zavijanj bi se dal našteti nebroj. Pazrii bralec te razprave je gotovo zasledil že več t a k i h protislovij nuni čistimi Kristusovimi nauki in onimi, ki jih razširjajo dn»ho\niki Jtot Kristusove med lahkovernimi ljudmi. Opomba prevajalca. ■ VELIKO DOMAČO ZABAVO ' prosto vstopnino priredi dne 14. septembra 1007 John Qualizza v svojem "The Oaklev Buffetu" na 1 L»07—1 So. Oaklev Ave. Primerni dobitki v plezanju na drevo ali "mlaj". Rojaki se uljudno vabijo k obilni udeležbi. ROMANJE. . • Neki svobulomiseln stair okraj -ski list piše o romanju to-le: Ljudje hodijo sedaj na "božjo pot". Kamor pogledaš, vidiš ro-marlco in romarje, lepe in grde, mlade in stare, polnine in nepo-božue, vso v spremstvu črnih kor-poralov . .. Ali brez šale : Mi nismo nasprotni veri in verskim šegami ; mi ne zasmehujemo človeka in ne sovražimo resnično pobožne ljudi, — idi tiste navidezne, umetne poibožnosti, tistega krščanstva, na jeziku, tiste lenobe in postopanja iz same pobožnosti ne moremo videti! Vse kar je prav, — ali ako vidimo cele vrste mladih, krepkih oseb, ki potujejo po svetu, nieVltem. ko jih čaka doma delo, ki zapravljajo denar, dočim doma nimajo drobiža niti za sol, — potem nas obide žalost, in prepričani smo, da to ni iu ne more hi t i pravo krščanstvo. Najsvetejša dolžnost človeka je delo, in začetek vsega sla'hega je lenoba. V tem času ima kmet toliko dela, da ne ve, kje m 11 glava stoji. V vinogradih čaka nujno delo, treba je kositi, žoti, saditi, živino opravljati! Sinove ima ubogi kmet pri vojakih; poslov ni dobiti, ker jih požro mestne faibrike, žena, edina njegova pomočnica, pa mu odide na tak o imenovano "Imjžjo pot". Kako velikansko škodo trpi kmet vstal romanja! In koliko gotovega denarja se pri tej priložnosti izda! Največje in najgrše zlo pa je, da si delajo pri tem posamezni lisjaiki b p denar, Upra-šajte dičnega "koštruu • birta" j v ..... koliko denarja si je pridobil in "prislužil" pri romarskih I vlakih. Cpraš«jte razne farje, kako lepe svotiee so si utaknili v žeji pri romanju. • In pobožno-sli je bt re malo pri tudi romarskih i/Ju ili! Kaj vse se počenja na ro-| maTskih prenočiščih, kaj vse v rnnarskih vlaikih, kaj vse, ko pride temna več in ko jo vino živce razgrelo... Ne, to ni pobožnost! To ni krščanstvo! Opravite svrje verske dolžnosti, častite svojega BogJi na pravem m» still in olj pravem .uies'tu in ob pravem času, — ali sovražite lenobo, p stopanje, hinavstvo 1 Direktna zveza t Avstrijo, Ogrsko in HrvaŠko FRANCOSKA PROGA Compagnio Generale Transat Iantique OI.AVNA PREVOZNA Dtll'ZBA, Now \'crk v Avstrijo čez lliivri> Basel. Vidiki in brzi parobrodi. La Provence.........liO.OOO H P La Lorraine..........22.000 HP La Snvoie............22.000 IIP | l-a Touraine.........15.000 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažno postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Pariiiki odplujejo vsak četrtek. Olavui ziiBtojj na 10 State St. New York. JIAUUCE \V. KOZMINSKI, glavni zastopnikzii zapad, na 71 Dearborn Nt. Chicago, lil. Frank Med08h, agent na 0478 Ewing Ave. S. Chicago, III. A. C. Jankov fell, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pavi Sarle, agent na 110 17. cesta, St. Louis, Miesour. Slovenci pozor! § Ako potrebujete odojo, klobuke, srajce, kravate ali drugo vaino reči za možke — zji delavnik ali praznik, tedjij bo oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove W po ________ ifetfi jt najnovejši modi in nizki ceni. jt JI KM MAM F,K, f»81 N. Centre Ave. ^ Mizo IS. ulice Chicago, III. G" Društvene vesti. ■o M. A. WEISSK0PF, M. D. zuuavsik in itanocki.nik - S85 Ashland Ave., Chicago, III. tel. can a i, 470 Urnduje na svojim domu: od 8. 10. ure predpotudne od I. 3. ure popoludne in o J o. 8:30 ure večer. V lekarni P. Platt, 814 Ashland Ave.: od -I. 5. popoludne. Ob nedeljah samo od H.- 10, uri I >;> il i. I tie dom i in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEI8SKOPF je Čeh, in odlietuif zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. ! Društvo "Triglav" šiv. is v narbertoii. O., S. N. P. J., izvolilo ,1» za tekoče leto sledeče uradnike: predsednik: Martin Želez-nikar; podpredsednik; Alojz Ha-Iniit; tajnik: Frauc Torija : zapisnikar: IJudolf Puželj; zastopnik in blagajnik: Anton Štrukelj; stražar: Frane Jlartinčie; bolni-šlii odbor: Ivan Pcleič, Ivan Ba-i lant, Martin Moži'k; porotni oerinajkrščcn-duš! — vas. bratje, iu še posebej r.aš narisi!. .." "Tako Je!" se oglasi .par možakov, ostali mutasto prikimajo, ti jaz sem pa gledal na okno, ka-n.or je priletela svobodna muha in se brezbrižno vsedla na nastavljeni "Mangelfood". kjer se j*' prili-mala k mnogobrojnemu mušjcmu "bratstvu". "Pravičen brat pa ne sme. samo ljubiti svojih bratov in naroda, temveč on mora tudi — trpeti zanj. Poglejte, jaz trpim že celih štirinajst dni in vs težkimi mukami cimpram idej«), kmko da bi bilo bolje za vas, bratje. Znano vam je vsem, da naša organizacija cvete, kakor spomladanska g&vtroža. Bratje se množe in —blagajna je vsak dan težja. Crn oblak skrbi je to za mojo glavo; nevaren črv, ki mi rije po m> žganih. Čim-večjn je organizacija, čim polnejša je blagajna, tem večja je muka. Prosim vas, kako more človek, ki ljubi svoje brate in svoj narod, kako ,moHe tak človek z mirnim srcem, legati k počitku ali sedati k polni mizi. ko pa vidi pred očmi — nevarnost, kruto nevarnost --nož, kateri lahko vsak čas zahode našo organizacijo in obenem tudi narod! Bratje, tudi t am s vidim ono nevarnost, tisti Lož ..." "Ven z noži!" znbreščal je je-tlSen glas v dvorani. Obrazi mnogih se topo »pogledajo, a mene je /uičegetalo v mazincu leve noge. — 1 P»t! bratje! ni tako strašno, kar l>om povedal. Preteča nevarnost leži le v gospodarskem polomu organizacije, ako, ako — khm! — mm! — ,če se — hek I kbm! — no, da se nekaj naredi, da se na- mreč gospodarstvo predrugnči tako, da bo prav /.a narod — in — hek t — no, in za mene, ki trpim za narod. Kajti na koncu vseh koncev rse vam mora 'tudi enkrat 1 ovinia t i. da jaz «'111 ravno tak človtflt iz mesa, krvi, .kosti in trohice možganov, ka.kor tukaj vsak i »med vas — in ostatega naroda. Ali naj jaz potem stradam — za narod T! Ali naj grem mimo salonita Žejen — za bratstvo in narod ti Ali naj hodim za narod — raztrgan T! Ali naj jaiz ljubim svoj narod — takorekoč zastonj T!-- Ja — figo I! ee ,mislite, da bo ta-ku! Imejte friško pamet, bratje, in jo rabite. No, upam, da bosrte sprejeli moje nasvete; že vem, da ste zadovoljni. Meni ni ttvtba, da bi mi eden svoje misli prinesel na krožniku ali nas lopati, ampak jaz jih že bencin iz vaših obrazov. Zatorej : naprej, kdor je za bratstvo iu narod ! Živijo narodi!" — Bral Plevar je končal svoj vele-zanimivi govor in tanko zakašljal. Vsedel se je, Otresel pepel s cigare. katero je držal ves čas mad govorm med kazalcem in sredincem v desni roki, jo ponovno prižgal in se nekako triumfujoče ozrl po navzočih članih naše organizacije. Živijo narod! Živijo narod! Živijo lin roti! Dvorana .s ■ je tresla in jaz sem -e bal. tla me vsak čas zadene kap. Ko je polegel hrup, vstal je pretlsdnik, brat Otrobarski in se I hišno ozrl na brata Plevarja. "Želi kdo besede ?" Jaz, jaz, jaz itd., vzdignilo se .,e kaki'li tl'viijset rok. Brat predsednik du bes do članu, ki j* sedel »najbližje njega. . "Ja. bratje, ja/ se docela strinjam s tem. kar je povedal brat Plevar. Pred rugae i uro gospodarstvo in — r. simo narod. That's aH!" " Ali ti\ < vd t h midi ?" praša brat (M1 »barski. , - Večina članov kima. Nekje zadaj vstane mlini človek. "Imam besedo f" , Bra'ti Otrobarski milostno namigne. "Bratje, — oprostite! — .meni se nekako smešen zdi ta manever. Kako pa misli brut Plevar predru-Kačiti gospodarstvo naše organizacije, kakfymiiti — narisi? Jaz nisem razumel dobro, zatorej pro-silil, da se mi to malo raztolmači." Mučna tišina. Itrat Plevar j«1 gledal strupeno 'kakor gad. Isto-tako je pogleda! brat predsednik iu kakor umi povelje gledala je večina članov zaničeval no 111 preteče ua predrznega govornika. "Ali je sploh kaj taee.ga mogoče!" zašlištel je brat Otrobar-tki. ^ "Ven s tem človekom!!" za-grmel je bral Plevar, Ven! Ven! Ven! grmelo je po dvorani in preden sem se dobro ozrl, že je /letel oni mlad člo-\ek čez vrata — in ni ga bilo več. "Želi-li še kdo besede?" upra-šal je ponovno brat predsednik. Vse tiho. Brata Plevar in Otrobarski se spogledala pomenljivo, kakor človeka, ki imata dogovorjeno mamenje. Zadnji nato počasi vstane, pomenljivo zakašlja in 'začne slovesno: "Dragi mi v bratstvu! Do dams sem samega sel h? Hiiiatral dobrim bratom in članom, kakor tudi dobrini predsednikom naše organizacije, a danes sem sprevidel, da sem — verjamite mi! — prava ničla |MU4cbno kar se predsetl-ništva tiče. Brat Plevar mi je danes s svojim sijajnim in veleko-r.i?»tnim govorom pokazal pot. po kale rej ima v bodoče hoditi naša slavna organizacija. Zato danes i.tllagam svojo predesdnidku čast iu bratom polagam na srce. du 11a m«endal sejo za četrt ure, samo da «e je »kričanje in ploskanje zamoglo nemoteno nadalje- vati. Ko je polegel vihar, zasedel je brfilt. Plevar predsedniški stol in za pičil svoj pogled v brata štorkljo, kateri je Jcot tajnik organizacije sedal pri mizi nedaleč od njega. (»rdo je gledal brati Plevar brnita Štorkljo, a reva tajnik je 'bid tako zamišljen v svoje knjige, da se ni zaivetlel, da ga gleda 110 v n imenovani predsednik. "Brat tajnik!"-- Brat tajnik se plašno ozre a Pleva rja. — "Tukaj sem." "Brat tajnik" — nadaljuje bral Pleviar— "ni dosti samo; tu kaj sem; ali ne veste, kaj Vam ji storiti?" "Ne; res ne vem. Kaj pa je na dnevnem redu?" "Koga? — Dnevni red? — Kdo se pa zmeni za dnevni red! Ali ste Vi sploh človek, ki je za na rodit — Brati Otrobarski, pro sini. da iKKlučite brata Štorkljo, kaj nnu je storiti!" "Odpovejte se tajništvu," za &epefe Otrobarski Štorklji na 11-ho. "tKlpovejtio.se, brat Plevar jo tega poslu bolj zmožen o polnoči, kiakVir pa Vi pri belem dnevu opoldan. Prosim Vas, posnemajte mene in se odpovejte!" "Tega pa že ne!" jv zrasel naglo tajnik Štorklja, "čemu ste n.e potem volili 1 Kifkšno je to delo!?" Bratu .Plevarju se na jezijo obrvi. — "Kaj! Brat Štorklja nam tiaspr tuje.' Ou ruši organizaciji" — Kdo nasprbtuje? Brat Štorklja jt nasprotnik! Tajnik je lump! i Oni — on .. .! Hrup je bil velikanski. Otrobar-•>i;i je v«'! il in kazal pesti in večina einnoiv ^e storila isto. "Ven sStoKdjol" zagrmi brat I Plevar. Ven! Ven! Ven s tepcem! — j Kna, tirobarski je stopil k za-I ušeeni tajnikovi mizi, pobral knjige in jih položil k n> gam — 1 rata Plevarja. "Cenjeni bratje," dejal je — "vedelo naznanjam, dm nas bodoči tajnik in predsednik obenem je — brat Plevar. To zahteva korist našega naroda." 11 urana! Živjal Brat Plovil r naj bo naš predsednik in tajnik! Da so člani lažje dali duška svojemu viseljn, je t<> pot nrtvoimenovani preils**duik-tajnik pretrgal sejo /a pol ure. Tam blizo prazne tajniku ve mize ji* sedel brat Šknrjevec. On je bil blagajnik. Že dolgo je slutil n kaj neprijetnega, kajti neprestano je sukal žepni robec iu si brisal potno čeltl. Had bi pogledal bia '. ii PL vanju v uči. a ni mu dali srce; čakal pa je, kaj tla. pride. " Brat Šknrjevec!"------- Hkalrjevee si jt- naglo obrisa) čelo. "Že vein kaj hočete, - toda k vragu s takim bratstvom in narodom! Brat Plevar, jaz zlepa ne dam blagajne." Zdaj je pa natstala prava panika. Pesti so se križale, kakor za "turškim gričem" in pljuvalo se je. da groza, "Hrntje, naredite hitro!" za-|.i vtdal je Plwar. "Ven z njim !!!" ', Blagajnik se je otepal, otepail a ni pomagalo. Kakor bi mignil, je ležal že zunaj dvotrane. Ko so se pomirili razburjeni duhovi, naznanil je slovesno brat Otrobarski, du bo brat Plevar obrnem predsednik, tajnik iu blagajnik naše organizacije. "To je humltiig!" zarenčal je eden izmed članov. "Bivši blagajnik je moj rojen brat iu meni nikakor ni prav, da se ga je kar tako vrglo." "Ven z njim!" za grmel je Plevar. Da, ve*i s figo! kričali so drugi in član je zletel. "Ampak jatz še nisem videl niti slišal, da bi ena sama oseba predstavljala eel odbor..." "Ven z njim, ki je to izgovoril!" (*'lan je aletel. "Tristo kosmatih —! koliko nas bo pa osJtalo, če jih bomo še metali!?" "Ven s tistim!" I n član je zletel. "Ali je to pravično?" "Ven z njim!" ("'lan je zletel. "Tttko wc ne dela za narod!" "Ven z njim!" In član je zletel. "Prosimo, brat Plevar, ,polovico članov smo že zmetali, ali hočete Vi srnini ostati odbor in cela organizacija ?" ".Marš z vami ven! Nobenega ne maram; lahfko gospodarim brez va's in najlju'b&e mi je, da sem sam pri organizaciji, Tudi Tebe, Otrobarski. ne potrobujern vefc, zatorej je najbolje, da se tudi Ti izkidaš! Živijo mi rod!'' — In šli so člani ven L/, dvorane; za njimi je pil premikal dolgu suhe noge in nesel kisli obraz bivši predsednik — brat Otrobarski. Zelo me je v žalosti 1 a ta dogodim. Spati nisem mogel tri dni in •Iri noči in ko sem četrto noč krepko zaspal — sanjalo se mi je skoro vso noč o najrpristnejšem ze poljubi ju. uspeli«, da bi prej ko mogoče pričel večkrat na teden izhajati. L. Demšar. Dopisi. Rock Springs, Wyo., t), sept. Na dan 2. septembra "smo tukaj-šni tlelavei vseh >trok slovesno praznovali "delavski dan". SLav-nost se je vršila v najlepšem redu. To je bil prvi "Labor day", katerega smo tukaj v Itoek Springs vsi delavci praznovali. Kako lepo so plapolale zastave z napisi: "8 ur dela — H ur spanja — H ur razvedrila!" — Obenem smo tudi slavili zmago pripoznanja naše u-nije iu Burnega dela od strani mogočnih kapitalistov iu njih hlapcev. Znano vam je. da smo se letošnjo spomlad organizirali tukaj v Rock Springs vsi tlelavei iu pristopili k uniji C, M. \V, of A. No glede 1111 vero ali narodnost, bili smo si v enem tednu vsi bratje med seboj, navduševali smo drug druzega in poučevali, kako se nam je vesti, da tem ložjv zmagamo. Kompanijski hlapci si nosili o-krog mestu naznanila, da je plača zvišana za 10'; iu tla naj gremo torej takoj vsi zopet na delo.- Preskrbeli so si močne straže pri vhodih v rove, da bi bili stav-kokazi varni. Toda ker ni sel ui-ktlo izmeti nas na delo, — razun par Kitajcev —, bile s « tudi straže premagane; že v par dneh so jih poslali nazaj, odkoder so jih dobili. — Iu zmaga je bila naša! Dragi somišljeniki, tukaj imate lep vzgled, kakega orožja se je treba poslužiti proti našim izko* riščevjftoeiu. Organizacije in složen nastop v danih prilikah, to je sila, katorej se mora ukloniti tudi vsegamogočni kapitalizem, Večina delavcev se je že prepričala iu sprevidela, tla živimo tiste lenuhe, ki imajo -Km praznikov na 1 to, le mi delavci, a nam se je komaj eden dovolil, pa še tisti s težavo. Ker govorim že ravno o deluj naj V opomnim, da je meti nami Slovenci še dosti takih revežev na nnu. ki trdijo, da bi delavec m? mogel živeti, če bi bogatašev ne i bilo. Kdo je temu kriv? Nihče J t'rugi. nego naša klerikalna vzgoja, tukaj v novi donn vini pa klerikalno in kapitalistično časopisje. Klerikalci so hudi nasprotniki vsaki organizaciji, najbolj pa oni, če je ustanovljena na svobodomiselni podlagi. Zato pa naši kaplan-čki iu njih kostruneki tako stru-peno sovražijo S. N. P. J. iu posamezna društva. Najsiitluše vrste ljudje so pa tereijnli ali pobož-njnki. ki eel dan potuhnjeno klečijo pred kako leseno podobo. Da bi pa stopil preti živega milijonarja iti zahteval: "Plačaj mi, kolikor zaslužim!" — 't«>ga pa tako človeče nima poguma storiti. Rojaki Slovenci, ptebirsijte' vestno delavske časopise, tla se vam odpre jo oči in spoznate svojo korist. Z bratskim pozdravom 11 n vse »omiiljefciike Sirom Amerike, — Tebi "Olas Svobode" pa Obilo Johnstown, Pa., TJ. avg. V tnkajšni naši naselbini, katera je po večini itak svobodomiselna (razum par takih omahljivcev, kakor je Vaš "Pavliha" s Centre), s«- je ravno včeraj sledeče pripetilo, t. j. v dvajsetem stoletju, dne 11. avgusta 1!H)7! Trije ali štirje naši rojaki, dvomljive kaikovogti, vbili so. si v svoje birtiee neko novo idejo, ka-•ko se lahko pridtet z malim trudom do dobička, — po vzoru g. Ditte-ja s svojim "Kolomonovim žeg-mom", ki pa je ipalk Se boljši, kajti ta da za vsaj nekaj, — tn-kajšna jara gospoda je pa nare-tlila bolj po a mer ikonsko, takorekoč "luinds off!" —<7, denarjem, katerega jim je neumno ljudstvo znosilo za prazne oibljube ... Iz usmiljenja še za danes imena zamoleim.toda če se mi ti'tački kaj ganejo, jih neusmiljeno objavim s polnimi imeni, v svarilo drugim bratom sotrpinom v tej deželi. Omenjena čet vorica je spoznala ?,a koristno, poleg peterih dobro napredujočih i>odpornih društev ustanoviti še šestega, in sicer za svoj lastni žep. Dotieni junaki agitirali so ze meseca maja za t-a'ko "samoslal-no" podporno društvo, iu drugo nedeljo v juniju imeli so že 60 članov. — kajpada ne "aktivnih"! Pri tisti seji izvoljen je bil provizoričeu odbor gotove baze. Ker sem bii radoveden, kakšm-vrste da l>o to društvo, sem »• tiste seje tudi jaz udeležil ter plačal 50c pristopnine. Povsem naravno je, da smo čakali in sedeli, kaikor da bi pričakovali mane i1/, neba! Toda uikdo izmed organizatorjev ni zinil be-sede. Ko nam je bilo ostalim čakanje že prenetimno, oglasi se nekdo in upraša, kak namen, načela in podporo tla hodemo imeli pri tem novoustainovljencm društvu itd. Po kratkem molku spregovori eden izmed Pavlihatov par beset I \ pojasnilo ter predlaga, naj damo primerno ime društvu. Jvlen predlaga "Bratje Svobodi1", drugi "Sloga", katere smo tnkaj res krvavo potrebni, — nazadnje se eden prav primerno izrazi. tla se naj imenuje društvo "Cigan za grm. ni". Obveljalo je ime "Sloga", katerega imena pa se ni dolgo veselilo; kajti že po pretekli dveh mesecev, ko se je vršila tretja seja. je imenitna "Sloga" slavno pogorela, in do-» ■tioni "rodoljubi" so jo po neka-toliško pokopali: zalili so jo s pivom! •laz bi ne imel povoda do kritike, ako bi bilo omenjeno društvo zares v finančnih zadregah, kar pa vtem slučaju ni bilo; kajti sklenjeno je bilo, da ne dobi prve tri mesece uikdo podpore;— če bi bilo le ti eset članov stalnih. lah-'ko bi bila blagajna na trdnih 110-fiah, — saj vendar ni bilo nika-kih izdatkov! Prepričan rsem. tla bi danes šte drifitvo "Sloga" najmanj 320 članov, ako bi odbor svoje dolžnosti napram društveni!; o iu vršil ter jim dal drugi mesce jmi ustanoviti določbe ali pravila, kakor je bilo pri prvi seji sklenjeno. Tje v en dan pa se ljudstvo ne tla več varati; čeprav gn smatrajo nekateri za neizobraženo. Ko so ljudje vi-tieli, kako stvari stoje, pokazali so tem "osrečevalei m" zobe. To je prav! Bolje tla izgubiš $1.50 kakor pa 5 ali b dolarjev ali pa še več. To naj bo svobodomiselnim rojakom za .vzgled. Dandanes se lahko ustanovi z desetimi dobrimi člani v vsakem malem kra.pt društvo, in S. N. L. J. iga prav rada sprejme pod svoje okrilje. Ta jednota je jiaj-močnej&i slovenska organizacija \ Atm-iriki, ki se ji smeji na sproti še Je|£a 'btxlot'nost, — in vsled-ttga je najpametnejše: zateči tt pod njeno varstvo. Rojaki Slovenci! Kjerkoli se r.ahajate. ustanavljajte nova društva. Izvolite si v mlbor može, ki so res molje. Prist<»|»aj*te v okriljt (Nadaljevanje na 5. strani.) h sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonich, 559 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Matija Stbohbn, 143 Main Str. La Salle, IU. Tajnik: Mabtin Ivonda, 669 Loomis St., Chicago, III. Zapisnikar: Anton Mladič, 937 Blue Island Ave., Chicago, Ilk Blagajnik: Fbank Klobučar, 9617 Ewing Ave., South. Chicago, 111. NarUor niki: Dan. Badovinac, tfox 55, Du pue, 111. " "(Sla John Vebščaj, 1411.Clarence Ave. Chicago, 111. Matija Stkohen, 443 Main Str. La Salle, III. . I Mabtin Potokab, 564 S. Centre Ave., Chicago, III. Pomožni J Mouob Mladič, 617 S. Centre Ave., Chicago. 111. od"**: / Jxkob Tisol.9002 Strand St. So. Chicago, 111. .... t Martin Skala, Box 1056 Ely, Minn. Bo maki 1 Josip Matko, Box 481 Claridge, Pa. odbor: j Matija Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa. V8E DOPISE naj blagovolo društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. Osrednji odbor S. N. P. Jednote ima vsaki tretji četrtek svojo redno mesečno bojo. Opozarja so vsa društva, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno dopošljejo svoje dopise jed notnemu tajniku. (Nadaljevanje s 4 stTani.) H. N. P. J., katera razteza po preteku 3 left svojega obstanka, že mogočne veje Sirom prostrane Amerike; šteje že mul 70 močnih društev v najlepšem napredku na trdni podlagi. Delila vam bo v slučaju potrebe točno najvišjo podporo. lPkoncu pa želim tebi, vrli "C»l. Sv.", 'kateri si stal in še stojiš na braniku za delavske koristi in ob- n>t d "ipoHtankotti in poginom". Kemija, nas je seznamila s premnogimi novimi, prej neznanimi snovmi, ki so vsi* sestavine ali s|>ojiue malega števila elementov ali prvin, ki se ne dado dalje razkrojiti. Teh elementov se je do dunes naštelo Okrog 70. Kemija ali nauk o tem. iz katerih elementov iu v kakem razmerju so sestavljene najrazličnejše stvari, je pofoazala, da j" eden izmed teh-elementov, DUlUlItU /-II i»ni>«nv -------- " jed nem pa tako uspešno propagi/7 ogiji!:* ona Čudovita snov, ki raš za S. N. P. J. in jo braniš preti vsakovrstnimi nesramnimi napadi [mmII ili ob rek o vale ev, — da bi imel koncem leta 5000 naročnikov-predplačnikov. Podslivniški Miha. Ernest Haeckel. Svetovne uganke (Nadaljevanje.) Splošna kulturna slika 19. stoletja. Prevaja Ivan Kaker. Nič manj dalc&nsežne pa so iznajdbe 19. stoletja v kraljestvu unorgauiČne*) narave. Fizika je v vseh svojih oddelkih: v optiki (ji 1 i nauku o svetldbi), akustiki (nauku o glasu), v nauku o-magnetizmu in elektriki, v nu-lwiniki (v nauku o sili ali moči) iu končno v nau'ku o toploti. — čudovito napredovala; in kar je še važnejše: ddkazala je enotnost naravnih sil v celem iraiverzu (vesoljstvu). Tecrija o mehaniki toplote je pokazala, v kako tesni zvezi so te pri rodne sile in kako zelo so druga od druge odvisne; sleherna se motv namreč pod gotovimi jwigo-ji spremeniti v drugo. Spektralna tnaliza**) jo nas seznanila z dejstvom, da tvorijo iste snovi, iz k&terih je aestaTljeno naše zemelj u• i valu 'številne organslke spo jine in je torej "kemična podlagi« vsakemu življenju"; brez og-ijika d ni iimgoiV misliti nobe-m ga življenja. Vsak posamezen napret!i-k v fiziki in'kemiji pa stoji p.i h iretični (|>oitieiiljivt sti dali č »t spoznanjem silimga prirod-nega zakona, ki združuje v eni skupni točki ves napredek: v sub-Btančnem zakonu ali zakonu, o snovi. Ta kozmologičini (svetovni) temeljni zakon, na kait*Tem sloni ves razvoj v malem ka'kor velikem, dokasauje vekoveeino nespremenljivost sile in tvarine. občno vstnajnost energije in materije v eel eni vesoljstvu, j.: da se niti trohica sile iu tvarine v vesoljstvu nikdar ne pogubi, marveč si je od vekomaj vedno jednaka in ostane tudi vprihodnje vekomaj v 'količini in pomanjšana. Vsled-tega je postal substančui zakon ali zakon i. snovi zanesljiva zvezda vodnica našo mon isti črno*) filozofijo skozi silni labirint (ali zamotanost) svetovnih ugank na potil 01110 s temi stvarmi itak pozneje bolj olisimo bavili. Omeniti hoče-nto tukaj le največji napredek, ki ptoji s sii/bstanenim zakonom. sko telo in njeni živi prebivalci,1 |{nr se tnjegove pomembno o-ui najbolj oddaljenih zvezd nepre- p.,,^,^,,. - namreč utemeljitev mitnic (solne). Astrofizika***) nauka o razvoju. Sicer so posa-je miš svetovni nazor razširila v, n.t-zni globoko misleči učenjaki najvišji meri, ko nam je v ne- LjOV(>rjii pp.^1 tisočletji o n«ka-skončnem svetovnem prostoru od- ^ ,,, "ra. oju" stvarij; da se pa kril« ne milijone krožečih sve- }mjm nanaša na v-soljstvo (uni-•lovnih teles, večjih kakor naša versnm)t iti da svet sam ni nič zemlja, m jednsalko tej trajno se (jruzotfa nego večni "rav.voj siio-preoblikujočih, v večni menjavi yj»> _ tj, velikanska misel se je ----------I porodila šele v 10. stoletju. Šele •) anorganičen = brtv, organov, v polovici tega stoletja je do- irrtev, neživ; semkaj spadajo na 1 /j0 .M>lhe jasnosti in splošne , • 1 ......u.i . v '' .. J. , •• 1_____ ,1.. primer rudnine, kamenje itd.; v crganično naravo pa spada rastlinstva in živalstvo s človekom vred, t, j. stvari, ki imajo vidne veljave. Nevenljivo zaslugo, da je ta najviiji filazofični jvojm znanstveno Utemeljil in mu priboril dalekosežno veljave, si je stekel j- ■ .....» nun n"-" '».j--- • v iivljenske znake, 1 rgane. 11. pr.: vejj^ angleški naravoslovec Obar svetmmi uganki o "stališču človeka v naravi" in o njegovem naravnem izvoru, Ce smo elanes v stanu jasno spoznati zakon o razvoju — in sic«-r razvoj v monistič-nem smislu 1 —, ki vlada v vsej naravi, in si s jwimw-jo istega, in sulwtMmčrnim zalkonom moremo razlagati enotnost vseli naravnih f iHkaiznij, — imamo se v prvi vrsti %a to zahvaliti imenovanim trem duhovitim naravoslovcem in 'filozHifoni; rti & nam .bliščijo vsledtegit kot tri zvezde prve veličine med drugimi slavnimi možmi na dušeMiiem nebu 19. stoletja. Tem ipresenetl ji vim napredkom našega teoretičnega .spoz.ii a-nja narave odgovarja njihova raznovrstna praktična uporaba na vseh poljih človeškega kulturnega življenja. Ce, st i jimo danes v "dobi prometa"; čmen, kakoršen se poprej še slutil ni; če smo s telegrafom in telefonom prekoračili oske meje prostora in časji: — imamo se v prvi vrsti za to zahvaliti teluiič-nini napredkom v fiziki, zlasti v uporabi parne sile in elektrike. Ako v fotografiji prisilimo z največjo lahkoto soVneuio svetlobo, da nam v enem trenotku ipoda jx>pol-nonia natančno sliko kateregakoli predmeta; ako smo v |>oljedelj-stvu iu raznih obrtihtako čudovito napredovali; če >*iih> v medicini s kloroformom iu inorfijem. z antis ptičaii 111 (razkuževalnim) zdravljenjem in z zdravljen jem s se rumom trpljenje človeštva neskončno pomanjšali: — imamo so zv to zahvaliti u reči. da se nahaja naš vladni sistem, administrativno pravosodje, narodna vzgoja m vsa naša .soeijalna in nravstve-'i.:i (moralna) nrganizaeija v stanju bartbarstva" (t. j. mi živimo v tem pogJeilu v nizniera'h. v ka-.kotšnih živijo še divjaki). — Da se o resničnosti teh teških očitanj pi^'prir.imo, zadostuje le m sam nepristranski |wigled v sredino našega javnega življenja ali če s<1 o/remo v naši- (.gledalo, t. j. v dnevno ča.sopisje. v katerem s**, kot glasilu javnega mnenja, zn-ali \sa H11Š41 soeijalna mizerija. tako naprej; Visuik poznejši zvezek bo imel zanimivejšo vsebino. (Jovorilo s«' bo temeljito in olišir-110 z znanstvenega stališča o ta-kozvani "Moveški duši" iu o njeni "inenanrjočnosti", o bogu in vesoljstvu. o pojmih "vedeti" in "verovati"; o znaiistvii in kri-stjanstvu, o monistačni religiji itd. Torej same stvari, ki morajo gotovo vsakega človeka zanimati, pa naj si bo potem ali v fraku ali v delavski obleki. Vsi srno poduka potrebni. — Ce .sei oglasi zadostno število iiuaročiiikov, da vsaj približno vem.), koliko izvodov tiska-ti. in dfi w nam stroški m tisk fjirv-ega n-šitka vsaj deloma jk>-ikrijejo, bonw> z izdajo prvega zvezka talk o j pričeli. Ceno smo postavili kolikor mogoče niskn, — lOc «a suši'littk —, tako da si to knjigo ]«ič lahko vsiilk naš naročnik iu drugi ukaželjni rojaki omislijo. Ko izidejo vsi 'zvedki, lahko jih da vsak z veza ti. in vsakdo ima potem za mul denar'knjigo neprecenljive vivdnosti in zanimivosti. Kdor hoče tiorej naročiti, naj nam takoj pošlje svoj naslov in eventualno tudi naročnino za prvi /.veze,k (lOe). Tudi knjigo "Moje verstvo", koje prevod vkralkem skoučamo, smo pripravljeni izdati v posebni knjigi, če se oglasi zadostno število naročnikov. Za pr jasnila in /. naročili se je obiuiiti na: Ivan Kaker, 629 Laf-lin & 20. st., Chicago, 111. I 'red niš t vo. R TRETJI KONVENCIJI S. N. J. V LA SALLE. VAŽNO ZA VSAKEGA, komur izobrazba in poduk ni fraza! noge. oči, ušesa; rastlinski organi ho: listje korenine, lubje; organom je ml merjeno določeno oprn Darwin; l. 1859 dal nam je trdno jHullago za oni nauk o izvoru. katerega je duhoviti fran- vilo. Kamen nima takih organov, I 0W|jcj fj|OH>f jtl naravislovec Jenu zato spada v (tnorgansko naravo. I |^IirnHr(.|{ }A> 1. 1809 v glavnih |mh J * temah spoznal, in kojega temeljno misel ji- 1. 1799 v proroškem duha slutil tudi največji nemški pesnik j in mislec Wolfgang (Joethe. Stein nam je bil dan v npke ključ k u-! pnršanju vseh uprašanj, k veliki ••) t. j. razkrojim svetlobnega žarka v mirvičaic barve s pomočjo steklene prizm**. •••) Astri fizika je pinhnlHUdek ostiauku in razvoju fKMilinega človekar* I>eti cd kod izvira človečki rad in knko se je v teku tisočletij razvijal,-in venci j i, - pač pa hočem obrazlo- >v*aj na t. j- tiste č la- zili nekaj svojih mislij, delegatom " I""«* prostovoljno place- (Izviren dopis.) !-•'.' par dni j, iti'snidejo st* zastopniki naših društev k tretjemu glavm mu zborovanju S. N. P. J., kjer obrazlože želje in nasvete svojih društev ter začrtajo smer bodočemu delovanju naše najmlajše vsestransko napredujoče 1 rganizacije, — organizacije, ki povzrc'a velik strah črni gardi rimskih brezdomovineev. Ni moj namen, pisati strankarske puste fraze ali kritizirati se-dajna pomanjkljiva pravila, — ':er t«> b delo delegatov na kon-v 7. m v blagcdioten preudarek pri njih vzvišenem delu. S, N. I*. J. naj ostane i vtiada-Ije narodna, slovenska in pixl1-porna. Vodilni geslo naj ji bo: "Hgalit'. Irberte in fraternite!" (jednak st. svoboda iu bratstvo), ki naj brez razlike verskega prepričanja podpira bolne rojake ter njihove ndove iu sirote. Nikdar [ni ne sme postati molzna krava rimskih trabaivt.ov in nje-1 ili podrepnikov! Konvencija naj se vrši vsako č< trto leto; med tem časom pa naj ima odbor polno moč,, izvrševati -klop:-, sprejete pri zadnji konvenciji; vsakojake potrelme spremembe pa naj se d ijo v odločitev diuštvom. Tudi naj Jednota pl:i"a vse stroške delegatom pri nrihodnjih kotiv ncijali iz svoje b'ngajne potom posebnega ases-menta. -- Dalje s.* ima izvoliti «t nt ni 111 i odbor iz mož neomade žtvane preteklosti, koji imajo vse predpogoje in zmožnosti, voditi jednoto v resnično svobodomiselnem duhu ter čuvati njene interese. Porotni odlior se izvoli iz treh članov, in ti imajo r<-sevati vse pritožbe od strani podružnic kakor tudi posameznih članov. Glavni tajnik objavi v glasilu vsake tri mesece račun o'premoženjskem stanju jednote; Midi naj objavi v-ak teden spremembe članov z datumom. Da bo med ib legati predstoječe konvencije vladalo o bolniški podpori in o UKinrtnini različno tnne-nje, sem popolnoma prepričan. Marsikateri ho zastopal stališče, da naj se zviša tedenska boltftšk« podpora na ^10 ali $12. Drug bo morda zahteval, da naj se da društvom svoboda, da samo plačuje poleg jrdtiotine še nekaj društvene |»odpore, — in v to svrho držijo posebno blagajno, ako hočejo. Res je sieer, tla hi imela visoka bolniška (podpora nekako privlačno silo za našo jednoto. Toda bo li jednoto tudi v gmotnem oziru tako napredovala, kakor bi po številu članov, — to je pa drugo i.prašanji. Jaz sem odločen nasprotnik vsakemu zvišanju bolniške podpore, in sieer iz nastopnih 1 a zlogov: Vsakemu delavcu zadostuje (iz-vzeniiši nekatere slučaje) za silo *7 na teden, in to tembolj, ker so zavedni naši rojaki po Ameriki več ali manj člani tudi druzih slovenskih aii inonarodnili društev. Ki bi jednota zvišala bolniško podporo n. pr. na $12, pristopali bi novi člani edino iz niskotnega koristolovja. jednoto namreč kolikor mogoče izžomati. Ive ozrimo se v industrijska mesta! Tain zaslužijo naši rojaki poprečno po $9
  • $10.a0 na teden, le redko ♦12. Tudi se mora upoštevati, da si je po raznih tovarnah in podobnih podjetjih kaj lifeko nakopati telesne poškodbe, — tudi nalašč! (to jni je znano iz izkušnje). — ne lu-6aju je vsa skrb iu previdnost društvenega iKll>ora zaman. Na svetu jr mnogo ljudij, ki bi raje vlekli podporo od društva brca truda in dela, posr'bno če je večja nego njegova tedenska plača., katero pa mora trdo zaslužiti* Potrebno je tudi. da s •društvom zabrani dovoljevati podpo-iv drugim osebam, ki stojijo izven jednote; kajti tako gospodarstvo 'bi marsikatero društvo fi-iianeijelno ugonobilo. Naša . septembra t. 1. Jubilejne slavnosti na Bolgarskem povodom dvajsetletnice vladanja kneza Ferdinanda so se odložile na poznejši čas. 'kalkor prvotno določen •. Bolgarski listi pravijo, tla je vlada- te slavnosti odgodila radi opozicije, ki je hotela ba« na isti dan prirediti velik miting proti vladi iu knezu Ferdinandu. 1/ drugega vira.pa se zatrjuje, da je knez Ferdinand sami odredil, naj se slavnosti odlože, ker je bil obveščen, da se <1 lični dan pripravlja nanj atentat. Naj bo žo kakoitkoli, vse kaže ua to, da je kinvovo stališče po 20-letnem vladanju nevarno omajano. Električna centrala ob Soči. Žeh-zniiSko miniaterstvo avstrijsko je izdelalo načrt za napravo električne centrale v občini Trno-\ o za izri.ibljauje vodopada Soče med Bovcem in Kobaridom. Cen-irala bi naj dajala najmanj 15,- norimi In 2:1,000 konjskih sil ter hi služila /,,i državno železui- Oiberiei.il je izdelala tak navrt ii tli delniška družini "Isonuso" v Tistu in hoče izrabiti tudi vodo-pad Soče meti Srpenico in Koba-riti' in. Centrala imenovane dnnž-ix bi naj služila za električno raz-s\etljav v tolminskem okraju. Za otba načrta je bil komisijotialni j » gle I ilne 4. t. m. Zastopnik že-1 lozniškega miniwterotva je pri tej t priliki nagibal, tla jc načrtu dr-j zavite luprave pripisovati večji I votipodarsiki pomen kakor pa na-| vrtu privatne družbe. Japonci na Avstrijskem. Japonski križarki "Chitose" in "'r.siirkiiiba" sta pripluli začetkom tega meseca v Trst, kjer sta bili usidrani nekaj dnij. Križarkama poveljuje podadmiral Yjuiu. Pod-j admiral je napravil iz Trsta izlet VgJšl. v zaiano letovišče avstrijskega eesairja, da se cesarju pokleni. Selitev Srbov na Kranjsko. Pod' tem naslovom priobcuje prof. tir. Aldksa Ivič v "'Srbskem književnem glasniku", ki idhaja Bel emu ra t hi pod uredništvom I rofesorja tir. Ivana ftkeriiča. zgo-doviusixo študijo i/, srede Hi. stoletja. V tej študiji razpravlja na podlagi zgodovinskih dokumentov. ki jili je našel v dunajskem dvornem arhivu, o urprašanju, ke-daj so se Srbi — tak oz van i "U-skolki". — naselili na Kranjskem t. j. v MaritidoUi in Bojancih v Beli Kraj n i. Mednarodna svetovna liga "Svobodna Misel" zboruje sedaj v Pragi. Iz vseh tleli v sveta, koder into ta liga svoje sekcije, so prišli delegati ua to zborovanje, kjer se Ibodo preprečevali važni sklepi. Tudi iz Chicago sta kxl&la dva tlelegata (Ceha), in sicer urednik češkega soeijalist ičnega dnevnika "Sprave-dlnowt", g. Kral, in i»a Dr. Iška. — Na Hrvaškem so ravnokar u- stanovili hrvaitsko sekcijo "Svobodne .Misli" in tudi svojo glasih, ter poslali delegata v Prago. Anarhisti v Minnesotil iz i Dopis i/. K velet h, Minn.) Odkar se jo začel nemir med delavci in delodajalci na Mesabe Range, so upili kapitalisti, da so udje Zapadue Rudarske Zveze auarliisti iu ubijalci. Naši bratje niso ničesar učinili zoper postavo, marveč odložili so le delo, da si priborijo mi ta način pravice, ki jim gredo. Torej, kdor se poteguje «za svoje svete pravice, — ta je "anarhist"! Kapitalisti pa, ki hlepijo po delavski krvi iu jo tudi prelivajo, — ti so pa "pošteni ameriški državljani" Dne 28. avgusta so zopet poka zali svojo zversko naravo, ko so st naši bratje vračali domov dvorane, kjer so imeli posvetova nje. Nil ulici so čakali detektivi in vsakega člana rudarsko zveze napadli s puškami in drugim orožjem. Ranili so sedem delavcev, meti katerimi so bili tudi Slovenci. Trditev, tla so na Mesaba Range anarhisti, je torej opravičena; u-prašanje je le, kdo jc anarhist: delavec ali delodajalec Dne 29. avgusta so detektivi nameravali streljati v neko slovensko stanovanje, kjer je prebivalo kalkih lf> delavcev, udov Zapadue Rudarske Zveze. T. se je počenjalo ob 8. uri večer, ko so bili vsi delavci doma. Prišlo je 110 puškami oboroženih deputijev. Namerili so svoje mol ilne cevi ; roti imenovanemu stanovanju ter upili. tla hočejo vse postreljati, kolikor jih je notri. N. češ tla.nimajo nikake pravice, rogovoliti brez vzroka pred njenim stanovanjem. Kaj so lopovi storili?! S<*st jih je namerilo v prša tej ženi ter ji zagrozili, tla takoj sprožijo, ako se ne povrne n. mudoma tja, odkoder j^ prišla. Ali se še sme imenovati Amerika "dežela svobode in pravice", ako se smejo uganjati taka zh>dej-slva? Ne! Amerika je slabša kot Rusija. Kompanija poskuša na vse mogoče načine razbiti Zapadno Rudarsko Zvezo, a dozdaj se jim še ni posrečilo. Pripeljali so 800 ska hov iz New Vorka, a mi snio vse nazaj poslali. Zmaga ho naša* vkratkem času, če se Vi. drugi delavci, ogibate za -t daj Mintiesote ter nam ne kra-dete kruha iz rok. za katerega se mi borimo. J. M. ROJAKI SLOVENCI! Verjemite samo resnico katere nikdo z lažmi in obrekovanjem premagati ne more, pa naj pripoveduje kar in kolikor mu drago. Neovr«rljiva resnica pa je, da je COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE edini zdravniški zavod v Ameriki, v katerem prvi svetovni zdravniki in profesorji posebnim modernimi načinom zdravljenja zdravijo vse bolezni bodisi akutne ali zastarele (kronične), kakor tudi vse tajne spolne bolezni možke ali ženske. Temu dokaz so stotine hahvalnih pisem in slik, 8 katerimi se rojaki primariusu tega zavoda zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje, izmed katerih radi pomankanja prostora tu samo nekaj priobčujemo: Ozdravljena bolečin v trebušni votlini ter prebadanja v hrbtu in nogah Marija Dolenc Trnje, Gorenjsko, Kranjsko Cenjeni Collins Medical Institute 1 Jaz Vam odgovarjam na Vase pismo in izpolnivŠi Vašo željo Vam pošilam mojo sliko in se zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi pošilali ker jaz sem sedaj popolnoma zdrava, ker sem mislila, da ne hodem nikdar več:. Se vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam ter Vam ostajam Vaša hvaležna rojakinja. Maria Dolenc \ -V Ozdravljen bolečin v rebri h, slabega teka in slabosti celega telesa Nikolaj Vučekovič Danilov grad Motenegro Ozdravljen od dolgotrajnega reumatizma in prebadanja po kosteh ter živčne bolezni. Mike Novak 1258 Molilen \ve. Pueblo, Colo. Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah. John Trebeč Box 196, T t rcio, Colo. Ozdravljen bolezni na očeh John Polanc Box 151 Roc!; f" :.ngs, Wyo. Zatoraj rojaki, ako ste bolni- ali slabL-trr Vam je treba zdravniške pomoči, obračajte se edino le na ta najstarejši, najzanesljivejši, in najboljši zdravniški zavod, ako hočete v kratkem in zanesljivo do kraja ozdraviti. točno in brez sramovanja opišite vse Vaše znake in uzroke bolezni, naznačite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen i. t. d. ter pisma naslavljajte na sledeči naslov. THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE, New Vorlc, IV. Y. 140 W«-«!, Nl-., v— jfii TRI ZEMLJIŠKA POSESTVA so ua ptrodiaj radi odhoda v stari kraj. Prvo obsega 120 akrov. in na njeni se nahaja tudi srebrn •rudnik. Drug meri 40 akrov. To posestvo leži :i milje od Middle-i towna. Cal.. ob okrajni cesti (County road ', in na njeni se ua-j ha j aijo v dobrem stanju vsa gospodarska poslopja, kmetijsko 0-rotlijc in 20 glav konjev in goveje živine. Na tem krajn je bil saloon I petnajst let. Tretje posestvo leži eno milj i ml Middleitowna. tudi • b okrajni cesti, in obsega 27 jikirov lepega trtja in 4 akre vrta, na katerem je 100 sadnih dreves. Ravno zda/j se bo tam delala tudi hiiša s peitimi sobami. Poleglega imam na prodaj tudi 2000 galo-nov od 1. d ) 0 let starega vina: — Cena vsakemu posestvu je $1200. Kupec laihko .pljuča pri prvem obtoku. k< likor mu je mogoče, ostalo svoto pa poravna 1111 letne obroke. Tukaj sq nudi hipa juri lik a vsem rojaktxm. katere veseli naseliti v solncni Kaliforniji. Obenem tuidi opominjam vse svoje dolžnike po Ameriki, ki so mi že po štiri lata dolžni gotove svate, bodisi na vinu ali na posojilu, da poravnajo svoj dolg naj-tlalje do 1. rtWtobra t. I. Ako *tega ne store, bom primoran tirjati jih na njihove lastm stroške. George Simonič, Mirabel, Middletowti, Mine Lake Co., California. Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in ta ko svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče Vsem bratskim društvom priporočam tudi moje dvorane za društveno soje, svatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano 1 hi za narodni« in ljudske veselice. Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek. UST Potujoči rojaki vedno dobro dosli! Priporočam se vsom v obilen pose t. Frank Mladič, 587 8. Centre Ave. Chicago, III. i Pozor! Slovenci. Pozor! "Salon" z MOD KRM M h KM J INC KM Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in drugo raznovrstne naravne pijače— najboljše in najfinejše unijske smotlke Čedno prenočišče zd nizko ceno. * Vboui Slovencem in drugim Slovanom so priporoča Potniki dobe Postrežba točna In Izborna. Martin Potokar, 551 S, Centre Ive, Chicago, III. MATIJA KI HA 1{ GOSTILNIČAR v Kenosha, Wis., 432 Middle S Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro i iT svežo pivo, na-ravno vino in pristno žganje. Izvrstne sinodke. TELEFON ŠTEV, 777 Emil Badiman, 580 N. Centre Ave , Chicago. ATLAS BREWING CO. alujo na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja iu izbranega ječmena. | LAQER | MAGNET | GRANAT | Raz vaza pivo v steklenicah na tnp kraje. Kadar otvoris gostilno, ne žabi se oberniti do naB, kajti mi te bodeuio zadovoljili. Izdeluje društvene znake, gum-Is«, zastave in drugo potrelnčine. SJmWfWflfmflfflfltflffWWK £ MODERNI FOTOGRA- ^ FICNI A TELI J E £ 3 ^ L. Hageitdorff. ^ ^ Vogal Reed in Oregan ul. ^ ^ V MILWAUKEE, WIS. ^ Znižane cene za poroč-^ ne slike. fLu w%r AirniinlitW^U, DRGNENJE oteklin, izvijenjn, odrgnin, otrplih udov. bolečin na bol k u ledviceb in vnetju ima jako dober uspeh, ako bolne ude drgnete z'dvbroznn^im in zanesljivim zdravlom. kot je Severovo Olje ..... .....sv. Gotharda. Cena 50 centu. Moja rokuje obekla. da je nisem več mogel pregibati. Kosem jo park rat drgnil s Severov! m oljem sv. Got hard r je oteklira v treh dneh čudežno izginila, tukoda sem bi) zopet '/možt n delati. Michal Franko, l<5 Grove Str.,. Johnstown, N. V, "Ne poznam zdravila, ki bi tako uspešno dtlovalo, kot deluje Severovo < >ljasv. Gotharda in zdravilo za obisti in jetra.'' S. (irajek, Nashville, 111. VAŠI ŽIVCI so vedno na delu ter so podvrženi ru>nim iojjcmui. m> u j ni i« i i 1 »•'/ okrepčila potem ni čudo da postanejo nei voini. slabi umii, } cvsrn «"n;o pomanjkanje »panja ali pc«osti glavni ol. SEVEROV NPRVOTNO lastuje vsu potrebna sredstva za okrepoilo živčev in njdi si-stuva. Na tisoče ljudi je že bilo ozdravljenih no fizičnem sesbavu po rabi tegazdra> iln. Cennf 1 VAŠ GAVOBOL in druge podobne bolezni ne zuostaneje dokler ne rabit Severovih praškov Zoper Glavobol in Nevralgijo. Ne glede kaj je vzrok glavobola, bodisi narava ali kaj diugo. 1i praski vn no v stavijo bolečine in nered. Ta zdravila mi vorana za društvene ki je in veselice. Popotniki dobro dušli. Postrežba s sta-novanjem in brano. 24 Union Street. KENOSHA, WISC. RAZNO. "Bodi tako prijazen in se pusti obglaviti!'' V starih časih nis > smeli v Gies-senu na Nemškem nikogar usmrtiti, o-daratvo že itak izkazuje .primanjkljaj. — Demant "Cullinan" tehta dve tretjini kilograma ter je velik kakor mala pest. Našel ga je rudar, ki mu je bilo Ime Oullinan, ki je postal čez noč milijonar; kajti demant se ceni na ti milijo-ii-u v kriiii. Ni »brušen ima 2CG0 karalo v, a obrušeu bo tehtal še vedno l'OOO karalo v, t. j. trikrat več, kakor tehtajo d os« daj znani delna nI i. namreč: "Floreutiner" v zakladniei avstrijske cesarske hiše (1391j karata), "Orlov", ki je na vrlin m>ikega žezla (194 kara* tov), "Siidst.crn" v francoski za-[ kladniei (125 kar.nii v) in "Kohi-noor" v angleški dvorni zaklad-niei ( Uk; kara tov . Koliko bo stal panamski prekop? Iz r.izhili poroči', tičočih se'panamskega prekupa, se razvidi, da st bo dejalo še kakih 8 let, iu da bo prekop torej končan šele leta 1915. Dosedajni iada/tki za ta ogromni načrt znašajo $130,000,-000. Pmlno b mogla pluti prva Indija čez prekop, pa še bodo po-Irfbovali kaikili litMi milijonov dolarjev. Delo sedaj nekoliko zastaja. ker je pri upravi prekopa if* .(K »0,000 primanjkljaja. Predsednik Rotsevelt pa je dovolil, da se iz zvtvne Wagajne tasvota kre-ditirn, iu delo se bo v polnem ob-seiru zopet nadaljevalo. Proces proti Moyerju ustavljen. Kakor pripoveduje odvetnik Milb-r. eden izmed Havwoodovih zapovomi'k-ov, mu je zvezni senate r Itorah zagotovil, da se proti ('has. Moyerju, ki je sodiij pod varščino $25,000 na prostih nogah. ne bo viola nubena obravua-i va. t lotov o pa se bo vršila proti i Geo, Pettiboneju in Steve Adam-su. Da dobe potrebnega denarja za Pettibonejevo obravnavo, bo 1. oktobra tfkly'aua i/.viuiredna soja državne powtavodaje v Idaho. Zagovoru istvo bo vodil Darrinv. Slovenski skabje v Minuesoti. & Zavedni delavci! Tukaj so imena onih slovenskih in hrvatskih garjevcev ali skabov, kateri delajo med rudarskim štrajkom v Evelethu, Minn., in se ne sramujejo o1. septembra se je vnovič potrdila razsodba, katera se je izrekla dne 1">, avgusta t. I. nad Jožotom Zavertnikom, Frankom Podlipeem, Andrejem Po-rnviie. Jakobom Atižičok, Jožetom Mure. Jožetom Jereb 111 Johnom Rajee. Prvoimenovani Jože '/.n-vertnik je iz jednote izključen, zadnjih sest pa je suspendiranih od bolniške podpore za dobo šestih mesecev. Ta kazen se je pra-voveljavno sklenila vsled i z poslovanja sodnijske prepovedi (injunction) in zahtevanja kurator-ja (ali oskrbnika) čez jednotino premoženje, od strani zgoraj omenjenih članov, vsled česar bi S. X. P. J. skoro popolnoma propadla. ' Centralni odbor S. N. P. J- STRADANJE V GHICAGI. V Ohicagi strada na tisoče ljudi. in ne male je takih, ki v pravem pomenu besede gladu iinurje-jo. Cradua statistika teh nesrečne že v ne j>oana in Midi pred ofi-cijekuo milosrčni j o se taki slučaji skirivajo. ki tako živo slikajo žalostiu- nasledke sedaj vladajočih druužatouili rawmer. Kili r se hoče poučiti o revščini \ vsej njeni grozoti in strahovito-1 sti, v knkorsni neprestano živi na stotiine obitelj, naj se naseli V onili krajih mesta, ki služijo v bi-1 vaiišča "drugi polovici". Ti kraji pa se ne nahajajo samo tann. kjer stI je "lodging bouses" iu se za 5 ali 10 centov dobi prenočišče. V teh "hetciiih" nuijnižje vrste živel 1.- odrasli, ki se priživljajo dan na ilan s "free liuidiem" in kako nišo pive. kaitero scimtertje i*jtt-j mejo. Najhujši slih-iji stradanja se dobijo \ m:an ivtnjib revnih, brez-! jioselmh dela ve* v. Mol zaslužek oeet:t, p manjkanji', bolezen inj druge neugodnosti ženejo mnogo-krirt Mt.aftiše v prurani grob, — nag vi* Ikrat pa je glad sam nepo-siv liri pnvzroeitelj strašne smrti. Pogumno in z vsemi silami se borijo stariši z i.troei vred. da ne podležejo pomanjkiatijil, —morda h ta in leta. — ter životarijo na I ližiui mesta Uhicago. K t je poročevalec t.u povedanega obiskal dom revne družine, je žena ravno dojila svoje najmlajši' dete. Oba, mož in žena, sta kazala na obrazili sledove stradanja iu pomanjkanja. Mož je rekel : "Ona je jafko izmučena. Odkar se nri je nesreča pripetila, je ni druzega kol kost in koža. Zjutraj vNtiane ob petih, na večer pa se povrne okrog sedme ure. SaJ)o ne vzame nitkdar kosila; -to kar dobi na p I ju : repo. korenje, to-nieto, ali kaj takega, stem st opoldne nasiti. SikuSala je prve dni en <1 dar na dnu prislužiti, toda drugi dwn je bila tako utrujena, da ni mogfta vstati. Zdaj tega več ne stori, in zasluži 50, 60, kvečjenun 70 centov na dan. Od tega pa mora plačati 10 cent-ov aa vožnjo na kari. Pri moran i smo bili prodali več'ji del pi'bistva; raziiiutega smo si Lziposojevali od sosedov raizne malenkosti, - a ti si sami revni ..." Žen« jn svojega jnoža skušala poslušati, a njenru so tekle tužue besede riiK jezika tako neokretno iu počasi, da jo je končno premagala u'u-ujeiukst in je zadremala. /. o t roke in pri prsih. "Kaj pravi zdravnik o vaši bo-I zni.'" —seje možu uprašalo. Mahnil je po zraku, "Ali 'boilete kmalu zdravi in lodete-li v stanu zopet delati.'" se ga je nadalje uprašulo. Pri teh besedah je žena odprla oči, pogledala moža od nog do gtave ti r odtočno, rekel bi, z bru-itidno odkritosrčni stjo iu bre^ u-^miljenja do moža. sebe in otrok, izgovorila/: "Zdrav?" Da, on bo /dnav, i ti nič mu ne bo manjkalo, ko bo v grobu !*' Njen mož je uprl oči v tla in; nob ne besede ni vrč spregovoril J "('mlini se, kaiko morejo otroci to prestati, in vendar še žive; že j skoro štiri meseee niso jed 1 i krit-! ha"-- Strašna slika! Modema Htulbu-I jedi iu pijači, rabite večkrat! Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči In pohištvo pri Trinerjevo zdravilno grenko vino, k je najbolj« ze jiščna tunika, in to vas ho storilo močne, zdrave in srečne. Znano je, da Trinerjevo zdravilni grenko vino ima po*e-| I en upliv na slab želodec in solidne važne organe; ojači te or-gane >n jim da zdravo podlago. Cisti ki i in da življensko moč ee-' h mu K h su, Stori močne živce iu' iiiiši< , kar odpravi vsak nepri-liko pri prebavi. Njegovo čistost m pristnost jam "i I*. S. Serial No. 3-16. Dobiva m? v vseli lekarnah in pri izdelovalcu Josipu Trincrju, 799 So. Ashland Ave., Chicago, III J»" N A S -©a © LISTNICA UREDNIŠTVA. F. S. v Oregon City: Vaša dva dopisa nismo zavrgli, ker sta prav dobra, ter jih bomo talk o j po konvenciji priobčili. Sedaj nam prostora primanjkuje. F. K. v Brooklynu: Istotako. Prvi je že prestar. (Klale dopisnike tudi prosimo potrpljenja. Dopisi se nam kopičijo, a vseli naenkrat ne moremo priobčiti, ker moramo vendar na to gledati, da je v lis-tu raznovrstna vsebina, a ne sami dopisi. Jas. Vasumpaur, ua voglu 18 in Paulina ul. Chicago, III. ~nn t- a r" rv —m, ,, 1 Ali se boš ženil to poletje? ^e bo tako, potem si boš gotov* omislil enitvanjsko sliko in /sicer dobro sliko, ki mora vedno? ohraniti svoj prvotni značaj............. .............................. ..... To ti točno'solidna iti reno naredi. IŠČEM Janeza Suštapr. doma izl Poželikn pri Cerkljah, podomače Fli'garjev. Sporočit 11111 imam ne-I aj važnega iz stare domovine, /atorej prosi m rojake, kateri vedo, za njegov naslov, da mi ga naznanijo. Frank liarle. Box 1017, KI v, Minn. HARMONIKA NA PRODAJ. — Imam dve harmoniki; jedrni nova je F. Fuksovega dela, a druga. 1 u o b to stara, je Oegnarjevega d» la. »ledno prodam in sicer katero si kdo izvoli. Cena za vsako harmoniko je $45. John Galeti, I to x 40J, (Jira nI. O. Izkušen fotograf« 391 393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAGO, ILL kstahi.irh 1883 phone Canal 287 ra! in Litvi ne i so Verni, pobožni katoličani . . . aiaiski oninc iši način. Nonantoma.. .....- 1.; iz raznih krajev v Minnesota pa se pripeti porod. nesreča. Ki- uniči pičli obstanek obilelji. V istiui, — pored! novega otroka v revnem domu je največja nesreča, ki more revežu zadeti. Nov pixrod velikokrat povzroči, Rudarski štrajk v Minnesoti. št raj k rudarjev na Mesaba Range je še vedno v teku dasi-ravno trdijo kapitalistični listi, da jc že davno zadušen. Steel Trust je privabil kakih tisoč inbž in jih kot stavkolomei in skabe razvrstil po rudnikih. Ti gurjrvei delajo v večini v "odprtih ju-1 mah" med tem ko se v podzemelj- i i m škili rovih le t upat am dela. Ni j da'zapi^t 1 "oče ^no'in otn.ke ter|f'.u,» to.rt.,j; f^ajkarji pod ta-■ uniči dom popolnoma in razruši l{|»» priimkom kompamje s teža-driižiusko srečo; otroci postanejo!™ vzdržujejo boj. I nijski fond; zločinci iu telesni slabotneži. Po- l^dpira Se nad deset tisoč št raj-1 rud novega otroka se v najrev-1 k«".iev; a ker se je bati. da ta j nefšrh delavskiih krogih smatra zat'"111' k»>alu oslabi, poprosila je ua'jlliuj^e pmklnt.stvo. TetJko delo od si rani matere v dobi prod porodom razruši njeno zdravje in v lokalna unija v Kvclethu potom časopisov in okrožnic zavedne delavce izven Minnesote za prosto- Stavi njeno življenje v nevar-] wljne prispevke, da zamore vzdr-i.ost; nov pored pomenja nadaijfl. rudarje, kateri so v slabih prenehanje dela /a deset dnij ali J gmotnih razmerah, pa še. za dalj čiisa; tudi stroški sej Poleg pomanjkanja vsakda-povišiajo, — in vse tO pade teško njih sredstev leži 11a štrajkarjih ua obitel.j. katera se že v navad- Judi še druga mora. Oborožena u i h čad h komaj preživlja. Oslabe- handa krvnih psov. kompanij-1. telesno stanje matere po poro-,skih hlapcev še vedno straši s du daje delodajalcu povod, da ji zaporom iu puškami. Minoli te-juniiža plačo ali pa jo celo od.pu- den so pomožni šerifi v Ilibbin- gu streljali na dva delavca, od katerih je eden Slovenec, Josip Adamič po , imenu. Temu je krogla ranila lice a njegov tovariš, katerega ime je neznano.' bil ranjen v obe nogi. Taka iin-silstva se godijo vsak teden. Mnogi telesno prizadeti rudarji so že vložili tožbe proti lr. S. Steel Co. j in zahtevajo visoke